Leto XXII 25. marca 1988 Številka 3j/ 208 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Lojzka Svetina predaja ključe in čestita v imenu naše delovne organizacije mlademu dobitniku velike nagrade. PODARIM D+BIM PODARIM P#BIM PODARIM P+BIM PODARIM P+BIM PODARIM P+BIM Rifle in Samo pregledujeta darilno pogodbo. YU SKIPOOL PODARIM D®BIM »A si zmagal?« »Ne zadel sem!... Tako so me spraševali v vrtcu. ...Tovarišica pa mi je rekla ,Srečko’...« je pripovedoval šestletni Samo Srdič iz Vrhnike, kije postal lastnik ene od garsonjer v Stinici v akciji PODARIM—DOBIM. Uradna predaja ključa je bila 16. marca pri Srdičevih doma. »Letos nismo nameravali iti na morje, saj smo petčlanska družina, brez avtomobila,« je pripovedovala mama Alenka Srdič, sicer dipl. oec., zaposlena v DSSS SOZD Mercator kot pomočnik vodje oddelka računskega centra. Katjuša Borsan 2 Kako smo delali minulo leto? Razprav o težkih družbenogospodarskih razmerah in o »receptih« kako iz njih je bilo že toliko, da so nam po malem začele že presedati, zlasti še, ker ostaja le pri razpravah, nihče pa noče zagristi v kislo jabolko in po predloženih receptih, od katerih so bili nekateri tudi dobri, zdraviti. Dejstvo je, da v poslovnem letu 1987, za katerega prav zdaj polagamo račune, od vseh resolucij-skih in protiinflacijskih obljub gospodarstva ni dobilo dosti. Temu primerni bodo tudi doseženi poslovni rezultati. Za gradbeništvo lahko poleg navedenih ugotovitev dodamo le še to, da so se investicije na domačem trgu realno ponovno zmanjšale, za nameček pa je popolnoma zatajila tudi izvozna dejavnost, tako da so postale razmere na gradbenem trgu ne le težke, pač pa kritične. Uvod je bil potreben, da bi lahko realneje presodili dosežene poslovne rezultate, kijih ponazarjajo številke v nadaljevanju. ANALIZA POSLOVNIH REZULTATOV IN URESNIČEVANJE PLANOV V letu 1987 je delovna organizacija dosegla 104,5 milijarde bruto realizacije, kar je 9% nad planirano oziroma za 138% več kot v prejšnjem letu. Nominalno smo torej dosegli dokaj visoko rast. Ob upoštevanju inflacijske rasti, kije znašala okoli 180%, pa seveda ne moremo biti preveč zadovoljni, saj kaže na realno upadanje prozvodnje. Vse temeljne organizacije proizvodnih planov niso stoodstotno realizirale. Težave pri doseganju proizvodnih planov so imeli zlasti tozdi GS Ljubljana, Zagreb, PB, Togrel in Keramika. Doseženo končno pokritje III. na ravni DO je pozitivno, kar je najpomembnejše, zaostaja pa za planiranim in tudi za lanskoletnim. Da doseženo pokritje III. ne dosega planiranega, je vzrok predvsem v nadplanski rasti stroškov obrtniških del, fiksnih stroškov tozdov in materialnih stroškov DSSS. Celotni prihodek, dosežen v letu 1987, znaša za celo DO 97,9 milijarde dinarjev, kar predstavlja 135% več kot v preteklem letu, vendar podatka zaradi sprememb v obračunskem sistemu nista povsem primerljiva. Iz istega vzroka v nadaljevanju primerjav obsolutnih številk z lanskoletnimi ne bomo navajali. Dosežen celotni prihodek presega planiranega za 8%, medtem ko doseženi dohodek in čisti dohodek zaostajata za planiranima zaradi nadplan-skega obsega porabljenih sredstev ter obveznosti iz dohodka. Nižja od planiranih so tudi sredstva za osebne dohodke, rezervni sklad, sklad skupne porabe in tudi poslovni sklad, kar seveda ni presenečenje, saj je znano, da že nekaj let ne dosegamo planiranih sredstev za razširitev materialne osnove dela. Vsi tozdi tudi niso tako akumulativno uspešni, štirje celo ne dosegajo niti minimalne akumulacije. V primerjavi s prejšnjim letom seje na ravni DO izboljšala nekoliko struktura delitve čistega dohodka v korist sredstev za akumulacijo. Ta so v letu 1986 znašala 6,1% čistega dohodka, v letu 1987 pa seje strukturni delež povečal na 6,7% in dosega tudi planskega. Menimo, daje treba k prikazanim številčnim pokazateljem, ki so za sedanje razmere in glede na prejšnja tromesečja, dokaj ugodni, dodati nekaj pojasnil. Predvsem je treba opozoriti na nekatere spremembe zakona o celotnem prihodku in dohodku v zvezi z revalorizacijo, razen tega pa je bilo med letom v stroških zajete bistveno več revalorizacije porabe surovin in materialov, kot pa jo je v zaključnem računu, kar seveda odločilno izboljšuje dohodek in tudi delitvena razmerja. Ostali pozitivni učinki na poslovni izid so razvidni iz finančnega dela poslovnega poročila. ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA V DO je bilo konec leta zaposlenih povprečno 4.250 delavcev in seje v primerjavi z letom 1986 povečalo za 1%, ne dosega pa planiranega števila. Skupno so delavci opravili 9.170.295 ur, od tega 7.041.293 ali 76,8% efektivnih delovnih ur, kar je enako kot v preteklem letu. Število izostankov se je glede na prejšnje leto povečalo za 7%, strukturni delež izostankov v skupnem skladu delovnega časa pa se je povečal za 5%, kar pomeni, da se je izkoriščenost delovnega časa poslabšala. LIKVIDNOST Likvidnost je bila, gledano za celotno DO, skozi vse leto zadovoljiva, vendar je treba poudariti, da se je v zadnjem tromesečju že poslabšala in če ne bo prilivov iz naslova avansov oziroma izvršene realizacije, bo v letu 1988 likvidnost problematična. Že v letu 1987 pa so imeli nekateri tozdi (GS Novo mesto, Ljubljana, Krško, Zagreb, LO, Togrel, DSSS) probleme z likvidnimi sredstvi, ki so jih reševali v glavnem v okviru LB. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA Glede na doseženo mero uspešnosti je pet temeljnih organizacij in obe delovni skupnosti razporedilo za osebne dohodke več sredstev, kot bi jih lahko, medtem ko so ostale temeljne organizacije razporedile sredstva za osebne dohodke v skladu z družbeno priznanimi merili oziroma manj. Na ravni delovne organizacije je po naših orientacijskih izračunih sicer dosežena uskladitev, vendar bodo dokončne ocene znane šele kasneje, po objavi dokončnih podatkov za panoge. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca v letu 1987 znaša 228.274 din in je za 126% višji kot v letu 1986. Povprečni čisti OD v decembru pa znaša 277.134 din na delavca. INOVATIVNOST V letu 1987 nismo omejili inovacijskih aktivnosti le_na tradicionalno akcijo »IMAŠ IDEJO - NA DAN Z NJO«, pač pa je tr^OOižltr^ODra aktivnost potekala tekoče skozi vse leto. Škupno je bilo v letu 1987 posredovanih 28 predlogov, ki jih je komisija ocenila kot prispevek k racionalizaciji oz. tehničnim izboljšavam, ter 95 idejnih predlogov. Štirje delavci GIP PIONIR so v letu 1987 prejeli tudi priznanje in nagrade Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto. ZAKLJUČEK Z ozirom na to, da je izredno težko oceniti, v kolikšni meri so k doseženim poslovnim uspehom v letu 1987 prispevale spremembe obračunskega sistema in spremenjen način obračuna revalorizacije ter inflacijski učinki in v kolikšni meri so rezultat dela delavcev, se bomo tokrat vzdržali ocene o tem, ali je dosežen poslovni izid ugoden ali ne. Menimo pa, da je v sedanjih težkih družbenoekonomskih razmerah vsak pozitivni uspeh že dosežek. Bolj kot sami rezultati leta 1987 nam mora biti v tem trenutku pomembno vprašanje, kaj in kako delati v letu 1988, s kakšnimi sredstvi in po kakšnih poteh uresničiti zastavljene planske cilje v tekočem letu, ki bo, kot sklepamo po doslej znanih resolucijskih in drugih družbenih usmeritvah, zlasti pa še ugotovitvah o pomanjkanju del, eno najtežjih doslej. Menimo, da smo po letu 1981, ko smo se pričeli spopadati s krizo, sprejeli nekaj dobrih programov, ki nam lahko služijo kot kažipot v teh kriznih razmerah (razvojni plan do leta 2000, srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985), projekt gospodar-jeja v zaostrenih razmerah, program »PIONIREKA« ter pred kratkim sprejeti zaključki). Po-membnoje le, da jih z vso resnostjo in čimprej prenesemo v prakso. Industrijska prodajalna 15. marca 1988 je pričela z obratovanjem Pionirjeva industrijska prodajalna. V njen delokrog spada prodaja izdelkov in storitev vseh naših tozdov. Prodajalna je locirana v spodnjih prostorih upravne stavbe tozda TKI. D^10[S][r^Dra 3 Varčujmo za boljši in varnejši jutri OBVESTILO VARČEVALCEM V INTERNI BANKI GIP »PIONIR« IN OSTALIM DELAVCEM GIP »PIONIR«, KI NAMERAVAJO POSTATI VARČEVALCI — Gibanje obrestnih mer za vloge na vpogled: — L L —31. L 1988 70% — 1.2, —29. 2. 1988 46% — 1.3.— 31.3. 1988 99% — Obrestne mere se spreminjajo mesečno, glede na spremembe obrestnih mer v bankah. — Obresti od hranilnih vlog na vpogled se obrestujejo in pripisujejo tromesečno. — Obrestne mere za vezane vloge nad 3 mesece 101% 6 mesecev 102% 12 mesecev 104% Za nove varčevalce kratko podajamo postopek za otvoritev hranilne knjižice: — Izpolnete kartonček »PRISTOPNICA«, ki ga dobite pri blagajniku tozda ali v hranilni službi Interne banke (telefon 21-826/332) inje podlaga za otvoritev knjižice. — Lahko se odločite, da del osebnega dohodka mesečno nakazujete na odprto hranilno knjižico IB in v ta namen izpolnete obrazec »POOBLASTILO ZA NAKAZILO SREDSTEV«, na podlagi katerega vam obračun osebnega dohodka nakazuje sredstva na hranilno knjižico, in boste na izplačilni dan v kuverti prejeli nalog za vpis. Znesek iz naloga za vpis boste lahko vpisovali na hranilno knjižico na blagajni tozda, glavni blagajni ter poštah dolenjske regije. Po poteku 30 dni od datuma iz naloga za vpis lahko vpisujete le na glavni blagajni INTERNE BANKE. Minimalni znesek za nakazilo iz OD je 50.000,— din; lahko ga tudi prekličete, če menite, da vam pomeni preveliko bremenitev, in prosto vlagate, glede na vaša razpoložljiva sredstva. Opozoriti moramo, da če se odločite za direktno nakazilo na hranilno knjižico, s tem prihranite sebi in nam čas in nepotrebne poti, ki bi jih imeli v primeru, če tega ne bi storili. (Na banki morate dvigniti gotovino in jo položiti na hranilno knjižico na blagajni ali pošti. Vse to pa spremlja izpolnjevanje obrazcev in čakanje). — Odsvetujemo prenos celotnega osebnega dohodka na hra- nilno knjižico interne banke, ker s tem izgubite možnost odobritve potrošniškega ali stanovanjskega kredita s strani temeljne banke, kjer imate odprto hranilno knjižico ali tekoči račun. — Dvigovanje in polaganje denarnih sredstev iz in na hranilne knjižice IB GIP »PIONIR« lahko opravljate preko: a) glavne blagajne Interne banke, b) blagajn tozdov (trenutno le v tozdu Keramika, blagajne bodo organizirane še v tozdih Krško, TOGREL in GS Novo mesto), c) pošt na področju dolenjske regije od 8.3.1988 dalje (seznam pošt je naveden v glasilu PIONIR — št. 1—2/88). Dvig je omejen na 200.000,— din. Poštni uslužbenec lahko telefonsko primerja stanje v Interni banki in na podlagi primerjanja izplača znesek, ki ga ima varčevalec na hranilni knjižnici. — Vpisovanje obresti lahko opravite na blagajnah tozdov in glavni blagajni. Trenutno je vključenih v hranilno službo okoli 300 delavcev GIP »PIONIR«, in sicer pretežno iz tozdov TKI, MKI, DSSS in DS IB, pričakujemo pa večje vključevanje iz tozdov GS Novo mesto, PB, LO, Keramike, TOGREL A in GS Krško. Za dodatna pojasnila ali informacije kličite na telefon 21-826 int. 332 TOMŠIČ ali int. 359 CIRNSKI. INTERNA BANKA HRANILNA SLUŽBA G/P Pionir nadaljuje z gradnjo turističnega naselja v Stinici V letu 1987 je GIP PIONIR začel graditi turistično naselje v Stinici pri Jablancu, kije le 3 km oddaljeno od pristanišča, od koder plujejo trajekti na otok Rab in Pag. V letu 1987 smo zgradili 280 stanovanjskih enot oziroma 8008 m2 stanovanjske površine in 478 m2 poslovnih prostorov s pripadajočo infrastrukturo (dostopno cesto, zunanjo ureditvijo, obalo, športna igrišča). V letu 1988 nadaljujemo začeto. V januarju smo začeli graditi II. fazo izgradnje naselja Stinica, in sicer 143 enot oziroma 4201 m2 stanovanjske površine in 135 m2 poslovnih površin. Obogatili bomo obalo z dodatnim bazenom za otroke, razširili platoje za sončenje in dostope v morje in zgradili priveze za čolne. Vemo da bo življenje v naselju živahno, če bo imelo dovolj in primerne stvari za razvedrilo. Naselje bomo obogatili z otroškim in rekreacijskim igriščem, obogatili ponudbo v poslovnih prostorih in uredili okolico. Pridite in videli boste, da je v Stinici živahno. GORAZD TOMLJANOVIČ, dipl. gr. ing. 4 PIONIRI ADA Tako so preimenovali letošnji XIII. zimski športni dan pokrovitelji TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Letošnja zima nam jo je spet zagodla, saj smo naše smučanje datumsko premikali iz tedna v teden. Pa vendar nam je uspelo, čeprav seje po progi na smučišču Deci v Gaberju spustilo tako v veleslalomu kot v tekih le okoli 150 smučarjev, ki so bili razporejeni po običajnih starostnih skupinah. REZULTATI: VELESLALOM — moški: A. L Mesojedec Slavko — TOZD PB 2. Čolnar Hugo — TOZD PB 3. Urbanč Tomaž — TOZD Krško 4. Prah Srečko — TOZDTogrel 5. Pirc Matjaž — TOZDTogrel B. L Tratar Božo — TOZD MKI 2. Oštrbenk Franc — TOZD Togrel 3. Markovič Miran — TOZD PB 4. Murgelj Marjan — TOZD LO 5. Kapetan Milan — TOZD MKI C. L Majes Jože — DSSS 2. Verček Milan — DSSS 3. Avšič Janez — TOZD Togrel 4. Globokar Tine — TOZD PB 5. Duh Miha — TOZD MKI D. L Zajas Marjan — TOZD Ljubljana 2. Mlakar Jože — TOZD PB 3. Graševec Branimir — TOZD ' Zagreb 4. Jarc Alojz — TOZD MKI VELESLALOM — ženske: E. 1. Pugelj Irena — TOZD TKI 2. Pavlič Andreja — DSSS 3. Hočevar Mojca — TOZD TKI 4. Miklič Danica — IB 5. Miklič Tatjana — TOZD Novo mesto F. 1. Šuštar Majda — IB 2. Vide Marina — TOZD TKI 3. Duh Ljuba — IB 4. Vidmar Carmen — TOZD PB ir^nr^ir^nnra 5 Uspelo srečanje Na smučišču »PODLES« v Kranjski gori je bilo drugo soboto v marcu tradicionalno srečanje delavcev SGP »Gradbinec« Kranj TOZD Strojno-kovinski obrati, GIP »Ingrad« Celje, TOZD Mehanizacija in GIP »PIONIR«, TOZD Mehanizaci-ja-kovinarstvo in instalacije. Smučarske veščine smo preizkusili v veleslalomu in v paralelnem spuščanju po strmini z zračnimi blazinami. Za to disciplino sicer še ni primernega izraza, toda potrudili se bomo, da tudi ta priljubljena disciplina dobi svoje mesto in ime v koledarju smučarskih tekmovanj. Upamo, da vsaj za ime ne bo težav, saj nam fantazije za nove izraze ne manjka. Kljub temu da smo se okrepili z nežnim spolom TOZD TKI, DSSS in DS — IB (ni še jasno ali po ključu svobodne menjave ali fakturiranja), smo zasedli tretje, zadnje mesto. Naj se ve, kdo je kdo v naši smučariji. Gostitelja SGP GRADBINEC vseeno nismo razočarali, kajti izredno smo se potrudili pri družab-no-poslovnem srečanju. Naš snemalec Kraus (udeležil se je tudi tekmovanja skoka v višino) je celotno tekmovanje posnel in z nekajurno zamudo smo si ogledali neposredni prenos na malih ekranih v izredno dobro zrežiranem posnetku, saj smo sorodnim DO prikazali tudi proizvodni program TOZD MKI z najnovejšo pridobitvijo DV 25. Dobro razpoloženi in z obvezo, da naslednje srečanje organiziramo na Gorjancih, smo se z našim malim avtobusom napotili proti Dolenjski. No, veselja je bilo kmalu konec, kajti na Jesenicah seje avtobus pokvaril. MKI ne bi bil MKI, če prostega časa ne bi zapolnil z aktivnostjo. Organizirali smo prvo nočno tekmo skoka v višino. Rezultati iz objektivnih vzrokov niso za javnost. Milan Kapetan med vožnjo 5. Terškan Veronika GRADB 6. Hočevar Mojca — PIO 7. Zupanc Karmen — GRADB B. 1. Pretnar Draga — GRADB 2. Kolšek Slavica — ING 3. Bele Darja — GRADB 4. Pintarič Zdenka — PIO 5. Hotko Mira — PIO 6. Hrastnik Metka — ING C. 1. Šuštar Majda — PIO 2. Jagočič Pavla — ING 3. Uršič Francka — GRADB 4. Borsan Katjuša — PIO 5. Duh Ljuba — PIO 6. Vidic Majda — GRADB VELESLALOM — moški: A. 1. Mark Davorin — ING 2. Čater Dušan — ING 3. Kramar Janez — GRADB 4. Kramar Borut — GRADB 5. Jarc Jože — PIO 6. Ožir Stane — ING 7. Košir Viktor — GRADB 8. Hlebanja Roman - GRADB 9. Pate Andrej — PIO 10. Femc Aleš — ING 11. Resnik Dušan — PIO 12. Muhič Drago — PIO 13. Gačnik Miro — PIO 14. Udovč Jože — PIO B. 1. Čop Alojz — GRADB 2. Tratar Božo — PIO 3. Špiljak Tone — ING 4. Sodnik Srečo — GRADB 5. Robič Iztok — GRADB 6. Rovršek Franci — ING 7. Lah Franci — GRADB 8. Kaušek Štefan — PIO 9. Košir Miro — GRADB 10. Bradač Anton — GRADB 11. Pušavec Rajko — GRADB 12. Kovač Stane — ING 13. Kapetan Milan — PIO 14. Leskovec Zdravko — GRADB 15. Trilar Marjan — GRADB 16. Leskovšek Vlado — PIO 17. Gosenca Zdenko — PIO 18. Kralj Franc — GRADB 19. Tavčar Danijel — GRADB C. L Egart Filip — GRADB 2. Čater Jernej — ING 3. Rekar Edo — GRADB 4. Čater Vinko — ING 5. Breginc Franc — ING 6. Žepič Milan — GRADB 7. Tratnik Janez — GRADB 8. Duh Miha — PIO 9. Pintarič Jože — PIO 10. Zupanc Marjan — PIO 11. Vrtovec Jože — ING 12. Jarc Alojz — PIO 13. Zoran Alojz — PIO EKIPNO VELESLALOM: točk L GRADBINEC Kranj 789,32 2. INGRAD Celje 764,78 3. PIONIR Novo mesto 548,47 VOŽNJA NA ZRAČNICAH: Č