Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 1
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Službe so, do njih je lažje s pomočjo 
različnih zaposlitvenih programov  .................. 4
Poplavna varnost: 
Na jesensko deževje se je 
treba pripraviti pravočasno  ............................... 6
Občina Solčava: 
Od jeseni Katarina Prelesnik 
poklicna županja  .................................................. 7
Občina Nazarje:
Polnjenje električnih 
avtomobilov je brezplačno  ................................ 8
Občina Luče:
Bogatejši za štiri etno hiše  ............................... 12
Menina planina:
Nova odkritja v Božični jami  ............................ 14
Šolanje in vzgoja psov:
Pasji hotel Mega lump 
za vzgojene pasje lumpe  ................................. 16
Center varne vožnje Vransko:
Aleš Rakun dobil dve dirki 
za državno prvenstvo v S70 ............................ 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 34, 25. avgust 2017. Izha-
ja vsak petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: 
Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-
vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: 
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Padanje brezposelnosti upočasnjeno, 
a še vedno traja
V letošnjem in prihodnjem letu bo država za uk-
repe na trgu dela namenila 200 milijonov evrov. V 
programe aktivne politike zaposlovanja naj bi vklju-
čili okrog 72 tisoč oseb, od tega nekaj več kot 54 ti-
soč brezposelnih in nekaj več kot 17 tisoč zaposle-
nih. Iz načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike 
zaposlovanja je razvidno, da bo letos največji delež 
- 41,3 milijona evrov oziroma 40 odstotkov - name-
njen spodbudam za zaposlovanje.
Gre pretežno za subvencioniranje zaposlitev za 
dolgotrajno brezposelne, starejše od 50 let in ose-
be z nižjo izobrazbo, kakor tudi zagotavljanje kako-
vostnih in trajnih zaposlitev mladih. V ta sklop sodi-
jo tudi spodbude za zaposlovanje v »problematič-
nih« regijah: Pomurju, Zasavju, Pokolpju in Maribo-
ru s širšo okolico.
V prihodnjem letu bo denarja za ukrepe aktivne 
politike zaposlovanja nekoliko manj kot letos - 86,6 
milijona evrov, največji delež tega zneska, 41 od-
stotkov, pa bo namenjen za ustvarjanje novih de-
lovnih mest. V sklopu tega ukrepa se izvajajo pro-
grami javnih del. Letos so imeli prednost programi 
s področja socialnega varstva in programi javnih 
del, v katere se vključujejo dolgotrajno brezposel-
ni z nižjo stopnjo izobrazbe. Država bo financirala 
tudi spodbude za usposabljanje in zaposlovanje v 
socialnem podjetništvu, kjer bo poudarek na indivi-
dualni, poglobljeni in prilagojeni obravnavi.
Ob koncu julija je bilo v Sloveniji registriranih 
84.674 brezposelnih, kar je desetinko odstotka manj 
kot junija in 15 odstotkov manj kot pred letom dni. 
Upadanje brezposelnosti se je julija upočasnilo, ker 
se je pri zavodu za zaposlovanje prijavilo večje števi-
lo brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas. 
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je pri za-
vodu na novo prijavilo 46.806 brezposelnih, kar je 
dobrih osem odstotkov manj kot v enakem obdobju 
lani, zaposlilo pa se je 45.067 brezposelnih oziroma 
osem in pol odstotka manj kot lani.
Brezposelnost se je v primerjavi s prejšnjim me-
secem povečala v treh območnih službah zavoda 
za zaposlovanje, in sicer v Novem mestu, Novi Go-
rici in Mariboru. V Ljubljani se ni spremenila, nad-
povprečno, glede na raven države, pa se je zmanj-
šala v Kopru, Kranju, Trbovljah, Murski Soboti, Ce-
lju, Sevnici in Velenju. V velenjski območni službi, 
ki pokriva tudi našo dolino, se je brezposelnost 
zmanjšala za štiri desetinke odstotka.
Območne službe, ki na letni ravni beležijo naj-
večje znižanje števila registriranih brezposelnih 
oseb, so Trbovlje (-22 %), Novo mesto (-21 %), Ve-
lenje (-19 %), Sevnica (-18 %), Nova Gorica (-17 %) 
in Celje (-15 %). Brezposelnost se je v primerjavi 
z lanskim julijem najmanj zmanjšala na območju 
Ptuja (-6 %).
Kakšno je stanje na področju zaposlovanja v 
Zgornji Savinjski dolini, pišemo v tokratni temi te-
dna, naključne sogovornike pa smo povprašali po 
njihovih izkušnjah glede ukrepov aktivne politike 
zaposlovanja, ki jih izvaja država.
(MŠ)
(BŠ)
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Ali razpisi zavoda pripomorejo z zmanjševanju 
brezposelnosti?
Podatki o padanju števila brezposelnih so spodbudni. Brezposelno-
st se je konec maja, ko je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje 
uradno brezposelnih 87.655 ljudi, kar je 14,3 odstotka manj kot pred 
enim letom, zmanjšala v vsej Sloveniji. K temu naj bi pripomogli različ-
ni razpisi zavoda, ki je delodajalcem ponudil različne oblike subvencij 
za pokrivanje stroškov dela. Je res opaziti zmanjšanje brezposelnosti?
bo in šele potem, ko sem imel določenega kandidata, sem kandidiral na 
povabilo zavoda in uspel. Tako lahko rečem, da mi je država pomagala 
zmanjšati stroške zaposlenih.
Magda Ermenc, Radmirje 
V današnjem času zaposlitev najde vsak, ki že-
li delati. Res pa je, da se pogosto dogaja, da za-
poslitev ni ravno sanjska služba. Sicer pa je v tem 
času veliko zaposlovanja mladih preko študent-
skih napotnic, tako da se mi zdi, da se je tudi med 
mladimi delež nezaposlenih zmanjšal. Razpisov 
zavoda ne poznam, a so verjetno še kako dobro-
došli tako za zaposlovalca kot iskalca službe. 
Adrijana Ermenc, Loke pri Mozirju
Službo je težko dobiti, prijavljaš se na različne raz-
pise, a brez uspeha. A ko že uspeš priti do razgovo-
ra v podjetju, te pogosto vprašajo, ali izpolnjuješ po-
goje za kak razpis, s katerim bi delodajalec uspel pri-
dobiti subvencijo z zavoda. Sama sem bila kar nekaj 
časa brezposelna. Lani septembra sem bila na raz-
govoru v enem od podjetij, potem pa ni bilo nobene-
ga odgovora. Junija so me kontaktirali in mi ponudili delo, primerno moji izo-
brazbi, avgusta pa sem pričela z delom, ki me veseli in zanima. 
Dominik Pečovnik, Podvolovljek
Trenutno sem brez službe in prijavljen na zavo-
du za zaposlovanje. Vendar vem, da mi ta ne bo 
veliko mogel pomagati pri iskanju zaposlitve, saj 
je moja smer študija zelo specifična, sem pa tudi 
brez delovnih izkušenj. Te so še kako pomembne. 
A izkušenj si nisem mogel pridobiti, saj sta me 
študij in učenje toliko okupirala, da nisem imel ča-
sa za delo. Magistriral sem s področja kmetijstva. Prošnje za službo sem 
pošiljal na različne naslove, a do sedaj nisem imel uspeha. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Špela Orešnik, Solčava
V občini Solčava se ljudje ukvarjajo pretežno s 
kmetijstvom in turizmom, tako da skoraj ni opa-
ziti brezposelnosti. Tudi občina pomaga z zapo-
slitvijo na javnih delih. Sama sem bila dolgo brez 
službe in pred letom dni sem ob pomoči zavoda 
za zaposlovanje prišla do subvencije za samoza-
poslitev. Seveda sem že prej imela točno vizijo in 
poslovno idejo, ki smo jo skupaj nadgradili. Ampak sem se zavezala, da 
bom imela kot samostojni podjetnik dejavnost registrirano najmanj dve 
leti. V svojem primeru lahko rečem, da so razpisi zelo koristni in pomaga-
jo določenim ciljnim skupinam brezposelnih. 
David Žunter, Varpolje
Sam ne opažam, da bi bila večja zaposlenost. 
Sicer pa si dober delavec sam poišče delo in ga 
tudi z lahkoto dobi. K zmanjševanju brezposel-
nosti pripomore tudi država z različnimi razpisi. 
Sam sem uspel dvakrat pridobiti delovni kader iz 
različnih naslovov. A tudi to ne gre tako enostav-
no, saj moraš do države imeti poravnane vse ob-
veznosti – plačane prispevke in davke. Ko na zavodu iščeš potencial-
ne delavce, kaj hitro ugotoviš, da ni dobrega kadra, ki bi delal v gostin-
stvu. Pri razpisih, na katerih sem kandidiral, pa sem najprej poiskal ose-
NA VELENJSKI OBMOČNI SLUŽBI LETOS SKORAJ 20-ODSTOTNO ZNIŽANJE ŠTEVILA REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB
Službe so, do njih je lažje s pomočjo različnih 
zaposlitvenih programov
Zavod RS za zaposlovanje je v julijskem poročilu objavil po-
datke o stanju na trgu dela, ki še vedno sledijo pozitivnemu 
trendu. Ob koncu julija 2017 je bilo v Sloveniji registriranih 
84.674 brezposelnih oseb, v primerjavi z julijem 2016 je bila 
brezposelnost manjša za slabih 15 odstotkov. Z upadom brez-
poselnih oseb, prijavljenih na zavodu, smo lahko zadovoljni tu-
di na našem območju. Območna služba (OS) Velenje je namreč 
med tistimi službami, ki na letni ravni beležijo največje znižanje 
števila registriranih brezposelnih oseb.
DELOVNO AKTIVNO 
PREBIVALSTVO V PORASTU
Največje znižanje števila registri-
ranih brezposelnih oseb v letošnjem 
letu so zabeležili na OS Trbovlje (- 
22,4 %), sledi OS Novo mesto (-21,1 
%), na tretjem mestu pa je že velenj-
ska OS (-19,1 %). Na območju Ura-
dov za delo (UD) Velenje in Mozirje 
je bilo v letošnjem maju 25.180 de-
lovno aktivnih prebivalcev (po loka-
ciji delovnega mesta), kar je za 831 
oseb oziroma 3,4 % več kot maja 
2016 (v Sloveniji za 3,6 % več). 
Na UD Mozirje je bilo 5.840 de-
lovno aktivnih prebivalcev, kar po-
meni 4,1 % več delovno aktivne-
ga prebivalstva kot maja 2016. V 
letošnjem maju je stopnja registri-
rane brezposelnosti znašala 8,4 % 
na območju Urada za delo Mozir-
je in 9,8 % na območju Urada za 
delo Velenje (v Sloveniji 9,4 %). V 
primerjavi z majem 2016 se je sto-
pnja brezposelnosti na območju 
UD Mozirje znižala za 3,2-odsto-
tne točke, na območju UD Velenje 
pa za 2,7-odstotne točke (v Slove-
niji za 1,7-odstotne točke). 
V JULIJU NA UD MOZIRJE VEČ 
KOT 20 ODSTOTKOV NIŽJA 
BREZPOSELNOST KOT LANI ISTI 
ČAS
Konec letošnjega julija je bilo 
na obeh uradih registriranih 2.530 
brezposelnih oseb, kar je za 615 
oseb oziroma 19,6 % manj kot ju-
lija 2016 (v Sloveniji za 14,6 % 
manj). Na Uradu za delo Mozirje je 
bilo v juliju prijavljenih 627 brezpo-
selnih oseb in se je brezposelnost 
glede na isti mesec leta 2016 zni-
žala za 23,3 %. 
V obdobju od januarja do konca 
julija se je na mozirski UD prijavi-
lo 326 oseb ali 12,4 % manj kot v 
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 5
Tema tedna, Aktualno, Oglasi
enakem obdobju lani, največ zara-
di izteka zaposlovanja za določen 
čas, iskalci prve zaposlitve in traj-
ni presežki. Do konca julija se je na 
mozirskem UD odjavilo 451 brez-
poselnih oseb ali 4,4 % več kot v 
enakem obdobju lani. Od teh se jih 
je v zaposlitev vključilo 360 oziro-
ma 0,6 % več kot v enakem obdob-
ju lani.
BREZPOSELNIM NA VOLJO JAVNA 
POVABILA V PROGRAME ZA 
SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA
Preko različnih razpisov in javnih 
povabil poskušajo na zavodu še 
zmanjšati brezposelnost določe-
nih ciljnih skupin. V ta namen so v 
zadnjem obdobju razpisali več raz-
pisov oziroma povabil, preko kate-
rih spodbujajo delodajalce k zapo-
slovanju različnih kadrov. V začet-
ku avgusta so objavili novo javno 
povabilo Zaposli.me 2017-2019, ki 
omogoča zaposlitev 9.526 brez-
poselnih iz vse Slovenije. Program 
je namenjen spodbujanju zaposlo-
vanja brezposelnih, ki so dopolnili 
30 let ali več in se težje zaposlijo, 
delodajalci pri tem pridobijo sub-
vencijo od 5 do 7 tisoč evrov za za-
poslitev. 
DO ZAPOSLITVE Z 
DELOVNIM PREIZKUSOM 
IN USPOSABLJANJEM NA 
DELOVNEM MESTU
Brezposelni se lahko odzove-
jo tudi na javno povabilo Delov-
ni preizkus 2017/2018. Nekaj več 
kot 2.000 brezposelnih, ne glede 
na njihovo starost in trajanje brez-
poselnosti, lahko preizkusi svo-
ja znanja, veščine in spretnosti na 
konkretnem delovnem mestu pri 
delodajalcu ter si tako izboljša za-
poslitvene možnosti. Program tra-
ja najmanj 100 ur in največ en me-
sec.
Še vedno aktualno je tudi sredi 
julija objavljeno javno povabilo za 
usposabljanje na delovnem mes-
tu predvidoma 4.000 brezposel-
nih na delovnem mestu pri deloda-
jalcih iz vse Slovenije. Namen tega 
javnega povabila je pridobivanje in 
krepitev sposobnosti, znanj in ve-
ščin brezposelnih oseb, katerih ob-
stoječa znanja oziroma delovne iz-
kušnje ne omogočajo neposredne 
zaposlitve. Delodajalci pa si lahko 
v projekt vključeno osebo pred za-
poslitvijo usposobijo za konkretna 
dela in naloge na konkretnem de-
lovnem mestu.
VZPODBUDE TUDI ZA MLADE 
ISKALCE ZAPOSLITVE
Zavod za zaposlovanje spodbu-
ja tudi zaposlovanje mladih. V apri-
lu je bilo objavljeno javno povabilo 
za spodbujanje zaposlovanja mla-
dih starih do vključno 29 let, ki so 
vsaj tri mesece prijavljeni v eviden-
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI ZA OBMOČJE URADOV ZA DELO 
MOZIRJE IN VELENJE
V obdobju od januarja do julija 2017 so delodajalci za območje Uradov 
za delo Mozirje in Velenje sporočili Območni službi Velenje 1.786 prostih 
delovnih mest. Na Uradu za delo Mozirje so delodajalci prijavili 355 pro-
stih delovnih mest, manj za 7,1 % kot v enakem obdobju lani, od tega je bil 
delež s posredovanjem zavoda 69,3%. Med temi je bilo največ povpraše-
vanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih de-
javnostih, drugi delavci za preprosta dela, zidarji, varilci, čistilci, strežniki in 
gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakar-
ji, upravljavci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov, strokovni sodelav-
ci za zdravstveno nego, prodajalci, izvajalci suhomontažne gradnje, štuka-
terji, tesarji, orodjarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, vzgojitelji in po-
močniki vzgojiteljev predšolskih otrok, gradbinci.
Sicer pa na Uradu za delo Mozirje izstopajo naslednje skupine brezpo-
selnih oseb v primerjavi s Slovenijo: mladi do 29 let; iskalci prve zaposlitve; 
dolgotrajno brezposelni in brezposelne osebe z dokončano 4., 5. in 6. rav-
nijo izobrazbe.
ci brezposelnih oseb. Cilj javne-
ga povabila je zaposlitev okvirno 
5.507 mladih iz ciljne skupine za 
nedoločen čas.
Še eno javno povabilo je zani-
mivo predvsem za mlade oziro-
ma iskalce prve zaposlitve z naj-
manj visokošolsko strokovno izo-
brazbo ali univerzitetno izobrazbo. 
V avgustu objavljeno javno povabi-
lo poimenovano Priložnost zame 
v nevladnih organizacijah cilja na 
zaposlitev okvirno 130 brezposel-
nih oseb na območju Slovenije za 
obdobje najmanj 15 mesecev s tri-
mesečnim poskusnim delom.
Tatiana Golob
OBČINA NAZARJE 
Zapora dveh lokalnih cest
Na lokalni cesti Nazarje-Kokar-
je potekajo prenovitvena dela, za-
to je izvajalec del VOC Celje zaprl 
lokalno cesto od Mesarjevega mo-
stu preko Drete do uvoza h Krivče-
vim. Dela potekajo v več etapah. 
Med etapo 1, ko dela potekajo od 
mostu do kapelice, bo popolna za-
pora do 6. septembra. Med izved-
bo etape 3 pa bo delna zapora od 
kapelice do Krivčevih od 30. avgu-
sta do 30. septembra.
Zaradi prenove je zaprt tudi od-
sek ceste Šmartno ob Dreti-Brdo 
od regionalke do mostu čez Dre-
to. Popolna zapora bo do 30. sep-
tembra.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 6
Aktualno
POPLAVNA VARNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Na jesensko deževje se je treba pripraviti 
pravočasno
Morda se sliši protislovno, da v obdobju, ko 
je država razglasila letošnjo sušo kot naravno 
nesrečo, razmišljamo o poplavni varnosti. A že 
večkrat se je pokazalo, da so klimatske spre-
membe danost, s katero je treba računati. Že 
mesec september je s svojimi nalivi in posledič-
nimi poplavami ogrožal številna območja v na-
ši dolini, za njim pa tudi ostali jesenski mese-
ci. Preverili smo, kaj je bilo narejenega oziroma 
kakšne aktivnosti potekajo za zagotovitev var-
nosti naših prebivalcev in njihovega premoženja 
ter okolja v letu 2017.
KAKO KAKOVOSTNO SO IZVEDENA DELA?
Občine si za ureditev poplavne varnosti priza-
devajo v okvirih svojih pristojnosti in zmožnos-
ti. Pred časom oblikovana civilna iniciativa za 
poplavno varnost doline je sicer dosegla sesta-
nek na pristojnem ministrstvu, a hidravlično hi-
drološke študije, za katero je ministrstvo obljub-
ljalo, da bo končana letos poleti, še ni. Po bese-
dah pobudnika iniciative Alojza Gluka bodo je-
seni nadaljevali s svojimi aktivnostmi. 
Pogost odgovor na posamezne pobude je, da 
za ukrepe na vodotokih ni denarja. Dostikrat pa 
na občinah in občani sami ugotavljajo, da tudi 
tista vzdrževalna dela, ki so bila v zadnjih letih si-
cer opravljena, niso dovolj kakovostna in da na-
sipe ali zložbe uniči in razdere že malo bolj obil-
no deževje. Voda takrat spodjeda bregove in od-
naša zemljo. Tak je primer skalne zložbe na Dre-
ti v Nazarjah.
POLNI ZADRŽEVALNIKI IN VISOKA PRODIŠČA 
Po ukrepih, ki so za letos načrtovani na Dreti, 
Savinji in pritokih v Zgornji Savinjski dolini, smo 
povprašali na Direkciji za vode v Celju. Zanima-
lo nas je, o čemer pogosto teče beseda tako 
na občinskih svetih kot med občani, zakaj pro-
dišč razen uradnega koncesionarja ni dovoljeno 
prazniti nikomur. 
Vodja sektorja Savinja Alenka Zupančič je po-
jasnila: »Čiščenje proda za pridobivanje mate-
riala je po določilih Zakona o vodah dovoljeno 
(razen ob podeljeni koncesiji) le v okviru izvaja-
nja javne službe vzdrževanja vodnih in priobal-
nih zemljišč.«
ZAČASNI KONCESIONAR JE HIDROTEHNIK
V našem časniku smo pred časom že poroča-
li o zapletih glede izbire koncesionarja za izvaja-
nje del na vodotokih v porečju Savinje in dela So-
tle. Za leto je bil izbran začasni koncesionar, to je 
podjetje Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje 
d. d. iz Ljubljane, nekatere naloge iz koncesijske 
pogodbe pa za njih opravlja nominirani podizva-
jalec, podjetje NIVO Eko d. d. iz Žalca.
REDNA VZDRŽEVALNA IN 
INVESTICIJSKA DELA 
Po planu rednih vzdrževalnih del za letošnje 
leto so bile opravljene košnje brežin vodotokov 
v urbanih predelih, to je Savinja Ljubno, Savinja 
Nazarje, Dreta Nazarje. 
»V planu za leto 2017 je tudi čiščenje prodnih 
zadrževalnikov, s katerim se bo pričelo predvi-
doma v septembru 2017,« pravi Zupančičeva.
Med večja investicijsko vzdrževalna dela so-
di obnova Grušoveljskega jezu, kjer bodo sani-
rali in utrdili celotni temelj jezu, izvedli nov vrhnji 
sloj, razširili strugo Savinje ter napravili tako ime-
novano ribjo stezo. 
SANACIJSKI PROGRAM PO LANSKIH 
POPLAVAH
V izvajanju je sanacijski program po popla-
vah v juniju 2016. V tem okviru so v občini Mozir-
je načrtovani ukrepi na Ljubiji, Mozirnici in Trna-
vi, za kar so predvideli 265 tisoč evrov.
V občini Rečica ob Savinji bodo dela izvaja-
li na potokih Lučnik in Rečica v vrednosti 500 ti-
soč evrov in v občini Solčava na Klobaši za 60 
tisoč evrov.
PO PETIH LETIH PREGLED DOSEŽENEGA 
Letos mineva pet le, od kar je Občina Ljub-
no pripravila posvet na temo poplavne varnos-
ti. Da bi prevetrili dosežke petletnega obdobja, 
občina skupaj z evropskim poslancem Fran-
cem Bogovičev 29. septembra pripravlja de-
lovni posvet. Naslov posveta je Protipoplavna 
varnost, zaščita virov pitne vode in energetsko 
izkoriščanje vodnih potencialov. Nanj so pova-
bili resorno ministrico Ireno Majcen, pristojne 
predstavnike državnih institucij, predstavnike 
lastnikov malih hidroelektrarn in tukajšnje civil-
ne iniciative za poplavno varnost Zgornje Sa-
vinjske doline.
POTREBNI KORAKI NISO 
BILI STORJENI
Ljubenski župan Franjo Naraločnik ob tem 
pravi: »Pet let po izvedenem delovnem pos-
vetu z istim naslovom pod okriljem takratne-
ga ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bo-
goviča vsi udeleženci ugotavljamo, da ni bilo 
storjenega potrebnega koraka za ureditev raz-
mer na vodotokih. Najprej pri zagotovitvi ustre-
zne organizacije in financiranja del za zagota-
vljanje protipoplavne varnosti, v nadaljevanju 
pri celoviti zaščiti virov pitne vode in končno pri 
podeljevanju vodnih soglasij za energetsko iz-
koriščanje vodnega potenciala in nadzoru le-
-teh. V razpravi želimo ugotoviti razloge za tre-
nutno stanje in skupaj poiskati rešitve za uredi-
tev razmer na vodotokih v Zgornji Savinjski do-
lini v prihodnje.«
Marija Lebar
Na občinah in občani sami ugotavljajo, da celo tista vzdrževalna dela, ki so bila v zadnjih letih sicer 
opravljena, niso dovolj kakovostna in da nasipe ali zložbe uniči in razdere že malo bolj povečan nivo 
vodotokov. (Foto: Igor Solar)
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 7
Iz občin, Gospodarstvo, Politika
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 
Kandidatka za generalno direktorico je 
Sonja Šmuc
Sredi avgusta je predsednik Gospodarske 
zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup potrdil, 
da je kandidatka za novo generalno direktorico 
Sonja Šmuc. »Sodim, da je dosedanja izvršna di-
rektorica Združenja Manager Sonja Šmuc s svo-
jimi izkušnjami in znanjem prava kandidatka, da 
bomo skupaj z drugimi strokovnimi službami na 
GZS lahko uspešno uresničevali zastavljene ci-
lje,« je izjavil Gorjup. 
Kandidatka in njen program bosta podrobne-
je predstavljena na seji upravnega odbora zbor-
nice 14. septembra. Zdajšnji generalni direktor 
GZS Samo Hribar Milič, ki je v začetku julija na 
zadnji seji upravnega odbora zbornice napove-
dal umik s tega položaja, ostaja na GZS in bo op-
ravljal druge naloge.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
Od jeseni Katarina Prelesnik poklicna 
županja
Katarina Prelesnik se bo razvoju občine poslej 
posvečala kot poklicna županja. 
(Foto: Marija Lebar)
Po izvolitvi na lokalnih volitvah pred slabimi 
tremi leti se je solčavska županja Katarina Pre-
lesnik odločila, da bo funkcijo opravljala nepro-
fesionalno ob svoji redni zaposlitvi. Zaradi števil-
nih izzivov, ki so pred lokalno skupnostjo in pred 
županjo, se je odločila, da s 1. oktobrom letos to 
funkcijo pričenja poklicno. Prav tako je odloče-
na, da se bo prihodnje leto na lokalnih volitvah 
potegovala za še en županski mandat.
MOŽNOSTI NA PODROČJU 
TURIZMA
Prelesnikova je o tej svoji potezi premišljala 
že nekaj časa. »V zadnjih letih smo pričeli pre-
cej projektov, ki jih je potrebno zaključiti oziroma 
terjajo vso pozornost, da bodo prinašali učinke, 
na katere smo računali. To velja tako za turistič-
ne projekte, kot za prometno ureditev in za ko-
munalno oskrbo območja občine,« pravi župa-
nja, ki posebej izpostavlja pred dvema letoma 
izpeljano panoramsko pot z razglednimi točka-
mi in označitvenimi tablami. Solčava je bila tak-
rat za ta projekt nagrajena, a po mnenju župa-
nje iz njega doslej še niso potegnili dovolj. »Zdi 
se mi, da smo tukaj obstali in da ne znamo izko-
ristiti možnosti, ki jih ponuja panoramska pot.« 
Tudi nedavno priznanje Slovenia Green obvezu-
je k nadaljevanju prizadevanj za trajnostni turi-
zem in razvoj. 
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Lokalna skupnost je v zadnjem obdobju s 
proračunskim denarjem in s sredstvi po 23. čle-
nu zakona o financiranju občin uredila in preno-
vila številne odseke občinskih cest. V letošnjem 
letu so nadaljevali z lani začeto prenovo ceste 
skozi Logarsko dolino. Uradno predajo posodo-
bljene ceste v uporabo načrtujejo v septembru.
Precej so vlagali v posodobitev obstoječega 
vodovoda, pripravljajo tudi dokumentacijo za iz-
gradnjo novega vodovodnega omrežja v Logar-
ski dolini. Tudi tem področjem se bo Prelesniko-
va lažje še bolj posvetila kot poklicna županja. 
Med področji, ki jih še omenja, je prometna ure-
ditev območja. 
VEČ ČASA TUDI ZA OBČANE
Občina Solčava svoje obveznosti in kredite 
odplačuje v pogodbenih rokih. Za načrtovane 
projekte se trudijo dobiti sofinancerska sredstva 
na različnih razpisih. Na to računajo tudi v pri-
hodnje. 
Prednost, da bo zadnje leto tokratnega man-
data opravljala poklicno, vidi županja tudi v tem, 
da bo na tak način imela na voljo več časa za 
občane. »Ne zdi se mi prav, da mi je doslej za 
naše prebivalce tu in tam kljub dobri volji zmanj-
kalo časa,« meni Prelesnikova. 
Marija Lebar
Nov razpis za pospeševanje 
razvoja podjetij v Savinjski regiji
Razvojna agencija Savinjske regije je 
objavila drugi javni razpis za garancije 
bančnim kreditom za mikro, mala in sre-
dnja podjetja v okviru Regijske garancij-
ske sheme v Savinjski regiji. Razpis je na-
menjen gospodarskim subjektom, ki delu-
jejo in vlagajo tudi na območju zgornjesa-
vinjskih občin. Cilji razpisa so med drugim 
pospeševanje razvoja malega in srednje-
ga gospodarstva in pridobitne dejavnosti 
podjetnikov, povečevanje investicijske ak-
tivnosti v regiji, zmanjševanje stopnje brez-
poselnosti, olajšanje dostopa do kreditov 
z zmanjšanjem bančnih zahtev za zava-
rovanje kreditov idr. Nanj se lahko prijavijo 
mikro, male in srednje velike gospodarske 
družbe, samostojni podjetniki ter zadruge, 
ki imajo sedež podjetja ali poslovno enoto 
v Savinjski regiji.
Javna razprava o demografskem 
skladu končana
Iztekla se je javna razprava o predlogu 
zakona o demografskem skladu, o kate-
rem smo pred kratkim pisali tudi v Savinj-
skih novicah. Kot vse kaže, naj bi se 1. Ja-
nuarja 2018 oblikoval sklad, ki bo nastal s 
prevzemom pristojnosti in obveznosti Ka-
pitalske družbe. Ministrstvo za finance že-
li ohraniti koncept upravljanja kapitalskih 
naložb države. Slovenski državni holding 
(SDH) bo še naprej upravljal z vsemi na-
ložbami, v katerih bo imel delež tudi demo-
grafski sklad. Kapitalska družba pa se bo 
po predlogu postopno preoblikovala v pre-
težno portfeljskega vlagatelja.
Vrnitev družinskih ukrepov na 
raven pred Zujfom
S prihodnjim letom in v skladu s predlo-
gom resolucije o družinski politiki 2018-
2028 namerava ministrstvo za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake možnosti uki-
niti varčevanje pri otroških dodatkih v letu 
2018. Za to bo treba letno zagotoviti 16,2 
milijona evrov, za ukinitev varčevanja pri 
ostalih ukrepih bi potrebovali letno še 27,5 
milijona evrov. Do otroškega dodatka bodo 
v prihodnjem letu tako upravičene tudi dru-
žine v 7. in 8. dohodkovnem razredu.
TG
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 8
Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki
NOVA KNJIGA V SOAVTORSTVU KAROLINE VRTAČNIK
Brez čebel ne bo življenja
Vsaka tretja žlica hrane na tem 
svetu je odvisna od čebel, na-
tančneje od opraševanja. Bolj ko 
so travniki onesnaženi in pogoste-
je ko so košeni, manj je čebel. Se 
zavedamo, kaj to pomeni za na-
šo prihodnost? Peter Kozmus, Bo-
štjan Noč in Karolina Vrtačnik, so-
avtorji nove knjige Brez čebel ne bo 
življenja, se tega zavedajo. 
ZAKAJ SO ČEBELE TAKO IZJEMNO 
POMEMBNE
Karolina Vrtačnik, naša rojakinja 
z Ljubnega ob Savinji, Peter Koz-
mus in Boštjan Noč so v knjigi s po-
močjo 65 najpomembnejših imen 
s področja čebelarstva iz 32 držav 
osvetlili obravnavano tematiko iz 
različnih vidikov. Njihov namen je 
bil ustvariti svojevrsten spomenik 
čebelam in čebelarjenju, ki bo na 
strokoven, obenem pa na poljuden 
način vsem generacijam približal 
dejstvo, zakaj so čebele tako izje-
mno pomembne za naš planet in 
kaj lahko naredimo, da jih ohrani-
mo za naše zanamce. Poleg tega 
je knjiga jasen odgovor, zakaj pot-
rebujemo svetovni dan čebel.
PREDSTAVITEV NA SEJMU AGRA
Uradna predstavitev knjige Brez 
čebel ne bo življenja bo v nedeljo, 
27. avgusta, ob 14. uri na sejmu 
Agra v Gornji Radgoni. Poleg avtor-
jev bo na predstavitvi sodeloval tu-
di kmetijski minister Dejan Židan. 
KF
OBČINA NAZARJE 
Polnjenje električnih 
avtomobilov je brezplačno
Polnjenje električnih avtomobilov je do nadaljnjega brezplačno, zanje sta 
ob polnilnici rezervirani dve parkirni mesti. (Foto: Igor Solar)
Na parkirišču med gradom 
Vrbovec in domom kulture v Na-
zarjah je že nekaj časa postavlje-
na polnilnica za električne avtomo-
bile. Za uporabo je bila usposoblje-
na konec julija. Polnjenje električ-
nih avtomobilov je do nadaljnjega 
brezplačno, zanje sta ob polnilnici 
rezervirani dve parkirni mesti.
Občina Nazarje se je decem-
bra 2016 prijavila na javni razpis 
Eko sklada za sofinanciranje na-
kupa polnilne postaje za polnjenje 
dveh električnih vozil hkrati. Ker je 
bila vloga popolna in odobrena, je 
Eko sklad z občino sklenil pogodbo 
za sofinanciranje nakupa postaje v 
vrednosti 2.750 evrov. 
Celoten projekt, vključno s pla-
čilom pristojbine za električno 
omrežje je stal okoli 10.000 evrov. 
Postajo je dostavilo podjetje E-pri-
hodnost iz Frama, ki se ukvarja z 
obnovljivimi viri energije, razisko-
vanjem in drugimi storitvami. Kot 
koordinator aktivnosti se je v po-
stopek nakupa, montaže in preda-
je v uporabo vključila Agencija Ks-
sena, Zavod Energetska agencija 
za Savinjsko, Šaleško in Koroško, 
ki je občinski energetski manager. 
Marija Lebar
ZDRUŽENJE KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE
Po letu dni delovanja za svoj projekt uspeli pridobiti 
evropski denar 
Prijavitelji projekta Vodne zgod-
be Kamniško-Savinjskih Alp so bi-
li uspešni na javnem razpisu mini-
strstva za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano v sklopu sodelovanja 
med lokalnimi akcijskimi skupina-
mi območij. Partnerji projekta so 
vse lokalne akcijske skupine na ob-
močju Kamniško-Savinjskih Alp, 
to so LAS Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline, Srce Slovenije in Go-
renjska košarica.
VSEBINA PROJEKTA JE VODA V 
ŠIRŠEM POMENU
Operacija sodelovanja se bo za-
čela s 1. septembrom in konča-
la konec naslednjega leta. Name-
njena je varovanju voda tega ob-
močja in skrbi za vodo kot narav-
no dobrino. Voda v svoji pestrosti 
je tudi velik turistični potencial, me-
nijo v združenju, preko katerega bo 
za vodne zgodbe namenjenih ne-
kaj več kot 83 tisoč evrov. Od tega 
bo skoraj 68 tisoč evrov za projekt 
primaknila Evropska unija.
V sklopu operacije bodo vodam 
namenili pozornost v najširšem po-
menu besede. Med drugim name-
ravajo speljati vodno pot, ki bo po-
vezovala mline, slapove, jame, so-
teske skupaj z ostalo naravno in 
kulturno dediščino v rdečo nit traj-
nostno naravnane turistične po-
nudbe območja. 
V okviru projekta nameravajo 
partnerji poleg obiskovalcev nas-
lavljati tudi domačine in jim še do-
datno predstaviti globalni pomen 
čistih in pitnih vodnih virov, ki so na 
tukajšnjem območju še realnost in 
so strateškega pomena, zato je tre-
ba z njimi ravnati s skrbnostjo dob-
rega gospodarja.
SODELOVANJE PRINAŠA 
SINERGIJSKE UČINKE
Ideja o sodelovanju med občina-
mi na območju Kamniško-Savinj-
skih Alp sega že v čas, ko so pote-
kale aktivnosti za ustanovitev Re-
gijskega parka KSA. Zamisel o par-
ku so kasneje zaradi različnih vzro-
kov opustili. Pogovori o možnostih 
sodelovanja so ponovno stekli v 
letu 2015, v lanskem letu pa so v 
okviru Pohodniškega festivala žu-
pani podpisali pismo o nameri za 
vzpostavitvi Združenja Kamniško-
-Savinjske Alpe in s tem oblikova-
li tudi formalno podlago za sode-
lovanje.
Sicer pet občin, to so Kamnik, 
Jezersko, Preddvor, Solčava in 
Luče, sodeluje zlasti na podro-
čju turizma. Kot pravi Mateja Br-
lec Suhodolnik, direktorica Cen-
tra Rinka iz Solčave, se predstav-
niki, ki v občinah pokrivajo to po-
dročje, na neformalnih srečanjih 
dobivajo enkrat na mesec, vsakič 
v katerem od omenjenih krajev, 
kjer si po sestankih večkrat ogle-
dajo tudi kakšno krajevno zanimi-
vost, da lahko svojim obiskoval-
cem – turistom postrežejo z zani-
mivimi informacijami s celotnega 
območja.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 9
Gospodarstvo, Iz občin, Ljudje in dogodki
Pred 40 leti
MENINA SPET VABI
V nedeljo, 14. avgusta, so gornjegrajski pla-
ninci odprli preurejeni dom na Menini plani-
ni. Koča je bila še pred letom dni v takšnem 
stanju, da so jo morali zapreti in takoj pričeti 
z obnovo. Začelo se je delo, zbiranje materia-
la in denarnih sredstev in planinci so to zah-
tevno delo opravili v zadovoljstvo vseh. Pre-
ko 4.000 udarniških ur so opravili požrtvoval-
ni člani domačega društva in preko 170.000 
dinarjev so doslej porabili. Preuredili so vse 
spodnje prostore, obe gostinski sobi in kuhi-
njo, obnovili so ves inventar, tudi streha in 
žlebovi so vsi novi …
Pred 30 leti
ŠE »ČEBELARSKI PRAZNIK«
O zgodovini čebelarstva, o njegovi vlogi in 
pomenu v najrazličnejših civilizacijah nekoč, 
pa o njegovem vsestranskem pomenu v nara-
vi, gospodarstvu, kulturi in v zdravstvu še da-
nes, seveda ne kaže posebej razpravljati. Bo-
gato izročilo na vseh teh področjih in njegova 
velika današnja vloga si jasno zaslužita več-
jo turistično in narodopisno prireditev. Te so 
se že pred 18 leti lotili turistični delavci in če-
belarji iz Gornjega Grada. Brez zlih namenov 
moramo reči, da žal ta »Čebelarski praznik« iz 
leta v leto izgublja na svoji vsebini. Ob vseh 
mnogoterih možnostih, ki jih nudita zgodo-
vinsko izročilo in sedanjost je za prikaz čebe-
larjenja odločno premalo le pokazati, kako se 
med toči, pa še to bolj na kratko. Prireditelji 
se bodo morali potruditi in čebelarjenje pri-
kazati drugače, bolj bogato in pestro, da ne bo 
vse skupaj zgolj veselje otrok, ki se lahko na 
tej prireditvi z medom do mile volje posladka-
jo. Žal je bilo v nedeljo znova tako.
Pred 20 leti
SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJA 
STVARNOST ALI LE ŽELJA?
Poročali smo že, da so se župani in županja 
občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline v 
začetku letošnjega leta izrekli za oblikovanje 
Savinjsko-šaleške regije. Pripravili so obsež-
no gradivo in ga posredovali vladi, poslan-
cem državnega zbora, predstavnikom lokal-
nih interesov v državnem svetu, političnim 
strankam in občinskim svetom zgornjesavinj-
skih in šaleških občin. Vzpostavitev regij v Re-
publiki Sloveniji in prenos pristojnosti nanje 
je projekt, ki bo postal odločilni element go-
spodarskega, demografskega in kulturnega 
razvoja in bo obenem osnova za delno avto-
nomijo posameznih območij Slovenije na po-
dročju oblasti.
Pripravila Tatiana Golob
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Z občinskimi grbi bo nagrajenih pet 
prejemnikov
Komisija za odlikovanja, priznanja in nagra-
de nazarske občine je na svoji četrti redni seji 
obravnavala predloge, ki so prispeli kot odziv na 
razpis za podelitev letošnjih občinskih priznanj. 
Komisija je prispele predloge, ki sta jih poslali 
krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in Kokarje, 
skrbno pretehtala. Na seji je sodeloval tudi žu-
pan Matej Pečovnik, ki je članom komisije pos-
redoval predloge za županova priznanja in ute-
meljitve zanje. 
Odločitve komisije so bile posredovane ob-
činskemu svetu v končno odločitev. Ta je pre-
dloge potrdil. Na slavnostni seji občinskega 
sveta bodo tako podelili pet občinskih grbov. 
Prejemnik zlatega grba je Jože Zidarn iz Šmar-
tnega ob Dreti. Podeljeni bodo trije srebrni grbi, 
in sicer Antonu Bastlju iz PGD Šmartno ob Dre-
ti, Anici Bider iz Žlabra in Zori Štrucl iz Kokarij. 
Bronasti grb bodo dobile Ljudske pevke Lipa iz 
Šmartnega ob Dreti ob deseti obletnici svoje-
ga delovanja.
Poleg županovih priznanj na slavnostni seji 
podelijo tudi priznanja morebitnim zlatim matu-
rantom, za imena katerih v skladu z varovanjem 
osebnih podatkov občina ne more zvedeti. Zato 
prosijo občane, če razpolagajo s temi podatki, 
da jih javijo na občino. 
Marija Lebar
OB 25-LETNICI PODJETJA
Uniforest ima nov logo
Logotip so dopolnili z grbom, ki je sestavljen iz črk U (uni) in F (forest) in ponazarja 
gozd, žago in ščit. 
Podjetje Uniforest iz Prebolda, ki proizva-
ja gozdarsko mehanizacijo, med katere sodijo 
gozdarski vitli, cepilniki drv, rezalno-cepilni stroj, 
povezovalci drv, platoji, krožne žage ter klešče 
in prijemala za hlodovino, je osvežilo svojo ce-
lostno grafično podobo.
Kot del nenehnega razvoja podjetja in blagov-
ne znamke Uniforest ter zavezanosti k oblikov-
no dovršenim strojem s prepoznavnim, edin-
stvenim dizajnom, so v letošnjem letu, ko pra-
znujejo 25 let svojega delovanja, razvili nov lo-
gotip podjetja.
Odločitev za spremembo ni bila enostavna, 
saj so zelo ponosni na svojo prehojeno pot. V 
ta namen so obdržali svoji prepoznavni barvi – 
melona rumeno in antracit sivo, ki bosta še nap-
rej razpoznavni barvi njihovih strojev. 
Osvežili so dizajn logotipa, saj so želeli, da 
odraža, kdo Uniforest je, in hkrati simbolizira 
njihove bodoče cilje. Oblika je sedaj ostrejša, 
kar daje logotipu Uniforest moč, obenem pa 
sporoča, da so sodobno in tehnološko dovrše-
no podjetje. 
Logotip so dopolnili z grbom, ki je sestavljen 
iz črk U (uni) in F (forest) in ponazarja gozd, ža-
go in ščit. 
Poleg logotipa so prenovili celotno grafično 
podobo, ki jo boste lahko opazili na sejmih, v nji-
hovih katalogih in letakih, pa tudi v medijih.
Močan logo za kakovostne stroje!
VB
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 10
Kultura
KONCERT SEVERE GLURIN IN MIHE KRAKERJA
Priznana glasbenika privabila številno občinstvo v Luče
Severa Gjurin in Miha Kraker sta obogatila 48. Lučki dan. 
(Foto: Primož Vajdl)
Na prireditvenem prostoru se je 
v okviru 48. Lučkega dne odvil kon-
cert znane slovenske pevke Seve-
re Gjurin, ki jo je na kitari sprem-
ljal Miha Kraker. Priznana glasbeni-
ka sta v Luče privabila številne obi-
skovalce.
GLASBENO POT ZAČELA PRI 
SKUPINI OLIVIJA
Severa je glasbenica, ki je med 
drugim sodelovala z Vladom Kres-
linom, bratom Galom, Dejanom La-
panjo in številnimi drugimi glasbe-
niki. Leta 2004 je svojo glasbeno 
pot začela kot vokalistka pri skupi-
ni Olivija, v zadnjih letih pa nastopa 
kot solistka s spremljevalno skupi-
no ali v duetih z drugimi slovenski-
mi glasbeniki in skupinami.
OBISKOVALCEV NISTA PUSTILA 
RAVNODUŠNIH
V sodelovanju s prijateljem in 
soustvarjalcem Miho Krakerjem 
sta občinstvo v Lučah popeljala v 
preplet nežnih glasov in zvokov ki-
tare. Z avtorskimi popevkami in pri-
redbami številnih znanih sloven-
skih in tujih skladb obiskovalcev 
nista pustila ravnodušnih.
Primož Vajdl
OPRAVIČILO
V 33. številki Savinjskih novic je bil v prispevku Od starih običajev 
do moderne odprte kuhne napačno zapisan ponudnik mlečnih dob-
rot. Namesto Spodnji Jerovčnik bi moralo biti zapisano Spodnji Strm-
čnik. Prizadetim se za napako opravičujem. 
Marija Šukalo
PODOKNICA PRI JUVANOVI HIŠI V LUČAH
V preteklosti fantje s pesmijo »hladili« noči po vasi
Rok Prušnik je pod oknom zapel svoji izvoljenki 
Odpiraj, dekle, kamrico ... 
(Foto: Marija Šukalo) 
Ob 48. Lučkem dnevu so v Juvanovi hiši prip-
ravili podoknico. Kako so v preteklosti osvojili 
srce dekleta in se tudi pogreli v njeni postelji, so 
»pokazali« Rok Prušnik, Silva Robnik, Lučka kla-
pa in Franci Podbrežnik – Solčavski.
POD OKNO JIH JE PRIGNALA LJUBEZEN
Podbrežnik je v vlogi Juvanovega hlapca obu-
jal spomine na preteklost in poudaril, da jih je le-
tos pod okno prignala ljubezen – ta »špasna 
stvar, ki dela metuljčke v želodcu, nabijanje srca 
pa je kot kladivo, ki požene kri po žilah. To so bi-
li časi, ko so fantje s pesmijo »hladili« noči na va-
si. Poslušalo jih je staro in mlado. Danes pa je 
ura prepočasna, za razgovor in drušno zmanj-
kuje časa. Mladi se pa kar telefonično mučkajo,« 
je primerjal preteklost in sedanjost Podbrežnik.
NAPEVI IN PESMI TONETA MLAČNIKA
In ker se ljubezen najbolj namuzne, ko jo ogo-
vori pesem, je bilo tudi pod oknom Juvanove hiše 
slišati številne ljudske napeve in pesmi domačina 
Toneta Mlačnika. Podbrežnik pa je ob zaključku 
zaželel: »Kakor koli, naj medi, naj se kušuje, naj se 
ljubezen v zvezde kuje. Bodite tudi vi zaljubljeni.«
Marija Šukalo
Lučka klapa je z narodnimi napevi in pesmimi Toneta Mlačnika pripravila bogat program. 
(Foto: Marija Šukalo)
Juvanov hlapec (Franci Podbrežnik – Solčavski) 
je obujal spomine na preteklost, ko so se znali 
družiti in poveseliti. (Foto: Marija Šukalo) 
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017
Organizacije, Oglasi
11
110 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOČNA
Zahvala ustanoviteljem ob visoki obletnici
Praznovanju bočkih gasilcev so se pridružili številni predstavniki gasilskih društev iz okolice. 
(Foto: ŠMS)
Slavnostni govorniki in gostje so se zbrali ob predsedniku PGD Bočna Ludviku Miklavcu (prvi z leve). 
(Foto: ŠMS)
V soboto, 19. avgusta, je bilo v Bočni slove-
sno, saj je tamkajšnje gasilsko društvo prazno-
valo 1 10-letnico. V majhnih krajih, kot je Bočna, 
so gasilci pomemben del kraja, saj so po navadi 
prvi, na katere se krajani obrnejo, če potrebuje-
jo pomoč. Ni le gašenje tisto delo, ki jim pripada, 
vse več je namreč drugačnih intervencij. Zato je 
toliko bolj potrebna tudi opremljenost gasilcev 
in slavljenci so se veselili, saj so z županom ob-
čine Gornji Grad Stankom Ogradijem podpisali 
pogodbo o sofinanciranju nakupa gasilske av-
tocisterne. Kupili jo bodo še letos, v prihodnjem 
letu bo opravljena nadgradnja, upajo, da bodo 
ob letu osorej cisterno predali namenu.
ŠTEVILNI GOSTJE
Visoke obletnice društva so se z domačimi 
gasilci veselili predstavniki društev Gasilske zve-
ze Zgornje Savinjske doline ter predsednik in po-
veljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric, sreča-
nja se je udeležil predstavnik Gasilske zveze Slo-
venije Franc Bradeško, predstavnika celjske iz-
postave Uprave RS za zaščito in reševanje De-
jan Žele in Vesna Slamnik, župan Stanko Ogradi, 
župnik Ivan Šelih in predstavniki društev v kraju. 
GASILCI V KRAJU AKTIVNI
Predsednik društva Ludvik Miklavc se je v go-
voru spomnil razlogov za nastanek društva pred 
1 10-imi leti ter izrazil zahvalo ljudem, ki so zbra-
li pogum in društvo ustanovili, ter vsem, ki so nji-
hovo delo nadaljevali. Izpostavil je aktivne gasil-
ce, od najmlajših do najstarejših, zaradi katerih 
se za gasilsko prihodnost v Bočni ni bati. Za ko-
nec je omenil še željo in potrebo po nakupu av-
tocisterne, ki se je s podpisom pogodbe o sofi-
nanciranju pričela uresničevati.
DRUŠTVO OB OBČINSKEM PRAZNIKU PREJELO 
OBČINSKO PRIZNANJE
Župan Stanko Ogradi je nadaljeval misli pred-
sednika Miklavca z besedami, da se želja ga-
silcem po nakupu avtocisterne ni uresničila do 
tokratnega praznovanja, upa pa, da bodo dru-
štvo, krajani in občina do prihodnjega leta reali-
zirali ta projekt in bo bočko društvo dobilo prvo 
avtocisterno. Gasilcem je še enkrat čestital ob 
praznovanju ter dodal, da je le-to ob občinskem 
prazniku prejelo občinsko priznanje ob 1 10-letni-
ci delovanja.
 PODELJENA PRIZNANJA 
Čestitkam so se pridružili Franc Bradeško, ki je 
omenil, da so gasilci bili in še vedno so center do-
gajanja v manjših krajih in da imajo zaradi pro-
stovoljnega dela vedno veliko podporo. Janko Žu-
ntar je vsem zaželel, da delajo na trdnih temeljih, 
ki so jih postavili predhodniki, o dobrem sodelo-
vanju je spregovoril tudi Dejan Žele. Župnik Ivan 
Šelih je društvu podelil spominsko plaketo, pred-
sednik bočke krajevne organizacije Zveze bor-
cev za vrednote NOB Ivan Rop pa kipec zavetni-
ka gasilcev sv. Florjana. Podeljena so bila prizna-
nja članom, društvo je od krovne organizacije pre-
jelo bronasto plaketo. Program so popestrili pev-
ci moškega pevskega zbora iz Bočne in učenke 
gornjegrajske šole Aneja Krajnc, Ana Mavrič in 
Neža Jerše s pevsko točko.
ŠMS
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017
12
Iz občin, Čestitke, Oglasi
OBČINA LUČE BOGATEJŠA ZA ŠTIRI ETNO HIŠE
Ohranjajo predmete, ki jih današnja mladina pozna le iz 
pripovedovanja
Župan Ciril Rosc in njegova žena Lili sta obiskovalcem predstavila etno 
hiše. (Foto: Marija Šukalo)
Občina Luče je od 48. Lučkega 
dneva bogatejša za štiri mobilne 
etno hiše. Te je iz starega lesa izde-
lal in v bližini Šmice postavil doma-
čin Jože Kaker. Slavnostno so jih 
svojemu namenu predali v nedeljo, 
13. avgusta.
POSTAVILI ČRNO KUHINJO, 
ŽNIDARSKO, ŠOŠTERSKO IN 
MIZARSKO DELAVNICO
Po besedah župana Cirila Ros-
ca so si v občini že vrsto let pri-
zadevali ohraniti tradicijo doma-
čih krajev in predmete, ki priča-
jo o delu in življenju ljudi iz oko-
lice Luč. Zato so v avtentičnem 
slogu postavili črno kuhinjo ter 
žnidarsko, šoštersko in mizar-
sko delavnico z vso pripadajo-
čo opremo tistega časa. Pred-
nost teh objektov je v njihovi mo-
bilnosti, tako bodo lahko Luča-
ni te objekte pokazali tudi na ka-
kšnem sejmu.
V OBČINI ŽELIJO PROJEKT 
NADGRADITI
Trenutno so na ogled štirje ek-
sponati preteklosti, a v občini raz-
mišljajo, da bi projekt nadgradili in 
k obstoječim objektom dodali no-
ve z različnimi vsebinami. Rosc 
je namreč prepričan, da je pot-
rebno ohraniti v spominu še dru-
ge rokodelske dejavnosti, kot so 
kovaštvo, stara trgovina, prede-
nje volne in druge. Z industrializa-
cijo so namreč ti pričeli izgubljati 
na veljavi. Investicijo, vredno ok-
rog dvajset tisočakov, je pokrila 
občina iz proračuna in s tem pri-
spevala k ohranjanju predmetov, 
ki jih današnja mladina pozna le 
iz pripovedovanja svojih dedkov 
in babic. 
Marija Šukalo
Društvo Carving team Logarska dolina, Solčava 29, 3335 Solčava
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Heraldika (18)
Zastava Občine Solčava
OBČINA SOLČAVA
Prvi sledovi poselitve na Solčav- 
skem segajo v neolitik, o čemer 
pričajo leta 1928 odkriti sledovi 
paleolitskih lovcev v Potočki zijal-
ki pod Olševo. Prvi pisni podatki o 
naselitvi segajo v čas med letoma 
1000 in 1200. Naselje Solčava se 
sicer prvič omenja leta 1268 kot 
Silva Sulzbach, po nemških kolo-
nistih, domačini pa so kraj imeno-
vali Žocpah.
Samostanski urbar iz leta 1426 
omenja Solčavo kot sedež urada 
fevdalne posesti oglejskih patriar-
hov za celotno Solčavsko. Kasnej-
ši dokumenti pričajo, da je spadala 
Solčava pod celjske grofe, od leta 
1456 pa pod habsburško oblast. 
Leta 1473 je cesar Friderik III. celot-
no ozemlje podaril takrat ustano-
vljeni ljubljanski škofiji.
Nad naseljem stoji cerkev Ma-
rije Snežne, ki velja za edino v ce-
loti ohranjeno gotsko cerkev na 
območju Zgornje Savinjske do-
line. Njena največja dragoce-
nost je kamniti zgodnjegotski kip 
Solčavske Madone, delo nezna-
nega umetnika iz sredine 13. sto-
letja. Cerkev je razglašena za kul-
turni spomenik.
Grb Občine Solčava je upodo-
bljen na ščitu poznogotskega stila 
in je sanitske oblike. Na srebrnem 
obzidju, ki nadgrajuje zeleni hrib v 
dnu modrega ščita, je s prezbiteri-
jem predstavljena srebrna, rdeče 
krita gotska cerkvica z enkrat viš-
jim zvonikom v njeni desni steni. V 
hrib so položeni trije srebrni cvetovi 
planike, dve zgoraj in ena spodaj, z 
zlatim središčem cvetov.
Zastava Občine Solčava je zele-
ne barve s tremi cvetovi planike na 
prvem kvadratu zastavine rute, ki 
ga od preostalega dela zastav lo-
či vertikalna bela proga. Zastava je 
pravokotne oblike, razmerje višine 
proti dolžini je 1:2,5. 
Zastavina ruta je vertikalno raz-
deljena na dva po višini enaka, 
po dolžini pa neenaka istobarv-
na dela. Na prvem delu je upodo-
bljen atribut iz občinskega grba – 
trije srebrni cvetovi planike z zla-
tim središčem cvetov. Celotni atri-
but ne sme biti nižji od 7/10 viši-
ne kvadratnega polja in ne višji od 
8/10 iste višine. Bela vertikalna 
proga, ki ločuje prvo polje od pre-
ostalega dela zastavine rute, ne 
sme biti ožja kot 1/50 zastavine 
dolžine in ne širša kot 1/25 ome-
njene dolžine.
O VALTU F. JUREČIČU
Franc Valt Jurečič je po izobraz-
bi inženir elektrotehnike, orna-
mentik, heraldik in veksilolog pa 
od leta 1961. Je član svetovnih he-
raldično genealoških in veksilolo-
ških zvez:
- član avstrijske heraldično ge-
nealoške zveze Adler z Dunaja,
- član nemške heraldično genea-
loške zveze Herold iz Berlina,
- član mednarodne zastavoslov-
ne zveze FIAV,  
- častni član vseargentinske zve-
ze Cidec in 
- akademski član mednarodne 
heraldične zveze AIH. 
Od leta 1965 do sedaj je rea-
liziral trinajst skupinskih razstav 
ornamentike in heraldike ter sa-
mostojno razstavo heraldike. Re-
dno se udeležuje evropskih in sve-
tovnih heraldičnih in veksiloloških 
kongresov, na katerih tudi večkrat 
predava.
Aktivno sodeluje s heraldiki in 
veksilologi po vsem svetu. Leta 
2014 je bil sprejet v mednarodno 
heraldično zvezo AIH (Académie 
Internationale d'Héraldique) kot ak-
tivni akademski član. AIH je najviš-
je heraldično telo na svetu.
MOJE SODELOVANJE Z VALTOM 
JUREČIČEM
Valta Jurečiča sem spoznal, 
ko sem v sedemdesetih letih prej-
šnjega stoletja v Ljubljani opravljal 
funkcijo pomočnika direktorja Lju-
bljanske banke za poslovanje s 
prebivalstvom. Tam sem srečal ze-
lo razgledanega ekonomista med-
narodnega ugleda dr. Franca Tre-
tjaka, ki se je takrat vrnil iz Afri-
ke, kjer je delal kot pooblaščenec 
Združenih narodov. Veliko sva se 
pogovarjala o našem bančništvu, 
on pa mi je razlagal o bančnem 
marketingu v tujini. Mi smo bili s 
tem takrat šele v fazi razmišljanja, 
moji predlogi za konkretne začet-
ke pa so bili s strani sodelavcev 
sprejeti z nezaupanjem, največ-
Grb Občine Solčava
krat iz ideoloških razlogov. Ne gle-
de na to smo postopoma le nare-
dili prve korake tudi na tem podro-
čju, zato smo potrebovali strokov-
njake za embleme, kakršen je bil 
Valt Jurečič.
Ko sem se iz Ljubljane vrnil v 
Celjsko mestno hranilnico, sem 
povabil Jurečiča k sodelovanju in 
lahko rečem, da se je izkazal kot 
vrhunski strokovnjak in korekten 
poslovnež. Vse, kar je obljubil, je bi-
lo izdelano kakovostno in v dogo-
vorjenih rokih.
Na tem mestu moram poudari-
ti njegove izjemne zasluge za ra-
zvoj slovenskega grboslovja. So-
deloval je tudi pri oblikovanju gr-
bov vseh sedmih zgornjesavinj-
skih občin. Sam sem pripravil 
zgodovinsko obrazložitev, on pa 
je poskrbel za ustrezno grafično 
izvedbo, v skladu s pravili sloven-
ske heraldike. 
Najbolj mi je ostalo v spominu 
naporno in dolgotrajno usklajeva-
nje vsebine grba Občine Luče. Ne-
kateri člani občinskega sveta so 
vztrajno zagovarjali stališče, da bi 
morali v grb na nek način umesti-
ti Raduho, na koncu pa je le prev-
ladala odločitev za upodobitev 
ženske z laterno in ribo v košu, ki 
je brez dvoma enkratna v sloven-
skem prostoru. 
Na splošno imam na sodelo-
vanje z Valtom Jurečičem zelo le-
pe spomine. Še vedno se srečuje-
va ob njegovih obiskih v Mozirju in 
vsakega srečanja z njim sem zelo 
vesel. 
Konec.
Valt Jurečič čestita Aleksandru Videčniku za častno članstvo v Heraldično 
veksiološkem društvu Herold Slovenija (2012). (Foto: Ciril M. Sem)
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 14
Prejeli smo
MENINA PLANINA
Nova odkritja v Božični jami
Jože Remšak – Zotler je med kapniki odkril čudovito ohranjeno antično 
posodo – trinožnik. (Foto: Bernard Štiglic)
Božična jama se nahaja v 
strmem severnem pobočju Menine 
na nadmorski višini 810 metrov. V 
jami smo namerili slabih 100 me-
trov rovov, je vodoravna in zelo le-
po zasigana. Okolico pokriva redek 
bukov gozd. Nad njo je nizka skal-
na stena. Pobočje pod vhodom je 
zelo strmo. 
ŽEROVNIK NAŠEL KOVANEC IZ 
RIMSKE KOVNICE
Vhod v jamo sta lani konec de-
cembra našla Rafko Žerovnik in 
Ivo Sovinšek. Že po prvem obi-
sku se je videlo, da so bili ljudje 
v njej že prej. Jamo smo nato v 
zimskem in spomladanskem ča-
su raziskali in dokumentirali. Na-
tančno smo jo pregledali in iskali 
morebitna nadaljevanja. 
Med eno izmed raziskav je 
Rafko Žerovnik na tleh našel okro-
gel, gumbu podoben predmet. 
Zgledalo je, kot da je enemu od 
obiskovalcev odpadel gumb. Do-
ma se je »gumb« ob srečanju z vo-
do spremenil v izredno lepo ohra-
njen antični novec, in sicer v tako 
imenovani sesterec Alexandra Se-
verja 222-235. 
Alexander Sever (Marcvs Avre-
livs Severvs Alexander Avgvstvs) 
je bil poslednji iz dinastije Sever-
jev. Rojen je bil leta 208 n. št. v Si-
riji – Arca Caesarea, umrl pa leta 
235 n. št. v kraju Moguntiacum, 
Gornja Germanija. Vladal je v le-
tih 222-235. Leta 231, ko je de-
setič prejel tribunsko oblast, je 
bil 3. konzul. Ob tej priliki je bil ko-
van tudi novec z njegovo podobo 
in oznako 10, kakršnega je v ja-
mi našel Rafael Žerovnik. Ta seri-
ja novcev je bila kovana v kovnici 
v Rimu.
ZOTLER NAŠEL ANTIČNO 
POSODO
V dneh po odkritju novca je sle-
dilo sistematično pregledovanje tal 
v jami. Kmalu so se v krogu zlože-
nih skal našli fragmenti stare kera-
mike in živalske kosti z vidnimi sle-
dovi vreza z ostrim predmetom. Ob 
natančnem pregledu skalne niše je 
Jože Remšak – Zotler med kapni-
ki odkril čudovito ohranjeno antič-
no posodo – trinožnik. 
Trinožnik je rjavo-sive barve z 
debelimi stenami. Tik pod zgornjim 
robom zunanjega robu je okrašen 
z vodoravnimi vrezi, po obodu po-
sode pa potekajo plitvi navpični 
kratki vrezi, ki se nahajajo tudi na 
treh nogah. Na notranji strani je po 
celotnem obodu ohranjena črna 
žganina. 
Eden od najdenih koščkov poso-
de je črno-rjave barve z okrasom 
plitvih vodoravnih črt na vratu in 
neenakomernim, prekinjenim pa-
som tako imenovanih valovnic na 
trebuhu posode. Posoda in trinož-
nik spadata med tako imenovano 
kuhinjsko posodje antike. 
Trinožnik in fragment posode 
lahko okvirno umestimo v čas od 
3. stoletja, za kar nudi oporo no-
vec Alexandra Severja 222-235, 
do kasne antike, kar je čas do 5. 
stoletja. Kljub novcu, ki sicer relativ-
no točno definira čas, ko naj bi se 
v jami nekaj dogajalo, pa posoda 
z okrasom valovnice, tako po ok-
rasju kot po izdelavi, nekoliko bolj 
spominja na posodje iz pozne an-
tike in se spogleduje že celo s sta-
roselsko in zgodnjeslovansko kera-
miko. 
JAMA JE SLUŽILA POSEBNIM 
OBREDOM ALI SKRIVNIM 
RITUALOM
V trenutku, ko so vse to našli, je 
tudi kamniti krog, okoli katerega 
so bile najdbe, dobil drug pomen. 
Takoj je postalo jasno, da je kam-
ne v krog nekdo zložil z nekim na-
menom. Ni bilo več dvoma, da je 
jama služila posebnim obredom 
ali skrivnim ritualom, s katerimi so 
ljudje v davnih časih naravne sile 
prosili za pomoč in jim verjetno sre-
di kroga v trinožniku darovali kose 
živali, katerih ostanke s sledmi vre-
zov smo našli med kamni v krogu. 
MANJŠI KOŠČKI KERAMIKE V 
PODKRAJNIKOVI ZIJALKI
V bližini Božične jame je tudi 
že dolgo znana Podkrajnikova 
zijalka. V tej jami je bilo pred le-
ti najdena železna sulica in dleto, 
ob poskusnem izkopavanju pa 
arheologi niso našli ničesar dru-
gega. Po najdbi v Božični jami 
sta Rafko Žerovnik in Klemen Vo-
lovšek še enkrat natančno preg-
ledala tla v Podkrajnikovi zijalki. 
Uspešno. 
Med kamenjem na jamskih 
sta namreč našla nekaj manjših 
koščkov keramike in dva majhna 
Antični novec, ki ga je našel Rafko 
Žerovnik, je sesterec Alexandra 
Severja. (Foto: Bernard Štiglic)
koščka oljenke. Keramični košč-
ki so sicer zelo majhni, vseeno 
pa je na njih vidna sled okraše-
vanja. Po okrasju sodeč bi bila tu-
di ta keramika lahko iz istega ča-
sa kot koščka posod iz Božične ja-
me. Koščka oljenke sta morda pri-
padala tako imenovani volutasti 
oljenki s premazom, ki pa bi bila 
lahko že iz 2. polovice prvega sto-
letja, so pa take oljenke uporablja-
li tudi kasneje.
Trenutno jamarji Jamarskega 
kluba Tirski zmaj Ljubno intenziv-
no pregledujejo še ostala obmo-
čja na Menini. Po končanih razi-
skavah še morda na novo odkri-
tih jam, bomo o najdbah obvestili 
pristojne institucije in poskušali v 
gornjegrajskem muzeju urediti vi-
trino z najdbami iz obeh jam, s či-
mer bomo obogatili kulturno zgo-
dovino kraja.
Bernard Štiglic in Pavel Jamnik
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 15
Ljudje in dogodki, Šport
ZLATA MATURANTKA KANA VINCEK
Uživa v potovanjih in branju knjig
Sanje Kane Vincek so, da bi preživela nekaj časa na Irskem v okviru 
študijske izmenjave. (Foto: Štefka Sem)
Med letošnjimi zlatimi maturanti 
je tudi Kana Vicek iz Gornjega Gra-
da, ki se je po končani osnovni šo-
li podala na šolanje v Kamnik, na 
Gimnazijo in srednjo šolo Rudol-
fa Maistra, kjer je zaključila smer 
predšolska vzgoja in pridobila na-
ziv vzgojiteljica predšolskih otrok. 
Na maturi je dosegla 22 točk od 
23-tih, pri petem predmetu angleš-
čini pa oceno štiri. Odličnjakinja ce-
lotno osnovno in srednjo šolo je ta-
ko šolanje končala v svojem stilu, 
odlično. Čeprav je bila ob pogledu 
na rezultate mature presenečena, 
je bila tudi zadovoljna, saj so bili re-
zultat dela štirih let.
AKTIVNOSTI JI NI MANJKALO
Kana se je celotno osnovno šo-
lo dokazovala na številnih tekmo-
vanjih. Zaključila je tudi šest razre-
dov klavirja v nazarski glasbeni šoli, 
v srednji šoli pa je glasbeno izobra-
ževanje nadaljevala z učenjem kita-
re. Obiskovala je plesno šolo, sode-
lovala v pevskem zboru, dramskem 
krožku. V srednji šoli je sodelovala v 
predstavah, s katerimi so razvese-
ljevali otroke na Pediatrični kliniki v 
Ljubljani in rehabilitacijskem centru 
Soča. Kot animatorka sodeluje tudi 
na oratoriju v domačem kraju.
LJUBITELJICA POTOVANJ IN 
KNJIG
Ker v družinskem krogu radi po-
tujejo, so potovanja njena velika 
ljubezen. Obiskala je že nekaj so-
sednjih držav in večjih mest. Njene 
sanje so, da bi preživela nekaj ča-
sa na Irskem v okviru študijske iz-
menjave. Kana se je namreč vpisa-
la na študij slovenistike in anglisti-
ke na ljubljanski univerzi, čeprav je 
bila njena prva želja študij bibliote-
karstva, saj so knjige njena velika 
ljubezen in so z njo že od malega.
Svojo življenjsko pot bi rada na-
daljevala kot knjižničarka ali preva-
jalka, tudi poučevanje ji je všeč. V 
Ljubljani bo najbolj pogrešala svoj 
dom in svojo sobo, sprememba bo 
velika, a verjame, da se bo hitro pri-
lagodila novemu okolju in načinu 
življenja. Domotožje ji bodo najver-
jetneje krajšale knjige, kitara in pi-
sanje. Spodbuda, ki jo je dobila z 
nazivom zlate maturantke, pa ji bo 
dajala energijo za nadaljnje izobra-
ževanje in izpolnjevanje ciljev.
Štefka Sem
IME MESECA JULIJA KOLESAR ERIK ROSENSTEIN
Tudi potem, ko je postal evropski prvak, mu ciljev 
ne zmanjka
Erik je julija postal evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju. 
(Foto: ŠMS)
Kolesar Erik Rosenstein z Reči-
ce ob Savinji, ki ste ga bralci izbrali 
za ime meseca julija, ima v svojem 
življenju izbrane prioritete. Med te-
mi so družina, šport in služba, ko-
lesarstvo pa je bilo prvo od teh, saj 
se z njim ukvarja že dvajset let. Na 
začetku svoje športne poti je bil 
udeležen v prometni nesreči, zara-
di katere ima priznano delno inva-
lidnost, a ga to nikoli ni oviralo. Še 
več, meni, da se da z veliko truda 
in predvsem močno voljo narediti 
vse, kar si zadaš.
KOLESARSKI USPEHI
Erika poznamo kot kolesarja, 
ki je julija postal evropski prvak v 
12-urnem kolesarjenju, pred tem 
je v letu 2015 zmagal na Dirki ok-
rog Slovenije, na kateri je postal tu-
di kralj vzpona na Vršič. Verjetno 
njegova najtežja in življenjska pre-
izkušnja pa je bila dirka preko Ame-
rike RAAM, na kateri sta se v dvo-
jicah pomerila skupaj s Tomažem 
Perčičem in osvojila drugo mesto. 
Erik je po zmagi na DOS-u dejal, 
da je dosegel največji cilj in da bo 
od takrat kolesaril bolj za zabavo, 
a temu ni bilo tako, saj je že dvak-
rat zapored zmagal na 12-urni dir-
ki SLO24ULTRA, s tem da je zma-
gi letos dodal še naslov evropske-
ga prvaka. Se pa v zadnjih letih veli-
ko posveča teku, zato ni nič čudne-
ga, če ga srečate, ko teče na Golte 
ali po bližnjih poljih.
DRUŽINSKI ČLOVEK
Vztrajnost, ki je njegova velika 
odlika, ga je popeljala že na številne 
tekaške in triatlonske prireditve. Kot 
tekač je letos zmagal na maratonu 
Savinja (21 km) in vzponu na Gol-
te. »Upam, da se mi bo do oktobra 
uspelo pripraviti na Ljubljanski ma-
raton. Če se ne bom čutil dovolj prip-
ravljenega, bom pretekel mali mara-
ton,« je svoj zadnji letošnji cilj razkril 
Rosenstein. Poleg tega ima v pri-
hodnjih letih željo še enkrat nasto-
piti na DOS-u. K pripravam ne spa-
da le tek, nemalokrat prekolesari tu-
di preko 200 kilometrov do obale.
»Zavetrje« ali spodbudo pa ved-
no najde pri svoji ženi Tinkari, brez 
katere pravi, da ne bi bil to, kar je. 
Že od vsega začetka mu je v opo-
ro, ga spodbuja k treningom, na 
tekmovanjih, skrbi za logistiko. Nje-
na pozitivnost ga vedno žene nap-
rej, do cilja. Tudi otroka uživata v 
športu, saj imata v očetu dobrega 
vzornika, predvsem pa uživata, ko 
ga spremljata na tekmovanjih. 
Erik ne pozabi povedati, da mu 
ob strani stojijo tudi v službi, kjer 
mu že vseh dvanajst let omogoča-
jo, da lahko sledi svojim športnim 
sanjam.
ŠMS
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 16
Ljudje in dogodki, Organizacije
AVGUSTOVSKI KONCERT V BLATAH
V gosteh bo Tine Lesjak s fanti 
iz Oplotnice
Turistično društvo Rečica ob Sa-
vinji pripravlja koncert v Blatah. 
Goste glasbenega druženja, ki bo 
v nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri, 
bodo Oplotničani s Tinetom Lesja-
kom. 
Organizatorji so k sodelova-
nju povabili gozdarje iz nazarske 
območne enote Zavoda za goz-
dove Slovenije. Spregovorili bo-
do o aktualnih in perečih temah 
ter predstavili pomen gozda. Čla-
ni društva bodo v sodelovanju z 
gozdarji pripravili otroške ustvar-
jalne delavnice, povezane z goz-
dom in vodo. 
Seveda bo na koncertu v ospred-
ju pesem. Legendarnega Tineta 
Lesjaka verjetno ni treba posebej 
predstavljati, saj brez njega ne bi 
bilo marsikatere festivalske uspe-
šnice. Veliko ustvarja in prepeva s 
svojimi fanti iz Oplotnice, s katerimi 
je zapel številne pesmi in izdal ne-
kaj zgoščenk, del svojega reperto-
arja bodo ljudski pevci predstavili 
tudi v Blatah.
V turističnem društvu bodo pos-
krbeli za dodatno okrepčilo za obi-
skovalce, saj bodo ob naročilu pija-
če ponudili brezplačno hrano.
Marija Šukalo
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Prvi mini sejem pred kampom 
Menina
Sodeč po dobrem odzivu gostov, ki so se ustavili ob stojnicah, se je 
organizacija sejma izkazala za dobro potezo. (Foto: Primož Vajdl)
Turistično društvo (TD) Rečica 
ob Savinji je 13. avgusta organi-
ziralo prvi mini sejem. Ta je pote-
kal pred kampom Menina v Varpo-
ljah. Na njem so Zgornjesavinjča-
ni predstavili različne izdelke. Glav-
ni namen sejma je številne tujce in 
goste kampa seznaniti z lokalno 
kulturo in kulinariko.
Gosti kampa in ostali obisko-
valci so na mini sejmu lahko kupili 
copate, torbice, klobuke, rute in ok-
raske iz filca, poslikane vaze, ste-
klenice in škatle za nakit ter šopke 
in prtičke iz krep papirja. Zeliščar-
ke so na razstavo postavile različ-
na zdravila in čaje iz domačih ze-
lišč, člani TD Rečica ob Savinji pa 
med in domače piškote. Poskrblje-
no je bilo tudi za degustacijo do-
mačega kruha in suhomesnatih iz-
delkov, sejem je z igranjem na har-
moniko popestril Primož Zvir.
Primož Vajdl
PASJI HOTEL TER ŠOLANJE IN VZGOJA PSOV
Mega lump za vzgojene pasje lumpe
Kinolog Zoran Janžovnik se ukvarja z vzgojo in prevzgojo psov, kot 
strokovni sodelavec in inštruktor sodeluje tudi z novoustanovljenim pasjim 
hotelom Mega lump. (Fotodokumentacija ZJ)
Zoran Janžovnik iz Lačje vasi je 
licenciran inštruktor za šolanje re-
ševalnih psov. V zadnjem času se 
je osredotočil predvsem na vzgo-
jo in prevzgojo psov, nedavno pa 
se je kot strokovni sodelavec in in-
štruktor pridružil novoustanovlje-
nem hotelu za pse Mega lump v 
Rečici ob Paki. Manjši hotel v ob-
jemu narave nudi celostno oskrbo 
za kosmatince vseh vrst, varstvo, 
prevoz, šolanje, prevzgojo in sve-
tovanje.
PASJI HOTEL Z DODATNO 
PONUDBO
V Mega lumpu poleg varstva 
nudijo celoten spekter šolanja in 
vzgoje štirinožnih prijateljev. Sko-
zi vse leto izvajajo skupinske te-
čaje različnih starostnih skupin, 
na voljo so individualni termini 
za tiste, ki želijo bolj oseben pri-
stop in obravnavo popolnoma 
prilagojeno posameznemu psu 
in njegovemu lastniku. Nudijo tu-
di vzgojo in prevzgojo za tiste, ki 
so z naštetim malce zamudili, a 
so težavo prepoznali in iščejo po-
moč strokovnjaka. Razpolagajo 
z dvema poligonoma, hotel v na-
ravnem okolju pa ponuja vse, kar 
pes potrebuje v času lastnikove 
odsotnosti. 
Z ODZIVOM ZADOVOLJNI 
Pasji hotel sta lani odprla Bar-
bara Mljač in Blaž Jakše, vzgib za 
odločitev je bila predvsem ljube-
zen do psov. Po raziskavah trga 
sta spoznala, da je povpraševa-
nja po tovrstnih storitvah precej, 
a ponudbe malo. Z veliko truda 
in zavzetosti sta odprla majhen 
in srčen hotel, kjer si prizadeva-
jo za celostno ponudbo, dnevno 
varstvo ali varstvo za čas lastniko-
ve daljše odsotnosti, prevoz (psa 
odpeljejo in pripeljejo na dom s 
klimatiziranim avtomobilom), in-
dividualno šolanje ali v skupini, 
vzgojo, svetovanje. Ponujajo tudi 
kakovostno pasjo hrano in opre-
mo, saj sledijo cilju, kar najbolje 
poskrbeti za vašega ljubljenčka. 
Odziv strank je zelo dober, k njim 
prihajajo tečajniki in gostje iz Ša-
leške, Zgornje in spodnje Savinj-
ske doline ter širše.
ZA PRIJETNO SOBIVANJE 
Janžovnik se s kinologijo ukvar-
ja že 26 let, psi in delo z njimi 
so zanj, kot pravi, več kot poklic. 
Najprej zgolj hobi, je na neki toč-
ki prerasel v dejavnost, s katero 
se ukvarja profesionalno in z veli-
ko mero ljubezni. Šolanje, še bolj 
pa vzgoja, socializacija in desen-
zibilizacija so zelo pomembni za 
zdravo in uspešno sobivanje la-
stnika s psom ter z okolico. Vzgo-
jen pes jim je v ponos in v pravem 
pomenu besede spremljevalec ter 
kot tak ni povod zgražanj in prepi-
rov.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017
Ljudje in dogodki, Oglasi
17
MODNA REVIJA V MOZIRSKEM GAJU
S kačo okoli vratu tudi aktualna slovenska miss
Manekenke so namesto nakita okoli vratu, rok ali bokov nosijo pitone, udave in kuščarje.
V okviru velike poletne razstave cvetja v Mo-
zirskem gaju so člani društva Bioexo iz Ljubljane 
tudi letos pripravili razstavo vseh vrst plazilcev in 
podobnih živali. Za popestritev dogajanja je bi-
la 13. avgusta organizirana še modna revija, na 
kateri so manekenke ponovno namesto nakita 
uporabljale kače in kuščarje.
V GAJU ŠTEVILNI OBČUDOVALCI KAČ
Člani društva Bioexo skrbe za premagova-
nje strahu, ki ga ljudje nosijo v sebi pred kačami, 
kuščarji, pajki in podobnimi malimi živalmi. V ta 
namen širom Slovenije organizirajo predavanja 
in predstavitve, na katerih se lahko ljudje dotak-
nejo živali in s tem morda premagajo strah. Že 
par let zapored so člani društva s svojimi ljub-
ljenčki gostje tudi v Mozirskem gaju. 
V času poletne razstave tako kmečka hiša za-
živi v povsem drugačnem vzdušju. Polna polic 
s kletkami, v katerih so bolj ali manj strupene ži-
valce, vabi obiskovalce, da se sprehodijo med 
njimi. Z nekaterimi živalmi se lahko tudi fotogra-
firajo. Zanimivo je dejstvo, da je pred hišo doma-
la vedno vrsta, saj ljudi pri takem pristopu privla-
čijo zadeve, ki jih drugače odbijajo.
Za popestritev razstave v Mozirskem gaju že 
nekaj let zapovrstjo organizirajo tudi modne re-
vije. Na njih manekenke namesto nakita oko-
li vratu, rok ali bokov nosijo pitone, udave in 
kuščarje. Tokratna revija je privabila rekordno 
število obiskovalcev. Ti so z navdušenjem spre-
mljali tri hode, ki so jih opravile manekenke. 
Zaslonke fotoaparatov so se največkrat od-
prle, ko je na modno stezo stopila aktualna 
miss Slovenije Maja Taradi. Z enako mičnostjo 
so ji sledile tudi ostale, najprej v kopalkah in za 
tem v kreacijah znamke Saved, ki je znamka s 
poslanstvom globalnega reševanja problema-
tike ogroženih živalskih vrst in je hkrati zmago-
valni eko projekt finalistke Miss Earth Tamare 
Fišter. Oblačila je dodatno popestril nakit pod-
jetja Niki's Corner. Za zaključek so se akterji re-
vije, od manekenk do kreatork in organizator-
jev, po stezi sprehodili s pet metrov dolgim pi-
tonom Bobom, ki je z velikostjo in lepoto nav -
dušil zbrane.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017
18
Ljudje in dogodki
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 19
Organizacije, Šport
TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI V LUČAH 
Najboljša Luka Lenarčič in 
Živa Jurič
Ekipe so igrale na dva dobljena niza do osvojenih 21 točk. 
(Foto: Primož Vajdl)
V okviru praznovanja 48. Luč-
kega dne je v Krnici potekal turnir 
v odbojki na mivki za mešane pa-
re. Dogodek je organiziralo Špor-
tno rekreativno društvo Log. Ekipe 
so igrale na dva dobljena niza do 
osvojenih 21 točk, v primeru izena-
čenja se je tretji niz igral do petnaj-
stih točk. 
V finalnem obračunu sta se na 
igrišču pomerila par Luka Lenar-
čič in Živa Jurič proti paru Jan Šti-
glic in Mejra Mešić. Na koncu sta 
več znanja in sreče imela prva, ki 
sta posledično postala zmagoval-
ca turnirja. Medalji in praktična 
nagrada za tretje mesto pa so pri-
padle Boštjanu Volerju in Jasmini 
Štiftar.
Primož Vajdl
SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V MUHARJENJU 2017
Savinjo preplavili najboljši mladi muharji na svetu
Drugi teden avgusta je bil v zna-
menju svetovnega srečanja naj-
boljših mladih ribičev s suho mu-
ho na svetu. Organizacija letošnje-
ga največjega tekmovanja mladih 
muharjev je bila zaupana ribiškim 
družinam (RD) Šempeter, Mozir-
je in Ljubno ob Savinji. Člani dru-
žin na čelu s predsedniki so svetu 
pokazali, kako se tej zadevi streže 
in pri vseh aktivnostih dvignili stan-
darde na najvišjo raven.
CEREMONIALNE AKTIVNOSTI V 
ŠPORT CENTRU PRODNIK
Organizatorji, ki jih je vodil pred-
sednik RD Šempeter Boštjan Za-
gožen, so se s projektom pričeli 
ukvarjati že lani. Člani organizacij-
skega komiteja so dobro sodelova-
li. Svečana otvoritev z mimohodom 
trinajstih zastav, držav udeleženk 
prvenstva, je bila 7. avgusta v Žal-
cu. Ostale ceremonialne aktivnosti 
so se odvijale v Šport centru Pro-
dnik v Okonini, vključno z zaključ-
no podelitvijo in banketom.
Vsaka ekipa je bila sestavljena 
iz petih ribičev in enega v rezer-
vi. Tekmovali so na petih sektorjih, 
vsak je bil razdeljen na trinajst lov-
nih mest. Vsak tekmovalec je na 
petih tri ure dolgih tekmah lovil v 
vsakem sektorju enkrat. Mesto, ki 
ga je dosegel, je štelo k skupnemu 
rezultatu. Tekmovanje je bilo posa-
mično in ekipno.
Dva sektorja sta bila na obmo-
čju Savinje, ki ga pokriva RD Šem-
peter, dva pri Mozirjanih, peti pa 
je bil ribnik ob Ribiškem domu RD 
Ljubno ob Savinji.
SLOVENCI SKUPNO OSMI
Trije tekmovalni dnevi, med 9. in 
1 1. avgustom, so bili vroči in za ri-
bolov težavni. Prednjačili so Fran-
cozi in Poljaki, slednji z najuspe-
šnejšim tekmovalcem. Zmagova-
lec in mladinski svetovni prvak Da-
riusz Ordzowialy je po štirih preiz-
kušnjah beležil štiri zmage, ki mu 
jih kljub slabši predstavi na zadnji 
tekmi drugouvrščeni Valentin Mei-
ster iz Francije ni mogel izničiti. Na 
tretje mesto se je uvrstil Španec Fe-
lipe De Mingo. Svetovni prvaki eki-
pno so postali Francozi, za njimi so 
se uvrstili Poljaki, tretji so bili Ame-
ričani. Slovenci so dosegli skupno 
osmo mesto.
TOKRATNO PRVENSTVO JE BILO 
NAJŠTEVILČNEJŠE
Svečane podelitve in zaključ-
ka prvenstva so se udeležili vidni 
predstavniki svetovnih ribiških or-
ganizacij, na prvem mestu pred-
sednik Ribiške zveze Slovenije 
Miroslav Žaberl. Za podelitev pri-
znanj najboljšim sta poskrbela 
kar predsednik Svetovne zveze za 
športni ribolov CIPS Madžar Fe-
rencz Szalay in predsednik Sve-
tovne zveze muharjev FIPS MOU-
CHE Slovak Mario Podmanik. Sle-
dnji se je pred uradnim zaključ-
kom zahvalil organizatorjem za 
odlično opravljeno delo. V času 
tekmovanja ni bilo namreč nobe-
ne pritožbe, niti na delo na samih 
tekmovanjih, kakor tudi ne na ob-
robne dogodke. 
Tokratno prvenstvo je bilo najšte-
vilčnejše, tako po številu ekip, kot 
posameznikov. Svoje predstavni-
ke so imele Bosna in Hercegovi-
na, Kanada, Češka republika, Fin-
ska, Francija, Irska, Italija, Norve-
ška, Poljska, Republika Južna Afri-
ka, Španija, Združene države Ame-
rike in Slovenija.
Benjamin Kanjir
Na svečani tribuni je bil tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. 
Miroslav Žaberl (četrti z desne), ob njem levo predsednik svetovne zveze 
muharjev FIPS MOUCHE Slovak Mario Podmaniko, levo ob njem pa še 
predsednik Svetovne zveze za športni ribolov CIPS Madžar Ferencz Szalay.
Mladi muharji so morali za dober ulov veliko znanja pokazati tudi v petem 
sektorju, na ribniku na Ljubnem, kjer so lovili drug ob drugem.
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 20
Šport
DOBRODELNA GESTA ANTONIA MLINARJA DELAMEJE
Donacija za izboljšanje pogojev treniranja
Žog, ki jih je podaril Antonio Mlinar Delamea, so se mozirski nogometaši zelo razveselili.
Antonio Mlinar Delamea je nogometaš, ki je 
v slovenski izbrani vrsti prvič zaigral v lanskem 
letu. Letos je prestopil iz ljubljanske Olimpije v 
ameriško moštvo New England Revolution in s 
tem postal prvi slovenski nogometaš v ligi MLS. 
Kljub hitremu vzponu, seveda na račun talenta, 
predvsem pa trdega dela, ni pozabil na koreni-
ne v Mozirju.
Z mozirskimi nogometaši je Antonio redno 
v stiku prek družbenih omrežij. Vedno ga zani-
ma, kaj se v klubu dogaja, kako poteka delo, s 
kakšnimi problemi se srečujejo. Od tod njego-
va pobuda, da jim podari 15 nogometnih žog 
vrhunske kvalitete. S slednjimi bo lahko delo z 
mladimi, ki se dnevno zbirajo pod okriljem stro-
kovno usposobljenih trenerjev na zelenici ob Sa-
vinji, lažje in kvalitetnejše. 
In res so pred kratkim žoge prispele. Mozirski 
nogometaši so se jih neizmerno razveselili, se-
daj pa ravnajo z njimi kot z najdragocenejšim 
darilom. Antonieva gesta se je tako izkazala za 
sila dobrodošlo. Kot pravi eden izmed trenerjev 
in njihov koordinator Viki Uršnik, se podobna do-
brodelna dejanja domala ne dogajajo več, za-
to so toliko bolj veseli, ker je bila pobuda Anto-
nieva.
Mladi žogobrcarji na terenih ob Savinji tekajo 
in pilijo tehniko skozi vse poletje. Tekme so pred 
vrati, saj se septembra začnejo ligaška tekmo-
vanja za vse starostne kategorije. Še vedno pa 
vabijo v svoje vrste vse, ki bi si želeli kvalitetnega 
druženja in preživljanja popoldnevom v družbi s 
sovrstniki in okroglim usnjem.
Benjamin Kanjir
24-URNI PLEZALNI MARATON
Izjemen plezalni dosežek Sama Supina
V ozadju Supinovega vzpona se skrivajo 
vsakodnevni fizični treningi in preseganje 
plezalskih meja. (Foto: Tjaša Pečovnik).
Samo Supin je 9. avgusta na skalnem osa-
melcu Igla pričel s 24-urnim plezalnim marato-
nom. Uspel mu je izvrsten podvig, saj se je na 
vrh povzpel kar 226-krat. Plezalni izziv na 40 
m visoki steni je terjal visoko mero zbranosti in 
pripravljenosti. 
Supin se je tovrstnega podviga lotil že leta 
2010 in končal pri 175 vzponih. Poleg odlične 
kondicijske pripravljenosti in trdne volje so mu 
moč vlivali številni podporniki, ki so ga spremlja-
li do 4. ure zjutraj. Po Supinovih besedah mu ut-
rujenost in zaspanost nista povzročali preglavic. 
Nekaj težav se je pojavilo ob nepričakovani po-
škodbi mišice v ramenskem delu, ki se mu je pri-
petila med samim maratonom. 
52-letni Supin je s prvimi alpinističnimi vzpo-
ni pričel že v mladosti, njegova fizična priprav-
ljenost pa se z leti le še stopnjuje. V 34 letih ak -
tivnega plezanja je splezal več kot 2.900 sme-
ri, med njimi 74 prvenstvenih v Kamniško-Sa-
vinjskih Alpah in eno v Paklenici. Med njimi je 
najbolj ponosen na tiste, ki jih je osvojil v nave-
zi v Lovrom Vršnikom ter bratom Robijem Su-
pinom. 
Tjaša Pečovnik
TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V LUČAH
Pokal zmagovalca 
pripadel ekipi 
Evo me 
Pod košem se je v Lučah pomerilo več kot 40 
tekmovalcev iz naše doline in širše. 
(Foto: Marija Šukalo)
Kot že vrsto let do sedaj so lučki športniki tu-
di letos pripravili turnir v ulični košarki. Z njim so 
obogatili dogajanje 48. Lučkega dneva. V sobo-
to, 12. avgusta, se je na športnem igrišču pod 
košem pomerilo deset ekip iz naše doline in šir-
še. Tekmovalci, razdeljeni v dve skupini, so ob-
činstvu pripravili zanimive igre.
Do finala sta se prebili ekipi Evo me in Team 
Beam. V izenačenem boju je več sreče imela 
ekipa Evo me in postala zmagovalka turnirja. 
Drugo mesto so zasedli Team Beam, tretji so bi-
li igralci ekipe Nazarje.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 21
Šport
ODBOJKA
Slovenke premagale 
Azerbajdžan
Slovenska ženska odbojkarska 
reprezentanca je v Ljubljani gostila 
izbrano vrsto Azerbajdžana. Ekipa, 
v kateri igra tudi Mozirjanka Katja 
Mihalinec, je pred odhodom na Ni-
zozemsko, kjer se bo odvijal zadnji 
krog kvalifikacij za svetovno prven-
stvo, premagala gostje s 3:0 (21, 
21, 15). S tem so varovanke Ale-
ssandra Chiappinija zaključile niz 
pripravljalnih tekem in dokazale, 
da so kos tudi takim odbojkarskim 
velesilam silam kot Azerbajdžan. 
Marija Šukalo
ROKOMETNA TEKMA V LUČAH
Ekipa Mladi ubranila lansko 
zmago
V napeti tekmi so bolje začeli Mladi, ki so na hitro povedli za nekaj 
zadetkov. (Foto: Primož Vajdl)
Tudi letošnje leto se je v Lučah 
odvijala tradicionalna tekma v ro-
kometu med ekipama Stari in Mla-
di. Po nekajletni prevladi starej-
ših rokometašev so letos ponovno 
zmagali mladi Lučani.
V napeti tekmi so bolje za-
čeli Mladi, ki so na hitro poved-
li za nekaj zadetkov. Njihovi starej-
ši nasprotniki so se nato zbrali in 
ujeli priključek, tudi na račun dob-
rih obramb njihovega vratarja. A 
mladostna razigranost je na kon-
cu le prevladala nad izkušenostjo 
in končni rezultat se je ustavil pri 
22:25 v korist mladih, ki so tako 
ubranili lansko zmago.
Za odlično vzdušje so poskrbe-
li številni navijači na tribunah, ki so 
z glasnim navijanjem dodali še po-
seben čar tekmi.
Primož Vajdl
CENTER VARNE VOŽNJE NA VRANSKEM
Aleš Rakun dobil dve dirki za državno prvenstvo v S70
Aleš Rakun (desno) in klubski kolega Luka Koren v levem zavoju 
(Foto: Jože Miklavc)
Potem, ko se je Aleš Rakun iz Po-
ljan za letošnjo sezono odločil, da 
bo več energije vložil v dirke v ra-
zredu S70 (specialni skuter) na ita-
lijanskih dirkalnih stezah, se je sre-
di poletja premislil in »dal plina« na 
že treh dirkah za domače prven-
stvo. Minulo nedeljo je na poligo-
nu Centra varne vožnje na Vran-
skem v silovitem naskoku prema-
gal vso slovensko elito v obeh sa-
mostojnih tekmah za državno pr-
venstvo (DP). 
Ker je izpustil prvo dirko zaradi 
prekrivanja z italijanskimi termini, 
kljub zmagam zaostaja še za 23 
točk, kar je po njegovih besedah še 
ter, ohvale, super moto in mini moto 
za najmlajše, se je udeležil tudi naš, 
vse popularnejši dirkač Aleš Rakun. 
V idealnih vremenskih pogojih je bil 
razpoložen že pred začetkom dirke, 
optimistično je izjavil, da bo dobil 
obe tekmi, kar mu je na koncu, kljub 
prezgodnjemu startu na prvi in za to 
z odbitkom 20 sekund, tudi uspelo. 
Ob spremljanju tekem v ostrih ovin-
kih je številnim gledalcem, tudi star-
šema Ivu in Jožici, zastajal dih. Aleš 
je rivalsko, z drzno vožnjo svojega 
najbližjega zasledovalca prehitel 
skoraj za ves krog in zmagal v obeh 
tekmah za DP .
Jože Miklavc
dosegljivo. Lanski skupni naslov 
bo tako naš favorit poizkušal ujeti 
še v treh preostalih tekmah. 
Zanimivega tekmovanja na Vran-
skem, ki so ga organizirali člani 
AMD Lukovica z MK Rokovnjači za 
DP ter dirko Alpe Adria v kategori-
jah starodobniki, mini moto, sku-
TEKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V ODBOJKI NA MIVKI
Maja in Iza naslovu državnih prvakinj dodali pokalni naslov
Iza Zbičajnik (levo) in Maja Marolt sta si zagotovili nastop na 
srednjeevropskem prvenstvu v odbojki na mivki v kategoriji do 16 let.
V Termah Čatež je 12. in 13. av-
gusta potekalo tekmovanje za po-
kal Slovenije v odbojki na mivki. V 
kategoriji do 15 let se je v finalu po-
novil dvoboj s finala državnega pr-
venstva v Ljubljani. Tudi tokrat sta 
bili Savinjčanki Maja Marolt in Iza 
Zbičajnik boljši od sester Kuhar in 
sta z 2:1 v setih poleg naslova dr-
žavnih prvakinj osvojili še naslov 
pokalnih zmagovalk. Dekleti sta 
naslovu prvakinj v kategoriji do 15 
let dodali še četrto mesto v katego-
riji do 17 let. V boju za 3. mesto sta 
bili zanju premočni Ljubljančanki 
Katarina Bulc in Nina Zdešar.
Zaradi dobrih rezultatov v letoš-
nji sezoni sta si Maja in Iza, skupaj 
s še dvema paroma iz Slovenije, 
zagotovili nastop na srednjeevrop-
skem prvenstvu v odbojki na mivki 
(Mevza) v kategoriji do 16 let, ki bo 
potekalo 1. in 2. septembra v Mur-
ski Soboti. Na prvenstvu bodo po-
leg ekip iz Slovenije sodelovale eki-
pe iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske, 
Slovaške in Češke.
RM
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 22
Kronika, Šport
MATJAŽ SEM, spec.
pomočnik komandirja PP Mozirje
policijski inšpektor II
Za večjo prometno varnost otrok ob začetku 
šolskega leta 
Pred nami je začetek novega 
šolskega leta. Na cestah bomo ve-
liko pogosteje kot med počitnicami 
srečevali otroke, med njimi se jih 
bo mnogo podalo v šolo prvič. 
Skrb za tiste, ki prvič stopajo na 
šolske poti in ne poznajo nevarnos-
ti, s katerimi se lahko srečajo na 
šolski poti in v vsakdanjem prome-
tu, je izredno pomembna. Ob tem 
ne smemo pozabiti na učence, ki 
se vračajo v šole in so še razigrani.
Otroci so kot prometni udeležen-
ci nepredvidljivi, prometne pred-
pise si razlagajo po svoje (pred-
vsem prometne znake, ki obvešča-
jo o varni hoji), prav tako ne zmore-
jo pravilno oceniti hitrosti in odda-
ljenosti bližajočega se vozila. Zato 
moramo za njihovo varnost skrbe-
ti predvsem drugi udeleženci v ce-
stnem prometu. Otroci in mladole-
tniki spadajo v t. i. skupino šibkej-
ših prometnih udeležencev, saj se 
zelo redko pojavljajo kot povzroči-
telji prometnih nesreč, zato mora-
jo vozniki nanje še posebej paziti.
AKTIVNOSTI POLICIJE SO 
RAZDELJENE V TRI SKLOPE:
• aktivnosti policije pred začet-
kom šolskega leta 
Pred začetkom šolskega leta po-
licisti pregledamo cestnoprometno 
signalizacijo v okolici šol in o ugoto-
vitvah obveščamo vzdrževalce cest. 
Vodstva šol opozarjamo na dolžnost 
varovanja otrok na šolski poti, sku-
paj z vodstvom posamezne šole pa 
pripravimo načrte varnih poti v šolo 
in predlagamo morebitne spremem-
be prometne ureditve.
Da bi zagotovili čim višjo raven 
prometne varnosti naših najmlaj-
ših, šolam predstavimo tudi mož-
nosti sodelovanja z drugimi insti-
tucijami pri varovanju otrok (npr. z 
avtomoto društvi, združenji šofer-
jev in avtomehanikov, občinski-
mi sveti za preventivo in vzgojo v 
cestnem prometu). Pridobimo tu-
di informacije o vsakodnevnih or-
ganiziranih prevozih otrok v šolo 
in iz šole.
• aktivnosti policije v prvih šol-
skih dneh
V okolici šol policisti v prvih šol-
skih dneh izvajamo poostren nad-
zor prometa, še posebej med pri-
hodom učencev v šolo in odho-
dom domov. Preverjamo varno ho-
jo otrok in prečkanje ceste, opre-
mljenost prvošolčkov z rumenimi 
ruticami in odsevnimi telesi za več-
jo varnost ob zmanjšani vidljivosti, 
brezhibnost koles, koles s pomo-
žnim motorjem in koles z motor-
jem. Redno preverjamo tudi pravil-
no uporabo varnostne čelade. Po-
licisti v začetku šolskega leta po-
ostreno nadziramo tehnično brez-
hibnost vozil za prevoze otrok ter 
uporabo varnostnih pasov in do-
datne opreme za privezovanje ot-
rok v vozilih, s katerimi starši vozi-
jo otroke v šolo.
• aktivnosti policije med šol-
skim letom 
Tudi sicer policisti med šolskim 
letom preverjamo brezhibnost av-
tobusov za prevoz otrok na izle-
te ter kontroliramo njihove voznike 
(preverjamo npr. počitek pred vo-
žnjo, psihofizično stanje voznika, 
kontroliramo dokumente). Precej 
pozornosti posvečamo tudi nadzi-
ranju organiziranih šolskih prevo-
zov otrok in prevozov otrok, ki jih 
opravljajo njihovi starši. Pri izbolj-
ševanju prometne varnosti sodelu-
jemo z mentorji prometne vzgoje in 
vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kole-
sarskih izpitov.
TURNIR V NAMIZNEM TENISU V LUČAH
V klubskem dresu uspešno debitiral Vrhničan Miha Grampovčnik
Udeleženci turnirja so pokazali zavidljivo znanje igranja namiznega tenisa. 
(Foto: Marija Šukalo)
Namiznoteniški klub Savinja je 
ob 48. Lučkem dnevu pripravilo 
turnir, na katerem se je v soboto, 
12. avgusta, pomerilo 26 tekmo-
valcev v štirih različnih kategorijah. 
Poleg domačinov so se v lučki telo-
vadnici turnirja udeležili igralci na-
miznoteniških klubov Tempo Vele-
nje in Slovenj Gradec.
Med otroci do 18 let je zmaga-
la Nina Slapnik, v tekmovalni sku-
pini mladih igralcev je slavil Matic 
Čopar, med starejšimi igralci od 18 
let pa se je na oder za zmagovalce 
uvrstil Janez Pejovnik. 
V absolutni kategoriji, kjer so 
se za prehodni pokal na izpada-
nje merili vsi tekmovalci, je zma-
gal Janez Pejovnik in tako obranil 
lanskoletni naslov prvaka. Na dru-
gem mestu je pristala Anja Pančur 
in tretjem Nejc Funtek. 
Med samim turnirjem je v klub-
skem dresu na ekshibicijski tek-
mi uspešno debitiral tudi novope- 
čeni igralec članske ekipe NTK 
Savinja, 20-letni Miha Grampovč-
nik iz Vrhnike. Miha je po bese-
dah predsednika kluba Patri-
ka Rosca pred to sezono okre-
pil klub, ki bo v prihajajoči sezo-
ni nastopal v 1. slovenski namiz-
noteniški ligi.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 23
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Informacije, Kronika, Zahvale, Oglasi
Življenje je tisto, kar se zdi,
je le korak na poti k večnosti.
ZAHVALA
Ob izgubi žene, mame, babice in prababice 
Kristine MOLIČNIK
12. 3. 1931 - 10. 8. 2017
… se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijate-
ljem, sosedom za pomoč, izrečena sožalja, darovane svete maše in 
sveče.
Hvala osebju Bolnišnice Topolšica in Centru starejših Gornji Grad 
za vso oskrbo.
Hvala patru Karlu Gržanu za opravljen obred, pevcem in Valeriji 
Robnik za nagovor. 
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Vsi njeni domači
• MLADOLETNIK Z AVTOMOBILOM S CESTE
Dol-Suha: 17. avgusta v nočnem času je voznik osebnega av-
tomobila v Dol-Suhi zaradi neprilagojene hitrosti izgubil kontrolo 
nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo. V prome-
tni nesreči je mladoletni voznik, ki ne poseduje veljavnega vozni-
škega dovoljenja, utrpel hude telesne poškodbe. Zoper njega sle-
di obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju, oddelek za prekr-
ške ter poročilo na pristojno državno tožilstvo.
• HELIKOPTER PREPELJAL OBOLELO OSEBO
Mozirje: 19. avgusta ob 10.15 je iz Mozirja posadka helikop-
terja Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP na Brni-
ku prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Mozirje 
so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč članom 
zgornjesavinjske nujne medicinske pomoči pri prenosu osebe.
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj iskane knjige v 
letošnjem poletju
TUJE LEPOSLOVJE:
James, J.: Neustavljiva ljubezen, Morrissey, D.: Opalna puščava, 
Groen, H.: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4, 
Garwood, J.: Milost, Nesbo, J.: Ščurki, Jonasson, J.: Morilec, ki je ho-
tel v nebesa, Sparks, N.: Po dva in dva, Armentrout, J. L.: Bodi moja, 
Paasilinna, A.: Deset prisrčnih trmoglavk, Banks, M.: Poželenje.
DOMAČE LEPOSLOVJE:
Vojnović, G.: Figa, Artnik Knibbe, T.: Ranljiva : zgodbe z Jakobove po-
ti, Lenko, D.: Postopoma zapuščati Misantropolis, Djilas, I.: Hiša, Go-
lob, T.: Jezero, Hudej, M.: Vlažne duše, Stropnik, D.: Dotik sočutja iz 
večnosti, Maze, T.: Jaz. Tina. : biografski roman, Cundrič, M.: Otrok šte-
vilka 32-G, Jančar, D.: In ljubezen tudi.
MLADINSKA LITERATURA:
Blyton, E.: Na otoku zakladov, Muster, M.: Pustolovščine Zvitorep-
ca, Trdonje in Lakotnika, Palacio, R. J.: Čudo, Möderndorfer, V.: Kit na 
plaži, Rowling, J. K.: Kamen modrosti, Suhodolčan, P .: Pica je kraljica, 
Rippin, S.: Brina Brihta, Rowling, J. K.: Jetnik iz Azkabana, Russell, R. 
R.: Zguba : dnevnik, Milčinski, F.: Zvezdica Zaspanka.
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 24
Za razvedrilo
POSTREŽBA NA VLCERSKI NAČIN
Na Ljubnem ob Savinji je bil Andrej Solar (desno) takole postre-
žen z vrčkom piva. 
Andrej: »Tole je super postrežba! Ali je cepin tudi na posodo?«
Franjo Kumprej: »Kaj pa ti bo?«
Andrej: »Zdi se mi kar pravšnji pripomoček, da bi z njim prišel še 
do kakega piva.«
Kumprej ni pričakoval neke velike napitnine, cepin pa je le obdr-
žal, saj ni bil predmet ponudbe. 
ZADOVOLJNI V PARKU CVETJA
Ob neformalnem odprtju velike poletne razstave cvetja so se sre-
čali šef Mozirskega gaja Darko Bele (v sredini), graciozna dama s 
Phalaenopsisom v laseh Lea Bohnec od gajevega sponzorja iz Do-
brovnika ter izvršni sekretar sekcije vrtnarjev Obrtno-podjetniške 
zbornice Slovenije Miran Rade. Bele je bil navdušen, ker je vse kla-
palo, Lea je cvetela od lastne lepote, Rade pa je dejal, da je v Gaju 
vse lepo, ko zares mine brez zapletov. Spletel je namreč več dekora-
tivnih pajkovih mrež kot jih imajo vsi pajki v parku.
KO UMETNIK NE MORE VEN IZ (KON)TEKSTA
Franci Podbrežnik – Solčavski, Juvanov hlapec v podoknici pri 
Juvanu: »Bolj kot gledam v kozarček, bolj se mi zdi, da je ljubezen 
ena lušna stvar tudi brez telefonskega mučkanja. V Solčavi je to fle-
tno, v Lučah pa kar čidno.«
Kristl Germelj, ljudki godec in član Lučke klape: »Franci, ne vem, 
če sem jaz ravno pravi naslov za izpovedovanje tvoje ljubezni. Pa 
naj bo čedno ali fletno, jaz imam raje nežnejši spol.«
(Foto: CMS)
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 26
Petek,
25. avgust
ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Odprtje likovne razstave Keiko Miyazaki Women
ob 19.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Predavanje Silve Prislan Zdrava osebnost in pravilna 
prehrana
Sobota,
26. avgust
ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Nazarjah
Kolesarjenje Kolo prijateljstva
ob 9.00. Mlekarna Celeia, Arja vas
Start kolesarskega maratona Zelene doline
ob 10.00. Golte
Nabiranje gob po okoliških gozdovih v sklopu 
gobarske razstave
ob 10.30. Ljubno ob Savinji (ind. cona)
Start malega kolesarskega maratona Zelene doline
ob 14.00. Prireditveni prostor v Solčavi
Motorkarska gavda
ob 14.00. Spodnje Pobrežje
Turnir v nogometu med PGD in GZ ZSD
ob 14.00. Alpski vrt na Golteh
Predavanje mag. Luka Šparla Naravovarstvena 
prizadevanja za ohranitev gobjega bogastva
ob 15.00. Alpski vrt na Golteh
Ogled razstave gob in Alpskega vrta
ob 18.00. Prireditveni prostor v Solčavi
Motorkarska gavda - zabava z ansamblom 
Savinjski kvintet
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Otvoritev razstave akademika prof. Draga Tršarja 
Portreti slovenskih kulturnih delavcev
ob 20.00. Gasilski dom Spodnje Pobrežje
Gasilska veselica
Nedelja,
27. avgust
ob 10.00. Koča Trije ploti na Golteh
Pašni piknik
ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji
Tradicionalni koncert v Blatah
 Ponedeljek,
28. avgust
ob 9.30. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Otroški živ-žav
ob 19.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Predavanje Staše Rakun Kar se otrok nauči, 
to odrasli zna
Torek,
29. avgust
ob 9.30. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Otroški živ-žav
ob 10.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
30. avgust
ob 9.30. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Otroški živ-žav
Četrtek,
31. avgust
ob 9.30. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Otroški živ-žav
Napovednik dogodkov
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 JAVNI	RAZPISI,	POSLOVNI	NAČRTI,	FADN,		
			RAČUNOVODSTVO	
EU Mozirje (uradne ure) PON in SRE od 8. do 12. ure ostalo 
po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail:zlebnik.mojca@gma-
il.com.
M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod  
Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372. 
Telico sr, breja 9 m, prodam; tel. št. 
58-32-360 ali 041/543-552.
Prodam bikca sr pasme, starega 4 
tedne; gsm 041/324-383.
Prodam teličko simentalko, 10 dni 
staro; gsm 051/33-10-20.
Prodam race, indijske tekačice 
in črnobele. Cena 5 eur do 7 eur 
kom.; gsm 041/216-481.
Prodam bikca križanca, 150 kg 
in telico sr, brejo 8 mesecev; gsm 
031/759-955.
Prodam meso mlade telice, polo-
vica, planinsko pašna reja; gsm 
031/494-188.
Prodam dva bikca, sivo rjava, stara 
10 dni; gsm 031/400-479.
Prodam en mesec stara teličko in 
bikca, sivorjava; gsm 041/216-
648.
Prodam simentalko, pašno, po 3. 
teletu; gsm 051/825-621.
Prodam prašiče, 20 do 200 kg; 
gsm 041/867-090. 
Prodam dva bikca, čb, starega dva 
tedna, in sivca, starega 5 tednov; 
gsm 031/326-501.
Prodam 2 bikca, čb, stara 7 dni; 
gsm 031/805-832.
Prodam bikca limuzin/rj, stare-
ga sedem dni; gsm 041/793-
578.
Prodam telico simentalko križano, 
pašno. Telila bo konec meseca; 
gsm 041/716-210.
Prodam teličko mesni tip, težko 
140 kg; gsm 031/855-186.
DRUGO – PODARIM
Podarim starinsko spalnico; gsm 
041/216-481.
DRUGO – PRODAM
Prodajam dnevno sveža, domača 
kokošja in prepeličja jajčka; gsm 
040/972-005.
Prodam lesene gajbice; gsm 
041/261-565.
Lep, bel jedilni krompir, prodam; tel. 
št. 838-50-54 ali 051/628-677.
Prodam pasjo uto, staro 3 leta, 60 
eur; gsm 031/233-685.
Prodam dekliško šolsko torbo za 
prvi razred; gsm 041/324-409.
Silažni kombajn sip vihar 40, odlič-
no ohranjen, prodam za 850 eur; 
gsm 041/372-040.
Prodam kiper prikolico, tehnostroj 
3t, obnovljeno, in cisterno creina, 
2.700 l, l. 1992; gsm 041/614-818.
Ugodno prodam ciprese za živo 
mejo ; gsm 070/446-168.
Prodam suhe deske hrast, gorski 
javor, jasen, cena po dogovoru; 
gsm 041/365-010.
Prodam metrska drva in kostanje-
ve kole, možna dostava in razrez; 
gsm 031/501-250. 
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699. 
V Potoku (Nazarje) oddam II. 
košnjo; gsm 041/783-696.
OSEBNI STIKI
Želim ljubiti in biti ljubljen, s punco 
do 47 let; gsm 041/510-457.
Oglasi
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 27
Savinjske novice št. 34, 25. avgust 2017 28