Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Sloveni;o dobivajo list brezplačno. Irstrati (oznapilaise zaračunjajo po nastopn h cenah: inserat na pol strani 400 D, ra i/, strani 200 D, na ■/, strani 100 D, na '/u strani 65 D, na >/u strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par , najmanj pa skupaj 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz >Krretnva!ca«x so dovoHeni le tedai, če se navede vir. - St 17. Ljubljana, 15. septembra 1922. Letnik XXXIX. Obseg: Pomen ..Kmetovalca" kot uradnega glasila Kmetijske družbe -za Slovenijo. ■— Beseda sotrudnikom „Kmetovalca". — Zalon minima. - Konec. — Snetjavost pri žitu. — Osušeni zrezki sladkorne pese. — O vrednosti hlevskega gnoja. Sadjarji Slovenije! — Ocena knjig. Kmetijsko šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. Družbene vesti. Inserati. Pomen „Kmetovalca" kot uradnega glasila Kmet. družbe za Slovenijo. V vsaki kronovini bivše Avstrije je bila poprej ena slavna kmetijska korporacija, ki je vršila v svoji pokrajini, tafkorekoč v prenesenem delokrogu, podrobno delo za pospeševanje kmetijstva po naročilih kmetijskega ministrstva na Dunaju, v katerem je bilo vse delo osredotočeno (centralizirano). Te korporacije so bile „Kmetijske družbe" kot zasebna društva, pozneje so pa prišli na njih mesto uradni (oficielni) „Deželni kulturni sveti" in končno sta ostali Kmetijski družbi v Lvovu in v Krakovem, ker se Poljaki nikdar niso hoteli popolnoma podvreči Dunaju, in Kmetijski družbi za Štajersko in enaka družba za Kranjsko. Štajerska Kmetijska družba, ki se ni znala prilagoditi razmeram zadnjega p o 1 s t o -le tja, je menda že izginila ali je v zadnjih izdihljajih in tako živi, in sicer čvrsto, samo še naša družba, ki je svoj delokrog razširila na vso Slovenijo. Kmetijska, družba za Kranjsko je bila najstarejša in j; danes 155 let stara, sploh najstarejša kmetijska korporacija te vrste na svetu. Če se bo znala prilagodavati razmeram in bo znala biti kos svojim nalogam, ji je sojeno še dolgo življenje, ker ima trdno gmotno podlago. Č e b o znala ! Glavne kmetijske korporacije so-imele pogl a vitli o nalogo širiti med. širokimi plastmi kmetijskega prebivalstva kmet. prosveto in ko je znanje čitanja postalo splošno, so jele izdajati svoja „uradna glasila", naša družba na pr. 1. 1843. „N o v i c e" in od 1. 1884. naprej „K m e-t o v a 1 c a". Čim bolj se je prosveta širila, nastajala so nova kmetijska društva in poleg njih društva za posamezne kmetijske panoge. To je bilo vzrok, da so se jela uradna glasila med Nemci in Čehi omejevati samo na dejansko uradne razglase svojih korporacij, saj so imeli Nemci in Čehi vsepolno kmetijsko - strokovnih listov, znanstvene in poljudne vsebine, ki jih je vsak lahko za malo-denarja naročal in čital. Pri nas v sedanji ljubljanski oblastniji je bilo in je še sedaj drugače in to tudi velja za mariborsko oiblastnijo, ki obe skupaj tvorita Slovenijo. Slovenci, razen ..Čebelarja" in „Sadjarja", nismo imeli v zadnjem času drugega kmetijsko - strokovnega časopisja kakor uradno glasilo naše družbe „Kmetovalca", in uradna slovenska „NaznaniJa" Celovškega deželnega kulturnega sveta, Goriške in Štajerske kmetijske družbe ter ..Konjerejske družbe za Štajersko". Nemške ..Mittheilungen", izdajane skrčeno v slovenskem jeziku v Celovcu in Gradcu, so bile že v izvirniku slabe za kmetske zemljedelce, in prelagalci so si delo prav pametno olajšali, zato so mnogokrat neprikladne nemške spise prezrli in so rajše objavljali spise, ki so jih preprosto iz »Kmetovalca" ponatiskovali (pogostokrat niso navajali niti v/ira). Uradno glasilo naše družbe ..Kmetovalec" ima pa z ozirom na naše slovenske razmere poseben pomen. Mi imamo opraviti v ogromni večini, skoraj da izključno, z malimi kinetskimi zemljedelci, cd katerih se ne sme zahtevati, da bi kot udje družbe imeli poleg kmetovalca" naročen še kak drug slovenski splošni strokovni list, ki ga zaenkrat sploh ni. „K m e t o v a 1 e c" k o t g 1 a-s i 1 o n a š e d r u ž b e, k i j e p r o s v e t n a, m o r a b i t i Živinorejci! Pozor! Kmetijska družba oddaja sladko seno po pribl. 9 K in slamo po pribl. 5 K za kg franko vsaka železniška postaja Slovenije v celili vagonih. Naročila je takoj odposlati družbi. v prvi vrsti' p o 1 j n d n o - p o u č n i kmetijski I i s Otti prav na zadnje pridejo z ozirom na njih važnost šele družbene-uradne vesti. Vdčjr, strokovno izobraženi posestniki, ki sfcdaj še itak znajo nemški, ti si lahko, naro-qp kak nemški list, ki je primefen njih strokovni naobraz-M; to velja tudi za kmetijske strokovnjake, ki ne morejo i n n e smejo izhajati zaradi nadaljnjega svojega izo-brazovanja brez kmetijsko-znanstvenega lista. ..Kmetovalec" je torej uradno glasilo naše družbe, a ostati pa mora v prvi vrsti skrajno poljudno p i s a n poučen kmetijski list, v katerem naj ni prostora za znanstvene razprave, ki jih 99% čitateljev ne razume. To naj imajo naši gg. sotrudniki vedno pred očmi, zlasti strokovnjaki, in naj se ravnajo po navodilih naslednjega spisa. Dolžnost uredništva in družbenega glavnega odbora pa je, se tega stališča v prid družbenih udov in družbe do skrajnosti držati. Sedaj dobimo z delitvijo Slovenije v Mariborsko in Ljubljansko oblast dve pokrajini, s sicer drago, a široko avtonomijo, posledica bo bržkone ustanovitev dveh novih kmetijskih družb, oziroma dveh uradnih „k m e t i j -skih zbornic", ki pa bosta le na papirju, če ne bo zmožnih ljudi in ne bosta imeli svojih uradnih glasil. Na-. stala bo tekma, ki jo je v prid dobri stvari le želeti, a naša staroslavna družba bo ostala in dobro urejen in pisan „K me to valeč" bo družbeni glavni instrument pri tej tekmi zmagovati. ; v. -j i-i. • .. Beseda sotrudnikom »Kmetovalca". Tisti, ki pišejo poučne kmetijske spise za „Kmetoval-Ca" (ali pa za druge liste), so „pisatelji". Delo pisateljev leposlovnih spisov je drugačno od onih strokovnih spisov. Leposlovec, k i ho č e k a j p r i d a spisati, mora jezik v vseh pogledih obvladati, mora imeti estetični čut, fantazijo, izvirnost itd. Njegovi spisi imajo biti umotvori in za vse to mora imeti poleg vaje prirojen dar (talent). Pri strokovnem pisatelju se pa v prvi vrsti zahteva obvladanje stroke, lahko umljivo spiso-vanje, razen pri učenjakih ni potrebna izvirnost ter končno vaja. Z vajo more strokovni pisatelj do gotove meje nadomestiti prirojeni dar, če ga nima, dasi dobrega strokovnjaka, ki naj piše dobre poljudne strokovne spise ni, ne da bi imel v to svrho prirojenega daru, zato tudi pri velikih narodih niso strokovni poljudni pisatelji mnogoštevilni. Vsi kmetijski strokovnjaki, ki so j a v -ni n a s t a v 1 j e n c i za pospeševanje kmetijstva, so dolžni literarno delovati, bodisi s s p i s o v a n j e m poljudnih člankov v kateremkoli 1 i s t u ali poljudnih kmetijskih k n j ig. Nihče naj se ne izgovarja, da ne zna ali ne more, on mora in vaja bo vse težkoče premagala. Jezikoslovno spis popraviti in opiliti je naloga korektorja in urednika: iz natisnjenega spisa naj pisatelj posname popravke, ki naj se jih v bodočnosti ogiba, pa bo kmalu postal dober strokovni pisatelj. Vsi začetniki so častihlepni, zato pišejo ,,učene" in dolge članke, ki prav nič niso primerni za „Kmetovalca". Vaja se prične s kratkimi in preprostimi spisi, ki jih vsakdo mora razumeti, da le zna čitati. Eno načelo pa imej vsak strokovni pisatelj poljudnih kmetijskih ali sploh strokovnih spisov pred očmi: Smatraj onega, ki bo spis č i t a 1, pa naj bo i n t e 1 i g e n t ali najpreprostejši kmet-ski zemlje delec, za največjega te'pca, zato piši skrajno p o 1 j u d h o in dobro pre- misli,. če se ne da v spisu kaj napačno razumeti. Zraven vsega pa ne piši dolgočasno, am-' pak zanimivo, in tako boš lahko znanstveno tezo spravil kot podlago umnega kmetijstva med široke sloje teoretično* neizobraženega kmetijskega stanu. Pisec tega članka ima skušnjo, da so v strokovnih rečeh izobraženci ne-umnejši nego kmetje. Sedaj pa še navodila za spisovanje kmetijskih strokovnih spisov za „Kmetovalca". Vnanja oblika člankov za „KmetovaIca'\ Važen je že naslov spisu! Izberi naslov, ki vzbudi zanimanje in radovednost. Marsikdo se zapelje čitati spis samo zaradi napisa. — Ne piši dolgih člankov! En stolpec (kolona) ali dva zadostujeta. Če s tem prostorom ne izhajaš, raztrgaj snov in io objavi pod raznimi naslovi v več člankih. Delaj odstavke! Važne stavke v rokopisu podčrtaj, da bodo v tisku razprto t i s k a n i. Prav važne reči dvakrat podčrtaj, potem bododebelo tiskane. — Tak članek ljudje radi čitajo, četudi ni najboljši. Dolg članek (celo več strani) brez odstavkov z enakomernim tiskom je že za oči dolgočasen, malokdo ga čita in gorje, če je spodaj tiskano: Dalje sledi. U r e d n i k o v a dolžnost je v takih listih, kakor je „Kmetovalec", iz lastne moči take članke popraviti; on sam mora določiti odstavke in spis razkosati na več spisov pod raznimi naslovi, da se ogne nesrečnemu: Dalje sledi. Učimo se zlasti od ameriškega časopisja, ki dosledno računi s tozadevnimi človeškimi slabostmi. Ljudi moramo prisiliti k čitanju, zato je v to svrho vsako pametno in pošteno sredstvo dobrodošlo. Vsebina spisov v »Kmetovalcu", Ta mora biti samo-obsebi umevno kmetijsko-strokovna, pisana za praktično porabo z ozirom na naše domače razmere. Vse je izpustiti, kar za nas ne velja. Spis bodi letnemu času primeren (a k t u e 1 e n). Poleti objaviti članek o prepotrebnem brananju travnikov pomladi; meseca oktobra pisati o zatiranju peronospore itd. je vobče neumestno. Vse v pravem času, kajti vedno izhajajoči kmetijski list ni učna knjiga! Seveda so spisi, ki so za vsak čas primerni. — Pri spisovanju dobro pretehtaj kaj zapišeš, da ne narediš strokovne napake; če si še tako gotov, zaradi gotovosti volje poglej v znanstveno knjigo. Če se ti pa pripeti napaka, ki bi jo urednik moral popraviti, a je ni, potem nastane polemika in se morajo polemičarji zdržati vsakega zbadanja in napadov. Ne misli, da si učenjak, ki vse ve, ampak le ono, kar si se od drugih naučil, zato glede vsebine ne moreš biti izviren, in če treba, naj te ni sram tuje vire rabiti. Uči se od tujih pisateljev poljudnejšega pisateljevanja. Pisec tega spisa, ki je veliko pisal in ni imel časa si glavo beliti, je dobre spise kar preprosto na slovenski jezik preložil ter je pošteno navedel vir, pri knjigah je pa seveda prosil pravico prelaganja in je plačal honorar. — Ogibaj se tujk, saj se skoro vsaka da nadomestiti z domačo besedo, ali pa reč op'ši in prideni tujko v oklepaju. Zdrži se vsake ironije, ker je večina čitateljev ne razume in io zares vzame. — Slabo in napačno km -tovanje previdno ožigosaj, ne da bi bil razžaljiv. Spis ne sme b i t i z n a n s t v e n , ker ga ..Kme-tovalčevi" čitatelji ne razumejo in ga zato ne čitajo. ..Kmetovalec" se ne izdaja za 1"!»« strokovno in znanstveno naobraženih; tudi ne sme biti znanstveno-polju-den, kajti za take spise ie tudi potrebna vsaj pičla znanstvena naravoslovna izobrazba, ki je nimajo niti naši ab-solventje srednjih šol (realk in gimnazij). Spis mora biti skrajno poljuden in znanstvena teorija mora biti tako razložena, da jo v s a k razume, ki le citati zna, t. j. pisani morajo biti do domače. Primerni strokovni članki za ..Kmetovalca" soi opi, ki venomer vzbujajo k umnem kmetovanju in njegovem napredovanju. Vse že znane reči je ponavljati in nanovo je naše kmetovalce seznavati z novimi izumi kmetijstva in njegovega obrata, kajti mnogo je pri nas še zamujenega in neznanega. Tako je n. pr. važno popularizirati poznavanje biologije tla, nauka o podedovanju, ki je podlaga umnemu rastlinarstvu in živinoreji, zatirati je v našem intenzivnem obratovanju rejo govejih pasem, ki so le za vzrejevanje volov, poučevati je, kako je z znanstveno utemeljeno odbi.ro in z bastardiranjem priti do mlečne živine itd., itd. — Strokovnjaki-sotrudniki naj pa imajo pred očmi, da so kmetijsko šolo zapustili z nezadostno in neprebavljeno teorijo, da se morajo sami kar naprej izobraževati, učiti se morajo dobro šolsko znanost spraviti v sklad s kmetijsko prakso, in če hočejo med narodom kaj doseči, morajo temeljito poznati svoje delovne okrožje in psiho 1 j u d s t v a. Toda dovolj o tem, kajti vse to izčrpno obravnavati ni tukaj prostora. Vse tu zapisano velja prav obrnjeno tudi za kmetijska predavanja. Pri predavanju pa pride tudi razpoloženje v poštev, kajti predavanje se ne more odpovedati, dočim se spisanje članka lahko odloži, če človek ni ravno razpoložen. _ Zakon minima (Ta spis po domače pojasnjuje odlomek iz kmetijske kemije, ki ga mora vsak kmetovalec poznati, če naj pojmi bistvo,'rabo in potrebo umetnih gnojil. Spis naj kaže kako je pisati poučne članke za ..Kmetovalca", če naj se kmetski zem-ljedelec seznani z znanstvenimi rečmi, o katerih ne more biti poučen, pa jih vendarle mora približno poznati.) Zakon minima!? 2e zopet kak nov zakon v nadlego kmetu, bo večina vzkliknila, ki bo čitala naslov. Da, to je zakon, pa ne nov, ki ni od državnih oblasti narejen, ampak je star zakon, od Boga postav-i j e n, ki ga vsak kmetovalec mora poznati, če hoče hiti umen in več pridelovati nego doslej. Poslušaj! Rastlina je živo bitje kakor žival, ki vzklije iz semena, rase, dela seme in se razmnožuje. Edino le Bog je ustvaril svet iz nič. Tega rastlina ne more; če naj zrase, mora dobivati hrano. Rastlina dobiva pretežni del hrane iz zraka, ki obstoji iz dušika, kisika in ogljikove kisline, ostali manjši del pa iz tla. Za hrano rastlinam, ki jo dobivajo iz tla, skrbi kmetovalec z gnojem, za rastlinsko hrano iz zraka se mu ni treba brigati. Poglavitne rastlinske hranilne snovi v tleh so dušik, fosforova kislina, kalij, apno, železo, kremenčeva kislina, žveplo itd. No, apna je navadno dovolj v tleh, železa, kremenčeve kisline, žvepla itd. pa vedno dovolj, zato se kmetovalcu večinoma za te hranilne snovi sploh ni treba brigati. Kaj drugega je pa z dušikom, fosforno kislino in kali jem. Ce teh ni v tleh dovolj rastline ne morejo uspevati. Za zadostne in doibre pridelke jih vobče ni dovolj, zato jih moramo z gnojenjem njiv in travnikov rastlinam nuditi. 0 gnojenju z dušikom, ki ga rastline po- sredno dobivajo iz zraka in neposredno iz hlevskega gnoja, na tem mestu ne pišem, da spis ne ba predolg. Pri zauživanju hranilnih snovi po rastlinah so pa posebnosti, ki jih je treba poznati, če naj se umno gnoji in rabi neobhodno potrebna umetna gnojila. (Vse tu povedano je s posameznimi spisi še podrobneje razložiti ali pri poučnem govoru obširno pojasniti.) Da namignjeno posebnost stolmačim, povem tole za zgled: Na enem hektaru (10 mernikov posetve) naših boljših travnikov pridelamo povprečno vsega sena z otavo vred 100 q (centoiv), torej na enem aru (enem merniku posetve) en cent, t. j. 100 kilogramov. Vzemimo en cent (100 kg) prav suhega sena, ki pa ima še vedno nekaj vode v sebi, ter ga polagoma in previdno sežigajmo na kakih tlakanih tleh, da se bo ves izpremenil v čisti pepel ne da bi ostalo kaj ogljenih ogorkov in da bo mogoče vsega skupaj pomesti. Sežgali smo torej 100 kg sena, od katerega je ostalo kakih 6 kg pepela. Kam je šel ostanek od 94 kg? V obliki plina in dima nazaj v zrak, od kjer so ga rastline kot hrano dobile. Kaj je pa pepel? Pepel je hrana, ki so jo rastline iz zemlje vzele. Rastline sestoje torej iz z gorljivih snovi, .ki se sicer netočno imenujejo tudi organske, in iz nezgor-ljivih snovi, ki tvorijo pepel in se imenujejo rudninske snovi ali neorganske. Kaj pa je pepel? Pepel je mešanica cele vrste rudninskih rastlinskih hranilnih snovi, med katerimi so nekatere navzlic svoji majhni množini silno važne. Iz česa pepelova mešanica sestoji, more kemik v svoji delavnici (laboratoriju) in s svojimi pripravami dognati, dasi nekatere sestavne dele pepela more tudi vsak drug pameten človek izločiti. N. pr. kuhaj pepel na .vodi, pa dobiš splošno znano tekočino, ki se imenuje „1 u g". Odcedi popolnoma čisti lirg ter ga toliko časa kuhaj, da vsa voda izhlapi. Na dnu lonca končno ostane suha umazano belkasta sol, ki se imenuje p e p e 1 i k a ali potašel. Pepelika je ogljikovokisli kalij in kalij je silno važna rastlinska hranilna snov, ki ie v naših tleh ni dovolj, zato posebej gnojimo poleg s hlevskim gnojem ali gnojnico z umetnim gnojilom, ki ima v sebi kalij, t. j. s kajnitom ali s kalijevo soljo. Kemik pa najde v pepelu še nadvse važno fosforovo kislino, in apno, železo i. dr. snovi, ki so sicer kot rastlinska hranila tudi važna, a jih je izvzemši imenovane kisline v naših zemljah navadno več kakor dovolj. Fosforove kisline, ki je je v 100 kg sena vsaj od V* do Vi kg, pa v naših zemljah že od narave ni dovolj in večji del, kar je je bilo, smo jo iz naših tla v teku stoletij izropali. V dozoreli rastlini gre skoraj vsa fosforova kislina v seme (žitno zrnje), ki smo ga porabili za kruh, a veliko vredno človeško blato smo nespametno potratili, saj so stranišča na kmetih le dobrega polstoletja običajna in še danes se straniščina premalo upošteva. Kosti živali, vzraslih s krmo naših tla, obstoje poglavitno iz fosforovokislega apna. Kje so te kosti? Šle so v teku stoletij z naših kmetij in ž njim milijoni kg fosforove kisline. Grešili smo iin sedaj nam gre pokora, zato moramo z umetnimi fosfatnimi gnojili drago plačevati fosforovo kislino, ki smo jo poprej, sicer nevede, zapravljali in po svetu iraztrosali. Sedaj pa eno primero v domače stolmačenje zakona minima. Pustim skuhati velik kotelj gulaža in povabim na gostijo vse kmetovalce vasi, ki so poslušali moj govor o pomenu umetnih gnojil. Vsakemu dam v desno roko / V ALi: C Letnik XXX i 3(. Stran 160. K M L T 0 žlico, v levico pa okroglo žemljo s petimi roglji. Preden pa prično jesti, jim velim, t. j. postavim zakon, po katerem smejo jesti, ker sem jaz gospodar gulaža. Ta zakon se glasi: Na vsako žlico gulaža, ki jo zajameš in poješ, moraš prigrizniti en rogelj žemlje. Vsi prično jesti, a kmalu odlagajo eden za drugim žlice, dasi so lačni in jim gulaž diši, ki ga je še polno v kotlu. Zakaj? Držali so se od mene postavljenega zakona: pojedel je vsak vseli pet rogljev svoje žemlje, a gulaža ne sme več zajemati in jesti, ker je že pojedel celo žemljo, dasi ga je še dovolj. Glasom mojega zakona je bilo odvisno zaužiVanje množine gulaža od rogljev žemelj, ki jih jci bilo premalo! Fnak zakon velja tudi pri prehranjevanju rastlin v zemlji. Če naj rastlina dobro uspeva, mora biti zemlja r.e le dobro obdelana, ampak tudi rodovitna. Rodovitna je pa tista zemlja, ki ima v sebi vse- rastlinske hranilne snovi v zadostni množini. Ako je le ene hranilne snovi premalo, ne bo pridelek zadosten, če je tudi drugih od-več.To je zakon minima, ki ga je Bog postavil rastlinam. Zakon minima, ali po slovenski rečeno, zakon najmanjše množine, slove: „Rastliria se pri svoji rasti ravna po tisti rastlinski hranilni snovi, ki jo je glede na potrebo najmanj v zemlji." Za kmetovalca pridejo v poštev le d u š i k , fo s f o-r o v a kislina in kalij. Z dušikom vobče moremo rastlinam dovolj postreci s hlevskim gnojem in z gnojnico, če ž njima pravilno in skrbno ravnamo, vrhutega dela hlevski gnoj zemljo še iz drugih vzrokov rodovitno. V naši zemlji in v našem hlevskem gnoju ter gnojnici je pa premalo fosforove kisline in kalija, zato moramo te hranilne snovi nadomestiti z nakupom fosfatnih in kalijevih umetnih gnojil, če naj dosežemo toliko velike pridelke kakor v naprednih deželah. Brez u m n e t n i h gnojil ni umnega kmetijstva, to nas uči zakon najmanjše množine, ki' ga pač more vsakdo umeti, ki je ta spis pazljivo prebral, če se tudi ni nikdar učil kmetijske kemije. Iz tu povedanega jasno sledi, da ne rabimo fosfatnih in kalijevih umetnih gnojil, ki nam prizadevajo veliko stroškov, zaraditega, da se lahko umni in napredni imenujemo, ampak le zaraditega, ker imenovanih hranilnih snovi ni dovolj v zemlji in ker hočemo več pridelati. Umetna gnojila so za kmetovalca sitna, toda neobhodno potrebna za zvišanje pridelovanja, navzlic vsemu je pa bil, je in ostane dober hlevski gnoj prvi. Konec! Predstoječi trije spisi so medseboj v tesni zvezi in lahko bi izišli kot en spis pod naslovom: „P o m e n ..Kmetovalca" in kako bodi p i s a n". Vse v en spis stlačiti, namenoma nisem hotel, ker bi dolg spis malokdo čital in ker sem hotel pokazati, da se da obširna snov v več kratkih samostojnih sestavkih obravnavati, ki jih ljudje rajše čitajo. Podal sem navodila za gg. sotrudnike iz strokovnih in praktičnih krogov na podstavi svojih skoraj štiridesetletnih izkušenj in izbral sem namenoma za zgled odlomek iz kmetijske kemije, ki je za lajika-silno pust, a se vendar da tudi preprostemu kmetskemu zemljedelcu brez vsake strokovne naobrazbe umljivega in užitnega narediti, da le čitati zna. Vsa kmetijska teorija se da na enak, odnosno podoben način po domače obravnavati. To je pa tudi potrebno! Samo recepte dajati, nič ne velja. Vsak rouk, vsako novo navodilo ali nasvet z« umno kmetovanje1 mora biti v naših razmerah utemeljeno! Pri poljudnem razkladanju znanstvenega kmetijstva po domače se pa mora marsikaj izpustiti ali na poseben način zasukati, da je res razumljivo. Jedro pravega zmi-sla pač mora brez napake ostati, če se tudi besede z vedo natančno ne krijejo in nastane vede kaka netočnost. To zapišem, da kak „učen" strokovnjak, ki je ravnokar šolo zapustil, ali ki ne zna naučene teorije v praksi porabiti, ne bo dlake cepil. Kdor ne pozna psihe kmeta, ta ne more zanj pisati! Izučen pa nihče ne pride na svet in ne iz šole: človek se uči, dokler živi. Prosimo po teh navodilih na vseh straneh sotrudni-štva pri »Kmetovalcu", nihče naj se ne straši: vaja naredi mojstra! Gustav Pire. Snetjavost pri žitu. Dandanes je žito veliko več vredno nego je bito pred vojno/vsled česar občutimo veliko bolj vsako vremensko nezgodo (uimo) in vsakega škodljivca, ki nam zmanjša ta pridelek nego svoj čas pred vojno. Vsled tega moramo tudi bolj paziti posebno na škodljivce, da se po možnosti obvarujemo škode, ki jo nam često povzročajo. Večkrat napadajo naša žita razni živalski škodljivci, ki pa navadno ne povzročajo ravno take škode, da bi se bilo treba proti njim boriti. Hujše so razne vrste gliv, med njimi različne rje, ki smo jim pa tudi težko kos, ker napadajo žita ob času, ko se jih je težko ubraniti. Najhujše so pa sneti, ki zamorejo uničiti ves pridelek; proti tem pa imamo uspešna sredstva. Med sneti štejemo sledeče: smrdljiva snetjavost na pšenici; prašna snet na pšenici; odkrita snet na ječmenu, krita snet na ječmenu, odkrita snet na ovsu, krita snet na ovsu, snetjavost na ovsu, bulava snet na koruzi, snetjavost na rženih steblih. Kako se je pa ubraniti različnih snetjavosti? To ni" tako težko, kakor bi se na prvi pogled morda mislilo. Trosi teh sneti, recimo seme teh glivic, se nahaja navadno na zrnju žit ali pa v zemlji. Razvije se pa le, ako začne zrno kaliti, torej se mehčati, tedaj požene svoje pod-glivje v zrno in tam se razrase v rastlino in naposled v klas in v zrna, kjer uniči vsebino žitnih zrn. Preprečiti se torej mora, da se trosi ne morejo razviti v glive in prodreti v zrno. Kako se pa to doseže? Če se uniči vse trose, ki se nahajajo na semenskem žitu in obda zrnje s tako snovjo, ki kaljivosti zrna ne škodujejo, pač pa zabrani, da se glive sneti ne morejo razvijati in prodreti v zrno. Semensko žito se mora torej razkužiti. Seme se razkuži s tem, da se ga namaka v taki raztopini, ki je za glive strupena in jih umori. Takih strupenih snovi je mnogo: vroča voda, formalin, modra galica, uspulum in neštevilno drugih manj znanih, katera vsa dobro učinkujejo, če se jih le pravilno uporablja, da prvič ne škodujejo kaljivosti zrna in drugič, da zanesljivo umore vse trose glivic. Najbolj znana sredstva sta modra galica in nalašč v ta namen pripravljena snov „U s p u 1 u m", ki vsebuje živo srebro in je strupeno. Za namakanje semena je vzeti X> kg modre galice na 100 litrov vode, torej % odstotno raztopnino. Pri rabi sredstva „Uspulum" pa zadostuje V\ kg na 100 litrov vode. Pri tem se postopa lahko na dva naČino: semensko žito se namaka, ali se ga pa oškroipi in premeče. Pri namakanju je ravnati sledeče: V 10 litrih tople (ne vroče) vode se raztopi K kg „Uspuluma" ter se med neprestanim mešanjem doliva toliko vode, da se dobi 100 litrov raztopine, ki pride v primerno kad. V to raztopino se strese polagoma pšenico, ki se jo hoče raz-kužiti, tako da se vsekakor vsako zrno zmoči, kar se do- ] seže z neprestanim mešanjem. Na površju plavajoča lahka zrna, ki so ponavadi snetiva, je pobrati s kakim sitom in jih uničiti. Raztopina mora pri namakanju stati vsaj pest visoko nad vsipanim zrnjem. To namakanje se olajša, če se postavi v kad z raztopino kak primeren koš, ki se je znotraj obdal z vrečo, ter je šele v ta koš vsipati žito. Po dovršenem namakanju je namreč lahko* izvleči vse žito naenkrat iz raztopine. Bolj gotov nam je uspeh, če vzamemo Vi kg „Uspuluma" na 100 litrov vode. Med namakanjem se mora žito večkrat premešati, da pride tekočina do vseh zrn. Pšenico, rž in koruzo je namakati v taki % raztopini po eno uro, ječmen in oves pa po dve uri. Potem se izvleče seme, se ga razprostre na kak suh pod in se ga pusti, da se pred setvijo osuši. Tak pod se pa mora popreje razkužiti s ..Uspulumotn", da se na njem ne nahajajo kaki trosi in sneti. Za namakanje se potrebuje približno sledeče množine Vk% raztopine „Uspuluma": za 100 kg pšenice, rži, koruze 100 litrov raztopine, za 100 kg ječmena, ovsa 120—140 litrov raztopine. Raztopina, ki po namakanju prvih 100 kg žita ostane, se lahko uporabi za namakanje nadaljnjih 100 kg žita, le se ji mora dodati še toliko raztopine, da se doseže zopet 100 litrov. Tako se porabi pri prvih 100 kg žita 100 litrov raztopine, pri vsakih nadaljnjih 100 kg žita pa le po 20—25 litrov. Drugi način razkuževanja je škropljenje in premešanjesemena. Ta način se pa vrši le na kakem cementnem ali asfaltnem, neprodirnem podu ali tlaku. Prostor se mora popreje razkužiti z „Uspulumovo" raztopino. Pri tem načinu razkuževanja je vzeti 50 gramov (t. j. peti del četrt kilograma) „Uspuluma" in jih je raztopiti v 10 litrih vode, pri čemur se mora neprestano ta snov mešati. S tako A % raztopino je poškropiti s kakim zalival-nikom 100 kg žita, ki ga je ob škropljenju neprestano mešati, da se vsako zrno obda s to strupeno snovjo. Tak kup žita je premetati 6—8 krat, da se gotovo vsako zrno zmoči. Tako oškropljen kup žita se pokrije s kako čisto rjuho ali vrečo, itd., ter ga je pustiti 8—10 ur na mestu v miru. Potem šele ga je razprostreti na tanko plast, da se osuši. Šele, ko je suho, se ga poseje. Če se ravna tako s semenskim žitom, se je lahko prepričano, da bo z njiv kmalu izginila vsaka snetjavost in pridelek ba redno zdrav. Kmetijska družba ima v zalogi modro galico kakor tudi „Uspulum", ki se nahaja v kovinastih posodah po 1 kg in po Vt kg. Ker se bliža čas setve pšenice in rži, priporočamo vsem kmetovalcem, da si takoj nabavijo to razkuževalno sredstvo in ž njim očistijo svoje seme pred trosi snetjavosti. Osušeni zrezki sladkorne pese. Pomanjkanje krme v letošnjem letu sili Kmetijsko družbo, da skuša, kjer le mogoče, dobiti primerna krmila za naše živinorejce. Sedaj se ji je posrečilo nabaviti krmilo, ki je v krajih, kjer se podeluje sladkorna pesa, zelo cenjeno in iskano. To so osušeni zrezki sladkorne pese, ki tvorijo eno najvažnejših krmil. Zrezki sladkorne pese tvorijo izluženo snov sladkorne pese, iz katere se pripravlja sladkor. Ti izluženi zrezki vsebujejo do 93% vode in 4.7% brezdušičnatih snovi, t. j. povečini sladkorja. Ker se pa ti sveži zrezki ne dajo hraniti, se osušijo v primernih sušilnicah, da se izloči voda. Tako osušeni zrezki se dajo hraniti dolgo dobo in tudi brez velikih stroškov prevažati iz kraja v kraj. Osušeni zrezki vsebujejo še približno 11% vode, 4% prebavne beljakovine in 50% ogljikovih vodanov, t. j. povečini sladkorja. Škrobna vrednost tega krmila je 52, t. j. veliko večja kakor od navadnih otrobov in nekaj manjša od oljnatih tropin. Kot krmilo tvorijo zelo priljubljeno hrano za živino, ki jo zelo rada žre, ko se je privadi. Glede vrednosti te krme je treba povdariti, da vsebuje le malo rudninskih snovi, vsled česar se priporoča dodajati taki krmi nekaj gramov klajnega apna, ki bo posebno letos pri tej slabi klaji zelo ugodno učinkovalo na vso živino. Osušenih zrezkov sladkorne pese se na dan poklada živini v sledečih množinah: kravam 2—3 kg, volom 3—4 kg, teletom primerno njih starosti od V—2 kg, prašičem %—1 % kg. Osušeni zrezki se najpreje namočijo v vroči vodi, da se napihnejo, potem šele se ohlajeni ali vsaj mlačni pokrmijo. Ti zrezki posebno ugodno učinkujejo na mlečnost krav, ki nam po takem krmljenju dajo mnogo več mleka. Tudi za mlado živino so zelo priporočljivi, ker ugodno vplivajo na prebavljanje tudi drugih krmil. Posebno *pa prijajo prašičem, ki se po tej krmi zelo ugodno razvijajo. Kmetijska družba je nabavila nekoliko vagonov tega izbornega krmila, ki ga oddaja živinorejcem po primerno nizki ceni, ki so označene na prvi strani ..Kmetovalca". Kdor si želi nabaviti to krmilo, naj se zanj takoj priglasi. O vrednosti hlevskega gnoja. Inž. C. Jeglič. (Konec.) Umetni gnoj torej je in mora biti cenejši od hlevskega, živalskega (animalnega) gnoja. Naravni živalski gnoj namreč daje zemlji še druge, posebne koristi, ki so vrlo važne za dobro stanje in uspevanje poljedelske produkcije. Hlevski gnoj vsebuje razen rastlinske hrane, ki se nahaja tudi v umetnih gnojilih, še maso organskih tvarin (ostankov neprebavljene živalske krme, stelje itd.), ki se v tleh dalje razkrajajo ter nastaja iz njih rodovitni humus, črna prst. Te organske tvarine so jako ugodna podlaga za življenje mikroskopsko drobnih rastlinic, mikroorganizmov, ki ravno povzročujejo razkrajanja. Dober živalski gnoj prinaša v brazdo ogromno množino teh neobhodno potrebnih bakterijev in drugih mikroorganizmov, teh majčkenih, nevidnih bitij, ki presnavljajo in preoblikujejo orno grudo ter dajejo življenje in delovno moč poljedelčevi zemlji. Brez bakterijev bi bila zemlja mrtva, bi ne živela in rastline bi usihale, četudi bi bile zakopane krog koreninic cele rezerve najboljših gnoiil. Zato kmet vkljub draginji ne bo smel nikoli popolnoma opustiti proizvodnje živalskega gnoja na svojem gospodarstvu. Z uporabo samo umetnih gnojil ni mogoče vzdržati tla trajno plodnim, razen zemljo črnico, izredno bogata humozna tla. Pravimo: hlevski gnoj ne deluje in ne vpliva na tla samo kemijsko, nego tudi fizikalnlci in biološko. Dober hlevski gnoj nepripravna tla poboljšava, popravlja njegovo sestavo, strukturo, dočim umetna gnojila često dobro strukturo tla pokvarijo. Niso vse vrste živalskega gnoja enakovredne. Največ fosforove kisline vsebuje konjski gnoj, najmanj goveji gnoj. Kalija dajemo tlam razmeroma največ z ovčjim gnojem, a najmanj z govejim. Na vrednost hlevskega gnoja zelo vpliva tudi množina scalnice, ker ona daje gnoju največ lahko topljivega dušika, ki je najdražje rastlinsko hranilo. Dušika je v tleh neznatna količina na razpolago, a rastline ga mnogo potrebujejo. Zato je ta tirana najdragocenejša, in tudi v umetnih gnojilih smo videli, da jo plačamo najdražje (44 K za 1 kg). Za dušikom je najdražja fosforova kislina, potem kalij, a najcenejše je apno. Dalje vplivajo na vrednost gnoja še mnogi drugi odločilni činitelji: krma, način uporabe do-tične živali (n. pr. voli, ki jih samo pitamo, dajejo najboljši gnoj), množina vode v gnoju, stelja ter predvsem tudi ravnanje z gnojem na gnojišču in polju. Kmet-gospodar, ki upravlja in ravna vsa sredstva poljedelske produkcije s ciljem, da doseže čim večji čisti dohodek, mora torej in sme uporabljati gnoj samo tam in tako, da se mu gnojenje v resnici izplača. Videli smo, lastlinska hrana v hlevskem gnoju je mnogo dražja kakor v umetnih gnojilih. Razentega ima vsaka kmetijska rastlina svoje posebne potrebe: krompir, pesa in okopa-vine zahtevajo razmeroma največ kalija, žito največ fos-fora, detelje so najhvaležnejše za apno. V hlevskem gnoju se pa nahajajo te hranilne snovi v manjši količini in za razne rastline v neprikladnem razmerju. Zato moramo dotični njivi poleg hlevskega gnoja dodavati ono umetno gnojilo, ki ga potrebuje. Poljedelec mora torej svoja tla preizkušati, izpraševati za njegove potrebe. Če gnojiš na primer svoj travnik samo z gnojnico brez dodavanja žlindre ali superfosfata, odnosno še drugih umetnih gnojil, trava zaradi dušika res mnogo bujnejše rase, ali porablja pri tem tudi več druge hrane iz tla, posebno fosforove; v takem primeru kmalu izginejo s travnika detelje, ker one so navezane na pridodavanje fosforov; hrane. S premišljenim gnojenjem, s podoravanjem zelenega gnoja, z umnim plodoredom (kolobarjenjem) itd. dosežemo, .da nam bo dobro obdelana njiva dajala ne samo največje pridelke, nego tudi najvišje dohodke, ki so mogoči v danem gospodarskem položaju. Jasno je iz naših početnih računov, da so produkcijski stroški živalskega gnoja odvisni od krajevnih razmer, od cene krmil, mleka, mesa, delovnih moči itd. Čim dražje n. pr. prodaš mleko, čim cenejši so posli, tem ugodnejše bo izpadel tudi račun produkcije gnoja. Da povdarimo še enkrat: hlevski gnoj ni samo dragocena hrana za poljedelčevo zemljo, nego tudi terja dragocene stroške. Drago produciran gnoj mora torej tudi imeti in kolikormoč ohraniti svojo notranjo, hranilno vrednost. Dober gnoj je kmetovo zlato. Zato ga nikar lahkomiselno ne lazsipaj ter ne puščaj, da ga voda izplakuje in odnaša v Savo! Ne daj, da solnce ubija nje govih bakterijev, zasenči gnojišča z drevjem ter ne postavljaj gnojnih kupčkov širom polja, da tekom tednov in mesecev odide v zrak njih najboljša moč! To nam govori naš račun. In še mnogo drugega nam kliče. Kmetov poklic je težji, nego si mnogi predstavljajo. V teh hudih časih je treba, da pričneš misliti ua mnoge reči, za katere se dozdaj morda še zmenil nisi. Če ne maraš premišljati sam, veruj, da tem pazljivejše premišlja o tebi usoda! In za vsakogar vodi usoda njegov račun, ki s točno sliko odgovarja njegovi vestnost in izobrazbi. Nujno je, da premisliš, kaj pripovedujejo računi o tvojem gospodarstvu in kaj je v njih skrito. Komur ni mar računov, mu jih usoda o svojem času sama napiše. Tak kmet ni vreden svojega stanu. Pa še nekaj; računi, ki jih lfrnaš na papirju, ti lahko uidejo tudi i/ glave, a ne uidejo Vsevedni usodi, ki ti jih enkrat neizprosno prinese napisane črno na belem in morda — J obsodbo vred. A takrat je popravljanje prekesno! Sadjarji Slovenije! Svetovna vojna, ki je omajala malodane vse socialne, kulturne in ekonomske temelje, ni šla neopaženo tudi ne mimo našega sadjarstva. Nova grupacija dežel in držav zahteva z železno doslednostjo nove orientacije v pogledu naše sadne trgovine. Z občudovanja vredno žilavostjo in vztrajnostjo zasledujejo sosedje v inozemstvu samo en cilj: Kako pridobiti za svoje sadje častno in trajno pozicijo na svetovnem trgu, kako zvišati produkcijo doma, ter postati neodvisni od sosedov. Tudi nas čakajo težki boji, velike naloge! Niti minute ne kaže izgubljati, vreči se moramo na delo z vso energijo, da izvojujemo prestiž v tekmovalni borbi, ter zagotovimo našemu sadju ono mesto na svetovnem trgu, katero edino mu pripada. Kot prvi korak k temu velikemu cilju naj bo letošnja sadna razstava za vso Slovenijo, ki se vrši od 8. d o 15. o k t o b r a v „N a r o d n e m domu" v Celju. Ta razstava naj pokaže širji javnosti, osobito pa sadnim trgovcem in drugim interesentom tu- in inozemstva kaj premoremo, uveri jih naj o izborni, že ponovno na svetovnih razstavah z najvišjimi priznanji odlikovani ne-prekosljivi kakovosti našega sadja. Ta razstava raj bo živa knjiga, iz katere bo posnel naš producent - sadjar, katere smernice mu bo ubrati v bodoče v dosego najvišjega čistega donosa in gospodarskega uspeha iz svojega saidjarsfva. Na delo vsi! Samo mesec dni še imamo časa; pokažimo svetu, da smo zmožni tudi v tej kratki dobi nekaj ustvariti! Vsakdo prečita j pazljivo spodaj sestavljeni program, preudari temeljito, v katerem oddelku in v kateri nalogi se hoče udeležiti sadne razstave, na to pa zahtevaj nemudoma od uredništva »Slov. Sadjarja", Ljubljana, »Prijavnico". Prijavnico je doposlati čimprej, najpozneje po do 25. sept. na: Ožji odbor za sadno razstavo v Celju. Glavno načelo pri vsem pa veljaj: »Rajši se udeležiti samo v eni nalogi, toda v isti z uspehom, kakor pa v mnogih, toda le polovičarsko!" Odlikovanja, ki se bodo delila po končani razstavi, bodo najlepše zadoščenje za uspelo delo, trud in stroške. Program sadne razstave. A. Oddelek za društva, okraje, občine, sadjarje. 1. Naloga: Dosedanji normalni sadni sortiment (iz- bor) Slovenije po 5—10 kom. od vsake sorte. 2. „ : Sadje predpisano vloženo (zapakovano), in sicer v zabojih po 5 kg, 25 kg, 50 kg, v sodih po 50 kg, po 100 kg, v košarah po 10—30 kg (od vsake posode po 1 komad). 3. „ : Sortiment (izbor) najboljših moštnih ja- bolčnih in hruškovih sort (po 5—10 kom.). 4. ., : Sortiment jabolčnih in hruškovih sort (namiznih in moštnih) za gotove lege, ' n. pr. za visoke, srednjevisoke, zapadne, j vzhodne,' severne itd. (po 5—10 kom.). 5. Naloga: Sortiment poznocvetočih sort (po 5—10 kom.). 6. „ : Sortiment najbolj priporočljivih lokalnih jabolčnih sort (po 5—10 kom.). 7. „ : Sortiment najbolj primernih jabolčnih in hruškovih sort za sajenje po travnikih in pašnikih (po 5—10 kom.). 8. „ : Sortiment najprimernejših jabolčnih in hruškovih sort za obcestne misade (po 5—10 kom.). B. Oddelek za posamezne produ c e n t e. 9. „ : Različno sadje v poljubnih množinah, sadne konzerve itd. posameznih produ-centov, okusno razstavljeno. Semkaj spada tudi vse drugo koščičasto, lupinasto, jagodičasto sadje in groizdje vinske trte. 10. „ : Sortimenti priporočljivih sort od posa- meznih sadjarjev v svrho določitve pravih pomoloških imen. Posamezni plodovi se naj zaznamujejo s številkami ter zapomnijo tudi drevesa, da bo event. mogoče dobiti od istih pozneje cepiče. 11. „ . : Razvoj sadnega drevesa od divjaka do godnega za sajenje (v naravi). C. Sadni izdelki. Suho sadje, mezga, marmelade, vkuhano sadje (kom-poti) zdriz ali žele, sadni siri in pašte, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadjevec, itd. itd. v poljubnih množinah. D. Sadjarsko in vrtnarsko orodje. Razno orodje, aparati in stroji, ki se uporabljajo v sadjarstvu in vrtnarstvu. Splošne določbe. 1. Sadje, namei;jeno za razstavo, mora biti ločeno po sortah, dobro in pravilno vloženo v lesno volno (šoto, ža-govino, mah, listje itd.), da se med prevažanjem ne ob-tisne in pokvari. 2. Vse razstavno blago je vposlati najpozneje do 6. okt. na „Ožji odbor za sadno razstavo v Celju". 3. Krožniki za posamezne sortimente se bodo dali na razpolago od razstavljalnega odbora. 4. Poškodovano, gnilo in črvivo sadje se bo odklonilo. Izločitev takega sadja se lahko izvrši tudi med razstavo. 5. Za poškodbe ali izgube razstavljenih predmetov ne prevzame vodstvo odgovornosti. 6. Kot odlikovanja se bodo delile diplome, event. tudi sadna drevesa. Dolžnost r a z s t a v 1 j a 1 c e v. 1. Pravočasna in točna prijava je neobhodno potrebna, da se bo zamogel razstavljaini prostor primerno razdeliti in da ne bo trpela razstava na enotnosti. 2. Za razstavo določeno sadje se mora skrbno obrati in trdno vložiti v pripravne posode, da ne bo trpelo med prevažanjem škode. 3. Vsaka pošiljka naj ima zunaj označbo za kateri oddelek in nalogo je namenjena, da bo imel razstavljaini odbor, ki je že itak vsestransko zaposlen, lažje delo. 4. Tablice, etikete in .svoj naslov si naj priskrbi vsak razstavljalec po možnosti že doma, kajti na razstavnem prostoru ni več časa za lepo in mirno pisanje. 5. Naravna in preprosta dekoracija je kras vsake razstave. Vendar mora igrati sadje glavno, dekoracija pa le postransko vlogo. OCENA KNJIG. Račuuar v krffnski in dinarski veljavi. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi Din. 25.—. Računar je v svoji sestavi tako preprost in jasen, da ne potrebuje nobenega posebnega pojasnila. Raditega ga bo znal vsakdo, in le za one, ki še niso imeli „Hitrega računarja" nikdar v rokah, naj velja kratko navodilo na prvih straneh te knjižice. Računar obsega: Preračunavanje kron v dinarje in dinarje v krone; Računar od 1 pare (vinarja) do 1 dinarja (krone); Računar od 1 do 5 dinarjev (kron); Računar od 5 do 200 dinarjev (kron); Računar obresti; Mera in teža. Knjižico toplo priporočamo vsem trgovcem, kramarjem, semnarjem kakortudi vsakemu posestniku - kmetovalcu, ki si hoče hitro in zanesljivo pomagati ob sedanji menjavi denarja. KMET. ŠOLSKI VESTNIK. Na novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru se prične po naročilu gospoda ministra poljoprivrede prvo šolsko •eto 1922/23 meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetijske Šole se otvori le v tem primeru, ako se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan otvoritve se objavi, čim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko šolo je razločevati od sedaj že petdeset let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začns 51. šolsko leto 16. septembra t. 1. Namen srednje kmetijske šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki, tako da morejo pozneje z uspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro opravljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu izpolnjevanju in specializovanju. Šolsko leto traja do konca julija naslednjega leta. Vsi učenci so eksternisti (Izven zavoda stanujoči in oskrbovani). 2a učence ni predvidenih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija; ako so dotičniki razentega absolvirali kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetski sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar ugotovi tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Prošnje za sprejem, pisane lastnoročno na vso polo in kolekovane s 13 dinarji, je poslati do 1. oktobra t. 1. ravnateljstvu srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola). Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) domovnica; 3.) zadnje šolsko spričevalo; 4.) zdravniško spričevalo; 5.) spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6.) kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo iz šole med šolskim letom. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje svoj novi tečaj, ki se prične s pričetkom novembra t. 1. Šola ima zimski in letni oddelek. Zimski oddelek je namenjen zlasti kmetskim sinovom iz nevinorodnih krajev, letni pa onim iz vinorodnih krajev. Na šoli, ki je ena najstarejših kmetijskih šol v naši državi, so vse panoge kmetijstva zastopane v obsežnem šolskem gospodarstvu. Ako dovrši učenec celoletni in za njim pa drugi zimski tečaj, si pridobi v vseh panogah kmetijstva temeljito znanje. Zato priporočamo vstop v to šolo, kar najbolje. Prošnje je vlagati do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu. Pogoji za sprejem so razvidni iz razpisa v našem listu in y 1-f, štev. letošnjega. ..Kmetovalca", Gospodinjska šola v Šmiheiu pri Novem mestu prične no- [ vo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola je šestmesečna in traja j pouk do 15. aprila 1923. V njo se sprejemajo notranje in zunanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmiheiu, kjer se do-. be tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Pod»ol>na navodila k vprašanjem glej 1. številko. Vprašanje 103. Vsled ponovne suše je pri nas postalo veliko pomanjkanje živinske krme. Marsikdo namerava po-žeti sedaj zeleno praprot, jo posušiti in pozimi zrezano med rezanico pokladati živini. Aii je praprot škodljiva živalim in ali jo priporočate za krmo? (O. M. v V.) Odgovor: Pokladanje praproti goveji živini Vam odsve^ tujemo iz popolnoma enostavnega vzroka, ker nima nikakili prebavljivih živalskih hranilnih snovi v sebi. Taka krma je ?.a želodec le nepotrebna težina, ki napravlja v prebavilih živalim neprijetnosti. Pomanjkanje živinske krme poskušajte nadomestiti z napravo vejnika, to je listja topola, lipe, breze, jesena, hrasta in leskve. O pravilni napravi vejnika glejte v zadnji številki „Kmetovalca" članek: „Napravljajte vejnik za živinsko krmo!" P—J- Vprašanje 104. Katera umetna gnojila mi priporočate jeseni za ozimna žita? (M. P. v Št. V.) Odgovor: Prečitajte spis,- objavljen v 16. številki kmetovalca" pod naslovom: „S katerimi umetnimi gnojili naj gnojim v jeseni ozimnemu žitu?" P— Vprašanje 105. Ker bodo letos pozimi kokošja jajca draga, prosim nasveta, kako naj jajca shranim, da se ne pokvarijo? (F. L. v 2.) Odgovor: Za shranjevanje jajec za zimsko uporabo se priporočajo v mesecu avgustu in septembru znešena sveža jajca. Najbolje so iz gnezda vzeta. Tako nabrana iajca se naj-pieje umijejo z vodo in nato nalože v steklene posode ali pa v lonce in zalijejo z mešanico vodenastega stekla in navadne sveže in čiste vode. Ta se pripravi na ta način, da se pomeša na 6 litrov vode 11 vodenastega stekla, dobro premeša in vlije v posodo z jajci, tako da ostanejo vsi pod gladino raz-stopine. Napolnjene posode se potem polože na hladen kraj, najbolje v klet in večkrat dolivajo z vodo, da ostanejo jaj:a zalita in s tem nepokvarjena. Večje množine Vam svetujemo shraniti v apneni vodi. P—.i- Vprašanje 106. Ker sem pridelal obilico prosa, ga nameravam pokladati živini kot močno krmilo. Kakšno hranilno vrednost ima proso? (J. O. v J.) Odgovor: Proso se malo uporablja kot močno krmilo za živino, akoravno ne zaostaja njega hranilna vrednost prav nič za ovsom. Proso vsebuje precej beljakovin in maščobe; manj vredne in jako težko prebavljive so prosene luščine. Vsled drobnosti in njegove trdote se priporoča pokladati proso debelo zmleto (šrot) vsem vrstam domačih živali. Krmljenje naj bo slično kakor pri ovsu. P—j- Vprašanje 107. Kako se iz bezgovih jagod kuha žganje? (Odgovor na več vprašanj.) Odgovor: Znane so pravljice, bajke in ljudske navade o čudodelnem bezgu, katerih izvor sega celo v dobo poganstva. Uporabljal se je v najrazličnejše svrhe. Največ pa se je iz bezgovih jagod kuhalo žganje, ki je služilo kot zdravilno sredstvo proti različnim boleznim; to „zdravilo" se uporablja še danes in je marsikje jako cenjena navada. V svrho izdelovanja bezgo-vega žganja se najpreje bezgove jagode potrgajo in v primernih posodah stolčejo, kakor brinje. Nato se z njimi napolni posodo do % vsebine. V to so najpripravnejši pokončen so,d z vratica-mi, kad ali čeber. Posodo se nalahko zapre in pusti v njej bez- gove jagode en do dva meseca, da povre ves sladkor v atko-hol (žganje). Povrete jagode se kuha potem slično kakor one od brinja ali pa češplje. Bezgovo žganje je jako okusno, v ceni visoko, le žal, da se iz teh jagod izdela malo žganja. P—j. KMETIJSKE NOVICE. 50% popusta na železnici posetnikom Regionalne (okoliške) razstave v Zagrebu od 17. do 23. sept. 1922. Ministrstvo saobra-čaja je dovolilo z dopisom od 28. avg. t. 1. št. 26. 388., 50% popusta posetnikom Regionalne (okoliške) razstave konj, gove-de, zelenjave, sadja, grozdja in vina (Vinski sejm), ki jo priredi Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu od 17. do 23. septembra 1922. Posetniki kupijo na želez, postaji, kjer vstopijo, cel vozni listek, ki ga pri dohodu v Zagrebu ne smejo oddati, ker jim bo služil tudi za povratek. Izkazati se pa morajo tedaj s potrdilom tega društva, da so se razstave res udeležili; potrdila dobe na razstavnem prostoru Hrv. slav. gospodarskega društva v Zagrebu. Prednost znižanja voznine traja od 14. do 26. septemra t. 1. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31 družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva. da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie mero-daien izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ,,Kmetovalca". Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor ie mero-daien § 31., točka 6., po kateri se število udov, ki ie merodaino za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svoio udnino plačali do 31. marca tistega leta, ko ie družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj ie merodaino število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, ie torei brez pomena. Bled, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob treh popoldne v „Blejskcm domu"; Breznica, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob treh popoldne v stari šoli na Breznici; Čatež pri Vel. Loki, v nedeljo, 15. oktobra 1922. po prvi sv. maši pri g. načelniku v Dol. vasi št. 9; Kamnik, v ponedeljek, 16. oktobra 1922. ob devetih dopoldne v „Kamniškem domu"; Krško, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob desetih dopoldne v gostilni pri g. Gregoriču; Loški potok, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob treh popoldne v „Društveni dvorani" na Hribu; I.eskovec pri Krškem, v nedeljo, 8. oktobra 1922. po prvi sveti maši v šoli; Negova, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob polosmih zjutraj v šoli v Negovi; Polhovgradec, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob osmih zjutraj v prostorih g. Ant. Grašiča, Pristava, št. 10; Primskovo, v nedeljo, 1. ckt. 1922. ob poldesetih dop. v šoli; Skaručna, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob polosmih zjutraj v šoli: Škocijan, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob dveh popoldne £ h'š' g. načelnika v Škocijanu; Št. J oš t. v nedeljo, 1. okt. 1922. ob dveh popoldne v župnišču: Sv. Peter v Savinjski dolini, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob osmih zjutraj v društvenih prostorih; Tuhinj, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob enajstih dopoldne pri tovarišu Jerneju Kaduncu v Zg. Tuhinju; Velika Loka, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob treh popoldne v prostorih g. Bukovca Al. v Vel. Loki; Želimlje, v nedeljo, 8. oktobra 1922, takoj po sv, maši v šoli, Ilustrovan gospodarski list — o Uradno glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo* »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. (oznanila)se zaračunjajo po nastopil h cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I. strani 200 D, na 'I, strani 100 D, na strani 65 D, na •/« strani 35 D. Vsaka beseda v .Malib naznanilih* stane 25 par-, najman) pa skupal 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. 8117 Ljubljana, <5 septembra 1922.£LetDik XIXIX ude v zalogi naslednje tatijshe potrebščine. razmere popolnoma neobvezne. taiijsta družba za Slovenijo ima za svoje Vse cene so z ozirom na sedaale Živinorejci! Pozor! Kmetijska družba oddaja sladko seno po približno 9 K in slamo po približno 5 K kilogram franko vsaka železniška postaja Slovenije v celih vagonih. Naročila je takoj doposlati družbi. Družba prejeme v kratkem nekaj zimske grahore mešane z ječmenom oziroma ržjo, ter jo bo oddajala po Din 6*25 za kg brez vreč, franko skladišče Ljubljana. Semena: Ajda, črna in siva, čiščcna po Din 5-— za kg. Vreče se računajo posebej. V zalogi so naslednje semenske trave: brezpredenični mačji rep........14'— Din za kg pasja trava.............-20*— „ „ „ laška ljulika.............H"— » » » prvovrstna travniška mešanica.....12 — „ „ „ Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Kajnit, 12—14%, po Din 70:— za 100 kg. Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140 •— za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 190 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztop/ip fosforove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov. _ ■ , , 1* Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne^osfo- rove kisline po 150 din. sto kilogramov. Thomasova žlindra pride v kratkem. Krmila: Osušeni zrezki sladkorne pese po Din. 4 — za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6-—kilogram, v manjših množinah po Din 7-—kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8— za kg, na drobno Din 8*50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 "90 Din za 1 kg z vrečami. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej. Gumijeve cevi po Din 15'— za meter. Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 50 Din 1 kg v posodi kupca. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev. Tobačni Izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine. Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine. 2veplainiki, ročni po 70-— Din za komad. Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram. 2eiatlna za čiščenje vina po 45 Din kilogram. 2vepio, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjšt množine po Din 4 50 za kg. Razne kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in st dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Bergamaški brusni kamni so v zalogi sledeče vrste: 25/26 cm po Din 12-—; 21/22 cm po Din 6 — za komad. Rogaški brusni kamni po Din 2-- za komad. Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo „Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki jo je spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobiti vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetijski družbi in stane 45 K. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Plužnl trup! AW 5 po Din 225 —. Brano, V a po Din 455 — za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnikl po Din 280-—. Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komad! A 3 57 kg po Din 600-—; B 3 55 kg po Din 600-— komad. Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700 — za komad. Univerzalni plugi D 7 MN po Din 650 — za komad. Dvolemežni plugi Z 61 po Din 800 — za komad. Obračalni plugi UW 5 po Din 650 za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln iplugi UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad, lzoravačl za krompir po Din 300'— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25-— za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50-— za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad. Posnemalniki Jublica za 75 1 po Din 700.— ; 100 1 po Din 1250 —; 125 1 po Din 300 —; 150 1 po Din 1500'— komad. Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500'— komad. Poljudno navodilo za merjenje lesa, II. izdaja, sestavil inž. A. Šivic. Kmetijska družba za Slovenijo je založila drugo, predelano izdajo leta 1914. izdanega, že popolnoma razprodanega XIV. zvezka »Kmetijske knjižnice", ki nosi gori označeni naslov. Knjižica obsega navodila, kako se izračuni telesnina debel posekanega in rastočega, stoječega drevja ter celih gozdov, kakortudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako izračunanje potrebne tabele. Gozdni posestnik se pouči, kako se določa prirastek v gozdu, izračuni prostornina lesa v ogljarskih kopah ter kubična mera drva. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro. Navodilo ie namenjeno predvsem kmečkim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih šol, gospodarskim odborom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih nadarbin, cenilcem in drugim, ki se za stvar ranimajo. Cena broširani knjižici pri Kmetijski družbi v Ljubljani je 10 dinarjev. Pozor gospodari na životinjske bolesti! j. Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu.. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod. JVIala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5'— sicer se naznanila ne obiavijo. Upravništvo ne prevzame posredovania. Prvovrstna kmetija z dobro idočo gostilno, v trgu Mokronog, se proda. Pojasnila pri Peter Strel v Mokronogu. MAJER (valpet ali gospodarski opravnik) anergičen, preizkušen in vešč vseh panog (širok) poljedelstva, ki se ne plaši nobenega dela, čigar žena ali hčer bi opravljala gospodinjski posel, se sprejme na srednje velikem posestvu jugosioven-skega Staierja pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe Sprejme Martin Flscher, Gor. Radgona, Slovenija. Brinje staro, rudeče po K 5:— in K 8:—, staro istrsko po K 14:—, novo hrvatsko po K 12:— nudi tvrdka I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Dobre pomije se oddajo v restavraciji na glavnem kolodvoru Ljubljani. Ekonom z večletno prakso v poljedelstvu, vinoreii, sadie-reji, razumem tudi v vrtnarstvu in čebelarstvu, oženjen, priden, pošten in zanesljiv išče boljše službe. — Dopise pod »Zanesljivost" na upravo »Kmetovalca". Vrtnar želi boljše službe, dotični ie v splošnem vrtnarstvu dobro izurjen ter je tudi v poljedelstvu, v vzgoji drevesnice in trsnice praktičen in zanesljiv. Cenjene dopise pod »Praktičen" na upravo »Kmetovalca". Oskrbnik z izobrazbo kmetijske šole in večletno prakso upravnika večjega posestva, išče stalne službe. Spričevala na razpolago. Ponudbe je z naslovi poslati upravi do 15. oktobra pod »Oskrbnik". Cepljene trte različnih vrst na podlagi rip. Portalis in tudi vko-reninjene bele šmarnice prodaja Franc Zelenko, posestnik in trtničar, Bucmanci, Sv. Tomaž pr: Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgovor priložite znamke. Tvrdka M. Sbil, Mokronog proda velik železni, težak plug za regulenje. Odda se po ugodni ceni. Sprejme se tudi reven 17 letni deček za pastirja proti ugodni oskrbi. Večjo množino medu proda Mihael Podboršek, koiar v Utiku št. 4 pri Vodicah. Oddam košnjo za otavo. Zgornja Šiška, štev. 57. Oddam lepe breje telice pinegavke, dobre mlekarice. Fr, Skerjanc, Radomlje. Semena vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana. \VoIfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik 1 Mlinske kamne, Ržene rožičke (Mutterkorn), sušeno lekovito bilje i cveče i dr. kupuje i plača najvišu cenu trgovina s semenom Tima Vladisavlievič, Beograd. ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta S7. — Telefon št. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o j a v i : Andrej Oset, Maribor. Inkarnat deteljo priporoča tvrdka Sever & Ko., Liubljana. Naprodaj ima 3 lepe, 6 tednov stare pse težke ovčarske pasme Ivo Svetina, posestnik v Žirovnici, Gorenjsko. Prodam stroi* za izdelovanje cementne in ilovnate zidne opeke; izdeluje po 4 komade naenkrat. — Franc Berlič, Zapuže št. 3, p. St. Vid nad Ljubljano. Imam naprodaj par odsluženih žrebcev, dobrih za vsako delo in težko vožnjo. Severin Rozman, Zg. Otok, p. Radovljica. Vosek in voščine kupuje po najvišji ceni M. Schmledhofer, Črna pri Prevaljah. Želim premeniti službo kot vinogradniški ekonom (nadviničar). Sem absolvent sadjarske-vinarske šole, imam večletno prakso posebno v vinoreji in sadjereji ter sem zmožen tudi poljedelstva in vrtnarstva — oženjen in srednje starosti. Jezik slovenski in nemšKi. Cenjene dopise pod ,.Ekonom" na upravo lista. Krasno posestvo pol ure od Maribora ob glavni cesti v ravnini, njive, travnik, gozd, vinograd, vrt, sadonosnik, vsega skupaj okrog 12 oralov, lep hram, hlevi za konje, blago, svinje in dosti drugih prostorov itd. s celim inventarjem proda takoj Franc Podllpnik, Maribor, Tezno 37. Prodam lepega, 13 mesecev starega bika, domače sivo-črne barve in kobilo, staro 3 in pol leta z 3 mesece starim žrebetom, široke simodolske pasme. Kobila vozi sama ali s parom in ie garantirano-dobra za težko vožnjo in zdrava. Jakob Truden, Kozaršče, p. Staritrg pri Ložu. KmEtonalci! Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem. da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas ie že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli! Upravništvo »Kmetovalca" sprejema pcimeri.e inseraie po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti kmetovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. iskane iz najboljše bele. ostre skaie. trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročila tuai večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih _enah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. lurii ob lužni železnici jri Celiu. Turli kupuje R. LUCKMANN v Ljub- i UUI lvlt-