Gdede na delež usbvarjenega di^ižbe-nega produkta je v obdlnd najmočneje zastopana trgovina. V zadnjiih lefcih je sicer apaaittzaostajanje trgovdne, kar je predvsem posledlca procesa zbliževanja proizvodnje in trgovine, ki je nujen za zdrav rasjvoj  obeh dejavoosti.
V Hašd občand imaino na enl strani trgovske oi^anazacdje združeiiega dela, ki vključujejo tuda prodzvodnjo (Lesni-ha, Ddnos), na drugi strami pa take or% gani2acije združenega dela, ki se ukvar-jajo izklju^no s trgovino in zastopni-Stvom (Astra, Commerce, Eelektroteh-na). Razvoj trgovskih oad bo zagotov-ljen ob vedjem povezovanju s prodzvod-njo in ob pavečaAju iavoza. Ugotoviti je
V fcrgovani je naCrtovandh za 1.284 mdlijonov din invesMcij. Lesnina načr-tuje izgradnjo novih pošlowiih prosto-rov v Ljubljand in prodajnih saionov po Jugoslavdji, Slovendjales pa odikup zemljišča in operativnih površdn, termi-naJ v Kopru im opremo prostorov. Astra ima v načrtu gradnjo trgovin in pred-stavništev po večjdh mestih Jugoslavije, Ck>mmerce pa gradnjo nove- upravne stavbe. Poslovne upravne prostore na-črtujejo še Proles, Imos tn Salus. Ljub-Ijaoske mlekarne bodo uiredUe skladdšč-ne prostx>re na Reki, v Splitu In Sara-jevu. Mercator toad Rožnak načrtuje no-vo samopostrežno trgovtao pri Buskem carju  in   preureditev   treh   poslovalndc.
DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE 1976—1980 (9)____
V TRGOVINI NIŽJE CENE IN VEČJA PRODUKTIVNOST
treba, da. so bdle bežigrajske ozd pre-malo prisotne na področju »tretjega sveta«, kjer je tržišče še nezasičeno. Ob zahtevah za povečanje izroza pa je treba mdsliti tudd na večjo produktiv-nost in s tem na zmižanje cen, kar bo našim izvoandkom zagotovilo boljšl po-ložaj med konkurenti na svetovnem trgu.
Zaradd narašfianja kupne moči pre-bivalstva in povedanja stabilnosti trga bodo te organizačaje ustvarjale 4 do 6-odstotno rast blagovnega prometa na drobno. Intenaivnejše vklju^evanje tr-govine v preskrbo prolzvodnih organi-zacij pa daje osnovo za bolj ddnamično rast trgovii^ na debelo.
Stopnja rasti zaposlovanja v trgovdru ne bo smela presegati 1,5-odetotnega po-vedanja letno, družbeni praizvod pa mo-ra rasti vsaj po 3,1-odstotni povprečni letni stopnji. Hitreje bo narašCalo za-poslovanje v trgovini na drobno in zu-nanjd trgovini, počasneje pa v trgo^vini na debelo, oTganizacijah, M se ukvar-jajo s trgovtosldina storltvami tn po-slovndh adruženjih.
Dinos ima v nadrtu sfcladišče v večjih slovenskih mestdh ter selltev na novo lokacijo v ob6ind, Gramex pa blagovnico, sRladišfie ter razstavno dvorano.
Za načrtovane investiclje je zagotov-ljenih 607 mdlijonov ddn, kar je manj kot polovaca. Trgovina predvldeva, da bo za te investdcdje lahfco zagotovila skoraj 700 milijonov lastoih sredstev ali 55 odstotkov.
Omeniti je treba tudf maloprodajno mrežo v nalj občind, čeprav pri nas ni-mamo takih organizacij združenega dela, ki bi se ukvarjale izključno z malopro-dajo. Ključno vprašanje j€ oskrba pre-bivaloev novih sosesk. Tako prioritet-nl program novih trgovin vključuje kra-jevne sJcupnosti Savlje-KleCe, Crnuče-Nadgorica, BS-7 in Boris Kidrid, kjer bo trgovino postavila Delikatesa ABC. Gospodarsko razstavišee pa bo razširi-lo razstavne površine za 5.000 kvadrat-nih metrov, za Jcar je prostor že zago-tovljen. Med nosilce razvoja ljubljan-skega gospodarstva ia naie oJMfane ao-dita I«snina In Gospodareko razstavi-g«e.                              ,                   V. B.