ZAKONI IN UREDBE

E.VIII. ZVEZEK

Uredba

o pravnih fakulteiah

V Ljubljani 1939

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik tiskarne O. Milišlek)

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšli naslednji zakoni, uredbe in pravilniki:

1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6—.

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. Din 8-—.

3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12-—.

4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10-—.

5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana
izdaja. Broš. Din 20'—, vez. Din 25'—.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih
notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih.
— Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih
notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev,
broš. Din 18-—, vez. Din 25-—.

7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18-—. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12*—.

9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14—.

10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja Din 8’—.

12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬
nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in
dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6'—. Razprodano.

14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—.

15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš.
Din 8'—. Glej tudi 43. oz. 57. zvezek.

16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33.

17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano.

18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5-—.

19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—.

20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5 —.

21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬
nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—.

22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15'—. Razprodano.

23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev,
— Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev,
broš. Din 6*—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.)

24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8—. Razprodano.

25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano.

28. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za
sodišča I. in II. stopnje, z obrazci, br. Din 30*—, vez. Din 36.

28. zv.: Zakon o občinah. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena
izdaja. Broš. Din 10'—, vez. Din 16.—. Razprodano.

Zakoni in uredbe

IiVIII. zvezek

Uredba

o pravnih fakultetah

Ponatis

iz „Službenega lista kraljevske banske uprave 41
spopolnjen'

z ustreznimi določbami iz zakona o univerzah (u. z.)
in obče univerzitetne uredbe (u. u.)

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

V Ljubljani 1939

73486

0 'ic 0 10 k T  P

Vsebina

Stran

I. Naloga pravnih fakultet.5

II. Stolice in predmeti.5

III. Pouk in izpiti.8

1. Obči tečaj.9

A. Pouk .9

B. Izpiti .16

Splošne določbe.16

Izpitni roki in prijavljanje k izpitom ....  19
Ocenjevanje.20

C. Diploma.21

2. Tečaji za doktorat.22

A. Pouk .22

B. Izpiti .25

Ustni izpit .25

Izdelava in obramba disertacije! (doktorskega

dela) .  27

C. Promocija.29

IV. Slušatelji.31

V. Častni doktorat.39

VI. Splošne in prehodne določbe ..39

VII. Končna določba.40


Na podstavi § 41. zakona o univerzah predpisujem

uredbo

o pravnih fakultetah univerz v Beogradu, Zagrebu
in Ljubljani.*

I. Naloga pravnih fakultet.

Člen 1.

Naloga pravnih fakultet je, da proučujejo pravne,
družbene in gospodarske vede, da dajo svojim slušateljem
splošno strokovno izobrazbo iz teh ved in da jih uvajajo
v njih proučevanje.

II. Stolice in predmeti.

Člen 2.

V členu 97. obče univerzitetne uredbe** naštete sto¬
lice obsegajo te predmete:

1. Pravna enciklopedija in filozofija:

a) uvod v pravne vede,

b) pravna filozofija.

2. Sociologija in statistika:

a) obča sociologija,

b) gospodarska sociologija,

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31. decembra 1938., št. LXXXVIII/704; »Službeni list«
št. 52/9 iz 1. 1939. — Zakon o univerzah gl. »Službeni
list« št. 134/22 iz 1. 1930.

** »Službeni list« št. 212/18 iz 1. 1932.

6

c) pravna sociologija,
č) politična sociologija,

d) statistika.

3. Narodna pravna zgodovina z ozirom na zgodovino
slovanskih prav:

a) narodna pravna zgodovina,

b) zgodovina slovanskih prav,

c) primerjalna pravna zgodovina,

č) pravna zgodovina Srednje Evrope.

4. Zgodovina in sestav rimskega prava:

a) zgodovina in sestav rimskega zasebnega prava,

b) rimsko javno pravo,

c) papirologija,

č) stara orientalska prava (sumersko, asirsko-ba-
bilonsko, hetitsko).

5. Cerkveno pravo:

a) cerkveno pravo,

b) pravo v državi priznanih veroizpovedi.

6. Narodno gospodarstvo:

a) narodno gospodarstvo,

b) gospodarska zgodovina,

c) zgodovina gospodarskih doktrin.

7. Finančna veda:

a) finančna veda,

b) finančno pravo.

8. Gospodarska politika:

a) gospodarska politika,

b) socialna politika.

9. Državljansko pravo z mednarodnim zasebnim
pravom:

a) državljansko pravo (obči del in stvarno pra¬
vo, obveznostno pravo, rodbinsko, dedno in za¬
družno pravo (pravo rodbinskih zadrug),

b) mednarodno zasebno pravo,

c) agrarno in zadrugarsko pravo,
č) delavsko pravo (delovno pravo),

7

d) avtorsko pravo,

e) primerjalno zasebno pravo.

10. Civilni sodni postopek s stečajnim pravom:

a) civilni pravdni postopek,

b) stečajno pravo,

c) nepravdni postopek,
č) izvršilni postopek.

11. Kazensko pravo:

a) kazensko pravo,

b) kriminalna psihologija in psihiatrija,

c) mednarodno kazensko pravo,

č) kriminalna sociologija, politika in pedagogika.

12. Kazenski sodni postopek:

a) kazenski sodni postopek,

b) kriminalna tehnika.

13. Ustavno pravo in teorija o državi:

a) ustavno pravo kraljevine Jugoslavije,

b) teorija o državi,

c) primerjalno ustavno pravo.

14. Upravno pravo:

a) upravno pravo,

b) upravni postopek,

c) upravno sodstvo,

č) nauk o upravi in upravni politiki,

d) tiskovno pravo.

15. Mednarodno javno pravo z oboo in narodno diplo¬
matsko zgodovino:

a) mednarodno javno pravo,

b) obča diplomatska zgodovina,

c) narodna diplomatska zgodovina,
č) Zveza narodov,

d) pravo narodnih manjšin.

16. Trgovinsko pravo z meničnim:

a) trgovinsko pravo,

b) menično in čekovrto pravo,

c) pomorsko pravo,

8

č) pravo industrijske svojine,
d) zasebno zavarovanje.

17. Sodna medicina:

a) sodna medicina,

b) sodna psihiatrija.

Razen teh stolic obstoje še: na pravni fakulteti za¬
grebške univerze zasebno pravo tripartita;  na pravni
fakulteti beograjske univerze šerijatsko pravo;  na subo-
tiški pravni fakulteti etnopolitika;  te stolice obsegajo po
en predmet.

Do izenačitve zadružnega prava (prava rodbinskih
zadrug) spada na .pravni fakulteti v Zagrebu zadružno
pravo v okvir stolice upravnega prava.

Gl. čl. 95., 97. u. u.

III. Pouk in izpiti.

Člen 3.

Pouk na pravni fakulteti sestoji iz občega tečaja in
tečajev za doktorat. Poleg tega se lahko po odločbi fakul¬
tetnega sveta odpro tudi posebni tečaji na posameznih
institutih.

Člen 199. u. u.: Slušatelji smejo pripadati samo eni fakul¬
teti in morajo vpisati minimum ur po uredbi svoje fakultete;
poslušati pa smejo tudi predavanja na drugih fakultetah, toda
teh predavanj ne morejo niti vpisovati v svoje semestralne liste
niti jih potrjati. Izvzeti so samo primeri iz tretjega odstavka
člena 218. te uredba.

Člen 217., odst. 1., u. u.: Slušatelji, vpisani na eni fakul¬
teti, smejo obiskovati predavanja na drugi fakulteti, toda se
morajo radi tega javiti pri dotičnem predavatelju.

Člen 4.

Osebam izven univerze lahko pristojni predavatelj
prepove dostop k predavanjem, za delo v seminarjih in
institutih pa jim je v vsakem primeru potrebno dovo¬
ljenje pristojnega predavatelja.

9

Slušatelji, ki so dovršili osmi semester, smejo pri¬
sostvovati predavanjem in vajam v seminarjih četrtega
leta.

Gl. § 35., odst. 3., u. z. in el. 217., odst. 2., čl. 221., odst.
5., u. u.

Člen 5.

Predavanja trajajo v vsakem šolskem letu od 16. ok¬
tobra do 31. januarja in od 6. marca do 15. junija.

1. Obči tečaj.

A. Pouk.

Člen 6.

V občem tečaju traja pouk štiri leta.

Člen 7.

V občem tečaju se predavajo obvezno ti predmeti:

1. uvod v pravne vede,

2. obča sociologija,

3. zgodovina in sestav rimskega prava,

4. narodna pravna zgodovina in primerjalna pravna
zgodovina,

o. cerkveno pravo,

6. državljansko pravo,

7. kazensko pravo,

8. kazenski sodni postopek,

9. ustavno pravo in teorija o državi,

10. narodno gospodarstvo,

11. upravno pravo,

12. mednarodno javno pravo,

13. finančna veda,

14. gospodarska politika,

15. mednarodno zasebno pravo,

16. civilni pravdni postopek in stečajno pravo.

17. trgovinsko, menično in čekovno pravo,

18. pravna filozofija,

10

19. statistika,

20. sodna medicina.

Na pravni fakulteti univerze v Beogradu so tudi pre¬
davanja iz šerijatskega prava.

Zraven teh predavanj se po odločbi fakultetnega
sveta lahko uvedejo tudi predavanja iz drugih predme¬
tov, ki spadajo v sestav stolic.

Vsebino in obseg predavanj iz predmetov, ki se pre¬
davajo obvezno, kakor tudi način izvajanja pouka dolo¬
čijo nadrobneje fakultetni sveti. Sveti lahko uvedejo v
vsebino kakega predmeta popolnoma ali delno tudi gra¬
divo tistih predmetov iste stolice, ki se ne predavajo
obvezno.

Člen 8.

Da bi slušatelji pravnih fakultet mogli dovršiti svoj
študij v štirih letih, se ti predmeti razvrščajo po letih
takole:

I. leto:

1. uvod v pravne vede,

2. obča sociologija,

3. zgodovina in sestav rimskega prava,

4. narodna pravna zgodovina in primerjalna pravna
zgodovina,

5. cerkveno pravo.

II. leto:

1. državljansko pravo (obči del in stvarno pravo),

2. kazensko pravo,

3. kazenski sodni postopek,

4. ustavno pravo in teorija o državi,

5. narodno gospodarstvo,

6. sodna medicina.

III. leto:

1. državljansko pravo (obveznostno pravo),

2. upravno pravo,

I

11

3. mednarodno javno pravo,

4. finančna veda,

5. gospodarska politika,

6. statistika.

IV. leto:

I : v

1. državljansko pravo (rodbinsko, dedno in zadruž¬
no pravo),

2. mednarodno zasebno pravo,

3. civilni pravdni postopek in stečajno pravo,

4. trgovinsko in menično pravo,

5. pravna filozofija.

Na pravni fakulteti univerze v Beogradu spada v
četrto leto tudi šerijatsko pravo.

Zadnji odstavek čl. 2. se uporablja tudi tu.

Slušatelji vsakega leta morajo vpisati vse predmete,
ki se v tem letu obvezno predavajo.

V začetku vsakega semestra je treba slušateljem
objaviti, katere predmete in s koliko urami so zavezani
vpisati, katere predmete in ure pa lahko po svoji spre-
vidnosti vpišejo ali ne.

Gl. čl. 97., odst. 2., in 51. 216. u. u.

Člen 198. u. u.: Predavanja, ki jih je vpisal, sme slušatelj
zameniti z drugimi v prvih šestih tednih v semestru, mora pa
o tem obvestiti dekana in glavnega arhivarja, da se popravi
semestralni list.

Člen 9.

. Število ur za posamezne predmete občega tečaja ka¬
kor tudi za seminarje in za vaje določa in objavlja fakul¬
tetni svet ob koncu vsakega semestra za naslednji se¬
mester.

Skupno število ur mora znašati v vsakem semestru
najmanj šestnajst.

Gl. 61. 216. u. u.

Člen 10.

Za spopolnitev študij kakor tudi za uvajanje slušate¬
ljev v samostojno delo se ustanavljajo seminarji in insti-

12

tuti, ki imajo lahko tudi svoje strokovne knjižnice. Upo¬
rabljajo jih tako slušatelji občega tečaja kakor tudi slu¬
šatelji posebnih tečajev.

Slušatelji občega tečaja morajo delati vsak semester
vsaj v enem seminarju. V teku svojih študij je zavezan
delati vsak slušatelj vsaj v štirih različnih seminarjih.

Gl. čl. 221., 222., 223. u. u.

Člen 11.

Na pravnih fakultetah obstoje tile znanstveni zavodi:

J. Na pravni fakulteti v Beogradu:

a) Instituti:

1. institut za primerjalno pravo,

2. institut za sociologijo, gospodarstvo' in statistiko,

3. institut za kriminalistiko,

4. institut za mednarodne študije.

b) Seminarji za doktorande:

1. obči seminar za javno pravo,

2. obči seminar za zasebno pravo,

3. obči seminar za narodno gospodarstvo in finanč¬
no vedo,

4. obči seminar za sociologijo in pravno filozofijo,

5. obči seminar za kazensko pravo,

6. obči pravnozgodovinski seminar.

c) Seminarji:

1. seminar za uvod v pravne in družbene vede,

2. seminar za rimsko pravo,

3. seminar za narodno in primerjalno pravno zgo¬
dovino,

4. seminar za cerkveno pravo,

5. seminar za državljansko pravo (obči del in stvar¬
no pravo),

6. seminar za kazensko pravo,

7. seminar za kazenski sodni postopek.

8. seminar za ustavno pravo in teorijo o državi,

13

9. seminar za narodno gospodarstvo,

10. seminar za državljansko pravo (obveznostno),

11. seminar za upravno pravo,

12. seminar za mednarodno javno pravo,

13. seminar za finančno vedo,

14. seminar za gospodarsko politiko,

15. seminar za državljansko pravo (rodbinsko, dedno
in zadružno pravo),

16. seminar za mednarodno zasebno pravo,

17. seminar za civilni sodni postopek s stečajnim
pravom,

18. seminar za trgovinsko, menično, čekovno in po¬
morsko pravo,

19. seminar za šerijatsko pravo.

č) Knjižnica pravne fakultete.

11. Na pravni fakulteti v Subotici:

1. fakultetna knjižnica,

2. seminar za enciklopedijo in pravno filozofijo,

3. seminar za sociologijo in statistiko,

4. seminar za narodno pravno zgodovino,

5. seminar za zgodovino in sestav rimskega prava,

6. seminar za cerkveno pravo,

7. seminar za narodno gospodarstvo,

8. seminar za finančno vedo,

9. seminar za gospodarsko politiko,

10. seminar za državljansko pravo,

'11. seminar za mednarodno zasebno pravo,

12. seminar za civilni sodni postopek s stečajnim
p ravom,

13. seminar za kazensko pravo,

14. seminar za kazenski sodni postopek,

15. seminar za ustavno pravo in teorijo o državi,

16. seminar za upravno pravo,

17. seminar za mednarodno javno pravo,

18. seminar za narodno diplomatsko zgodovino,

19. seminar za trgovinsko pravo z meničnim,

14

20. seminar za sodno medicino,

21. seminar za etnopolitiko.

III. Na pravni fakulteti v Zagrebu:

a) Instituti:

1. kriminalni institut,

2. institut za primerjalno pravo,

3. sociološki institut,

4. institut za civilno procesno pravo,

5. institut za upravo,

6. institut za narodno pravno zgodovino,

7. institut za proučevanje mednarodnih odnošajev.

b) Seminarji:

1. seminar za enciklopedijo in pravno filozofijo,

2. seminar za sociologijo in statistiko,

3. seminar za narodno pravno zgodovino z ozirom
na zgodovino slovanskih prav,

4. seminar za zgodovino in sestav rimskega prava,

5. seminar za cerkveno pravo,

6. seminar za narodno gospodarstvo,

7. seminar za finančno vedo,

8. seminar za gospodarsko politiko,

9. trije vzporedni seminarji za državljansko pravo
z mednarodnim zasebnim pravom,

10. seminar za civilni sodni postopek s stečajnim
pravom,

11. seminar za kazensko pravo,

12. seminar za kazenski sodni postopek,

13. seminar za ustavno pravo in teorijo o državi,

14. seminar za upravno pravo,

15. seminar za mednarodno javno pravo z občo in
narodno diplomatsko zgodovino,

16. seminar za trgovinsko pravo z meničnim,

17. seminar za sodno medicino,

18. seminar za zasebno pravo tripartita.

c) Fakultetna knjižnica.

15

IV. Na pravni fakulteti v Ljubljani:

1. knjižnica pravne fakultete,

2. seminar za rimsko pravo in papirologijo,

3. seminar za prava Starega vzhoda: sumersko, asir-
sko-babilonsko in hetitsko pravo (klinopisna prava),

4. seminar za cerkveno pravo,

0. seminar za narodno pravno zgodovino,

6. seminar za državljansko pravo,

7. seminar za mednarodno zasebno pravo,

8. seminar za kazensko pravo,

9. seminar za kriminologijo s posebnim ozirom na
kazenskopravne pomožne vede,

10. seminar za civilno procesno in stečajno pravo,

11. seminar za prometno (trgovinsko, menično, če¬
kovno, pomorsko, zavarovalno in zračno) pravo,

12. seminar za ustavno pravo,

13. seminar za upravno pravo,

14. seminar za pravno filozofijo,

15. splošni narodnogospodarski seminar,

16. seminar za gospodarsko politiko,

17. seminar za finančno vedo s pozitivnim finančnim
pravom,

18. seminar za sociologijo,

19. institut za mednarodno javno pravo.

Novi seminarji in učni ter znanstveni zavodi se mo¬
rejo ustanavljati na način, določen v obči univerzitetni
uredbi.

01. čl. 221., 222., 223. u. u.

Člen 12.

Knjižnica pravne fakultete obstoji za potrebe vseh
predavateljev in slušateljev. Knjižnico upravlja upravnik
in posebni odbor. Ta odbor in upravnika knjižnice voli
svet pravne fakultete ob kpncu vsakega šolskega leta.
Pravilnik za delo v knjižnici predpisuje svet pravne
fakultete, odobruje ga pa univerzitetni senat.

16

B. Izpiti.

Splošne določbe.

Člen 13.

Izpiti v občem tečaju so diplomski.

Gl. § 38. u. z. in el. 224., odst. 1., u. u.

Člen 14.

Pravico opravljati izpit na določeni fakulteti imajo
slušatelji, ki so bili na tej fakulteti vpisani kot redni
slušatelji vsaj dva semestra, če sicer spolnjujejo izpitne
pogoje, predpisane s to uredbo.

Gl. 51. 226., odst. 1., u. u.

Člen 15.

Kandidat se lahko prijavi za izpite, ki ustrezajo po¬
uku določenega leta, šele potem, ko vpiše in potrdi se¬
mestre tega leta z vsemi predmeti, ki se v tem letu
obvezno predavajo.

Člen 16.

Diplomski izpiti so ustni.

Člen 17.

Diplomski izpiti se smejo ponavljati vsega skupaj
trikrat, in sicer tretjič s posebno odobritvijo fakultet¬
nega sveta.

Gl. 51. 226., odst. 3., u. u.

Člen 18.

Kandidat, ki je padel pri izpitu, sme ponavljati ta
izpit samo na isti fakulteti in ne prej ko v naslednjem
izpitnem roku.

Člen 19.

Diplomskih izpitov je vsega skupaj osem in se
opravljajo po skupinah ob koncu ustreznega leta.

Izpitne skupine so tele:

17

Prvo leto:

prva skupina:

1. uvod v pravne in družbene vede in

2. zgodovina in sestav rimskega prava;
druga skupina:

1. narodna in primerjalna pravna zgodovina in

2. cerkveno pravo (brez zakonskega prava).

Drugo leto:

prva skupina:

1. kazensko pravo in

2. kazenski sodni postopek;
druga skupina:

1. ustavno pravo in teorija o državi in

2. narodno gospodarstvo.

Tretje leto:

prva skupina:

1. upravno pravo in

2. mednarodno javno pravo;
druga skupina:

1. finančna veda in

2. gospodarska politika.

Četrto leto:

prva skupina:

1. državljansko pravo (obči del, stvarno, obvez¬
nost no, rodbinsko, dedno in zadružno pravo) in

2. mednarodno zasebno pravo;
druga skupina:

1. civilni pravdni postopek s stečajnim pravom in

2. trgovinsko, menično in čekovno pravo.

Uvod v pravne vede in obča sociologija se izprašujeta
pri diplomskem izpitu kot uvod v pravne in družbene
vede.

Tisti slušatelji na pravni fakulteti univerze v Beo¬
gradu, ki so dovršili šerijatsko gimnazijo v Sarajevu,

2

18

šerijatsko-sodniško šolo v Sarajevu in veliko medreso
kralja Aleksandra v Skoplju, morajo napraviti izpit iz.
šerijatskoga prava. Šerijatsko pravo spada kot izpitni
predmet v drugo izpitno skupino četrtega leta.

Zadnji odstavek člena 2. se uporablja tudi tu.

Člen 20.

Slušatelji, ki to želijo, lahko opravljajo izpite iz
predmetov, katere so vpisovali in poslušali, ki pa ne
spadajo v sestav izpitnih skupin. Ti izpiti se opravljajo
pred komisijo, ki jo določi fakultetni svet. 0 teh izpitih
izda fakultetni svet kandidatu potrdilo, ki ga podpišeta
dekan in izpitna komisija.

Člen 21.

Vsako leto se opravlja najprej izpit iz prve skupine
in nato izpit iz druge skupine.

Vendar sme kandidat, ki ne uspe pri ustnem izpitu
prve skupine, v istem roku opravljati izpit iz druge sku¬
pine.

Člen 22.

Izpiti se opravljajo javno. Javnost se sme omejiti
samo v primeru nereda in oviranja izpraševanja.

Čl. 224., iz odst. 1., u. u.: Vsi ustni izpiti so javni, toda
predsednik komisije sme pozvati osebe, ki bi izpit kakor koli
motiki, ali iz drugih tehtnih vzrokov, naj odidejo.

Člen 23.

Izpit se opravlja pred komisijo najmanj dveh pre¬
davateljev, ki ju določa fakultetni svet. Izpraševanje po¬
sameznega kandidata iz vsakega predmeta traja najmanj
petnajst minut.

Če je število kandidatov veliko, fakultetni svet lahko
dovoli, da vsak član opravi izpite iz svojih predmetov
ločeno od ostalih članov komisije.

Gl. § 18., odst. 1., u. z. in čl. 103., odst. 1., u. u.

19

Izpitni roki m prijavljanje k izpitom.

Člen 24.

Za opravljanje diplomskih izpitov na pravni fakul¬
teti so trije izpitni roki, in to: junijski, oktobrski in fe¬
bruarski.

1. Junijski izpitni rok traja od 15. do 30. junija. Če
je veliko število kandidatov, se smejo izpiti v junijskem
roku pričeti tudi prej, toda ne pred 20. majem.

2. Oktobrski izpitni rok traja od 1. do 15. oktobra,
zaradi velikega števila kandidatov pa se sme po odločbi
fakultetnega sveta podaljšati največ do 31. oktobra.

3. Februarski izpitni rok traja od 1. do 15. febru¬
arja, zaradi velikega števila kandidatov pa se smejo iz¬
piti v tem roku začeti tudi prej, toda ne pred 20. ja¬
nuarjem.

Med šolskimi počitnicami ne more biti nikakih iz¬
pitov.

Gl. čl. 224., odst. 2., u. u.

Člen 25.

Diplomski izpiti so: redni, ko kandidat prvič oprav¬
lja izpit; ponovni, če kandidat drugič, tretjič ali četrtič
opravlja izpit, in naknadni, če je prišel kandidat k izpitu,
pri katerem je v kakem prejšnjem roku odstopil.

Člen 26.

Kandidati vlagajo prijave za opravljanje diplomskih
izpitov na dekanatu. V delovodni protokol že vpisana
prijava se ne more umakniti, sme se pa na kandidatovo
prošnjo, izrečeno najkasneje tri dni pred začetkom izpit¬
nega roka, prenesti na prihodnji izpitni rok. Rok za
vložitev prijav določa dekan fakultete.

Gl. čl. 225. u. u.

Člen 27.

Fakultetni svet določa za vsak izpitni rok, kdaj se
mora kateri izpit opraviti.

v

20

Poimenski razpored za opravljanje izpitov določa
dekan po abecednem redu rodbinskih imen kandidatov.

Člen 28.

Objavljeni razpored za opravljanje izpitov se ne sme
spremeniti, razen če kandidat zboli.

Kandidati ne morejo spreminjati razporeda z med¬
sebojnim dogovorom.

Člen 29.

Kandidatu, ki predloži zdravniško potrdilo, s kate¬
rim dokazuje, da mu bolezen preprečuje udeležbo pri
določenem izpitu, se mora odrediti v istem izpitnem
roku drug dan za opravljanje tega izpita.

Potrdilo o kandidatovi bolezni mora biti izdano po
univerzitetnem zdravniku, ali državnem šolskem zdrav¬
niku, ali okrajnem sanitetnem referentu, ali javni bol¬
nišnici, če se kandidat zdravi v bolnišnici.

Člen 30.

Kandidat, ki določenega dne ne pride k izpitu, ali
ki med izpitom, toda pred ugotovitvijo izpitne komisije,
da je dovolj izprašan, izjavi, da od izpita odstopa, sme
opravljati izpit kot naknadni v prihodnjem roku (čl 25.):

Ocenjevanje.

Člen 31.

Ocenjevanje kandidatov pri diplomskih izpitih se
vrši za vsak predmet posebej s celimi števili od 1 do 10.

Ocene izpod Šest (0) označujejo slab uspeh; šest (6)
in sedem (7) dober uspeh; osem (8) in devet (9) prav
dober uspeh ter deset (10) odličen uspeh.

Za ocenjevanje tvori vsaka izpitna skupina celoto.

Kandidat je napravil izpit, če je dobil iz vsakega
predmeta skupine najmanj oceno šest.

21

Kandidat, ki je dobil iz enega predmeta skupine
oceno manj ko šest, mora ponoviti izpit iz vseh pred¬
metov skupine.

Gl. čl. 226., odst. 2., u. u.

Člen 32.

Izid izpita se ugotavlja z zapisnikom. Ocene se vpi¬
sujejo z besedami in s številko.

Člen 33.

Izpitna komisija pošlje dekanatu po končanem iz¬
pitu vse izpitne zapisnike. Dekanat mora vpisati izide
izpitov v indekse (vpisnice), z navedbo datuma oprav-
ljenja.

Člen 34.

V dekanatu fakultete se vodi pregled vseh diplom¬
skih izpitov. Vsak kandidat ima svoj ovoj, v katerem
morajo biti poleg vpisnih in semestralnih listov tudi vse
izpitne prijavnice z izpitnimi izidi.

Člen 35.

Izid izpita sporoča kandidatom komisija ustno aii
dekanat z uradnim obvestilom.

V primeru neuspeha se sporoča samo, da kandidat
izpita ni napravil.

C. Diploma.

Člen 36.

Kandidatu, ki je napravil vše s to uredbo predpisane
diplomske izpite, se mora izdati na njegovo zahtevo di¬
ploma, ki jo podpišeta rektor univerze in dekan pravne
fakultete. Hkrati z diplomo mora dekanat izdati kandi¬
datu potrdilo o ocenah iz posameznih skupin in pred¬
metov. Diploma služi kandidatu kot dokazilo, da je z
uspehom dovršil študij na pravni fakulteti.

22

Stroške za izdajo diplome plača kandidat sam. Na
njegovo zahtevo mu mora izdati fakultetni tajnik poleg
izvirnika še tri prepise diplome.

Oblika diplome je takšna:

KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
Univerza (grb)  v .

Diploma o dovršeni pravni fakulteti.

Rektor univerze in dekan pravne fakultete v .

.j. potrjujeta s pečatom univerze in s svo¬
jima podpisoma, da je

gosp. . ., rojen. v

., dovršil. redni študij na pravni

fakulteti in dne . dokončal. z

uspehom opravljanje diplomskih izpitov, predpisanih za
dosego diplome o dovršeni pravni fakulteti.

Na tej podstavi se izdaje gosp..

.ta

diploma o dovršeni pravni fakulteti,

da more uživati vse pravice, ki so nanjo vezane.

V .. 19 . leta, št.

Dekan pravne fakultete Rektor univerze

(M. P.)

Svojeročni podpis lastnika diplome

Na diplomi, katero izda pravna fakulteta v Subotici,
stoji pod grbom še tudi »Pravna fakulteta v Subotici«.
Izdajata in podpisujeta jo dekan in prodekan te fakul¬
tete.

2. Tečaji za doktorat.

A. Pouk.

Člen 37.

Posebni tečaji se uvajajo za redne slušatelje, kateri
so napravili vse diplomske izpite, in so namenjeni pri¬
pravi za doktorat prava.

23

Gl. § 38. u. z. in čl. 224., odst. 1., čl. 228., odst. 1., u. u.
Čl. 228., odet. 2., u. u.: Na osnovi diplome s tujih univerz
se sme opravljati doktorski izpit šele, ee se ta diploma nostri-
ficira in ko spolni kandidat ostale pogoje, ki jih predpisujejo
ta uredba in fakultetne uredbe.

Člen 38.

Pouk v posebnih tečajih traja eno leto.

Člen 39.

Posebni tečaji se delijo napet skupin. Te skupine so:

1. pravnozgodovinska,

2. zasebnopravna,

3. kazenskopravna,

4. javnopravna,

5. gospodarsko-finančna.

Slušatelji, ki se pripravljajo za doktorske izpite, si
lahko prosto izbirajo te skupine.

Člen 40.

V sestav posameznih skupin spadajo sledeči pred¬
meti :

I. Pravnozgodovinska skupina:

1. narodna pravna zgodovina,

2. primerjalna pravna zgodovina,

3. zgodovina in sestav rimskega prava,

4. cerkveno pravo,

5. sociologija,

6. pravna filozofija,

7. po kandidatovi izbiri: teorija o državi ali držav¬
ljansko pravo ali kazensko pravo.

II. Zasebnopravna skupina-.

1. državljansko pravo,

2. trgovinsko, menično in čekovno pravo,

3. rimsko zasebno pravo (stvarno in obveznostno),

4. pravna filozofija,

24

5.  mednarodno zasebno pravo, ali pomorsko pravo,
ali šerijatsko pravo (v Beogradu), ali zasebno pravo tri-
partita (v Zagrebu),

■ 6. civilni sodni postopek s stečajnim pravom,

7. po kandidatovi izbiri: narodno gospodarstvo ali
up favno pravo ali kazensko pravo.

III.  Kazenskopravna skupina:

1. kazensko pravo s kriminalno politiko,

2. kazenski sodni postopek,

3 sodna medicina,

4. kriminalna psihologija in psihiatrija,

5. pravna filozofija,

6. kriminalna tehnika,

7. po kandidatovi izbiri: teorija o državi, ali ustavno
pravo, ali sociologija, ali primerjalna pravna zgodovina,
ali upravno pravo.

IV.  Javnopravna skupina:

1.  ustavno pravo in teorija o državi,

,2. upravno pravo,

3. 'mednarodno javno pravo,

4. diplomatska zgodovina,

5. sociologija,

6. pravna filozofija,

7. po kandidatovi izbiri: narodno gospodarstvo, ali
finančna veda, ali državljansko pravo.

V.  Gospodarsko-finančna skupina:

1. narodno gospodarstvo in zgodovina gospodarskih
doktrin,

2. gospodarska in socialna politika,

3. finančna veda,

4. sociologija,

5. statistika,

6. gospodarska zgodovina,

7. po kandidatovi izbiri: mednarodno javno pravo,
ali upravno pravo, ali trgovinsko in menično pravo.

25

Člen 41.

Posebne tečaje, število ur za vsakega od njih kakor
tudi seminarje in vaje določa fakultetni svet ob koncu
vsakega leta za prihodnje leto.

V enem šolskem letu morata biti po možnosti naj¬
manj dva posebna tečaja v vsaki skupini.*

B. Izpiti.

Člen 42.

Doktorski izpit sestoji iz dveh delov: a) ustnega iz¬
pita in b) izdelave in obrambe disertacije (pismenega
izpita). Oba dela izpita se morata opravljati na isti fa¬
kulteti, in to na oni, kjer je kandidat poslušal posebne
tečaje.

Čl. 228., odet. 3., u. u.: Doktorski izpit je sestavljen iz dveh
delov: ustnega in pismenega (disertacije). Doktorskemu izpitu
predseduje dekan.

Gl. čl. 233., odst. 1., u. u.

Ustni izpit.

Člen 43.

Ustni izpit je pred obrambo disertacije.

Člen 44.

Za opravljanje ustnega izpita se lahko prijavijo tisti
slušatelji, ki so po dovršeni pravni fakulteti poslušali
v teku vsaj dveh semestrov posebne tečaje (člen 41.)
ene od petih skupin in v seminarjih te skupine izdelali
dve ugodno ocenjeni pismeni deli.

Člen 45.

Ustni izpit se lahko opravlja v dobi univerzitetnega
šolskega dela (§ 36. zakona o univerzah).

Gl. čl. 224., odst. 3., u. u.

* V izvirniku vsekakor napačno: »godinic.

26

Člen 46.

Prijava za izpit se vloži na dekanatu fakultete, ki
jo predloži fakultetnemu svetu za določitev izpitne ko¬
misije.

Prijavi je treba priložiti diplomo o dovršeni pravni
fakulteti, vpisnico občega tečaja, vpisnioo posebnega te¬
čaja in predavateljevo potrdilo o tem, da je kandidat
izdelal dve ugodno ocenjeni deli.

Gl. Čl. 229. u. u.

Člen 47.

Ustni izpiti se opravljajo iz predmetov skupine, za
katero se je kandidat prijavil, kakor tudi iz posebnih
tečajev, katere je kandidat moral vpisati.

Gl. čl. 230. u. u.

Člen 48.

Vsi predmeti posamezne skupine tvorijo eno izpitno
celoto. Vsi izpiti iz predmetov ene skupine se oprav¬
ljajo isti dan.

Člen 49.

Ustni izpit se opravlja javno (člen 22.) pred komi¬
sijo predavateljev, ki jo določi fakultetni svet.

Kandidat je napravil izpit, če vsi člani izpitne ko¬
misije soglašajo, da je kandidat pokazal, da je globlje
in nadrobneje proučil vse izpitne predmete.

Na tem izpitu se ocenjuje z: »ni napravil«, »napra¬
vil« in »napravil z odliko«.

Člen 50.

Ce kandidat med izpraševanjem odstopi od izpita,
se smatra, da izpita ni napravil.

Člen 51.

Ob neuspehu se sme izpit ponoviti samo dvakrat,
in sicer prvič ne prej ko čez šest mesecev, drugič pa
ne prej ko čez leto dni.

Gl. čl. 233., odst. 2. in 3., u. u.

27

Izdelava in obramba disertacije
(doktorskega dela).

Člen 52.

Predmet doktorskega dela izbere kandidat spora¬
zumno s predavateljem, in to samo iz tistih ved, ki po
svoji naravi spadajo v skupino, iz katere opravlja ustni
izpit. Predavatelj potrjuje naslov doktorskega dela, ka¬
teri se predloži dekanatu in vpiše v poseben register
doktorskih del.

Naslov doktorskega dela se sme spremeniti po spo¬
razumu s predavateljem.

Člen 231. u. u.: Ko opravi kandidat ustni izpit, mora še
disertacijo braniti. Disertacija se mora izročiti najkasneje v letu
dni po ustnem izpitu.

Predmet disertacije izbere kandidat vselej v sporazumu s
profesorji. Disertacija mora dokazati, da razpolaga kandidat z
znanstveno metodo in da je sposoben delati v znanosti samo¬
stojno.

Disertacija se sme predložiti tudi pred opravljenim ustnim
izpitom. Izročiti se mora v petih izvodih, pisanih na stroju.
Dekan predloži disertacijo fakultetnemu svetu, ki določi dva
poročevalca, od katerih mora biti eden profesor, drugi pa sme
biti univerzitetni docent, izjemoma pa profesor druge fakultete.

0 disertaciji odloča komisija, sestavljena iz dekana in po¬
ročevalcev. Fakultetni svet sme za vsak posamezni primer šte¬
vilo članov komisije zvišati.

Člen 53.

Kandidat predloži svoje doktorsko delo dekanatu
natipkano v petih primerkih. Doktorskemu delu mora
priložiti svoj kratek življenjepis. Dekan predloži dok¬
torsko delo fakultetnemu svetu. Svet odredi najmanj
dva strokovna predavatelja za referente, ki pod pred¬
sedstvom dekana sestavljajo komisijo za ocenitev dok¬
torskega dela.

Gl. čl. 231. u. u. pri čl. 52.

Člen 54.

Če komisija v roku, ki ga določi fakultetni svet,
spozna, da je predloženo doktorsko delo dobro, pozove

28

dekan kandidata, če je že opravil ustni doktorski izpit,
naj določenega dne brani pred komisijo svoje doktorsko
delo. Pri obrambi doktorskega dela stavi lahko vsak
član fakultetnega sveta kandidatu vprašanja, ki so v
zvezi z njegovim delom.

Če komisija spozna, da predloženo delo ni dobro, ga
mora vrniti kandidatu v popravo ali dopolnitev. Če ko¬
misija potem znova spozna, da popravljeno delo ni do¬
bro, se to ne sme več predložiti.

Člen 232., odst. 1., u. u.: Če sprejme komisija disertacijo
in je kandidat opravil ustni doktorski izpit, se kandidat pozove,
da brani določenega dne disertacijo, dekan pa mu izda dovolitev
za natisk (imprimatur). Ob tej priložnosti se smejo zastavljati
vprašanja v zvezi z disertacijo, da more kandidat dokazati, da
obvladuje snov popolnoma.

Člen 55.

Po predloženi razpravi in po načinu njene obrambe
odloča komisija, ali je napravil kandidat ta izpit. Če
komisija soglasno spozna, da ga je napravil, sklepa lahko
še tudi o tem, ali ga je napravil z odliko. Izid izpita
sporoči komisija kandidatu takoj.

Kandidat, ki pismenega izpita ne bi napravil, mora
napraviti novo doktorsko delo o drugem vprašanju.

Ta izpit se sme ponoviti največ dvakrat.

Gl. čl. 232., odst. 2., čl. 233., odst 3., u. u.

Člen 56.

Ohranjeno doktorsko delo se mora natisniti v obliki
osmerke. Na njegovem naslovnem listu mora stati naziv
univerze, pod tem »Pravna fakultetac, zatem naslov
doktorskega dela in ime kandidata, pod tem pa datum
obrambe in imena predsednika in članov izpitne ko¬
misije.

Dovolitev za tiskanje daje dekan.

Kandidat mora izročiti dekanatu sto primerkov svo¬
jega tiskanega doktorskega dela.

Gl. čl. 232., odst. 1. (pri čl. 54.), odst. 2., 3. in 4., u. u.

29

C. Promocija.

Člen 57.

Kandidatu, ki je napravil oba dela doktorskega iz¬
pita, natisnil doktorsko delo in ga sto primerkov izročil
dekanatu, se izda po položeni prisegi doktorska diplo¬
ma, sestavljena in natisnjena v narodnem ali latinskem
jeziku.

Gl. čl. 232. in 234. u. u.

Člen 58.

Prisega se polaga ustno in pismeno pred rektorjem,
dekanom in določenim promotorjem, po predpisih po¬
sameznih univerz, neposredno pred izročitvijo diplome.

Gl. 51. 234. u. u.

Člen 59.

Doktorska diploma se vroči kandidatu javno.

Promotor, katerega določi fakultetni svet, proglasi
kandidata za doktorja prava, ga zapriseže in mu vroči
diplomo.

Promocija in vročitev diplome se opravljata po obi¬
čaju, veljavnem za promocijo na univerzi.

Gl. čl. 234. u. u.

Iz čl. 234., zadnji stavek: Imena oseb, ki so prejele od
univerze doktorsko diplomo, se vpišejo v posebno knjigo, ki se
hrani v univerzitetni pisarni in v katero se svojeročno vpiše
oseba, ki je proglašena za doktorja.

Člen 60.

Kandidat lahko zahteva, da mu dekanat izda pet
prepisov diplome; stroške za tisk teh prepisov kakor
tudi stroške za izdajo diplome plača kandidat sam.

Gl. čl. 234. u. u.

Člen 61...

Oblika in vsebina diplome doktorja prava sta sle¬
deči:

30

KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
Univerza  (grb) v .. . .

Rektor univerze in dekan pravne fakultete v .

. potrjujeta s pečatom univerze in s svo¬
jima podpisoma, da je

gosp. .. rojen . v

. .po dovršeni pravni fakulteti

. napravil . dne .

ustni doktorski izpit iz . skupine

ved, dne ... pa obranil .

svoje doktorsko delo » . « in s tem

spolnil. vse zakonite pogoje za dosego diplome dok¬

torja prava.

Na tej podstavi se izdaje gosp. ta

diploma doktorja prava,

da more uživati vse pravice, ki so nanjo vezane.

V . . ., 19.. leta, št.

Dekan pravne fakultete Rektor univerze

(M. P.)

Svojeročni podpis lastnika. diplome

Diplome doktorja prava, ki jih izda pravna fakul¬
teta v Subotici, podpisujeta rektor univerze v Beogradu
in dekan te fakultete. Na tej diplomi stoji pod grbom:
»Pravna fakulteta v Subotici«.

Gl. čl. 234. u. u.

Člen 235. u. u.: Doktorski naslov se izgubi: 1. z izgubo
častnih pravic po sodni razsodbi (§ 47., točka 2., kazenskega
zakonika); 2. če se ugotovi po doktoratu, da predložena diserta¬
cija ni samostojno kandidatovo delo in če to sklene pristojno
fakultetno oblastvo po predpisih tega člena uredbe.

Izguba doktorskega naslova se vpiše v doktorsko knjigo in
se objavi na univerzitetni deski.

V primeru pod 1. se lahko vrne doktorski naslov po pred¬
pisih § 50. kazenskega zakonika s teni, da izroči pristojna uni¬
verza novo diplomo. To se zaznami v doktorski knjigi.

31

Če izvrši doktor v svojih znanstvenih delih navaden pla¬
giat ali očitno zlorablja znanost iz koristoljubja, sme univerzi¬
tetni senat tiste univerze, ki mu je dala doktorat, na predlog
pristojnega univerzitetnega sveta po pismenem referatu dveh
strokovnih profesorjev skleniti z večino glasov vseh članov, da
se priobči tej osebi po upravnem oblastvu na zapisnik, da se bo
njeno ime iz doktorske knjige črtalo, in ji priobči hkrati raz¬
loge, zakaj se bo to ukrenilo. Hkrati jo je obvestiti, da se izvrši
sklep v mesecu dni po tem obvestilu in da ji je na izvolji, v
tem roku pismeno obrazložiti svoj zagovor. Če vloži svoj zago¬
vor, odloči stvar dokončno univerzitetni senat in jo obvesti o
svoji odločbi. Črtanje imena iz doktorske knjige se objavi na
univerzitetni deski in se priobči vsem univerzam v kraljevini.

IV. Slušatelji.

Člen 62.

Slušatelji pravne fakultete so lahko redni ali izredni.

Člen 63.

Za redne slušatelje se smejo vpisati samo tiste
osebe, ki so napravile višji tečajni izpit (zrelostni izpit)
v srednjih šolah, v katerih se poučuje latinščina.

§ 32., odst. 2., u. z.: Spričevalo o zrelostnem izpitu ome¬
njenih srednjih šol se ne more nadomestiti s kakim drugim
spričevalom.

Gl. čl. 190. u. u.

Člen 64.

Tiste osebe, ki so napravile zrelostni izpit na real¬
kah ali gimnazijah, kjer se ne poučujeta latinščina in
filozofska propedevtika, se smejo vpisati za redne slu¬
šatelje šele potem, ko napravijo dopolnilni izpit iz la¬
tinskega jezika in filozofske propedevtike.

Gl. § 32. u. z.

Člen 191. u. u.: Glede na vrsto zrelostnega izpita in na
značaj fakultetnega pouka se predpiše s fakultetnimi uredbami,
kakšno tako zrelostno spričevalo se zahteva na posameznih fa¬
kultetah, dalje, ali so za sprejem na posamezne fakultete potreb¬
ni dopolnilni izpiti in, če so potrebni, kateri so in kako se
opravljajo; ti dopolnilni izpiti se smejo opravljati na gimna¬
zijah, realnih gimnazijah, realkah in na fakultetah; ocene, kje

32

je opravljati dopolnilni izpit, izdajo fakultetni sveti najkasneje
do konca meseca oktobra oziroma marca, drugače se semestri
ne štejejo.

Tem dopolnilnim izpitom se odredi rok s fakultetnimi
uredbami.

Člen 65.

Učenci z dovršeno šerijatsko sodniško šolo se smejo
vpisati za redne učence pravnih fakultet, če prej na¬
pravijo dopolnilne izpite iz latinskega jezika, narodnega
jezika, narodne zgodovine in filozofske propedevtike.

Ti dopolnilni izpiti se opravljajo na gimnazijah, filo¬
zofskih fakultetah in pravnih fakultetah. Učenec, ki jih
želi opraviti radi vpisa na pravno' fakulteto, se mora
obrniti na fakultetni svet, ki odloči, kje je treba opraviti
vsak izpit.

Gl. § 50., odst. 3., u. z., čl. 191. (pri čl. 64.) in čl. 263.,
odst. 3., u. u.

Člen 66.

Jugoslovanski državljani, ki so napravili zrelostni
izpit v inozemstvu, se lahko vpišejo za redne slušatelje
pravne fakultete, ko priskrbe mnenje glavnega prosvet¬
nega sveta, da ta zrelostni izpit ustreza zrelostnemu iz¬
pitu na naših srednjih šolah, v katerih se poučuje la¬
tinščina.

Če glavni prosvetni svet spozna, da so potrebni
dopolnilni izpiti, se smejo take osebe vpisati za redne
slušatelje, ko napravijo na državni srednji šoli te dopol¬
nilne izpite.

Člen 193. u. u.: Slušatelji, ki predlože spričevalo o oprav¬
ljenem zrelostnem izpitu na gimnazijah, realnih gimnazijah ali
realkah zunaj kraljevine, kakor tudi slušatelji, ki so prej štu¬
dirali na inozemskih univerzah in visokih šolah in imajo spri¬
čevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, se smejo vpisati po
odobritvi fakultetnega sveta, ki mora predloženo spričevalo o
zrelostnem izpitu predhodno preskusiti in nato odločiti, ali
sprejme prijavljenega slušatelja in ali mu prizna vse ali samo
posamezne semestre prejšnjega študija in izpite, pri čemer upo¬
števa vzajemnost (reciprociteio).

Ob sporu odloči definitivno o vrednosti spričevala minister
za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.

33

Člen 67.

Tujci, ki so napravili zrelostni izpit na kaki srednji
šoli v inozemstvu, se smejo vpisati za redne slušatelje
po odločbi fakultetnega sveta.

Če ni zanesljivo znano, ali tak zrelostni izpit v
glavnem ustreza zrelostnemu izpitu jugoslovanskih sred
njih šol, mora fakultetni svet napotiti prosilca, naj pri¬
skrbi o tem mnenje glavnega prosvetnega sveta ali pa
mora dekanat sam zahtevati to mnenje.

Gl. čl. 193. u. u. pri 61. 66.

Člen 68.

Za izredne slušatelje se lahko vpišejo tiste osebe,
ki so dovršile kako strokovno srednjo šolo- ali šest raz¬
redov kake srednje šole.

Predpisi o vpisovanju in o potrjanju semestrov ve¬
ljajo tudi za izredne slušatelje.

Izredni slušatelji smejo poslušati predavanja za red¬
ne slušatelje in doktorande, ne smejo pa opravljati iz¬
pitov in tudi ne udeleževati se natečajev.

Izpite smejo opravljati na posebnih tečajih posamez¬
nih institutov. 0 njihovem delu na fakulteti jim po kolok¬
viju posamezni predavatelji lahko izdajajo potrdila.

Gl. § 33. u. z. in čl. 192., odst. 1., u. u.

Čl. 192., odst. 2., u. u.: Tistim izrednim slušateljem, ki
pozneje spolnijo pogoje za redne slušatelje, se ne smejo v no¬
benem primeru in na nobeni fakulteti šteti semestri izrednega
študija v semestre rednega študija.

Člen 69.

V prvi semester se vpisujejo slušatelji na dekanatu
fakultete od 25. septembra do 5. oktobra.

Za vpis je treba predložiti:

a) dva čitljivo izpolnjena vpisna lista, vsakega s fo¬
tografijo kandidata,

b) izvirno spričevalo o napravljenem višjem tečaj¬
nem izpitu (zrelostnem izpitu),

c) krstni list (rojstni list) in

8

84

č) neizpolnjene obrazce vpisnice (indeksa) in dija¬
škega lista (legitimacije), opremljene s kandida¬
tovo fotografijo.

Čl. 194. (brez zadnjega odstavka) u. u.: Svojstvo univerzi¬
tetnega slušatelja se pridobi z vpisom (imatrikulacijo) v glavno
knjigo slušateljev, ki jo vodi rektoratska pisarna.

Slušatelji, ki stopajo prvikrat na univerzo, se vpisujejo pri
fakultetnih dekanatih, in to od dne 25. septembra do dna
5. oktobra in od dne 1. do dne 5. marca. Kandidati morajo ob
vpisu predložiti čitljivo izpolnjen vpisni list v duplikatu,, rojstni
(in krstni) list, spričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, foto¬
grafijo v štirih izvodih in neizpolnjena formularja indeksa in
dijaškega lista (legitimacije). En izvod vpisnega lista, rojstni
(in krstni) list in spričevalo o zrelostnem izpitu ostanejo v deka-
natskem arhivu, drugi izvod vpisnega lista se izroči rektoratu
za vpis v imatrikulaeijeko knjigo, indeks in dijaški list pa se
izročita potrjena slušateljem.

0 podaljšanju označenih vpisnih rokov odloča univerzitetna
uprava.

Poslednji dan vpisovanja se zaključi ob šestih zvečer glav¬
na knjiga s podpisoma dekana in fakultetnega tajnika in s fakul¬
tetnim pečatom.

Naknadni vpis sme dovoliti uprava slušateljem, ki se pri¬
javijo do vštetega dne 20. novembra in do vštetega dne 20. aprila.
Poleg imena naknadno vpisanih slušateljev je postaviti v pri¬
pombi vselej številko odločbe univerzitetne uprave, s katero se
je dovolil naknadni vpis.

Člen 195. u. u.: Vsak slušatelj mora ob pričetku vsakega
semestra, in to od dne 1. do dne 10. oktobra in od dnei 1. do dne
10. marca izpolniti v dvojniku semestralni prijavni list in ga
predložiti hkrati z indeksom in dijaškim listom dekanatu svoje
fakultete. Dekanat vpiše, če vpisu nič ne nasprotuje, prijavni
list v vložni zapisnik, dvojnik prijavnega lista pa pošlje pod
isto številko vložnega zapisnika rektoratu.

Izjemoma, in sicer na izrečno prošnjo smejo fakultetni sveti
odobriti tudi naknadno prijavo, toda tudi to najdalj deset dni
po pričetku predavanj. Semestralnih prijav po tem roku ni upo¬
števati.

Po dovršeni prijavi je vsak slušatelj dolžen vpisati v in¬
deks predavanja, ki jih želi poslušati, in vaje, ki se jih hoče
udeleževati; število tedenskih ur za predavanja in vaje ne sme
biti manjše od predpisanega minimuma.

Ob začetku vsakega semestra mora vsak slušatelj v roku.
ki ga odredi dekan fakultete, predložiti vsakemu svojemu pre¬
davatelju indeks, da mu s svojim izvirnim podpisom potrdi vpi¬
sano predavanje in vajo. Predavatelj mora postaviti poleg pod-

35

piša tudi datum potrditve; preden podpiše, se pa mora prepri¬
čati, da je indeks redno potrjen v rektoratu. Ob koncu vsakega
semestra mora predavatelj na isti način s svojim podpisom
potrditi, da je slušatelj redno obiskoval vpisana predavanja
in vaje.

Ko da ob koncu semestra potrditi indeks pri predavateljih,
mora vsak dijak točno in čitljivo prepisati iz indeksa vsa po¬
trjena predavanja in vaje v semestralni list (v dvojniku) in ga
hkrati z indeksom osebno prinesti v dekanat svoje fakultete; ko
se je dekan prepričal, da se natanko sklada z indeksom, potrdi s
svojim podpisom in dekanatskim pečatom semester v indeksu
in na semestralnih listih; potrjeni indeks se vrne slušatelju,
en izvod semestralnega lista ostane pri dekanatu, drugi pa se
pošlje rektoratu.

Če ugotovi dekan pri potrjanjn semestra, da slušatelj ni
dal potrditi pri predavateljih minimuma ur, predpisanih s fakul¬
tetno uredbo, mu tega semestra ne potrdi, predmeti pa, za
katere ni rednega predavateljevega podpisa, se prečrtajo.

Člen 196. u. u.: V vpisni list vpiše fakultetni tajnik ozi¬
roma glavni arhivar vsak semester vse nove podatke iz pri¬
javnih semestralnih listov in vsa poročila o kolokvijih in izpitih.

Vse obrazce predpiše ministrstvo za prosveto in se na¬
tisnejo kot državna izdaja.

Če slušatelj indeks izgubi, mu izda univerzitetni tajnik
duplikat proti povračilu stroškov po uradnih podatkih rekto-
ratske pisarne. Ta indeks mora imeti označbo »duplikat«.

Duplikat slušateljskih listin (in to samo indeks in legiti¬
macija) se sme izdati, če dokaže prosilec s potrdilom, da je
prijavil izgubo listin krajevnemu policijskemu oblastvu in jo
objavil po službenem listu.

Člen ‘202. u. u.: Slušatelji morajo prihajati redno k vpisa¬
nim predavanjem in vajam. Predavatelji morajo vršiti po svoji
sprevidnosti nadzorstvo in .potrditev indeksa nerednim slušate¬
ljem zavrniti. Fakultetni sveti smejo po potrebi izdati posebne
ukrepe za kar najrednejše obiskovanje predavanj in vaj.

Slušatelji, ki se ne obnašajo vljudno in dostojno, se kaznu¬
jejo po disciplinski uredbi.

Člen 205. u. u.: Po vpisu dobi univerzitetni slušatelj legi¬
timacijo (izkaznico), ki jo izda fakultetni tajnik. Strošek za
izkaznico trpi slušatelj.

Izkaznica mora imeti slušateljevo fotografijo in navajati
ime univerze, fakultete oziroma odseka, v katerem je slušatelj
vpisan, slušateljevo ime, priimek, kraj in čas rojstva, stan in
njegov svojeročni podpis. Čez fotografijo se pritisne univerzi¬
tetni pečat, pod pečatom pa pristavi izvirni podpis univerzitet¬
nega tajnika.

S'

Izkaznica velja samo za tisti semester, za katerega je slu¬
šatelj vpisan, t. j. od pričetka tistega semestra, v katerega je
vpisan, pa do pričetka prihodnjega semestra. Če je prestala
veljati, se mora podaljšati; brez take podaljšave izkaznica
nima veljave.

Če odide slušatelj z univerze ali je kaznovan disciplinski
s kaznijo, ki ima za posledico izgubo svojetva univerzitetnega
slušatelja, se mu mora izkaznica odvzeti.

Če slušatelj izkaznico izgubi, se mu izda na njegovo zahtevo
duplikat proti povračilu stroškov. Ta izkaznica mora nositi
označbo »duplikat«. Slušatelji morajo imeti izkaznico vedno pri
sebi, da se morejo z njo izkazati oziroma jo izročiti oblastvom
na njih zahtevo.

Člen 70.

Vsa izkazila, ki jih slušatelj predloži radi vpisa,
ostanejo na dekanatu do dovršitve rednega študija ali
izbrisa iz fakultete.

Gl. čl. 181. u. u.

Člen 71.

Če se pozneje ugotovi, da vpisani slušatelj v tre¬
nutku vpisa ni spolnjeval pogojev za vpis, se ta z vsemi
svojimi posledicami razveljavi z dekanovo odločbo. Slu¬
šatelj se lahko pritoži zoper to odločbo na fakultetni
svet v roku osmih dni.

Člen 197. u. n.: Če vidi dekan po prijavnem listu, da so
glede vpisa zadržki, navedeni v tej uredbi, zavrne prošnjo in
zaznamuje to na prijavnem listu. Zoper to odločbo se sme pro¬
silec pritožiti na fakultetni svet v osmih dneh od dne, ko je bil
zavrnjen. Če so glede vpisa zadržki, navedeni v členu 191. te
uredbe, zaznamuje dekan odločbo na prijavnem listu in napoti
prosilca, naj se javi po predpisih fakultetne uredbe k dopolnil¬
nemu izpitu. Če prinese tak prosilec spričevalo o opravljenem
dopolnilnem izpitu, ga vpiše dekan po členu 196. te uredbe. Če
je glede vpisa zadržek, označen v členu 192. te uredbe, vroči
dekan prosilcev prijavni list fakultetnemu svetu v odločitev, če
n,i po občem sklepu fakultetnega sveta dekan pooblaščen, da
sam dovoli vpis.

V vsakem teh primerov mora vpisati fakultetni tajnik pri¬
javni list v fakultetni vložni zapisnik.

Člen 72.

Kot prvi se more vpisovati samo zimski semester.

37

Člen 203. u. u.: En slušatelj se sme vpisati največ dvakrat
v isti semester, razen Se posebne fakultetne uredbe določajo
drugače.

Člen 204. u. u.: Siromašni, toda vredni slušatelji morejo
dobiti državno ali drugo podporo, če spolnijo pogoje, postav¬
ljene v pravilih, ki jih v ta namen predpiše minister za pro¬
sveto po zaslišanju univerzitetnega senata.

Člen 73.

V četrti semester se smejo vpisati samo tisti sluša¬
telji, ki so napravili izpite, kateri se opravljajo ob koncu
I. leta.

Člen 74.

Slušatelji lahko prestopajo z ene domače pravne fa¬
kultete na drugo. Pri prestopu z ene domače pravne
fakultete na drugo mora slušatelj predložiti vse doku¬
mente, ki se zahtevajo pri vpisu v prvi semester, po¬
trdilo o opravljanih in napravljenih izpitih in sprejetih
seminarskih delih; vpisnica mora imeti potrdilo o iz¬
brisu, izdano po dekanatu fakultete, s katere slušatelj
prihaja, pregled opravljanja izpitov kakor tudi pripombe
o morebitnih disciplinskih kaznih.

Člen 200. u. u.: Za prestop na istoimensko fakulteto druge
univerze v kraljevini mora predložiti slušatelj prošnjo dekanatu
svoje fakultete, ki mu potrdi v indeksu in dijaškem listu pre¬
stop in s podpisom dekana izda potrdilo o kolokvijih in oprav¬
ljenih izpitih; o izbrisu obvesti dekanat takoj rektorat, da se
vpiše izbris v osebni list. Ko dospe slušatelj na drugo fakulteto,
se mora prijaviti s prošnjo pri dekanatu, ki ga sprejme za slu¬
šatelja in o temi takoj obvesti rektorat, kateremu pošlje hkrati
potrebne podatke za osebni list.

Pri prestopu na univerzo zunaj kraljevine se slušatelju
ob izbrisu s fakultete odvzame dijaški list (legitimacija).

Člen 75.

Semestri, vpisani in potrjeni na kaki domači pravni
fakulteti, veljajo na ostalih domačih pravnih fakultetah
tako, kakor so vpisani in potrjeni.

Isto velja tudi za izpite.

Člen 76.

Noben semester se ne prizna slušateljem, ki so bili
pred vpisom na pravno fakulteto vpisani na kaki drugi

38

fakulteti, ali na visoki šoli s stopnjo fakultete, v državi
ali v inozemstvu.

Člen 77.

Izpite iz posameznih predmetov, ki se študirajo na
pravni fakulteti, napravljene na kaki domači fakulteti
ali domači visoki šoli s stopnjo fakultete, sme fakultetni
svet priznati kot napravljene na pravni fakulteti in slu¬
šatelja od njih oprostiti samo, če ti izpiti v vsem ustre¬
zajo izpitom na pravni fakulteti.

Nikakor ni mogoče priznati izpitov, napravljenih na
šolah, ki nimajo stopnje fakultete.

Člen 78.

Cas, prebit na tujih pravnih fakultetah, fakultetni
svet lahko vračuna popolnoma ali delno v študijsko dobo
po tej uredbi, toda največ do šestih semestrov. V tem
primeru se smejo priznati šolska leta oziroma semestri
tako, kakor so bili zunaj vpisani in potrjeni (t. j. slu¬
šatelju, ki je na tuji pravni fakulteti vpisal in potrdil
prvi in drugi semester, se le-ta priznata kot prvi in
drugi, ne pa kot dva semestra, katera bi se mogla do¬
dati na jugoslovanskih pravnih fakultetah vpisanim in
potrjenim semestrom).

Gl. čl. 193. o. n. pri čl. 66.

Člen 201. u. u.: Če želi prestopiti slušatelj inozemske uni¬
verze na univerzo v kraljevini, mora postopati po členu 193. te
uredbe. V tem primeru mora predložiti prosilec razen spriče¬
vala o zrelostnem izpitu in rojstnega (in krstnega) lista tudi
potrdilo o prejšnjem študiju na inozemskih univerzah (visokih
šolah), v prijavnem listu pa označiti univerzo (visoko šolo), s
katere prihaja, in čas, ki ga je tamkaj prebil.

Člen 79.

Fakultetni svet more priznati izpite, napravljene na
tujih pravnih fakultetah, če ti izpiti ustrezajo izpitom
na jugoslovanskih pravnih fakultetah.

Gl. čl. 193. u. u. pri čl. 66.

Člen 236. u. u.: Diplome inozemskih univerz se noe.trifici-
rajo po zakonu o no&trificiranju diplom s tujih univerz in viso-

39

kih šol. (»Službeni list« št. 101/19 iz 1. 1930.) Fakultetni svet
odredi lahko ob nostrificiranju inozemskih diplom, da se opra¬
vijo dopolnilni izpiti iz vseh onih predmetov in vaj, katerih
bistvo je poznanje nacionalnega življenja in nacionalne znanosti.
Za tako odločbo je treba odobritve ministra za prosveto (člen 5.
zakona o noetrificiranju).

Odredbe točke i. prvega odstavka člena 235. te uredbe
veljajo tudi za doktorje inozemskih univerz, katerih diplome
so nostrifieirane na domačih univerzah.

V. Častni doktorat.

Člen 80.

Fakultetni svet sme skleniti, da podeli naslov čast¬
nega doktorja zaslužnim delavcem na področju pravnih,
družbenih in gospodarskih ved. Ta sklep napravi svet
na podstavi obrazloženega predloga dveh rednih profe¬
sorjev, in to če pritrdijo tri četrtine vseh članov fakul¬
tetnega sveta. Sklep se predloži univerzitetnemu senatu
v odobritev, za katero je potreben pristanek dveh tretjin
iz skupnega števila članov senata.

Gl. čl. 237., odst. 1., 2. in 3., u. u.

Člen 81.

Diploma častnega doktorja se slovesno vroči v pri¬
sotnosti vseh članov fakultetnega sveta.

Čl. 237., odst. 4., u. u.: Naslov častnega doktorja preneha.,
z izgubo častnih pravic in se ne more več vrniti.

VI. Splošne in prehodne določbe.

Člen 82.

Ta uredba velja za vse slušatelje občega tečaja ka¬
kor tudi tečajev za doktorat, če se vpišejo na pravno
fakulteto potem, ko stopi v veljavo.

Člen 83.

Predavanja občega tečaja po tej uredbi se uvedejoi
postopno, in sicer;

1. za I. leto z začetkom šolskega leta 1939./1940.,

2. za II. leto z začetkom šolskega leta 1940./1941.,

40

3. za III. leto z začetkom šolskega leta 1941./1942.,

4. za IV. leto z začetkom šolskega leta 1942./1943.

Člen 84.

Predavanja na tečajih za doktorat po tej uredbi se
začno z začetkom šolskega leta 1939./1940.

Člen 85.

Za slušatelje občega tečaja kakor tudi tečajev za
doktorat, ki so se vpisali na pravno fakulteto pred uve¬
ljavitvijo te uredbe, veljajo glede pouka in izpitov do
konca šolskega leta 1941./1942. dosedanji predpisi. Poz¬
neje veljajo tudi zanje povsem predpisi te uredbe.

Člen 86.

V roku šestih mesecev po uveljavitvi te uredbe
predpiše minister za prosveto na predlog fakultetnih
svetov potrebne odredbe o tem, kako naj se po preteku
šolskega leta 1941./42. izvrši prevedba teh slušateljev na
ureditev, določeno s to uredbo.

Člen 87.

Fakultetni sveti se pooblaščajo, da vsak za svojo fa¬
kulteto sklenejo potrebne odredbe o tem, ali in s kate¬
rimi pogoji se sme dovoliti prehod s stare ureditve na
ureditev po tej uredbi tudi pred koncem šolskega leta
1941 ./42.

VII. Končna določba.

Člen 88.

Ta uredba dobi obvezno moč, ko se objavi v »Služ¬
benih novinah«. Takrat nehajo veljati vse uredbe in pra¬
vilnik; pravnih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu in
Ljubljani kakor tudi odločbe svetov teh fakultet, pro-
tivne tej uredbi.

V Beogradu dne 20. decembra 1938.; I. št. 50.111.

Minister za prosveto

NARODNA IH UNIVERZITETNA

KNJI ' NICfl  . 18—, vez. Din 24—.

1  računovodstvu. Razprodano.
Dravski Banovini. — Uredba
pri volitvah občinskih od-
00000 1 76897 Din 10’—. Razprodano.

ba, broš. Din 24-—, vez. 32-—.
&ja. Razprodano.

vrzavni svet. m upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬
daja. Broš. Din 16*—, vez. Din 24*—.

35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra
in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš.
Din 16—.

36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek.

37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za
mrliškega preglednika, broš. Din 5—.

38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš.
Din 6-—.

39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. Razprodano.

40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60*—.

41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬
nih obratovalnic, broš. Din 3*—. Razprodano.

42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom
in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32-—.

43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬
nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10*—. Gl. št. 57.

44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih
in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—.

45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬
bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih
upokojencev, broš. Din 6—.

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8-—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd.,
broš. Din 8*—.

48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih
delavcev, broš. Din 4*—.

49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan
Din 16*—.

50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano
uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬
tetam, broš. Din 24*—, vez. Din 36*—.

51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3’—.

52. zv.: Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov,
broš. Din 6’—%

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah, broš. Din 8*—.

54. zv.: Trgovinski zakon, broš. Din 48*—, vez. Din 56*—.

55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, Din 8*—.

56. zv.: Predpisi o izvršbi in zav., broš. Din 48*—, vez. Din 56’—.

57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih
poslancev, tretja, prečiščena izdaja, br. Din 12*—, vez. Din 20.

58. zv.: Uredba o pravnih fakultetah, broš. Din 8*—

Sledijo nadaljnji zvezki.

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle naslednje

leposlovne knjige:

Mala knjižnica: izbirka 10 zvezkov, broš. Din 120'—

posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'—

Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320'—
posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'—

Emil Vachek: liri ne kliče po maščevanju.

Roman broš. Din 48-—, vez. Din 54'—

Conan I)oyle -Mulaček: Pozna osveta. Detektivski

roman broš. Din 25'—, vez. Din 30'—

Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih;

vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'—

oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'—

Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28'—, vez. Din 35'—

J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬
dino v petih slikah broš. Din 10'—

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici broš. Din 12'—
Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku kart. Din 36'—

Razno:

Ob naročilu je poslati denar vnapred in za odpravo in poštnino
še po 1 Din za izvod.