Št. 20 (947)	L. XIX
NOVO MESTO, četrtek, A	A	16. maja
1968
ŽREBANJE
mirmi
:;;v:w:W
? * ‘V	^
OD 16. DO 26. MAJA
i i
OB 26. OBLETNICI JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA
Pozdrav čuvarjem našega neba
Jugoslovansko vojno letalstvo bo 21. maja proslavilo 26. 'obletnico obstoja z manifestiranjem svoje borbene pripravljenosti, tehnične opremljenosti in oživljanjem slavne preteklosti.
Naša domovina je lahko ponosna, piše na prvi strani Jugoslovanskega letalstva, ker ima slavno preteklost in tako pomembne zasluge za razvoj letalstva. V času, ko so se komaj začele uresničevati stare sanje človeka o letanju po zraku, so Jugoslovani že dali pomembne prispevke za še eno veliko zmago človekovega duha. Že 1897 se je dvignila v zrak prva »kovinska zračna ladja na svetu«, delo Hrvata Davida Švarca. Nekaj let po prvem poletu »stroja s krili«, ki je bil težji od zraka, so poleteli tudi pionirji jugoslovanskega letalstva na letalih lastne konstrukcije: Rusjan, Sarič, Penkala in drugi. Stanko Bloudek je že 1910. leta zgradil naše prvo jadralno letalo. Dve leti kasneje je David Ojster sestavil in izdelal naše prvo padalo, eno prvih na svetu.
Leto 1910 je terjalo tudi prvo žrtev letalstva: na bregovih Kalemegdana se je smrtno ponesrečil Slovenec pilot Edvard Rusjan, 1912 pa je prvikrat v zgodovini padel pilot pri izvrševanju vojne naloge. Bil je to prvi srbski vojaški pilot narednik Mihai-
lo	Petrovič
Po več ko polstoletju od rojstva našega letalstva se s ponosom spominjamo teh pogumnih ljudi, ki so z nezlomljivo voljo in navdušenjem ustvarjali temelje jugoslovanskega letalstva. Med NOB sta prva partizanska letalca, narodna heroja Franjo Kluz in Rudi Čajevec, sejala strah med sovražnike in dvigala borbeno moralo partizanov in ljudstva. Od pomladi 1944 sta pod nebom naše domovine že leteli I. in II. lovska eska-drila našega novega vojnega letalstva, pred koncem vojne pa so bile ustanovljene tudi že druge letalske enote. V sodelovanju s kopno vojsko in mornarico je naše letalstvo veliko prispevalo za končno zmago revolucije.
V	povojnem času doživlja jugoslovansko vojno letalstvo hiter razvoj in je zdaj naš tehnično sodobno opremljen, strokovno usposobljen in nepopustljiv čuvar neba socialistične domovine. V času modernizacije naših oboroženih sil doživlja vojno letalstvo ponovno obnovo: v letalskih divizijah in samostojnih polkih Imajo najsodobnejša letala, opremljena z najmodernejšo tehniko in oborožitvijo. Visoko nad našimi pokrajinami lete vsak dan naša najsodobnejša letala, ki zmorejo leteti tudi nekajkrat hitreje od zvoka.
' čuvarjem našega svobodnega neba, ki se bodo zbrali za Svoj praznik ali pa ki bodo tudi ta dan na dolžnostih ob svojih borbenih letalih, radarjih in raketah — prisrčne če-stike za praznik!
D.	BOJAN 1C:
PROSLAVA 25-LETNICE VSTAJE V SL PRIMORJU
Tovariš Tito bo pokrovitelj proslave
Predsednik republike Tito je 10. maja dopoldne sprejel v Beogradu člane odbora za proslavo 25-letnice ljudske vstaje v Slovenskem Primorju. Člani odbora so predsednika Tita seznanili s pripravami na proslavo in ga prosili, naj sprejme pokroviteljstvo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom ugodil tej prošnji.
Pri predsedniku Titu so bili Branko Babič, Jože Borštnar, Valerij Ja-
Dr. Brilej in Šetinc v Celulozi
Člana CK KZS dr. Jože Brilej in Franc Šetinc sta 13. maja obiskala tpvamo papirja v Krškem. S predstavniki občinskega komiteja ZK in sekretariatom osnovne organizacije v podjetju sta obravnavala gospodarski položaj deaovne organizacije, cene izdelkov, izivozno politiko m možnosti za nadaljnji razvoj podjetja. Udeleženci so načeli tudi razgovor o vlogi komunistov v reformi.
Po obisku v tovarni sta se gosta ustavila na občinskem komiteju ZK in s član: obravnavala gospodarski položaj v občini.
Joqi
-A. MEBLO
NOVA GORICA
komin, Miloš Šulina, Milan Vižintin in Cvetka Vodopivec.
Obisk zdravnikov iz Kopra
V soboto, 11. maja, je podružnica Slovenskega zdravniškega društva iz Kopra obiskala novomeške kolege. Po sprejemu v bolnišnici so si gostje v spremstvu domačih zdravnikov ogledali tovarno zdravil KRKO, nato pa je strokovni del sestanka potekal na Otočcu. Gostje iz Kopra so imeli ob tej priložnosti 5 referatov na visoki strokovni ravni, razen tega pa jim je tovarna zdravil KRKA predstavila nov proizvod — zdravilo NEGRAM.
Koprčani so tako obliko sodelovanja med zdravniki uvedli že pred dvema letoma, in ker se je izmenjava izkušenj pokazala izredno koristna, so jo uvedli kot stalno obliko svojega dela. Jeseni bo podružnica zdravniškega društva iz Novega mesta vrnila obisk Koprčanom.
V »Torbici« ni več kruha za delavce
Obrat »Torbica« iz Sodražice je šel v 'likvidacijo. Lani je imel nad 180.000 din izgube, osebni dohodki pa so bili nizki. Kolektiv »Torbice« je štel 40 ljudi. Zaradi najrazličnejših vzrokov- so nekatere delavke raje ostale doma in se nočejo voziti v Ljubljano v službo.
Napotnik v krški galeriji
Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli novo razstavo: tokrat, dela znanega slovenskega kiparja in enega največjih domačih iapovedo-valcev v lesu, ljudskega umetnika Ivana Napotnika. Razstava bo seznanila obiskovalce z najlepšimi stvaritvami pokojnega kiparja, ki je umrl 19. junija 1960 v Šoštanju.
Kljub temu da smo na pomemben dogodek iz naše zgodovine 9. maj — dan osvoboditve »rahlo« pozabili, se je partizanska Ljubljana spremenila v teh dneh v živo prizorišče manifestiranja dogodkov iz težkih časov okupacije. Več kot 20 000 ljudi je s svojo udeležbo manifestiralo pripadnost in zahvalo številnim junakom, ki so ostali v letih okupacije ob bodeči žici okupirane Ljubljane. (Foto: S. Dokl)
Suša je vzela kos kruha
Kako z agrotehničimi ukrepi omiliti veliko škodo na travinju in nekaterih posevkih?
Dolgotrajna pomladanska suša ni povzročila samo velikih neprilik z vodo, marveč tddi hude posledice na kmetijskih rastlinah. Ker zemlja še ni bila zaščitena z rastjem, je bil.. učinek suše še večji. Najbolj je bil prizadet travnat svet na plitvih tleh, kjer lahko vidimo rasti le nakaj vrst visokih trav, ki daje revnejšo krmo in slabši pridelek.
Tudi krompir je vidno zaostal v rasti, za koruzo pa še ni prepozno, saj koruze hitrice lahko nadomestijo zamujeno, čeprav so posejane kasneje. V rasti so zaostali tudi žitni posevki, vendar še niso začeli veneti in ne bodo najhuje prizadeti. Od važnejših kmetijskih rastlin suša ni škodovala le vinski trti.
V	KZ Novo mesto ocenjujejo, da bo pridelek krme za polovico manjši kot običajno, delno pa lahko izpad nadomesti boljši drugi odkos. Računajo, da bo pridelek žit za 15 do 30 odst. manjši, pride-
lek hmelja pa za 40 odst. v primerjavi z lanskim letom. Prizadeti bodo tudi sadovnjaki, ki so bili deležni po leg tega tudi spomladanske pozebe.
V Trebnjem ocenjujejo, da bo pridelek sena za 40 do 50 odst. manjši, pridelek žita za 10 odst., krompirja pa za 15 odstotkov. Te vrednosti se seveda v - posameznih krajih precej razlikujejo.
V Brežicah menijo, da bo krme polovico manj, žita pa bodo imela zaradi suše tretjino manjši pridelek. Kmetovalcem svetujejo, naj po košnji travnike pognojijo z ni-tromonkalom, nekaj njiv pa prihranijo za pridelovanje si-lažne koruze in pitnika, ker bo krme primanjkovalo.
V krški občini so prizadeti zlasti peščeni predeli, kjer so vasi Vihre, Brege, Mrtvice in Libna. Tam bo pridelek sena manjši celo za dve tretjini ali še več. Tudi tu se je pokazalo, da koruza, sejana v praho, ki zadrži zimsko vlago, bolje prenaša su-
šo, to pa je dobra šola za naprej. če v kratkem ne bo izdatnejšega dežja, bo Agrokombinat Krško začel hmeljišča in travnike ob Krki umetno namakati.
V KGP Kočevje ugotavljajo, da bo pridelek sena za 20 do 30 odst. manjši. Suša jih je tudi zadržala, da niso mogli sejati silažne koruze. Da ne bo treba zmanjšati števila živali, bodo izkoristili tudi slabša zemljišča, nekaj krmil pa dokupili;
Znano je, da je suša najbolj prizadela razen Suhe krajine tudi Belo krajino, kjer so morali z vodo celo bolj varčevati kot z vinom. Tudi v teh krajih lahko ljudje delno omilijo škodo tako, kot smo pokazali .v opisanih zgledih.	Inž.	M.	Legan
V nedeljo spet Babič in Molan
V nedeljo bodo na stadionu Matije Gubca v Krškem prve letošnje mednarodne speedway dirke. Poleg najboljših jugoslovanskih vozačev bodo tu nastopili še tekmovalci iz DR Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Italije. AMD Kr-ško je za to prireditev pripravilo stadion kar se da skrbno. Zlasti je temeljito obnovljena dirkalna steza, ki je po svoji kvaliteti poznana v vsej Evropi. Skrbni organizatorji pričakujejo, da se bo te zanimive prireditve udeležilo veliko število gledalcev. . Domačima tekmovalcema Francu Babiča in Ivanu Molanu tudi mi želimo čim večji uspeh.	L.	H.
OD 16. DO 26. MAJA
Okrog 20. maja močnejše neurje z večjimi padavinami in ohladitvijo. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vendar s pogostimi krajev* nimi nevihtami.
Dr. V. M.
Letala, ki dosegajo nadzvočno brzino, na stezi letališča. Piloti dežurajo poleg svojih »srebrnih ptičev«, vedno pripravljeni za izpolnitev nalog, ki bi jih terjala od njih obramba domovine*
Št. 20 (947)	L. XIX
NOVO MESTO, četrtek, A A	16.	maja
"K ~	1968
DOLENJSKI LIST
tedenski
mozaik
Zdaj se vsi sprašujejo, kako dolgo bodo trajala pogajanja med ameriškimi in metnamskimi predstavniki v Parizu, ki »o se pravkar začela. Eni pravijo tri mesece, drugi šest mesecev, eno leto. Vietnamsko ljudstvo bolj zanima, kafco dolgo bo še trajalo klanje v njihovi deželi. Averella Harrimana, ameriškega predstavnika na mirovnih pogajanjih v Parizu, so vprašali, kaj je skrivnost njegovih diplomatskih uspehov. »Pravilna ocena,« je odgovoril. Od kod pravilna ocena? »Iz izkustva.« In izkustvo? »Iz napačnih ocen.« ... Nad koptsko cerkvijo v predmestju Kaira se je začela prikazovati devica Marija, škof v tej cerkvi je ni videl, a je kljub temu razglasil prikazen kot čudež. Pripomnil je, da je to zanesljivo znamenje, da je božja pomoč na arabski strani v. boju proti Izraelu. Z druge strani še niso poročali da se jim je prikazal Mojzes... Demokratski kandidat za predsednika ZDA McCarthy je pred predhodnimi volitvami v Indiani dejal, da bo tisti, ki bo zmagal na teh volitvah, postal predsedniški kandidat stranke. Ker ni zmagal na ix)litmh, je McCarthy pojasnil:	»Mislil
sem, da bom jaz postal predsedniški kandidat, če bom zmagal, ne kdo drug.«.,. Zahodnonemški nacisti, združeni v stranki N PD, so spet zabeležili volilni uspeh v Ba-den-Wiirttembergu. Resno se pripravljajo na splošne parlamentarne volitve prihodnje leto. Tednik »Die Zeit« je objavil sliko množice, ki demonstrira proti NPD, toda s pripombo: »Samo 'z demonstracijami ne bomo vrgli NPD s tečajev.« ... DR Nemčija je najbolj vznemirjena zaradi demokratizacije na češkoslovaškem. In ker ima strah velike oči, so vzhodnonemški časopisi pisali o ameriških tankih in vojakih v Pragi. (V resnici je prišlo v Prago nekaj ameriških filntskih igralcev.J Morda pa za takšnimi »novinarskimi racami« ne tiči samo strah... Po osemdnevnih srditih bojih med policijo in študenti v Parizu je opustošenje v. Latinski četrti podobno prizorom iz marčne revolucije leta 1848. Politiki si manejo oči in začudeno ugotavljajo: »Te študente smo nekoliko podcenjevali.«
Občina in ustava
Občina ni in ne more biti »država v malem«, kajti samoupravljanje sega daleč čez okvire občinske skupščine, njenih organov in raznih občinskih političnih vodstev - Kako združiti samoupravo v občinskem okviru, da bi kar najbolj neposredno zedinila interese občanov in vseh drugih činiteljev v občini?
Ni slučajno, da je v dosedanjih razpravah o ustavnih vprašanjih v javnosti in zvezni skupščini bilo največ pripomb na položaj občine, kakor ga vsebuje sedanja ustava, kakor tudi glede načrta njegovih bodočih sprememb. Družbenopolitični odnosi v občinah so bili. v zadnjem času pomaknjeni v ozadje, spričo tako pomembnih in zapletenih vprašanj kot so na primer funkcije zveze, odnosi zveza—republike z vsemi ekonomskimi, nacionalnim: in podobnimi vprašanji.
Vloga delovne organizacije
Vračanje k občini in odnosom v nji, kot temelju, na katerem se razvijajo samoupravni odnosi v naši družbi, začenja dajati drugačen ton tud:	pogovorom	o	»velikih
temah«, kot mislijo mnogi, naj razprava ne poteka kot doslej na relaciji »prenašanja oblasti« z zveze na republike, ampak jo je treba usmeriti v iskanje poti za urejevanje pravic, pristojnosti in odnosov med vsemi samoupravnimi strukturam: družbe, od spodaj navzgor.
Tako se delovna organiza-'
TELEGRAMI
LONDON — V britanskem spodnjem domu so ostro reagirali na najnovejši sklep španske vlade o zapori meje protj Gibraltarju. Računajo, da se bo zaradi tega ukrepa zmanjšal dotok turistov v Gibraltarju do 60 odstotkov. Ne-kateri britanski poslanci so zahtevali povračilne ukrepe.
BONN — Voditelj neonacistične stranke NPD von Thadden je v javni izjav; dejal, da njegova stranka »nj ne nacistična ne neonacistična, ne Thaddenova ne firerjeva, ampak demokratična«.
BEOGRAD — Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt bo na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikezi-ća uradno obiskal Jugoslavijo v dneh 12. do 14. junija letos.
LONDON — V britanski prestolnici bi se morala začeti Pogajanja ’ med predstavnikom o-srednje nigerijske vlade in predstavnikom odcepljene Biafre.' V Nigeriji divja že skoraj leto dni državljanska vojna. Ker pa Britanija z orožjem in svetovalci podpira Lagos, zahteva Biafra, da bi se pogajanja začela v Kampali v Ugandi na afriških tleh.
cija kot osnova združenja dela postavlja v ospredje, z njo pa tudi odnosi v občinah kot širših samoupravnih enotah. Značilno je prizadevanje, da bi se vse spremenilo, o katerih razmišljajo, gibale čedalje bolj na področju neposrednega odločanja delovnega človeka o politiki ožjih in širših družbeno-političnih skupnosti, ne pa same oblasti.
»Država v malem«?
Kaj si glede tega lahko obetamo za občine, njihov položaj, vlogo in funkcijo v družbenem sistemu? Takoj je treba povedati, da je to vprašanje najmanj, obdelano, ker je bila glavna pozornost osredotočena na odnose zve-za-republike. Sodeč po težnjah v Srbiji, kjer bodo . o samoupravljanju v občini razpravljali v kratkem v republiški skupščini, bo glavna pozornost posvečena občini in njerji funkciji.
Kot temeljna družbeno-po-litična skupnost se mora občina osvoboditi želje, da bi bila »država v malem«. Kajti
■ samoupravljanje se ne iz-P črpa le z delom občinske | skupščine, njenih organov
■ in raznih občinskih poli-
■ ličnih forumov. Prav tako | je treba odpraviti težnje.
■ da bi se občinske oblasti BI kot nosilec določene eko-| nomske moči pojavile kot
■ dejavniki, ki se neposred-| no . vmešavajo v samo-B upravne procese delovnih
■ organizacij. Taka »držav -
■ na« politika občine je
■ bila doslej glavna ovira
■ širši ekonomski povezavi
■ delovnih organizacij in je
■ botrovala našemu gospo-| darstvu in zaostalosti.
Občan v središču pozornosti
Opravičeno je mnenje, da je treba v pogojih obstoja različnih središč samoupravnega odločanja, ki razen občinske skupščine tudi opravljajo določene samoupravne posle, razvijat: raznovrstne oblike neposrednega povezo-
BUKAREŠTA: Francoski predsednik Charles de Gaulle je te dni na obisku v Romuniji, kamor je priletel v torek. Med drugim ga je na sprejemu na letališču pozdravila s častnim mimohodom tudi enota romunske vojske (Telefoto UPI
vanja delovnih organizacij, družbenih služb, organov oblasti v občini in druge.
Z ustavnim odlokom je treba občinsko skupščino postaviti ne kot »majhno kopijo velikega parlamenta«, kot je doslej v marsičem bila, ampak ji dati možnost, da se konstituira v skladu s svojim razmerjem in potrebami. Obenem je treba uresničiti tako združitev samouprave v občinskem okviru, ki bo na liajneposrednejši način zedinila vse interese delovnih in političnih organizacij, samoupravnih forumov in družbenih služb. Seveda mora biti v središču 'pozornosti občan in delovni človek s svojimi pravicami, njegova vloga v razvoju družbenega življenja v tej osnovni skupnosti, na kateri temelji in se dograjuje ves nas družbeno-politični sistem.
M. MAROVIC
Zaradi suše skrbi tudi elektrarne
V marcu se je proizvodnja električne energije v Sloveniji zmanjšala za 21 %, v Bosni in Srbiji pa je bila za 27 oz. za 16«/o večja kot lani v marcu. Aprila se je nateklo v zbirna jezera hidroelektrarn manj vode kot lani v tem času; če maja ne bo zboljšanja, bodo največje elektrarne v državi morale delati brez rezerv, kar pa lahko pripelje do večjih težav v oskrbovanju z elektriko.
j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ MANJŠI DELEŽ PODJETIJ
— V centralnem svetu sindikatov so ostro kritizirali to, da se delež podjetij v čistem dohodku zmanjšuje. Z reformo smo se namreč izrekli za ravno drugačno delitev narodnega dohodka, da bi z večjimi sredstvi razpolagale delovne organizacije, medtem ko se zdaj povečujejo sredstva federacije. V centralnem svetu sindikatov pravijo, da je ta kršitev reformnega načela močno prispevala h gospodarskim težavam.
■ SEJA CK ZKS OKROG 25.
MAJA — Na tej seji bo centralni komite razpravljal o tem, kako daleč je že uspelo prenoviti Zvezo komunistov Slovenije. Hkrati se bo začela javna razprava o osnutku statuta ZKS. Od 15. do 30. junija pa bodo seje občinskih konferenc ZK.
■ STUDENTI PRI TITU —
Predsednik Tito se je v pogovoru s predstavniki študentov zavzel za to, da bi lahko študiralo več otrok iz delavskih in kmečkih družin. V samoupravljanju na visokih šolah naj bi bolj sodelovali tudi študenti.•
■ SEJEM ALPE-ADRIA — V
Ljubljani so v soboto odprli vsakoletni sejem Alpe-Adria, na katerem sodelujejo razstavljavci iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in ZR Nemčije.
■ SUŠA — V vzhodnih delih Jugoslavije traja suša že skoraj dva meseca. Ponekod je bila prava letna pripeka (do 34 stopinj). Suša bo vsekakor prizadela pridelek, zlasti pšenico in koruzo, čutimo jo že tudi v Sloveniji, čeprav dosti
Stran od začrtane poti
manj kot, recimo, v Vojvodini. V Dalmaciji zmanjkuje vode tudi termoelektrarnam.
■ MANJ DRŽAVNIH PRAZNIKOV? — Pravijo, da v zveznih organih razmišljajo o tem, da bi Novo leto, 1. maj in 29. november praznovali le po 1 dan, češ da imajo zdaj že marsikje prosto skoraj vsako soboto. Mnogim pa se ta predlog ne zdi utemeljen, saj Jugoslavija ni med tistimi državami, ki imajo največ državnih praznikov. Raje se še bolj usmerimo na modernejše, intenzivnejše gospodarjenje v času, ko delamo, saj je v tem pravi smisel reforme.
■ POTROŠNIŠKI KREDITI SO ŠE V ZALOGAH — Na zborovanju
jugoslovanskih bank so povedali, da mnogi občani že zaprošajo za večje potrošniške kredite, ki jih omogočajo novi nedavni predpisi. Po teh predpisih lahko potrošniki dobijo do 1 milijona Sdin posojila (doslej do 600.000 Sdin). Toda banke bodo lahko odobravale večje kredite šele potem, ko bodo dobile nazaj sredstva, ki zdaj ležijo v dokajšnjih neprodanih zalogah blaga v podjetjih.
■ ŠOLNINA? — Pristojni odbor republiškega izvršnega sveta je obravnaval predlog, po katerem bi morali ponavljalci v srednjih in visokih šolah delno povrniti stroške šolanja. Mnenja o tem se še razhajajo.
■ ZDRAVLJENJE »ZAJČJIH« USTNIC — V svetu in pri nas se povečuje število otrok, ki se rodijo z »zajčjimi ustnicami« in »volčjim žrelom«. Uspešno pa se razvija tudi zdravljenje teh prirojenih hib. O tem bodo govorili na bližnjem kongresu plastične in čeljustne kirurgije v Mariboru. Razen tega bodo izmenjali tudi izkušnje o zdravljenju opeklin, pri čemer so dosegli v zadnjem času zelo lepe uspehe v mariborski bolnišnici.
■ LANI 128.000 STANOVANJ — V Jugoslaviji smo lani zgradili 128.000 stanovanj. Narašča število stanovanj, ki jih zgradijo privatniki (že 45%).
tedenski zunanjepolitični pregled~\
Vsa znamenja kažejo, da so sovjetski voditelji in voditelji nekaterih socialističnih držav, predvsem Poljske in DR Nemčije, zelo vznemirjeni nad sedanjim procesom demokratizacije v CSSR. Bojijo se predvsem tega, da se ne bi novim partijskim in državnim voditeljem na (Češkoslovaškem »položaj izmuznil iz rok« in bi zmagale celo antisocialistične sile.
Tako se glasi ena izmed razlag za nenadni sestanek voditeljev ZSSR, Poljske, DR Nemčije, Madžarske in Bolgarije, ki je bil prejšnji teden v Moskvi. S tega sestanka je »Pravda« objavila običajno delfijsko uradno sporočilo, ki pove tisto, kar je že vsakdo lahko domneval: da so na sestanku »izmenjali mnenja o perečih problemih svetovnega položaja in svetovnega komunističnega gibanja«.
Ob taki »nezgovornosti« u-radnega sporočila so seveda prišla do izraza razna ugibanja. Po zahodnih domnevih so sovjetski voditelji zelo vznemirjeni in omenjeni sestanek naj bi bil uvod v razne oblike neposrednega pritiska na CSSR. Kot podporo tej domnevi navajajo premike sovjetskih in poljskih čet v bližini češke meje, do katerih je resnično prišlo.
Toda v Moskvi se je med tujimi opazovalci in dopisniki bolj utrdila domneva, da so moskovski sestanek sklicali zato, da bi ublažili bojazen in skrbi predvsem Ul-brichta in Gomulke in da. ni bilo govora o kakih »represalijah« ali »pritisku« proti Cehom. To seveda ne pomeni, da so bili udeleženci sestanka srečni ob dogajanju v CSSR. Značilno pa je, da Romunija ni sodelovala na tem sestanku in da je vsaj Madžarska, ki je sodelovala, na pol naklonjena sedanji demokratizaciji na Češkoslovaškem.
Pri vsem tem je zanimiv članek predsednika češkoslovaške vlade Cernika, ki ga
PARIZ — Začela so se dolgo pričakovana pogajanja med ameriškimi »n vietnamskimi predstav, niki. Računajo, da se bodo gibala v tri glavne smeri: ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, kdo naj zastopa Južni Viet. nam in kakšna bo prihodnost te dežele. *
LONDON — Laburisti so spet doživeli katastrofalen poraz na občinskih volitvah v Angliji in na Škotskem. Položaj premiera Wil-sona je zdaj tako omajan, da o javnosti na Široko razpravljajo o tem, kdo naj bi bil njegov naslednik.
DJAKARTA — Etiopski cesar Haile Selassie, ki je na obisku v Indoneziji, in predsednik Suharto sta v skupnem sporočilu podprla predlog o sklicanju nove konference neuvrščenih.
PRAGA — Ob 23. obletnici osvoboditve češkoslovaške je vla-da pomilostila kakih 1000 oseb. Na proslavo obletnice Je prišla tudi sovjetska delegacija pod vodstvom maršala Konjeva.
je ob 23. obletnici osvoboditve Češkoslovaške objavil sovjetski list »Izvestija«. černik pojasnjuje sovjetskemu bralcu, kaj se pravzaprav dogaja v CSSR, in mu zagotavlja, da si Čehi in Slovaki prizadevajo ustvariti socialistično družbo. Toda kljub temu odkrito govori o napakah fti zablodah prejšnjega vodstva in prav nič ne prikriva razločkov, ki jih novi proces prinaša na Češkem v primerjavi s sovjetsko prakso.
Z ulic Latinske četrti v Parizu, okrog starosvetne Sor-
Strah pred ČSSR
bone, se je razkadil solzilni plin. Celi kupi kock in starega železja — med njim tudi ostanki avtomobilov, ki so šli v staro železo — označujejo kraje, kjer so se francoski študenti osem dni epsko bojevali s policijo. Najhuje je bilo zadnji dan v soboto ponoči, ko so odpeljali v bolnišnice na stotine študentov — in nemalo policajev, ki so poleg solzilnega plina uporabljali celo klorov plin.
Francija si zdaj mane oči. Mane si jih vlada in manejo si jih politične stranke, ki niso razumele, da se pred njihovimi očmi dogaja nekaj pomembnega, politično pomembnega. šele po enem tednu zares divjih spopadov med policijo in študenti so se prebudili tudi drugi sloji prebivalstva, med njimi delavstvo, ki je razglasilo enodnevni protestni štrajk v njihovo podporo. Takrat pa je predsednik vlade Pompidou že sporočil, da se bodo v ponedeljek 13. maja odprla vrata univerze na Sorboni.
Študenti čakajo, ali bo vlada ustregla njihovim zahtevam. Obnovitev predavanj na univerzi je samo eden izmed pogojev, študenti zahtevajo reforme — kakor so jih zahtevali že pred desetimi le* ti — in to, da policija izpusti vse njihove tovariše, ki jih je zaprla med demonstracijami.
Politični dejavniki v Franciji so s čudom spoznali, da so študenti tudi politični dejavnik, in bodo zdaj skušali izkoristiti zase njihov boj. Študenti pa niso neumnL Njihovi prvi sestanki po velikih demonstracijah so posvečeni temi: »Kako preprečiti politikom, da se ne bodo okoristili s sadovi našega boja?«
2
DOLENJSKI UST * TEDI\III(* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
JUGOSLAVIJA IN SVET
Pota za novo konferenco neuvrščenih
Na koncu svoje druge letošnje misije je predsed-nik Tito v razgovoru s časnikarji izjavil, da bi bila nova konferenca neuvrščenih in nekaterih drugih dežel lahko že leta 1969. S tem je potrjeno, da je dosedanja aktivnost Jugoslavije in še nekaterih neuvrščenih dežel za poživitev politike neuvrščanja prinesla odlične rezultate.
Motiv za sklicanje nove konference na vrhu je dobro znan: v vrtincu mednarodnih dogajanj je že dolgo čutiti odsotnost organiziranih akcij, ki bi peljale k pomirjenju strasti . in napredku razmer v svetu. Združeni narodi so sprejeli resolucije in priporočila, ki pa se na žalost niso uresničila. Tako je bilo s politiko rasne diskriminacije na jugu Afrike: v Južnoafriški republiki in v Rodeziji. Podobno se je zgodilo z zahtevo, da Izraelci prenehajo s okupacijo arabskega ozemlja. Kar zadeva vojno v Vietnamu, je to vprašanje Že dolgo zunaj področja široke aktivnosti OZN. Vse to kaže, da je treba novih naporov, da bi se premagale vse ovire, ki onemogočajo konstruktivno rešitev mednarodnih problemov.
Dežele v razvoju so tako številčno kot z istovetnimi željami lahko resen dejavnik miru v mednarodni politiki Pravimo, da so lahkoC ker do danes še niso s svojo vodilno^vlogo' in motnostjo uspele, da bi dosegle odlučujoč položaj. Tega so nedvomno krive tudi velike sile, zlasti razviti zahod, ki je svojo ekonomsko pomoč, marsikdaj življenjsko pomembno za majhne in revne dežele Azije, Afrike in Latinske Amerike, povezoval z interesi svoje politične strategije.
Prva konferenca neuvrščenih dežel v Beogradu in druga v Kairu sta bili neke vrste spodbuda za živahnejše delo svetovne organizacije glede reševanja Življenjskih problemov nerazvitega sveta. Na beograjskem sestanku neuvrščenih se je porodila zamisel o sklicanju konference OZN za trgovino in razvoj.
Problemi nerazvitega sveta so pomembni tudi za razvoj mednarodnega položaja. Znano je, da brez ekonomske svobode tudi politične svobode ni. In bojujoč se za to načelo, se svet v razvoju skuša iztrgati iz teme in zaostalosti.
Vsa ta spoznanja jasno VHčajo, da je nastopil čas, ko se morajo angažirati širši mednarodni forumi, da bi ustavili sedanji tok pretečih dogodkov, kakršne imamo v Jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu. V takem ozračju znova stopajo na prizorišče neuvrščene dežele. Poskusile bodo tudi v tem odločilnem času na prehodu iz sedmega v os-rno desetletje tega stoletja dati svoj prispevek napredku mednarodnega sodelovanja in pomagale odpreti svetlejši razgled v prihodnost.
M. GAVRILOVIĆ
Kmetijski proizvajalci vprašujejo
Zdaj, ko je okrog 4,400.000 hektarov polj posejanih s spomladno setvijo, je iz zvezne gospodarske zbornice prišlo opozorilo, da dogovori glede pridelka zasejanih površin močno zaostajajo v primeri z zadnjimi leti. Proizvajalci, kar pomeni okrog 50 odstotkov Jugoslovanov, še ne vedo, kako bodo letošnji pridelek prodali!
OB DNEVU LETALCEV
Po končani nalogi v »zračni bitki« na reaktivnih letalih razpravljata pilota o trenutkih pod belimi oblaki, kar jima spet pomeni nov doživljaj. -Za 21. maj, dan jugoslovanskega vojnega letalstva, prisrčno čestitamo junakom svobodnega neba
Industriji sladkorja in tobaka se sprašujeta, kako naj sklepata dogovore za letošnji odkup, ko imata polna skladišča neprodanega blaga. Strokovnjaki pravijo, da je sadje dobro cvetelo, ali pa bo »cvetela« tudi prodaja sadja doma in na tuje tržišče? Živinorejci prav tako še iu-majo zanesljive vize za svetovna tržišča s čvrto valuto.
Skratka, kmetijstvo, ki je v prvih letih gospodarske reforme doživljalo pravi razcvet, se je nenadoma znašlo na zaprtem tiru. Zato so zvezni poslanci iz svojih volilnih okrajev in delovnih organizacij prinesli vrsto predlogov proizvajalcev o tem, kako bi ujeli korak z drugimi področji gospodarstva. Ti predlogi v glavnem nasvetujejo administrativne in ekonomske intervencije zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta.
Prizadevanje za izvoz
Splošno mnenje je, da je treba strogo kontrolirati uvoz poljedeljskih in živino-
rejskih proizvodov in ne dovoliti, da domači uvozniki dušijo proizvodnjo na domačem tržišču. Kmetijski proizvajalci tudi pozivajo pristojne organe, da bi bolj spretno in vztrajno krčili pot proizvodom našega kmetijstva tako na Zahod kot na Vzhod. Nedvomno bo letos »boj za izvoz« najtežji prav na tem področju, pa naj gre za izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov v deleže zahodne Ev-
Zlata vrtnica iz Maribora!
Mariborsko hortikulturno društvo razpiše vsako leto posebno tekmovanje za olep-šanje mesta. S tem spodbuja meščane Maribora, organizacije in podjetja, da kar najlepše okrasijo okna, balkone in pročelja stavb s cvetjem. Tisti, ki naredijo največ za lepo zunanjo podobo mesta, dobe od društva kot posebno priznanje zlate vrtnice. Lani so koristno tekmovanje močno podprle tudi krajevne skupnosti.
KAJ MENJATI V ZAKONU O DELOVNIH ODNOSIH?
Poslej denarne disciplinske kazni?
Kaj je strokovna in kaj delovna sposobnost? — Odgovorni ljudje v podjetjih: »Opomini in ukori niso dovolj, disciplinska odgovornost naj pozna tudi denarne kazni! — Delavci so proti, toda roko na srce: ali opomini in ukori res dosežejo vedno svoj namen?
Delavec, ki je postal invalid zaradi poškodbe na de-lu ali * zaradi poklicne obolelosti, v nobenem primeru ne more biti odpuščen. Tako je natanko določeno v predlogu za spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih odnosih. Celo v primeru, da za invalida dela ni ustreznega delovnega mesta, ne more prenehati njegov delovni odnos in se mu mora vsaj priskrbeti delo v drugi delovni organizaciji.
V	načrtu spremembe in dopolnitev tega zakona je tudi predlagano, da delavcu lahko preneha delovni odnos proti njegovi volji, če je ob sprejemu na delo dal netočne podatke, ki se nanašajo na najvažnejše pogoje sprejema v službo. Nekateri pripominjajo, da bi ta dopolnitev bila še boljša, če bi upoštevala tu-
di odgovornost strokovnih služb, ki so dolžne ob sprejemu delavca prispevati: in preveriti vse podatke, važne za odločanje glede delovnega odnosa.
Med razpravami o načrtu so bili tudi predlogi, da se v temeljni zakon o delovnih odnosih vnesejo še nekatere druge spremembe, ki jih še ni v načrtu. Tako je na primer predlagano, da bi se vpeljale denarne kazni, češ da opomini in ukori niso dovolj, da bi se zagotovila potrebna delovna disciplina. Ali bo ta predlog sprejet, ni znano. Zagovarjajo'ga predvsem odgovorni ljudje v delovnih organizacijah, delavci pa denarni kazni nasprotujejo.
Prav tako nekateri menijo, da mora zakon natančneje določiti, kaj je strokovna usposobljenost in delovna
sposobnost. V normativih aktih delovnih organizacij se ta dva pojma zelo različno tolmačita. Saj se marsikdaj zgodi, da organi samoupravljanja na osnovi obstoječe kvalifikacijske strukture za posamezna delovna mesta samo formalno zahtevajo višjo ali visoko strokovno usposobljenost, ker z drugimi akti »podelijo« fakultetske diplome tistim zaposlenim, ki imajo daljšo delovno dobo.
Kam z neizvoljenimi direktorji?
Precej različna so mnenja o tem, ali je treba direktorju in drugim vodilnim osebam, ki niso bile ponovno izvoljene, kakor tudi funkcionarjem, ko jim poteče mandat, zagotoviti razporeditev na drugo delovno mesto, od-
nosno vrnitev na delo v drugo delovno organizacijo.
Načrt sprememb in dopolnitev temeljnega zakona o delovnih odnosih na to vprašanje ne daje določenega odgovora, ampak samo navaja zahtevo, da se ta jamstva dajo le tedaj, če je delovno mesto na razpolago, in ugotavlja, da je to odprto vprašanje. Vsekakor bo ta predlog oziroma mnenje o tem prelogu še resno obravnavano, saj bi bile posledice nedosledne rešitve lahko zelo resne.
g. V.
rope, ali pa tobaka in drugega v vzhodnoevropske dežele.
Kmetijska gospodarstva, zadruge ‘in njihovi kooperanti prav tako obveščajo, da s praznimi blagajnami in s pičlimi skladi sploh ne morejo misliti na modernizacijo in napredek proizvodnje. Poslovnim bankam, ki so po mnenju kmetovalcev »zaprle pipe«, so poslane zahteve, da spremenijo svoje mnenje o kreditiranju kmetijstva.
Marsikatero teh težav je mogoče rešiti, kar kaže tudi vrsta odlokov in ukrepov zveznega izvršnega sveta za boljše pogoje gospodarjenja v kmetijstvu. Nastaja pa vprašanje, ali ti ukrepi lahko odgovorijo na preprosto vprašanje kmetov in drugih kmetijskih proizvajalcev:
% »Kaj naj sejemo, kakšno 0 vrsto živine naj gojimo?« % Na to vprašanje še ni od-
0	odgovora, vsaj doslej ne.
Zadnja ura
Kot vse kaže, je rešitev teh težav v tem, da se vsaj za dobo nekaj let odgovori na to vprašanje kmetom in kolektivom kmetijskih posestev in zadrug. Torej je treba začeti s prvo črko reforme:pre-učiti in zvedeti, koliko in kakšnih poljedeljskih proizvodov lahko sprejme domače tržišče in koliko se jih lahko proda v tujino.
To seveda terja delo, ki jo zapleteno in odgovorno, je pa zadnji čas, da se ga kdo loti. člani odbora za kmetijstvo gospodarskega sveta zvezne skupščine so pripravljeni z vsemi močmi podpreti tako delo, obenem pa so dali tudi nekaj pobud zveznemu izvršnemu svetu in zvezni gospodarski zbornici. Ni dvoma, da bodo tudi kmetijski proizvajalci pomagali uresničiti to prizadevanje, saj je v njihovo lastno korist.
S.	MIJALKOVIČ
Kmetijski nasveti
Naš aluminij bo šel na svetovni trg
Industrija aluminija v Titogradu, Mostarju in Šibeniku bo proizvajala letno 400.000 ton glinice in 100.000 ton aluminija — Dve novi elektrarni bosta dajali nalašč za to industrijo po 2 milijardi kwh električne energije na leto
V	zvezni skupščini je bil nedavno izglasovan odlok o jamstvu zveze za inozemske kredite, namenjene zgraditvi aluminijske industrije v Titogradu, Mostarju in Šibeniku. Najrazličnejše analize, od tistih, ki so jih izdelale banke, do tistih, ki so jih posredovali geološki zavodi kažejo, da bo kombinat v Titogradu in objekti, ki se gra-gradijo v okvirju združenja Jugal, rentabilen in se bo lahko vljučil v svetovni trg.
Skoraj ni treba dvomiti, da nova jugoslovanska aluminijska industrija ne bi imela uspeha. Ta industrija že 30 let doživlja na vsem svetu stalno rast. V zadnjih dese
tih letih se je svetovna proizvodnja aluminija podvojila. Leta 1966 je bila svetovna proizvodnja aluminija 7,2 milijona ton. Po oceni strokovnjakov OZN bo proizvodnja aluminija na svetu dosegla leta 1980 24 milijonov ton.
Ugodni pogoji
Na proizvodnjo . aluminija se usmerjajo celo take dežele, ki nimajo velikih zalog boksita,- ne ugodnih pogojev za razvoj električne energije. Jugoslavija ima zelo -bogato surovinsko bazo in izredne pogoje za pridobivanje cenene električne energije. Od 18 evropskih dežel, ki prodajajo aliminij, jih ima samo 5 pomembne zaloge bok-
sita:	Jugoslavija, Sovjetska
zveza, Francija, Grčija in Madžarska.
Titografski kombinat naj bi v prvem razdobju proizvajal 200.000 ton glinice in
50.000	ton aluminija na leto. Prav tolikšna bo proizvodnja v objektih JUGALA. Za potrebe teh objektov se gradijo dve hidroelektrarni, vsaka z milijardo KWH električne energije letno.
Za zgraditev novih kapacitet bo vloženih 230 milijonov dolarjev in skoraj 3 milijarde novih dinarjev. Tehnologija v teh objektih bo v skladu z najmodernejšimi dosežki svetovne znanosti in tehnike.
B. L.
Čistoča pri molži
Zdaj je že tako, da zaradi večje ponudbe ni več vsako mleko dobro za prodajo. Mlekarne zahtevajo kvalitetno mleko, čim manj nesnage, čim manj škodljivih drobno-živk in čim manjšo kislost. Toda kako ravnati pri molži, da ne bo trpela kakovost mleka?
| Mleko je edino hranilo, ki zadovolji vse potrebo mladega organizma; toda hkrati je tudi eno najbolj pokvarljivih. Pod drobnogledom opazimo v njem ogromno množico različnih drobnoživk, med njimi tudi tiste, ki v poletnih mesecih kisajo mleko. Imenujemo jih mlečno-kislinske bakterije; v mleku se nahajajo, četudi še tako skrbno ravnamo pri molži.
če se mleko pri kuhanju sesiri, imenujemo to sladko sirjenje, ki ga povzročajo klice iz okolice, če molzač pri delu ni bil dovolj skrben. Podoben vzrok ima tudi napihovanje sirov, ki ga povzročajo maslenokislinske bakterije.
I Neumito vime krave je pogosten vir okužbe, zato je treba vime pred molžo umiti s toplo vodo in obrisati s čisto krpo. še bolje je uporabljati natrijev hipoklorit, ki je blago razkuževalno sredstvo. Velikokrat nastanejo okužbe tudi zaradi slabo očiščene in malomarno vzdrževane posode.
Najhujši vir okužbe je mleko, ki se nahaja v sesnih kanalih vimena. Skozi odprtinice prihajajo do njega kužne klice iz gnoja in ga okužijo. Obvezno je zato prve curke mleka prestreči v posebno posodo in zavreči. Skrbeti je treba tudi za čistočo hleva in za zdravo krmo.
| Po molži je treba večjo nesnago odstraniti s precejanjem skozi kovinsko sito, množenje drobnoživk pa zaustavimo tako, da mleko takoj ohladimo, da ima čim manjšo kislinsko stopnjo. To naredimo tako, da vrče z mlekom postavimo pod tekočo vodo.
Pri molži se velja potruditi, saj je znano, kako hitro
znajo mlečni kontrolorji zavrniti mleko, za katerega z
različnimi metodami ugotovijo, da ne ustreza za ljudsko
prehrano.	__ _
Inž. M. L.
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
Raduha je dovolj močna...
Bila je sobota popoldne. Srečala sva se v stanovanju njegovega sorodnika. Pomenek je hitro stekel. Bil je živahen, in le tedaj, ko sva se v mislih in besedi spomnila Vere Stermecki, novinarke in ^dadateljeve rojakinje, ki je prezgodaj legla v grob, naju je stisnilo pri srcu.
— Tovariš profesor, povejte nam, prosim, kdaj ste vzljubili glasbo tako moćno, da ste ji posvetili svoje življenje?
— Kdaj se je to začelo, ne morem povedati. Zdi se mi, da se je glasba rodila z menoj. Ko sem se rodil, se je z menoj vred in v meni rodila tudi glasba. Prevzela me je že v mladih letih, ko sem bil pastir. Tedaj sem si iz vrbovih palic izrezoval piščali. Ko sem nanje piskal, sem prisluhnil tonom in melodijam. Toda to me ni zadovoljilo. Ker pa je bilo pri moji rojstni hiši tudi zbirališče fantov in deklet, seveda tudi harmonike, kitare in trobente niso manjkale. Vse bo me je mikalo. V roke pa sem jih vzel tedaj, ko ni bilo nikogar pri hiši. Bilo me je sram. Nisem hotel, da bi vedeli, da poskušam igrati. Pa sem odšel v gozd in se učil. Takrat sem bil sam, čisto sam, in bil sem srečen ...
— Ko sem prebiral vaš življenjepis, sem zasledil, da
ste študirali tudi na Dunaju pa v Varšavi in Parizu ...
Domovina je kakor zdravje...
— Na študij, ki sem ga nadaljeval na Dunaju imam težke spomine, — je vpadel v besedo profesor in nadaljeval: »V tujino sem šel brez sredstev. Sele pozneje sem dobil podporo, vendar je zadoščalo komaj za skromno življenje. Tik pred drugo diplomo, prvo sem opravil v Ljubljani, sem začel zdravstveno hirati. Bolelo me je v prsih in od časa do časa sem kašljal celo kri. Pa sem se zatekel k zdravniku, rojaku iz Gornjega grada, ki je delal na Dunaju, in reči moram, da se je močno zavzel zame. Ko sem okreval, mi je svetoval, naj grem domov, kjer bom v domačem okolju, v gorah in svežem araku našel največ zdravja in moči. Ubogal sem ga in se bako rešil najhujšega.
— Po vojni živite v Ljubljani, vem pa, da se radi vračate v svoj rojstni kraj. Bi mi hoteli povedati, zakaj?
— 2e mlad sem ljubil naravo. Z njo sem tudi živel. In tako je še zdaj. Četudi se staram, mi je domača zemlja čedalje bolj draga in ljuba. Zato mi je rodna gruda od vsega začetka tudi vir mojega ustvarjanja. O tem govorijo moja dela, ki se po vsebini naslanjajo na rodno zemljo.
— In ker sva vsaj'v mislih v Zgornji Savinjski dolini, pojdiva za hip, prav tako v mislih, na obisk k Veri Stermecki. Zdaj je pokojna. Povejte nam kaj o njej.
Spomin na Vero
Beseda je zastala. Cez živahen in veder obraz je legla senca. Oglasila se je bolečina, zaživeli so 'spomini...
—	Vere se rad spominjam, je začel počasi pripovedovati tovariš Arnič. Moram reči, da jo pogrešam. Vera je bila močno povezana z mojo ustvarjalnostjo. Ko je nekoč pisala intervju, je izrekla nekaj besed, za katere še danes
-©3-
©3-
-63-
Komponiranje simfonije ni preprosta stvar, saj je treba napisati note kar za 18 instrumentov, ki se morajo seveda lepo ujemati. Kateri instrumenti sestavljajo simfonični orkester, si lahko ogledate na zgornjem razporedu instrumentov v takem orkestru: 1) prve violine, 2) druge violine, 3) viole, 4) violončela, 5) kontrabasi, 6) flavte, 7) oboe, 8) klarineti, 9) fagoti, 10) harfa, 11) tromboni, 12) tuba, 13) rogovi, 14) trobente, 15) timpani, 16) veliki boben, 17) mali boben in 18) triangel.
ne vem, odkod jih je vzela. Ugotovila in vprašala je hkrati: Kaj se ni morda Beethoven preselil v naše gore, na Raduho? Bilo je to v zvezi s kantato Z vlakom, bilo je v zvezi z violinskim koncertom, ki ga je poslušala, in bilo je v zvezi s simfonijo Vojna in mir.
Vera je bila moja oboževalka tudi zaradi globoke ustvarjalnosti, saj je tudi sama čutila, da bi govorila in pisala o tistem, kar je spoznala v glasbi.
Pogovarjala sva se tudi o tem, da bi pisala moj življenjepis. Prep^čan sem, da bi E>o zaslugi njenega daxu za pripovedovanje nastalo veliko delo.
Spominjam se, kako me je nekoč sredi poletja obiskala in me pripravila, da sva odšla na izlet na Raduho. To je bila zanjo težka in utrudljiva pot. Pa se je dobro držala in prišla sva na vrh gore. Pot se je končala tako, da naju je zajela noč. Vračala sva se počasj, kajti bila je močno utrujena Potem sem jo naložil na smrekove veje in jo vlekel po neki drči. To je bilo smeha! Ugotovila sva, da te poti ne bova nikoli pozabila. 2al je bila to najina zad-
Ko sem pred srečanjem proučeval njegovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, sem nekje zasledi! približno naslednje besede: njegova glasba je sveža, vedra in povezana s slovensko naravo. Če za koga, potem te misli držijo zlasti za Blaža Arniča, profesorja za kompozicijo na akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa zgornjesavinjskega rojaka, doma blizu Luč, kjer se je rodil 31. januarja 1901.
Da, Blaž Arnič je močno navezan na slovensko zemljo, na mogočno Raduho ter pašnike in travnike pod njo. Tu je našel sam sebe, tu je vzljubil glasbo in se ji posvetil. Pa čeprav se že dolgo vrsto let vrača v te kraje* samo od časa do časa, je ostal zvest svoji rodni grudi tudi v govorici. Njegov jezik je še vedno zgornjesavinjski; v njem ni naglasa okolja, v katerem živi že dolga leta. Tudi v tem kot v svojih delih ni nikoli zatajil mogočne Raduhe, ki je zanj več kot gora, v katero je večkrat zašel. Raduhi in svojim rojakom je ostal zvest; na vse to je ponosen, saj mu je prav to okolje dalo nič koliko pobud za glasbeno ustvarjanje.
Arnič je večji del svojega glasbenega ustvarjanja posvetil simfoniji. To so dela, ki nosijo konkretna imena in se nanašajo na določene teme. Izredno pomembne so tudi njegove simfonične pesmi; zadnja leta pa je nekaj del posvetil ljudski revoluciji.
Arnič je glasnik našega človeka, naše zemlje in naše revolucije.
na Raduho in v njej čutil bo-'iko moči, da drugih nisem potreboval niti jih iskal. Naslonil sem se na domačo zemljo. To je bil moj jezik, tu sem čutil hrepenenje, tu sem dobil moč in sposobnost,
vsak po svoje in sleherni človek bi ■ lahko o njej pripovedoval svoje doživljaje, katastrofe.
Ta simfonija ima štiri dele. Prvi je »izbruh«, ki ponazarja katastrofo, požig. Drugi,
Blaž Arnič za svojo »delovno mizo« — klavirjem
nja skupna pot, najino zadnje srečanje.
Tu sem dobil moč!
Spet je utihnil in se globoko zamislil. Sredi te zamaknjenosti sem ga zmotil z naslednjim vprašanjem:
— če dovolite, pojdiva sedaj na vaše glasbeno področje. Navdih za delo v glavnem dobivate v domačem okolju, na naši zemlji in med svojimi ljudmi. Sicer pa so glasbeni teoretiki zapisali, da ste vsaj na začetku delali pod Brucknerjevim vplivom in vplivom ruske petorice. Kaj pravite o tem?
— Naj bo teoretikom odpuščeno, se je skoraj razhudil tovariš Arnič in dejal: Pri nas smo navajeni, da se mora človek, ki ustvarja, vedno nekam nasloniti. Jaz pa nisem čutil nobene potrebe, da bi se nanje naslanjal, ko sem začel pisati. Tedaj ruske petorice nisem poznal in nisem vedel, kdo so in kaj hočejo. Res pa je, da me je prevzel simfonični jezik in da so me osvojili Beethoven, Bach, klasiki in pozneje romantiki. Toda jaz sem bil pri pisanju samostojen. Naslonil sem se
da povem po svoje isto, kar sem občutil.
— Vaš opus obsega med drugim osam simfonij. Povejte nam kaj o peti, ki nosi naslov Vojna in mir?
O simfoniji »Vojna in mir«
— Vojno in mdr sem pisal dvakrat. Ko sem jo pisal v prvi varianti na začetku okupacije, doma, smo hili optimistično razpoloženi glede konca vojne vihre. Zato je v vsebini prevladovala r oman-tika, skoraj bi rokel lirika. Ko pa sem se po osvoboditvi vrnil iz koncentracijskega taborišča v Dachauu, kjer sem z drugimi vred doživljal strahotne dogodke, sem prvi koncept zavrgel in skušal dati novemu delu tisti utrip, ki smo ga doživljali v taboriščih in kakor ga je slovenski narod doživljal doma, v gozdovih, v pregnanstvu. Ko pa sem pisal prvo varianto, nisem poznal vseh vojnih grozodejstev niti nisem mislil, da je kaj takega sploh mogoče. Zato sem se tega dela lotil še enkrat in mu skušal glasbene dati tisto vsebino, ki smo jo vsi skupaj doživljali
v	času borbe za svobodo. Seveda pa je to dobo občutil
»Spomni se,« nas opozarja na padle borce in talce. Tu se spominjam osvoboditve v Dachauu, ko so nas iz tega suženjskega obroča prepeljali med ljudi in smo se od veselja valjali po travi kot otroci. Za četrti stavek mi je tekst napisal Jože Tiran; prikazuje pa svobodo, mir in sproščenost.
In še o Vorancu
— Zelo ?nana je šesta simfonija, ki je pravzaprav vaš avtobiografski zapis. Mar ne?
— Da, v šesti simfoniji je nekaj moje biografije. Značilno je, kako je nastala. Ko sem pisal to simfonijo, sem pred pošto v Ljubljani srečal Lovra Kuharja-Prežiha. Bil je moj velik prijatelj. Pa me je vprašal, kaj pišem. Odgovoril sem mu, da šesto simfonijo, v kateri skušam prikazati svoje življenje. »Pojdi no,« je rekel, »sl potem tudi samorastnik.« Zaradi teh besed sem dal tej simfoniji ime Samorastnik. V njej sem skušal ponazoriti svojo življenjsko pot, v drugem stavku pa spomin na Prežiha, na zadnje srečanje z njim. Tako je bilo.
Nekoč je prišel k meni. Toda ker zaradi bolezni ni mo-
gel po stopnicah v moje stanovanje, me je poklical. Tako sva se srečala na cesti in se objela. To je bilo trpko srečanje. Pogovarjala sva se brez besed. Čustva so nama enako vrela in v njih so bili znaki grenkih solz. To je bilo najino zadnje srečanje. In prav v spomin na to sem dal drugemu stavku naslov Spomin na Prežiha.
Na domači grudi
— Kaj*bi nam lahko povedali o osmi simfoniji, ki ste ji dali naslov Na domači grudi?
— Osma simfonija se po vsebini naslanja na domačo grudo. Za vzor mi je bil Groharjev Sejalec. Nekoč sem bo sliko gledal v galeriji in takrat sem se spomnil svojega očeta, ki je prav tako z jer-basom v roki korakal po nji-
vi	in sejal. Ta Sejalec mi je dal navdih, da sem ga karak-teriziral v drugem stavku. Osma simfonija je tesno povezana z domačo grudo. Četrti stavek ima nimnični spev. To je spev naši rodni zemlji, to je spev samozavesti, ljubezni do domače grude.
— V svoja dela ste uvrstili tudi znane skladbe, ki se nanašajo na ljudsko revolucijo.
— Tu bi rad opozoril predvsem na kantato na Kajuhov tekst Moja pesem ni le moja pesem. Kantata je bila prvič izvajana na slavnostni akademiji, ki jo je pripravil sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani v počastitev dvajsete obletnice osvoboditve. Ta kantata je zajeda Kajuha v tisti okvir, kamor sodi. Menim, da si Kajuh to zasluži in njegove pesmi bi morali bolj obnavljati in Jih prav zaradi njihove vsebine in umetniške vrednosti v večji meri posredovati naši mladi generaciji.
— Ali snujete zdaj kaj novega?
— Imam še veliko v načrtu, seveda pa je o tem tež-fco govoriti. Saj veste, lahko pride kaj vmes in potem se vse skupaj zaplete. Ce bom zdrav, bom napisal še nekaj del...
Naj za konec tega srečanja z Blažem Arničem zapišem samo še to: da bi bil zdrav in še veliko napisal, da bi bol tudi v prihodnje v svojih delih tako zvest domači zemlji, kot ji je bil doslej. Raduha je v resnici mogočna in velika so Armčeva dela, ki se naslanjajo na ta prelepi kotiček naše zemlje.
MILA'N BOŽIC
4
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60000 izvodov!
Rzktc velikoj
j zelenik® in mnogog i / rož po zend1
L Hcrnidik
/je. najimenitncj
LPAIVAlfOVMN«
* V V -
j ejmisca
Na sejmu v Brežicah
V soboto 11. maja, je bil tedenski sejem v Brežicah, na katerem je bilo naprodaj 1035 pujskov, prodali pa so jih samo 549. Za manjše so zahtevali 5,50 do 6 din kg, za večje pa 4,50 din za kg žive teže.
VI. KONGRES GASILSKE ZVEZE
slovenski javnosti!
Lam je bilo v Sloveniji zaradi požarov skoraj 20 milijonov škode Pogorele tovarne, skladišča, zaloge, zgradbe, gospodarska poslopja, gozdovi, pridelki, živina, ustavljena proizvodnja, izguba dela in zaslužka, uničena premoženja, stiska in obup nad izgubljenim zdravjem in življenjem, so bile posledice podivjanih ognjenih zubJ.jev. .	■
Dobrih 86 odstotkov vseh požarov so zakrivili ljudje zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti, površnost), pa tudi zaradi zavestnega neupoštevanja požarnovarstvenih predpisov in zaradi neznanja v upravljanju z najbolj preprostimi gasilnimi napravami.
Vsak sedmi požar so lani s prešerno igro zanetili otroci in vsak izmed teh požarov je zapustil v njihovi duševnost: nepopravljivo škodo. Zato
opozarjamo
DELOVNE KOLEKTIVE, naj upoštevajo Rožamo-varstvene predpise, naj poskrbijo, da bo vsak zaposlen seznanjen s požarno varnostjo na svojem delovnem mestu, da bo znal vsak upravljati z. razpoložljivimi požarnimi napravami, naj imajc organizirano gasilsko ‘službo, naj stalno skrbijo za strokovno usposabljanje in da bodo vse obveznosti do požarne varnosti in po-žamovarstvemh obrambnih načrtov oblikovane v njihovih samoupravnih aktih;
KMEČKA GOSPODARSTVA naj poskrbijo, da ne pride do požara zaradi slabih in zatrpanih dimnih naprav, zastarelih in nestrokovno izvedenih električnih napeljav, zaradi samovžiga, strele, pozabljivosti pri izklapljanju električnega toka, zaradi vnetljivih tekočin, ki so postavljene na neustreznem mestu in v neustreznih količinah;
GOSPODINJE, da je vsaka zastarelost in pozabljivost po uporabi številnih gospodinjskih strojev lahko usodna. To velja še posebno za hranjenje vnetljivih in eksplozivnih snovi, kot so bencin, plini itd.;
STARŠE IN ŠOLE, naj izkoristijo vsako priložnost, posebno pri pouku, naj opozarjajo otroke na nevarnost in opreznost pred ognjem in naj jim igro z ognjem onemogočijo; '
IZLETNIKE, naj posebno v sušnih dneh ne odmetavajo cigaretnih ogorkov v gozdovih in naj ne prižigajo v gozdovih ali v njihovi bližini ognjev.
Gasilske organizacije pričakujejo tudi v prihodnje
od slovenske javnosti vso podporo in razumevanje za svoje človekoljubno delo.
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah:
v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
Stalni stiki krepijo sodelovanje
10. maja je bilo v sejni dvorani občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu področno posvetovanje predstavnikov skupščine Socialistične republike Slovenije pod vodstvom podpredsednika dr. Jožeta Brileja, poslancev in predstavnikov občinskih skupščin ter družbeno-politienih organizacij iz občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Obravnavali so celo vrsto vprašanj. Govorili so predvsem o vlogi občanske skupščine, o usklajenosti delovnih programov in' o nekaterih drugih vprašanjih, ki so važna predvsem za dolenjsko območje. Soglašali so, da je taika oblika sodelovanja med republiško skupščino in . občinskimi skupščinami zelo potrebna in da mora postati stalna.
Področno posvetovanje v
Novem mestu in še nekaterih drugih krajih je bilo nekako nadaljevanje posveta med republiško skupščino in predsedniki občinskih skupščin, ki je bil februarja letos: Ker so nekatere težave predvsem področnega značaja, bo taka oblika posvetovanj najprimernejša oblika tesnejšega 'sodelovanja med republiško skupščino in občinskimi skupščinami. Ko so govorili o vlogi in pomenu občinske skupščine, so menili, da si bo treba v prihodnje posebno prizadevati, da bodo občinske skupščine lahko razvijale in uveljavljale svojo samoupravo. Doslej so imele skorajda dvojno vlogo. Medtem ko so morale na eni strani izpolnjevati naloge, ki jih je predpisal republiški ali zvezni zakon, so na drugi strani na nekaterih področjih že uveljavljale svojo samoupravo. Odnos med republiško skupščino in občinskimi
skupščinami je v zadnjih letih močno napredoval in tesnejše .sodelovanje je že rodilo prve uspehe. Res jJa je, da priporočila občinskih skupščin še vedno niso imela doslej take veljave, kot bi jo morala, in jih niso vedno upoštevali.
Na posvetovanju so dalj časa govorili o sprejemanju nekaterih skupščinskih aktov po. hitrem postopku. Opozorili so, da pride nemalokrat do zapletov in težav prav zato, ker se poslanci ne utegnejo posvetovati o posameznih predlogih z drugimi organi v občini.
Posebno živahna je bila razprava o finansiranju občin.
Ker je to finansiranje največkrat etatistično, dobivajo občinske skupščine še vedno naloge, sredstev, ki so potrebna za njihovo izpolnjevanje, pa ne. V zvezi s finansiranjem so govorili tudi o vprašanju strokovnega srednjega šolstva na Dolenjskem,
o nekaterih težavah v kmetijstvu in o perspektivnem razvoju turizma na Dolenjskem.
Prihodnje leto asfalt do Krškega
Kreditni odbor Kreditne banke v Cedju je odobril občinski skupščini v Krškem 300.000 dinarjev posojila za dobo petih let in s šestod-stotnimi obrestmi. S to vsoto bo skupščina sodelovala pri modernizaciji zasavske ceste. Republiški cestni sklad pa se mora zdaj pogodbeno obvezati, da bo prihodnje leto asfaltiral odsek ceste do Krškega.
Pomoč karavani prijateljstva
Dijaki gostinske šole v Novem mestu so 12. maja priskočili na pomoč karavani prijateljstva Beograd—Zagreb na njeni prireditvi v sosednji Bregani. S pomočjo dijakov gostinske šode v Novem mestu so bili v Bregani politični in drugi javni delavci, ki so se prireditve udeležili, zelo zadovoljni, tako da so poslali šoli zahvalno pismo.
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko,	I
Če pa pije,	I
■	■	««	7	m
peta Hermeiiko <
MO*EMO* EMO*EMO* EMO* EMO* EMO*EMO UJ
*
O
2
Ul
*
že tri
SMETNJAK
PRED SLEHERNO HIŠO JE LEGITIMACIJA ČISTEGA IN SNAŽNEGA MESTA
EMO
CELJE
Ul
*
O
2
Ul
*
O
2
Ul
*
O
2
Ul
*
O
2
* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO* EMO*U|
Novomeško
sejmišče
GARANCIJ E •TOMOS* KOPER
Ogla sujte v »L!
— Ne, v tako sobo gost ne bo vstopil! Prej jo bo treba pošteno urediti.
— Od kod pa denar?
— Gospodinja, privarčuj ga namensko in dobila boš kredit pri
MOTORNA ČRPALKA MP-300/20
24 MESECEV
Dne 13. maja je bil novomeški prašičji sejem dobro obiskan, vendar je bilo zelo malo prašičev prodanih. Kmetovalci so pripeljali na sejem 839 pujskov, prodanih pa je biLo samo 58, čeprav so bile. cene malo nižje kot na preteklem sejmu. Manjši prašički so veljali 80 do 140 din, večji pa 150 do 280 din.
ttNOVO
Cateške Toplice
MINI GOLF
vstopnina 3 din •••••••••••••••
OBRAČUN DOLENJSKEGA LISTA ZA 1967
Kako smo delali v lanskem letu
Na podlagi 33. člena zakona o tisku in drugih oblikah informacij in v zvezi z 49. členom temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih objavljamo LETNO POROČILO DOLENJSKEGA LISTA ZA LETO 1967.
Tudi lani je DOLENJSKI LIST izhajal kot medobčinsko glasilo 9 občinskih konferenc SZDL; izdajale so ga ObK SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, pravni položaj pokrajinskega tednika Dolenjske pa je bil tak kot prejšnja leta: »oddelek za tisk in propagando pri ObK SZDL v Novem mestu« s tem, da je imelo vseh 9 občin enake sousta-noviteljske pravice in dolžnosti do lista.
Lani: 1,460.810 izvodov Dol. lista!
Lani je izšlo 51 številk Dolenjskega lista, od teh ena dvojna številka. Tiskali smo 1,460.810 izvodov časnika, ki je imel lani 1266 strani (v dveh pokrajinskih izdajah, s katerima smo začeli 11. maja 1967). Povprečna tedenska naklada Dol. lista je bila lani 28.643 izvodov; najmanjša tedenska naklada je bila 27.850, najvišja pa 32.300 izvodov. Med letom se je na Dolenjski list na novo naročilo 4.766 naročnikov, odpovedalo pa ga je 2.309 naročnikov, tako da znaša čisti skupni prirastek 2.457 naročnikov.
Stalni naročniki so prejeli 1,407.284 izvodov ali 96,34%
Bilanca Dolenjskega lista za poslovno leto 1967
AKTIVA:	din
Osnovna sredstva	.	80.719,81
Popravek vrednosti osn. sredstev	32.193,76
Sedanja vrednost osn. sredstev	48.526.05
Stanovanja	182.343,33
Popravek vrednosti stanovanj	2.689,32
Sedanja vrednost stanovanj	179.654.01
Banka	25.101,00
Denarna sredstva sklada iz stan. prisp.	9,853,30
Blagajna in porto blagajna	1.237,22
Kupci	•	136.959,53
Dvomljive in sporne terjatve	1.704,00
Drobni inventar	4.136,42
Deleži	20.000.00
Dana posojila za stanov, izgradnjo	35.857,78'
Plačane zavarovalnine in časopisi za	1968	642,97
SKUPAJ:	463.683,28
PASIVA:	din
Predplačila (	'	„	2.666,83
Popravek vred. dvomi j. terjatev	1.704,00
Dobavitelji	75.965,34
Popravek vredn. drob. inventarja	2.068,21
' Ostale obveznosti (Skopje)	2.016,46
Odstopljeni del soc. zavarovanja	3.786,01
Razne druge obveznosti	(za	trojčke)	5.887,57
Razne druge obveznosti	(I.	DNP)	3.931,20
Sklad skupne porabe	41.796,38
Sklad skupne porabe —	stan. prisp.	17.895,04
Poslovni sklad	123.621,91
Sklad stanovanj, last DL	166.371,21
Dolgoročni kredit za gradnjo stanovanj	15.972,12
SKUPAJ:	463.682,28
Knjigovodja:	Glavni	urednik:
METOD BELTRAM, 1. r. TONE GOSNIK, 1. r.
tiskane naklade, v kolportaži pa je bilo prodanih 53.526 izvodov ali 3,66% od naklade. Za tisk lista je bilo porabljenih 138.712 kg roto papirja. — Naklada lista se je lani v pokrajini povečala za 9% v primerjavi z 1966 oz. za 2.067 izvodov. 31. decembra 1967 je prišel 1 izvod Dolenjskega lista na 7,42 prebivalca
v	9 občinah. Najbolj je list razširjen v občini Novo mesto, kjer pride 1 izvod časnika že na 6,09 prebivalca. Sledijo ji: občina Metlika — 6,24, Črnomelj — 7,15, Trebnje — 7,15, Krško — 7,84, Sevnica — 8,20, Kočevje — 8,46, Ribnica — 9,05 in Brežice — 9,49 prebivalcev na
1	izvod pokrajinskega glasila SZDL.
Koliko je bilo dohodkov?
Vseh dohodkov je imel lani Dolenjski list 1,616.269,00 din, od česar odpade na naročnino 666.058,14 din. Za kol-portažo je uprava lista iztržila 23.392,65 din, za oglase vseh vrst 464.898,03 din, za naročene reportaže 69.729,75 din, za Skupčinski DL 66.570,64 din in od skupnih strani (sodelovanje z drugimi pokrajinskimi listi) 9.287,74 din. Devet občin je pogodbeno sofinanciralo svoje stalne komunske strani z zneskom 313.792,80 din, medtem ko je bilo drugih in izrednih dohodkov 2.539,25 din.
In izdatkov?
Vseh izdatkov je bilo lani 1,526.345,66 din. Za tisk lista je bilo izdanih 622.953,81 din, za klišeje in fotografije 47.408,16 din in za odpremo lista iz Ljubljane (tiskarni DELO in PTT) skupno
97.707.61 din; skupno nas je stal lani TISK LISTA: 768.069,58 din.
Drugi izdatki: odpisi drobnega inventarja 794,89 din, pisarniški material 13.698,80 din, naročnina časopisov in knjig 1.299,50 din, redni PTT stroški 18.329,40 din, izterjava naročnine prek PTT
9.147,00	din, stroškov denarnega prometa pa je bilo
1.757.61 din. Stroški poslovnih prostorov so znašali 17.859,88 din, za dnevnice je bilo izplačanih 19.693,90 din in za povrnitev potnih ter prevoznih stroškov 43.554,11 din.
naše
Pozdrav in dolarji iz Kanade
V	zadnjem tednu so prispevali za trojčke:	Ines Bačer iz Novega mesta
2.000	Sdin; Minka Karo iz Ljubljane, Ilir. ska 4, je poslala po pošti 20.000 Sdin, medtem ko je Branko Sotelšek iz Montreala v Canadi poslal 3 dolarje oz. 3.750 Sdin. Skupno zbrano v zadnjem tednu: 25.750 starih dinarjev. — Vsem darovalcem: prisrčna hvala!
Do 14. maja smo zbrali za trojčke 1,182.777 Sdin.
Hkrati popravljamo podatek, da smo lani decembra porabili za nakup obleke, obutve, perila in hrane za trojčke približno 340.000 starih dinarjev, kakor smo to poročali zadnji četrtek. Ko smo sestav, ljali poročilo, smo pozabili posebej omeniti, da so lani posamezni darovalci, n. pr. tovarna LISCA iz Sevnice in nekateri posamezniki, sami poslali Korenetovim na dom denarne prispevke. Tega denarja je pri Korenetovih približno 130.000 Sdin in ga bodo zdaj porabili za popravilo hišice, medtem ko smo iz pri nas plačanih prispevkov zares kupili trojčkom oblek, obu-
tve, perila in hrane za približno 210.000 starih dinarjev. .
Branko Sotelšek, ki je doma iz Zg. Obreža pri Brežicah, nam je pisal te dni takole: » ... predvsem vas lepo pozdravljam! Dolenjski list sprejemam sicer z majhno zamudo, ga pa z veseljem pre-čitam. Hvala tudi za koledar, oprostite pa mi, ker nisem že prej poslal denarja. — Prilagam vam 4 dolarje za celoletno naročnino našega lista, kolikor je več, pa naj ostane za Korenetove trojčke v Se-gonjah nad Škocjanom ...«
Sotelšek nam je iz Kanade poslal tudi krajšo pesmico o »Bralcu v tujini«,, s katero pozdravlja vse naročnike Dolenjskega lista, v njej pa tudi poje o domotožju in pozdravlja naše trojčke. Lepa hvala za 3 dolarje, poslane našim trojčkom.
Vodstva sindikalnih podružnic ponovno vljudno prosimo, da bi se spomnila naše prošnje in kaj prispevala za dograditev hiše trojčkov v Segonjah.
DOLENJSKI LIST
Za izobraževanje kadrov smo izdali 5.420,51 din, za reklamo in nagrade za nove naročnike 51.395,63 din, medtem ko je bilo zavarovalnih premij 2.586,65 din in drugih stroškov 12.623,99 din.
Avtorskih honorarjev smo lani izplačali 101.387,59 din, za osebne dohodke delavcev pri DL (s prispevki vred) pa smo izdali 397.334,45 din. Za osebne dohodke honorarnih sodelavcev' je bilo izdanih 29.227,30 din, prispevka za Skopje pa smo plačali 19.233,02 din. V amortizacijski sklad je bilo vplačanih 7.915,86 din, obresti za kratkoročni bančni kredit za obratna sredstva pa je bilo treba plačati 1.173,33 din. Izrednih izdatkov je bilo 3.842,66 din.
Plan dohodkov je bil presežen lani za 4,36%, plan izdatkov pa za 2,54%. POZITIVNA RAZLIKA v lanskem poslovanju znaša potemtakem 89.923,34 din, ki je bila .razdeljena takole:	v sklad
skupne porabe, namenjen za posojila delavcem Dol. lista za stanovanjsko izgradnjo, je bilo izločenih 40.285,00 din, za poslovni sklad (za lastna obratna sredstva) pa 49.638,34 din.
Delitev celotnega dohodka
Celotni dohodek Dol. lista je znašal lani 1,616.269,00 din, vseh poslovnih stroškov pa je bilo 1,099.783,91 din. Dohodek znaša potemtakem 516.485,09 din in je bil razdeljen takole: za osebne dohodke stalnih in honorarnih sodelavcev DL je bilo izplačanih 426.561,75 din, za sklad skupne porabe je bilo izločenih 40.285,00 din in za poslovni sklad 49.638,34 din.
Povprečni osebni dohodek delavcev Dol. lista je znašal lani 1.564 din; povprečni mesečni dohodek novinarjev je bil 1.874 din, povprečni dohodek delavcev v upravi lista pa je znašal 1.135 din
Koliko je prispeval naročnik za svoj list?
Režijski stroški (tiskarna, papir, več zaposlenih v upravi lista in pod.) so se lam povečali v primerjavi z 1966 za 9,66 din pri celoletnih stroških na 1 izvod Dolenjskega lista:	od predlanskih 94,82
S din na 104,48 S din v 1967.
—	Z letno naročnino 2.450 S din je naročnik 'lani prispeval za vsak izvod 47,12 S din (oz. 45%), uprava lista pa je morala zbrati (z oglasi, reklamo, s sodelovanjem ob čin in z drugo propagandno dejavnostjo) za vsak izvod še 57,36 S din (ali 55%).
Naročnina se je lani v septembru povečala od 2.000 na 2.450 S din, v decembru pa zaradi dražjega papirja in poštnine na 3.200 S din.
SDL - brezplačna priloga za vse naročnike
Lani so naročniki lista dobili kot brezplačno prilogo, ki so jo financirale vse občinske skupščine, tudi 32 številk »Skupščinskega Dolenjskega lista«, ki je objavil 406 občinskih in drugih odlokov, . odredb, sklepov, pravilnikov in drugih samoupravnih aktov. SDL je imel lani 208 strani, kar predstavlja 8,21% obsega kompletnega letnika . Dol. lista.
Zaključni račun z vsemi podatki je kolektiv Dolenjskega lista hkrati s širšim pregledom celotnega dosedanjega dela medtem pripravil za vseh 9 obč. konferenc SZDL ih vseh 9 občinskih skupščin našega področja.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
POROČILO
O ŽREBANJU BLAGOVNO-DENARNE LOTERIJE ODBORA ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, KI 3E BILO DNE 12. MAJA 1968.
— 1000 dobitkov po 50 ND so zadele srečke na kon-
čnico: 98
—	500 dobitkov	po	100	ND	so	zadele	srečke	na
končnice: 343, 388, 712, 837, 997
—	60	dobitkov	po	200	ND	so	zadele	srečke	na
končnice: 1461, 5611, 5740, 6148, 8102, 8157
—	40	dobitkov	po	250	ND	so	zadele	srečke	na
končnice 1306, 6369, 7114, 7726
—	30	dobitkov	po	300	ND	so	zadele	srečke	na
končnice: 2746, 5430, 5663
—	10	dobitkov	po	400	ND	so	zadele	srečke	na
končnico 2858
—	10	dobitkov	po	500	ND	so	zadele	srečke	na
končnico 4262
—	10	dobitkov	po	1000	ND	so	zadele	(srečke	na
končnico 8380
—	4	dobitke	po	3000	ND	so	zadele srečke šte-
vilka: 23557, 25448, 29761, 37399
— osebni avto »Fiat« 850 je zadela srečka številka 18728
— osebni avto »Prinz« NSU-1000 je zadela srečka številka 63836
— osebni avto »Audi« 72 KS je zadela srečka številka 43829
Dobitke izplačujejo le na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja.
Za izplačilo dobitkov jamči odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«.	o n
Izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh od dneva objave izidov žrebanja.
Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo zadete srečke v izplačilo v vrednostnem pismu na naslov: Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7.
MIZARSKA
PRODUKTIVNA
ZADRUGA
SEVNICA
IZDELUJE PRVORAZREDNO STILSKO POHIŠTVO
AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA
NOVO MESTO-STRAŽA
priporoča svoje usluge za prevoz potnikov in blaga.
INDUSTRIJA OBUTVE — NOVO MESTO
PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE!
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Podrimo zid mrzlih src preteklosti!
Iz vrste pisem, ki jih dobiva naše uredništvo zadnje dni zaradi objavljanja poučno-vzgojnega spisa »MATJAŽ IN ALENKA«, objavljamo danes nekaj prispevkov. Mnoga izmed teh pisem nas grajajo; mnoga hvalijo Dolenjski list, češ da se tudi pred spolno vzgojo ne moremo skrivati, saj živimo v 20. stoletju. Razveseljivo pa je, da mnogi starši pozdravljajo vzgojni kotiček v domačem listu, saj nam hkrati sporočajo, da jim vzgojne knjige ali brošure s tako vsebino le redkokdaj pridejo v roke. Ko uresničujemo enega izmed sklepov lanskega posvetovanja s predstavniki naših bralcev, sporočamo hkrati naš namen, da bo uredništvo ta vzgojni kotiček nadaljevalo tudi po zaključku sedanjega spisa o spolni vzgoji, o kateri tako prepričljivo in po domače lepo govori zdaj že pokojna pisateljica in zaslužna vzgojiteljica, tovarišica Helena Puharjeva.
Tovariš urednik!
Malokaj. objavljenega v vašem časopisu je zbudilo tako razpravo, toliko hude krvi, grajajočih in spodbudnih besed kot Helena Puharjeva oz.
vi	z »Matjažem in Alenko«. Svoja mnenja k temu spisu dajejo predvsem preprosti ljudje, dobro misleči in zlonamerni, po svojem nagibu ali poučeni od drugih, ki se zaradi različnih razlogov boje priti na dan. Ne morem si kaj, da ne bi — zlasti zaradi zadnjih prispevkov v Dol. listu — še jaz povedal svoje mnenje.	■'
j Po poklicu sem učitelj, resda Se mlad, pa vendarle že z lepo zbirko najrazličnejših
Komu je veljal tisti naslov?
Uredništvu Dol. lista!
članek, objavljen 18. aprila
v	Dol. listu z naslovom »Umazancu je vse umazano«, me nekoliko moti, da ne morem biti tiho. Najprej bi rada vedela: kdo, komu v tem primeru lahko postreže s takim naslovom?
Da prihajajo v uredništvo ft protestna pisma vaših bralcev zaradir spisa »Mpt jfiž in Alenka« pa reš 'ni čudno, prav gotovo ima pretežna večina staršev svoje pomisleke. Tudi jaz mislim, da je zelo potrebno otroke poučiti o spolni vzgoji, a o pravem času in na pravem mestu.
Kar se pa tiče lista Družine in Ognjišča ter njihovega urednika, bi bilo pa za vaše uredništvo veliko lepše, da bi bil isti članek za štirinajst vrstic krajši. Bralci bi vas vseeno prav gotovo razumeli, kaj ste hoteli povedati. SLAVICA MOŠKON Novo^mesto
izkušenj. Zato toliko bolj prizadeto spremljam to živahno, včasih tudi krivično razpravljanje.
Vzgoja otrok je družbeno zelo pomembna, pa tudi zahtevna naloga. Družbi ni vseeno, kakšen mladi rod — naše naslednike — si bo vzgojila. Družba pa smo mi vsi! To pomeni, da smo vsi odgovorni za vzgojo: tisti, ki kot starši ali kot prijatelji mladine izžarevajo v ljubezni in razumevanju do naših mladih, kakor tudi vsi oni, ki za vsako figo kažejo na »pokvarjeno« mladino ter sebe postavljajo kot vzor poštenosti in moralnosti nasploh. Prav ti zadnji pa za vzgojo niti s prstom ne mignejo! In
—	prav teh je na žalost pri nas še vse preveč. Ti ljudje znajo le govoriti, kako kaj ne sme biti, ničesar pa ne povedo, kako bi vendarle delali. Predvsem zaradi njih tudi pišem to pismo.
Uboga Matjaž in Alenka, kar smilita se mi, ko nista pravzaprav ničesar kriva, pa vaju vendar tako napadajo, da, celo sovražijo. Le zakaj? Zato, ker »pohujšujeta« mladino? Saj še sama ne vesta, .kaj je. to! Vajin največji_ zločin je v tem, da sta isl&rena, zaupljiva, prisrčna, kakršna sta tudi vajina mati in oče. Blagrujem vaju, da imata take starše. To sta čudovita starša! (Ko bi le vsi naši otroci imeli take starše!-) In vesta, Matjaž in Alenka, zakaj sta vajina starša čudovita? Zato, ker gledata v vaju ČLOVEKA, ne pa nekaj odvečnega, kar povzroča same skrbi. Oba govorita kot ČLOVEKA s ČLOVEKOMA, katerima je življenje postavilo na pot vse polno vprašanj, da ne moreta preko njih niti jih nočeta obiti. Seveda, kdo drug
jima bo pri tem pomagal, če ne oče in mati! Saj gre vendar za njuna otroka.
Poglejmo: kako malo staršev je zmožno česa takega! Kakor da je v njih sama puščoba in črna praznota. Včasih tudi grdobija ... Saj vidijo v življenju vse grdo, umazano. Matjaž in Alenka se jim zelo čudita, celo bojita se takih ljudi. Slutita, da so to tisti, ki ju bodo umazali! zakaj taki ljudje ne trpijo izjem: vse v življenju mora biti umazano, celo nastanek novega življenja, rojstvo
— to čudo narave — mora nositi pečat njihove umazanije. Prav ste zapisali pred tedni v vašem listu: umazanemu je vse umazano. Tudi otrok, njegova duša, njegov svet — vse je umazancu res umazano. y '
Zakaj noče mlada mamica povedati radovednemu otroku, kako je prišel na svet, čeprav bi bilo mogoče, da bi tudi umrla zanj. Mar se boji, da bo takoj začutil nekaj grdega, če mu bo povedala, da mu je ona sama dala življenje? Ne, le še bolj jo bo vzljubil. Ampak mama ga odpravi s štorkljo, morda z jeznim zmigom glave: »ne bodi> no preveč radoveden!« ali pa še s slabšim: »Uh, si pa tečen!« Ali je mar pozabila na svojo veliko željo po malem bitju, na svetlo pričakovanje, ko je to bitijce v njej raslo in je ona tako nežno in vznemirjeno prisluškovala njegovemu življenju? Ali je res pozabila na neizmerno srečo, ko ga je lahko prvič poljubila? Ne, saj ni mogla pozabiti
— saj bi s tem svojega otroka ZATAJILA!
Koliko je teh stvari, o katerih človek takole premišljuje. Zdi se mi, da ne samo jaz. Tu je na primer bralka,
res še kje živi tak učitelj?
Uredništvu!
Brali smo, kar vam je za-
KiJ.nji teden pisal Alojz Cerjak iz Zgor. Obreža — in lasje so nam vstajali na glavi! Je kaj takega v 20. stoletju, ko človek osvaja že Luno in pošilja rakete proti	Veneri
in drugim vesoljskim plane tom, sploh še mogoče? Za časa cesarja Franca Jožefa so otroke res tako vzgajali, kot piše Cerjak: vse so skrivali pred njimi, tudi preprosto, pa seveda tako vzvišeno resnico o nastanku in	rojstvu
človeka. Danes pa so	drugačni časi in ne vemo,	kje naj
•	bi živel tak učitelj,	kot ga
opisuje A. Cerjak, če	pa ven-
•	darle kje tiči — ne bi	smel bi-
ti učitelj. Morda se je A. Cerjak spomnil svojih mladih let, morda so njega tako v šoli učili — toda dandanes so zares drugačni časi. Otroka držati v nevednosti in ga pustiti, da sam tava v temi in neznanju, ko si odpira vrata v svet, je po našem menenju vzgojni zločin. Dosti takih zločinov pa se danes dogaja! Delajo jih nepoučeni starši, ki o vsem tem molče; kriva je Sola, ki miži pred splono vzgojo in pri higieni ali znanju o člo-
veku nekatera poglavja o človeku kar obide. Krivi pa smo tudi vsi skupaj, ker radi capljamo za sodobno znanostjo in skrivamo glavo v pesek, češ saj^ bo otrok že kako to reč zvedel... »Zvedeli« smo jo tudi mi —- na cesti, dostikrat v slabi družbi, od pokvarjenih starejših mladoletnikov..
čemu silimo naše otroke na isto pot? Nam manjka poguma?
VASO BANOVIČ IN SE 8 PODPISOV
iz Brežic
Dekle si je knjigo kupilo samo!
Tov. uradnik!
Bilo je v petek proti večeru v »spodnji zelenjavi« v Novem mestu; kupovala sem, pa pri tem nehote slišala tale pomenek:
»Veste, da sem bila vsa iz sebe: iz Maribora je prišlo pismo na hčerkin naslov, v njem pa račun za knjigo o spolni vzgoji. Dekle ima 15 let, pa se zanima že za vse stvari okoli sebe. Seveda je niti jaz, niti mož nisva nič kregala — toda bilo mi je htb
ki pravi, da je preprosta gospodinja. Res, človek z veseljem prebere njene misli. Seveda, če jih bere z dobrim namenom: Vsi berite tako! Preprosta glava in roka, pa koliko življenja! Milijonkrat več kot pri tistem učitelju, ki je bil svojemu sinu tujec in mu ni znal odgovoriti. Namesto da bi Tonček dobil odgovor od svojega šolanega in »inteligentnega« očeta, ga je' verjetno kje drugje, toda
—	kakšnega?. Nerodno mi je zaradi takega učitelja (o njem piše bralec A. C.). Sam
■	sem že večkrat govoril učencem o teh stvareh, toda vedno so to razumeli tako, kot je treba — življenjsko. Morda celo bolje kot njihovi starši, ki kaj takega v stari šoli niso nikoli slišali. Kaj se ve...
Ozkosrčnežem pa še tole: če se bojite za ugled, pridobite si brž naklonjenost in zaupanje svojih otrok, da jim boste kaj več kot samo skrbniki! Ne sodite drugih, zlasti otrok, po sebi! In bodite dosledni: prepdvejte otrokom, da bi gledali, kako čebela praši cvetove, kako lastovka vali mladiče, kako petelin dvori kokoši, kako mačka doji svoje mladiče... Vse to je vendar spolnost!
škoda, spoštovana tovarišica Helena Puharjeva, da si tako zgodaj umrla. Mnogim nam je hudo zaradi tega. še veliko veliko ljudi Tvoje vrste bi bilo treba, da bi podrli zid krivičnosti in nezaupanja, ki so ga zgradila mrzla srca prejšnjih stoletij v odnosu do otrok. Toda to bitko moramo dobiti, ker gre za človeka. Naj stane, kar hoče. če bo pri nas. to dosegel Dolenjski list, ali pa pri tem vsaj bistveno pgmagal, mu čestitam! BRANKO LIPAR Artiče
ODGOVOR NA ČLANEK O ŠENTLOVRENŠKEM MLADINSKEM KLUBU
Dajte nam vzgojitelja, policaja pa ne maramo!
Razburilo me je, ko je bil članek že dvakrat omenjen celo v cerkvi
Sprva nisem nameraval odgovoriti na sestavek Emilije Grablovec: Tema ima svojo moč..., objavljen na trebanjski strani ene izmed prejšnjih številk našega glasila, toda odkar je bil že dvakrat omenjen tudi v šentlovrenški cerkvi, sem sklenil, da še sam napišem nekaj o kajenju, »popivanju in pohujšanju« mladine iz šentlovrenca in okolice.
Avtorica omenjenega sestavka je neobjektivno pisala o delu mladinskega aktiva v šentlovrencu; zdi se mi tudi, da razmer ne pozna. Pri tem je imela tudi osebne razloge. Njen brat je namreč pripeljal iz Ljubljane dva dolgolasca. Nekaj starejših mladincev, med njimi tudi iz Velike Loke, je enega ostriglo, to pa je pripeljalo do zamere.
E.	G. je kot študentka, ki ima malo časa, obiskala šentlovrenški mladinski klub vsega nekajkrat, zato ne pozna razmer in žali naš aktiv in vso mladinsko organizacijo. Res je, da v klubu večina redno kadi, toda proti temu ne moremo ukrepati, saj kadijo tudi na drugih mestih. To je pač stvar vsakega posameznika.
V	članku omenja tudi popivanje. Aktiv je organiziral vrsto prireditev, na katerih so odraslim točili tudi alkoholne pijače, kot je to povsod. Nekaj malega je tega po prireditvi ostalo, to pa so med nedeljskim plesom popili najbolj pridni- mladinci, ki so pripravljali prireditve. Priznam, da ni lepo, če mlad
človek pije alkoholne pijače, toda odločno zavračam, da bi to bilo popivanje, kakršnega lahko vidimo v gostilnah. Trdim, da z mladinskega plesa doslej še nihče ni šel pijan.
Glede teme in pohujševa-nja pa trdim, da je to izmišljotina. Mislim, da je ples kulturna prireditev in da to ni nikakršno pohujševanje, če se mladi ljudje sestajajo na plesu.
Kvartanje v klubu ne zagovarjam, proti njemu pa tudi nič nimam. Velikoikrat sem bil že priča, da so se mladinci med partijo taroka pogovarjali o pomembnih in resnih zadevah. Sicer pa lahko vsem vržem v obraz: Kdo pa nas je naučil tega?
Ob vseh teh klevetah o mladinski organizaciji bi na koncu še rad vprašal, zakaj nas nihče ne vidi, kadar naredimo kaj dobrega; tudi kaj takega, kar je lahko za zgled. Zakaj se starejši ne zavzamejo za mladinski aktiv, zakaj nam ne preskrbijo mentorja in ne policaja ...	Tone	Oven
Mačji dol 8 p. Velika Loka
Razmišljanja ob politični polemiki
do, da sem zamudila priložnost, da bi ji sama že prej od srca in lepo po domače povedala še kaj več od tega, kar sva se menili predlanskm, ko je dobila prvo perilo ...«
Poznam družino in dekle in vem, da je pridno v špli, pošteno in družabno in da je takega otroka lahko vsak vesel. Toda vedno na novo lahko vidimo: otroci dozorevajo dandanes veliko prej kot smo mi nekoč. In če jim sami ne povemo tega, kar jih ob vstopanju v življenje zanima, si bodo odgovore iskali drugje.
Zato ponavljam, kot so vam povedali že drugi: tako branje je nujno potrebno! Da ni za male otroke, bo vsak odrasel človek presodil sam. če pa starše tudi majhen otrok že kaj vprašuje, mu je treba, kot tako lepo piše zdaj že pokojna tovarišica Puharjeva, pošteno in seveda njemu primerno odgovoriti! Zato smo vam bralci za tiskanje takih člankov hvaležni! So v pomoč staršem, nevarnosti pred »pohujšanjem«, kot nekateri namigujejo v svojih odgovorih, pa res ne vidim!
Vera B., gospodinja iz Novega mesta
Spoštovano uredništvo!
V	zadnjih številkah vašega tednika sem med drugim zasledil tudi pisanje, ki poskuša vihteti svoje polemično kopje, pa se ne povzpne višje kot na raven osebnega obračunavanja. čudim se, da niti eden od sogovornikov Marjana Moškona ni odgovoril na temeljno vprašanje, ki ga je ta zastavil v svojem »odpadniškem« prispevku: ali oziroma zakaj pada zaupanje v nekatere politične delavce? Je mar razpravljanje o tem tabu? Kaj naj novinar dela drugega kot to, da piše? Kaj zato, če je njegovo pisanje kritično! Se mar bojimo, da nam bo kritika skvarila socializem? Prav nasprotno: kritika naredi socializem neuničljiv.
Res je, da smo v triindvajsetih letih marsikaj zgradili, ustvarili in dosegli.. Res pa je tudi tole:
■	Podatki kažejo, da obstaja očitna težnja po upadanju celotne družbene in podjetniške akumulacije na račun širjenja osebne in drugih vrst potrošnje. To dokazuje tudi gibanje stopnje akumulačije za čas 1964— 1967, razvidno iz sledeče tabele:
vsem z njimi. Prepričevanje, dokazovanje, poučevanje, vzgajanje in razlaganje so menda bistveni ele menti dejavnosti vsakega političnega delavca. Torej je JAVNO MNENJE vsekakor kazalec uspehov političnega dela z ljudmi. Kako so torej DELALI nekateri politični delavci, nam jasno kažejo rezultati ankete, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja pri republiškem svetu sindikatov za Slovenijo.
Da je z reformo prišlo naše gospodarstvo v boljši položaj, meni naslednji odstotek delavcev: julija 1965: 26 % avgusta 1966: 52 % novembra 1967: 45 %
(čemu padec!?)
Pa še odgovori na vprašanje: »Ali se bo reforma uresničila?« Anketiranci odgovarjajo:
DELA (čarma Jiri, visoka ekonomska šola v Pragi, na minulem blejskem simpozi-ju). Pa še izrek po spominu; UČINKOVITOST nekega samoupravnega organa je OB* RATNO SORAZMERNA S kvadratom števila njegovih članov.
■	Kljub vsem prizadevanjem skozi triindvajset let nismo mogli rešiti vprašanja socialnega in zdravstvenega zavarovanja; z zakoni »po hitrem postopku« delamo poskuse, ukvarjamo se s problemi zaposlovanja in naraščajoče brezposelnosti, ugiba* mo, kje. in kako bi rešili kulturo in $olstvo. Kaj pa tako imenovane »politične tovar\ ne«,!ki se dandanašnji ubadajo z vprašanji nadaljnjega obstoja? Da, delamo in DELAJO, toda kako? Mar ni prav tu treba iskati ODGOVORNOSTI nekaterih ■političnih delavcev? Zakaj so nam potrebni sim-
avgusta	novembra
1966:	1967:
se bo	uresmčila:
v celoti	19	%	16	%
deloma	62	%	56	%
ne bo	se	uresničila	4	%	6	%
brez opredelitve	15%	.	22%
Š 3	S	g
»H H	H	H
SFRJ	14,5	9,4 9,1 7,4
SRS	12,0	7,1 6,4 4,5
Mar iz tega ne grozi nevarnost za uspeh reforme in bojazen, da naše gospodarstvo za daljši čas ostane nizke rasti? Kaj delajo politični delavci v samoupravnih organih gospodarskih organizacij, da je tako?
■	Politično delo je vsekakor tudi delo z ljudmi, pred-
Vsakomur je na prvi pogled jasno, kam je usmerjeno javno mnenje. Kaj so torej DELALI ali STORILI politični delavci, da bi bilo to mnenje drugačno, da bi javnost vse bolj zaupala uspehom reforme, ne pa manj?
| V delavskih svetih, kra-jevrtih organizacijah SZDL itd. dela baje 509 članov odborov SZDL, 665 članov delavskih svetov itd. (citirano prosto po tov. Zupancu). Vsi ti delajo in še več GOVORE. Skoraj neizpodbitno pa je dejstvo, da se tam, KJER SE VELIKO GOVORI, MALO
poziji o odgovornosti? Smo pozabili, da je odgovornost etika socializma, neodgovornost pa protirevolucionarno dejanje?
Razmišaljajoč o navedenih rečeh človek skoraj ne ve, za katero stran bi se odločil: za tisto, na kateri stoji Marjan Moškon, ali za drugo, nasprotno. Ne glede na eno ali drugo pa bi ti morali biti edini v enem: vsak ima pravico javno povedati svoje mnenje, pa četudi svetovati!
Vladimir Bajo Novo mestq
Z odejami v kino
V Velikih Laščah imajo že več let za edino kulturno razvedrilo kino, katerega dvorana pa pozimi ni ogrevana — Že dvajset let ni nihče nič vložil za kulturno delo »Svobode« v tem kraju, čeprav je v njegovi okolici tekla zibelka nekaterim največjim slovenskim kulturnim možem
Kulturno življenje v Velikih Laščah je že pred leti skoraj popolnoma zamrlo. Trenutno dela samo kino, vendar še ta z izgubo, ker je centralna kurjava dotrajala in so obiskovalci kina prisiljeni, da v mrzlih zimskih dneh jemljejo s seboj na predstave tudi — odeje.
»V tej edini kulturni dvorani, ki je v aadružnem domu, bi bilo potrebno popraviti še razsvetljavo na odru in v dvorani, ki je požarno nevarna; zamenjati aparaturo za predvajanje filmov, ki je še iz leta 1935 in zahteva med predstavo tudi po 5 do 6 odmorov; prenoviti centralno kurjavo in opraviti več drugih del (beljenje, zasteklitev itd.),« je povedal predsednik »Svobode« Viktor Ščukovt in nadaljeval:
»Vse kaže, da bomo kupili dva rabljena kinoprojektorja, ki bosta vzdržala vsaj še 20 let. Veljala bosta okoli 15 do 20.000 din. Denar zanju bo dal predvidoma občinski svet Svobod. Potem v kinu ne bo več toliko prekinitev...
Ureditev električne napeljave bi nas veljala okoli 7000 din; centralna kurjava pa še ne vem koliko, vendar verjetno okoli 15,000 din... Obnoviti in urediti bi morali tudi garderobe, kolesarnico, oder, pododrje, okna, vrata, klubske prostore, knjižnico...«
»To bo precej veljalo. Kje boste dobili denar?«
»Veljalo bo res precej-, upoštevati pa moramo, da v obnovo in popravilo teh prostorov že 20 let ni nihče nič vlagal. Vsaj adaj bi morali dobiti denar, da nam prostori ne propadejo in kulturno življenje popolnoma ne zamre. Pritisnili bomo na razne republiške in občinske klube, pa tudi občane bomo zaprosili za pomoč.
Na’ nedavnem našem občnem zboru, ki je "bil sklican po nekaj letih popolnega kulturnega mrtvila, smo
sklenili, da bomo skušali urediti vse, kar sem že naštel, razen tega pa spet odpreti knjižnico, ki je bila včasih zelo obiskana, poživiti domačo kulturno dejavnost (dramska sekcija in morda še kaj), organizirati gostovanja ljubljanskih kulturnih skupin (gledališki nastopi, koncerti) in drugo.«
J. PRIMC
\ •••
Ivan Lacko vic: PODRAVSKI SVATI (olje na steklu, 1967). — Več sto ljudi obišče vsak teden najnovejšo razstavo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ob Krki, kjer razstavlja 46 naivnih slikarjev iz raznih jugoslovanskih pokrajin. Obiščite zanimiv »SVET NAIVNIH« in njihove 103 slike z najrazličnejšimi motivi — zadovoljni boste z obiskom razstave in Kostanjevice na Krki!
Novomeški slikarski trg
Pred kratkim v manjših slovenskih mestih ni bilo mogoče kupovati umetniških slikarskih del, v zadnjem času jpa so zlasti poslovalnice Mladinske knjige poskrbele za to, da lahko tisti, ki se za taka dela zanimajo, pridejo do originalnih slikarskih del. V Novem mestu imamo tri »trge« s slikami. Slike prodajajo obrtniki — steklarji, ki se ukvarjajo tudd z okvirje-njem slik; ta trg temelji na iznajdljivosti posameznih o-brtnikov, pogosto pa na njihovem ne preveč izostrenem okusu. Pravo umetniško delo je pri njih le teže dobiti. Drugi trg so trgovine, kamor nekateri »slikarji« prinašajo svoja dela. Tako razgledničar-sko slikarstvo ima kaj slab sloves. Kvari okus ljudi, ki se sicer na slikarska dela slabo razumejo. Da se socialistična trgovina ukvarja s tako prodajo, je težko razumljivo. Tretji trg je poslovalnica Mladinske knjige v Novem mestu. Ta je v zadnjem času Zbrala večje število del znanih slovenskih ustvarjalcev. Med njimi najdemo de-Viktor Ščukovt, predsed- la Bogdana Borčiča (grafike, rak DPD Svoboda Velike' akvarele in olja), Rudija Sim-Lašče (Foto: Primc) čiča (nonotipije), Pirnatove
risbe, Gasparijeva dela ter slike Zdenke Golob-Borčiče-ve. V Mladinski knjigi so povedali, da žal do sedaj še niso imeli kupcev, čeprav je izbira kar precejšnja in cene nizke. Cena grafik se giblje od 180 do 400 dinarjev, akvarelov od 300 do 400, umetniške reprodukcije, ki so jih dobili v zadnjih dneh, pa so po 20 do 80 dinarjev.
Cene vsekakor niso pretirane, če jih primerjamo s cenami na ljubljanskem slikarskem trgu(v Mestni galeriji ali pri Kosu v pasaži nebotičnika).
če bo zanimanje za nakupe pri Mladinski knjigi poraslo, nameravajo razstaviti v oddelku za knjige še nekaj del znanih slovenskih slikarjev.	(pb)
Mali kulturni barometer
V slogi je moč, v sodelovanju uspeh
V Stezicah, glasilu novomeških srednješolcev, bi morali sodelovati vsi
Stezice, glasilo novomeških sred-nješolcev, tehajajo že šestnajsto leto. Njihov prvotni namen je bil. da bi dijaki vseh novomeških srednjih šol imeli svoje glasilo, v katerega bi pisali o uspehih, težavah, doživetjih, o nekaterih zanimivostih v svetu in doma
V letošnjem šolskem letu so izšle tri številke. Urednik je v prvi številki v uvodu povedal, da bo glasilo izhajalo vsak mesec. Vmes pa so prišle nekatere tehnične težave, pa tudi prispevkov za objavo je bilo bolj malo.
Stezice urejuje 15-članski ured-niši odbor, ki ga sestavljajo samo gimnazijci. Ti tudi ocenjujejo posamezne prispevke, če so primerni ali neprimerni za objavo. Urednik je gimnazijec Milovan Dimitrič.
Muzej tudi v Kostanjevici?
Upravni odbor za restavriranje in ureditev gradu v Kostanjevici se je v torek, 14. maja, spet sestal, člani so se pogovorili o nadaljnjem razporedu najnujnejših ded na gradu ter o določitvi prostorov za točilnico in kmet jski muzej, ki bi ga uredili tam na pobudo Slovenskega tehniškega muzeja.
O delu šolskih organov
Svet za prosveto in kulturo pri občinsM skupščini v Novem mestu je na zadnji seji 16. aprila razpravljal o analizi dela samoupravnih organov v osnovnih šolah ter drugih vzgojnih zavodih, o urejevanju arhivske službe in o razširitvi območja za podeljevanje Trdinove nagrade.
Prispevki za dijaško glasilo prihajajo po pošti. Kljub temu da so anonimni, ni težko ugotoviti, da pišejo predvsem gimnazijci in da se dijaki iz drugih novomeških srednjih šol redko oglajašo. Ste-žice bi morale biti glasilo novo-meškh srednješolcev, pa niso. Dijaki iz drugih šol niso posebno navdušeni nad njimi.
Kostja Virant, predsednik mla dinske organizacije na ekonomski srednji šoli:
»V uredniškem odboru so sami gimnazijci, kar po našem seveda ni prav. Res je, da smo malo krivi tudi mi, da sodelovanje z uredniškim odborom ni tako, kot bi moralo biti, res pa je tudi, da se še nikoli nihče ni potrudil, da bi nam svetoval, kako in kaj naj pišemo, kje vse lahko sodelujemo s prispevki. Do prepada med nami je najbrž prišlo tudi zato, ker je uredniški odbor včasih zavrnil naše prispevke, češ da niso dovolj dobri, in našim dijakom ni več do tega, da bi pisali za Stezice. Krivi smo, ker si nismo posebno przadevali, da bi oživili stik z uredniškim odborom. To bo odslej tudi naša prva naloga, ki jo bo treba uresničiti. Na prvi mladinski konferenci bomo govorili tudi o tem sodelovanju. Stezice so po mojem dobro glasilo. Mor. da je v njem preveč pesmi, res pa je. da so preveč gimnazijsko glasilo.«
Lojze Ratajc, predsednik mladinske organizacije na kmetijski srednji šoli:
»Ni prav, ker v uredniškem odboru sodelujejo samo gimnazijci. Stezice bi bile naše glasilo le, če bi sodelovali dijaki iz vseh šol. Prepričan sem, da je tudi na naši šoli nekaj takih, ki jim je pisanje posebno pri srcu in znajo tudi kaj napisati. Prav tako kot gimnazijci imamo tudi mi svoja stališča do nekaterih dogajanj v svetu, prav tako kot oni doživljamo uspehe in neuspehe. 2e večkrat sem iskal stik z uredniškim odborom, da bi oživil naše sodelovanje, toda zaman. Tako sodelovanje ne more biti živo.«
MARIJA PADOVAN
GOSTOVANJE	MESTNEGA
GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA. 23. maja bo v novomeškem Domu kulture gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Uprizoritev tega gledališkega dela je že deveta premiera MGL v gledališki sezoni 1967/68. Delo je režiral Igor Pretnar, prevedel pa pisatelj Ciril Kosmač. Predstava bo ob 20. url.
LEPA ČEVLJARKA ODRA MLADIH. 22. maja bo ob šestih zve-čier uprizoritev Lepe čevljarke OD. F. Lorca). Uprizoritev tega dela je Oder mladih pripravil za dijake novomeških srednjih šol. Oder mlađih pričakuje, da se bo predstave udeležilo čimveč srednješolcev in druge mladine.
RAZSTAVA OB DNEVU MLADOSTI. Za dan mladosti pripravljajo razstavo likovnih del osnovnošolske mladine v Dolenjski galeriji v Novem mestu. O njej bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih Številk našega tednika.
SVET NAIVNIH V KOSTANJEVICI NA KRKI. Razstava del naivnih slikarjev Jugoslavije v Kostanjevici na Krki je vzbudila med obiskovalci prireditev Dolenjskega kulturnega festivala izredno veliko zanimanje in sodi prav gotovo med najzanimivejše kulturne
Med slovenskimi bralci je še mnogo takih, ki jim ni uspelo dobiti roman
T. SVETINE
UKANA
I. in II. del.
Zato razpisujemo prednaročilo:
za I. del — knjiga, vezana v platno, 569 strani, cena 55 din;
za II. del — knjiga, vezana v platno, 904 strani, cena 86 din.
Roman UKANA je prvo delo, ki opisuje špijonsko dejavnost gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Knjigi sta v ponatisu in izideta v septembru 1968. Avtor že pripravlja tudi zaključni, to je III. del.
NAROČILNICA
Podpisani
kraj, ulica
pošta _____________________________J______________
naročam roman UKANA
a) l.del, cena 55 din
plačljiva v dveh obrokih;	,
b) II. del, cena 85 din, plačljiva v treh obrokih
Informativno naročam tudi UKANO III. del (izide v letu 1969)
(neustrezno prečrtaj)
(Podpis naročnika)
ZAVOD BOREC,
knjigotrški oddelek, Ljubljana, Beethovnova 10-11
Na Prevolah urejajo dvorani
Prebivalstvo šolskega okoliša Prevole je s prostovoljnim delom uredilo šolsko igrišče, šola pa si je "uredila lepo dvorano. Za dokončno ureditev manjka še nekaj denarja, čeprav je dala krajevna skupnost 180.000 SD. Prav bi bilo, da bi tej akciji pomagal svet krajevnih skupnošti, ki bo imel na voljo 1.500.000 SD za ureditev in vzdrževanje dvoran, če bi dobile Prevole od te vsote 150.000. SD, bi lahko dvorano dokončno uredili. Dvorano v Hinjah gradijo s prostovoljnim delom gasilci. Tudi ta dvorana bo namenjena kultumo-pro-svetnemu delu. Za ljudsko knjižnico je na Prevolah že določen prostor in za nekaj časa bo, čeprav ni velik, zadoščal. če bodo denarna sredstva takoj na voljo, bodo na Prevolah dobili lepo ljudsko knjižnico, za katero so knjage že zbrane, hrani jih študijska knjižnica v Novem mestu.
Za vsako kultumo-p rosvet-no dejavnost, tudi za knjižničarstvo, so prostori eden najvažnejših pogojev za delo. Upamo, da si jih bodo na Prevolah in v Hinjah kaj kmalu zagotovila, saj jim za njihovo ureditev ni žal časa in dela.
(pb)
dogodke letošnjega leta na našem območju. Razstava, ki so jo pripravljali skoraj leto dni, je zelo dobro obiskana. V Kostanjevici pričakujejo, da si jo bo do zaključka ogledalo še nekaj tisoč ljudi. Ob sami otvoritvi, 28. aprila, je bilo več kot tisoč obiskovalcev.
PRIREDITVE LJUBLJANSKEGA FESTIVALA. Na Ljubljanskem festivalu se bo v letošnjem poletju zvrstilo večje število koncertov, baletnih nastopov, dram, operet in satiričnih večerov, folklornih nastopov ter filmskih 'predstav v letnem gledališču.
SODOBNOST ST. 5. Letošnja peta številka Sodobnosti, osrednje slovenske literarne revije, je v celoti posvečena Vietnamu ter prinaša vrsto razprav o tej deželi, ki preživlja že več let boj za obstoj. Peta številka Sodobnosti prinaša izbor iz vietnamske lirike, Sartrov prispevek Genocid, pesmi Mateja Bora, Toneta Kunterja, Cveta Prežlja, Frančka Rudolfa, Francija Zagoričnika, Cirila Zlobca ter prozna prispevka Mitje Mejaka in Antona Ingoliča. Zanimiv je tudi prispevek o umetniškem in literarnem življenju na osvobojenem ozemlju Južnega Vietnama ter kronologija dela mednarodnega sodišča za vojne zločine v Vietnamu.	P. B.
O amaterski dejavnosti
V rubriki Delavske enotnosti Pogovori 68 je februarja izšla razprava Razvoj kulture kot integralne sestavine družbenega dela. Iz nje povzemamo nekaj misli o amaterski kulturni dejavnosti.
Amaterska dejavnost zasluži v prihodnje večjo pooomost, ker : neposredno vpliva na to, da delovni' ljudje ua-azijo svoja notranja nagnjetfja in ustvarjalnost, da se uveljavijo. Za raevoj amaterizma je velikega pomena preseganje ožine tako v pogledu števila amaterjev kot v pogledu oblik delovanja. Pri sedanjih pogojih življenja in kulturnega razvoja, zlasti pa še spričo razmaha TV mreže in radia, se ne more obdržati taka vrsta ljubiteljske dejavnosti, ki se omejuje le na ozke skupine nastopajočih. Amaterska dejavnost mora prerasti v množično gibanje delavskega razreda, skozi katero se bodo izrazile težnje amaterjev, da negujejo in razvijajo svoje potencialne ustvarjalne sposobnosti. S tega vidika je zavzemanje za močnejši razvoj amaterizma tudi zavzemanje za sodobno revolucionarno kulturno vsebino, toda istočasno tudd zoperstavljanje nekaterim primitivnim programskim konceptom amaterizma.
Drganja sela prosijo republiko
Na Drganjih selih so se pred leti odločili, da bodo zidali šolo. Napravili so temelje, pri tem pa je tudi ostalo. Ljudje se s tem niso zadovoljili, marveč so zahtevali, da bi na te temelje postavili vsaj dvorano oziroma prostor za družbeno-politične organizacije. Pred kratlum je spet močneje zaživela želja, da bi dvorano že skoraj postavili. Za pomoč so prosili krajevno skupnost v Straži, za večje denarje pa prosijo tudi republiko.
C DOLENJSKI LIST
Št. 20 (947)
Pohod — spominov, hvaležnosti in spoštovanja
Športno-politična prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane« je letos pritegnila tudi večje zastopstvo iz krajev, sodelujočih na tradicionalnih »Zletih bratstva in enotnosti«: športnike, mladino, borce, telesnovzgojne delavce iz Banjaluke, Prijedora, Moslavine, Bihaća, Siska in Novega mesta. Ti so s svojo udeležbo poleg vseh ostalih položili k spomeniku vseh tistih, ki so žrtvovali življenja ob okupatorjevi bodeči žici, svoj skromni prispevek in zahvalo.
Nosilka »partizanske spomenice 1941« Anlaca Bukič je bila aktivna udeleženka poho. da. »Vesela sem, da sem se lahko udeležila te veličastne manifestacije. Spominja me na številne pohode med revolucijo. Prav je, da se tradicija ohrani. Mislim, da je takšna prireditev /elo koristna. Pri vas mi je zelo všeč.« To nam je povedala simpatična partizanka Ankica.
„Celulozarju" gre po načrtih
Nogometaši Celulozarja so s svojo prodorno igro navdušili vse spremljevalce športnih dosežkov. Za takšen uspeh nogometašev ima precej zaslug tudi njihov trener Fra. njo Laci. Z njim smo s spustili v kratek pogovor.
Kako ste zadovoljili z nogometaši Celulozarja?
Sama uvrstitev na prvem mestu prvenstvene lestvice celjske nogometne podzveze in štiri točke prednosti pred drugouvrščeno Osanka-rico dokazujejo, da smo delali uspešno. Osnova uspeha je v disciplini, ki sem jo uvedel na treningih in tekmah. Seveda pa je važen tudi sistem igre in taktike, ki je bila do mojega prihoda še prava neznanka. Z igralci sem zelo zadovoljen in upam, da me ne bodo razočarali.
Ima vaše moštvo smisel' za kolektivno igro?
Uspelo mi je, da so vsi igralci spoznali prednosti kolektivne igre v moštvu, in nimam igralca, ki bi se hotel sam izživljati z žogo ter tako zanemarjati kolektivno igro.
Kako je s sistemom igre in taktiko v vašem moštvu?
Uvedli smo sistem 4 — 2 — 4, ki nam najbolj ustreza prav zaradi odlične kondicijske pripravljenosti. Taktiko pa uporabljamo različno, seveda jo prilagajamo igri nasprotnega moštva. Moštvo Celulozarja igra vedno odprto in se nikdar ne zapira v »bunker«, kar se je pokazalo za pravilno.
Boste v jeseni prišli v višje tekmovanje?
Prepričan sem, odvisno pa je od igralcev. Kondicijsko, tehnično in taktično so dobro pripravljeni za nadaljnja srečanja. Upam, da jim zmaga nad Osankarico ne bo stopila v glavo.
Ali imate dovolj naraščaja?
Imamo ga dovolj, saj trenirajo tudi mladi, ki jih je toliko, da bi lahko uvedli še dve nogometni šoli. Vseh je več kot 50. Med nji-
mi je precej nadarjenih posameznikov.
Vam vodstvo kluba pomaga pri delu?
Z vodstvom sem zelo zadovoljen,
člani so požrtvovalni in prizadevni. Hvaležen sem vsem, kakor tudi igralcem za vse uspehe, ki smo jih dosegli.
L. HARTMAN
Novomeščanom gre na bolje
Nogometni srečanji v drugi slovenski nogometni ligi sta pre. nesli precejšnje razočaranje. Nogometaši Bele krajine, ki sedijo že na zeleni veji, si dovoljujejo, da jih nekatere povprečne ekipe imajo za »poskusne zajčke«. S tako igro prav gotovo ne bodo osvojili simpatij. Novomeščani, ki od nedeljo do nedelje igrajo bolje, so tokrat zaigrali dobro in bi morali proti Litiji zmagati. Zal pa se je na tej tekmi spet dogodil incident, kakršne največkrat »zakuha« domači vratar Košir, ki se nikakor ne more sprijazniti z moško nogometno igro. V celjski conski ligi Celulozar krepko drži vodilno pozicijo, ki mu jo pomagajo držati še Brežičani in Rudarji s Senovega. Kot kaže, bo Celulozar jeseni le igral v kvaliletnejši ligi. Brežičani in Senovčani bodo lahko veliko pomagali Celulozarju pri osvojitvi prvega mesta.
Boč : Rudar 1:2
V Poljčanah je bila prvenstvena nogometna tekma celjske nogometne podzveze med domačim Bočem in senovskim Rudarjem. Rudarji so presenetili domače moštvo in ga premagali v tehnično dovršeni igri. Zmago so si zagotovili že v prvem delu igTe, po zaslugi najboljših Rudarjevih strelcev Gaserja in Jev-šnika. V 75. minuti je uspelo domačinom rezultat zmanjšati. Po tem zadetku so Rudarji zopet prevzeli igro v svoje roke in niso dovolili, da bi jim domači vzeli pol izkupička.
J. KODELJA
Nanos : Bela krajina 7:0
Črnomaljci so v nedeljo gostovali v Postojni, kjer so igrali proti predzadnji ekipi na tablici Nanosu. Doživeli so pravo katastrofo, saj so prejeli kar sedem zadetkov. V prvem delu tekme so domači vodili z 2:0, v nadaljevanju pa so še petkrat potresli mrežo gostov. Bela krajina sicer ni igrala tako sla-
bo, kot kaže rezultat, vendar ni mogla ustaviti razpoloženih domačinov.
A. L.
Brežice : Radeče 3:1
V nedeljskem srečanju so nogometaši Brežic premagali Kadeče s 3:1. Glede na dogodke, ki so se odvijali na igrišču, rezultat ne ustreza.	V. P.
Novo mesto : Litija 1:1
Novomeščani so po dolgem času prikazali lepo igro, Litija pa toliko bolj surovo in ostro. Posledica takega obračuna je bil incident, ki ga je povzročil novomeški vratar Košir. Le-ta je hotel napasti sodnika, tako da se je moral zateči v pisarno. Na pomoč so klicali tudi milico, vendar posredovanje ni bilo potrebno. Početje novomeškega vratarja ni športno.
Rezultat srečanja ni realen, saj bi domači nogometaši zaslužili zmago.
M. D.
Od tu in tam
NOVO MESTO — Dijaki gimna-zije so imeli športni dan. Pomerili so se v atletiki. Najboljši rezultat je dosegel Jože Šlajkovec, ki je skočil v daljino 6,93 m. Slak se je izkazal v višini z 1,80 m in Jazbec s 38,4 na 300 m. Po atletskem tekmovanju je reprezentanca gimnazije premagala reprezentanco poklicne šole v rokometu z rezultatom 17:2. (M. D.)
NOVO MESTO — V soboto itt nedeljo bo v Ljubljani državno prvenstvo v kegljanju v kategoriji 6 x 200 lučajev. Na tekmovanju bo nastopil tudi Pionir iz Novega mesta. (J. M.)
RIBNICA — Tu je bilo področno tekmovanje v rokometu. Nastopila so tri ekipe. Pri pionirkah je Kočevje premagalo s 13:11 Ribnico. V kategoriji pionirjev so Kočevarji tesno porazili Ribnico 17:14, izgubili pa s Šmarjem z 9:8. Ribničani so v nadaljevanju močno pre magali Šmarje (20:7). Zaradi bolj-še razlike v golih so bili prvi pionirji osnovne šole Ribnica, pri de* kletih pa zasluženo pionirke iss Kočevja. (A. A.)
KOČEVJE — Na tekmovanju pionirjev in pionirk v igri med dvema ognjema so pionirke Kočevja premagale Sodražico z 2:0, enak rezultat pa so dosegli tudi pionirji Kočevja, ki so premagali Ribnico«
(A. A.)
BRE2ICE — Tu je bilo občinsko rokometno prvenstvo pionirjev ia pionirk, ki je obenem veljalo kot kvalifikacija za zasavsko ligo. Pii pionirjih so zmagali Brežičani, pil pionirkah pa Pišece. Nastopile sO vrste iz Brežic, Pišec, Cerkelj, Globokega in Velike Doline. (V. P.)
METLIKA — Učenci in učenke črnomeljske osnovne šole, ki sa pripravljajo za rokometno prvenstvo v Novem mestu, so odigrali prijateljski tekmi v Metliki. Pri fantih so domači zmagali z 18 goli razlike, pri dekletih pa so Metličanke gladko zmagale z 12:0.
(A. L.)
DOLENJSKE TOPLICE — Na športni prireditvi v atletiki in rokometu so poleg tekmovalcev iz Dol. Toplic nastopili tudi športniki s Prevol, iz Vavte vasi in Žužemberka. V atletiki so bili zmagovalci: 10 m: 1. šimunič (Dol. Toplice); 400 m: 1. Povše (D. T.); 4 x 60 m. 1. Dol. Toplice, 2. Žužemberk. Krogla: 1. Avguštin (D. T.); višina: 1. Avguštin (D. T.); daljina: 1. šimunič (D. T.). Pri pionirkah so zmagale: 60 m: 1. Jakše (Vavta vas); 300 m: 1. Zupanc (D. T.); 4 x 60 m: 1. Vavta vas, 2. Dol. Toplice; krogla: 1. Kump (D. T.); višina: 1. in 2. Murn (D. T.) in Jakše (Vavta vas); daljina: 1. Faleskini (Vavta vas).
V rokometu so bili doseženi naslednji izidi: pionirji — Dol. Toplice — Žužemberk 25:0, 2. DoL Toplice — Vavta vas 24:3 in Žužemberk — Vavta vas 7:3. Pri pionirkah so Dol. Toplice premagale Vavto vas s 13:2.	(I.	K.)
ČRNOMELJ — V nadaljevanju mladinskega tekmovanja v malem nogometu v počastitev 25. maja je »Zora« premagala »BELT« z rezultatom 11:5, gimnazija B pa Iskro iz Semiča z 2:1. Tako so se v polfinale uvrstile ekipe: osnovne šole, gimnazije A, »Zore« in gimnazije B.
„NOVO MESTO — Na ženskem šahovskem prvenstvu Novega mesta je zmagala Kebrova in se a tem uvrstila na republiško prvenstvo. Med desetimi udeleženci so si najboljša mesta razdelile naslednje: 1. Keber (gimnazja) 8 točk, 2. Metelko (gimnazija) 7,5, 3. Istenič (splošna bolnica) 7 točk itd.
(D. M.)
SEVNICA — V nedeljo je bilo v Sevnici občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke v rokometu. Pr-javilo se je 8 ekip. Pri pionirjih je bil vrstni red takle: 1. Sevnica I 8 točk, 2. 3. in 4. Sevnica II, Boštanj in Tržišče 4 točke, 5. Krmelj brez točke Pri pionirkah je ravno tako zmagala Sevnica pred Tržiščem in Boštanjem. (B. K.)
HRASTNIK — Rokometašice Brežic so nastopile na turnirju v počastitev krajevnega praznika in otvoritve novega igrišča. Rokometašice Brežic so zasedle drugo mesto, ker so izgubile srečanje z odlično ekipo Slovana z Ljubljane 7:6. (V. P.)
ČRNOMELJ — V okviru delavskih športnih iger sta se v malem nogometu srečali ekipi Rudnika Kanižarica in Iskre Semič. Tekma se je končala 1:1. (A. L.)
LJUBLJANA — Pretekli petek je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo srednjih šol v orodni telovadbi. Mladinci brežiške gimnazije so zasedli odlično drugo mesto. Brežiške telovadce vadi prof. Jože Senica. (V. P.)
BREZICE — V soboto in nedeljo bo športno srečanje predstavnikov garnizije Cerklje in ekip članov sindikata v petih disciplinah. Srečanje bo v počastitev 21. maja, dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. (V. P.)
BREŽICE — Otvoritev novega športnega igrišča bo v Brežicah 25. maja. Tedaj se bodo tu pomerile rokometne reprezentance vseh slovenskih gimnazij. (V. P.)
KANIŽARICA — V nogometnem srečanju so domači nogometaši premagali Dobličko goro z 8:1. Za domače so dosegli zadetke; Kobe 4, Kure 2, in Jože Kure avtogol. Za goste pa je bil uspešen Štukel (M. S.)
Kot pred 23 leti Je to nedeljo po Ljubljani odmeval partizanski korak. Takšen kot na dan osvoboditve. Tedaj, ko je bodečo žico, solze, strah in trpljenje zamenjala vesela pesem Dsvoboditeljev in veselje vseh, ki so hrepeneli po svobodi. Nasmejani, ponosni in vedri so partizanski borci ob spremljavi harmonike in pesmi odzdravljali mladini, ki jih je navdušeno pozdravljala.
Predstavniki stalnega sekretariata X. zleta »bratstva in enot-. nosti« so korakali na čelu kolone. Za njimi se je vila dolga vrsta pionirjev, mledine, delavcev, inteligence in vseh tistih, ki so se odzvali pozivu, da skupaj korakajo boljši bodočnosti naproti. Verjemite, bilo nas je veliko ...	S.	DOKL
ATLETIKA
10 dolenjskih atletov bo v finalu
KEGLJANJE
Železničar prvak Dolenjske
Na prvenstvu Dolenjske v borbenih igrah je sodelovalo pet ekip. Prvo mesto in naslov prvaka je osvojil Železničar (Novo mesto), ki je v dveh nastopih podrl 1377 kegljev. Sledijo: Luknja 1339, Pionir 1276, Vseh devet 1159 in Krka 1128. železničar in Luknja sta se uvrstila’ za tekmovanje na republiškem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani.
J. M.
Kočevje četrto
Končano je tekmovanje v ljub-ljanski coni v borbenih partijah za uvrstitev na republiško prvenstvo. Nastopilo je 12 ekip, izmed katerih je s 3040 podrtmi keglji zasedel KK Kočevje četrto mesto za ekipami Bresta iz Cerknice, Slovana ter Gradisa iz Ljubljane.
A. A.
ob Savi, Domžal in Kočevja. Tekmovali so na kegljišču v Gaju v Kočevju. V borbeni igri 10 s 6 lučajev so dosegli naslednje rezultate: Zagorje 546 kegljev, Domžale 602 in Kočevje 602 keglja.
V disciplini 4 x 100 lučajev pa so bili doseženi naslednji rezultati: Zagorje ob Savi:	Grahek 340,
Hidoma 336, Sušnik 325 in Hribar 349 kegljev, skupaj 1350 kegljev; Domžale: Vidmar 378, Križman 327, Vodnik 316 in Krambergar 360 kegljev, skupaj 1381 kegljev; Kočevje: Kordiš 302, Vidmar 400, Šobar 347, Kočevar 404, skupaj 1453.
Po končanem tekmovanju so imeli skupno kosilo v Restavraciji, kjer so razglasili rezultate in izrazili, da bi se srečanja med VVI v bodoče še nadaljevala.
ŠOBAR
Mrzlak zmagovalec KOŠARKA
V finalnem delu tekmovanja posameznikov v borbenih igrah, v katerega so se uvrstili Vencelq in Mrzlak (Luknja) ter Pestič (železničar), so bili doseženi naslednji izidi: Mrzlak : Pestič 2:0, Mrzlak : Vencelj 1:1*, Vencelj : Pestič 1:1. Prv0 mesto je osvoji) Mrzlak, sledita Vencelj in Pestič.
J. M.
Pričetek tekmovanj v občinski ligi
Te dni je pričelo s tokemova-njem 12 klubov, ki so razdeljeni v dve skupini. Po prvih doseženih rezultatih Je pričakovati zagrizeno borbo za prvo mesto med Železničarjem in Pionirjem v prvi skupini ter Iskro in ekipo »Starih devet« v drugi skupini.
J. M.
Srečanje VVI v Kočevju
12. maja so se srečali na prijateljskem tekmovanju v kegljanju vojaški volni invalidi iz Zagorja
Na finalno atletsko tekmovanje za mladince in mladinke, ki bo to nedeljo v Ljubljani oziroma Velenju, se je na podlagi predtekmovanj uvrstilo 10 atletov iz Dolenjske. Nekoliko bolj uspešni so bili Novomeščani, saj jih je v finalu kar osem, ostali dve mesti pa sta za atlete iz Kočevja.
V finale so se uvrstili pri dekletih Jurečič, Bratkovič, Zagorc in Primon, pri fantih pa Hribernik, Suhy, Virant, Možina, Hočevar in
Po dosežkih sodeč, bosta za prvaka konkurirala Borut Hočevar in Metka Zagorc. Solidno uvrstitev pa pričakujemo od Hribernika, Suhija, Viranta in Možine. Presenečenja niso nemogoča. Mladim atletom želimo dobro uvrstitev/	SD
Pionirski miting v Kočevju
Ponirji in pionirke osnovne šole v Kočevju se udeležujejo vseh tekmovanj, ki so predvidena kot predtekmovanja za uvrstitev na republiško tekmovanje. Na atletskem mitingu so dosegli naslednje izide:	pionirke	— 60 m: 1.
Briški 8,5 , 300 m: 1. Jelen 52,2, daljina: 1 .Lujko 4,18 m, višina: 1. Debeljak 1,35 m, krogla: 1. Mavrič 10,02 in štafeta: 4 x 60 m: 1. osnovna šola 34,4.
Pionirji: .60 m:	1. Hvala 7,8,
400 m: 1. Jankovič 62,8, daljina: Zgonc 5,37 m, višina: 1. Sega 140, krogla: 1. Zupančič 12,76 m in štafeta 4x60 m: 1. osnovna šola 31,2.
Na zbirnem tekmovanju pionirjev v Ljubljani sta se v finale mitinga Alpe-Adria uvrstila Mirko Hvala in Mojca Briški. A. A.
Atleti po poteh partizanske Ljubliane
V tekmovanju štafet na tradico-nalnem teku »Po poteh partizanske Ljubljane« je tekla vrsta mladih tekačev iz Dolenjske. Nekateri so se z uspešnim tekom uvrstili na vidna mesta. Zlasti so bili uspešni Krčani in Novomeščani.
Rezultati: štafeta »Zmage 3 x 600 metrov« za dijakinje šol — 1-Gimnazija (Škofja Loka), 5. Gim-
nazija — Novo mesto (Janežič, Praznik, Martinčič), 9. ESŠ — Novo mesto (Kozoglav, Vencelj, Zupančič), 10. ESŠ — Novo mesto (Žagar, Papež, Steklačič).
Štafeta »Zmage 3 x 1000 m« za osnovne telesnovzgojne organizacije — 12. ŽAK Maribor, 15. ŠD Šentjernej (Hrovat, Ruden, Ku-celj).
štafeta »Zmage 3 x 10C0 m« za dijake srednjih Sol — 1. Gimnazija Škofja Loka, 5. TSš Krško
(Avguštn, Levičar, Medvešek), 8. Gimnazija Nov0 mesto (Košir, Bučar, Mam), 14, ESŠ Novo mesto (Murgelj, Virant, Vencelj), 18 ESŠ Novo mesto (Pirc, Šobar, Kuzma), 19. TSŠ (Bučar, Mausar, Fritz), 20. TSŠ (Bučar, Mausar, čanjšek, Kolar), 21. TSš (Dular, Jurglič, Turk) 23. TSŠ (Križnik, Kranjc, Bencik), 24. TSŠ (Božičnik, Kvenderc, Pogačar). V tej kategoriji teka je nastopilo 41 ekip.	S.	DOKL
ODBOJKA
Trebanjci zasluženo zmagali
V nedeljskem dolenjskem derbiju so odbojkarji Trebnjega zasluženo premagali odlične goste iz Kočevja. S to zmago so odbojkarji Trebnjega poleg odbojkarjev Kočevja, ki jim ta poraz prav gotovo ne bo vzel volje, edini dve ekipi, ki se bosta potegovali za vstop v republiško odbojkarsko ligo. Odbojkarice Brestanice, ki nastopajo v republiški ligi, so uspešno preskočile prvo oviro in pokazale, da znajo igrati. V Novem mestu je blo pionirsko republiško prvenstvo, ki pa ni zadovoljilo. Kaže, da je odbojka v zastoju in da bo počasi postala osamljena športna panoga.
Brestanica : Izola 3:1
V prvi tekmi spomladanskega dela republiške odbojkarske lige za ženske so igralke Brestanice zabeležile lep uspeh: premagale so solidno ekipo Izole s 3:1.
Prva letošnja tekma je pokazala, da domačim igralkam manjka tekmovalne rutine, česar pa jim tek-smemo zameriti, saj so igralke mlade. Pozna se jim zimski trening v novi telovadnici osnovne šole.
Za Brestanico so nastopile: .Fila, Zupanc, Flis, Mozer, Bajc I, Bajc II, Batič, Sinkovič in Kuselj.
Z. Š.
Trebnje : Kočevje 3:1
Odbojkarji Trebnjega so v nedeljo slavili pomembno zmago nad najresnejšim kanddatom za prvo mesto v drugi slovenski odbojkarski ligi — ekipo Kočevja, ki že tri leta ni zmagala na trebanjskih tleh. Srečanje se je končalo z rezultatom 3:1 (15:13, 15:12, 11:15, 15:8).
Kočevje:	Figar,	Pogorelc, čokori-
lo, Arko, Poje, Koruzar, Murovič, in D. Bižal.
Trebnje: Slak, Mišmaš, Opara, Štor, Šmuc, Mrvar, Pavlin, Babnik in Legan.
Večina od blizu 200 gledalcev je zapuščala tekmo v prepričanju, da tako lepe odbojke v Trebnjem še ni videla. Igralci so bili izenačen boj prav za vsako žogo. Spodbujanj od domačih gledalcev, so domačini zaigrali nadvse požrtvovalno in zmagali v moški igri, ki jo je mogoče primerjati s tekmovanji v višjih odbojkarskih ligah. Pohvaliti je treba prav vse. Sodnik Brajnik iz Ljubljane je sodil dobro.
M. L.
Pionirsko prvenstvo Slovenije
V nedeljo je bilo v Novem mestu republiško pionirsko prvenstvo v odbojki. Nastopila so štiri moštva, ki so se plasirala v finale na podlagi zbirnih tekmovanj. V finalu so nastopili: Fužinar (Ravne), Kamnik, Črešnjevec in Novo mesto.
Zmagovalec je ekipa Kamnika. Za njo so se zvrstili: Fužinar, Črešnjevec in Novo mesto. Rezultati: Novo mesto — Črešnjevec 1:2, Črešnjevec — Fužinar 0:2, Novo mesto — Fužinar 0:2, Fužinar — Kamnik 1:2, Kamnik — Novo mesto 2:0 in Kamnik — Črešnjevec 2:0.	M.	D.
Novo mesto : Stadion (Lj.) 62:60
Novomeška košarkarska ekipa je požela v soboto svojo drugo zmago, in sicer nad Stadionom iz Ljubljane. Zmaga je dragocena, saj je Stadion solidna ekipa. Novomeščani so prikazali lepo igro, najboljši strelec pa je bil Splihal z 22 zadetki.
M. D.
Kočevje : Ljubljana 65:37
V nadaljevanju ljubljanske mladinske košarkarske lige je bila v Kočevju odigrana tekma med KK Ljubljana in TVD Partizan Kočevje. Takoj v prvem polčasu je bilo videti, da gostje ne bodo kos razigranim domačinom.
Pri domačih so bili zelo dobri Smole, Borič in Kcrsnič.
A. A.
Na nedeljskem republiškem odbojkarskem prvenstvu so se pomerile štiri ekipe: Kamnik, Fužinar (Ravne), Črešnjevec in Novo mesto. Na sliki: mladi odbojkarji pred startom. Kaj udeležba samo štirih ekip ne priča, da zanimanje za odbojko pri nas pojenjuje? (Foto: M. Dimitrič)
Zadnji opomin Brusničanom
Brusniška krajevna skupnost je na zadnji seji sklenila, da bo dala na svoje stroške očistiti Brusničico. Hkrati je izdala ostro opozorilo prebivalstvu, naj neha metati pločevinaste škatle in druge odpadke v potok. »To je zadnji opomin prebivalstvu,« je povedal tajnik krajevne skupnosti Tone Vovko, »odslej bo imel s kršilci javnega krajevnega reda opraviti sodnik za prekrške.« Podobno opozorilo velja tuli za tiste občane, ki »pozabijo« plačati pesek iz »Deklice«, kot imenujejo peskokop krajevne skupnosti. Kubični meter peska iz tega kamnoloma velja za domačine 5, za druge občane pa 10 din (1000 S din). Krajevna skupnost zahteva, naj vsi, ki so namenjeni v peskokop, plačajo pesek na krajevnem uradu.
Vse več majhnih tatvin
Odkar je v kazenskem zakoniku zvišana vrednost ukradene stvari pri kaznivih dejanjih majhne tatvine od 50 na 250 dinarjev, se je število takih tatvin občutno povečalo, ugotavlja občinsko javno tožilstvo v Novem mestu v poročilu za leto 1967. Veliko takih tatvin zagrešijo Cigani, predvsem na območju novomeške občine.
V	nasprotju s tem porastom pa občinsko javno tožilstvo, ki deluje za območje štirih dolenjskih občin, ugotavlja, da se je zadnje dve leti zmanjšalo število neodkritih storilcev kaznivih dejanj od 24 odstotkov v letu 1965 na 17 odstotkov v lanskem letu. Pri tem več pripomorejo tudi delovne organizacije, predvsem GG Novo mesto, ki dosledno prijavlja gozdne tatvine.
Zanemarjena zelenica Šentjernejčanom ni v ponos
Na šentjemejskem trgu stoji lep spomenik padlih borcev, ki bi moral biti Šent-jemejčanom še posebno v ponos. Ko gre človek mimo, pa se ne more znebiti občutka, da so Sentjemejci nanj kar pozabili. Nihče se ne zmeni za celo goro papirja, odvržene vrečke in za najrazličnejšo navlako, ki leži v tra-
vi	pred spomenikom. Nihče ne prepove otrokom, ki si v sosednji slaščičarni kupujejo lučke, da vrečk ne smejo odmetavati pred spomenik. Prazni cvetlični lončki pred spomenikom zaman čakajo na skrbno roko, ki bi posadila cvetje, čeprav je bila letošnja pomlad dovolj zgodnja in topla. Samo malo skrbi in le malo občutka bi bilo treba, pa bi bil šentjemejski trg lepši in prijetnejši.
Ljubljanski arhivarji tudi za Novo mesto
Občinska Skupščina v Novem mestu je 23. aprila pooblastila Mestni arhiv v Ljubljani za opravljanje arhivskih nalog v novomeški občini. Sklep je začasen in bodo ljubljanski arhivarji prihajali v novomeško občino samo dotlej, dokler ne bo ustanovljen Dolenjski arhiv.
.........     m...
'V*.
-tv
fe|r C A' v
feii ' J*- ■	\
>	.V'
'r-j' - \	'........fflM
Gradnja vodovoda v Šentjerneju razmeroma hitro napreduje. Jarek za glavni vod je izkopan že do središča Šentjerneja. Z bagrom napravijo jarek, prebivalci ga poglobijo še z lopatami (Foto: Polde Miklič)
SUHOKRANJSKA SAHARA
Namesto vode davčni izterjevalec?
Pogovori s suhokranjskimi prebivalci 9. maja v Lopati in na Hinjah
Je dobila prostrana, vroča, peščena, do zadnje kaplje vode izpita Sahara v Suhi* krajini dvojnico?
Se začenja pri Dvoru, niti ne 20 km od Novega mesta proti zahodu, pokrajina, v kateri bo poslej vedro vode odločalo o življenju ljudi in živali, o sosedskem tovarištvu, o prijateljstvu, zaupanju in nezaupanju v občinsko skupščino, Socialistično zvezo, Rdeči križ, poslance... v družbeno skupnost?
Kaj res ni mogoče dati zadostne pomoči ljudem, ki jih je prizadela ena najhujših elementarnih nezgod — suša?
Vode v Suhi krajini ni. Niti toliko, da bi se ljudje odžejali, skuhali kosilo, umili mrliča. Suša, kot je nekateri ne pomnijo od leta 1911, ko »smo vodo nosili in vozili po več ur daleč«, je požgala posevke, izpraznila kapnice in ožgala usta. Zemlja je postala jalova, rodovitna edinole še za kamen.
Na Hinjah, Selih, Vrhu, v Lopati in drugih suhokranj-skih vaseh že mesec dni ni pogovora, v katerem ne bi
Iz obljub ne bo vode
Vodovod Grm — Ragovo — Ločna bi moral biti po lanskih slovesnih obljubah in zagotovilih zdaj že narejen, ni pa o njem ne duha ne sluha. Dogovor, naj bi delovne organizacije prispevale primerne zneske, ni dal nobenih pričakovanih sadov. Svoj prispevek je vplačal le LABOD, pripravil pa ga je tudi VODOVOD kot investitor predvidenih del. Novih prispevkov ni, za novi vodovod pa bi morali zagotoviti okodi 500.000 dinarjev (50 milijonov Sdin). Težko je reči, Če se bo in kdaj se bo premaknilo. Drži le, in tega ne more nihče zanikati, da iz obljub ne bo pitne vode.
Tudi voda iz Krke je dobra za žejo
Zaradi letošnje spomladanske suše so vedno boflj zaskrbljeni tudi v Družinski vasi. Vsa leta so zajemali vodo za živino in za kuho iz kapnic, letos pa so kapnice suhe, saj že več kot mesec dni ni bilo dežja. 2e več tednov vozilo prebivalci iz Družinske vasi prepotrebno vodo z votami iz Krke. Vsak dan morajo ponjo, če hočejo, da Je je dovolj aa živino in zanje.
omenjali vode. Pri vodi se vse začne, pri vodi se vse konča. Pomanjkanje vode razburja kri, če vode sploh ni, kri tudi zavre.
In kri je zavrela ...
»Naj brez vode pocrkamo?«
»Preživljali smo partizane, prispevali za Skopje, za žrtve na Siciliji. Davke plačujemo. Vedno smo samo dajali. Zdaj pa, ko mi potrebujemo pomoč, zdaj pa nas nihče ne vidi. Naj pocrkamo?« je vzkipela gospodinja v Lopati.
»2e tri dni dobivamo vodo na pdsodo,« je pričel kmet Jože Novak. »Nimam denarja niti za vodo niti za davke. Trije otroci so mi zboleli, ker ni vode. Živina hira, posevke bo hudič vzel. Predvčerajšnjim je izterjevalec terjal davke. Vprašam, kaj bi morala občina napraviti: ali poslati vodo ali izterjevalca?«
»Vode pri nas vsako leto zmanjka, tako hudo pa že dolgo dolgo ni bilo,« je razlagal Lopatčan pred svojo hišo. »Najbližjo vodo imamo v Krki pri Dvoru, ampak ta ni pitna. Pet ali šest cistern pitne vode so pripeljali k nam iz Kočevja. Tukaj ni izvirov, uživamo vodo iz kapnic.«
»Bomo pa Kočevju plačeva-
li	davke! Plačevali jih bomo tistemu, ki bo za nas skrbel!« je spet povila gospodinja.
Premajhna skrb za prizadete
»Najbolj trpijo zaradi suše v Lopati, na Selih in na Vrhu,« sta povedala odbornik Anton Papež in Tone Škufca iz krajevnega urada na Hinjah.
»Imel sem veliko potov zaradi vode,« je nadaljeval Papež. »Ko je bilo najbolj kri-
Pred odvzemom krvi
Odbor krajevne organizacije Rdečega križa v Dolenjskih Toplicah je na nedavni seji določil članice, ki bodo obiskale delovne organizacije in zaposlene občane pozvale na prostovoljno oddajo krvi.
D. G.
V spomin Angelci Pretnarjevi
Velika je vrzel, ki jo je pustila med nami prerana smrt Angelce Pretnarjeve. Dobrih 20 let po vojni je nesebično in zelo požrtvovalno sodelovala v družbe-no-političnem življenju Novega mesta, posebno aktivna pa je bila pri ženskih društvih, v Društvu prijateljev mladine in pri Rdečem križu. Bila je dolgoletna predsednica mestnega odbora AFZ, članica okrajnega odbora zveze ženskih društev, več let pa je predsedovala tudi Centru za napredek gospodinjstva.
Vselej je bila pripravljena pomagati pri javnem delu, kjer je bilo potrebno, s svojo vedro naravo pa je znala ustvarjati zelo prijetno delovno vzdušje.
Vsakega doseženega .napredka v prid delovni ženi se je iskreno veselila, in še potem, ko jo je bo-
lezen dokončno odtrgala od ustvarjalnega dela v organizacijah, je vneto zasledovala njihovo delo.
*mm
Vsit ki smo Angelco Pretnarjevo poznali — in teh ni malo, jo bomo za vedno ohranili v spominu kot eno najbolj požrtvovalnih žena, ki si je s svojim delom pridobila ugled v širši družbeni sredini.
tično, sem šel v Novo mesto. Tam so uredili, da je spet pritekla voda na Prevolah in v žvirčah in da so v naše kraje pripeljali nekaj polnih cistern.«
»Na našo zahtevo so pripeljali tri cisterne vode v Lopato, dve na Sela in eno na Hinje,« je razložil Škufca. »V nekaterih vaseh so ljudje sami naročali in plačevali vodo. Kljub vsemu pa menim, da za prizadete občane ni bilo dovolj skrbi.«
Za eno samo vedro ...
Za cisterno vode so ljudje plačevali po 14.000 do 16.000 S din. To je toliko kot davčna akontacija manjšega posestva v Suhi Krajini. Kdor ni imel denarja, vode ni dobil. Voda je postala v Suhi krajini bolj dragocena kot življenje živali. Prenekatero živinče so zaklali, da bi prihranili nekaj veder ... Zgodilo se je celo, da je nekdo ponujal žival za vodo. Kdor je imel kaj, je v najbolj sušnih dneh ponudil za vodo, včasih za eno samo vedro! Voda je ljudem vse. V Suhi krajini še celo. V suhi, izžgani, nemočni Suhi krajini. V suhokranj-ski Sahari.
IVAN ZORAN
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski	M
M	postaji: Anton Lužar, Adolf Kraševec, Franc Pavlenič, Janez	jj
s	Mislej in Franc Cečelič, člani kolektiva IMV Novo mesto;	g
p	dr. Leopold Morela, Marija Gorenc, dr. Jore Cepuder, dr.	=
H	Ema Primožič, dr. Nada Cimeman, dr. France Zupančič,	g
Tončka Šinkovec, Robert Klenovšek, Ciril Hudoklin, Slavko	j
g	Paderšič, Anica Krese in Vida Potočar, člani kolektiva sploš-	g
=	ne bolnice Novo mesto; Martin-Plantan, Alojz Zupančič, čla-	=
g	na kolektiva Novoteks, Novo mesto; Milka Papež, Marija	=
P	Sivak, Betka Kuplenik, Štefka Cečelič, Ivanka Brulc, Darja	§|
g	Perc in Ivan Rudež. člani kolektiva' Krka, tovarna zdravil,	|
g	Novo mesto; Jože 2agar, član kolektiva Pionir, Novo mesto;	|j
g	Olga Vidrih, Pepca Jerman in Milena Segina, gospodinje iz	=
g	Ločne; Draga Rome, Tone Gabrijel in Drago Satler, člani	n
H	kolektiva PTT. Novo mesto; Marija Dragan, gospodinja z Go-	gl
g	lobinjaka; Marija Celič, gospodinja z Uršnih sel; prof. Milan	g
g	Sincrdu, član kolektiva gimnazija Novo mesto; Milka Turk,	g
g	Lojzka Jerman in Tone Hočevar, člani kolektiva Standard,	g
g	Novo mesto; Franc Avguštin, Stane Tckavcc, Janez Lukman	=
1	in Alojz Novak, člani kolektiva VP 1394, Novo mesto; Alojz	s
g	Fabjan, Alojz Suklje in Janez Kuplen, člani kolektiva Kera-	g
g	mika,- Novo mesto; Zdenka Krštinc, članica kolektiva No-	jg
g	voles, straža; Dragica Klenovšek, gospodinja iz Novega me-	=
fg	sta; Stanislav Hribar, V.dcnka Logar, Janez Pavlin. Jože No-	g§
H	vlnc, Marija Primc. Marija Lenart, Valerija Vidmar, Iztok	=
g	1'erozzi, Ilona Kranjc, Drago Rijstja in Frauc Rožanc, dijaki	§=
g	fiovomeške gimnazije; Ivan Kovačič, član kolektiva IMV	g
g	Novo mesto.
Požari povzročajo vsako leto več škode
število požarov je v občini Novo mesto v zadnjih letih spet v porastu. Lani je povzročil v družbenem sektorju za 126.800 ND škode, v zasebnem pa kar za 389.240 ND. zaradi nepazljivosti, malomarnosti, slabe električne napeljave in zaradi otroške igre z ognjem.
Disciplinsko sodišče za miličnike
Novo mesto bo v kratkem dobilo medobčinsko višje disciplinsko sodišče za delavce splošnih postaj milice. Sklep o ustanovitvi je občinska skupščina sprejela 23. aprila in imenovala člane sodišča. Za predsednika višjega disciplinskega sodišča je bil imenovan Valentin Dobnikar.
IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZK
Neupravičenih izostankov ne poznamo
Pomenek z Dušanom Zupancem, sekretarjem krajevne organizacije ZK II. terena v Novem mestu — Program je zato, da ga uresničujemo, red in disciplina pa sta zato, da ju dosledno spoštujemo
— Kaj je v vaši krajevni organizaciji ZK glavni problem ob reorganizaciji?
— Največji problem je, kaj je pravzaprav glavni problem reorganizacije ZK. Kot komunist menim, da je glavni problem, kako usposobiti našo organizacijo, predvsem pa vsakega komunista, da bo dejansko tak, kot bi moral biti po naših načelih. Ne bo odveč, če spomnim na besede, ki jih je o komunistih zapisal Marx; »Komunisti so tisti del proletariata, ki žene gibanje vedno dalje, pred ostalimi pa imajo to prednost, da POZNAJO pogoje, potek in splošne rezultate proletarskega gibanja.
— Kakšne metode dela ste osvojili in kakšen je program vaše organizacije?
— Ker se naša organizacija po ukinitvi in. združevanju nekaterih osnovnih organiza-
cij številčno ni bistveno povečala, smo probleme oblike in načina organiziranosti pustili ob strani. Vodilo naše ustanovne konference je bilo, kako izboljšati vsebino dela. Zato smo sprejeli kvalitetni program dela, ki ga, kolikor se najbolj da, uresničujemo. Temeljna vodila našega programa so: kolektivno delo, odgovornost, obveščenost, disciplina, sestanki pa morajo biti dobro pripravljeni in kratki.
V	program dela smo zapisali nekatera družbeno-politič-na vprašanja, ki nas komuniste zanimajo. Vsak mesec obdelamo eno vprašanje, zanj pa dobe vsi člani že prej osnove in pregled literature, da se na razpravo pripravijo. Razen tega sproti obravnavamo gradivo, ki ga dobimo od organov ZK, ter delo posameznih članov.
— Kako je z disciplino?
— O disciplini samo tole: v disciplini velja hierarhični odnos. Najbolj mora biti discipliniran sekretar, nato sekretariat in šel nato člani.
V	naši krajevni organizaciji je disciplina dobra: najnižja udeležba je bila dozdaj 80 odst., neopravičenih izostankov ne poznamo.
Največ spornih premoženj
Dne 11. maja je poravnalni svet v Brusnicah obravnaval
9	zadev: osem s področja spornega lastništva in eno osebno. Nerešene so ostale štiri premoženjske zadeve.
Lani je poravnalni, svet sklical razprave za 40 zadev: za 18 premoženjskih in 22 osebnih. Sporazuma ni bilo v petih premoženjskih in enajstih osebnih sporih.
NOVOMEŠKA KOMUNA®
Tone Cvelbar
Odlikovanci Rdečega križa
6. maja je v Novem mestu umrl po dolgotrajni bolezni Tone Cvelbar iz Zaloga pri Škocjanu, star 52 let.
Zibelka mu je stekla v napredni kmečki družini, zato je tudi mladost večinoma preživel kot kmečki delavec.
Marca 1942 je. odšel Tone v partizane. Bil je borec Gorjanskega bataljona. V partizanih je ostal do .konca vojne. Uniforme ni slekel, postfil je oficir. Težka vojna leta so mu hudo razrahljala zdrav-
Visoko priznanje za primarija dr. Iva Smrečnika iz Novega mesta
je. Ko se ga je lotila še jetika, je 1948 stopil iz JLA s činom poročnika. Dobil je več vojaških odlikovanj.
Ko je odložil uniformo, je Tone enajst let delal kot upravnik in delovodja na obratu škocjanske kmetijske zadruge na Vrhu. Ves čas je bil tudi marljiv član političnih organizacij (ZKS. ZB itd.) in aktivist. Nobena stvar, pa tudi bolezen, ga ni zadrževala, da bi ne opravil naloge, ki so mu jo zaupali. Sodelavci so ga poznali kot redkobesednega, a delavnega in vestnega moža. Spregovoril je le tedaj, kadar je čutil, da bo nekaj novega povedal. Morda je bil prav zaradi te odlične lastnosti med ljudmi tako priljubljen.
V treh dneh očisti oblačila nepre kinjeno odprta kemična čistilnica nasproti Droriaialm- BOROVO
»GALEB'
ANTON OBERČ
V počastitev mednarodnega dneva Rdečega križa je bila v novomeškem Domu kulture 8. maja zvečer slavnostna akademija, na kateri so podelili odlikovanja 39 aktivistom in aktivistkam Rdečega križa v novomeški ob-'čini.
Najvišje odlikovanje Rdečega križa — zlati znak in diplomo je dobil primarij dr. Ivo Smrečnik iz novomeške bolnišnice.
S srebrnim znakom so bili odlikovani:	Viktor Bar-
tol j, Pepca Bele, Vinko Bevc, Irena Gostiša, Slavka Janežič, dr. Leopold Kocutar, Pepca Miklič, dr. Leopold Morela, Martina Oprešnik, Slavka Pehani, Martina Petrič, Lojzka Plave, Franja Počrvina, Filip Rihar, Marija Rotar, Boris Savnik, Vida Skobe, Pavel Turk, Angelca Vovko in Marija Zupančič.
Diplomo sta dobili Anica
PORODNiŠNiCES
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Marija	Štih
iz Krškega — Mojco, Ana Ralič iz Loke — Sandro, Cvetka Bogovič iz Krškega — Natašo, Terezija Gregorčič iz škrljevega — Marico. Ivanka Bukovec iz Črnomlja — Suzano, Marija Klobučar z Uršnih sel — Janeza, Ida Ske-delj iz Velikih Brusnic — Danila, Nada Plaveč iz Vrhovega — Jožeta, Katica Rajakovič iz Kašta — Zorico, Jožefa Kovačič iz Glinka
— Jožeta, Marija Jordan iz Kostanjevice — Marijo, Katarina Bajuk iz Primostka — Željka, Jožica Strmec i? Črnomlja — Matjaža, Jožefa Turk iz 2virč — Jožico, Štefka Maznik iz Gornje Straže — Barbaro, Anica Djuraševič iz Kašče — Nevenko, Štefanija štefanič iz Kočarije — Vido, Majda Bar-borič iz Dolnjega Suhadola — Martina Justi Mirtič iz Velike Bučne vasi — Srečka, Fani Hrastar iz Poljan — Jožeta, Karolina Jenič iz Gotne vasi — dečka, Dragica Bojane iz Sela pri Jugorju — deklico, Ana Blažina iz Durlincev
— dečka* Fani Rupar iz Telčlo — dečka in Alojzija Pucelj iz Do-biaviče — dečka
Bukovec in Poldka Tratar, priznanje pa:	Vida Avbar,
Jezdimir Gajič, Marija Grde-šič, Anica Hrovat, August Kopina, Marija Petrov, Matevž Robar, Alojzija Sekula, Marija škof, Anica štangelj, Vinko Šušteršič, Ivanka Ude, dr. Zvonimir Vidic, Ana Zajc, Kristina Zupančič in Pavla Avbar.
O pomenu Rdečega križa je spregovoril predsednik občinskega odbora RK Boris Sevnik. Za kulturni spored so poskrbeli pionirji iz osnovne šole »Katja Rupena«, ki so izvedli recital »Pomlad«, in pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« pod vodstvom Toneta Marklja.
Zasebne sobe v treh kategorijah
Turistično društvo v Dolenjskih toplicah je pooblastilo tričlansko komisijo, naj pregleda naselje in predlaga, kaj je treba urediti. Gospodarje, ki oddajajo v najem sobe, bodo pozvali, naj uredijo hišna okolja in z očiščenimi ter primemo opremljenimi prostori pričakajo turiste. Zasebne turistične sobe so razdeljene na tri kategorije, cene pa so: za II. kategorijo 1200, za III. 920 in za IV. kategorijo 820 Sdin v sezoni, sicer pa zmanjšujejo za 100 Sdin. Turistično društvo bo za goste prirejalo izlete na Bazo 20. Osnovni šoli bodo priporočli, naj učenci pišejo naloge o turizmu.
Prireditve so se poleg odlikovanih in drugih delavcev Rdečega križa, predstavnikov oblasti in družbeno-političnih organizacij udeležili učenci in dijaki ter drugi Novome-ščani in okolišni prebivalci.
Topličani veliko zidajo
V Dolenjskih Toplicah zidajo trenutno 27' hiš, 6 graditeljev pa je pred kratkim dobilo lokacije. V zadnjih dveh letih so domačini zgradili okoli 30 novih hiš. Gradbenih parcel imajo še zelo malo. Dolenjske Toplice so se zadnja leta tako povečale, da imajo že 141 hišnih številk. Ljudje se doseljujejo tudi iz drugih krajev.
Nov vodovod v vasi Strelac
Vsakoletna suša skoraj vedno izsuši vaške kapnice, zato so se v vasi Strelac odločili, da bodo gradili vodovod. Ob pomoči krajevne skupnosti šmarjetei so vaščani začeli s prostovoljnim delom kopata jarke. Doslej so izkopali glavni vod, izkopati pa bo treba še devet priključnih vodov. Strokovna dela bo opravil novomeški Vodovod. Vaščani so pri gradnji sodelovali s prostovoljnim delom in z denarjem. Prispevali bodo več kot 700 din, ostala sredstva pa bo dala krajevna skupnost šmar-jeta.
■ KLOPI V KAGOVEM LOGU
so neznani objestneži prejšnji teden poruvali in jih zmetali proti Krki, več klopi na Zupančičevem sprehajališču pa so poškodovali. Krajevna skupnost ln komunalno podjetje sta lani porabila težke stotisočake za popravilo in namestitev novih klopi v mestnih parkih, ob Krki in drugod, letos pa je v načrtu nova ureditev. Vprašujemo pa: doklej bo tako, da bodo eni podirali, kar bodo drugi s trudom napravili?!
■ PROČELJE RIBJE RESTAVRACIJE v Dilančevi ulici, ki je za promet zaprta, so začeli urejati zadnje dni minulega tedna. Pred kratkim so bila podobna dela v Vrhovčevi ulici. Te dni so uredili tudi stavbo za MERCATORJEVO blagovnico na Glavnem trgu, medtem ko prodajalno ELEKTROTEHNO, ki bo imela arkadni Vhod. dokončujejo.
■ ENAJST PODPORNIH ČLANOV je pridobil Rdeči križ do ponedeljka Večji vpis v podporno članstvo pričakujejo v prihodnjih dneh, ko bodo odšli na teren aktivisti krajevnih organizacij RK.
■ OBLEKE, OBUTEV IN DRU GE prispevke so začele zbirati nekatere krajevne organizacije RK te dni od občanov. Večja nabiralna akcija v mestu se bo pričela ob koncu tega tedna po sestanku z zbiralci. Občani bodo dobili te dni tudi pismo GO RKS, ki občane obvešča o namenu nabiralne akcije.
■ 15.000 DIN (1,500.000 SDIN) se je zbralo za letovanje otrok do 13. maja na posebnem žiro računu ObO RK. V delovnih organizacijah razpravljajo te dni# o svojih prispevkih za letovanje, v krajevnih. organizacijah RK, šolah in zdravstvenih zavodih pa te dni presojajo, kateri otroci bodo šli na letovanje oziroma počitniško okrevanje.
■ ODBOR ZA OLEPŠAVO No vega mesta bo Imel prihodnji te den sestanek, na katerem se bodo pogovorili o programu del za lepšo zunanjo podobo naselja. Na sestanek bodo povabili predstavnike krajevne skupnosti, stanovanjskega podjetja, komunalnega
podjetja, turističnega društva, inšpekcijskih služb in drugih organizacij.
■ KOMEDIJO V TREH DEJANJIH »Komaj, do srednjih vej« Petra Ustinova bo ljubljansko
Mestno gledališče uprizorilo prihodnji četrtek, 23. maja, ob 20. uri v Domu kulture. To bo redna abonmajska predstava na novomeškem odru.
K NOVOMEŠKA TRŽNICA je bila v ponedeljek izredno dobro založena. »Kljub temu da je zjutraj padal dež — prvič po daljšem razdobju je bilo na trgu precej prodajalk in kupčev. Solato so prodajali po 3 din ljg, češnje iz Bosne po 4 do 4,60 din, jajca po 0,45 do 0,50 din, suhe slive po 3 din kg, solato berivko na merica po 0,50 din. Največ zanimanja je bilo za sadike paradižnika ki so jih prodajali po 0,40 din.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodile so: Štefka Jurečič iz Adamičeve 5 a — Majo, Angela Drag-man z Ljubljanske ceste — dečka, Ljerka Saje z Mestnih njiv, bi. 1 — Darjo, Marija Hudelja iz Pa-deršičeve 21	— Alenko, Zdenka
Poljšak iz Kosove 2 — Boštjana' in Angela Bolšak iz Partizanske — Roberta.
Tri vprašanja sekretarju ZK
Odgovarja Miroslav Vute, sekretar občinskega komiteja ZK Novo mesto - Tretje in zadnje vprašanje: mladina in kadrovska politika
— Na seji obč nske konference ZK v marcu je bilo veliko govora o mladini in kadrovski politiki. Če bi misli iz razprave in sprejeta stališča združil v praktični napotek, kako bi ga formuliral?
— Konferenca ZK je poudarila, da se morajo krajevne organizacije ZK posebej zanimati za delo mladne. Pri tem ne gre zgolj za to, da dobimo del mladine v naše vrste, marveč sploh za skrb, za zdrav in napreden razvoj mladih ljudi, če ne bomo delali z mladino, se nam bo odtujila in mogoče prišla tudi' pod vpliv an-tisocialističnih in drugih našemu razvoju nasprotnih elementov ali pa bo vsaj premalo pripravljena za hitrejši družbeni razvoj, kakor smo ga začrtali in ga osvajarfio.
V ZK bomo sprejeli vse mlade ljudi, ki to žele in ki imajo voljo postati dobri komunisti. Dolžnost osnovnih organizacij ZK in občinskega komiteja je, da pospešijo sprejem mladine v ZK. Akcjski program sprejemanja ZK je kadrovska komisija že posredovala sekretarjem osnovnih organizacij ZK.
Glede kadrovske politike smo se dogovorili za nekatera stališča in sklepe, za katere se morajo komunisti zavzemati v samoupravnih organih, in sicer:
1. delovne organizacije morajo odpreti vrata mladim strokovnim kadrom preko pripravniškega staža, ki mora biti strokovno dobro organiziran.
2. Hitreje moramo spreminjati kvalifikacijsko strukturo in usposobljenost naših delovnih kolektivov ter v ta namen pospeševati vse možne oblike izobraževanja, dopolnilnega, strokovnega in funkcionalnega usposabljanja vodilnih in strokovnih kadrov.
3. Družbenemu in ekonomskemu izobraževanju vseh zaposlenih moramo posvečati več pozornosti.
4. Vse navedene naloge pa zahtevajo, da se v delovnih organizacijah čimprej oblikujejo primerne strokovne kvalitete kadrovske službe. Posebej smo poudarili, da mora ZK biti in ostati aktivni kreator kadrovske politike v delovnih organizacijah in v širši družbeni skupnosti.
9. nadaljevanje
Drugo, največje in najpomembnejše gomilno grobišče, kjer je bil pokopan tudi novomeški ilirski knez, je bilo v Kandiji, na desnem bregu Krke. Le-to je zavzemalo po površini ves prostor zahodno od Trdinove ceste, ob obeh straneh Kristanove ulice in področje Znančeviih njiv ter Kastelčevih travnikov. Tu je vse do poletja 1967 izvežbano oko lahko še opazilo' “tiri velike, toda že močnO splo-ščene in znižane gomile. Dve med njimi ležita na travniku zahodno od vile Vandotove onstran Kristanove ulice, ki tam ostro zavije proti jugu. Drugi dve pa sta sedaj sredi Pionirjevega gradbišča, na položnih travnikih, zadaj za otroškim vrtcem v Kandijd. Vse štiri -gomile pa bodo po neizprosni logiki urbanističnega načrtovanja postale plen gradbenih strojev, kajti na doslej nezazidanih Znanče-vih njivah in travnikih Nad
Dunaj. Leta 1905 je Walter Šmid za ljubljanski muzej prekopal dve gomili v .ra-govski hosti in v eni od njih, znani pod imenom IVlalenškova gomila, odkril grob ilirskega odličnika, ki je bil pokopan skupaj s svojim konjem. V grobu je našel le'jo izdelano bronasto konjsko opremo, ob okostju moža pa lepo okrašeno bronasto situlo in valovito narebreno bronasto cisto. Najdragocenejše izkopanine pa izvirajo iz gomile ob sedanji Kristanovi ulici v Kandiji. Tam so 1939 ravnali zemljišče za ureditev športnega stadiona in pri tem naleteli na halštatske grobove. Med različnim gradivom so našli tudi znameniti bronasti oklep. Nedvomno je tam bil grob ilirskega kneza, ki so ga pokopali skupaj s konjem in v bojni opremi o’-rog leta 600 pred našim štetjem. Poudariti moram, da so najdbe tako starih prazgodovinskih oklepov velika redkost, saj so bili v Jugoslaviji odkriti samo trije taki oklepi: dva v gomilah
Slavni bronasti oklep ilirskega kneza, ki ga je izkopal prof. Janko Jarc 1939 v Kandiji, ko so gradili in urejevali športni stadion (ob severni strani sedanje Kristanove ceste). Ta dragocena najdba je razstavljena v arheološki zbirki Dolenjskega muzeja.
»Ena gospa je rekla, da je to en čudež: če gre ona k NOVO-TEHNIKI po lonce, jih nimajo, če gre njena prijateljica, jih pa imajo .«
>LOV EC lovska zadruga.
NOVO MESTO, Cesta herojev 8
Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami lovskih in športnih pušk, vsem lovskim priborom, ribiško opremo in opremo za iz-letništvo. Obiščite nas!
mlini bo v nekaj letih zrasla nova stanovanjska soseska s starim ledinskim imenom »Znančeve njive«. S tem dejanjem bodo uničene še zadnje ilirske gomile na novomeškem področju To je edinstven primer, da imamo opravka s prazgodovinskimi gomilami sredi stanovanjskega naselja. Nft podlagi najdb in konfiguracije terena domnevamo, da je halštatsko gomilno grobišče v Kandiji nekoč štelo šest velikih gomil. Poleg štirih, danes še vidnih gomil, je stala peta, že uničena, nekje na območju vile Vandot, šesta pa (s knežjim oklepom in trinožnikom) severno ob Kristanovi ulici, tam, kjer stoji sedaj dolga vrsta povsem neustrezno postavljenih garaž. Tretje, manjše gomilno grobišče je bilo v Smolovi hosti v Ra-govem, z neznanim številom gomil. Ena gomila pa le bila v mestnem gozdu, imenovanem tudi Portovald.
Dve gomili na Marofu le 1894 prekopal znani starino-kop Jernej Pečnik, izkopanine pa poslal v muzej na
pri Stični in tretji v Novem mestu. Na istem grobišču, po najdbiščnih podatkih sodeč, verjetno tudi v isti gomili so dve leti kasneje, poleti 1941, našli še trinožni bronasti daritveni kotliček, ki je doslej še vedno edinstvena najdba v Jugoslaviji.
Sredi avgusta 1967 smo zaradi forsiranih gradbenih del pričeli s sistematičnim odkopavanjem najbolj severno ležeče gomile I na Znanče-vih njivah. Gomila je bila široka 30 metrov, visoka pa komaj 1,60 m, ker je bila v teku časa že precej znižana z oranjem in zaradi erozije. V letu 1967 smo zaradi pomanjkanja denarja odkopali samo vzhodno polovico gomile in cdkri 20 grobov. Vsi grobovi so bili skeletni vendar se zaradi močnih kislin in kemičnih procesov v glini, ki tvorijo gomilo, kosti niso ohranile. Pač pa smo obliko in velikost grobov lahko točno ugotovili zaradi njihove temne barve, ki so jo zapustile preperele organske snovi sredi rumeno rjave, popolnoma sterilne ilovice.
y
službe. To ga je tako razkačilo, kot je povedal v zagovor, da je prijel debelejšo letev in z njo udaril ženo tako
Prihodnjo nedeljo za „nagrado Loke” Poln vlak vojakov je padel v Sočo
Najprivlačnejša športna prireditev v Sloveniji -
Že devetnajstič po vojna se bodo v nedeljo, 26. maja spet srečali .svetovni asi na motorjih za »Nagrado Loke« — 5000 novih din na asfaltni tekmovalni stezi v Škofji Loki. Tudi letos vlada med ljubitelji moto športa veliko zanimanje za to najboljšo slovensko cestnohitrostno dirko, saj pričakujejo prireditelji blizu 50.000 gledalcev. Tekmovanje je vneseno tudi v mednarodni koledar »FIM«.
Nastopilo bo več kot sto-
šestdeset dirkačev iz 17 držav, med njimi H.Denzler, Švica (Kreidler, 50ccm), John Dodds, Avstralija (Bultaco TSS 125), Siegfried Lohmann, ZR Nemčija (MZ-RE, 125), Lewis Young, Anglija (Bultaco, 125), Frank Mumford, Vel. Britanija (Yamaha, 250) Brian Smith, Avstralija (Aer-macchi, 250), Stan Adams, Irska (Aermacchi,250) Marty Cyrus Lunde, Vel. Britanija (Aermacchi, 350), Gilberto Milani, Ital. (Aenmaochi, 350),
Errol Cowan, Južna Afrika (Matcless-Lynton, 500), Valter Scheiman, ZR Nemčija (Norton-Manx, 500). Med njimi bodo tudi naš večkratni državni prvak Alfonz Breznik (125, 350 in 500 ccm), Leon Pintar in Adrdjan Bemetič.
Prireditelji so poskrbeli za parkiranje 10.000 osebnih avtomobilov, skoraj 400 miličnikov in vojakov bo skrbelo za red ob progi, veletrgovina LOKA pa bo postavila paviljone za jedila in pijačo po vsem prostoru. Pokrovitelj prireditve je »TRANSTU-RIST« iz škofje Loke.
M. M.
Valvasor o naših trgih in gradovih
PUSTI GRADEC
Grad Pusti gradeč. Otok. Pomen imena. Strašen umor očima. Morilec uide iz ječe že drugič in gre z golim mečem po Ljubljani. Ugonobil se je in umrl v ječi. Viteško dejanje Henrika Plasmanna. Kdo je danes lastnik gradiča.
Odengradez (po kranjsko Pusti gradeč) je gradič v Slovenski marki, ki jo danes prištevamo k Srednji Kranj siki, stoji pa na lepem ravnem polju in rodovitnih tleh, enajst milj od Ljubljane. Kraj je lep in prijeten. Svoje nemško ime je grad dobil po Kranjskem imenu.
Grad, čigar prvi graditelj je nepoznan, je bil pred leti last gospoda Plasmanna. Tu se je leta 1654 dogodilo nekaj strašnega. Ko se je stari gospod Plasmann poslovil od življenj a,-se je njegova žena, vdova, poročila s preprostim človekom. Ta poroka je njenega najstarejšega sina Franca Plasmanna zelo bolela, in ko je ta omenjenega 1654. leta prišel domov, je od svoje matere zahteval nekaj denarja. Mati mu je odvrnila, da ima zdaj njen mož, ki je pravkar z delavci na polju, vse v svojih rokah in da ona nima nobene pravice. Franc Plasmann je odjezdil na polje k njemu in mu s sabljo odsekal glavo, jo vzel v roko, in ko je prišel k svoji materi nazaj, ji jo je vrgel v obraz s temile besedami: »Ti, stara vlačuga! Tu imaš zdaj svojega moža! Zabavaj in ljubi se zdaj z njim, kolikor te je volja!«
( Po umoru svojega očeta je Franc ztoežal na Hrvaško, a tudi tu ni ostal dolgo varen, ker je zoper nekatere ljudi govoril različne sumljive stvari. Sicer pa je bil odličen vojak. Končno so moža zgrabili na Kranjskem in ga zaprli v ječo na Ljubljanskem gradu. Dolgo za tem, ko so ga prijeli, so izrekli nad njim obsodbo: sojen naj bi bil z mečem. Po sodbi so ga spravili v mestne ječe, Tranče imenovane. Toda pobegnil jim je zdaj že drugič, ker mu je neki dober prijatelj skrivaj prinesel sabljo, s katero se je rešil ujetništva. Okoli enajste ure dopoldne je mož z golo sabljo v roki, ki jo je držal kvišku, s počasnimi, a dolgimi koraki odšel skozi Vicedomska vrata. Zunaj pa ga je čakalo že nekaj naročenih konj, zajahal je enega izmed njih in taiko ušel.
Z njim je sicer šla neka sodna de* kla, a ko je mož skočil na konja, jo je pustil na cedilu.
Nato je prišel na Hrvaško h grofu Frankopanskemu in je postal prefekt njegovih posestev, kakor Hrvatje to službo imenujejo, kar pa je toliko kot rentni mojster ali upravitelj posestev. Ker pa ni bil v redu in je svojemu gospodu mnogo zapravil, je moral v ječo, kjer je tudi umrl, ali bolje povedano, se ugonobil.
Ta Franc Plasmann je bil najstarejši izmed bratov.
Drugi, Henrik Plasmann je bil prav tako dober vojak, ki se je v Krajini zoper dednega sovražnika izkazal vselej junaškega. Kasneje je prišel v službo k saškemu volilnemu knezu, ki ga je postavil za poročnika konjeniškega poveljnika Hrvaške kompanije. Ko je nekoč šel domov, ga je na meji napadla skupina Turkov, ki se ji je viteško upiral, ko je njegov konj obležal pod njim mrtev, se je zatekel za neko drevo in se tu močno branil s sabljo pred veliko množico Turkov, katerih precejšnje število je ta junaški mož posekal na tla. Bil bd še več napravil, ko bi se mu na veliko nesrečo ne bila zlomila sablja pri držaju. Vendar zaradi tega še zmiraj ni bil zlomljen njegov pogum in je hotel priti do sablje enega svojih sovražnikov. Ko se je sklonil, da bi pobral sabljo enega izmed Turkov, ki je ležal pred njim in ki ga je on prej pobil na tla, mu je neki Turek odsekal glavo. S tem je bil uničen tudi rod Plasmannov, ker je bil Henrik zadnji živi član te družine. Njegov mlajši brat, menih, je že prej v samostanu dokončal svoje življenje.
Pozneje je gradič prišel v roke gospoda Silly. Sedaj pa je lastnica gradiča vdova po gospodu Karlu Vajkar-du grofu pl. Burgstall, gospa Ana Zofija, rojena baronica Edling, ki ga je pred nekako desetimi leti kupila od imenovanega gospoda Sillyja.
O gradu »Pusti gradeč« pri Dra-gatušu ni danes več nobenih sledov.
91 let bo dopolnila 23. maja letos Angela Klančar iz Velikega Osolnika pri Velikih Laščah. Mater sem našel doma, ko so kar brez očal delali zobotrebce. Povedali so mi, da vidijo in slišijo dobro — včasih še preveč; klinčke pa delajo od svojega desetega leta. Dejali so, da so včasih delali klinčke iz topolovega lesa, bolj široke in oblali so jih; danes jih delajo iz leske, jih obrezujejo in so bolj okrogli.
ĐENGKADELZ
‘tPi ijii jrotcLećt^
Klančarjeva je dobila za možem 85 soldov podpore — Pri devetdesetih letih se razjezi le, če ne more vdeti šivanke — Jedilnik pred 100 leti
in sem skup padla. Največkrat v cerkvi.«
»Zaradi slabe hrane, utrujenosti?«
»Kje pa. Zaradi mode! pas in prsi smo imele močno stisnjeno obleko, pa mi je prišlo slabo.«
»Kje ste bili najbolj daleč?« »Enkrat po prvi vojni v Postojni in pred kratkim na Bledu. Lepo je kam iti, če se -pelješ s poštenimi ljudmi... Oh, kakšen je grad! Kar tako je bil - gor ... strm zid. Le kdo si je upal tam graditi?«
»Se kdaj razjezite?«
»Redko. Samo če dolgo ne pociljam luknje, ko brez očal vdevam šivanko.«
»Pogovarjal sem se že z več ženskami, ki so imele toliko let, kot vi in celo s stoletnicami. Vse ste imele precej skupnega: trdo življenje, slabo hrano, malo veselja in — vse ste bile poročene, vendar dolgo brez moža, ki je nekaterim zgodaj umrl, drugim odšel na delo v tujino, najpogosteje v Ameriko. Kaj pravite na to?«
»I kaj? Živimo pač tako dolgo zato, ker nimamo nikogar, da bi nas jezil!«
JOŽE PRIMC
Nočni avtobusni „izlet” končal v strugi Mirne
Stane Kavčič si je raztrgal hlače, na vozilu pa je bilo za 7 milijonov starih dinarjev škode
Klančarjeva mati so doživeli marsikaj: več žalostnega kot veselega:
• Ko jim je bilo 16 'let, sta jim isto leto umrla oče in mati;
0 Leta 1916 jim je na italijanski fronti izginil mož — ostali so sami s štirimi otroki, • najstarejšemu' je bilo 10 let;
0 Sestro jim je ubila strela, ko je šla z njive;
0 Drugo sestro so skupaj s sinom 1942 ustrelili Italijani;
• Eno hčerko je po nesreči ustrelil njen mož, ko je po drugi vojni v stanovanju v Ljubljani čistil brzostrelko. Itd.
»Mož ni padel na fronti. Vlak, poln vojakov, je zaradi izdajstva padel naravnost v Sočo. Ondod je bil tudi moj zraven. Nobenega vojaka ni bilo ven ... Slabo podporo
so mi dajali za njim... 85 soldov na mesec... Z otroki pa so bili stroški...«
»česa ste pa v mladosti največ pojedli in spili?«
»Za večerjo je bil v oblicah krompir ali močnik, za kosilo žganci in mleko, za zajtrk pa, kar je bilo, če je sploh kaj bilo. Kruha ni bilo in meso smo imeli le, če smo klali prašiča ... Zdaj pa ostaja belega kruha in mesa ..,. Pili smo samo vodo. Ponjo smo morali s škafi ali bankama pol ure daleč ... Zdaj mi prija črna kava in kakšen kozarček vina ...«
»Kako pa to, da imate še danes tako lep obraz?«
»Voda in milo sta mi pomagala. Z mažami se nisem nikoli packala.«
»Bolni ste bili kdaj?«
»Sem, vendar nisem šla nikoli k zdravniku. Ko sem bila še mlada, se mi je večkrat kar črno naredilo pred očmi
Prvo betonsko »žičnico« za hmelj so ob koncu aprila postavili na šentjernejskem polju. Delo so v štirinajstih dneh opravili delavci iz Prekmurja, medtem ko bi z domačimi delavci to opravili v dveh mesecih. »Žičnica« pokriva 11 ha in 80 arov hmeljišča in je tretja največ ja v Sloveniji. — (Foto: Polde Miklič)
»NOVOLES«
lesni kombinat Novo mesto - Straža
obvešča, da ima na razpolago
večje
količine
odpadnega
furnirja,
ki je primeren za kurjavo. Cena je
5 Ndin
za prostorninski meter.
Furnir •lahko dobite vsak dan, razen nedelje, od 6. do 14. ure na obratu tovarne vezanih plošč v Straži.
Kaznovana
surovost
i
do lastne žene
Ucman je brez vzroka svoji ženi zlomil roko
Na 7 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, je občinsko sodišče v Novem mestu obsodilo Janeza Ucmama, delavca iz Velikega Cerovca, zaradi tega, ker je šel v svoji surovosti do žene tako daleč, da ji je z debelo letvijo zlomil roko.
18. novembra lani je obto-ženoeva žena Jožefa ribala pod, ko se je mož vrnil iz službe. To ga je tako razkačilo, kot je povedal v zago-vo<r, da je prijel debelejšo letev in z njo udaril ženo tako močno, da ji je zlomil roko. Ribanje mu ni bilo po volji zato, ker je bil baje utrujen in bi šel rad ležat.
Janez Ucman ima sploh navado s svojo ženo grdo ravnati. Večkrat jo pretepa brez pravega vzroka, posebno takrat, kadar je vinjen. Jožefa Ucman je pred moževo surovostjo že večkrat morala bežati iz hiše in se zateči k sosedom.
Istega dne, ko je poškodoval ženo, se je zvečer loiil še lastne 70-letne matere. Prijel jo je in vrgel ob vrata, da je iz nosu krvavela, vendar ni
iskala zdravniške pomoči.
Ker obsojeni doslej še ni bil kaznovan, sodišče upa, da bo kazen zalegla, vsekakor pa taCta surovost zasluži javno obsodbo.
Angela Klančar je kljub visoki starosti še vedno zel0 živahna. Pred fatoaparatom se je potrudila, da bi bil posnetek čim boljši, saj je urno zlezla celo na peč, da bi bila boljša osvetlitev in njena fotografija čim . lepša— (Foto: Primc)
Ko je bil zaloten, je grozil
Papež iz Ratja je Vovku grozil s sekiro
Da Karel Papež rad uživa	občinsko sodišče	prišel vi-
alkohol, se je sodišče pre-	njen. Pravijo, da	je vinjen
pričalo, saj je omenjeni še	napadalen, tako je	bilo tudi
kot obtoženec na razpravo na	3. februarja letos.	Tedaj se
je zgodilo tole:
Popoldne je šel mimo Vov-. kove hiše v gozd. Ko je lastnik gozda Ciril Vovk kmalu zatem slišal udarce s sekiro, je šel pogledat, kdo mu seka drevje. Zagledal je Karla Papeža s sekiro v roki, a ta je takovi zbežal, v gozdu •pa 'sgfcbjJa' tri smreke obse-kane. -Gospodar je bil jezen,, zato je Papeža, ko je šel iz gozda spet mimo njegove hiše, vprašal, zakaj mu dela škodo. Papež pa je sedaj s sekiro v roki skočil proti Vovku. Gospodar je zbežal v kuhinjo, napadalec pa za njim. Odšel je šele na prigovarjanje in prošnje Vovkove žene.
S tem da je Vovku grozil s sekiro, pa je Karel Papež zgrešil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, zato ga je sodišče obsodilo na 15 dni zapora, pogojno za 1 leto.
Mokronog ni dolgočasen kraj, odkar se je povečalo število kotičkov, kjer si »žejni« gasijo žejo in zmešajo glavo. šofer avtobusa SAP Stane Kavčič, doma iz okolice Novega mesta, si bo zadnji dve besedi dobro zapomnil.
8. maja popoldne se je z avtobusom vrnil iz Ljubljane v Mokronog, od koder naj bi zjutraj znova odpeljal delavce na delo v Ljubljano, žilica mu ni dala miru, v skupini 4 članov pivske bratovščine je popival in igral karte tja do polnoči, vendar mu tudi to ni bilo dovolj.
Znano je, da stopi pijača nekaterim v noge, drugim v glavo, večini pa v oboje. »Vem za gostilno in za ženske!« ni bilo treba dvakrat reči. Opolnoči so se odpeljali z avtobusom proti Tržišču in Sevnici.
Avtobus je še nekako zvozil mimo Tržišča in se bližal Jelovcu, toda na ovinku pred vasjo je zgrmel po bregu v strugo Mirne. Velika sreča je bila, da se potniki niso huje poškodovali in so jo razen šoferja mahnili peš nazaj proti Mokronogu.
Voznik je imel hudo raztrgane hlače in je prespal na
bližnjem kozolcu. Sevniški milici, ki je bila kmalu na kraju nesreče, se ni prikazal niti zjutraj niti naslednji dan. Vse, kar so na kraju samem zvedeli od ljudi, je bilo to, da je iskal iglo in sukanec. Proti koncu tedna so ga dobili v Krškem, kjer je zdravnik ugotovil, da je dobil tudi pretres možganov.
Materialna škoda je zelo velika. Komisija je ocenila, da je bil avtobus vreden 10 milijonov in da je zdaj vse skupaj vredno še 3 milijone starih dinarjev, če ne bi ležal v strugi, bi pobrali samo vredne dele, uničeno karoserijo pa bi pustili.
Tako se je končal izlet, ki bi imel lahko še hujše posledice. Je kdo od pivcev prej pomislil, kako bo voznik povrnil tolikšno škodo, ki jo je povzročila lahkomiselnost in objestnost?
M. L.
JEROME K. JEROME
^TBIKON
TRIKOTAŽA JN KONFEKCIJA • KOČEVJE*
Združeno podjetje ISKRA -• Kranj,
Organizacija:
Tovarna usmerniških naprav NOVO MESTO
proizvaja vse vrste usmerniških naprav za galvani-ke, telefonijo, kino, delav-niške usmemiške naprave in naprave za polnjenje akumulatorjev.
To so posledice polnočnega »izleta«. (Foto: Legan)
NESPAMETNO
je ubogati nasvete
Sramota, kako lahkomiselni so vozniki — res čudno, da ni še več nesreč. Mislim, da možak še danes ne ve, kaj se mu je pripetilo: Ozreti se nisem mogel, da bd videl, kako je biilo, z njim. Samo začetek sem videl. Na pod pota po klancu navzdol sem slišal nekega orožnika vpiti za menoj, bržčas zaradi prenagle vožnje. Pol milje pred Cheshamom sva srečala gojenke neke dekliške šole, šle so paroma v gosjem redu. Stavim, da dekleta še danes pripovedujejo, kaj so takrat doživele. Stara jih je gotovo zbirala najmanj 1 dobro uro.
V Cheshamu je bdi sejem in sem prepričan, da Ches-ham še ni videl talko živahnega tržnega dne. Skoz mesto sva dirjala gotovo s tridesetimi miljami na uro. še nikoli nisem videl Cheshama tako obljudenega. Sicer je to prav zaspano gnezdo. Kakšno miljo onkraj Cheshama se je pokazal poštni voz. Zdaj mi tega že ni bilo več dosti mar. Tako daleč je bilo že z menoj, da mi je bilo vseeno kaj se godi, bil sem samo še radoveden. Ko se nama je poštni voz približal na nekaj metrov je poni iznenada obstal, tako da sem se zvrnil s kozla in se znašel v vozu. Z voza nisem mogel, sedež je ležal na meni. Nič drugega nisem videl 'kakor nebo in zdaj pa zdaj ponijevo glavo, ko se je vzpenjal na zadnje noge. Lahko pa sem slišal postil j onove opazke in sem spoznal, da tudi njemu ni nič kaj prijetno.
»Spravi vendar ta prekleti cirkus s pota!’ je vpil. Ko bi bil možak vsaj oči odprl, pa bi bil videl, da sem brez moči. Slišal sem, kako se njegovi konji vzpenjajo in brcajo. Konji so pač takšni: če vidijo enega norca, se potem vsi igrajo norce.
,Domov ga spravi in ga priveži k jaslim!’ je vpil postil j on.
Potem je neko staro ženico prijel Krč in se je smejala kakor hijena. To je ponija spet podkurilo in sva tekla, kolikor sem mogel presoditi po oblakih, kakršne štiri milje v galopu. Nato sem se domislil, da bi kazalo preskočiti ograjo, in ker je pač menil, da ga bo voz pri skoku oviral, ga je začel razbijati na drobne kose. Nikoli bi ne verjel, da lahko voz razdeneš na toliko delov. Ko je raizen blatnika in polovice kolesa vse razdejal, je zdrvel dalje. Ostal sem med podrtijo in si naposled vendar malo oddahnil.
Nekoliko pozno popoldne je prišel poni domov in potem sem bil vesel, da sem se ga znebil za pet funtov. Deset funtov sem moral plačati, da sem spet vse popravil.
. &e -dandanašnji jne ljudje dražijo s ponijem in naše društvo abstinentov je iz tega napravilo celo pridigo. Tako je, če koga ubogaš.«
Razumel sem njegovo tegobo in sem sočustvoval z njim. Tudi jaz sem moral trpeti zaradi podobnega nasveta. Imam med znanci borzijanca, ki ga tu pa tam srečam. Ena njegovih najgorečnejših želja je ta, da bi me osrečil. V ulici Threadneedle me je ujel. »Oh, prav vi ste mož, ki ga iščem. Ustanoviva majhno delniško družbo z omejeno zavezo.« Vedno ustanavlja majhno d. d. z o. z. in za vsakih sto funtov, ki jih'vložiš vanjo, boš dobil tisoč funtov, če bi bil jaz pristopil k vsem njegovim majhnim d. d. z o. z., bd bil danes vreden poltretji milijon funtov. Vendar nisem vstopil v vse njegove majhne d.d. z o.z. Le v eno sem šel, pred leti, ko sem še vedno v nji; prijatelj mi zagotavlja, da mi bo delež ob času prinesel tisočake. Ker pa potrebujem gotovino, rad prodam svoj delež kateremu koli poštenjaku, s popustom, toda v gotovini. Drugi moj znanec ima prijatelja, ki je v stikih v nekim vzrejali-ščem dirkalnih konj. Mislim, da ima mnogo ljudi takšne znance. Ti so navadno tik pred dirkami čez vse priljubljeni, takoj po dirkah pa izredno omraženi. — Neki tretji dobrotnik se posebno rad posveča izboljšanju naše prehrane. Nekega dne mi je prinesel nekaj v nekovem zavojčku in mi ga stisnil v roko s taikšnim obrazom, kakor da mi bo snel vso pezo skrbi z ramen.
(Nadaljevanje prihodnjič)
S tem strojem za pranje perila vam dajemo tudi ta rezervni del...
Riše m pike Božo Debeljak.
Uspešen nastop v Štorah
Upravni odbor občinske gasilske zveze v Brežicah se je sestal 13. maja, pregledal sklepe brežiške in drugih zvez in se seznanil s poročilom o poteku VI. kongresa gasilske zveze SRS, ki je bil malo prej v Kranju.
Odbor je razpravljal še o uspehih gasilcev iz Brežic, iz Spodnje Pahanoe in Obredja na republiškem tekmovanju v Štorah 5. maja. V Kranju je 12. maja nastopila ženska desetina iz Skopic. Brežiški gasilci bodo sodelovali tudi v programu aa dan mladosti.
Vsak zbor bo zapel dve pesmi
Dne 25. maja se bo začela v Brežicah revija pevskih zborov Spodnjega Posavja. Letos bodo na reviji nastopili zbori iz Artič, Dobove in Brežic.
Revije se bodo udeležili tudi zbori iz krške in sev-niške občine. Krško občino bodo tokrat zastopali ženski zbor iz Lisce na Senovem, moški zbor iz Brestanice, oktet iz Agrokombinata in oktet iz Senovega. Iz Sevni-ške občine bodo na reviji sodelovali oktet prosvetnega društva Primož Trubar in še dva zbora. Vsak nastopajoči zbor bo zapel dve pesmi.
Sindikalni informator
Izšla je prva številka INFORMATORJA, ki ga je začel izdajati občinski sindikalni svet v Brežicah. Predsedstvo se je odločilo za tako obliko informiranja zato, ker je že dalj časa opažalo potrebo po hitrejša in sodobnejši obliki obveščanja, kot so sestanki. Zanimivi sestavki v prvi številki obetajo pestro vsebino budi
v	nadaljnjih številkah tega ciklostiranega glasila.
Tokrat obravnava INFORMATOR predkongresno de-jatvnost, pomoč začasno nezaposlenim, kadrovske spremembe v ObSS, krvodajalsko akcijo, praznovanje dneva mladosti in dneva letalstva in sporočilo blagajnikom SP. Ne omejuje se torej le na delo sindikata, ampak bo tudi v prihodnje vseboval zanimivosti z drugih področij.
Matični urad Artiče
V aprilu ni bilo rojstev izven porodnišnice. Umrli ho: Miha Ara-šek, kmetovalec is Sp. Pohance — 67 let; Frančiška Haler, preužitka-rica Iz Artič — 78 let; Marija Sotošek, kmetovalka lz Križ — 83 let; Ana Vokalič, pretiti tkarica s Trebeža — 88 let. Poročili so se: Miroslav Medved, delavec s Trebeža, in Anica Mirt, poljedelka iz Cumovca; Martin Seberle, avtomehanik iz Velike Doline, in Ana Vokalič, delavka s Trebeža; Dominik Stermecki, kmetovalec z Bizeljskega, in Terezija Molan, poljedelka iz Silovca; Jože Starki, avtomehanik iz Globokega, in Martina žagar, poljedelka s Trebeža.
Voditelji taborniške organizacije v Brežicah so končno zadovoljili. Zdaj imajo prostor za sestajanje. Na stadionu so si lepo opremili dve sobici v taborniški hišici, ki jim jo je dodelila občina (Foto: J. Teppey)
ŽIVINOREJA ŽIVOTARI, A HLEVI ŠE NISO ODPLAČANI
Kot da bi mati zapustila sina
Hleve za pitanje goveda so zasedli piščanci in kokoši — Stalež goveje živine je po vsej Sloveniji močno upadel
V	brežiški občini je kmetijstvo še vedno najmočnejša gospodarska panoga in njen delež pri ustvarjanju družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka je precejšen. V letih 1961 do 1965 je kmetijska proizvodnja narasla za 28 odst. Pomemben je zlasti delež družbenih kmetijskih organizacij s prirejo goveda ter s pridelavo sadja in hmelja.
»EMONA iz Ljubljane. S tem podjetjem smo sklenili pogodbeno sodelovanje. V Vrbini vzrejamo piščance do petih mesecev, od tam pa odpošiljamo jarčice v obrate EMONA.«
J. Teppey
Proizvodnja v družbenem sektorju je razmeroma ustaljena, se pa tudi menja in je odvisna od trenutnih tržnih pogojev. Tako je na primer AGRARIA namesto zimske zelenjave začela gojiti cvetje, na račun' govedoreje pa Siri rejo perutnine.
Glede ekonomičnosti je na najslabšem živinoreja. Po podatkih za Slovenijo je upadel stalež goveda za pitanje za okrog 40 odst., stalež krav za 30 odst. in število prašičev za 50 odst. Težave so nastopile zaradi slabe prodaje v tujino pa tudi zaradi poceni uvoza iz vzhodnih držav.
Družbeno kmetijsko proizvodnjo mučijo težave pri odplačevanju posojil za novozgrajene gospodarske objekte, zlasti za hteve za pitanje živine, pa tudi velike družbene dajatve, obresti od kreditov, obresti za poslovne sklade, prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje zaposlenih ipd. Hlevi so slabo zasedeni, zato si kmetijska podjetja želijo, da bi jim banke odložile odplačila.
»Zdaj, ko je nastopila kriza, smo prepuščeni sami se-
Za dan letalstva in praznik mladosti
V počastitev 21. maja, dneva jugoslovanskega vojnega letalstva, in dneva mladosti se bo v Brežicah zvrstilo več kulturnih, športnih in drugih prireditev, na katere so vabljeni občani.
Oti IG. do 25. maja bo v domu JLA fotografska razstava iz življenja in dela pripadnikov JLA.
20. maja ob 16.30: Svečana akademija za vojake in mladino v prosvetnem domu. Zagrebško dramsko gledališče bo uprizorilo dramo Duška Roksan-diča »Ptice brez jate«.
20. maja ob 20.00: Svečana akademija za starešine garnizona in meščane: uprizoritev drame »Ptice brez jate« v prosvetnem domu.
21. maja ob 16.30: Javni promenadni koncert velikega orkestra vojaške godbe zagrebške garnizije pred gimnazijo v Brežicah.
I
23. maja ob 16.30; Prireditev za mladino in vojake v domu JLA.
23. maja ob 19.00: Otvoritev knjižne razstave v prosvetnem domu.
23. maja ob 20.00: »Pokaži, kaj znaš!« v prosvetnem domu.
24. maja ob 19.00; Tek mladosti 1968 po brežiških ulicah.
25. maja dopoldne: Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo v brežiški osnovni šoli in rokometni turnir gimnazij na novem gimnazijskem igrišču.	,
— oh 15.30; Sprevod mladosti skozi mesto;
— oh 16.00: Nastop športnikov, folklornih
in drugih skupin na stadionu;
— ob 20.00: Otvoritev medobčinske kulturne
revije Spodnjega Posavja z nastopom odraslih pevskih zborov.
DOVOLJ GRADIVA ZA SEJO SPLOŠNEGA ZBORA
Obrati imajo premalo pravic
bi,« je dejal v pogovoru inž. Pirc, »čeprav je družba prej spodbujala gradnjo hlevov s posojili. Imamo občutek, da je mati zapustila sina.«
In še tole je tov. Pirc dodal: »INTEREXPORT iz Beograda j« delal na naš račun ogromne dobičke, proizvajalci pa od tega denarja nismo ničesar	dobili.	Zdaj	bi	morda
le kazalo, da bi pomagali kmetijstvu prebroditi najhujše z dohodki od uvoznih carin.«
»V koliko hlevih že vzrejate piščance in kokoši?«
»V	šestih	hlevih	v	Vrbini
in v	štirih	hlevih	v	Globokem.	Ce bi	našli	kupca za
jajca, potem bi tudi v Cerkljah ukinili živinorejo in redili kokoši nesnice.«
»In koliko imate zdaj še pitane živine?«
»Samo za tri hleve, ker Je ta proizvodnja negotova.«
»Kdo vas oskrbuje s piščanci?«
Nujna je ocena gospodarjenja in samoupravljanja v občini
Gospodarsko problematiko v občini in program nadaljnjega razvoja bo obravnaval splošni zbor. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinske skupščine. Odborniki so se hitro opredelili za ta predlog, ker menijo, da je sedanji program nujno treba izpopolniti.
jejo zagotovila, da bo podjetje napredovalo tako kot doslej. Številke za lansko leto pričajo o dobrem gospodarjenju, saj se je družbeni
RADIO BREŽICE
PETEK, 17. MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva
— Desetletnica smrti DJura Salaja
— S seje skup&Mne občine Krško poroča Marjan Zlbret — Za naše kmetovalce: Jožko Verstovšek
— O hlevskem gnoju — Igra vam ansambel Janeza Mahkoviča — Nedeljska reportaža:	Brežiški gimnazijci imajo novo športno igrišče — Pozor, nimaš prednosti!
— Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.5o — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 81. MAJA: 18.00—19.00
— Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Literarni u-trinkl; Victor Hugo — Iz naš« glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski Športni komentar — 19.00—19.30 — Mladinska oddaja.
Delo gospodinjskega krožka
V	pišeškl šolski kuhinji imajo praktični pouk Iz gospodinjstva za vse Solarje, kd so vključeni v gospodinjski ' krožek. Pionirji se v tem krožku veliko koristnega naučijo in tudi starši cenijo nje-hovo znanje. Zdaj pijejo sokove v marsikateri družini, kjer prej sploh niso vedeli zanje. Tako konzervirano sadje nadomesti alkoholne pijače vsaj pri mladih ljudeh.
Pionirji, ki obiskujejo pouk gospodinjskega krožka, donja pridno vlagajo sadje in zelenjavo, pripravljajo mezge, sokove in podobne stvari ki so za družine dobrodošli priboljški.
Letos 114 Kajuhovih značk
Nad sto učencev brežiške osnovne Sole, ki so se navdušili za slovensko umetniško besedo, je za prebrana dela prejelo javno priznanje. Kajuhovo bralno značko je osvojilo 114 tekmovalcev, od toga bronasto 64, srebrno 32 in zlato 18 učencev.
Tej slovesnosti so prisostvovali tudi starši. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Značke so pripenjali učencem: avtor značke kipar Vladimir Stoviček lz Leskovca pri Krškem, ravnatelj Posavskega muzeja prof. Stanko Skaler in predsednik občinske zveze prijateljev mladine Ludvik Metelko.
Delo - merilo za denar
Delovne organizacije bodo podprle kulturne akcije in delo društev s prispevki v skupni sklad. Delitev sredstev bo zaupana upravnemu odboru sklada, v katerem bodo tudi predstavniki delovnih organizacij. Sklad bo podprl taborniško organizacijo, planinsko društvo in druge organizacije. Merilo za delitev denarja bodo programi in delo.
Potrebni bodo razgovori z vsako delovno organizacijo posebej, da bodo gospodarska prizadevanja realnejša. Do sedaj je le malokatera organizacija prikazala zadovoljive podatke o svojih načrtih.
Franc Bukovsky je predlagal, naj bi se skupščina kot najvišji organ samoupravljanja hkrati z oceno gospodarjenja lotila tudi analize samoupravljanja v delovnih organizacijah. Obo. je se nerazdružno prepleta med seboj. Svoj predlog je podkrepil s primerom iz Tovarne pohištva, kajti zadnji dogodki v njej še ne da-
Gasilci bodo gradili
Gasilska društva v brežiški občini so v zadnjem letu imela 291 vaj. Za 31 društev je to kar lepa številka. Lastne gasilske domove ima 28 društev, medtem ko se v Dolnji PiroŠici, v 2upelovcih in Orešju pripravljajo na gradnjo.
S pomočjo občinske skupščine je zveza kupila društvom štiri nova gasilska vozila znamke IMV.
V	občini Je bilo lani 11 požarov, ki so prizadejali za 530.000 din Škode. Ta bi bila še gotovo dvakrat večja, ko ne bi gasilci pravočasno posegli vmes.
POPRAVEK
Tiskarski škrat num je spet ponagajal. KRKI Iz Brežic se opravičujemo in obveščamo bralce, da je to podjetjo darovalo za rešilni avto 1.000 dinarjev ln ne le 100 dinarjev, kakor so prebrali v zadnji številki našega lista.
NOVO V BREŽICAH
■ OKA BREGOVA KRKE so v nedeljo zasedli Številni izletniki z zagrebSko registracijo na avtomobilih. Na kopališču pri Horvatiču Je bil zaseden vos travnik. Bilo Je živahno kakor sredi najbolj vročega poletja, le du v vodi ni bilo toliko kopalcev. Za goste ob Krki bo v sezoni poskrbelo zdravilišče Cateške Toplice. Oskrbovali jih bodo z osvežujočimi pijačami.
■ V KRAKI VASI bo Turistično druStvo postavilo kažipote, ki bodo goste usmerjali na kopališča. Tudi parkirne prostore bodo natančno označili. Za gostišče bi radi uredili Sc vrt za trgovino, ki je sedaj zapuščen.
■ NA REPUBLIŠKEM PRVEM. STVU slovenskih srednjih šol v orodni telovadbi so dijaki brežiške gimnazije zasedli odlično drugo mesto. Pred njimi Je bila vrsta telovadcev fizkultume sred-
11 ■ KRVODAJAU:i. AR JE CAS! Če ste pozabili, da Je danes v Brežicah ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane, še ni nič zamujeno. Kri bodo odvzemati ves dan od 7. do 15 ure v brežiškem
zdravstvenem domu. Ne oklevajte, morda boste vi sami ali kdo izmed vaSih najbližjih že jutri potrebovali pomoč! Občinski odbor Rdečega križa se vam za odziv že vnaprej zahvaljuje.
■ OliRTNIKI I'RIIIAJAJO V MESTO. Vsak mesec se priseli v Brežice kak nov obrtnik. Večinoma so to Zagrebčani, ki si znajo hitro poiskati prostor, celo tam, kjer si ga domačini ne bi upali dobiti. Na Držičevem pri avtobusni postaji je odprl delavnico izdelovalec ženskih torbic ln drugih usnjenih izdelkov, poleg glasbene šole pa si zida lokal neki zlatar.
■ ZA STARŠE, KATERIH O-TROCI obiskujejo osnovno Solo bratov Ribarjev v Brežicah, Je bil v nedeljo v veliki dvorani prosvetnega doma roditeljski sestanek. Dr. Slavko Sušin Je predaval o zdravstvenem stanju učencev in ukrepih za k&boljšanje zdravja, tov Anica Robičeva pa o učenju. Obisk Je bil izredno dober, tako da so mnogi morali poslušati predavanje stoje. Sledi) je kulturni program in razdelitev Kajuhovih bralnih značk učencem.
bruto proizvod v tem podjetju dvignil kar za 49, 2 odstotka.
Mirko Kambič je načel vprašanje integracije v gospodarstvu. Tudi o tem bi se morali pomeniti na bližnji seji splošnega zbora. V občini je že blizu 30 obratov, katerih matična podjetja so drugod. Žal mnogi izmed njih nimajo ti6tih samoupravnih pravic, ki jim pripadajo. Zgodil se je celo primer, da je matično podjetje obrat preselilo drugam, čeravno o tem ob priključit-
vi	ni bilo govora.
Jt
Pretekli teden so rodile v brežiški porodnišnici: Angela M trt z Blance — dečka, Frančiška Dimič iz Brežic — Maiino, Angela Sle-fanlč iz Rajca — Zarjo, Ana Kodrič iz Brezja — Jožico, Nada Ostrclič lz Lenarta — Jožico, Jožica Prosenik iz Šmarja — Rafaela, Ivana KrevelJ iz Dol. vasi — Vido, Helena Kranjc iz Dobrove — Heleno, Štefka Avguštin iz-Krške va*l
— Homana, Ema 2ičkar lz Šmarja
— Slavico, Terezija Stampck iz Nove va-sl — Roberta, Bernarda Horvatuš lz Pavlove vusi — Bernardo, Slavka Mauser iz Mrtvic — Mojco, Roiallla Blažinč lz Dobove
— dečka in Rozalija Vranetlč i* Dramelj — Ireno.
. BREŽIŠKA KRONIKA
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Albert Tomše, strugar lz Brvi,
Je padel z mopedom in sl poškodoval glavo in levo ramo; Ana KioM-lj, žena kmeta lz Dečnih sel, Je padla v hlevu in si levo nogo; Ivko Borovnjak, kmo-tlco lz Risvice, Jo nekdo Prot®P|r in Ji poškodoval glavo; Ivan Mirt, šofer Iz Sromelj, je padel z n»°* torjem in sl poškodoval glavo: Marija Petek, iona delavca 1* L**1*™" Cona, J« padla p hleva In w P®" škodovala glavo; Antona ivamtSa, delavca lz Gredic, Je nekdo zabodel z nožem v hrbet; Ivan Pel«’1' ne. kmet iz I/>č. Je padel po stop^ nlcah in si poškodoval desni koi*< Jožeta Požarja, upokojenca i* “J balovca, Je nekdo udaril m rn poškodoval desno roko; Fr1*«1. /.oit, upokojenka iz Tržiča, J« P la z voza In si poAkodoviila nogo.
v v
BREŽIŠKE VESTI
crO A
ČESA POGREŠAJO GOSTINCI V TRGOVINAH
■v
Se nakupovat k sosedom?
Delavki v obratu PAPIRKONFEKCIJE v Krškem. Podjetje praznuje letos desetletnico. Program za počastitev jubileja bo delavski svet vključil v praznovanje občinskega praznika. (Foto: J. Teppey)
ZAPUŠČENA KOTANJA BREZ ČOLNOV
Zakaj v ribniku ni vode?
Obetajoči načrti se še niso uresničili. Sezona turizma in izletništva se je pričela, toda ribnik je prazen. Kdaj bo oživel? Nasip bodo rekonstruirali, da ne bo več puščal vode. Po tolikšnem trudu res ne bi kazalo vreči puške v koruzo.
Ribnik ob Zdolški cesti, okoli katerega so turistični delavci lani razpletali toliko načrtov, sameva brez vode. Okoli njega še niso postavili nobenih paviljonov za postrežbo izletnikov. Morda jih je zadržalo to, ker voda odteka.
Nasip ne drži, morali ga bodo obnoviti. Ljudje celo domnevajo, da je potoček, ki bo dotekal vanj, premajhen in da bi se ribnik potem spremenil v mlako. Ta skrb najbrž ni utemeljena, saj so oti vsega začetka graditelji vedeli za količino vode, ki naj bi osveževala ribnik. Trenutno je vode manj že zaradi dolge suše. <
Res je pa tudi, da se stekajo v brestaniški ribnik kar
Gorjanski bataljon, na svidenje!
Za srečanje borcev Gorjanskega bataljona je datum že določen. Tovariši v boju si bodo podali roke 9. junija v Kostanjevici. Mestece ob Krki bo oživelo že v soboto, 8. junija, zvečer.
Slavje se bo pričelo s slovesno akademijo, združeno z razvitjem prapora Združenja borcev lz Kostanjevice. Na predvečer je napovedan tudi promenadni koncert. Srečanje borcev Gorjanskega bataljona bo v nedeljo dopoldne.
trije potočki in da se tam ni bati, da bi vode zmanjkalo. Najbrž ni nikogar, ki prizadevnim turističnim delavcem iz Krškega ne bi privoščil uspeha po tolikšnem delu in trudu, ki je bilo vloženo v novi ribnik. Ker turistična sezona že trka na vrata, bi bilo morda le dobro, 6e bi kaj več povedali o svojih načrtih za letos.
Jt
Mini bife so odprli
Gostinsko podjetje Turist-hotel SREMIČ je popoldne pred praznikom dela odprlo bife v novem poslopju AGROKOMBINATA v Krškem. V njem postrežejo gostom s pijačami vseh vrst, s hladnimi jedili in toplimi malicami.
Bife bodo obiskovali predvsem poslovni ljudje, kd se ustavljajo v Krškem, za gotovo pa vsi tisti, ki imajo opravke na avtomobilskem servisu.
Že prve dni so imeli zelo dober promet, zato pričakujejo, da bo to ena najboljših poslovalnic podjetja SREMIČ.
Otvoritev sezone
26. maja dopoldne bo v Krškem množičen nastop pionirjev v plavanju. Popoldne bo uradna otvoritev plavalne sezone v Jugoslaviji. Nastopili bodo najboljši plavalci jugoslovanskih klubov.
Sprememba priimka
Ko so Krškovaščani pred 1. majem slavili zmago nad prahom na- cesti proti Skopicam, je bil med njimi tudi odbornik Ivan Prah. Nekdo iz vesele družbe mu je tedaj predlagal, naj bi spremenil priimek PRAH V ASFALT. Seveda bi se morali za to odločiti še drugi sovaščani, ki se tudi pišejo Prah.
Potni list za 50 din
Z zvišanjem takse za potne liste se je v Krškem v novim letom skoraj povsem ustavilo povpraševanje po vizumih in potnih listih. Medtem ko je bilo lani od januarja do mar-oa izdanih 1300 potnih listov in vizumov, se je letos to število skrčilo na 197. Od tega jih je 13 dvignilo potne liste še po stari tarifi.
Občinska skupščina bo takso znižala, zato je v prihodnjih mesecih ponovno pričakovati večje zanimanje za prehod čez mejo. Taksa za potni list naj bi se znižala na 50 din, za vizum pa na 25 din.
Ni še dolgo tega, kar smo v listu omenjali, kako hitro so Krčani modernizirali svoje trgovine in celo prehiteli Brežice, kamor so ljudje zelo radi hodili nakupovat. Prav zaradi tega me je presenetilo, ko sem na obisku v hotelu SREMIČ zvedela, da gostinci tožijo nad slabo založenostjo trgovine v Krškem.
SREMIČ se na primer oskrbuje z mlekom in mlečnimi izdelki, s sadjem in zelenjavo ter z mesnimi izdelki zunaj občine, za kar se mu povečujejo stroški. Zelenjavo in mesne izdelke redno dovažajo iz Zagreba. Dovoz je drag, približno 17 par stroškov pride na kilogram pripeljanih živil.
S svežim maslom in jogurtom zalaga gostinsko podjetje SREMIČ Ljubljanske mlekarne preko novomeške poslovalnice. Maslo, mleko in mlečne izdelke dovažajo v Krško vsak dan, torej nikoli niso v strahu, da živila niso sveža.
Tudi za druge stvari so mi sobesedniki dejali, da jih pogrešajo v krških trgovinah in
Težave z alkoholiki
Veliki izdatki iz proračuna in številne družinske tragedije. so spodbudile svet za zdravstvo in občinsko skupščino, da sta predlagala republiški skupščini zakon za obvezno zdravljenje alkoholikov. Za družbeno pomoč njihovim družinam, za vzgojo njihovih otrok v zavodih za rejništvo in zdravljenje so iz proračuna lani izdali 60 tisoč dinarjev.
Prepričevanje rodi le malo uspehov, kajti ti ljudje si težko dajo kaj dopovedati.
V	krški občini imajo evidentiranih 211 alkoholikov, to pa povzroča družinam in drugim nemalo težav.
»Tri deklice« slabo obiskane
V	domu SVOBODE v Krškem je 15. aprila gostovalo zagrebško gledališče s Schubertovo opereto TRI DEKLICE. Kljub dobri odrski zasedbi je predstavo obiskalo le malo ljudi. Zasedli so komaj tretjino prostora.
Vse češče se dogaja, da ima prireditelj podobnih gostovanj veliko večje stroške, kot Je dohodka. Tokrat je bilo spet tako. Koga bomo krivili, če na domačem odru ne bomo več videli gostujočih umetnikov, ko bo prizadevnemu prosvetnemu društvu zmanjkalo denarja za take predstave?
da so te še najbolje založene z živili, čeprav prodajajo le omejen asortiment. Prav zaradi tega se mnogi Krčani še sedaj radi zapeljejo v Sevnico ali v Brežice, kjer so pač vajeni dobiti tisto, kar si želijo.
J.T.
Glas iz črneče vasi
Veliko je stvari, ki jih prebivalci Črneče vasi naštevajo v okviru potreb tega kraja. Predvsem želijo, da bi bilo_poskrbljeno za prevoz šolarjev, da bi obnovili šolo v Črneči. vasi, da bi uredili dostavo pošte v Prušnjo vas, Vrtačo in Vrbje.
S predstavniki občinske skupščine bi se na posebnem sestanku radi pogovorili samo o davkih, želijo pa tudi razgovor s kmetijskim strokovnjakom, da bi jim obrazložil, kako je s kostanjevim rakom pri nas.
Ljudska potrošnja v Krškem
Trgovskemu podjetju LJUDSKA POTROŠNJA je tovarna pohištva NOVA OPREMA iz Slovenj ega Gradca ponudila v odkup poslovno zgradbo na Vidmu. LJUDSKA POTROŠNJA je zaradi ugodmh kreditnih pogojev ponudbo sprejete.
V	novi prodajalni v sosednjem mestu pričakuje LJUDSKA POTROŠNJA mesečno od 80.000 do 100.000 dinarjev prometa. Ob tolik-šnetfn prometu bi lahko že v treh letih poravnali vse obveznosti.
Jutri na seji ObS
Jutri bo v Krškem seja obeh zborov občinske skupščine. Obravnavali bodo gospodarjenje v prvem tromesečju, proračun v tem obdobju, sklepali bodo o urbanističnem načrtu Krškega in Leskovca ter potrdili nekatere zazidalne načrte in spremenili predpise o upravnih taksah. Občinske seje se bo udeležila tudi komisija za pregled poslovanja pri zavodu za komunalno dejavnost, ki bo poročala o svojem delu.
Gosto naseljena občina
Po podatkih zdravstvene službe je krška občina s 70 prebivalci na kvadratni meter najgosteje naseljena občina na Dolenjskem. V njej živi skoraj 27.000 prebivalcev.
Na enega zdravnika pride 3714 ljudi. Ta številka tudi povef da je zdravstvena služba v krški občini zelo dobro razvita, saj imajo drugod manj zdravnikov.
Poslanec na obisku
Občino Krško je 13. maja obiskal zvezni poslanec so-cialno-zdravstvenega zbora A-lojz Libnik. S predstavniki skupščine in občinske konference SZDL se je posvetoval o zdravstveni problematiki v občini. Zanimalo ga je, kako pripravljajo javno razpravo o osnutku novega zakona o zdravstvenem varstvu.
Poslanec Libnik si je nato ogledal Gorjupovo galerijo in razstavo del jugoslovanskih naivcev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
KRŠKE NOVICE
KONČNO SO PRIČELI DELATI.
Po dolgem zavlačevanju so pred dnevi začeli urejati naselje pri železniški postaji. Hkrati bodo asfaltirali tudi vmesne ceste in poti. Z ureditvijo okolice bo mesto precej pridobilo.
V PETEK KRVODAJAI.SKA AKCIJA. 17. maja bo v obratni ambulanti tovarne papirja krvodajalska akcija, ki jo organizira Zavod za transfuzijo krvi SRS s pomočjo občinskega odbora RK. Pomagale so tudi sindikalne podružnice večjih delovnih organizacij, zato pričakujejo med darovalci krvi dober odziv. Kri bodo odvzemali od 6. do 14. ure.
GOSTOVANJE AGRAKIE. Kegljači kmetijskega in trgovskega podjetja AGRARIA iz Brežic So v petek gostovali na krškem dvo-steznem kegljišču, kjer so tekmovali v dvokrožni borbeni partiji s
kegljači iz CELULOZE. Zmagala je CELULOZA s 765:753. V prvem delu so bili boljši gostje s 400:353, v drugem delu pa domačini v razmerju 412:353.
ZA PREDSEZONO DOBER O-BISK. Kopališče je preteklo nedeljo obiskalo približno 500 kopalcev, pretežno iz Hrvatske, nekaj pa je bilo tudi domačinov. Toliko kopalcev pa je za razmeroma zgodnjo kopalno s«eono precej, zato računajo, da bo letos preseženo število lanskoletnih obiskovalcev.
NADALJEVANJE ŠPORTNIH I-GER. Rudnik Senovo je bil letos organizator občinskih športnih iger v šahu. Nastopilo je devet ekip s 45 tekmovalci. Zmagala je ekipa CELULOZE pred ELEKTRO in Rudnikom Senovo. Med tekmovanjem je prišlo do raznih nevšečnosti po krivdi tekmovalcev, zato so menili, da bodo morah v prihodnje tekmovati z urami.
// ^ST, II \
/	obcin^	/
LADO TRAMPUŠ: ZA PROIZVODNJO PAPIRJA ŠE VELJA ODREJANJE CEN
Izgube v papirni industriji naraščajo
V tovarni papirja v Krškem je poslovanje zadovoljivo, medtem ko ima vedno več podjetij te stroke že prisilno upravo. Zaloge se večajo, za kar je delno kriv uvoz tistih vrst papirja, ki ga izdelujejo domače tovarne dovolj in poceni. V škodo podjetij raste delež družbe pri dohodku, torej govorimo drugače, kot delamo. To je odstopanje od reforme.
Industrija celuloze in pa Pirja sodi v vrsto tistih industrijskih panog, ki beležijo v zadnjih letih najhitrejši Porast proizvodnje. Tudi akumulativnost te panoge Je bila pred leti relativno visoka.
To Je spodbudilo predvsem politične činitelje, da s« podprli gradnjo vrste novih tovarn celuloze in papir-Ja v krajih, kjer ni bilo industrije ali pa je bila ta slabo razvita.
Kljub porastu proizvodnje k* nekdanje ekonomske zanimivosti pa Je Industrija celu-
loze in papirja postala predvsem lani ena najbolj problematičnih industrijskih panog. Panoga kot celota je poslovanje za leto 1967 zaključila z izgubo, ki znaša več kot sto milijonov dinarjev. Vzporedno z večanjem izgub — zlasti v novih tovarnah — se zmanjšuje akumulativnost tudi v podjetjih, ki spadajo v skupino poslovno aktivnih proizvajalcev.
Razlogov za takšno stanje je več. Delno so k temu pripomogli tudi ukrepi gospodarske reforme oziroma
nepripravljenost na te ukrepe. Naglo razvijajoča se in premalo izkušena industrija celuloze in papirja se ni znala dovolj hitro prilagajati zahtevam domačega in inozemskega trga, kar je vplivalo na povečanje zalog. V zalogah pa so tudi nekurantni izdelki.
Lani povečani izvoz papirja in celuloze ni vplival na zmanjšanje zalog. Zaradi interesa uvoznikov se je uvoz celuloze in papirja povečal.
Za neorganiziranost proizvajalcev in izvoznikov, za neustrezno kvaliteto in našo specifično jugoslovansko poslovnost pa seveda ne moremo kriviti reforme. Kvaliteta in izvozne cene so vzrok, da niso bile bolj izkoriščene možnosti na inozemskem tržišču, kar velja še posebej za področja s konverbitilno va-
luto.
Pri izvozu na klirinško območje bi panoga lahko dosegla boljše rezultate, če ne bi bil izvoz v te dežele omejen z blagovnimi listami in izvoznimi dovoljenji.
UVAŽAJMO TISTO, KAR POTREBUJEMO!
Upoštevajoč ljudske interese, se sprašujemo, če je bil ves uvoz upravičen. V pogledu previsokih domačih cen pa uvoz gotovo ni utemeljen, ker je proizvodnja papirja še vedno pod kontrolo oen. Nekatere domače cene pa so celo nižje od svetovnih domicilnih cen. Torej ne gre za nasprotovanje uvozu papirja nasploh, najmanj proti uvozu tistih vrst papirja, ki dopolnjujejo domači asortiment,
temveč gre za to, da bi preprečili uvoz tistih vrst papirja, katerih je doma dovolj in ki jim ni kaj očitati niti glede kakovosti niti glede cene.
Za industrijo celuloze in papirja ne velja ugotovitev, da Je v ref ornem obdobju zastala. V času od 1964 do 1967 se je obseg proizvodnje v tej panogi povečal za približno 40 odst. Temu nasproti pa se je zniževala ekonomičnost in rentabilnost, predvsem še akumulativnost. Slednji element je pomembna osnova za propagirano modernizacijo in nadaljnji razvoj proizvajalnih zmogljivosti.
Pri obravnavi teh vprašanj se radi sklicujemo na družbo, če nastopijo težave. To se kaj rado dogaja v novih tovarnah. Res je, da je družba omogočila izgradnjo novih tovarn celuloze in papirja, vendar pa družba ni odgovorna za to, če niso proizvajale izključno za tržišče, ampak tudi za skladišče. Mimo že omenjenega uvoza je
tudi to vplivalo na zaloge polizdelkov in končnih izdelkov, ki so od leta 1966 do 1967 narasle za okoli 200 odst.
/
DRUŽBA IMA PREVELIKE ZAHTEVE
V pogojih, ko se izguba v industriji papirja iz leta v leto povečuje in ko ima vedno več podjetij prisilno upravo, so rezultati poslovanja v tovarni papirja in celuloze v Krškem še kar primerni. To pa ne pomeni, da smo z doseženimi uspehi zadovoljni.
Lanska proizvodnja je praktično ostala na ravni 1966. leta. Ugotovljeno je precejšnje zmanjšanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja pri nespremenjeni produktivnosti.
V primerjavi z letom 1966 je bil lani dosežen za 2 odst. nižji netoprodukt, delitev ne-toprodukta pa kaže težnjo k porastu družbenega deleža in k zmanjševanju deleža podjetja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Spet udar na boštanjskem „mostu nesreč"
Svinca o zadnji hudi nesreči na ozkem in nevarnem boštjanskem mostu čez Mirno tako rekoč še nismo pretopili, že moramo poročati o novi težki nesreči. V sredo,
8. maja, zvečer je Franc Lep-šina peljal s tovornjakom TAM 4500 v zabojih čez 4600 steklenic piva iz Laškega proti Brežicam. Ko je pripeljal do mostu s hitrostjo 55 do 60 km, mu je počila desna guma znamke Borovo. Odrinil je težko ograjo, dolgo 25 m, in se prevrnil v strugo Mirne. 45-letni voznik se ni huje poškodoval, materialna škoda pa je velika. Da je počila guma, so potrdile priče, zato jo bodo poslali na strokovni pregled.
Bučka je Sevnico rešila zadrege
v soboto, 18. maja, bo v Sevnici krvodajalska akcija predvsem za članS delovnih kolektivov. Ker pa podjetji Lisca in Jutranjka ta dan delata, vodstva pa se niso odzvala klicu organizatorja akcije, da bi imeli krvodajalci prost dan, je nastala nepredvidena ovira. Toda krajevna organizacija Rdečega križa z Bučke je Sevnico rešila zadrege in prijavila 47 krvodajalcev ter poslala že tudi njihove prijavnice. Rdečemu križu na Bučki in njegovemu predsedniku Ladu Hočevarju vsa pohvala za to zgledno dejanje!
Ustvariti več lastnih dohodkov
Svet za gospodarstvo je na zadnji sej«i ugotavljal, da bi bilo treba delo delavske univerze v Sevnici bolj usmerjati na pridobivanje lastnih dohodkov, kar bi zmanjšalo potrebo po pomoči občinskega proračuna. Gospodarske organizacije večkrat potrebujejo dopolnilno izobraževanje delavcev, za katere bi univerza organizirala več seminarjev, podjetja pa bi prispevala za plačilo teh stroškov.
Obisk zastopnikov RIS
Na željo sevniške občinske skupščine so v sredo 8.,maja, obiskala Sevnioo zastopniki in izvedenci republiške izobraževalne skupnosti. Ob tej priložnosti so se nadrobneje seznanili s težavami pri financiranju osnovnega šolstva v občini. Kaže, da stanje vendarle ni tako kritično^ kot je kazalo sprva. Nobena juha se torej ne použije tako vroča, kot je kuhana.
Zakup doma na Lisci
Odgovor na pismo Toneta Pivca iz Loke
Občni zbor planinskega društva je že lansko leto sklenil, da bo društvo oddalo Tončkov dom v zakup konfekciji Lisci. Ker pa v letu dni ni bila sklenjena pogodba o zakupu, smo o tem ponovno razpravljali na letošnjem občnem zboru.
Upravni odbor se je zavedal, da bo njegovo delo kritizirano, če bo dal postojanko v zakup ali ne. Ce ne bi dal v zakup, bi bile zaprte vse poti, da bi še kje dobili kaj denarja za nada’jne urejanje cjonna, ki
Enkratno doživetje v Zabukovju
Glavna prireditev za letošnjo kurirčkovo pošto je bila prejšnji teden v Zabukovju. Ta vas je z vodjem podružnične šole tov. Kočevarjem pripravila tak spored, da so mnogi obiskovalci iz Sevnice menili, da središče občine takega skoraj ne bi zmoglo. Na svečanosti sta govorila najmlajši kurir v narodnoosvobodilnem boju Marjan Gabrič ter komandant TV postaje Jožko Papež. Pionirji zabukovške šole so pripravili spored, nekdanji borci pa so poskrbeli za partizanski golaž. Vodstvo občinske Zveze prijateljev mladine se vsem, ki so pomagali organizirati to lepo prireditev, javno zahvaljuje.
 • ’'
m
v
Mož je dovolj, samo metel ni
Mnogi gozdni požari, ki jih je povzročilo toplo marčevsko vreme, so znova opozorili, da naši gasilci povečini niso opremljeni za gašenje takih požarov. Pri sevniški gasilski zvezi se pritožujejo nad obratom GG Brežice, da ne naredi več za varnost pred gozdnimi požari. Takole pravijo: Mi lahko ob nesrečah zberemo ljudi, kolikor jih je treba, toda od gasilcev ne moremo zahtevati, da bodo prirejali veselice, da bi kupovali kovinske metle, žage in drugo potrebno orodje; s klobukom pa se taki požari ne dajo gasiti«.
je star že 16 let in je bil izpostavljen mnogim vremenskim neprilikam.
Tončkov dom je dobro obiskana planinska postojanka, vendar traja glavna sezona le 4 mesece, saj je znano, da pozimi malokdo zaide na Lisco. Stroški vzdrževanja naraščajo, ker je koča oskrbovana vse leto.
Doslej so podjetja in druge organizacije pri tem pomagale, občine Sevnica, Krško in Laško pa so se že pred leti obvezale, da bodo prispevale k vzdrževanju ceste na Lisco.
Ugotavljamo da je zadnja leta članov društva, ki bi bili pripravljeni udeležiti se prostovoljnega dela, zelo malo; vsako leto pa so tudi manjši prispevki za dejav- S petkovega posveta o sedanjem stanju gospodarstva v občini (Foto: Vesel) nost društva.
Opreme doma v letih od izgradnje nismo mogli bistveno izboljšati zato zahtevnejšim gostom nismo mogli ponuditi vsega tistega, kar želijo. Naš namen je ustvariti čimveč prometa, gostom pa omogočiti kar najbolj udobno bivanje. Planincev, ki bi peš prišli na Lisco in bi bili z vsem zadovoljni, ni več veliko, zato na njihov obisk ne moremo računati. To je dejstvo.
V zakupni pogodbi je poudarjeno, da bodo planincem še vedno ostale enake ugodnosti kot so jih imeli doslej, zakupnik pa se je pogodbeno obvezal, da bo razširil in povečal sedanji dom. ki je postal že premajhen, odkar je zgrajena cesta.
Upravni odbor PD »Lisca«
O TRENUTNEM GOSPODARSKEM STANJU V SEVNIŠKI OBČINI
„Slabše so prav tiste dejavnosti, od katerih smo največ pričakovali”
Gospodarstvo občine je lani doseglo večji napredek od republiškega
10. maja je bilo v Sevnici pomembno srečanje gospodarstvenikov iz vse občine, na njem pa so sodelovali tudi nekateri poslanci. Med njimi je bil tudi Bogo Gorjan, ki se je ravno vrnil z burnih razprav v zveznih organih o »paketu« novih gospodarskih ukrepov.
Predsednik ObS Franc Molan je zbranim posredoval vrsto podatkov o celotnem občinskem gospodarstvu, predvsem pa o gibanju prebi-
valstva in zaposlenosti. Poudaril je pomen kmetijstva ter opozoril na prepočasne integracijske tokove. Po mnenju predsedstva občinske skupšči-
Prireditve v mesecu mladosti
Športna tekmovanja bodo potekala tako rekoč ves mesec. Člani radio kluba so se 4. in 5. maja že pridružili zveznemu tekmovanju radioamaterjev z UKV oddajniki.
Da bi lahko vzpostavili kar največ zvez, so svoje naprave namestili celo na vrhu Lisce.
Jutri bo v Sevnici na igrišču pri domu TVD Partizan občinski rokometni turnir: v
Zaprta cesta Sevni-ca-Planina
Letos mineva sto let, odkar je bila zgrajana cesta Sevnica—Planina. Zdaj je prav na meji med sevniško in šentjursko občino porušen most in je cesta zaprta. Nihče se ne zmeni, da bi most popravil, čeprav je sto let že častitljiva starost in bi bil čas, da bi šel most v zaslu* ni pokoj.
NEVEDNEŽI SO KAZALI NA NJIVO, REKOČ:
Poglejte, pozeblo mu je!
Med prvimi hmeljarji v vasi Arto ob Savi
'	___________—-------.- -------- s.—
Doslej vaščani Arta med Sevnico in Krškim hmelja tako rekoč niso poznali. »Poglejte, Laknerju je že pozeblo, saj smo vedeli, da ne bo šlo,« so dejali nekateri. Mislili so, da je hmelj kot vinska trta, ki hrani rozge za naslednja leta.
nedeljo, 19 maja, pa prav
tam strelsko tekmovanje z zračno puško, kar bo pomagal pripraviti občinski strelski odbor.
Zadnji tekmovanji bosta v nedeljo, 26. maja. Ta dan bo v prostorih mladinskega kluba v Sevnici hitropotezni šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali člani sekcij šahovskega kluba »Milan Majcen« ter zastopniki mladinskih aktivov. V prostorih VD Partizan se bodo pomerile ekipe v namiznem tenisu.
Razen teh športnih tekmovanj bo 19. maja V Sevnici tudi tribuna o delu in vključevanju mladine v specializirane organizacije in društva. Ta shod šteje v predkongresno dejavnost, o njem pa bomo še poročali.
Premalo razširjen partizanski tisk
Zavod Borec ima sicer tudi na območju sevniške občine svoje poverjenike, vendar je partizanski tisk še vedno premalo razširjen. Na občinskem odboru ZZB menijo, da bi bilo potrebno vzpostaviti budi dopisniško mrežo.
K. Z.
SEVNIŠKI PABERKI
■ PREDAVANJE O SRCU IN 02ILJU. Jutri popoldne bo sevniški zdravnik dr. Jurij Pesjak predaval v gasilskem domu o boleznih srca in ožilja. Ker te bolezni vse bolj vznemirjajo svet, je prav, da se z njimi seznani čimveč lju-
dlji ZAKAJ NI VEC SERVISOV IN DELAVNIC. »Pomanjkanje primernih prostorov in ljudi, predvsem pa nezagotovljena donosnost sta kriva, da ni v Sevnici več servisov in delavnic,« Je izjavil na petkovem posvetu gospodarstvenikov direktor Stanovanjsko komunalnega podjetja Mirko DolinSek.
■ SUŠA JIM JE PRIŠLA PRAV. Večina ljudi, predvsem kmečkih, se prav gotovo no vesili lctoSnje hude suše. Kovinskemu podjetju, ki mora večino del opraviti na prostem, pa je priSla prav, saj jo le z njeno pomočjo lahko izpolnilo naročila odjemalcev.
■ NOVI PREHODI CEZ CE-
STE. V času, ko ljudje odhajajo na delo ali z dela, je v Sevnici bilo že precej nesreč na cestah. Pred kratkim so na novo dznačili prehode, ki bodo omogočali bolj varen promet, seveda če jih bodo ljudje spoštovali.
■ KDAJ DO SEVNICE? Na obeh straneh železniške proge od Radeč do Brega so že postavljeni drogovi za elektrifikacijo proge. Od Brega naprej te dni že delajo jamo za nove drogove, pri tem pa uporabljajo poseben vlak.
■ OBVAROVANA CESTA. De lavci Splošne vodne skupnost i Dolenjske so pred nekaj dilevi že spustili Mirno pri Tržišču v novo strugo, tako da ne bo mogla več spodjedati že tako ozke ceste Tržišče — Sevnica.
■ GOSTOVANJE JANEZA MAH-KOVIČA. V nedeljo, 12. maja je v gasilskem domu gostovala zabavna skupina Janeza Malikoviča.
SIIVNISKI VESTNIK
I
i
8
ne so dale slabše razultate ravno tiste terciarne dejavnosti, od katerih je bilo pričakovati največji napredek.
Vlado Senčar, Franci Avsec, Jožko Papež, tov. štricelj in Maks Zemljak so govorili o odnosih matičnih podjetij do obratov v občini. Večina je menila, da imajo obrati premajhne pristojnosti, na koncu pa je bilo sklenjeno, da se bo v kratkem sestal aktiv komunistov gospodarstvenikov in se povezal s poslancem Viktorjem Avbljem, ki ta čas s svojo skupino raziskuje ta pomembna vprašanja.
V zelo zanimivi razpravi je sodeloval tudi poslanec Bogo Gorjan in pojasnil bistvo novih gospodarskih ukrepov, ki imajo namen povečati izvoz an konkurenčno sposobnost naših podjetij. »Nove mere niso vračanje na staro in izraz poloma dosedanje gospodarske politike, marveč gre le za prilagajanje sedanjim razmeram in potrebam, ki imajo vzroke tudi v mednarodnem gospodarskem življenju,« je dejal tov. Gorjan.
Na vprašanje Franca Puh-nerja, če se predlagatelji novih predpisov, po katerih bi bilo dovoljene pokrivati razlike pri razppodaji nekurativ-nega blaga iz rezervnih skladov podjetja, zavedajo, da bodo s tem prizadeti dobri gospodarji, se je razvila razprava, kakršne želimo ob sprejemanju vsakega pomembnega predpisa. Pokazalo se je, da so mnenja različna in da se večina gospodarstvenikov strinja s Puharjevo pripombo.
Na petkovem posvetovanju so obravnavali še druga pomembna vprašanja, o katerih so govorili poslanca Maks Bilc in Jože Bogovič ter drugi udeleženci: Ivo Pintarič, inž. Albin Ješelnlk, Mirko Dolinšek, tov. Kranjc iz Lisce. Znova se je pokazalo, da so taki razgovori koristni in da prispevajo k sistemskim re-šitvam. O nekaterih aktualnih gospodarskih zadevah bomo še poročali v posebni sestavkih.
M. LEGAN
m
»Res je, tudi moj oče prej tega še ni poznal. Sam sem lani poskusil prvič in bil kar zadovoljen, čeprav bo najboljša rodnost šele prišla,« je za trenutek preiiehal postav-. ljati visoke drogove 58-letni Anton Lakner, ko smo ga zmotili na polju.
»Sam se res nisem dosti spoznal na to. Vedel sem le, da je hmelj donosna poljščina in da je treba precej znati, če hočem imeti uspeh. Poskusil sem v sodelovanju s kmetijskim kombinatom in sem zadovoljen, saj so računi čisti in jasni,« je menil Anton.
Kmetijski kombinat Zasavje da Laknerju po pogodbi strokovno pomoč, gnojila, škropiva in škropilnico, kooperant pa odda avgusta zelen obran hmelj v sušilnico kombinata, nato pa naredijo končni obračun.
Lakner spet nadaljuje: »Sem srednji kmet. Letos bom imel nasajeno 45 arov hmelja. Zemlja ob Savi je sicer primerna, vendar je nevarnost za sušo, ker je lahka. Po dosedanjih izkušnjah je mogoče trditi, da poplave niso nevarne. Upam, da se bo hmelj obnesel občutno bolje kot drugi posevki, ki so k hiši prinašali malo iztrška.«
»Kaj pa je z znanjem o
hmeljarstvu?«
»17-letni sin Alojz je že pridno obiskoval kmetijsko šolo v Sevnici, ki pa je bila žal zaradi premajhnega obiska kmalu ukinjena. Rad bi ga poslal še v kako drugo šolo, da bo znal bolje gospodariti kot jaz. Saj sem kar zadovoljen, rad bi le, da se povpraševanje po hmelju v prihodnje ne bi nikoli toliko zmanjšalo, da se ga ne bi splačalo pridelovati.
Oče in sin postavljata visoke hmelj evke in računata.
M. L.
I)ed o hmelju še sanjal ni, oče Anton je postavil prve hmeljevke, bo sin Alojz nadaljeval začeto delo? (Foto: Legan)
Koliko posameznim športnim društvom
3. maja se je v Trebnjem sestal odbor občinske zveze za telesno kulturo in razdelil letošnjo občinsko pomoč telesnokulturnim organizacijam. Po predložitvi programov je bilo sklenjeno, da bo od skupne pomoči 20.000
GG Brežice gradi cesto Šentrupert-Dole
Gozdno gospodarstvo Brežice je letos namenilo za popravilo gozdnih in vaških poti na območju trebanjske občine več kot v katerikoli drugi občini. Samo za odsek ceste Šentrupert — meja litijske občine je namenjeno 166.000 novih dinarjev, za potrebe krajevne skupnosti pa je dano še 20.000 dinarjev. Nova cesta Šentrupert — Dole bo ljudem občutno skrajšala pot. Zdaj je preko Mirne dolga čez 25 km, ko bo zgrajena nova povezava, pa bo pot dolga le 10 lan. Pred nekaj dnevi so kmetje volili člane sveta kmetov lastnikov gozdov in so se ob tej priložnosti nadrobneje seznanili z gospodarjenjem tega gozdnega gospodarstva.
Konferenca ZK o idejnosti pouka
V petek 17. maja, bo - v Trebnjem tretja seja občinske konference Zveze komunistov, ki bo obravnavala idejnost pouka v osnovnih šolah trebanjske ob5ine. Podloga za 'razpravo bo med drugim tudi pred kratkim izvedena anketa med pro-svetn'md delavca.
Mirna: ustanovljen balinarski klub
Prejšnji teden so se na Mirni zbrali ljubitelji balinanja in ustanovili balinarski klub, ki bo deloval v okviru TVD Partizan. Na Mimi ima ta športna panoga precej pristašev, zato upajo, da se bo lepo razvijala. '
vsak četrtek
novih dinarjev dobil TVD Partizan Mirna 8000 dinarjev, od tega za nogometno sekcijo 6000 dinarjev in 2000 dinarjev za smučarsko sekcijo. TVD Partizan Trebnje pa bo dobil 6000 din za odbojkarsko sekcijo. Mokrono-ško šolsko športno društvo bo dobilo 1250 dinarjev, druga šolska športna društva v Šentrupertu, Trebnjem, Velikem Gabru in na Mirni po 900 dinarjev, zvezi pa ostane še 500 dinarjev za svoje potrebe. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bodo zastopniki zveze pogovorili z vodstvom občinskega sindikalnega sveta, da bi prispeval za nakup športnih rekvizitov, ki bi jih uporabljali tudi člani sindikata.
Vse pripravljeno za obisk stalne razstave
že dalj časa je ugotovljeno, da je stalna razstava narodnoosvobodilnega boja v domu družbeno-poUdtičnih organizacij v Trebnjem premalo obiskana. Pri občanskem odboru ZiZĐ menijo, da so naredili vse potrebno za večji obisk. Dragocena razstava, ki hrani mnoge pomembne fotografije ki dokumente, je odprta vsako prvo nedeljo in ponedeljek, na željo naročnika pa jo leihko odpro vsak dan. Spremne besede zgodovinarja dr. Toneta Ferenca so posnete na magnetofonski trak, razen tega pa bodo določili še enega opazovalca, ki bo razlagal obiskovalcem našo bližnjo zgodovino. Organizatorji upravičeno pričakujejo večji obdsk šolarjev in drugih skupin občanov.
Zenske so bile ob drobilcu bolj pridne kot moški (Foto: Legan)
MAJSKO POPOLDNE MED UUDMI NA REPČAH IN V TREBNJEM
Nekdaj so dobili le kolač vrvice, zdaj pa tudi drobilec in buldožer
Občina rada pomaga tistemu, ki je tudi sam voljan kaj narediti
Ko je trušč jeklenih čeljusti ponehal in so utrujeni možje sedli za mizo, je Jože Udovč, nekdanji borec za severno mejo, dejal: »Leta in leta sem sedel v občinskem odboru v Trebnjem, toda kaj več kot kolač zažigalne vrvice in nekaj razstreliva nismo dobili. Treba je bilo čakati na sedanje čase. Možje, priznajmo, kar je res, je res.«
Čez 40 domačij Vrhtrebnje-ga, Repč, Vrhov in šmavra so doslej povezovali le ozki kolovozi, če je hotel veterinar, zdravnik ali kdo drug z Vrhtrebnjega z avtomobilom v poldrugi kilometer oddaljene Repče, je moral nazaj v
Trebnje in od tam v Repče, kar je štirikrat dlje. Ljudje so se tam stoletja mučili z vozovi, ko so spravljali les iz gozdov ali gnoj na njivo in v vinograd v šmaver.
Dovolj je tega: naredili bomo primemo cesto. Vsi bo-
Zdaj je vrsta na ljudeh samih
Razdeljenih je 17,5 milijona starih dinarjev pbčinske pomoči KS
ena
2 ti
»Ko se je občinska skupščina odločala za tolikšno pomoč krajevnim skupnostim, je mislila predvsem na to, da se bo ta pomoč oplemenitila s prispevki ljudi. To pomeni, da bo ta denar zelo dobro naložen. Krajevne skupnosti morajo to tudi upravičiti,« je na sestanku s predsedniki KS dejal predsednik ObS Ciril Pevec.
ZA MLADE PO SRCU
Prejšnji teden je bil v Trebnjem za delo krajevnih skupnosti zelo pomemben sestanek, na katerem je bila razdeljena pomoč občinske skupščine. Letošnja novost je delitev denarja za osnovno dejavnost in namensko za popravilo vaških poti in cest. Za osnovno dejavnost je namenjeno 100.000 novih dinarjev, za popravila poti in cest pa 75.000. Skupno je to več kot dvakrat toliko denarja,
kot so ga krajevne skupnosti dobile lani.
Ključ delitve za snovno dejavnost je znan že iz prejšnjih let:	število	vasi,	števi-
lo volivcev in javna razsvetljava. Pomoč za ceste in poti pa je razdeljena na podlagi razvrstitve teh poti in cest v tri skupine, ki dobijo različno vsoto denarja za vzdrževanje enega kilometra cestišča. To razvrstitev je naredila posebna komisija.
Za primerjavo naj navedemo nekaj krajevnih skupnosti. KS Čatež bo dobila 6.390 din (novih), KS Sela šum-berk 5.070 din, KS Trebnje 25.950 din, KS Mirna 22.050 din, KS šetruperb 22.180 din,	KS	Mokronog
18.070 din, KS Trebelno
18.070 din,	KS	Trebelno
16.810 din, KS šentlovrenc 6.780 din, KS Knežja vas 5.770 din, KS Dobrnič 7.580 din itd.
Občinska skupščina se je ob sprejemanju občinskega proračuna zavedala, kaj pomenijo prispevki ljudi v delu in denarju za napredek posameznega kraja. Zato se je tudi zavzemala za tolikšno pomoč, da ne bo med ljudmi negodovanja, češ vsaj nekaj naj prispeva tudi občina. Ce kdaj, potem so letos na vrsti ljudje sami, da to pomoč kar najbolje obrnejo.
mo poprijeli. Pika. Tako so sklenili letos in veliki kupi gramoza, ki so jih pripravili v toplih aprilskih in majskih dneh, dokazujejo, da so mislili zares.
»Ta narod je res priden kot črv, posebno hude so ženske,« je kimal strojnik ob drobilcu. Ko pa so jekleni zobje pohrustali zadnjo skalo, ki so jih navlekli od vsepovsod, in je pijača poplaknila zajedljivi prah po grlih, so se utrujeni obrazi raztegnili v prešeren smeh.
»Vse je bilo ob drobilcu, samo Lazar, ta naš Lazar se je zmazal.«
»Je pa njegova žena naredila še zanj!«
»Vi, ki nosite tole škatlico s seboj, bi morali priti takrat, ko je Mihčev hotel pobrisati z dela. Počasi je metal lopato proti gošči in se delal, kot da pobira kamenje. Mi smo ga opazovali, ko pa je bil že skoraj na cilju, smo zavpili: Ho, Mihec!«
Možje so se smejali, Lazar in Mihec pa nista zamerila. Vsi so bili ponosni na opravljeno delo. Kamenje je pripravljeno; v petek, 10. maja, so pripeljali tudi buldožer. Ce bodo složni in pridni kot doslej, bodo še letos imeli zgrajenih več kilometrov dobre ceste.
»Ni nam žal denarja za stroške drobilca in buldožerja, če vidiva take ljudi,« sta se strinjala predsednik ObS Ciril Pevec in šef gozdnega obrata v Trebnjem Nace Dežman, ko smo se peljali z Vrhtrebnjega proti Dobrniču.
M. L.
Kakšen je naš odbornik?
Te dni imajo vsi odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze razširjene seje, na katerih se pogovarjajo o aktualnih zadevah. Po membma točka vseh dnevnih redov je razen kultumo-pro-svetae dejavnosti deda, z mladino, programa dela krajevne organizacije in sklepov tretje seje občinske konference SZDL Uidi ocena dela odbornikov. Ta ocena bo sestavni del analize o delovanju odbornikov trebanjske občine. Sestanki so v oasiu od 10. do 19. maja. Danes bodo v Trebnjem, Mokronogu in na Mimi, v nedeljo pa zadnji v Dobrniču. Drugi so bifli sfeMcand v začetku tega tedna.
Tudi v lovstvu gospodarski načrti
Te dni bodo začele lovske družine, ki jih je v trebanjski občini osem, sklepati pogodbe z občinsko skupščino, ki daje posamezna lovišča v gospodarjenje. Vse to bi sicer moralo biti že opravljeno, vendar je bilo več premalo razjasnjenih vprašanj, ki so preprečevala, da bi pogodbe že sklenili.
Lovske družine bodo morale na osnovi bonitete lovišča prispevati v lovski sklad, vendar še vedno ni jasno, ali bo ta sklad pri občini ali pri lovski podzvezi. Kot zahteva zakon, bodo morale družine do srede julija predložiti lovske gospodarske načrte, v katerih bodo pokazale, kako mislijo gospodariti v loviščih.
Dobrničan na Gardskem jezeru
7. maja je DELO objavilo izid nagradnega žrebanja za družinski izlet s TOVARIŠEM in KOMPASOM na Gardsko jezero. Med desetimi potniki, ki jh je izbral žreb, je tud: dobmiški učitelj Stanko Pleskovič. Hkrati je Pleskovič edini predstavnik Dolenjske v druščini potnikov, ki se bodo brezplačno popeljali proti Gardskemu jeeeru.
Za dan borqa bo odkrit spomenik v Dobrniču
4. julija bodo na pokopališču v Dobrniču odkrili spomenik padlim borcem, šest stebrov tega spomenika bo simbolično prikazovalo šest brigad, ki so delovale na območju dobrniške doline. Na ta dan bo občinski odbor ZZB Trebnje priredil patrolni orientacijski pohod, ki bo imel cilj v Dobrniču.
TREBANJSKE IVERI
■ PREDVIDENA SE ENA SOLA. V kratkem bo na vpogled javnosti predlog zazidalnega načrta predela Trebnjega med osnovno šolo in bloki ter navzgor po dolini. Razen stanovanjskih hiS je predvidena Se ena manjša osnovna šola, saj je sedanja že pretesna za tolikšno število otrok.
■ KJE PROSTOR ZA KOPANJE? Odkar je zraslo naselje pod pokopališčem in so se mnogi stanovalci že vselili, Je Temenica nad mostom, kjer sc ponavadi kopljejo, vso bolj umazana zaradi kanalizacije, ki Je speljana iz novega naselja. Ker bi bila napeljava kanalizacijskega voda mimo postaje do predvidene čistilne na-
prave zelo draga, bi bilo verjetno vsaj začasno najbolje urediti skup. no greznico.
■ SE ENA PRODAJALNA' MESA. Kmetijska zadruga je začela v Kal Iško vi hiši v Starem trgu urejevati novo prodajalno mesa, ki bo oskrbovala predvsem prebivalce tega naselja in okolice.
■ REKORDNO ŠTEVILO (>LE-DALCEV. Na nedeljski odbojkarski tekmi s Kočevjem, v kateri so domačini zmagali z rezultatom 3:1, se je zbralo doslej največje število gledalcev. Bilo jih je samo nekaj manj kot 200. Tudi njim se je treba zahvaliti za tako učinkovito zmago.
Pionirji trebanjske osnovne šole so v soboto, 11. maja, z lepim kulturnim pro-^arnom sprejeli kurirčkovo pošto. O partizanskih kurirjih ter o svojih doživetjih Jim jp govoril član ZZB Stane Hribar. V ponedeljek dopoldne so pošto odnesli Prirti Velikemu Gabru. (Foto: Legan)
Rodine: zahvala gasilcem za pomoč
Vaščani Rodin pri Dol. Neen&ki vasi se javno zahvaljujejo gasilcem Panikev in Lukovka za pomoč v letošnji spomladanski ^suši. Ti dve društvi sta namreč v najhuJ-ših dneh rešili ljudi pomanjkanja vode, ko sta iz bližnjih izvirov načrpali vodo v vodnjake.
Ob tej priložnosti je bilo mimogrede tudi potrjeno, da so v okolici Rodin tako močni isiviri, da bi bilo mogočo napeljati vodo, kar je že stara želja tamkajšnjih ljudi. Zaenkrat pa bo verjetno še najbolje malo počakati, da bo jasno, kako bo z vodo preskrbljena Spodnja Teme-niška dolina.
St, 20 (947) *
dolenjski list 17
Pionirji obiskali miličnike
Kočevski delavci javne varnosti so v ponedeljek, 13. maja, zaključili praznovanje svojega praznika s slavnostno sejo sveta za splošne in (notranje zadeve. Na njej je govoril o razvoju in delu organov javne varnosti komandir postaje milice Prane Jarc. Na tej seji so tudi izrekli pohvalo miličniku :Maksu Vovku, vodji obhodnega okoliša, ki že 20 let dela v vrstah kočevske milice. Za nagrado so ga obda-orili s fotoaparatom.
t V soboto, 11. maja, pa so člani kolektiva postaje milice Kočevje sprejeli 15 pionirjev iz Kočevja in Vasi-Fare. Pionirji so miličnikom 'čestitali za njihov praznik, miličniki pa so jih pogostili in Jih seznanili s svojim delam.
Tekmi v počastitev ;tedna javne varnosti
V	počastitev tedna javne varnosti je bilo 7. maja v domu telesne kulture v Kočevju tekmovanje v streljanju z zračno puško. Končni vrstni red ekip je bil:
1. Strelska družina Kočevje 580 krogov (od 800 možnih),
2. postaja milice Kočevje ,1. ekipa 502 kroga, Postaja milice Kočevje II. ekipa 484 krogov in Postaja milice ■Ribnica 435 krogov.
Istega dne sta se pomerili v šahu štiričlanski ekipi po-sbaje milice Kočevje in postaje milice Ribnica. Zmagali so kočevski miličniki z rezultatom 3 : 1.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v rgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cene v din za kg)
■ - -
c-	;f	*	Cul.
.Ti >»	*	.
.
krompir	0,89	0,90
3veže zelje	5	5,20
kislo zelje	1,96	3,50
|	uvoženo!
kisla repa	1,96	—
'fižol v zrnju	3,72—5,43	4,40
'česen	10,70	—
čebula	2,70	2,80
solata	2,30—2,70	3,20—3,60
.paradižnik	12	—
korenje	2,70	2,80
peteršilj	5,20	—
grah	4,80	6,60
[cvetača	3,80—5	—
(por	3,75	4
(špinača	3,80	4
kumare	5,80	6,70
češnje	3,90—4,60	4,50
jabolka	4,50	1,50—5
hruške	5,39	5
pomaranče	4,90—4,96	5
limone	4,85	5	»
banane	6,50	5,20
ribe	8.55	— .
jajca (cena za kos) 0,32—0,42 0,54
„Prekinitev jela” v kočevski „Jelki”
Delavci ITAS niso prišli na malico v »Jelko« ker menijo, da je preslaba, predraga in da je je premalo — Restavracija pa ima z malicami izgubo — Razgovorov o družbeni prehrani v Kočevju je bilo precej, narejenega pa nič
V obratu kočevske Restavracije »Jelka«, kjer malicajo delavci ITAS, INKOP, Trikona in Kovinarja, je prišlo pretekli četrtek in petek do »prekinitve jela«, člani kolektiva ITAS namreč niso hoteli malicati, ker je po njihovem mnenju (tako so nam povedali delavci Vlado Perič, Polde Eferle in Vlado Juriča) hrana predraga, preslaba in premalo je je.
ške za kurjavo in vzdrževanje lokala. Ostale stroške (osebne dohodke itd.) pokrivamo iz iztržka za prodane pijače. Vse to lahko knjigovodsko dokažemo.«
JOŽE PRIMC
Asfalterji podjetja Slovenija ceste iz Ljubljane že nekaj tednov asfaltirajo posamezne dele Kočevja. Tako so doslej asfaltirali Tomšičevo cesto in cesto na Trato, prav zdaj pa urejajo kar dva pločnika ob Reški pesti. Ta dela bodo veljala okoli 760.000 din, plačana pa bodo iz cestnega sklada, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter prispevkov podjetij in občanov Trate. Razen tega so delovne organizacije Hotel Pugled, Trgopromet, Restavracija in Elektro tudi same naročile asfaltiranje okoli svojih obratov in poslovalnic. Prav zdaj pa se Slovenija ceste dogovarjajo s SAP, da bi asfaltirali še okolico avtobusne postaje v Kočevju, kar je res nujno potrebno (Foto: Primc)
še nekaj izjav v zvezi z malico:
Jože Horvat, predsednik sindikalne podružnice ITAS: »Malica stane 2,70 din in je po mnenju delavcev in tudi mojem predraga, preslab« in premalo kalorična. Naši delavci so mladi in potrebujejo več kalorij. Prav zato so
9.	maja in danes (razgovor smo imeli v petek, 10. maja -op. pis.) sklenili, da ne bodo malicali v »Jelki«. Te akcije ni organiziral sindikat, ampak sami delavci, vendar so me o njej obvestili.
S tem so delavci hoteli doseči, da pride do resnih razgovorov z direktorjem Restavracije, ki naj bi poskrbel
v	obratu »Jelka« za boljšo in cenejšo hrano. Razgovori bodo še v teh dneh.«
Anton Benčina, INKOP: »Menim, da je za • ta denar hrana zadovoljiva, sicer pa je premalo kalorična in ni prave izbire. Vendar pa gre vsak lahko z istim blokom jest namesto v »Jelko« v Restavracijo, kjer so menda, kot smo prepričani, večji obkroki in tudi hrana je boljša.«
So človeške ribice povsem izginile?
V dveh jamah človeških ribic ni več — Pogovorili so se še o zaščiti ostalih naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti
V	zvezi s pripravami na dokončni sprejem urbanističnega programa občine Kočevje je bil pred kratkim sklican posvet predstavnikov društev in organizacij ter posameznikov, na katerem so se pogovorili o zaščiti arheoloških, etnografskih in zgodovinskih spomenikov oziroma zanimivosti ter naravnih lepot.
Na posvetu so ugotovili, da ima služba spomeniškega varstva evidentiranih 105 kulturnih spomenikov, ni pa še sklenjeno oziroma določeno, katere spomenike bi bilo potrebno obvarovati.
Prav zato so sklenili, naj Projektivni atelje Ljubljana, ki izdeluje urbanistični program, na podlagi razprave na tem posvetu in v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo določi spomeni-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ŠOFERSKI TEČAJ BO KMALU KONČAN. Zveza šoferjev in mehanikov SRS — podružnica Kočevje je organizirala že 16. jaguarja tečaj poklicnih šoferjev za jvišjo kvalifikacijo. Redno in ;vztrajno ga je obiskovalo 45 tečajnikov. Tečajno snov so predelali, včeraj pa so se začeli že izpiti.
■ HI RAZNE SADIKE SO PRODAJALI na tržnici domači in drugi prodajcicl Ljudje so kupovali predvsem sadike paradižnikov in zelja. Cene niso bile pretirane, leer so bile sadike lepe in krepke. Bilo pa je premalo dežja in bo treba posajene sadike dobro zalivati. Tudi sicer posevki zelo slabo uspevajo zaradi suše.
■ B ■ PLANINSKO KOČO PRI 'JELENOVEM STUDENCU za Mestnim vrhom so marljivi pla-Ininci preuredili in popravili ter Ipoložili nove pode. Uredili so tu-'di prostor pred kočo in ga opre-
mili z mizami in stoli za goste. Planinci so dobili več obljub za podporo pri obnovi koče, vendar jim je doslej prispevala le uprava* za vzdrževanje športnih objektov. Lepo vreme privablja na Mestni vrh precej planincev in izletnikov. Koča je redno odprta ob sobotah in nedeljah.
■	■ ■ IZPOSOJANJE KOLES jo prišlo v Kočevju že kar v navado. To ni redno izposojanje v servisu, ampak »izposojanje«, kjer se ponudi priložnost. Kaj bi pešačili, ko pa je povsod po mestu toliko brezskrbno prislonjenih koles! »Izposodiš« si kolo izpred gostilne, se popelješ v Gaj, kjer ga preprosto vržeš v Rlnžo. »Izposojajo« si tudi mopede m v zadnjem času ce)o avtomobile. Vendar pa so kolesarji posebno objestni, ker jim nihče ne stopi odločno na prste. Norčujejo se iz vsega, najbolj pa iz občinskega odloka o prometni varnosti v mestu.
m
H
ke, ki jih je potrebno ohraniti. Vseh 105 namreč ne bo potrebno zaščititi, pa tudi možnosti za zaščito vseh ni, ker ni dovolj denarja.
Poudarili so, da ni dovolj, 66 spomenike le zaščitijo, ampak je potrebno napraviti zanje tudi propagando, da si
Aprila manj nočnin
Do meseca marca letos je število nočnin v hotelu Pugled v Kočevju v primerjavi z istim obdobjem lani naraščalo, aprila pa je nenadoma padlo. V aprilu letos so zabeležili kar 150 nočnin manj kot aprila lani (april letos 515 nočnin, od tega 414 domačih in 101 tujih; aprila lani 665 nočnin, od tega 582 domačih in 83 tujih). Siabi letošnjj april je pokvaril tudi uspeh prvih štirih mesecev letos, ko je bilo zabeleženih 2705 nočnin (2320 domačih in 385 tujh), v istem obdobju lani pa 2779 (2409 domačih in 370 tujih). Domačih nočnin so našteli torej kar 89 manj, tujih pa 15 več. V hotelu pravijo, da je ta neuspeh le navidezen, saj so imeli aprila lani 3 občane ves mesec na stanovanju, letos pa ne.
Trčenje tečajnikov
7. maja ob 18. uri je na cesti pri Lazah v občini Kočevje trčil mopedist Janez Cestnik v tovornjak, ki ga je vozil Anton Vec. Oba voznika sta bila brez izpita in vozila pod nadzorstvom izprašanih šoferjev, vendar je moped imel tablico »L«, tovornjak pa ne. Do trčenja je prišlo, kot kaže, ker je mo .pedist izsiljeval prednost. Mopedist in njegov sopotnik Karel Špehar sta obležala v nezavesti. Prepeljali so ju v Ljubljansko bolnišnico. Skoda na vozilih-je malenkostna.
jih bo ogledalo čimveč ljudi, in turistov.
Ko so razpravljali o zaščiti narave, njenih lepot in posebnosti, so ugotovili, da je prav na tem področju malo narejenega. Naravo onesnažujejo izletniki in domači ter podjetja s smetmi. Zaradi slabega varstva in malomarnosti pa so v zadnjih nekaj letih, kot kaže, popolnoma izumrle človeške ribice v dveh kočesvkih jamah:	v
Mestnem logu (zaradi gnojnice) in Klinji vasi (zaradi iz nepojasnjenih vzrokov zvečane trdote vode). Zaščite so potrebne tudi alpske rastline na Krempi.
Testiranje ZROP
Krajevne organizacije ZROP v občini Kočevje so začele z današnjim dnem pripravljati svoje člane za testiranje o strokovnem vojaškem znanju, ki je predviden z načrtom za izobraževanje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Priprave za testiranje bodo končane do 19. maja, medtem ko bo testiranje od 23. do 26. maja.
Kolesar in avto trčila
Prva huda nesreča na novi Tomšičevi cesti v Kočevju se je zgodila 10. maja ob 20. uri. Trčila sta avto, ki ga je vozil s hitrostjo 50 — 60 km na uro (dovoljena 40 km na uro) Lado Mavrin, in mladoletni kolesar Anton Papež, ki je pripeljal iz stranske ceste in ni upošteval znaka »Stop«. Pri nesreči sd je kolesar dvakrat zlomil levo nogo in se poškodoval po glavi in trebuhu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Kolo je bilo popolnoma uničeno, na avtu pa razbit žaromet.
Miha Štefančič, sekretar v INKOP: »Včasih sem se tudi jaz hranil tam in ne verjamem, da bi kje za isto ceno bolje jedel. Vendar pa nekateri naši delavci trdijo, da je hrana premalo kalorična, premalo pestra, cena malice pa ni majhna. Prepričan sem, da bi se vse to dalo izboljšati.
Člani našega kolektiva se hranijo v »Jelki«, ker so skoraj primorani. Sami namreč plačajo le polovico malice, drugo polovico pa jim plača podjetje. Ta ukrep smo sprejeli zato, da bodo res jedli in ne porabili denar za druge namene.
Vendar pa ne smemo mimo dejstva, da v Kočevju nimamo pravega obrata družbene prehrane, čeprav je potreben. Tako ni poskrbljeno za tiste, ki si sami ne morejo kuhati. Tak obrat bi bil potreben posebno po uvedbi novega delovnega tedna, ko marsikatera družina, kjer sta oba starša zaposlena, ne bo mogla skuhati kosilo. Restavracija je namreč gostinski obrat z rednimi dajatvami, zato ne verjamem, da bi lahko zagotovila dobro in hkrati ceneno prehrano.«
Stane Trdan. direktor Restavracije: »Najprej menim, da ni prav, da se niso pred tem ukrepom organizirali pogovori z mano ali me vsaj obvestili. Naše podjetje se že tako težko prebija, zdaj pa smo morali vreči stran še 150. malic.
V	»Jelki« je hrana enako kvaliteta kot v Restavraciji. Jedilnik je dovoj pester, saj se vsaka malica pono-
vi	šele vsakih 14 dni. Tudi cena ni pretirana, saj na po rabljeni material za malice pribijemo ie 38 do 40 odstotkov režije, kar pokriva le stro-
Informacije o straniščih
Kočevska turistična informativna pisarna je prisiljena dajati potnikom, izletnikom in turistom tudi doka) nenavadne informacije, na primer: kje je kakšno stranišče! Potniki, posebno še potnice, mencajo okoli avtobusne postaje, dokler jih vedno hujša nuja ne prisili, da premagajo sramežlijvost in se pozanimajo, kje bi se lahko olajšali.
Turistična uslužbenca jim povesta, da so stranišča v bližnjih gostiščih: Restavracija, hotel »Pugled« in gostilna »Pugledu. Zraven pa pristavita, da je še najbližje javno stranišče, ki pa je žal — zaprto' To stranišče sta že pred meseci uredila skupno SAP in občinska skupščina, venddr še ni dosežen sporazum, kdo gaTbo vzdrževal. Potniki pa trpijo!
Borci za severno mejo -
V	nedeljo, 19. maja ob 8. uri, bo občinska Zveza borcev za severno mejo iz Kočevja priredila v prostorih Društva upokojencev- slovesnost, posvečeno 50-letnici bojev na Koroškem. Na slovesnosti bo o pomenu takratnih bojev govoril Peter čero. Hkrati bodo borci za severno mejo, ki jih je v kočevski občini 36 (najmlajši je star 72, najstarejši pa 84 let), izvolili tudi nov odbor občinske zveze.
Pred podražitvijo kruha?
»Žito« zahteva večjo podražitev kot zasebni pek
Oglašujte v DL!
»2ito« iz Ljubljane Je 'predložilo občinski skupščini Kočevje vlogo za podražitev kruha. Za podražitev je dalo dve kalkulacji oziroma inačici. Po prvi in drugi naj bi se podražil črni kruh na
1,50 din. Razlika je le pri belem kruhu, ki naj bi se po prvi kalkulaciji podražil od
2	din na 2,30 din, po drugi pa na 2,20 din. Razlika v ceni med obema kalkulacijama je navedena in utemeljena tako: da bi po prvi kalkulaciji prej odplačali nekatere investicije.
Vlogo za podražitev kruha je poslal tudi Martin Pre-
'___________________i_------
Borci gredo na izlet
Izlet v Loško dolino organizira krajevna organizacija Zveze borcev Kočevje-mesto. Izletniki si bodo ogledali Lož in muzej NOV, Stari trg, spomenik na Ulaki in še nekatere druge . zanimivosti: Cerkniško jezero, ribogojnico na Vrhniki in grad Snežnik. O partizanskih Bojih v Loški dolini bosta udeležencem izleta govorila Ivan Zgonc in Matevž Hace. Izlet bo v začetku junija, organizacija Zveze borcev pa sprejema prijave do konca maja.
ložnik, zasebni pek iz Fare. Vendar je zasebnik precej skromnejši. Po njegovem predlogu naj bi podražili le beli kruh, in sicer samo za 10 par.
O	obeh predlogih bo razpravljal še ta teden svet za gospodarstVo občinske skupščine, dokončno pa bo ceno kruhu predvidoma določila občinska skupščina na prvi seji.
Priznanje 52 aktivistom RK
10.	maja je bila v hotelu »Pugled« delovna in hkrati slavnostna konferenca občinskega odbora Rdečega križa Kočevje. Na njej je o dosedanjem delu govoril predsednik Franc Šilc, z delom svetovne« organizacije RK in RK Jugoslavije pa je prisotne seznanil sekretar republiškega odbora RKS Maks Klanjšek. Na konferenci so podelili 52 zaslužnim aktivistom Rdečega križa zlate in srebrne značke ter diplome in pohvale. Konferenco je pozdravila skupina članov podmladka Rdečega križa iz osnovne šole Kočevje. Več o delu konference bomo poročali v naslednji številki našega lista.
KONFERENCA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA RIBNICA
Mimo težav hodijo z zaprtimi očmi
Največja naloga sindikalnih podružnic je: ščititi svoje člane!
Kot zaključek razgibane dejavnosti sindikatov v predkongresnem času je bila v Ribnici 10. maja predkongresna konferenca Obč.SS Ribnica. Na konferenci so potrdili predloge, ki so bili dani na sestankih skupin, ki so obravnavale predkongresno
gradivo. Po poročilu predsednika Obč.SS Franca Zajca, se je razvila živahna razprava o raznih problemih, s katerimi se oziroma bi se morali ukvarjati sindikati. Ugotovljeno je bilo, da bi morale sindikalne podružnice bolj ščititi svoje člane, kadar se
V bodoče bo manj investicij
Trgovsko podjetje »Jelka« v Ribnici je vrsto !et dajalo prednost investicijam, zato so imeli zaposleni manjše osebne dohodke
Delavski svet trgovskega podjetja »Jelka« iz Ribnice je pred kratkim razpravljal o delitvi dohodka za letos. Do te razprave je prišlo predvsem zato, ker so nekateri člani kolektiva že precej časa opozarjali, da imajo pri delitvi dohodka prednost investicije, osebni dohodki pa zato zaostajajo.
Kolektiv »Jelke« je lani porabil za bruto osebne dohodke približno milijon din, za investicije pa je lani in v prvih mesecih letos namenil 800
V Ortneku bodo delali betonske bloke
V nekdanjem Kozlerjevem kozolcu v Ortneku bo začelo komunalno podjetje izdelovati cementne zidne bloke. Ker je kozolec v bližini asfaltirane ceste, vode in peska, z izdelavo najbrž ne bo večjih težav. Nekateri ort-neški delavci bodo delali doma in jim ne bo treba za kruhom drugam.
tisoč din lastnega • denarja (brez kreditov). Povprečni mesečni osebni dohodki v podjetju so doslej znašali 820 din, kar je razmeroma malo, saj imajo zaposlene le kvalificirane ljudi.
Lani in v prvih mesecih letos je »Jelka« uredila in opremila poslovalnico »Oblačila« in bife v Ribnici, obnovila skladišča, kupila opremo za poslovalnico »Travnik« in opremila v Sodražici trgovino in bife.
V zadnjih nekaj letih pa je »Jelka« obnovila in primerno opremila vse poslovalnice v ribniški občini, zgradila pa je tudi lepo trgovino v Loškem potoku.	*
Kolektiv je za investicije namenjal precej denarja, zaradi česar so imeli zaposleni razmeroma nizke osebne dohodke. Vedno pogosteje pa so se znotraj kolektiva slišali očitki, da tako ne more več naprej in da bi bil že čas investicije nekoliko zmanjšati, na ta račun pa zvečati osebne dohodke.
jim godi krivica itd. V marsikaterem podjetju je sindikat le za to, da skrbi za razne proslave in izlete, v proizvodnjo, upravljanje in druge probleme podjetja pa se ne poglablja. Za pasivizacijo sindikata so v marsikaterem podjetju krivi tudi odgovorni, ker jim je pogodu, da sindikat ne vtika nosu v področje, ki ga štejejo za svojega.
Za delegata ribniških sindikatov na kongresu ZSJ so izvolili inž. Franceta Goršeta, ki je zaposlen v kmetijski zadrugi Ribnica.
. Ribniški upokojenci bodo obiskali Kumrovec
Upokojenci iz ribniške občine bodo za 76. rojstni dan maršala Tita obiskali Kumrovec. Med potjo si bodo upokojenci iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka ogledali tudi gradove v Podčetrtku * in Olimju, atomske toplice, Bizeljsko in Gadovo peč.
Stane škrabec, novi direktor Kovinskega podjetja Ribnica (Foto: Primc)
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM KOVINSKEGA STANETOM ŠKRABCEM
Podjetje ne stoji tako slabo
Izdelujejo nov proizvodni program, ki bo dokončan čez mesec dni — Nekatere službe bo treba strokovno okrepiti
V Kovinskem podjetju Ribnica je 6. maja prevzel posle novi direktor Stane škrabec. Že naslednji dan smo ga obiskali in ga vprašali, kaj meni o sedanjem položaju Kovinskega podjetja in o možnosti oziroma načrtih za rešitev podjetja iz težav.
Bo Ribnica brez kruha?
»Žito« iz Ljubljane zahteva, naj bi bil kruh, ki ga vozijo iz Ljubljane, še za 10 par dražji
y
Zvedeli smo, da »žito« iz Ljubljane ni zadovoljno z odločitvijo občinske skupščine Ribnica, da ne prizna podražitev kruha za nadaljnjih 10 par pri kilogramu na račun prevoznih stroškov. Menda je celo zagrozilo, da ne bo več vozilo kruha v prodajalne v ribniški občini, če občinska skupščina njegovi zahtevi ne ugodi v celoti.
*»2ito« pripelje v ribniško občino na dan 500 do 1000 kg kruha, ta prevoz pa jih velja 180 din. V Ribnioi in Sodražici imajo tudi zasebne pekarne, ki pa ne morejo napeči dovolj kruha za vse po--trošnike. Prav zato se lahko zgodi, da bi ostal del potrošnikov brez kruha, če bi »Žito« svojo grožnjo uresničilo.
V materialu za občinsko sejo je bilo res predvideno, naj bi bil kruh »Žita« za 10 par pri kilogramu dražji (zaradi prevoznih stroškov) kot kruh domačih zasebnih pekov. Vprašanje pa je, koliko je v celoti opravičljiva ta zahtevana razlika v ceni kruha med domačimi peki in »žitom«. Domači peki namreč res ne vozijo kruha iz Ljubljane, verjetno pa morajo plačati prevoz za moko. Verjetno bi bila tako velika razlika v ce-
ni upravičena predvsem za naselja izven Ribnice — pa naj bi tja vozilo kruh »Žito« ali pa domači peki.
»Po moji oceni naše podjetje ne stoji tako slabo, kot se je o njem govorilo pred 4 do 5 meseci,« je začel direktor Stane škrabec in nadaljeval:
»So možnosti, da se gospodarski položaj podjetja okrepi, seveda če si bo ves kolektiv za to prizadeval.
Sprejeti bomo morali tak proizvodni program, ki bo zagotavljal, da bomo imeli v bodoče dovolj dela. Program bodoče proizvodnje že izdelujemo, dokončali pa ga bo-
mo približno v mesecu dni.
Menim, da bomo morali predvsem ugotoviti možnosti za proizvajanje novih izdelkov. Sedanja proizvodnja po starem programu namreč na trgu nima bodočnosti. V tem programu pa bomo morali proučiti tudi sodelovanje s sorodnimi podjetji.
Nujno pa je, da strokovno okrepimo tehnično službo in razvojni oziroma konstrukcijski oddelek. Zato bomo morali dobiti še nekaj novih ljudi, med njimi tudi tehničnega
železniško vagonsko Mladoletniki iz zapora v zapor
naselje	 ;___________________________________
Železniško vagonsko naselje v Ortneku je bilo že nekaj let zapuščeno in ni bilo v okras okolici, železnica se je odločila odstraniti odslužene vagone. Ko bodo odstranjeni še zadnji ostanki »bosanskega naselja«, bo kotiček pod »virsko ograjco« prav lep.
Krma naprodaj
V zadnjih dneh so krožile po ribniških vaseh okrožnice, s katerimi je kmetijska zadruga Ribnica obveščala kmete, da je na zadružnih travnikih na voljo košnja, seveda proti primerni odškodnini.. Zaradi zmanjšanja števila glav živine zadruga ne bo potrebovala toliko krme kot prej-' šnje leto. Kmetom se tako nudi priložnost, da si na ribniškem in sodraškem območju zagotovijo za živino dovolj krme.	-r
Vedno se pri sodniku zagovarja, da je bil zapeljan, zato so ga spet »zapeljali« v zapor
Komaj je starejši mladoletnik L. L. iz Ribnice prišel 4. maja iz zapora, že je še isti večer ob 21.20 vzel v Kočevju izpred bloka na Ljubljanski cesti 31 avto, last Jožeta Franclja.
Z njim je nato skupaj z Jožetom Marnom iz Litije prevozil okoli 500 km. čeprav nobeden ni imel vozniškega izpita, avta nista kaj posebno poškodovala. Vozilo so miličniki našli 7. maja v Celju na Mariborski cesti.
Mladoletnega L. L. sta milica in sodišče * obravnavala
Trgovsko podjetje
JELKA, RIBNICA, vas vabi v bife v Ribnici, kjer boste solidno in poceni postreženi z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, jedili in ekspres kavo.
Šolarji so obiskali spomenik padlih
Učenci osnovne šole iz Sodražice so letos lepo praznovali 27-letnico ustanovitve OF. V spremstvu svojih učiteljev so obiskali spomenik padlih borcev na Travni gori. Spomenik so okrasili, zapeli nekaj pesmi in se spominjali vseh borcev, padlih širom po naši domovini. Popoldne so šolarji obiskali še dom na Travni gori in si ogledali le-toviščne hišice —brunarice.
Vesna Lavrič, 3. razred osn. šole Sodražica
doslej že 3-krat zaradi kraje oziroma izposojanj motornih vozil na območju kočevske občine. Seveda je zagrešil več takih in tudi drugih kaznivih dejanj še na območju občine Ribnica.
Kakor običajno tako se je L. L. tudi tokrat zagovarjal, da je avto vzel, »ker je bil zapeljan«. Preiskovalni sodnik je mladoletnika vtaknil do obravnave v preiskovalni zapor.
Na lepo Grmado tudi slaba cesta
Prvi turisti, ki so izkoristili lepe in tople pomladne dni za izlete v naravo, so letos zgodaj obiskali tudi Grmado. V prvomajskih praznikih je bil avtokamp pod Grmado poln motornih vozil vseh znamk in z najrazličnejšimi registrskimi tablicami.
V maju je Grmado obiskalo mnogo turistov. Največ jih prihaja iz Ribniške, Ortneške in Dobrepoljske doline, nekaj pa je bilo tudi od drugod, škoda je, ker je cesta na Grmado slaba in odvrača vse tiste, ki prihajajo z vozili od drugod. Prav zaradi slabe ceste bo obisk Grmade slabši, kot bi bil lahko.
V. P.
vodjo, ki bo moral biti dober organizator.«
J. Primc
Nevarnost preži za nepreglednim ovinkom
Naraščajoči promet vedno znova dokazuje, da cesta Ortnek — Velike Poljane ni najbolj varna. Ostri ovinek za ortneško graščino je močno nepregleden in nevaren. Nikjer ni table, ki bi voznike opozarjala, da tu pada kamenje, tudi tu ni ogledala, ki bi vsaj nekoliko omililo nevarnost. Najbrž bo treba na tem delu ceste hujše nesreče, potem šele bodo postavili opozorilne table.
Člani ZROP bodo dobro pripravljeni
Rezervni oficirji in podoficirji v ribniški občini bodo strokovno izobraževanje, ki so ga imeli čez zimo, zaključili s praktičnimi' vajami in s konkretnimi nalogami. Tu bodo pokazali, koliko so se naučili na zimskih predavanjih. Vsekakor je prav, da or ganizacija ZROP skrbi za strokovno usposobljanje svojega kadra, da bodo v primeru vojne pripravljeni braniti domovino.	r-
Najvažneiše: gra^rsja klubskih prostorov
V aprilu so imeli upokojenci občine Ribnica svoje redne letne občne zbore. Na vseh zborih so se pogovarjali največ o težavah, ki tarejo upokojence, o nizkih pokojninah in o novem pokojninskem zakonu. Sprejeli so tudi dveletni delovni program in .se zavzemali za gradnjo klubskih prostorov, v katerih bi se zbirali. Volili so nove odbore, vendar pa so zaradi delavnosti nekaterih članov v večini primerov potrdili kar stare. Občni zbori so bili dobro obiskani, čeprav se je pokazalo, da se jih ne udeležujejo tisti upokojenci, ki jo višje pokojnine.
V. P.
Izšla je druga številka »Naše vezi«
V dneh pred prvim majem je izšla letošnja druga številka »Naše vezi«," glasila delovnega kolektiva INLES iz Ribnice. Uvodnik je posvečen prazniku dela, 1. maju. Zanimiv je prispevek o poznavanju in osvajanju tržišča. Objavljeni so rezultati volitev (polovico novoizvoljenih članov) v organe upravljanja. Članek o gibanju osebnih dohodkov je	po svoje	zelo	zanimiv,	saj	prikazuje	rast	oz.
nihanje osebnih dohodkov v INLESU. Tudi drugi prispevki so zanimivi, časopis poživlja več fotografij.
—r
Tudi	z	reelekcijo	je
ostalo pri starem
Na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL	so	uvodoma	razprav-
ljali o poteku reelekcije direktorjev delovnih organizacij v občini. Razen v enem so v vseh organizacijah, kjer je bila reelekcija, ponovno imenovali dosedanje direktorje. Dalj časa so se zadržali v razpravi o predlogu uvedbe splošnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Govorili so tudi o drugih nalogah Socialistične zveze.
r-
Pota na Travno goro .so oživela
Z nastopom pomladi in toplih dni so tudi pota na Travno goro oživela. Turisti radi obiskujejo dom na Travni gori, ki je dostopen z dveh strani: z ribniške in sodraške. Cene so dostopne tudi tistim, ki imajo majhen zaslužek, saj stane dnevni penzijen le 23 din. Kdor si hoče privoščiti poseben kon-fort pa jma na razpolago brunarice. Tu stane penzion 30 ND. Brunarice so dobro opremljene, stanovalcem je na razpolago topla in mrzla voda itd. Pozabiti ne smemo tudi na prelepo okolico, ki kar vabi na sprehode po zelenih gozdovih, saj so v tem času najlepši.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ NA NOVEM POKOPALIŠČU V HROVAČI je krajevna skupnost Ribnica pred kratkim znova začela delo. Predvidevajo, da bodo dela letos končali in da bodo pokojnike pokopavali na novem, delu pokopališča še letos.
■ GOSTIŠČE PRI »CENETU« v Ribnici, ki je prešlo v zasebne roke, je začelo te dni poslovati. Lastnik lokala se trudi, da bi gostom ustregel z dobro pijačo in jedačo po zmernih cenah.
■ VINO JE ZAČELA PRODAJATI čez cesto v posebnem prostoru Restavracija Ribnica. S tem je ustreženo potrošnikom, ki žele vino piti doma.
■ SPET RASTE IZ ZEMLJE
NEKAJ STANOVANJSKIH HIŠ v
novem stanovanjskem naselju v Ribnici (med Ribnico in Hrovačo). Tako bo ta del Ribnice, ki je res povsem nov, kmalu pozidan s stanovanjskimi zgradbami. Dokončno pa bo treba v tem delu Ribnice urediti vezalne ceste, vodovodne naprave, kanalizacijo in električno napeljavo.
■ PREBIVALCEM VASI ZAPO-TOK je dodelila krajevna skupnost Sušje 1800 din za ureditev kanalizacije v vasi. Vaščani bodo uporabili ta denar za nakup cevi. Izkope in ostala dela bodo opravili s prostovoljnim delom
■ SADNO DREVJE LETOS LEPO KAZE, posebno hruške, ki so zelo lepo cvetele. Suša v aprilu drevju ni škodovala, zato si obetamo lepo sadno letino
I
as
dolenjski list 15
Končno so prebivalci črnomaljske občine dočakali modernizacijo ceste med Črnomljem in Vinico. Cestno podjetje iz Novega mesta je začelo delati na vec krajih, takole pa je bilo pred dnevi v Kanižarici (Foto: R. Bačer)
Navadiš se na spalnico poleg
Najmlajšim, ki so prvič zdoma, je najtežje - V domu so se učilnice ugnezdile kar med spalnice
V ponedeljek začetek kulturne revije
Občinsko tekmovanje za razpisani Župančičev natečaj bo prihodnji teden zaključeno v Črnomlju na celotedenski kulturni reviji
Jutri sprejem štafete
Jutri, v petek, popoldne ob 17. uri, bodo na prostoru za jurjevaiue v Črnomlju odpremili na pot republiško štafeto z voščili maršalu Titu za rojstni dan, obenem pa bodo sprejeli 25 lokalnih štafet iz podjetij, zavodov in organizacij. Na sprejemu bo izvedla osnovnošolska mladina v sodelovanju z dijaki gimnazije program. K sprejemu štafete so vabljeni vsi občani!
Semič: sejmišče bo asfaltirano
Na občnem zboru TVD Partizan je bilo sklenjeno, da bodo asfaltirali športno igrišče za šolo ter ga usposobili za igranje rokometa, košarke, odbojke in malega nogometa.
V	Semiču tak športni objekt vse bolj pogrešamo, zato smo se zanj skupno zavzeli. Zbrati je treba okoli 25.000 din. Prostovoljne prispevke so pobirali šolarji, našo akcijo pa so podprli tovarna Iskra, krajevna sk 'pnost, Obrtni servis, podjetje PIONIR itd. Avtoprevoznik Anton Malnarič je opravil tri vožnje zastonj, občani pa bodo pomagali tudi s prostovoljnim delom. Graditi smo že začeli. Imamo okoli 100 kubičnih metrov kamna za podlago, asfalterska dela pa bo opravil obrat Cestnega podjetja v Črnomlju. Računamo, da bo igrišče že kanec maja gotovo.
TVD Partizan se najlepše zahvaljuje za razumevanje vsem, ki v akciji sodelujejo.
Cisterna čaka ob cesti
V	Starem trgu je kmetijska zadruga že leta 1965 uvedla zasilno prodajo goriv. Ker pa število motornih vozil narašča, vse več je tudi kosilnic, motornih žag in drugih kmetijskih strojev,
Dijaški dom v Črnomlju je letos sprejeli le 46 gojencev, ki obiskujejo ^osnovno šolo, vajensko šolo "in gimnazijo. Pred leti je bil dom, ki ima prostora za 130 gojencev, vedno prenatrpan, saj so morali iti vsd tisti, ki so hoteli dokončati šolanje, v Črnomelj. Zdaj je v črnomaljski občini 6 popolnih osemletk, in čeprav prihajajo v gimnazijo dijaki iz vse Bele krajine, je že več let zapovrstjo čutiti, da vpis v prve razrede vidno upada.
Stavba dijaškega doma ni bila izkoriščena. Ko so preuredili nekatere spalnice v učilnice in kabinete, se je črnomaljska gimnazija preselila v to stavbo.
Dijaški hišni red se je moral prilagoditi novemu stanovalcu. Gojenci v popoldanskih urah ne smejo v spalnice, ostajati morajo v učilnicah in jedilnici in se lahko mudijo v spalnica le po 8. uri zvečer, ko je že čas za počitek. Tudi preveč hrupni ne smejo biti.
Občinski svet za kulturo in prosveto ter družbeno-politič-ne organizacije so predlagale, naj bi se gimnazija in dijaški dom združila, toda obe delovni skupnosti sta bili proti, češ da se z združitvijo ne bi rešilo finančno^ niti učno-vzgojno vprašanje.
V	domu*je tako ostalo vse po starem: dijaški hišni red
Še ni potrebe po novem delavniku
V	črnomaljskem vrtcu, ki ga obiskuje 56 otrok, še vedno delajo po starem in še ne razmišljajo o novem delavniku. Doslej se v vrtcu še ni pokazala večja potreba po spremembi delovnega časa.
Črnomaljski vrtec je ena redkih otroških ustanov, ki ima poleg prikladne lege in lepo urejenih prostorov skoraj najnižjo vzdrževalnino. Matere plačujejo za svoje malčke, ki obiskujejo vrtec, 90 din na mesec. Kljub temu da v vrtcu delata le dve vzgojiteljici in imajo kar mešane skupine, potrebe po varstvu otrok v Črnomlju niso posebno pereče. V vrtec namreč sprejemajo vse otroke, ki jih starši želijo po-
i	slati v varstvo.
in vzdrževalnina, ki znaša 200 din mesečno.
17-letni gimnazijec, ki je v domu že več let, mi je povedal, da. se v sedmih letih najbrž hrana v domu ni spremenila. V domu je zanje dobro poskrbljeno, mi je zatrdil, in tudi spalnice poleg zbornice se po njegovem kmalu privadiš.
Tudi mlad vajenec iz Čr-
V	okviru predkongresne dejavnosti je v Črnomlju organizirala posvet komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Na sestanek so povabili tudi vse družbene organizacije, ki jim je ta dejavnost blizu, žal pa se mnogi vabljeni posveta niso udeležili.
Ugotovili so, da spremembe v gospodarskem sistemu zahtevajo od delovnega človeka mnogo večjo delovno sposobnost kot nekdaj, zato je treba delovnim ljudem omogočita primerne delovne pogoje, pa tudi oddih, da bodo povečane napore lahko premagovali.
Sprejeli so priporočilo delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam, naj v skladih skupne porabe zagotovijo nekaj namenskih in stalnih virov sredstev za oddih in rekreacijo. Ta sredstva naj bi v kolektivih razdeljevati po merilih, kd naj upoštevajo posameznikove potrebe, njegovo socialno stanje itd.
Nadalje priporočajo, naj bi kolektivi organizirali več enodnevnih ali celo večdnevnih skupinskih izletov, da bi nudili svojim delavcem vsaj občasno razvedrilo. Razen tega bi lahko delovne organizacije v sodelovanju s športnimi
Analiza gospodarskih uspehov
Včeraj je bila v Črnomlju sklicana seja občinskega zbora delovnih skupnosti. Dnevni red je predvideval obravnavo analize zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1967, poročilo
o	gibanju zaposlovanja ter razpravo o financiranju komunalnih del, službe požarne varnosti in strokovnega šolstva. Obširneje borno o seji poročali pihodnjič.
mošnjic se v domuv dobro počuti. Povedal mi je, da hišni red ni prestrog in da ga najbrž najhuje občutijo osnovnošolci, ki se včasih že sredi dopoldneva razživijo.
12-letna učenca osnovne šole v Črnomlju sta mi povedala, da sta prvič zdoma in da jima je včasih dolgčas. Po šolskem pouku se vrneta v dom in se morata podrediti
društvi organizirale vadbo v posameznih športnih panogah.
Ugotovili so tudi, da ima mladina precej možnosti za letovanje, če bi se bolj vključevala v dejavnost počitniške zveze.
Zaključna manifestacija, nad katero je prevzel pokroviteljstvo občinski sindikalni svet v Črnomlju, se bo začela v ponedeljek, 20. maja ob 20. uri v Prosvetnem domu. Po otvoritvi svečanosti bodo Semičani zaigrali Jurčičevega »Desetega brata«.
V torek, 21. maja, bodo ob 16. uri nastopili Dragatuščani s prireditvijo Bela krajina v pesmi, plesu in običajih. Ob 20. uri pa bodo Preločani predstavili »Moje dete«.
V sredo, 22. maja, bodo učenci osnovne šole Semič uprizorili »Pogumnega Tončka«. Ob 20. uri pa bodo di-
zbornice
hišnemu redu, naj jima je všeč ali ne. Med precej starejšimi vrstniki se včasih nerodno počutita. Jesta z njimi, spita z njimi, pogovarjati pa se vedno ne moreta. Za malega šolarja, ki pride prvič z doma v mesto, je najbrž težko navaditi se na učne ure pod vodstvom vzgojiteljice, na jutranje umivanje v skupnih umivalnicah, na kopanje, ki je enkrat na teden, in na starejše vrstnike, saj mora s starejšimi nehote postati tudi sam starejši.
MARIJA RADOVAN
Na posvetu so menili, da bi priporočila lahko v celoti uresničili, seveda pa bi morali v vsakem koletivu zadolžiti posameznika ali skupino ljudi, Id bi načrtneje in bolj kot doslej skrbela za oddih in rekreacijo zaposlenih.
jaki gimnazije izvedli svojo prireditev »Mladost, podaj mi krila«.
V četrtek, 23. maja, bo ob 20. uri igralska skupina iz Vranovič nastopila z igro »Otrok iz zadrege«.
V petek, 24. maja, bodo ob 16. uri igralci iz semiške Iskre pokazali Lipahov »Glavni dobitek«. Ob 20. uri pa bo »Pevsko-glasbeni večer«.
V soboto, 25. maja, bo ob 20. uri zaključna prireditev, na kateri bodo člani prosvetnega društva »Miran Jarc« iz Črnomlja uprizorili Gogoljevega »Revizorja«.
Zmagovalcem tega kulturnega tekmovanja bodo podelili priznanja, nagrade in diplome šele čez kakih 14 dni na občnem zboru občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij.
Za vse navedene prireditve so naprodaj abonmajske vstopnice po 20, 15 in 12 din.
V	knjigarni pa prav tako prodajajo tudi vstopnice za posamezne nastope.
»Z vodo bolj varčujemo kot z vinom«
V	Beli krajini je bila žemlja nazadnje tako suha pred 16 leti, a niti takrat toliko vasi ni ostalo povsem brez vode. Tudi na Tanči gori ima večina gospodinjstev prazne vodnjake. Eden izmed vaščanov, Anton Flek, je pretekli teden povedal:
—	Pri vseh hišah z vodo bolj varčujejo kot z j vinom. Vaščani plačujejo,
I	da jim s traktorji dova-r žajo vodo bodisi iz črpališča na Griču ali iz studenca v Nerajcu. Če bi t v vasi izbruhnil požar, ne bi imeli s čim gasiti. Ze-
lo	smo prizadeti tako ljudje kot živina in posevki. Venomer se oziramo v nebo, a se dež noče narediti ...
V	nedeljo ponoči so Belokrajinci le dočakali nekaj dežja. Ni ga bilo sicer dovolj, vendar pa je bila ljudem ob toliki suši vsaka kaplja dobrodošla.
Mala šola tudi v Dragatušu
prodaja goriv iz sodov ne ustreza več. Vaščani, krajevna skupnost in zadruga bi radi prodajo goriv bolje organizirali, vendar za to nimajo denarja. Podjetje PETROL je že lani poklonilo 5.000-litrsko cisterno, pripravljeno je dati še črpalko, vendar bi morali imeti vsaj še 2,5 milijona Sdin za postavi-tvena dela. Ker tega denarja ne morejo zbrati, cisterna še kar čaka ob cesti na boljše čase.
BEGRAD bi lahko pospravil...
Odkar so lani preurejali trgovino na dragatuškem trgu, leži naokrog razna krama, ki jo je-tam pustilo črnomaljsko gradbeno podjetje. Na kup zdrobljene opeke so začeli iz trgovine nanašati še prazne škatle, tako da je navlake zmeraj več. Krajevna skupnost je že večkrat prosila podjetje BEOGRAD, naj za seboj pospravi, a ni nič zaleglo. Pred nedavnim krajevnim praznikom, ko je bila na trgu veselica, pa je biHo organizatorje le sram ropotije, in ker je nihče ni hotel pospraviti so tja nagnali šolarje. Ti so papir in odpadke zažgali, kar je trdnejšega materiala, pa še čaka na odvoz.
Rdeči križ-še več kot prijatelj v nesreči
V počastitev mednarodnega dneva RK informativna konferenca s petletno, bilanco dela
Zelo lepa udeležba na širši informativni konferenci, ki jo je v sredo, 8. maja, sklical občinski odbor RK v Črnomlju, je pokazala, da dejavnost RK ni stvar ozkega kroga ljudi.
V	organizacijo je v črnomaljski občini včlanjenih več kot 6000 odraslih, podmlad-karjev in mladine. V zadnjih letih se je število članstva občutno povečalo, obenem pa je bila pohvale vredna tudi vsa druga dejavnost organizacije.
Rdeči križ je organiziral 83 zdravstvenih predavanj za odrasle in 58 za mladino, razen tega je 475 članov obiskovalo zdravstvene tečaje. Sodelovali pa so tudi pri organizaciji letovanj za otroke, nudili so pomoč šolskim kuhinjam, v nekaj večjih zbiralnih akcijah pa so zbrali za Skopje, za poplavljence ter za stradajoče v Indiji okoli 14 milijonov S din.
Najbolj pomembno pa je bilo krvodajalstvo, o čemer je bilo na konferenci tudi največ govora. Vse od leta 1953 dalje sodelujejo občani črnomaljskega področja v kr-
vodajalskih akcijah. Odtlej je darovalo kri že 3197 ljudi, med temi pa je precej stalnih krvodajalcev.
Čeprav se organizacija zmeraj bori s finančnimi težavami in ne more pomagati vsem, ki bi to želeli, pa je nudila pomoč 67 socialno šibkim občanom. V sklop dejavnosti RK pa sodijo tudi akcije podmladkarjev, ki so bile ponekod prav uspešne. Razen tega, da so sodelovali pri urejanju okolice šol in skrbeli za čistočo, so nabirali še zdravilna zelišča, obiskovali so stare in bolne ljudi ter jim pomagali.
Prav v letošnjem tednu RK pa so se v Črnomlju lotili še dveh novih akcij:	zbirajo
podporne člane organizacije in pa stara oblačila, ki jih bodo razdelili siromašnim.
Letos aprila je osnovna šola v Dragatušu začela s poukom v mali šoli, kjer pripravljajo na vstop vse otroke, ki bodo jeseni postali prvošolčki. Malo šolo obiskuje 30 otrok, od teh je 28 takih, ki bodo v jeseni šli v šolo, dva pa hodita kar tako, iz samega veselja. Starši so bili za pouk zelo zainteresirani. Ko so jih poklicali v šolo na roditeljski sestanek, kjer so se o vsem dogovorili, so takoj pristali na plačilo 20 din šolnine. Malo šolo vodi učiteljica Pavlina Movrin. Pravi, da jo otroci z veseljem obiskujejo, pač pa da ji ne pravijo mala šola, temveč »pred-vojaška«.
Za delo na polju, v tovarni ali pisarni se najbolje in najceneje oblečete pri
ČLOVEŠKO TELO JE STROJ, KI GA NE GRE PREOBREMENJEVATI
Več skrbi za oddih delovnega človeka!
V Črnomlju so na širšem sestanku razpravljali o oddihu delovnih ljudi — Kolektivi naj priporočila upoštevajo! .
NOVICE <iP
čmormJIjske. komam
»OeleieUstit« ČRNOMELJ
V Metliki so začeli graditi gasilski dom
V nedeljo, 12. maja, je pet najstarejših metliških gasilcev — častnih članov svečano zasadilo prve lopate za nov gasilski dom v Metliki.
Morda novo črpališče za vodovod
če bo na voljo denar, bodo letos zgradili pri starem črpališču metliškega vodovoda še novo črpališče. V ta namen bo treba zgraditi tudi zbiralnike. V Metliki se porabi vedno več vode. Cevovodi do dosedanjega črpališča z zbiralniki so premajhni, prav tako zbiralniki in vodovod ob povečani potrošnji le stežka zmagujejo potrebe. Z novim črpališčem in rezervoarji bi se razen drugega 2ananjšali tudi stroški.
TOKRAT S KMETOVALCI ZA OKROGLO MIZO
Predvsem jih moti kratek odplačilni rok
Izjave šestih kmetovalcev, ki jih je obnova vinogradov na Vinomeru in v Vidošičih najbolj prizadela — Obnovo so pripravljeni plačati, samo ne v tako kratkem času, kot ga zahteva zadruga — Zadružni svet bo na predlog predsednika občine o tem ponovno razpravljal
Poročali smo že, da je med kmetovalci metliškega področja vse več glasnih zahtev po vrnitvi vinogradov, ki jih -je zadruga pred 4 leti zrigolala in obnovila, letos pa bodo prvič rodili. Ker je imela zadruga z obnovo vsakega hektara dokazanih 3,114.000 Sdin stroškov, je pripravljena vrniti zemljo, toda pod do-dočenimi pogoji.
Obnovljeni kompleks hoče zadruga na vsak način obdržati skupaj in ga obdelovati na sodoben način, v zameno pa nudi obrobne obnovljene parcele ali pa zemljo drugje, stroške obnove pa mora vsak plačati. Ko so začeli s kmeti sklepati dogovor, po katerem bi morali polovico stroškov obnove plačati takoj ob podpisu pogodbe, ostalo pa v treh mesecih, je med vinogradniki, završalo. Zneski so precejšnji, toliko denarja pa zmore le redkokateri naenkrat potegniti iz žepa.	,(,	,	i	- i ■
*	I
Nemanič in Vukši-ničeva soglašata
Anton Nemanič iz Božako-vega 'ter Vukšiničeva iz Že-lebeja sta bila prav tako mnenja, da je treba lastninske odnose čimprej urediti in da bi ljudje pristali na plačilo obnove, če bil bi rok daljši.
»Imamo slabe izkušnje«
Direktor zadruge je^ nato . pojasnil, zakaj je zadružni svet določil trimesečni odplačilni rok: — Imamo slabe izkušnje. .Pred leti je zadruga rigolala zemljo za vinograde na Malem vrhu in ustregla kmetom, da lahko obnovo odplačujejo na več let, zdaj pa imamo te-
•	žave. Redki kmetje so, ki redno plačujejo nekaj tisočakov dolga, večino pa moramo večkrat terjati ali celo tožiti. Z denarjem, ki smo ga računali takoj dobiti od kmetov za obnovo, smo hoteli rigolati nove površine, če bi odplačilni rok podaljšali, bi načrt propadel.
Glede očitkov, da nismo plačevali odškodnine za zemljo, pa tole: Ni res, da odškodnine nismo dajali! Kdor ji prišel v zadrugo, smo mu ponudili bodisi travnik za košnjo ali obdelovalno zemljo ali drug vinograd, a nekateri niso hoteli nič vzeti. Zakaj? Samo zato, da lahko rečejo:	Nič nisem
dobil.
»Ne vidim nepremostljivih težav«
V	dveinpolumem razgovoru so sodelovali prav vsi prisotni. Povedanega je bilo marsikaj, toda vsega ni mogoče zapisati. Predlog predsednika občine Petra Vu-jačiča pa se je zdel vsem sprejemljiv. Dejal je:
—	Pri urejanju lastništva so velike težave, mislim pa, da niso nepremostljive. Predlagam, naj zadružni svet ponovno prouči pogoje odplačila za obnovo in skuša ustreči najbolj prizadetim čistim kmetom, da bi jim odplačilni rok podaljšali. Hkrati pa naj zadruga še naprej z vsakim prizadetim posebej ureja lastništvo. Od načela, naj obnovljeni kompleks ostane skupaj, pa ne smemo in ne moremo odstopiti. Obnova vinogradov je veljala 131 milijonov, če bi zemljo razparcelirali, ka-
kor to želijo nekateri, bi nastalo vprašanje takojšnega vračila celotnega posojila.
V	tem primeru bi morali denar zbrati občani, v prejšnji meri tudi s povečanimi davki od kmetijstva.
S kmeti bi morali doseči sporazum zlepa in jim dati v zameno drugo zemljo ali vinograd. Ptri vsakem posamezniku pa je treba upoštevati njegove razmere.
Pri tem je ostalo. Razgovor pa je pokazal, da je sporazum mogoč. Kako bo odločil zadružni svet glede predlaganega dveletnega odplačilnega roka, pa bomo še poročali.	RIA BAČER
Nove luči v parkih
Ob na novo urejenih parkih in zelenicah kanijo v Metliki še letos napeljati novo javno razsvetljavo. Postavili bodo žjvosrebme svetilke na nekaj nižjih drogovih, kot so tiste v javni razsvetljavi.
Letos 4 kilometra vodovoda
Metliško komunalno podjetje bo letos nadaljevalo z gradnjo vodovoda od Čudnih sel pri Črnomlju proti Gradcu. Letos nameravajo zgraditi 4 km, nato preostanejo do občinske meje še
4	km in 2 km do Gradca. To, kar bodo zagradili letos, in še nekaj več, šteje v drugo fazo gradje vodovoda, kd bi morala biti opravljena že lani, če ne bi zmanjkalo denarja. Upamo lahko, da bo prihodnje leto, če bo šlo vse po sreči potegnjen vodovod do Gradca.
Že ob devetih dopoldne 'je ta dan mesto razgibal dolg sprevod gasilcev iz vseh gasilskih društev metliške obči-
•	ne, ki so z godbo na čelu in štirimi novimi brizgalnami odkorakali na gradbišče ob avtoservisni delavnici, kjer bo do prihodnjega maja zrasel nov dom metliških gasilcev.
Slovesnost je začel predsednik domačega društva Janko Bračdka, nakar je spregovoril pokrovitelj slavja predsednik občinske skupščine Peter Vujčič, ki je bil obenem tudi kum nove brizgalne, ki jo je ta dan prejelo domače društvo. Predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo gasilskega doma Franc Vrviščar je poudaril predvsem, da bo novi dom zgrajen z dveletnim občinskim samoprispevkom vseh posestnikov in zaposlenih na območju mesta. Govorili so še Ivan Drobnič, Ignac Stupar in predsednik občinske gasilske zveze Anton Vraničar, ki je povedal, da je republiška gasilska zveza sklenila sprejeti pokroviteljstvo nad velikim slavjem vseh slovenskih gasilcev, ki bo drugo leto v Metliki ob dograditvi doma in praznovanju 100-let-nice metliškega društva, ki je hkrati najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji.
Novi dom bo gradilo belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD iz Črnomlja.
V Metliki razstava
Grafični listi starih mojstrov
15. maja zvečer je bila v Belokranjskem muzeju odprta zanimiva razstava Grafični listi starih mojstrov, ki jo je domači muzej pridobil s posredovanjem Pokrajinskega muzeja v Celju. Spremno besedo na razstavi je imela kustodinja tega muzeja tov. Milena Moškono-nova, ki je napravila tudi izbor teh kvalitetnih listov, ki v originalnih odtisih in nekaterih starih kopijah prikazujejo , razvoj grafične umetnosti v času od 15/ do 18. stoletja. Med avtorji so zastopani najvidnejši svetovni predstavniki lesoreza, bakroreza in jedkanice: Nemec Albrecht Diirer, Holandca Lucac van Leyden in Rembrandt, Flamec Peter Pavel Rubens, Francoz Jacques Callot, Italijana Stefano del-la Bella in Tiepolo ter mnogi drugi.
Kvalitetno razstavo, ki je doslej tudi drugod doživela občudovanje in priznanja, naj si ne zamudi ogledati prav noben prijatelj umetnosti.
Glede; nav vse to smo preteklo sredo povabili na razgovor šest kmetovalcev, ki jih je obnova na Vinomeru in v Vidošičih najbolj prizadela. Raagovora so se udeležili tudi predstavnika kmetijske zadruge Metlika inž. Janez Gačnik in inž. Julij Nemanič, bivši direktor zadruge Franc Jakijevič, pred, sednik občinske skupščine Peter Vujčič, sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Vrviščar in predsednik občinske konference SZDL Frenk Molek.
Nekaj je kriva tudi trma
Najbolj »našpičen« proti zadrugi je bil Jože Matkovič iz Dobravic:
—	Na Vinomeru sem imel 32 arov vinograda, kar mi je dajalo pretežen del zaslužka za preživljanje družine. Ze nekaj let nisem pridelal vina. Sem ob denar, zdaj pa hočejo, da bi v treh mesecih za obnovo plačal 960 tisočakov. Nimam jih od kod vzeti! če ne bo zadeva do trgatve urejena, grem na svoje trgat! Zafrkavanja mi je dosti!
Inž. Gačnik pa je pojasnil še drugo stran zadeve: — Tovarišu Matkoviču smo ponujali v zameno že tri parcele. Ena je bila le 300 m stran od njegove zidanice, a nobene noče. Hoče vinograd tik zidanice, sredi obnovljenega kompleksa, tega pa mu ne moremo dati.
na Vinomeru, je bilo 80 arov zelo dobrega vinograda. Pridelal sem okoli 100 hi vina ali 2 litra na trto. To je predstavljalo moj glavni dohodek, ker imam doma le malo zemlje. Rad bi dobil vinograd nazaj, pripravljen sem plačati stroške za ob- • novo, samo v tako kratkem času denarja ne bom mogel spraviti skupaj.
»Z dveletnim odplačilnim rokom bi se strinjalic<
Medtem ko so drugi pogrevali, kaj je kdo rekel pred 4. leti, ko so začeli obnavljati, in kaj je bilo takrat narobe, pa je Ivan Zupanič, trden kmet iz Pri-mostka, ki je izgubil 36,5 arov vinograda, rekel:
— Pustimo, kar je bilo! Vsi vidimo, da je bila obnova koristna, »daj pa se pomenimo tako, da bo prav za nas kmete in za zadrugo. Izgubil sem prvorazredno zemljo, plačam obnovo, toda najprej v dveh letih. Če bi rok za odplačilo od treh mesecev podaljšali na dve leti, bi se najbrž vsi strinjali.
»Ko se bodo naveličali, bodo vrnili«
Stanko Bajuk iz Primostka je prav tako precej prizadet, vendar do zdaj lastninskih odnosov za zadrugo ni hotel urejevati, češ naj zadeva počaka. Tokrat je izjavil, da bi seveda najraje imel svoje nazaj, sicer pa, je dejal: »Zadruga naj obdeluje moj vinograd še naprej. Ko se bodo naveličali, bodo vrnili, če bi se pa dogovorili za pJaČilo, v tako kratkem roku, kot je določeno, ne bi zmogel.
SPREHOD PO METLIKI
V	soboto velika proslava
V	soboto, 18. maja, bo ob 20. uri v domu TVD Partizan v Metliki osrednja proslava v počastittev mednarodnega dneva Rdečega križa. Na proslavi bodo podelili tudi odlikovanja najbolj zaslužnim aktivistom RK. Ob tej priložnosti bodo učenke poklicne šole BETI uprizorile dobro naštudirano igro »Raztrganci«. Vabljeni vsi občani!
■ ZELENICE PRED NOVIMI BLOKI so delavci Komunalnega podjetja v glavnem uredili in posadili razno okrasno grmičje in drevje. Zemlja pa je precej ilovnata in zato čakajo, da bodo z gradbišča, na katerem so te dni začeli kopati temelje za nov gasilski dom, pripeljali dovolj zemlje, ki jo bodo potem razsuli po bodočih zelenicah. Posadili bodo tudi travo, vendar šele zdaj ko je padel dež, na katerega je razpokana zemlja čakala skoraj dva meseca.
■ ZADNJI SEJEM V METLIKI
je bil spet dobro založen in obiskan. Cene moki, žitu in semenju so bile iste kot na prejšnjem sejmu, le jajca so se nekoliko pocenila: prodajali so jih po 35 par. Veliko je bilo na trgu paradižnikovih sadik. Sprva so prodajalke zahtevale za vsak kos 25 par, na koncu sejma pa so prodajale sadiko tudi po 10 par.
H SKORAJ 300 UČENČEV HRVAŠKIH šol iz bližnje okolice Metlike je ta teden obiskalo Metliko in si med drugim ogledalo kino predstavo in Belokranjski muzej. Mnogi učenci so bili na tem izletu prvič v kinu.
H GASILSKA PIONIRSKA ČETA v Metliki šteje letos blizu 40 pionirjev in pionirk, ki jih vodi tov. Miloš Tancik. Na rednih sestankih se spoznavajo z osnovami gasilskega dela, z gasilskim orod-
»Pogoji so prehudi«
Stanko Vraničar je kmet iz čuril in je na Vinomeru izgubil največ 1 hektar in
3	are vinograda:
—	Od tega, kar sem imel
jem, s pravili požarne varnosti in drugim. Sami vneto vadijo z orodjem, plezajo, se spuščajo po vrvi itd. V kratkem bodo dobili tudi pionirske uniforme. Tov. Tan-cik upa, da bodo do praznovanja 100-letnice gasilskega društva v Metliki, ki bo drugo jesen, metliški gasilci pionirji že dobro izurjeni in bodo na telovadnem nastopu marsikaj pokazali.
■	NA METLIŠKI OSNOVNI ŠOLI je bila minulo nedeljo orientacijska konferenca, naslednji dan pa roditeljski sestanek, na katerem so bili starši seznanjeni s šolskim uspehom pa tudi neuspehom svojih otrok. Starši tistih, ki letos dokončujejo osemletko, so se zanimali zlasti za pogoje vpisa v srednje šole, za poklice, štipendije itd.
B ČRNOMALJSKI BEAT AN-SAMBEL Pussyke je v nedeljo zvečer nastopil tudi v Metliki v dvorani Partizana. Nastopajoči so za dobro izveden program zlasti pri mladih poslušalcih poželi lepo priznanje.
70 milijonov čaka
Metliški most čez Kolpo bi morali že zdavnaj začeti popravljati, vendar z deli še niso začeli. Cestni sklad SRS je za popravilo tega mostu zagotovil že 70 milijonov dinarjev, medtem pa sosednja republika Hrvatska še ni rešila vprašanja sofinanciranja. Dokler svojega prispevka ne bodo zagotovili na Hrvaškem, bo tudi naših 70 milijonov čakalo, čakajo pa fcudi občani, posebno tista, ki jih je zapora mostu za ves težji promet močno prizadela.
V	nedeljo vabijo v Drašiče
Krajevna skupnost v Dra-šičih namerava s pomočjo vaščanov in organizacij prirediti v nedeljo, 19. maja popoldne, veliko vrtno veselico, na katero vabijo vse prijatelje pristne belokranjske kapljice in dobre pečenke. Prireditelji obetajo veselo zabavo, na kateri tudd glasbe ne bo manjkalo, če bo lepo vre me, bo veselica na prostem, sicer pa v novem gasilskem domu. Dobiček prireditve je namenjen ekskurziji domačih vinogradnikov, ki si nameravajo ogledati sodobno vinogradništvo na Štajerskem in v Avstriji.
Za 3-krat več zelenic v Metliki
Komunalno podjetje ’e uredilo letos zelenice pred novimi stanovanjskimi bloki na Cesti bratstva in enotnosti ter pred vinsko kletjo. Metlika je dobila okoli 6 arov novih zelenic razen tega pa so zasajene s cvetjem mnoge okrasne gredice pred javnimi stavbami, kjer je opaziti fcudi cvetje, zasajeno v na različne načine oblikovanih cementnih posodah. Ves v cvetju in lepo urejen je fcudi nasad pred Zdravstvenim domom. Metlika je polna zelenja in cvetja, kar daje lepo spričevalo prizadevnosti komunalnega podjetja.
Drobne s Suhorja
B PRETEKLI TEDEN se je na
Suhorju prvič sestal novoizvoljeni odbor krajevne organizacije Rdečega križa. Za predsednico so izvolili Marijo Radkovič z Dol. Suhorja, obenem pa si zastavili obširen delovni načrt. Novi odbor je že začel s pripravami na krvodajalsko akcijo, ki bo 29. in 30. maja.
B PODMLADKARJI RK na osnovni šoli Suhor pridno nabirajo zdravilna zelišča in tekmujejo med seboj kdo bo nabral več. Rezultati bodo objavljeni 25. maja, ko bodo na šoli spet priredili dan cvetja.
B V NEDELJO, 12. MAJA je bil dobro obiskan roditeljski sestanek, na katerem je staršem govoril o vzgoji otroka v družini pedagog iz Ljubljane prof. Milojko Vidmar. S predavanjem so bili starši zelo zadovoljni.
Sproščen pogovor med kmeti, predstavniki občine, zadruge in organizacij je pokazal, da urejanje lastninskih odnosov na Vinomeru in v Vidošičih' ni nerešljiv problem.
Pogovor z zdravnikom
HELENA PUHAR
i/h
%
Ko se je Alenka po letošnjem taborjenju zelo pritoževala čez vodjo, ki se je sila razburjal, ker so nekateri fantje in dekleta »na svojo rolko« odšli na dvodnevna izlet, sta roditelja porabila to priložnost za pogovor, ki naj bi ju opozoril na resnost takšne sproščenosti.
— Ne razumem te prav, zakaj se ti zdi zaskrbljenost vodje taborjenja tako nespametna, — je dejala mati.
— Oh, saj veš, šli so gotovo sami zaljubljenci, — se je ponorčeval Matjaž.
— No, ali je potem zaskrbljenost umestna ali ne? — je
Kaj pa pričeske?
Prav kot moda v oblačenju in ličenju obraza se tudi moda pričesk neprestano spreminja. Zadnja leta je imelo pomembno mesto toupiranje las, ki je lasem več ali manj škodovalo in so ga spretni frizerji že lani opustili. Letos pa je veliko novega prav v pričeski. Moda »Bonnie in Clyde« je pustila ostro sled tudi pri mojstrih pričesk. Vse so valovite, »kodrčkov« je zelo veliko, lahko pa so lasje tudi kombinirano počesani: pol gladki, pol ko-drani. To pride v poštev predvsem pri dolgih laseh; ti so od spredaj popolnoma gladko počesani nazaj in speti na vrhu glave odkoder padajo v velikih kodrih na vrat. Posebno v čislih so kodri, ki so videti, kot da smo jih sne
li	iz navijača in pustili
Pomembno mesto pri oblikovanju pričesk po letošnji modi ima lak za lase. Izbira pa je že velika, tako na domačem kot na tujem trgu. Pri nas smo dobili odličen lak za lase
—	Floid, ki ga po licenci pripravlja Krka, tovarna zdravil. Floid je pakiran v lični embalaži z razpršilcem, ki omogoča precizno razprševanje laka po laseh. Pohvale vredna lastnost Floida je, da ne masti in ne suši. las, je prijetno, diskretno odišavljen. Prav ta mili vonj mu daje možnost, da ga uporabimo pri ženski pričeski prav tako kot pri moških. Floid je močan, rad pa se s krtačo izčeše iz las, ne da bi jih kakor koli poškodoval.
Ko vzamete navijače Iz las, lase počešite s krtačo v želeno obliko pričeske. Z glavnikom oblikujte pričesko do konca in pri tem ne pozabite na kodre. Sedaj šele, in ne že med če-sanjem, pride na vrsto lak za lase. Razpršilec naj bo 25 cm oddaljen od las, proč od ognja oz. velike vročine. Lak za lase nanesite enakomerno po vsej pričeski, 'da vam bo tako ostala trajneje oblikovana v želeni smeri. Svetujem vam, da imate lak za lase Floid vedno v omari s kozmetiko. če boste morali nepričakovano na važen sestanek in ne boste imeli časa za frizerja, vam bo pri domačem oblikovanju pričeske Floid zvest pomočnik.
Ph. Manja Pečnik
zanimalo mater, kako bosta sodila otroka.
Matjaž se je na vprašanje samo namrgodil in zraven skomignil z rameni ter segel po časniku. Vendar se je materi zdelo, da je brezbrižnost bOlj hlinil, pri tem pa pogovor vneto vlekel na ušesa, Alenka je stvar vzela na moč resno. Trdila je, da nič posebnega, če so mladi ljudje tudi zaljubljeni.
— To se razume, Alenka, — je pritrjevala mati. — Nasploh ni nič čudnega, če je človek zaljubljen. In seveda prav tako ne, če se dekleta in fantje pri sedemnajstih ali osemnajstih letih radi yidijo. Tako je od nekdaj bilo, je in tudi bo. Taka je pot narave. Če samo pomislim, kako si se ta še pred enim letom ali dvema rada zmrdovala nad fanti, lahko kar sama na sebi ugotoviš, kako se človekovi pogledi na vrednost odnosov med spoloma v mladosti temeljito spremenijo.
— No, in če je vse tako naravno in prav, čemu potem tako razburjanje? — je dekle spet napeljalo pogovor na prejšnje vprašanje.
če je življenje pretrdo. In zakonsko in družinsko življenje ber skrb za otroke je pretežko breme za premlade ljudi, ka še sami sebe ne morejo preživljati, nimajo še urejenega svojega kotička in tisoč stvari, ki so za srečno sožitje med dvema človekoma tudi važne in potrebne.
»To vse sodi k poštenosti med mladimi ljudmi!«
— Oh, mama, ti pa tudi vidiš v vsakem nedolžnem izletu že ne vam kaj, — se je branila Alenka. — Saj so šli vendar samo na izlet, saj ni treba zmeraj misliti na to, da so ne vem kaj imeli med seboj. Odrasli gledate na to zmeraj skozi svoja očala ...
France Slana: ALENKA
—	Da, to je tisto. Zakaj se je potem vodja taborjenja razburjal, ali je bilo to potrebno ali ne? Denimo, da je bilo razburjanje morda res odveč, zaskrbljenost pa po moji sodbi nikakor ne. Vodja je zrel človek, ki pa je bil nekoč tudi sam mlad. Zato dobro pozna stvari, ki jih mladi ljudje po navadi ne poznate. Predvsem ne veste, da je ljubezen sicer res čudovita stvar, ki pa se kaj hitro sprevrže tudi v bolečino in celo v nesrečo, če ne ravnamo premišljeno. Ve tudi, da se predvsem mlad človek zelo hitro razvname in da je zlasti pri mladem človeku meja med spolnim vzburjenjem ter privolitvijo v osebne odnose med spoloma veliko ožja kot pa kasneje, v zrelejših letih. Zato mladi ljudje hitreje privolijo v nepremišljene spolne odnose kakor odrasli. V teh odnosih pa moramo vendar biti tudi premišljeni, če hočemo sebi dobro. Kar poglej malo okoli sebe, pa boš videla, da je res tako. Nezakonske matere so po navadi mlada in neizkušena dekleta. Zakaj? Ker so morda pokvarjena ali kaj? Niti najmanj. Ker so mlada, polna življenja, pa toliko manj polna življenjske modrosti, izkušenosti, previdnosti in razsodnosti. Torej vidiš, da življenje samo potrjuje to trditev. Kar spomni se na sosedovo Jasno. Se ni dokončala šolanja, in že je zanosila. In ti sama veš, da s svojim sedanjim življenjem ni najbolj zadovoljna. Vsaj začasno je morala pustiti šolanje in veliko vprašanje je, če bo kdaj dosegla poklic, ki si ga je želela. Z Matijo sta se sicer poročila, toda ona živi pri svojih'starših, on pa pri svojih. Po pravioi povedano: preden sta se odločila za odnose, nista o posledicah nič ali pa sta vsaj premalo premišljala. In tako sta si premlada naložila bremena, ki so pretežka zanju. Veliko vprašanje je, če jih bosta mogla nositi in pri tem ohraniti ljubezen in medsebojno naklonjenost. Ljubezen sicer res »gore prestavlja«, toda izkušnje kažejo, da se dostikrat tudi ohladi.
— To ti prav rada verjamem. Mladi ljudje po navadi mislijo tako. Toda ne pozabi tistega, na kar sem te že opozorila, da se namreč mlad človek kaj hitro spolno razvname. Zato je zanj že sama ugodna priložnost nevarnost. Saj poznaš pregovor, da priložnost napravi tatu. To seveda ne drži dobesedno, ker ne krade vsak, ki bd imel priložnost kaj ukrasti. Toda v pregovoru je vendar del resnice. To namreč, da se človek ob priložnostih teže vzdrži, kot če takih priložnosti ni. Zato je pametno, da se jim ne izpostavlja. In takile »izleti na svojo roko« pomenijo nepotrebno izpostavljanje. Mladi ljudje ne veste, da v vaših letih ni treba ne vem kaj, da izgubiš razsodnost. Po navadi se začne že z na videz čisto nedolžnim približevanjem: najprej pomenki o ljubezni, potem nekaj stiskov rok, poljubov in objemov. To je v vaših letih nevarna igra, ki se ji ne kaže izpostavljati. Mislim, da spada k poštenosti, da dekle ne zapeljuje fantov s spogledljivim vedenjem, in seveda enako, da fant ne zapeljuje deklet. Da je posebno dekletom priporočati večjo previdnost, je jasno. Dekle odnosi globlje zadevajo in imajo zanjo daljnosežnejše posledice. Kar še enkrat se spomni Jasne. Njen otrok in njen zakon sta gotovo posledi-dica takih nepremišljenih priložnosti in premalo pretehtanih odnosov. Veš, materinstvo in očetovstvo je lepa stvar, toda samo v primerih, ko smo si ga želeli. Brez tega pa je breme, ki ga prenašamo z nejevoljo In nestanovitnostjo. Razen tega pa je mlad človek še tudi hudo vihrav in nestanoviten. Največkrat sploh ni zares zaljubljen v človeka, marveč v ljubezen samo v to čudovitost, o kateri je že toliko slišali in Id ga vabi v svojo zapleteno igro, se mu dobrika — a je v resnici še ne pozna. Ko se mu ponudi prva prilika za to, da bi jo okusil, že misli:’ »Tukaj je, to je!« Danes Je do kraja prepričan, da je zaljubljen v tega oziroma to, Jutri sreča drugega oziroma drugo, pa je
lahko vanj oziroma vanjo zaljubljen desetkrat bolj. To ni niti najmanj čudno in tudi ne napak. Kaj sem hotela s tem reči? Nič drugega kot to, da bi se vsak mlad človek tega svojega stanja moral dobro zavedati. Zavedati se, da je šele iskalec, ne pa, da je tisto, kar išče, že našel. Dokler pa je šele iskalec, ne more ravnati kot človek, ki je že našel in se odločil. V tem je jedro stvari. Dokler si nismo iz srca in prepričanja rekli: s to oziroma s tem bi hotel živeti, deliti dobro in zlo, ne bd smelo priti do spolnega občevanja. ’
Da ju ne bi prva srečanja z življenjem razočarala ...
— Beži, no, — je tedaj posegel v pogovor Matjaž in odložil časnik. — Kdaj pa lahko človek kaj takega sploh zanesljivo reče!?
— Prav praviš, Matjaž. Tudi kasneje se še lahko zmotimo. Toda verjetnost je vendarle manjša. Tja do dvajsetega ali petindvajsetega leta smo že marsikoga srečali, se temu in onemu približali, se s tem in onim malo pobliže seznanili in zato malo starejši le lahko z večjo zanesljivostjo izbiramo in izberemo. Sami smo bolj ustaljeni, manj vihravi in zaletavi, manj nas omamlja mamljiv zunanji blišč in podobno, manj nas obmamlja mknljiv »ujeli« samo na lep obraz, mikavno postavo, zvonek smeh, oziroma dekle na fantovo duhovitost, široka ramena, obilno duhovičenje v družbi. Bolj znamo človeka oceniti kot celoto, začne nas bolj zanimati, kakšen je kot človek, kako v življenju premaguje težave, kako se bori, kakšna so njegova zanimanja, pričakovanja, kako se vede v veselju in težavah, šele ko ugotovimo, da v najvažnejših življenjskih položajih ravna na način, ki nam je osebno všeč, ki. nas ne bo dražil in odbijal, marveč privlačeval in pomirjal, se odločamo po tistih stvareh, ki so za skupno življenje res važne.
— Ti letaš visoko s pogoji,
—	se je nasmehnil Matjaž. — Kateri mlad človek pa bo tako dolgo čakal?
— Da, taki ste posebno fantje, — je rekla mati. — Fantje in dekleta imajo v vajinih letih iskanja pogosto precej različne potrebe in želje. Medtem ko dekle pogosteje sanjari o tem, da bd srečala fanta, ki bi jo imel rad, ji govoril o ljubezni, jo občudoval, skratka uživa že zgolj v tem, da je fant »nor« nanjo, pa je fant pogosto precej manj romantičen. Večkrat se približuje dekletom samo zato, da bi zadostil svojim čisto telesnim spolnim potrebam. Ko se mu to posreči, je njegove »ljubezni« naenkrat konec, ker je v resnici sploh ni bilo. Dekletu, ki pa je mislilo na nekaj povsem drugega, to lahko prinese bridko razočaranje .. • če je bilo take vrste njeno prvo srečanje z moškim, lahko po tej prvi izkušnji povsem napak oceni odnose med spoloma sploh. Ne verjame nikomur več in ni zmožna nikoli ali vsaj dolgo ne več pravega zbližanja tudi ne s kom drugim. Razumela bosta, da pomeni torej tak odnos hudo zlorabo drugega človeka, pa tudi če recimo nd prišlo do zanositve. Mi smo s takim ravnanjem nekaj v njem ubili, ubili vero v najlepše, kar veže ljudi — vero v poštenje in ljubezen. S tem smo morda vzeli največ, kar človek sploh ima in more doseči.
Pravilna in potrebna prehrana
I. vitamine, topne v maščobah ali liposolubilne vitamine:
1. akseroftol ali vitamin A
2. kalciferol ali vitamin D
3. tokoferol ali vitamin E
4. menadional ali vitamin K
II. vitamine, topne v vodi ah hidrosolubilne vitamine:
1. B kompleks vitaminov
a) tiamin
b) riboflavin	N
c) niacin
d) piridoksin
e) antipemiciozni faktor
f) folna kislina
g) biotin
h) pantotenska kislina
2. askorbinska kislina ali vitamin C
3. rutin ali vitamin P
Opazili ste, da niso vitamini razdeljeni samo po abe-ceni, kakor včasih, pač pa da imajo še drugo ime. Razdelitev po abecedi se opušča, nadomeščajo jo imena njihove kemične sestave ali pa fiziološkega delovanja. Ker pa najdete tu ah tam še tudi abecedno imenovanje, sem zaradi večje jasnosti upošteval oboje. Pri vitaminu B opažate, da gre za kompleks vitaminov, in ne za enega samega. Omenil sem le najvažnejše, vseh nisem upošteval. Najdemo jih navadno skupaj, vendar je večkrat izražena posamezna avitaminoza, zato je prav, da vemo za delovanje.
Akseroftol je topen v maščobah. Zato ga najdemo v jetrih živali, posebno v ribjih, v ribjem olju, v jajčnem rumenjaku, surovem maslu in mleku. Kot provitamin A je v obliki barvila korotin v korenju, koruzi in vseh rumeno obarvanih povrtninah. Iz korotina narede naša jetra akseroftol. Ta vitamin uravnava rast telesa, varuje kožno površino in površino sluznic, brani pred okužbami in skrbi za pravilno delovanje oči. Če ga manjka, nastopi pri otrocih zastoj v rasti, pri odraslih pa hujšanje, utrujenost, kurja slepota, sušenje ali celo popolna okvara ro-ženice v očesu, okvara kože in neodpornost proti boleznim. Največ takih pojavov je spomladi. S pravilno prehrano uredimo stanje, če pa ne gre drugače, ga predpišemo kot zdravilo.
Tudi kalciferol je topen v maščobah. Zato ga je največ v jetrih rib in drugih živalih, v surovem maslu, mleku in jajcih. Njegova provitamina sta ergosterin in de-hidroholesterol, ki ju ustvarja človeški organizem in se pod vplivom ultravijoličastih sončnih žarkov spremenita v inačici kalciferola. Kalciferol je protirahitični vitamin, ker pomaga kalciju in fosforju vgradtav v kosteh. Poleg tega pa še povečuje . zmožnost strjevanja vkryi in sodeluje pri preprečevanju krčev, Ići so posledica 'nepravilnega delovanja priščitničnih žlez. Za dojenčka potrebujemo 300 do 400 mednarodnih enot D vitamina na dan, enako dozo potrebuje otrok v rasti in razvoju, nosečnica in doječa mati. če ga ni dovolj v hrani in če sončenje ni mogoče, potem ga damo še kot zdravilo.
Tokoferol se topi v maščobah. Pravimo mu tudi spolni vitamin ali vitamin plodnosti. Najdemo ga v kalčkih rastlin, v surovem maslu, mleku in nerafiniranih oljih. Ureja plodnost, vzdržuje nosečnost, pomaga spolnim organom. Avitaminoza privede do neplodnosti, nepravilnega razvoja spolnih organov, do nerednosti menstruacije. Dovolj ga je v zgoraj navedeni hrani in v črnem kruhu. Seveda ga po potrebi dodajamo kot zdravilo.
Velikan z nagradami
Čeprav vam trgovina ponuja že kar precejšnjo izbiro detrgentov za različne vrste pranja, smo med njimi zlahka opazili še enega. Pojavil se je sicer šele pred nekaj tedni, ‘ toda že je prodrl v naše domove. To je Oskar total, detergent, ki nas spominja na Oskar novi, vendar imata skupno le to, da sta oba za ročno pranje in da ju izdeluje'mariborska tovarna Zlatorog.
Inštitut te tovarne je namreč po temeljitih raziskavah v novem detergentu združil vse, kar je bilo doslej dognanega o pralnih sredstvih te vrste. Znatno večji odstotek preborata in optičnih belil daje novemu detergentu Oskar total tiste sposobnosti, ki jih čisto pranje najbolj potrebuje. Oskar botal se tudi močneje peni. Spričo vsega tega je pranje zares prijetno, perilo pa snežno belo in mehko dehteče.
Poleg vsega tega je proizvajalec postavil v ospredje tudi skrb za perice. Novi detergent namreč vsebuje sestavino, ki varuje roke pred vsakim škodljivim vplivom. To je prav gotovo zelo razveseljivo, saj bistveno spreminja naš odnos do ročnega pranja.
Naj takoj omenimo še no-
vo, praktično, lepo in sodobno embalažo. Na eni strani prijetno učinkujejo žive barve, na drugi strani pa so izčrpna navodila za pranje belega in pisanega perila. Nedvomno je dokaj praktično tudi to, da lahko izbiramo med zavitki po 200 in 500 gramov.
Skratka: Oskar total zaradi svoje elementarne pralne moči igraje odstranjuje vsako umazanijo. Zato je Oskar total res velikan med detergenti. Prav zato je mariborska tovarna Zlatorog z njim zares uspešno povečala svojo družino kakovostnih in priznanih pralnih sredstev. S tem je ustregla vsem, ki ročno perejo vse, hkrati pa tudi tistim, ki večkrat morajo ročno prati posamezne kose perila.
Da bi bilo zadovoljstvo popolnejše, se je proizvajalec odločil tudi za nagrade. V zavitkih detergenta Oskar total so kuponi z oznako nagrade. Vsak mesec bo Oskar total razdelil med svoje potrošnike 5 superavtomatskih pralnih strojev Gorenje in še 300 drugih nagrad.
Le eno je važno: ne spreglejmo kuponov, ki jih moramo seveda takioj poslati na naslov:	ZLATOROG, MARI-
BOR.
TRISTAN BERNARD:
ZAHVALE
GOSPODU DOKTORJU SAINT — GRACYJU!
Tehtal sem 250 funtov in mi nobeno odvajalno sredstvo ni več pomagalo. Tedaj mi je znanec, ki ga je sama božja previdnost poslala, dal vaš naslov, spoštovani gospod doktor. Ubogal sem vaš nasvet, uporabljal sem vaš sistem »koristnih pohodova in sem po sedmih mesecih izgubil 34 funtov. Z odkritosrčnih veseljem se vam zahvaljujem.
LARTHUR, trgovski nameščenec
GOSPODU DOKTORJU HENRYJU DUTARSU!
Podpisani Larthur, trgovski nameščenec, izražam s tem gospodu doktorju Henryju Dutarsu svojo odkritosrčno hvaležnost. Zaradi napornih trajnih pohodov so mi sklepi in noge otekli. Srečna zvezda me je privedla k nekemu pacientu gospoda dr. Dutarsa. Ubogal sem njegov nasvet, vsak dan sem namakal svoje noge in sklepe po tri ure v raztopljeni glini. Po šestih
Ljudska modrost
Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka.
Kjer je veliko blaga, tam je tudi dosti jedcev. Gredo voli k jaslim, a ne jasli k volom.
Dober počitek je pol dela.
Kjer je žena pijanka, gre povodenj skozi hišo.
Dober prijatelj in star denar sta veliko vredna. Greh je, svoje pustiti in kaj tujega vzeti.
Dober sosed je boljši kakor deset stricev.
Kjer ' je veliko vpitja, tam je malo užit ja.
Dober začetek je pol dela.
Greh se pove, grešnik pa ne -
Dobra beseda najde dobro mesto.
Hitrica ni dobra.
Dobra misel pol zdravja Ne boj se tistega, ki govori, ampak tistega, ki molči.
Dobra trgovina ne išče kupca.
Gre s trebuhom za kruhom.
Dobremu človeku je težko par dobiti.
Dobro blago samo kujoča najde.
Gruntec pravi:	»Obdeluj
me, če ne, bom pa jaz te-be.
mesecih so otekline popolnoma splahnele.
LARTHUR, trgovski nameščenec
GOSPODU DOKTORJU TRACHETU!
Kopanje v raztopljeni glini skozi šest mesecev po tri ure na dan je povzročilo, da sem hudo obolel na dihalnih organih. Po srečnem domisleku sem se obrnil na vas, spoštovani gospod doktor, in sem po zaslugi Vašega zdravljenja z elektriko dosegel, da sem svoje trpljenje v enem letu ukoraj docela odpravil. LARTHUR, trgovski nameščenec
GOSPODU DOKTORJU OSKARJU BLOCKU, SPECIALISTU ZA ŽIVČNE BOLEZNI!
2e več mesecev sem trpel na živčnih krizah, halucinacijah, nespečnosti in takem, kar vse je bilo zakrivilo zdravljenje z elektriko. Previdnost me je privedla k vam, velespoštovani gospod profesor. Vaše zdravljenje z bromom me je popolnoma ozdravilo. Do smrti Vam bom hvaležen. LARTHUR, trgovski nameščenec
GOSPODU DOKTORJU HENRYJU DE BEAUPILOREJU!
Moje življenje v preteklem letu je bilo eno samo trpljenje. Moj želodec je bil zaradi čezmernega uživanja broma v takšnem stanju, da sem se moral bati najhujšega. Nebo se me je usmililo in sem zvedel Vaše ime. Bolniška hrana, ki ste mi jo predpisali, je zahtevala zgolj močnate jedi, ki so mi prehrano dokaj izboljšale. Večno Vam bom hvaležen.
LARTHUR, trgovski nameščenec
GOSPODU DOKTORJU BEAUMARTINU!
Želite poročilo o uspehih Vašega zdravljenja, da ga predložite Akademiji za zdravstvo. Tu ga imate! Samo ne vem, če bo ustrezno Vašim namenom.
Pred mesecem sem se prišel k vam zdravit; ker sem se hranil zgolj z močnatimi jedmi, je moja telesna teža zrasla na 325 funtov.
Nasvetovali ste mi, naj nabavim konja in naj vsak dan nekaj ur jezdim. Res sem že v treh dneh izgubil sedemdeset funtov
Da, resnično: natanko sedemdeset funtov. To lahko izpričam pred Akademijo. Vsekakor pa je treba za razumevanje tega naglega upad-ka na teži pripomniti, da imam le še eno nogo. Na svoji prvi ježi sem padel 's konja in so mi morali levo nogo odrezati.
LARTHUR, trgovski nameščenec
Humoreska na francoski način
Gigi je imela zaročenca in ljubila ga je. Tako zelo, da je nekajkrat na dan telefonirala v njegovo odvetniško pisarno, »samo da bi slišala njegov glas.«
A on, dobričina, se je sprijaznil s to malce neznosno kontrolo in z angelskim mirom odgovarjal na njena vprašanja. Sicer pa je bil pogovor vedno enak.
»Kako si kaj?«
»Dobro.«
»O, ljubi, gotovo imaš veliko dela?«
»Kajpada!«
»Si hud, ker te kličem?«
»Niti najmanj.«
»Boš prišel z avtobusom ali s tramvajem?«
»Ne vem . .. bom še ' videl ...«
Toda lepega dne je mladi odvetnik spoznal neko plavolasko. In ni se ji mogel odreči ... Sestajala sta se pač, kadar ni zahajal k zaročenki oziroma takrat, ko bi moral biti v pisarni. Toda kako rešiti problem s telefonom?
»Nič lažjega,« se je vmešal ijekaj starejši in bolj »izkušen« odvetnikov družabnik. »Cemu pa služi magnetofon?«
»Točno,« je pritrdil dvakrat zaljubljeni mladenič, kupil magnetofon, posnel vsakodnevni pogovor z zaročenko in odgovarjanje prepustil družabniku.
Trik je vžgal. Zaročenka je vsako ali vsako drugo uro dvignila slušalko, zahtevala zvezo z zaročencem in takrat
Magnetofon
se je začel vrteti magnetofonski trak.
»Kako si kaj?«
»Dobro.«
»O, ljubi, gotovo imaš dosti dela?«
»Kajpada.«
In razgovor.se je avtomatsko ponavljal.
A kaj, odvetniki so čvekači, posebno mlajši se radi hvalijo, in tako je neki zlobni anonimus obvestil zaročenko, da je mladega odvetnika videva z neko plavolasko. Užaljena zaročenka je pismo položila na mizo, segla po slušalki in zahtevala zvezo. Ko se je trak začel obračati, je hitela sikati:
»Vse sem zvedela.«
»Dobro.«
»Dobro? Torej je res, da me varaš?«
»Kajpada.«
»Potemtakem priznaš ... Med nama je vse končano ... Pa ti ni niti najmanj žal?«
»Niti najmanj.«
»To je torej tvoj odgovor! Ti si cinik, brezobzirnež ...« Razgovora . je bilo konec, naše zgodbe pa ne. Zaročenka je prav tako imela »izkušenega« svetovalca v osebi svoje matere. Razkurili sta se in sklenili, da bo poroka že prvo nedeljo.
Kaj pa odvetnik in plavolaska. No, njuna idila je minila. On je razbil magnetofon, ona pa zaupno pripoveduje prijateljici, da je ločitev samo začasna.
Miodrag Todorovič:
Majhna razprava o pljuvanju
»Kadarkoli pljunem, se že najde kdo, ki to napačno tolmači. Ljudje si kar izmišljajo razloge: pa za to... pa za ono... Toda jaz, bratec, pljujem iz povsem drugih razlogov. Žleze mi ne delajo, kakor je treba, mater mi... Mi ne verjamete? ... Glej ga, mater mu ... Kaj sploh imam pravico pljuniti, če se mi že zahoče pljuvanja?!«
»Meni boš to tvezil? žleze, kaj?«
»Ampak, človek, verjemi mi...«
»čisto prav imajo ljudje, ko te kritizirajo. Pljuvanje ni higienično ...«
»Zato, bratec, se boš pa ti malce obrisal-Zakaj, bratec, ni vse v higieni... hočem reči, v dobesedni higieni... Poznamo še drugo higieno ... moralno... Misli kar hočeš, toda kadar malce pljunem na določene reči, mi je precej laže pri duši.«
SMEH
STOLETIJ
Nekega večera je Wells prišel v elegantno londonsko gledališče oblečen v navadno obleko. Vratar ga je opozoril, da v taki obleki ne more v gledališče, rekoč:
»Poglejte, kako so oblečeni obiskovalci v parter-ju!«
Wells pogleda na globoke damske dekolteje in pravi:
»Ne, srajce pa ne bom slekel! Grem raje domov!« *
Za časa bivanja v Ameriki je Wells kritiziral vset kar so mu pokazali Ko je pri nekem zajtrku grmel nad gospodarstvom trustov, so mu dejali:
»Gospod Wells, vam pa res ni prav nič všeč! Bodite pravični vsaj s prelepim kipom Svobode, ki ponosno dviga svojo glavo nad našim pristaniščem.«
»Zakaj pa ne?« je strupeno odvrnil Wells, »saj sta menda edino pri njem sledili vzorom drugih narodov, ki postavljajo najlepše spomenike svojim mrtvecem.«
*
Kralj George V. je bil v mladih letih mornar na križarki. Višji častnik mu je ukazal, naj izračuna položaj ladje. Ko je princ nalogo izvršil, se je častnik odkril in vzkliknil:
»Odkrijte se visokost! če smemo verjeti računom vaše visokosti, plove-mo naravnost v ivestmin-strsko katedralo ...«
Angleški politik Amery je hotel med prvo svetovno vojno k vojakom. Poslali so ga na Flamsko k polkovniku, ki je poslanca bolj hladno sprejel.
»Kaj pa sploh znate pametnega?« ga je vprašal.
»Ne vem ... Upam, da bom znal izvršiti, kar mi boste veleli«
Polkovnik ni upal, da bi bil mož — civilist — za kako vojaško rabo, vendar mu je dal neko knjigo z naročilom:
»Tu imate odlično knjigo o Sebiji, ki jo je izda-
lo	vojno ministrstvo. Pazljivo jo preštudirajte in mi pridite čez šest tednov poročat o njej. Po tem, kar mi boste povedali, bom spoznal, za kaj vas bom morebiti lahko uporabil. Boste zmogli?«
»Gotovo,« je zelo resno odvrnil Amery, »kajti to knjigo sem spisal jaz. Pisal sem jo tri tedne; upam, da jo bom lahko v šestih tudi prebral.«
Delo Alphonsa Daudeta, ki se je rodil , 1840 v Nimesu in umrl 1897 v Parizu, štejejo v obsežno in rodovitno plast francoskega naturalizma- Prvi uspeh je dosegel z avtobiografskim romanom »Malček« (1868), nato pa je zaslovel z dvema zbirkama proze, izmed katerih je zlasti prva še dandanašnji ohranila v celoti svojo lepoto in pomen: »Pisma iz mojega mlina« (1869) in »Po-nedeljske zgodbe« (1873). Spisal je vrsto romanov, med katerimi so najpomembnejši »Sapho« (1884), »Nabab« (1878), »Kralji v izgnanstvu« (1880), »Numa Roumestan« in »Jack«. Francoski humor predstavlja Daudetova trilogija o Tarta-rinu iz Taraskona, provansalskem bahaču, filistru, blebetaču, ki zlasti v prvi knjigi imenitno upodablja nekatere negativne in vendar po svoje prikupne lastnosti francoskih južnjakov. Daudet je med Slovenci po prevodih že dobro znan. Tole je njegova, kakor sam pravi, »fantastična povest«.
»Obtoženka, vstanite!« je dejal predsednik.
Na ostudni klopi požigalk se je nekaj zganilo in neko brezoblično in od mraza šklepetajoče bitje, je stopilo korak naprej in se naslonilo na ograjo pred sodniško mizo. Bil je to sveženj cunj, preluknjanih cap, koščkov blaga, trakcev, suhih rož, starih peres in pod vsem tem reven, osušen obraz, ves ožgan od sonca, naguban in razpokan, kjer je
ALPHONS DAUDET:
VILE
sredi teh gub iz dveh majhnih črnih oči pobliska-vala zloba, kakor miglja z repom martinček iz luknje v starem zidovju.
»Kako vam je ime?« se je glasilo vprašanje.
»Meluzina.«
»Kako, pravite ? ...«
Zelo resno je odgovorila:
»Meluzina.«
Pod košatimi brki dragonskega polkovnika se je predsednik nasmehnil, toda ni trenil z očesom:
»Starost?«
»Ne vem več.«
»Kaj ste po poklicu?«
»Jaz sem vila!...«
Na mah so se občinstvo, sodni dvor in celo sam vladni poverjenik, skratka vsi so se silno zakroho-tali; nje pa to ni nič zmedlo, in s svojim jasnim
in meketajočim glasom, ki se je dvigal visoko pod strop dvorane in plaval tani kakor zvok iz sanj, je starka povzela:
»Ah, kje so vile Francije? Vse so pomrle, dragi gospodje. Jaz sem poslednja; nobene ni več razen mene. Prav res, velika škoda je, zakaj Francija je bila mnogo lepša, ko je še imela svoje vile. Me smo bile poezija dežele, njena vera, njena nravstvena preprostost, njena mladost. Vsi kraji, ki smo jih rade obiskovale, globine zaraščenih parkov, kamni ob vodnjakih, stolpiči starih gradov, megla po ribnikih in prostrane močvirne goličave so dobivale zaradi naše navzočnosti ne vem kaj čarobnega in vzvišenega. V fantastični luči legend so nas ljudje videli, kako hodimo skoraj prav povsod in kako se v blesku luninih žarkov vlečejo za nami krila ali pa kako tekamo po prstih čez travnike. Kmetje so nas imeli radi, častili so nas. *
V	preprostih domišljijah se je z našimi čeli, ovenčanimi z biseri, z našimi vilinskimi paličicami in našimi začaranimi preslicami mešalo malce strahu z oboževanjem. Tako so naši vrelci ostajali zmerom čisti. Kmečki vozovi so se ustavljali na potih, ki smo jih me varovale. In ker smo vlivale ljudem spoštovanje pred vsem, kar je staro, me, ki smo najstarejše na svetu, so puščali, da so se gozdovi razraščali po mili volji od enega konca Francije do drugega in da so se kamni rušili sami od sebe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60000 izvodov !
21
švicarska tovarna čevljev v bližini Basela išče
ŠIVILJE ZA ŠIVANJE ČEVLJEV
Dajemo naslednja zavarovanja; socialno, starostno In družinsko zavarovanje, kakor tudi zavarovanje zaradi nesreč prt delu. Nudimo stanovanje s tekočo toplo in hladno vodo.
—	Treba nam je poslati dokumente: delovno potrdilo o zadnji zaposlitvi (prevedeno na nemški jezik), življenjepis s fotografijo in rojstni list.
Dokumente pošljite na naslov: Schuhfabrik MINERVA AG, CH 2900 Porrentruy, Schweiz.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
HOTELA GRAD OTOČEC
razp isuj e
PROSTO DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu, ali srednja strokovna izobrazba z najmanj osmimi leti prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu.
Razen navedenih pogojev morajo kandidati obvladati enega izmed svetovnih jezikov.
Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in znanju svetovnega jezika.
»KERA - COMMERCE«
Podjetje za promet s keramiko, porcelanom, steklom in gradbenim materialom na veliko in malo ter nudenje uslug Zagreb, Martićeva 8
išče
2 TRGOVSKA POMOČNIKA
za zasedbo delovnih mest v prodajalni v Brežicah.
POGOJI:
— za prvo mesto VKV ali KV trgovski pomočnik železarske stroke s poznavanjem sanitarnih naprav;
— za drugo mesto KV trgovski pomočnik steklarske stroke za prodajo stekla, kristala in porcelana.
Ponudbe pošljite upravi podjetja v 15 dneh po objavi. Naslov podjetja: »KERA-COMMERCE«, Zagreb, Martićeva 8.'
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
proda
na JAVNI DRAŽBI po sklepu delavskega sveta z dne 11. aprila 1968 naslednja osnovna sredstva:
1. dostavni avtomobil »KOMBI« IM V -rabljen
2. osebni avtomobil »ŠKODA« - rabljen
3. tri vodne črpalke »JASTREBAR« z elektromotorjem
Izklicna cena: pod 1. 6.500 din pod 2. 4.500 din pod 3. 800 din kos
Licitacija bo v Zdravilišču Cateške Toplice v četrtek, 23. maja 1968 ob 10. uri dopoldne. Interesenti si lahko ogledajo vozila in črpalke v garaži zdravilišča vsak delavnik od 9. do 12. ure.
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
% kranjske klobase 0 lovsko salamo 0 šunkarico
0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
OBRAT
KLAVNICA
tel 72-231
GOSTINSKO PODJETJE
SEVNICA
VABI
NA OTVORITEV
NOVE
KOLODVORSKE RESTAVRACIJE
Otvoritev bo v soboto, 18. maja 1968 — pričetek ob 19. uri.
ZABAVAL VAS BO PRIZNANI PLESNI ANSAMBEL IZ SEVNICE — PEL PA BO DOMAČIN
RAFKO IRGOLIČ
Postreženi boste s pristno kapljico in dobro jedačo.
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
Oglašujte v DOLENJSKEM USTIJ!
DRAŽBA
V	stečajni zadevi podjetja
»KOVINA«, BIZELJSKO
bo dražba osnovnih sredstev, obstoječih iz zgradbe, strojev, orodja in materiala, v petek, 24. maja 1968, ob 9.30
na kraju samem na Bizeljskem.
Prodaja bo potekala po imovinskih kosih, in sicer najprej družbenemu sektorju, pol ure kasneje pa tudi zasebnikom.
Prodajni predmeti in cenitvene vrednosti so na vpogled na sedežu podjetja na Bizeljskem, popis predmetqv in cenitvene vrednosti pa tudi pri podpisanem sodišču in pri stečajnem upravitelju Maksu Toplišku v Brežicah, Prvih borcev 11.
Pod cenitveno vrednostjo se ne prodaja.
OKROŽNO GOSPODARSKO SODIŠČE CELJE
Komisija za delovna razmerja pri skupnih službah
PTT PODJETJA, LJUBLJANA
CIGALETOVA 15
objavlja
prosta delovna mesta:
2 diplomirana ekonomista
z nekaj prakse v gospodarski organizaciji, in
varnostnega inženirja
Za moške kandidate je pogoj odsluženi vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo do 25. 5. 1968 na SKUPNE SLUŽBE PTT PODJETJA LJUBLJANA, CIGALETOVA 15/VI.
KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG
obvešča konjerejce, da bo
v	soboto, 18. maja,
PRVI KONJSKI SEJEM
v Mokronogu
V	bodoče bo konjski in živinski sejem vsako tretjo soboto v mesecu -- za prašiče pa vsak prvi četrtek v mesecu in tretjo soboto, kakor doslej.
Kupce in prodajalce, kakor tudi odkupna podjetja vabimo, da se sejmov udeleže.
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA SREDNJE ŠOLE
V	želji, da se izboljša narodnostni sestav starešinskega kadra Jugoslovanske ljudske armade,
razpisuje
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1968/69 za šolanje na srednjih šolah (gimnazije, pedagoške gimnazije, tehniške in njim sorodne šole elektrotehniške, strojne, kemijske, gradbene, geodetske in geološke semri).
Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske, narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od vojaških akademij, ki si jo bodo sami izbrali.
Te akademije so:
1. vojaške akademije kopenske vojske (pehota, topništvo, oklepne enote, atomsko-biološko-kemična obramba, zveze in prometna služba),
2. vojaška akademija za protiletalsko obrambo,
3. vojaška pomorska akademija,
4. vojaško-tehniška akademija visoke tehniške šole kopenske vojske,
5. letalsko-tehniška vojaška akademija,
6. mornariško-tehniška .vojaška akademija Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne
in posebne pogoje:
- a) Splošni pogoji:
— da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotavlja vojaška zdravniška komisija,
— da so vzornega vedenja,
— da niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku,
— da imajo priporočilo občinskega sveta za narodno obrambo.
b)	posebni pogoji:
— za učence prvega razreda, da so končali osemletko najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1952. leta ali pozneje,
— za učence drugega razreda, da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1951. leta ali pozneje,
— za učence tretjega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1949. leta ali pozneje,
— za učence četrtega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1948. leta ali pozneje.
Za vojaško-tehniško, letalsko-tehniško in mornari-ško-tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo samo učenci tehniških šol strojne stroke, elektrotehniške stroke (šibki tok) in učenci gimnazij.
Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki se bodo po končani srednji šoli odločili za vstop v vojaško akademijo kopenske vojske in akademijo za protiletalsko obrambo.
Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 din, pri občinskem upravnem organu za narodno obrambo, kjer dobe tudi predpisani obrazec.
Prošnji je treba priložiti:
— overjen prepis šolskega spričevala predhodnega razreda,	/
— potrdilo šole o vpisu v razred, katerega učenec obiskuje
— izpisek iz rojstne matične knjige.
Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osemletk, rojeni 1952. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. Ti učenci prilože prošnji — poleg izpiska iz rojstne matične knjige — še overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi in I. polletje osmega razreda, štipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šoli, v katero se bodo vpisali.
Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v JLA najmanj 10 let (87. člen zakona o JLA).
Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi tudi eventualno vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti.
Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije:
— za I. razred  ................ 400 Ndin mesečno
— za II. razred ....... 450 Ndin mesečno
— za III. in IV. razred .... 500 Ndin mesečno Razen tega jim na začetku vsakega šolskega leta
pripada denarno nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov v višini 250 Ndin za prvi, 270 Ndin za drugi ter po 300 Ndin za tretji in četrti razred.
štipendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. septembrom j 1968.
Učence bo organ, pri katerem so vložili prošnjo, poslal na zdravniški pregled; pri njem bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila glede natečaja. Natečaj traja do 15. avgusta 1968.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE
22 DOLENJSKI LIST
Št. 20 (947)
RADIO LJUBLJANA
MOTORNA ČRPALKA MP-300/20
24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS« KOPER
taji. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 18. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset mi-nuj z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje g?ste. 11.12 po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Bogdan Žagar: Gozdarski in lovski muzej Slovenije .12.40 Popevke iz studia 14.
13.30	Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Naš podlistek — Drago Grah: Deveta nebesa — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar pri-
PETEK, 17. MAJA: 8.08 Glsabe-na matineja. 9.25 Anica Čepe poje slovenske narodne. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl:	Navodila semenarjem
pred potrjevanjem posevkov. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus.
16.00	Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Krašovec. 20.00 Glasbeni cock-
20.00	Od premiere do premiere.
21.15	Deset pevcev — deset melodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb.
SREDA, 22. MAJA: 8.05 Glasbe-na matineja- 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30	Kmetijski nasveti — inž. Jnaez Pogačar: Odbira krav. 12.40 Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo vam...	14.35 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — E. Koš: Eremit. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vrhovi operne pou-
17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.15 VIJ AVAJ A (Ljubljana)
18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV — oddaja za otroke (Zagreb)
19.05 ZGODBA O JAZZU (Beograd) r
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) I 20.35 (NE)ZNANA TALIJA: Sloven- I
ske vezi s hrvatskmi in srb- I skimi gledališči (Ljubljana)
21.55 ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA (Zagreb)
22.10 BELFEGOR — serijski film (Ljubljana)
23.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
ČETRTEK, 23. V.
9.40 TV V ŠOLI (Zagreb)
10.35 NEMŠČINA (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
14.50 TV V ŠOLI — ponovtev
(Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
17.10 TIKTAK: Medvedov godmjav-ček II. del (Ljubljana)
17.30 PIONIRSKI TV STUDIO (Ljubljana)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.15 PROPAGANDNA ODDAJA < Ljubljana)
18.20 V NARODNEM RITMU (Beograd)
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana)
19.05 FESTIVAL POPEVK V BRA-ŠOVU (Beograd)
19.45 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.15 Rotterdam: EVROPSKI NOGOMETNI FINALE — prenos EVR-
22.00 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Ljubljana)
' 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljublja--na)
PETEK, 24. V.
9 40 TV V ŠOLI (Zagreb)
14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb)
16.10 FILMI IZ PRODUKCIJE ZASTAVA FILMA (Beograd)
17.50 DEČEK IZ DŽUNGLE — serijski film (Ljubljana)
18.20 MI MLADI (Ljubljana)
19.05 DOKUMENT DANAŠNJIH DNI: Tabletomanija (Ljubljana)
19.20 TV POŠTA (Ljubljana)
19.35 HOMO SAPIENS — eksperimentalni film (Ljubljana)
19.55 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.35 SEDMI KONTINENT — ju-i	goslovanski celovečerni silm
(Ljubljana)
22.05 ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA (Zagreb)
2.20 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
KONCERT RESNE GLASBE (Beograd)
SOBOTA, 25. V.
9.40	TV V ŠOLI (Zagreb)
14.35 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb)
16.25 SPOMINI NA TITA (Beograd)
16 55 FINALE JUGOSLOVANSKEGA ROKOMETA (Zagreb)
17.20 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
17.45 POPOTOVANJE JAMESA
COOKA — serijski film (Ljubljana)
18.35 SPREHOD SKOZI ČAS (Ljubljana)
19.00 VIJAVAJA (Ljubljana)
19.15	TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.04 PREDAJA TITOVE ŠTAFETE
reportaža (BeogTad)
20.00 PROSLAVA DNEVA MLADOSTI S STADIONA JA (Beograd)
21.30	VIDEOFON (Zagreb)
21.50 STOTNIKOVA HČI II. del (Ljubljana)
23.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
NEDELJA, 19. V.
9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI — Pohorje, Ple-šivec (Beograd)
9.30 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM MAHKOVIČ IN ŠTIRIMI KOVAČI (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 RINGARAJA: Josip Jurčič (Ljubljana)
11.25 FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb)
13.30 ODBOJKA MLADOST : ŽELEZNIČAR (Zagreb)
14.45 DAN MLADOSTI V KUMROVCU — rokometni finale (Zagreb)
15.40 OTROCI POJO (do 16.00) (Zagreb)
16.10 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
16.30 TITOVA ŠTAFETA V ZAGREBU — prenos (Zagreb)
17.45 KMEČKA OHCET — posnetek sobotne prireditve (Ljubljana)
18.50 VIJAVAJA (Ljubljana)
19.10 ILEGALA — poljski serijski film (Ljubljana)
19.45 FILMSKA BURLESKA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.50 TV MAGAZIN — zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.20 TV DNEVNIK (Beograd)
PONEDELJEK, 20. V.
9.40 TV V ŠOLI (Zagreb)
10.35 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
15.45 RUŠČINA— ponovitev (Zagreb)
16.10 ANGLE$čJNA (Beograd) .
16 45 KULTURNA PANORAMA V
MADŽARŠČINI — Pohorje, Plešivec (Beograd)
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb)
. 18.25 SLOVENŠČINA (Ljubljana)
19.20 PORTRET DR. PROF. JANEZA MILČINSKEGA (Ljubljana)
19.40 DOKUMENT DANAŠNJIH DNI: Ugrabitve na Siciliji (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.35 SVET NA ZASLONU (Ljubljana)
21.30 Bot j amin Ipavec: SERENADA — baletna adaptacija (Ljubljana)
21.50 BORBENA ČETVORKA — reportaža o letalstvu (Skopje)
22.10 ŠAHOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA (Zagreb)
22.25 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
TOREK, 21. V.
9.40 TV V ŠOLI (Zagreb)
10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb)
18.00 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana)
18.25 FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
18.40 NAŠ ČAS — MLADOST (Ljubljana)
19.05 V SREDIŠČU POZORNOSTI: Hitre ceste (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 BEOGRAJSKA POMLAD — festval zabavnih melodij (Beograd)
23.15 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA, 22. V.
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED
— Pohorje, Plešivec (Beograd)
17.20 POROČILA (Beograd)
17.25 LUTKE (Sarajevo)
t)SKAR T0TAL pomeni napredek v pralni moči, to-rei napredek v popolnejšem doseganju snežne neune 1	perila	z	ročnim	pranjem. Moč OSKARJA velikana premaga moč sivine, orumene-losti in umazanije. ■'SKAR po pravici velikan med deteraenli
ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanjc z vodnimi	^
zidnimi
barvami	fi
ZAHTEVAJTE JHl V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI
23
spelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Štok. 20.00 Tekmo-vanje ansamblov. 21.30 Iz fonote-ke radia Koper.
NEDELJA, 19. MAJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 radijska igra za otroke — Branko Hribar: »Dež za Sanjo«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
10.00	še pomnite, tovariši . . . Našim letalcem: a) Djordje Mila-novič: Neubogljivi strelec, b)'Aca Blagojević: Izvidnik z neba. 11.00 —11.20 poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
13.15	Iz operetnih partitur. 14.30 —14.45 Humoreska tega tedna — E. Foster: Gospod Adrews. 15.05 Pojo znameniti operni pevci. * 16.00 Radijska igra — Heinz Ho-stnig: »Podobe v ogledalu«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 20. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade
radovedneže. 9.45 »Za mlada grla«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Grum: Zrelost in hranilna vrednost. trave ter detelj za klajo. 12.40 Slovenske narodne pesmi. . 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. . 15.20 Glasbeni intemiezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«.
19.00	Lahko noč otroci! 19.15 minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Skupni pprogram JRT. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 21. MAJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.40 »Cicibanov svet« in »Pesmica za naj-mlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste! 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček: Preventiva oblike varstva poljščin spomladi.
13.30	Priporočajo vam . . .	15.20
Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Pota sodobne medicine — dr. Stane Stergar: O vzrokih slepote.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj.
' stvar jalnosti. 22.10 Za ljubitelje jazza.
ČETRTEK, 23. MAJA: 8.08 Oper. na matineja. 9.25 Slovenske narodne izvaja ansambel orglic Miška Hočevar. 10.15 Pri vas doma.
11.00	Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: škropljenje poljščin z izboljšanimi pripravami. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermenz-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert 18.15 Turistična oddaja. 19.00 Lahko .noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.40	Glasbeni nokturno.
({H® VELI KAM
MED
DETERGENTI
total
OSKAR čaka na vas v vaši trgovini	Mil	#4#	J
OSKAR z novo močjo,	pr^Bfcjjr	.	"	^1^1
OSKAR v novih zavitkih,
OSKAR, ki vas nagrajuje.
In nagrade so velike: »sak mesec pokloni OSKAR svojim kupcem- 5 pralnih strojev GORENJE.
ga s svojim naslovom pošljite na naslov ZLATOROG. MARIBOR, m nagrado vam bodo poslali na
___________________________________ tovarna	232licrcg, Mm
nniFMisKi ust * Tmm*VEsrm~y*
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6ledap
Petek, 17. maja■— Mojca Sobota, 18. maja — Erik Nedelja. 19. maja — Vitoslava Ponedeljek, 20. maja — Bernard Torek, 21. maja — Dan letalstva Sreda, 22. maja — Milan Četrtek, 23. maja — Željko
Tone Ambrožič, Luterško selo 3, Otočec, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Viki Vovko in Branku Žonti.
Marija Bele, Kot 86, Semič, prepovedujem pašo kokoši po mojem vinogradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Anton Gotlib, Herinja vas 4, Otočec, prepovedujem hojo in pašo kokoši in živine po mojem svetu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Mesojedec, Bršlin 55, prepovedujem pašo kokoši na mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Kos, Črmošnjice, p. Stopiče,
prepovedujem hojo in pašo živine in kokoši po moji njivi in koše-trici. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Tone Medja, Radovlje 33, p. šmarjeta, prepovedujem hojo in pašo kokoši (perutnine) ter povzro-
čanje karkšnekoli škode po moji zemlji v Mladi gori, pare. št. 1375/ 1310. Prepovedujem tudi vožnjo po njivi v Zagorici, pare. št. 1019. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic velja neprekinjeno.
Dragi mami in stari mami CilU Kacin iz Regerče vasi 93 pri Novem mestu želijo a njeno 70-letni. oo obilo sreče in mnogo zdravje ter mirnega življenja sinova Franci in Marjan z družino in njeni prijatelji.
Dragemu zetu Valentinu Zupančiču iz Budganje vasi za njegovo 26. pomlad vse najlepše, predvsem pa želimo njemu in njegovi ženi oziroma hčerki ali sestri Martini srečno pot v tujino teer veliko družinskega razumevanja. Očka, mamica, brat in sestre.
KBmUlTCI
Ob prerani in boleči izgubi mojega moža
IVANA MIKLIČA
iz Rudnika — Trdnjava pri Kočevju
se zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v zadnjih dneh njegovega življenja. Posebno se zahvaljujem dr. Rupniku za vso skrb in lajšanje bolečin mojega pokojnega moža, sosedom, posebno družini Gore, in drugim prijateljem. Zahvaljujem se upra-
SLUŽBO DOBI
IŠČEM frizersko pomočnico. Frizerski salon Marija Ožbolt, Krško.
DEKLE kakršnekoli starosti, ki ima veselje do otrok, ali starejšo žensko takoj sprejmem za varstvo in pomoč v gospodinjstvu. Golob, Trdinova c. 41, Novo mesto.
SPREJMEM samostojnega kleparskega pomočnika, po možnosti tudi vodovodnega inštalaterja za Kranj. Alojz Smolej, kleparstvo in vodovodne napeljave, Kranj, Staneta Žagarja c. 5.
PRIDNO, skromno in pošteno dekle sprejmem .v manjše gostinstvo za pomoč v kuhinji in strežbi! Ponudbe na naslov: gostišče »Murka«, Kamnik.
V SLUŽBO SPREJMEM dva kleparska pomočnika in dva vajenca. Martin Mlakar, Kleparstvo, Ljubljana, Titova 229.
V SLUŽBO SPREJMEM dekle, ki je vajeno dela na kmetiji. Vse ostalo po dogovoru. Franc šifrer, Žabnica 55, p. Žabnica na Gorenjskem.
STANOVANJA
PRODAM takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kopalnico, vrtom, kletjo in drvarnico, ki se da preurediti v garažo. Plačilo v gotovini. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Alojz Jarc, Slakova 4, Novo mesto.
SOBO IN KUHINJO oddamo ženski ali zakoncema za pomoč v gospodinjstvu pri petčlanski družini. Naslov: Velena Jančar, Zalog 97 pri Ljubljani.
JANEZ KAŠIČ, Trbinc 1 pri Mirni, prodam vseljivo hišo na Mirni 3. Prodaja je ugodna. Interesenti naj se zglasijo na moj naslov.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo »Jawa«. Vidic, PIONIR, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno motorno kolo znamke Tomos »Puch« 175 ccm. Lojze čmič. Boginja vas 7, p. Gradac v Beli krajini.	'
PRODAM motor NSU »Max«, dob-ro ohranjen. Ivan Miklavc, Glavni trg 30, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen spaček, letnik 1961, prevoženih 60.000 km. Janko Vizjek, Brežice.
MOTOR DKW 250 ccm, dobro ohranjen, prodam po zelo ugodni ceni. Milan Pavlija, Brežice, Jurčičeva 21.
PRODAM tovorni avto »Alfa 900« ali zamenjam za osebnega. Naslov v upravi lista (833/68).
že Medic, Podturen 21, Dol. Toplice.
PRODAM zazidljiv štedilnik na dve in pol plošči (rabljen). Ključavničarstvo, Resljeva 2, Novo mesto.
PRODAM električni šivalni stroj znamke »Wictoria«. Ogled vsak dan. Vida Avguštin, Dol. Toplice 9.
PRODAM kozolec — dvojnik. Ivan Počrvina, Jurka vas 10, Straža.
PRODAM popolnoma nov pletilni stroj znamke »Empisal - 302«. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto.
PRODAM lepo ohranjeno kuhinjsko opremo s kredenco, pomivalno mizo in vzidljiv desni štedilnik. Bršlin 4, Novo mesto.
PRODAM VINO — cviček ali menjam za mešalec »Sonce« ali »Vile«. Naslov v upravi lista (811/68).
15- in 16-COLSKI , gumi voz ugodno prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
PRODAM nov inozemski športni voziček. Tratnik, Glavni trg 32, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam 6 okenskih karnis, otroško posteljico z mrežo in žimnico in kuhinjsko pohištvo. Anfca Bucik, Valanti-čevo 8, Novo mesto.
PRODAM srednje veliko posestvo s kmečkim mlinom ob glavni cesti na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (823-68).
PRODAM dobro ohranjeno ogrodje za levi štedilnik. Pavla Pen-ca, Novo mesto, Koštialova 3.
PRODAM levi štedilnik, malo rabljeno otroško posteljico in prikolico za moped. Marija Pevec, Partizanska 2, Novo mesto.
PRODAM kompleten čebelnjak s topilnico, točilnico na 3 sate ter vsem orodjem in pripomočki za uspešno čebelarjenje. Drago Gregorc, Dol. Toplice 81.
PRODAM	POSESTVO — skupno
ali posamezno. Jože Vrtačič, Ži-hovo selo 6, Otočec.
POCENI PRODAM več garnitur za gumi vozove. Franc Glavan, Jama pri Dvoru, p. žužemberk.
POCENI	PRODAM	več garnitur
raznih	nosilnosti.	Jože Račič,
Gorica 11 pri Krškem, p. Le-skovec
TAKOJ PRODAM POHIŠTVO zaradi selitve: spalnico, dnevno sobo, televizor in hladilnik. Dr. Milica	Murganič,,	Zdravstveni
dom Brežice
RAZNO
PRODAM
PRODAM travnato košnjo. Brod 44, Novo mesto.
PRODAM košnjo sena, otavo in nemško deteljo. Pipan, Brod 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen, kombiniran otroški voziček. Legan, Trebnje 11.
PO UGODNI CENI prodam gumi vos 5 ton v dobrem stanju. Ja-
vi	Rudnika Kočevje, vsem darovalcem vencev, rudarski godbi, tov. Figerju za poslovilne besede in vsem drugim, ki so ga spremili do njegovega poslednjega doma.
Žalujoči: žena in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi naše ljube mame in stare mame
MARIJE KIC
iz Podgore št. 1
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, krajevni konferenci SZDL Straža, podjetju GORJANCI, podjetju NOVOLES in g. župniku za spremstvo.
Žalujoči: mož, hčerka Marica, Tončka z družino, sin z družino, sestra in brat z družino.
Osnovna organizacija Zveze gluhih Novo mesto se zahvaljuje družini dr. Sajeta, Novo mesto, Cankarjeva 35, za darilo namesto venca na grob pokojne Frančiške Cibic.
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA BUCIKA
iz Mihelje vasi 10 pri Črnomlju
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev, sindikalni podružnici in oddelku za upravno-pravne zadeve, občinski skupščini Novo mesto, sindikalni podružnici šole Stična, kolektivu Komunalnega podjetja Črnomelj, kolektivu ELEKTRO — poslovna enota Črnomelj, ZB Petrova vas. Posebna hvala Gasilskemu društvu Petrova vas in gospodu župniku za njihove poslovilne besede.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Milena in Anica z družina, ma, sinovi Lojze, Ivan, Jože in France.
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in brata
ALOJZA GOLOBIČA
iz Vavpče vasi pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v času bolezni, posebno medicinskemu osebju in strežnemu osebju splošne bolnice v Novem mestu. Hvala sosedom, ki so nam v težkih urah stali ob strani, vsem prijateljem in sorodnikom ter znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali številne vence in cvetje, prav tako pevcem, ki so mu zapeli ob odprtem grobu, in duhovniku za spremstvo. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje ali nam kakorkoli stali ob strani. Žalujoči: žena, sin, sestre in bratje ter drugo sorodstvo.
Semič, 6. maja 1968
Ob bridki izgubi hčerke in zaročenke
HILDE MESARIČ
iz Strug pri Makolah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu INIS za udeležbo na pogrebu in vence. Vsem še enkrat: iskrena hvala! žalujoči: ata,. mama in zaročenec Lojze.
Šolstvo Posebne šole v Šmihelu
se prav lepo zahvaljuje naslednjim podjetjem: OPREMALESU v Gotni vasi, Centru za rehabilitacijo invalidov, Vodovodnemu podjetju, Mesariji, Slavku Moretu, Industriji obutve, LABODU, PIONIRJU, AVTOSERVISU ln NOVO-TEHNI, ker so z razumevanjem sprejeli na delovno prakso gojenca 8. razreda tukajšnje šole.
OBVESTI LA I
Dom na Frati prireja plesno prireditev v nedeljo, 19. maja. Zabavali vas bodo Fantje iz Straže. Vabljeni!
OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za
sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
ZAHVALA
V	zadnji številki smo na tej strani objavili prošnjo morebitnemu najditelju svetLomera Lunasix. Takoj naslednji dan je prišel v naše uredništvo Janez Blažič a šmihelske
13	iz Novega mesta in prinesel pogrešani instrument, Tovarišu Blažiču se za njegovo pozornost tud: javno zahvaljujemo!
UREDNIŠTVO DL
KINO BREŽICE:
17. in 18. 5. franc, film DRUGI DIH. 19. in 20. 5. franc.-ital.-nem. film ANGELIKA IN KRALJ. 21. in 22. 5. amer. barv. film ZLATA MRZLICA.
KINO ČRNOMELJ:
17. in 19. 5. ital. barv. film ADIOS GRINGO. 21. in 22. 5. jug. film DO ZMAGE IN NAPREJ. KINO JADRAN, KOČEVJE:
17. do 19. 5. amer. barv. film PROFESIONALCI. 20. in 21. 5. domači barv. film DOKTOR HOMER. 21. in 22. 5. nem. film SMRTONO. SNI ZRAK. 23. 5. domači film LJUBEZENSKI PRIMER POŠTNE USLUŽBENKE.
KINO KOSTANJEVICA:
19. 5. ital. film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO. 22. 5. češki film IN PETI JEZDEC JE STRAH. KINO METLIKA:
17. do 19. 5. ital. film SEDEM ZLATIH MOŽ. 20. do 23. 5. amer. film BAMBI.
KINO MOKRONOG:
18. in 19. 5. angl. film OBIJAČ. KINO RIBNICA.
18. in 19. 5. amer. barv. film ZA LJUBEZEN ALI DENAR.
KINO SEVNICA:
18. in 19. 5. amer. film GERONI-MO. 22. 5. franc, film KROG LJUBEZNI.
KINO SODRAŽICA:
18. in 19. 5. jap. barv. film HI-ROŠIMA, ŽALOST MOJA.
KINO ŠENTJERNEJ:
18. in 19. 5. NA SVIDENJE. KINO TREBNJE:
18. in 19. 5. ital. barv. avant. fim TABOR V ČRNEM GOZDU.
MARMOR
GRADAC
tel. 76-1TI. lok 8
Po konkurenčnih cenah Izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij ln vsa teracerska dela hitro ln kvalitetno.
DEKLE 21 LET želi spoznati fanta s službo, ki bi se hotel poročiti na manjšo kmetijo. — Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Tiha sreča«.
ZLATO DARILO po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze).
DENAR IN ČAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja ln hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU
—	tel. 21-129 in STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158.
11.	MAJA 1968 dopoldne sem Izgubil cerado in vlečno vrv od Trbovelj preko Radeč, Bučke do Šentjerneja. Poštenega najditelja prosim, da mi ju proti nagradi vrne. Golob, Šentjernej 74.
Če se še niste odločili, vam priporočam, da se odločite, da dopust preživite pod slikovitim STORŽIČEM. Oglasite se na naslov: Franc Rahberger, Zg. Bela 61, p. Preddvor nad Kranjem.
KOVINAR
Novo mesto
priporoča svoje izdelke in usluge.
Ob bridki izgubi našega ljubljenega sina in brata
STANETA KUMERJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu IMV, gimnaziji, Turistični zvezi, stanovalcem 4 stolpičev na Mestnih njivah za darovano cvetje in vence ter izkazano pomoč in tolažilne besMe, mladincem za častno stražo in poslovilni govor pri odprtem grobu.
Žalujoči: oče, mama, bratje in sestra
Novo mesto, 13. maja 1968
Motoristu je zaprla pot
6. maja dopoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Ljubljanske in Grajske ceste v Kostanjevici. Kolesarka Danica Štern iz Griča se je peljala po Ljubljanski cesti proti domu. Ko je pripeljala v križišče, je vozila skrajno po levi strani in zavijala na Grajsko cesto. Iz nasprotne smeri je privozil motorist Jože Kuplenik iz Kostanjevice. Ko je kolesarka zagledala motorista, je zavozila čez testo in s tem zaprla pot motoristu. da sta trčila. Pri padcu je kolesarka dobila težje poškodbe in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Na kolesu je za okrog 50 din škode.
Na tovornjaku je počila guma
8.	maja zvečer se je pripetila prometna nesreča v Sp. Boštanju. Voznik tovornega avtomobila Franc Lepšin iz Šentlenarta je vozil poln avtomobil piva iz Laškega v Brežice. Ko je pripeljal v Sp. Boštanju na most čez Mimo, mu je počila desna prednja guma. Avtomo-Dil je zaneslo v zidano ograjo mostu, od tam pa ga je odbilo, da se je prevrnil po nasipu 4 m pod cesto. Telesnih poškodb ni bilo. Na avtomobilu je škode za okrog 8.000 din, medtem ko škoda na tovoru še ni znana.
Mopedistu je zaprl pot
6. maja zvečer se je pripetila prometna nesreča na Kolodvorski ulici v Sevnici. Mopedist Nande Cesar iz Lončarjevega dola se je peljal po Kolodvorski ulici proti domu. Ko je pripeljal čez Kvedrov trg do ovinka, je z dvorišča gostilne Kragel pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože žibret iz Brezovega in mu zaprl pot. Pri trčenju je mopedist utrpel le manjšo telesno poškodbo. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 700 din.
Na parkirnem prostoru ga je zadel
10. maja zvečer se je pripetila lažja prometna nesreča na parkirnem prostoru prj bencinski črpalki na Čatežu. Voznik tovornega avtomobila Ermes Scaglonl iz Italije je pripeljal iz Ljubljane. Na parkirnem prostoru je vozilo za nekaj časa parkiral. Za njim je pripeljal tovorni avtomobil s prikolico Ciril ženko iz Brezja pri Hrušovju. Tudi -on je nekaj časa parkira, potem pa odpeljal naprej. Med speljavanjem je s prikolico zadel v zadnji del vlačilca. Telesnih poškodb ni bilo, materialne škode pa je za okrog 6G0 din.
Pri prehitevanju ga je podrl
11. maja dopoldne se je pripetila prometna nesreča na mostu čez Krko in Savo v Brežicah. Jakob Zupan iz Osredka je šel peš po desni strani ceste od Čateža proti Brežicam. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Milko Me-jovšek iz Zagreba in ga pri prehitevanju zadel z desnim žarometom, da je padel po cesti in se poškodoval po obrazu. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 30 din škode.
Pri Soteski se je prevrnil
13. maja se je Jože Gliha iz Žužemberka peljal z osebnim avtomobilom v Novo mesto. Na ovinku pri Soteski ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, nakar se je dvakrat prevrnil. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 6.000 dinarjev.
S tovornjakom podrl drog
17-letni J. J. iz Šentjerneja se je
12.	maja z domačim tovornjakom odpeljal v Dolenjo Staro vas. Zaradi neizkušenosti in prehitre vožnje je tovornjak zaneslo v električni drog. Vozilo je drog podrlo, nato pa obstalo. Zaradi okvare na električnem omrežju so tok izključili.
Pred Šmarjeto treščil v mopedista
9. maja se je Zagrebčan Dubravko Smiljanič peljal z osebnim av-tomobilom iz Mokronoga v šmarjeto. Na ovinku pred šmarjeto, kjer je hitrost omejena na 30 km na uro, je vozil neprimerno hitro in podrl mopedista Franca Katiča iz Krškega, ki se je pripeljal naproti. Mopedist je obležal nezavesten. Škode je bilo za okoli 300 dinarjev.
Mopedist obležal med. kolesi tovornjaka
Jože Klemenčiči iz Hrušice se je
9.	maja z mopedom peljal po Zagrebški cesti v Novem mestu. Za njim je vozil tovornjak Novome-ščan Marjan Kovač. Klemenčič je nameraval pri Rotarjevi ulici zaviti na levo, zato je nakazal spremembo smeri in zavil na sredino ceste. Nenadoma se je ozrl nazaj in zapeljal spet na desno stran, tokrat pred Kovačev tovornjak, ki je mopedista podrl. Klemenčič je imej srečo v nesreči, da je obležal med kolesi, pa ga tovornjak ni povozil.
Na ovinku v nasprotni avto
12.	maja sta se pri črmošnjicah na ovinku srečala z osebnima avtomobiloma Jože Žagar iz Karte, ljevega in Anton Vukšinič iz Ljubljane. Zaradi neprimerne hitrosti je žagarja zaneslo v Vukšiničevo vozilo. tŠkodo so ocenili na 800 dinarjev.
Drago plačan trenutek spanja
Jože Seiko iz Čužne vasi se je 12. maja peljal z mopedom z Broda proti Srebrničam. Za trenutek je zadremal, to pa je bilo dovolj, da je na ovinku zapeljal s ceste in se prevrnil na travnik, škodo so ocenili na 500 dinarjev
Mopedist v kmečki voz
Jože Nahtigal z Drečjega vrha se je 12. maja peljal z mopedom iz Mokronoga proti Belemu griču in med srečanjem zadel vprežni voz Staneta Kneza z Velikega Cimika, ki je zavijal z leve na desno polovico ceste. Mopedist in sopotnik sta padla, škodo so ocenili na 250 dinarjev.
Še o požaru v Čelevcu
Poročali smo že, da je 17. aprila dopoldne zgorela slamnata streha stanovanjske hiše Jakoba Novaka v čelevcu
14	pri Zburah. Požar naj bi bil nastal zaradi tega, ker so iskre iz dimnika padale na slamnato streho.
7.	maja je pogorelec Jakob Novak v našem uredništvu trdil, da mu je hiša zgorela zato, ker je sosed Alojz Ivančič iz Mokronoga v bližini sežigal grmičevje. Novak je povedal, da je Ivančič pred 50 ljudmi priznal, da se je hiša vnela od njegovega ognja.
Medtem so organi javne varnosti iz NoVega mesta vzroke požara znova raziska-
li	in ugotovili, da je bila razen opisane še druga, vendar pa manj verjetna možnost za požar Novakove hiše. Malo je verjetno, da bi iskre od grmičevja, ki ga je Novakov sosed zažgal 15 m od hiše, mogle padati na slamnato streho, zlasti še, ker takrat ni bilo vetra. Tako je rečeno v sporočilu UJV v Novem mestu.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinska konferenca SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika> Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N dinarjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: ČP »Delo« v Ljubljani