Posamezna številka;
1 krono.
%TAB0K*	tmk	dan,	rann
oadeljt ib pra*nikoT, ofe 18. vri s <U»umom naakodiga^a dna tar atama ■ colo Letno 180 K, lotno 90 K. • fcetrtUttto « L, Uročno » K. S inaerati po dogovoru. Pri raikrata. • »bJ.Ti popek.
*«•«- h on nmji .TABORI*, • UAJHBOB. i«Ui*T> ilc. JWt. i. Z
■
I.
o o o Fosmaraa. Raari^maasrA o o o
TABOR
Številka«
1 krono.
VBEDHltelO a« uahaj* ▼ Kui-	5
fcorm, Jwfli6«T» tl. it. t, L b*J-	*
■tropj«. T«leion interni. H. 276.	S
ATA m	t	JurfiuoTl
tliol ii t, pritličju, d&flao. Til« S fon It, M. SH3 poiteofeknai ar • im JUr. 11.787.
Xt lutilU kiM 4*nuj> mm« Mirt. — Btkopioi <t M ItHljl. 3
Leto: II.
Maribor, torek 1. marca 1921
Številka: 48.
Muslimani za sodelovanje z vlado in proti Radiču.
Imenovanje nove hrvatske vlade. — Velika brezposelnost v Ameriki. — Ustavno delo.
Nedeljski protestni shod.
Maribor. 28. februarja.
Nad tisoč ljudi se je v nedeljo dopoldne zbralo v Narodnem domu, da protestira proti klerikalnemu protidržav-nemu rovarjenju. Velika in mala dvorana ter galerija, vse je bilo polno slovenskega naprednega življa ne glede na politično strankarstvo. Ne vse, kar čuti gnjev proti klerikalizmu, pač pa so bili zbrani vsi zastopniki slojev, ki so, če ne že preje, vsaj v zadnjem času postali P^pričani, da to, kar klerikalci sedaj Uganjajo pod krinko vere, nima z vero kot tako nič oprsviti, ampak da je vse klerikalno dejanje in mahanje zgolj obupen boj političnega klerikalizma na-Pram edinstvu države, boj temnih elementov proti napredku in svobodi.
Shod je otvoril profesor Voglar, ki Je na kratko pojasnil namen shoda in prvo besedo bivšemu narodnemu Poslaniku iz Mostara.
Gjuro Džamonja, ki je v daljšem, z ^avduženjepi poslušalcev spremljanim Ovajanjem razkrinkal klerikalizem kot v°lka, ki sicer menja dlako, a nikdar ne dvojega značaja. Opozarjal je navzoče r* kaj se pri nas tako rado pozabi — akSni so bili klerikalci pod Avstrijo, ako so zlasti v času vojne izlorabljali Ver° v svpje osebne in politične namene, kako so posebno višji katoliški du Dovniki, blagoslavljajoč avstrijsko orožje Proti Slovanom, zatajili svojo vero, bo-
ječ
se postati mučeniki, v strahu pred
in vislicami, kamor so pošiljali DQutične nasprotnike.
... Ukazal je na več konkretnih sluča-^ » kako so se isti klerikalci, predvidujoč j8zPad Avstrije, naenkrat spremenili v Ugoslovene, kako je pri tem zlasti dr. ^°rošec igral dvomljivo vlogo, potujoč
®trmi
*kl.
H. Volarič.
(Spomini starega pevca)
T	1	*
»Vola® dni sem dobil v roke vspored
fcelfwx e**a veCera“i ki ga proizvaja
dne 'tarsko pevsko društvo ,Drava'
Got» '• niarca t* v znani mariborski
H0v °VI ^orani in kar je nokaj za nas
pri pogrnjenih mizah.
*em se in se spomnil tistih
(ik0 oj^«. jifl moram vsaj neko-
Iftti nek»ko pred petindvajsetimi doli oh10’ -^a ^ro^u Volaričevem, tam ^vinsif, Slniem roorju, v bližini razvalin gi£ ozel^0i|ra^U ’ *rava n* dni"
6leveref7laJ^en s®ni bil mlad železniški ^nstesrfiJ^ui iersk® 1,1:1118 trifftigen
StaS en* v nemiki Beliak-v^novanin • eij ”'sem namreč več dobil ^aherlander ‘S* m°j ku6e^zda, gospod šila in kJSSR spomina, je pobral H d ® K°Pita ter jih vrgel čez prag,
J1.*1 RGcksicht aufT6Il wmdischen Herrn 5|chlceit in 2 kerndeutsche Offen-
«9». d«i£"k
za vspeh majniške deklaracije in ob prvem sestanku za Narodno vječe v Zagrebu. Govornik je razkrival klerikalni manever z ljubeznijo do Bolgarov, katere je predstavil kot dedne sovražnike Srbov. Doprinesel je dokaze, kako so v njegovi domovini katoličani in pravoslavni živeli med seboj kot bratje, kako jih je Avstrija skušala razdvajati in kako zdaj to delo nadaljuje rimski ozir. jugo-slovenski klerikalizem. Pokazal je tozadevno toleranco pravoslavnih Srbov, ki so že preje in tudi sedaj na mesta ministrstva vere postavljali tudi katoličane. Ko se je govornik dotaknil sedanje proti-državne klerikalne politike (republika, avtonomija, plemenski separatizem), je konec svojega govora posvetil Sokolstvu z ozirom na klerikalno protisokolsko gonjo. Dokler so bili klerikalci sami na vladi, se jim Sokolstvo v šoli ni zdelo nevarno. Zdaj, ko za razne Vrstovške ni več vladnih korit, so naenrat začutili velikansko nevarnost Sokolstva posebno med šolsko mladino. Opozarja navzoče, da Sokol spoštuje vsako versko prepričanje in se sklicuje na jugoslovenskega škofa, ki je svoj čas izrekel: ne blagoslavljajte sokolskih in drugih zastav, obče narodnih, kulturnih društev, ker s takim blagoslovom bi se odrekla pravica dru-governih Jugoslovenov do društva . , . Med splošnim burnim odobravanjem je govornik zaključil svoj govor s pozivom na delo in da treba narodu odpreti oči, da spozna veliko nevarnost klerikalizma, ki grozi upropasti edinstvo Jugoslavije.
Viharno odobravanje je izzval naslednji govornik NSS, Tone Vahtar, spo-mnivši navzoče, da smo bili vsi po istem obredu, v isti katoliški cerkvi krščeni kot kristjani, da smo od svojih mater slišali iste prve nauke o isti veri, a zdaj nas psujejo za brezverce. Klerikalizem bi se
moral pravzaprav nazivati — koritarstvo. Tolillo katoliški, kakor sta Korošec in Jeglič, smo i mi vsi, samo da mi ne zatajimo svojega jezika v korist Rima. Ravno Sokol nas je osvobodil tujega jarma. Klerikalci poznajo samo eno svobodo : natezalnice srednjega veka.
A do take ,svobode* ne pride nikdar več, dokler bo obstojala le še ena rdeča sokolska srajca. Govornik spominja na dogodke o prevratu v Ljubljani, ko je ravno Sokol rešil celo severno situacijo. Ogorčenje je izzvala govornikova izjava, da mu je tedanji prvi predsednik vitez Pogačnik grozil, naj ne dela za monarhijo, ampak za republiko, nakar mu je Vahtar zagrozil: P u s ti m V a s o b,e s ti, ako se drznete tudi oficijelno delati za republiko. Tako, kot sem jaz tedaj rekel Pogačniku, naj reče danes tudi vlada: pobesimo na vrbe vse, k* danes rujejo proti našemu ujedinjenju in monarhiji!
Naslednji govornik dr. Lipold opozarja na blagodejen vpliv sokolske vzgoje, protestira, da klerikalci izlorab-ljajo vero v političen boj poti sokolstvu in ‘ znani naredbi ministrstva prosvete glede telovadbe v Šoli po sokolski metodi in da s tem klerikalci sami izzivajo kulturni boj, kar absolutno ni namen dotične ministrske naredbe.
Ko je Novak prečital soglasno sklenjeno resolucijo, je profesor Voglar zaključil ta veličasten protestni shodi Na nas vseh je, da besedam slede takoj tudi dejanja, ker s protesti samimi nikdar ne pobijemo zverinskega katolicizma in internacijonalnega klerikalizma.
Resol uci je.
Slovenci in Slovenke, zbrani na protestnem shodu v Mariboru dne 27. februarja 19$t glasujejo soglasno za sledeče rezolucije: Za slobodo iiji uje-
Tako sem pač pobral svoja šila' in kopita ter jih prenesel v Beljak.
Že v nekaj dneh me je pripeljal znanec v Brunerjevo, seveda nemSko gostilno — saj slovenskih sploh ni bilo — tja za mestno cerkev; v posebni šobite gostilne se je ravnokar snovalo pozneje po celi zgornji Koroški sloveče .Slovensko beljaško omizje". Kot tenorist, danes pojem zaliboga komaj še hripav bas, sem bil navdušeno sprejet. Shajalo se nas je vsak torek po 12 do 30, polovica seveda železničarjev, kadar so prišli okoličani ali celo Celovfani, ki smo jih imeli že za frakarje, se nas je natolldo celo do štirideset.
Iz Trsta je prišel kmalu za menoj prijatelj R., prav dober pevovodja in učenec Volaričev v petju in glasbi. Osnovali smo v kratkem oktet in v nekaj mesecih nas je že poznala slovenska beljaška okolica, spoznali so nas pa tudi nemški turnerji in nemški časopisi, ki znajo biti zelo, zelo strupeni in neprijetni-
Ni čuda, da smo se učili v prvi vršti Volaričevih in Hajdrihovih pesmi, teh milih, največ preprostih, toda v srce segajočih popevk. Učenec pač rad posnema [učitelja in popeva ono, kar je pet učitelj. Nliš pevovodja felj
čev in Volarič vsaj posreden učence Haj-driha, rojaka njegovega. ,Eno devo“,
»Razstanek*, »Slovo", .Slovenski svet* iri take so bile na vrsti vsak drugi torek in vsako drUgo nedeljo. Ob torkih v omiziu, ob nedeljah pa v beljaški okolici.
To res idealno življenje je bilo pretrgano po skoraj 6 letnem bivanju v Beljaku. Se celo ubogega HochmGllerja, ki sedaj1 beguni in cigani po Bledu, so odrinili proti morju.
(Da ne bo nesporazumljenja ali celo kako zamere* naj udejstvimn sledeče: Naši narodni KoroSči, kakor Einspieler. Grafenauer, Ehrlich, Mčiller, Hochmfiller, Wang in sto drugih imajo pristna nemška, nemški koroški voditelji, kakor Tšohe-bull, Ornig in drugi pa pristna slovenska imena).
V	Trstu smo seveda takoj ustanovili »Beljaško omizje* ter se utaborili v prvem nadstropju hotela Balkan. Iz Beljaka smo prinesli velik koi narodnega navdušenja ter velikansko veselje do izletov.
Leta 1906 v ppletju smo obiskali Kobarid, Volaričev rojstni kraj, pomolili „tam gori pri svetem Lovrenci* na grobu S. Gregorčiča ter nesli na Vrsno, v rojstno
dinjenje naše colokupne domovin® doprinesel je naš narod ogromne žrtve. Z največjo pijeteto in hvaležnostjo se bodo spominjali naši potomci sto-tisočev junaških srbijanskih boriteljev in jugošlov. dobrovoljcev, ki so z nt-popisno ljubeznijo trpeli in umirali za naše oslobojenje in ujedinjenje.
S težkim srcem konstatujemo, da klerikalna stranka pozablja te žrtve, ki so oslobodile tudi slov. del našega naroda, in zapeljuje naše ljudstvo k mržnji proti našim osloboditeljem in naši ujedinjeni domovini in s svojim zastrupljajočim pisarenjem preprečujejo, da pride naše ljudstvo do mirnega uživanja težko priborjene slobode.
Prepričani, da bi mogla ta proti-državna gonja ogrožati naš sloboden razvoj, pozivamo vlado, da v državnem interesu prepreči tako hinavsko rovarenje.
Protestiramo proti temu, da izrablja klerikalna stranka naredbo ministrstva prosvete z dne 19. januarja 1920 štev. 274 oziroma cd 4. oktobra 1920 štev. 14.028, s katero se odrejuje, da se ima vršiti telovadba v šolah po sokolskem sistemu in sokolski metodi, ki e5iirt| zajamčuje zdravo in sistematično telesno vzgojo mladine, za umetno netenje kulturno bojnih strankarskih stremenj in odrekamo klerikalni stranki, skličujoč se na rezultate volitev v konstituanto, pravico, da govori v imenu slovenskega ljudstva.
Notranja in zunanja
*	Občinske volitve v Sloveniji. Občinske volitve v Sloveniji, ki bodo razpisane tekom tega meseca ter se bodo vršile pričetkom aprila, se bodo
krasno vezano spominsko knjigo, v katero se nas je isti dan vpisalo šestintrideset.
Kaj je danes s to knjigo ? Kaj je z rojstno hišo goriškega slavca tam pod sivim Krnom?
Prav dobro se šo spominjam, kako se je veselil hišni gospodar, nečak Gregorčičev, Valoričevil} postni, posebno onih z besedilom svojega slavnega strica. Pravil je, kako rad bi zahajal v Kobarid takrat, ko 'je še Volarič tam utiteljeval in vežbal sloviti tKobaridski zbor*, ki je tako lepo proizvajal Volaričeve popev-vke, največ »zložene na stričeve besede*, kakor sa je izrazil.
Tudi mi smo tisti dan v tem idealnem, na visokih brdih ležečem, skromnem domu goriškega slavca prepevali celo popoldne skoraj same Volaričeve pesmi s „%tričevim besedilom* in zalivali suha pevska gila z domačim sadjevcem, na priti1 čnem ognjišču v jnizki od din-začmeli veži pa kuhali žgance.
,Eno devo le bom ljufc:i.
Ljuba moja je Slovenja,
Jaz pa Slav« «cst sem sin.* (Konec prih.)
vršile javno na podlagi tajnega glasovanja s krogljicami in po proporcu. Volilno pravico bodo imeli vsi oni moški, ki so volili tudi pri volitvah v konstitiianto, le kjer bo vlada uvidela potrebo, se bodo sestavili novi imeniki, tako tudi v vaseh logaškega ozemlja, ki je zdaj združeno z nami. Posamezne stranke bodo morale predložiti kandidatne liste po istem načinu, kakor za konstituanto, seveda v vsaki občini posebej! Količnik se bo računal iz skupnega števila vseh oddanih glasov po številu odbornikov plus eden. Volitve bodo vodili posebni v ta namen izbrani odbori.
* Delo ustavnega odbora. Na sobotni seji ustavnega odbora so prišli na vrsto členi 17—28, ki govore o pravicah in dolžnostih državljanov ter so bili nekateri z manjšini, drugi z večjemi korekturami po večini z veliko večino sprejeti. Demokratska stranka igra pri teh debatah nedvomno najvažnejšo vlogo. Ona popravlja in izpopolnjuje posamezne točke vladnega ustavnega načrta, ki so ga sestavili, kakor znano, radikalci strogo po svojem naziranju. Zanimivo je, kako deluje potek vstaV-nega dela v odboru na poedinc izven-vladne stranke. Muslimani in zemljo-radniki se. vsak dan bolj približujejo vladi, pa tudi zajedničarji in klerikalci so počeli znatno popuščati, ker so uvideli, da bi bil vsak napor, vriniti V ustavo njihove separatistične in druge težnje zaman. Ustavno delo v odboru se bo najbrže vršilo par tednov dalje, nego je bilo prvotno določeno, vendar pa se sklepa, da bo 14. t. m. že pod streho ter da se bo tega dne sestal zopet plenum konstituante.
* Volitve v neodrešenem ozemlju se najbrže ne bodo vršilo prvo nedeljo v aprilu, kakor je bilo prvotno določeno. Vzrok za odgoditev leži baje v celotni parlamentarni situaciji Italije, ki je zelo zapletena ter bo mogoče v kratkem prisiljena rimska vlada sedanji parlament razpustiti ter razpisati po celi državi nove volitve.
* Protiboliševlška revolta v Rusiji.
V	raznih krajih Rusije so se pojavile močne protiboljševiške revolte. Dagestan je ves v gibanju proti boljševikom, kronštadski mornarji se držijo trdno ter jih ni mogoče pregovoriti, da bi se pomirili. V Moskvi sami stavka več tisoč delavcev, ki zahtevajo volitve in sklicanje konstituante, izboljšanje pre. irane, prosto trgovino ter priznanje državljanskih pravic. Rdeči gardisti, katere so sovjeti poslali proti njim, so večinoma prestopili k upornikom ter odpovedali pokorščino.
* Razkol romunskih socijalistov. Razkol romunskih socijalistov v socija. liste in komuniste je potegnil ogromno večino delavstva v .socijalistične vrste, tako da je stranka, ki priznava komunistična načela, znatno manjša.
* Avstrijski protest. Avstrijska vlada je brzojavno protestirala proti sklepu vrhovnega sveta, da mora izročiti reparacijski komisiji ves svoj zlati zaklad in tresorne kjuče, ka bi pomenilo neizogiben bankrot.
* Razburkani časi za i'dijo. Nemiri po posameznih provincah Italije se še vedno nadaljujejo. Posebno velik obseg so zavzeli nemiri kolonov v Pugliji, teko, da je bila vlada prisiljena proglasiti nad to provinco obsedno stanje.
* Kriza madžarskega kafcineta?
tfnoccm sobotne seje madžarske na-
rodne skupščine so se pojavljale v kori-orjih vesti o predstoječi krizi. Ministrski predsednik grof Teleky, ki je bi! o tem intervjuvan od poročevalcev .listov, je izjavil, da imajo te vesti docela resnično podlago. Dejstvo je, kar je izjavil tudi poslancem, da ne uvideva, zakaj se debata o vladnem programu raztezuje tako v dolžino in ako bo to obstajalo še nadalje, bo primoran odstopiti, da dobi narodna skupščina priložnost, otvoriti novo debato na podlagi noveg& programa.
* Zveza narodov in Amerika. Odgovor sveta zveze narodov ameriški vladi, katerega besedilo se objavi šele kasneje, izjavlja, da je zveza narodov pripravljena na prihod ameriških delegatov na konferenco, ki se bo pršila maja ali v Ženevi ali pa v kakem drugem mestu. Zveza narodov jemlje na znanje ameriške opazke glede vprašanja mandatov. Zato se bo do prihoda ameriških delegatov izključil razgovor
o	tem vrašanju.
* Odpoklic japonskih čet iz Sibirije. Po neki moskovski vesti je ameriška vlada naprosila Japonsko, naj ji naznani vzroke, zakaj se njene čete •doslej še niso odpoklicale iz Sibirije in opozorila na nujnost, da se izvrši umik najkasneje do marca.
- Zanimivosti.
Nevaren boj z ogromno, kačo. Te
' dni se je vrnil z afriškega potovanja neki naravoslovec, ki je publiciral v nekih angleških novinah svoje spomine iz te bajne dežele divjih zveri. Med (drugim opisuje tudi neko borbo na j življenje in smrt z velikansko kačo, pri j kateri bi bil kmalu izgubil življenje. Ta J dogodek opisuje naslednje: „Dne 18. ; septembra p. I. nas je v Tnoških gozdovih pri Bardai nenadoma dohitela noč, ker smo radi zavratnega umora našega vodnika zašli. Mi nam tora} preostajalo drugega, nego da prebijemo noč pod milim nebom, kar nam pravzaprav ni bilo nič neznanega. Raztovorili smo j našo živino, jaz in črnec Pito pa sva | iskala v gozdu pripraven prostor, kjer
Inaj bi postavili šotore.' Pri tem pa se je črnec izgubil in vse klicanje je bilo I zaman. Hotel sem iti k koloni po po-; moč, kar zaslišim Pitovo vpitje na pomoč. Glas je bil tako pretresliiv in do mozga segajoč, da sem takoj zaznal, da mu preti življenska nevarnost. Hitel sem na lica mesta in skoro sem oka-menel spričo groznega prizora, ki se je nudil mojim očem: Velikanska zelena kača, gotovo nad štiri metre dolga, je pritisnila s svojim luskkinstim trupom črnca k drevesu ter ga stiskala, da sem čul pokanje njegovih reber. Bil je ?.e v zadnjih zdihljajih. Ko me je kača zagledala, je oopustila žrtvo ter se zakadila vame; Uvidel sem, da je beg brezuspešen, zato sem del v puško ekrazitno kroglo ter ji ustrelil v trup. Naboj ji je z močno detonacijo popolnoma raztrgal zadnji del telesa ali ubil jo ni. Medtem ko sem deval nov naboj v cev, sem se k nesreči spodtaknil na mokri, sluznati travi ter padel na tla. Predno sem se zamogel dvigniti, se je kača priplazila do mene. Gledal sem v njene zelen kaste očesne zenice ter se zavedal, da rni je odbila zadnja ura. Zbog groze sčm omedlel... Ko sem se zopet zavedel, sem videl krog sebe nekaj ljudi svojega spremstva in na tleh je ležal oni zeleni, dolgi plazilec, ki naj bi mi upihnil luč življenja — mrtev. Pri mojem prvem strelu so namreč prihiteli ljudje moje kolone, ker so zagnali, da mi preti najbrže nevarnost in ubili v slednjem kipu kačo, ki bi me sicer ugonobila. Kačino glavo smo odrezali od trupa v spomin, Pitoja pa, ki mi je zvesto in verno spremljal po afriški divjini že nad 9 let, smo pokopali pod veliko drevo, na grob pa postavili desko z napisom: „ Črnec Pito je umrl radi svoje zvestobe do dr. A..
— f Franjo Pertot, nadrevident .luž. želez, in postajenačelnik v Pliberku, je v ljubljanski bolnici umrl vsled poškodbe na nogi. ki mu jo je povzročil stroj na postaji Zalog pred enim tednom. Pertot je bil vzor zavednega železniškega uradnika; ustanovil ie v Pliberku Sokola, katerem je bil starosta in povsod, kjer se je ustanovilo kako kulturno narodno društvo, je bil Pertot gotovo med prvimi. Za probuje Koroške' ima Peitot neprecenljivih zaslug. Pokojnik v najlepši dobi svojega življenja — 44 let star — zanušča ženo, vrlo narodnjakinjo, ter 5 otrok. Naše sožalje 1 Časten spomin blagemu pokojniku!
— Izjava. Izjavljam, da izstopam iz odbora in iz Narodno-socijalistične stranke, ker so ne strinjam s postopanjem njenih zastopnikov v konstitunnti, ki ob času, ko vsi napredni in državni in edinstvu zvesti poslanci s trudom bijejo boj proti reakciji, stoje ob strani prekrižanih rok ter s tem pomagajo sovražnikom države in edinstva.
J. Malenšek, učitelj.
— Prevzetja logaškega ozemlja v soboto so se udeležili tudi vsi člani naše delegacije razmejitvene komisije z Italijo gg. gen. Maister, ter polkovnika Daškalovič in Ječmenič, dalje zastopnik laške delegacije gen. Vacchelli, zastopniki Južne železnice gg. ravnatelj inž. Sega, centralni nadzornik dr. Fatur, inž. Ogrinc, inž. Schneller, ter višja nadzornika Gostiša in Vidic. Deželno vlado je zastopal dvorni svetnik Kremenšek, carinsko upravo pa nadzornik Jovanovič. Iz Logatca so se podali popoldan v Planino in na Rakek; v Ljubljano pa so se vrnili ob 18. uri.
— Skupno število naših neosvo-boienlh bratov obsega približno 465.000 Slovencev ter 154.000 Srbo-hrvatov. Od teh jih pripada Italiji
515.000.	Avstriii pa 104.000. Skupno torej 619.000. Tu pa niso všteti oni napol potujčenj ter oni, ki so pod Madžarsko, Romunijo in .Grško. S temi skupaj' je izven mej naše države gotovo skoro milijon Jugoslovenov.
—• Nov žlvinozdravnik. Kmet iz okolice nam piše: Na pustni torek sem poitavil na sejmišče živinče ter v največje začudenje opazil, da je prignane živali preiskoval na gobcih in parkljah mežnar iz Hoč. Kmetje, ki moža niso poznali so mu pontiiali živinske potne liste z besedami: „Tu pa so Viehpossi g. doktar.” Vse leno in v redu! Na pustni torek je bi! torej hoški mežnar živinozdrnnik. Kdo ga je za ta posel določil? Čudno se mi pa zdi, da nas merodajni kroci smatrajo za tako neumne, da ne bi znali razločevati mež-narja od živinozdravnika. Pripomniku Ie še, da mi je nerazumljivo, zakaj bi tega posla ne mogel opravljali kak invalid in zakaj naj bi imel ravno cerkovnik, ki nima nobenih tozadevnih živinozdravilskih študij, kar dve službi?
— Konec avstrijskih spomenikov.
Iz narodno delavskih Wngov smo prejeli: Se danes, trefe leto Jugoslavije, najdemo skoro v vsaki nemški hiši še vse nri starem, kakor je bilo pod Avstrijo. Po stenah in omarah vise in stoje slike n^-le Habsburpovcev, ampak tudi Hohen-zollerjev, Bismarkov, Hindenburgov itd. Mnogo ljubiteljev in čestilcev teh spomenikov je ?e danes v službi Južne železnice; tako n. pr. neki Jakob Roch, ključavničar v delavnici, stanujoč v Sokolski ul. 7. Kdor se Se danes ni mogel ločiti od teh spomenikov, ta gotovo ne more biti zanesljiv naš drž-vljhn. Kdaj bodo naše .oblasti storile konec tej avstrijsko-paneermanski pijeteti? — Iz različnih sličnih pritožb iz dežele nam je znano, da je v tsm oziru po deželi še slabše.
V	okolici Sv'. Tomaža n. pr. najdeš v vsaki kmetski hiši vse polno takih spomenikov, ali niti ene slike o naši dinastiji. Navsezadnje se ta greli ljudem ne more zameriti. Kajti če pridejo v Maribor n. pr. na okrožno sodišče, vidijo tam še vse polno takih spomenikov in to celo v dvoranah, kjer se izrekajo obsodbe v imenu kralja SHS. oblasti sa me.še danes dajejo take vzglede, kako nai od avstrijsko in nemško mislečega
ljudstva zahtevamo, da uniči ali vsaj pospravi take spomenike, kamor spadajo?
— Meja proti Avstriji. Naša meja proti Avstriji, v štajer. odseku je seda] razen ozk. odseka pri Sv. Lovrencu že popolnoma določena. Radi tega bo pričela razmejitvena komisija v kratkem z de* lom na Koroškem odseku in sicer naj' prej med Strojno in Kokošnjakom.
— Osebna vlaka, ki sta vozila doslej iz Ljubljane v Borovnico obratno, bosta odslej vozila do Rakega in nazaj ob istem času,
— Xjubljanski Gosposvetski zvon je imel v soboto v „Unioriu“ v Ljubljani impozanten shod za Koroško, katerega se je udeležilo nad 6000 ljudi.
— Novčanlce po 25 par, ki se tiskajo v Zagrebu, bodo kmalu dogo-tovljene ter izročene prometu. Podobne bodo onim od 50 par. Teh novčanic, ki bodo pozneje zarnenjene za kovan novec se bo natisnilo za 50 milijonov.
— Nove novčanice po 10 dinarji je naročila naša država v Ameriki.
— Brzovlak Praga—Trst Beograd. Brzovlak Plaga—Trst—Beograd po nujni intervenciji čehoslovaškega železniškega ministrstva pri dunajski vladi od sobote' dalje zopet redno vozi.
— Odškodnina za politične pf®* ganjance. Po smrti naše mačehe Avstrije so nas polit, preganjance pozvali na okr. glavarstvo, kier se je na posebnih tiskovinah določala »odškodnina* za preslano trpljene. Mnogo nismo pričakovali, a da bi la zadeva popolnoma zaspala, a celo izginila s sveta, teera pa nismo mislili. Ob priliki nekega sestanka političnih grešnikov se je ta zadeva ob-ravnala, volil se je celo neki odbor in
gosp. O. izvolil predsednikom. Vprašamo: se je kaj storilo? — Odgovor pričakuj® več prizadetih.
— 200 K za Ljudsko knjižnico je
darovala spedicijska tvrdka Juiii Reitinger v Mariborn, za kar naj ji bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala.
Ljudska kjižnica.
— Glasbena Matica v Mariboru je vsled visokih plac učiteljem, silno dra-gega kuriva ter sled slabega denarnega stanja, v katerem se nahaja, primorana počenši s 1.marcem t.l. povišati učnino razve n solopetja za 25%- V št. 46 b*s9 moralo med rubriko darovi glasiti: Železniški uradnik Grgič in trgovec Medic* skupno 140 K in ne 100 K.
— Podaljšanje veljavnosti certifikatov. Južna železnica opozarja ime* jiteljo certifikatov za državne nameščenci izdane za 1. 1920 za potovanja po Pr°' gah Južne železnice v kraljevini Srbov< Hrvatov in Slovencev, da veljajo tu(^ še naprej do 31. marca t. 1.	,	i
— Firma P. Erzln, Maribor, sposka ulica št. 28, specijalna trgovin® za kavo, čaj, kakao itd. bode v dn& 28. februarja, 1. in 2. marca oddaja*2 kavo p. n. odjemalcem zastonj, da se n9
: ta način cenj. odjemalci sami prepri^J0 jo kakovosti iste.
— Nesreča na newyorški elektrik"
' železnici. Iz Washingtona poročajo, d
se je četrtek pri trčenju dveh ce^'®' železnic v New-Yorku užgala P s L petroleja, ki se je nahajala na vozu ter explodirala. Pri tem je. nsmrčenih 8 oseb, med njimi tudi ve otrok.
Vihar na atlantski obali
U
Washingtona se poroča, da je ^ a vihar, ki je divjal v noči od soboti . nedeljo na atlantskem obrežju za^ jet) v New-Yorku mnogo žrtev. Mesto ^ v Novi Fundlandiji je radi viharja mnO?^ trpelo. Rezidenca katoliškega knezosk ^ je pričela goreti. Knezoškof sarn, prebivalci so se komaj rešili. Oge°J nastal radi sveče, ki se je prevrgla* ^
— Čehoslovaški zlati zaklad«
kor javlja „ Pravo Lidu“, se bavi fma ge. ministrstvo z mislijo, da bi sPr n0io' danjega političnega in finančnega P ^ žaja razpolagalo z zlatim zak,a naj' publike, da bi se tako poravnale ^ nujnujnejše obveze in dolgovi-zaklada se ceni na pol milijarde
- h Pobrežja. (Dopis.)
Ibitni. Sveti postni čas je,
i	rega bi - morali dobri kristjani ^
v a
godbe pod vodstvom kapelnika gosp. A. j zniženega izvoza z ozirom na prejšnja Za vojvodinske vpokojence. Skačeja Volaričev več r. Pevske točke. leta mnoge tvornice ali popolnoma usta- LDU Beograd, 27, feb. Ministrstva vodi društveni pevovodja g. Vladimir j vile obrate ali pa so znižale, število za socijalno politiko je za Bačko, Bara-Premrou. Spored bo sledeč: 1. Godba delavcev. Na podlagi statističnih podat- njo in Banat predpisalo nov pravilnik za 2. a) Slovenski svet, ti si krasan, b) Zve-'kov je samo v dtžavi Newyork ostalo začasno podeljevanje pokojnin in doklad čer. 3. a) Gospodov dan, b) Pogovor z do danes brez dela 330.000 delavcev, vojnim invalidom in družinam padlih.
Gostovanje dramske družbe e Aleksandrovne Bronskaje.
La gtedaligka igralka Natalija1
Vsaka oseba potrebuje za lastnd vporabo povprečno 12 kg mila na leto, ena družina obstoječa iz 6 oseb rabi toraj 72 kg. Ako kupujete importirano inozemsko milo, pla-
čate za to 360 kron več kakor pri vporabi
katero je v kakovosti nepresegljivo
vati vse drugače, nego to delajo. Posebno pa bi od klerikalcev, ki imajo na ta*<e stvari patent, prav gotovo pričakovali, da se v tem času ne bodo opajali
2	godbo in to pozno v noč in do ranega jutra, kakor se to prakticira pri klerikalnem gostilničarju Holzu. V noči od prošle srede na četrtek se je tu popevalo, popivalo, sviralo in tulilo prav do ranega jutra, tako da vsa bližnja okolica ni mogla spati. Seveda se je vse to vršilo za zaprtimi vrati. Zjutraj pa so se vlačili nočni razgrajači proti domu pijani kakor klade. Kje je tu morala? Ona morala, ki so jo vzeli klerikalci v zakup ? In kako je mogoče, da inia ta klerikalni občinski velemož neomejeno policijsko uro? Spreobrnite naj-preje vaSe lastne ljudi, gg. okrog „Stra-ze“, potem bomo še-le verjeli v vaše Poslanstvo.
—	Šoštanj. Nedelja 20. februarja je pokazala v pravi luči naše nemčurske •ojalne sodržavljane. Vršil se je pogreb v Vojniku umrlega zdravnika dr. Bresch-n’ka, pogreba seje udeležila tudi voiniška Požarna bramba v uniformi — seveda z napisi „Freiw. Feuervvehr Hochenegg" na čeladah. Skupno z našim indružmir-«im gasilnim društvom v prisotnosti ačelnika gasilske župe Dvornika, se je oveljevalo pod poveljstvom Rittoschegga '•‘niško. Pribijemo samo to nesramno ^drznost! Ali bodo naša oblastva res opustila taka izzivanja. Ali ne vejo, Kako delajo uradi v Nemški Avstriji z 1asimi ljudmi ? Sedem gasilcev, nem-urjev iz Vojnika, je v družbi z našim eničurskim poblnom začelo razgrajati Po Šoštanju, kričalo v gostilni Vasle »rieil Deutsch OesterreichlMe na mostu ..^.Šoštanja preteplo in pobilo na tla obučarja Ravljana, ki jih je opozoril, ® Smo.v Jugoslaviji, kjer se pač ne vme kričati „Heil“ in izzivati. — Pri seh teh dogodkih ni bilo seveda — nil n.^dar — ne redarja in ne orož-najti na ulici. En orožnik je sicer Mel v kavarni in se pozneje sprehajal ncerko zagrizenega nemčurja Končana, ^ pa ni veliko zmenil za te izgrede.
orožniški postajevodja pa je velik
P ijatelj s proslulim Kocbekom, tukaj-katlm- P°staievodjem v bivši Avstriji, eri niu daja gotovo dobre nasvete za
V	J .a,*je službe v prid naše države. n jai> kakor je Šoštanj, mora priti Vaušen, najboljši orožniški materijr.1, v .pa ffllačneži,- od koji*' eden ie na-žen • r* Iiudskem Štetju materni jezik ški Tn °tro,< italiianski> drugi pa nem-intp * liudJ‘e Pa^ ne bodo varovali Dre/ese .s\ovenst<ega življa. — Izzivači, se ,D.ači in naši državi nevarni elementi skrivajo v sociaidemokratično društvo “, kojih članov je že več po-v Nemško Avstrijo, da bi se vojaški dolžnosti pri nas in »delovalo* za našo državo, oblast je bila že večkrat na-naj ne dovoli ozir. ukine društva. Pa nič ni pomagalo vse! Nemčurji imajo »Svo-nemf• sedaj Pa «elihaio“ za boljše Usta« 2 okrajnim glavarstvom za nofei0^?v društva „Sport-Verein*, ker dru«t	2 delavstvom skupaj v enem
hali VjU’ Pa. kakor vse kaže,. bodo zgli-nagih .daJ‘mo pridno rediti gade na varnpiPrsiM ’ da bodo bolj s korajžo in ne sklls? ^ nal kdo reče, da državi	jnaSi Pomični uradi za dobre
Kultura in umetnost.
Aleksandrovna Bronskaja je sestavila v ruskem begunskem taborišču v Strnišču pri Ptuju svojo dramsko družbo, ki je sodelovala že pri znani strniški prireditvi v korist Jugoslovenske Matice, sedaj pa je naštudirala z njimi Gogoljevo „Zenitev", komedijo v treh dejanjih ter jo v petek predstavila tudi na našem mariborskem odru. Požrtvovalnemu trudi N. A. Bronskaje naše popolno priznanje. Ni majhna stvar sestaviti iz skoro samih diletantov gledališko družbo ter pri tem igrati še Gogoljevo »Ženitev*. Ako presojamo celo to stvar s tega stališča, potem ji moramo priznati, da je dosegla pač veliko. Ce se pa postavimo na strogo umetniško stališče, potem pa moramo odkrito povedati, da v igri njene družbe nismo zasledili veliko umetnosti, komaj, komaj par procentov. Mi, ki smo z zanosom čitali o veliki ruski gledališki umetnosti in ki smo hrepeneli spoznati to veliko gledališko umetnost, smo bili 1 v dno duše razžaljeni, ko smo videli mesto nje na našem odru — ruske diletante pod vodstvom čisto povprečne igralke, kakršnih imamo tudi sami dovolj, ali pa še preveč. Vemo, da so to diletanti, to smo tudi omenili ter smo jih kot take tudi pohvalili, upoštevati pa moramo, da publika ni na to mislite in je spre‘ela njihovo igro kot rusko umetnost, pojmi, ki jih je pri tem dobila, pa kompromitirajo ono res pravo rusko umetnost, jo mečejo v pocestno blato vsakdanjosti. Ne vemo, ali nam je gledališko vodstvo pripravilo to za nadomestilo „Hudožestvenikov“, ki bi jih bili tudi v Maribor prav lahko dobili ali ne? Povemo pa, da take surogate odločno odklanjamo. Z veseljem pa smo sprejeli preproste ruske pesmi po predstavi „Zenitve“. Zdelo se’ nam je, kakor da v njih otožnih'melodijah toži ves bratski ruski narod pregnan — ne v Sibirijo, amoak celo dlje, širom prostranega sv^ta, kakor nekoč^ Izraelci. Take bajkalske popevke, ki segajo res v dušo in to tembolj ker so priproste, naravne in niso diletantovskooderske, bi še radi poslušali.	—r.
-f Dramatična šola. Prihodne ure: v torek od 17.—20., v petek od 18. do
20.,	v soboto od 17.—19. Gojenke in gojenci se še sprejemajo. Skrbinšek;
-f- Koncert: Slmenc-Mezgečeva. Kakor smo že poročali priredita člana narodnega gledniišča gdč. Slavica Mez-gečeva in g. Marij Šimenc 4. t. m. v koncpilni dvorani nar. gledališča velik pev-ki koncert. Nimamo sicer še natančnega vsnoroda v rokah, vendar sodimo po predpripravah, da bo lo eden najlepših pevskih večerov v sezoni. Gdčna Mezgrčeva bo pela razen slovenskih tudi skladbe iz svetovne glasbene literature ter srbske in ruske narodne pesmi. G. Šimenc bopelm-d drugim krasno dramatično pesnitev I. Mirhel: „ Cio veka nikar*. Natančen spored objavimo , v prihodnjih dneh. Imenovana pevca smo imeli priliko tekom sezone do dobra spoznali in upamo, da nam bosta nudila pri njunem prvem koncertu v Mariboru res izreden užitkapoln večer. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni narodnega gledališča.
-j- Volaričev večer. Železničarsko pevsko društvo „Drava" priredi v spomin na primorskega skladatelja H. Volariča v soboto, dne 5. marca 1921 v koncertni dvorani (pri pogrnjenih mizah) s sodelovanjem popolno železničarske godbe pod vodstvom kapelnika gosp. A. Skačeia Volaričev več r. Pevske točke
domom, poje mešani zbor, c) Slovan na 5 dan. 4. Godba. 5. a) Zvonček, b) Lodene rože, c) Pogled v nedolžno oko, d) Dekliška tožba, samospevi, sopran, poje članica gosp. Slavica Rainer s spremlje-vanjem orkestra. 6. aj Divja rožica, b) Slovenskim mladenkam. 7. Domovini; veliki moški zbor z tenor-bariton samo-in dvospevi ter spremljevanjem orkestra. 8. Godba — do polnoči. Začetek točno ob 20.. uri. Vstopnina z veseličnim davkom vred 6 dinarjev.
- 1 - ..................
Najnovejša poročila.
Muslimani za državo In proti Radiču.
LDU Beograd, 27. februarja* Poslanec Sahib Korkut, eden izmed voditeljev muslimanske stranke, je napisal v sarajevski „Pravdi“ članek o novi orientaciji muslimanov v sedanjem političnem'položaju. Muslimani morajo prekiniti vsako zvezo z Radičem, ker je s svojo poslanico na regenta Aleksandra porušil vse mostove med seboj in državo. Muslimani se morajo približati onim skupinam, ki so pripravljene delati za povzdigo države. Treba je iti v smer zbližanja in to se ne da doseči s politiko, ki jo vodi danes Radič. Demokra-tje in radikalci so pokazali dosti volje za naklonjenost k skupnemu delu. Vlada je pripravljena k popuščanju, zato je pametno, da se tudi muslimani pridružijo njenemu delu, ker bo edino le na ta način omogočeno normalnb delovanje države, ki bi bilo potrebno že tekom zadnjih dveh let. Radičeva stranka ne bo nikdar izpre-menila svoje politike in ji zato muslimani ne bodo samo pokazali hrbta, marveč bodo stopili v odkrit boj proti njej. Ta članek je bil včeraj prečitan v muslimanskem klubu ter je bil med navzočimi poslanci sprejet s posebnim zadovoljstvom. Danes bo imel'muslimanski klub ponovno sejo, na kateri bo stiliziral svoje zahteve glede ustave in glede vstopa v vlado.
Iz seje ministrskega sveta.
LDU Beograd, 27. februarja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o tekočih državnih poslih. Voini, finančni in minister za narodno zdravje so podali svoja poročila ter za ihtevali novih kreditov. Vprašanje o imenovanju hrvatfekega bana je bilo odgo-deno za danes.
Beograd. 27. februarja. Ministrski isvet je imel danes ob 10. uri dopoldan jsejo, na kateri se je razpravljalo o ime-.novanju hrvaškega bana. Za bana je ’ bil določen dr. Tomislav Tomljenovič, narodni poslanec in podpredsednik ustav-| noga odseka. Dr. Bošnjak, ki je doslej
I	vršil banske dolžnosti, je določen za j podbana. Tozadevni ukaz se predloži jjutri regentu v podpis.
Velika brezposelnost v Ameriki.
LDU Beograd, 27. feb. (Uradno.) Jngoslovenski generalni konzulat v New-Yorku je poslal kraljevi vladi nastopno poročilo: V pretoklem letu je vzelo pri tukajšnjem konzulatu notne liste za povratek v domov no 17 255 oseb, med temi največje število takih, ki so bili radi tukajšnih nepovoljnih razmer prisiljeni, vrniti se v domovino, ker so radi nezadostne industrijske produkcije in zniženega izvoza z ozirom na prejšnja leta mnocre tvornice ali noDolnoma usta-
Zmanjševanje števila delavcev v razni*1 tvornicah in drugih podjetjih se je pričelo početkom septembra t. 1. Vsak dan' pa se veča odstotno število brezposelnih ter je znašalo te dni 30 odst. Zmanjšanemu številu delavcev so bile znižane plače za 15 odst. Istotako vpliva slabo na delavsko razmerje veliko število priseljencev iz Evrone, ki prihajajo v ogromnem številu v Ameriko. Med našimi državljani, ki so se vrnili v domovino, je bilo od vseh samo 15 odst., ki so nesli s seboj prihranke v višini med 1000 do 2000 dolarjev in samo 5 ods. od 2000 do 5000 dolarjev. Z ozirom na veliko število prostovoljno se vračajočih v domovino, ni Amerika več to, kar je bila nekdaj. Nam je Amerika sedaj Jugoslavija
Ribar pri Pašiču.
LDU Beograd, 27. februarja. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar se je danes dolgo razgovarial z ministrskim predsednikom. Konferirala sta o političnem položaju. Seja konstituante je določena na 14. marca. Ker ustavni odsek dotlej še ne bo gotov z razpravami o ustavnem načrtu, mu bo dala konstituanta še dva tedna časa, da konča svoje delo.
Izmišljene vesti o bojih s Črnogorskimi vstašl.
LDU Beograd, 27. februarja. Presbiro dementira vesti inozepiskih časopisov o bitki med črnogorskimi vstaši in četami Srbov, Hrvatov in Slovencev in jih označuje kot popolnoma netočne in izmišljene
V	počast francoskemu poslaniku.
LDU Beograd, 27. februarja. Danes je bila v Topoli slavnost na čast francoskemu poslaniku de Fontenayu, katere se je udeležil tudi predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar.
Za prehrano Bosne.
LDU Beograd, 27. februarja. Ministrstvo za prehrano in obnovno zemlje je dalo pol milijona dinarjev za prehrano pasivnih krajev v Bosni. Pred nekaj Č.asom je to ministrstvo dalo Bosni in Hercegovini za isti namen dva milijona dinarjev.
• 1
Delavni zakon.
LDU Beograd, 27. februarja. V mi-nistrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja izenačenje srbskega delavnega zakona z zakoni, ki veljajo doslej v pre-kosavskih pohrajinah.
Nov rudarski komite.
LDU Beograd, 27. februarja, Ministrstvo za Šume in rude je sestavilo nov rudarski komite za leto 1921.
Ustoličenje eplskopa Zlmunlča.
LDU Sarajevo, 27. februarja. Včeraj popoldne se je izvršilo na svečan način ustoličenje novega metropolita tabre-bosanskega episkopa Patra Zimu-niča.
Nov pravosodni komite.
LDU Beograd, 27. feb. Sestavljen j« nov komite pravosodnega ministrstva, ki bo pričel delovati s J. marca t. 1.
! Nemčija in romunski železniški materijah Nemška industrijska družba, kateri je na čelu neka frankfurtska banka, se pogovarja s romunskim železniškim ravnateljstvom, da ji poveri za dolgo dobo popravo železniškega materijala.
[ Olajšava za izvoz šahih sliv. Ravnateljstvo državnih železnic je prejelo od ministrstva saobračaja nalog, da stavijo izvozničarjem suhih sliv in pekmeca potrebne vagone na razpolago. Kakor poročajo iz severnih tržišč, posebno pa Iz Hamburga, Danske, Holandske In drugih severnih držav, vlada tamkaj živahno oovpraše-vanle po naših suhih slivah in pek-mecu.
| Potujoča razstava vzorcev in
Gospodarstvo, trgovina.
^	| Carinska izvozna pravila. (Z
ozirom na potnike). 1. Izvoz živil:
Po naredbi finančnega ministrstva je ,fevoz živil iz naše države v inozemstvo zabranjen brez dovoljenja generalnega inspektorijata v Beogradu ozir. brez zavarovanja valute pri kakem denarnem zavodu in sicer ne samo za večjo, ampak tudi vsako manjšo množino. Preie se je dovoljeval Izvoz živil v malih količinah brez posebnih uverenj, vendar pa le do 100 dinarjev vrednosti blaga, kar se je ocarinilo takoj na podlagi priznanice. Sedaj se neobhodno zahteva tudi za izvoz manjših količin živil uverenje (dozvola)
oll.iu. .ri li	w	■osnovante no,u'ofe razstave vzorce«
Ima za to vladno pooblaščenle. Pot- j 'gy • » ‘n.	j	18	VO
nikom se dovoljuje Izvoz živil brez!	E afi»l, k;	«f cll«	't!?;'
plačila carine letakih živil, ki služi!
za njih lastno prehrano za dobo 2—3 Jji	hi »iS Sn nn Sufci’
dni. (Meso in nilhovi izdelki ter iajca	h'	”L	S
in slično mora biti v kuhanem stanju.); * m) e£o«?
Cariniki toraj ne smejo ocariniti večjo! rlrcb;	i»	dot ;
množino živil, za kojih izvoz ni pred- jcar®kl Industruci in veletrzci.
Ioženo uverienje Generalnega Insoek--,.. I Ustanovitev Jugosl ovensko-i ta-torata ali bančno uveren?e. Opozar- ^J*nske zavarovalne družbe. V bajamo potnike na te odredbe, da ne bi srebu^ se ie osnovala pretekli teden imeli nepotrebne sitnosti ravno pred neka tugoslovenskn-itahianska zavaro-odhodom vhka. (DogodUi so še slučaji, f^a,na družba pod imenom »Sava«, da so morali potniki prodajati živila, Generalni sep le prisostvoval tudi za katera niso Imeli uverenja, v sled- j senerah v Trstu Morpurgo. njem hipu po slepih cenah.) Po naj- I Internacionalnemu trgovskemu novejši določbi so carine svobodne :j zavodu v Brukselemu sta se priključili klobasice, salama, mortadella in vse tudi Italija In Siam. Doslej je zasto
vrste moke, razen pšenice in vse vrste žita, razen pšenice in ovsa, kar še vedno ni prosto izvoza. Za vsa omenjena živila je potrebno kljub svobodni carini dovoljenja generalnega Inšpektorata ali bančnega zavoda. — Ista carinska pravila so veljavna tudi za Izvoz vsega blaga, ki se pošilja o poštnih paketih s tremi mednarodnimi soremnicaml. —	2. Izvoz valute.
panih že 16 držav v tej instituciji.
| Poštni zavitki in ocarinjenle. Poštnim zavitkom, ki prihajalo iz Nemške Avstrije, ni treba več prilagati ove-rilnic. Ti zavitki se zacaiintjo po minimalni tarifi ter se pri tem pridržujejo fclanketl, ki so itak že priloženi poštnim spremnicam kot overila.
Pogajanja o zaključku čehoslo
Hala oznanila.
Učenko, zmožno slovenščine in nemščine, s primerno šolsko predizobrazho, sprei-me trgovina s papiriem Z!. Brišnik, Slovenska ulica 10.
267 3—3
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
Mablovano sobo in hrano išče soliden gospod. Ponudbe na upravo lista. ,
Meblirano sobo išče s 1. marcem soliden gospod. Ponudbe pod šifro »Mebli-rana šoba« na upravo. .
Velik Ifedllnik za vzidati se proda. Vprašati v
, upravi lista.	f
Pisalni slroi,,Adler", naj-noveišega sistema, zelo priročen, je takoj za oddati. Naslov v upravi. .
Lahko moforno kolo (Mo* tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. »
Kila s 6 stanovanji, 6 sob
Jn 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri« pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravništvu »Tabora«.	•
Knjiga: Brockhaus - Lexikon 1—16, »Ljubljanski Zvon«, letnik 1881—1889,trdo vezan, letnik 1902—1910 nevezan, Janežič, Slov.-nemški slovar, trdo vezan, vse v naiboljem stanju proda Mihael Bregar, Meljska cesta 33. 2—1 270
Preklic.
Podpisani sem javno trdil, da je mladina v Studencih ; radi tega surova, ker se učiteljstvo bolj briga za nacijona-j ližem, nego za pouk in vzgojo. Ker bi si kdo lahko te mole besede tolmačil tako, da tukajšnje učiteljstvo ne vrši vestno svojega poklica, za to jih javno preklicuiem. Obenem se zahvaljujem p. n. učiteljstvu deške šole v Studencih, da se zadovolji s tem mojim preklicem in ne išče zadoščenja pri sodniji.
V Studencih pri Mariboru, dne 26. februarja 1921.
282
:	‘r./.v,',.
Janez Juritsch
posestnik in kovač Južne železnice.
Razjedni kamen
(Atznatron 130%)
se dobi pri
283
J. Laufer-ju, Gosposka ulica 46.
Oklic.
Nc V 860|20,
 ■.-----------  --	-------- vaško-rumunske trgovske pogodbe so
Vsak lugoslovenski državljan sme.se končala v petek po roku 5 tednov nesti preko meie do 1000 dinarjev; jn je b{ja pogodba začasno podpisana tuil državljan! morajo zamenjati našo;od zastopnikov obeh držav.
h “naše0	S	i
lanskih lir, 2000 nemških mark, 100 L Ki*JSXf
ameriških dolarjev, 1000 francoskih \ ®Ji’	S	rq SnKI
frankov, 600 švicarskih frankov, 2000 Ja 56 šilingov 14 pene	9
čehoslovaških kron ali do 2000 romunskih lejev. Avstrijskih kron in bolgarskih levov se sme izvoziti v poljubni množin!. Zabranien je iznašati srebrn ali zlat denar, naj si bo naše ali tuje valute in pa tudi nekovano zlato ali srebro. Tihotapstva se kaznujejo s zaplembo vsega blaga in danaria, s zaporom !n denarno kaznijo. — 3. Izvoz tobaka. Dovoljen je Izvoz režijskega ‘tobaka do 2000 komadov al! do 2 kg In to le z dovoljenjem delegacije ministrstva financ monopolne uprave v Beogradu.
Glavni urednik: Radlvof Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Papir, šolske in pisarniške potrebščine
cigaretni papirčki, cevke; svilen, notni papir; kuverte, mape, kasete; umetniške in pokrajinske razglednice. Vsikdar bogata zaloga!
Ivanka We!xloya,
trgovka.	270
MARIBOR, Gosposka ulica 17.
Prostovoljna prodaja posestva.
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru * dne 15. februarja 1921, Nc V 860|20, vrši se na predlog lastnikov Pavla Felgel in Joslolne Kotnik dne 7. marca 1921 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Mariboru, Aleksandrova cesta hšt. 81, pfo* stovolina sodna dražba posestva vi. št. 180 In 185 k. o. Grajski Marof in vi. št. 104 k. o. Krčevina* obstoječega iz jednonadstropne hiše pop. št. 81 U Mariboru na Aleksandrovi cesti, v kateri hiši se Iz* vršuje pekovska obrt, iz gospodarskega poslopja In vrta ter pritiklin, popisanih v tus. cenilnem zapisniku z dne 10. novembra 1920, oor. št. Nc V860|20-3.
Izklicna cena znaša 395.000 K, pod to cend se posestva ne prodaja.
Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražb* položiti v roke sodnega komisarja vadij 40 000 K n gotovini ali vložnih knjižicah varnega domačefi® hranilnega zavoda.	J
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek, ka-tastralnl podatki In sodni cenilni zapisnik so n® vpogled v pisarni sodnega komisarja kr. notarja dr. Josipa Barle v Mariboru, Aleksandrova cesta 14*
Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo ni® pravice nedofaknjone.
Maribor, dne 15. februarja 192t.	281
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13.	180	1C-7
Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni „Tahor“!
Naznanilo. .
Sl. občinstvu naznanjamo, da bodemo pričeli ž I. marcem t. 1. v naši pisarni na Aleksandrovi cesti št 13
s predprodajo voznih listkov
za vse vlake in celo železniško omrežje v Jugoslaviji. Vozni listki se bodejo prodajali brez vsacega naplačila med uradnimi urami od 8.—12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne, ob nedeljah In praznikih samo od 9,—12. dopoldne.
»Balkan” d. d. za mednar. transporte
Podružnica Maribor 279 2—2
Primorci!
Naznanjam, da sem odprl
s novo higijenično brivnico.
Za prvovrstno In čisto postrežbo jamčim. 268 2—2
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec. Maribor, Jurčičeve ulica št. 9.
Naše naročnike
Opozarjamo, da se naročnina plačuje v naprej in ne nazaj. Kdor pa nam listaf ko mu potele naročnina ter ne dopošlje drage, ne vrne, tega smatramo ie nadalje za naročnika ter je tudi pravno dolžan, poravnati nam naročnino za vse nadalje prejete iievilke.
Uprava.
Pristne francoske
parfume, toaletne in lasne vode samo še nekaj dni so v zalogi v česalnem salonu za dame
M. Feitich - Frankheim
MARIBOR, Stolna ul. 2
278
Gonilni jertnoni !
Restavracija na južnem kolodvoru v Na rib aro
6e priporoča potu« fočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto straSenJa v mostu, na ke^* dvorih, kakor tudi spremljanj? Zaiez*1* kih vosov. - Pojasnila v pisarni: pr stanllka ulica 2.
Pristopajte
*
Jugoslov. Matici!
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D;
Kt JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEšKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
iZVRSBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI
Jzdaia^Tfcjkovrna zadruga Maribor. - Tiska . .Mariborska tiskarna d. d.