PORTRETI TREH ČLANOV IZ RODBINE ENIJCEV V ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI J os. Klemenc, L jubljana Naš članek je po svoji vsebini arheološki, obravnava pa tudi nekatere elemente antične um etnostne zgodovine. Poklanjam ga svojemu starejšem u prijatelju prof. dr. Fr. Steletu ob njegovi sedemdesetletnici, predvsem kot predstojniku umetnostno zgodovinske katedre na ljub­ ljanski univerzi. Pod njegovim očetovskim in strokovnim vodstvom so zrasle novejše generacije slovenskih um etnostnih zgodovinarjev, ki sle­ dijo v delu vzoru svojega m ojstra in učitelja. Pri izkopavanju rim skega grobišča v Šem petru v Savinjski dolini smo meseca septem bra leta 1952 naleteli na vzhodni strani tem elja druge grobne edikule na velik nagrobni spomenik (Inv. štr. 254. sl. 1). Ta veliki m arm ornati blok je ležal z reliefom obrnjen navzgor v k vadratu A-l v globočini 5.05—4.40 m.1 Ležal je precej postrani. Zaradi tega je njegov gornji rob najbolj izlizan in poškodovan. Spomenik je iz pohorskega m arm ora, visok je 1.80 m, širok 1,22 m. a njegova povprečna debelost znaša 27 cm. Proti dnu postaja zaradi stabilnosti nekoliko debelejši; njegova debelost znaša tukaj 55 cm. S prednja stran spom enika je razdeljena z 9 cm širokim profiliranim pasom na dve polovici. V gornji večji polovici sta en face portreta, ki segata nekoliko pod pas in predstavljata zakonski par, moža in ženo. En face je tudi lik m lajše ženske osebe v profiliranem okviru, ki je sredi dolnjega polja. To je njihova hčerka. Desno in levo od srednjega okvira s sedlastim vrhom pa stojita v okvirih s polkrožnim vrhom dva genija sm rti (sl. 21). Spomenik obdaja profiliran okvir. Širina vodoravnega gornjega roba okvira znaša 15 cm. Od tega je zunanji vodoravni rob širok 5 cm, rob izpod njega v obliki zoboreza je širok 5 cm, spodnji rob zopet 5 cm. Desna in leva stran tega roba je precej poškodovana, a tudi v sredini ga precej m anjka. T ukaj so bile vdolbine za železne spojke, s katerim i so vezali posamezne kose med seboj. Ves gornji rob je zaradi delovanja vode precej izlizan. Višina gornje polovice znaša 94 cm in je močno vdolbljena. Leva figura predstavlja močno širokoplečato ženo 45 let. S trupom je obrnjena naprej, samo glava je za spoznanje obrnjena proti možu. Na glavi ima frizuro, ki sega do vidnih ušes. Lasje tvorijo dvoje močnih pramenov, neke vrste diadem. P okrita je s tipično keltskim pokrivalom .2 Čelo je visoko, lepo oblikovano ali ga večinoma pokrivajo lasje. Pravilen nos je deloma poškodovan, njene lične kosti so zelo močne. Ustnice so raz­ meroma tanke in močno stisnjene skupaj, v kotili nekoliko zarezane navzdol. B rada z m alim podbradkom je precej poškodovana in pom ak­ njena n aprej ter razodeva energično ženo. Očesne votline z izdolbeno pupilo so anatom sko dobro izdelane. O krog lepo m odeliranega vratu nosi dvoje ovratnic. Gornjo sestavlja niz precej debelih biserov, dolnja je p a verjetno kovinasta; na njej visi navzdol obrnjena lunula. Zena nosi keltsko gornjo obleko iz nekoliko težjega blaga, ki pada izpod pasu v vertikalnih gubah navzdol. Ta del obleke je navadno precej visoko prepasan z ozkim okrašenim pasom. N avadno so rokavi pri taki h oblekah dolgi. V ratni izrezi so pa zelo m ajhni in okrogli. Kot okras nosi v višini vratu dve ločni provincialni fibuli,3 a v sredini prsi veliko plo­ ščato fibulo, ki ji zaradi izlizanosti ne moremo določiti točnejše oblike. Ta del oblačila pod vratom je ravno zaradi fibul trikotno nagubam : gube vise navzdol do omenjene vodoravno ležeče fibule, ki jih tukaj spenja. Pod to obleko so nosile keltske žene še drugo obleko, bodisi da je to bilo samo spodnje krilo ali pa krilo z modrcem. Na mnogih spo­ m enikih vidimo njegov spodnji rob 15—20 cm izpod roba gornje obleke.4 Tega oblačila na našem reliefu ne vidimo, ker segajo figure samo ne­ koliko pod pas. Poleg te obleke so nosile keltske žene okrog ram ena ogrnjen neke vrste plašč iz velikega štirioglatega kosa sukna. Bil je tako velik, da je lahko pokrival celo telo. Tudi ta plašč je bil včasih spredaj spet s plo­ ščato fibulo.5 Zena na spom eniku nosi preko ramen neke vrste plašč, ki pada v vertikalnih gubah navzdol, deloma je celo ovit okrog njene desne podlahtnice. Na desni roki ima precej debelo, kovinasto zapest­ nico.8 V tej roki drži skupaj zvit neke vrste prt. P ravzaprav je cela ženska ogrnjena s tem plaščem , le desna roka se vidi izpod njega. Prvotno je leva roka visela pod plaščem navzdol in se ni videla. Šele kasneje se je klesar spom nil in je žena položila levico možu na desno rame. Tako je dobila cela kom pozicija nekoliko več življenja. Zenska figura je visoka 71 cm. Desno od žene stoječa moška figura je upodobljena en face, samo glavo im a obrnjeno nekoliko k na desni stoječi ženi. Čelo ima precej visoko, glavo mu pokrivajo bujni kodrasti lasje. Zadaj segajo lasje samo do ušes, ki jih dobro vidimo. V izrazitih živih očeh so pupile izdoblene. Nos je odbit. Pod nosom im a močno razvite brke, ki pa v svoji dolžini ne segajo čez ustnice. Srednji del brkov pod nosom je odbit. Ustnice so stisnjene in njihovi koti podaljšani navzdol. Energična brada je poško­ dovana. Yes obraz je obraščen s kratkim i kodrastim i kocinami. Tako brado so pričeli po cesarjevem zgledu nositi za vladanja cesarja H adri­ jana (117—138 po Kr.). V rat je močno razvit, m išičast in se vidi spredaj celo jam ica v pričetku vratu. Po splošnem izgledu sodeč je mož za deset let m lajši od žene. Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi. Na prsih mu vise gube v ostrem kotu navzdol. Čez obe ram eni im a ogrnjen volnen plašč, ki mu ovija Sl. 21. Relief s portreti treh elanov iz rodbine Enijcev oboje rok tako, da so zapestja in prsti prosti. V levici drži pergam entni zvitek, verjetno dokum ent svojega državljanstva. Z desnim kazalcem pa kaže nanj in se ga celo dotika. Višina te figure je 72 cm, največja širina 53 cm. P ri ogledu obeli opisanih figur pridem o do rezultata, da je domača keltska nošnja mnogo bolje in čisto ohranjena pri ženah kakor p ri mo­ ških. Ti so postali navadno dobri R im ljani, dobili so razne javne službe in tudi rimsko državljanstvo, na katero so bili posebno ponosni. Na vsak način so bili zaradi svojega javnega položaja mnogo bolj pod rimskim vplivom kakor njihove žene. Figuri sta precej plastični, saj je najnižja točka njihovega ozadja 17 cm izpod površine zunanjega okvira. Višina spodnjega reliefnega polja, ki je posebno na spodnji strani precej poškodovano, znaša 71 cm. Reliefno polje je omejeno s trik rat profiliranim okvirom, ki je zgoraj 7,5 eni, ob straneh pa 9 cm širok. V sredini je trik rat profiliran okvir s sedlastim vrhom: v njem je en face poprsje m lajše ženske osebe, visoke do pod bok. Spodnji del obraza je zelo podoben moškemu, očividno gre tu k aj za hčerko gornjega zakon­ skega para. G lava te m ladenke je deloma pokrita z gosto valovito frizuro, ki ji sega do sredine ušes. D rugi del las pa im a spleten v kite, ki leže kot neke vrste svitek na njenem temenu. Tako frizuro je nosila cesarica F austina starejša, žena cesarja A ntonina Pia, ki je um rla leta 140 po Kr. Lasje obrobljajo z valovito črto velik del visokega čela, kjer so celo obrvi plastično naznačene. Oči imajo vdolbeno pupilo. nos je m ajhen, m ale ustne pa še povečajo že itak melanholičen izraz finega, ovalnega lica. Njeno bolehavost dokazujejo oči brez življenja in dve izrazito bo­ lestni potezi v obrazu, kakor tudi poševni globoki zarezi od obeh ustnih kotov poševno navzdol. M ala brada je nekoliko poškodovana. Ušesa štrlijo precej proč. Pred nami je m lada deklica, ki je bolehala na tuber­ kulozi in je tudi bržčas za njo um rla. Na vratu nosi dekletce dve ovratnici. G ornja je iz niza biserov, spod­ n ja je pa kovinasta. O blečena je a 7 spodnjo tanjšo obleko, hiton iz platna z daljšim i rokavi. Zgornja sega do 2 cm pod vrat in pada v sredini v poševnih, deloma v valovitih gubah navzdol. Te gube so ob straneh vertikalne. G rudi so lahko označene. Čez obe ram eni ji visi težji volneni plašč. V levi roki drži en konec tega plašča, z desnico pa stiska običajni predm et, malo jabolko. Na levi strani okvira s sedlastim vrhom imamo manjšo, dvakrat pro­ filirano zgradbo s polkrožnim svodom. V njej stoji popolnom a gola, m ladeniška figura, ki gleda k sredini, verjetno na m lado dekletce. Na glavi im a gladko počesane lase, spodaj zvezano frizuro, ki se kodrasto konča. Za desnim ramenom je videti del kril, ki jih je navadno nosil genij sm rti, Thanatos. Desno roko drži v komolcu upognjeno navzgor proti obrazu. Leva roka mu p a visi ob telesu iztegnjena navzdol. Vendar je med njo in telesom še dovolj prostora za navzdol obrnjeno ugašajočo baklo. V srednji tretjini je bakla zakrita z vencem, ki ga drži genij v svoji iztegnjeni levici. G enij stoji na desni nogi in im a levo nogo p re­ križano čez desno. Desni bok im a precej ven pom aknjen. Slično kakor levi genij sm rti izgleda tudi desni v dvakrat profilirani edikuli s polkrožnim svodom. E dina razlika je v tem, da ima zaradi sim etrije desni genij desno nogo prekrižano čez levo in da ob ugašajoči plam enici, ki je videti cela, ni m rtvaškega venca. Spodaj je plošča odbita v največji dolžini ca 60 cm in v največji višini na levi strani 19 cm. Tudi na spodnji strani so še ohranjeni ostanki trik rat profiliranega okvira. Geniji sm rti so precej pogosti na nagrobnih spom enikih v Šempetru. Saj jih imamo vklesane v slični pozi na sprednji strani prvega (večjega) baldahina. Tema dvema sta na las slična zopet dva sm rtna genija na nagrobniku, ki so ga lani izkopali v Celju. Gotovo so vsi delo ene in iste delvnice v Celeji. Zelo dobro je genij ohranjen tudi na sarkofagu iz P tu ja.7 Reliefni portret žene predstavlja ženo s posebnostmi keltske narodne noše. Kakor sem že omenil, je za njo posebno značilno pokrivalo, neke vrste kapa. To pokrivalo, kakor tudi ostale posebnosti te noše najdemo na spom enikih v prostoru od Donave pa globoko v vzhodne alpske do­ line.8 Posebno veliko jih je iz Flaviae Solvae,0 današnje Lipnice. Tam je bilo zelo močno keltsko središče. Tudi na Koroškem so ti spomeniki zelo mnogoštevilni.1 0 Žene, oblečene v keltsko nošo, poznamo iz 2. stoletja iz Ptujske okolice. V V urbergu so našli tak spomenik s portretom žene v okroglem m edaljonu. Na glavi pa nosi tipično keltsko pokrivalo.1 1 Na področju P tu ja so našli nagrobnik, kjer se omenja neka žena M arcia C rispina. V desnici drži jabolko, oblečena je v visoko prepasano keltsko obleko z velikim i fibulam i. Na glavi ima kletsko pokrivalo. Njen mož je pa pravi Rim ljan. Spomenik je iz konca 1. stoletja po K r.1 2 V zagrebškem m uzeju je nagrobnik, ki so ga našli v Osijeku. Tam je om enjena v napisu in izklesana v reliefu neka U lpia A ppiana s svo­ jim možem. O ba sta oblečena v tipično keltsko obleko, kjer je obleka speta z ogromnimi provincialnim i , fibulam i. V zagrebškem m uzeju je tudi spomenik iz Lobora na Hrvatskem Za­ gorju, kjer je upodobljena žena-m ati med svojima dvem a sinovoma. Spodaj se dobro vidita oba dolnja robova kril. ki jih nosi prepasana. Na vsakem ram enu pa ima po eno ogromno fibulo z dvojno Spiralo in pol­ mesecem na loku. Tudi na glavi ima tipično keltsko kapo. Spada v drugo stoletje po K r.1 4 Iz neposredne bližine Šem petra, iz Celja, nosi na nogrobniku žena U lpia M attua keltsko kapo. Ta spomenik datirajo v tretje stoletje. Večina teh, v tekstu in opombah omenjenih spomenikov je iz d ru ­ gega stoletja po Kr. To nam posebno dokazujejo tipi fibul in mnogi epigrafski podatki. Že samo na tem elju tega prim erjajočega m ateriala bi lahko datirali ta nagrobnik s posebnim pogledom na reliefni portret starejše žene v 2. stoletje. Za datacijo imamo pa še točnejše podatke. Reliefni moški portret nam predstavlja močnega moža v dobi kakih 35 let. Značilna za njega je brada, ki ni taka, kakor so jo nosili filozofi, am pak je zelo k ratk a in pristrižena.1 5 Tako brado so nosili možje takrat, ko je sedel na cesarskem prestolu cesar H adrijan (117—138). Zato lahko upravičeno sodimo, da je mož, katerega portret vidimo na spomeniku, živel za vlade tega vladarja. Že moški so radi posnem ali v nošnji, bradi in frizuri vladajočega im peratorja. Še raje in v večji m eri pa so posnem ale rim ske dame v Rimu in tudi v provincah nošo, frizuro itd. cesaric ali pa ženskih članov vla­ dajoče cesarske rodbine. Zato nam še točneje določi čas tega spom enika relief m lade deklice v spodnji polovici nagrobnika. Za njeno glavo je posebno značilna frizura, ki je spredaj gladka, a se zadaj nadaljuje v kitah, ki so zvite v zvitek. Ta leži na tem enu glave in je bil velikokrat okrašen z dragocenostmi, dragulji, biseri, m ajhnim i diadem i itd. Tudi m lada deklica se je vrgla po modi, ki jo je tak ra t zastopala tedanja ' j EN N i VS U i>E R A L IST. 7 DPI' 'D A N A K O Si Bi FTf A 4S N D !N Sl. 22. G robni spom enik z imeni treh članov rodbine Enijcev cesarica Anna G aleria Faustina, žena cesarja A ntonina Pia. Dekletce nosi isto frizuro kakor ta cesarica, ki je um rla leta 140 po Kr.1 6 Lahko je deklica živela še nekaj časa po cesaričini smrti, a na vsak način ne dolgo. Iz portretov očeta in ličerke lahko z gotovostjo zaključim o, da je oče živel v prvi polovici 2. stoletja, a najdalje za H adrijana in A ntonina Pia. Ilčerka pa se je rodila v času cesarja H adrijana in um rla km alu po po sm rti Starejše Faustine, t. j. po letu 140 po Kr. Iz tega časa bi bil torej tudi ta spomenik. G ornje podatke nam potrjuje in izpopolnjuje napis (Inv. št. 257, sl. 22), ki smo ga izkopali proti koncu leta 1952 v globini 380—403 cm.1 7 Ležal je skoraj vodoravno v kvadrantu B-l. Ta blok iz pohorskega m arm ora sestoji iz m anjšega gornjega kvadra (182 X 121 X 28 cm) in nekoliko več­ jega dolnjega dela (207 X 165 X 21 cm). Obe stranski steni sta precej poškodovani in izlizani. Stranske stene gornjega kvadra so ornam enti- rane s hitečim i vodnimi pošastm i, spredaj pa je v tabuli ansati zanim iv napis. Pod napisom se spodnji del razširi za 25 cm. T a del spom enika je spodaj močno profiliran. Profili so deloma izpolnjeni z ornamentom zoboreza in astragalom . Že zaradi širine obeh spomenikov (št. 254 in 257), ki je p ri obeh skoraj ista (122 in 121 cm), lahko upravičeno trdim o, da ta dva spome­ nika sp ad ata skupaj in da tvorita del iste grobnice. Še bolj nas pa o tem prepriča vsebina napisa na spom eniku št. 257 (sl. 22). V precej poškodovani tabuli ansati jc v treh vrstah naslednji napis: Q(uintus) • Ennius Liberalis et Ennia O pp id an a fec(it) • sibi et Kalendinae f(iliae) an(norum ) XYII et Vitullo fil(io) • an(norum) XXX Iz tega napisa izvemo, da je K vint Enij Liberalis s svojo ženo Enijo O pidano postavil spom enik sebi in svoji hčerki Kalendini, ki je bila stara 17 let, ko je um rla. N aknadno je omenjen še sin Vitul, ki je bil star 30 let, ko je umrl. Prve tri v napisu omenjene osebe bi ustrezale trem figuram na re­ liefni plošči št. 254. Že iz velikosti črk se vidi, da je nagrobni napis Vitulu vklesan kasneje, ko je bil relief s portreti že postavljen. Iz napisa samega izvemo tudi za imena vseh treh članov upodobljene rodbine. Za hčerko Kalendino pa zvemo celo to, da je bila stara 17 let, ko je um rla. To nam dokazuje tudi njena m ladostna figura na reliefu. Pom anjkanje kratic D(is) M(anibus) na tem spom eniku bi nam go­ vorilo, da spada spom enik kronološko še v prvo stoletje. Ce prim erjam o obliko črk na Enijevem nagrobniku s črkam i, ki so vklesane na spome­ niku C. Vindonija Succesa,1 8 ki je iz Neronovega časa, vidimo, da je Enijev spomenik nastal kasneje kakor Vindonijev. Ce ga pa prim erjam o z delom napisa na spom eniku št. 135, kjer je omenjen Spectatius Avi- tus,1 9 ki je kronološko zadnji napis iz Šem petra, tedaj vidimo, da je nastal Enijev napis že davno pred njim. Vse kaže, da je spomenik Enij- cev že stal okrog leta 140 po Kr. Na nagrobnem napisu Enijcev nimamo nobenih imen, ki bi nam dala slutiti, da teče po njihovih žilah tudi keltska kri. Šele portret žene Enije O pidane, ki je upodobljena v keltski noši in s keltskim nakitom (tudi hčerka K alendina nosi še keltski, verjetno rodbinski nakit), nam doka­ zuje, kako močan je bil keltski etnični element p ri nas v prvi polovici drugega stoletja. Na vsak način je ta žena keltskega rodu, ker se Rim­ ljanka ne bi dala nikdar tako portretirati. Vendar je na tem spomeniku keltski element zelo diskretno m anifestirali. Na nagrobnem spom eniku iz prvega stoletja najdemo vklesano keltsko ime Vindonija Succesa, čeprav je njegova žena tipična Rim ­ ljanka. Iz konca šem petrskega grobišča, t. j. iz časa okrog 200 po Kr., je spomenik št. 234, kjer je upodobljena v reliefu tipična keltska pogrebna sedm ina.2 0 N a tem napisu je omenjena žena Cerva,2 1 ki je verjetno tudi keltskega rodu. Iz teh prim erov vidimo na nagrobnikih iz časa rim ske okupacije imena domačih, keltskih velmož. Ta samozavest kasneje pada. Konec 1. in v prvi polovici 2. stoletja se pokaže keltski etnični element najbolj pri ženah, in sicer v noši in nakitu. Kasneje, proti koncu 2. stoletja, se pa na nagrobnikih zopet pojavijo precej močno keltska imena in so upo­ dobljeni celo njihovi pogrebni običaji. Nagrobni spomenik Enijcev nam v svoji izdelavi dokazuje, da so ti bili zelo bogati, pa tudi, da je bila rim ska provincialna umetnost v naših krajih tak rat na zavidljivi višini. OPOMBE 1 To je približno 1,55—2,90 m pod sedanjo površino. N aša idealna ravnina, od katere smo merili vse globinske točke, je ležala 1,50 nad sedanjo površino, zato je potrebno od vsake navedene globine odšteti 1,50 m. 2 N a lase nad čelom je žena položila večkrat skupaj zganjeno tkanino tako, da sta bila kraja na koncu zvezana skupaj. Ker so pa konci bili navadno pre­ dolgi, so jih potisnili pod sprednji del rute nad čelom. Prim erjaj Viktor G e - rainb, D ie norisch-pannonische Tracht. Graz 1933, str. 196 sqq., sl. 57, 83, 104 in 105. 3 Kolikor je mogoče videti, p rip ad ata fibuli tipu, ki je bil v 1. in 2. stoletju zelo razširjen pri nas. P rim erjaj Kovring II., H aupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien, str. 117, Tab. V, sl. 47. 4 Za keltsko žensko nošo je značilno dvoje kril, ki jih lahko ugotovim o pod vratom . Še večkrat so pa robovi teh kril videti spodaj (Margarethe Lang, D ie pannonisclie Frauentracht, ö st. Jahreshefte XIX—XX, 1919, Bbt., str. 209). 5 Geramb V., o.e., str. 129, sl. 57, 65, 71, 83, 84 itd. ° Različne ovratnice (torques), težke zapestnice (armilla) in mnoge velike fibule so tipičen nakit keltske žene. 7 H o f f i 11 e r - S a r i a , A ntike Inschriften aus Jugoslavien, H eft 1, Noricum und P annonia Superior. Zagreb 1938, št. 407. 8 Geramb Y., o .e., str. 166, sl. 83, CIL III, št. 5429; Schober A., D ie rö­ m ischen Grabsteine von N oricum und Pannonien, W ien 1923. str. 95, št. 203, sl. 105. Ta spom enik so našli južno od Gradca. Iz kraja Mondsee je spom enik žene s keltskim pokrivalom (CIL III, 5627. A. Schober, o. c., str. 80. št. 174, sl. 87). Keltsko pokrivalo nosi tudi Jucunda na steli z D unaja (CIL III, 4583, 11.307, Schober, o .e., str. 84, št. 183, sl. 92). Seveda sem navedel iz velike mno­ žine takih spom enikov sam o nekatere. 9 O d m nogoštevilnih spomenikov iz Flaviae Solvae, kjer so upodobljene osebe v keltski noši, naj omenim samo nekatere: F. Diez. Die römischen Stein- denkm äler au f Schloss Seggau bei Leibnitz 1949. Tab. II, 3, št. 3, tab. IV, 7, tab. VI, 29, tab. X, 17. št. 39. Geramb V., o. c., str. 132. sl. 57. Schober, o. c., str. 149, št. 338, sl. 171. CIL III. 5701, Schober, o. c., str. 108. št. 235, sl. 122. CIL III. 4149, Schober, o.e., str. 107, št. 234, sl. 121. Tudi na dveh spom enikih (Schober A., Die Römerzeit in Ö sterreich, W ien 1955, str. 129 in 154, sl. 55 in 56) so osebe upodobljene v keltskih oblekah. B. Sari a navaja nekatere spomenike z značilno keltsko nošo (B. Saria. D er römische G rabstein von N eum arkt in Tauchental, Burgenländische H eim atblätter, H eft 4, 13. Jahrgang, 1951, str. 224). 1 0 Fr. Jantsch. Norische T rachtendarstellungen in K ärnten. C arinthia I. 1934, str. 65 sqq., našteje na Koroškem 13 žena od 22, ki nosijo tipično keltsko pokrivalo. 1 1 A b ra m i c M., Poetovio, str. 26, sl. 2. Verjetno je ta žena iz 2. stoletja po Kr. 1 2 CIL III, 4149. Schober A., D ie röm ischen G rabsteine, str. 107, št. 234. sl. 121. 1 3 CIL III, 3283, Brunšmid J.. Kameni spomenici H rvatskog narodnog m uzeja u Zagrebu, št. 362. Schober A., o.e., str. 118, št. 260, sl. 132. Spomenik je iz prve polovice 2. stoletja. 1 4 CIL III. 4114 = 10.888, Brunšmid J., o .e., št. 360. A. Schober, o.e., str. 71, št. 154, sl. 75. 1 5 Bernhart M.. H andbuch zur M ünzkunde. H alle 1926. Tafelband. tab. 8, sl. 9, 10, 11. Bernuolli, Römische Ikonographie II, 2, tob. XXXVI in XXXVII. 1 6 Bernhart M., o. e., tab. 9, sl. 10, 11. 1 7 Glej opombo št. 1. 1 8 Klemenc J., Nekaj kronoloških podatkov rimskega pokopališča v Šem­ petru v Savinjski dolini. Arheološki vestnik V, L jubljana 1954, str. 289. 1 9 Klemenc J., o.e., str. 302. 2 0 Pri nas so nagrobniki s tem prizorom precej redki. A l J, št. 487 in 488. 2 1 Holder, A ltkeltischer Sprachschatz 1, Spt. 996. CIL XII, št. 5686, 227. DREI PORTRÄTS DER FAM ILIE DER ENNIER AUS ŠEM PETER IM SAVINJATALE lin Spätherbste 1952 ist in Šempeter 1,55—2,90 m unter der O berfläche eine grosse M arm orplatte m it drei Figuren in Relief ausgegraben worden. Das D enkm al ist in zwei H älften geteilt. In der oberen sind »en face« zwei Figuren bis unter die H üften dargestellt. Die linke ist eine starke ca. 45 Jahre alte Frau, die sich m it dem Kopfe nach links zum M anne wendet. Ihre linke Hand legt sie auf seine rechte Schulter. Auf dem Kopfe träg t sie eine typische keltische K opfbedeckung (Anm. 2), als Schm uck zwei grosse H alsbänder, drei provinziele Fibeln und ein A rm band (Anm. 3, 6). Die Kleidung besteht aus einem D oppelgew and und einem wollenen M antel (Anm. 4, 5). Links von der F rau ist das P o rträt des Mannes in röm ischer Kleidung, ln der 1 . H and hält er eine Rolle, auf die er mit dem rechten Zeigefinger hinzeigt. Auf dem Gesichte sind Spuren eines Bartes, wie m an ihn zur Zeit des Kaisers H adrian trug. Auch hat er einen ziemlich starken Schnurbart. D er Mann sieht 10 Jahre jünger als die F rau aus. In der unteren H älfte der M arm orplatte ist in einem profilierten Rahmen m it Satteldach ein junges, kränkliches M ädchen in keltischer T racht dargestellt. Rechts und links von dieser Figur steht je ein Todesgenius. Die beiden weiblichen Figuren haben keltische Kleidung. Die ältere F rau trägt sogar eine typische keltische Haube, die von der D onau bis tief in die A lpentäler verbreitet w ar. Auch in K ärnten w aren solche Kopfbedeckungen sehr häufig. Es w erden einige D enkm äler m it Figuren in keltischer T racht aus Flavia Solva, Poetovio, Celeia, M ursa u. s. w. angeführt (Anm. 8, 9, 10). Die mei­ sten dieser D enkm äler kann m an in das II. Jahrhundert einreihen. F ür diese Zeit spricht der kurze Bart, den der M ann nach A rt des Kaisers H adrian trägt (Bernoulli, Römische Ikonographie II, 2, Taf. XXXVI und XXXVII). Noch genauer kann m an das junge M ädchen m it ihrer H aartracht in die Zeit der Kaiserin Faustina der Älteren einreihen. Nach diesen Feststel­ lungen ist das D enkm al um das Jah r 140 n. Chr. zu datieren. Ein p aar M onate später fanden w ir eine M arm orplatte (Inv. Nr. 254) mit der Inschrift, die uns die Reliefs erklärte. Die Inschrift besagt, dass der Vater Q. Ennius Liberalis und seine F rau Ennia O ppidana das Denkm al für sich und ihre 17-jährige Tochter aufstellten. Auch ihr Sohn Vitullo w ird erw ähnt. Aus der Inschrift erfahren w ir auch die fam iliären Verhältnisse der drei P o rträ­ tierten und dass das Mädchen 17 Jahre alt w ar als es starb. Die epigraphischen Sonderheiten bezeugen, dass die Inschrift zeitlich in die erste H älfte des 2. Ja h r­ hunderts n. Chr. fällt. So w ird dam it die oben erw ähnte D atierung um das Jah r 140 bestätigt. L i