Zgodovinsko - mestopisni obrazci (Spisuje P. F. H.) |^@*' TV. Kadovljica. |a prijaznem holmci, ki se vzdiguje visoko tam gori na Goreujskej fravnini. rasprostiia se v podolgasto-okroglej podobi mestice Rado v 1 jica. Globoko pod meatom šumi bistra, peneča se Sava, ob čegar bregu se vije Budolfova železnica; na drugej strani pa sklepa mestico globok jarek. Ta naravno utrjena lega kraja delala je mesto r starih časih precej varno pred sovražniki. Ker se v niestu in po okolici nabajajo sbm ter tja spomeniki iz rim-Ijanske dobe — grobni spomeniki — sme- se trditi, da je bija na tetu kraji 75 /,. rimska naselbina. Kedaj sc je ustanovila Radovljica. ne da se zgodovinsko t,.kazati. Vender 9e sme trditi, da so bila začetkom srednjega veka tu io imsiavljena prva bivališla. ilestni grb nain kaže inoži. ki drži v jednej roci ¦ l.i. v drugej pa me3to. Iz tega so nekateri zgodovinarji sklepali, da je hij laaovitelj mesto nkolar,u in da ima od tod tudi svoje aenjško iine nKad- inaaosdorf," kar pa ni. da bi se verjelo. Gotovo je, da je bilo že prvotno nir slovensko, kar jf v novej.šim eaan tudi Jokazano. Mesto je postala Kadovljica se le konoeni lii. ali pa začetkom III. stoletja. Valvazor sicer meni. da je rimsko-neniSki craar Heorifc III. (103S>—K66), a Hoff. da je Henrik II. (1002-1024) Radovljici podelil mestae praviee. Ali v «i'kej starej listini n VMS. leta se Radovljira Se imenoje trg. GraSki grof • iaiaelchler je onega leta razsodil v trgu Kadovljiei neko pravdo. Na listini si- m?d diugimi tudi Cita. BAdovljiški sodoik Ulrik. Tudi cesar Friderik IV. iMV^ še Radovljico v nekej listjni trg. Še le 1510. leta imenuje se mesto. V tekn časa je imela Radovljica razne gospodarje. V začetku srednjaga vOka je bila podložna ne le v cerkveuih nego tudi v scčtnih reeih Oglejskim patriiarhom, ki so izročevali svoja posestva v fevd raznim iinenituiiu rodbinam. A te so si tekoiu časa ta posestva prilastile kot lastno imrtje. Gorenjaka stran, kakor je bilo že rečeno, bila je po vefijem korodkib vojvod do Hudolfa Habsbnrrfkega: pozneje so imeli deželo v zastavi razni gospodje. V 14. stoletji «0 imeli Radovljico t last mogočni Orteaburžki grofi. Njih imetje jq bila Kadovljica in "VVallenbTirg-Lipniški grad. Ta grad je stal blizu trga 6akraj Save na vrbu strme gore. Za časa Valvazorja je bil že zapuščen. Imeli so tu gražke grofe, ki so razsojevali podložnikom pravde. Leta 1343. se nahaja graški grof (Burggraf) Gaisftlcbler. L. 1337. je kupila Radovljiška farna cerkev zemljišče v Zabržzuici. Ka kupaeoi jusmu ata podpisana Ortenbtirška j:rofa Krištof in Oton. Cestokrat so tudi posamezni členi t« rodoTioe ži?eli v Ka-dovljici. Takii je po smrti OrtenbnrSkega grofa Albrechta tn preživela STOje pcslednje dni njegova sopruga in vdova Helena in tudi tu umria. Njeno truplo poSiva v farnej eerkvi, kjer je tndi ustanovila jedno peto ia tri tihe sv. maše na leto za-se, sfoje predaike in potomce. Ortenburški grof Friderik je volil 1377. 1. v svojej oporoki svoja obSirna posestva (.'eljakim grofom, če umrje brez otrok. Med terai posestvi je l)il tudi trg Eadovljica. In ko je 1418. leta, zamrla mogočna rodoriaa Ortenburgov, pravzeli so njih obSiiuo imetje Oeljski grofi. C'eljski grof Fridcrik se je za-rofiil po smrti svoje prve žene z zalo Veroniko Deseniško. A to ni bilo po volji njegovemu ožetu Hermanu II. Zategadel vjame in v jeiio zaprt njega in njegovo ženo Veroniko, katero je dal v dan 17. oktobra 1428. I. zavratno umorili. Friderik tak<5 žaluje po svojej soprugi, da v ječi uevarno zbolf. To gaoe nečloveškega očela, da siua izpusti iz jftče. Friderik je šel na svoj grad v Radovljico, kjer je živel dve iefci. Od tod pa je šel v Rim na božjo pot, k^r se je sum raznesel. da je svojo prvo ženo v postelji zadušil. Njegov sia [ Irik II. je podeli! KadovljičanoiB razuib pravic: leta 1443. iz Celja, da srae njih sodnik razsojevati v vseh zadevah, ki se pripetč v trgu; leta 1455. pa jo tržaoom privolil, da smejo prodajati sol na drobno. Leta 1450. v daa 8. novembra je posleduji Celjski grof Ulrik II. v Budi posilne smrti umrL Vsa obširaa poseBtva Celjskih grofov so pripadla vsled pogodbe cesarju Friderikn IV. — med njimi tudi Radovljica. AH tndi dtngl^H lned Djimi inladi ogerski kr&lj Ladislav kot bližnji sorodnik Celjskiin grofon^ V zahtevuli so svoj dekž. h. tega je pastala vojska, ki je Kranjskej naredilj ¦ mnogo kvare. Cesar je poslal vojsko. ki uaj vzame Kadovljiaki trg, in v di& ¦ 14. junija 1457. leta pride satu, poatasi pod poveljstvoni Gašperja Lamberg* cejarsko posadko v trgu ter potem odide v Belak. Ko Janez Vitovic, tojsko-vodja Celjske grofinje iu vdove Katarine, to izvž, pridčre fiez Trojaue do Loke, prevlada jo in požgž ; od tod pa jo oiahne preko Kranja na Radovljica. LambRrt, poveljnik cesarskih čet, čuti se preslabega ustavljati se Oeljskim . četaui; zapaii Radovijico iu zbeži. Vitovee pogasi požar iii pasti oijvu posadko v trgu. Eer so pa Oeljakih grofov vojaki nadlegovali Ijudstvo, iu ker je zaukazal Friderik IV., zbere se dezelna rojska ter prisili posadko, da 9e jej je udala. Cesar je zaukazal močno obzidje razmšiti in globok jarek zasntj. Koncem leta je TJMkova vdova skleuila s cesarjem mir ter mu izročila proti primeniej odškodnini obširna poseatva med njimi tudi Kadosljieo. Tak6 je postala Radovijica cesarska. Vladarji 30 jo zastavili zdaj temn zdaj dnemtt, Leta 147H. je bila izročena Juriju Kaeijanerja, in dve leti pozueje je Lenart Kacijaner, o6e slarnega vojskovodja Jaae«a Kaeijanerja, potrdil iz Oradoa prejeni eesarske graSčine Wallenbnrg s tamoSnjo sodnijo in z uradom gorenj« iu dolenje Badovljice. V oeljskih homatijah je Radovljica mnogo trpela. Zdaj je bilo (-esarju ua skilji, da se škoda saj nekoliko poravna. Podelil je toiaj trgu raznih pravin. Leta 147či. je zankazal, da se raora prevažati blagA skozi Kadovljie«, da pripade mitniaa ondotuej mitDici. S?cjemu oskrbniku iJaSparju Uavveuspecku je zaukazal, saj ostro pazi, da se izvrSnje ukaz. Pet let pozneje ~ v dtui st. Neže — je tudi dovolil tržauoin. da sraejo iDostrance spvejemati med tržstue. KAm- je hotel bili sprejet, moml ]2. leta takratueniu žnpnikti Hpnrikn io njpgovim pravim naslednikom pravico tema duhovnijaraa postavljati namestnike, ki so jim pa liili podloini. Potrjevali dnhovne za Kranjsko goro jc 13li3. leta izrofil ra»D0 i>ni patrijarh Ortenburi5kerau grofn Ototm in njegovim dediJem, ki so bili indi patroni farne cerkve s>'. Petra. Vpljiv Badovljiskih žnpnikov je bil tak6 vilik. da jim je bil izročen arhidijakODat kranjske in slovenske meje. Henrikor nnstednik je bil 1380. leta Jakob. Ko je izmrla rodoviaa Ortenbnrgov. prešla jl» 1421. ]. pravica patrooata na Celjske grofe. za poslednjim Celjskim grofom ]>a Habsburškim vojvodaai. Ko je pa 1461. leta eesar Priderik IV. takratoega lliidovljiškega župnika Leouarda pl. Jaranicarja imenoval prvega Ljubljanskega škofa, daroval je njemn in njegovim naslednikom vse dohodke RadoTljiške fare. Ti so imeli odslej tu svoje Damestnike. Naj se tu omeDijo Se nekateri slavui možje iz Radovljiee. Gašpar 61obo5nik in Jože Matej PreSiren sta bila profesorja modroslovja; prvi je izjal Ki98. 1. pcsmi v latinskem jezikn. NajslftvnejSi za nas je pa Anton Linlmrt, rojen 11. deeembra 1755. leta: oprarljaj jt razne državne služb« ter nmrl 1795. I. kot dežrfui tajnik. Iz francoščine je preložil na slovenski jezik dve reseloigri ..Žnpanova Micika" in »Veseli dan" 1790. Ieta. Sedanje mesto ima po številjsuji od do6 81. decerabra 1880. 1. 664 pre-bivalcev,*) ki se žive z obrtuijo. kupčijo, najvee pa s poljndelstroin. Jako Jppa je farna cerkev sv. Petra, sezidana t gotiškem slogu. Za njeno notranjo olepSavo se mnogo trudi sedanji v. {. g. župnik .]. Bononi, kakor tudi sploh za povzdigo krSCanskega duba.