Povodenj nastane na ta način, da prestopi voda bregove reke in se v§da razlije po okolici. V deželah, kjer je podnobje suho in deževno, so razlivi rek stalna prikazen, s katero je tr?ba računati. Vzgledi velikih rečnih povodenj. Vzgled izstopa reke iz struge je severoamerikanski veletok Mississipi, kl preteče od izvira do izliva v morj© 6.600 km, torej tako daleč kakor je na primer iz Berlina v indijsko glavno mesto Kalkuta. Namaka pokrajino, kl je sedemkrat tako velika kakor je Nemčija in veletok meče v morje na sekundo 18.800 kubikov vode. Mississipi izstopa redno vsako leto iz struge in ga doslej niso mogli zajeziti, dasi izdajo na leto za vodoobrambna dela na stotine milijonov dol. Veletok je globok na mestih 45 m, a tudi njegove ppstranske reke so podvržene menjavanju glede vodnega toka. Prl rekl Ohio je opaziti razliko med najviSJim in najnižjim stanjem "normalno med 13—14 m, so pa tudi razlike med 19—20 m in februarja leta 1884 je bila celo dosežena višina 24.3 metrov. Dvig vode v Ohio se zgodl večkrat s tako naglico, da preseneti poplava celo {.elezniške ^lake. Na ta na_in se je pripetHa leta 1913 ona edlnstvena nesre.a, da sta zadela na poplavljeni ravnini vlak in parnik. Sre5a Je še ta, da so omajene povodnjl rek, ki se izlivajo v Missisaipi od vx__oda, na meseca februar ter april, od reke Missouri, kl pride od zapada, |>a na mesec junlj. Le aprila lota 19CT }# nastopilo pomladno deževno vreme v 30 državah ameriške Unije istočasno in povrh se je še talil sneg. Ker je bil Mississipi v spodnjem toku že napolnjon z vodo, ni mogel prevzeti valovja stranskih rek, ki so porušile jeze in se r&zlile po pokrajini. Od posebno dragocenih bombaževih polj je prišlo pol inllijona hektarjev pod vodo in od povodnji povzročena škoda je znašala 1 milijardo mark. Traja celi mesec, predno napravi voda Mississipija pot od izvora do izliva in torej ni težavno organizirati glede nastopajočih povodenj stražno in obvestilno službo. Ravno radi vestnosti te službe so tudi pri najve.jih povodnjih smrtne človeške žrtve le malenkostne. Najhujša povodnja nesre.a novejše dobe je preplava kitajske reke Hwangho, takozvanega »rumenega veletoka«, M je podrl kta 1853 jeze, preplavil gosto naseljeno dolino in si napravil nov izliv v morje, 450 km severneje od prejšnjega. Od leta 1853 do 1869 je titonilo radi poplav kitajske »rumene reke« 40 clo 50 milijonov Ijudi. Vsled vc<Ii_-_a pritiska porušerd jezi. Od povodenj, ki preplavijo obsežne ravnine, jc ločiti one, ki povzroeajo množino vode v lastni strugi, ki pa bu-me z neugnano silo navzdol. Taki slučaji se dogajajo, ako se podre jez, ks je zapiral kako jezero, da izbobni voda v kratkem času in preplavi spodnjo ravan. Leta 1919 je vlomil izbruh ognjenika Kloet na velikem otoku Java odprrino v jez, ki je obdajal žrelo in v katerem se je že bilo nabralo mogofno jezero. Tekom par sekund je izbmihnilo 40 milijonov kubičnih metrov vods _z tega jezera, se pomešalo s pPpelom in ta brozga je pveplavila kavirj> nasade in pomorila 5500 ljudi. Ivajvečja poplava te vrste v obljudeTKtu kraju se je pripetila 31. maja 1889. Pod. pritiskom vode iz staljenega snega (18 rnilijonov kubičnih metrov) se je zmšil 20 km nad ameriškim mestom |Jo_ii_stown jez. Vse, kar jc bilo navzdo. bobneči vodi v napotje, je bilo Tmi?eno. Število človeških žrtev so ce_____ na 10 do 15 tisoC. V Indiji se je odtrgal hrib in zasul doHno v višini 275 metrov. Voda ni 'moj/la odteči in se je napravilo jezero » _*.3 milijoni kubične vsebine. Ko se >je *.lednji_ podrl vsled pritiska jez Goiia reke, je zletelo tekom štirih ur ,v dolino 283 milijonov kubikov vode. Sreča pri vsej tej povodnji je bila še ta, da ni zahtevala niti ene .loveške žrtve. Obrambaa srecEsfva. Vsi dosedanji poskusi glede preprečenja povodenj so se izkazali kot neeadostni. Gotovo se je že posrečilo, posebno dragocene naprave obvarovati pred poplavo na ta način, da so odprli vodovju pot v manj obdelane pokrajine. Pri poplavi veletoka Mississipi Icta 1927 je bilo težko ogroženo polmilijonsko mesto New Orleans. Površina valov, ki tečejo skozi mesto med jezi, je že bila dosegla po mestnih uli- cah višino 12 metrov. Ker bi bil predor jeza porušil celo mesto, so razstrelili 29. in 30. aprila obrambne jeze s 4500 funti dinamita na kraju, ki je bil oddaljen od mesta 24 km. Voda se je razlila po manj vredni pokrajini in New Orleans je bil rešen. Taki slučaji so pa izjeme. Pri povodnji se je treba upirati na stražno službo in prebivalstvo obvestiti o naraščajoči vodi potom telefona. Avgusta leta 1929 se je naenkrat raztalil v Indiji Kumdan ledenik, ki je popolnoma zaprl Shyo-dolino. Angleži so obvestili vse ogrožene kraje s pomočjo aeroplanov o 16 metrov visokem valovju, ki se je valilo naprej z neugnano silo 20 km na dolgo. Število človeških žrtev je bilo _e neznatno.