28. SEPT.,

š* m = H LETO VII
glasilo delovnega kolektiva zf ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Kongres ESOMAR-evropskega združenja za raziskavo tržišča in javnega mnenja
Raziskava tržišča-manjkajoči člen pri uspešni proizvodnji
Od 8. do 12. septembra je bil: v " Opatiji 21. kongres ESOMAR fž- evropskega združenja ¿a raziskavo tržišča in javnega . mnenja . (European Society for Opinion and Marketing Research), na katerem je sodelovalo približno 600 strokovnjakov iz 31 držav, med njimi tudi 65 Jugoslovanov. Od Jugoslovanov so bili zastopniki zavodov za . raziskovanje tržišča, fakultetnih trgovskih ter proizvodnih or-, gaoizacij, od slovenskih podjetij pa EMO iz Celja, SVILANIT iz Kamnika, KOLINSKA in ŽITO iz Ljubljane, TEKSTINDUS iz Kranja in TOMOS iz Kopra. Zastopnika ISKRE ni bilo med njimi.
Da jp hgša država uvidela velik pometi kongresa in.nasploh dejavnosti te organizacije potrjuje dejstvo, da je prevzel pokrovitevljstvo nad delom predsednik maršal Tito, v njegovem imenu pa je kongres pozdravil član ZIS Marin Cetinič. Dobrodošlico ;in uspeh pri delu je zaželel udeležencem kongresa tudi predsednik zveze gospodarske zbornice Anton Bole ter priredil za Vse 'svečan sprejem.
Na kongresu je bilo prebranih 40 referatov, med njimi nekateri izredno zanimivi, ki bodo služili. marsikateremu ’ekonomistu za osnovo načina dela in odkrivanje metod kako raziskati tržišče in kam usmeriti proizvodnjo.
Sicer pa dovolj o kongresu ESOMAR. Poglejmo kako je s to dejavnostjo pri nas in 'zakaj so ni udeležil kongresa tudi naš zastopnik.
Zametek oddelka za raziskavo tržišča je pri nas dedoval nekaj let prvotno pod okriljem uprave podjetja, nato PSO pozneje pa programsko tehničnega sektorja. Lani je oddelek sam od sebe razpadal v ' zadovoljstvo nekaterih tehnokratov,, ki v svoji kratkovidni'poslovni politiki nišo in verjetno še dahneš ne doumejo izrednega pomena in nalog raziskave tržišča pri načrtovanju pravilno usmerjene proizvodnje. Res, da ta prvi zametek oddelka za raziskavo tržišča v , svoji zgodovini ni dal od sebe tistega, kar je bilo pričakovati; vendar bi prostojni lahko z ustreznimi predvsem kadrovskimi ukrepi preusmerili in okrepili dejavnost in Ji dali nov zagon ter s tem
■ SSllRaSBES
■
tudi konkretne naloge povezane z osebno odgovornostjo ' pri'prikazovanju končnih ré-■ zultatovi Zbrati »bi/ bilo treba le primemo strokovno ekipo, kot je bilo predlagano in sklenjeno na številnih ; upravnih in samoupravnih sestankih, vendar so vsi sklepi obstali na papirju.
Sodobna ekonomska teorija trdi, da proizvodnja sestoji iz. ' raziškave , tržišča plus ustrezne tehnologije. Raziskavo tržišča smo pri nas docela zanemarili in ponekod še tudi v dokajšnji meri tehnologijo. Zato ni nič čudnega, da se nam nabirajo v nekaterih panogah velike zaloge • finalnih izdelkov, ki jih ne notranji in ne zunanji trg nfe 'abšprbirata. Tako heterogena proizvodnja kot jo ima naša ISKRA si ne bi smela privoščiti take praznine — vmesnega manjkajočega člena v verigi celotnega proizvodnega procesa, vsaj pri nekaterih-izdelkih ne.
Organizacija marketinga v našem podjetju predvideva formiranje oddelka za raziskavo tržišča, vendar čemu vezati formalni začetek déla na novo oragnizacijo, ko vendar vsi vemo, da je oddelek nujno potreben tudi brez reorganizacije in bo njegov vpliv viden tako ali. tako šele po sorazmerno daljšam obdobju.
Marjan Kralj
Ü
■
I
Bi
ni
?■
■

S ' - ’ 6	~	I V-\
Pogled na komandni pult (v ospredju) in magnetno-tračne enote računalnika v našem elektronskem računskem centru, ki bo otvorjen 7. oktobra 1.1.
Bogat dnevni red dveh sej UO združenega podjetja
Upravni odbor združenega podjetja je v dneh 11. in
13.	septembra imel dve seji z obširnim dnevnim redom, na katerih so člani UO .obširno razpravljali še- zlasti o rezultatih poslovanja ZP v prvem. polletju. Na obeh sejah je UO sprejel vrsto tehtnih sklepov, predvsem pa se je iz razprav izluščila zahteva, naj bi v ZP, glede ria kritičnost nekaterih vprašanj, začeli z dejanskim in učinkovitim reševanjem nalog, ne pa, da še naprej vztrajamo na deklarativnem načinu, ki spričo problematike, nikakor ni na mestu. Na prvi seji UO je bilo najprej podano poročilo o investicijski izgradnji v prvem polletju 1968, po katerem bo

SKUPNA SEJA ZVEZNEGA ZBORA IN ZBORA NARODOV ZVEZNE SKUPŠČINE ■
Privrženost miru I
■
V Beogradu je bila, 24. septembra skupna seja zvez- J nega zbora in zbora narodov zvezne skupščine, ki so se ■ je udeležili tudi poslanci gospodarskega zbora. V ospred- " ju pozornosti sta bila ekspozeja predsednika skupščine ■ Milentija Popoviča in predsednika zveznega izvršnega • sveta Mike Špiljka, ki pomenita uvod v novo skupščin- ■ sko obdobje. Oba govornika sta svoje programske za- ■ snove utemeljila na podlagi sedanjega mednarodnega jj položaja, ki je nastal po okupaciji češkoslovaške. Pro- ■ gram dela zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta ■ tudi v novem položaju temelji na doslednem izvajanju g politike družbene in ekonomske reforme, dosledne po- a litike neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeye J drugih držav in miroljubne aktivne koeksistence. V di- g skusiji so sodelovali Dragi Stamenkovič, Paško Periša, ■ Aleksander Jovanovič in Marijan Borišič. Državni se- g kretar za narodno obrambo general polkovnik Nikola g Ljubičič je v svojem ekspozeju predlagal, naj bi pri- \ S pravili novi zakon o narodni obrambi in zakon o voja- g g ški obveznosti, član ZIS dr. Milivoje Rukavina pa je m a podal ekspoze o' predlogu zakona za kontrolo službe g E državne varnosti.	g
iBBBmBBBaBBBBaBBBBBasBBiBBBBBsaBBHSBnBBOBBBBEBai
letos zaključena investicijska izgradnja v 16 tovarnah in obratih, za. naslednje leto pa ostane še 7 obratov, katerih investicijska izgradnja bo terjala 600 milijonov v dinarskih sredstvih in komercialnih kreditih.
Nadalje je UO poslušal poročilo o delu odbora za začasno upravo , v tovarni v Horjulu. UO je odboru z začasno, upravo glede na njegove • rezultate izrekel priznanje, hkrati pa je zadolžil ■ generalnega direktorja, naj spričo nejasnosti, oz. neustreznosti dela proizvodnega programa tovarne, imenuje posebno komisijo, ki bo. za-, devo proučila in nato poročala tako gospodarski komisiji, kot tudi UO.
Nadalje je UO po poročilu o proizvodnji, prodaji in nabavi v mesecih junij, julij in avgust, naročil strokovnim službam, naj v devetmesečnem poročilu o pro-.izvodnji, prodaji in nabavi, predložijo tudi poročilo o interni medsebojni realizaciji v Okviru ZP.
V zvezi , s predlogom amandmajev k statutu ZP za tržne in raZiskovalno-• razvojne: funkcije, je UO zadolžil generalnega direktorja, naj s strokovnimi službami v 10 dneh poda še variantni predlog amandmajev k statutu, glede na možnost, da se v skladu s predlogom o spremembi in dopolnitvi Temeljnega, zakona o podjetjih in statuta ZP odpravi subsidiarna in solidarna odgovornost v okviru ZP.
Nadalje je. UO osvojil predlog sekretariata, > • organiza-. cijsko-kadrovskega področja . in sindikalnega odbora- ZP in imenoval komisijo za or-
ganizacij o in - kadrovsko komisijo, sprejel na znanje informacijo: O:, načrtu sprememb in dopolnitev Temeljnega zakona o podjetjih m dalsoglasje na ..sklep 2 /za-. sedan j a DS PSO glede razširitve poslovnega predmeta PSO še na prevoze' blaga lastne in tuje proizvodnje, z lastnimi prevoznimi sredstvi doma in v tujini. Konč-.no pa je, UO , vzel, na znanje tudi to, da, generalnega direktorja v odsotnosti zastopa direktor PSO, Metod Ro-. tar v zadevah, za katere ga • pooblasti.
Na drugi seji je upravni odbor poslušal obrazložitve poslovnega poročila ZP za prvo letošnje polletje. Ugotovitve " so. sprožile obsežno razpravo, še zlasti okrog tovarn, ki so v prvem polletju dosegle negativen poslovni rezultat. Osvojen je bil predlog za izdelavo rebalansa proizvodnega plana/ v teh organizacijah do 30. t. rti. 'Rebalansiram plan bo služil kot' podlaga ih orientacija ‘za pravočasno ukrepanje organov upravljanja ZP, če -bodo rezultati, navedenih organizacij še vedno nezadovoljivi Prav tako zadolžuje UO generalnega, direktorja, naj imenuje, komisijo, ki bo ugotovila vzroke za nastalo izgubo v tovarni »Avtomatika« na Pržanu in predlaga ukrepe za izboljšanje njenega poslovanja.
UO je 'obsodil vsakršno izplačevanje Osebnih dohodkov v organizacijah ZP iznad ustvarjenega dohodka, saj le-to zmanjšuje tisti del ostanka dohodka/ki je namenjen za plačilo obveznosti -posamezne organizacije. To
(Dalje na 2. strani)
S seje DS ZP
Francoski inženir Jean Dru prisostvoval zasedanju delavskega sveta
Hočemo socializem visokega standarda, enakopravnosti in svobode
Tretje zasedanje delavskega sveta ZP je vodil predsednik Kok Ziberi.. Po formalni otvoritvi in progi odu navzočih članov DS je pozdravil na zasedanju gosta, francoskega Inženirja Jeana Dru-ja, zaposlenega pri -firmi Philips, ki je prišel k nam z namenom, da se seznani s problemi delavskega samoupravljanja v elektronski industriji in o tem napiše tudi strokovno publikacijo.
Inž. Jean Dru se je za pozdrav zahvalil in pripomnil prek prevajalca, da se francoski delavci zelo zanimajo za vprašanja delavskega samoupravljanja, kar se je zlasti pokazalo med zadnjo stavko v Franclji. Zal so podatki o tej temi v Franciji zelo pomanjkljivi in abstraktni. Zato je prišel v Jugoslavijo, -da se osebno prepriča o vseh problemih. Najdragocenejši mu je pri tem neposredni stik s samoupravljala, zato se zahvaljuje vsem, ki so mu «omogočili,- da prisu-stvuje-zasedanju v ISKRI.
Člani DS ZP so M ploskanjem pozdravili inž. Jeana Dru-ja, ki je tudi član KP Francije, nato pa je predsednik DS ZP Rok Zafeert predložil dnevni red zasedanja.
Prvotni dnevni red je -obsegal 12 točk, zvrstilo pa se ■ph je le 11, ker je b0a šesta — predlog dela samoupravnih «organov ZP za sedanje •obdobje — umaknjena zaradi nekaterih še nerazčiščenih zadev.
•Prvi dve točki «ta zajeli poročili o poslovanju. podjetja in investicijski izgradnji v prvem letošnjem polletju, tretja pa predlog srednjeročnega razvoja podjetja za obdobje 1966—1970. Člani DS ZP so obširno razpravljali po po-»očilu finančnega direktorja
ZP Alojza Vidmarja in preudarjali zlasti ugotovitev, da so kar štiri tovarne (Sprejemniki, Elektromotorji, Avtomatika in Orodjarna) prikazale v polletju negativen obračun. Ob koncu so izglasovali sklep, da naj posebna komisija generalnega direktorja pregleda poslovanje tovarne AVTOMATIKA.
O polletnem poročilu o investicijski izgradnji in zakasnelem srednjeročnem načrtu razvoja podjetja so se naši bralci že seznanili, prek člankov v glasilu. Člani DS ZP niso imeli bistvenih pripomb . na poročilo in predlog.
Naslednji točki dnevnega reda sta bili poročili pred-. sodnikov začasnih, uprav v tovarni ELEMENTI in ELEK-
TRONIKA. Z učinkovitimi ukrepi sta inž. Jože Preželj v ELEMENTIH in Stane Pavlin V ELEKTRONIKI reorganizirala tovarni in uredila proizvodnjo, tako da obe tovarni poslujeta spet normalno z aktivnim finančnim obračunom in tudi začasna uprava v obeh tovarnah je bila že ukinjena.
Preostale, sicer številne točke dnevnega reda, so zajele le predloge za včlanjen j e podjetja v nekatera združenja, informacijo glede spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, registracijo za razširitev poslovanja našega podjetja in imenovanje dveh članov v svet podjetja pri ustanovitvi »MIKRON« iz Prilepa. Marjan Kralj
Na velikem zboru v proslavo 25 letnice ustanovitve okrožnega narodnoosvobodilnega odbora vojaškega okrožja Karlovac, 22. t. m. v Vukovi Gorici pri Karlovcu, je govoril sekretar Izvršnega komiteja CK ZK Hrvatske, Mika' Tripalo.
Iz njegovih pomembnih izvajanj povzemamo naslednje mišji:
»Hočemo svoj jugoslovanski samoupravni socializem,« je dejal Mika Tripalo, socializem brez taborišč s prisilnim delom. Hočemo tak socializem, v katerem ne bo policija vodila ideološkega boja. Hočemo socializem, v katerem postaja delovni .človek aktivni dejavnik politi-
ke ter gospodar uspehov svo-jega dela, ne pa apolitična brezosebna množica. Hočemo socializem, v katerem bodo vsi ljudje enakopravni, v ff terem bodo vse nacije in na. rodnosti imele . enake prhi ce. Hočemo socializem vi» kega življenjskega standanla brez polpraznih ■ prodajala blaga široke potrošnje. Hočemo družbeno ureditev, j kateri ni kapitalističnega lasi-ništva, proizvajalnih sredstev, v katerem ni kapitalističnih kmetijskih posesti. Tak soda. ližem torej želimo, uspešni) ga uresničujemo, pripravijo ni smo ga braniti.«
Na koncu svojega govora je Mika Tripalo posebej oj», zori! na revolucionarno moč naših narodov, ki jih vodi Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu.
Poslovanje tovarne polprevodnikov v Trbovljah

Medtem, ko je v letošnjem januarju štel delovni kolektiv tovarne polprevodnikov v Trbovljah 224 delavcev, se je .do konca prvega polletja-število dvigajo za 40 novih de-. lavcev, oz. tistih, ki so bili na odsluženju. vojaškega roka, kar pomeni porast za 17,85'%.
V prvih šestih mesecih je tovarna v Trbovljah dosegla (računamo po stalnih planskih cenah) vrednost proizvodnje v višini 10,369.420 N din, kar je kljub težavam in zaradi njih zastojem v proizvodnji zadovoljiv rezultat. Rezultati v ■ izvrševanju .proizvodnega načrta v posameznih mesecih so bila takile: januar: preseg plana za 1,98%,, februar: preseg plana za 18)63 %, marec: preseg za 23,82%, aprili izpolnitev 95,33%, maj: izpolnitev 84,33%, junij: izpolnitev 85,82 % pro- .
Bogat dnevni red...
(Nadaljevanje s L strani)
odločitev UO morajo organizacije ZP od septembra dalje dosledno upoštevati, sicer bodo proti kršilcem podvzeti ustrezna ukrepi.
Glede na neopravičljivo visoko raven terjatev do kupcev, je UG zadolžil nadzorno komisijo generalnega direktorja, da takoj pregleda stanje terjatev in ugotovi, če je bilo ukrenjeno vse, da bi se terjatve čim bolj zmanjšale in bi s tem organizacije ZP prišle do boljše likvidnosti. Kontrola naj bi ločeno ugotovila stanje terjatev do zunanjih kupcev in terjatve med -organizacijami v ZP.
Ker so naloge organov upravljanja ZP tesno povezane z reševanjem problemov, ki jih je nakazala)razprava o poslovnem poročati
ZP, bodo program dela organov upravljanja ZP obravnavali na eni izmed naslednjih sej UO. Končno je UO razpravljal še q pristopu tovarne »Avtoelektrika« v interesno skupnost, ZP Iskra v Jugoslovanski komite za kvaliteto in tehnično kontrolo in tovarne orodja za -včlanjeoje v društvo orodjarjev. UO je dal soglasje. k prenehanju dela dipl. ing. "Vladimira Klavsa kot direktorja programsko-iehničnega področja. Za v. d. direktorja programsko-tehničnega področja je imenoval dipl, ing. Franca Vr-šnaka. V .svet podjetja v ustanavljanj u »Mikron« v ‘Prilepu je UO ZP imenoval dipl. ing. Alojza Žumra in dipl. ing. Franca Vršnaka.
— J —
izvodnega plana, Kljub temu je kumuiativa ugodna zaradi preseganja piana v prvih treh mesecih. K-ot že rečeno so proizvodnjo - spremljale določene težave, ki so povzročale izpad proizvodnje. Take težave so imeli zaradi vzdrževalnih del na napravah za proizvodnjo silicijevih diod in na •orodjih, zaradi izpada električne energije, pomanjkanja vode . in reprodukcijskega materiala. Zlasti slednje povzroča le delno izkoriščenost zmogljivosti pri proizvodnji močnostnih diod: Ker ni bik» dovolj ustreznega materiala, niso mogli izdelovati vseh tipov močnostnih diod, zato slab izkoristek zmogl ji vesti,
V prvem letošnjem polletju je tovarna polprevodnikov dosegla manjši ostanek dohodka nasproti lanskemu v istem obdobju. Fakturirana realizacija se je povečala samo za 03%, medtem ko so Pa stroški narasli za 2,3%, ■oz. se je s tem zmanjšal -dohodek po fakturirani realizaciji za ■ 11,8 »/o. Ugodno je razmerje med OD in Skladi. Le-to je bilo planiramo v raz .merjiu 60:40, dejansko pa je ■bilo doseženo v razmerju 53:47.
Osebni dohodki kažejo v povprečju nasproti prvemu polletju lanskega leda indeks 96,6%. Največ na račun novega- pravilnika za delitev OD so v tem obdobju opažata pre-anifei najmižjdh osebnih dohodkih (400—500 in 500—600 N din), medtem ko v drugih kategorijah OD mi bilo bistvenih premikov.
Letos je bil dosežen slabši koeficient •obračanja za m-teriail, kar gre predvsem na račun zalog materiala, ki izvirajo iz poslovanja v preteklih letih, medtem ko pri ¡materialnih, ki jih naročajo letaš, ¡ni zalog, če bi stare zaloge lahko uporabljala hitreje, oz. jih znižali za ca 150 milijonov starih dinarjev/, bi dosegla koeficient obračanja
235. Ugodnejši je koeficient obračanja pri nedovršeni proizvodnji. Le-tega so občutno povišali nasproti lanskemu letu. Prav tako je izredno visok koeficient obračanja pri gotovih izdelkih. Najresnejši problem pa predstavljajo kupci, kjer je bila v. povem polletju vezava 151 dni, oz. koeficient obračanja 1,15. Takšno stanje je odraz nelikvidnosti v • jugoslovanskem gospodarstvu. ter prelivanja sredstev pri glavnem kupcu-PSO. Kljub temu, da .tovarna dobro izvaža in zato lahko dobi kredit, oz. so kupci z vzhoda dobri plačniki, tovarna nikoli nima denarja na žiro računu. Skupni koeficient je v znamenju neidočega materiala in nizkega koeficienta kupcev le malenkostno višji od lanskega v istem obdobju.
Po sanacijskem programu je tovarna za 152.581 N din znižala zaloge materiala, vendar je še kljub temu .za 280,041 N din nad planiranim
stanjem po sanacijskem pro« gramu.
Glavna prodaja izdelki» tovarne polprevodnikov teče prek PSO in se je nasproti lanskemu prvemu polletju le malo. dvignila. Del izdelkov manjšim kupcem in tovarnam y okviru ZP prodajajo sami, vendar se je ta prodaja letos znižala. Struktura prodaje izdelkov se . je letos spreminjala tako, da so približno, polovico izdelkov izvorih, polovico pa je prevzelo domače tržišče. V prvem polletju so tako' izvozili že 673 % planirane vrednosti, hkrati pa le 24,7 %.' domače prodaje polprevodnikov. Tu je prepotrebna analiza domačega trga, saj v .Jugoslavijo uvažajo še precej .polprevodnikov, s katerimi hi potrebe' lahko krila -tovarna -v 'Trbovljah. Razen tega je na domačem trgu možno doseči ugodnejšo prodajno ceno kot V izvozu.
Obiskali smo koncentracijsko taborišče Dachau
V.začetku tega.meseca sna» prisostvovali. spominski slovesnosti bivših zapornikov v Dachauu, kjer je bilo od 1933. do' 194-5. leta ¿oglasno nacistično -taborišče, in 'kjer so med drugo svetovno -vojno masovno uničevali' ljudi. Krematorij, kot viden ih zloglasen simbol smrti, nas je navdajal z grozo . ..
Med nami je bilo precej udeležencev, ki so bili zaprti tudi več iet v tem taborišču. Sele sedaj, ko sem vse to videla sama, sem lahko verjela mnogim, ki so mi pripovedovali grozotna doživetja, To je bilo pravo tabori šoe ■nasilja in smrti;. Pravili so, •da se je, ¡nabral o nekaj dni pred koncem vojne na stotine in stotine mrličev, ki so ležali pred krematorijem, zmetan; drug prek drugega. Vra te mrliče .pa eo morali
Nemci -ob zavzetju taboriSh pod vodstvom- Amerikanoev prenesti na pokopališče in jih tam pokopati. Poleg krematorija «mo videli, še to-melje, kjer so «tale številne barake. (Zaradi trohnenja lesa so le-te podrli).
Okoli 11. ure «e je Začeta svečana -komemoracija z odkritjem spomenika v spomin žrtvam nacističnega nasilja in y opornim novim rodovom. Spomenik, ki je delo jugoslovanskega kiparja Nendor-ja Glide, stoji na „najvidnejšemu kraju spominskega parka; za ureditev je poskrbel mednarodni taboriščni ■odbor Dachau. Odkritju spo-. mernika so prisostvovale de-. legacije iz .23 držav. Mnoge udeležence so premagale solze ob spominu na strahotna deta, -kis® jih preživljali v to® zloglasnem taborišču, . U. B.
UO TEN je razpravljal o predlogu načel organiziranja tržnih funkcij v ZP Iskra
S ZP ISKRA KRANJ
Zavod za avtomatizacij o — Ljubljana, Tržaška c. 2 ob j a vfj a
prosta delovna,mesta za:
Ha svoja prvi septemberski seji je upravni odbor tovarne elektronskih naprav razpravljal o predlogu načel organiziranja tržnih funkcij v združenem podjetju Iskra. UO je menil, da je obravnavanje tržnih funkcij, ločeno od celotne sheme bodoče organizacije ZP, - nemogoče, ker takšna nekomplaksma obravnava lahko prejudicira pomembne odločitve in rešitve na drugih področjih delovanja ZP, česar pa ne bi smeli dovoliti. Upravni odbor TEN se je strinjal s predvideno dejavnostjo »marketinga«, ki zajema raziskavo trga, mani pa, naj bi bil »marketing« samostojna organizacija brez operativnih nalog..
V tej podrobni obravnavi predloga napel organiziranja tržnih funkcij, je imel upravni ' odbor tovarne elektronskih naprav na Stegnah zlasti te pripombe:
prodaj no-pr oj ek tivni biroji in prodajni oddelki go novi organizacijski obliki bi mora® biti-' tesno povezani v okviru »marketinga« z življenjem ih potrebami ustreznih tovarn. UO bi se strinjal, da bi bili PFB in PO organizacijsko in disciplinsko postavljeni v tovarne, ker bi samo to zagotovilo kompletno povezavo dela in interesov prodajne iin .ostalih služb, prav tako, pa bi to zagotavljalo realno planiranje in izpolnjevanje vsakoletnih proizvodnih in prodajnih planov, kakor tudi -kratkoročnega in srednjeročnega planiranja. »Marketing«, kot .si ga zamišlja UO TEN, bi moral odigrati pomembno vlogo usklajevalca -med prodajno službo tovarn (PO, PHEJ) in zagotoviti enotnost tržne politike.
Glede na specifičnost pretežnega dela proizvodnega
programa tovarne elektronskih naprav, ti izdelki ne sodijo niti v delokrog predlagane trgovinsko-servisne mreže, niti hi potrebno, vključevanje tega j programa v PPB ali PO, ker sotu direktni stiki tovarne z JLA. Tudi službe »stiki z javnostjo« ne bi smeli izločevati iz delokroga generalnega direktorja (oz. njegovega štaba), ker ne gre le za informacije o komercialni dejavnosti, pač pa tudi za proizvodni, razvojni, -personalni dejavnosti, < itd. Takšna je sodba UO TEN tudi o biroju za sklepanje pogodb.
UO meni, da je nesmiselno organiziranje tranzitnega žiro računa, saj bi z njim le še podaljševali že tako predolge plačilne roke, glede na. pred--log, naj bi bili PPB locirani v tovarnah, pa ta potreba sploh odpade. S kritiko UO ga ne posega na področje »interne banke«:, kf pa je v predlogu samo nakazana1.
UO- nadalje dvomi v učinkovitost skupne izterjevalhc službe, ker tudi tu pogreša direkten, dejanski interes in odvisnost te službe od tovar-ne-prodaj alca. Ključ za financiranja. te in ostalih služb v »skupnem servisu za fakturiranje« naj bi bila udeležba v celotnem prometu prek tega .servisa. TEN se uslug tega servisa ne bi posluževala, saj. fakturiranje in izterjava pri vojaškem programu predstavlja minimalni strošek, ki ni primerljiv s tem, kakšen bi bil, če bi se posluževala servisa za fakturiranje. Če že tak servis bo organiziran, zakaj ne bi le-ta prevzel tudi naloge na področju izvozne dejavnosti?
Upravni odbor TEN pa se ne more strinjati z načinom financiranja PPB in PO, ker
predlog predvideva, da se pri- § hranki glede na predračun ■ porabijo za stimulativni del a OD. To namreč ni v skladu- z | deklaracijo a »neposredni od- g vismosti OD osebja v PPB ih. S PO s tovarno«:, saj ti OD niso { vezani na uspeh tovarne, pač ■ pa na dvomljivo ' določilo ■ udeležbe pri prihranku . na £ stroških, kar je pa lahko celo - g posledica špekulativnega pila- ■ Hiranja. Zakaj tudi v okviru § PPB prodaja rezervnih delov, * če pa se praviloma servisna ■ dejavnost odstopa PSO? Ser- * vis najd bi bil po potrebi g podrejen tovarni (za špecial- n . ne izdelke). Preskromna je § pa v predlogu načel organizi- g ranja tržnih funkcij tudi po- ■ jasnjena tudi odločitev, da se ¡| nabavna služba v celoti vkljn- ■ či v dejavnost »marketinga«. ■
Znova UO TEN meni, da je ■ še pred razpravo- predloga v a delovnih kolektivih treba ob- § delati delokrog ostalih dejav- g nosti v okviru ZP in to v b načelni obliki, ker se odra- § -žajo funkcije in. kompetence, ■ ne pa. v obliki pravilnika, koit a je to obdelal sedanji predlog H tržnih funkcij. .	—ln— S
prodajnega inženirja za požarno varnostne in protivlomne naprave
diploma II. stopnje na fakulteti za elektrotehniko — jaki tok, najmanj 2 leti prakse v stroki, aktivno znanje nemškega jezika
projektanta naprav za avtomatizacijo v industriji diploma II. stopnje na fakulteti za elektrotehniko —1 jaki tok, lahko je začetnik, imeti mora odslužen kadrovski rok v JLA
projektanta- za telemehanske naprave diploma II. stopnje na fakulteti za elektrotehniko —• jaki tok, najmanj 2 leti prakse, v operativi ih projektiranju visokonapetostnih omrežij ali objektov, ali, s višja alt srednja tovrstna tehniška izobrazba, s sposobnostjo samostojnega projektiranja na tem področju razvijalca za ročna električna orodja in električne motorje
diploma II. stopnje na fakulteti za elektrotehniko'— jaki tok. Kandidat je lahko začetnik brez prakse, imeti pa mora odslužen kadrovski rok v JLA referenta za planiranje in teiminiranje v raziskovalno-razvojnem sektorju
višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z ustrezno prakso ih odsluženim, kadrovskim rokom v JLA knjižničarko v strokovni knjižnici zavoda diploma II. ali I. stopnje na filozofski fakulteti, zaželena krajša praksa, znanje dveh svetovnih jezikov (angleščina, nemščina ali francoščina)
2 administratorka
ekonomska srednja ali administrativna šola (4 ali 2-let-rta), zaželena vsaj krajša praksa, znanje strojepisja ter pasivno znanje najmanj enega od svetovnih jezikov. Pismene prijave- sprejema organizacijsko-kadrovski oddelek Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška č. 2 do 15. oktobra 1968, oziroma do zasedbe delovnih mest.
Z malo zakasnitvijo poročamo, da je odšel v zasluženi pokoj tov. Egidij Grahek, vodja ključavničarske delavnice v »Elektromehaniki«. Sodelavci so mu ob slovesu izročili lepa darila, ki ga bodo še dolgo spominjala na življenje in- delo v kranjski tovarni


Clemente Milan, dipl. ing.:
Nov elektronski računski center v Iskri
Te dni je v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov, Iskre in v Biroju za elektronske računalnike, ki zastopa firmo Control Data Crporation, vse živo. V teku so vsestranske priprave za otvoritev novega računskega ®tra, ki so se začele že več hot pred letom dni in so zdaj v zaključni fazi.
Nakup računalnikov, finansirajo’ tri j e nabavitelj i..
Republiški izvršni svet. Nuklearni institut »Jožef Šte-fan« skupaj z Univerzo v Ljubljani in Združeno podjetje Iskra.
■ Uslužbenci Iskre kažejo veliko zanimanje kdaj bo otvo-htev centra, kakšen bo ta teater in kaknše bodo uskt-ki jih bo lahko nudil svo-hm uporabnikom. Zapletena
organizacija centra z več solastniki in ureditev vprašanja sorazmerno velikih investicij sta' zahtevali razrešitev niza zamotanih problemov. Tudi ko ti problemi še niso bili rešeni,, so normalno potekale vse od njih neodvisne, ven-•dar obsežne in dolgotrajne priprave. Zdaj so problemi več ali manj razreešni in dozorel je čas, da se o rezulta--tih obvesti tudi javnost. To je tembolj zotrebno tudi zato, ker vlada v Javnosti glede teh vprašanj precejšnja dezo-rian taci ja, tu in tam pa so se razširile celo novice, ki pačijo sliko dejanskega stanja. S tem člankom želim bralce »Iskre« na kratko obvestiti: o vsem, kar bi jih v zvezi z novim računskim centrom utegnilo zanimati.
Nekaj besed o firmi CONTROL DATA CORPORATION, njenem proizvodnem programu in njenih odosih z Iskro.
Elektronski računalniki so v modernem času vnesli' v vse panoge človeške dejavnosti toliko uspeha, da upravičeno govorimo o_ drugi industrijski revoluciji, ki se ji mora podrediti'vse, kar hoče v korak s časom in noče propasti. S skromnimi sredstvi in z lastnim razvojem je temu tako burnemu razvoju nemogoče samostojno slediti, zato se aj.’ Iskra naslonila na eno izmed vodilnih firm v tej tehniki — na CONTROL DATA CORPORATION iz Mi-nmeapolisa. Na firma je sklenila z Iskro kooperacijsko im. 'zastopniško pogodbo.
CONTROL' DATA CORPO-
RATION (ali kratko CDC)
. je mlada,	komaj enajst
let stara, tvrdka za proizvodnjo elektronskih računalnikov,	ki si	je v
tem kratkem času zagotovila mesto v samem vrhu svetovnih proizvajalcev. Danes ima zaposlenih že Okrog 34.000 ljudi. Večina od sedemnajstih tovarn laži v okolici Minnea-
polisa v državi Minnesoti. Nagli vzpon tovarne je omogočila . izdelava nekaterih izh rednih projektov, ki so bhn skovito prodrli na tedaj že zelo zahtevna tržišča. Firma izdeluje celoten asortiman računalnikov, prav posebej pa je orientirana na izdelavo vei likih, tako imenovanih super« kompjuterjev. Med manjše
Dipl. ing. Marko Jurgele menja trak na magnetno-tračni enoti CD 604	.
Kreditna prodaja:
Danes: radijski
sprejemniki
TRIGLAV TS za sprejem dolgih, srednjih, kratkih iin ultrakratkih valov Sprejemnik ima 4 elektronke, 2 tran-_sistorja, 4 diode, valovno pretikalo s. tastaturo, magično oko 4 Vi zvočnik, priključek .za magnetofon ' in dodatni zvočnik. TRIGLAV TS ima vgrajen gramofon za reprodukcijo normalnih in inikro .plošč vseh hitrosti in velikosti .Omrežni priključek: 220 V. 50 Hz.
Velikost: 596 X 370 X 335 mm.'
OPATIJA TS za sprejem dolgih, srednjih, kratkih in ultrakratkih valov. Sprejemnik ima 4 elektronke, 2 tran-sistorja, 4 diode, valovno pretikalo s tastaturo, magično oko, 4 W zvočnik, priključek za magnetofon, za gramofon in za dodatni zvočnik. Omrežni priključek: 220 V, 50 Hz. Velikost: 594 X 343 X 279 mm.
PORTOROŽ TS za sprejem na srednjem, 49-m in kratkovalovnem območju. Sprejem-
nik ima 5 elektronk, valovno pretikalo s tastaturo, magično oko, 3 W zvočnik, priključek za magnetofon iri za dodatni zvočnik. PORTOROŽ.. TS ima vgrajen gramofon za reprodukcijo normalnih in mikro plošč vseh hitrosti in velikosti.
Omrežni priključek: 220 V, 50 Hz.
Velikost: 545 X 330 X 310 mm.
Cena: 705,00 din
ROBERT je namizni tran-sistorski sprejemnik za sprejem programa na srednjem in ultrakratkovalovnem območju. Sprejemnik ima 9 transistorjev, 8 diod, 2W zvočnika iri vgrajeno feritno anteno. Vgrajen gramofon reproducira gramofonske plošče vseh velikosti in hitrosti. Omrežni priključek: 220 V, 50 Hz.
Velikost: 600 X 300 X 220 mm.
TRANSISTORNIK' DENIS za'sprejem srednjega in ul-trakratkovalovnega območja. Sprejemnik ima 9 transistor-
jev, 5 diod, 1W zvočnik, notranjo feritno in paličasto anteno. Priključki: za gramofon in za napajanje iz omrežja prek usmernika US 220/9. Napajanje: iz baterij 2 X4,5 Voltov.
Velikost: 300X 180 X 95 mm.
TRANSISTORNIK BLED TS za kvaliteten sprejem radijskega programa na sred-njevalovnem območju. Sprejemnik ima 7 transistorjev, 2 diodi, priključek za gramofon, zunanji zvočnik in priključek za napajanje iz omrežja prek usmernika US 220/9. Napajanje: iz baterij 2X4,5 Volta.
Velikost: 300 X 180 X 95 mm.
Na voljo so tudi:
—	radijski sprejemniki z gramofonom za sprejem dolgega, srednjega, kratkega in ultrakratkovalovnega območja:
TRIGLAV 66 996,00 din LJUBLJANA UKV 948,00 din AMBASADOR 978,00 din
—	radijski sprejerimiki z gramofonom za sprejem na srednjevalovnem, kratkovalovnem in 49-m pasu: PORTOROŽ 66'660,00 din
—	radijski sprejemnik -z gramofonom za sprejem sred-njevalovnega območja: MANUELA 570,00 din
—	radijski sprejemniki brez gramofona ter za. sprejem radijskega programa na dolgih, srednjih, kratkih in ultra kratkih valovih:.
KRAS 798,00 .dim KÖLN 808,10 din FREIBURG 804,95 din
—	radijski sprejemnik za 'sprejem srednjega, kratkega, in 49-m vala:
KOZARA 462,00 din
—	.transistorniki:..
BLED DE LUXE
Cena: 300,00 din •
Pripominjamo, da so vsi navedeni izdelki, ža katere ne objavljamo cein, še v proizvodnji m bodo v doglednem času v prodaji!
Radijski sprejemnik z vgrajenim gramofonom »Triglav« TS
PISMO IZ »ELEKTROMEHANIKE« KRANJ
Pohvale vredna
Ob koncu avgusta in V začetku septembra je bila skupina 25 invalidov na počitnicah v Ankaranu in v Trenti. Pobuda iir podpora sindikalne organizacije Iskre ter ob činskega sindikalnega sveta Kranj je vsekakor vredna pohvale. Saj že dokaj let sindikat ni pripravil ali financiral počitnic invalidov.
Iz razgovora z invalidi — ti so sicer zaposleni v tovarni, ’ ki so bili ha brezplačnih počitnicah, lahko sklepamo, da so bili prijetno presenečeni nad tem dejanjem sindikalne organizacije. Presenečeni zlasti zato, ker so.. prvikrat občutili, da kolektiv misli nanje. To pa je tudi dolžan, zlasti na tiste, ki so okvare dobili pri delu v tovarni.
akcija sindikata
Pretežna večina invalidov se je odločila za letovanje na morju. Tam so si v lepih septembrskih dnevih nabrali precej sončnih' žarkov. S hrano in s postrežbo so bili želo zadovoljni, uprava doma pa v tej sezoni tudi še. ni'imela tako prijetne, in 'tovariške družbe,, kot je’ bila ta. Nekaj jih je šlo v Trento, kjer so uživali gorski zrak, a pri tem mislili na morje. -
Kakorkoli, akcija sindikata je bila zelo lepa. in želimo, da bi se v prihodnjih letih 'ponovila. Morda^i. jo pripravili nekoliko preti'tako da bi vsak invalid, ki naj' bi. šel ‘brezplačno na počitnice, prihranil v ta namen svoj redni dopusti
R. K.

računalnike uvrščamo procesni računalnik CD 1700, med srednje serijo 3000 (ČD 3100, 3300, 3500). in med velike selijo 6000 (CD 6400 6500, 6600). CD 6600 je nesporno priznan kot doslej največji in najzmogljivejši računalnik, kar jih je kdajkoli- izdelala človeška roka.
Firma izdeluje. poleg centralnih računalnikov tudi vse potrebne. periferne enote kot so magnetni diski, magnetni trakovi, čitalniki kartic, vrstični. printerji, optičiji čitalniki tiskanih strani, televizijske vhodno-izhodne naprave itd. CDC je za IBM-mom največji dobavitelj perifernih naprav za proizvajalce lastnih računalnikov.
Firma CDC -je s 45' % vključena v ameriški.’ vladni program im med. drugim .izdeluje tudi računalnike za vodenje iz pcdriibriiic izstreljenih raket; Polaris.
Oktobra 1966 leta je bila torej s to firmo sklenjena kooperacijska pogodba,.katere glavna določila obravnava-joi
—	izdelavo sestavnih delov za računalnike,
—	izdelavo finalnih izdelkov (m. pr. periferne naprave, manjši računalniki, telekomunikacijske povezave med oddaljenimi kompjuter-
ji),
—	zastopstvo za CDC v Jugoslaviji. "
Tovarna elektronskih inštrumentov v Horjulu že več kot leto dni uspešno izdeluje sestavne dele za računalnike. V teku je tudi izbira finalnega izdelka, ki bi ga začeli izdelovati.
Kakšen računalnik bomo imeli in kakšne so njegove zmogljivosti.
Iskra je v svojih načrtih za nakup računalnika vseskozi obravnavala dve možnosti:
—	samostojen nakup (eventualno tudi s sofblanširanj em Republiškega 'izvršnega sveta) računalnika CD 2100.
T- nakup - računalnika CD 3300 ob enakovredni soudeležbi Republiškega izvršnega sveta, -in Nuklearnega inštitu-■ ta »Jožef Štefan« skupaj z Univerzo v Ljubljani. *
CD 2100 je podzvrst računalnika CD 3100 in ta je naj-, manjši računalnik v seriji 3000. želim pa poudariti, da bi bil ta »najmanjši v seriji 3000« eden izmed največjih sistemov, ki so bili doslej inštalirani v Jugoslaviji. CD 2100 in 3100 sta po konstrukciji in karakteristikah enaka računalnika, ki se medseboj-
no razlikujeta le v hitrosti izvrševanja operacij. Veljav;, ni ameriški predpisi-o izvozu elektronskih računalnikov v dežele vzhodnega bloka (ki pa ne veljajo za-Jugoslavijo) namreč določajo, da je dovoljen izvoz računalnikov, katerih ciklusni čas ni manjši ke vrste merilo za hitrost od 2 us. Ciklusni čas je ne-
ke vrste merilo za hitrost računalnika, pomeni pa ,čaSj ki je potreben, da se poljubna informacija prečita iz spomina in vpiše nazaj. Ker računalniku CD 3100 s ciklus-nim časom 1.75/ps izvoz m bil dovoljen, je bil po istih konceptih izdelan CD 2100 s ciklusni časom 2.0 us J11 temu so bila vrata odprta tudi na vzhod. Poudariti pa ve lja, da tudi : ciklusni čas
2.0	us karakterizira zelo hiter računalnik.
CD 3300 je od 2100 večji in še hitrejši, Njegov ciklusni čis znaša 1.25 us. Po konstrukciji je računalniku-2100
zelo soroden, vendar projektiran tako, da dopušča šs, zelo velike razširitve. _ .
Oba tipa računalnikov ■ sta, projektirana tako za obdelavo poslovnih nalog, kakor tudi za Obdelavo znanstveno-tehničnih problemov, . Tako 2100 kakor tudi 3300 imata priključene iste periferne naprave, iried katere spadajo:
—	čitalnik luknjanih kartic, ki čita do 1000 80-kolotiv skih kartic na minuto,
—	čitalnik papimga traku,
Dipl: ing. Andrej Praprotnik ob komandnem pultu računalnika CD 2100	----
Tridesetletnica gasilskega društva v tovarni »Elektromehanika« v Kranju
V soboto, 21. septembra je prostovoljno gasilsko društvo v kranjski »Iskri« (»Elektro-niehanika«) slovesno obhajalo svoj tridesetletni jubilej. Proslave so še poleg društvenih članov udeležili zastop-
niki uprave tovarne, zastopniki občinske gasilske zveze iz Kranja in zastopniki nekaterih bližnjih gasilskih društev.
Pred proslavo so gasilci s sodelovanjem poklicne gasll-
Na gasilskih vajah so gasilci »Elektromehanike« pokazali svojo izurjenost in pripravljenost
ske enote Kranj priredili zanimive in poučne gasilske vaje, kot npr. gašenje požara, reševanje .ponesrečencev* zlasti pa gašenje kemično vnetljivih snovi s pomočjo modernih sodobnih pripomočkov.
Med proslavo je društveni predsednik Franc Čarman na kratko orisal okoliščine, v katerih je bilo 'prostovoljno gasilsko društvo sedanje »Elektromehanike« ustanovljeno, . in njegov dosedanji . razvoj. Poleg uspelih recitacij, je proslavo poživil zlasti pevski oktet tovarne »Sava«. Zastopnik kranjske občinske .gasilske zveze pa... je članom -PGD tovarne, »Iskra.« razdelil pohvale in priznanja za njihovo dolgoletno delo v društvu. Kot edini član, ki; ze trideset let sodeluje v gasilskem društvu, je bil odlikovan njegov praporščak An-
Ob 30-letnici gasilskega društva v kranjski tovarni je navzočim gasilcem govoril predsednik Franc Čarman

ki eita do 1000 znakov v sekundi,
—	luknjalnik kartic, s hitrostjo 250 artic na minuto,
—	Menjalnik papirnega traku, ki perfoiira 120 znakov v sekundi,
—	vrstični pršnter s hitrostjo izpisa 1000 vrstic na minuto,
—	4 enote magnetnih trakov (glej sjiko!),
—	2 enoti magnetnih diskov,
—	naprava za risanje kri-riflj. (plotter).
Same periferne enote pssd-■ siavljajo . po. obsegu večino dei, po ceni pa (računano za CD 2100) dve tretjini vrednosti računalnika. Sorodnost v konstrukciji obeh računalnikov 2100 im 3300 omogoča, da aanju priključimo iste peri-rerne naprave. Poleg tega je | *od računalnikoma dosežena I Popolna kompatibilnost. Kom-| Pstibilnošt je strokovni izraz ra možnost ‘
~ da se lahko računalniki ®,?d .seboj neposredno elektronsko povežejo,
~ da se lahkb programi pisani za en tip računalnika iz-
računavajo tudi na drugem in tb ‘ brez - kakršnihkoli korekcij. To je možno le, če program, ki je bil napisan za večji računalnik, za manjšega ni 'preobsežen.
Iskra se je dolgo ogrevala za postavitev sistema 2100, posebej še zato, ker je Con-tfol Data ponudila računalnik pod zelo ugodnimi . pogoji, kot doprinos k poživitvi zastopniške in kooperacijske dejavnosti v Jugoslaviji. Po sugestiji Nuklearnega "inštituta »Jožef Štefan« in Univerze v Ljubljani, ki bosta kmalu potrebovala za reševanje znanstvenih problemov velike interne spominske kapacitete, pa je; tudi Iskra začela razmišljati o tem, da nabavi CD 3300, ki dopušča velike razširitve, oberiem *pa je toliko hitrejši, da bo zadovoljeval potrebe • vseh treh odnosno štirih partnerjev.
Po daljšem navezovanju stikov.med investitorji je prišlo db. sporazuma; da skupaj nabavijo računalnik CD 3300. Ker je bilo potrebno izvesti rebalans prvotnega investicijskega elaborata in ker je še
potrebno urediti cel niž for-malnosti, preden nam C1)C lahko dobavi računalnik 3300, še je Iskra odločila, da začasno inštalira računalnik 2100, Za ta korak se je odločila iz več vzrokov:
1.	Na začasno inštaliranem sistemu bo omogočeno izpopolnjevanje kadrov, ki so bili izšolani ali pa se prav v tem času šolajo za,- delo na sistemu, istočasno bo omogočeno testiranje, kasneje pa tudi izračunavanje programov, ki bodo pripravljeni za novi stroj. J"
2.	Med javnostjo se je razširilo nezaupanje do stroja CD 2100, češ da menda ne more dati vsega, kat bi od njega zahtevali. Iskra, želi dokazati, da njena o.dkičMev 'za nakup večjega strbja.ne pomeni | deplasmaja . manjšega .sistema CD 2100. Demonstracije na živem računalniku bo-do javnosti lahko dokazale nesmiselnost- takih trditev.
3.	Ker ostane ob zamenjavi večji del stroja (vsa periferija) isti, bo treba zamenjati le centralno enoto, to pa zah-
Zbrani gasilci na slavju ob 30-letnici gasilskega društva v »Elektromehaniki«
ton Semerl. Za dvajsetletno - delovanje je poleg - drugih dobil diplomo in svetinjo društveni poveljnik Martin Vrtačnik. Več članov je- bilo. .; odlikovanih z medaljo za desetletno delo v društvu.
»Zgodovina našega 'gasilskega društva« —- je poudarim njegov predsednik Čarman — se začenja v času neposredno po veliki tekstilni stavki kranjskega j delavstva, ko so v takratni tovarni »Jugcčeški« 1 ustanovili prvo gasilsko četico z desetimi člani. 2e leta 1940 je četa imela najpotrebnejšo opre-. mo, med tem tudi motorno brizgalno. Med nemško okupacijo je gasilska- čela pre-, nehala delovati-, ker .’ji okupator ni zaupal. Člani .šo bili; namreč skoraj vsi brez izjeme naklonjeni osvobodilnemu .gibanju .in „ jih, je. pet izmed njih ' žrtvovalo . tudi svoje' življenje za svobodo.
Takoj po osvoboditvi' so bivši, gasilci začutili dolžnost,
' da Svojo organizacijo obnovijo, Obnovljeno prostovoljno gEtsilsko društvo j e , kmalu Imelo okrog šestdeset: članov, med temi tudi žensko desetino, ki pa je pozneje zaradi novih razmer prenehala delovati,
teva le delo za približno dva dni; _S tem delo centra sploh ne bo bistvenb prekinjeno.
Ker nastopajo pri nakupu stroja trije participanti, je prevladalo stališče; da bi bila najustreznejša organizacijska oblika centra takšna, ki bi omogočala vsem trem čimbolj neodvisno delo. Grupe, ki bodo skrbele za pripravo nalog na stroju bodo spadale v okvir ustanov, ki stroj nabavljajo, sam elektronski center pa bo več ali manj samostojna ustanova. Ta bo skrbela za jo, da bo delo na računalniku nemoteno potekalo in to tako, da bodo v kar največji meri zadovoljeni interesi vseh lastnikov stroja hkrati.
O delu v Iskri formirane grupe za pripravo organizacijskih in programskih nalog CAOP (Centra za avtomatsko obdelavo podatkov) je v 33. številki »Iskre« spregovoril njen v. d. direktor ing, Jože Bauman. O tem, kako napredujejo dela v Elektronskem računskem centru, pa bom spregovoril v nadaljevanju.
(Dalje prihodnjič)
Ob tridesetletnici ima PGD tovarne »Iskra« 41 članov. V primeru s številnim kolektivom naše tovarne t-o ni veliko, vendar v glavnem zadošča,;;; ker je članstvo bolje ' opremljeno in ker- je" njihova poklicna . izobrazba in strokovna izvežbariost višja kot nekoč, pa tudi • zato, ker so gasilci zaposleni v-všeh treh delovnih izmenah. Pri mnogih večjih ali manjših požarih v dobi tridesetih let so člani prostovoljnega gasilskega društva močno pripomog-
li,,	da škode ni bilo ali je bila vsaj ..čim manjša. Gasilci so požrtvovalno pomagali tovarni in občanom v bližini ‘tovarne ri pri -nekaterih poplavah, 1
, Celotna- proslava ; je pokazala, da smo na dosedanje delo naših gasilcev lahko po-i nosni, in da gre zahvala tudi vsem, - k; so društvu v teku . let . kakorkoli pripomogli Ja 'njegovemu uspehu, tako organom delavskega , samoupravljanja, upravi, in vodstvenim delavcem;
V okviru »pož ar nova mostnega tedna«, ki ga gasilske organizacije v naši domovini vsako leto praznujejo in ki se letos obhaja prav ta teden (od 23. do 30. septembra) našemu PGD v »Elektromeiha-niki« za njegovo odgovorno delo iskreno čestitamo!
Na proslavi ob 30-letnici gasilskega društva v »Elektro-mehaniki« je bil odlikovan tov. Anton Šemrl, ki že 30 let vestno in uspešno deluje v tem društvu

Brez kulture ni zavestnega samoupravljanja
Tovarna »Iskra« v Kranju (»Elektromehanika«) bo podprla Prešernovo gledališče v Kranju pri razpisu abonmajev za novo sezono
Komisija za kulturna vprašanja sindikata tovarne »Iskra« v Kranju je v cilju, da bi čimveč delavcev tovarne postali abonenti v novi gledališki sezoni, imela sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki gledališča. Sklenjeno je bilo, da bo sindikat tovarne izpeljal široko agitacijsko akcijo in da bo v tej sezoni pridobil mnogo več abonentov kot v preteklem letu, saj je pred leti samo »Iskra« imela kar 2 cela abonmaja.
Tovariši iz gledališča so v razgovoru povedali kakšen, bo letošen repertoar, govorili so o naporih za uspešno delo te pomembne kulturne ustanove in o prenovitvi gledališke hiše.
Na kratko; so označili te vzpodbudne novosti v štirih poglavitnih točkah:
® DOSLEJ NAJBOLJ PESTER IN SKLADEN ABONMAJSKI REPERTOAR S UVEDBA	NOVEGA
ABONMAjA MALE DRAME SNG '
© VZPON IN KONSOLIDACIJA AMATERSKE SKUPINE PRI PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU-® SPOMLADI LETA 1969 PRENOVITEV	GLEDALI-
ŠKEGA HRAMA.
Najprej o repertoarju. Abonenti bodo dobili prerez od klasičnih do komedijskih uprizoritev, od ljudske igre do sodobne domače slovenske dramatike.
Prešernovo gledališče v Kranju se že leta trudi, da bi navezalo trajnejše, tvornej-še in čim tesnejše stike z vsemi' delovnimi kolektivi1, predvsem pa z. neposrednimi proizvajalci. Spoznanje, da ni dobrega samoupravi j alea, če ta tudi ni kulturno osveščen in da je torej; kultura, kot pravimo integralni del osveščenosti samoupravljavca, nas vsak dan bolj ostro opozarja kako hude posledice ima premajhna in nezadostna .skrb za kulturno oblikovanje ljudi.
Navkljub ali poleg vsem modernim sredstvom širjenja kulturnih dobrin po radiu, televiziji in filmu, je gledališče prav zaradi svoje- neposrednosti ostalo in je še vedno najbolj resničen in pristen posrednik umetniškega užitka.
V Prešernovem gledališču* v Kranju bo v gledališki sezoni 1968/69 TROJE RAZLIČNIH ABONMAJEV:
REDNI ABONMA ZA ODRASLE Z OSMIMI PREDSTAVAMI DIJAŠKI ABONMA PRAV TAKO Z OSMIMI PRESTAVAMI
(Namesto po ene predstave gledališča iz Trsta in Celja, bo- Mladinsko gledališče iz Ljubljane dajalo dve predstavi, ostali del repertoarja pa je nespremenjen).
ABONMA MALE DRAME IZ LJUBLJANE S SKUPNO ŠTIRIMI PREDSTAVAMI Ta nov, poseben abonma -bo v letošnjem letu pmnenil
novost im bodo abonenti za relativno zelo nizko ceno lahko videli skoraj celotno delovanje malega odra ljubljanske drame, ki uprizarja zahtevnejša in modernejša dramska delal Tako bodo zlasti lahko pritegnila poleg ostalih tudi tiste, ki radi posegajo po zahtevnejših delih sodobne moderne dramatike.
Izvajalci bodo torej:
® SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA (dve deli)
® MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (dve deli)
© SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA (eno delo)
@ SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE IZ CELJA (eno delo)
© DRAMSKA DRUŽINA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA (dve deli)
® MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (dVe deli)1
® MALA DRAMA SNG IZ LJUBLJANE (štiri dela)
Pa še nekaj uvajamo kot novost, namreč, pred vsako predstavo bo predstavljen pisec dramskega dela, bo opis dela in misli, ki jih je hotel pisec povedati. Tako bo um-ljivost dela- in razumevanje uprizorjene storitve bolj približana- še tako preprostemu obiskovalcu.
Poglejmo reperator sezone 1968/69 in kratek opis del:
SNG — DRAMA, Ljubljana — VSI ABONMAJI
1 William Shakespeare: »HAMLET« (upriz. na Prim» skovem)
2.	Jože Javoršek »MANEVRI« ali
3.	Dominik Smole: »KRST PRI SAVICI«
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBU. — VSI ABONMAJI
1.	Ustinov: »KOMAJ DO SREDNJIH VEJ«
2.	Tone Partljič: »RIBE NA PLITVINI« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj — VSI ABONMAJI
1.	Cankar: »HLAPCI« ,
2.	Finžgar: »DIVJI LOVEC«
3.	Marc Camoletti; »STROGO ZAUPNO (izven abonmaja)
SNG — TRST — ABONMAJI BREZ DIJAŠKEGA SLG — CELJE — ABONMAJI BREZ DIJAŠKEGA MLADINSKO GLED. LJ. — ZA DIJAŠKI ABONMA
1.	Tom Jones. »ZANESENJAKI«
2.	L. M. Montgomery: »ANA Z ZELENEGA GRIČA« ABONMA ZA MALO DRAMO IZ LJUBLJANE
skupno 4 predstave Male drame
1.	Jack Richardson »SMEH POD VISLICAMI«
2.	Miloš Mikeln: »STALINOVI ZDRAVNIKI«
3.	Evyene Jonesco: »KRALJ UMIRA«
4.	Viclav Havel: »SPOROČILO« ali
K.	Wittünger: «POZNATE MLEČNO CESTO«
SNG DRAMA:
HAMLET
Brez dvoma največja tragedija Williama Shakespeara in slovito pričevanje o izvora modernega evropskega duha. Prevod Otona- Župančiča.
MANEVRI
Jože Javoršek, pripadnik tiste smeri v sodobni slovenski dramatiki, ki si prizadeva* za vsestransko modernizacijo literarnega in gledališkega izraza, uprizarja v »Manevrih« dva poglavitna motiva: vojake, ki se na manevrih »igrajo« vojsko — in komično travestijo Levstikovega »Martina Krpana«,, ki ga isti vojaki igrajo ha nekem podeželskem odru. V »Manevrih« se srečujemo z duhovito »igro v igri«, z domiselno, živopisno, moderno komedijo, v kateri so vredne posebnega poudarka nekatere satirične poante, predvsem pa njena izredno izbrušena jezikovna in stilska podoba. Najboljše delo začetnika slovenske gledališke avantgarde.
KRST PRI SAVICI
Dominik Smole, avtor Krsta pri Sayici, je pred' leti zaslovel z izvrstno »Antigono« in velja po pravici za enega najizrazitejših slovenskih dramatikov po drugi svetovni vojni. Kakor je v Antigoni moderniziral Sofoklejevo tragedijo, tako se v Krstu pri Savici motivno navezuje ha klasično delo — na istoimensko pesnitev, Franceta Prešerna. Pri tem pa ohranja samo motivno izhodišče, da bi na njegovem temelju ustvaril povsem moderno dramo o začetkih slovenske politične zgodovine. Osnova
Pred Prešernovim gledališčem v Kranju
te drame je ljubezenska zgodba Črtomira iti Bogomile, ki jo poznamo iz Prešernove pesnitve, ki pa se tu razpleta v-tragični smeri. Moderna poetična drama, ki vsekakor stoji v vrhu sodobne dramske ustvarjalnosti na Slovenskem.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Peter Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ Po eni strani se moja konjedija na splošno nanaša na sedanji trenutek in na naš čas, po drugi je pa bistveno angleška igra in jo je treba tako tudi jemati. Umikanje izpod nadzorstva staršev, ekscesi tako imenovane »permissive society« upor* proti hinavščini h- to so težnje, ki jih čutimo vsepovsod, čeprav nimajo povsod is® oblik, istih obrisov.
Tone Parfijič: RIBE NA PLITVINI Drama, krstna uprizoritev, Neusmiljeno odkrita, grenka, napadalna, izzivalna, osbornovsko jeznomtadeniška družbeno kritična drama iz življenja učiteljev, hkrati poskus. širše moralne kritične opredelitve sveta, ki t njem živimo. "	,
DRAMSKA DRUŽINA PG KRANJ
I. Cankar: HLAPCI
»Hlapci« so naša največja politična tragedija. Dramaturško mišljerio ni to tragedija v tistem smislu, ki izključuje spravni konec junaka z .življenjem. Jerman ne propade, usodne sile. s katerimi še'je spoprijel ga.niso strle. Rešila ga je vera v življenje, v lepše življenje. .
F. S. Finžgar: DIVJI LOVEC
Divja lovec stoji* domala na začetku Finžgarjeve pisateljske poti v dramatiki in pred prvim- vzponom tudi v prozi: — Kot Finžgar sam pripoveduje, je dramo napisal.iz ogorčenja nad pomanjkanjem slehernega okusa ih nad škodljivo- maniro potvorjene, sladkobne, zlagane in za lase privlečene* »ljudske romantike«.
MLADINSKO GLEDALIŠČE
Tom Jones: ZANESENJAKI
Po Ronstandu oblikovana sodobna zgodba o Romeu in Juliji, Duhovita parafraza motiva o dveh zaljubljencih Za višje razrede osemletke in za šole druge stopnje.
L.	M. Montgomery: ANA Z ZELENEGA GRIČA Poljska dramatizacija mladinske povesti kanadskega pisatelja. Drama o srboritem, težko vzgojljivem dekletcu z. zlatim srcem in .živo domišljijo, ki jo dajo na prevzgojo meščanski družini. Živa, sodobna tematika, obdelana v hvaležni odrski obliki brez. moraliziranja in problemske zasičenosti. Drama j.e na Poljskem, doživel ogromen uspeh, med mladimi gledalci. Delo je primerno za mladino od desetega leta dalje..
(Kratek opis del MALE DRAME bomo objavili kasneje).
DRAMSKA DRUŽINA PRI PG KRANJ JE KONČNO DOSEGLA SVOJO KONSOLIDACIJO
Dokazala je, da amaterizem ob strokovnem vodstvu pri izbiri repertoarja, študij-u del
in izvajanju, dosega tako m ven kvalitete, da se brez. sramu lahko predstavi tudi zahtevnejšemu gledalcu. .	„
V letošnji sezoni je Frp« garjeva »Razvalina življenja* (Dalje na 8. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
združeno
PČhilE-TJE
SKLEPI
3. seje uo ZP
(11.9.1968)
9 Upravni odbor združenega podjetja je v zvezi s predlogom amandmajev k statutu ZP za tržne in razi-siovalno-razvojne funkcije v ZP ter s popravki pravnikov i dne 9 9.1968 sklenil, 'da predno se ti dostavijo v razpravo organizacijam 'združenega podjetja, v skladu s členom 184 statuta ZP zadolži generalnega direktorja ZP, da s pomočjo ustreznik strokovnih služb v teku 10 dni poda še variantni predlog amandmajev k statutu ZP, tako za tržne kot raziskovalno-razvoj-ne iunkcije v sestavu ZP, glede na možnost, da se v skladu s predlogom o spremembi in dopolnitvi Temeljnega zakona o podjetjih 'in statuta ZP odpravi .subsidiarna' 'ih' 'solidarna odgovornost v ' sestavu združenega pod-jetja.
Ta variantni predlog amand- > majev naj se predloži UO ZP, nato pa bo celotno gradivo dano v razpravo organizaci-! j am ZP.
• Upravni odbor sprejema predlog. Sekretariata, Organi-zacijsko-kadrovškega področja jn Sindikalnega odbora ZP ter imenuje:
I.	Komisijo za organizacijo v naslednjem sestavu:
Vehovec Jaka, Eleiktrome-hanika; Beravs Anton, Avtomatika; Poredoš Milena, Elementi; Kočevar Jože, Kondenzatorji; Birsa Alojz, Avtoizdelki; Triler Ivo, Instrumenti; Groznik Smiljan, Sprejemniki; Mohor Bogo, Nabava; Pemič Josip, RIZ, ■zlasti z naslednjimi pristojnostmi, da
—	obravnava, predlaga, zasleduje uvajanje organizacijskih- sprememb v ZP;
—	proučuje potrebe, in možnosti za izpolnjevanje orga-
[ mzacljske strukture ZP v če-' loti in v posameznih organizacijah v njegovem ■ sestavu ter pripravlja in daje predloge in svoja mnenja o tem.
II.	Kadrovsko komisijo v naslednjem sestavu:
'Cvar Ivan, Elektromehani-ka, Kukovec Ivanka;-. Avtomatika; Mihailovič Slavomir, ■Elementi; Koser Janez, Aparati; Dobre Janko, Naprave; Pavlin Boris, Avtoizdelki; Vrabec Marjan, Usmerniki; Pavijan Julij, PSO; Jakšič Ognjen, RIZ,
zlas.ti z naslednjimi pristojnostmi,- da
—	obravnava, predlaga osnovna načela za oblikovali? in izvajanje - kadrovske
1 politike na nivoju ZP, zlasti Sode izobraževanja in za ®stem enotnega uveljavljanja;
. " sprejema politiko siste-taziranja, kadrovanja in na- ' Predovanja na nivoju ZP;
—	predlaga smernice za delo komisije za štipendije pri DS ZP;
—	proučuje in daje predloge glede osnov in kriterijev za status pripravnikov v ZP v skladu z zakonitimi' predpisi o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah in skrbi za njihovo uspešno izvajanje;
—	predlaga smernice in daje predloge glede, politike zaposlovanja na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na nivoju ZP.
V	skladu z 32. členom statuta ZP'je dolžno opravlja-’ ti Organizacijsko-kadrovsko področje ZP vse administra-tivno-tehnične posle v zvezi z izvajanjem nalog teh komisij.
•	Upravni odbor vzame na znanje,' da generalnega direktorja ZP ISKRA Kranj — tov. Vladimirja logarja — zastopa tov. Rotar Metod, direktor PSO v zadevah, za katere ga pooblasti.
SKLEPI
3.	ZASEDANJA DS ZP
(18.9.1968) .
•	Delavski svet združenega podjetja je sprejel na znanje poročilo o poslovanju ZP ISKRA Kranj za I. polletje 1968 in je s tem v zvezi sprejel naslednje sklepe:
PROIZVODNJA
V	skladu s členom 73 statuta ZP ISKRA jn na predlog generalnega direktorja delavski svet ZP imenuje komisijo, ki naj prouči vzroke izgube v Tovarni za elektroniko in javtomatiko, Ljubljana Pržan in predlaga ustrezne ukrepe v skladu s tem določilom, v na.siednjcm sestavu:
Edo Delcpst, Nadzorna služba ZP — kot predsednik, Ludvik Kranjc, Nabavna organizacija ZP — kot član, Janko Vodnik, Finančno-ra-čunovodsko področje ZP i’ kot član.
Tovarna Avtomatika pa naj za pomoč pri delu te komisije imenuje strokovnjaka iz svoje tovarne.
Rok za dostavo poročila organom upravljanja ZP je 10.10. 1968.
DS ZP se strinja s predlogom finančno-računovodskega področja, da tovarne Avtomatika, Sprejemniki, Naprave in Orodjarna, katerih proizvodnja je bila v I. polletju precej nižja od planirane, izdelajo rebalans plana proiz-■ vodnje, zaradi spremenjenih okoliščin. Na osnovi tako korigiranega obsega proizvodnje je treba na novo izračunati celotni dohodek in njegovo delitev. Rok za predložitev rebalansiranega ■ plana organom upravljanja je 30.9.1968. Zaradi teh rebalansov ne* bi spreminjali letnega .gospodarskega plana. Rebalans ir am plan. bo služil kot podlaga in orientacija za pravočasno ukrepanje organov upravljanja ZP, v 'kolikor bodo doseženi rezultati navedenih organizacij v sesta vu ZP še nadalje nezadovoljivi.
DS ZP predlaga, da tovarne Avtomatika, Sprejemniki in Elektronika glede na to, da so imele. notranje organizacijske težave močan vpliv na proizvodnjo, posvečajo več pozornosti temu problemu in da v tem pogledu dosledno zahtevajo pravočasno pomoč strokovnih služb ZP, predvsem programsko-tehničnega in organizacijsko-kadrovskega področja'.
DS ZP sprejema pojasnilo generalnega direktorja, da bo uprava ZP izdelala konkretno bilanco oz. oceno stanja združenega podjetja.
OSEBNI DOHODKI
. DS ZP ugotavlja, da se izplačevanje. osebnih dohodkov pri -nekaterih organizacijah, v sestavu ZP opravlja neodvis-: no od -doseženega dohodka. V nobenem primeru se ne smejo izplačevati osebni dohodki drugače, kot, dovoljuje ustvarjeni dohodek. . Neodgovorno je. vsako zviševanje1 OD, zaradi 'katerih se znižuje tisti del ostanka dohodka, ki je. namenjen za plačilo, obveznosti posamezne organizacije. Posebej veljajo te pripombe za organizacije: Avtomatika, Sprejemniki, Elektromotorji, Usmerniki in Orodjarna.
Navedene tovarne naj od meseca septembra 1968 dalje uskladijo izplačilo osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom. Organizacije se posebej opozarjajo, da se v skladu š- členi 45/1 in 44 statuta' ZP držijo tega sklepa, ker se bo v nasprotnem proti tistim I. organizacijam, ki se tega ne bodo držale, ustrezno ukrepalo.
OBRATNA SREDSTVA
Ker so terjatve zavzele tak obseg, ki nikakor ni opravičljiv, zahteva DS ZP, da nadzorna služba generalnega direktorja takoj opravi preglede stanja terjatev in ugotovi, če so organizacije v sestavu ZP ukrenile vse potrebno za izterjavo.
Kontrola naj se opravi v dveh fazah:
a)	pregled terjatev do zunanjih — eksternih kupcev in
b)	pregled terjatev, med organizacijami v sestavu ZP.
PRORAČUN
STROKOVNIH SLUŽB
IN OSTALIH DELOVNIH
ENOT
Delavski svet ZP ugotavlja, da glasilo Iskra izkazuje izgubo v I. polletju 1968. zaradi povečanih materialnih stroškov v zvezi s tiskanjem in znižanjem .števila naročenih izvodov glasila Iskra. DS ZP smatra, da je riajrealnejši način, da bi se tej izgubi izognili, ustrezno povečanje cene glasilu.
@ DS ZP sprejema na znanje polletno poročilo o -investicijski izgradnji ZP ISKRA s pripombo, da naj se v najkrajšem času razčisti vprašanje generalnega remonta.
© DSZP sprejema srednjeročni načrt razvoja podjetja od leta 1966 do 1970 s tem, da še s posameznimi pristojnimi področji izdelajo še analize, na osnovi katerih ustreznih optimalnih podatkov pridemo do maksimira-' nega dohodka po posameznih organizacijah in v podjetju kot celoti. Načrt hi bilo treba še dopolniti s programsko politiko razvoja posameznih panog v ISKRI ter v zvezi, s tem investicijsko politiko in politiko finansiranja; stalno bi morali spremljati tudi. izpolnjevanje planskih postavk. Načrt naj . bi .tudi vseboval položaj ISKRE v slovenskem gospodarstvu.
-Srednjeročni načrt • mora programsko-tehnično pcdrcčje vsako -leto dopolnjevati. V načrtu bi morala biti prikazana tudi konkretizacija programa usmeritve raziskovalne in razvojne dejavnosti, investicij, kadrov, uvajanje nove tehnologije itd.
Program.sk o-tehnično področje mora precizno obdelati tudi plan razvoja podjetja za Obdobje 1970 do 19-75.
Srednjeročna nočrt služi ■ le brat osnova za nadaljnje analize ekonomskih gibanj, v združenem podjetju in formiranje /poslovne politike ZP ISKRA. Načrt naj bi se predložil tudi ustreznim republiškim organom, zbornici in bančnim organizacijam.
V. . programsko-tehničnem področju hi se morale izvršiti ustrezne kadrovske okrepitve, da bo področje sposobno delati na srednjeročnem načrtu konstantno in drsno.
DS ZP priporoča samoupravnim organom organizacij v- sestavu ZP, da pri razpravah o srednjeročnem načrtu 'organizacij obravnavajo tudi osnovne pokazatelje srednjeročnega- načrta razvoja ZP ISKRA.
DS ZP sprejema na znanje poročilo odbora za začasno upravo v Tovarni elementov za elektroniko Ljubljana za dobo od 10. 7. 1967 do 10 7. 1968 ter na podlagi podatkov iz tega poročila in razprave o delu odbora za začasno upravo ugotavlja, da je odbor vložil maksimalne napore za ureditev razmer v Tovarni elementov za elektroniko Ljubljana, 'kar dokazujejo tudi doseženi poslovni rezultati v celoti, DS ZP priporoča upravi 'Tovarne elementov za elektroniko Ljubljana, da se pri nadaljnjem delu poslužuje napotkov in priporočil, navedenih ,v poročilu odbora za začasno upravo.
DS ZP pooblašča generalnega direktorja tov. Logarja, da po svoji presoji glede na uspešno opravljeno delo odbora za začasno upravo predlaga upravnemu odboru ZP primerne nagrade za člane tega odbora.
DS ZP priporoča upravi Tovarne elementov za elektroniko, da posveti vso skrb proizvodnji feritov v smislu predloga odbora za začasno upravo.
DS ZP je sprejel na znanje poročilo o delu odbora za začasno-upravo v Tovarni elektronskih instrumentov H-or-jul. Ker pa .so se med razpravo na .gospodarski kam.siji in upravnem .odboru .prikazale nejasnosti glede ustreznosti nadaljnje V programske usmeritve te tovarne, naroča delavski . svet generalnemu direktorju, da imenuje po-, sebno komisijo, ki naj v smislu razprave na gospodarski komisiji jn upravnem odboru ZP razčisti ta .problem ter o ugotovitvah poroča UO ZP.
DSZP smatra, da j.e . odbor začasne uprave Tovarne 'elektronskih instrumentov Horjul svojo nalogo v redu opravil in mu Izreka priznanje.
© BS ZP daj® soglasje mia 'sklep 2. rednega zasedanja DS Prodajmoiserviišnie organizacije Ljubljana z dne 28.-6. 1968 in na sklejp 3. rednega zasedanja DS Nabavne 'organizacije Kranj z dne-č. 8.1968 -glede razširitve predmeta poslovanja m prevoz blaga, lastne im tuje proizvodnje, z ¡testa ima prevoznimi •, sredstvi doma in v tujini.
¡Registracija predmeta poslovanja ZP ISKRA Kranj se razširi še na:
— pite voz blaga, lastne in tuje proizvodnje, z lastnimi prevoznimi sredstvi doma- in v tujini.
© DSZP daje soglasje za pristop združenega podjetja ISKRA Kranj v Interesno ža-jedn-ioo v Okviru Poslovno-tehničnega sodelovanja ČiS v smislu -vloge sekretarja 'ČIS št! S C — 11.6 z dne 21. o. .1968 'in 16. 7.1968 ter sklepa 6. zasedanja DS Tovarne av.to-električnih izdelkov . Nova ■Gorica z dne .20. 10. 1967 z dodatkom k sklepu; vse pravice in obveznosti iz tega članstva v okviru Poslovno-'tehničnega sodelovanja CIS bremenijo Tovarno avtoelek-tričnih izdelkov, Nova Gorica in Tovarno, elementov- za elektroniko, Ljubljana.
© DS ZP soglaša s tem,, da se ZP ISKRA včlani v Jugoslovanski komite za kvaliteto in tehnično kontrolo v industriji v Zagrebu ter v ta namen imenuje naslednje tri predstavnike. ZP, ki bodo sodelovali v akcijah tega komiteja:
1.	Jianeza Barliča, dip/1. ing. iz Polprevodnikov,
2.	Franca Mlakarja, dipl. ing. iz Zavoda za avtomatizacijo,
3.	Franca Pogačnika, dipl.' Ing. iz Elektromehanske. ■
© DŠ ZP imenuje v ‘Svet podjetja v ustanavljanju MIKRON Prilep s strani ustanovitelja ZP ISKRA Kranj:
1.	Alojza Žumra, dipl. ing. iz Elektromotorjev,
2.	Franca Vršnaka, dipl. ing. iz Strokovnih služb ZP.
© DS ZP daje soglasje za včlanitev Tovarne orodja Ljubljana v Društvo orodjarjev SFRJ pri podružnici Ljubljana.
Z
’rez kullure ni zavestnega samoupravljanja
(Nadaljevanje s 6. strani) -
požela take uspehe kot si jih amaterji Samo lahko želijo. Ta predstava je bila na letošnjem srečanju dramskih skupin na Jesenicah izbrana, da bo zastopala slovenski gledališki amaterizem na zveznem festivalu na Hvaru. Poleg vseh pohval in priznanj strokovne žh'ii,e je prejela srebrno plaketo kot druga najboljša uprizoritev v Jugoslaviji sploh, hkrati pa' prejela vrsto prvih nagrad za igralske dosežke.
Da smo dosegli take uspehe, je bilo treba Finžgar j e-vo »Razvalino življenja« temeljito pripraviti. Pristopili smo k temu delu z vso pieteto do naše literarno gledališke zakladnice. Ker smo se zavedali, da so taka dela še vedno živa in ker jih uprizarjajo številna amaterska gledališča, je bila naša dolžnost, da dela iz te literarne zakladnice predstavimo današnjemu gledalcu očiščena vse nepotrebne romantične navlake, ki je spričo časovne odmaknjenosti še ostalo. Uspehi naše predstave sami najbolj prepričljivo govorijo, da smo imeli prav!
1. oktobra 1968 bo slavnostna predstava Finžgarjeve »Razvaline življenja«, z njo bomo začeli letošnjo sezono. Podeljene bodo tudi nagrade, prejete na hvarskem festivalu.
PG bo še izven abonmaja uprizorilo najprej delo sodobnega pisatelja Marca Camolettiija: STROGO ZAUPNO. Ta sicer lahkotna, vohunska komedija, polna satiričnih bodic na razdelitev sveta na dva bloka, bo gotovo Sveža predstava, ki bo zaradi du-našnje situacije v svetu tudi zelo aktualna in »kot naročena«.
Osrednja prireditev naših amaterjev pa bo Ivana Cankarja »Hlapci«. Z njo ne' bomo samo počastili 50-letnice smrti naj večjega slovenskega dramatika, temveč bo tudi predstava naše največje politične tragedije, s katero nam je Cankar tudi danes še tako prjsoten v današnji Dolini-šentflorjanski. Režija bo zaupana trenutno enemu najboljših slovenskih režiserjev Miletu Korunu, režiserju SNG »Drama« Ljubljana-. Pravzaprav bo to sorežija Mileta
Koruna z Marijanom Belino, strokovnim delavcem pri republiški zvezi kulturno prosvetnih organizacij, ki je tudi predsednik umetniškega sveta našega Prešernovega gledališča.
Končno so nas na sestanku predstavniki gledališča razveselili še'z novico o
ADAPTACIJI GLEDALIŠKE HIŠE V KRANJU
Povedali so, da se bo že v aprilu 1969 začela konipletna adaptacija hiše. Zaradi dotrajanosti notranjih prostorov; zaradi nemogočih jev pa gledališka hiša že dolgo kliče po obnovi. S tem bo odpravljena, kot je nekdo imenoval, sramota Kranja, tega lepega gospodarsko, etično kulturnega središča Gorenjske. Konec bo jadiko-kovanja o škripajoč stolih, ki so praktično že skoraj onemogočali, da bi se gledališke predstave sploh lahko vršile. Konec bo prezebanja v nezadostno ogrevani dvorani. Dobili bomo lepe stranske prostore, foaje, kadilnico z bifejem, v katerem- se bodo obiskovalci ob odmorih nadvse prijetno počutili in bodo lahko gledališke predstave uživali tudi v estetsko lepem prostoru in v tisti udobnosti, kot je danes potrebna.
Enako, če ne še bolj pa bodo veseli tudi tisti, ki za zaveso ustvarjajo dobrine. S povečanjem odra bomo odpravili nepremagljivo oviro, de mnoge gledališke stvaritve naših poklicnih gledališč iz Ljubljane in drugod kranjsko občinstvo preprosto ni mo-’ glo videti zato, ker so bile dimenzije in oprema odra premajhne in nezadostne. Zlasti bodo nove sodobne električne naprave omogočale s svetlobnimi efekti pričarati tisto vzdušje, kot ga lahko-uživajo obiskovalci v gledaliških hišah v Ljubljani in na drugih sodobno urejenih odrih.
Skratka, kulturna sramota Kranja, da ni imela urejene gledališke hiše, bo pokopana!
Hvaležni smo predsedniku Občinske skupščine tovarišu Slavku Zalokarju in vsem'tistim, ki So pripomogli, da se bo obnova gledališke hiše izvršila. — To in še marsikaj so nam povedali tovariši iz Prešernovega gledališča.
Sindikat v »Elektromehaniki« bo podprl prizadevanje Prešernovega gledališča
Predsednik kulturne komisije pti sindikalni podružnici »Iskra« Elektrdmehanika — Kranj tov. Pirec je v razpravi o kulturni dejavnosti med drugim dejal:
»Naša komisija je izmenjala dokaj mnenj s predstavniki Prešernovega gledališča. Predvsem, kar zanima člane našega kolektiva, je izbira repertoarja, ki se mora približati njihovemu hotenju, če
Slika predstavlja prizor iz Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja«. S to predstavo je dramska družina pri Prešernovem gledališču letos sodelovala na XII. festivalu dramskih ama-ter jev Jugoslavije na Hvaru. Nagrajena je bila s srebrno plaketo. -Nagrajena ■ Je bila tudi najboljša moška vloga »Urh-Kante«, najboljša ženska vloga »Lenčka« In posebna pohvala vloge »Martina«. Ta odlikovanja in nagrade bodo podeljene na otvoritveni predstavi po predstavnikih Saveza jugoslovanskih amaterjev v torek 1. oktobra
povprečno po 50,% za vsako vstopnico. Da bodo vstopnice čimbolj izkoriščene, priporočamo, da takrat, ko kdorkoli od abonentov ne bo mogel iti na predstavo, odstopi karto sodelavcem ali sorodnikom.
Letošnja novost je tudi v tem, da vsakdo; ki si bo v tej sezoni ogledal vseh 8
predstav v abonmaju, dobi Za naslednjo sezono 1969/70 abonentsko karto zastonj! Vsak abonent, ki bo za to novost interesiran, bo dal pri vsaki predstavi žigosati na bjftgajni gledališča abonmajsko vstopnico, kar mu bo kasneje ^lužilo kot dokazilo.« t Prijave za abonma sprejemajo:
Delovna enota	Poverjenik	Tel. štev.
Finančna služba	Kokalj Rado '	665
Tehnična služba	Stara Marjan	319
ATN	Pirec Dušan	332
	Kozel i Miro	657
	Firc Olga /	657
Plan — nabava — prevoz Organ. sl. kadrovska sl.	Uršič Riba	532
Stikala	Perkovič Maks	05
Merilne naprave	Pfiauin Metka	263
Vzdrževanje	Rizanovie Lado	351
Produkcija in	Krstič Cveto	591
Služba kvalitete	"Mrgole Martin	205
Kinoakustika	Pičuiini Borut	545
Rotacijski stroji	Ramcvž Lado	442
števci	Kodrič Daniel	246
Mehanizmi Lipnica	Rokavec Milica	3
Orodjarna	Rutar Franc	621
Poleg pri navedenih	poverjenikih se je Moč .	prijaviti
direktno pri tajništvu sindikata pri tov. Medičevi		, tel. 395
I 5 CENE — ZA SEZONO 1968/69
hočemo, da bo obisk y redu. Druga zahteva pa je zamenja- | va škripajočih stolov v dvorani Prešernovega gledališča, ki odganjajo celo stalne ljubitelje teatra.
Da bi podprli letošnje prizadevanja Prešernovega gledališča, je bil sklep naše komisije naslednji:
Za sezono 1968/69 bo sindikat datiral k vsaki predstavi v abonmaju (8 predstav)
a a g a ® a 2 » 2 a BS |
2 B
Vrsta	Dnevne cene	Redni abonma . 8 predst.	Mala drama 4 predst	Dijaški 8 predst.
I, — VI.	6,00	44,00	22,00	24,00
VII. — XII.	, 5,00 ■	36,00	18,00	20,00
XIII. — XVI.	4,00 X	29,00	15,00	16,00
I. -j- II. balkon	5,00	36,00	18,00	. 20,00
III. + IV. balkon	3,00	22,00	11,00	12,00
priklopni	3,00	22,00	11,00	12,00
Naje cene, kot smo že omenili, bo dal sindikat poprečno 50 % dotacije.
Plačilo bo J možno v dijreh obrokih: prvi obrok je plačljiv v oktobru, drugi pa v januairju.
Rok. prijave: do 1. oktobra
1968,
Predstave v abonmaju bodo v petkih ob 19:30 uri pod •naslovom RED KOLEKTIVI
II.
- Ker sindikat nudi izredno ugodnost pri obisku predstav v Prešernovem- • gledališču; hkrati. pa je tudi razpisani . repertoar . zelo vabljiv — je - prav, da se. vpiše v abonma či-mveč / '..-članov kolektiva »Iskra«. V j	e "M&i
dopisujte V I S K R 0
' ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega
•očeta še iskreno. Zahval j sije» sodelavcem obrata, orodjarne tovarne »Elektromehanika* .Kranj. za izraze, sožalja, .P°* klorijena venca in spremstvo na njegovi zadnji poti. -
Sinova .Stefan # Miro Česen
ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teležo munikacije elektroniko M avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik-
Pavel Gantar - odgovorni urednik: Igor Slavec — iri1®’ ja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in. klišeJj *CP Gorenjski tisk* Kz*M