TRST, torek 26. novembra 1957 Lelo XIII. - Št. 281 (3816) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir , Tel. 94.638, 93-888, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur - FLRJ: izvod 10, me eč o *• št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Or»svna zal°ZDa *' Trst višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z • Sli ■ izdala založništvo tržaškega tis a ■ Med Mac Millanovim obiskom v Parizu posvetovanje Francije z Bonnom in Rimom Francosko obrambno ministrstvo javlja, da so uspešno preizkusili tri vrste raket - Se vedno nesporazum zaradi pošiljanja orožja Tuniziji - Razgovori se danes nadaljujejo PARIZ, 25. — Prav med obiskom Mac Millana in Selwyna Lloyda v Parizu se je zvedelo, da se Francija posvetuje z evropskimi kontinentalnimi zavezniki, predvsem z Zahodno Nemčijo in Italijo, v zvezi z morebitnimi skupnimi raziskovanji na področju balističnih izstrelkov. Medtem pa je francosko obrambno ministrstvo sporočilo, da je Francija z uspehom preizkusila tri vrste raket, ki dosežejo veliko višino. Te rakete so ^Monica 4», «Monica 5» in «Veronica». Rakete lahko Rosijo tudi živali. Dve vrsti rakete »Monica« sta na tri stadije; »Monica 4» tehta 123 kilogramov in lahko nosi koristni tovor 15 kilogramov. V višin, 80 kilometrov doseže hjena hitrost, ko preneha pogonska sila. približno 5 tisoč kilometrov na uro. »Monica 5» tehta 154 kilogramov, lahko nosi enak tovor in doseže hitrost had 5.500 kilometrov na uro. Kakor javlja obrambno ministrstvo, je njih uporaba »enostavna in efkonomična«. Za njih izstrelitev zadostuje Majhna rampa. Raketa »Veronica« pa je dolga 7,30 metrov in lahko nosi koristni tovor 60 kilogramov. Tehta 1340 kilogramov in doseže višino 220 kilometrov. V glavi rakete je pros‘tor za znanstvene aparate. Ta glava se loči od trupa rakete na višku poleta. Mac Millan in zunanji minister Selwvn Lloyd sta prišla okoli 14. ure v Pariz, z dvourno zamudo zaradi megle. ki je ovirala letalski promet nad francosko prestolnico in nad severozahodnim delom Francije. Zato bo britanska delegacija prenočila v Parizu. Na letališču v Parizu je britansko delegacijo sprejel pred-' sednik vlade Gaillard. Mac Millan je novinarjem izjavil, da je onamen razgovorov odpraviti zadnje nesporazume«. »Razgovarjali se bomo o številnih stvareh v zvezi z nedavnim razvojem v Severni Afriki in tudi v zvezi s pripravo konference atlantskega sveta. Gre za zelo resna vprašanja in si ne moremo privoščiti nesporazumljenj. To bi bilo zelo tragično, ker vprašanja, ki jih morata naši dve državi rešiti, so zelo podob-ha. Vkrcani smo na isti ladji; he smemo dovoliti, da bi mi sami in drugi skušali spraviti v nevarnost to ladjo.« Prvi razgovor med obema Predsednikoma vlad je bil po kosilu in se je končal ob 17. uri. Istočasno sta se v bližnji sobi razgovarjala Selwyn Lloyd in podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Paure. Ob 18. uri so se razgovori nadaljevali ob navzočnosti vseh članov obeh delegacij. Razgovor, ki sta ga imela Mac Millan in Gaillard bo kosilu, je služil kot »uvod« na nadaljnje razgovore. Ker aiitiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiHiiiiiiii DANES so se morali člani britanske delegacije udeležiti večerje na britansJkem poslaništvu, so bili razgovori ponovno prekinjeni ob 9.25 in so se nadaljevali ob 22. Nocojšnji razgovori so trajali eno uro in 15, minut. Nadaljevali se bodo jutri . Zjutraj ob 10. Med razgovori ni prišlo do nobenega sporazuma v sporu zaradi pošiljanja orožja Tuniziji. Govorili so tudi o vprašanjih NATO, predvsem pa o medsebojni odvisnosti v tej organizaciji ter o znanstvenem sodelovanju. Mac Millan je ponovno zanikal, da nameravajo v NATO ustvariti angleško-ameriški direkto-rij. Zaradi hitrosti, s katero ]e londonska vlada |e pred ZDA poslala orožje Tuniziji, so pa riški komentatorji mnenja, da London «igra zadnjo karto« proti ((evropskim načrtom«, na katerih sloni celotna francoska zunanja politika v zadnjih letih. Francija si prizadeva, da v kakršni koli obliki doseže priključitev Velike Britanije k .tržišču «male Evrope«. To naj bi bila utež proti nevarnosti, ki grozi Franciji zaradi konkurenčne premoči nemškega gospodarstva. Toda ti načrti so sedaj pokazali negativne rezultate. Britanski načrt o področju svobodne izmenjave je za Francijo nesprejemljiv. Franciji ne daje nobenih dodatnih zagotovil, pač pa pomeni samo vrsto odredb, ki naj zavarujejo britanske proizvode na evropski celini. Francija je s tem zašla v zagato. Odločiti se mora, ali naj privoli v še novo nevarnost konkurence britanske industrije, ali pa naj zavrne pogodbo o skupnem tržišču. V tem primeru pa bi jo verjetno izolirale ostale države članice «male Evrope«. V zvozi z Mac Millanovim obiskom je nova fašistična stranka, ki jo je organiziral Jean-Baptiste Biaggj, organizirala danes demonstracijo pred ameriškim in britanskim poslaništvom. Demonstracije se je udeležilo večje število mladeničev, ki so vzklikali proti Mac Millanu in so se nato spopadli s policijo. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Policija je aretirala več demonstrantov. Jugopress o manifestu miru Zveza študentov FLRJ se ne bo udeležila konference v Ankari (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Dolg komentar o moskovski izjavi se je pojavil danes v biltenu Ju-gopressa v rubriki ((Dogodki preteklega tedna«. Manifest miru, ki so ga med bivanjem v Moskvi na proslavi 40. obletnice oktobrske revolucije podpisali zastopniki ZKJ skutino z ostalimi delegacijami komunističnih in delavskih strank, je v skladu z načeli in prakso zunanje politike Jugoslavije in njenih političnih organizacij, ugotavlja Jugo- Kaj bo opravil Mac Millan v Parizu? Kaj maroški kralj Mohamed v Washing-tonu? Ali bo Gaillard pristal na Mohamedov in Bur-gibov pjedlog za Alžir? Ali bo Gaillardova vlada prestala preizkušnjo okvirnega zakona? C e bi hoteli navesti vsa biožna in najverjetnejša hgibanja za odgovor na vsa ta vprašanja, bi tvegali — kot vedno — vlogo preroka, kar pa je znano, da ni lahke biti. Zato naj namesto Ugibanj rajši ugotovimo — kolikokrat že v teh zadnjih tednih? —■ da tudi dogodki zadnjih dveh, treh dni še Vedno kažejo, da se oboroževalna tekma nadaljuje: na j novejša zahteva se tiče Povečanja ameriškega strateškega letalstva in ne sa-Pao atomskega, temveč tudi klasičnega oboroževanja. In tudi vseh nadlog pol- ( na Francija se je včeraj! Oglasila- tudi nipi se je DO- odgovoril na pismo jordanske .smsita. tuai njej se je po- g katerim ta javlja dH press. Ta akt kaže, da Jugoslovani podpirajo vsako akcijo, ki ima za smoter ohranitev in utrditev miru, zboljšanje mednarodnega sodelovanja na osno-vj aktivne koeksistence držav z različnim družbenim sistemom. Prepričanje, da se je vojni mogoče izogniti m da so vse napredne sile v svetu predvsem poklicane, da delujejo za ohranitev miru. je osnova vseh jugoslovanskih potez v mednarodni politiki. V skladu s svojo demokratično socialistično opredelitvijo izvaja Jugoslavija ta kurz in se ne ozira na trenutna nihanja v mednarodnih odnosih. Druge izjave, ki so jo pod pisale delegacije dvanajstih komunističnih strank tako' imenovanega socialističnega tabora, Jugopress sploh ne omenja. Zveza študentov Jugoslavije ni sprejela vabila Zveze študentov Turčije in se ne bo u-deležila konference, ki bo od 15. do 23. januarja v Ankari, na kateri bodo razpravljali o sodelovanju evropskih študentovskih organizacij. V pismu organizatorjem sestanka, katerega vsebina je bila sporočena 22 študentovskim organizacijam Evrope in ZDA. poudarja Zveza študentov Jugoslavije, da se ne more udeležiti evropske konference, na katero niso bile povabljene vse študentovske organizacije Evrope. Turška študentovska zveza je obvestila Zvezo študentov Jugoslavije. da so bili na konferenco povabljeni zastopniki organizacij evropskih držav, ki so se udeležili mednarodne študentovske konference v Nigeriji in zastopniki Narodne unije študentov ZDA kot opazovalci. Zveza študentov Jugoslavije meni. da bi se morali na konferenco povabiti zastopniki vseh študentovskih organizacij v Evropi ne glede na ideološke in politične poglede. Samo od take konference se lahko pričakujejo pozitivni rezultati. kakor to dokazuje letošnja konferenca azijsko-afri-ških in latinskoameriških držav. B. B. Boji v Ifniju RABAT, 25. — Marokanska vlada je poklicala v Rabat svojega poslanika v Madridu zaradi posvetovanj v zvezi c spopadi med španskimi enotami in maroško osvobodilno armado v Ifniju. To so sporočil: po seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval prestolonaslednik Mulaj Hasan, ki nadomešča odsotnega sultana. Na mestnika zunanjega ministra je vlada pooblastila, naj stori potrebne korake. Španski tisk danes sploh ne omenja teh spopadov. Po nekaterih vesteh je med spopadi padlo okoli 50 španskih vojakov. List maroške stranke Isti-klal «E1 Alam« je objavil sporočilo, v katerem je rečem, da je maroška vlada ostro protestirala pri španskem veleposlaniku proti nenehnim napadom španskih oboroženih sil v Ifniju in opozorila vele poslanika na vse možne posledice. V protestu se v prvi vrsti omenja španski napad na pleme Ait Baamrane. List «A1 A la m«, je poročal tudi <> španskem bombardiranju raznih mest v južnem Maroltu, pri čemer so španskim bombnikom pomagala francoska iz- godki so zadnje dni povečali težave vlade; Tunizijsko - maroška ponudba za posredovanje in s tem povezana mednarodna aktivnost. Obsodba vladne politike v Alžiru na kongresu radikalne stranke in nenaden preobrat zmernih poslancev, ki so sklenili, da bodo zavrnili načrt okvirnega zakona in da bodo v skupščini zagovarjali svojo verzijo zakona. Tunizijska-maroški Korak, ki ga bo ha mednarodnem področju še bolj razvil maroški kralj med obiskom v Washing-tonu, postavlja francosko vlado pred vprašanje, ali naj sprejme ponudeno posredovanje za takojšnje prenehanje sovražnosti, pri čemer pa se razume, da mora tudi spremeniti svojo dosedanjo politiko, Ce ponudbo odkloni, se do Francija znašla pred OZN v dokaj slabi luči. Če pa ponudbo sprejme, pomeni, da okvir ni zakon zgubi vsak pomen. Izid kongresa radikalne stranke je še bolj ošibil Gaillar-dov položaj, ker mu je njegova lastna stranka naložila, naj vodi povsem nasprotno politiko, kakršna je sedanja. Toda v parlamentu se posledice izglasovane resolucije morda ne bodo več čutile, ker Mende: France, ki je na kongresu odnesel zmago, ne razpolaga _v parlamentu z odgovarjajočo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiHt Hammarskjoeld pride v Aman zaradi napetosti z Izraelom Saud poudarja, da bo branil Jordanijo, če jo bo Izrael napadel Turčija je umaknila del svojih čet s sirske meje vidniška letala, kar pa vojaški francoski krogi v Maroku zanikajo. Po uradnih vesteh iz Ifnija naj bi bila maroišfca osvobodilna vojska, ki ni bila še povsem vključena v redno maroško armado, večkrat vdrla globolko na ozemlje Ifnija. Pr; tem so baje M-arokanci zavzeli dve španski obmejni postojanki, medtem ko okrog drugih štirih še trajajo boji. Po vesteh iz Madrida, naj bi bilo vseh marokanskih vojakov, ki se udeležujejo napada, oiknog 1200. Uradno pa španska vlada o tem še nič ne poroča. Španske izgube, naj bi'bili le štirje mrtvi in 19 ranjenih, marokanske pa osemdeset mrtvih. Vesti iz istih krogov potrjujejo, da ((špansko letalstvo napada upornike«. ANKARA, 25. — Danes je bila sestavljena peta Men-deresova vlada. Podpredsednik vlade je Tafik Ileri, Še vedno žrtve atomskega bombardiranja pred 12 leti HIROSIMA, 25. — Po mnenju japonskih zdravnikov je neka 31-letna uradnica, ki je davi umrla v bolnišnici v Hi-rošimi, potem ko je tam bila od 16. maja, letošnja 34. žrtev posledic atomskega bombardiranja pred 12 leti. Za časa bombardiranja se je ženska nahajala v svoji hiši približno miljo daleč od mesta, kjer je bomba eksplodirala. Sele v začetku letošnjega leta je opazila simptome bolezni, ki ji je sedaj pretrgala življenje. «»----- Kuomintang obtožen korupcije TAJPEH, 25. — Najuglednejši list nacionalistične Kitajske «Kung Lun Pao« piše v svojem uvodniku, da je bil Kuomintang (nacionalistična stranka Cangkajška) «preveč časa na oblasti in da sedaj ne more več zadovoljiti ljudskih želja po dobri vladi«. List obtožuje Kuomintang, da je vedno nadzoroval volitve na Formozi, da je odgovoren za na široko razvito korupcijo in favoritizem v vladi ter na sodni oblasti, ter zahteva ustanovitev krepke o-pozicijske stranke. Za razčiščenje odnosov pred bližnjo konferenco NATO Po obisku pri Dullesu v Washingtonu von Brentano zopet Ncnni in Fanfani sta govorila v Milanu - Voditelji PSD1 so sc med seboj sporazumeli za enotno vodstvo (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Zahodnonemški zunanji minister von Brentano, ki se je nahajal v Italiji v spremstvu predsednika Heussa in je imel pri tej priložnosti razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Pello, je pustil Heussa, da nadaljuje svoje privatno potovanje v Južno Italijo in na Sicilijo, sam pa je «napravil skok« do Washingtona, da se pogovori z Dullesom o nekaterih kočljivih vprašanjih. Sedaj se je pa že spet vrnil v Rim, da se ponovno priključi Heussu, ko se bo začel njegov uradni obisk pri papežu. Znano je, da so nekatere stvari v zadnjem času precej razburile nekatere članice NATO, ko so lahko spoznale, da se ZDA ne zmenijo mnogo za »atlantsko solidarnost«, ko sprejmejo kak sklep, s katerim druge članice atlantske zveze ne morejo biti zadovoljne. Posebno je prišla taka razburjenost in nezadovoljnost, do izraza, ko sta ZDA in Ve- lika Britanija sklenile poslati — in sta deloma že tudi poslale — Tuniziji orožje. V Bonnu pa je še zlasti nastal strah, da se ne bi po izstre-l.tvi spUtnikov ZDA in SZ med seboj pomenile o ureditvi glavnih svetovnih problemov, med katere spada tudi zedinjenje Nemčije. V Washingtonu so von Bren-tanu zagotovili, da se Bonnu dvostranskih razgovorov med ZDA in SZ ni treba bati, ker je vsak zadevni strah neosno-van. Von Brentano pa je v Wa-shingtonu zahteval tudi, da začne NATO izvajati politično enotnost, ki se naj izraža konkretno tako v predhodnih po- iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Doka] majav položaj Gailiarda pred debato o okvirnem zakonu Trije elementi so poslabšali položaj vlade: tunizijsko-maroška ponudba posredovanja in sultanov obisk v Washingtonu, resolucija radikalne stranke in nenadni preobrat skupine zmernih JERUZALEM, 25. — Napetost med Izraelom ter Jordanijo iin Sinjo se je nevarno povečala. Iz New Yorfca javljajo, da bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld odpotoval v petek v Aman in se bo 8. decembra vrnil v New Tork. Hammarskjoeld je medtem srečilo izstreliti kar tri vr-raket. Druga ugotovitev prav ta-zadeva Francijo: kot ni Ihneau nič opravil glede Pošiljanja orožja Tuniziji, tako se zdijo jaiovi vsi ena-poskusi Gailiarda pri Mac Millanu. In nekaj podobnega bo verjetno tudi z hjegovim upiranjem ameri-sko-angleškemu direktoriju v nato. Toda s tem smo že zopet Zašli v ugibanja. Zato naj fajši pribijemo tretjo — ža-10s-ho — ugotovitev; skoraj Vsesplošni molk o razorožitvi. ,Ih slednjič še četrta: na pednjem vzhodu je zopet Napetost nekaj večja, tokrat na jordansko-izraelski n sir.sko-izraelski meji, med-eih ko je Turčija umaknila ael svojih čet s sirske meje. ne bo več sodelovala z načelnikom skupine opazovalcev OZN v Palestini polk. Leary-jem zaradi njegove pristranosti. V svojem odgovoru pravi Hammarskjoeld, da uživa Lea-ry se vedno njegovo zaupanje, in poziva jordansko vlado, naj spremeni svoj sklep. Polk. Byron Leary se je danes popoldne sestal s predsed niikom izraelske vlade Ben Gu-rionom in z zunanjo ministrico Goldo Meir. Razgovarjah so se o sedanji napetosti na izraelski demarkacijski črti >. Jordanijo in Sirijo. Ben Gu-rion je pozval Learyja, naj oo-vesti glavnega tajnika OZN. da bo jordanska blokada okoi' griča Copus imela verjetno posledice, ker da je ta ukrep so vražno dejanje proti Izraelu m kršitev dogovora o premirju. Predstavnik vlade Saudove Arabije je v zvezi s položajem ob jordansko-izraelsai meji izjavil, da bo Saudova Arabija med prvimi arabskimi država- mi, ki bo branila Jordanijo, če jo do Izrael napadel. ((Izrael, je dodal predstavnik, namerava, kakor se zdi, izkoristiti sedanja nesoglasja med nekaterimi arabskimi državami, toda vedeti mora, da bo Saudova Arabija branila Jordanijo, kakor bo branila vsako drugo a-rabsko državo, ki bi jo Izrael napadel. Noben nesporazum ne more razbiti solidarnosti arabskih držav pred nevarnostjo ali grožnjami, ki prihajajo od zunaj.« Poslaništvo Saudove Arabije v Beirutu pa je objavilo sporočilo, da je turška vlada sklenila umakniti precejšnji del svojih čet s sirske meje po manevrih, ki so bili na tamkajšnjem področju. Poročilo poudarja, da se je turška vlada odločila za ta korak zaradi stališča, ki ga je zavzel kralj Saud. in da podpre saudskega kralja pri naporih «zs ohranitev enotnosti arabske fronte«. «Upamo. zaključuje poročilo, da bo ta pobuda turške vlade prispevala k ponovnemu zbližanju in k razumevanju med Turčijo in a-rabskim svetem.« 7, druge strani pa poročajo, da je Sirija sklenilg okrepiti stranke postojanke ob sirske-libanonski meji. Predsednik libanonske vlade Sami El Solh je potrdil vesti iz Damaska, PARIZ, 25. — Narodna skupščina bo danes razpravljala o okvirnem zakonu za Alžir, ki je nekoliko spremenjen od zakona, v zvezi s katerim je padla vlada Bourges-Maunouryja. Pred začetkom debate je položaj Gaillardove vlade dokaj majav in bo morala vsekakor postaviti vprašanje zaupnice. Trije do- — :— večino poslancev. Najvecja nevarnost za vloj.o je stališče zmernih. Ce bi namreč sto zmernih poslancev glasovalo skupno s komunističnimi poslanci proti vladi, bi ,>e iahkn ponovilo glasovanje, ki je vrglo vlado Bourg.es-Maunou ryja. Morda bo ravno neugoden mednarodni položaj Francije ponovno rešil vlado, ker se hočejo poslanci izogniti vladn: krizi prav pred začetkom razprave o Alžiru v OZN in pred bližnjo konferenco NATO v Parizu. Francoski finančni minister Pflimlin pa je sporočil, da bo pojutrišnjem predlagal na sei-vlade načrt varčevanja za najmanj sto milijard, zato da se deloma zmanjša primanjkljaj v proračunu. Teh sto milijard naj bi se pridružilo 600 mili jardam prihrankov, ki jih je določila prejšnja vlada. «Gre za napor, ki mu ni para, je dodal minister, m ki .se tiče ne samo nepotrebnih stroškov, pač pa tudi koristnih m včasih zelo koristnih. Pnsiljeni bomo zmanjšati tudi določeno število podpor. Branili bomo sedanjo vrednost valute.« Na koncu je Pflintlin izrekel prepričanje. da bo uspel dobiti po sojilo iz tujine «s častnimi po goji>>- . , Pariški tisk obiavija obširne komentarje o kongresu radikalne stranke, ki se je zaklju čil včeraj v Strasbourgu. Tisk v glavnem kritizira Mendes-Francea, češ da podpira politiko »odpovedi« glede Alžira in da se hoče povezati s komunisti v ljudsko fronto. Socialistični «Populaire» pravi; «Važno ni, kar je rekel Mendes-France, pač pa dejstvo. da je njegovo tezo odobrila večina stranke. Ni še znano, kako misli ta spremeniti v dejstvo to novo voljo. Mendes-France je postavil vprašanje vladne večine, toda ga ni jasno rešil. Na podlagi aritmetike je sedaj samo ena večina: tista, ki podpira Gailiarda in njegovo alžirsko politiko. Vsaka druga večina bi morala vsebovati komuniste. Toda s kom? Ali nam bo Mendes-France to povedal?« Komunistična »Humanite« pa poudarja; ((Resolucija, ki je bila izglasovana na kongresu v Strasbourgu, je velike važnosti. Dejstvo, da je bil predsednik vlade poražen z veliko večino na kongresu svoje stranke, dokazuje, v kakšni meri je sedaj ideja o nujnosti pogajanj zajela široke plasti našega ljudstva.« Parkdoks pri vsem tem pa je dejstvo, da je kongres sicer odobril mendesistično politično resolucijo, toda v novo vodstvo stranke so izbrali predvsem nasprotnike Men-des-Francea in privržence Gaillardove politike. Ta protislovni zaključek kongresa kaže na dokaj večji vpliv Mendes-Francea med člani stranke; toda vladi je uspelo okrepiti kljub temu svoje položaje, ker ima pravico neposredno izbrati sedem predstavnikov v vodstvo Mendes-France pa sploh niti ni kandidiral za vodstvo. Medtem je maroški kralj prišel danes popoldne z letalom v Washington, kjer bo o-stal na uradnem obisku tri dni. Mohamed bo imel z Eisen-hoiverjem dva razgovora, na katerih bodo govorili pred- da so libanonske oblasti prepovedale palestinskim beguncem v Siriji prihod v Libanon brez posebnega dovoljenja. Izjavil je, da gre za u-krepe, ki naj omogočijo nadzorstvo delovanja palestinskih beguncev, od katerih nekatere sumijo, da so odgovorni za nedavne atentate. Kakor poročajo iz Kaira, je predsednik Naser predsedoval seji vlade, na kateri so govorili o egiptovsko - sirski federaciji ter o egiptovski politiki v zvezi z gospodarsko pomočjo, ki jo je Sovjetska zveza ponudila med obiskom vrhovnega poveljnika egiptovske vojske generala Amera v Moskvi. , General Amer se je razgo-varjal pol ure z Naserjem pred sejo vlade. Na seji pa je poročal o svojih razgovorih v Moskvi. Po seji vlade se je Naser razgovarjal z zunanjim , ministrom Favzijem > Amerjem in z državnim ministrom Sabrijem. Favzi bo odpotoval v tore' v New York, da se udeleži razprave o Alžiru v skupščini OZN. Med potjo se bo u-stavil v Rimu in Ženevi. V Rimu so sedaj v teku egiptovsko - britanski razgovori, v Ženevi pa egiptovsko - francoski razgovori. vsem o ameriških letalskih o-poriščih v Maroku. Glavni tajnik stranke Istik-lal Ben Barka je dopisniku nemškega lista «Die Welt» v Rabatu izjavil; ((Maroški kralj ne bo nikoli zahteval uradnega posredovanja predsednika Ei-senhowerja za alžirsko vprašanje. Maroko in Tunizija ne želita internacionalizacije alžirskega spora, pač pa samo njegovo omejitev.« Barka je nato izrekel željo, naj bi ZDA podprle Maroko in Tunizijo, zato da bi Združeni narodi dali nalogo tema dvema državama, da pripravita pogajanja s Francijo in alžirsko narodnoosvobodilno fronto. Egiptovsko orožje TUNIS, 25. — Glasilo tunizijske stranke Neodestur piše, da je Egipt poslal Tuniziji več kot dvakrat toliko orožja, ka- kor so ga poslale ZDA in Velika Britanija skupaj. List dodaja, da so pred dnevi izkrcali v Libiji dva tisoč pušk s potrebnimi naboji. Tovor je pripeljala egiptovska ladja, ki je prišla iz Aleksandrije, Grečko pomočnik obrambnega ministra ? BERLIN, 25. — Vzhodno- nemška agencija ADN je danes sporočila, da bo maršal Grečko, ki je vrhovni poveljnik sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji, odpotoval v Moskvo, da prevzame «novo mesto«. Pred svojim odhodom je danes obiskal tajnika vzhodnonemške socialistične stranke Ulbrichta. Novi poveljnik sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji bo general Zaharov. V zahodnem Berlinu zatrjujejo, da bo Grečko imenovan za pomočnika obrambnega ministra. svetovanjih o važnih odločitvah mednarodnega značaja držav članic, kakor tudi v ustanovitvi takega »mehanizma«, k: bo omogočil izoblikovanje zares skupne zunanje politike, ulede vojaškega programa NATO pa je von Brentano sporočil ameriškim voditeljem, da njegova vlada pristaja na postavitev baz za vodene izstrelke na evropskem kontinentu kakor tudi na ustanovitev jedrskih skladišč v Ev-1 ropi pod neposrednim nadzorstvom NATO. Tak program ne bo samo zadostil zahtevi po ravnotežju med Sz in Zahodom. temveč daje tudi jamstva, da bodo ameriške čete še ostale v Evropi; to pa ie obenem jamstvo za nadaljevanje »evropske politike« ZDA. Baje so na obeh straneh tu. di izrekli skupno ameriško in evropsko željo po okrepljenem sodelovanju glede ((znanstvenega poola«. Toda v tem vprašanju so ameriški u-radni krogi še precej oprezni, zlasti kolikor zadeva revizijo Mac Mahonovega zakona o pridržanju informacij z jedrskega področja. Nemški zunanji minister pa je že imel pred odhodom iz New Yorkom na newyorškem letališču Idleivildu razgovor s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem, ki se mudi tamkaj zaradi zasedanja Organizacije združenih narodov. S Pineaujem je bil tudi francoski veleposlanik v Washing-tonu Alphand. Razgovor med obema zunanjima ministroma je bil določen že pred časom, ker sta se hotela še pogovoriti pred začetkom zasedanja NATO. Von Brentano je Pi-neauju povedal, kaj sta se z Dullesom menila. Ministra pa sta tudi pretresla ameriško politiko na podlagi razgovorov, ki sta jih imela te dni v ZDA. Tunizijskega vprašanja sta se pa samo dotaknila, ker Francozi računajo na gotovo pomoč Nemčije. Ko je. v Rimu izstopil iz letala, je von Brentano med drugim izjavil, da ni mogoče niti od daleč govoriti o kaki angloameriški fronti kakor tudi ni mogoče govoriti o kaki francoskonemški fronti proti ostalim državam članicam NATO, pa čeprav so dvostranski razgovori koristni. Jutri bo, šel Pella na kosilo k von Brentanu na nemškem veleposlaništvu. Nemški zunanji minister mu bo povedal, kaj se je razgovarjal z Dullesom. Kaj posebnega pa Pella na tem razgovoru najbrž tudi ne bo zvedel, ker Poslanska zbornica je danes sprejela zakonski načrt o reformi senata, ki je bil v palači Madama že odobren. Podtajnik pri predsedstvu vlade Spallino je zahteval nujno obravnavanje, ker gre za u-stavni zakonski načrt. Predsednik notranje komisije Ma-razzu, kateri je bil prepuščen zakon, da ga najprej prouči, je obljubil, da bo komisija kljub ogromnemu delu vzela zakon v pretres še ta teden. Poročevalec bo poslanec Lucifredi. Saragat, Matteotti, Zagari in Tanassi so se dogovorili za sestavo novega .enotnega vodstva PSDI. Levemu centru in levici- je bilo baje zadoščeno na zahtevo,, da se sestavijo volilne liste tako, da se bo upoštevalo sorazmerje,, pri čemer je treba računati, da predstavljata opozicijski struji približno polovico stranke. Novo vodstvo pa .bo verjetno sestavljeno (tako, ko.t je hotel Saragat: center bo imel pet sedežev, (vse ostale tri struje pa vsaka 'po dva! Socialdemokratska, levica je ugodno sprejela govor Nenni-ja, ki je govoril v Milanu ob stoletnici rojstva Turatija, zlasti ko je poudaril, da še vedno velja, nauk Turatija. V svojem govoru je Nenni izrekel tudi, nekaj kritik na račun raznih protiudarcev po XX. kopgresu ,KR SZ. Presenetile so nekatere Nennijeve izjavo za j'a tli svoje širine, vendar je treba v njih bolj kot voljo po tolmačenju mnenja celotne PSi videti voljo po volilnem »obdelovanju« milanske baze, za katero je znano, da se rada nagiba k ri* lormizmu; in tako je Nenni mogoče celo nekoliko preveč popustil. Včeraj je pa imel v Milanu govor Fanfani, ki je ostro napadel tako komuniste kot socialiste ter obtoževal, da zopet obujajanzoni vd. Fri- sacco iz Ul. Mazzini. 2enska ne govori. Njena 10 let mlajša sestra je izjavila, da je našla sorodnico na tleh spalnice in je izrazila mnenje, da je verjetno nerodno padla in se udarila v glavo, Z isto prognozo so malo pred poldnem sprejeli na ortopedskem oddelku 79 let staro Gildo Rolazzi iz Ul, Retro-nio, ki je predvčerajšnjim padla v stanovanju in si zlomila kolčni sklep desne noge. «5 ------- Trčenje motornih koles Kmalu po 17. uri je pi šlo na Istrski cesti do trčenja med motornima kolesoma, last 31-letnega Antona Martinčiča od Sv. M.M. Sp. in 32-letnega Al-bana Bajca iz Ul. Flavia. Bajc se je k sreči rešil brez poškodb, medtem ko se je potnica, 19-letna Augusta An-dreattini por. Arena iz Domus civica. ki se je vozila z njim, morala zateči zaradi izpaha gležnja leve noge z verjetnim zlomom na ortopedski oddelek, kjer bo ostala 20 do 30 dni. V bolnišnico je moral tudi Martinčič, a njega so zdrav niki po nudeni prvi pomoči odslovili in mu priporočili 20 dni zdravljenja v domači oskrbi in predvsem počitka. PHISPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Nadaljevanje borbe v ladjedelnicah Delavci zapustili delo eno uro pred koncem urnika Neutemeljeni izgovori industrijcev, ki nočejo ugoditi upravičenim delavskim zahtevam Včeraj zjutraj se je v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu zaključila stavka, ki se je začela v petek popoldne. Stavke, ki je bila enotna, so’ se udeležili poleg vseh delavcev iz omenjenih obratoh tudi delavci zunanjih podjetij ter nameščenci, ki so zaposleni v menzah. Včeraj popoldne pa so delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu spet zapustili delo eno uro pred zaključkom rednega delovnega urnika. Tudi danes bodo zapustili delo eno uro prej: v Tržaškem arzenalu ob 14.15, v obratih CRDA pa ob 15.15. Popoldne ob 16. uri pa bo v Ljudskem domu Ul. Madonnina sindikalno zborovanje delavcev iz omenjenih podjetij, ki ga organizira zveza kovinarjev FlOM. Nabiralna akcija za stavkajoče delavce se še vedno nadaljuje: včeraj je skupina tržaških delavcev, ki delajo v tržiških obratih, nabrala za stavkajoče tržaške kovinarje 10.000 lir. Krepka sindikalna akcija, zlasti pa zadnja splošna stavka, zapora trgovin in veliko zborovanje delavcev v četrtek ter izrazi solidarnosti s stavkajočimi delavci so razburili delodajalce, ki so te dni spet objavili svoja opravičila pod pritiskom javnega mnenja. Zveza industrijcev je namreč objavila dolgo sporočilo, v katerem ponavlja svoja stara opravičila, s katerimi bi hotela pobiti upravičenost in utemeljenost delavskih zahtev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Industrijci niso namreč mogli najti konkretnih dejstev, ki bi bila kos razlogom sindikalnih organizacij v zaščito delavskih interesov in opravičitev ostre sindikalne borbe. Zaradi tega Zveza in-1 dustrijcev odločno zavrača i krivdo na delavce in sindikal- | ne organizacije ter trdi, da vodstvi obratov CRDA in Tržaškega arzenala v sedanjih razmerah nikakor ne moreta sprejeti delavskih zahtev. V opravičilo te svoje trditve navaja potrebo po izboljšanju naprav v omenjenih podjetjih, krizo v preteklih letih itd. Ne bomo podrobno pobijali raznih trditev Zveze industrijcev. Vsa javnbst dobro ve, da si vsi delavci želijo in s svoje strani trudijo, da bi podjetja, v katerih so zaposleni napredovala, in se izpopolnjevala. Ni pa njihova dolžnost in ne sme pasti na njihova ramena breme za nabavo novih strojev, za izpopolnitev obratov itd. Dejstvo je, da morajo delavci z zaostalimi napravami in v slabih delovnih pogojih še Več žrtvovati in so stalno v nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Tembolj, ker delodajalci zahtevajo od njih večjo storilnost dela. Poteg tega pa je treba še poudariti, da so za seuanje stanje v obratih CRDA in zaposlitev odgovorni voditelji, ki so iskali in sprejeli le naročila za petrolejske ladje, ki prinašajo podjetjem manjši zaslužek ter nudijo manjše možnosti za večjo zaposlitev delavcev in raznih drugih podjetij, ki imajo dosti naročil, če gre za gradnjo potniških in trgovskih ladij. Končno pa moramo ponovno poudariti, da imajo sindikalne organizacije in delavci vso pravico,^ zahtevati izpopolnitev vsedržavne delovne pogodbe s sklepanjem dopolnilnih kru-jevnih pogodb, zlasti v primeru, ko so zelo očitne razlike v mezdah in delovnih po- gojih za delavce, ki opravljajo enako delo. V našem primeru pa je precejšnja razlika, saj dobivajo kovinarji v obratih Ansaldo v Genovi mesečno od 5 do 11.000 lir več kot njihovi delovni tovariši v Trstu in je tudi vprašanje akordnega dela bolj urejeno kot pri nas. —-«»--------- NOGOMETNA STAVA Tržaški delavec zadel 42 milijonov Tržačan Secondo Oculin je eden izmed šestih srečnežev, katerim se je tokrat posrečilo pravilno zadeti vseh trinajst rezultatov nedeljskih nogometnih tekem in bo tako prejel visok dobitek 42.065.000 lir. Oculin je star 56 let, stanuje v Ul, Catullo št. 8 in dela v skladišču podjetja ILVA, kjer se je nekoč ponesrečil na delu. Včeraj dopoldne je redno prišel na delo in je šele tam izvedel, da je zadel trinajstko in tako postal lastnik milijonov. .Skupaj z vodjem skladišča sta še enkrat pregledala zmagoviti odrezek in ugotovila, da so v resnici pravilni vsi rezultati ter povrh celo tudii štirinajsti rezultat, saj je pravilno napisal «X» za rezervno tekmo Venezia-Como. V tovarni se je, kar je razumljivo, zbrala cela množica njegovih delovnih tovarišev, kii so mu čestitali k izredni sreči. Ravnateljstvo podjetja pa je po posredovanju vodje skladišča odobrilo Oculinu 20 dni izrednega brezplačnega dopusta. Kljub temu pa si je kot vesten delavec oblekel delovno obleko in predal posle drugemu delavcu, ker je imel še nekaj zaostalega dela. itiitiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii"ii»'c Ponoči med 29. in 30. oktobrom 1955. leta se je zglasil v bolnišnici 51-letni Giovanni Mazzarolli iz Domus Civica in ker je imel precejšnjo rano na ustnici, so ga zdravniki pridržali. Mož se, je tedaj izgovoril, da je postal žrtev roparja in da ga je neznanec, ki mu je hotel odnesti denar, večkrat udaril s palico. To izjavo je ponovil pred karabinjerji, vendar mu ti niso , verjeti, ker so bili malo prej obveščeni ,da je neznani možakar skušal ukrasti Antoniu Battigelliju od Sv. M. M. spodnje nekaj zajcev, zaradi česar je vdrl v lopo, kjer so bile živali. Toda Battigelli je moža zasačil in stekel za njim ter ga neusmiljeno tepel s precej debelo vejo. Za karabinjerje je bilo jasno, da je Mazzarolli tat, še posebno ker je že zakrivil podobne prekrške. Med preiskavo pa je prišlo na dan, da je njegova vest bolj umazana kot so mislili in tako so ga prijavili ’ sodišču zaradi tatvine zajcev, zaradi simulacije ropa, zaradi tatvine v škodo Antona Vrtovca z Reške ulice, kateremu je ukradel dve steklenici žganja, hlače, plašč, gumijaste škornje in drugo, zaradi tatvine zajcev Josipini Zulja-novi z dvorišča njenega stu-novanja na Reški cesti in končno zaradi posesti odpirača. Februarja letos . je tržaško kazensko sodišče moža oprostilo druge obtožbe, češ da dejanje ni kaznivo in četrte, ker ni izvršil dejanja. Za o-stale obtožbe pa ga je obsodilo na 2 leti zapora, na 14 tisoč lir globe ter na 6 mesecev pripora. Kazen bo moral Mazzarolli odsedeti, ker mu je prizivno sodišče v celoti potrdilo prvotno obsodbo in ga celo obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov. Preds.: Nachich, tož.: San- tanastaso, zapisn.; Parigi, obramba; odv. Fissotti. 19 * * Pred preturo se je včeraj moral zagovarjati Carlo Mi-niussi iz Ronk, katerega so novembra letos zasačili pijanega v bližipi neke kavarne na Trgu Unita, kjer je nadlegoval ljudi. Prvotni obtožbi pijanosti na javnem prostoru pa se je pridružila druga, ker se je mož Vrnil v naše mesto kljub prepovedi policijskih organov, ki so ga pred nedavnim poslali z izgonskim listom domov. Pretor je moža obsodil na dva in pol meseca pripora. Sodnik: Fienga, tož.: Ghez-zi, zapisn.; Scelzo. * * Včeraj se je za zaprtimi vrati začela razprava pred porotnim sodiščem zaradi političnega in vojaškega vohunstva v prisotnosti dveh od štirih obtožencev, in sicer Guerrina Ferkoviča iz Pulja in Aristida Ongara iz Tržiča. Manjkala pa sta obtožena brata Karel in Rudi Katič, vendar ju niso mogli soditi, ker ni imelo sodišče njunih točnih osebnih podatkov. Kakor kaže, bo razprava trajala tri dni. ■9 * >9 Danes pa bodo pred porotnim prizivnim sodiščem obravnavali priziv Nicoletta Can-tonija iz Vidma, ki .je iz denarnih razlogov s samokresom ubil svojo sestrično Delijo Marconi por. Sbuelz. Njega je videmsko porotno sodišče obsodilo na 8 in pol leta zapora zaradi umora in na en mesec in deset dni pripora zaradi nedovoljene posesti orožja. Cantoni je Vložil priziv za znižanje kazni, in sicer v u-panju, da mu tržaško porotno prizivno sodišče prizna o-lajševalno okolnost, da je dejanje izvršil v razburjenju, Excelsior. . 16.00: «Na svidenje. Rim«, Mario Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio. Fenice. 16.00: «Vlak za YumO», Glen.n Ford, Van Hetlin, Feli-cia Farr. Nazionale. 16.00: ((Črtni škorpi- jon«, R. Denning, Mara Cor-day, Carlo Rivas. Supercmema. 16.00: «JVinchtster 73», James Stevvart. FPodrammatico. 16.00: ((Polnoči V S. Franciscu«, Tony Curtis, M. Pavan, G. Roland. Grattacielo. 16.00: »Edina velika ljubezen«, Kirn Novak in J-Chandler. Izkaznice niso . veljavne. Arcobaleoo. 16.00: ((Zdravnik na sprehodu«, Dirk Bogarde, Ma-riel Pavlovv. Astra Rojan. 16.00: ((Uporna mladina«, M. Renniie in G. Rogers. Cinemascope. Capitol. 16.00: «Vroči svinec«, B. Lancaster, T. Curtis. Crlstallo. 14.30, 18.00, 21.30: ((Gigant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Techuli-color, Normalne cene. Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: ((Gigant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Techni-color. Normalne cene. Aldebaran. 16.00: ((Dogodivščin« Davyja Orocketta«. Disneyev Technicolcr. Ariston. 16.00: ((Prijateljice«, E- Rossi Drago, G. Ferzeuti, Armonia. 15.00: «Ob meji Dako-tov», G. Gray, B. VVilliams. Nov variete. Aurora. 14.30: ((Gospodov zakon« (Mož brez puške), G. Cooper. Garibaldi. 16.30: «Raincherova žena », A. Ekberg, S. Hayden m A. Steel. Ideale. 16.00: ((Puščavske miši«, R. Burton, R. Nevvtonj J. Masen. Inipero. 16.00: «Ce je dekle lepo«, F. Laine tn C; Towers. Itaiia. 16.00: ((Čarovnica«, Marina Vlady, M. Rovvet. Moderno. 16.00: «Na jleipSi trenutek«, M Mastroianni, G. Ra-lU. M. Mariini. Mladoletnim prepovedano. San Marco. 16.00: ((Ognjeni bič«, Techmicolor. R. Prestam, Ch. Wills. Savona. 16.00: «Zarota nedolž- nih«, P. Gwenm, J. Forshyte. Technicolor, Viale. 16.00: »Kartagenske suž- nje« G. M. Canale, M. Allasio. Vitic. Veneto. 16.00: »PariSki zrak«, J. Gabin, A. Ninchi, F, Lulli. Belvedcre, 15.30: «Zorrojeve sanje«, VV. Chlami, Gassmam, D- Seal a. Marconi. 16.00: ((Libanonska graščakinja«, J. Claude, G, M. Canale. Technicolor. Masslmo. 16.00: ((Pustolovščina na Kitajskem«, 0’Brlen, B. Suiti-vam, J. Bramdo. Novo etn«. 16.00: ((Ljubimci preteklosti«, L. Amanda, M. Ellis- Orteon. 16.00; ((Popevke pol stoletja«, F. Inrerlenghi, A. M, Ferrero, O. Vlili. Skedenj. 16.00: »Loža v Operi#' Radio. 1600: «Heši svoje življenje«, D. Day, L. Jourdnn. Secolo. 16.00: «Nj rešitve«, R- Taylor, J. Leigh, Mladoletnim prepov. SOŽALJE Prosvetno društvo «Ivan Cankar« izraža ob smrti zveste in požrtvovalne članice Tee Peterke hudo prizadeti družini svoje globoko sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje uredništvo Primorskega dnevnika. Pogreb bo danes ob 19.15 uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. VELIKA BRITANIJA RINE PONOVNO V PRVO VRSTO Konservativna v uspehov za prihodnje volitve Lanskoletna «sueška vojna« je bila kratka, kljub temu pa je Veliki Britaniji pustila hude posledice. Predvsem jo je kot organizatorja in sodelavca pri napadu na Egipt obsodil veliki del svetovne javnosti. S tem je Velika Britanija dzguibila mnogo na svojem prestižu ne-le v Afriki in Aziji, ampak na svetu nasploh, celo med svojimi zapadnimi zavezniki. S to akcijo je Velika Britanija temeljito pokolebala svoje ekonomske in politične položaje na področju Srednjega in Bližnjega vzhoda in bila prisiljena se od tod umakniti. Medtem pa so drugi na račun «zavezništva» in »zapad-ne solidarnosti« sprejeli u-krepe, da hi si ta področje osvojili,, čeprav pod videzom ekonomske in politične pomoči. Vzporedno s temi akcijami, ki prihajajo z onstran Atlantskega oceana, so nekateri člani «družine NATO« in predvsem Zapadna Nemčija videli v rušenju britanskega vpliva in v njenih težikočah možnost za svoj dvig, za utrditev svojih položajev, svoje vloge. Sicer ločeno poglavje tež-koč, ki jih je za Veliko Britanijo izzvala sueška kriza, predstavljajo ekonomske tež* koče tako na notranjem kot tudi na njenem zunanjem področju. Britanski finančni položaj se je zaradi izdatkov to vojaške akcije poslabšal in Prišlo je do izrazitih inflacio-hističnih tendenc. Na tujih tr- žiščih pa so konkurenti začeli I zaključila v dvoranah Združe-bolj drzno izpodkopavati ali nih narodov, kjer se je do-potiskati ob stran britanski seglo določeno soglasje v snu vpliv. Vse to — vzeto ko' | slu kompromisov, pa čeprav celota — je Veliko Britanijo privedlo v nič kaj zavidanja vredno situacijo. Edenov naslednik na položaju premiera Velike Britanije in na položaju načelnika konservativcev Mac Millan se je znašel pred številnimi težkimi nalogami. Vsekakor najtežja njegova naloga je biila, kako vrniti in zagotoviti Veliki Britaniji boljše mesto in lepšo vlogo na srvetovnem torišču, posebno v vrstah »zapadne zveze«. Prvi poizkus v. tej smeri je bil sestanek med Mac Milla-nom in Eisenhovverjem na Bermudih letos pomladi. Toda ameriški zaveznik tedaj še ni bil pripravljen nuditi tisto pomoč, ki se je od njega zahtevala. Mac Millan se je moral zadovoljiti le z obljubami in precej posplošenimi frazami o potrebi trdnega sodelovanja med ZDA in Veliko Britanijo. Vendar so skoraj vsa glavna vprašanja, predvsem vprašanje Bližnjega in Srednjega vzhoda in gospodarske pomoči ostala odprta Toda obdobje od prvega srečanja Mac Millan-Eisenho-wer je bilo obeleženo z resnimi spremembami in. motnjami, predvsem v odnosih med Zapadom in Vzhodom. Napetost na Srednjem in Bližnjem vzhodu, ki so jo izzvali dogodki v zvezi s Sirijo, je dosegla svoj višek in se milnim m .... RAZVOJ DELAVSKE SflMOOPRAVE V FLRJ Novi zakonski osnutek o delovnih odnosih BEOGRAD, novembra — Novi zakonski osnutek o delovnih odnosih, ki ga Je prejšnji teden sprejel Zvezni izvršni svet, ureja delovne odnose vseh zaposlenih v skladu z družbeno-političnim in gospodarskim razvojem. Osnutek razširja in utrjuje pravice de mo zanje. Na teh delovnih mestih se lahko zaposlijo druge osebe samo v primeru, da m invalidov reflektantov. Prepovedano je ženskam in mladini poverjati -za zdravje škodljivo in nevarno delo. Q sprejemu v službo bo odločal delavski svet. ki lahko lovnih ljudi. Njegova določila | ustanovi posebno komisijo za bodo veljala za urejanje delovnih odnosov v vseh službah (javni, gospodarski, družbeni, privatni). Osnovna značilnost novega zakona je, da daje popolno svobodo in samostojnost delovnim kolektivom, da s pravilniki o delovnih odnosih u-redi vsa vprašanja s tega področja, seveda v skladu z zakonskimi predpisi. Med najvažnejšimi določili je določba da gospodarske organizacije samostojno razpolagajo z dohodki, ki jim ostanejo po izplačilu vseh zakonskih obveznosti. Osnutek ureja nekatera vprašanja, ki doslej niso bila urejena z zakonskimi predpisi. Med drugim zakon določa, da se mora vsem zaposlenim po dnevnem delu zagotoviti najmanj 12-umi počitek, a po sedemdnevnem delu 32-urni tedenski odmor. Vsem zaposlenim v gospodarstvu pripada po petletni službi najmanj 12 delovnih dni letnega dopusta. Pravica na letni dopust se veča z delovnim stažem. Delavci in nameščenci s 5 do 10 leti službe imajo pravico na najmanj 15 delovnih dni dopusta, od 10 do 15 let službe 18 delovnih dni, od 15 do 20 let službe 21 delovnih dni, od 20 do 30 let službe 26 delovnih dni, po 30 letih službe 3o delovnih dni dopusta. To so minimalni, z zakonom zagotovljeni letni dopusti. Gospodarske organizacije s svojimi pravilniki pa smejo določiti tudi večje dopuste, toda ne več kot 3o delovnih dni, Poleg tega zakonski osnutek Pooblašča gospodarske organizacije, da v določenih prime rih odobre letno še do 7 dm Plačanega dopusta za privatne zadeve. Novi zakon o delovnih odnosih bo zagotovil vsem zaph-slonim pravico na osebne dohodke, ki ustrezajo vloženemu delu. Ta pravica je posebna zaščitena. Tako se za terjatv* od oseb, ki so v delovnem od nosu, lahko zahteva vknjižba Samo do ene tretjine osebnih dohodkov, a za alimentacijo največ do polovice. Določen je minimum osebnega dohodka, hi se v nobenem primeru n« more uporabiti za terjatve. V Primerih prekinitve dela brek krivde delavcev imajo zaposle ni pravico na zaslužek, ki je določen s tarifnim pravilnikom, ki pa ne sme biti nižji °d minimuma, k' Sa določa zakon. Novi zakon zagotavlja vsem zaposlenim pravico na socialno zavarovanje, na delovno mesto, ki ustreza njihovim kvalifikacijam, na zaščito zdravja in življenja pri delu 'n pravico na materialno odškodnine v primeru nezaposlenosti. Predvideva se posebna zaščita invalidov, žena in mladine. Določena službena dela, ki jih lahko opravljajo invalidi, bodo rezervirana sa- namest.tve in odpuste z dela. Vsa važna in vodilna mesta v podjetjih se bodo dopolnjevala z natečaji. O odpovedi službe odloča posebna komisija na predlog ravnatelja, o-ziroma pooblaščene osebe. V primerih nesoglasja med komisijo in ravnateljem odloča upravni odbor podjetja. Od puščeni ima pravico pritožbe na delavski svet in v primeru negativnega sklepa na arbitražo pri ljudskem odboru, ki jo sestavljajo zastopniki ljudske, ga odbora, sindikata in ustrez ne zbornice: Ce sklep arbitraže ne bi bil v skladu z za- glede konskimi predpisi, ima zainteresirana stran pravico vložiti tožbo pri rednem sodišču. Zakon nadalje določa, v katerih primerih se služba ne more odpovedati. Tako se na primer ne more odpovedati delo zaposlenim za časa bolezni, okrevanja, letnega dopusta, nosečim ženam, materam do 8 mesecev po porodu, nameščencem, ki so na vojaških vajah, na specializaciji, članom delavskih svetov, u-pravnih odborov in poslancem, dokler traja njihov mandat. To so v kratkih črtah značilnosti novega zakonskega o-snutka o delovnih odnosih, ki bo izpolnil praznine, ki so nastale s prehodom na nov gospodarski sistem in ki bo prispeval k nadaljnjemu razvoju in utrditvi delavske samouprave. BOZO BOŽIC je ves problem še nadalje o-stal odprt in ne brez nevarnosti. Vprašanje razorožitve je zJezlo v slepo ulico. Atmosfera hladne vojne se je precej razbohotita. Sovjetski znanstveni dosežki (»potnik I. in sputnik II.) pa so na Zapadu povzročili precej nemira. Pokazalo se je tudi, da Zapad more tekmovati z Vzhodom ((edinole z večjim in popolnejšim združevanjem znanstvenih in drugih sil«. Po vsem tem sodeč je bila ta situacija v Londonu ocenjena kot primerna priložnost 'ib akcije, ki naj bi Velik; Britaniji zagotovile utrditev razmajanih položajev v »atlantski skupnosti«, in s tem tudi v mednarodnih odnosih r.asploh. Oktobrski polet Mac Millana čez Atlantski ocean na sestanek • predsednikom Eisenhoiverjem je prinesel prve rezultate. To pot, kot se zdi, so v Washingtonu občutili, da je treba računati tudi s tujo pomočjo. Izhajajoč iz tega dejstva- je Mac Millan ponudil britansko sodelovanje, toda pod pogojem, da tudi druga stran da ono, kar se od r.je zahteva. Čeprav je bilo glede tega doseženo le načelno soglasje, Eisenhower-Mac Millanova izjava vendarle predstavlja spremembo v mežiškega stališča do Velike Britanije. Ohrabrena s tem začetnim uspehom je Velika Britanija začela z intenzivno dejavnostjo pod geslom ((strnjevanja vrst zanadnih sil«, kajti, kot je sam Mac Millan izjavil, sedaj je situacija takšna, da so tudi ((najmočnejše sile uvidele, da same ne morejo več vzdržati«. Hkrati pa je Mae Millan rekel, da je «no-vi svet poklican ,V družbo s starim, da bi se tako zagotovil obstanek tako enega kot drugega«. Britanska diplomacija sedaj vztraja na ((medsebojni odvisnosti«, na strnjevanju o-koli ZDA. na čedalje večjem angažiranju vseh, oa čeprav bi za t-o bilo potrebno žrtvovati del nacionalne suveren > st' Na prvi pogled se zdi, da ie to v nasprotju z napori Velik« Britanije, da bi zr.dri-bila vidnejšo, skoraj vodilno vlogo na svojem področju, v Zapadni Evropi. Toda to je le navidezno protislovje, ka-iti britanska diplomacija ie vsemu temu dala poseben pomen. To odkrito prikazuje del zanadnega tiska. Ta-ko na ngi-mer ameriški «Wash:ngton Post« pravi, da ZDA in Veliki Britanija jedrskega orožja ene moreta zaupati nekim članom« NATO. Radio London pa je bil glede tega še bolj odkrit. On je rekel: «Bilo bi nerealistično predpostaviti, da bodo ZDA pripravljene kar čer noč preiti s položaiev atomskih tajnosti, na katerih so danes. Glede varnosti obstaja pravilo zdravega razuma, da se obveščajo samo or.i, ki mora in vedeti; očiten prvi korak glede tega je zamenjava informacij med ZDA in Veliko Britanijo ~ to se pravi med ddinima atomskima silama v tej ztiezi.« Tako mnenje, ki je zelo blizu resnici, navaja k zaključku, da britanska diplomacija teži za tem, da bosta v bodoče v atlantskem paktu namesto ene dve vodilni siili, in sicer ZDA in Vel-ilka Britanija. Koliko so taki načrti u-resničljivi in realni, bo pokazala bodočnost, toda to je vsekakor bistvo sedanjih teženj britanske di-plomaciie 1 konservativne vlade. Mac Millan in konservativci ne delajo tega le iz zunanjepolitičnih razlogov, ampak tudi iz notranjepolitičnih raz- logov. Na Angleškem se namreč bližajo volitve. Ugled konservativcev je resno upadel, zato morajo nekaj storiti, da bi se volivcem lahko predstavili in jim pokazali, da je njihova vlada vendarle nekaj storila. Ali ves... — da bo v prvih dneh prihodnjega meseca v Florenci študijsko zborovanje, kjer bodo proučevali »antimarksi-stični korporativizem«. Zborovanje organizira seveda predstavnik MSI Corrado Pe-trone, toda na njem bodo sodelovali tudi predstavniki o-srednjega odbora Katoliške akcije ter nekateri voditelji vatikanske podporne ustanove »Pontificia opera di assi-steniza«. w ■ipKi mm JESEN Foto M. Magajna NA MARS BOMO ŠLI V NEKAJ LETIH? «Mars ni mrtev planet» Prof. Wernher von Braun, nemški inženir, ki je zgradil slovito orožje 172, je izdal te dni knjigo, v kateri opisuje polet na Mars, ki bo trajal 2 leti in 239 dni Nekega dne se bo človek prav gotovo izkrcal na Marsu. Za ta podvig potrebujemo še mnoge znanstvene podatke, treba bo zgraditi nove čudovite naprave in izpopolniti obstoječe, treba bo končno premagati vsakovrstne težkoče in sedaj še nepredvidene ovire; toda potovanje na Mars je že danes teoretično mogoče. To je izrecno mnenje Wer-, nherja von Brauna, nemškega znanstvenika, ki je iznašel slovite V2 in ki sedaj vodi študijski odsek tovarne orožja v Bedstonu v Alabami (ZDA), kjer so izdelali tudi najmočnejše vodljive izstrelke ameriške vojske, vštevši tudi najnovejši ((Jupiter C« iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiin milil milil iiiiilllliiiiiiiiiitlltiiiillilMiilHIIllllllliiillliiltiiliiilllliiilllliiiliiililllltililllliiillitdiiiillMIliliillllllliiilll m lf iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii m ■■■ mil KADAR SE ROCKEFELLERJI ZANIMAJO ZA UMETNOST... Na dražbi Lurcyjeve cene platnom zbirke dolarjev Umotvori, za katere so njihovi ustvarjalci nekoč izkupičili le nekaj frankov, da so si z njimi mogli kupiti kruha, gredo danes za stotisoče dolarjev v zbirke ameriških milijonarjev Te dni se v Ameriki mno- brancev«, ki so si prišli oglc- go piše in govori o neki veliki dražbi umetnin v New Yor-ku. Neki zapadni resni dnevnik je to dražbo ocenil kot ((najvažnejši dogodek leta v umetniškem svetu«. Gre za dražbo umetnin v vrednosti 2 milijonov 221 tisoč dolarjev. Kupci so umetnine kupovali s tako vnemo, da so v dviganju cen kar tekmovali med seboj. Za slike mojstrov, ki so nekoč gladovali po pariških podstrešjih, so dajali sedaj velikanske vsote. Vsa dražba je pokazala, da tudi danes velika umetniška dela pridobivajo na vrednosti, pa čeprav je bilo na dražbi ljudi, ki so prišli sem zaradi snobizma. Gre -za razprodajo kolekcije umetniških slik, starinskega pohištva in drugih umetniških predmetov, ki so bili last wall-streetskega bogataša Georgesa Lurcyja. Pokojnikova z;adnja želja je bila, naj se njegova kolekcija proda na dražbi, da bi mogli izkupiček razdeliti. V ta namen je bil tiskan katalog predmetov v dveh dragocenih zvezkih, ki so se prodajali interesentom. Ze vnaprej se je vedelo, da bo dražba nekaj posebnega, da se bodo prodajale umetnine, kakršne najdemo le v največjih svetovnih umetniških galerijah. Vedelo se je tudi, da bodo cene umetnin fantastične, pač v smislu cen umetnin, ki na svetovnem tržišču naraščajo, leda kljub temu ni nihče pričakoval, da bo prišlo do te-ga, kar se je zgodilo v Nevv Yorku. Ze pred samo dražbo so bila dela razstavljena na ogled kupcev v galeriji «Parke Ber-net« v Manhatanu, Bilo je tu kakih 65 slik francoskih mojstrov od Bonnarda do Vuillar-da in druge dragocenosti. Veselo se je, da se bo glavna orba vodila med najmočnej- imi mednarodnimi trgovci o. umetninami in 250 ameriškimi milijonarji — zbiralci umetnin. Naval pa je bil neverjeten. Prišlo je nad 4100 «iz- Na sliki sodelavci v prireditvi »Sto minut smeha« in sicer po vrstnem redu: Renato Kodermac. Elvira Piščančeva, Zlatko Cej kot »ost iz Maribora, nadalje Neva Vrabceva, Danica Trobec in na koncu se Modest Sancin, ali bolje »šjor Zcžan dat kolekcijo že pred dražbo. Za dražbo samo pa je prispelo nad 4000 prošenj. Bogati »snobi« in oprezni poslovni ljudje so prihiteli z vseh strani sveta, največ, seveda, je bilo domačinov, Američanov. Zaradi tolikšnega nepričakovanega navala je vodstvo galerije izdalo le določeno število vstopnic, ker ni šlo več samo za to, kdo bo mogel plačati neverjetne cene, ampak tudi za to. kdo bo imel čast biti na tej prireditvi «gost». lii uprava galerije je izdala le 850 vabil za osrednjo dvorano ter 700 vabil za stranske galerije. A tudi gosti iz stranskih galerij so lahko sledili temu, kar se je dogajalo v o-srednji dvorani, in sicer po zaključenem televizijskem sistemu, ki so ga v ta namen montirali v vseh dvoranah. »Seznam prisotnih« — je beležil neki ameriški list — (ljubil tako izbran, da je bil ,v primerjavi z njim tako imenovani newyorški «socialni register« le najnavadnejši telefonski seznam.« Milijonarja Rockefeller in Winthrop Aldrich sta prišla že poldrugo uro pred otvoritvijo dražbe, da bi prišla do sedeža. Eleonora Roosevelt pa je prišla prepozno in je zato morala stati vse dotlej, dokler se ni našel nekdo, ki ji je prepustil svoj sedež. Direktor znanega muzeja »Metropolitan« Horimer je prav tako prišel prepozno in je moral sesti kar na tla, lastnika petrolejskega brodovja Stav-ros Niarchos in Allex Gon-landris sta se morala zadovoljiti s stransko galerijo. Od začetka dražbe pa do konca so umetniške slike Pi-eassoja, Singaca, Pissaroa, Lautreca in drugih velikih u-metnikov daleč prekašale cene, ki jih je vodstvo galerije nameravalo zanje dobiti. Pri mer; na tribuni je bila razstavljana slika Vuillarda z začetno ceno 25.000 dolarjev. Kupci so se kar tepli zanjo in v samih dveh minutah in 15 sekundah je cena Vuillar-dove slike skočila na 70.000 dolarjev. Na dražbi so dosegli vrsto rekordnih cen. Beleži se na primer, da je znani filmski igralec Edward G. Robinson, ki je pred nekaj meseci razprodal svojo umetniško zbirko, po telefonu obvestil svojega delegata o svojih ponudbah. Kupil je le dve manjši sliki Braqua in Derai-na za okoli 18.000 dolarjev. Ker so kupovali v glavnem Rockefeller in drugi multimi-lijonarji, so umetniške galerije prišle le malo do izraza, ker zaradi premajhnih sredstev niso mogle tekmovati v tej nevsakdanji tekmi z milijonarji. Nekaj številk; neko Monetovo sliko so prodali za 92.000 dolarjev, neko Vuillardovo zif 95.000 dolarjev, Gauginovo platno «Mau Taporo« so prodali za 180.000 dolarjev. To je kupil lastnik petrolejskega brodovja Goulandris, ki je le pred kratkim kupil prav tako Gauginovo sliko «Mrtva priroda z jabolki« za rekordno ceno 297.000 dolarjev. Re-noirovo platno »La serre« je imelo začetno ceno 120.000 dolarjev; prodali pa So ga za nekaj nad 200.000 dolarjev. In tako so slike velikih mojstrov, ki so jih njihovi umetniki, njihovi ustvaritelji pred desetletji ali stoletji prodali za bagatelo, za 10, morda 100 frankov, da bi si s tem pičlim izkupičkom kupili kruha, šle danes jja stotisoče dolarjev in kupujejo jih denarni mogotci, ki sicer ne cenijo toliko umetnosti, pač pa vidijo v u-metninah možnost kapitalizira-nja svojih sredstev, kajti slike predstavljajo na gotovo vloženi kapital, ki ni odvisen od borznih poročil in ki stalno pridobiva na vrednosti. Zanimivo pa je še to, da pokoj-n. lastnik teh umetnin ni za nobeno izmed teh slik plačal več kot 10.000 dolarjev. Reforme v matematiki Charles Monger, profesor matematike na tehnološkem inštitutu ameriške države Illinois, je aobil od Carnegie- zdaj v ZDA premalo. jevega sklada 36.000 dolarjev za reforme v matematiki, Ta profesor že dolgo trdi, da je matematični jezik vse od algebre dalje poln nejasnosti in ga je treba temeljito spremeniti, vsaj kar se tiče gradiva za začetnike. Tako na primer profesor vprašuje, kaj pomeni znamenje «x». Na to vprašanje navaja celo vrsto odgovorov, ker pa «x» nastopa na vseh straneh v matematičnih knjigah, dela učencem velike težave. Profesor predlaga jasna pravila za vse matematične simbole, ki pravzaprav sestavljajo «slovnicp matematične govorice«, v tej zvezi pa je pripravil novo metodo za proučevanje te znanstvene panoge. In praktični cilj njegovega predloga? Zvišati število novih znanstvenih kadrov, inženirjev in tehnikov, ki jih je Von Braun je eden od najboljših znanstvenikov, ki jih danes imajo v ZDA in upanje, da bodo mogli v kratkem izstreliti umetni satelit in tako ponovno dohiteti Sovjetsko zvezo na tem področju, temelji pretežno na tem nemškem inženirju in na njegovih sod'1 lavcih. Wernher von Braun je v knjigi ((Raziskovanje Marsa«, ki je pred kratkim izšla v Nemčiji, obrazložil podroben načrt potovanja na Mais. Radijsko vodene trodelne rakete bodo dosegle višino 1730 km. Na teh raketah bo do sestavni deli že na Zemlji zgrajenin vsemirskih ladij. Raztovarjanje naprav in strojev, montaža in preizkusno vožnja vsemirskih ladij se bo izvršila v poletu, namreč med tem ko bodo stroji in ljudi« krožili z veliko hitrostjo okoli naše Zemlje kakor umetni sateliti. Ljudje pa ne bodo imeli občutka velike hitrosti ■n bodo pod zaščito posebnih oblek mogli delati precej mirno in se gibati v prostoru. Zaradi zmanjšane privlačne sile bo mogel en sam človek premakniti kar celo tono in jo morda celo vleči z najlonsko vrvico — kakor zatrjuje von Braun. Vsaka vsemirska ladja, vštevši tovor in gorivo, bo tehtala 1700 ton. Pri tem m važno, poudarja von Braun, določiti natančno obliko teh ladij, ker zanje ne bodo veljali aerodinamični zakoni, ker se bodo premikale v praznem prostoru. Te ladje pa ne bodo pristale na Marsu, Za raziskovanje tega planeta s« bodo poslužili letala, katerega načrt je nemški znanstvenik že napravil ixi ki bo sestavni del ((tovora# vsemirske ladje. Prof. von Braun podaja v svoji knjigi točne podatke o tem, kako bosta obe vsemir-ski ladji potovali. Vsemirski ladji bosta odpotovali s hitrostjo 32.83 km na sekundo v isto smer, v kateri naša Zemlja kroži okrog Sonca, Ladji bodo potiskale baterije 12 raket. Odhod bo moral biti nekega določenega dne, v nekem določenem trenutku, ki ga bo treba izračunati z zelo točnimi urami, da bi ladji, ko bosta križali krožno pot Marsa, tega planeta ne zgrešili. Ko bosta premagali privlačno silo Zemlje (kar se bo zgodilo v nekako 15 minutah) bosta ladji nadaljevali pot brez lastne energije. Kljub zelo točnim astronomskim računom pred odhodom, bo ven- darle treba stalno kontrolirati smer s pomočjo ((nepremičnih zvezd« in jo po potrebi popravljati s pomočjo raket. Pot, ki jo bosta ladji preleteli, bo dolga «ne manj od 5i)0 milijonov kilometrov« in bo za to potrebnih 260 dni, to jo nad 8 mesecev. Dejansko bosta torej napravili daljšo pot od najmanjše .razdalje med našo Zemljo in Marsom, ki znaša 560 milijonov km. Med potjo bodo doživeli izredne izkušnje: osem mesecev ne bodo doživeli teme in priče bodo čudovitim kozmičnim pojavom; v svojih zaščitnih oblekah bodo mogli tudi zapustiti vsemjrsko ladjo (ki se jim bo zdela nepremična) in se gibati v prostoru s pomočjo posebnih pištol. Ladji bosta radijsko povezani z Zemljo, toda razgovor bo potekal s precejšnjimi presledki (pri razdalji 64 milijonov km znaša razlika med vprašanjem in odgovorom že 7 minut),. Ce piloti v bližini Marsa n« bi pravočasno zavrli, bi ladji treščili na tla in se razbili. Pri tem pa se bodo morali po-služit.i elektronskih možgan, da bi z vso potrebno točnostjo določili trenutek, ki jim bo omogočil, da se bodo v višini .8800 km spremenili v Marsov umetni s-telit. Preaen se bodo izkrcali na Marsu, bodo morali proučiti atmosfero, površino in temperaturo, da ne bi naleteli na presenečenja. Za pristanek bodo uporabili letalo, ki je v bistvu raketa z ogromnimi krili. Spričo okoliščine, da je gostota atmosfere na Marsu manjša in da je teža teles različna, je nemški znanstvenik določil, da bo moralo imeti letalo krila s 137 m razsežnosti in 2280 kvadratnih metrov površine. Pristanek se bo moral iz različnih razlogov izvršiti v bližini ekvatorja. Tudi pot nazaj je zajamčena, ker se bo letalo osvobodilo velikih kril in bo kot raketa doseglo vsemirsko ladjo. Za povratek bodo morali ponovno počakati, da se bo Mars ponovno približal Zemlji. Na Marsu bodo morali ostati 449 dni. Tako bo pot na Mars in nazaj trajala skupno 2 leti in 239 dni. Prof. Braun vne pove, kaj bodo prvi ljudje našli na Marsu; mnenja pa je, da «Mars m mrtev planet«, hkrati pa ne verjame, da bi na njem prebivala »razumna bitja«. Prof. VJernher von Braun zaključuje z besedami: nNa Mars bomo šli v nekaj letih«. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'IIIIIIIIIIIIIIIIItlllllll'IIIIIIIIU'llllllllllllllllllllllllllllllllllltllllll'11111111111'llllllllllllllllllllllllllll OBISK PRI ELEKTROTEHNIKU, ŠAHISTU IN MISLECU Iz šole prof. Milana Vidmarja je izšla že vrste inženirjev in predavateljev 3. (Nadaljevanje iz nedeljske številke) Ko sem prof. Vidmarja nekoč pospremil ki Radiu Ljubljana, kjer so snemali neko njegovo predavanje na trak, sem mu izrazil to svoje začudenje nad njegovo zmogljivostjo. «Nikar ne mislite.« mi je odvrnil, «da je to kaka moja posebna inteligenca. Samo volja je, s katero sem dosegel, kar sem. Vzemite tafco debelo knjigo kot so Transformatorji. Določil sem si kvantum pet strani na dah in tu ni bilo izgovora — razpoložen ali nerazpoložen, ali mi gre dobro a-li slabo od rok, ali če sem kje drugje zaposlen — svoj penzum sem dosledno izpolnjeval tako dolgo, dokler ni bilo delo končano.« Nato nadaljuje: «Vi ste to v svojem članku dobro opazili, da teče moje delo (Transformatorji) kot nekakšna simfonija, kot nekakšna reka glasov. Vali se enakomerno naprej, do cilja. Zato imam rad Wagnerja. Tudi pni njem se vali glasba kot enakomerna deroča reka. Vse je odvisno od človekove volje in kajpada od načrta, po katerem volja deluje.« Ob drugi priložnosti sva se pogovarjala o literaturi. Vprašal me je: «Ali ste brali knjigo Ana-tola Francea' ’Le chat mai-gre’? Ne? Je ne poznate? Pa ste književnik. — Rad be-, rem avtorje, kot je Anatole France. Seveda, vse mi niso enako všeč, toda Suho mačko sem ponovno bral in vam jo priporočam. Čudim se, da je pri nas še niso prevedli. Saj prevajajo vsevprek. Tu je jasna sodba, tu je jasen pogled na stvari sveta.« Prof. Vidmar je izvrsten pripovedovalec, kii potegne poslušalca za seboj in ga zlepa ne spusti iz klešč. Naj pripoveduje o kongresu elektrotehnikov iz leta 1338 v Pragi, kjer je bil prav tedaj povabljen v kabinet takratnega češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte, ko je le-temu telefoniral Ribbentrop svoj diktat, ali- pa anekdoto s svetovnega šahovskega prvenstva v New Yorku, kjer se je na svojevrsten način spoznal s takratnim največjim svetovnim pianistom Montzom Ro-senthalom, — njegovo pripovedovanje je vselej zanimivo in njegova sodba o ljudeh in stvareh ostra in po-godljiva. Marsikdaj se mi je primerilo, da sem ilhel pripravljen papir in svinčnik, da bf si zapisoval pogbvor z njim, toda Vidmarjevo pripovedovanje me je tako zagrabilo, da sem pozabil na beležke in poslušal. To poletje je bila. prof. Vidmarju podeljena na Dunaju zlata inženirska diploma na tamkajšnji tehniški visoki, šoli. Minilo je petdeset let, kar je bil tam diplomiral za inženirja strojništva in pri proslavi je bil prav on izbran, da se v slavnostnem govoru zahvali v i-menu odlikovancev. Ko sem nekoč prof. Vidmarju dejal, da smatram njegove knjige «Moj pogled na svet«, ((Oslovski most« in «Med Evropo in Ameriko« v bistvu za filozofske, me je zavrnil: »Cim starejši po- stajam, tem bolj se mi u-trjuje kot osnovna ideja spoznanje, da je vse filozofiranje o smislu sveta prazna zadeva. Mi ne mislimo tako in tako zaradi kakega objektivnega spoznanja, marveč zato, ker naša kri tako hoče. Poglejte na primer Kitajce ali Indijce. Oni imajo čisto drugačne poglede na svet kot mi. Toda nikar ne mislite, da zato, ker se jim svet tako kaže, pač pa ziato, ker imajo nekoliko drugačno kri.« O začetkih svojega delovanja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze mi je pripovedoval: »Ob ustanovitvi univerze sem bil na elektrotehničnem področju čisto sam. Predaval sem osnove elektrotehnike — pozneje so izšle v nemščini («Vorlesungen ueber die wis-senschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnikii), ker bi bilo v tistih časih za slovensko izdajo premalo odjemalcev in bi bil zato zaman i-skal založnika — in moj asistent je bil takrat mladi Koželj, ki je pozneje prevzel ta predmet kot predavatelj. Zatem sem skozi deset let predaval o elektriških strojih, O vseh in ne samo o transformatorjih in daljnovodih. Takratni moj asistent je bil sedanji redni univerzitetni profesor dr. ing. V. Bed-janič, ki je za mano prevzel ta predmet,.« Pripoveduje mi o vrsti inženirjev in predavateljev, ki so izšli iz njegove šole in se kreativno uveljavili na področju znanosti in tehnike. Nekoč je pogovor nanesel na vlogo fantazije v človeškem udejstvovanju. Vprašal sem ga, kakšno vlogo pripisuje fantaziji v svoji stroki. VLADIMIR BARTOL (Se nadaljuje) tiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiimt iiiiiiiiiiiniii, ui, uiii,mn mm, ikiihmm, iiiilliiiiiiii m m iaSS*LV bo ob prvi priliki pogledal, kako je s prošnjo pri blagajni, kjer take prošnje dolgo čakajo na rešitev zaradi njihovega velikega števila Obljubil je tudi svoje posredovanje /a gradnjo pokopališča v Dolu. Stroški bi znašali 2.350.000 lir. Občina sedaj čaka. da ministrstvo za javna dela odobri načrt. Ker je poslanec tudi član poslanske komisije za obrambo, bo na izrecno prošnjo župana posredoval pri odgovornih ljudeh, da bi na čimbo>j pravičen način uredili strelske vaje na Krasu, ki povzročajo kmetovalcem veliko izgubo dragocenega časa. | V števerjanski občini pa se je seznanil s predvidenimi tremi gradnjami javnih poslopij, in sicer z gradnjo osnovnih šol v Jazbinah in na Va-lerišču ter z gradnjo otroškega vrtca v Steverjanu. Tudi števerjanska uprava čaka na finansiranje državne blagajne, in sicer na znesek 20 milijonov lir za dve šoli in na finansiranje nadaljnjih 6 mili. jonov 600.000 lir za otroški vrtec, ki ga namerava občina zgraditi na svoje stroške in potem izročiti v upravo ustanovi ONAIR. Zahtevali so tudi finansiranje za nadaljnja dva milijona lir za popravilo osnovne šole v Steverjanu. Vse prošnje je župan- stvo poslalo državni posojilnici 13. junija lani, vendar odgovora doslej še niso dobili. ZSPD organizira tečaj za harmonikarje Zveza slovenskih prosvetnih društev sporoča, da bo za ljubitelje harmonike uveden tečaj po dvakrat na teden, na katerem bodo poučevali igranje klavirske harmonike. Nanj opozarjamo predvsem starše, ki bi radi naučili svoje otroke igranja tega priljubljenega instrumenta, ki je eden izmed redkih glasbil, ki lahko brez spremljave drugega instrumenta popolnoma zadosti š<' jako razvajeneipu, glasbeno zahtevnemu ušesu. Ker se bo tečaj kmalu pričel, naj se zainteresirani pobrigajo na sedežu organizacije v Ul. Ascoli 1, tel, 24-95 za podrobnosti. «»----------------- Nesreča motociklista pri prehitevanju Pri prehitevanju avtomobila pri Farri se je včeraj popoldne prevrnil 25-letni mesar Leonardo Pascutti iz Tržiča, ki se je na svojem motociklu vračal iz Gorice. Motociklist si je pri padcu verjetno zlomil lčvo nogo ter se opraskal po kolenu, obrazu in hrbtu. Odpeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Zdraviti se bo moral dobre tri tedne. - KINO - CORSO. 17.00: »Peklenski bes«. Diana Dors in Roth Steiger, v barvah. VERDI. 16.00: »Legijski kapetan« s Fernandelom, zadnja predstava ob 21.30; nastopa tudi igralska skupina z revijo »Poln klobuk... zvez«. VITTORIA. 17.00: »Okrutni stolp«, J. Ericson in U. Blan-chard, mladini pod .16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Ura terorja«, J. Beal in Augusta Dab-ney. MODERNO. 17.00: »Prikazen iz morja«. K. Tobey. Športni dnevnik Presenečenja v italijanskem nogometnem prvenstvu Juventus, Milan, Atalanta premagani na lastnih H e h Z zmago nad Tarantom (3:0) se je Triestina tesno približala vodečemu Comu Se eno kolo velikih presenečenj v A ligi italijanskega nogometnega prvenstva in še en dokaz, da je prednost domačega igrišča le relativna. Na lastnih tleh in pred lastnim občinstvom so izgubili Juventus, Milan in Atalanta, vsa ostala moštva, razen Pa-cjove, pa so morala svojim gostom prepustiti pol plena, kar pomeni, da so gostujoča moštva nabrala kar 11 točk od 18 možnih. Posiedica teh presenetljivih rezultatov je, da se je Juven-tusova prednost skrčila na 2 točki in da se je za njegovim hrbtom formirala indijanska vrsta kandidatov s Fiorentino in Napolijem na čelu, ki Ju-ventusu poslej gotovo ne bodo dopustili mirnega življenja na dosedanjih lovorikah. Najbolj presenetljiv je nedvomno poraz Juventusa proti Napoliju. tistemu Napoliju, ki je teden prej komaj reši) na svojem terenu točko proti Romi. In vendar je bila zmaga Napolija popolnoma zaslužena. Največjo zaslugo zanjo pa ima reprezentančni vratar Bugatti, ki je branil naravnost fantastično tako, da mu Charles (še enkrat najboljši v Juventusovih vrstah) Boni-perti, Nicole in drugi sploh niso mogli do živega. Od Juventusovih kandidatov za reprezentanco je delno zadovoljil samo Corradi, najmanj pa Ferrario, Boniperti in Nicole sta bila samo povprečna. Le malo manjše presenečenje je poraz Milana proti Bologni, ki je končno le splavala v mirnejše vode. Z 10 točkami je poslej praktično že na sredini tabele v družbi s šestimi enajstericami. Zmagoviti gol tekme je dosegel Pivatelli, ki bi po prikazani igri brez dvoma zaslužil mesto v reprezentanci. Milan je imel izredno priložnost za izenačenje, v 40’ drugega polčasa, ko je Bean zastreljal 11-metrovko. In končno je tu še zmaga Torina nad Atalanto, ki je morda edina od vseh treh nezaslužena glede na kvantiteto igre. Atalanta je namreč vsaj tri četrtine igre prevladovala na igrišču, Torino pa je imel eno samo priložnost za gol in jo tudi realiziral. Cast domačinov je rešila Padova s tesno a zasluženo zmago nad Alessandrio, od petih neodločenih izidov pa je gotovo najbolj presenetljiv rezultat 0:0 med Fiorentino in Interjem. Od napadalcev Fio-rentine, predvsem pa od Mon-tuorija, Grattona in Prinija se je pričakovalo, da bodo z goli upravičili zaupanje dr. Fonija v njihove sposobnosti. In čeprav ne bi mogli trditi, da so razočarali, je vendarle res, da tega zaupanja niso opravičili, vsaj v taki meri ne, da bi mogli povečati sicer skromna upanja na uspeh italijanske reprezentance proti Severni Irski. Od ostalih kandidatov iz vrst Fiorentine je bil najboljši branilec Cervato (Robotti, ki pa ni med kandidati, je bil sicer |e boljši), krilska vrsta pa je bila solidna, Pri Interju je zadovoljil predvsem vratar Matteucci, pa tudi ob i kandidata za reprezentanco, branilec Vincenzi in krilec In-vernizzi. Od preostalih neodločenih rezultatov predstavlja precejš. nje presenečenje še oni iz Vidma, kjer sta se Udinese in Genoa razšli z dvema goloma na vsaki strani, kar je praktično uspeh za Genoo in velik neuspeh za Udinese, posebno še po njeni lepi zmagi nad Interjem preteklo nedeljo v Milanu. Seveda pa je položaj Genoe kljub temu o-stal kritičen. V celoti bi lahko rekli, da igra reprezentantov v posameznih klubih ni zadovoljila, illitiiiiitiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiittifiiitiiiiilmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii Kvalifikacije za svetovno prvenstvo SZ-PoljsKa 2:0 Španija-Švica 4*1 Sovjetska zveza se je kvalificirala za finalno skupino LEIPZIG. 25. — V odločilnem kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo, je včeraj SZ premagala Poljsko z 2:0 (1:0) in se take kot 14. država uvrstila v finalno skupino za Stockholm Tekmi je prisostvovalo okrog 100.000 gledalcev, ki so bili priča borbeni in posebno v prvem polčasu lepi igri obeh nasprotnikov. Poljaki so se dobro upirali vsekakor ooljšemu moštvu SZ in tudi gledalci so jih bučno podpirali. V 19’ so imeli celo lepo priložnost za dosego gola, toda vratar Ja-shin je z odlično intervencijo rešil svoja vrata. V 30’ so morali Poljaki prvič kloniti. U gneče v kazenskem prostoru je Strelcov dosegel neubranljiv gol. V drugim polčasu je SZ začela igro zavlačevati, Polja« pa so ostro pritisnili, tako da je obramba Rusov imela pol-ne roke dela. V 35’ pa je sovjetska reprezentanca v protinapadu dosegla še drugi goi. Akcijo je izvedel Strelcov, ki je v ugodnem položaju poda) žogo srednjemu napadalcu Ma-medovu, kateri je neubranljivo streljal mimo nemočnega Stefanisczina. Končna lestvica 6. evropske skupine: SZ 4 3 0 1 16:3 6 (25 Poljska 4 3 0 1 9:5 6 Finska 4 0 0 4 2:14 0 • * * LAUSANNE, 25. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prevnstvo je v Lausanni Španija premagala Švico s 4:1 (2:0) in si tako priborila pravico do žrebanja, ki naj določi nasprotnika Izraelu izmed drugoplasiranih držav v' kvalifikacijskih skupinah evropske cone. V 9. evropski skupini se je namreč ze uvrstila v finalno skupino Škotska. Gole za Španijo so dosegli’ v 21’ Kubala, v 26’ Di Stefa-no, v 10’ drugega poičasa Di Stefano in v 27’ Kubala. Edini gol za Švico je dosegel v 15' drugega polčasa Balaman. Končna lestvica 9. skupine: Škotska 4 3 0 1 10:9 6 Španija 4 2 11 12:8 5 Švica 4 0 1 3 6:11 1 TENIS Italija - Švedska od 2. do 4. decembra STOCKHOI.M, 25. — Polfinalno srečanje med Švedsko in Italijo v teniškem tekmovanju za pokal švedskega kralja bo 2., 3. in 4. decembra v Hael-singborgu v južni Švedski. Švedska bo morala nastopiti brez svojega najboljšega igralca Davidsona, ki se je poškodoval med dvobojem z Finsko. Proti Italiji bosta zaradi tega verjetno igrala Uffe Schmidt in mladi Jan Erik Lundquist. KOŠARKA seveda z izjemo Bugattija. ki je trenutno gotovo najboljši vratar v Italiji. Toda po izročitvi končnega seznama kandidatov mednarodni nog. zvezi ima dr. Foni vezane roke, ker lahko izbira samo med tistimi, ki so vključeni v seznam Pesimizem glede izida v Belfastu je zato več kot u-pravičen. V B ligi je bila minula nedelja naklonjena Triestini. Sama je doma odpravila enega izmed neposrednih rivalov Ta-ranta s 3:0, njena najnevarnejša tekmeca — Como in Ve-nezia — pa sta si razdelila točki, kar je tržaškemu ligašu omogočilo, da se je zopet povzpel proti vrhu in da zaostaja skupno z Barijem in Venezio samo za I točko za Comom, Nevarno pa je posegel v borbo za prvo mesto Bari, ki je na svojih tleh z lahkoto odpravil Marzotta z 2:0. Ker pa imata Taranto in Prato pri 12 točkah eno tekmo manj in ker je tudi Brescia proti Sambenedettese rešila točko, je borba na vrhu lestvice povsem odprta, vrstni red enajstoric pa podvržen nenehnim spremembam. Triestina je zmago proti Ta-rantu zaslužila, ker je igrala bolje kot gost z juga, s čimer pa še ni rečeno, da je igrala dobro, čeprav je res, 4a je nastopila brez Belloni-ja, Vargliena in Rimbalda. Claut se na mestu srednjega krilca ni izkazal in le sreča, da sta imela Tulissi in Peta-gna (namesto Rimbalda) dober dan Praznino v branil-ski vrsti je zamašil Szoke še kar dobro, čeprav je pogosto silil v ospredje. Predvidenega Rimbalda v napadu pa je nadomestil mladi Attilli, ki je še enkrat potrdil, da mu je mesto v prvem moštvu Kritično vprašanje Triesti-ne predstavlja še vedno srednji napadalec. Milani je izven forme in je tokrat več škodoval kot pa koristil. Morda bi res bilo bolje dati mu nekaj tednov odmora, za srednjega napadalca pa vzeti v poštev mnogo bolj gibčnega Olivieri-ja ter prepustiti njegovo mesto Rimbaldu al’ pa Petrisu. Napad v sestavi Rimbaldo, Maczero, Olivieri, Petris. Attilli bi po našem mnenju bil v danih možnostih najboljša rešitev. Vse tri gole je Triestina do segla v drugem polčasu, čeprav je imela že v prvem pol. času nekaj zrelih priložnosti. Prvi gol je dosegel v 10’ Petris z ostrim strelom z roba kazenskega prostora. . Kmalu nato je bil v kazenskem prostoru zrušen Maz«ero in Ban-dini je 11-metrovko poslal s pomočjo burje preko vrat. Strelec drugega gola je bil Olivieri v 20’. Najprej je streljal Petris, toda vratar je žo- go odbil v kot. Streljano žogo je Olivieri iz voleja' usmeril neubranljivo v mrežo. Zadnji gol je dosegel Attilli s kakih 25 m. Petris je s krila podal nazaj točno Milaniju, ki pa je žogo banalno zgrešil. Za njim je stal Attilli in jo prisebno ter ostro plasiral v levi zgornji kot. Medtem in tudi poslej pa je seveda tudi Taranto prehajal večkrat v napad in če bi ne bilo odlično razpoloženega Bandini.ia, bi lahko dosegel tudi kakšen gol. S številnimi res lepimi paradami, se je vratar Triestine pošteno oddolžil za zastreljano 11-metrovko, kar pa bi ne smel biti razlog, da bi v prihodnje še poverjali njemu izvajanje 11-metrovk. A LIGA Torino^Atalanta •Fiorentina-Inter Napoli-* Juventus Bologna-*Milan •Padova-Alessandria •Roma-Lanerossi •Sampdoria-Lazio •Spal-Verona •Udinese-Genoa 1:0 0:0 3:1 1:0 2:1 1:1 1:1 1:1 2:2 LESTVICA Juventus 12 9 1 2 24 16 19 Fiorentina 12 7 3 2 20 10 17 Napoli U 7 2 2 30 13 16 Roma 12 4 7 1 15 10 15 Padova U 6 2 3 18 13 14 Alessandria 11 5 3 3 15 10 13 Lanerossi U 4 3 4 13 10 U Udinese 12 3 5 4 22 23 11 Sampdoria 11 1 8 2 14 17 10 Verona U 4 2 5 13 17 10 Inter 11 3 4 4 9 10 10 Lazio 12 3 4 5 19 27 10 Bologna 12 3 4 5 16 20 10 Spal 12 3 4 5 10 18 10 Torino 12 3 3 6 12 16 9 Milan 11 1 6 4 13 12 8 Atalanta U 2 4 5 8 17 8 Genoa 11 1 3 7 12 24 5 B LIGA 2:0 2:1 1:0 1:1 »Bari-Marzotto •Messina-Novara •Palermo-Modena •Parma-Lecco •Prato-Cagliari (odložena na 1. dec.) •Sambenedettese-Brescia 0:0 •Monza-Catania 2:0 •Triestina-Taranto •Venezia-Como ®:® LESTVICA 11 6 3 2 12 5 15 11 6 2 3 21 10 14 U 6 2 3 17 11 14 11 6 2 3 13 10 14 11 5 3 3 18 9 13 10 5 2 3 9 7 12 10 5 2 3 12 15 12 11 3 6 2 16 15 12 11 4 4 3 10 10 12 11 4 4 4 12 9 12 10 3 4 3 12 U 10 U 5 0 6 16 17 10 Como Triestina Bari Venezia Brescia Taranto Prato Modena Messina Palermo Monza Marzotto ..... Sambened. 11 2 6 3 7 9 10 Catania Novara Cagliari Lecco Parma 11 2 4 5 6 10 10 1 5 4 9 14 10 2 3 5 7 16 10 0 5 5 4 13 11 1 3 7 8 18 Stolpec TOTOCALCIO: 2 X 2, 2 1 X, X X X, X 1 1 1 Kvote: 13 točk — 42.065.000 lir, 12 točk — 1.716.900 lir. Stolpec TOTIP: 2 2, 2 1, 2 1, 1 X, 2 X, 1 X Kvote: 12 točk — 4.257.239 .ir, 11 točk — 243.270 lir, 10 točk — 17.240 lir. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiifiiiiiiitiiiiiiiiii iiiiiiuiiniiiiiiimimmimiiuii mil iiiifiuiniiiiii in lunini minimum in iii i m nn*,,i,»l* Zadnja etapa priprav za tekmo s Severno Irsko Osemnajsterica za Belfast danes zbrana v Caselecchia Zaradi poškodb začasno odsotni Montuori, Prini in Gratton RIM, 9. — Tajništvo Italijan ske nogometne zveze FIGC je za odhod v Belfast sklicalo naslednje igraice: Fiorentina: Cervato, Chiap- pella, Gratton, Orzan, Montuori, Prini, Segato; Juventus: Corradi, Ferrario, Nicole; Inter: Vincenzi; Lanerossi: David; Milan: Bean, Schiaffino; Napoli: Bugatti; Roma: Ohiggia, Panctti; Sampdoria: Firmani. Navedeni igralci se morajo jutri do 18. ure zbrati na sedežu emilijanske zveze FIGC, od koder bodo z avtobusom odpotovali v Caselecchio, kjer bode nadaljevali s pripravami za tekmo s Severno Irsko v Belfastu. Uradni treningi niso predvideni. V soboto bodo reprezentanti odpotovali v Rim. od koder bodo v nedeljo odpotovali z letalom v Belfast. Izvedelo se je, da je tehnični direktor dr. Foni ugodil prošnji Milana, da Di mogla Bean in Schiaffino nastopiti v tekmi z Rangersom v Glasgo-wu za pokal evropskih prvakov, ki bo v sredo v Glasg«--wu. Oba igralca sta že odpotovala z moštvom Milana in se bosta ostalim reprezentantom pridružila v Angliji. V času sklicanja reprezentantov pa dr. Foni gotovo še ni računal s poškodbami Mon- tuorija, Grattona in Prinija, katere so danes pregledali zdravniki. Za Grattona so ugotovili, da bo lahko ozdravel v dveh dneh, Montuoriju in Priniju pa so predpjsali 3-4 dni popolnega mirovanja zaradi natrganih mišic v desnem stegnu. Vodstvo Fiorentine je o tein obvestilo dr. Fonija. Postava S. Irske za tekmo z Italijo BELFAST, 25. — Nogometni reprezentanco Severne Irske za tekmo z Italijo bodo sestavljali naslednji igraici: Vratar: Gregg (Doncaster); Branilci: Keith (Newcastle), Mc Michael (Nevvcastle); Krilci: D. Blanchflower (Tot-tenham Hotspurs), J. Blanch-flower (Manchester United), Peacock (Celtic). Napadalci: Bingham (Sun- derland), Mc Ilroy (Burnley), Simpson (Rangers), Cusch (Leeds), Mc Parland (Aston Villa). Rezerve: Cunningham (Lei-cester), Tully (Celtic). «»------ TOTOCALCIO RIM, 25. — Urad Totocalcio sporoča, da v stavnem stolpcu št. 13 za 1. dec. ne bo veljala prva tekma Lanerossi - Genoa, ker ne bo odigrana tega dne. Upoštevana bo zaradi tega Pt' va rezervna tekma Sestrese * Vogherese. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiimmiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 14 držav se je že kvalificiralo za svetovno nogometno prvenstvo Petnajstega finalista bo dala 8. evropska cona (Severna Irska. Italija, Portugalska), šestnajstega pa zmagovalec srečanja med Izraelom in eno od drugoplasiranih držav evropske in južnoameriške cone BUKAREŠTA. 25. — Romu- skup.), Paragvay (3. skup.) nija - Turčija 71:50 (37:26). RIM. 25. — Naslednjih 14 od 16 držav se je že kvalificiram za finale svetovnega nogometnega prvenstva: Švedska in Zah. Nemčija kot organizator tekmovanja oz. kot dosedanji svetovni prvak; Evropska cona: Anglija: (1. skup.). Francija (2. skup ). Ma džarska (3. skup.), Ceskoslova ška (4. skup.), Avstrija (5' skup.), Sovjetska zveza (n. skup.). Jugoslavija (7. skup.), Škotska (9. skup.); Južnoameriška cona: Brazilija (1. skup.), Argentina (2. Srednja in Severna Ameri- ka: Mehika. Za eno od preostalih dveh prostih mest se borijo člani 3. evropske skupine in sicer Severna Irska, Italija in Portu galska. Severna Irska in Portugalska imata po 3 točke iz treh tekem, Italija pa 2 iz< dveh tekem. Odigrani morata biti e tekmi S. Irska - Italija 4. Seč. v Belfastu in Italija - Portugalska 22. dec. v Milanu. 16. mesto v finalni skupini pa bo pripadlo zmagovalcu srečanja med Izraelom (afri-ško-azijska skup.) in eno od drugoplasiranih držav v evropskih skupinah, ki so naslednje: NOGOMET VIAREGGIO. 25. — 4 italijanske in 4 inozemske enajsto-rice bodo povabljene na tradicionalni ((Mednarodni nogometni mladinski turnir v Via-reggiu«. ki bo od 10. do 18. februarja 1958. Po prvih vesteh naj bi med italijanskimi moštvi bili moštvi Fiorentine in Milana. SABLJANJE Madžarska zmagala na turnirju v Varšavi ITALIJA SELE TRETJA VARŠAVA, 25. — Mednarodni sabljaški turnir v Varšavi se je zaključil včeraj zvečer z zmago Madžarske. Vrstni red: 1. Madžarska 5 zmag, 2. Poljska «A» 4 zmage, 3. Italija 3 zmage, 4. Francija 2 zmagi. 5. Poijska «B» 1 zmaga, 6. Zah. Nemčija 0 zmag. Rezultati zadnjega dne so bili naslednji: Italija - Francija 10:6 (Italija: F Narduzzi 3 zmage, L. Narduzzi 3, Calarese i, Comi-ni 2; Francija: Boulot 3, Roch 2, Fiaisse 0. Gamot 1). Madzarska-Zah. Nemčija 13:3 Francija Poljska «B» 9:7 Italija - Zah. Nemčija 8:8 (61 zadetkov proti 63). (Italija: Calarese 2, P. Narduzzi 1, L. Narduzzi 3, Comini 2; Nemčija: Koestnep 2, Theuerkauff 2, Lohr 2, Whoier 2). MOTOCIKLIZEM LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BAR 114. Pri Seljaku se pokrepčam in začnem kar hitro z najtežjim vinom V notranjosti mi nekaj pravi: Beži iz slovenske družbe, bratec! Pojdi k Filipini! Skrij se, da ti ne bero z obraza!... Ali me je sram pred Filipino? Morebiti bolj sram kakor pred vsemi drugimi? — Ali mi vest ne da od tod? Strah in radovednost, če mi pridejo na sled? - Tu in tam zdrgečem od živčne prenapetosti. Ob prihajanju novih gostov me stresa mraz,.. Kdo prinese blazno vest, da je Amošt izdajalec? — svinja, Amošt!... .... ^ , Ljudje se zgražajo nad doktorjem Cmkom: «Ta jo je zavozil! Prokleti Kranjec!« «Vsaj enega ali dva odbornika bi imeli notri.« «Kakor čudež božji je prišla Kukowtzeva bolezen. In ta hudič nam je pokvaril čudež!« Sever se pogovarja z juristom Zorcem: »To je res škandal! Sistema že kar nič več ne skrivajo: iztrebiti slovenstvo iz sodnij.« «Jaz sem zdaj ze peti v nekaj mesecih, ki so mu zaprli pot k sodišču.« »Predsedniki so sami Nemci- Celo na Kranjskem.« «Cuvajizem v Avstriji.« «V slovenskih vilajetih!« »Našim uradnikom je zapovedano, občevati nemški med seboj — pod kaznijo!« «In tu poglejte te hujskače jedrske: davkarja, adjunkte, oficiale, sluge... To so sami odborniki SUdmarke in Schul-vereina. Z nemškimi trakovi izzivajo v uradih. A narobe...« Z roko pokaže name. Prestrašim se, da skoraj otrpnem. «Naši gčspodje, ki so že tako pohlevni...« «Jaz si nisem upal, pristopiti k Sokolom!« pripomnim naglo in si oddahnem iz smrtne zone. Loschinski bi me bil obesil.« Bal sem se že, da mu je znano moje izdajstvo. V čelu mi je tolklo: zdaj je konec, Amošt L. »In v takih časih, pod tem tiranstvom, imamo med prvaki — izdajalce!« «Fej dr. črnko!« »Fej! Fej!« Kupico vina zvrnem vase in si obrišem rosno čelo. Zorec mi ponudi cigareto. Vzamem jo brez misli in jo začnem svalj-kati po mizi; v glavi mi brni: če zvedo za to gnusobo! če zvedo za to gnusobo!... »Z našimi prvaki je pač križ. Poglejte v mesto! Sinovi veljakov, ki so zidali narodni dom, so danes glavni stebri nemštva!« »Nemška baba, nemška deca!« «Poglejte jih še dandanašnji! Gospod soprog v gostilnici navdušen narodnjak in gobezdač; žena mu doma otroke pači v pangermanskem duhu. On nima časa za otroke. S stotakom v narodne namene — misli, da se je že oddolžil narodu,« »Kurbus je izjema v tem pogledu.« »Notar je star — nič ne vemo...« V sosednji sobi trkajo klerikalci. Klinarjev glas je slišati: »Zdaj sem volil, štirje smo bili. Danes se je torej izkazalo: liberalec — izdajalec! Zakaj ni nihče stavil?« »Pereat dr. črnko!« »Fej, črnko!« Bratko pride v sobo. Izzivajoče gleda vame in sede k naši mizi. Milike ni pri njem. Vesel sem, da je ni. »V drugem razredu je bilo že tako vse zastonj. Žižkova pooblastila so zavrgli, Gamser je odskočil...« »Kakšno je razmerje glasov?« vprašuje Sever. «še niso šteli. Enajst bo naših, onih štirinajst.« Bratko se ozira po natakarici, pa se nenadno spomni in me pogleda sumljivo od strani: «če se nam ni še kateri na skrivnem izneveril!« Povesim glavo, srce mi zastane... »Iskra?« »Iskra je stal kot mož. še potegnil je župana: s ,heil’ ga je pozdravil in volil z nami.« »Vsaj enkrat tudi narobe: nemškutar, ki se je izpreobrnil!» »Vraga izpreobrnil! Saj je vedel, da je že vseeno, da ne more škodovati! Iskra je častilec Stravsovke. Njena je zasluga, da je volil z nami!« Porogljivo se nasmehne proti meni. Sever me pogleda nekoliko začudeno, a mi vendar pokima priznavalno. »Rival gospoda kontrolorja!« poudari Bratko zlobno. Resno pojasnim: »Dr. Žižek mu je preskrbel posojilo, moja — nevesta mu je porok.« v lica pa mi buši rdečica, ko se spomnim, da sem bil zvedel stvar od Loschnigga. »Ni napačna kupčija — če pomislite, da je Iskra vedel, koliko riskira. S Slovenci je volil — z Loschniggovim dovoljenjem!« Bratkovo razlaganje — očividno izmišljeno iz škodoželjne hudomušnosti — me niti ne jezi. V začetku sem se bil prestrašil, da me ima na sumu izdajalstva; zdaj sem zopet pomirjen. A nenadoma se ozre s predrzno pretnjo vame: »Preden si šel volit, si prišel z Loschinskim iz urada!« Sapa mi zastane... »In kaj potem?« se mi izvije mučno. «Ali je kdo videl tvoje glasovnice?« »Dr. Žižek jih je videl — in dr. Rupnik.« On se obme zopet proč; Severjev pogled me skeli v očeh... »Kdaj jih Je videl?« me pogleda iznova Bratko, strogo in sovražno. A groza je minila, mora je legla z mene. Kozarec vina izpijem in zamahnem zaničljivo z roko: »Ti si mi nremalo, dragi moj!« Tudi Sever si oddahne in nastavi kupico. Bratko se vgrizne v zgornio ustnico in si jo žurno poseslja. Dr. Rupnik prisede k mizi klavrn in pobit: »Ves moj optimizem je šel k vragu.« (Nadaljevanje sledi). Irska, Belgija, Bolgarija, Wal-les, Holandska, Poljska, Romu nija, Španija in drugoplasira-na iz 8. skupine. Obstaja pa -možnost, da bo Severna Irska odpovedala udeležbo v finalni skupini tudi če bi se vanjo kvalificirala. To pa zaradi tega, ker Severna Irska po obstoječih pravilih ne sme igrati ob nedeljah. V tej zvezi je predsednik irske nogometne zveze danes izjavil: «Ker ima teden 7 dni, bi nam v primeru, da se uvrstimo v finale, vsekakor lahko dovolil', da bi igrali med tednom in ne v nedeljo« Na tajništvu organizacijske ko-misije za svetovno nog. prvenstvo, ki je zasedalo v Lausanni pod vodstvom Švicarja E. Thommena, so na predlog urugvajskega delegata Lorenza Vilizia sklenili, da se možnost kvalifikacije za 16. mesto v finalu raztegne tudi na dru-goplasirane r.ržave v sicupinah južnoameriške cone t. j. tudi na Feru, Bolivijo, Urugvaj in Kostariko. Na koncu zasedanja je glav ni tajnik mednarodne nog..zveze Kurt Gassmann izjavil, da je Komisija zavrnila predlog Španije, ki je predlagala, da bi bil nasprotnik Izraelu izbran na podlagi turnirja vsei 13 zainteresiranih držav, ker bi to pomenilo izvešti, pravo svetovno pivenstvo v miniaturi. Nasprotnika Izraelu bo določil žreb m odigrani bosta morali biti dve tekmi najkasneje do 2. febr. 1958. Ce bo žreb določil katero od držav južnoameriške Cone, bo prva tekma v Izraelu, povratna pa v Evropi. Liberafi zmagal v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 25. — Svetovni motociklistični pivak Li-bero Liberati je včeraj osvojil prvo veliko mednarodno nagrado republike Argentine * zmago na 156.654 km dolgi progi na dirkališču v Buenos Airesu (40 krogov po 3.912.036 km). Liberati. ki je vozil motor Gilera 500 cmc je bil prvi s časom 1.1711 ”9 s povprečno hitrostjo 121.630 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil prav tako Italijan Milani z Gilero 500 s časom 1.18'57”2. Tretji je bil Argentinec Pio Giovan-ni z Gilero. četrti Argentinec Angel Galuzzi z Nortonom itd. Najhitrejši krog je prav tako dosegel Liberati s časom 1’54”1 s povprečno hitrostjo 122.470 km. oiisuvorm ureflrnt STANISLAV HENKO Tiska Tiskarslr zavod ZTT • Trsi KINO SKEDENJ predvaja danes 26. in jutri 27. t. m. zgodovinski film. ,,Loža V Operi a Ttincna predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. url lilm: «Carjeva hči Anastazija» Igrajo: LILLI PALMER in IVAN DESNY