35. Številka. Ljubljana, vtorek 12. februarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja v itak dan, izvzemat pOMiMjMkc & dnevi po pruzinoih, tor vel)* po poati proioujan xa av a tr o-oger a k e deiole za celo loto lt; gld., za. pol lota s i Id., Mm č«'irt leta 4 gld. — Za Ljubljano  brez poiujanja na dom kh celo leto 13 f»lrt.,  .h četrt leta 3 gld. 30 kr., z:\ en meaec 1 g\d. 10 kr.   Za poftiljanje na dom ho računa 10 kr. za mesec, 30 k;, za Četrt lotu. — Za tuje dežele toliko voČ, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje ua ljudskih šolah in za dijake velja znižana uenl in aioer: i', a Ljnblja::o na feotrt lota 2 gld. 50 kr., po po a ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne peiit-vwte fi kr., če ae oznanilo enkrat tiska, & kr., če ac dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    tosB ^Hnkirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti      3 „gledulifika stolna". Opravnifitvo, na katero "»j nt blagovolijo ■mflMatl naročn? >o. r-.kb-maeije. oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koltuanovej hiši.
pohlevna brez vsacega uvoda. Gasi so se huđjj^Afj spremenili, in celo Giskra-Kuranda spoznavaj^; i* da bi zdaj jako nevarno bilo s sabljo rožljatn}^ ko bi končno Turki sami v zvezi z Rusi se obrnili proti zakasnelim prisiljenim pomagačem.
Ironija osode je, da baš Magjar Andrassy je moral hote nehote pripomagati do velikanskih uspehov Rusov, katere najhuje črte in se jih najbolj bojo Magjari. Ko bi kak Ne-Duagjar, Nemec ali Slovan, slučajno bil v tem času minister vnanjih zadev, kaj bi mu Magjari in turkolili rekli! in Bog si vedi, ali bi ne bilo naposled premagalo vpitje teh ljudi) in Avstrijo vpletlo v vojsko. Dobro tedaj za Slovane, da je v tem času Magjar stal na čelu, kateremu gotovo nikdo ne more oponašati, da goji ruske in slovanske simpatije.
V očigled imenitnim dogodjajem na jugu se je svet malo zmenil za odstop in zopetni nastop Auer«pergovega ministerstva. Da bi se nagodba z Ogersko do odločnega obroka, tedaj v šestih tednih dognala, nij več mogoče. Najbrže se bode sklenil kak provizorij na dve leti na podlogi stare nagodbe.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Carigrad 8. febr. Po dogovoru premirja so Turki denes izpraznili Vidin, Buščuk, Silistrijo, Bel g rad čik, utrjeno črto pred Carigradom, in Erzerum. ltusi so zaseli Cataldžo. Železnični promet se je zopet odprl. La-dijeplavje po Dunavu in mej Carigradom ter Odeso se bode začelo zopet. — Nij res, da bi bili Rusi zaseli Boullair.
Minister vnanjih zadev Ser ver paša je svojo ostavko (demisijo) dal, kef mu nij jasno, kako notranjo in vnanjo politiko ima prvi minister.
London 11. februarja. Britanska flota 10. februarja nij še v Dardanele prišla.
Peterburg 11. februarja. Ruska agentura pravi, da, če je potreba, daje angleška flota navzočna v Carigradu zarad brambe kristijanov, nij nič menj treba, da tudi ruska vojska zasede Carigrad.
Peterburg 10. febr, „Praviteljski Vestnik" poroča, da se bodo nadaljna mirovna obravnavanja v Adrijanpolji vršila, ne v Odesi ali Sebastopolji, kakor je bilo prej nameravano.
Rim 11. febr. Poročila o kraji, kje bode konklave, še z mirom nij so enoglasna.
Rim 10. febr. „Popolo Romano" poroča: Sklenilo se je z vsemi glasi proti 11, da bode konklave v Rimu.
Vojska.
Iz carigradskega in peterburgskega de-našnjega telegrama je razvidno, da je cela in prava istina, ka se bodo in so se uže Rusi naravnost s Turki pogodili,  ne zmeneč se za
Črtice o knjigotržtvu pri starih Grkih.
Zgodovinsko resnično je, da se v starej dobi mej Grki nij razločevalo mej knjigotržci in prepisovalci knjig. Možje, ki so se pečali B prepisovanjem posameznih knjig, bili so ob enem knjigotržci, in še le kasneje so zadnji prve najemali. V prvo se nam kaže samostojno kujigotržtvo v Atenah v petem stoletji. Boljže urejeno jo pa bilo za časa Aleksandra Velicega. Do tistihmal so se morali prijatelji slovstvenih plodov večinom zadovoljiti s prestavami in prepisi, ki so jih sami oskrbovali, ali pa, ki so jim jih napravili njih robi ali sužnji. Sužnje so sploh Atenci dobro upotrebovati razumeli. Prepustili so jim dovolj  prostega Časa za izredna dela in jim
Angleže in druge, ki bi se radi vmešavali in Rusijo pripravili ob vje vspehe velike vojne. Turčija se je uže popolnem udala Rusiji. Angleži bo po vsem na suhem ostali in zijajo, ne vedoči, kaj bi in kako bi. Ker so Turki celo Čataldžo, zadnjo hrambo Carigrada, izročili Rusom — morejo ti iti kadar hočejo sultana obiskat, in je zdaj gotovo, da bodo to tudi storili, če uže nijso ko to pišemo. Telegram ruske agenture vsaj to navešča. Uže pred tremi dnevi so bili liusi samo en dan hoda od Carigrada proč.
Grška vojska je res, kakor vsi viri poročajo, iz strahu pred turško Hoto, ustavila svoj komaj začeti marš v Tesalijo in se zdaj zanaša na evropsko konferenco. Sicer pa grška vlada pravi, da se na dalje oborožuje.
Kakor so ruski listi zračunili, p r i p 1 e n i 1 i so v tej vojski Rusi nad 1200 turških kano-nov in 1G0.000 turških vojakov mej temi 30 paš ujeli. Bolniki in ranjenci, katere bo našli v Karsu, Sofiji, itd. ho tu ne štejejo.
Srbi so v 53duevnem bojevanji proti Turkom, po oficijalnih poročilih, izgubili 5000 mož mrtvih, ranjenih in pogreševanih. Pridobili so pa, razen več mest v Starej Srbiji, 238 kano-nov, 10.000 pušk, 37 zastav in streliva, konj itd., — v vrednosti enega milijona dukatov. Premirje jim je prezgodaj prišlo.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 10. febr. [Izv. dop.] Paša Giskra, bej Kuranda, in kar je še mohamedancev v naši zbornici, — število se je na celih 28 skrčilo — so za potrebno spoznali, po magjarskem receptu tudi v našem državnem zboru vlado mterpelovati, kaj misli zdaj storiti, ko so znane pogodbe rusko-turškega miru.
Interpelacija pa jo sama na sobi prav
tudi pripustili realnega dobička. Sužnji, ki so posedali moč kake umetnosti ali znanosti, de lali so mnogokratno na lastno korist in so oddavuli gospodarjem določen oddelek pri-služka. Stanje enako vpotrebovanih robov nij bilo preslabo, v kar nam tudi govorita Kse nophon in Demosteues.
Kujigotržtvo pa se je prav počasno, a tudi temeljito razvilo. Mnogo je v to vplival Aleksander sam, ki ga je navduševal duh Aristotelovi. On se nij zadovoljil s pesnimi llome-rovimi. Knjige, kojih nij lahko dobiti mogel domti, pošiljal mu je prijatelj llarpalus. Ovi mu priskrbi marsikatere tragedije Evripida in Sophokla, ditirambe Telestove in Philoksenove in historične spise Philistu. Clavni kraj knjigo tržtva so bile teduj Atene, kjer je llarpalus vsa zaželena dela dobil.
Nasledniki Aleksandrovi so ravno tako, kakor on sam, mnogo storili v boljši in hitrejši
Ruske novine o položji.
„Novoje Vremja" pravi: Brez dvombe si bodo mnogo prizadejali, da bi naše terjatve porezali in porto rešili. Ali Rusija bode prej pripravljena pri odškodnini v denarji kaj odnehati, nego da bi sv oje j u log i slovanskemu svetu nasproti nezvesta postala. Najožja moralična solidarnost Rusije z družim slovanskim svetom, ta trdna vez vse h slovanskih narodov, je za nas največje in najimenitnejše poroštvo trdnega in trajnega miru. Le zarad prostega razvoja slovanskega sveta je Rusija zdanjo vojno vojevala, le zarad slovanskega sveta so naše vojske  Bulgarijo očistile  muzelmauskih dru-
razvitek knjigotržtva. V posameznih mestih so ustanovili knjižnice, na pr. Ptolomejci v Aleksandriji, Atalidi v Pergamu itd. Ob enem so bili prav prijazni in ugodni grškej literaturi v občem in so na ovi nuein tudi razvoj knjigotržtva pospeševali. Na dvorih velikodušnih knezov se je udomačila učenost, sploh se je tu In tam skušalo nakopičiti posamezna takrat znana, glavnejša dela boljših pisateljev. Kralj sirakuski, Iliero, je celo na galeri, ki jo je sezidal Arhimed, dal sestaviti večjo zbirko imenitnejših knjig.
Na dalje se je pospeševalo kujigotržtvo v Atenah po Rimljanih, ki so bili prijatelji grške slovesnosti. Lucullus je iz Azije mnogo knjig donesel v Rim ter tudi druge nakupil v Atenah. Pri nakupu je pazil na lepo in čedno pisavo. Dvorana, v katere j je shranjeval Lucullus knjige svoje, je kratkom postala zbirališče za vse učene možake ove dobe iu dohod
tialij; to, kar na ozemlji pridobomo, je za Ruse Se le v drugej vrsti važoo.
„Golosw piše: Celi ruski narod goji upanje, da bodo naša trpljenja in naši trudi, po toki prelite krvi vodili k častnemu miru. Cela Rusija je prepričana, da bo zdaj ne bodo uresničile sploh znane besede: „pero diplomatsko pokvari, kar je meč rojakov priboje val." Če se posluša javno mnenje, opazuje se istina, ki je premisleka vredna: sklenenje premirja nij veselja vzbudilo .... A nam se zdi nemogočo, da bi Rusija hotela igrati pokornega slugo Evrope. Nikdar se Rusija ne bode ponižala, da bi evropskemu kramarju pustila besedo, da jej je narekoval mirovne uvete. Rusija neče niti pike od svojih terjatev popustiti. Vera v brezkončno ljubezen ruskih Binov do česti in dostojanstva svoje domovine bode našo diplomacijo varovala pred vsacim žuganjem in ustrahovanjem. Glede na potoke prelite krvi, ne bode si nobeden rusk diplomat upal kak gnjil mir narediti.
Volitve na slovenskem Štajerskem in Koroškem v deželni zbor.
—c. V Maribora 1. febr. |Tzv. dop.]
Slovenci smo dosti nesrečni ljudje. Srednjeveška in poznejša politika nas je znala ločiti od druzih Jugoslovanov in tako nas postaviti v izolirano stališče mej dva velika naroda. Ta politika porabljala nas je le v sredstvo za svoje namene. Bili smo dozdaj dobri vojaki, ali le to. Kar je črez vojaški ekserci-cij, tega nam nijso dovolili. Bili Brno Slovenci nekaka vojaška granica. Krepki vojaki z betom, a manj krepki z „uma svitlimi meči". Kultura našega naroda na tem izoliranem stališči nij bila mogoča, vsaj ne kaka količkaj znamenita.
Ali vendar smemo Slovenci reči, da nij smo zadnji v tem oziru na slovanskem Jugu. Tičala nam je z mirom pest potuj če vanj a na goltancu in v konkurenci s priseljenim Nemcem in Italjanom učili smo se nekaj, kolikor se namreč da po potu doseči, ki je pri nas kot jedino pravi sankcijoniran, po potu namreč, da si človek preje nemški ali italijansk i jezik osvoji in se potem še le omika; učili smo se vsaj toliko, da nemško in laško konkurenco vsaj nekaj odbijati znamo. To nas Slovence dela v pravem pomenu izbrano prednjo Btražo Jugoslovanstva proti Nemštvu in
Italijanatvu,  in to nam mora /mirom pred
očmi biti.
Kaj pomenimo mi Slovenci v času, ko ae narodi po s to jej narodnosti v velike sku pine družijo, sami za-se! Le l1/* milijona nas je. Samim nam nij mogoča velika kultura, in to je smoter vsacega naroda, Bani nemarno dosti močij, da se zoperstavljamo tudi tiho, brez vse .sisteme" iu brez agitatorične moči delujočej germanizaciji, ki nas po narav nem zakonu: „močaejša žival pokončuje manj močno", davi in je; sami nemarno pričakovati nobene veljave ni malo človeka vrednega življenja; tudi naj pravičnejši čas nam bode sapo zapiral.
Neki politikarji mislijo to, in zbog tega nemajo usmiljenja z našo narodnostjo. Tem prej, tem bolje, je njihovo vodilo, in zaradi tega toliki pritisek m nas. Oni ne računijo, in zbog svojega nemškega egcjizma nečejo v poštev jemati, da smo mi Slovenci en del Jugoslovanstva, katero ne bode, akoravno si neki Nemci domišljujejo, „dota njih NemŠtva po smrti izumirajočega Jugoslovanstva". Da smo pa en del Jugoslovanstva, moramo jim mi Slovenci pri vsake j priliki povedati; morebiti se jih kaj prime.
NajteŽavniše delo na slovenskem Jugu imamo mi. Nam se je bojevati z omikanima dvema narodoma, ki nas od vseh stranij obdajata ter nemilo v naša svetišča rivata. Nam je trd boj kulture, manjše z večjo, z veliko; mi Brno oni Izraelci, ki bo stolp zidali, držeči v jednej roci meč, v drugej keljo. Prednja straža vsake vojske broji navadno dobre vojake. Ali smo mi to?
Naša mala še zgodovina samosveBtnega nastopanja nam pravi, da nijsmo zastonj na svojem mestu. Nij ga morebiti, razven Ircev, Črnogorcev in Srbov, naroda na svetu, ki bi toliko lepega navdušenja, toliko žrtvo valnega boja za obstanek svoje narodnosti javljal, kakor mi Slovenci. S ponosom smemo reči, da smo elitna garda Jugoslovanstva po jednej, tako kakor so Črnogorci po drugej strani.
Štajerska, kot oni del naših dežela, ki je v najožjej dotiki z Nemštvom in tržaški ter goriški oddelki so do zdaj javili, da njih mo Žje z vedno nabito puško na straži stoje; tudi v Koroškej naši možje ne spe, in še bo bodoči slovenski zgodovinar, z dobo od leta 1848 začenši popisavanje, zapisal marsikatero jasno stran o narodnem delu tu na periferiji Slovanstva. —
Ali bode bodočnost aa preteklostjo zaostala, ali bode sedanjost kazala, da je naše domoljnbno čuvanje zamrlo? Na Goriškem v tržaškej okolici možie še ne mislijo puška strani vreči, po slovenskem Štajerju pa menda tudi ne. —
Mi Slovenci smo uvideli, da „vorpoSti" ne sme biti nobene nesloge. Nam je mogofeeu nasprotnik: na menzuro imamo stopiti s biI-nim aparatom, ki šale ne razume; bodimo mej sabo složni in možje, ki, akoravno glede druzih vprašanj različnih mislij, si v vrstah bo-rečih se za kako višjo zajedno idejo pošteno v roke sežejo.
Frihodnji boj pri volitvah v deželni zbor ima pokazati, ali smo kaj bojevnikov iz svojih rajd izgubili, pokazalo se bo, da li je naše ljudstvo v poslednjem času popačilo, ali okrepilo se v volilnih okrajih na Štajerskem, in Koroškem; videli bomo, da li naše ljudstvo še ima ponos, da je zastopajo svobodni možje ali ne; — pokazati imamo svetu, da na! kmet svoj narodni stališ kot prednja straža Jugoslovanstva bolje razume, nego po večjem tržan in meščan, ki živ v nemžka nebesa teži. — Zaradi tega bodimo složni in oprezni! Povejmo Nemštvu, da svoje mento pošteno zavzimljemo.
Politični razgled.
Notranja* «1<»£<»I«».
V Ljubljani 11. februarja. noielni *ft«n" bodo, kakor oficiiozi pišejo, sešli se mej veliko nočjo in binkoštml od 21. aprila do 9  maja. Zarad tega morajo volitve do 15. aprila dovršen" biti.
V *»</*'r* <>tu zboru je Czernatonvi in-terpeliral vlado, kaj misli storiti v orijentalnem« vprašanji, če Rusi zasedejo Carigrad. Razumejo se, da bi Magjar rad šel, ali poslal v boj av stri i ako vojsko. —
V ii ii u u* (lriSfiv/4*.
sintfle&i bo svojej vladi dovolili 6 milijonov funtov šterlingov za vojne priprave. Ali angleška vlada nič ne ve, pri čem je. Northcote jo dejal v parlamentu, da ničesa ne ve. ali je vest resnična ali ne, da so se Turki z Rusi zve-za»i; tudi ničesa ne ve, ali Rusija na baltiškej obali zbira res vojsko ali ne Telegrafna zveza s Carigradom gre do Angležev le skozi Egipt. Angleška nota nij šla v Carigrad, da bi Turčijo branda, temufi le življenje in imen je angleških podložnikov. — Edini Gladstone s svojo stranko ve kaj hoče. On je naglašal, da narodnosti v Turčiji hote imeti in imajo pravico za sebe živeti, a ne za interese Anglije, Avstrije ali čegave drugo.
Glede volitve novega ftnpošn se poroča: Zastopniki velevlasti) so kardinalu Si-meoniju izrekli upanje, da bode volitev no-
njen je bil svoboden vsacemu strokovnjaku, ki se je zanimal za vednost. Tudi Sula, ki nij bil nikakor ne posebno uren, bil je z grško literaturo dobro seznanjen in je marši kako dragoceno knjigo iz Aten v Rim donesel.
Čeravno je knjigotržtvo prav lepo raz-cvelo, vendar nemarno iz iste dobe nobenega pisatelja in nobenega napisa, iz kojega bi posneti mogli ime kacega posebno imenitnega knjigotržca. Še le ob času propada ovega obrta pozvemo za dve znamenitejši firmi: „Callinus" in „Attikus". V dobi Lucijana se je prvi odlikoval po lepej in krasnej pisavi, in drugi po vestnej skrbljivosti v sestavi prepisov. O drugih knjigotržcih v Atenah govori Lucijan s posebno zaničljivostjo. On piše mej drugim: „Oni imajo še precej veliko knjig in jih tudi mnogo prodailo — a oglej si ove knjigotržce in starinarjo in videl bodeš, da so slabejši glede znanstvene omike, nego ti; da
so v govoru neizbirčni in robati; da bo to ljudje, ki se nijso nikdar učili lepote in dobrote razločevati od slabote in ničvrednost«." Tudi poštenost ovih tržcev z znanstvenim blagom bila je dvomljiva. Kupci, ki so vrednost kake knjigo le cenili po vnanji obliki, če je bilo delce bolj ali menj razdrapano in raz trgano, ter od miši in drugih prijateljev varčnosti knjig objedono, so so včasih do dobrega ovarali.
Časom propada knjigotržtva so tržci na razno goljufno umetnost duhtali in prežili. Nove, še le prepisane knjigo so za nekaj časa vložili v žito. da so zadobile barvo stare jih prepisov. Tega sicer dandenes ne zapazimo, pač pa bi marsikomu naše dobo veljale besede Lucijanove, ki močnim bičem udriha po možeh onega časa, ki si hočejo po krasnej in bogatoj zbirki dragocenih knjig nimhus pri-djati, ko da bili siluo učeni; a oni ne zbirajo
oveua zaklada v svojo lastno izomiko in svoj poduk in tudi ne v poduk in rabo drugih, (kar bi bilo jedino še pravilno; če imaš denar, kupi knjigo, podpiraj Blovstvo in če ie ne bereš sam, podari jo drugim, ki radostnega srca po knjigi Režejo in jo vplivno in temeljito prebirajo), temveč so jim nakopičene knjige v bivališče moljev, v igračo za misi in v preglavico strežajev." Tako Lucijan o svojej dobi!
V boljšo dobo grškega knjigotržtva spada baje tudi izdaja tako zvane „Ilias in nuce", to je prepis Ilijade, ki je bil v tako majhe-nej obliki dovršen, da se je mogel hraniti v orehovej lupini. Rimljani so se tej izrednej prikazni zelo čudili. O njej nam pripoveduje IMinij in imenuje kot poroka Cicerona. Ra/.videti nam je iz te gotovo silno male izdaje velicega in obširnega dela Ilijade, kako daleč so prepisovalci klasičnih del v svojej umetno-
vega p&peža Trsila se v Hi mu in ne kje drugje (angleški kardinal Maning baie agitira za otok Malta), ker ju italijanska vlada zagotovila popolno s v ob o 1 o volitve varovati. Simeoni je dejal, da to ie tudi namera svetega kolegija. Nemški poslanik je dobil ukaz, nič vmešavati Be, nič vplivati na volitev papeževo.
_ Konklave se bode baje 17. t. m. začelo.
Dne 8. februarja bo je oporoka Pija IX. odprla, ki je prav kratka in le cerkvenim namenom posvečena, — Kardinali iz provincij uže dohajejo v Rim. — Kateri kardinal bode izbran za novega papeža? Tega ne ve nihče; imenujejo He pa trije kandidatje. Vodstvo cerkve imajo mej tem časom, dokler novega papeža nij , trije kardinali: B i 1 i o, Pecci in Dipietro. Volitev ho vodil kardinal komorni k Perci. Zbrane kardinale zazidajo v sobice in jim celo po škripcih spuščajo jed tako, da so popolnem od vnanjega sveta odločeni, dokler novega papeža ne izvolijo. Kdor hoče papež biti, mora imeti dve tretjini glasov, torej tako dolgo volijo in bo tako dolgo zaprti, da dve tretjini dosežejo. Če se veČina ne doseže, požgo Be volilni liati in d i m kaže ljudstvu rimskemu, da ta dan nij nihče izvoljen bil.
Dop
ISI.
fs mumiil 7. febr. [Izv. dop.] Da-n i Čire v a tridesetletnica.) Srbsko aka-demičko društvo „Zora" priredilo je se sode tavanjem pevskega zbora društva „Slovenije" prigodom petnajstletnega društvenega obstanka na večer sv. Save veliko in aijajno slavnost slavnemu Brbakemu jezikoslovcu dr. Giuro Daničiču, ki baš letos končuje trideseto leto Bvojega neumornega alovanstvu velepoljeznega delovanja. O zaslugah srbskega učenjaka, kakor jih ima Daničie za srbsko slovstvo, omenili ste uže v ..Slovenskem Narodu." Hočem Vam torej v malih potezah opisati slavnost, ki je radi sijajnosti sigurno vredna velicega moža, temeljitega učenjaka.
Vršila se je slavnost v prekrasnoj dvorani glasbenega društva (Musikvereinssii'e) Odlične gospode došlo je veliko število. Izmej slavjanskih poslancev bili so navzočni gg. Vil. Pfeifer, Nabergoj, Monti, urednik „Zvona" gosp. Jože Stritar došel je z advokatom dr. Pogačnikom. Izmej Čehov došlo je mnogo gospode, mej drugimi dr. Lennch, dr. Drozda, Bouhfll i dr. Dalje mi je omeniti odlične srbske in hrvatske gospode, kakor so: g. Žukić, srbske vlade agent v Beču, general GjorgjeviV, polkovnik Radomirovie, zastopnik srbske matice dr. Ko-stič, dr. Modos, predsednik dunajske „Slovan-
ske Besede", vitez Stefanovič-Vilovski se svojo rodovino, baron Jetačie* de Zlatar itd.
Izmej slavjanskih društev bilo je mnogobrojno zastopano Blovansko pevsko društvo, tudi dunajskega „Sokola-, društva „Tyla.u „Komenskega", „Slavoja" bili so zastopniki navzočni. Najštevilnejši pak bo došli udje slovenskega društva „Slovenije" (tudi več slovenskih reservnih čaRtnikov), hrvatskega „Velebita" in društva hrvatskih tehnikov, češkega ,,Akademičkega Spolka", dalje tudi zastopniki ruskih društev: „Oanove" in ,,Sifia".
Program alavnosti bil je dovoli raznovrsten. Predsednik društva ,.Zore" gospod S t e -fa novic vitez Vilovaki (urednik beletristič-kega liata ,,Zore") pozdravil je v lepem, nav-duševalnem govoru došle goste. Slovenski pevci zapeli so najprvo pesen svetemu Savi. ki je bila dobro peta in od občinstva s priznavanjem Rpreieta. ,.Dr. Giuro Daničič m njegov rad" govoril je g. Milivoje Lukačevie. V nad pol ure trajajočem govoru razanoval je ta govornik na obširno zasluge, ki jih ima Da-ničiC za srbski in za jugoslovanski narod. Davorin Jenkova pesen „Molitva" pela Be je od pevcev jako dobro, po zelo obilnem plosku morala se je ponavlinti. Ilajdrihov četve roapev , Pri oknu sva molče slonela", ki so ga peli gp. Lenarčič, Orožen, Stajer in Klein, žel je največ burnega priznavanja od občinstva. Posebno so hvalili prvega tenorista radi njegovega jasno donečega elasu. Le v nekaterih pasažah poznalo se je pevcu, da je boli na-torni nego umetno izvežbani pevec, in želeti bi bilo, da si imenovani gospod še to malenkost popravi in postal bode potem istinito tenorist, ki bode marsikojemu pevskemu društvu dika. Občo pozornost je zbudil g. Jovan Staji C bo svojo deklamnciio balade „Ou-alarjeva smrt" od Z. Jovan Jovanoviea. Orjaški njegov glaa in dobro pointiranje. izvrstno kretanje napravilo je na občinstvo velik vtis; burna pohvala deklamatorju bila je dokaz, ka je svoji zatlači zadostil in občinstvo zadovoljil.
Srbske narodne pesni (Horejšekove) pel je zbor jako dobro; pri aolistu pak amo navajeni večje sigurnoati, katera hiba seveda takrat ensembla nij preveč kazila, ker Be je štela bolj na račun Blabega stališča pevcev i temu, da pevci nijso nfvajoni peti brez — odra. Osmospev Ilorejšekovega „Tijo noči" izvel se je mojstersko. Moral so je tudi ponavljati i
st.i dospeli in kako da je vgonobila se tudi igrača pri ovem poslu. Na ta način se je pa tudi pripetilo, da je natančnost, vestnost in tomeljitost v prepiaih izginila; površnost na-Btopi in mnogo napak, izpuščenih vrstic, pre-drugačenih besed itd. se v prepisih ugnezdi. Popačil se je na ta način marsikak klasik prav robato, in še dan denes imajo učenjaki mnogo posla popravljati in cediti cenjene umotvore starih Grkov.
Vse enake knjige so bilo v knjigotržtvu prav drago in le bogatejši si jih jo zamogel omisliti. Večkrat se jo tudi zgodilo, da je reven, a vedoželjen mož, ki si je hotel kupiti kako knjigo, solznim okom moral videti, kako da mu jo za višjo ponudbo in ceno željeno knjigo kak bogatinec prevzel,
Tega sicer dandenes pri nas nij! Tudi mi Slovenci imamo dovolj knjig; mnogo so jih na leto priobči, mogo obelodani, in ve-činom jim nij visoka cena. Mnogo ovih knjig ima tu ali tam posamezen knjigotržec v pro-
dajalnici — a kje se to ali ono dobi — Bog si ga vedil Nobena Btvar nij pri nas tako slabo urejena, kakor ravno knjigotržtvo. Od Poncija do Pilata moraš iti, preden pozveš, kje se ena ali druga knjiga dobi; nikjer nobenega zapisnika, nobenega knjigotržnega oznanila. Če nijsi tako srečen, biti v Bredišču Kranjske, moraš knjigo, ki velja bornih 30 novč., plačati po posredovanji druge in tretje tuje knjigotržnice s 45—50 kr.
Tri tiskarne imamo, ki se manj ali bolj imenujejo na Slovenskem kot narodne; dve društvi za izdajo knjig so nam podani in nihče se resno ne poprime, da bi se vsaj nek majhen red v našo knjigotržtvo pripravil. Naj bi posamezniki, kojim je naloga večjega razvitja slovenskega knjigotržtva pri srcu, naj bi naši društvi, naše tiskarne itd. skrbeli, da dojdemo v tej zadevi do boljšega stališča, kot ga zasedamo do sedaj. Da bi bilo temu boljše, želi presrčno —m—.
slovenskega zbora najboljši pevci: Lenarčič i Sežun, Orožen i Krušič, Kosevel i Štajar, Si-mončič i Klein, smejo z burno pohvalo, ki jim je donela, zelo zadovoljni biti. Jovan Sime-onovič Čokie govoril je o „Zori" i petnajstletnem njenem delovanji zeld zanimivo. Petnajstletna doba dijaškega nkademičkega dru* štva, posebno slovanskega, mora Govorniku le preveč gradiva ponuditi; o svečanoatnih prilikah pak naj bi se govorniki varovali biti preobširni ; najboljši govornik občinstvo iz vseh narodnostij mešano lehko dolgočasi. — Naslednje dve pesni A. Nedveda: „Moja rožica" i dr. Pačujevo jugoslovansko „Kolo" peli sto se jako dobro; po burnem dolgotrajajočem plosku, po neizmerno živahnih slava - i ži-vioklicih morali ste se pesni ponavljati i poslednja bi se bila morala še v tretjič peti, da bi pevci bili ozir jemali na zelo navdušeno občinstvo. Gospod Kosovel, pevovodja, moral se je zbog burnega aplavza poklonit iti'; to mu naj bode plačilo za njegov veliki trud i prizadevanje. O tej priliki omenim le to, da bi g. K. privadil se mojsterskega tnktiranja, ker pred dunajskim slovanskim občinstvom ali v kakovej slovenski čitalnici pevce voditi, je velik razloček. Torej je še treba od dobrih pe-vovodij učiti se. —
Po oficijainem razporedu pričela se jo jako živahna zabava. Pevci so seveda i tu igrali prvo vIoro z navduševalnim svojim petjem. Navzočni policijski komisar prepovedal je v zabavnem delu več pesni j, mej drugimi srbsko „Onamo", slovensko ,,Napreiu. Policija bila je tudi prepovedala vsako okinčavanje dvorane; ni slovanske podobe, ni slovanskega prapora nij smelo biti v dvorani, le črno rumene zastave nijso bile prepovedane, a radi tega tudi nij-smo videli nikjer črno žoltavih. Navdušeni govori v vseh slovanskih jezicih poveličevali 80 prazničnost večera. Najprvo je govoril predsednik slovanskega pevskega društva dr. J. Lenoch v češkem jeziku, na kojega krasen govor zapeli so slovenski pevci „Zdravico". Predsednik „Slovenije" gospod Fr. Štajar govoril je o lepej vzajemnosti mej Srbi in Slovenci. Kakor so Srbi z obilnim svojim številom pri Kopitarjevi in Preširnovi slavnostt pokazali veliko navdušenost za slovenske velikane, ki so seveda tudi dika jugo- in vsega s'ovanstva, baš tako bilo je Slovencem na Dunaji na tem ležeče, pokazati svojo navdušenost za srbskega učenjaka G juro Da niči ća in vzajemnost mej Srbi in Slovenci našla je ravno pri Danič'ćevej slavnosti svoje krepilo, ki naj bi vedlo do najtesnejše zveze Srbov in Slovencev in druzih jugoslovanskih narodov. Gromoviti živio- in slava-klici doneli so temu govoru. Govorili so dalje predsednik češkega „Akademičkega Spoleka" g. Pražak, dalje predsednika ruskih društev „Osnove" in „Siča", zastopnik dunajskega slovanskega „Sokola" in predsednik hrvatskega društva „Velebita" g. Pliverič. ki je z mojsterskun svojim govorom vzbudil nnjvoči0 navdušenost mej obi-lim še navzočnim občinstvom. Da bi bili vsi Hrvati nazorov PMveričevih, sloga bi bila naj-krasnejša mej Srbstvom in Hrvatstvom, Gjuro Daničie' pokazal nam je pot, kako so imajo bližati Srbi Hrvatom in naopako — G.juro Daničie bodi nam porok, da pride do zaželenega prijateljstva mej Hrvati in Srbi in kmalu naj pride trenotek, ko bodemo Hrvati in Srbi delovali v lepej slogi, da bode jedenkrat velika jugoslovanska  bodočnost.    V  tacih in
Jednacih stavkih govoril je ta Hrvat, in da je govoril iz srca ne le vsem Srbom in Ur Tatom, ampak tudi drugim Slovanom, pokazal je gromoviti rokoplosk, dolgo trajajoče naulu Seno priznavanje v vseh slovanskih jezicih. Srbi vstali so pri koncu govora, podali se k mizi Hrvatov in živio , slava-, viborne-, ha-rašo- itd. klicev, navdušenega p opevanj a zdra-Tic Hrvatom na čast niti konca nij hotelo biti. — Bože daj, da se želje, izražene v go-Toru navdušenega Hrvata, tudi izpolnijo!
V govoru, ki ga je slednjič govoril g. Stefanović vitez Vdovski, predsednik društva „Zore", zahvaljeval se je za bratsko sodelo-Tanje pevcev društva „Slovenije", ki so z izbornim svojim petjem mnogo pripomogli, da 86 je slavnost tako sijajno izvršila. — Muogo hvale želi so zopet vrli naši slovenski pevci in kritika o njih petji morala je biti jako ugodna.
In tako se krepi in jači duh slovanske Tzajemnosti mej vrlimi slovanskimi vseuči • liščniki na Dunaji. Slaveča duševne svoje velikane vnema se slovanska mladež za slovanske ideje, v čistem domoljubji razgreva si srce za Slovanstvo, budi bratovsko ljubav do slovanskih Bvojih bratov. Sinovi Slovanstva iz severa in juga, od vzhoda do zahoda, ki so se bratili slaveči Kopitarja, Preširna, Danic ra, bodo jedenkrat, ko se vrnejo v ožjo domovino, isto bratsko ljubav budili in gojili mej svojimi rojaki, in naravno je, da se po slo Tanskih slavnostih, kakor se snujejo v Beču, bolj in bolj krepi in širi solidarnost mej slovanskimi rodi. In srbsk dostojanstvenik kazal in trdil je, videvši veliko navdušenost slovanske mladeži in slišavši krasne besede o slo-vanskej vzajemnosti: Takova mladež porok je velike naše bodočnosti, to bodo aposteljni slovanske vzajemnosti, katera jedina je spasenje slovanskega imena.        Radovan Perunov.
Domače stvari.
— (Zarad volilne agitacije.) Kako previdno je treba volilne shode sklica vat i pro-
dno nijso volitve užo razpisane, kaže
sledeči slučaj. Župnik slovenjgraški g. Josip Šuc, ki hoče sam kandidirati v svojem okraji, je bil sklical novembra meseca lanskega leta nek shod voiilcev. Euo teh vabil je prišlo i funkcijonarju državnega pravdništva v roke in župnik je bil tožen zarad prestopka §, 2 postave o zbiranji in shodih, ker shoda nij ob-lastniji naznanil. Obsojen je bil v drugej instanci 7. t. m. v Celji na 20 gld. globe.
— (Spomlad) nam natura uže oznanja. Zadnje dni imamo tu prav toplo soluce. Iz hribov okolice ljubljanske so zadnjo nedeljo prinesli turisti šopke cvetočega toloha in razcvete ne rese.
— (Iz Nabrežine) se nam piše 11. t. m.: Denes zjutraj odpotuje v iiini h konklaveju več kardinalov, mej temi tudi ogerski primas Simor, dunajski Kutschker in češki Selnvar-zenberg. Prihod v Umi je vtorek ob 7. uri zjutraj, t. j. po 24 urnej vožnji z Nabrežine z brzovlakom.
— (Kanonično obiskovanje in bir movanje) se bode vršilo na Kranjskem v v Trebunjskej, Novomeškej in Uibui&kej de kaniji od 1. nedelje po velikej noči do bin-koštij, v Radovljiške) dekaniji meseca julija, v Vrhniškej pa v jeseni. Dnevi se bodo poznaj« določili.
telegram »Slovenskemu Narodu'4.
Brežice ll. februarja. Volitve deželnih poslancev za kmetske občine na Štajerskem so dvanajstega, za mesta petnajstega,  za  veleposestvo devetnajstega
marca meseca.
lin ah v vesli.
* (Tobak) bode odslej po Italijanskem dražje prodajal se, in sicer za to, da bodo mogli v davkarskej reformi pomanjšati ostale davke, kateri teže najbolj nižje stanove.
* (Rogat spomin.) Ob priliki svoje poroke je dal, kakor pripovedajo španjske novine, kralj glave v bojih ubitih bikov bal-zamirati ter jih je razdelil zastopnikom raznih dvorov v spomin.
* (Pod ledom.) V Woltershausnu pri Bremenu so se drsali otroci po ledu, kar se udere tlo pod njimi in vsi izginejo v vodi. 7 otrok so potegnili zopet na suho, mej njimi je pet mrtvih. Od odraslih, ki so prihiteli na pomoč, utopili so se tudi trije.
* (Na razstavi mačkov) v Novem Jorku so bile videti 803 mačke vsakovrstnega plemena. Razstavo je prišlo gledat 82 tisoč ijudij. Premijo, 250 dolarjev, je dobil nek rusk maček.
Uuirll t LJttbljtaiil
od 4. do 7. febr. 1-.78: Anton Hribar, delavec, 27 1, v bolnici, za sušico. — Leopoldina Kastelec, čruvljarjeva hči, iJ in., v Selunburgovih ulicah št. 4, zh božjastjo. — Ur. Franjo Uogttla, bivši okrajni ranocelnik v Visnjej gori, 73 1., v bolnici, za niarazuiom. — IluLna jitžiiar, osobojmka soproga, nO 1., v bolnici, za suš.co. — Ivanka Juh, čruvijarjev otrok, 7 in., v Monj.iiisk h ulicah, št. 80« za božjastjo, — Apoloaija Mora, sluznica, 18 I., v bolnici, m tiiuzovn.
Tujci.
10. februarja; Pri Slonu t  Jenitsch  iz   Novega mesta, —' Zorman \l Kolovrata.
Pri Zamorrl: Podlipo iz Laškega trga.
Dunajska borza 11 februarja.
(izvirno tetegTatićno poroćilo.)
Enotni drž. <i< ig v bankovcih   .     >4 gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .     67 „    10 „
£lata renta........75 „   40 „
IttttO drž. posojilo.....112 „25 m
Akcije narodne banke ....   803 „   — „
Areditne akcije......225 „25 „
London.........i 18 „55 „
Napol..........                                             y .   47 „
U. kr. cekini.....,   .     5 ,   59 ,,
srebro ........103 „   90 „
Državno marko _58 ,   35 ,
Dve kočiji, <«-»>
čisto novi, še prav malo rabljeni, na pol pokriti, bo prav v ceno prodajeta. — Ponudbe sprejema administracija „Slov. Naroda'1.
Velika razprodaja
W ostankov
ter najcenejše je na prodaj dobro izbrana
naloga l>lja,g-*i ~^BM2
pri
C. Wanni8chuf
(10—12) v Izubijani, tia mestnem trgu štev. 7.
■_IVN*«šJ
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse.
FILIPA KBimVBIKA«
priporoča p. u. občinstvu oolo vrsto pravili zdravilnih in toaletnih sr«-«l*t»'v, ki so so vselej kot izvrstna izkazala in gotovo ozdravila.
Tisoč npričal jo o tem.
P. ii. občinstvo naj se varujo pred nakupom slabih ponarejanj, ki neiiiujo nikakoršnoga vspeha, in se prosi, da samo ono tipevljttlltoto za pruve
■prejme, ki nuso Urino nosijo.
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi l£^^iS^l£sSSSi
dobro poaebuo pri boleznih v spodnjih organih, zimici, boleznih prsnih organov, kozo in očij , otrok in žensk ; odpruvijo za-protjo, pravi vir največ holeznij. Ta ]>ila ju najboljši In najcenejši izdelek to biro. 1 vulur, 8 ikatuljic, s 120 pilami, stauo 1 gl., posamezno škatljico 15 kr.
Odlikovan« no z Jalto ena točim spri« iaiom
ilvoriK-na su'liitnliii pi-ol. I*itliu.
Beaume Girome, l«™'"n° *«^°k» °«eb«ne.
popolllt'lll Ile-
'j škodilo, da osivelemu lanu vsako harvn (rrno, rujavu, rumeno) :t gld.
Orijentalni prah za dame, jfcj^i £SS:l;
(belo uli rozai 1 gld. iu a. 50 kr.
Elektro-motorični vratni trak, u" olro;r
najboljši uspeh 1 Kld. BO kr. ' '
Fl Rpllitn '•<,i,"J dobro srodstvo proti izpadanju las in ■_■   UCIMIU, fcdpruvljenju lu»kiii 1 Kld. SO kr.
Dr. Callmanna lasno barvilo,
najboljšo srodstvo
priporočan vsem ki   imajo putiko
Dr. Fremonta prerodilni liker, kSffiS
svpžilo Si uld.
Prsne cigarete iz smrekovih igel,
za tiaduho. 26 kosov 1 gld.
Protinski duh, aromatičen,
ali rovmatizom, 70 kr.
IniOPtinn Pnfiolio ozdravi jako naglo vsak uioiiuriii IIIJGl/UUII UCtUGIlG, katar ttripor uli boli tok) broz slabih nasledkov 1 gld. dO kr.
Gušni duh. najboljšo Brodstvo proti guši (krofu, TO kr.
I I m atol inicl/ i en I/ najboljših švicarskih planinskih UIIIC LCIJIIIbai OUK, zelišč; olajša takoj vsak kašelj m prsno bolezen, TO kr,
Monthin najboljše zdravilo za želodec, potolaži krč, »o rabi IflClI Llllll, ,,„1, kot zobna tinktura in ustna voda, 50 kr.
Margerite-bonbons za kašelj, 30 kr.
OreillOn  Zl VH° u*e*Ilu Položni, 1'roti gluhoti, šumenju
Odontin zobna pasta, K™S.^!Joffloh6bol°
Prt hn      K""' prinesen, olajša takoj najhujšo migrono in
ru-nu Kuvoboi. i «id.
Dr. Bayerja pravi pulherin, ^
gam, dujo koži barvo rož in limbarjov. a 1 gld. .iO kr. iu & SO- kr.____
Ro^erjeva hemerojidalna maža, \Z\JZ]
ki heinerojido trpe. 1 t;Id. OO kr.
SariclTantisuitin, ŽfŠSffiffS?™ pote^u ^
SalJCilnO  milO, najboljšo in naJOUiajta milo. •-»."» kr.
Schrierove zobne pile ^tr^'"z,,ni
Storax-Creme, S,";^,,ri V8Ul1 k'"uih b0"
lA/linoi itoriir* P roti nahodu, prsnomu kataru, vratobolu VVIMIbl  pUpil , ,„ |lri,,i.    i K|,|. yo kr.
Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
i    & i KondeM«lrailO NvUnrNliO mU-Ko a r.r. kr.   N«>hU«-|cva ti|iiit|a moKa a (to kr.   l>r. f.olijvv |<-<lil»l |>rali ii BI kr.   PopOT« iimsl«rliu»va usiim
YO<la a 1 K'd. -»o kr    l.hlilnot Iliosni «-Ksiii.|,i  i/„ funta 84 kr.   l»r. I'lvlU'riiilil.....vi% zuhllll ]uin(a a 1 «ld. iir, kr.   Pelleia i . s»«lna  |......udu ii 1 nld. Tki kr. lir
nrounooi |>oiiia«lit Mt stliranji-njv las u >l Kl<|., BO vodno frišni v zalogi. Veliko skladišču l>arliim-rl.| , mil. iicmiail itd. prvih pariških Urni. Čokolad« Iraneoskega urustva od Mi kr. do J gld. Iiim 1'rnvi ritsl. • «-n| a t gld. t ., funtu. M.ln.lis« «■ vsakojukih inst riiinvnlov za zdravljenje, kakor sanioKlist iii . hriz^alni. ■»■. bailUaže, J*ko ceno.   Voilka zaloga ■otonlh Urlm-l«-t šmink, iu drugtti toalotnili rečlj.
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v posladkorjcni oblici, kakor: kinin, kopaiva, doveraki praški, železo, jetrno olje, broinkali, jodkali, raburber, dvojno ogljeiiokislu Boda, magnezija itd. po najnižji ceui. (315—11)
Kajznanejšo formacijeke specijalitete in parfimerije iz Francoske, Angleške, Amerike, Nemčije, Švice in Avstrije so pri nas vedno za dobiti.
am 9I1 rupošUJam« ali 1 s si i i Koiuiini ali i>o»tueuiu povzelju lu pri « ii-^ion nakupu dujoiuo veliko raibale. BVCUBl
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in ti.sk „Narodne tiudarne*.