Poštnina plačana v gotovini Leto IX., St. 49 (»jutro« xix„ st. «ia> Ljubljana, ponedeljek S. decembra __Cena 2 Din Upravmštvo Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru §t. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- g-artnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št_ 7. Telefon št 2455. Celje, StrossmayerJeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ANGLEŠKA DE MARŠA V RIMU Italijanske močnim na francosko posest so v nasprotju z veliko-s katerim Je Italija priznala status quo na Sredozemskem morju Rim, 4. dec. br. Včeraj popoldne je angleški poslanik lord Perth obiskal italijanskega zunan jega ministra grofa Ciana ter je imel z njim daljši razgovor. O tem obisku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar pa zatrjujejo v rimskih diplomatskih krogih, da je napravil angleški poslanik ob tej priliki demaršo pri italijanski vladi zaradi italijanskih aspiracij na Sredozemskem morju. Angleški poslanik je opozoril italijansko vlado na to, da je s tako zvanim velikonočnim sporazumom, ki je bil nedavno uveljavljen, priznala sedanji status quo in da pomenijo zaradi tega italijanske aspiracije na francosko ozemlje kršitev tega dogovora. Ta korak Anglije je vzbudil v rimskih krogih veiiko pozornost. Pariz, 4. decembra. Vest o angleškem koraku v Rimu je izzvala v Franciji veliko zadovoljstvo. V Parizu so prepričani, da angleška vlada zastopa prav takšno stališče kot francoska in brez rezerve podpira akcijo, ki jo je začela francoska vlada v Rimu. V primeru, da v Londonu ne bi dobili zadovoljivih zagotovil, bi bilo potovanje angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Rim gotovo odgodeno. De-jstvo, da je snoči angleška vlada objavila, da gresta Chamberlain in Halifax že 10. t. m. v Rim, dokazuje, koliko važnost polagajo v Londonu na odstranitev vseh nesporazumov. Brez dvoma bo ta obisk do kraja razčistil situacija in pokazal, ali .je možen resirčen sporazum med demokratskimi in avtoritarnimi velesilami. Senzacionalen članek oficloznega »Giornale d'Italia" o ciljih italijanske politike — Mirovne pogodbe se morajo revidirati v duhu Monakova Rim, 4. dec. br. Oficiozni »Giornale d' Italia« objavlja senzacionalni članek, v katerem se bavi s pisanjem angleškega in francoskega tiska v zvezi z manifestacijami v Italiji, ki so bile, kakor pravi list, izraz prirodnih aspiracij italijanskega naroda. List smatra, da so napadi francoskega in angleškega tiska neosnovani in ugotavlja, da sta se v gotovih delih Evrope zopet razbohotila demagogija in vojno razpoloženje. Monakovski duh, nadaljuje list, je duh hrabre revizije napak mirovnih pogodb in odstranitve krivic, ki še obstojajo v Evropi. Istočasno pa je tudi priznanje potrebe ravnotežja sil. Tudi grof Ciano je imel v mislih ta duh in ta pravi mir, ko je govoril o potrebi čuvanja interesov in o prirodnih aspiracijah italijanskega naroda. Toda če že a priori nočejo vpoštevati teh aspiracij, ki jih v ostalem grof Ciano v svojem govoru ni preciziral, potem je to dokaz, da so proti monakovskemu spora-7.nmii, proti miru, proti mednarodnemu so-delovanjn ter da hočejo favorizirati nerede in intrige temnih sil. List nato naglaša, da se morajo odnošaji med Francijo in Italijo razčistiti, kajti sporazum, ki ga je sldenil leta 1935. Laval, jc samo še mrtva črka na papirju. Francija je sama razveljavila ta sporazum s svojim sodelovanjom pri sankcijah proti Italiji, s svojim sodelovanjem v španski vojni in s svojim zavezništvom s Sovjetsko Rusijo, ki je bilo naperjeno proti Italiji. Angleška sodba Rim, 4. dec. br. V zvezi z nedavnimi demonstracijami proti Franciji zaradi Tunisa in Korzike prevladuje v tukajšnjih angleških krogih prepričanje, da gre Italiji v prvi vrsti za to, da pritisne na Francijo ter da doseže, da se špansko vprašanje reši na korist generala Franca. Za to ceno bi Italija zmanjšala svoje zahteve napram Franciji. Na drugi strani pa prevladuje v italijanskih krogih prepričanje, da hočejo vodilni rimski krogi izkoristiti navidezno oslabljeni položaj Francije. Z monakovskim sporazumom se ,ie po mnenju rimskih krogov porušil ves zavezniški sistem Francije. Tudi pričakujejo, da bo Anglija polagala večjo važnost na učvrstitev prijateljstva z Italijo ter bo raje svetovala Franciji zmernost, kakor pa da bi riskirala oslabljenje monakovskega duha. Tunis hoče ostati pod Francijo Pariz, 4. decembra. AA. Manifestacije v italijanski skupščini in sprevodi po rimskih ulicah kjer so padali vzkliki xTunis! Tunis! Tunis!«, so razburili prebivalstvo Tunisa do takšne mere, da so se celo krogi, ki so simpatizirali z Italijani pridružili ostalemu prebivalstvu pri vseh manifestacijah lojalnosti v korist Francije. Vsi listi, ki izhajajo v francoskem jeziku, objavljajo članke, ki zelo ostro protestirajo, le list »Union« fašistični organ v Tunisu, ne objavlja informacij o protifrancoskih manifestacijah v Rimu. Ne samo vsi ugledni prebivalci Tunisa, pač pa tudi mnogoštevilni zastopniki buržuazije in siromašnih slojev zagotavljajo bodisi pismeno ali brzojavno glavni rezidenci, da so zvesti državi zaščitnici. Bilo je več zborovanj, ki so imela namen, da se izvede organizacija javnih manifestacij, pri katerih bodo sodelovali tudi Korzičani iz Tunisa. Italijanski konzulat stražijo močni oddelki. Tuniški odsek velikega srveta je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se izraža čut lojalnosti tuniškega prebivalstva do Francije, ki je tako plemenito delovala v tej pokrajini. Resolucija naglaša, da bo tuni-ško prebivalstvo, ki je popolnoma vdano francoskim oblastem, znalo pokazati svojo pripravljenost in bo storilo svojo dolžnost, če bo domovina v nevarnosti. Tudi Korlika odločno za Francijo Pariz, 4. dec. (Havas). V mestih Ajaccio in Bastida na Korziki so bile danes dopoldne velike manifestacije, pri katerih so bile sprejete resolucije, ki poudarjajo zvestobo Korzike do Francije. V Bastidi se je danes dopoldne pred gledališkim trgom zbralo več tisoč ljudi, ki so poudarjali lojalnost Korzike. v francoski domovini. Trgovine so bile zaprte. Na javnih zgradbah so visele zastave, zbrana množica jc svečano sprejela naslednjo prisego: Pred vsem svetom prisegamo, da bomo z vso dušo živeli za Francijo in za njo tudi umrli. Prisegamo pri naši slavi, pri naših grobovih in pri naših zibelkah. Nemčija prekinila odnošaje s Kolumbijo Berlin, 4. dec. br. Nemška vlada je odpo-klicala svojega poslanika v Kolumbiji in obvestila kolumbijsko vlado, da prekinja z njo diplomatske odnošaje Svoj korak utemeljuje z neprijateljskim zadržanjem Kolumbije napram Nemčiji, zlasti v zvezi s protižidovskimi ukrepi, ki jih je izdala Nemčija. Obenem je nemška vlada zahtevala, naj Kolumbija odpokliče svojega poslanika v Berlinu. Kolumbijski poslanik Ha-rainilo je namreč ob priliki znanih velikih protižidovskih izgredov fotografira! ranjene Žide in razne druge prizore ter je dopustil da so se njegovi fotografski posnetki objavili v inozemskem tisku. Že poprej je imel zaradi svojega zadržanja napram Židom konflikte z nemško policijo V ameriških krogih je prekinitev odnošajev med Nemčijo in KoJumbijo izzvala veliko pozornost in utegne nastati iz tega še velika mednarodna afera. Shodi opozicije Negotin, 4. dec. predsednik JNS g. Peter živkovič je včeraj prispel v Negotin, kjer je imel konferenco z vodilnimi pristaši. Danes je imel v Negotinu in v sre-zu več shodov. Beograd, 4. dec. Danes je bil na Banjici shod združene opozicije. Govorili so Ljuba Davidovič, Miloš Bobič in B Vlajič. Zagreb, 4. dec. Danes je bil na novem sejmišču shod bivše HSS. Poleg zagrebških kandidatov je govoril tudi dr. Maček. T "» v - « > --.v- Japonci ne morejo sestaviti »kitajske« vlade Pejping, 4. dcccmbra. AA. (Reuter:) Prvi poskus, da se ustanovi nova federalna vlada za Kitajsko, ni uspel. Maršal Vupej-fu, ki so mu Japonci ponudili predsedstvo nove vlade, je to odklonil. V poročilu, v katerem je razložil, zakaj odklanja to mesto, pravi, da jc političen položaj v pokrajinah, ki so jih zasedle japonske čete. za Japonce neugoden. Pričakujejo novih japonskih poskusov, da se sestavi nova kitajska federalna vlada v Nankingu. Tokio, 4. dec. (Havas:) Agencija »Domej« poroča iz Hankova, da so na bojišču v srednji Kitajski kitajske čete, ki štejejo kakih 2000 ljudi, napadle Tungčan. Mesto Tung-čan leži v jugovzhodnem delu pokrajine Ho-pej. Poročila pravijo, da je bil ta napad odbit in da so Kitajci pustili na bojišču 700 mrtvih. Agencija Domej tudi poroča, da je bil odbit kitajski napad na Kingčan, 70 milj severozahodno od Hankova. Eden odpotoval | v Ameriko London, 4. dec. br. Bivši angleški zunanji minister Anthony Eden je včeraj odpotoval v Ameriko, kjer bo ostal skoro dva meseca. Obiskal bo Zedinjene države ter imel razgovore z vodilnimi ameriškimi državniki in politiki. Sprejet bo tudi pri predsedniku Rooseveltu. Dasi Edenovo potovanje v Ameriko ni združeno z nikako posebno misijo, vendar mu pripisujejo v diplomatskih krogih velik pomen, ker vidijo v njem bodočega moža Anglije in voditelja vedno bolj naraščajočega pokre-ta, ki se zavzema za čim tesnejše sodelovanje vseh demokratskih držav. Eden sam je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da njegov obisk v Ameriki nima nikakega političnega značaja.. Upa pa, da se bo sestal s starimi prijatelji ter da si bo pridobil še novih. Nova davčna politika Francije Pariz, 4. dec. AA. Zakonski odlok o prilagoditvi davčnih obveznosti se postopoma uveljavlja Uradni list je danes objavil ukaz, po katerem se takse za ustanavljanje novih podjetij zmanjšajo od 3 na 0.25 odstotka. Izšel je tudi ukaz o ustanovitvi komisije, ki bo imela dolžnost, da davčno zakonodajo prilagodi novi politiki. Kongres socialne stranke si je pri-držal gotove rezerve glede socialne nepopolnosti in načina razdelitve davkov. Nemiri v Palestini Jeruzalem, 4. decembra. AA. Havas: Pri včerajšnjih spopadih v Palestini so bile ubite štiri osebe Poleg tega je prišlo do spopada in napada na vojaško postajo v Nabluzu, Ghazi ter v judovski četrti v Jaf-fi. Pri teh napadih ni bilo človeških žrtev. Neznani atentatorji so pretrgali železniško progo med Lido in Tel-Avivom. En vlak se je iztiril. Neznanci so zažgali židovsko tovarno vžigalic. Vsi poskusi, da bi požar pogasili, so ostali brez uspeha. Tovarna je pogorela do tal. Zahodno od Ramalaha je prišlo do spopada med vojsko in vstaši. Sodelovala so tudi letala. Vojaške patrole so odkrile severozahodno od Hebrona veliko skladišče strojnih pušk. Strašno bombardiranje v Španiji Valenclja, 4. dec. (Havas). Danes dopoldne je 15 nacionalističnih letal vrglo na pristanišče Valencije ter na predmestja Grao, Nazaret in Definedo 200 bomb. Porušenih je bilo več hiš. Valencija, 4. dec. AA. (Havas). 30 nacionalističnih letal je včeraj bombardiralo Sivo ter vrglo okoli 120 bomb, težkih po 100 kg. Porušenih je bilo 18 hiš, pet ljudi je bilo ubitih, 22 pa ranjenih. Barcelona, 4. dec. AA. (Reuter). pri bombardiranju barcelonske okolice je bilo ubitih 55 ljudi, 100 pa ranjenih. Volitve v sudetskih pokrajinah Berlin. 4. dec. br. Danes so bile volitve dveh poslancev sudetskih pokrajin, ki so bile priključene Nemčiji. Volitve so bile, kakor doslej v Nemčiji skrbno organizirane in končane skoraj povsod že dopoldne. Popoldne so volili še bolniki in oni, ki so bili dopoldne zadržani z delom. Po mestih so priredili velike manifestacijske prireditve. Glasovali so tudi mnogi Čehi, ki so prišli pod Nemčijo. Volilni rezultati še niso znani. Izvoljeni so seveda službeni kandidati, volitve same pa so imele bolj značaj narodnosocialistične manifestacije. Kriza belgijske vlade Bruselj, 4. dec. br. Fi.iančni minister Ge-rard je odstopil. Ministrski predsednik Spaak je ponudil ta resor zastopniku krščanske stranke Jansenu, ki pa je odklonil vstop v vlado. Ni izključeno, da bo Spaak zaradi tega podal ostavko cele vlade. Plačilni sporazum med Rumunijo in Italijo Bukarešta, 4. decembra. AA. Rador: Včeraj je bil podpisan sporazum o plačevanju in zamenjavi blaga med Romunijo in Italijo. Po tem sporazumu se bo obseg zamenjave blaga med tema dvema državama znatno povečal. Senator Gianini, šef italijanskega zastopstva, je povabil v imenu svoje vlade ministra za narodno gospodarstvo Constantinesca na obisk v Italijo. Italijanski legionarji se vračajo iz Španije Rim, 4. dec. (Havas). Italijanski parnik »Gradišča«, je prispel danes v Neapcl s 4C0 ranjenimi italijanskimi legionarji. Ostavka dveh grških ministrov Atene, 4. dec. br. Minister za trgovsko mornarico Radiodes in prometni minister Spiridonis sta podala ostavko. Balkanska zveza lio solidarno čuvala svoje meje Zasedanje generalnih štabov Balkanske zveze v Atenah — Pomemben govor predsednika grške vlade Atene, 4. decembra. A A. Po kosilu, ki je bilo prirejeno na čast načelnikom glavnih generalštabov držav Balkanske zveze, je predsednik grške vlade Metaxas izrazil posebno zadovoljstvo, da more v imenu grške vojske pozdraviti predstavnike vseh zavezniških vojsk. Nato sc je spomnil velikega šefa plemenitega tuTškega naroda, prijatelja in zaveznika Kemala Atatiirka. ki je bil eden glavnih ustanoviteljev Balkanske zveze. Zatem pa je dejal: Sprejem, ki smo vam ga priredili, dokazuje neomajno prijateljstvo Grčije do vaših plemenitih narodov. Vaša navzočnost v Grčiji simbolizira in ponovno potrjuje najpristnejšo solidarnost naših štirih držav in njihovo globoko zvestobo Balkanski zvezi, ki je neomajni temelj miru na Balkanskem polotoku. Balkanski sporazum ni prežet z napadalnim1 cilji, pač pa nasprotno, s takšnimi sestanki zastopnikov balkanskih držav se še bolj utrjuje. Prežete s plemenitim idealom sloge io miru imajo naše štiri države zakonito pravico, da organizirajo svojo varnost in blagostanje svojih narodov, ki so toliko pretrpeli. Istočasno pa imajo odločno voljo ohraniti svoje narodno ozemlje, katerega meje so bile končnoveljavno zarisane s krvjo njihovih slavnih junakov. Navdaja jih ideja miru, ki daje tem državam dostojanstvo in srečo in ki ga v tem trenutku, kakor nikdar prej ni mogoče ohraniti drugače kot s skrbno organizacijo njihove narodne obrambe in tesne povezanosti med njihovimi vojskami. Nedavni solunski sporazum, ki je bil svobodno sklenjen med državami Balkanske zveze in Bolgarijo, po- meni odločno etapo klikih naporov za zbližan je in sporazum držav na Balkanskem polotoku. Nadejam se, da se v takšnem ustvaT-jajočem ozračju popuščanja in ob takšnem tesnem in stalnem medsebojnem sodelovanju začenja nova doba blagostanja in napredka. ki so ga balkanski narodi tako željno pričakovali. Predsednik grške vlade Metaxas je po teh besedah dvrgnil čašo na zdravje šefov balkanskih držav, na blagostanje balkanskih narodov in slavo vrle rumunske, turške in jugoslovenske vojske. Zatem je načelnik glavnega generalštaba turške vojske maršal Čakmak odgovoril na to zdravico ter se zahvalil, da se je Meta-xas pri tej priliki spomnil velikega pokojnika Kemala Atatiirka. V svojem govoru je Čakmak med drugim poudaril: Razložili ste pomen balkanskega sporazuma tako natančno, da bolj ni mogoče. Poudarili ste koristi. ki jih imajo naše države od tega sporazuma, kakor tudi dejstvo, da jc nastaJo ozračje sloge in miru in na katero smo lahko zdaj vsi ponosni in jo lahko stavimo drugim za primer. Pridružujem se v vsem vašim plemenitim besedam ter dodajam samo še to. da bomo tudi v bodoče služili za primer miroljubnega sporazumevanja. Naš pakt predstavlja — nimam besedi, da bi dovolj poudaril — najzanesljivejše jamstvo naše varnosti. Maršal Čakmak je zatem dvignil čašo v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev na zdravje grškega kralja Jurija II. prestolonaslednika Pavla, predsednika vlade Me-taxasa, grške vojske in grškega naroda. Govori ministrov Ljubljana, 3. decembra. AA. Danes dopoldne ob 9.25 se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano z orient-ekspresom minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec v spremstvu svojega osebnega tajnika g. Antona Koščaka. Na kolodvoru jc ministra dr. Korošca sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Minister dr. Korošec se bo zadržal na področju dravske banovine tri dni radi volilne agitacije. Litija, 3. decembra. AA. V Litiji je bilo danes manifestacijsko volilno zboiovanje JRZ, ki se ga je udeležil tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Po hišah so bile razobešene državne zastave. Na čast ministru dr. Korošcu, ki je častni občan Litije, so bili postavljeni trije slavoloki, okrašeni z zelenjem in zastavami. Na slavolokih je bilo zapisano ;>Dobrodošel voditelj!« »Bodi pozdravljen varuh naše domovine! živel graditelj Jugoslavije! V trudu in znoju gradimo svojo domovino! Bodi pozdravljen naš častni občan!« Čeprav je bil delavnik, je vendar prišlo k spiejemu ministra dr. Korošca ogromno ' -vilo ljudi. Na obeh straneh ulice, do vhoda v Hranilnico, kjer je bilo zborovanje, je ljudstvo tvorilo gost špalir. V neposredni bližini zgradbe tamkajšnje hranilnice so stali v špalirju šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev. Minister dr. Korošec se je pripeljal v Litijo ob 14. v spremstvu poslanskega kandidata za litijski okraj Jožeta Lavriča. Ko je stopil \z avtomobila. ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo: živel voditelj jugoslovenskega naroda: živel dr. Korošec! V Litiji so mu priredili izredno lep sprejem, pri katerem so sodelovali tudi predsednik okrajne organizacije JRZ Hinko Lebinger, zastopniki vseh občin iz litijskega okraja, 17 po številu, starešina sodišča, dr. Ivan Tratnik, okrajnj načelnik Alojzij Gregorin, ravnatelj državne žrebčarne Ivan Hvastja, starešina gasilske župe Dolinar, dekan Anton Gornik, župnik Dinko Lovšin, upravnik pošte Cvetko Kobe, šef železniške postaje Križman. zastopnik hranilnice, inž. Valen-tič in Tone Jelnikar, ravnatelj meščanske šole Vladimir Roje upravitelj ljudske šole Drago Grostaka, starešina finančne kontrole Leše in veliko število pristašev JRZ. Pri vhodu v Litijo je pri prvem slavoloku zaželel dobrodošlico ministru dr. Antonu Korošcu v imenu tamkajšnjega prebivalstva predsednik občine Lebinger. Dr. Korošec se je zahvalil vsem za lep sprejem, nato pa je šel v družbi poslanskega kandidata dr. Lavriča in predsednika občine Lebin-gerja skozi gost špalir pristašev JRZ. Pri tej priliki so mu priredili navdušene ovacije. Pri tretjem slavoloku so sprejeli ministra Korošca duhovščina in velika množica ljudstva. Učenka ljudske šole ga je pozdravila s priložnostno pesmico, ter mu izročila tudi lep šopek cvetja. Zatem je bilo zborovanje v dvorani, kjer je na pročelju visela slika Nj. Vel. kralja Petra II., ovita 7. veliko zastavo. Dr. Korošcu so ponovno priredili navdušene ovacije. Mnogi, ki so prišli na to zborovanje, so morali poslušati govor ministra dr. Korošca z dvorišča, kjer je bila dvorana preveč polna. Zborovanje je vodil predsednik okrajne organizacije JRZ Lebinger, ki je takoj dal besedo ministru dr. Korošcu. Navzočni so voditelja Slovencev nenrestano prekinjali z navdušenimi vzkliki. V svojem govoru je dr. Korošec prikazal našo notranjo in zunanjo politiko ter poudaril, kaj je vse storila vlada dr. Milana Stojadinoviča za državo. Za njim je govoril kandidat za litijski okraj Jože Lavrič, nakar je bilo zborovanje končano. Maribor, 4. dec. AA. Danes dopoldne je bilo veliko zborovanje najprej v Celju, nato pa ob 11. v Mariboru. Na to zborovanje je prišel tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ko se je pripeljal na kraj zborovanja, je pinšlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu ln Jugoslaviji. Godba je nato zaigrala državno himno. Poleg ostalih govornikov je na tem zborovanju govoril tudi minister dr. Anton Korošec, ki je posebno naglasil, da je sedanja vlada ohranila državi mir ter posvetila vso svojo pozornost zaščiti naših državnih meja. Na zborovanje v Maribor je prišlo okoli 10.000 ljudi. Tu je minister dr. Korošec govoril o delu in nalogah JRZ ter naglasil: Nočemo biti boljševiki, niti fašisti, niti prvo niti drugo nočemo biti. želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega. Ob teh besedah je prišlo do navdušenih ovacij, ki so trajale nekaj minut. Novi Sad, 4. dec. Danes ob 10. dopoldne je bilo v Novem Sadu veliko zborovanje krajevne organizacije JRZ. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 pristašev te stranke. Zastopani so bili vsi družabni sloji iz Novega Sada. Velika dvorana hotela »Sloboda«, kakor tudi vsi stranski prostori in dvorišče so bili polni ljudstva. Zborovanje je začel prvi podpredsednik krajevne organizacije Obrad Milutinovič, ki je pozdravil številne pristaše vladne stranke ter nato dal besedo predsedniku skupščine Stevanu Ciriču. Stevan Cirič, ki je poslanski kandidat za mesto Novi Sad, je v svojem enournem govoru izčrpno prikazal uspehe delavnosti sedanje vlaJe, tako v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Poudaril je velike uspehe, ki so bili doseženi r.a kulturnem in gospodarskem polju, nato pa v glavnih potezah očrtal program JRZ ter primerjal delo sedanje vlade in vladne stranke z destruktivnim delom opozicije. Pozval je novosadsko prebivalstvo, da s svojimi glasovi 11. decembra nagradi dosedanjo uspešno delavnost kraljevske vlade ter omogoči s tem na-daljno produktivno in uspešno delo te vlade. Za predsednikom skupščine Stevanom Cirič je govoril še novosadski župan Ko-sta Mirosavljevič, nakar je bilo nadvse uspešno zborovanje zaključeno. Navzočni so navdušeno vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ostalim ministrom in svojemu poslanskemu kandidatu Stevanu Ciriču. Vukovar, 4. decembra. AA. Po uspelem zborovanju v Osijeku sta se trgovinski minister Nikola Kabalin in minister Djura Jankovič odpotovala v Vukovar. Vse mesto je bilo v zastavah. Zborovanja v Vukovarju se je udeležilo nad 4.000 ljudi. Vukovar je tokrat dokazal, da je stara darikal-na trdnjava. O priliki tega zborovanja je prešlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, kr. namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinovič^ ostalim ministrom in Jugoslaviji. Minister Kabalin je v svojem govoru med drugim poudaril, da v našem političnem življenju obstojata dve koncepciji. Prva je JRZ na čelu z dr. Milanom Stojadinovičem. druga pa jc koncepcija dr. Mačka. Razlika med njima je v tem, da pomeni dr. Stojadinovičevo delo red, mir in blagostanje v državi, dr. Mačkova pa nered, brezdelje, nemir in raz-diranje vsega. Jugoslovani nimajo ničesar izbirati in vedo za koga bodo 11. decembra glasovali. Minister Djura Jankovič se je dotaknil ideje narodnega in državnega edm-sta ter tudi poudaril, da je to zborovan je dokaz, da jugoslovenski narod ni za nobeno delitev, nc za avtonomijo, in tudi ne za federacijo. Širite »J U T R O« »JUTRO«, ponedeljska bdaja Ponedeljek, 5. XIL1038 Dober lov v Novem Sadu Novi Sad, 4. decembra Novosadska policija je po daljšem lovu dosegla lep uspeh. Polovila je nekaj krimi-ttalnfh tipov, kj so že dalje časa brezobzirno kradli po Novem Sadu Nedavno je prijela vlomilca Kukuruzoviča. zdaj pa je aretirala še dva mlada vlomilca, ki sta največ kradla v gosposkem delu mesta. Policija je bila obveščena, da sta na tako zvanem Vojnem otoku dva mladeniča postavila kolibo iz turščine slame Detektivi so našli v koru-sri vložno knjižico poštne hranilnice na ime Andreja Bana im sveženj ključev. Po tej najdbi je bilo jasno, da se v samoti skrivajo vlomilci. Detektivi so na večer v zasedi pričakali rovnik je obudil nekaj spominov na abiturientske čar se ter je nazdravil triglavanskemu praporu in prisotnemu tedanjemu zastavonoši dr. Pavlu Kancu Dr. Dereani je v latinskem jeziku nazdravil akademski mladini, v njenem imenu pa se je zahvali] predsednik »Jugoslavije« jur. Breznik. V odmorih med posameznimi govori je Završarvov kvartet z ubrano pesmijo sk-bel za dobro razpoloženje ob zaključku večera pa je zapel ob spremijevan ju vsega zbora Družba se fe razšla z najlepšimi vtisi ta židane volje z željo, da zveza kmalu spet "bere starešinstvo in mladino na enakem sestanku. voj po zadnjem nastopr., ki ga Izpričujejo razstavljena dela. Razstava je do kraja napolnila vse Štiri dvorane paviljona. Osrednjo dvorano so zavzele Goršetove skulptu-re, 24 po številu, po večini iz najnovejšega časa. Pretežni del njih je v materialu (bron, žgana glina in les), ostalo pa v mavcu. Med njimi je tudi zanimiv plesni duet Pie ln Pina Mlakarja ln pa figura, ki v nadnaravni velikosti predstavlja kmetijstvo. V splošnem je Goršetovo delo odlično zastopano in nazorno izpričuje umetnikov razvoj. V dvorani na d »sni Je g. A. Kos zbral 16 svojih olj, pokrajin in tihožitij, ki so vsako zase izbrana, dovršena umetnina. Najobsežnejše je zastopan Miha Maleš, ki je v ostalih dveh dvoranah razstavil okrog 60 svojih del v najrazličnejših tehnikah (sepia, monctipia, kolorirana risba, akva-tinta in ujedanka), prvič pa je zbral tudi večjo kolekcijo olj, ld odkrivajo njegovo umetniško tvornost od zanimive, nove strani. V celoti je razstava, ki bo odprta do 24. t m., vredna vsega zanimanja, predvsem še spričo dejstva, da nudi v predbo-žičnem času priliko nakupa najlepših, naj-plemenltejših daril. je samo košček mila. nekaj bonbonov, piškotov kos salame, dve kranjski klobasi in črn ženski pled. Ker je bil pošteno lačen, Je nekaj piškotov in eno klobaso takoj pojedel, ostalo pa je stražnik našel pri njem, ko ga je malo pozneje ustavil na Karlovški cesti. Mož bo poromal v sodne zapore nato pa bo moral nazaj proti Novi Gradiški. Policiji Je bila prijavljena drzna tatvina. ki jo je nekdo zagrešil na škodo Kri-ste Raznožnikove v njenem stanovanju na Gledališki stolbi. Odnesel ji je zlato dam-sok uro z zlato zapestnico v obliki verižice, vredno okrog 1100 din. široko zapestnico tz dublela, v katero je v gravirano ime Ivanka in datum 15. VII.. zlat ženski prstan, srebrno dozo za parfem in majhen gledališki daljn°gled- da trpi Raznožnikova okrog 2000 din ško^e. Kartuzijanci lz Pleterja so policijski upra, vi sporočili, da je pred dnevi pobegnil iz njihovega samostana 18-letni mizarski vajenec Drago, po rodu iz Moravcev pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju. Fant Je.bil malo duševno omejen. Pred 3 meseci Je bil sprejet v samostan, nato pa je ponoči vlomil v shrambo za sir. ukradel iz predala okrog 3000 din pa nikeljnasto uro s srebrno verižico ln pobegnil, da ni za njim sledu. Mnogo opravka dajejo policiji zadnli čas cigani. Trije bratje Hudoroviči lz Delnic, ki so v ciganski druščini znani pod imenom Biža, Pajo in Rade, so pred kratkim vlomili v neko stanovanje v Aržišah pri Kostanjevici na Dolenjskem, kjer so odnesli za celo zalogo moške in ženske obleke. Isti Hudoroviči so v Orehovici pri Kostanjevici vlomili pri posestn'kih Lojzeta Pisku in Antonu Brsanu in jima prav tako odnesli več obleke in perila. Pri zasedova-nju morajo biti orožniki nadvse previdni, ker so vsi trije ciganski bratje oboroženi z vojaškimi pištolami ln so na glasu kot nasilni ljudje. PRAKTIČNA IN LEPA Miklavževa darila za odrasle: brivske ln šivalne garniture, manlcure. toiletne kasete, razpršilce, denar-nlce, česalne garniture, — a za dijake iff vojake šahovnice ln nad loo raznih družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti lipskega vdcscjniA. Velika izbira vseh velikost! oblečenih celuloldnth ln punčk tz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih Igrač, sobnih lesenih gar« nltur, spalnic, jedilnic, kuhinj, Štedilnikov, telefonov, trompet, pušk. konjičkov, sabljic, bobnov, medvedkov, vlakov Itd Itd pri Foto Touristu Lojze Smucu Ljubljana, PreSernova 9, poleg gl. pošto Predavanje Josipa Ribičiča o naši mladinski knjigi v soboto zvečer se Je vršilo v knjigarni Akademske založbe drugo literarno predavanje, ki ga Je otvoril dramaturg Josip Vidmar. Govoril Je mladinski pisatelj in ( urednik »NaSega roda« Josip Rdblčdč o značaju in razvoju slovenske mladlntka književnosti. Predavatelj je ugotovil, da Je naSa mla*> dinska knjiga dosegla višino, ki prekaša mladinsko književnost marsikaterega mnogo večjega naroda. Vzrok je v tem, da bO se oprijeli pisanja mladinskih knjig prvovrstni pesniki to pisatelji in da se je ustvarila zadostna organizacijska podlaga za širjenje mladinske knjige in časop sa, Pomemben delež ima tudi razvoj knjižne ilustracije. Predavatelj je po orisu načelnih smernic razvoja naše mladinske književnosti in njenih značilnosti ter po nekaterih vzgledih kako podpirajo drugod, na pr. v Božanji knjigo za mbdino, zaključil prvi del r -edavanja z mnenjem, da je uspeh ali neuspeh mladinske knjige bodoči uspeh ali neuspeh naše knjige sploh, Kajti ob mladinski knjigi se odločuje, koliko in kakšne čitatelje bo imela slovenska knjiga v bodočem odraslem rodu. Tega njenega pomena naj bi se zavedali pisatelji, vzgojitelji, Izdajatelji in etai-ši. V drugem delu svojega kratkega, a jedrnatega predavanja Je Josip Ribičič pokazal na statističnih podatkih, kako so razžir-jene v posameznih okrajih knjige »Mladinske matice« in časopis »Naš rod«. Ti statistični podatki so bili prav značilni in zanimivi in jim bomo ob priliki na tem mestu posvetili posebno pozornost. Kažejo nam namreč, da širjenje knjige ne zavisi le od dobrih organizatorjev, marveč tudi od narodne zavednosti in socialnega stanja prebivalstva posameznih okrajev. Poslušalci so sprejeli izvajanja pisatelja Ribičiča z očitnim odobravanjem. 2o letnica pri Sočanih Pod okriljem »Soče* je bila v soboto zvečer v salonu pri »Levu« lepa proslava 201etnice zedinjenja. Proslave se je udeležilo izredno lepo število Sočanov in njihovih prijateljev. Z lepim spominskim nagovorom je proslavo otvoril nadzornik v p. g. Urbančič. Svečani del večera je zaključil pevski zbor »Save«, ki je pod vodstvom g. Venturinija zapel državno himno. Nato pa Je g. Sfiligoj podal besedo novomeškemu sodniku g. Rudolfu Kyovskemu. V obširnih Izvajanjih je predavatelj podal sliko mednarodnih dogodkov v Evropi v teku zadnjih desetletij. Poslušalstvo mu je pozorno sledilo, ko je prikazal razvoj politike glavnih evropskih velesil do svetovne vojne in osvetlil položaj malih narodov v tem razdobju, nato pa Je očrtal dogajanja v srednji Evropi od sklenitve ver-sajske pogodbe dalje do nedavnega mo-nakovskega sporazuma Štirih velesil. Zaključil Je z najzanimivejšim delom svojega očrta, 7 orisom Srednje Evrope, ko je po spremembi politične karte Srednje Evrope, izvršene z monakovsklm dogovorom in dunajsko razsodbo, nastal nov mejnik v zgodovini Srednje Evrope. V gigantskem gospodarskem boju predstavlja Srednja Evropa le enega Izmed tolikih gospodarsko političnih prostorov, na katerih se križajo interesi velesil. Za svoja Izvajanja Je bil predavatelj deležen toplega priznanja, katerega mu je v imenu poslušalstva izrekel z zahvalo načelnik predavateljskega odseka dr. Joa-him Ražem Sočani so potem še dalje časa ostali v prijate^skih pomenkih, katere Je poživljal z lepimi pesmimi zbor »Save«. »JUTRO«, ponedeljska trfaja 8 - Ponedeljek, 5. XIL1938 Tri tekme iz XII. kola v ligi: Jugoslavija in Hajduk na častnih mestih V včerajšnjih tekmah v ligi so zmagali Jugoslavija, Hajduk in Jedinstvo — Gradjanski (Z) je moral nazaj na IV. mesto XII. kolo tekem v ligi so odigrali v dveh obrokih, prvega pred tednom dni a tremi tekmami, danes pa drugega z ostalimi tremi in sicer dvema v Beogradu in eno v Sarajevu. V beograjskih tekmah sta zmagala oba favorita, med njima Jugoslavija — čeprav šele v II. polčasu — z olimpijskim rezultatom nad Sparto, ki nosi sedaj krono z največ dobljenimi goli. (39) Z današnjo zmago se je Jugoslavija sigurno vsedla na drugo mesto za BSK, pa tudi Jedinstvo je poskočilo na šesto mesto pred Sarajevčane. V Sarajevu so veljali za favorite domačini, pa je Hajduk dokazal, da njegovi zadnji uspehi na domačih tleh niso bili slučajni in je danes tudi zdoma in celo v Sarajevu odnesel obe točki. Ta Izkupiček ga je dvisnil na tretje častno mesto v tabeli, kjer gleda za seboj Gradjanskega iz Zagreba, ki danes lah- ko že prvič žaluje za točko, puščeno pred 7 dnevi v Ljubljani. Zdaj bo ligaških tekem konec za letos. (Po eni verziji je 18. december tudi še določen za to tekmovanje, vendar oficielno razpored teh tekem še ni bil objavljen. Op. ur.). Do zopetnega igranja je slika prvenstvene tabele takale: BSK Jugoslavija Hajduk Gradjanski Hašk Jedinstvo Slavija (S: Bask Ljubljana Gradjanski (S) Slavija (V) Sparta V naslednjem naša poročila: iZ) 12 9 3 0 37 : 10 21 12 8 l 3 26 : 13 17 12 6 4 2 27 : 16 lfi 12 7 1 4 27 : 11 15 12 5 3 4 24 •17 13 12 6 1 5 24 : 23 13 12 5 2 5 22 :21 12 12 3 5 4 14 : 17 11 12 3 3 6 12 : 23 9 12 3 1 8 15 : 34 7 12 2 2 8 16 : 31 6 12 1 2 9 11 : 39 4 Štiri točke za Beograd Beograd, 4. decembra Dež je precej pokvaril današnji nogometni spored v Beogradu. Ob začetku prve tekme je bilo zbranih na igrišču Jugoslavije le okoli 200 gledalcev, katerih število se je kasneje vendarle zvišalo na okoli 800. Teren je bil zelo blaten in težak in že po prvih 10 minutah prve tekme igralci niso mogli obvladati žoge, tako da je bila vsaka lepa in regularna igra nemogoča. V drugi tekmi je bilo glede tega seveda še slabše. Jedinstvo : Slavija (V) 1: o (o: o) Varaždinci so namesto nesrečnega vratarja Grimsa, ki je nedavno dobil od BSK 9 golov, postavili vratarja Gašpariča, na desnem krilu je igral ^nani Solerti, ki »luži vojake v Sarajevu, namesto srednjega napadalca Koprivnjaka pa je vodil napad Pavletič. Jedinstvo je nastopilo v običajni postavi Slavija je bila v začetku zelo v preimo-iii, ki je povzročala Jedinstvu mnogo preglavic. Gostje so se laže znašli na terenu kakor domači, zlasti dobra je bila desna »bran s Solertijem in Keržanom ter desnim krilcem Gutom Jedinstvo je bilo mnogo slabše kakor v dosedanjih igrah , in je Sele po 15. min, drugega, polčasa | prešlo v lahko premoč. Edini gol tekme je padel v 21. min. II. polčasa. Desno krilo J. Pažanski dobi žogo od leve ln zabije neubranljivo v mrežo. Izid te tekme bi bil z delitvijo točk bolj pravičen. Kako težak je bil teren, se najbolje vidi iz tega, da je po odmoru najjprej eden igralcev Slavije zapustil igrišče, kmalu nato pa sta tudi dva igralca Je-dinstva odšla v kabine. Očitno niso vzdržali! Tekmo je sodil g. Nenkovič. Jugoslavija: Sparta (S) 7: o (oso) V prvi polovici igre se je že zdelo, da bo morala favorizirana Jugoslavija kapitulirati. Zemunci so bili v vsakem pogledu boljši in so stalno ogražali vrata rdečih. Jugoslavija se nikakor ni mogla znajti in Zemunci so kljub težkemu terenu lepo in točno podajali ter so bili tudi v borbah med posamezniki večinoma zmagoviti Rdeči so v napadu igrali zelo raztrgano. Aca Petrovič je preveč »dribljais in izgubljal številne žoge. Tudi obramba ni bila preveč sigurna. V drugi polovici pa je prišla katastrofa za Zemunce, ki se je začela že v 1. min. z p-oloim, ki ga je Aca Petrovič zabil z lahkim in ubranljivim strelom. Zeanunci zdaj vidno popuščajo. V 8. min. pošlje desni krilec Domorocki lep strel z glavo naprej; desno krilo pasira na levo, togo ujame Aca in strelja. Vratar drži in odbije, toda Perlič je na mestu in poviša na 2:0. V 12. min. prosti strel proti S. z bližine kotov« črte. Udarec izvede Rakar in pošlje žogo tik pod prečko naravnost v gol. 3:0 za J. V 17. min. levo krilo Atanackovič lepo centrira in Aci ni bilo težko postaviti na 4:0. V 29. min. spet prosti strel zaradi foula proti S. z daljave 20 m. Žogo bije Aca na gol, med potjo se zadene branilčeve glave, spremeni pmer in že je 5:0. V 39. min. je v gneči spet Aca na mestu in potisne meter od gola bre* težave vanj. 6:0. Sedmi gol je ustvaril Perlič v 41. min. Jugoslavija je imela v drugi polovici še nekaj zrelih prilik, ki pa jih ni izrabila. Težak teren je tudi v tej tekmi zahteval evoje žrtve. Dva Spartanca, ki nista vzdržala, sta predčasno zapustila igrišče. Ne baš dobro je to tekmo sodil g. To-mič. Zaradi blatnih tal Je bilo v obeh tekmah tudi več komičnih prizorov. Predvsem so bili igralci vseh moštev tako zamazani od blata, da nekaterih skoraj ni bilo mogoče spoznati. T. Z. Hajduk : Slavija (S) 2:1 (l:o) Sarajevo, 4. decembra. Današnja ligaška tekma med Hajdukom in Slavijo je zelo trpela zaradi težkega terena, ker je v Sarajevu komaj pred tem močno snežilo. Igrišče je bilo ena sama brozga in sta se moštvi gibali zelo težko. Obe enajstorici sta nastopili kompletni in, če bi bilo igrišče suho, bi bila tekma res lepa. Vse do 37. min. prvega ptlcasa sta se obe moštvi zaman trudili za dosego gola. Tedaj pa je Jožo Matošič dobil žogo z leve in zabil vodilni gol za Hajduka. V drugem polčasu je Slavija močno pritiskali na izenačenje, toda pri vsem tem je Mo tošič v 14. min. spet prišel v zrelo situa cijo in povišal rezultat na 2 : 0 za H. Sedaj je Slaviji šlo samo še za to, da bi vsaj zabiia častni gol, kai- se ji je slednjič posrečilo eno minuto pred koncem. Matekalo je krasno oddal Šalipurju, ta pa neubranljivo poslal med drogove. Tekmo je odlično sodil dunajski sodnik Beranek. Tekme za prvenstvo LNP Bratstvo se bliža prvemu cilju V včerajšnji tekmi za točke s Svobodo so Jeseničani spet dobili dve točki, enako je uspelo tudi Marsu v borbi z Reko Ljubljana, 4. decembra. V ljubljanski skupini sta bili danes na sporedu dve prvenstveni tekmi, in sicer po ena v Ljubljani in na Jesenicah. Mars in Reka sta nastopila v mestu in je v tej tekmi — ne kakor na papirju — Mars beležil neoporečno zmago ter si prištel dve dragoceni točki, tako da je zdaj spet na starem (VI.) mestu v tabeli. Rečani bi bili z današnjo zmago iahko krenili močno proti vrhu. Na Jesenicah je pri Bratstvu gostovala ljubljanska Svoboda, ki mu pa ni bila ":os. Jeseničani so danes pridobili spet nadaljnji dve točki in se s sigurnimi koraki bližajo zadnjemu cilju — prvemu mestu v tej skupini. V naslednjem nekatere podrobnosti 2 obeh tekem: Mars : Reka 2 s o (o: o) Na igrišču Ilirije za kolinsko tovarno sta danes v prvenstveni tekmi nastopila prvorazredna Mars in Reka. Mars je prišel tc pot na teren v kompletni postavi in je tudi povsem zasluženo dobil obe točki. Moš; o je bilo skoraj ves čas v lahni premoči, predvsem je pa zaigralo bolj borbeno tn bolj povezano ter z veliko voljo do zmage. V enajstorici je ugajala ožja obramba, dober je bil tudi srednji krilec žigon in pa Doberlet v napadu. Rečane smo bili vajeni videti že v bolj-Sih partijah. Zdi se, da so nasprotnika podcenjevali in tako zapravili lepo priliko, da bi si bili izboljšali pozicijo v tabeli. Vse moštvo je igralo pod povprečno formo in se v njem ni posebno izkazal noben igralec. Igra je bila ves čas zelo živahna, toda do odmora kljub naprezanju z obeh strani ni bilo nobenega gola. Po odmoru je Mars kar v začetku prišel po lepi kombinaciji z leve in ostrim Doberletovim strelom do vodstva. Marsovci so zdaj še bolj pritisnili, da bi povišali rezultat, toda v tem delu igre se je tudi Reka deloma zavedla svoje naloge. Vse je kazalo, da bo rezultat ostal tesno v korist Marsa ko si je v zadnji minuti Doberlet privoščil nenadno solo akcijo ter z efektnim golom postavil končni rezultat. Tekmo je sodil g. Mehle. Občinstrva je bilo okoli 250. Bratstvo : Svoboda 3: t (lso) Jesenice, 4. decembra Danes je bila na igrišču Bratstva na Jesenicah prvorazredna prvenstvena tekma, ki se je končala s tesno zmago Bratstva. Svobodaši so nudili zelo oster odpor ter so dali zelo borbeno igro in si je Bratstvo le s težavo priborilo obe točki. Ustvarili so si nekaj zelo lepih šans pred golom Bratstva, ki jih je v zadnjem trenutku le s težavo preprečil vratar Brum. Svobodaši so bili vsi d o ori posebno pa se je odlikoval desni branilec Sinkule. Bratstvo je dalo povprečno igio, za kar ima največ krivde krilska vrsta, ki ni bila na višini. Poznala se je odsotnost branilca Knifica, ki je bil steber obrambe. V napadu je bil najboljši desna zveza Abram, ki je bil sploh najboljši mož na terenu. Gole za Bratstvo sta dala Pajan 2 in Trifunovič 1. Branilski par ni bil na višini. Brum v golu je rešil marsikatero nevarnost, vendar pa je pri prvem golu kumoval skupno z branilcem Korenom. Tekmo je sodil g.Mrdjen iz Ljubljane. Navzočih je bilo okrog 300 gledalcev, ki so zelo vroče navijali za domače moštvo. Spet senzacija v Mariboru Zadnjeplasirana Slavija je včeraj gladko premagala enajstorico 5Iure, Maribor pa je slavil v krasnem finišu zmago nad Rapidom V mariborski skupini je po dolgih pogajanjih in razpravah nogometni obrat zdaj spet normalen. Tudi današnja nedelja je bila izpolnjena z dvema tekmama, obema na mariborskih igriščih, kjer to pot — kar je treba posebej omeniti — ni bilo nobenega nereda in nemira. Upajmo, da se bodo v bodoče pomirili tudi vroči mariborski duhovi in bo tudi tamkaj nogometno življenje šlo svojo mirno pot, kakor v prejšnjih časih. Senzacija dneva je bila danes zmaga Slavije nad Muro, ki je zabeležila prvo dobljeno tekmo v svojih devetih nastopih. Domača rivala Maribor in Rapid sta se razšla z dvema točkama v korist Maribora, zanimivo je, da je odločilni gol padel v zadnji sekundi igre, ko so Rapidovci že prištevali svojo točko v dobro. Vrstni red v tabeli se je menjal samo v toliko, da je Maribor z neznatno boljšo razliko golov prišel pred Rapida. O obeh tekmah smo prejeli naslednja poročila. ★ Maribor, 4. decembra Prvenstveno tekmovanje LNP se je v mariborski skupini danes nadaljevalo z dvema tekmama, in sicer na Rapidovem igrišču s tekmo med Mariborom in Rapidom, na stadionu železničarja pa s tekmo med Muro in Slavijo. Tudi današnja nedelja ni ostala brez senzacije, in sicer je zanjo poskrbela Mura, ki je pustila domačim obe točki. Druga tekma se je — kakor pričakovano — končala z zmago Maribora, Tekmi sta na obeh igriščih potekli popolnoma v miru in redu, kar je treba še posebej naglasiti, ker so bili incidenti na naših igriščih v zadnjem času dobesedno na dnevnem redu. Največ ljudi — okoli 600 — je bilo na igrišču Rapida, pri železničarjih pa, se je zbralo le okoli 200 gledalcev. Maribor : Rapid 3:2 (1:2) Igra se je začela temperamentno in prvo besedo je prevzel Maribor. Toda ne dolgo! Kmalu je tudi Rapid prišel v element ter uprizoril teč nevarnih akcij, ki so v 15. min. rodile prvi uspeh. Krainer je zabil prvi gol za R. Rapid Je še dalje pritiskal, kar mu je bilo spričo slabega starta in dodajanja nasprotnika še tem lažje. Tako je prišlo, da je v 30 min. knjižil tu- , di svoj drugi gol, ki ga je tokrat spravil pod streho Križane. Sele sedaj se je zdramil tudi Maribor ter začel igrati nekoliko preudarne je. že prvi napad je prinesel uspeh tudi njemu, ln sicer je Tičar v 37. min. z razantnim strelom znižal rezultat na 2:1. Maribor je bil Se vedno v , Zgodovinski dan v atletiki VčerajSnji občni zbor JLAS v Zagrebu je potekel v znamenju splošnega sporazuma vseh sprtih taborov Zagreb, 4. decembra Davi ob 8. se je v prostorih Obrtnega zbora začel redni občni zbor JLAS, kise je po večletnih sporih v tej športni organizaciji konča l s splošnim sporazumom in najlepšimi sklepi za bodočnost. Občni zbor je otvoril predsednik inž. Gruden, ki je predlagal pozdravno brzojavko pokrovitelju Nj. Vel. kralju. Zastopanih je bilo 44 klubov (izmed 51), katerih pooblastila je verifikacijski odbor vsa »dobrll. Ko je bilo treba preiti na dnevni red o poročilih uprave, je predlagal delegat, da Satler .naj se izvoli ožji odbor z mandatom pretrese vsa sporna vprašanja in predloži sklep občnemu žboru. Sklep je bil soglasno sprejet in ožji odbor, v katerem so bili izmed Ljubljančanov brata Sanci-na, Jenko, Jeglič in Pertot, se je umaknil v posebne prostore, medtem ko je skupščina čakala r.a nadaljevanje. Seja tega ožjega odbora je trajala s kratkimi presledki skoraj do 15., ko so se delegati po opoldanski prekinitvi že ponovno se>-stali na občnem zboru. Pančevski delegat Satler je zdaj poročil radostno vest, da je »mirovna k -enca« v popolnem soglasju rešila \ sporna vprašanja, nakar je občni zbor v 42 minutah ahsolvi-ral ves dnevni red do izvolitve nove uprave. Po zaključnem poročilu Save Sancina iz Ljubljane je bil dolgoletni predsednik JLAS Ugrinič izvoljen za prvega častnega predsednika, nato pa so bila sprejeta vsa poročila in razrešnica stari upravi. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika inž. Gruden, za podpredsednika Tadič (Beograd) in dr M. Mlinarič (Zagreb). za tajnika Muhvič in Pavla*, za blagajnika Z. Marijan, za tehničnega referenta Stanko Tončič, v odbor pa izmed Ljubljančanov Hladni*, jenKo, Pertot, geom. Cerne in še nekateri. Tudi naslednje točke dnevnega reda so bile sprejete v popolnem soglasju. Troboj mest bo v izvedbi Zagreba po Vidovem dnevu. O razširitvi na štiriboj s Splitom bo razpravljal poseben odber petorice. Prvi del državnega prvenstva bo v območju ljubljanske pod zveze, drugi del pa v Beogradu. Mednarodna srečanja bodo v Ljubljani z Italijo ali Avstrijo ali Bavarsko, v Zagrebu s Holandsko, v Beogradu ;pa z Madžarsko ali komerkoli. Cross-country prvenstvo bo v Zagrebu. Vse predloge v zvezi s tehničnimi pravilniki in vprašanji bo reševal odbor petorice. Savez se bo v bodoče imenoval Jugoslovenski atletski savez (JAS). Glede prestopov atletov iz kluba v klub je bilo sklenjeno, da bo atlet iahko nastopil v drugem klubu, če bo prinesel odprstnico matičnega kluba. V nadaljnjem je bil imenovan odbor devetorice za redakcijo novih pravil in pravilnikov. Prihodnji občni zbor bo v Ljubljani, nato pa po vrsti na sedežih posameznih podzvez. Dohodki zadnje balkaniade so bili razdeljeni po posebnem ključu, po katerem bo ljubljanska podzveza dobila 28 odstotkov. Občni zbor je izdal splošno amnestijo za vse preetopke funkcionarjev. gV"de onih pri atletih pa bodo sklepale podzveze. SK Svoboda in ASK Primorie iz Ljubljane sta umaknila svoja predloga za prenos sedeža saveza iz Zagreba v Ljubljano in za uveljavljenje arijskega paragrafa. Skupščina je bila zaključena ob 17. in je trajala samo 3. ure in pol. Doseženi sporazum obeta našemu lahkoatletskemu športu nov razmah, kakor mu je bilo že davno tako potreben. Gradjanski dobil ZAGREB: Gradjanski : BSK 3:1 (2:1). Prijateljska tekma pred 4000 gledalci. V 14. min 1:0 po Wolflu, v 18 min 2 : 0 po Cimermaniču. BSK je v 43. min. po Va-Ijereviču znižal na 2:1. Po odmoru je V/olfl iz dvomljive pozicije zabil tretji gol za domače. Sodnik Višnjič r.i zadovoljil niti domačih, niti gostov. ofenzivi, toda Rapidova obramba mu je do odmora preprečila vsak nadaljnji uspeh. V drugem polčasu je Maribor uvedel generalno ofenzivo, ki pa se Je kmalu razbila. Igra je nato valovila sem ter tja v polju ter sta obe moštvi zamudili nekaj prilik za realizacijo. Maribor si je "vidno prizadeval, da bi dosegel Izenačenje, pa ni šlo. Bil je premalo požrtvovalen in borben, toda slednjič je 10 minut pred koncem le pregrupiral svoje vrste. Stavil je vse na eno kocko ter uvedel konovno silno ofenzivo, ki mu je prinesla izredno lep uspeh. V 44. min. je Obersnel Izenačil. Rapidovci so bili tako presenečeni, da se skoraj niso ganili. Maribor je še enkrat napadel in Janžekovič je res v zadnji sekundi dosegel še tretji in zmagonosni gol za svoje barve. Igra sama je bila sicer ostra, tekla je vendar v dovoljenih mejah, če se odštejejo nekatere sabotažne akcije na obeh straneh. Bila je slednjič tudi poučna v tem, ker je dokazala, da se tudi sigurna zmaga lahko še v zadnji sekundi spremeni v poraz. Moštvi sta bili enakovredni, po poteku igre pa je Maribor današnji točki zaslužil. V enajstorici Maribora so bili posamezniki dokaj različnih sposobnosti, kajti nekateri so igrali zelo požrtvovalno, drugi pa so bili spet povsem indiferentnl. Napad je grešil posebno zaradi tega, ker si je dal vsiliti visoko igro, ki mu nikakor ne prija. Rapid je danes zaigral z veliko požrtvovalnostjo ker je menda hotel za vsako ceno zabrisati slab vtis z nedavne tekme proti Muri. Kljub temu pa ni predvajal igre, ki bi bila povsem zadovoljila. Slabe moči je imel predvsem v napadu, ki je v zaključnih akcijah preveč okleval, pa tudi glede streljanja ni bil posebno uspešen. Krilci in ožja obramba so v splošnem dobro opravili svoj posel. Tekmo je sodil g. Konič. Slavija : Mura 2:1 (o: 1) V primeri s tekmo proti Rapidu jeenaj-storica Mure danes popolnoma odpovedala, kar gre deloma gotovo na račun tega, da je podcenjevala nasprotnika. Gostje so se mnogo trudili, da bi nasprotniku odvzeli vsaj eno točko, pa niso mogli nikamor. Ambiciozna Slavija je po prvem uspehu Mure zaigrala z velikim elanom in si zasluženo priborila zmago. Svoje najboljše moči je imela v ožji obrambi, deloma pa tudi v napadu, dočim krilci niso bili popolnoma na mestu, ker so premalo podpirali napad. Njena igra je bila predvsem koristna. Mura je bila v polju sicer premočna, toda napadalci niso znali izkoristiti marsikaterega zrelega položaja in tako ni čudno, da so morali pustiti obe točki nasprotniku. Igra je potekla zelo fair. | Olimpijski drobiž Norveški smučarji se pripravljajo Predsednik norveškega smučarskega sa c/a Hamald Romcke je dal listom obširno zjavo o načrtih saveza za letošnjo in bodočo sezono. Na svetovno prvenstvo februarja 1939 v visoke Tatre bo Norveška poslala kompletno reprezentanco svojih najboljših tekmovalcev, vsega okoli 20. Norvežani smatrajo to prireditev za najvažnejšo vsega leta in bodo zato tudi tjakaj poslali svojo elito, medtem ko bodo na meddržavnem dvoboju s/ Finsko v Lahtiju v teku ne 50 km in skokih zastopali norveške barve nove in mlade moči. Kajti Norvežani se dobro zavedajo, da. bi v Lahtiju tudi z najboljšimi ne mogli mnogo doseči. Mlada se bodo na Norveškem pod vodstvom najboljših strokovnjakov pripravljali za svetovno prvenstvo i940, ki bo na Norveškem. Za to prireditev bodo z velikimi denarji priredili znano skakalnico v Holmen-kollenu, tako da bo imela mejo najdaljših skokov pri 65 m, kar se že približuje pla-niškemu vzgledu. Ker se mora od letos dalje svetovno smučarsko prvenstvo izvesti v alpskih in klasičnih disciplinah obenem, bodo Norvežani leta 1940 izvedli tudi alpski del v tundrah Gausta, kjer so terenske razmere sJične našim. Spored letošnje sezone je zelo begat in hočejo na teh tekmovanjih izbrati iz mladih tekmovalcev nov kader reprezentativcev. s katerimi nameravajo tudi dalje zadržati vodilno mesto v smučarskem športu. Sodil je g. Hobacher is Celja, Naši vojaški smučarji na olimpiadi S posredovanjem predsednika Jugoslovenskega olimpijskega odbora dr. Stev&na Hadžija in podpredsednika generala Dušana Simoviča so se pristojna vojaška ob-lastva odločila, da bodo na V. zimsko olimpiado 1940 v Švico poslala t- di naše vojaške smučarje. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, bo izmed smučarskih disciplin na olimpiadi v St. Moritzu na sporedu samo smučarsko tekmovanje vojaških patrol. To tekmovanje, ki je dozdaj bilo na vseh olimpiadah samo neoficielno. bo zdaj zaradi spora med mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno smučarsko federacijo, edini del smučarske olimpijske panoge. Sodelovanje naše vojaške patrole, ki je d<,ieg!a že toliko uspehov na tekmah za prvenstvo Male antante, bo še povečalo in izpopolnijo že sedaj zelo razviti del udej-stvovanja naših planinskih vojaških edinic. Urugvaj in Argentinija na nogometnem turnirju Za Urugvajem, ki se je že davno prijavil prireditcljskemi' odboru v Helsinkih za sodelovanje na olimpijskem nogometnem turnirju, se je sedaj za udeležbo odločil tudi argentinski nogometni savez. Tako je zdaj gotovo, da bosta na Finskem nastopila finalista slovitega nogometnega turnirja iz Amsterdama 1928. Na zadnji olimpiadi Urugvaja in Argentinije sploh ni bilo med turnirskimi udeleženci. Posebno resno se za olimpijski turnir pripravlja Argentinija, ki je že začela izbirati amaterske igralce, k* pridejo v pošte v za to reprezentanco, da bodo r. novo sezono pričeli s sistematičnim treningom. 132 olimpijskih letakov Prrrediteljski odbor XII. olimpiade je razpisal natečaj za olimpijski letak in je nanj prejel 132 zelo dobrih osnutkov, del samih znanih risarjev in slikariev. Odbor, ki je imel izbirati najboljše im razdeliti nagrade, ni mogel med številnimi enakovrednimi in zelo uspelimi letaki dobiti nespornega in sigurnega zmagovalca in se je zato odiočii, da je vsoto za nagrade razdelil na tri enake dele in jo tako določil najboljšim trem tekmovalcem. Zanimivo je pn tem, da »o imeli vsi trije nagrajeni letaki enako misel in enako vsebino: na vseh je glavni lik tekača, ki zmagovito prihaja na cilj. V tem tekaču tudi lahko manj spretno oko na prvi pogled spozna slavnega finskega tekača Paava Nurmija. Drsalni savez na delu Jugoslovenski drsalni savez nas naproša, da bi objavili naslednje važne sklepe njegovega upravnega odbora: Letos bo JDS priredil svoj sodniški tečaj za sodnike v umetnem drsanju in za sodnike v hokeju na ledu. Pni del tega tečaja bo v Zagrebu, v obliki treh do petih predavanj in bo obsegal vse teorije o umetnem drsanju in hokeju na ledu. Drugi del tečaja bo praktičen in bodo v njem udeleženci opravljali tudi izpite. Tečaj bo vodil g. V.. Vodišek iz Ljubljane. Državno prvenstvo v umetnem drsanju N> konec meseca januarja 1939 v Ljubljani Savez je to prireditev poveril SK Iliriji, ki jo je organizirala tudi lani. Kakor znano, je lani osvojil državno prvenstvo v umeftnem drsanju g. dr. Polo Schwab (Ilirija), med damami pa gdčna Palme, juniorski prvak pa je postal g. Bi-ber. Letos se je pojavilo mnogo mladih talentov, pa bo gotovo zanimiva borba s starimi. Med »mladimi« bi bilo omeniti škrtiča iz Zagreba, med damskim svetom pa gdčne Konig. Singer in šuput, vse tri iz Zagreba, Prvenstvo moštev v hokeju na ledu bo v Ljubljani v začetku meseca januarja 1939" v izvedbi tehničnega odbora JDS v obliki dvodnevnega turnirja, v katerem bodo nastopila vsa naša najboljša moštva v hokeju na ledu. To prvenstvo lani zaradi neugodnega vremena sploh ni bilo izvedljivo. V poštev za to konkurenco bodo prišla moštva Ilirije, KSU (Karlovac), Slavije (Sisak). Maratona, (Zagreb),Concordije (Zagreb) in ZKD Kraljice Marije (Zagreb). O, te tašče! »Možiček. povej mi, ali si ti izrezal ia časnika članek, Kako dosežem sto let?« »Da«. »Zakaj pa?« »Nisem maral, da bi ga tvoja mati dobila v roke.« Za besedo jo .fe pogrrJjil vOd jeze bi škripala z zobmi.« .»Janezek, prinesi mami zobe! Na nočni uharici v kozarcu so « Nepričakovan učinek Gospod župnik sreča na cesti Pepeta in mu reče: »Veseli me, da Je moja pridiga tudi na vas učinkovala. Ko sem govoril o pobijanju gnezd nemorale, se vam je zjasnil obraz.« »Da, potrdi Pepe. »Spomnil sem se, kje sem zadnjič pozabil klobuk.«: Doma .j hrana Gospod Dreta zaide s svojo boljšo polovico, zajetno, že starejšo damo v bar. Kopica lepih nožic, balet. Gospod Dreta je navdušen. »Hm,« zamrmra. »meni se»kar sline cede.« »Sline se ti lahko cede,« odvrne njegova boljša polovica, »jedel boš pa doma.« Zvestoba Petelin si hoče kupiti psa. Stoji pred pasjico in si ogleduje ščene. ki mu ga ponujajo. »Ali pa je pes tudi zvest?« voraša nato. »Mislim, da." odvrne prodajalec. »Trikrat sem ga že prodal in trikrat je prišel nazaj.« Kdaj naj potem dela Obtoženec, kako ste mogli biti tako prearzni, da ste opolnoči vlomili pri tem gospodu in ga oropali?« »Cujte, gospod sodnik! Ko sem bil zadnjič tu, ste hoteli vedeti, kako sem mogel biti tako predrzen, da sem pri belem dnevu napadel nekega gospoda na ulici. Kdaj naj potem sploh delam?« ^ostani in ostani član Vodnikov«družbe! »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 4 ?onedeljek, 5. XH. 1938 brez mladosti? študent odgovarja na trditve, da je dijaštvo preobremenjeno z učenjem Prejšnjo soboto je predaval g. univ. prof. dr. Karel Ozvald o glavnih vzrokih neuspehov na srednjih šolah, o čemet je poročalo ponedelj-sko »Jutro«. Prinašamo misli študenta, ki je pred kratkim dovršil srednjo šolo, da se sliši tudi druga plat zvona. V svojem predavanju je g. prof. dr. Ozvald povedal marsikatero bridko resnico, izrekel pa je tudi nekaj trditev, ki po mojem mnenju niso čisto v skladu z razmerami na naših šolah. Da bi tudi nekateri izrazito inteligentni učenci komaj mogli predelati predpisano učno snov in le s težavo izdelavati? Nasprotno, mnogi izrazito neinteligentni učenci izdelujejo brez posebnih težav, če le niso preveč leni. Količkaj inteligentnim učen-ccm da srednja šola tako malo posla, da mnogi sčasoma izgube vsako vajo v resnem delu. Kljub dobrim izpričevalom je po 8 . letih enoličnega drsanja klopi in brezdelja njihovo znanje minimalno in njihovi sposobnosti — prav radi brezdelja — zmanjšane. Tragika srednje šole ne leži morda v tem, da vsako leto pade precejšen odstotek učencev, ampak v tem, da inteligentnim učencem n-e aa zadostne izobrazbe tn možnosti polnovrednega razvoja. Gospod predavatelj jc, vam dejal, da bi morala biti srednja šola namenjena izbrani, inteligentnejši mladini Se je že ta ideal zaradi razmer težko uresničiti v nižjih razredih, naj bo srednja šola vsaj v višjih razredih stroga in n'lcd'ca usmiljenja je le ta, da pozneje tu-J-i nesposobni ljudje zasedejo odgovorna mesta v javnem življenju, kar je narodnim interesom v kvar. Sposobnih učencev šola nikakor ne pre-obremenjuje. Krilatica o »preobremenjenosti« je bržkone nastala v času, ko so bile razmere na šolah drugačne. Da bi inteligenten učenec, ki hoče vestno izpolnjevati vse naloge, zato potreboval do 10 ur dnevno, more trditi lc, kdor s šolo nima neposrednega stika. Te dni sem se o teh stvareh posvetoval s srednješolci samimi in morem reči. da povprečen — ne posebno inteligenten — učenec žrtvuje šolskim stvarem povprečno kvečjemu 2 do 3 ure dnevno. To številko bi namreč dobil, če bi čas učenja enakomerno razdelil med vse delavnike. Inteligentnejši učenci porabijo četrtino tega časa, ali pa še manj. Ne poznam še razreda, kjer bi imeli toliko domačih nalog, da bi vsak dan zanje bilo treba več ur dela. V našem razredu na primer smo skoraj vse domače naloge na skrivaj napisali v šoli. Večina učencev se po celc tedne ni skoro nič učila. Ali je bila to pieobremenjenost? Dijak, ki sc mora toliko učiti, da mu primanjkuje časa, je brez dvoma izjema. Ta jc ali pretirano pedanten (često zaradi pri-gajijanja staršev), ali se ne zna sistematično učiti, ali pa je premalo nadarjen za šolo. Ne tajim, da je učni načrt potreben iz-premembe, da bi se dal v marsičem izboljšati. Škodljivo pa bi bilo skrčiti ga v celoti, zmanjšati že itak premajhne zahteve, ki jih stavlja šola učencu, ker bi s tem njena raven še bolj padla. Mnogo jc takega, kar nima pomena niti za praktično življenje, niti za splošno izobrazbo, niti kot »duševna vaja« m kar bi se moglo brez škode izpustiti. Zato pa bi mogli m morali učni snovi še mnogo koristnega dodati, kajti preobremenjenost srednje šole je fraza, je bajka — le del staršev jo iz razumljivih razlogov rad verjame. Sedanja učna snov je tako revna, da se inteligenten učenec ob njej dolgočasi, ker mu ne daje niti toliko duševnega dela, kolikor je za njegov razvoj potrebno. šola mu žal tudi nc da mnogo pobude k samostojnemu delu in razmišljanju, to delo si mora poiskati sam. Oglejmo si šole drugod, kjer so uspehi boljši in vprašajmo, ali tam morda zahtevajo še manj kakor pri nas! Vzrok neuspehom je v veliki meri ta, da je v srednji šoli mnogo učencev, ki so zanjo nezmožni. Dober profesor mora tudi tu najti pravo pot in pravo rešitev. J. K. st. chem. Maribor preko nedelje Maribor, 4. decembra Krasna, solnčna nedelja. Ves Maribor je bil na promenadi in je nepričakovano vremensko konjunkturo izrabil za prijeten promenadni sprehod, ki je združil staro in mlado. Mariborske trgovine so bile danes na Miklavževo nedeljo odprte. V programu današnje nedelje Je bilo več prireditev, mik'avževanj raznih društev, predvsem sokolskih. Bili so tudi nekateri predvolilni shodi, v frančiškanski cerkvi pa je škof blagoslavljal novi zvon, ki je največji v Jugoslaviji. Kulturni Maribor pa se je zgrnil snoči v Narodno gledališče k slovesni premieri Verdijeve »Aide« Gledališče je bilo nabito polno hvaležnega in za lepo glasbo navdušenega občinstva, ki je izkazalo priznanje vnetemu prizadevanju gledališke uprave in vsega ansambla, da doseže »Aida« tudi na mariborskem odru čim lepši in čim prepriče-valnejši uspeh. Gledališka dvorana je bila nabito polna, občinstvo Je toplo in prisrčno dajalo duška svojemu navdušenju, posebno učinkovita je bila razkošna sce-nerija, kostumi so bili novi, predstava je bila zamišljena seriozno. dostojno. Za Maribor je bila sobotna premiera prava kulturna senzacija, saj nismo doslej še videli »Aide« na mariborskem odru in saj si ni mogel nihče predstavljati, da jo bo mogoče sploh kdaj na našem odru uprizoriti. Zlati jubilej mariborskih slikarjev Sinoči so proslavili člani tukajšnjega Združenja obrtnikov slikarskih in sorodnih strok pri Gambrinu 50-letnico živahnega in plodonosnega delovanja stanovske organizacije, ki je mnogo storila za koristi' in dobrobit svojega članstva. Tej svečanosti mariborskih slikarjev so prisostvovali tudi delegati Zveze slikarskih mojstrov za dravsko banovino. Slavnostni zbor je potekel v znamenju čvrste stanov- Med sejmarfi svetega Miklavža Ljubljana. 4. decembra Šotori sejmarjev so sivi kakor megla, ki jc zavila mesto v svoj hladni plašč. V nunski cerkvi je pravkar minila velika maša. Množice pobožnih meščanov naglo zapuščajo božji hram in se ustavljajo pri sej-marjih. V ušesih jim še odzvanja petje orgel m duhovnikova molitev, ko že prisluškujejo možu, ki pod svojim velikim sončnikom prepričevalno razlaga skupini poslušalcev: »Gospodje, prepričajte se sami — kao najbol jši razirmeser«... Njegove besede za trenutek utonejo v vrvenju sejmarjev, vzklikih prodajalcev in kupcev in enakomernem refrenu: Šibe, korobači! In spet ga slišite, ko razlaga v zmesi slovenščine, srbohrvaščine in nemščine: »Če enkrat namažete re-men in probate.. .« Na n jegovi zasilni mizi leži šop umazanih ženskih las, ki jih s ■pravkar nabrušenim nožem reže kakor ilustracijo k svoji razlagi. Zdaj pa zdaj poprosi tega ali onega izmed poslušalcev, da mu blagovoli pokazali svojo z dlakami obraslo roko in mu dovoli, da jo sme z nožem obriti. Gledalci so očitno zadovoljni 7. rezultatom, ker ta ali oni že počasi vleče iz žepa denarnico, mojster pa še glasneje ponavlja: »Prepričajte se sami, gospodje, kao najboljši razirmeser...« Tako torej, nekaj za odrasle. Sodobni otroci pa ljubijo glasne igrače. Viščalke vseh vrst, žabice, kanarčki, miške, petelinčki, — vse mora danes peti, žvižgati ali se kakorkoli drugače oglašati, če hoče vzbuditi otrokovo zanimanje. Zato je Miklavžev sejem poln žvrgolenja, piskanja, ž vižgan j a, cvil jen i a. Stara ženica s svojimi ostarelimi rokami navija majhne kanarčke, ki ubogljivo pojejo kakor prave ptičke. »Dobro je, gospon, ja sam se pomutnja-la«, se opravičuje kupcu, ki mu je predrago zaračunala takega pojočega kanarčka. Kongresni trg je ko miniaturna slika angleških parkov, kjer se okoli najrazličnejših govornikov, misijonarjev in pridigarjev zbirajo angleški meščani in vneto posluša-jo. Na umazani mizi gori primus. Lonci z vodo. steklenica bencina, umazane krpe, vse to tvori čisto posebno tihožitje. Meščani ubogljivo duhajo steklenico čistega bencina, ki jim jo prodajalec poriva tik pod nosove, da se sami prepričajo, da tu ni nobene »coprnije« vmes, in da to ni morda kakšen avtomobilski bencin ... »Čisti sve madeže razven tinte, izvolite, gospoda...« Počasi se pred prodajalcem veča kupček drobiža, ljudje pa vtikajo majhne zavitke čudodelne maže v žepe svojih nedeljskih plaščev in se nasmihajo, kakor bi hoteli reči: Dosti sicer ne verjamem v ves ta miš-maš, poizkusim pa vseeno lahko... »Počakajte, gospod, pa nišam ja brusač!« vpije mojster za razirmeserje« nad svojimi poslušalci, ki mu vneto ponujajo svoje stare žepne nože. Dve majhni punčki žalostno gledata dru ga na drugo. Ena je položena v škatlo b lepenke, oblečena je v svetlo krilce in im; rdeča lička. Druga pa stoji ob stojalu, ol lečena je v preprost zimski plašček in č veljčke, ki so bili nemara že lani novi. »Mama, tistole punčko1« Mama jo vleče naprej in nejevoljno i drnja: »Ne morem. Če bi ti jo Miklavž pr sel...« »Ovako f?ff'rro Jobiste <*> Ur. stonj kao reklamo... Nazaj ga zavijte, pero piše ka>o novo, padne vam na tla, kar se zgodi tudi z zlatimi peresi, piše kao novo. ..« Mamo in deklico so ljudje potisnili naprej, rdečelična punčka pa je ostala v škatli iz lepenke. Brezbrižno se prerivata mati in hčerka mimo zastopnika tovarne peres. »Tri peresa ne stanejo 15 dinarja, temveč samo deset dinarjev!« In ko razloži, da eno tako pero velja več kakor tri sto navadnih peres in da vam povrhu tega tovarna poklanja za Miklavža še lepo nalivno pero »penkala«, ki je »kompozicija« aluminija in zlata, se ljudje skoraj ne morejo več ubraniti izkušnjavi. Najprej eden, potem drugi in tretji odpirajo denarnice in jemljejo iz njih drobiž. Iz megle rosi droben dež in kmalu bodo ob pločnikih zagorele luči. Šotori sejmarjev bodo postali še bolj sivi. Takrat se bodo na premnogih oknih prikazali krožniki ah čevlji, majhni otroški čeveljčki, skrbno očiščeni, nekateri lakasti, drugi s preluknjanimi podplati. In vanje bo čez noč veliki svetnik Miklavž naložil darov, enemu več, drugemu manj, kakor je pač zmerom na tem svetu! ske povezanosti mariborskih slikarjev in pleskarjev. Osrednja točka snočnjega jubilejnega zbora pa je bila izročitev diplom na zadnji skupščini izvoljenim častnim članom Ivanu Lorberju, Francu železni-ju, Josipu Holzingerju, Juriju Juteršniku ter Andreju Pezdičku, ki so si stekli za razvoj mariborske organizacije slikarjev in pleskarjev obilo zaslug. 200 sudetskih Nemcev, ki žive v Mariboru, je danes dopoldne odpotovalo s posebnim vlakom v Gradec, da se udeleže dopolnilnih volitev za državni zbor. Maribor za Češke begunce Včeraj popoldne in danes dopoldne je šolska mladina marljivo pobirala prispevke za težko prizadete češke begunce. Nabiranje prostovoljnih darov Je organiziral tukajšnji sreski odbor Rdečega križa Mariborčani so rade volje in z odprto bratsko roko prispevali za trpeče brate ter s tem pokazali svoje toplo, slovansko srce. Nabiranje je v moralnem kakor tudi v gmotnem ozira popolnoma uspelo. S puško je u žugala rokomavha V stanovanju posestnice Cecilije šar-manove v Selnici ob Dravi sta se pojavila dva moška, ki sta kazala čudno obnašanje. šarmanova je bila sama doma in si je bila takoj v svesti, za kaj gre. Stekla je v sobo po lovsko puško svojega moža, ki je visela na steni. Stopila je pred sumljiva rokomavha ter zahtevala od obeh, naj se odstranita. Rokomavha sta začutila spričo tega energičnega nastopa posestnice šarmanove tolik rešpekt, da sta jo ucvrla v temno noč. šarmanova je zadevo prijavila orožnikom, ki so takoj ubrali pravilno sled ln zajeli 44-letnega brusača Filipa čepa s Pobrežja in 411et-nega cigana Andreja Bajsa iz Radvanja, ki sta pri zaslišanju zatrjevala, da sta hotela v notranjost stanovanja le radi tega, češ da stanuje tamkaj neki moški, ki jima dolguje že tri leta 300 dinarjev. Zadeva se bo končala pred sodniki in je vprašanje, če jima bodo sodniki verjeli. Drobni dogodki V stanovanje lesnega trgovca Maksa Kende v Selnici ob Dravi Je vlomil še neizsleden storilec, ki je s silo odprl blagajno ter izginil s splenom 2516 dinarjev. Dejanja je osumljen neki 40-letni moški, ki so ga videli ljudje, ko se je potikal okoli Kendove hiše. Z lugom se je nevarno opekel 35-letni delavec Ivan škerbot, iz LJmbuša, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so dognali težje opekline po hrbtu in rokah. Marija F. iz Melja je v obupu segla po lizolu, pa so jo rešili v zadnjem trenutku. Razburljiva rabuka je nastala snoči v neki gostilni v Frankopanovi ulici. Tonček, Franček in Mihec so se ob dobri kapljici še za silo razumeli. Te vesele harmonije pa je bilo konec, ko je bilo treba od-rajtati ceho. Padle so psovke, sledil je spopad, ki se je končal s tem, da so kozarci frčali po zraku. Rabuka se je nadaljevala na cesti, kjer so Jo potem trije vinski bratci ob bližajočih se korakih varnostnega organa odkurili v gluho noč. Okoli 13. ure je nastal na Grajskem trgu karambol med motociklistom in ko.esar-jem. V trenutku se je zgrnila množica radovednežev, ki si je ogledovala poško- dovanega in umazanega kolesarja. Stražnik je uspešno interveniral, da sta se prizadeta pobotala. Obup mlade služkinje V Kamniški ulici 18. si je danes ob 11. dopoldne v samomorilnem namenu pognali kroglo v levo stran prsi 17-letna služkinja Jožefa Zupane. Poklicani reševalci so jo odpremili v splošno bolnišnico. Pravijo, da njeno stanje k sreči ni nevarno. Kaj je mladenko napotilo, da je segla po orožju, še ni znano. Nesieča pri padcu V gostilni »Balkan r je hotela 29-let.na natakarica Marija Cudrova Izmenjati žarnico v gostilniški sobi. Pristavila je stol. stopila nanj, pri tem pa ji Je izpodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levico. Reševalni voz jo je odpremil v bolnišnico. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnc Čez drn in strn IZVOR Rodil se je 1. junija 1SS5 v Kaplji vasi pri Komendi. Izšel je iz Orla. (»Slovenec«, 25 XI.j GREŠNIKI IN NORCI Po mnenju Grebenčevem srbski srednjeveški vlastelini in vladarji niso bili grešniki in norci, ki bi gradili tolike samostane zato, da bi olajšati svojo vest in delali dobra dela (»Slovenec«, 20. XI.) TRI POLOVICE Navidezno skromno deževje v tretji polovici novembra, je povzročilo po naših krajih velike nalive. (»Slovenec«, 23. XI.) POLITIČNI STIL Navidez so rušili drug drugega, v resnici pa so rušili vsi le našo pravo slovensko katoliško skupnost in n jegovega voditelja... Prelomite takoj s starimi pokreti! (»Slovenski delavec«, 26. XI.) VENDAR Dom društev, ki se bore za treznost in proti alkoholu, so odprli v nedeljo v Bel-gradu... Dom je skromen, vendar pa so abstinenti v dolgih letih vendarle zbrali denar zanj. (»Slovenski dom«, 29. XI.) K SREČI Zvečer je zaprl lokal in odšel domov. Presenečen je bil, ker je našel vežna vrata odklenjena. Komaj je stopil noter, je že skočil nekdo proti njemu in zamahnil z nožem. K sreči ga je neznanec zadel v roko, nato pa pobegnil. (»Slovenski dom«, 30. XI.) — kra — :i;i|ill!l|||||||i::ii|!ll!l|!5!!!'™i'!nili:ill!l!l!linilinil»P'W Lastni izdelM slaščičarne Bonboni, bosiboalere, čajno pecivo, marcipan, neugat in druge Epecaalitete Prodajamo izključno lastne izdelke lll!li!illiiliiillii>lii!iili!l!!ii!iiii!iiiijlilliiii:iil [iili!ililiiiililii!lliiliiliklii ©fejave gledališče Nov grob. Na Sv. Petra nasipu 49 v Ljubljani je umrla zasebnica gdč Franja Drolova. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Miklavževanje Sokola Vič bo danes ob 17.30 za mladino, drevi ob 20. pa za odrasle. Po večernem nastopu Miklavža zabava in p!es. Darila se sprejemajo od 15. dalje v pisarni Sokolskega doma. Vabimo! Ljubljanski Sokol v Narodnem domu vabi na Miklavžev nastop za mladino, ki bo drevi ob pol 17. uri. Darila se sprejemajo do 15. ure v društveni pisarni. Da ne bo neljubih zamenjav, naj bodo imena in naslovi na zavitkih točno in čitljivo označeni. Sadjarska podružnica šiška. Katere sadne sorte bi bile priporočljive za naše vrtove nam bo pojasnjeval na podlagi izkušenj g. Ivan Breceljnik v torek C. t. m. ob pol 20. v ljudski šoli na Gasilski cesu. 0I0I0S080I50SC50I0BC Zmagovalec »Kako gre tvojemu bratcu, Mihec?« »V postelji leži. Bolan je.« »Kaj pa mu je?« »Igrali smo se, kdo se bo sklonil naj-dalje iz okna, pa je on zmagal.« Židovska »Kako je bilo v letovišču, gospod Abraham? Kje ste pa stanovali?« »Pri nekem kmetu.« »In kako je bilo s hrano?« »S hrano je bila pa čudna: Najprej je poginil prašič in smo pet dni jedli svinjino. Potem je poginila krava in teden dni smo žulili govedino. Ko pa je naposled zbolela še kmetica, me je obšla groza in sem jo meni nič, tebi nič odkuiil.« OSOIOIOIOCOISOIOBOSC DRAMA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Labodka. Red B. Četrtek, 8. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Dobružda 1916. Izven. * Miklavžev nastop v Drami. Danes ob 16. uri bo nastopil sv. Miklavž s svojim izredno sijajnim in mnogoštevilnim spremstvom v dramskem gledališču. Nagovoril bo vse prisotne ter bo delil z odra darila onim, za katere je prejel tozadevno naročilo. Nikomur se ni treba bati, če ga bo poklical k sebi. Darila sprejema vratar drame danes dopoldne. Ce želi kdo, da bi Miklavž kakega obdarovanca še posebej nagovoril, naj se blagovoli zglasiti pri g. Gregorinu danes med 11. in 12. uro v dramskem gledališču. Veljajo cene od 14 din navzdol. OPERA Sreda, 7.: Gejša. Red Sreda.a Četrtek, 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. Don Kihot. Red Četrtek. Petek, 9. ob 15.: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. ★ Prihodnja dijaška predstava v operi bo v petek, dne 9. t. m. Peli bodo Smetanovo opero »poljub« po cenah od 16 din navzdol. O. Jelen Metka se noče množiti Ura je devet zvečer. Jazz igra in po gladkem parketu plesne dvorane se suče nekoliko parov. Pri majhni mizi stoji prikupen, dobro oblečen gospod in pije whisky s sodavico. Metka se je pošteno napila, da ne bi izgubila poguma, potem pa je vstala, se mirno približala prikupnemu gospodu ter mu prisolila zaušnico. Godba je utihnila. Plešoči pari so se radovedno zbirali okrog deklice in gospoda. Gospod se je oziral, kakor da ga je pravkar nekdo zbudil iz najtrdnejšega spanja . . Metka ga je zvedavo ogledovala: kaj bo neki zdaj storil! Najprej ji je z vso prisebnostjo in s smehljajem poljubil roko. Potem ji je galantno oblekel plašč, si vrgel kožuh čez roko ter zapustil dvorano. Spodaj v veži je začela deklica milo jokati. »Ne jokajte se vendar,« je prosil. »Moram ga vzeti.« je ihtela. »Morala ga bom vzeti. Uhuhu«. In spet so se ji ulile debele solze po licih. Prikupni gospod ni vedel, kaj bi. N; vedel kaj in kako in zakaj . . Peljal je torej lepo deklico v bližnjo kavarno. Rad bi bil vedel ... ah, ne smel bi bil biti tako radoveden . . . »Povejte mi torej,« je začel ljubeznivo, »zakaj neprestano jokate ... In akaj ste mi prisolili tako zaušni- 0 . . .« »Ali vas je bolelo? . « se je posku-la nasmejati. Otirala si je solze. Starši me silijo . . .« je začela poča- 1 pripovedovati in ga je sanjavo gle-ila z vel ;kim črnimi očmi, »da se uročim z bogatim starim lesnim tr- /cem Jaz pa ga nimam rada . . 1;m si da me ne bo več maral v i Jutra« Stanko Viram bo slišal o takem škandalu . . . Saj si vendar,« je ihtela, »ne morem vzeti moža, ki ga nimam niti malce rada.« »Ah, tako,« se je nasmehnil, »torej tako sem prišel jaz ubogi, nedolžni mož do tiste zaušnice!« Zaljubljeno je gledal lepo mlado deklico. »Ampak jaz nisem hud na vas. tako dražestni mladi dami vse odpuščam . . .« »Kaj menite . . .«, je zažepetala, »ali bo tudi še zdaj vztrajal na poroki z menoj? Morda mu to zadostuje, da . . .« Mladi mož ni odgovoril, samo gledal jo je neprestano. Neizmerno mu je ugajala. »Morda se mi boste v duhu posme-hovali,« je dejal čez nekaj časa. »Jaz pa verujem v usodo . . . Morda to niti ni bilo naključje, da ste ravno meni dali tisto zaušnico.« »Da to ni bilo naključje?« je tiho zašepetala. »Da, morda je usoda sklenila, da postanete moja žena!« »Ne razumem vas,« je komaj slišno vzdihnila. »Dala sem vam zaušnico, vi pa me hočete vzeti za ženo?« »Seveda,« se je zasmejal. »In sicer čim prej! Upam. da mi boste dali prednost pred starim lesnim trgovcem!« In tako se je tudi zgodilo. Kmalu sta bila srečna zakonca. On je bil srečen. ker jo je ljubil, ona je bila srečna prvič, ker ga je tudi ljub:la. in drugič, ker se ji ni bilo treba poročiti s starim lesnim trgovcem. Tisti trgovec je kajpak živel samo v njeni domišljiji. Tega Pa ni njen mož nikoli izvedel. Tudi ni izvedel, da je ta trik že enkrat uporabila brez uspeha . . . tieseda ■ Oln Javen Oln; za SUrc ali daja oje naslova 5 D'.n Na) manjši znesek 17 O m Gotovo še ni vsem znano Rje se najboljše ln najcenejše zabavamo. Zato pridite še danes m prepričajte se da le v gostilni pri »PANJU« v Vegovi 10. se najbolje počutite, točijo se razna dolenj ska in štajerska vina, vsakovrstna topla in mrz la jedila, vsak dan in vsak večer igranje kla virja, petje ln še mnogo drugih domačih zabav. zato zahajajte vedno ln ob vsaki priliki samo v Vegovo ulico k Panju Tudi sv Miklavž bo bogato obdaroval vse dobro došle goste dne 5- ob 11 zvečer Darl la se hvaležno spreje tnajo. Se priporoča TONE HUC 2S210-13 •■>*sf*ci8 i Oln 3aveg >ln sa šllro ali dajanjf laslova 5 Oln Najmanj sneseK 17 Oln Poceni odproda: 2000 parov snežk štev 35—36 din 39 štev 37 —38 din 49 štev 39—40 din 55 /■-a »Tretorn« -snežke a. do 30°/. popust Trgovci popust Veletrgovina c čevljj ALEKSANDER OBLA! « Petra c. 18 tei 24 35 362-6 Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Skrbi? Obrnite se na grafologa K» J?' w : .-rv-f —v*: Karmaha, ki se odlikuje posebno /! analizo clovet-kepa značaja, dela na strogo iuanstveni bazi graiolo gije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ijani. hotel Soča, Sv. Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. in od 15. do 19 popoldne Odgo varja tudi na došlo ko re.spondenco. V Ljubljani o.-:ta.ne do 20 dc-cembra. i Po daljšem trpljenju nam je dne 4 decembra 1938 umrla naša draga, dobra teta in svakinja gospodična FRANJA DR0L ZASEBNICA Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 6. decembra 19' ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip štev. 49, n pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, MARIBOR GRADEC, dne 4. XII. 1938. Žalujoči ostali: DR. STANKO BREGAR, VILI in MA RLJA BURMDORFER ter ostalo sorodstvo. *r Karuo d. d. kot t Inka marja Fran Jeran. — Za inseratm Ufc; \eštecilne poklone za Vaš izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASA-\TA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost. ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni oroti slabemu vremenu, vodi in ooljubom. Za diskreten ton: Superb. za živahnejše učinkovanje. Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil. K 61A f AN A dojz Novak. — Vsi v Ljubljani.