Gospodar in gospodinja
LETO 1935	18. SEPTEMBRA	ŠTEV 38.
O shranjevanju	svežih jabolk
i. Letošnja sadna Kupčija kaj slabo	končni uspeh n. pr. pri kanadki in
kaže. Izvoz naših jabolk je na vse strani	sploh pri vseh kosmačih, ki se nepri-
omejen in na vse mogoče načine oviran,	merno bolj osuše in so mnogo bolj nag-
Bofiti se je treba takorekoč za vsak va-	njeni k gnilobi nego zgoraj naštete
gon, ki ga hočemo izvoziti. Naravna	sorte. Jabolka z raskavo kožo je moči
posledica teh v prejšnjih letih nežna-	ohraniti sočna in vsaj povečini zdrava
nih ovir so seveda slabe cene in splošen	in čvrsta le v najboljših shrambah, pri
zastoj V sadni kupčiji. V tej stiski bi	izredno ugodnih toplotnih in zračnih
morebiti vendarle kazalo, ko bi nekaj	razmerah.
naših jabolk, shranili "^za poznejšo pro- Povdariti moramo tudi. da se trpež-4ajo. Skoro ne moremo misliti, da bi	nost jabolk zelo pospešuje s pozno na zimo ali celo v rani pomladi ne bile	bratvijo. Prerano obrano sadje, zla-eene boljše nego so. sedaj,	sti velja to za jabolka, nima prave tr-Shranjevanje jabolk je pa seveda	pežnosti in se mnogo rajši pokvari težavna in tvegana zadeva, ker mo-	nego popolnoma na drevesu dozorelo, ramo kljub trpežnosti tega sadnega Zelo merodajno za trpežnost sadja plemena računati z večjo ali manjšo	sploh je dalje ravnanje z njim, preden žgubo teže. Jabolka se tekom jesenskih	ga za stalno denemo v shrambo. Za in prvih zimskih mesecev kolikor-	shranjevanje so samo zrela, skrbno toliko usuše. Seveda je v tem oziru ve-	obrana, zdrava in prebrana jabolka lika razlika med posameznimi sortami,	brez vsake napake. Zelo nespa-Po mnogoletnih natančnih opazova-	metno bi bilo shranjevati količkaj ra-njih so dognali, da se sorte z gladko	njene, črvive, močno krastave ali ka-in mastno kožo najmanj osuše. Zeleni	korsižebodi okvarjene plodove. Večje štetiner zgubi od oktobra do konec ja-	množine istovrstne robe shranjujemo nuarja komaj 4% (na 100 kg 4 kg), bo-	v večjih ali manjših predelih nasute do bovec tudi 4%, šampanjska reneta ne-	1 meter ua visoko. Taki predeli naj koliko čez 4%, gdanski robač 5%, Bau-	stoje nekoliko od tal, da more zrak kro-mano.va reneta S%, rumeni bellefleur_ žiti tudi odspodaj. Tudi ni napačno, blizu 6%, mošanegar blizu 7%, kardinal	ako so sestavljeni tako, da je med počez 5%, kanadska, pa več nego 12%, je-	sameznimi deskami po par centimetrov senski kosmač pa" celo 14%, Mnogo sa-	špranje. Tako more zrak do sadja tudi dja. pa tudi zgnije ali se kako drugače	od strani. Manjše množine jabolk vlo-pokvarL	žimo lahko tudi v primerne zaboje (n, Pred vsem vedimo, da "so za shra-	pr. v ameriške ali pa v holandske), toda fljevanje primerna samo pozna jesen-	šele potem, ko so se spotila in smo jih ska' in zimska jabolka, pa še ta ne vseh	iiajskrbneje prebrali in izločili, kar je sort, ampak, le tista, ki sploh ne gni-	bilo količkaj sumljivo. Polne zaboje jejo radia iš se čez zimo preveč ne	naložimo drug vrh drugega v sadni osuše, torej posebno..prej naštete sorte	shrambi in na ta način lahko zelo šte-ia kar je še sicer njim podobnih, zlasti	dimo s prostorom . trdih domačih sort (n, pr. he$niška vo- Po policah zlagamo samo najobčut-šeenka, dolenjska trdika 'in; še razne	Ijivejše sorte, ki so navadno namenjene druge). Pa še pri teh in ob najjjgod-	za dom. Večjih količin za prodajo na nejsih razmerah- moramo računati z	veliko (na vagone) na ta način ne mo-zgubo teže povprečno 15 -20% v treh	remo shraniti
mestecih. Le bolj neugoden bi bil pa Končno je velikega pomena za tr
pežnost shranjenega sadja kakovost sadne shrambe. Odločno najboljše so za ta namen podzemeljski prostori s kolikor mogoče enakomerno topli n o, ravno pravšno zračno vlago, zračnostjo in svetlobo.
Najugodnejša toplina za shranjeno sadje se giblje nekako od 2° do 10° C. V jeseni naj bi toplina ne znašala čez 10° C, ki naj bi se čez zimo ne skrčila pod 2° C. Vsako še nadaljno krčenje topline do 0 ali eelo pod 0 moramo preprečiti s primernim ogrevanjem shrambe. Majhna p.erolejska pečica se v to svrho prav dobro obnese. V vsaki večji sadni shrambi je t o p 1 o m e r neogibno potrebno orodje.
Primerna zračna vlaga je v sadni shrambi zelo važna stvar. Če je shramba preveč vlažna, sadje rado gnije, če je pa presuha, pa vene in se zelo vsuši. Preveliko vlažnost odpravimo z zračenjem, presuho pa je treba previdno poškropiti po tleh. Suha glinasta ali ilovnata tla izhlapevajo navadno pravšno vlago.
Čist zrak je v sadni shrambi zelo potreben. Prve tedne po shranjevanju zračimo vsak dan po kak četrt
ali pol ure. Pozneje pa zračimo bolj poredko, ako je zrak zatohel. Oh hudem mrazu pa seveda nikdar ne zračimo. V sadni shrambi ne shranjujino takih snovi, ki dajejo od sebe kak duh, kakor n. pr. zelenjava, korenje, repa, sir, petrolej, bencin itd.
Glede svetlobe je pomniti, da sadje na svetlem hitreje zori nego v temi. Zato pa sadna shramba aaj ne Do presvetla. Okna naj bodo tako narejena, da se dado zatemmti. :
Preden sadno shrambo uporabljamo, jo temeljito o č i š t i m o-; stene iti strop pobelimo in naaadnji z a -žveplajmo. Na 10 kubičnih metrov sežgimo 15—20 gramov žvepla. s "*" .
Da je treba sadje v shrambi večkrat pregledati, je umevno samo .ob sebi.. Seveda je temeljito pregledovanje možu o le pri tistem sadju, ki je po policah v tankih plasteh. Sadja nakopičaaejjfa v predelih ali v zabojih pa seveda u© bomo prekladali. Tu' se prepričamo 0 njega stanju že s tem, da ga toliko, odvzamemo, da moremo pogledati v glp-. bino predela. O stanju v zabojih se prepričamo, ako temeljito pregled atuv le tu in tam kak zaboj.	H..
Odbira rodovitnih trt
Ko vinogradnik napravi novi vinograd ter nasadi trte, ne ve, če bodo vse enako rodovitne in dale zaželjeni pridelek. Večkrat se pojavijo med dobrimi tudi slabe, oprhliee ali kaki manj rodovitni trsi. Take je seveda takoj, ko se spozna njih slabe lastnosti, prece-piti bodisi v precep ali v zeleno. Pa tudi tiste, ki jih smatramo za dobre, niso vedno take, da bi lahko od njih jemali cepiče za trsnico ali za zeleno cepljenje novega nasada. V to svrho moramo pač izbrati najbolj rodovitne trte v vinogradu. ki smo jih več let zaporedoma opazovali in ugotovili njih prvovrst-nost v vsakem oziru.
Najbolj pogrešeno pa je, jemati cepiče od mladih še nerodnih trt-cep-ljenk, ki so bile šele pred letom dni cep^ ljene. Od takih trsov ne vemo ali s« prave sorte, je-li so odporne proti boleznim in kako raščo imajo. Takih- rastlin ni porabiti za razmnoževanje oziroma cepljenje, ampak samo odbrane trte, selekcijonirane so za to pripravne.
Naj bolj prikladen čas za; odbiro ; trsov za razmnoževanje je sedanji pred trgatvijo, ko trta pokaže/ kaj zmore. Sedaj bo umen vinogradnik šel skozi vinograd in ugotovil tiste trse, ki so najbolj bogato obloženi, imajo najbolj zdravo grozdje, krepko raščo in kažejv bujen razvoj. Tak trs" bo zaznamoval s kakim trakom ali- z vrvico, ali z iibo in tablico, sploh s znakom, ki ostane na trsu vsaj leto dni, do prihodnje trgatve, ee se boji, da bi mu kak nepridiprav znake zamenjal ali odstranil, bo še pre-štel vrste in trse ter si zabeleži število trsa v določeni vrsti. Na ta način je gotovo, da se ne more zmotiti. Sedaj je čas za to odbiro trsov, kar naj ne zamudi noben vinogradnik.	' L,-
■ ■
g Povečan uvoz jugoslov. grozdja t
Avstrijo. Avstrijska vlada je odobrila dodatni kontingent za uvoz 25 vagonpv jugoslovanskega grozdja. Ta kontingent se bo sporazumno razdelil med dunajske vel&traovce s sadjem.
2&1
Namizno grozdje
in naši vinogradniki
Letošnji pridelek vinogradov obeta	Prvič ne znajo grozdje pripraviti za
srednje dobro, ponekod prav dobro. Zad-	trg in drugič, kar velja sicer za bodoč-
nji 2 leti sta bili bolj slabi, pa še tega	nost vinogradništva, imajo še premalo
malo vina je bilo težko vnovčiti. Kaj	trt za dobro namizno grozdje,
pabe.če.bopovsod dobra. letina, vedo	Grozdje za trg mora biti tako pri-
žal. prav dpb.ro vinogradniki, ki tedaj	pravljeno, da kupca naravnost vabi k
niti po najnižji ceni ne morejo najti	nakupu. Vinogradnik mora v vinogra-
kiipcg. za svoje blago. Kako hudo je v	da izbrati najlepše in najslajše grozdje,
^kih Jetih, 'io •;je ;ldet polna ,vina, na	očistiti ga vseh drobnih, zmečkanih in
vrata pa trkata glad in davčni ekse-	gnilih jagod, vložiti v gajbiee in koša-
kutor. In vepdar. bi lahko marsikateri	rice ter takega ponuditi v nakup. Tako
trtorejec že.pred trgatvijo vnovčil del	postopajo vsi tisti, ki prodajajo na-
svojega grozdja, če bi se odločil za pro-	mizno grozdje; posebni mojstri v tem
daJorPri tem ne'bi prav nič trpel nje-,	so Bolgari, ki izvažajo letno na tisoče
gov 'pridelek, kajti za vino je dober	vagonov namiznega grozdja tja do Du-
vsa^ grpz"d.'iiaj bo -lep ali. ne, le da je	naja in Berlina, celo do Hamburga in
zfi predajo pamora biti lep in	Kopenhagena. Tudi naš človek sc bo
stff^iu;joV zahteva'.trg. .Tudi meščani,	moral temu privaditi, če bo hotel vnov-
kaj r«di žoliljejp grozdje in bi ga po-	čiti svoj pridelek.že v svežem stanju
u žil i š e veliko več,'ce bi ga dobili po	in imeti zanj izkupiček že pred zimo.
primernih ce&ah; Iu t,e bi se lahko do-	ko mu prede najbolj, trda.
segle,, ce bi vinogradniki sami orga-	Morda bo kdo pripomnil, češ težko
niMrdir prodajo svojega grozdja, da ne	je dobiti košarice ali zaboje za razpo-
hi" ga jiriKupci' takoVppdražili in le ti	šiljanje grozdja, pa še drage so. Se-
»pravilj ves dobiček.	veda, če jih mora kupovati. Toda v zim-
Žal pa večina naših kmetov, ki so	skih niesecih ima dovolj časa. da se jih
vzrasli med trto, je tako navezanih na	naplete doma iz vrbja in ni mu treba
ta žlahtni sad, ki naj jim da le rujno	zal'je šteti denarcev. Razen tega ima še
vin.ee, dq. ga niti lastnim otrokom ne	dobiček, ker z grozdjem vred proda
privoščijo', kaj Šele. da bi ga odprodali.	tudi košarice.
To^je v dapašnji dobi, ko se povsod	. Drugo vprašanje se. tiče trt namiz-
prfpdroča abstinenca, zelo ueprimeren	'"h vrst. Pri nas se neprestano piše in
predsodek, ki bp moral prej ali slej iz-	govori le o žlahtnih trtah za vino. Prav
gin.itt ' 'tudi'".iž naših vinogradnikov.	raa,° »e .pa sliši o namiznih vrstah,, ki
»Vhovči"'pridelek, kadar ga najlažje-.	,}?do wl leta do.leta bolj potrebne,.kajti
mor^l'1:in. postavi ga ha trg v taki obli-	vina se vedno. manj. pije, po grozdju
k i k'a k o r £a" ko tizu miš n t že 1 i!« To bodL	Pa je vedno večje, povpraševanje. Pri:- .
današnje.rhačelo vsakega proizvajalca	pomjnjamo. da namizno grozdje ni sa-
doF>ri ti,'1 to rej', 't udi 'kmet a. '	1110 zgodnje, ampak tudi pozno. Tu bi
j&tSgihv Ljubljani, v Mariboru in - moral.e vP,,ivfi .^sti. ba no vinske trt-.
drugod 4eire.eej. grozdja na prodaj, to-	- nu5 , sBloh- da . " bol*
da prav rjnalo iz,- Slo veni je, :«amo neko-■	; po.'l-pira-]e1 ^izp.h vrst trti,
liko i^Belokraj.Jue imiz Štajerske. Ve-	Priporočal^ njih saditev pi dodeljevale
čini> g^uvaša. Bačka: Jn Srbija, kraji. -	,T'e lst,h za razmnoževanje.. Tako.
ki »p 'na stotine- kilometrov oddaljeni-	'^emo sčasoma pnsli do tega, da ne
od naših trgov. Rako.je to mogoče, ko	odo,"afil trgi-, bih ^odvisni samo od
so naši vinogradi, najbližji našim tr-	vT* T0*??3}1* ampakTbo"
gom? Saj bi. vendar, naše grozdje moglo	demo uživali domač pridelek. L.
Priti ffsrTrg-najČenejse. ker so prevozni	. . ,
stroški'pajmdnjši'; pa tudi najlepše bi	g Koliko smo lani pridelali vina. Po
lahko bflo.' ker'še na kratkem prevozu	uradnih podatkih smo 1. 193-1 v Jugo-
nemore.' zrn jfcčkafi: "Tu sta dve točki, ki	slaviji pridelali skupno 3.866.649 hI vi-
ju flaži ljudje še ne znajo upoštevati:	na.
Razkuževanje žita proti snetjavosti
Snetjavost je najhujša bolezen na žitih, ki povzroča letno ogromno škodo na zrnju. To je dobro znano vsakemu poljedelcu, saj so se že naši stari borili proti njej z različnimi sredstvi. Vendar je šele novejša doba prinesla jasnost v to vprašanje, ko se je ta bolezen v njenih različnih vrstah in pojavih znanstveno proučila in so se našla zdravila proti njej.
Snetjavosti so različne. Najbolj razširjena in najbolj škodljiva je smrdljiva ali trda snet na pšenici, ki vsako leto zelo zmanjša in pokvari pridelek tega žlahtnega žita. Pojavlja se tako, da so nekatera zrna pšenice v klasih v notranjosti napolnjena, namesto z moko, s črnim prahom, ki so trosi-klice te vrste sneti. Če pridejo ta snetjava^ zrna v mlin, počrnijo moko. Če se pa že pri mlačvi razbijejo, tedaj se ta njih črni prah razleže okrog in sede na zdrava zrna, navadno na brazdo. S tem je zdravo zrno okuženo. Ko pride to v zemljo kot seme, vzkali istočasno s zrnom tudi tros sneti, prodre v žitno klico in raste z njo naprej do klasu. Tu se naseli v enem ali v več mladih zrnih, v katerih se razmnoži in pretvori moko v črn prah. Tako dela škodo na pšenici smrdljiva ali trda snet.
Enako tej nastopi pokrita snet na ječmenu, ko ravnotako okuži zdravo seme s črnimi trosi in iz njih vsklita snet raste v ječmenovi rastlini do klasu.
Nekoliko drugače se pojavlja praš-nata snet na ječmenu, ki nastopi že tedaj, ko ječmen klasi. Tu opazimo snetljivo klasje, iz katerega raznaša veter trose na vse strani Ko je ječmen zrel, je od snetjavega klasu ostalo samo goločrno vreteno. Okužena zrna nosijo že v sebi kal te bolezni.
Progavost ječmena je bolj podobn rji in nastopa zelo pogosto na naših njivah ter povzroča v nekaterih leti! znatno škodo na pridelku. .
Snežena plesen na rži nastopa zlasti v vlažnih jesenih in če sneg dolgo leži na njivah. Glivica snežne plesni se vča sih pokaže v manjši meri že jeseni: močno se pa razpase, če leži rž dolgo pod snegom, da ne pride zrak do nje. Tedaj opazimo spomladi na rženem po-liu Drostrane lise kakor preprežene s
pajčevino. Tam so rastline zamrle in zemlja ostane prazna.
Tako smo tukaj navedli nekaj najbolj znanih in razširjenih bolezni na ozimnih žitih, ki se dajo približno z istimi sredstvi zdraviti ali vsaj omejiti.
Že pred desetletji so kmetovalci iskali sredstev, da bi omejili škodo na žitu, ki jo povzročajo navedene bolezni. Najprej so semensko žito prašili z-živim apnom; potem ga namakali v vroei vodi; proso so metali skozi plamen itd. Vse to so delali, da bi se obvarovali škode od različnih, vrst sneti, četudi niso niti poznali njih bistva in razvoja — Ko so pa znanstveniki proučili način okužbe in kako se je moremo obvarovati, so najprej priporočali namakanje semenskega žita v redki raztopini modre galice. Ta je dolga leta veljala kot glavno sredstvo v borbi proti tej bolezni. Šele novejša doba je v tem pogledu dovedla do preobrata, ko je kemična industrija sestavila strupena sredstva, sestavljena iz živega srebra ki na žitnih zrnih uničijo kliče sneti in drugih bolezni, ne da bi pri tem oškodovale zrnje v njegovi kaljivosti.
Takih sredstev je dandanes že zelo' mnogo vendar so se le nekatera izmed njih izkazala kot popolnoma učinkovita in zanesljiva. Pri nas so se najbolj razširila: uspulun, tillautin, ceretan in germizan. Katero izmed teh je najboljše, je težko reči, kajti vsa štiri - so enako učinkovita le da jih pravilno uporabljamo. Večina jih prihaja v? pro-r met za uporabo v dveh oblikah: za namakanje (starejši način) in za. praše--nje, ki se danes vedno bolj širi. "...
Pri namakanju se sredstvo raztopi v določeni količini vode in v tej razto--pini se seme namaka. Kako dolgo, .je pri vsakem sredstvu predpisano: V; tem/ času se zamorijo kJiee-trose. sneti En-drugih bolezni, ki se7 drže semena tako,-; da se to brez skrbi lahko poseje, Še-" prej seveda ga je osušiti in pri prenosu paziti, da se zopet ne okuži": Pri-p.ra|e-'" nju rabimo sredstva v zelo finem .prahu. s katerim seme oprašimo, dar se." z-njim obda, potem ga posejemo, V zein-: lji se prah raztopi in ta raztopina, obda: zrna in uniči na njem vse trose bolezni,-tudi tiste, ki so se izs zemlje naselile-

r nAnj; Kako se eno ali drugo teh sred-štev uporablja, je natančno navedeno ;s na navodilih, dodanih zavojčkom. v katerih se ta sredstva prodajajo.
Navedena- sredstva gotovo učinku-i jejo proti večini opisanih bolezni, zato je potrebno, da zlasti ob jesenski setvi osimine razkužimo seme pšenice, rži in ječmena. Tako si zagotovimo zdrav pridelek žita v prihodnjem letu. Omeniti % jej tudi še eno prednost teh sredstev,; namreč da pospešujejo kalitev semena
in začetni razvoj rastlin, tako da je setev lahko nekoliko redkejša.
Četudi so cene žitu tako nizke, da se pridelovanje komaj izplača; vendar večina naših kmetov ne seje žita za prodajo, ampak za prehrano svoje družine; in tu mora gledati, da si z vsemi možnimi sredstvi zagotovi čim več hrane iz svojega polja, da mu jo ne bo treba kupovati.. In tako sredstvo za boljšo žetev je vsekakor razkuževanje semena pred setvijo.	L.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
■si "" ' ' ;. : ':» ■ '	"
Namizna posoda 1	in orodje
-	Prvo ih poglavitno pravilo je. da kipimo vse, kolikoč mog .Če oreprOstih
. in gladkih oblik, brež aepo.trebirh aa-: rez in ostrih, kotov, ki': zadržuj? o fee-srtago. Čim bolj. gladka je skleda'ali ko-: zaree., tem lepša ie initem nianj dela je «; z njo pri pomivanju in brisanju Steklenice, ki v ostrem (pravem ko-.u pie hajajo v cilindrast vrat so -lepruviine "' iii.1 zato tudi nepraktične. Zrak ima pie-. malo dostopa vanje; zato povroca brizganje na okrog, kadar kaj izlivamo iz ,.njih.rDo kotov pod vratom ne moremo * 7, ..nobeno pripravo, in jih ni mogoče £ osnažiti. Taka steklenic« ima dostikrat 5 vrhnji rob okrogel namesto malo fstei, kar .ima za posledico, da.se poKvq teko-. čina navzdol po steklenici. Paziti je tudi na to, da je dno znotraj žaokro-f ženo;-kar-mnogo olajša snaženje. Slabe so tudi vse tiste posode, ki o pri d tu . » ozke,-ker se rade prevrnejo-nn s.e ^ako
■	prav; brez potrebe prekmalu ražoijejo.
■	Posoda pravilne oblike nima notjeirh
-	teh nedostatkov,-je pripravna m rabo f, in ni-zamudna pri snaženju. Nepr^.ktič' :. nia posoda nas pri pomivanj^ lahl O
4 mudi kar. še enkrat toliko časa, kakor pa-
-	praktična. Isto velja tudi za jedilne pri-: bore. Mislim,? da "ni ikrbene -gospodiuje
več. .ki ne bi; jiitf&e^la po .nožib^ ki ne i rjave, ako jih' mora' kupiti.nanovo. Razlika v ceni ;med navadnim iekl ms i.n je., "klom; ki':ne rjavi,'je; tako majhna, tja Vse nikakor ne; pravji šteditl. ako kupiir.o J nože j iz navadnega jekla. Kolika F. nega« lahko rečemo;, ..vsakdanjega ..dela . nsm'da tak prjbox-in: povečini ku^uje-
-	m o zanj še smirkovcj.' platno, za č všči' " nje„.-ki tudi nekaj .velja. -0'dbe se uoži > in vilice :iz enega šame"ga kosa, - vrlei j: i- gladki izdelavi, brez ' všakih .lepotreb-
-	nih okraskov, iz jekla, ki he i javi. S ia-
kim orodjem nimamo nobenega posebnega dela, pa je vendar vedno asto in se celo lepo sveti. Samo umiti ga je treba kakor porcelan ali pološčeno posodo, pa je čist in brez običajnih Trdih madežev od kislih in podobnega. Glede oblike jedilnih nožev velja, da držaj ne sme biti pretžek, pa tudi ne pretenek ali okrogel, ker tak nož težko držimo in z njim ne moremo lahko rezati Pri vilicah pa je posebno važno, da =o posamezni roglji v prerezu okrogiasti (oval-, ni), ne pa pravokotni (ostri); take vii'ce povzročajo trganje krpe pri brisauju in so tudi zelo zamudne pri snažen j'a Pravilne vilice imajo med roglji veliko prostora, so redke, ne goste in rog'ji .--o okrogiasti; zato jih veliko lažje -n hitreje umijemo in zbrišemo. Tudi -ek vilice je najboljše, ako so iz eueg& samega kosa kakor žlica. Slabi so ročaji, ki so obloženi z lesom ali kaico drugo snovjo, ki pri. umivanju kmalu toliko: -odstopi, da se zadaj nabirajo o* ta.'.* t, jedil, ki jih ni mogoče odstraniti.— rf. II."
KUHINJA
> Ohrotova juha. Drobno ohrovtovo . glavo razrežem na debele rezance. Te. o praži m na masti, v kateri se je pekla -pečenka. Ko so rezanci zarumeneli in so zmehčani, jih potresem z žlico moke. Ko. moka zarumeni jih zali j eni z juho ali osoljenim kropom, dobro premešam, pustim par minut vreti, nakar jih dam na mizo. Kot zakuho mi služi kuhana na tanke rezine zrezane klobase in pa r na rezine zrezane-in opečene žemljice.
Prazen ohrovt. Ohrovt je rdečkast. .visnjevkast in bel. Za proženje mi -elii-'ijo vse barve enako. Ohrovt razdelili; . ua posamezna peresa. Tem odstranim štoričke, ter jih skuham v slani vodi.

Kuhane osvežim z mrzlo vodo, nato jih ožmem in prav na drobno razrežem. V kožici napravim prežganje in ga odi-savim z drobno sesekljano čebulo in z zelenim drobno zrezanim peteršiljem. Na razumenclo prežganje stresem ohrovt, ga po potrebi zalijem dodam inu ščep popra ter dam kot prikuho na mizo'. Če m u hočem okus posebno, zboljšati mu primešam na koleščke zrezane pečene vnesene klobašice.
Olirovtove klobašice. Celo ohrovtovo glavo prcvrem v slani vodi. P re vre to glavo razdelim na posamezne liste, jim otlrežciH storičkp .ter- jih z-vijem v klobašice. Te klobasi.ce .potresem s poprom ter jih opražim :ria razbeljeni masti, v kateri sem za-j urnenila drobno sekeklja-no čebulo. Pražim pokrito. -Mešati ne smem, ker bi.se m.i.z mešanjem razvile klobašice. . . ;	- •»•'
Ohrovtovi štniklji. Bolj velike ohrovtovo liste skuham- v slani vodi.. Kuhanim od režem: štoričke ter jih po-, kladam tia snažen prtič tako, da leži -en list na drugem. Te liste na tanko uamažem s. sledečim, nadevom: Pet.dkg
surovega masla mešata * tremi rumenjaki, narahlo primešam sneg iz treh beljakov ter mešanico rašimažem- po" ohrovtovih listih. Površino potresem sesekljanim kuhanim ali pečenim me* som, s pestjo drobtiu in-če mogoče z na kocke razrezanim kuhanim jezikom. Liste zvijem v klobaso, povežem z vrvico, zavjjem trdo v krpo, ter 6kuha-m v slani vodi. Kuhane štruklje odvijem, jim odstranim vrvieo ter, jih . pa poševne koščke zrežem. Na mizo jih 4am kot okrasek k mesu ali kot samostojno; jed.	T .,,!»..■., .v..:,:.
Kolač iz grozdja. Najprej, najravijn, testo. Zanj rabim: 20 dkg surovega sla. 30 dkg moke4 10 dkg sladkorja, primerno soli, ščep cimeta in tri .riijn.er njake. Pogneteno testo razvaljpm.,-.,aa okroglo in tako veliko, da pokrij^ilno tortine oblike in da je še toiiko.tgfea,. da zagrne nadev. Nadev sestoji, iz gA, treh beljakov iz dveh pesti drobno. sesekljanih orehov ali mandljev ter :iz H kg belih grozdnih jagod in iz',25 sladkorja. Nadev za.grem' in torto spečem v pečici. C. K.	;.>l : ;
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borza. Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal v zadnjem tednu nad 3 milj. Din. Največ se je kupčevslo v šilingih, angleških funtih. in v dolarjih.— V privatnem kli-ringu je bil angleški funt 232.55 Din, avstrijski šiling 8.53 Din, — španska-pezeta 5.65 Din- in grški boni 34 par. — V zasebnem, prometu je zaznamovati močan.padec italijanske lire, ki uradno beleži .3.58 Din, prodaja se pa I;e po 2.90 Din. — ■ Uradni-tečaji so- biIif angleški funt 216.70 Din, ameriški dolar 4^62 Din, kolandski goldinar 29.64 Dfriv nemška.marka -1-7. -63- Din. švicarski fraiik 14.28 Din, belgijski belga 7.41 Din/ italijanska lira 3.58" Dim francoski frank 2.89. Din. češka krona 1.82 Din.' '
ŽIVINA ■ .
g Mariborski živinski sejem 10. sept.
Precej močan, dogon živine na tem sejmu: 13 konj,.16 bikov, 172 volov 415 krav in 12 telet, skupaj 628 glav. - Cene so bile sledeče za ks: žive teže: debeli voli
3—350 Din. poldebeli voli2—2;75 Din, vprežni voli 2—3 Din, biki za klanje' 2—2.50 Din, klavne krave debele t—t.SO Din, plemenske krave 1.25—1.75 Din;' krave za klobasarje 1—1.25 Din," malzn« in breje krave 2—2.50 Din. Prodanih je1 bilo 372 glav. — Mesne cene so biler sle-. - tleče :.voloveko meso L vrste-8-10 Din. II.■ vrste: 6—8 Din, nreso od bikov, krav' in telie 4-r-6 Dim telečje h Vrste 8—10 D i ti, TL vrste 4—6 Din, svinjsko «re«W sveže-8—14 Din.-	<,:".'s" '.
, ■ V,v -I	. _ , j'...:J-	-J
g Svinjski sejem v Maribora.s^pt.,
-Sejmarji "so pripeljali 523 prašičev, -ki. so jih prodajali'po rJasle^njih-c^nah; Prašički. '5—6 tednov stari" so bili.. po -do 61) Din eden, od 7—9 tedppv stari JQ; do Dih, od 3—4'raescce 120j—Din,.' . odo—7 mesecev 200—250 pin^ad"^!? mesecev po 300—500 Din in . eno :leta,, stari" po '380—450 Din. Kilogram ŽJV« . teže je'stal 4r-5 Din, mrtve pa 7i>p—^'.50 . Din. Prodanih je bilo 155 glav. . . , g Prešič ji sejem v Ptujn. 11, wspt. Srednje dobro je bil ta sejm: založftfi, dovoz j t; znašal 194 odraslih prešičev in 96 mladih pujskov, skupno gliv. Od
teh j« bilo prodanih le 72 kosov oh sla-Ui kupčiji,-Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: pršutarji 4—L30 Din, debeli prešiči 4.50—5 Din, plemenski ,4—L25 Din; pujske so prodajali po 30 do 80 Din enega.
CENE "
'■g Žitni trg. Promet na žitnem k'gu. je" srednje živ;a&en, pšenica je nadalje čfrfsta. Dbvbzi do skoro popolnoma izo: stali. Trgovci kupujejo blago, da še pokrijejo ita svoje prijave Prizad u. Ta pošilja znatne količine blaga y fazna skladišča in se še ue ve, če bo šlo to blago za issvoz ali pa bo prodano za domač konzulu. — Koruza je nekoliko popustila, kar je v zvezi z novo letino, ki kaže dobro i« je pričakovati ž.e y drugi polovici oktobra umetno sušene. koruie. Umetno 'sušena koruza pove le,- , SLae se predvidoma ceni na 84—85 nakladalna postaja: — Na blagovnih bor.-aafe so beležile za žito za 100 kg uasled-. nje cene: Pšenica bačka 78 kg težka 128—131 Din, koruza bačka 93 -95 Din. Moka »0« bačka 210-225 Din, fižol 275 iio 28a Din, oves 105 -107.
.se Letina pšenice r Evropi. Medna rodni kmetijski urad y Rimu je objavil svojo cenitev letine pšenice v Evropi, ki obeta biti: rekordna. Je za 12 milj. atotov višja kot lani, za 22 milj. pa višja kot v letih 1929 -1933. Letina uvoznih držav je nekoliko niaujša kot lani. Evropske izvozne države s Poljsko in Litvo pričakujejo za 15 milj. stotov boljšo letino. Najboljši je pridelek v Romuniji..Uvozu« potrebe cenijo v Evropi, na'95--100 milj., v izvenevropskih pa na 40—45 milj.. Skupnemu presežku 110—130 milj Din stoji nasproti potreba 13S' -145 milj ;'stotov. Iz tega sledi, da je letos pričakovati za pšenico nekoliko izboljšanja, toda upoštevati je treba,*-da so zaloge bd prejšnjih let kljub zmanjšanju' V zadnjem letu še yedno ogromne..
i- Hineljsko tržišče. Kupčija s hme-. ljem se je:; nekoliko umirila, saj je že. večina pridelkov že v drugi roki, Raiu-ii. aajo, daje odprodanih že 8000 met. sto-; tov od strani : hmeljarjev. Cena pri srednjih kvalitetah je 23 do 24 Din za kg. Za glad k ozeleni m blagom je izredno živahno- povpraševanje ter posamezni ■hmeljarji držijo tako blago in ga ne oddajajo niti po 26 Din. ker ie nadejajo
Se boljših cen. Za povsem rudeč hmelj se ne plača več kakor 10 do 14 Din kg. Trgovci se v prihodnjih dneh nadejajo znatnih naročil. Razpaslo se je tudi ve-riženje s hmeljem, ki mu žal hmeljarski tržni nadzornik ni kos in so izdani ukrepi nezadostni. Potreben bi bil strog zakon o hmelju in poostrena javna iu tajna kontrola.
RAZNO
g Začetek vinske trgatve. Banska uprava objavlja, da je po vinskem zakonu dovoljeno trgati namizno grozdje, čim dozori. Obča trgatev grozdja vinskih sort pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo sporazumno z okr, načelstvom za svoj okoliš občinske uprave. Občinska uprava lahko dovoljuje sporazumno s prizadetimi vinogradniki trgatev ranih vinskih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako tudi podbiranje bolnega grozdja kasnih sort. Neupoštevanega določenega roka se kaznuje z globo 25 do 1000 Din ali z zaporom 1—14 dni. — Občinske uprave naj določijo letos čim poznejši rok za pričetek splošne trgatve v svojem okolišu. Ta rok ne sme biti pred 1. oktobrom izvzemši deževnega vremena.
g Sadna letina v okraju Šmarje pri Jelšah. — Ta okraj ima letos izredno ugodno sadno letino. Že sedaj se je proti pričakovanju izvozilo iz tega okraja blizu 30 vagonov ranega sadja. Posebno lepo se razvija pozno zimsko sadje in sadjarji si obetajo, da bodo letos lahko izvozili nad 300 vagonov raz-ličnega pridelka, zlasti pa jabolk. Da si olajšajo izvoz in prodajo, priredijo 22. septembra sadni ogled v Šmarju pri Jelšah, .
g Znižanje tarife za pšenieo, koruzo in moko. S 1. avgustom bo znižana železniška voznina za vagonske pošiljke pše.nice, koruze-in moke. Tako zvana mlinska tarifa bo obstojala dalje in se zniža primerno znižanju prevoznih cen za pšenico, koruzo in moko, tako da bo še nadalje cenejša za toliko odstotkov, kolikor je znašala razlika doslej.'— Bojimo-se. da te ugodnosti ne bosta občutila niti proizVajalee-kinet, niti ue -potrošač, ampak bo samo trgovina ime I a od tega dobiček.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
PRAVNI NASVETI
Kdo bo dedič? K. K. N. — Po smrti svojega moža in svojih otrok je vdova, oziroma mati za njimi podedovala celo posestvo. Ta vdova ima le enega brata; pač pa živijo sorodniki pokojnega moža. Kdo bo podedoval posestvo te vdove? — Vdova lahko zapusti svoje posestvo komur hoče. Niti brat niti rodbina pokojnega moža nimajo pravice do dolžnega deleža. Ce ta vdova ne bi napravila oporoke, bo njen zakoniti dedič njen brat. Veljavna oporoka je n. pr, če vdova napiše sledeče: »Za celo svoje premoženje imenujem za dediča N. N.« in to lastnoročno podpiše in še radi jasnosti, pripiše datum. Oporoko lahko hrani pri sebi ali jo pa da kaki drugi osebi na čuvanje, -r,
Obljube očeta. L. F. V. — Oče ima posestvo, pa sina in hčer. Sinu je vedno govoril, naj le pridno dela na posestvu, da mu bo že izročil posestvo. Sedaj pa oče zahteva od sina, naj se bogato oženi, da mu bo j»tem izročil posestvo. Ali ima sin pravico do posestvo ali pa lahko oče posestvo tudi drugemu da ali celo proda? - Samo obljube očetove, da bo sinu že dal posestvo, niso še tako obvezne za očeta, da bi sin mofjel Očeta -s tožbo prisiliti, da mu izroči posts.Vo.' Oče pač lahko napravi s posestvom, kar sam hoče, le po smrti očeta ima sin pravico, da zahteva od zapuščine očetove dolžni delež. Morda pa le najde sin primerno nevesto, ki bo obema všeč. -s- Zakon je pač prt nekaterih še vedno le kupčija. —
Takse. B. A. C. — Za kupoprodajne pogodbe se pobira državna in banovinska taksa in sicer, po vrednosti Državna taksa znaša pri premičninah	pri nepremičninah pa 4%. Ista taksa se mora plačati za zajne-njalno pogodbo. Banovinska taksa od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine: znaša"2%. Za zemljifko-tojiž-tie vloge se plačuje taksa po vrednosti pra-vice, ki naj Še vpise in to od 5' do 20 dinar jev od prve pole vloge. Za vsako nadatjno polo vloge se plačuje taksa pu 5. Din. Za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah predpisuje zakon: a) če spada pravni posel ali naslov pridobitve, po katerem na:' se opravi vpis. pod prenosno takso, se taksa ne plačuje; b> če fa pravni posel ali naslov pridobitve hi zavezan prenosni taksi, se plača' od vrednosti stvari 2%. Prepisov pogodb za davkarijo in zemljiško knjigo ni treba-posebej kolkovati. O izvršeni vknjižbi obvesti sodišče prizadete stranke in davčno upravo. O vsakem odpisu in pripisu glede zemljišča, se obvesti tudi oblastvo, ki vodi kataster. 'V "'■-""' ' .'■'■" /;/*; t	i
Priposestvovanje srenjskega sveta. J. M. B. Za priposeštvovanje srenjskega sveta (pašnik, gozd, travnik itd.) je potrebno 40 letno tniroo in iavno vživanje tetra sveta. Srenia
»ama pa lahko priposestvuje svet zasebnih 1 gospodarjev s 30 letnim mirnim' in javnim vživanjem. — Vknjižba, pašne pravice, m lahko izvrši le na temelju pogodbe prizadetih posestnikov ali pa sodbe, s katero se dose-danje skupno ? zemljišče med pojedince razdeli. Ce mislite, da je predlagana vknjižba pašne pravice na , vašem posestvu neosno-vana, se lahko pritožite proti tozadevnemu sklepu, H«fl vam bo dostavljen in bo o vaši pritožbi rešilo okrožno sodišče.	-
Preurejeni vodnjak. P. D- V. Na sosedo-vem yrtu je vodnjak, kamor so; hodili po vodo .. vaši posestni predniki že nad 30 det. Leta 1933 ste pa za sebe skopali na svojem svetu V nov vodnjak, vendar ' se nočete odpovedati priposestvpvahi pravici do zajemanja vode na sosedovem vodnjaku, zato ste tudi še sedaj ;; od časa do časa šH na sosedov vodnjak' P® „-.. vodo za zalivanje, vrta,. Sosed je svoj vodnjak preuredil: poglobil ga je, napravil oklep iz betona !n pokril ter - zaklenil. Vam Je sedaj -prepovedal vodo, čel da je: sam na svoje ■stroške uredit vodnjak, vi da imate vodnjak že'doma, vodo za zalivanje pa da lahko zajemate iz jarka, ki je ^ofeg. vodnjaka, *po»n . vodec Vprašate, če je ta prepoved opravičena. — -C« ste Vi z-vašimi posestnimi predniki vred pripovestvovali pravico zajemati vpdo na sosedovem svetu, 'niste, te pravice izgubili, ko ste. na svojem svetu izkopali vodnjak.'Pač ga svojo priposestvovano pravico izgubite, ;ee vam sosed brani izvrševanje te pravice in vi skozi 3 leta radi sosedove prepovedi ne izvršujete svoje pravice: — Ker je sosed'preuredil vodnjak, ga je po našem mišljenju smel tudi zakleniti, toda! le v slučaju, če odgovarja voda v jarku poleg vodnjaka oni vodi, kakoi*;-; ste jo skozi 30 let zajemali iz še neurejenega r vodnjaka. Če pa je-voda iz jarka neuporabna' .J smete zahtevati od soseda, da vam da . ključ' • od vodnjaka..	- : \ *	.
; Pomotoma neprepisana parcela. J. M. C.-:' ^ -Vas oče je Šta» l$0l" kfipH paroeld, ki jo"vr še sedaj uživate. -Pred par dnevi -vam je- na- — slednik,prodajalca rekel, da še vedno plačuje 'davek od te parcele . in da mu mOrate povrniti ža davek. Ugčitoviir ste da fes ta' parcela še ni prepisaiiias,na vas in -datje-leta 1904 pomotoma bila prepisana druga parcela, a ne prodana parCela. Vprašate, če lahko izgubite-to parcelo mče lahko zahtevater-da se zastonj zemljeknjižn© stanje popravi;Zahteva soseda; da mu povrnete, kar,je plačal davka zato parčelo, ki ^oi-Vi- uživate,' je opravičena, Isto tako lahko zahtevate tudi vi povrnjen davek od, dejanskega lastnika na vaše- ime; pomotoma prepisane parceli; Ne iniprete te--pircele izgubiti, kervjtf' dejansko uživate čez 30 let Jn ste si jo tudi že.. pripOsestvovah. Zemljelcnjižns) stanje;, morate:: prižddeti . sami urediti. in' tudi? stroške - med seboj podelite,... Na Uradni dan' pojdite na sodišče, pa vam; bo vodja zemljiške kffiige povedal, koliko morate plačati v kolekih za potrebne prepise.;.