16. številka.
za soboto 6. februvarija 1897.
(v Trst«, t sobot* zjutraj dne 0 februvarija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDINOST"
!zhai* po trikrnt na teden v . h it* dan iih ob tttrklh, OGtPti*. * „i
in nobotah. Zjutranjo izdanje iz-h»j<* ob fi. uri zjutraj, večerno pn ob 7, uri večei. — Obojno izdanje titan« : f» Jed tU man« . {. 1.—, izven Avstrija t. l.M t» trt BM<{; , , . .H,— , , , 4,f>9 za leta , . „ fi,— . ■ * »* *ei} leto . . „ 12.— „ . ,18.— Naročnino je plačevati naprej naroibe fcrez priložena narodni«« $e uprava «e ozira.
Po»anaičr>e štoriiko so dobivajo t pr». dajulnioab tobaka v lruttt po 3 izven Trsta po # nvč.
EDINOST
Oglati a« raćuon po tarifo * petitu; z* naslove i debeliaai ir«ni»! •« plačuje
frontor, kolikor obaeca navadnih vrstic,
o«Una. osmrtnice in jnvr.e zahval«, i!1* Binži oglasi itd. se računajo no povT^dbi
▼»i dopisi ntij so posilji*!" uredništvo alica Casermti St. 13. V*.\ko piu ao iaori biti frankovniio. ko1- uofr»nkovann i*
•prejsmajo. ttokoiiisi *n ne vraftaja.
Naroini 10, reklamam je in oj(iFM<) apra jt<raa npr nvniitvo ulica Uotino pii-coi o hši. 3, II. uadst, N:iročtii<io iu j^ je plačevati loco Trst. Odprto r«ktU«a itjp io proste poštnin«.
GI
, t «4in«»ti Ja muc"
V.
Javni shodi po okolici.
V nedeljo bodo nastopni javni shodi: okraj : v Bazovi^H,rri lipi" (Urbančič), oh 31!* uri popoludne; v PadriČU pri g. Martinu Grgičn, ob 5. „ „ na Opčinah pri g. Iv. Goriupa, ob 6 „ „ II. okraj : v Lonjeru v gostilni pri g. Čoku, ob „ „ Pri lOVCU v gostilni „pri lovcu" ob 5. „ „ VI okraj: v SV. Križu v gostilni g. Maganje ob 11. „ predpoludne;
na Kontoveiju V gostilni g. Stoke ob „ popoludne; na Prošeku v gostilni g. Lukše ob 5. „ „ Jedini namen tem shodom je proglašanje kandidatov za občinske volitve.
Za ostale okraje bodo shodi v isti namen drugo nedeljo.
Javni shod
pol. društva „Edinost" dne 1. februvarja 1897. v telovadnici „Tržaškega Sokola*
(Dalje)
V poiltobiiosti zahtev, katere stavi zakon na posamezne državljane, da smejo izvvSevati svojo volilno pravico v eni ali drugi navedenih stilih kurij, nečem se tukaj spuščati, ker bi nas to do-valo predaleč, ker nam to čas ne dopušča in ker te tudi ni potrebno z oziroin na praktični namen mojega predavanja na današnjem shodu, ki je v pivi vrsti in zadnji vrsti ta, da izvestč, kdo od nas je imel v Trstu do sedaj volilno pravico za državni zbor in kdo jo je pridobil z novim volilnim zakonom in kako mu je priti do iste.
Povem vam torej le ua kratko, da je pesto-jal dosedanji državni zbor iz 353 poslancev, vo« Ijenih od volilcev vseh cisiitavskih dežel, to je od vseh onih, pod avstrijsko cesarstvo spadajočili dežel, ki ne spadajo pod ogersko krono. Ni potrebno, da vam naštevam, koliko poslancev je vo-Ma do sedaj vsaka posamezna dežela; navajam vam samo, da je češka dežela do sedaj pošiljala v državni zbor 92 poslancev iz vseh štirih kurij,
PODLISTEK
Frouiout mlajši & Risler starši.
26
ROMAN.
— Fmncoski spiBal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Opraviti je bilo čez glavo, trebalo je prikro-jevati blago in primerjati, izmišljevati okrasje las in je sestavljati. Ubogi Frai! Kako s« mn te priprave težile srce 1 To potovanje na Savigny, kateremu ae je bil brezvspešno poskusil ustaviti, je vrhu tega zadrževalo poroko, katero je Sidonija — zakaj, on ai vedel — vsak dan malo delj odlagala. V Savignyju je ne bode mogel obiskati, in kdo ve, koliko časa »stane, kadar bode že tam, obkrozevaua od veselic iu zabav ?
Nesrečni ljubimec je vedno tožil svojo bolest damama Delobelleovima, a niti jedenkrat ni opazil, kako se je Disirće, kadar je ustopil, živahno dvignila, da mu bliza sebe ponudi prostor pri delavni mizi, iu kako je potem zopet sula, živo rudtča in svetlih oči.
Nekaj dui »čin nisti več delali „ptic in liro-ičev za modno blago". Mati in hči sti sedaj robili ro/nobojne prišive za Sidonijnino obleko, in nikoli m»Ia Sepalka še ni delala s tolikim veseljem.
a naše tri provincije, Goriška, Istra in Trst, vsaka po 4 poslance.
Posamezne dosedanje kurije imajo to-le število poslancev :
a)	Veliko posestvo .... 85
b)	mesta....... . 117
d) trgovinske zbornice ... 22 d) kmečke občine.....128
Veliko posestvo iu mosta imajo, kakor vi* dite, Štavilo poslancev, ki ni opravičeno ne v številu veleposestnikov in mestnih prebivalcev, in tudi ne v davkih, katere plačujejo isti.
Izključeni pa so bili do sedaj od vsakega zastopa v dižavnam zboru vsi oni sloji, ki ne plačujejo direktnega davka od posestva, od trgovine, od obrti, oziroma vsi oni, ki plačujejo pod 5 gld. direktnoga davka in ki nimajo volilne pravica v 1. in 2. razredu za občinski zastop, z drugimi besedami : izključena je bila velika masa, največi del državljanov.
Iu zakaj ?
Ker je zakonodajstvo stalo na krivem stališču, da oni, ki ne plačujejo direktnega davka, to so oni, ki ne noaijo davkov naravnost v davčne urade, niso davkoplačevalci ter da nimajo direktnega interesa na upravi države.
Ona ni bila zastonj hči sluvečega Delobellea, mala Dćsirće.
Od svojega očeta je podedovala zmožnost, z lahka zazibati se v sanje, do zadnjega treaotka gojiti nadejo iu cel6 še dalje.
Ko jej je Fran pripovedoval zaljubljene bolečine svoje, je mislila Desirče, da bode po Sido-nije odhodu vsak dan prihajal k njej, če prav samo o odsotni razgovarjat se, da ga bod« potem imela popolnoma v svoji bližini, da bodeta skupno pričakovala „očeta", in da morda vendarle kakšen večer, motrč jo, opazi razloček med žensko, ki ljubi, in med žensko, ki se da ljubiti.
In misel, da sleherni ubod pri oblačilu pov-spet-uje ta tako nestrpljivo pričakovani odhod, je dajala igli nenavadno ročnost; ubogi ljubimec je strahotna gledal, kako se kopičijo okoli nje obšivi, kodra je se kakor majhni valovi.
Ko je bila rožasta obleka gotova, je odpotovala gospodičina Chčbeova na Savigny.
Grad starrga Gardiuoisa je stal v dolini rečice Orge, na bregu tiste vodice, ki je s svojimi mlini, otoki, jezovi in velikimi travniki, povsod ši-rečimi se ob njenih bregih, bila videti taku fantastično lepa.
GuspHŠčina, staro zidanje iz časov Ludovika
To stališče je krivo že radi tega, ker ni res da ima interes ua obstoju i a na dobri upravi države le oni, ki plačuje davek. Saj mora danes plačevati vsakdo, ki j« telesno zmožen, davek v v krvi, kakor vojak, ker pri nas obstoji obča vojaška dolžnost. Kdor mora biti pripravljen \ . ki čas, di žrtvuje življenje za cesarja in državo, ima gotovo velik interes do obstauka te države iu ga gotovo mora zanimati, kako se upravlja ta drŽava. A ne glede na to ni res, da so davkoplačevalci le oai, ki nosijo davke naravnost v davčne urade. Davkoplačevalci so namreč vsi oni, ki plačujejo neposreden davek, davek, ki je postavljen na uži • Tanje. Ta davek je ogromen ter ga plačuje vsaki državljan vsaki dan o nakupovanju jestvin, ki so podražena radi takoimenovauega užitni')<=kega davka, in o nakupovanju drugih za človeka potrebnih predmetov, ki se uvažajo iz drugih dr^av in ki so podvrženi cariui. Opravičena je bila iu je torej zahteva, da se podeli volilna pravica razun prej omenjenim državljanom, še vsem onim, ki plačujejo indirekten, neposreden davek in ki «o vsi podvrženi, ako so sposobni, vojaški dolžnosti. lJra-sanje je le, kaka naj bode ta volilna pravica ?
Zahteva se dandanes, naj imajo vsi državljani, ki so prekoračili 24 leto, jednako iu direktuo volilno pravico, to je; naj odpadejo kurije, ki obstoje do sedaj ter >aj se iz vseh volilev napravi ena sama kurija brez razlike slojev, stanov iu brez ozira na davek, kateri plačujejo posamični, ter naj se poslanski mandati razdele po določeuih volilnih okrajih, kateri naj bi volili po enega ali več poslancev in s;cer naravnost brez posredovanja volilnih mož.
Na Nemškem n. pr. voli se na ta način. Pri nas se še niso mogli odločiti za tak način volitev; a z druge strani niso se mogli več upirati odločnim iu doslednim zahtevkom velikih, dosedaj brezpravnih mas, in tako je uastal novi volilni red, ki je dosedanjim štirim kurijam^lostavilnovo, peto, tako imenovano splošno kurijo, v kateri so volUci vsi oni, ki imajo 24 let in ki prebivajo 6 me*, cev v kraju, kjer zahtevajo volilno pravico.
Ti volilci volijo v vsej Avstriji 72 novih po-
XV., z malo visokimi prostori, a jako visoko streho, je imela jako vidna znamenja melanholije, lastovito podobo aristokratske starosti: povsod si vide! široke vnai'je stopnice, zarjavele železne balkone. od dežja izprane staro vaze, iz čijih rudeč-kastega kameua so gledale sveže cvetice. Po bregu doli je držal, dokler so oči nesle, drobeč se, nagnjen zid tja do reke. Iznad njega pa je molel grad s skrilnatimi strehami, pristava z rudečo o* peko, prekrasni paik s svojimi lipami, bukvami, topoli in kostanji, ki so se tiskali v gosto, temno, le tu pa tam od oblokauih drevoredovih kodišč pretrga u o vrsto.
Toda, kakor večinoma v vseh tistih krasnih pariških letoviščih, katerih so se polastili povišanci kupčije in spekulacije, tako se, žal, tudi ua Savi-guyju grajski prebivalci niso zlagali z gradom.
Odkar je kupil grad, se stari Gardiuois ni pečal z drugim kakor z rušenjem tistega, kur mu je bilo tako lepo uročilo naključje. Dal je .zaradi razgleda" posekavati drevesa, pačil park z nemarnimi plotovi, da bi odvračal potepuhe, ter vso svojo skrb obračal v lepi zelnik, kateri mu je bil, ker mu je prinašal obilo sadja iu sočivja, bolj posestvo na kmetih, nego li grad in park. (Pride še )
ti J
rtrfhcev, t tko, da bode sestojal bodoči parlament iz 425 po-daitcev.
Va/no je, da si zapomnite, Ja v t»»j 5. kn-riji volij. \si, torej tadi oni Se enkrat, ki imajo volilno pravico že od prej. Taki volijo torej dva-krat. Ta nova p « t a k u r i j a ni torej, kakor ■ i s i i j o u e k a t • r i, izključno delavska kurija; ampak v tej kuriji voli ja zraven delavca, r kodelci, obrtniki, trgovci, uradniki, mali in veli .i posestniki.
Ve* Trst z okolico voli v peti kuriji jednega poslanca.
lluuu tega vuli Trat po dosedanjem volilnem zakonu š- 4 poslance, t. j., jednega voli trgovska zbornica, jednega volijo volilci prvega razreda za občinski volitve, jednega volij« skupno volilci dru-zega ju tretjega razreda za obc-inske volitve in jednega \o!i okolica skupno z IV. razredom za občinske volitve.	(Pride se.)
Javni shod
polit, društva »Edinost* dne 24. januvarja 1897. v sv. Križu.
(Zvršetek.)
Za "in je prišlo v razpravo tisto nesrečno ribiško vprašanje. Ker pa je bil gosp. zastopnik vlade dokaj občutljiv ob t-j točki — čemur je bila menda tzrok tlita, še sedaj nepojannena nesreča onih Štirih kt ižkih ribičev — moral je predsednik shoda neprestano brzdati domačine, ki so se oglašali za be-iedo. Po neprestanem vaklikaiiju domo-mačinov smo se uverili, da je javno raenenje jako razburjeno in da je razmerje med domačimi in laškimi ribiči silno napeto. Mi bi iskreno želeli, da bi se slavna vlada zaresno lotila tega vprašanja. Kajti uverjena naj bode, da ogorčenje ni umetno narejeno, morda po tistih, po zaslugi gosp. poštnega ravnatelja zaslulih „štirih* agitatorjih, ampak *e ponaja in se liri med ljudstvom, ker je vprašanje — želodca. Želodec pa jo strašno siten gost, kakor znano.
Torej: ne v imenu politiske ali narodne agitacije, ampak v imenu bednih domačih ribičev in v imenu mirnega medsebojnega življeaja prosimo slavno vlado, naj poseže v to vprašanje v zmislu, kakor je načrtan v resoluciji, v s p r ej e ti n a tem shodu.
Teh par opazk smo morali napisati, ker nočemo natanjčno beležiti vse te kočljive razprave in vseli vsklikov, ker se bojimo, da bi ob tej točki utegnil postati občutljiv tudi državni pravdnik.
Prvi se je oglasil ribič Ivau S tefaačič. V živih barvah je slikal, kako škodo delajo italijanski ribiči domačinom. Pripovedvoal je, kolikrat ho že tožili domačini na pomorski vladi, a vse je bilo zastoj. Vsikdar se j« rekalo : Dobite nam jih, pa jil. bodemo kaznovali 1 Domačini pa so odgovarjali umestno, da ni dvorabe o tem, da le italijanski ribiči provzročajo to škodo, kajti to da je izključeno, da bi domačini delali škodo drag dragemu. — Ako danes domačin spusti mrežo v vodo, drugega dne ž« ni več nje gospodar —nije več! A t« mrež« stanojo ogromnega denarja. V imenu bednih ribičev je prosil torej govornik sveta, kako bi si mogli pomagati, da bi mogli v miru živeti, da bi bili gospodarji na svojem in da ne bi jih tujci na domačem merju zmerjali * „porchi de sčavi" ?!
liib č Št* lan Ž v a b je povdarjal, da so domači ribiči že prosili opetovano, da bi se z a b r a-n i 1 o italijanskim ribičem ribarenje v daljavi ;edne milje od obali. Ali vse prošnje so bile zastonj. Sedaj pa da je nastala strašna napetost in se je bati hudega.
Ji o sta govorila ta dva priprosta domačina, je bil neprestan vrišč po dvorani in čuti je bilo vsklikov, katerih ne moremo beležiti tu.
Predsednik M a n d i č: Te pritožbe ne veljajo le za vas okoličane, ampak veljajo za vso Dalmacijo in Istro. Cel6 v Rovinjn, kj-r bivajo Italijani, j« bilo že pretepov med domačini in italijanskimi ribiči. Ravno te dni je vaš poslanec N a b e r g o j (Živio klici!) stavil v zbornici poslancev jako umestno interpelacijo radi uravnave ribiškega vprašanja, danes pa aaj bi shod vspre-jel primerno resolucijo.
Dr. P r e t a e r : Dragi ribiči 1 Prosim vas, bodite mirni, tie napadajte nikogar, ne bodite prenagli v sodbi o dogodivši se nesreči, in ne delajte ui sami
pravice. Pač pa niuiamo zahtevati, da se čim preje odpravijo predpravice, ki jih vživa Italija glede ribarenja v naših vodah.
Ribič Martin Košuta je omenU, da naši ribiči morajo imeti številke >a svojih čolnih, da jih je tako lahko spoznati. Italijanski ribiči pa nimajo inkaceg* znamenja. Po takem je nemogoče prijaviti Italijana, ki nam dela škodo. Vlala naj bi se torej potegnila za to, da tudi ital. ribiči dube velike številke na svoja jadra.
Ribič J a n e z B e z i n, mož na l 60 let, je milim glasom tožil, kako j« prišel p d zlo vsled konkurencije ital. ribičev. Mi — tako je vskliknil,
—	ki točno plačujemo davke in ki smo pripravljeni vsaki hip dati življenje za svojega cesarja, mi moramo toliko trpeti radi tujcev ! — Nastop tega priprostoga moža je napravil globok otis na vse.
Slednjič se je vsprtjela nastopna rosolucija, katero še enkrat priporočamo visoki vladi na resno uvaževanje:
Javni shod pol društva »Edinost" v sv. Križu dne 24- januvarja 1807. prosi visoko c. kr. vlado, da blagovoli:
1.)	v interesu policijskega nadzorstva delati na to, da ho moral vsaki italijanski ribič, ki ribaii v avstrijskem morju, imeti na svoji ladiji in jadrali številko, Vidno o l daleč;
2.)	strogo izršcvati policijo o ribjem lovu v avstrijskem delu adrijaiiskega morja in posebno p.-iziti na to, da italijanski ribici ne bodo lovili ob avstrijskem obrežji bližje kakor 1 miljo od obrežja.
3.)	delati v interesu avstrijskega ribarstva na to, da čem j>rej nehajo predpravice italijan-janskih ribičev v avstrijskem morju.
Dr. Rjrbaf! I/, razprave, ki se je vršila ravnokar, sto rnzvideli, kje so vaši prijatelji, kje vaši nasprotniki — oni nasprotniki, ki vas obiskujejo toli radi, kadar ao — volitve. Saj se spominjate, kaj so vam obetali o zadnjih volitvah. No, VI. okraj jim ni šel na limanice. Drugače pa II. okraj. V tem okraju so se dali premamiti po lepih obljubah. Toliko so jim obetaii, da bi bil postal pravi raj v II. okraju, ako bi se uresničilo vse, kar ae je obutalo. A sedanji shodi so dokazali, da je ravno II. okraj v najslabšem položaju v vsej okolici. Zastopnik II. okraja ni storil ničesar, da-si bi bil lahko, ker je imel večino na svoji strani. Vašemu poslancu, zastopniku VI. okraj a, pa se mora dati spričevalo, da je storil za vašo korist, kar je inogeJ. In ravno zato jim je bil trn v peti. Ob vsaki priliki so ga zasramovali, kadar koli je priporočal kaj koristnega za van, vsikdar je bil hrup v dvorani in tuleaje na galeriji.
O tem postopanju laške gospode je vaš poslanec poročal na shodu na Prošeku; kaj se je zgodilo potem, vam je znano. Na podlagi krivega poročila so uprizorili nekako sodišče zoper gosp. Goriupa (Živio-klici 1), ali kako sodišče ? !! Besedam g. Vidussa so verovali slepo, besedam posl. pa ne. Tako postopanje ni častno za to gospodo. Z ukorom, ki so ga dali Gormpu, so razžalili v prvi vrsti vas. Naši zastopniki so pravi mučeaiki. A vam je dolžnost, da jih branite, da uložite protest zoper taka postopanje nasprotnikov, da date zadoščenja svojemu zastopniku (Frenetično ploskanje.) Predlagam tor*j resolucjo :
Javni shod v sv. Križu odločno protestujo proti postopanju niestue večine proti posl. Ivanu Goriupu.
Dr. G r e g o r i n je pripomnit, da je z današnjem shodom zaključeno uaše potovanje po okolici. Sedaj smo stopili v volilno dobo, zbornica po-siancev je razpuščena. Nadaljevaje je govornik podal Rekoliko jako umestuih in potrebnih pojasnil, sesebno ozirom na novo V. kurijo Zborovalci so vidnim zanimanjem sledili temu pouku Pozval jo volilce, naj v polnem številu stopijo na volišče, da pokažemo, koliko nas je. A ne le to: utegne se dogoditi, da bodo odločevali naši glasovi.
Na to je spregovoril predsednik M a n d i č nastopne zaključne besede:
Dovršili smo, dovršili smo častno. Ponosen sera, da ste uprav vi Križani priredili toli krasen zaključek. Mi smo vam hvaležni na tem in vam hočemo dokazati tudi v bodoče, da vas ljubimo, Ob zadnjih nesrečnih dogodkih smo dokazali, da smo vam bratje. Naši darovi so dakaz ljubezni.
—	Ako vam še kedaj pridejo merit cerkev krščeni ali nekrščeni nasprotniki, pokažite jim m^tlo ! Idi vam ne obljnbujemo ničesar, ali to vam zagotovimo lahko, da storim* za vas, kelikor bodemo
mogli. Danes vam ue priporočamo kandidata, pač pa vas prosimo, da se zjediuite Križani, Prosečani in Kontoveljci, da pokažete, da ste gospodarji na svoji zemlji. Priporočam vam torej : slogo, slogo in zopet slogo! Na vseh shodih smo se navdušenjem spominjali osebe našega vladarja, tem iskreneje se moramo spominjati te posvečene osebe danes, v tem slovesnem trenotku, ko častno završujemo svoje delo za blaginjo našega naroda. Križani! Zao rite z mano k a o r j e d e n mož: Bog živi! Bog nam ohrani, Bog blagoslovi našega vladarja Frana Josipa I.!
In zaoril je v jedeu glas prisrčen pojav Iju-bezui iu udanosti okoličanov do svojega vladarja.
Shod v sv. Križu je bil zaključen in s tem je bila zasnovana — to je trdna naša vera — nova doba, doba domovinske ljubavi, gori v sv. Križu.
*»oliti*lce vesti.
V TRSTU, dne 5. februvarja 1897.
Tržaška kriza. Tudi današnji dan ni prinesel zanesljivega znamenja, kako se reši tržaška kriza. Kar imamo pred seboj, to so le govrice, katerih ni možno kontrolirati. Ta govorice n unigavajo nekako, da v stranki pogressovcav prevladujejo uajo lloeiieji življi. Zupan da bi nsrodi! želji namestništva — da bi namreč vodil posle do definitivnoga rešenja krize —, ako ostane tudi delegacija; pogressovci pa da so sklenili, da delegacija bi ostala na svojem mestu le v tem slučaju, ako 11 a m o s t n i-Š t v o umakne svojo naredbo glede „ko nsoi'to v", kar bi seveda značilo k pi-tulacijo državne oblasti pred pogressovskimi sr-diteži.
„Mattino' meni, da so osnovane vse te govorice iu zaključuje iz istih, da rešenja krize se mora glasiti le — vladni komisar.
Jli se svoje strani bi bili zadovoljni s takim rešenjem. Sleherni, ki ljubi svobodo in avtonomijo, mora s cer obžalovati taka radikalna sredstva, ali kdor pozna naše razmere, ta ve, da le po začasnem zaustaUjenju ustave moremo priti v Trstu do pravega ustanovnega življenja. Gospoda hote tako, pa jim bodi ustreženo!
Po dolžnosti kronistov beležimo tudi vr^, ki kroži po mestu, da komisarjem bode imenovan — bivši župan Pit te ril! Nekako čudno bi bilo to; tako, kaker da bi si nova republika postavila na čelo svojega dosedanjega monarha.
Za državnozborske volitve. Iz obširnega navodila, ki smo ga priobčili v našem listu za postopanje o volitvi volilnih mož in poslancev, je razvidno, kako so je ljudstvu vesti v vseh slučajih. Priporočamo torej, zlasti rojakom po Istri, da se točno ravnajo po onem navodilu. — Tu podajemo le še par pojasnil. Gledč sopose:stnikov, to je gledtf onih, ki imajo skupno posest ah gospodarstvo, so izdale oblasti znamenito naredbo. Vsaki sopoc^t-nik ima pravico glasa tudi v kuriji za kmečke občine, ako je davek vseh tolik, da spada na vsa-cega B gld. direktnega davka, kolikor znaša najniži davek v drugem razredu o poslednjih občinskih volitvah. Na primer: ako so trije bratje skupaj v gospodarstvu in plačujejo 15 gld. ali več direktnega davka, tedaj ima vsaki brat posebej pravico do glasu. Ali, ako najniži davkoplačevalec v diugem razredu občinskih volitev plačuje 3 gold. direktnega davka, tedaj imajo trije bratje ali soposest-niki vsaki s7oj glas, ako plačujejo 9 gld. ali več direktnega davka. V tem zmislu se morajo službenim potom popraviti volilne liste, in ako se "» ne zgodi, potem naj zahtevajo volilci sami. Vsakdo v občini ima pravico do tega.
Še neko drugo važno odredbo nam je zabeležiti. Volilni možje za kmečke občine se bodo volili — kakor do sedaj — na jednem samem mestu, ali tako, da se nikjer ne bode volilo v mestu za kmečke občine. Tudi to je prav. Ta naredba je važna za one kraji*, kjer so kmečke občine iu dotičua mesta različne narodnosti. Takih slučajev imamo po Istri.
Pošten odgovor. V zadnjem izdanju smo ožigosali znano vlačugo med novinstvom dunajskim, glasovito „N. Fr. Presse", ki v svojem divjem sovraštvu do vs^ga, kar je slovansko, žrtvuja mirnim srcem in lahko vestjo —- ali prav za prav: brez vesti — tudi lastne rojake, ako more s tem seči pod rok« sevražlikom slovanstva. Ta dunaj
»ki list je govoril o sedanji krizi tržaški tako, kakor da bi še le znane naredbe namestništva utegnile vzbuditi v Trstu irredento.
Prot takemu falzifikovanju notorišliih istin se je poštenim odgovorom oglasil dunajski, sedanji vladi prijazni list ,ReichswehrM. To pa v dveh člankih Daljšrga si prihranimo za današnje več. izd., krajši pa slove nastopno:
.Položenje mandatov od strani progressove stranke v občinskem svetu tržaškem ni nič drugega, ucfcu pjlitika kujanja in kljubovanja. Gospoda tam doli so takoj na mestu s kako demonstracijo, ako se je proti njim uporabil zaKon! Tudi ko bi bil.) dvomljivo vprašanju volilnega prava konsortov, vendar ne bi se moglo odobravati nekako teatrališki uprizorjenega izstopa progresisfcov. Odobruje ga le „N. Fr. Presse", ki su od nekdaj ogreva za eksode. »Italijani v Trstu — pravi ona — nimajo ravno, kar bi vendar morali vedeti, ribje krvi in se postavljajo v bran navalom Slovencev, povfpeševanim od zgoraj. S politiko, kakor se je zasnovala v Trstu in na Primorskem z vprašanjem uradnih tabel, se naganja voda le na mlin italiauissimov iu poulične mladine, metajsče petarde". — Gotovo, italianissimi nimajo ribje krvi. Oni mečejo petarde iu bombe tudi tedaj, četudi se poprej ni izdala nobena namestništvena naredba in se ni dogodila poprej nikaka „provokacija". Oni ne mečejo petard iu bomb, da bi se postavili v bran zoper Slovence, ampak iz povsem drugačnih razlogov, ki niso naperjeni zoper katero omrženo narodnost, ampak zoper omrženo državo a v-strijsko. In oni, ki gonijo vodo na mlin italia-nissimov, to so, poleg drugih činiteljev, tudi iz-vestna giasila javnega meuenja, ki v svojem za-griženem sovražtvu do vsega, kar je slovanskega v naši domovini, so v s i k d a r pripravljena, da tu p a t a m vr86 posle iredente*.
Pošten in povsem resničen odgovor. Proti z a k o u u se bore taka glasila ; njih srd proti slo-vanstvu jim je udušil zadnjo iskro avstrijskega patrijo turna.
Se o potovanja našega cesarja v Pe-terburg. Z Dunaja poročajo : Vštevši vožnjo v Peterburg in nazaj bode trajala odsotnost Nj. Vel. cesarja bržkone teden dnij. V Peteiburgu ostane cesar 4 duij. Nj. Veličanstvo cesar bode potoval z velikim spremstvom.
Položaj na Kreti. Pariška „Agence Havas" poroča iz Aten : Oklopnice velesil križajo neprestano ob obr žju Krete, da brzdajo muhamedance.
V	parlamentu ju ^poroči) tajnik
Curzon, da konzuli delujejo neumorno na to, da se vrneta mir iu red. Uporniki so obljubili ustaviti vojevanje, ako isto stor6 turški vojaki. Gu-berner je nato zabranil streljanje. Angleška vlada je dala ne jedni vojni ladiji povelje, da odplovi v Kanejo.
Slednjič poročajo iz Aten : Trud konzulov v Kaneji je ostal brez vspeha. Kakih 3000 kristjanov obkoijuje mesto.
Položaj na Kubi. Španjski ministerski sv<5t je odobril na:rt za pieosnove na Kubi. Te reforme obsegajo v prvi vrsti osnuije kubanske zbornice poslancev, sestoječe iz 35 členov. Tej zbornici bode določati bilanco, nadzorovati imenovanja uradnikov in odmerjati carinarske tarife. A tudi organizacija gledć pokrajin in. občin je urejena v svobodnem duhu. Kuba bode tudi v naprej pošiljala svoje poslance in senatorje v Madrid. — Kra-Ijica-regentinja je že podpisala deklet za reforme na Kubi.
Različne v« tat i.
Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este je dospel predvčerajšnjem v Algir. Njegovo c. in kr. Visokost spremlja vs^ga 18 oseb.
Biskup Stro8smayer je slavil v četrtek svoj 83. rojstni dan. Sleherni Slovan proslavlja Vsevečnega, da je dal teinu velikemu slovanskemu patrijotu doživeti tako starost ob polni s/ežosti in čvrstosti telesa in duha. Mi se povsem pridružujemo „Obzoru", ki vsklika: Naj bi čim dalje sijala ta zvezda na hrvatskem iu slovanskem neiiu; sijala kakor dobrotvor oo so I nce, okolo katorega se suč-i vsa naše življenje, od katerega prejemamo svetlobo in toploto ! Bog ohrani še mnogo let Strossu»ayerja Hrvatom in SlovanstVH !
Odlikovanje od sv. Stolice. Papež Leo XIII.
je podelil dru. Aleksandra Economu v Trstu naslov „conte". Ta naslov podejujejo prvorojem potomci možkega spola.
Spomenik cesarici Mariji Tereziji v Požunu.
Iz Požnna poročajo: Določeno je, da se spomenik cesarici Mariji Tereziji slovesno razkrije dne 16. majnika t. 1. Slavnosti bode pri$ust?oval Nj. Vel. cesar, a povabljeni bodo na slavuost členi parlamenta in mnogo odličnih oseb.
Pogreb pok. Štefana Nadliška je bil dostojen pokojnega rodoljuba. Dasi je bil delavnik, je bil vendar udeležba častna iz okolice in mesta. ! Politično društvo „Edinost* sta zastopala predsednik M a n d i č in odbornik T u r k. Videli smo nadalje nastopne veljake: Ivana viteza N a b e r-g o j a, inž. M. V. Ž i v i c a, I. M. Vat o v c a, \ Ivana Man koča, Antona Trobca itd. Slednjič je bila po treh odbornicah zastopana tudi ženska podiužuica družbe bv. Cirila in Metoda v Trstu. — Koudukt je vodil veleč. g. župnik sve-toivanski, Traven, z azistencijo dveh duhovnov. V cerkvi se je blagoslovilo truplo in potem se je darovala tiha sv. maša. Po dovršenem cerkvenem obredu je mnogo žalovalcov spremilo pokojnika k zadnjemu počitku. — Počivaj torej v miru, vrli mož, ki si bil zvest delavec v vinogradu narodnem ! Spominjali se te bodemo hvaležno, ker si nam ostavil prekrasen dar — da si nam vzgojil v z g 1e d n o n a r o d n o družino!
2enski podružnici družbe sv. Cirila Metoda
so darovale odbornice iste 15 kron, mesto venca pokojnemu Štefanu Nadlišku.
Za državnozborske volitve. Z minolo sredo dne 3. februvarja je pričela doba za reklamacije in bode trajala do 10. t. m. V tej dobi ima vsakdo pravico iti na magistrat in upogledati v imenike volilcev. Ako ni vpisan, ali ako vidi, da ni vpisano več drugih, ki imajo pravico, aii ako je vpisanih takih, ki nimajo pravice, sme zahtevati, da se upišejo prvi in da se brišejo poslednji. Te reklamacije je torej uložiti najdalje do dne 10. t. m. i Pozneje reklamacije se zavrnejo. (Isti rok velja j tudi za deželo iu je reklamacije ulagati ua dotičnih občinskih uradih.) O reklamacijah bode odločalo namestništvo.
Za volitev v V. kuriji so oblasti že ukrenile vse potrebno. Z ozirom na veliko število volilcev (kakih 40000) bode v Trstu in v okolici več volilnih sekcij. Okolica bode volila:
1.) Prebivalci: iz Skednja, Čjarbole, sv. M. • M. Spodnje in Zgornje v šolskem poslopju v Via del i.itria. 2.) Eocola, Kjadina in Lonjera v šoli | pri lievoltella ; 3.) Gvardjele, Kolonje in Škorklje | v soli v ulici Kaudler; 4.) Barkovelj, Grete in i Rojana v šoli v Rojanu; 5.) iz Bazovice, Ban, Gro-i pade, Trebč, Občin, Prošeka, Kontovelja iu sv. Križa v šoli na Opčinab. Možno pa je, da se ta razredba še opremeni!
To velja za V. kurijo. Vsakdo, ki meni, da mu gre volilno pravo v tej kunji naj se prepriča, j ali je vpisan ali ne.
Sedaj pa še poseben opomin onim 200 volil-. cem, ki so ravnokar potom reklamacije zadobili i volilno pravico za občinske volitve. Ti volilci so i ob enem dobili volilno pravico tudi za državni zbor j in sicer v prejšnjih kurijah in v novi V. kuriji. Imajo j torej pravica dvakrat glasovati za državni zbor. Prepričajo naj se torej, ali so vpisaui toliko v liste za V. kolikor za dosedanje skupine.
Ako vidi kdo, da ni vpisan, naj se obrne do naših odvetnikov in sicer po tem le redu:
za VI. i u IV. okraj (Rojan, Greta, Barko vije, Koutovelj, Prosek iu S/. Križ) do odvetnika dra. Gustava Gre g ori u a, Via Molin piccolo št. 3.
za III. in V. okraj (Vrdela, sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Corso, piazzetta S. Giacomo št. 1
za I. in II. okraj. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, Rocol, Kjadin, Lonjer, Katinara), do odvetnika dra. Otokarja R y b a f a, Via San Spiridione št. 3 ;
za mesto pa po abecednem r«du in sicer od A—G do odv. dr. Gistava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Pretnerja in od R—Z do odv. dr. Otokorja Rybafa.
Nov konzul v Trstu. Sekcijski načelnik v srbskem ministarstvu za trgovino, Devič, je imenovan generalnim srbskim konzulom v Trstu.
Popravek. Prejeli smo in objavljamo: Veleštovano uredničtvo „Edinosti"
v Trstu.
Pod naslovom „Čtajte ! Čujte!* Val cienjeni list donaša čudnovati glasinu, da je tamošnje pred-sjedničtvo družtva „Lega nazionale" odpremilo na štampariju ua Rieci, gdje se tiska naš lis+ „Prava Naša Sluga* srotu od 536 f. 42 nč. poštarskom do-značuom br. 415. —
Za cielo Vama je sveto Vaše poštenje, pa dozvolite da i mpni moje poštenje bude nad svime. Baš zato pozivam na zakon o tisku, uljudno Vas molim, izvolite tiskati na istem mjestu gdje binše otiskana uputna glasina u prvom dojdnčem broja Vašeg cienjenog lista sliedeći
I Z P R A V A K.
Nije istina, jer je puka izmišljotina i crna kleveta, da je na ili za moj list „Pravu Našu Slogu* dospio iz Trsta u obče, a još manje sa strane družtva „LBga nazionale* budi kakav novac. Ja sa pommiutim drnžtvom ne stojim u nikakovom savezu, te bi prezirom odbio svaki njegov obol.
Matulje 4. II. 181)7.
Dr. Ivan Krstić,	Roberto Vlah,
uprav. „Pravo Nnšo Slogo". uradnik „Pravo N.išo Slogo".
Opazka uredništva. Mi smo dotično vest posneli po splitskem „Jedinstvu*. Priobčena je bila tara, ne kakor „govorica", ampak v povsem "pozitivni obliki. Na rečenem listu je torej, i da odgovori na ta popravek.
Iz Tomaja nam pišejo: Blagovolite sprejeti ' g. urednik, ta le odgovor na dopis v „Soči* št. 4. • ,Od nekod«.
Kakor je že objavljeno v „Soči", ustanovilo se je ! v Tomuju velepotrebno pevsko društvo. Namen temu ! društvu je gotovo vzvišen : gojiti narodno iu cerkveno petje, ter povspevati Čitanje lepili časopiso v in poučnih knjig. Pevsko društvo „Tomaj" je b ilo j osnovano že lansko pomlad, kakor trdi tudi gosp. dopisnik o „Soče". A žali Bog, tista kruta časti-hlepnost bila je uzrok, da je društvo zaspalo po j treh mesecih neumornega delovanja. Gosp. dop.
pravi iu tudi mi sami smo prepričani o tem, da j pevsko društvo „Tomaj" vrlo napreduje, bodisi v petju ali pa v čitanju. Ali zaslugo na tem moramo : pripisovati tistim vrlim in častivrednim osebam, ki j so se res trudili zu ustanovitev društva. Ob tej priliki moram pohvaliti tudi mladeniče, navdušene za petje, ki se ne strašijo nobene težave, ni dolgih poti.
Gosp. dop. c. „Soče* je pisal tudi, da je naš : župan podpisal pobotnico v nemškem jeziku. O g. dopisnik, nikar ne mislite, da g. župau tako malo ceni slovenski jezik. Da se je g. dopisn'k poprej prepričal o stvari, videl bi bil črno na belem, da omenjena pobotnica ni bila pisana v slovenskem i jeziku, ampak v nemškem ter da je tudi slavni ; župnijski urad v Tomaju že popred podpisal isto pobotnico v nemškem jeziku. Naš župan čisla slo* : veuski jezik, ter .3 vsiljuje nemškega, kjer ga ni potreba.
Obžalujemo torej, da se gospod dopisnik ni dovolj prepričal o stvari. Naš župau je podpredsednik pevskega društva „Tomaj", ter želi, da se mladina izobrazi iu omika, ter skuša, da se odpravijo tisti javni in toli škodljivi vaški plesi. Ni torej res, kakor trdi g. dopisnik „Seče*, da np$ župan kaj rad dovoljuje vaške plese. — Gospod dopisnik! Čemu vuemate brez potrebe boj med ljudstvom in stranke v društvu. Tudi deitliška šola v Tomaju dela marsikomu velike preglavice in brezpotrebue skrbi. Med temi je tudi g. dopisnik c. „Soče*. Ali g. dopisnik, zakaj ste nasprotnik samemu sebi ? To se pravi: ne nasprotujte delu, katerega korist je velike vrednosti za splošni blagor našega ljudstva. Torej, g. dopisnik, ni dingače, kakor da potolažite svoje razburjeue živce, ter sprevidite, da vse va<e prizadevanje je brez vspeha, ker dotični samostan stoji ponosno na zanesljivih tomajskih tleh, ter ne gleda, je li kdo protiven ali ne.	M. r. b.
Na današnji veliki ples .Tri. podp. in bralnega društva" opozarjamo še enkrat vse naše rojake. Ples bode v redutui dverani „ VuliUama RossMtl*.
Pevsko društvo „Kolo* vabi tem potem vse Člene, da se udeleži občnega zbora, ki bode v nedeljo dne 7. t. m. ob 5. uri pop. v te ovaduici „Trž. Sokela*.
Ni6 val .doktorandov*. Graška .Tageapost"
javlja, da je naučni minister ird.il naredbo, glasom katere je zabranjeno absolfiranim vseučilišč-nikom nazivati se „doktorandom*, ker je ta naziv baje že večkrat provzročil neiporazumljenj.
Ljubljansko pismo. Predpnst in volilno gibanje 1 Moj princip, gonpod arednik, je ta: če .padeta* predpnst in volilno gibanje .skup", potem se sme „noreti* in politizirati. L* škoda, da se ravno zda^, „pod črto« šopirita „Risler starši in Fromont mlajši", da nima človek tam doli prostora za prpdpustne pismo, ker se vse drugače giblje .spodajM nego pa .zgoraj" in pa lažje se — „diha", kakor pravijo. In moje naželo ali princip je ta, da če .padeta* predpust in volilno gibanje .skop", se sme ne le „noreti" in politizirati, nego tudi — p« ujih .pasti". Koliko plesov bo ta predpust pod našim cesarjem ! Ko bi jih človek mogel sešteti! . . . Hudemnšni ljudje trdijo, da kranjski deželni odbor n. pr. tako pleše, kakor niti gode dr. Sohsffer, dr. Adolf Scbaffer, hočem reči, t. j. sreden, bolj suh možiček, nekoliko že siv, ki ima dober organ, nos tudi, ali, zvit Vam je in navihan bolj nego vsi kranjski Nemci in nemškutarji z Balohovim Jožetom Schvregelom vred, iu tndi bolj nego vsi naši politič™ možje in politični „voditelji" ! To je ena l
Druga je ta, da je bil 011 Jranjkega Desch-manna učenec! Iu jaz si ne morem misliti dri« gače, nego da je podedoval po njeni vse talente, samo denarja in „prokletih grabelj", ki bi ga včasih po ustih udarile, menda ni podidoval. Pa bi bilo dobro, ko bi se našel kak resnični slovenski ra-dikalec, ki bi nekoliko krenil po prstih tega po-litiškega lisjaka, da bi bilo enkrat kraj politiških bark.
Kar se tiče velikega političnega plesa v tem „volilnem predpastu", bi dejal, da se obnese dobro, ker bo dovolj prostoren oder, na katerem se bo vršil ta — ples! Da bodo tpred polunočjo" maske v veljavi, umeje se samo po sebi, po polanoči pa se bode demaskovali, in tedaj se bo Cul marsikateri vsklik: „Vi tukaj ? !H To Vam že zdaj lahko povem : po vsej deželi bo ples, na harmonike bodo igrali: „Slov. Nar.M „Slovenec" (vsak zase), .Delavec" s „Svobodo", .Glasnik* in .Slov. L«t." Aranžerji bodo dobro »organizirani", samo to se ne ve, kdo bo potem: .plot vlekel", kdo vjame največ .košaric", kdo bode delal račuu brez krčnarja in katero načelo bode slavilo z nago, kajti zdaj je pač že vie tako . . . no, kako že pravi tista: „Rechter Hand, liuker Hand Alles Tertauicht, Leute es komat mir vor, Ihr setf berauseht 1" in zdi se človeka kakor bi slišal peti ranjeega pruskega ministra Miillerja. A povem Vam : ljubši bi mi bil, nego vse predpustne in — neodpustne sedanje kranjske razmere !	mm.
Ljubljana po potresi. Od tam se nam poroča 5. t. m.: V lanski stavbeni dobi zgradilo se je v Ljubljani, kakor sem Va i> M! javil koncem mi-nolega leta, 66 novih poslopij, nekoliko jih prenovilo, drugo pa »e bode nadaljevalo letos. Ker je bilo za demoliranje določenih preko 170 hiš in drugih poslopij, razvidite, da se je min. leta sezidalo novega nekaj čez jedno tretjino. — Stavbena dob a bode letos živahna; zlasti je omeniti že sedaj javnih stavb in poslopij, ki se bode gradila: artil. vejainica (ob dunajski cesti), obrtno više dekliško- in 8razr. dekl. šolsko poslopje, vladna hiša (oh Erjavčevi in tržaški cesti), vojaška bol-»icfi, elektrarna, shramba gas. društva, železni most, 1 leseni most in 1 brv (čez Ljubljanico), jezuvit-ska cerkev sv. Josipa, mnogo privatnih hiš, deželni d*orec, naprava novih cest, regulacija mesta (trgov in ulic ter njih razširjenje), zgradba više drž. gimnazije itd. To vse bode stalo ogromne svote deuarja 1 Občinski zastop bode imel sedaj dokazati, je-li kos takim nalogam ali ne! Regulacija mesta, kanalizacija iu aianiranje, so pa nujne rešitve potrebni in ker zahtevajo velikih de narnih žrtev, se bodo meščani že morali sprijazniti z neznatno povišanimi mestnimi dokladami! Ljubljana mora napredovati, če si hoče pridobiti kaj — ugleda!
Potres v Ljubljani. Iz Ljubljane pišejo dne 2. t. m.: Minolo noč, ob 13. uri in pol, občutili smo zopet močan podzemski su iek. Zajedno je bilo slišati tisto nam tako dobro znano hučanje. Ta
sunek je bil jeden mjjačih ok velikonočnega potresa izza leta 1895. Večina prebivalstva je planila iz postelj in mnogo ljudij je pričakovalo dneva pod milim nebom. Razbilo se je mnogo stekla, toda posebne škode ni provzročil ta potres.
Straien hudodelec. Dne 3. t. m. so izročili sodišču v Požegi SOletnega bivšega kmeta Simona Župat ker je par dnij prej ubil svojo ženo, svojega očcia in mačehe. In ni delgo temu, kar je ta zverina došla iz ječe, kjer je prebil 18 let zaradi umora l
Krvav pretep v cerkvi. V Kamenovu imajo Srbi in Bolgari skupno cerkev. Na novo leto bila je cerkev natlačeno polna, Srbi in Bolgari hoteli so vsaki zase priti na vrsto, da poljubijo svete relikvije (ikone). Navstnl je prepir in iz prepira pretep in ta pretep se je razvil v pravi boj. Dvanajst oseb so ubili! Še-le vojaki mogli so storiti kraj pretepu ter izgnati besneče ljndntvo iz cerkve.
Sodnijlko. 221etni kotlar Ivan Nardin in njegov 211etni brat Siro stala sta predvčerajšnjem pred sodiščem, obtožena javnega nasilstva. Ta dva brata sta se 10. januvarja t. I. zvečer nevarno grozila kontrolorju okrajne bolniške blagajne tržaške, Juriju Peroviču, ki je bil,'prišel pogledat, da-li je .bolni" Ivan Nardin doma, toda našel ga je v gostilni. Ko sta se vrnila brata, prisilila sta kontrolorja grožnjami, da je podpisal „bolniku" nvedočbo. Sodišče je spoznalo kriva oba obtoženca in je obsodilo Ivana Nardina na 7 mesecev, brata mu Sira pa na 6 mesecev težke ječe.
381etni težak Giovanni Siega, italijanski podanik, je dobil radi javuega nasilstva 7 mesecev težke ječe. Po prestani kazni ga je izgnati iz avstrijskih dežel in krenovin.
181etui klesar Karol Suban iz Barkovelj je bil obsojen zaradi hudodelstva tatvine na 10 mesecev težke ječe.
Koledar. Danes (6 ): Dora (Rotija), devica, mučenica ; Amand, škof. — Jutri (7.) : V. nedelja po razglašenju Gospodovem. RommaM, opat. — V ponedeljek (8.): Janez Al., spozn.; Juveucij, škof. — Mlaj. — Soluce izide ob 7. uri 22 min., zatoni ob 5 uri 8 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop., ob 2 pop. 9 5 stop. C.
Najnovejše veatl.
Trst 5. Nocojšnja „Triester Zeitung* objavlja dopis namestnika R i n a 1 d i n i j a županu dr. Pitteriju, v katerem naznanja, da se ni vsprejela odpoved poslednjega, zbok česar mora nadalje voditi svoje funkcije Istotako ostane v funkciji tudi delegacija. Župan Pitteri naj odredi potrebno in naj sporoči o tem nemestniku.
Zolbotool olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero bo bil« odlikoTnns z NajviSjim priznanjem Nj. c. in k Vi». prejusne goipe preitolonaslodnice-udove nadvojvodinje itaf Štefanije Steklenion voljti 'JO kr.
Trgovinske brzojavk« in ir '»■ti.
JJnftimpsiti., Paonicn '/.a |«4(M 7*39 7'4l m>, .ui •<« spomlad 189« 7.82 do 7 83 Oven an spomlad 5*97—8-99. liž. la. ip«ml»d 6.51—S.52. koruza za maj-juni 1897. 3.S38.84
ftfniofc nova <.»i 7- k I. r. 8-85 *4(> 79 1«. 8.45—8-50., o-! f<0 Icil. f. 850—855 od 81. kii. :. 8*55
8 60 , od H2 kil. for. —.--.—, .Mm«» fi-10~8 —
prut«) 5 65 6" 10
PSenica: Ponudbe silne, omojeni posel Ceno mlačne. Prodaja 7000 mt. st. 5 nvč. ceneje Vreme lepo.
Heratminuu sladkor for. 11.80 naj 12*10
mino.
Pr.tga. Cautrifagal novi, po.ittivljn» v Trat t, rarivo Trud OilpoSiljatav pruooj f, 31 75 32 25 Conuaas. 13 25 33 75čotY®ni; S4-26'—V tflatoh sodih 86 — bolje
tlavro. Kavik kanton ^ooM avorago za januvar 62 25 ta »ftj 62.75.
tl&Pibnrij. Sanlos »vernirn . marc 51.— ?.« maj f- 51.50, za september 52.50 /a december 53.—. mlačno.
ti februvarja '
	vfftrnj	dano«
Drž&vui itoijj v papirju	. . 101.90	10 '.05
„ B v srobru	10*2 20	102.25
ivnr,rijn*K r^ntrt t zlaiu	123.55	123.65
n „ * kfOllIih	. . 101.20	101.20
Kreditne akoij« , . , .	. . 374.70	376.10
London 10 J.«r. ,	. 119.70	119 70
Napoleoni	. 9.51	9.52
;'.() mark	11.73	11.73
i 00 ita!	. 45 40	45.35
ZELEZNISKI VOZNI RED.
k) Joine i«l«uiloa (Pesleja jažne ždoiaice.) Od dni 1. »ktobrm 1396. ODHOD:
7.45 predp. fcnavlik na Danaj, zveza z Reko. 8.25 , brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim.
. omnibus v Nabreiine, Videm, Benetke in Verono, 9.55 . postni Tlak na Dunaj, zveza t Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Eormin. 4.40 6.20 8.05 805 8.45 10,-
omnibn« v Nabreiiue, Tideui, Rim. poštni vlak na Dtnaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko brzovlak t nabrežino, Vidom, Rim. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do M'irzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. uieftani vlak iz Miirzzuschlaga, Boljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milanu, Vidma, Nabrt>*.ine.
8.35	n brzovlak iz Kerinina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.lJ0 , omnibus iz Rima, Benetk, Niibrežin«.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verene, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežin«; — 8.5ti „ brzuTluk z Dunaja zveza z Reko.
Naznanilo.
Spodaj po(l>ii*itni raznašalec li»ta „Edinoit41 ki je zajede«* URAR priporoča ^e toplo p. n. ob-činitvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja, vratar hiše it. 8
Zaloga vina
Antona Polley-ja v Sežani.
Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej.
Podpisani naznanja, daje odprl dne 31. Jan. t. 1. gostilno pri
Maksimiljanu
Riva Grumula štev. 3,
(blizu trga Ginseppina).
Točijo se vina dalmatinska in i-strska, pivo pa graško ; kuhinja bode preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižjih cenah.
Vino dalmatinsko (Viško) po 36 nč. liter
delto belo „ 44 Vino istrsko	44
Praško domače mazilo
iz lekarne
B. Fra^ner-ja v Prjigi
je staro najprej v Pragi rabljeno donirče zilruvilo, katero olirani lano čiste vnrnje vnetja in bolečine manjša ter hlnrfi. — V pulloah po 35 in 25 nč. Po poftti 6 nč. več.
Razpo&ilja se vaak dan.
Vsi deli ombalaže imajo zraven stoječo zakonito ileponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu", v Pragi
Mala stran, vogel Spo.-ner-jeve ulico 203. ^
Narodnjaklnj© I
Dovoljujem Vus opozoriti na tsvoje veliko aklaJišfie oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozzu iiiFameto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnost mi, prepričan sem- da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslajr Grebene.
I Velika Inomoat'ha SO nč. loterija
J	Glmvni dobitek
mrrrrn'
75.000 kron
v g o t o v i 11 i Z <> (1 1) i t k o ni kiU70
Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mand«| &. Co., Girolamo Morpurgo,
Ign. Neumann, Marco Nigrls, Enrico Schlffmann. 11 Mercurio.
Lastuik keasorcij Usta .Edinost'. Izdavatelj'm odKovf.n» urednik: Fran Ciodnik. — Tiskarja Dolen.- v Trata.