Odločeni? v nedeljo, 15. oktobra, ob 7. uri bo v Sloveniji odprlo vrata blizu 3.500 volišč In jih ob 19. uri zaprlo. Pote/ca/e bodo državnozborske volitve. Za tiste, ki se nedeijsidh volitev ne bodo mogli udeležiti so 10. oktobra odprli predčasna volišča, na njifi pa je možno voliti še danes (četrtek), ko je po rokovniku tudi zadnji dan, ko je treba okrajnim volilnim komisijam sporočiti, če želite zaradi bolezni glasovati na domu. V tem primeru vas bo v nedeljo doma obiskal mobilni volilni odbor. V petek opolnoči nastopi volilni molk in v miru boste lahko razmislili, kam bo sel vaš glas ... Več na notranjih straneh. ■ mkp Spretni, hitri, zanimivi Sobotna velika gasilska taktična reševalna vaja, imenovana "Oktober 2000", je bila kljub mrazu in dežju zanimiva številnim, ki so si jo ogledali. Bila je zagotovo ena najobsežnejših dosele], svoj čar pa ji je dal tudi vojaški helikopter, ki je aktivno sodeloval v njej. Več na strani 13. ■ bš, foto: vos "Nic nas ne izuči!" ŠMARTNO OB PAKI, 10. oktobra - 13. sejo sveta občine Šmartno ob Paki, bila je v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, si bodo svetniki zapomnili po razpravah o informaciji o proračunskih gibanjih v letošnjih osmih mesecih, oicvirnem programu letošnjega občinskega praznika ter o predlogu dobitnikov letošnjih občinskih priznan ter nagrad. Več na str. 12. Bodo smetem zaprli pot? Občhta Velenje bo, očitno, spet morala biti drugačna in samosvoja. Kot da ni del države v obliki kokoši. Sicer se ji obeta, da od 30. oktobra dalje ne bo več imela dostopa do mestnega odlagališča odpadkov, ker bodo povsem dotrajano Kidričevo cesto od krožišča do starega kina zaprli vsega siti krajani Stare vasi. Dvajset let jim že namreč obljubljajo, da bodo gotovo najslabšo, edino še tlakovano cesto v občini, obnovili. Pogodba, ki so jo z MO Velenje podpisali krajani Stare vasi, Skal in Kono-vega že leta 1988, jim obljublja, da bo cesta do konca tega meseca obnovljena, kar je le eden pogojev, da so dovolili podaljšati obratovalno dovoljenje odlagališča do leta 2004. Da ni, ste zagotovo opazili tudi vi, da do takrat ne bo, je tudi jasno. Čeprav so zadnji dnevi povsem politično obarvani, tudi pri obnovi Kidričeve mimo politike ne moremo. Velenjski poslanec v državnem zboru Bojan Kontič se je, (hkrati so to storili predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti), že v začetku poletja obrnil na ministra Bergauerja. Želeli so odgovor, kdaj bo država cesto, ki je (šele) pred dvema letoma postala držama, ob sofinanciranju občine obnovila. Tako mis1 i m Odgovora ni bilo. Potem je septembra isto vprašanje postavil v državnem zboru. Tokrat je odgovor dobil v treh dneh, a kaj, ko bi lahko država denar za obnovo dala šele oktobra 2001. Ob tem je Kontič prepričan, da to realno pomeni še kakšno leto kasneje. Načrti za temeljito rekonstrukcijo 500 metrov dolgega odseka pa tudi še niso pripravljeni, ker naj bi jih po novem naredili v Ljubljani. Nabiranje volilnih glasov gor ali dol, na MO Velenje so se odločili, da cesto vsaj začasno popravijo sami. Okoli 7 milijonov SFT bodo namenili iz občinske blagajne za pre-plastitev cestišča in pločnikov, s čimer naj bi zmanjšali neznosen hrup vedno gostejšega prometa po cesti pod parkom. Tudi zato bodo rabili državno soglasje, ki ga bodo, pravijo, dobili. Vprašanje pa je, kaj bodo konec meseca storili krajani. Ker niso želeli razpihovati predvolilne žerjavice, bodo o tem v Stari vasi spregovorili na razširjenem sestanku v torek zvečer. A kaj lahko se zgodi, da 120 tovornjakov smeti že 1. novembra ne bo več moglo več do odlagališča odpadkov, saj imajo krajani obljub bojda že "poln kufer". ■ Bojana Špegel Nova energija. V r ^ T T^združena LISTA voli modro, socialnih demokratov Kandidata: DUlail Kontič Na volilnem lističu pod zapore^o m mag.Dragica PoVh Čas je za Slovenijo •M' Anton HOJNIK SDS kandidata pod številko Peter RADOJA SDS Socialdemokratska stranka Slovenije / www.scb.«i Prihodnost je SDS Nm Kanovem ima grozdje ceno! v soboto zvečer so po skoraj treh desetletjih na Konovem obudili star ljudski običaj obiranja vinske trte. Imeli so prav vse; birta, "ta staro", viničarje, viničarke, sodnika, policista in arest... Kako je bilo, preberite na strani 24. bš O eni ali dveh šolali v Šoštanju tudi starši Stran 12 Ol) ČETRTKA DO ČETRTKA imisgaS 12. oktobra 2000 n 0N0VI1CEC Poslej le kartice zdravstvenega zavarovanja SLOVENUA - 1. okiobra je bilo koncc prehodnega obdobja vcljavm"«U dveh cnakwrcdnih dokumcnlw vzdrav-scvcnom zavarovanju - zdravstvene izkaznicc in kartico zdravstvenega zavarovanja Od tega dne dalje so se zava-rtwane osebe pri Izvajalelli zdravslvenili storitev dolične i/kazati le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Takih oseb je v Sloveniji milijon 940 lisoO. Zdravsivena izkaznica lahko sliii^i poslej le.ic kot koristna zabeležka /a podatke, ki so pomembni oziroma kcîrisi-ni za izbiro nadaljnjih postopkov pri zdravljenju bolnika - na primer podatki o alergijah» nekaterih kroničnih boleznih in stanjih. medielnsko-iehniOnih pripomoi^kih in podobno. Zavod pa je že predvidel Slriiev nabora ludi leh podatkov na kartici. mtp Odlični mladi raziskovalci LK'BLIAN.A - Na nedavnem 34. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije sose ludi tokrat odlično odrezali mladi raziskovalci Šaleške doline, saj so kar štiri naloge prejele pivo nagrado, Na področju lïialoiiije je bila prvonagrajena naloga Življenjski pogoji v kratkem podzemlju Tisnika, avtoric Natalije Hudournik in Aleksandre /ajc ter njunih mentorjev Jelke Flis in .laneza Svetina; na pfidročju ekonomije: Vpliv ijvedl-)e davka na dodant) vrednost na pi*>l(wanje velikih izvoznikov, avtorja Jerneja Kržiča, kot mentorja pa sla .sodelovala mag, Andrej Kr?iè in Tomaž Kaiser: na po-dn»cju psiholiigge: Poslušam govorico telesa, avtoric Ari-jane NeziC in'latjane Domjizei, mentorja Tea Selií in Ivan Blazinšek: na podn>ćju turizma pa so prvo nagrado dodelili nalogi Razvoj turizma na Koraném, avtorja Jureta Kreinžarja, mentorja sta bila dr. Ivan VorŠnik ter mag. Simon Muha. mtp Velenje letos drugo LÍUliUÍANA - Lani asvojeno zlato v evropskem in slovenskem merilu je f.&l že izgubilo sijaj. Velenje letos ni ubranilo naslova najlepi^e urejenega sloveaskega mesta, /magala je Nova Gorica. Je pa Se vedno med najlepSimi, osvojilo je drugo mesto. ■ mz Stekla obnova Kardeljevega trga VELENJE - Kol smo napovedali v prejšnji številki Našega časa, se je kljub mrzlemu In deževnemu vremenu težko pričakovana sanacija Kardeljevega trga začela. V preteklih dneh so izvajalci že obnovili nekaj vodnih odtokov. Za 10 milijonov tolarjev, kolikor bo letos za obnovo lahko namenil velenjski občinski proraCun, pa jih bodo še toliko, da bo ritzlika opazna. ■ bs. foto: vos Območna razvojna agencija Izvolili predsednika programskega sveta V ponedeljeksose na prvi seji igrali člani progmm-skega sveta SavinjskiHŠale^ke ol>nu»čne razvcijne agen* eye. Najprej so /a premt)čne obrtne /hornice Velenje. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli programske asmerifve. Med prednastnc kratkori^čne naloge so uvrstili organizacijo srečanja gospodarstva savinjsko-Sale^kega pixlročja, ki bo v Velenju od 23. do 25. novembra, med pomembnej.^e naloge pa tudi izdelavo razvojnega načrta v/a .savinjsko - Šaleško območje. Dogt)vorili sose tudi, da bodo dtwedanje delo in prihodnje nacrte agencije predstavili nn vseh občinskih svetih. Prav zaradi večjega vključevanja občin v razvojna razmišljanja so oblikovali in sprejeli predlog, da bodo programski svet razSirili tako, da bodo v njem predstrane franc Sever. V nadaljevanju je jiirlj Blatnik, ekonomist iz Zabukoviee, ki bo v nedeljo nagovarjal 1201) volilcev KS Vinska Cîora poudaril, da se zavzema za referendum med krajanu ki naj se izrečejo, v kateri občini splohželijo živeti. '^Zadnjičas je, da se/godba, ki jedolj>a2e šest let, konča, da bodo lahko ljudje urejali stvari na enem mestu. Sedaj jih še vedno pol v Velenju in pol v Žalcu," je dodal. SoŠtanjčan Peter Radojajepopoklieuelektirkar.kol pravci, pa se poleg gospo da r.^stva dobro spozna tudi na kulturt"). kmctij.stvo, import... *^Kot Soi^tanjčana me najb(»lj tare propadiir\je i«oi^tard.ske arliitekture, ^avpodarstva in mesta na sploh. Zav/emam se m zakonsko pomoč vlade z subvencijami za ol)novo sbirlh mestnih jeder, kar velja tudi malo pospudarst>'4». Kzi deli »val, zato jo najbolje poznam. Zavzemam se /a uspešno energetsko gospodarstvo, ki mora v drŽavi najti pravo mesto. Premogovnik in TItS morata skupaj, s piinietnfni zdniževar\|em, postati tenieU razvoja v Dolini, Zii svc>j ol>< stoj pa bi moraht $krí>eti sama. V večni krizi sta z^to, ker sta odvisna od države, prepričan pa sem, da se da energetika reševati drugače." Zavzemal se bo za obstoj srednješolskega programa računalniški tehhnik in uvedbo čimveč novih višje in visokošolskih programov v Velenju. Ob tem tudi za neprofitni dostop mladim do telekomunikacijske inihistruklure,ki je v Slovenijiže zgrajena in premalo uporabljana. ■ Bojana Špegel Nié već ne bo, kot je bilo; ali pač! K« iiasp/ypričtijejo, da mora/no v ntdeljo modro cxltočati. Ve^iita jih s tam misli, da pamei/io, pod lo »pamtinoa pa mislijo, da je fre-ha glasdafi njim. Pred vaUivami so mnenja detjma: eni ponaylja-jo znani izrek, da nié vt^ ne bo, kot je hih, dru^i. da se pač ne ho nič kaj korenito spremenilo. Se posebno, fe velja, da so .v/ iirattke priigra me prepisovale drti^ íkí dnige in so .\edanji predvolîhû he-sedni hoji holj navidezfii. da pač ne hi zfiledala, da so vsi istih mis-li. Jasno je. da Ito za vladanje potrebna koalicija, ta pa tahko kljub zaf^avljanju >»nařehiosti« znova pomeni vladajoči segedinar. l)a bi le bil fiziten! V teh dneh nas hnididiidza pos/ance irunut prepričujejo v.wcy prav. Tudi na niéem ubmot jtL Čeprav naj bi šlo za različnosti, so si domala vsi enotni vsaj v tem, da je trelm Velenju doit mesto, ki mu pripada, da je iniba od dréírve iarSti i'eć na najrazličnejših jH>-dručjih, ohnrnhi energeiiko, odpirati nova delovna mesta. Toda ivzne stranke .so prepričane, da hi vse lo dosegli, če bi bili v Ljidj' Ijtini predstavniki prav njihove sintnke. Le tedaj hi (Lspeli. So stKuri, v čemer so si kandidati (oziroma njihove stranke ) nizlični. litdi v odnosti do driin nejHmoči Gorenja: eni menijo, da jc.sramota, da država ob i)o faru (îorcnju ni priskoCila na moč lakoj, predstavnik neke druge sirtmke zagoiavíja. da se je vlada w-koj odzivla in ponudila jwmoč. Vendar kot da je pogorelec noče. Na še deželice pa ziiaj ne pietresajo le obljube, tudi stcrvke. Zdrm-sc^'eni delavci su z opozoňlno stavko menda nekaj dosegi {delavci celjske holnišnicc po zagotovo ne v svoji stavkovni zahte^'i, da moni vlada pf>trdiii njihowg^i dosedáryega dinkto/ja ), resno so zorih energetiki. VrazliCnih krajih seveda različno, v večini tako. da ljudje sutvke sfphh niso občutili, Oroienj s stavkami je še več, nekateri še čiihijo. naj se stvari na poli ličnem vrhu uredijo, ."^aj zdaj niti nimajo pravega sogwomikn, liidi rai^ovori o plačah med sindikati. delodajalci in gospodarsko zbf>rnico so začasno zastali, č-('prav se sindikati s tem .^^ploh ne strinjajo in ludi oni grozijo z zaostrovanjem zahtev, to pa naj bi vključe\'a/o tii^i stavko, /n ko eni grozijo s stavhimiy dmgi vedno ieltja vsaj shrmrut delovmt mesta. »Bolje nekaj koi niči' je še vedno geslo, ki nekatere zadovoljuje. Nekateri so pitpriCuni, da lahko na manj n/zvitih območjih do marsikaterega delovnegit mesta pridejo tudi z »evropskim*' denar-jem. Le prave projekte je treba poniul/ii. I Jo njih ptt je lažje priti ob pomoči raznih niziojnih agencij in podobnih ^zdnàenjv, O tem so gotovih tudi na zadnjem ."irečanju županov stninjske statistične regije v Sentju/jiL iieffonalizacija pri nas obi m čudna pota. Unid-no je.^e nismo začrtali, mgijpa jeveliko. Tudi na našem območju, saj se na svoje načine povezujejo ol)čine Hfd Hinki^ do Solle.". In v savinj.skf statističtv regiji je še najmanj/)€i regij. Regije in razi.'ojne a^ncije naj hi bilo neke KTSte zdrip-ilo. Zdravilna, 10 pa ře dobro vemo. so tudi naša zdravilišča. Letos sv se tudi ta dobro pozdnn-ila z dobrim obiskom. Morda tudi naraščajoče zanimanje za naša zdravilišča vzpodbuja nm'e »^astni-ke^ zdravilišča Rimske Toplice, da .se resno loteva projekta. Sredi prihodnjega meseca naj hi bil pripravljen program oživitve tega zdravilišča. Pri urejanju pa naj ne bi socbelovala Ic druB)a. kije uspeh na natečaju, med investitorji naj bi bilo šest domačih in dve tujijjrmi. Upajmo, da vsaj ob tem ne bi veljal tisti pregovor: več ko je babic, holj kilav je otrok. ■ k HS aZÂK i'J& čzdajs: časopisra-zalo&ii&la In flTV dmáa. ů.oa Veien^ itha}a Ol) ^Trikih, Cena posamrai^gs |b 1N$fT, luroCnin» $75 SfT, trlmeučna rtjroCriiru I.QH) Sî. pdetna iun>ertna S(T. [«ma naročnina 7.200 SfT, Uredništvo: SorSs ZakaâeK (dirBHor trt glavni uredntk). Stane Vovk (MgovDm urectnik), Milena K^sD^Planlnc (EiomMnica urednika). janezPtesnjk Tal»anaPKlgiv^h Bojana Špegel (novlns)!), M113 Z^cíšeX {uradnica radija). Janja Ko^^š^egal {tahn*^ urednik] DamirSrnId (o&likovalac). Pn^aganda: Nina Jug {voti^ prci^agarKle). Sa^Konetnik, Jure SeHCmk (propa^ndfsta). Sdde2 uredni&tva In uprave: ^20 Velenje, Kidričeva 2t. p. p. 89,teter«T (063) 89817 50, tel^ax (053) 697 46 43. 2iro raei^ ^ APP Velenje. številKa S^eoO-dOd-^SdSa. E-mail: nas.cas^sict net GbKkovanj« In grar priprava: £as d.C O Vsk In Kipiema: Delo. a ď..TiskaisRosredáC8. Ltubl|ana. DurUjSJ^aS Nenarofienih fotcgrallj ki rokopisov ne vra^mol Pd zatonu o ODVjs '^tíS Ca$~ treú proizvede inlormativne^ 2naC2|a 22 Katera se ciaCuje davek po 8% zniSani sicpn^i 12. oktobra 2000 VOLITVE 2000 Seznam list kandidatov v 5. volilni enoti Koga bomo volili? 4. volilni okraj Žalec (vključuje volivce Vinske Gore): Nikolaj Martin Rožič (LDS), Martin Vošnjak (SNS), Peter -Črtomir Goijanc (neodvisni), Franc Zagožen (SLS+SKD^ Franc Planinšič (neodvisni), Aiiton Delak (DeSUS), Danijel Novak (SMS), Stane Gro-belšek (Združeni zeleni). Srečko Čater (ZLSD), VOma Tekavc (NSi), Jurij Blatnik (SDS), Helena Prah (NPS), Uroš Kolar (DS) in Roman Košič (NOVA). 6. volilni okraj Mozirje: Ivan Purnat (LDS), Marijan Lesjak (SNS), Peter -Črtomir Goijanc (neodvisni), Jakob Presečnik (SLS-^SKD), Franc Planinšič (neodvisni), Peter Marjan Habjan (DeSUS), Jurij Kolene (SMS), Danilo Arčan (-Združeni Zeleni), Boštjan Rakun (ZLSD), Ivan Glušič (NSi), Mirko Zamernik (SDS), Marko Jezovšek (NPS), Verica Sedmak (DS) in Tina Ravnikar (NOVA). 7. volilni okraj Velenje: Jožef Kavtičnik (LDS), Iztok Čurči (SNS), Peter - Črtomir Goijanc (neodvisni), Herman Arlič (SLS + SKD), Franc Planinšič (neodvisni), Roza Ana Hribar (DeSUS), Robert Bah (SMS), Igor Centrih (Združeni zeleni), Bojan Kontič (ZLSD), Marjan Salo-bir (NSi), Anton Hojnik (SDS), Aleksandra Recko (NPS), Boris Rak (DS) in Mojca Lorenci (NOVA). 8. volilni okraj Velenje: Milan Kopušar (LDS), Iztok Čurči (SNS), Peter - Črtomir Gorjanc (neodvisni), Marjan Jakob (SLS+SKD), Franc Planinšič (neodvisni), Erika Veršec (DeSUS), Andrej Kos (SMS), Peter Rez-man (Združeni zeleni). Dragica Povh (ZLSD), Drago Koren (NSi), Peter Radoja (SDS), Aleksandra Recko (NPS), Hinko Stakne (neodvisni), Franc Tomaž (DS) in Nevenka Kamenik (NOVA). 15. oktober in državnozbotske volitve so pred vrati Predčasno glasovanje samo še danes V nedeljOf 15. oktobra, se bodo širom po Sloveniji odprla volišča za volitve novega Državnega zbora Republike Slovenije. Svojevrstna vročica tako med organizatorji volilnih kampanj kot med volivci je v teh dneh na vrhuncu. Trajati pa sme samo še do petka, 13. oktobra, do polnoči. Potem nastopi volilni molk, ko je vsako nagovarjanje volivcev prepovedano. Državni zbor volimo za štiri leta, če se seveda vmes ne zgodi kaj takšnega, da bi bile potrebne predčasne volitve. Z izvolitvijo državnega zbora bomo volivci predali škaije in platano za krojenje naše usode v roke poslancem, ki jih bomo izvolili. Predčasno glasovanje samo še danes Tudi tokrat je poskrbljeno za tiste volivce, ki bodo na dan volitev, 15. oktobra, odstotni. Svojo pravico voliti, so lahko že izkoristili na predčasnih volitvah, ki so bile v torek in sredo, danes (četrtek, 12. oktobra) pa je še zadnji dan, ko lahko izkoristijo to možnost. Volišče za predčasno glasovanje za 1. in 8. volilni okraj 5. volilne enote, ki obsega območje vseh treh občin Šaleške doline, je v stavbi Mestne občine Velenje. Odprto je od 9. so 17. ure. 12. oktober je tudi zadnji dan, do katerega morajo volivci, ki zaradi bolezni ne bodo mogli na volišče, vložiti zahtevo, da želi- jo glasovati na domu. V tem primeru jih bo v nedeljo na domu obiskal mobilni volilni odbor. 4-odstotni prag za vstop v državni zbor Letošnje državnozborske volitve bodo potekale po nekoliko spremenjenem proporcionalnem volilnem sistemu. Z ustavnimi spremembami so ga uzakonili poslanci sedanjega sestava. Za razliko izpred štirih let, tokrat ne bo več nacionalnih list, s katerimi so si v strankah, ki so se uvrstile v državni zbor, za najbolj "zaslužne" v naprej rezervirali mesto. Prag za vstop v državni zbor je 4-odstoten. To pomeni, da stranke in liste, ki tega praga ne bodo dosegle, ne bodo prišle v državni zbor. Volimo 90 poslancev Za državnozborske volitve je Slovenije razdeljena na osem volilnih enot. V vsaki bomo volili enajst poslancev oziroma v vsakem volilnem okraju, teh je enajst v vsaki volilni enoti, po enega. Za volitve enega poslanca madžarske in enega poslanca italijanske narodnostne skupnosti so na območjih, kje ti dve skupnosti živita, oblikovani posebni volilni enoti. Skupaj bomo tudi tokrat izvolili 90 poslancev. ■ Milena Krstić - Planine Dva ločena sistema za spremljanje volitev Zaradi povečane zanesljivosti in transparentnosti spremljanja parlamentarnih volitev, predvsem pa zaradi hitrejšega spremljanja neuradnih rezultatov o volilni udeležbi in neuradnih rezultatov o izidu glasovanja po zaprtju volišč ob 19. uri, je vlada sklenila, naj Center vlade za informatiko vzpostavi dva ločena sistema spremljanja volitev. Center vlade za informatiko bo tako poskrbel za dvojen vnos podatkov: po 88 volilnih okrajih in v Centru vlade za informatiko, kjer so zagotovili določeno število vnosnih mest -podatke bodo vnašali iz istih dokumentov kot v volilnih okrajih. Za izvedbo volitev je sicer pristojna Republiška volilna ko- misija, ki s komisijami volilnih enot skrbi za vsebinski nadzor nad pravilnostjo vnosa podatkov. Center vlade za informatiko pri tem nima nobene pristojnosti in tega tudi ne počne zagotavljajo in pravijo, da je njihova pristojnost tehnološki nadzor nad delovanjem sistemov. Zaradi dvojnega vnosa in štetja podatkov bodo stroški izvedbe volitev nekoliko višji, vendar bo oprema uporabljena na upravnih enotah, kjer računalnike in tiskalnike še kako potrebujejo, pravijo vladni predstavniki, ki očitno ne zaupajo niti republiški volilni komisiji. ® Z VARČEVANJEM V VARNEJŠO Jr^liMilkUtVI VAŠE ŽELJE NAJ POSTANEJO RESNIČNOST Ključ do njihovih uresničitev je v: •modrem varčevanju •rentnem varčevanju •srebrnem varčevanju. Po dopolnjenih treh letih varčevanja imate možnost najeti ugodnejše posojilo za nepremičnine. Vabimo Vas v naše poslovalnice. IQ ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 6. volilni okraj Brez pretirane vročice in presenečeni V predvolilnem obdobju v 6. volilnem okraju, ki zajema šest zgornjesavinjskih in zadrečkih občin, posebne vročice ni bilo čutiti, prav tako ni bilo presenečenj pri izbiri kandidatov. Še najbolj "vroče" je bilo pri izbiri kandidata združene SLS+SKD, saj so kolebali med predsednikom stranke dr. Francem Zagožnom in dosedanjim poslancem Jakobom Pre-sečnikom. Ko so malo potipali utrip volivcev, so se odločili za Jakoba Presečnika, Franc Zagožen pa kandidira v enem od žalskih okrajev. Kandidat Janševih socialdemokratov je po pričakovanju ž-upan občine Luče in dosedanji poslanec Mirko Zamernik, kandidat Drnovškove liberalne demokracije je nazarski župan Ivan Purnat, Bajukovo Novo Slovenijo bo predstavljal Ivan Glušič starejši iz Mozirja, združena lista je v ogenj poslala mladega Boštjana Rakuna z Rečice ob Savinji, za DeSUS pa bo skušal čim več volivcev prepričati Peter Habjan iz Mozirja. Tudi predvolilnih nastopov je bilo zelo malo. V ponedeljek zvečer so srečanje pripravili člani NSi - Krščansko ljudske stranke, na katerem se je predstavil Ivan Glušič, z njim pa tudi kandidati te stranke iz sosednjih volilnih okrajev. Za jutri, petek, sta predvolilni srečanju v Mozirju napovedali SLS + SKD in SDS s svojima kandidatoma. Sicer je v volilni imenikvó. okraju vpisanih 13.072 volivcev, ki bodo svojo voljo lahko izrekali na 34 voliščih. MJP v v NOVO V SOSTANJSKI KNJIŽNICI Posebna ponudba: brezplačen vpis novih bralcev v oktobru Naslov: Lampretov trg 3 (kulturni dom - vhod z jugovzhodne strani) Delovni čas: ponedeljek, sreda : 12.30 -18.30 torek, petek: 9.30 -14.30 Telefon: 898-43-40 m ZDRUŽiNA LISTA socialnih demokratov Bo]an Kontič dipl.upr.org Kandidat ZLSD za poslanca v Državnem zboru R Slovenije Srečko Meh Predsednik 00 ZLSD Velenje obkro Letos na državnozborskih volitvah kandidira veliko županov. Zakal? Ker so prednosti za lokaino skupnost, kjer je župan istočasna tudi poslanec, velike. Kot posianec razpolaga z obilico iníormacij, iatiko lobira za prioritete in sredstva, postavlja zahteve, deia v odborih In komisijah. Zakaj ne kandidiram ? Ker naloge župana mestne občine zahtevajo ves razpoložljivi čas, kar enako velja tudi za poslanca in ker je Bojan Kontič v preteklem mandatu kot poslanec dobro zastopal interese mestne občine Velenje. Kako združiti oboje? S podporo kandidatu in poslancu v preteklem mandatu, mojemu sodelavcu in podžupanu naše občine Bojanu Kontiču. nadaljujmo skupaj s sedanjim velenjskim poslancem! VOLITVE 2000 '««CAS 12. oktobra 2000 Kandidata LDS v 7. in 8. volilnem okraju Jože Kavtičnik In Milan Kopušar Liberalna demokracija za Doiino VELENJE, 6. okîobrii-""(îrc za kímJidala, ki vosla kakovpoliiiki ravnali, ki poznala okolje, ki Sla do-niavina, in ki vsak na svojem poJroCjU že /daj veliko prispevala razvoju Doline. Pričakujemo, da bosla dosegla visok volilni rezultat, pogoj za 10 pa Je, da bodo ljudje prišli na volišča. Če bo tako, bo imela LDS iz Šaleške doline v parlamentu oba pt^slanea," je na tiskovni konferenci dejal predsiav-nik Občinskih cxiborov LDS Drago M art in še k. Posebej so pctudarili, da so v desťtih letih s politiko treh vlad, ki Jih J« vodila LDS, postavili us|)ešn<) državi» in Trdno gospiKlurstvo. To no dosegli zopredeUl>iJo za svfh bodo izbire, za povezovanje in proti delitvam, za ideje in ne ideologije, za vidjučeva-nje in proti iz proti iz« kJJuČevanju. In kaj sta pove* dala kandidata? 47-lclni Jožef Kavtičnik. ravnatelj OŠ Šalek, predsednik Športne zveze Velenje, élan mestnega sveta in predsednik Lions Cluba v Vele- nju. kandidira v 7. volilnem okraju: "'Naša Dolina mora postati gosptKlarsko močna in ra/vita, da bodo lahko mladi videli in izrabili v njej svoje prilo/nosli. Ustvarili moramo pogoje /a nadaljnji ra/voj Velenja na področju tehnologije, znanja in varovanja okoljai. Pi>skr-heli je potrebno za siKialno in osebno varnost ljudi 1er omojzočiti po);oje za njihovo zdravo življenje in osebno rast." Milan Kopušar, 40-letni ž-upan občine Šoštanj, eko- nomist po poklicu, kandidira v K. volilnem okraju: **Pri-zadeval si bom, da v naši Dolini ne bo več demografsko ogroženih področij. Cestna pove/ava skozi Šentvid je naša najbližja pot v Evropo. Menim, da je ohranjanje obstoječih delovnih mest in zagotavljanje novih, možno le s prestrukturiranjem gospodarstva. Zavzel se bom za podporo kmetijstvu, urejanje komunalne inlraslruk-ture iji celosten razvoj bivše občine Velenje." ■ mhp Za Združene Zelene v 7. in 8. volilnem okraju Igor Centrih in Peter Rezntan Zeleni - stranka prihodnosti govnik zaradi odkopavanja premoga. Danes vemo, da se je precejšnji del ^ega polja zmanjšal, Li da premogovnik zaradi odkopavanja teh zemljišč zanesljivo ne bo več polrebtwal,** pravi Peter Uezman. Ig<»r Centrih pa: "Zav/x^mal se bom za dve bistveni stvari. Na eni strani za alternativne vire onesnaževanja, kot jim sam rečem, in kjer gre preprosto za to. da je treba razrašču jočo birokracijo v dr/avi zmanjšali. V nasprotnem se bomo utopili v gorah napiija. Na drugi pa gre za stvar, ki se dotika nepc^-sredno Šale.ške doline in enormnega piwečanja obolenj njenih prebivalcev v primerjavi z drugimi. Nihče se o tem ne upa veliko govoriti, pa čeprav o tem veliko vedo zdravniki po celo dr/avi. Mislin^. da anaii/e teh raziskav še nisi") bile narejene, bile bi pa nujne. Zeleni bomo prišli v parlament. Ce ne v tem mandalu, pa v naslednjem. Zagotovo." ■ mhp Prejšnji leden so se v Slovenj (»radcu predstavili kandi* dati Združenih Zelenih v 5. volilni enoti. V 7. in 8. okraju kandidirata Ij^or Centrih in Peter Rezman. "Zeleni se booio borili za resnično pravno državo, saj to, da je ni. Zeleni še pr pa bi se v njem morala znajti vsa zemljišča, ki jih je v preteklosti kupil premo- DeSUS'Ovi liandldati v 6.^7. In 8. volilnem okraju Aktivni upokojenci z znanjem za sedanjost Demokratična stranka upokojencev Slovenye se Imi na nedeljskih volitvah potegovala m simpatije volllcev v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini s kandidati, ki so tudi po up^jkojttvi ostali aktivni, svoje strokovno znanje pa želijo še dopolnjevati, prenašati na mlajše in predvsem s političnim delovanjem do> seči. da bi hilo živl jenje upokojencev lepo. Hkrati se zavzema« Joza sodelovanje vseh generacij, ki "morajo v prihodnost stopiti z roko v roki", .^na Roza Hribar, upokojena ing. rudarstva, jevstranki DeSUS aktivna že oâ ustanivilve stranke. Kandidira v 7. volilnem okraju 5. volilne enote. " (ilavni poudarki mojeg a programa so i/ po« dročij, ki jih zagovarja tudi siranka: gospodarstva, šolstva, sociable politike, pokojniaskega in zdravstvenega varstva. Moj osebni poudarek je še na področjih lokalne samouprave, siKilnega varstva in ženske polit ike.^pravi. l/postavlja Še željo po zmanjšajijii centralizma dr/ave, končno ustanovitev regij in njihov večji pomen in večje vračanje finančnih sredstev nazaj v ol>čme. Na socialnem pixlročju pa kronično pomanjkanje prostih mest v domovih 7a ostarele... Erika Versec, upokojena ekonomistka, kandidira v 8, volilnem iïkraju 5. vi>lilnc enote, doslej pa politično ni i)lla aktivna: "DeSUS je stranka, ki ne pristaja na l a/vričanjc med levo in desno. Iako sem delala (udi doslej^ takovg{>spgoji za dostojno življenje vseh državljanov in državljankv Sloveniji, ne glede na njihove razlike. V državnem zÍH)ru bi morali pcxspe.šiti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast. loje eden osnovnih pogojev za boljše gospodaijenje in večji narcxJni dohodek, kar je predpt)goj za zagotavljanje socialnih pravic vseh državljanov." ■ Bojana Špegel Liberalna demokracija Slovenije Prehodni čas je za nami, prihodnji svet pred nami. 1. LDS JOŽE KAVTIČNIK 1.LDS MILAN KOPUSAR dr. JANEZ DRNOVŠEK t Glas za LDS pomeni izvolitev vlade dr. Janeza Drnovška. SIOVOnljagrGnaprej 12. oktobra 2000 POGOVOR Z RAZLOGOM Pogovor s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Francem Dolarjem Se Sioveniji obeta mríc? Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, zaposlen je v Termoelektrarni Šoštanj, je bil v preteklem tednu večkrat na očeh javnosti. Takrat, ko se je dogajal protestni shod v Dolgi vasi, s katerim so delavci v energetiki opozarjali vlado na neuresničene dogovore in zdaj, ko se pripravlja generalni štrajk delavcev v energetiki, napovedan za 19. oktober. Mi smo ga prejšnji teden povabili na pogovor. * Kaj hočete s temi protesti doseči, oziroma kakšne so pravzaprav vaše stavkovne zahteve? FRANC DOLAR: "Oblikovala jih je konferenca sindikatov naft-no-plinskega gospodarstva, premogovništva oziroma rudarstva in elektrogospodarstva. Zahtevamo celovito sanacijo družbe Nafta Lendava, vključitev predstavnikov sindikatov v pripravo vladnih predlogov preoblikovanja družb elektrogospodarskih podjetij tako na nivoju družb kot na ravni sistema; to, da predlagane spremembe v teh organizacijah temeljijo na predhodnih analizah obstoječega stanja vključno s predvidenimi učinki oziroma posledicami. Ob tem pa tudi konkretno, nepretrgano in popolno izvajanje sprejetih zakonov o zapiranju rudnikov, aktivno vključevanje vlade oziroma pristojnih ministrstev v izvajanje sprejetih in dogovorjenih nalog, podpis protokola o socialnem dialogu med vlado in sindikatom delavcev energetike ter uresničitev že sprejetih dogovorov z vlado v zvezi socialnim in ekonomskim položajem delavcev v energetiki. Samo to." * Do kam ste v pogovorih z vlado že prišli? FRANC DOLAR: "Zahteve so razdelane v gradivu in poslane vladi. Ta pa se, vsaj po mojem mnenju, do naših zahtev obnaša brez- Franc Dolar: "Stavka je napovedana, tej ali oni vladi, čisto vseeno. " brižno, čeprav nam je poslala nekatere stvari, ki smo jih zahtevali. Zato smo tudi pripravili opozorilno stavko v Dolgi vasi, za 10. oktober načrtujemo generalno opozorilno stavko v podjetjih elektrogospodarstva, podjetjih premogovništva in naftno plinskega gospodarstva, za 19. oktober pa generalno stavko sindikatov delavcev v energetiki." * Ta pa se ne bo odvijala tako, kot so se dosedanji protesti. FRANC DOLAR: "Po analizah, ki smo jih naredili, to pomeni še huje. Takrat, ko smo izklapljali električni tok, smo se dogovorili, da bo recimo vzhodni ali zahodni del Slovenije izklopljen za dve uri, omogočene pa so bile vse ostale dogovorjene aktivnosti. Tokrat pa smo se dogovorili, da stavkamo dosledno po stavkovnih pravilih, ki so opredeljena z zakonom in z naše strani potrjena." * To pa pomeni...? FRANC DOLAR: "Da lahko pride do mrka oziroma teme v celi Sloveniji. Zagotovili bomo, da ne bi prišlo do ogrožanja življenj, da bodo imele bolnišnice, vrtci, domovi ostarelih... električno energijo, poskrbeli bomo, da ne bo pri- hajalo do škode na objektih. Gremo skratka v stavko, s katero želimo doseči, da vlada uvidi, da je naše zahteve, ki so v kontekstu evropske zveze, treba spoštovati v socialnem dialogu." * Pa ste odločeni, da popuščanj ni? FRANC DOLAR: "V teh odločitvah sem eden med vsemi. Na konferenci pa je bilo jasno povedano, da do uresničitve stavkovnih zahtev stvari ne bomo prekinili." * 15. oktobra so volitve. Kdo pa bo vaš sogovornik potem? FRANC DOLAR: "Mi se pri stavki nismo opredeljevali politično, kar je treba jasno naglasiti. Zato je generalna stavka načrtovana po volitvah. Na probleme želimo opozoriti vlado, bodočo ali sedanjo. Upam pa, da je v sedanji vladi toliko razuma, da bomo sedli skupaj in začeli reševati probleme. Če se to ne bo zgodilo s to vlado, je stavka napovedana naslednji vladi." ■ Milena Krstić - Planine Krajevna skupnost Šoštanj med enim in drugim praznovanjem Barvanje fasad se nadaljuje ŠOŠTANJ, 8. oktober -Krajevna skupnost Šoštanj je ena od devetih krajevnih skupnosti v istoimenski občini. Potem, ko so novo nastale občine nekdanjega Velenja za svoje praznovanje izbrskale v preteklosti druge mejnike, druge dogodke, druge datume, je krajevna jevne skupnosti Šoštanj, so delili usodo z vsemi ostalimi, ki so vezani na proračun občine Šoštanj. Od tam je na njihov račun prišlo bistveno manj denarja kot prejšnja leta, zato so bili tudi prispevki kraju skromnejši od preteklih. "Iz sredstev, ki smo jih do- stanovanjskih objektov, med katerimi je največ blokov in od teh so jih prebarvali že 21. Ocenjujejo, da bodo letos še dva. "Letos so prišla na vrsto že tudi individualne hiše. Šoštanjčani so na razpis prijavili petinštirideset individualnih objektov. Doslej smo jih prebarvali sedem, ocenjujemo pa, da naj bi jih letos še dvajset. Prispevek ljudi je pri tem precejšen. Z veseljem sami sanirajo fasade, popravijo strehe in opaže, tako da so objekti potem, ko so še pobarvani, res vredni pogleda. Računamo, da bomo drugo leto, ko bo 90. obletnica mesta, to pričakali v praznični obleki." Sicer pa se vključujejo v ti- ZDRUŽiNA USTA socialnih demokratov ste projekte, kjer ne potrebujejo veliko denarja. "Krajevna skupnost se tvorno vključuje v izdelavo ureditvenega načrta jezera, ki poteka skupaj s premogovnikom," pravi mag. Tinaurjeva. Projektni svet vodi član sveta krajevne skupnosti Peter Rezman. "Vzorno pa še naprej, čeprav za to nimamo posebnega vira, pomagamo po vsej svojih močeh društvom in klubom, ki imajo svoj sedež v našem mestu," je še povedala predsednica krajevne skupnosti Šoštanj, mag. Cvetka Tina- uer. Milena Krstić - Planine Sožitje Lepo je bilo Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Velenje je pred nedavnim pripravilo v Bevčah srečanje staršev in otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. "Bilo je lepo", nam je zatrdila Mira Grudnik, ena od "glavnih" organizatoric srečanja- Vabilu se je namreč odzvalo približno 30 družin z enakimi ali vsaj podobnimi težavami. "Lepo je bilo videti razigrane otroke, nasmejane obraze očetov in mam, ki so se ob družabnih igrah nasmejali ter tako vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi. Nekaj družin sem pogrešala. Upam, da se nam bodo pridružile na prihodnjem srečanju." Kot je še povedal Grudnikova, so k uspelemu srečanju precej prispevali tudi tisti, ki so jim pri tem stali ob strani -KS in gasilci Bevč. Približno 200 članov šteje Sožitje, sodi med najprizadevnejša tovrstna društva v Sloveniji. Poleg izobraževanja staršev namenjajo precej pozornosti tudi družabništvu. Do konca leta načrtujejo še izlet, obdaritev otrok z motnjami v razvoju, ki niso vključeni v društvo in še eno srečanje s starši. mtp Igra, v kateri so se starši poskušali kar najhitreje nenavadno obleći, je bila še posebej zanimiva. m skupnost Šoštanj ohranila 8. oktober za svoj praznik. Datum je povezan z nočjo med 7. in 8. oktobrom leta 1941, ko so partizani napadli mesto in ga za krajši čas osvobodili. Praznik so v krajevni skupnosti obeležili s petkovo proslavo v kulturnem domu in položitvijo vencev k spomeniku padlim. Letos, pravijo v svetu kra- bili, smo uredili dve peš poti, eno na Aškerčevi in drugo pri Teranu," pravi mag. Cvetka Tinauer, predsednica kra-jevne skupnosti Šoštanj, ki pa zato z veseljem pove, da pa se projekt barvanja fasad na šoštanjskih zgradbah, ki ga krijejo iz sredstev odškodnin, uspešno nadaljuje. Na razpis, ki so ga objavili že lani, se je prijavilo 35 več Glas za 2LSD je glas za levosredinsko vlado v kateri bomo programsko koalicijo gradili skladno z naprednim zavezništvom in partnerstvom. Naša kandidatka mag. Dragica Povh lahko pri tem odi^ pomembno vlogo. Izvolimo jo v Državni zbor! mag. Dragica Povh Kandidatka ZLSD za poslanko v Državnem zboru R Slovenije Srečko Meh Predsednik 00 ZLSD Velenje obkro ..nadaljujmo skupaj! GOSPODARSTVO »»«CAS 12. oktobra 2000 Gorenje Notranja Oprema na pohištvenem sejmu v Ljubljani Kuhinje za različne stile življenja Pohištveni sejem v Ljubljani ostaja največja pohištvena sejemska prireditev, letos je pritegnil več kot 70.000 obiskovalcev. Gorenje Notranja oprema se je tudi letos predstavila na lepo urejenem, kar 250 kvadratnih metmv velikem razstavnem prostoru. Gneča pri njih je bila ves čas sejma velika, pritegnili so pozornost tako poslovnih partnerjev kot individualnih kupcev. Sicer pa je bilo novosti letos še posebej veliko. Posebej bogata je izbira nji-liovih kuhinj, kijih prilagajajo ljudem z zelo različnimi slogi življenja. Tako tistim, ki prisegajo na klasiko, številnim modelom so letos dodali reprezentačno kuhinjo Roma v kombinaciji masivnega lesa in furnirja v barvi češnje. Za tiste, ki jih navdušujejo moderne kuhinje, so oblikovali kuhinjo Delta, poudarek je na gladkih, čistih linijah. Gladka vrata iz češnjevega furnirja kombinirajo z visoko sijajnimi belimi lakiranimi vrati z dodatki stekla in kovin. Kuhinjske elemente so postavili na kovinske nogice oziroma aluminijasto podnožje. Spodnji elementi so široki, opremljeni s praktičnimi izvlečnimi mrežami, vrata zgornih elementov pa so večinoma poklopna. polna ali steklena z aluminijastim okvirjem. Novost je tudi modularna kuhinja Viva, ki pomeni nov pristop pri opremljanju kuhinjskega prostora. Ta se od klasičnih razlikuje po tem, da kuhalni, pomivalni in shrambeni del ni več postavljan v nizu in povezan z enotno delovno ploščo, ampak sestavljajo kuhinjo samostojno zaključene celote. Predstavili so ludi nove oblike in barve sanitarne opreme in kopalni.škega pohištva. Sanitarno opremo izdelujejo iz ume in ega marmorja številnih barvnih odtenkov, granitov in cmyxa. Ponašajo se ludi z novimi razgibanimi kopalniškimi ambienli, ki jih dopolnjujejo novi dekorji barvno usklajenih keramičnih ploščic. Za V.SC predstavljene novosti so kupci pokazali tolikšno zanimanje, da jih bodo uvrstili v redno proizvodnjo. Kupili jih bo mogoče v začetku prihodnjega leta, večina modelov keramičnih ploščic pa je že v prodaji. ■ M. Zakošek Večina novosti Gorenja Notranje opreme bo v prodaji že v začetku prihodnjega tedna Novi kilometri asfalta LUĆE OB SAVINJI - Prebivalci zaselka Podveza nad Lučami so se v začetku tedna veselili dveh novih pusodobljenih cestnih odsekov v skupni dolžini 2,5 kilometra. Vrednost te naložbe je 40 milijonov tolarjev, od tega so 35 milijonov zagotovili iz občinskega proračuna, 5 pa so jih prispevali krajani sami. Še pred zimo bodo v občini Luče položili asfalt na še nekaj krajših odsekih, za katere spodnji ustroj občani že pripravljajo. O koncesiji za lekarno GORNJI GRAD - Goriijegrajski občinski svetniki bodo danes, v četrtek, razpravljali o nekaj pomembnih zadevah. Med ostalim bodo obravnavali predlog za ustanovitev razvojnega oddelka občine Gornji Grad, še bolj pomembna pa bo razprava o podelitvi koncesije za zasebno lekarno v Gornjem Gradu, sejo bodo začeli ob 19.00. Prednost naložbi v šolo UUBNO OB SAVINJI - Na današnji (četrtek) seji bodo člani ljubenskega občinskega sveta sprejemali tudi izjavo o prednostni uvrstitvi naložbe v osnovno šolo in telovadnico v proračun občine Ljubno za naslednji dve leti. Seznanili se bodo ludi o poteku izgradnje kabelsko-razdelilnega sistema na Ljubnem, vnovič pa bodo obravnavali ludi soustanovilcljslvo lokalne turistične organizacije. Gospodarsko interesno združenje za turizem so sicer že ustanovili, svojega podpisa pa od šeslih občin doslej nisla prispevali občini Nazarje in Ljubno. mjp Srečanje starejših krajanov GORICA - V krajevni skupnosti Gorica tudi letos pripravljajo srečanje starejših krajanov. Kar 125 jih je, ki štejejo 70 in več let. Kako živijo, česa si želijo, kaj jim manjka? O tem bo tekla beseda s predstavniki sveta krajevne skupnosti v petek, 13. oktobra, v prostorih osnovne šole Gorica. H f^kp Police v Vrtnih centrih KALIA In prodajalnah Semenarne Ljubljana so že polne okrasnih čebulnic, ki jih sadimo vse do prve zmrzali. Vsakdo bo prav gotovo našel ravno pravšnje za svoj vrt: anemone, žafrane ali botanične tulipane za skalnjake, zgodaj cvetoče pomladne zvezde ali morske čebulice za pod drevje, narcise za poživitev travnika... Poleg pestre izbire okrasnih čebulnic In orodja za njihovo sajenje (sadilni klini, lopatice za čebulice) pa bo v okrasnem vrtu prav prišla tudi posebna mreža, ki bo čebulice varovala pred nadležnim voluharjem. Seme zelenjave in cvetlic v malih rdečih semenskih vrečkah in velikih vrečkah VALENTIN navadno kupujemo spomladi, v jeseni pa bomo poiskali seme VRTNE KREŠE. Krešo posejemo v lonček ali zabojček, napolnjen z rahlo vrtno zemljo, Režemo jo, ko je visoka 5 do 8 cm, to je ko razvije dva prava lističa - pozimi v štirinajstih dneh po setvi. Da bomo Imeli pri roki vedno svežo krešo, jo sejemo večkrat zapored. Seme vrtne kreše, ki ga boste kupili v vrečkah Semenarne Ljubljana ni nikoli razkuženo, zato je primerno tudi za ljubitelje prave bio hrane. V jeseni ne pozabite tudi na sadike vrtnic, trajnic, okrasnega drevja in grmičevja, od novembra dalje pa tudi sadnih sadik, ki Jih boste našli v vrtnih centrih KALIA. Ker v nobeni opremi za vrt ne sme manjkati orodje, boste boste pri nas našli tako lopate, grablje, motike, strgala za plevel, kot tudi cvetlično orodje v različnih kompletih in pa otroško orodje s krajšim držalom. Poglejte za znamko orodja KALIA, V oktobru nas že lahko lahko presenetijo nizke temperature, zato je koristno zelenjavo, ki smo jo sejali avgusta in septembra, zaščititi z zimsko agrokopreno KALIA. Uporaba agrokoprene se je v zadnjih letih med vrtičkarji zelo razširila, saj je na voljo v različnih, že pakiranih dimenzijah (15 m2,21 m2), pa tudi na metre. Razen enostavne uporabe je znana tudi po tem, da se pod njo ustvarja optimalna mikroklima, ki ugodno vpliva na rast rastlin tudi v slabših vremenskih razmerah. Poleg tega je agrokoprena KALIA prepustna za vodo in zrak, s čimer je enostavno zalivanje in gnojenje, kasneje pa se rastline hitreje posušijo in ni nevarnosti različnih glivičnih okužb. Vrtnarjenja si prav gotovo ne moremo predstavljati brez kakovostne zemlje, gnojil, šote in sredstev za varstvo rastlin, zato smo v Semenarni Ljubljana poskiteli tudi za to. Kakovostno zemljo z islandsko lavo za boljšo rast (Terra magma), organska in mineralna gnojila za različne namene: sadjarska, vrtnarska, za balkonske rože, sobne rastline, trato, vrtnice..., za osnovno gnojenje in dognojevanje, pa šoto in sredstva za izboljševanje tal (kamena moka), vse boste našli v naših prodajalnah in v vrtnih centrih KALIA. V oktobru boste pri nas našli tudi vse za ureditev grobov: zemljo in pesek za grobove, nagrobne vaze, posode za ikebane, širok Izbor sveč, pa tudi številne rastline za zasaditev od nizkih grmičkov, do krizantem In mačeh. SEMENARNA Ljubljana d.d. 12. oktobra 2000 '"»«CAS GOSPODARSTVO Nova znanja brezposelnim povečujejo možnost zaposlitve Cil| ^e en sam na|ti delo! "V izobraževanju s^mviclda predvsem priložnosl, tla naredim nekaj zase in si povečam možnosti za zaposlitev," je rekla Zlala Zlalarek. ki seje kol ena izmed šlevilnili brezposelnih, prijavljenih na uradih za vim upanjem. Pa ne samo to. Odprejo.se mu novi cilji. Sam celo razmi.iljam, da bi začel natančno govoriti, ker se, kol žc rečeno, .šolanje začne, ko Zlata Zlatarek: "V izobraževanju sem videla pot do hitrejše zaposlitve." delo, vključila v program pridobivanja javno veljavne izobrazbe. Gre za pomoč, ki jo ministrstvo za delo, ministrstvo za Šolstvo in Sport ter zavod za zapo.slovanje, pod določenimi pogoji, nudijo brezposelnim osebam. '"Zavod nam je pomagal, z nami sodeloval, nas spodbujal in tudi veliko vlagal v nas," pravi danes. Z njihovo pomočjo je pridobila IV stopnjo strokovne izobrazbe in poklic prodajalec - trgovec. Zdaj upa. da bo tudi delo uspela najti čimprej. V tem času je napisala tri proinje za zaposlitev, med drugim na trgovsko podjetje, kjer so ji omogt^čili, daje lahko opravila obvezno prakso, Podobnega mnenja je Uroš Vetcmik. ki je bil pred tem. preden seje vključil v program izobraževanja, kot strojni mehanik, brezposeln pet let. "Zaključil sem program strojnega tehnika, zdaj pa čakam službo. Možnost pridobitve veljavne izobrazbe navda človeka z no- Uroš Veternik: "Zdaj razmišljam celo o študiju. " Studirati, da bi dosegel Se več". Od lakral. koje končal iiola-nje, pa do danes, je napisal dvanajst prošenj za zaposlitev in med njimi, računa, bo kakšna morda le prinesla konkreten rezultat, ki se mu reče zaposlitev, Najprej pa ho moral opravili pripravništvo. Vpisa še niso zaključili, zanimanja pa je precej v Območni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje si želijo, da bi tudi v tem šolskem letu v programe izobraževanja vključili čim več brezposelnih in jim s tem odprli nove možjiosti in nova obzorja lers tem povečali možno.sli za zaposlitev. "Čeprav vpisa še nismo zaključili, ker se začetek izobraževanja ne začne povsod v septembru ali oktobru, ampak najkasneje do 1. marca, smo z dosedanjim zanimanjem za izobraževanje med brezposelnimi zailovoljni. Naš plan je v programe izobraževanja vključiti okoli 301) brezposelnih. O tem, koliko se jih bo dejansko vključilo, še ne moremo Jelka Sever • Časi: "Zelo dobra je povezava ekonomskega in strojnega tehnika z računalniškim tehnikom." skupino postavimo. V tem trenutku imamo na zavodu končane postopke za približno 80 brezposelnih, preko 100 pa jih še preverjamo. Od lani pa izobraževanje nadaljuje okoli 100 brezposelnih.'IÔ so listi, ki so se v izobraževanje vključili v lanskem ali celo predlaaskem ietu, pa ga bodo v tem zaključili," pra\i organizatorka izobraževanja v ObnK')čni službi Jelka Sever • Časi. Zanimiv je program računalniški tehnik Brezposelni, ki i5o!anje nadaljujejo, so vključeni v dva od- DeSUS delka. v Celju v program bolničar, v Slovenj Oradcu pa v program kuhar-nalakar. "NaSa največja želja pa je. da hi postaviti svoj oddelek zň program prekvalillkacije v računalniškega tehnika. Prograin je namenjen vsem brezposelnim s končano V slopnjo strokovne izobrazbe, ki v poklicu, ki ga imajo, ne dobijo z.aposlitvc ali pa so gimnazJj.ski maturanti, ki - kot vemo - poklica še nimajo." pravi Časlova. K temu dodaja, da potrebe zadnjih let kažejo, da gre za poklic, ki je dokaj zaželen, še posebej v kombinaciji z nekaterimi drugimi poklici na srednji stopnji. Manjša podjetja namreč potrebujejo človeka, ki obvladuje več znanj. "Zeio dobra je denimo povezava ekonomski tehnik -računalniški tehnik, izjemno div bra je tudi povezava strojni tehnik - računalniški tehnik." Zavodi za zaposlovanje brezposelne, ki so vključeni v program izobraževanja, in tiste, ki so ga že končali, spremljajo. Njihova prva nalogii je, da bivz-poselnim pomagajo z vključitvijo v katero izmed delavnic na temo, kako iskati zaposlitev. "Gre za kratkotrajne tridnevne delavnice ali pa klub za iskanje zaposlitve, ki na našem zavodu že nekaj let zelo uspešno delu- ■ Milena Krstič - Planine Savinjsko- šaleška regija Tretje regijsko srečanje gospodarstva Po dveh uspelih srečanjih malega in velikega gospodarstva Šaleške in Zgornje išavinjske doline bodo samo-slojni podjetniki in g<)s|)<>darske družbe s tega ohmoija imeli tudi letos prik>žit<)st za izmei^<)vo izkušei^j, za sklepanje novih poshiv o/iroma ra/nih oblik sodelovanja na 3. regijskem srečanju gospodarstva. To bo sredi prihodnjega meseca znova v Velenju. Priprave nanj so v polnem zamahu. Organi/iitorji, Savinjsko SaleSka območna razvojna agencija, (iZS Savinjsko-saleška območna zbornica ter Območni obrini zbornici Velenje in Mozirje, pričakujejo na plenarnem delu srečanja približ.no 200 udclcžcnccv ter 50 na poslovni razstavi. Med njimi naj hi bili tudi obrtniki, samoslojni podjetniki, večji in manjši gospodarski sistemi Se iz sosednjih regij (celjske in koroške). Kol nam je povedala Soi^a Jamnikar, sekretarka Območne obrtno zbornice Velenje, so pri pripravi letošnjega upoštevali ugiHovitve udeležencev minulih dvoh srečanj. Zalo na tokratno ni.so povabili le predstavnikov malih in velikih podjetij, ampak cekuno gospodansivo. "Dejstvo je, da mali brez velikih ne morejo, veliki pa težko delajo brez malih. Ni jih mogoče ločevati, za napredek okolja, v katerem ustvarjajo, pa so pomembni oboji." Kot na minulih dveh btxlo tudi na letošnjem osrednjo pozornost namenili predstavitvi proizvodnih in storitvenih programov velikih, srednjih in malih gospodarskih sistemov (malih podjetij in obrti), možnostim medsebojnega poslovnega sodelovanja, povezovanju ter iskanju novih tržnih možnosti. Temu primerni so tudi cilji srečanja: sprožiti proces hitrejšega vključevanja malih in srednjih piidjetij v poslovne tokove velikih gospodarskih sistemov ter pospešiti oblikovanje trajnejših programskih ter tržnih povezav malih si.stemov med seboj. Hkrati pa ustvarjati spodbudnejSe okolje za rast in razvoj. Srečanje bo predvidoma trajalo tri dni. Poleg že omenjenih lem bodo na plenarnem delu med drugim spregovorili še o stanju na gœpodarskem področju in razvojnih usmeritvah malega gospodarstva v Savi njsko-ša leski regiji. Gotovo pa bodo za udeležcnce srečanja zanimive predstavitve primerov uspešnega vključevanja malega gospodarstva v velike sisteme in skupnih nastopov malega gospodarstva. Po.slovna razstava in poslovni pogovori pa so bodo dotikali tem, kot so: ponudba in povpra.ševanJc malih in srednjih podjetij, velikih podjetij, prav tako pa bodo predstavili podjetja in ustanove podpornega okolja. Na letošnji razstavi bodo lahko udeleženci svoje izdelke tudi pnida-Jali. ■ tp DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Kandidati DeSUSa v V. voiiini enoti za posianca v DZ Siovenije 6. volilni okraj: Mozirje in Zg. Sav. dolina 7. voiiini oltraj: občina Veienje 8. voiiini oicraj: oiičina Veienje, Šoitanj In Šmartno ol> Palci Prevent se širi na Hrvašico SLOVENJ (iRADEC, 5. «iktobra - Koncem Prevent je v Zlatarju na Hrvaškem odkupil proizvodne prostore, v katerih bo januaija 2(H) 1 pričel s proizvodr\jo a^lo-mobilskib sedežnih prevlek ax francoski trg. V tovarni bo zaposlenih 250 ljudi. Prevent Zlatar, d.o.o. Hrvaška je že šestnajsto hčerinsko podjetje Koncema Prevent v šesti državi (Slovenija, Nemčija, Francija, Bosna in Hercegovina, Moldavija in Hrvaška). V Pre-vcnlu proizvedejo 15 odstotkov avtomobilskih sedežnih prevlek v Cvropi in zaposlujejo 4.000 ljudi. Med slovenskimi izvozniki so se lani uvrstili na tretje mesto. Izvozijo 97 odstotkov proizvodnje, kar predstavlja 2,ň4 odstotni delež skupnega slovenskega izvoza. ■ mkp Peter HABJAN Roza Ana HRIBAR Erika VERSEC Voil zase! Voli DeSUS! Spoštovane voiiiice in voiiici! NAREDITE NEKAJ ZASE! Volite DeSUS! éteviika o 8 AKTUALNO fMifCAS 12. oktobra 2000 Ob tednu otroka ''Otrokova popotnica je nezamenljiva!" Ze nekaj let je prvi teden v mesecu oktobru name-njen t>tn>kom. Družinu je bita njeyiov;i osrednju te* mu« ki ^ugotovo ni bila iz* branil po naključju. So novi Časi druj>ačni od prejšnjih tudi xanje? So (i Z2injeb4»lj kruti« ali morebiti prizanesljlvejši, prijaz* nejši....? Seje in kaj seje v zadnjih nekaj letih spre* menilo la ntntke? Veliko. Pridobili su, pa tudi izgubili. Direktorica Centra za cialno delo ma^;. Jelka i'užir» na katero smo naslovi prej /as^lavljcno vprašanje. Je takole razmišljala; ''Veliko seje spremenilo zanje in to doluij očKno v dveh smereh. S prilagajanjem evropske zakonodaje, Konvencijami ootrtiko* vih pravicah (er nekaterimi drugimi dokumenti, ki jih Sloviinija sicer ni ratificirala, vendar jih ustanove up-Jo živeli, na kaki^en način, kakšni bodo njegovi sliki drugim slaršein. Prav tako mešajo oiroci, stari več kot iO lel sodelovati pri iskanju ustreznejše skrbi zanje, kadar je družina odpovedala (vključitev v rejniške družine, (losvojiiveni postopki). "Žal, pa so zaradi tega izgubili na drugih področjih. Pridobitev pravic pomeni zanje veCJo odgo* vornosti in to že v razvoj-iieiM obdobju, v katereni teh pravic ne znajo uveya-viti v pravem času in na pravi način. Ker so veliko izgubili, so postali so bolj ranljivi. Izguba dohičenih vrednt)! pa se txlraža zelo očitni) v družbeno nesprejemljivih oblikah vedenja. V Šaleški dolini beležimo vsaka leto za 3<)-4»dstotk<»v večotr4»kin mladostnikov, ki se poskušajo uveljaviti v družbi z agresivnostjo, raznimi oblikami nasilja, tatvinami in podobnim. To ni obetavna napoved za prihodnost, sploh« če povem« da se starostna raven lakih otn>k niža.'' Kot je podčrtala Ftižirje-va otrťx:i niso sami krivi za takšno stanje. Način njihovega vedenja izhaja iz družine, v katerih je danes namesto ljubezni, topline. razumevanja prisblikanii družinskih pre- Miiena Poljšak Brezposehic^st, nezmožno.sl zagotavljanja osnovnih bivalnih pogojev in podobno vplivajo na materialnem položaj Jružine in posameznikov v njej. '^'Ce starši svojemu otroku ne more-jo zagotoviti tistega, k;trod njega zahteva - na primer - samo sistem izobraževanja, se ta otrok ne bo m<^el vključiti v nekiitere dodat-ne dejavnosti. Mnogokrat so šolske premalo, druge so «»bičajno plačljive. Ker tega stroška družina ne zmore, je otrok drugačen od tistih« ki lahko in znova se znajde v skupini social-n<ï izključenih. " V prizadevanja proti socialni izključenosti olrok se z raznimi dejavm>stmi. kijih bogatijo, vključujejo tudi nevladne organizacije, šole. društva, a je (po mnenju Fužirjeve) njihova pomoč pri tem zaradi preskromnih liiiativiiih zitioŽnobiti premalo učinkovita. Začaran krog z malo ali skoraj nič rešitvami. Je bolje biti materialno aii duliovno reven? Odgovor na zastavljeno vprašanje pozna vsak zase. Dej.stvo pa je, pravi Fužir-jeva, da jz materialna revščina lahko povod tudi za psihok>ško. Otrok, ki živi v družini s takimi in tiikimi kulturnimi vzorci, te prenaša najprej v svojo oseb-m)Sl. nato na odnose med drugimi vrstniki, kiisneje na na delovnem mestu. ''Otrok se v družini nauči pozitivnih in negativnih izkušenj. Zato bi se mi>rali bolj zavedali, kot se, daje otn)kova popotnica v naših , I <• ' -, f Mag. Jetka Fužir jemkov in socialnovarstve-nih pomoči. Z njimi si le vsaj mali) omilijo materialni položaj. Drugi del pomoči so dejavnosti, namenjene otrokom za pridobivanje samozavesti, osamo.svajanju, za pridobivanje vrednost, ki jih v družini niso zmogli. Že 10 lel delujejo preventivne mladinske delavnice za učence 7. in H, razredov, ki to želijo, letos na novo uvajajo pnigram za otroke iz rizičnih okolij, dnevni center. V ta splet prizadevanj je Fužirjeva uvrstila ludi programe, ki obravnavajo tako in virtigače zlorabljene otroke. Samo ietos obravnavali 30 ogrožen ill otrok Po mnenju Milene Poljšak, stmkovne delavka za obravnava mladostnikov in vodje multiproiesionalne krizne skupine na centru so v skrbi za ogrožene otroke, skupaj z nevladnimi (organizacijami, v zadnjih dveh letih precej postcuili. "Vsega zagotovo sami ne moremo. Ogroženim otro> kom poskušamo pomagati tako« da poskušamo čim bolje prisluhniti n,jihovini potrebam in interesom. Med osnovne sodijo ljubezen, pripadnost, na tretjem mestu je potreba po zaščiti." V letošnjih osmih mesecih so na centru obravnavali 30 primerov ogroženosli oirokv kar je kar nekaj več kol lani. ne ptjmeni, da teh težav nismo prej poznali, ampak je število obravnavanih primerovvečje zaradi možnf>sti odkrivanja takih primerov,^' In kuko konkretno stojim pomagali? Ukrepali so na osnovi sklepov, ki so jih sprejeli ob i)bravnavi vsakega posameznega primera na sejah tako imenovanega mul-tiprofesionaJnega kriznega tirna. Ustanovili so ga pred dvema letoma, vanj pa .so vključili predstavnike vseh ustanov, ki delajo z otroki: vrtca, sole, zdravstva, policije, sodišča in centra. trditvah Poljšakove so rezultati skupine zelo spodbudni. Delo pri reševanju primerov je bolj usklajeno, kakovoslnejk», postopki učinkovitejši in krajci ter natančnejši. Na voljo imajo več informacij in mnenja različnih strokovnjakov in nenazadnje odgovornost .si porazdelijo, kar je prav gotovo ena od velikih prednosti. izven»», da gre za nasilje v družini, katerega žrtev je t>tn)k, skupaj načrtujemo, kak<» b<»mo pomagali njemu in družini ter Jih nato tudi spremljamo. Za dobn» sodelovanje je bilo p<»treb-no vzpostavili enakovredno sodek»vanje med ustanovami, načelo zaupanja, varovanja osebnih podatkov, uposlevati etična načela, U nas zavezujejf». Kot vmlja skupine si želim, da l)i ta« ko tvorno sodelovali tudi v prih saj bomo le tako v naših skupnih prizadevanjih za otrokov lepši jutri uspešnejši,'\je sklenila pogovor Milena Poljšak. ■ tp Kdaj Je otrok ogrožen? Po definiciji je olrok ogrožen, kadar je a!i obsiaja verjetnost, da bo utrpel očitno škodo na zdravju ali razvíí-ju. Očitna škoda pa je posledica slabega ravnanja ali opuslitve dolžnosti tisiih, ki zanj skrbijo. Do konca letošnjega avgusta so na velenjskem ceniru obravnavali primerov t^groženiJi otrok, od tega 7 za-nemaijenih, 4 primere psih<^loske zlorabe. 6 telesnega nasilja (običajno je pri teh prisoina ludi psiholo.ska zloraba), 4 primere spolne zlorabe in O neustreznega rirvnanja. Dom za varstvo odraslih Velenje Kulturni program ob dnevu starejših Prvi oklr»her je mednarodni dan sfarej5;ih. Letošnji je bil po« svečen drueženju vseh generacij na skupnih p(»haniziic)ja za pomoč starejšim pa je izdala programske smernice in povabila k sodelovai^ju vse generacijo, ()osebej seveil rezultate le« to^nje akcije Sosed sosedu. Hidi taje pokazala, da so ljudje kljub osebnim stiskam še pripravljeni po svojih močeh pomagati sočloveku. Odziv je bil namreč zelo dt>ber. Darinka Herman, sekretarka Obnu^Cne^a zdruî^enja RK Velenje je povedala, da so se zelodobni odzvali klicu na pomoložnic. Mimogrede, z zbranim denarjem v akciji Nikoli sami je v zimskih počilniciih v zdravilišču letovak) 8 Šolarjev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. '^Veseli smo, ker (»l>čani namenjajo svoje prispevke tudi za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Takega iKlziva si seve-da želimo tudi v prihpein lici* )(ije. po nek^j lelth pa si» Logarski» doHna /nova '^laJkritr je in i/lctniki s Hrvaške. Lclos Ma luriMl(íni ulrip d(flmc /a/namovall dve n(wkonřno/grajena, vares lepi. V Lki tlolini in njenem zaledju veliko pricakcujejo od sodelovanja z avstrijsko Ko-rix^ko. Menijo namreC.da ti dve turisiiCni ptidr^^čji nista tekmcea, ampak sc s svojo ponudbo lepo dopolnjujeta, saj imajo na avsirij.saki strani moOno razvit stacionarni lurizem» na lej strani meje pa je zaenkrat Se v ospredju izletniški. Druga sivar. ki veseli, je izgradnja tiveh parkirinih prcjstorov pred vsU'>pom v dolino. Številni obiskovalci na njih že puScajo svoje jeklene kotnjičke in nadaljujejo poi pe.^ ali s kolesi, to si lahko turisti tudi izposodijo. Ob tem v Logarski dolini poudarjajo, da si mnogi njihwe napore Zii umiritev motornega prometa po dolini napaCno predstavljajo. Ne gre namreC za pi>polno zapt>r<î. molorni promet f.ciijo le zadr/ati na iU: zniv>ni ravni, saj preveč wzil povs<^d po deklini pac ne more prival)ljati množic tistih gostcw, ki si zares belijo lepe in mirne doline. Prava "cwvci?itcV je tudi pc»s(^di»bljena ceslat>d vstopa v ik^lino do hotela, saj povsem dotrajano cestii^e dolini pać ni bilo v pom^«. / obiskom so zadovoljni tudi v hotelu Plesnik. saj je število noCilev veijc za 15 odstotkov. Delne» tudi na raCun većejega števila različnih pt^slovnih srečanj, več g(ist;w je tudi posledica odprtja mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, ob gi^stih iz držav zaliotlne Evrckpe pa z veseljem ugotavljajo porast Števila slovenskih gostov. Na še večje Slevilo gostov bo gotovo vplivalo ludi ponovno odprtje sosednjega penziona Palenk, ki so ga odkupili où Kovinotehne. njegcMi prenova pa bo kmalu sklenjena. Prehod začasno zaprt Zaradi /.akljiténih obnovitvenih del na ccstiso mejni prehod l^)vtičevo sedlo i>d predveemšnjim do nedelje« 16. oktobra, zaprli. /Mpri pa bo tudi 25. in 26. oklobra. ■ jp Tovarna ivernlh plošč Nazarje V naslednjih dneh normalna proizvodnja v na/^rski tuvarni ivernlh píošé se ra/.mere po drugent |H)>ârii na od pra i^ť valnih napravah v ni/ineroma kraiki'm obdobju urejajo. Du /ače(k«i tednn so uspeli zaj^«»« toviti vse nadometne àeW / Danske. Za leni so morali pn»iA'odnjo ustaviti, predvidevaj» z;« Šliri dni, da ImhJo sestavili notranjost filtra, turni naj bi pmz\ani/iHÍjo želeli, so se morali lotiti ustanavljanja gospodarsko interesnega združenja, kjer te:^jav spet ni manjkalo, uspeli pa so. Tako so prcj.šnjo sredo v hotelu Štorman na Venišah v pri-solncisti notarja vendarle podpisali ustanovno pogodbo lokal« nc lurisliCnc organizacijo GÎ/. /.gornja Savinjska dolina. Pogodbo je podpisalo 14 neposrednih ustanoviteljev, To je 10 ponudnikov turisiiíníh storitev in obCine SolCava, LuCe, Gornji Cîrad in Mozirje, občini Ljubno in Nazarje naj bi se združenju priključile Še úo konca lega leta, prav tako pa pričakujejo vključitev Se nekaterih nosilcev turistične dejav« nc\sti. Osnovni nanten zdru?^nja je seveda pospeševanje, promocija in lr:^enje turističnih zmogljivosti, njegov sede? ho v Lučah v Že obsiojeCih prostorih turistično-informativnega centra» potrebna sredstva bodo zagotavljali s Članarino» iz občinskih proračunov in republiških sredstev, s prostovoljni« ml prispevki» prodajo storitev in na druge naCine. V naslednjih mc-secih bodo sprejeli delovni in finančni nacrt, poskrbeli pa l>odo tudi za kadrovske zadeve. UJP PUP Velenje Vse večja ekološka osveščenost prebivalcev Na velenjskem podjetju PUR Podjetju zu urejanju prostora, so z rezultati letošnje a kdje zbiranja nevarnih «nlpad-kov v obCinab Velenje, Šoštanj in Šmartno oh Paki zelo zadovoljni, Zbranih kar 959H kilouramov je več, kot su priátkovall. Bolj kot na minulih so se od/vali obrtniki. Akdja je stiila 2,5 milijona l(»larjev. (iospodinjsiva v mestni obCini Velenje so zbrala dobrih 5800 kilogramov nevarnih odpadkov, v obCini Šmartno oh Paki skoraj 2iHlt) kilogramov, v obCini SoAianj pa nekaj veC kot ISDIJ kilogramov nevarnih odpadkov. Med njimi je bila dobra tretjina (32.^7 kilogramov) odpadnih motornih olj, ki sojihdali v ponovno predelavo, skoraj za Četrtino ali 2.V>8 kilogramov jc bilo odsluženih akumulatorjev (te so odpeljali v Me?ico), 138S kilogramov ali približno 15Hidsiotko konCala v sežigalnici, in 7 kilogramov izrabljenih alkalnih baterij. Alenka Cenlrih. tehnolog ravnanja / odpadki na PUP-u nam je povedala, daje v letošnji akciji zbiranja nevarnih odpadkov sodelovalo već gospodinjstev kot lani, kar kaže na vse s'cCjo ekološko osveščenost prebivalcev. PUP Velenje bo pripravil lo akcijo tudi prihodnje leto. In sicer za obCine Zgornje Savinjske doline v mesecu maju. za oWine Velenje, ŠoStanj in Šmartno ob Pri ki pa v septembru. ■ tp Šaleško folklorno društvo Koleda na gostovanju v Grč/// »Pa kol'k'r tolk' pa mor'mo biť vesel'« VcCemi nni^topi, vedno di>bro obiskani, v grički klimi zu ple-^ulee in glasbenike n;tpcwi. B«v dmo se $ pvMnimi kopijami, ki polzijo po roki. nogi in hrbtu ter se svetgo na na.top ponuja novo pripetljaje in /iiplete. ki jih spretno re^ivijcino. BtHfmo«ez;i pmMorv sbiilnici 7A {xlrom» fantje >>c ov-toinjtizirdjiï pri preobKiCenju so-plesnica. ki itna med eno In drugo točko le kiišno minuto kwitnt» rav{îotc?je na ixlra z ma-jajoCimi se deskami na tleh. rešujemo khniCiie te/ave akW' stICnosti in hitro oblikujemo spremljevalne pevske rixvc. Najboljše sc poCutimo v c>bmor^em me^tu Siraloni« ki nas nogradi x osvežujočim veCeix'iin»ot>čin5tv^í je navdušeno in tudi mi ^mo po zaCetnih di^odivîCinah že bolj spm^Ceni. 7.a odwm nas Filipinci veseUï típi^našajo in sc urijo v nu^h plesih. VeCeija in svež zrak nas okrepCitta, nasmejane nas pre prihodu ponesejo se na obalo, kjer obCuilujenui en sonCni vzhod. Najlepi5c se od publike p<^sîovi-mo lia ki^nCnem veCenj» ko nas iretna in lakota ie bolj vzpodbudi h a. Četrti dan festivala utripa v ritmu priprav na krst Claiiov. ki so se letos turneje udeležili prviC.. Dekleta pripravimo sceno, fantje priženejo krsCence, ki so [o krat spremenjeia v pse, Bernar-dincc iinkipitbul IjaSa, kmetSct me^anee Irena, šnavcer Marko, alganistan^Jci lirt \Jroi5. pinC .lure, doga slanina in kokerSpanjel Te-ja sc uspeino in zadi^voljivo pre-tvaijdjo, lajajoinlulajo, da jih še okoliški potepuski psi občudujejo. NoCno kopaiije. nwkiUîje. tie-pilacga. ksi ťolklornih resnic in zaobljuba j ill zli. Vodic se enkrat izkaže. Kot pravi ft^lkUvist (ple^ v domaČi skupini Pvtsos) sc prepusti in tudi on je po krajšem obredu krsCcn. Zabava se nadaljuje v jutro, pridružijo se nam že omenjeni p*">tepuSki po veC tisto, kar so bili. Na zadují veCeiji se srcCamo z vsemi skupinami, (gra najn /iva grška glasba, prei/kušamo se v njihovih ritmih, Odplescmo na svojo obalo. Ostane nam Še en dan. saj Čakamo na trajekt. Po kosilu se poslo-vbio od noiiga MiCota, mu zapojemo in pomahamo. Na p*^tí do pristani^! obišCemo ncnav;iden kraj. Meteoro. Ogromne (viso- ke do 549 metr«.)v), ponekixl preluknjane skale, ki ležijo v Tesali' jivosrednjiGrôiji na obrobju gtv Tovja Pindoj, skrivajo na sviijih vrîïovih samostane. Vse do ^ti^letja sc^ morali obiskovalci ple-ziit i v samostane p<"> nevarnih lestvah ali panjih tja odvlekli v ni- Kot ve ^potli^i, so 0(.lprti vse dni razen torkov. In t^^krat je tojvk. Občudujemo jih c\l daleC in u: s 5ionénÍm zah-urstvo pripade Urški, ki nadaljuje BuCkovo tradicijo in navdu^no fot<^grafira îiflWJl: ruj- hajoCi mreži. Krajevna .5ala je govorila, krat, ko so se je katera pretrgala. Danes v^xlijo do sanio'^ta-nov ccsie, stopnice in mostovi, sc vedno past) vidne stare mreže. pci^tanek, saj jc do ohdtxla tiTijek-ta ?e do\'oli Casa. Nekateri ostanejo na avtobusu, drugi se utabo-rimov bližnjem parku in zie^pimo |xxl zvezdami, tretji zavijejovolv cestno gostilno. Ob se vpet KJdl pdlo^-ij spanja. Spavjbiio.stj svoje gibčnosti in loiiiljiv^^sti se çrcd tem sploh ne zavedamo. Sele tu zašijemo. V Igournenitso prispemo ob 5.(10. lakrat nas tie £("*sti veCEr^v tokritos. Vkrcamo sc na Deada-\us. 7à\ nekaj metrov krajši in o^i. zveCkiibinaini in luxhiiki. Nekaj jutranjih ur prespimo, nato pa lia razliCnc naCi)ie preganjamo Cas. Doma înendadc2uje. Ladja se žc cxl prislanisCa naprej kljub mirnem mojju zS^lje.ZveCer opazimo prw strele. Blaž pravi, da r.ibimo rezilne jop iCc. Puja. Kose zares ulije nas pride posadka »reševat- s piilulw in zatečemo se v nolranjiist, pi^d stopnice. Naj pada zdaj dež. nam v sUwo „. Po grškem Času (1 uro pred na.sinî) pristanemo ob 14.0(V Na ladji sino tokrat preživeli 2y ur. Na p(M i smo Že skoraj kivadni, Se nekaj kilometrov... Pot po Italiji natu na levi pomuja sivo nebo in oblake, na desni sc smeji sonce. Izbiramo?! Doma menda dežuje. Veselo se nam nasnîcji in nas sprejuK naiJ velenjski grad. Poslovimo sc t besedami našega predsednika, kije z orga-nizitcijo in poteklem gostovanja »Čas, kit; ako Dcu^mi-Ijeno teCc, nam ZitpufiCa še satuo spomine, a vendar jc res lepo biti mali Clen te velike folklorne d nižine." VcselLiiose ponovnega srcCan-ja in zaCetka novega -plesnega« leta jeleni. Kot pravična izjtx:d jiaSih zapovet.li, folklorna du.^k je neuničljiva. PrWruzfte se nam tući vi. ■ Katarina Ostruh (Honec) 10^ KULTURA imisCAÎÎ 12. oktobra 2000 Ljubiteljska kulturna dejavnost v Šaleški dolini // Res je. Pravega poleta ni več/' Ti*ko kot ]>(>klicn» jv pr<;cl novo 8€/ono Midi IjuhjiclJ» sksi kultura. Ko^m1) pri Ni;-v» IV^mpuš. XHljí OI>miK'no i^lH^slsivc Skl»da /a Ijiihi-Ivlj^ko kulturno dvjavnosl Velenje povpr^s^H, kHk.snn lH>Jes<;nsk» sc/onn, nnm jc (xffiovorihi:**Tako i/ra/iCc IfKUic« am] cuo in drupn sezono, kot smo jn po/nali včasih, ni vcČ. Od ustanovitve RS za rjubik'U-sko kulturno dcjiivno.st »JuIbjjo druisiva izživeli vlrav:skladovega. ki podpira republiška, mc-dobilnska srcianja, izobraževanje ljuhllcljskiK iistvjrjakev. Priredilvev kraju pa financira II »kabl a skupnost. loa'j ohCiiia. V niesini občini Velenje deluje 22 druiiev in ^o za dejavnost lani diîbila dobrih 4 milijojîe tolarjev, lelnsje vpnuaćuuu Wfnje odmerjenih tniJi-jona SIT V občini Ša^tanj .so za delovanje ^ druj^tve lani porabili J.6 milijona, 3 milijone tolarjev pa so prispevali za nakup instrumentov za pihalno godbo. Lelas 7a le namene predvideli milijon tolarjev, za dejavnost pa milipi tlsoC SH'; v obéini Smarino ob Paki delujeta ^Ive društvi, zanju pa je bilo lani namenjenih 2.1 milijona tolarjev <>ziroma íW z nekaterimi prireditvami vred, kol jc — na primer .lesen na gradu - milijona tolarjev, Pri obmoCni izpostavi pa so (po besedah Trampukve) lani prijavili skladu 74 različnih akcij, sklad jih je ^xJohril 65, vanje pa je prvoiiio namenil .\6 miiijona SI T sedaj so jih uresničili dve tretjini. Med dejavnostmi pretlnjači gla.^-bena. sledi ji fi^lkk^ra. plesna, likovniki, literati in gleda-lisčniki. Med najodmevnejše projekte je Iranipu.^'va uvrstila nastop oiroiSkega in mladinskega zbora na repu-l>liSkl reviji v Zagorju, praz-mwanje 75- letnice dejavncv sti godbe /arja íožtanj. SO-letnico obstoja je zaznamoval tudi MoSki pevski zbor Kajuh. na gledališkem podrt>čju se je najU^lje izkazala gimnazijska lutkovna .skupina, ki je sodelovala na republiškem srečanju in na mednarodnem festivalu v Avstriji. Na medobčinskem srečanju sose d>brt> odrezale tudi plesne skupine. Vidno mesto v slovenski ljubiteljski dejavnosti zavzemajo s5e -e nekaj večjih priredilev. Med drupm medobčinski'' srečanje pevskih zborov, srečanje ljudskih pevcev in godcev. o\ roškiJ; gletlalii^kih skupin, posamezniki pa se \-H>do udeležili tudi raznih republiških izobrai:evanj. /a prihodnje leto je velenjska območna izpostava piv slalâ na .sklad predloge za akcij. Koliko med njinii 1x1 podprla republika. Tram-puseva za zdaj ie ne ve. "i W-;{ovor na vprašanje lK)mo vedeli (akral. ko bo sprejet državni proračun. SvdaJ vemo te kakšen jc predlog srcdfitev in in Je nekoliko višji od lelošnjega*'. Odod-mevnejSih akcij, ki jih načTiujejo. s katero pn .se je spoprijel z vso resnostjo in zanosom. Vpisal se je iia Pe-dagoi^ko akademijo v Ljubljani in studij uspesno končaJ leta 1954 pri profcsi>rjih Dragu Vidmarju. Ajilonu Goj-mirju Kosu m Zoranu Did-ku. Na to obdobje so vezani )yc-govi številni in lepi spomini, Se posebej na spošlovana pro-fesoija Zorana Didka in Jelis-luvo (Špelco) čopič. Kol Stii-dent. ki ga je še posebej zanimala grafika je številne ure preživel v ateljeju pionirja slovenske grafike Božidar-jaJakea. Dragoeene izkušnje in znanja slno zaposlila v poklicu, ki ga je opravljal, zato v teh le-ith ni veliko ustvarjal, ^ele nekaj let pred upokojitvijo se je počasi pripravljal na novo življenjsko ohdol>je. ki si ga je zastavil z /elo izdelanim in natrpanim ustvarjalnim pnv gramom. Tega jc leta 1987 začel deliti z Dru.stvom šaleSkih likovnikov kol mentor grafičnih delavnic. Pridružili so se mu šicvihii sKišiueljL ki tradicijo nada-Ijujejt*» )x več kot desetletje. Vedno željan novih spoznanj. znanj in poskusov je v svoji likiivniuslvarjahu)sti delal v najrazličnejših tehnikah. Akvarel, s katerim je začel že na učiteljišču, je ostala njegova najpogostejša tehnika. Olja so Salamonova spremljajoča tehniku že od leta 1951. vendar je pri njej najbolj iskal svoj izraz v različnih trcndovskili eksplozi- jah. Grafika, kije njegova najbolj prepoznavna tehniku, pa je vpeta lued klasične in zelo eksperimentalne tehnike. Oh grafiki moram izpostaviti ekslibrisc, kjer je zagotwo med najpomembnejšimi eks-librisli Slovenije. V evrop-skeiu in svetovnem prostoru sije zagotovil uglednih mesto v mnogih evRipskíh bi svetovnih zbirkah ckslibri,w. Kul-tiviranost nadgradnje njego-vili del je stopnjevana skozi vsa obdobja, ki so vedno berljiva v čisti artikulaciji likovnih elementov. Vsi. ki se že vrsto let srečujemo z njim. ga poznamo kol zelo nep^Tsrednega sclcnjski knjižnici je bil nabit s čustvi. Vsi, ki sose udeležili predstavitvečelrteknji^e Velenjčana Marjana Marinška, ki jo je, vsebini nnjltnlj prhnerno naslovil »MoJe prvo l)erilo«<, so začutili, da Je >*v /raku« veliko spominov in ganjenosti. Na lo Jih jc opozarjala že »scena«. Shire šolske kh»pi. tabla, pa Še Titova slika nad njo. Prav spiK mini so »krivi«, daje knjiga pravnika, ki seje v življenju naj* več (Hisvečal kulturi in /hiranju najrazličnejših reči. tudi na* stala. Njegova ho^atu zbirka prvih beril in abecednikov i/ v.se^a sveta je z njo na sv<»jstven način Mjvlň in olxleiima izšla v všečni, odlično oblikovani knjij^i pri velenj.ski /alo/bi Po-zoj. Lep kjijižni večer je prisotnim uvodoma zaželel urednik Ivo Stropnik. Prav (^n je nagiworil avtorja, da je neprecenljrv(> bogastvo prvih beril pripravil za objavo v knjižni obliki, i/ila pa je v novi zbirki SlwenskI zhiratclji. Med drugim smo izvedeli: »»/.birateljstvo in z njim povezano preučevanje slovenskih In tujih prvih beril v zasebni vnemi Marjana Marinška je take vrste vsebina, da so slišali zanjo luko rekťjč v Adlešičih kot v ^Ivirčah. MarinSkova zbirka al>ecednlkov pa je bila doslej razstavljena tako v Avstriji. Veliki Britaniji. Sarajevu. BudunpeŠti. Zagrebu in marsikje po Sloveniji, vsekakor najprej v Velenju, kjer naj bi v bližjiji prih<.>dnosti našla tudi svoje stalno raziklavno mesto: skupaj z drugimi starimi Šolskimi predmeti in učili, ki jih Marin.sck poleg abecednikov in drugih reči tako vneto zbira (npr. Ga.sparijeve razglednice, knjižni natisi Robinzona Gru&oja. pa vse, kar je povezano s Piko Nogavičko in A-strid Lindgren: menda nastaja celo zbirka starih citer...)«. MarJnžkova zbirka prvih beril zajema preko 1000 stbeced-nikov, začetnic ali prvih beril, kar natančneje pomeni: v 164 jezikih iz 1.^8 dr?av. Spi>močjostrokcwnjakovjih je avtor tudi ljuhiteij,ski> preučil in lako je pravz-aprav nastal poljuden pregled prvih beril od trubarja do danes, hkrati pa vpogled v prva berila .številnih drŽav sveta. »Marinškov monografski pregled prvih beril jc hkrati kalaJi^iJki, bogato iluslralivno predstavitven ter-kar daje knjigi največjo vre dm >s I -inter-pretativen z malo zgodovino braliio-opisujevalnih metod skozi zgodovino .šolstva nasloven.skem in posvetu....« je íe p^ivedal tvo Stropnik in dodal, da knjigtf izdajajo ob 450 letJiici prvega sUwenskega Irubarjevcga abecednika in avtorjevi skorajšnji šestdeset le t nic i. Knjigo, v kateri je 28H strani. IJ^? barvnih slik in je v trdi vezavi, je opremil in oblikoval Stane Hafner, izdajo pa so pi'idprh Ministrstvo za kulturo RS, MO Velenje fn Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Pa Še nekaj o večeru. Odlična mlada so pra nislka Gordana J lleb je ob klavirski spremljavi Jerneje GrebenŠek pričarala tisto pravo, p(\sebno razfjoloženje. ko dobiš oh poslušanju od užitka kurjo kožo. Marsikdt^ pa je skrivaj utrnil solzo, ko je Marjan Marinšek izri>čal knjige svojim nekdanjin^ učiteljem. ki jim je knjigo tudi posvetil: učiteljici iz prvega razreda Marici Širec.osnoviKX^olskemu ravnatelju Miru Kiančni-ku. profesorici BoŽeni Orožem in dr. Aleksandru Bajtu. Ker je slednji žal že umrl. je knjigo ganjena prevzela njegova soproga. Prav lepo je bilo slišati nekaj odlomkov iz knjige. ki jih je doživeto interpretirala Natalija Pilko, pa županovo zahvalo avtorju. In potem je bil čas za klepet ob Kozjanskem kruhu in vinu, iz krajev torej, kjer so avtorjeve korenine. ■ Bojana Špeget 12. oktobra 2000 «»^AS 107,8 Mhz 11 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Zvonci Marjiin Mžtrinš^ek \i Kulturnci^n centra Velenje jir pamisni lHS(nik}snliivonHjvťcjv /l>irkť|)n1h IktíI n:< svctii. Z p-A Iniel nas /binilce cnknit nujvećjo /;birko n:i svetu? Nikoli sq nc ve. ndon.on bo lako dolgo iskal, da ho naácl kakšen zvonec. In če vasjesreCal. pa ni jiovpra.sal, ře imale kakšen zvontck, p*>lem je imel ht^diivi .siab dan. bí^d si je bil prepriCan. da vas je to že vpraš>al. lega. kam jil; zlaga, glede na to, da jih mora bili veliko, sicer nc vemo. mora pa tam naokoli gotovo kar prceej zvonili, kadar se odk^ci. da zvonilo. 'Jislj. ki njegovi) s J rasi poznajo, ga lu m lam razveselijo s kak.inim novim primerkom. Najnovejši jc "Srećko, d res n/maš nobenega zvonca?" listi, ki mu gaje s Finske konec tedna prinesla atletinja Slava Po/nič. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO.., PRETENDERS Legendarna skupina ilia Pretenders, ki ]c slovx^la predvsem v osemdesetih in katere /a^Ciini 7nak je bila temnolasa pevka in kitarlsik» Chri^^ic [ Ivncic, je pt^mnmo ponudila trgu 7.[>irko svojih največjih uspcSnic. Prvi album z naj-vci]imi uspešnicami / naslo-vt'jmw'l'he Singles« je namreč i/.sel/tí leta Í9Í7 in ga seveda ni več mogťnhí kupili. Zalo bo /a zbiratelje zelo dohro-ácŘlki nova zbirka uspešnic z oguljenim n:i5ltivom »Groa-tesi ( liu«. na kaicri najdemo kar dvajset velikih hitov tc nekoč /clo pcipularne skupine. Cc sc spomnimo Ic nekaterih: »B:ick On The Chain Oang«, »Don't (îet me Wrong«, »1 G)t You Babe«, »Thin Line Beiween Love Andflalc«,., PAUL SIMON Paul Simon, polovica nck^^C zelo a^cšncga dueta Simon & Garlunkcl in eden najptv mcmbncjših »Jdadaieljcv sodobne popularne glasbe v šestdesetih in sedemdesclih letih, jc po desetih Icuh spel j/dal nnv album, V zadnjem paul I Simon J Vch/hoTheOn» ^ deselletjuje sicer i/.^a njego va zbirkći najvcCjih as|X'snic in album / glasbo /a gledališko predstavo, a ploi^ek z naslovom »You're ^"he One« je končnci vendiirle prvi pravi pop album po desetih letih. Album je Še pred svojim izidom milelcl na dober sprejem pri krilikih, posebno hvalo past") mu peli eclo pri slwiti glasbeni reviji Billboard. Skladbe tia novem albumu .spominjajo na Paulovi naj-uspeáncjí^i deli, samostojna albuma »Ciraccland« in «Rhyilim Of The Sainls<<. BARENAKED LADIES I\'lClaa«5ka kitnodska zasedba Bamakcd Ladies je izidu prejšnjega albuma izidii zc omenjenega albuma ».Stuni«ieia 1998. Tokrai so I'anl je po kraj&;m premoru pripravili nov album z nřtólo-vcm »Maroon«, s katerega scko\ prvo skladbo laasirali single »Pinch Me«. Kar primeren naslov za prebujanje skoraj dve leii irajajc^iega spanja na lovc^rikah stare slave. BIG FOOT MAMA Končnojelu éislomivkiv mrtd Ijubljanjike skupine BKJ poor MAMA z na^ovom »Penomen« » ki poiihcm že napcjvcdujc izid prili^ajtxega ćciriega albuma. Fenomen boena m>silnih skkidb na prihajajočem Ccirlcm albumu BKi poo r MAMC. ki pa ho siccr Izfcl ,^elt prihodnjo pomlad pri zalo'?}>i Kil" Kif v sodekwanju z Nika Distribu-lion. A napíTVtd sin^ je pomembna 7aradi neče.sa drugega. Pa mesec namreč m.neva lutlančno deset ki od k:gcndiimega prvega konecr-laskupincBlOFOOTMA-MA na ljubljanski Gimnaziji Šentvid! Na prfíie ene roke lahko preštejemo slovenske rivk skupine, ki so skupaj vz- držale lolikočftsa. Še manj pa jc listih, ki .so v zadnjih desetih Iclih .samostojno nastopile v kulinidviirjini Tivoli BlCt FOO'Î'MAMAse boreči velikega zalogaja iotiki ly.okio-bru, ko s sanii Ktojnim koncertom dastojno proslavila prvo desclleije delovaija. Mi2 »Pa si Sla« je naslov novega singla skupine Mi2, ki pred-sUivlja Uidi naskivno pesem njihovega tretjega samostojnega albuma. la bo izšel v zaćetku novembra in bo z uspc.^nicami «Pojdi z menom v toplicc«, »Oda gudcki«. »Pa »Slunl« puštala najpi'^pultir-nejsi novi nx'ker.ski bend. 'lb ji jc uspelo relativno pK>zno, saj .skupina i^.siajažctxJ (ela 1988, koje zaćcla koi alierna-tK'nir» skratka tako, kol skupina Mj2 Tvcni na svojih /ivih nastopih. Pt>ieg lega bo na albumu več »posluhIjivih« pesmi kot je bila to praksa na prvib dveh zg<'>^'enkah »C'rtiča« in »Ćudo tehnike«, kar pa seveda ne pomeni, da je skupina izgubila .svoj hudomušni naboj in i>iirini\ ■ Mlč Vsako nedeljo ob 17.30 na Radii Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš fias. Takofe ste giasovaii v nedeljo, 1. oMobra; IMLADt DOLENJCI: Samo zaradi tebe 13 giasov 2.0V0JČICt V+V: Kuharica 8 giasov 3.StAP0VI: Rože z domačega vrta 6 giasov 4.ST0PAR: Janezova 3 gtsfsovi 5.N0VAT0: Kaj je iepsega 0 glasov Prećiogi za nedeljo, 8. oktobra: 1.HENČEH: Ostirjeva hči 2.HRASKI KV/NTET: Najlepše so Slovenke 3.NAGEU: Ples na skednju 4.R0GLA: Imam konča bistrega 5.VRISK: Lojtrnik ■ Vili Grabnar r ^ - -ri 4 L - ■ SOUND ATTACK 2 dobra tri leta in pol jc na domaCI pop sceni prisoten ludi ljubljanski duel Sound Atlack. zasedba, ki sc je odloČila pt^skusili uveljavili na podrt>čju danee glasbe.'Ib je sicer podrocjc. na katerem je tako pri nas. kol tudi izven meja naSe domovine, dogajanje preccj živahno. Veliko je Jikupin in posame/nik^w, ki s kombinacijo elekiro-nike in pelja posku.^ajo najli svoj pn^slor med množici^ izvjalacev popularne glasbe in. karsc navadno izkaže za preiežksku5ajo nekaj Casa tudi ostali. .Sound Attack je u\i3 zasedba, ki ji. vsaj za zdaj. tudi to slednje uspeva, Pred kralkim jc namreO izSe) novj album tega mladega dua. ki ga sestavljata Simon Surev in Pika Božič. Oba po krvi plesalca in Solana glasbenikcj sla svojo glasbeno kariero začela ze v rosnih lelib in se po dolgih lelih poznanstva odloČila za skupno delovanje. Rojenje bil projekt Si>und Atlack, ki ne vkljuCuje le snemanja skladb in njihove izvedbe, ampak gre za celosmi prislop z izdelanih koreografijo in scenskim niLstt»pom 1er nenazadnje precej hogaio produkcijo videospolov. Zanimivo je to, da je skupini kljub izraziti u-smerjeno-sli v dance glasbe o. uspelo doseći velik uspeh ludi na po-pcvkarskem podroCju. Pravzaprav so bili, bolj kot i^tevjl-ni nastopi po diskotekah, prav festivali tisti, ki so duo najbolj približali Sirii publiki in & tem njihov prvenec »Sound AiTack« pripeljali do zlate naklade. Resnici na ljubo pa njun prvi hit ni bila festivalska skladba. «Le tebe Se hodom ft jc bila leia ISJy? pesem, ki jc. ludi po zaslugi videospoia. skupino hitro lansirala v vrh lahkoine domače pop gla.sbe. Sledila je se skladba »Prepozno je«, potem pa je pri Jel na vrsto že prvi festivalski naslop na EMl in uspešnica »/.akaj odi>cl si«, Uspeh je nadaljevala druga festivalska skladba »Vrni mi ljubezen« z »Melodij morja in sonca ^H« in natoi^e skladba.s katero sla se predstavila na EMl »Kje si zdaj«. Zadnji dve skladbi lahko najdemo tudi na najnovejšem albumu zasedbe, ki sia ga Pika in Simon nekoliko neizvirno poimenovala kar »Sound Atlack 2«. Je pa s lakim poimenovanjem jasno izraženo nave^^ovanje na prvenec in h krali pomeni nekaki^no nadaljevanje prvega albuma. O lom sc lahko prepričamo tudi pri poslušanju poSCka. saj «*) skladbe večinoma narejene pi> že uveljavljenem klišeju, ki je značilen za skladbe debitantskega albuma. Kijub vpetosli v prepoznavni vzorec, pa je produkcija zasedbe Sound Attack Še vedno dovolj zanimiva (in vsaj za številko b<>l]ša kol na prvencu ), da bo naletela na za-dtîstno število odobravajočih p4>slu.salcev in mislim, da ho novemu albumu celo uspelo pomwiti uspeh prvenca in pt^-novno doseči zlato naklado. ložje uresničljive pa so druge ambicije, ki sta si jih zastavila mlada glasbenika, ki bi svoje delo rada uspeino predstavila ludi izven meja Slovenije. Čeprav sta že pred časom najavljala album v angleškem jeziku, pa je, kar zadeva iniernacionaiizacijo, na tem albumu zaenkrat moč zasledili le repanje gostujočega reperja v hrvaiJkem je/iku v skladbi »Vedno tvoja«. ■ MiČ SvcJ ladnji koncert je zaupat Bote Šaleškemu akedem-skemu zboru in njegovi voditeljici, svoji u6enM Danici Pirečnik Akademci z Janezom Boletom na Brezju Pevci SakSkc^ja akucicmskťua pevske^ zlj<»r:i iz ViHcnja s*> v soboto p'>d laktirko priziianc4>a pedagoga in dirif^cnti) profesor» ju Rolclai nastopili v B:iziliki malcrc lK>2jc na Rrc/jah. Koncert jc bil posvečen 2O0-Íclnící pne hrczjunskc kapek, KMMctnici rojstva Matije Tomca» il)0-lctnici prihinla nri^a nista Ivana Ho le (a na Bre/Jo in 50-let nic I umetniške^i) delovanja njcftiiveg« sina pri»fcsorjii iancz;x Bolela. Da je B<île svoj zadnji konceri izbrai prav mlado velenjsko zasedbo, je vsekakor velika ča.st, predvsem pa priznanje, da jc dvlo profcsoricc Danicc PircČnik ludi z njenim odra.slim zlvorom na vrhunski ravni. Ni namreč veliko zasL'dl). na kaiere bi sc za svoj "labi^dji spev" obrnil stan^sia sk)venskega zlx>rovslva, Se posebej. če v svoj program uvrsti nekaj najtežjih slovenskih duhovnih skladb. Vrhunec končena je bila zelo zahtevna Slovenska ma^a. prva ma.^a v naše m jeziku.ki jo jc leta 1932 uglas-bil Matija Tome, po B^^leiovcm mnenju eden najMjisih slovenskih aviorjcv 21). stoletja. /bor je oh odlični orgelski spremljavi profesorja Primoža MalavaŠiča zabievnc> skladbo, ki ravno zaradi lega rodko pride na odre. izvedel suvereno, izvrstna inierpretacija Janeza Boře-ta pa jc uglai^cncmu pclju dodala piko na i. Drugi del konccrla jc bil posvečen Marijinim pesmim, od ro-manlike, preko zahtevne Salve Regina Vyîaulasa Miskinisa. do slovenskih Marijinih pesmi, /bor je tudi la del zapel dobrcn profesur Bole pa je s čutm> linij^> znova dcika/.al. zakaj jc v sk»-venskem prostoru eden najbolj cenjenih zborovodij. Profesor Bole je ob koncu koncerta potrdil to. kar jc bilo čutiti v dvorani, daje vse življenje čakal na zbor. ki ga lahko vodi. kol lahko vodi ŠaieSki akademski pevski zbor, koncert pa je končal s pesmijo Pa se sliš', ki je postala železni repertoar slovenskih pcv.skih zbcjrov prav po njegovi zaslugi. ■ 12 NASI KRA.ŤI IN LJUDJE «««CAS 12. oktobra 2000 v s seje sveta občine Šmartno ob Raki "Nič nas ne izuči!" (Nadaljevanje s prve strani.) So glasovali o umiku točke ali ne? Odgovor na zapisano vpraSanjc naj bi bil znan na naslednji seji sveta oziroma po poslušanju magnelofonskega zapisa prejšnje seje. Svetnik Frančišek Berdnik je namreč pri obravnavi zapisnika s te seje opo/.oril, da so svetniki glede predlaganega umika Osnulka odloka o oskrbi z vodo glasovali drugače, kot je zapisano v zapisniku. Po mnenju s"vetnika Fniiieiška Fužirja so zadevo izpeljali lako kol sojo, zalo ne vidi razloga, da bi stvari zapletali. Svetnik Bojan Kladnikpaje ob tem opozoril na krčitev poslovnika, če so naredili napako, Predsedujoči župan Ivan Rakun je ocenil, da zapleta glede na to, da so nekateri svetniki pozabili, kako so glasovali, ne bodo rešiii, ampak ga bodo poskušali po vnovičnem posluSanju zvočnega zapisa. "Nič nas ne izuči" župna Ivan Rakun je v obrazložitvi inlbrmacije o gibanjih v občinskem proračunu v letoSnjih osmih mesccih zapisal, da so prihodki in odhodki v mejah načrtovane ravni, razen pri cestni dejavnosti in športu, kjer bo zaradi premalo predvidenega denarja najbrž potreben rebalans proračuna. Na to ugotovitev se je najprej odzval svetnik Frančišek Berdnik. ki je vpraSal, kako je s pri.spevki za ceste in obljubijenim denarjem za cesto v Malem Vrhu. Prav tako so ga pri pregledu gibanj /bodla neizJco-riščena sredstva za pospeSevanje malega gospodarstva in za obnovo doma krajanov v Ciorenju. Svetnika Bojana Kladnikaje zanimalo, ali sc kaj dogaja pri urejanju obrtne cone in kaj jc s stavbo, v kateri je imela poslovna enota Kmetijske zadruge Šaleška dolina svoje poslovne prostore. "Nič nas ne izuči. Že velikokrat smo ob konkretnih zadevah opozarjali, kako naj se ne dela, danes pa vidimo, da stvari tečejo po starem," se je vključil v razpravo svetnik Rudi Ježovnik. "Ugotavljamo, dasta kulturna domova v slabem stanju, nimamo pa programov, projektov, kaj bomo uredili. Od volitev dalje ni bilo v vaških skupnostih zborov krajanov, župan pa meni, da bi morali biti vaški tšlanju bi bila glede na gcncracijc, ki priliajajo, dovolj ena srednje velika, -sodiibna šola, pa je del javnosti na .siali.šču - v Šoštanju jc treba ohraniti dve šoli. V to sta prepričana tudi kolektiva obeh šoštanj-skih osnovnih sol,Tej problematiki jc bila posvečena tudi ponedeljkova skupna seja sveta slaršcv obeh osnovnih šol, kamor so poleg predstavnikov občine povabili tudi predstavnico podjetja Proplus, kjer so izdelali strokovne podlage in arhitekta Nandcta Korpnibi, ki jc izdelal idejni osnutek nove šole. A ludi po ponedeljku ostaja šola očitno še naprej osrednja icma pogovorov. Siccr pa je bi! (tudi) to sestanek žc v naprej prepričanih v prav njihov prav, pa naj gre za tiste. ki z.agovarjajo eno ali za tiste, ki zagovarjajo dve šoli. Ostaja pa denar ministrstva namenjen reševanju osnovnega šolstva v Šoštanju v državnem proračunu žc drugo leto neizkoriščen. Biba Zdaj o šoli tudi starši. RiK'ck pa. kot že rečeno, naslednje leto-konec! Debatam pa tega še ni videti. So sc šele dobro ra/vnelc. Bo potreben rclerendum, kol jc predlagal nekdo? Podrobneje v prihodnji Številki Našega časa. ■ Milena Krstič - Planine KS Letuš Predvsem komunalna vprašanja Na ztyoru, sredi letošnjega poletja, so krajani krajevne skupnosti Letuš izvolili svoje novo vodstvo. Uroša Černevška je na mestu predsednika zamenjal Bogdan Trop. Pred tednom dni so se novi člani sveta KS zbrali na seji, na kateri so med drugim spregovorili o najaktualnejših vprašanjih. Kot nam je povedal Trop v tem trenutku namenjajo o.srcdnjo pozornost izgradnji pločnika skozi naselje. Zgradili naj bi ga do gostišča Pir-nat, vendar se o lem še morajo dogovoriti s pristojnim republiškim ministrstvom in Direkcijo RS za cesto, sa.j je ccsta skozi naselje republiška. Projekt 7ii pločnik žc imajo, prav tako pridobivajo potrebna soglasja, tudi v Bogdan Trop:"Ni bojazni, da bi nam bilo dolgčas. Imamo še preveč potreb. " proračunu občine Bra.slovčc je zanj predvidenega nekaj denarja. A, kot meni Trop, bodo za naložbskocnc blazine, ziCnice gorskih rewakev, in Jia ki^ncu vaje še s helikopterjem s icrase •í^SM « Iz občinske stavbe, kjer je "zagorelo" v eni od pisarn, so morali reševati tudi ljudi. Eden od pogumnejših se je spustit po gasilskem prtu. ohćine. Do pivžiira naj bi prišlo v osrednjem delu slavbe zaradi kratkega slika na električni napeljavi. Pohir naj bi se hitro razširil in zadimil eeb-ino stavbo. In dima je bilo res veliko, razkadil gaje Šclc iic-Hkopicr. Vodja vaje Jože I)ni-be/. je aktiviral P<»n Velenje, Skale. IVsje in Šentilj. Na mesto po:?ara pa so prispeli tudi reševalci Zdravstvenemu doma Velenje. Vse je teklo, kol namazano. In kar jc še bolj pomembno, zelo hilrsi"»blje-nosisvojih članov in opreme. Nekateri bodo pripravi I i tudi društvene ali meddruštvene vaje. Bojana Špeget, foto: Stane Vovk Ko so bile vse tri taktične vaje končane, so se odgovorni zagotovo oddahniti. Lahko pa so biti tudi zadovoljni Na sliki: vodja ekipe v vojaškem helikopterju polkovnik Gabriel Možina, ki je tudi poveljnik 15. letalske brigade, vodja vaje Jože Drobez. Karel Koželj, komandir PP Velenje Robert VIdec in vodja kabineta župana Dušan Ajtnik, Gledalci so z zanimanjem opazovali, kako lahko gasit ci pomagajo ponesrečen/m v prometnih nesrečah. S škarjami so v hipu odstranili zmečkano pločevino, da so reševatcl lažje prišli do poškodovanih. 14 TO IN ONO fMifCAS 12. oktobra 2000 Društvo zeliščarjev Velenje Na rožice prisega vse več ljudi Društvo zelBcarjev Velenje Je sredi minule^n tedna (Kiprlo mstavo zelišč in pripravkov iz njili v avli velenjske me^itne hiše. Na ogled bo do konca meseca* vsak delovni dan pa bodo obiskovalce po razstavi vodili člani društva, ki jih Je trenutnt> 43. Pole^ te^a si lahkt) na posebnem panoju ogledate izsledke ruzsikave inštituta Erjc<»« kako zdrava so zdravilna zeliK-a, nabrana po obnmklh Šaleške doline. DruŠlvc) žo vse od usluno-vitve prcJ iromi leli vodi znan velenjski zcliščar 11er-man Mastnak/rudi ktošnjo razstavo, lahko rečemo, da bo poslala tradicionalna, so s skupnimi moCmi pripravili vsi člani društva. O njihovem deli nam je predsednik xaupal: 'Delujemo ljubiteljsko, predvsem pa se člani Jopolnujemo na izobraževalnem področju. Predavatelji na nasa srečanja prihajajo od drugod, ištVmo pajih tu- di v lastnih vrstah- Sezona nabiranja zdravilnih ratslin gre letos počasi k koncu, sedaj bomo nabirali le še plo- Sredino otvoritev razstave^ Hi to na ogted še či z rćisUino v živo. Cno je namreč znanje iz knjig, drugo teorija in šele potem "pride" praksa." Člani društva se «.lobivajo v kadilnici velenjskega kulturnega doma vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 19. uri. Se vedno so veseli vsakega novega člana, ki verjame v zdravilno moč rastlin in se veseli novih znanj s tega področja. ■ Bojana Špegel Šaleški dolina Zdravilna zelišča niso onesnažena Na razstavi Društva ze» liščarjev Velenje so na posebnem panoju razstavljeni lzslejekt vsame2ne zdravil- Mag. Nives Kugonič: "Zeliščni vrt na Kavčn/* kovi domačiji smo zasnovali prav zaradi raziS' kav o icvaliteti zdravilnih rastlin v Šaleški dolini." ne rastline povsem primerne za gojenje ludi vtem okolju. Ore predvsem za korenovke, kot je bíúJríjan- Ma pť>lj-skctn poikusu so rezultati pokiiZiili. da Lako po vsebn^v sti eteričnih olj kol vsebnosti težkih kovin povsem zadostuje norn^ativom. Podobni) pa bi laliko rekii ludi z rahljamo za analiliko iz- ključno zdriivilna zelišča, pridelana na področju Kavčnikove domačije. V preteklem letu pa smo opravili rrabljcnih ztlra-vilnih rastlin, "ťu srno sodelovali z Društvom z:-liŠčaijcv Velenje, ki sti pri-iazno priskočili na pomoč in nam pomagali zbirati zelišča." NĆ; In kuj je pokazala ta raziskava? mag. Nives Kugonič: "liidi sami smo bili presenečni, saj lahkih rečemo, da v kíikiwo-sti zdravilnih rastlin ne prihaja do razlik na posameznih lokacijah. Rasline namreč nizlično S()rejemajo ležke k^>-vine in pc^novno se je potrdilo. daje šentiiinževka najKilj občutljiva in nase najbolj pritegne kadmij. A še vedno ie primerna za uživanje." ■ Bojana Špegel mladi dopisniki porotaj o Že več kot mesec dni je od lakrat, koje po dveh počitniških mesecih Zii/vonil i^.^lski zvonce in jKTVabil oïn>kc všolskc klopi. Od lam smo po zaslugi mladih novinarjev že dobili nekalere pr/e ïxlnic-ve. Upamo, da se h>.s(e učencem 7. razreda (XŠ Šalek Velenje in Karla Desîovnika Kajulia Stwlanj pridružili ludi drugi in v rubriki Mladi dopisniki poročali o pomembnejših dogajanjih navadi šoli. Kdo je Pika Nogavičita? Mladi novinarji 7, a Osnovne šole Salek smo zbrali nekaj izjav udeležncev Pikinega tedna. Zanimiik) njLsje Kdo je Pika Nogavička in V kal eri delavnici Pike Nogavičke si njaj raje scxîeloval. Veseli boni«), Če jili l>osle (^i>javili. Lepo V, da ima glavo pod kovtroni In noge na po%^lru-" Marko, S let: ""Pika Nogavička je deklica, ki zelo rada zabava ojroke in odnisle.*' Niky, let: "Mislim, da je mala navihanka. ki privablja s svojimi norčijami lako majhne kol odrasle ljudi.** Polona, 25 tel:" Pika NogiiviCka je majhna, .simpatična, nagajiva deklica. (Havna junakinja vknjigi Pika Nogavička, pisateljice A-strid Lindgren " V kateri delavnici Pike Nogavičke bi najraje s(KJel<»val? Alen, II let: "Najboljšem se zabaval, ko sem plezal po steni" Melisa, let: "Najraje sem lam, kjer šminkajo in dekijn pike. Uredijo ludi frizuro." Marko, 8 let: "Najraje sem v delavnici, kjer lahko ri^em." Jani: "Najraje sem v delavnici lego kcKk." Sandra, 12 let: "V Pikinem lednu so mi bile všeč predstave na odru," Alen, li let: "Menije bil najK^lj v.^eč Pikin kino." .\nila, 13 lel:"V Pikinemlednu mije bilo najbolj v^eč to, da so peli razni povci, in dajo bil liuli letos zabaviščni park " Kulturni dan v Ljubljani Angleščine se učimo že nekaj let, prav radi prebiramo k]\|i-^eza bralni znački Reading i^adpe in nm)kwarm, večkrat prelistavamo angleške revije Clicks Cn>wn, Current,..; tokrat pa smo imeli sedmo^dci priti»žnost >1deti, kje so v ijiibljani centri, kjer lahko slišiš vidi§,bere^ ali kupiš karkoli v zvezi ^ angleškim jezikom in Veliko Britanijo. Za posladek pa Je bil še ogled Plečnikovih mojstn>vin. Ob prihodu v Britanski svet smo bi[\ kar mřiJo zadrzani. saj so nam vse predstavljřili v angleškem jeziku in nase znanje je bilo na veliki preizkušnji, a nii srečo so nam tu in lam pomagali ludi v skwenščini. Prcdsiavili so nam delo Briian.skcga svela. Videli smo njihovo knjižnia), kjer se poleg knjig lahko poslužuješ tudi računalnikov, niznih video kaset in igerc; učilnice in čiial-niœ z iingleskimi časopisi- V Oxford centru so nas presenetili s pravt> uČ*no uro ob televiziji. Postregli so nas s pecivom in sokom, ob odhodu pa je vsak óotíi primer revije Crcwn in angle.ško knjigico. Nase popotovanje v angleškem jeziku se je končak> v CPIoto, 30. sep((*ni1>r.)> su l)íic v TrlH>vlj:ih (>. i^rc črnih in l>elili rudarjev. Na njih siKlelujeju^ niao1« ZM d.d.: Uubljana.laL 01/234 S5 00. Slovni Oradec. tel : 02/8S4 16 91. Mutomer. lel : 13 60. Celja, lel: sa 04. KrMn.l6l..OA/2d6 70 40, Koper. tâ. OS/639 98 27. Nova Goriea l^.: 05/3359000. Novo mesio. Tal.. 07^ 53 30 POLET I. V'.upan poslal nekaj SoStanjskihsveinikovv/rak. POLET II. Župnn je poslal nekaj ^i^ianjskihsveiDik iMftall a7 09.00 Naj spot dneva 09.05 V mojem ko^ je pa mavrica, pon. 09.55 Vabimo o ogledu 10.00 Nai spot, ponovitev 11.00 Videoslrani 18.55 Naj spc^ dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 OtroSki program 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Volitve 2000 21.00 Regionalne novice 21.05 Vrednojestopiii noter, obisk v Teti niškem muz^u 21.35 Andra22000:0mžinapo. je, posn. 2. dela prir. 22,45 Motor sport mundial. 47., tedenski pregled dogaja-nja na področju moto športa 23.15 Najspotdneva 23.20 Videosti^ni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.20 Prisluhnimo tišini 06.50 Risanka 09.00 Zlata ribica, 2/2 09.20 Robin in Rozi, 11/13 09.30 Na liniji, oddaja za mlade 10.05 Prelomni trenutki zgodo* vine, W 10.30 NaUonai geogr^liK, 5/16 It20 Oddaja o znanosU tt.30 Alpe*Oonava-Jadran 12.00 Hrepenenje, izrael. drama 13.0 Poročila, Šport, vreme 13.45 Bolezni našega časa 14.05 Vsakdanjik in praznik 14.55 Mostovi 15.30 Volitve 2000 t6.30 Poničila, ipoil vreme t6.45 Rdeči grafit 17.45 Humanlslika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TV dnevnIK šport, vreme 20.05 Vofitve2000 20.55 Gospodar plesa 21.55 DeteljKa 22.10 Odmevi, šport, vreme 22.50 Volitve 2000 23.55 Pokločni klub 01.05 Why shoottheteacher. am. film 02.45 Hurnanfstika 03.20 Dosežki SLOVENIJA 2 08.55 Videospotntee 09,t5 Nenadoma Suzan, 12/26 09.35 Dru2inskialravnlk.12/13 10.45 Paul Merton predstavlja 12.45 TV prodaja 13.15 Otroška zdravnica, 2/6 14.45 Saphire, ang. ftim 16.10 Čarovnikiz0za,2/18 16.35 Deželavelikiti mačk. 2/3 17.30 Po Sloveniji 18.05 Tanja. 2/13 19.00 Slikarske tehnike 19.30 Videospotnice 20.05 Oh,tiUiici, 2/B 21.00 Wagner. 2/10 21.50 Nedolžne laži. kanad, film 23.25 Imiu^jiva pravica, 1/3 00.15 Taksi, 13/24 00.55 South park, 1. del 01.15 Videospotnice 06.0 09.0 09.30 10.30 11.30 12,30 13.30 14.0 14.30 15.30 16.25 17.15 18.10 18.15 19.15 20.0 21.00 22.45 23.40 00.10 Dobro jutro, Slovenija TV prodaja Brez tebe. nan. Večna ljubezen, nan Ne pozabi me nikdar 2ivljen[e teče dalje. nan. TV prodaja Služba in družba, nan L^o je biti milijonar Urgenca, nan. Brez tebe, nan. Večna Ijubez&i, nan. 1.2,3-žrebanjB Ne pozabi me nikilar, nad. 24 ur Lepo je biti milijonar Preživetje na 0ori. am. f. Teksaš^ mož postave, nan. Zlobni dvojček, nan. TV prodaja © 27 S2 09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro, informa- ilvnckrazvednlna oddaja tO.05 V^no je sto(^i noter, obisk v Tehnilhsm muzf^u 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Andraž 2000; Družina poje, posn. 2. dela prir. 11.45 Motorsport mundial, 47., teden^i pregled 1215 Vkieostrani 18.15 Najspotdneva 18.20 Regionalne noVKe 18.25 Športni btok 18.30 Miš maš. otroška oddaja 19.30 Obvestila 19.55 Oglasl/Vabimokogiedu 20.00 VoBTve2W0 21.00 Pristani, amehškitilm 22.80 Regionalne novice 22.35 Športni blok 22.40 Iz oddaje DcArojuuo 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani SLOVENIJA 1 06,30 Zgodbe Iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09.15 Podkk]bukom 10,05 White dv^art, amer, film 11.35 Srebmogrivi konjic, nan. 12,00 Tednik 13.00 Poročila, špon. VTBme 13.15 Nevarna zap^ifvka, am. f. 14,45 Cek)večemi nim 16,30 Poročila, špott. vreme 16.45 Svet Petra Zajca in prijateljev. 6/6 17.15 Fliper, 15/26 17.50 Návrtu 18.15 Ozare 10,20 Prelomni trenutfe zgodovine. 5/13 18.50 Risanka 19.05 Kako bomo volili 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Orion 21.35 Potovanje predaleč, 6/7 22,35 Poročila, šport, vreme 23.10 VnewOileanso, 12/13 23,50 Vran, 17/22 00,40 Trenutek spozabe.av* stral. film SLOVENUA 2 06.50 Videospolnice 09,^ V telovadnici, 32/50 09.50 Giovana m Ennco. 2/6 10,35 SveUiik, 38/43 11,25 Štafeta mtadosti 12.30 TV prodaja 13,00 Spon 16.55 SP v kolesarstvu, cesina vožnja do 23 let, posn. 17.^ Slovenj Gradec: pokal EHF v rokometu PRE-VENTTURKU, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Nogometna mrzlica, ang, film 21.45 Praksa, nan. 22,25 SvetniK 39/43 23.15 Metropolis 23.45 Sobotna noč 01.45 Videospotnice 07.00 08,30 08.50 09.10 09.30 09.50 10.10 10,30 11.30 12,25 14.30 15.25 16.20 17.20 18.15 19.15 20,00 21.00 23.00 01,00 01.40 T" 24 ur, ponovitev Princesa Sissi, ris. serija Panda Jln Jin HroŠSeborgi, nan. Power Ranger, nan. Hanv in Hendersonovi, nan. KoSarkani> Lepo je biti milijonar šolska košarkarska liga Dolgo, vroCe polete, amer, film Ladja zaljubljenih, nan. Nevarna srca, nan. Pop'nnjll Izganjalka vampirjev, nan. Jack in Jill, nan. 24 ur Lepo je biti milijonar Sprehod v oblakih, am. f. Pravniški orli, amer, film 24 ur TV pn>daja Umnmll 27 ttS 09.00 Najspotdneva 09,05 Miš maš. oddaja za otro* ke. pon. 10,05 Vabimo k ogledu 10.10 Film na VTV; Sprehod po polnoči, am f. 11.40 Videostrani 18.25 Najspotdneva 18,30 Talent leta. glasb, oddaia 19.00 Obvesiila 19,55 Oglasi / Vabimo k ogledu 20,00 930. VTV magazin, reg, infonnativni pn?gram 20.20 Tommy Temerson, virtu» oz na citrah 20.55 Najspotdneva 21.00 Ki^etobgiasbizJožico Svete, gost: Milan Pečovnik PWži 22.00 April pnhaja, am. f.. pon. 23.30 930. VTV magazin, pon. 23.50 Najspotdneva 23.55 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Risanka 08.10 Palček David, 8/12 08.30 Medvedek, 4/13 09.00 Volitve 2000 09.05 flabar, 70/78 09.30 Pleme. 22/26 10.00 Ozare 10.05 Glasbena oddaja 11.05 Svetdivpliživali,7/26 11.30 Obroriaduha 12.00 ljudle in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Vremenska panorama 14.05 Pomagajmo si 14.35 Orion 16.05 Prviindnjgi 16.30 Poročila, iport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Najlepši slovenski âopki 1S.45 l^isanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Volih/e 2000 19.30 TV dnevnik, iport, vreme 20,05 Volitve 2000 22.30 Poročila, šport, vreme 22.50 Abraxas, balei 00.05 NajlepSislovenskilopki SLOVENIJA 2 08,05 VkleospotnKe 08.40 Noro zaljubljena, 21/47 09.10 Tanja, 2/13 10.00 Mlnty,8/13 10.30 Son5dneduie.4/14 11.00 Med valovi 11.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski 12.00 £vroglasba'99,2.del 13.00 TV prodna 13.30 âport 14.30 SP v kolesarstvu ' cestna vožnja elite, vključitev 17.30 iP v nogomeBj KOPER; PRIMORJE, posn. 19.30 Vkleospoince 20,05 Izbruh ognjenika, dok. odd. 21.00 Murphy Brovkrn, 20/24 21.30 Cikcak 22.00 Šport v nedeljo 23,00 Kamen, Škarje, papir. an. f. 00.20 Vkieospotnice T w J 08.00 TV prodaja 08.30 Princesa Sissi, nan. 09.00 Panda Jin Jin 09.30 Hroščeborgi, nan. 10.00 Pov^r Ranger, nan, 10.^ Hariy InHendersonovi, n. 10.50 Koiarkarjl, nan. 11.0 Ameriška gimnazija, nan. 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Pop'n'Roll 13.25 Neverjetni pa^i mladički, dokum. oddaja 13.45 Oečekin ris, finski film 15.35 Resnična zgodba, am. t. 17.15 Obalna straža, nan 18.10 VIP 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.00 Volitve 2000 22.00 Športna scena 22.45 Volitve 2000 23.00 Težak posel, film 00.30 Volitve 2000 00.45 24 ur. ponovitev C3> Hmnmíí 2T sa PONOVITVE ODDAJ 09.00 Mi§ Mal odd. za otroke 10,00 jzpon.odd. Dobrojutro 10.50 929, VTV magazin 11.10 Športnlloiek 11,30 športni gost, pogovor, gostavstudlu: Sašo Kra-gelj in Simon Štrajher. motokrošista 11.50 izsred.odd.Dobrojutro 12.40 Andraž 2000: Družina poje, posn. 2. d^a prir 13.45 Oglasl/Vabimokogledu 13.50 930. VTV magazin 14.10 )z pet odd. Ooûro jutro 15.00 Vkieostrani 17,00 Sprehod po polnoči, am, f, 18.30 Tommy Temerson, virtuoz na cm h 18.55 Naj spol, glasb, oddaja 19.55 Vredno je stopiti noter. obisk Teniškega muzeja 20.25 Vkieostrani SLOVENIJA 1 08.40 Pomagajmo si 09.10 Risanka 09.30 Rdeči grafit 10.00 Dobri duh 12 Avstralije, 3/13 10.25 Humanishka 11.00 Dosežki 11.20 Na vrtu 11.45 Čudoviti svet mineralov 12.20 Pr/i in drugi 13.00 Poročila, Šport, vreme 13.25 Ljudje in zemlja 14.15 Polnočni klub 15.25 {ne)znanl oder 16.0 Dober dan. Koroška 18.30 Poročila, Sport, v r^e 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pleme. 22/26 17.45 Recept za zdravo âvljenje 18.35 Žrebanje3x3 plus6 18.40 RÉsanka 19.0 Kronika 19,30 TV dnevnik. Šport, vreme 20.00 Komisar fíex, 3/13 21.00 Aktualneteme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Gospodarska panorama 00.00 Recept za zdravo živQenje SLOVENIJA 2 08.25 Videospolnice 09.00 J,A.G., 14/15 09.45 Oh, ti tujci, 2/6 10.30 Wagner, 2^10 14.00 Cikoak 14.30 Sobotnanoč 16.30 Pripravljeni, oddaja o slo* venski vojskj 17.05 Howard GoodaII predstavlja oigle, 3/4 17.30 PoSk)venijl 18.05 Snežnareka.12/13 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno in glasno 21.00 SludkiciTy 22.30 South park, nan. 23.00 Brane Rončei izza odra 00.25 Saphire, ang film 01.50 Videospotnice 06.0 Dobn? jutro. Stovenija 09.0 TV prodaja 09.30 Breztebe, nan 10.30 Večna ljubezen, nan. 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. 12.30 špomia scena 13.30 TV prodaja 14.0 Služba In dmžba, nan. 14.30 2ivjjenjetečed3lje,ndn. 15.30 Urgenca, nan, 16.25 Brez tebe. nan. 17.15 Večna ljubezen, nan. 18.10 1,2,3-žrebanje 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. 19.15 24 ur 20.00 TVdoberdan.nan. 21.00 Vmiiev v prđiodnost 3, amer, him 23.05 OhannainGreg, nan 23.35 Stražar, nan 00.30 M,A.S,H.. nan, 01.00 Taksi. nan. 01,3 0 24 ur, ponovitev lcHn«ll S2 09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro, informatívno • razvedrilna oddaja 10.05 930, VTV magazin, pon 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Tommy Temwson, virtL« oz na citrah 10.55 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 OtroSk; program 19.30 ObvestiJa 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Kako smo volili? 20.30 KoSarto. posn, tekme, RoglaAtras: Pivovarna La&ko 22.00 Regionalne novce 22.05 Iz oddaje Dobro jutn> 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vldeostmni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Risanka 09.15 Denver • poslednii dinozaver, 19/26 09.35 Radovedni Taček 09.55 Pestma. otroški film 10.20 Receptzazdravoživijenje 11.10 Potovanje predaleč. 6/7 12.00 Komisar Rex, 3/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.05 Aktualneteme 14.55 Gospodarska panorama 15.55 Gore in ljudje 16.30 Poročila, Šport, vreme 16,45 ZlaikoZakJadko 1700 Moje mestece. 15/26 17,25 Oddaja za off(Ae 17.50 Izgubljeno cesarstvo. 1/4 16.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevniK šport, vreme 20.00 Na morje. 15/26 21,00 Alđualneteme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 2enska Iz Mdn:ipana, Izrael. drama 23.50 Izgubljeno cesarstvo, 1/4 SLOVENIJA 2 09.30 Vkleospotnkie 10.05 Snežnareka. 12^13 10.50 Jasno m glasno 13,30 Izbmh ognjenika, dok odd. 14.20 Nevama zapeljivka, am. f. 15.55 Studio cHy 17.30 PoStoveniji 18:25 Laško: pokal Saporta v kotarkJ, PIVOVARNA LAŠKO:PlNAR KARSIVA-KA, prenos 20.30 Difll vzhod, 3/3 21.30 Svetpnn>ča 22.00 6^1 kralj, rdeča kraljba, f, 23.25 Zumetnikf...JoseCura, tenorist 00.15 Lâlemmeabandonne, franc, film 01.45 Videospotnice J 06.00 Dobro jutro, Stovenija 09.00 TV prodaja 09.30 Brez tebe, nan. 10.30 Večna ljubezen, nad. 11.30 Ne pozabi me nikdar, nan. 12.30 TVdoberdan.nan. 13.30 TV prodaja 14.00 Služba in družba, nan. 14.30 2iv^en|e teče dalje, nan. 15.30 Urgenca. nan. 16.25 Trt ženske, nad, 17.15 Večna ljubezen, nad. 18.10 l,2,3-žrebanje 18.15 Ne pozabi me nikdar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Prvi korak», amer, tlim 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.40 Dhanna in Greg, nan 23.10 Stražar, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Taksi, nan. 01.00 24 ur, ponovitev k« na II 87 92 SLOVENUA 1 08.00 Odmevi 08,30 Doberdan, Koroška 09.0Û Risanka 09.10 Babar, 40/78 09.30 Fliper in Lopaka. 15/26 09.55 Zlatko Zakladko 10.10 Moje mestece, 15/26 10.35 Izgubljeno cesarstvo, 1/4 11.25 Obzoijaduha 11,55 Na morje, 15/26 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 Bela pritlikavka, amer, film 15.05 Akutaineteme 16,00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 M^e sive celice, kvtz 17,50 Junaki divjine, 7/7 18,40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,00 Jefferson v Parizu, ang, amer, film 22.30 Odmevi, šport, vreme 23,30 Alica, evropski kulturni magazin 00,00 v Bachovem letu z novicami In glasbo, 6/15 0100 Junaki dii^lne, 7/7 SLOVENUA 2 09.30 VKfeospolnice 10.05 Belikrai]. rdeiakapliicd, film 11.25 Divji zahod, 3/3 16.00 An ban pel podgan, amer, film 17.30 Po Sloveniji laOO Prostost. 7/12 19.00 Kakšnega me hočeé?, 6/6 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu 23.30 Moriock.4/4 00.50 Kelas pour mol, franc, film 02.10 Videospolnice 06,00 09.00 09.30 10,30 11.30 12.30 13.30 14,00 14.30 15.30 16,25 17,15 18,10 18,15 19,15 20.00 21.45 22,40 23.10 00.00 00.30 01.00 Dobro jutro. Slovenija TV prodaja Brez tebe, nan. Večna ljubezen, nad. Ne pozat)i me nikdar, nan. Lepo je biti milijonar TV prodaja Služba in drožba. nan. 2ivlienie teče dalje. nan. Urgenca, nan. Brez tebe, nad. Večna ljubezen, nan. 1.2,3-žrebanje Ne pozabi me nikdar, nan. 24 ur Smrt za ženske, amer, f. Newyorská policy, nan. Dnarma m Greg, nan Stražar, nan. M.A.$.H., nan. Taksi, nan, 24 ur, ponovitev kanali ST 02 09.00 09,00 Naj spot dneva : 09.05 09.05 Kako smo volili? 09.35 Vabimo k ogledu ! 10,05 09.40 Košarka, posn. tekme. i 10.25 Rogla Airas : Pivovarna i 10,45 Laško 1 10.50 11.10 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Otroški program \ 11.10 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 1 11.40 20.00 931, VTV maga^n, reg. informativni program ! 11.50 20.20 Športni torek. Športna In- i ia25 fom^tlvna oddaja i ia30 20.40 Šporlnl gost. pogovor, 1 19.25 gosta v studiu: Silvo Ma- 1 19.30 rič in Damir Vrt)anič, ka- ! 19.55 ra teista \ 20.00 21.00 ATV predstavlja, pon. 21,30 Iz produkcije 21TV. odd 1 20,45 TV AS Murska Sobota 22.00 Prva pomoč: Položaji in transport ponosrečanca ! 21.30 22.10 931. VTV magazin. pon ! 22.05 22.30 šponnl torek, pon. i 22,10 22,50 Naj spot dneva 1 23,05 22.55 VkJeostrani i 23 .10 Najspotdneva Dobro juh'0, infonnativ-no-razvedrilna oddaja 931. VTVmagazfn. pon. športni brek. pon. Vabimo k ogledu šporml gosi, pon.. gosta v studiu: Silvo Marič in DamlrVrbanič, karateista Iz produkcije 2LTV. odd. TV AS Murska Sobota Prva pomoč: - položaji in transport ponesiečaca Videostrani NaI spot dneva Oirošte program Regionalne novice Obvestila Oglasi / Vabimo k ogledu Video bp, oddaja z glasbenimi videospoti Na obisku.,, pri Bojanu Glavaču, prvem ravnatelju Gimnazije Velenje Zdravje iz narave Regionalne novtce Iz oddaje Dobro jutro NaI spot dneva Videostrani 12. oktobra 2000 HttscAS MODROIBIEILA KRONIKA 17 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Trčenje na Koroški v sredo, 4. oktobra, maJo pred 15. uro, se je na Koroški Ctísli v Velenju zgodila hujša prometna nesreča. 4y-letni domačin Luka D. je vozil osebni avLomobil po Cesti Simona Blatnika in v kri/išču zavijal levo na Koroško ee-sto. V tistem mu Je nasproti, iz Tom.iičevc, pripeljal voznik osebnega avtomobila 41-letni Marjan M. iz Velenja. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Luka D. hudo telesno poškodoval. Avto s ceste - dva hudo poškodovana v soboto, 7. oktobra, ob 12.40, sta se v prometni nesreči pri Vinski Ciori hudo poškodovala 41-lelna vozniea osebnega avtomobila 'I^rezija K. iz Velenja in sopotnik 5()-letni Djii-ni k. 'lerezija K. je vozila osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Vinske (îore proti Velenju. V blagem desnem ovinku jc na mokrem vozišču zapeljala desno v obcestni jarek, nato pa trčila v betonski vodni propust. Poskus spodletel v sredo, 4. oktobra, ponoči, je nekdo v Mozirju poskusil vlomili v prostore kmetijske zadruge. Prepie/al je žično ograjo skladišča in si pripravil plastenko timbitola in kanto z nafto. Ko pa je skušal vstopiti v zaprl del skladišča, se je sprožil alarm, ki ga je pregnal. Mozirski policisti so kmalu izsledili 20-lelnega Dominika S. iz Ljubije, ki je osumljen lega dejanja. Pavličevo sedlo bo zaprto Policisti obveščajo, da bo zaradi zaključnih del in asfaltiranja državne ceste, ki vodi do mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ta ccsla zaprta do 16. oktobra ter 25. in 26. oktobra. Ker je zaradi zapore ceste promet preko mejnega prehoda nemogoč, bo v teh dneh mejni prehod Pavličevo sedlo zaprt. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Laserski merilnik pri velenjskih policistih Velenjski policisti imajo do vključno nedelje, 15. oktobra, v uporabi laserski merilnik hitrosti in z njim vsak dan merijo hitrost na cestah Šaleške doline. Poostren radarski nadzor pa je napovedan še za sredo, 18. oktobra, med 6. in 13. uro. Drzna roparska tatvina v sredo, 4. oktobra, ob 14.15 je na Cesti pod parkom v Velenju mlaj.ši neznanec Dragici K. iz rok iztrgal torbico z dokumenti in manjšo vsoto denarja. Komu zvoni? v ponedeljek, 9. oktobra, zjutraj, je neznanec v Šolskem centru Velenje izkoristil odsotnost dijakov in učitelja ter iz odklenjenega kabineta odtujil dva (ISM telefona. Jakab O. in Matija h. sta oškodovana za približno 40.000 tolarjev, STE MISLIH, DA SI NIKOLI NE BDSn MDGII PRIVOŠČITI PRAVEGA COMPAQ- A? Ukradel telefonsko govorilnico Žaiski policisti so bili v četrtek, 5. oktobra, obveščeni, da je nekdo v noči na nedeljo, l.oktobra, v Vrbju, ukradel javno telefonsko govorilnico. S tatvino Jc Telekom Slovenije oškodoval za okoli 270.000 tolarjev. Tatvina torbic v soboto. 7. oktobra, med 2. in 3.20, je neznanec iz priročnega skladi.šča hi.stroja Club barka v Migojnicah ukradel Iri ženske torbicc, last tam zaposlenih delavk. V njih so imele osebne dokumente, manjšo vsoto denarja in tri mobilne telefone. Mojca P., Alenka G., Mateja S. in Monika R so skupaj oškodovane za okoli 90.000 tolarjev. Bravo mu je sel na živce Na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v ulici Pod kostanji v Šempetru, Je ncznanec v noči na ponedeljek. 9. oktobra, z ostrim predmetom pošk(.)doval osebni avlo fiat bravo. Bredo B. je oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. NI se strigel, ampak kradel v ponedeljek, 9. oktobra, med 18.15 in 18.45, je neznanec v Žalcu, na Plečnikovi ulici, izkoristil nepazljivost asluž.benk frizerskega .salona, last 'Herezije M. Iz lokala je odnesel 31.500 tolarjev. COMPAQ PRDSIGNIA S318 Intel Pentiiim III procesor 500 Mhz 64 MB SDRAM, 6,4 GB trdi disk 8 MB ATI grafika, fajtfmodem 56K 40xCD ROM, Microsoft Windows 98 - slovenski Cena z DDV samo: 109.999 SITS COMPAQ MONITOR S710 17" FLAT SQUARE, Pitch 0.24 mm, 1024 X 768 75 Hz & 85 Hz TCO '99, CE, Energy star Cena z DDV samn: 50.900 SIT golte Slovenija Želite postati SODELAVEC našega kolektiva pri razvoju smučarskega centra Golte? Nudimo široko in zanimivo področje dela, primerno plačo, pripravljeni smo finančno podpreti nada^nje izobraževanje. Nase predstave o novem sodelavcu so: veselje do dela, vodstvene in organizacijske sposobnosti, dober nastop, da aktivno obvlada nemško ali italijansko in da razpolaga s tehničnim znanjem. Prošnje v italijanskem ali nemšken jeziku pošljite na naslov: Golte d.0.0., Radegunda 19 c, 3330 Mozirje ali po e-mailu: richard.stampfl@schaer.com. Informacije po telefonu 03/839-1200. BRP - konstrukcijski biro Skornšek d.o.o. k. i ....ko se načrti začnejo z Efenlolj uiurani oziroma pripravljeni dočakali nadaljevanje pr>enstv;i. Med njimi jc bil ludi velenjski Rudar, ki jc v goste povai^il cnajsicf ico Kopra, moštvo svojega bIvScga ircncija Brancia Oblaka. VclcnjCiini sc gostom niso t)ddolžili /a nedavni prvenstveni pora/, i/iJjc bil 2:2. VncdcljovDomžalali pa Rudarjevi navijali prav /arcs pričakujejo vse iri ločke. ■ Klemen Lavrič NK Usnjar še napr^ nezadržni Ne gletanjske^a tret* jeliuaiSa ugotovitev, da je gotovo veliko presenečenje prvih develib prvenstvenih krofov. Še vedno so usnjarji na drugem mestu, /a viKlilnim Ptujem psi /iiostajajo le /si dve tc»čki. Imajo jih 20, na tretjem mestu pa je Psiloma z 18 točkami. V naslednjem kro^u. v soholo, hodo gostovali na Vranskem. V prejšnjem so gostili prav tako dobro moStvo ZrcC in zmagali / 2:(l. Tekma jc od obeh nasproinikw /a-hievaia veliko zav/etostl in naporov, saj jc skoraj ves čas deževalo, igri.^Čc pa je bilo zelo razmočeno, C epravso bili domaći ves tSas preccj boljši, so odpor zrci^kih ''kovačev" vlomili šele v zadnjih desetih minulah igre. Da glcdaici niso /c prej videli kak.snega zadetka, je bil najwéji krivce giislujoči vratar, ki se jc na spolzkem igrisCu /clo dobro znaM, v 39. minuli pa je icpo udarjeno ?ogo Mirnesa Ibrahimovica zaustavila vratnica. Okroglo ti.snje se jc sicer odbilo na noge Amiru Šabanoviču, ki pa je iz dobrega položaja streljal mimo, Zmago je usnjarjem zagotovil Denis Svarc z lepima zadetkoma. ■ vos NK Esotech Šmartno Obglavili vodilni Trigiav Dcrhi 2. ni? n'iKtjnietnu lífiť v Sniflrtnem i>h 1'aki je i/.pc»l-nil pnvrïkovHiy^i. /lasti dimuictiii so prik«i/iili rli»hn> i^ro in /a-.sUiWK0»4:l pn.'in»)jaliv(KlilHockip(» Zinila'IVitilflv i/. Krt rýn. Za pravi hok m) /v aa Mtčvtku poskrbeli ttu.s(je, s>\i »n (lo>ei:li /juletck v sekundi tekme. To domačih ni vr^lo i/, tira in iunili .so na» prej krej prvm\/jc fTvojal prosit Mrd s kakšnih 40 metrov, vratar jc/^%0 le odbil, na pnivem mestu Je bil.Arllčin dosegel svoj drugi udelok. V dnitfcm polčasu so domači zaigrali bi^lj k)br;inibiiu» svoje prilike pa i^tkahvmispn^tnih napadih.vcndartiu tenkem igri^u niso biliuspcinl (iostjc več napiuhili» ob dobri i^ridomnčih pa bi kakinc izrazite priložnosti ni»^ uspeli priigr.ui. Končni izid 4:1 jepivaavi) Bingo. ki jesprosiim Mreloaizvolike ra/xla}jc/adeI desni zgornji k^^i kranjskih vrai. V nedeljo l>ixU> SmarCani gostiwiili pri Ivanini (torici. ■ J. C. OK Šoštanj Topolšica Pričakovana, a težka zmaga V prvem krojsu i»>vci*a prwnslva v 2. dr/jivni ligi so iKllNijkaiji Šoštanja TapolŠicegoslovali pri ekipi Termo Iwubnik v SkoQí l.okí in /iibeležili pričakovano zjiiago s »i Litero pa so se nxirali krvp' k«! potruditi. Pni set jehil imnlmi izenaècn. Ob zelo tesnem iziolj odIi>5no in ga dobili, spet pa ptîpustili v irvljcm. kar so domači i/korístíll In pcwctlliz2:I-Na noge so« znova postavili v Četrtem iti petem setu. ko so pol oN kli nasprotnika in osvi>jili pp/e toćke v tem prvenstvu. V soboto bodo v svoji dvorani ^stili ekipo lioč. tekmo pa bo I i domaČi ne /. 88:77. lekina j ehila precej i/ena^cna. neluu >'ecJo prvdnost pa so si MiÂlanjski košarkarji priigrali v trey i ÍTtrliiii in jo uspeli /iidr/^ti do koneu. Pri IClektri seje razigra I SasoTsijnik. kisi Jena zadnjite krni v Šoštanju p« iš kodova I gležci\j, vendar se je hitro in uspe.sno vrnit pod koiNe. Elektra tako ostaja eno izmed Ilirih ekip 1. BSKL. kisosc neporažene, zaradi slab^ razlik v ko5ih pa jc Četrta za Kiiprtnn. Yurijcm Plavo laguno in Banexom. Vsobnio, 14 oktobra. bo v Sol^ianju gi^îstiwala Radenska, icknii^ pa hocU> zaćcii ob 17.30. ZaCelc so se tudi tekme mlajših katcgorg. V sciboto so kadeti Eleklre doma izgubili paMi Savinjskim Hopsi^m r 68:85, v nedeljo pa so nilathnei prenuigali Creativ Soboto iz Murske Sobole z 89:72. ■ TR. KK Velenje ••••••••••••»•■•*•• Uspešen krst v domači dvorani Svojo prv<»pr\'en^^'eRose/x)no so pn.Jšnji te ves čas tekme vodili. .Se posebej iispesni so bili viretji ćctr-lini. kosu si priigrali odlo^lbio prednost in »a kuneii slaNiliza IK to^k izid je bit I0l:8.i. RazvcselJivuje bito veliko itevilo gledalcev, ki so z bočnim navij:ii\ieni pripomogli kdi>l>ri igri in uspvhudimio^ih, pravu in ugodno presenečenje pa je bila navyaškboio gostili Kemoplasi iz Šentjurja in lakorokočdtv bljeno tekmo izgubili. Boljši so bili v piv. clnigi in z-adnji ûctrtini. v livtji pa so nerazumljivo popustili, Gostje sojo dobili kar s 23:8 m na koncu zmagali 84:7V. Pioniiji sov nedeljo igrali z vrstniki KK Telje. Crostjc so prvi pol^ias dobili za 17loik.vdnigem pa je domaČa ekipa zai^ala bolje in se Iri minute preti koncem pri-hl likala na samo tri točke, oa koncu pa vendarle morala pn:'iiali premoč gostov. kisozma^li z71:6(i. Čepijo (z teve): Mitja Pur-nat, Uroš Burič, Gregor pinc, Vtaćo MijatoviČ, To* maž Vaupotič in Dmjan Novak; stojijo (z ieve): pomočnik trenerja Borut Ce-rar, Nikoiaj Bogataj, Boris Ptešej, Zeherija Tabakovič, Robert Poćpečan, Mirosiav Petrovič in trener Franc Biatnik (manjkata Primož Heriah in Janko Pučnik) pHNnDmňi PODRUŽNICA PANADRIA CELJE Dečkova 43, 3000 Ccljc Tfe|.:03/425 43 50. fax-:03/425 43 55 UELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEUMATiK NA ENEM MESTU e / MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE! za nakup 4 pnevmatik še dodatno darilo! NtJDIMO VAM TUDt MOŽNOST SHRANJEVANJA VAŠIH LETNIH PNEVMATIX PREKO ZIMEÎ /T / vam nudi GARANCIJA vam nudi za pri nas kupljene In montirane pnevmatike zgor^ navedenih znamk poleg enoletne tehnične garancije te dodatno dveletno garancijo za nepopravljive mehanske poSko^De po vaàf krivdi. 2a nakup nove pnevmatike v^ glede ru obrablienost poškodovane pnevmatike prizramo odškodnino! Tal»^xwal>:2ti (14:13): ^rcIciz-aCiorcnjci lámítí 1, Ru-lcnkofi.Kâvai2,M.(Klir.\So-viû3, Boii 2. Romiaiï 5, Ddx,'l^k 1. Sabiiia, ra 1. mesto: Goreiýu-MijbiJťl Pruk67 25 :35( I3t2(»j Sijlcnjc. Rdcća itvorana. dalccv 3CKI. sixlnika: (Celje), Rcpcníck (Mi^ziijc). Cîorerye: Slamnik» Lain^k. làiiîsc. Rulctîko m (2). Oai^k 1. Kaviiš 2. Fricclj 2. Piaskan 1(1). M, O.štlr 1. ScwiC I. Bon 3. Rw-man 1 (I), KovaC 1. Di^bdkk. Kavîiùiik 2. DiHiKínosst^v, M. Pruk 67: Fraiictx', Šile 4. tJmnwn 6(1).Back»wii.^^Lubej 2 (2). Sokoli-w., Ficko, M ila^av-ljcvi(i5,Bu)c3,Piic6.Kastdic t. J^n-ICii 3. Makcjvcc. L;lK»va3«;25íl5:lll) NajiKiy.ší igraln:: l^ok PiJc(M-Pnilo67).naiMji^ivTatar: Buas DciíiiX (A. R.) najlK^IjSi slwlcc : Tbnia> Oovírič (A. R.) - 17 giv kiv. Pi^a(ť|jskí nogomet Rudar-Ki»pcr2:2ll):0) Strelci; Šnniknik (50). BcČaj (60). NikCcviC («0). .ícscničnik (90). GltfdalccvI.'>ÍJ.M>dnik.Vrhts; NV^jrad - Bíýc Daewoo l/i)la 23 Vcjirad: ladió. Onwrwié 2(1) , Desman 5. TopiC t. Bc^^wi^í. Roctíí 3, Nojiiuivié 3. Krajne Z Ibralić l.Sleva;K>vtČ6( MuraloviC, Avberšek. IH^tja SNL9. kn^: lTsivar-Zrt*e2.0(0:0) i'si^iir Siiljït Pavii» I Ir-iijtč» Kiiňiik (íxl 55, Mijsialič). N*>vak. Fenko (od 64. Piidgar ). Sabaniwíé. Ki>vaćić (od CVijíč ). Ibrahimovié. Švan:. DnjgaSNl-, 10. kn«: Uifilav 4 : ] i3 :1) lÍMUťch: Kaíísek. Purg, li>r^livir (Šarac). Valcnik (Pi> klek a). Mcmik. Bin^io. Mujakiv vií.RcpiW/^Arlié (Korun). Kraljević. Smajitwič. StixilchO : l.Tasič(l). l : Î. Rep^iv;(18).2: 1 - Arlie(21),3 :l-ArliO(33),4:l-Binpí(H2)-Pn^i KSKUl kn«: Nov-a (kirici • Ek'klra77: 8« ricktra: Brinov^ k 6. Ri/inan 12. Tajnik 21. Vualalič Ma-lhřcviC2.Miliíll'Karlol6. Tretja SKU l .kr<)&: Vojnik-Velenje 75:64 Vtíei^i« Bc^irataj 19. Plei^j 14. I Icriaií lil. Piiniai 6. Repine 4. Piicn tk 4, VaupcM ič 4. P(xlpeCan 3. PetriïviCin Buri»^. Tre^a SKI., 2. kn)B: Wlonje-Plwama Li.šltf) mla* di 101 :H3 Vdeiýť: Ncwak. MijatoviC 13, Pvxlpeàin. Vbupi>t(č 4. liibiiktwii. PeiRwiC. Purnat 4, Buric. Repine 10. Pieícj 34. Piíénik 13- Uruga 1)01^ mi>.ški -1. kmg: TcriiH> Uibiiik • Šoštanj Ti>* [Hilšiea2:3(26,.lK. m..lZ.9) 'lôp^il^iea: Metlwil^ni ligi mladinci ICRIvgoNtovaM pri Triglavu v Kranju in i/gubili z 1:5, c kadeti URI: i/gubili;'0:2. ERA: S. Forstner. Funtek, ('auscviC. A. ForJîncr, Žerjav. Kolene. Pranjih. Ribic, Omla-dić. LMnik. Ar i sumi i k (Kor-kt^iki. Koneinik. VasiO, Cvcr-Ic, Av, zaradi česar mu je gotovo u5io prvt^ mesio- NajboijSj Velcnjčan je bil na 24. mestu Marko Pcrie s skok<.>ma HO in 78 m. Med Ženskami se je / nuj-daljivimi skoki Izkazííia Avstrijska Daniela Ira.schko (803 in 8]-5)v ki je zmagala pred ro-jalcinjo in .svcU.>vno rekorderko s 167 metri Evo Ciansier (77. 76.5); edina slovenska predstavnica Tanja Volčjak I/. Žifiivnice jc bila iU.'sta (62,57 ). V nordijski kombinaciji so nastopili tekmovalci do 20 let. Mladi velenjski skakalec Uro^ Ktx^nlk. ki mu je bila to šele druga Ickma v nordijski kombinaciji, jc prese nelil vse. saj je bil pcv skokih na prvem mesiu z daljavama 8? in m. Prav lako izvrsten je bil Mislinjčan CX^jan Plevnik, kije bllsskoko-ma 8:^.5 in 85.5 Iretji. Nato so morali vsi lekmiwiilci na n>lkah preteči še 9 km. UroS Kt>čnik, ki se jc v nordijski kombinaciji prvič preizkusil pred tednom dni na državnem prvenstvu v Velenju, jc bil v leku po pričakcrvanju slabši in jc skupno zdrsnil na 14. mesto. Zmagal je Avstrijec Patrik I I;igernas pred Slovencem Gregorjem Verbajs{.>m, sicer članom kluba Račna pri Grosupljem. Druga lekma alpskega pokala je bila že v sredo v avstrijskem Oisener/u, seveda je nastopil tudi Uroš Kočnik, tretja tekma pa bi> že v Siil'Hiio v italijanskem Preda^^u. .S tem pa privlačnih priretl-itev v smučarskih skokih v Velenju 5e ni konec Na skakalnici pod gradcem bo namreč v soboto in nevleljo, 21, in 22, oktobra, člaaska tekma za slovenski pokal, na kateri bodo nastopili vsi najboljši skwcnski skaka k'i. Nordijec Uroš Kočnik (spredaj) Je vodil po skokih (vos). Kegljanje Točke ostale doma V X kroj>u 3. državne lige so so»tai\jski kcg^aci do$q*li dni^o znui-jjo, (ekmecu i/. |^>vrenui ii:i Pohorju pu so premagali kar s keg- \}t ra/Jike. Indjťbit6:2aN5209:4824. lerftátŇU)i\jéannv.Nevedno.sloni na treh i^sraleih. ki so goslom p(»lu»/:di pravo lekcijo borbviii>sfi in znanja. ŠoUanj: S. Pidej 897 (1). Petrcwič 819 <1), Amii§ 814 (0), L Ticlcj y45 (1). Ujsičič922(l), KriÂwnfk «12 (0). S pivim krogom Sf>prvcnstvov 2. ligi začela tudi dekleta, Si^sianjČan-kesona domučih ste/ah premagale vrunieeKc^e^si:?!» Z^27:2222. iili /a 11)5 kegljev. Šoštanj: Prelog (1), Krnjnc (d). CVeilin 374 (d), Bi^rovnik 415(1). Drcv 438 ( I ). Lozič 369 (()}. Obe si^tanjsiki ekipi bosta v siîbiîto gosi^wali, Hantje se bodo v Ruvali srečali / domaČim Agrom. dekleta psi v Lendavi z Nafio. Balinanje Velenjčani šesti Sklenjeno je tekmovanje v 2. vzhodni skupini 2. dr}.avne balinarske lige, V IK. in zadnjem kro^u so balinarji ekipe Velenje Premogovnik doma igrali s Planini» 12:12 in na koncu osvojili 6. mesto. Zabeležili so 9 zmaj;, enkrat so igrali neodločeno in osemkrat i/^^ubili. V 1. kn^gu kvalifikacij za vsiop v 2. državno lig(^ so balinarji (HP Vcgrad izgubili proti Mirni z 9:15. HB.K. Ml pa iščemo KOMERCIAUSTAZA PROGRAM TELEKO-MUNIKACU V KABELSKIH SISTEMIH Če imate visoko ali višjo izobrazbo tehnična, poslovno-lehnlčne ali ekonomsko-komeraalne smeri, do 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, poznate delo a programi v Windows okolju, govonte angleško, ves veseli delo z ljudmi in delo na terenu. Imate smisel za tehniko In skupinsko delo, poznate sodobne TK tehnologije, ste pripravljeni na dodatno izobraževanje. Imate vozniško dovoljenje B kategorije in lastno prevozno sredstvo, potem Imamo morda rešitev zaveš problem. Ponujamo vam položaju primeren dohodek, Intenzivno dodatno fzotsraževanje, moâiost napredovanja v dinamičnem podjetju in dobro delovno vzdušje v mladem kolektivu. Vašo prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 14 dneh na naslov: Rezultati akcij zbiranja nevarnili odpadkov iz gospodlojstev v letih 1987 - 2000 TABELA 1: Zbrana količina nevarnih odpadkov po občinah v letih 1997 - 2000 št. oreb. 1997 1998 1999 2000 velenje 34532 60 956 2724 5803 šoštanj 8103 0 587 1582 1801 š.ob paki 2785 647 1065 1299 1995 nazarje 2565 2037 3277 2962 q.grad 2745 2682 1764 1358 ljubno 2826 3275 1308 luče 2281 1694 769 solčava 600 940 1698 skupaj 56437 707 7327 16555 17694 PODJETJE ZA UREJ/^E PfK)STORA d.d. p,p, 82 Tele^: (063| 896-17-23 J&eiCOi: (063)d66-022 TABEU^ 2: Količina zbranih nevarnih odpadkov na it. preb. 1997 1998 1999 2000 kg/át.preb. 0,02 0,14 0,29 0.31 V letu 1998 je Vidda RS predpisala Pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik (Url. št,84/98) doloća klasifikacijski seznam odpadkov, s poudarkom na nevamih odpadkih ter obvezna ravnanja z njimi oziroma obvezne pogoje za zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov, V skupino nevamih odpadkov iz gospodinjstev spadajo ostanki onesnažene embalaže.barve, laki, spreji, premazi>odpadna olja,baterije, akumulatorji, odpadna škropiva,čistila, zdravila In podobno. Z vsemi osmimi občinami imamo sklenjene dolgoročne pogodbe za odvoz odpadkov, tako, da cena za gospodinjsWo zajema odvoz ostanka odpadkov, sekundarnih surovin,akcijo kosovnih odpadkov in akcijo nevamih odpadkov. V štirih letih odkar Imamo akcije zbiranja nevarnih odpadkov Je skupna količina glede na število prebivalcev narasla Iz 0,02 kg na 0,31 kg/preb.. Tako se je tudi povečeval stn}šek za zbiranje nevarnih odpadkov,Letošnje akcije so se udeležili tudi obrtriki, ki so prinesli še ostale nevarne odpadke, ki niso navedeni kot nevarni odpadki Iz gospodinjstev. Zakon zahteva natan&no izpolnitev evidenčnih listov za podjetje kot Imetnike teh odpadkov In plačilo za ods^anltev. Cene odstranitve se gibajo od 33,00 sit do 550 slťkg nevarnih odpadkov. ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V LETIH 1997-2000 KOLIČINA ZBRANIH NEVARNIH ODPADKOV m 18000 16000 14000 12000 10000 6000 6000 4000 2000 O 1997 1998 1999 2000 LETO ZBIRANJA □ solčava ■ luče □ ljubno ■ g,grad □ nazarje ■Sob paki ■ šoštanj □ velenje KOLIČINA ZBRANIH NEVARNJH ODPADKOV NA ŠT.PREBIVALCA v letih 1997-2000 0.35 0,30 0.26 S 0.20 CL S S 0.15 0.10 0,05 0,00 / / / / / / l^/štpreb. 1997 1998 1999 2000 LETO ZBIRANJA Zanimanje za tovrstne akcije iz leta v leto narašča, vendar pa cena po gospodin|stvu ne dohiteva rasti stroškov za ta namen. ZAKUUČEK: Zbrane količine nevarnih odpadkov, zlasti pa njihovo vsakoletno povečevanje, so dokaz pravilnega in učinkovitega pristopa k seznanjanju prebivalstva o ciljih In koristih akcije.fíazgovorí s prinašatelji odpadkov so pokazall,da ločeno zbiranje nevarnih odpadkov doma In njihovo organizirano odstranjevanje postaja del vsakdanjega načina življenja In ravnanja z nevamlmi snovmi. 20 SPORT IN REKREACIJA ""«CAS 12. oktobra 2000 Športnik invatid Janez Hudej: Ze tretje olimpijske igre V dfc v Sydney, je tudi iAT.slni vdcnjski sporinik Janox Hudej. Imul lio ludi posolmo čast. saj bo na otvoritvi Igor nosil slovensko /iisl^ivo, ki mu j<»Je nn sprejemu prod odhodom izročil predsednik državo Milan ku6)n. .liinez îludej je izkušen lekmcwalec. ki jc '}m nastopal na ^'vrt.^pskih in svetovnih prvenstvih, to pa bodo njegove tretje igre najboljših športnikov-invalidtw/vsega sveta. Rad seje spi^m-nil nekaterih svojih najveCjih uspeliov. "Prvi vciji uspeh sem dosegel leta I'M) s 4. mestom na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem, na igrah v Barceloni sem bil v posameznili disciplinah 8.10. in 12., kasneje na svetovnem prvenstvu v Brclinu 4., na igrali v Atlanti 4. In fi.. pred dvema Icioma na svetovnem prvenstvu v Birmingliamu pa 3., 4. in 5. Sicer sem svojo prvi> medaljo na velikih tekmovanjih osvojil v pcteroboju na evropskem prvenstvu na (\?kem." Njegova večina ie?jvaje v dejsivu, da zveza za iporl invalidov» ki je krovna organizacija, nima dovolj denarja, da bi zagotovila resne priprave. Janez Huilej: "Pri lem sem imel pravzaprav srečo. Veliko mi je pomagala Športna zveza Velenje, pa tudi drugj VelenjčanL Zaradi tega :>em sc dobro pripravil, sicer pa se moja tekmovanja /aCnejc» po o):tohru in do takrat lahko Še marsikaj popravim," pravi Janez I îudej. V Sydneyu nastopil v pelerohoju, suvanju krogle in meiu dUka. "Ne glede na da $o to že moje tretje iga\ jih pričakujem s posebnimi ol^Cuiki. igre sř> vedntî velikt) in pťwebno doživetje. Svojih uvrstitev nc bi napovedoval, to je nehvaležna naloga, saj se Športniki po vsem svetu na igre i^e posebej zavzeto pripravljajo. Preprosto želim doseći svoje najboljše rezultate dtwle^.iîe b(>m izboljšal kakšno nehvaležno četrto mesto, bo pa toliko bolje."To mu iz vsega srca želimo tudi mit ■ Jp, vos Olimpljec Urban Aeman: 16. Jarnovičev memorial Prule pred Gorenjem Konec tedna bo stekUi n<»vo r(^konictno prvenstvo za moške, v Velenju pa je liil uviid v ni»vo tekmovalno se/<»no dvodenvni 16. .lamovlćev memi>rial v petek in solxkto v Kdeći dvorani. Na njem so se v naJlHdjsi luêi predstavili rokometaši Mobitela Prule 67, ki so v tekmi za prvo mesto premagali prireditelje turnirja ekipo (/orenja z 10 goli razJike. i/id Je bil V lek-mi za .V me.sto Je novi in hkrati stari prvoligaš .Avto Mikoli^ Kudnr iz Trhovc|,j premagal Dovo s 30:25. V prvi tekmi turnirja v petek so Ljubljančani prema;>ali 'iVIiovelJêane s Mimo 29r27, Velenjcani pn Dobovo s 25:20. Za najboljega igralca so razglasili Iztoka Puca Iz ekipe Prul. za naj boljšega vratarja Borisa De niCa iz Rudarja, njihov igralec Tomaž Ocvirk pa je bil s 17 zadetki ludi najboljši strelec lurnir-ja. Turnirja sla se udeležila tudi JarnoviCeva vdovi« Milka in siarojši sin Milogoj, ki sta se zahvalila vodstvu RK Gorenje za dolgoletno negovanje spomina, zahvalila pa sla se seveda tudi scideluj<.>ćim ekipam. Kot smo že na začelku omenili, bodo rokometne dvorane konec tega tedna oživele tudi v bojih za prvenstvene toCke. Rokomctaii Gorenja hodu v prvem krogu na težki prei/kašnji pri Pivovarni LaŠki^ v celjski dvorani Golovec. ■ vos ZRK Vegrad Nepričakovan poraz Igralke Ve}*rada .so lekniu začele zelo spodbudno in dvalo'al povedle z dvema zadetkoma nulike. Za (em pa Je bilo za nekaj časa njtho>'e odgovorne i^re konec. Pri strelih so bile zelo nezJ)ra-ne in nespretne, saj ludi série niso zadevale, zato so {iioslje brez težii> ujele n,iih verjeli, da Iwsta točki ostali doma, u.^teli. Znova so Velenj(^ankom zi>ežale misli iz dvorane nekam drugam in do konca prvega dela igre so le nemoćno spremljale igro gostij, ki so kol za Salo pi^lnile mrežo prav tako slal>e vratarke 'ia-diceve. Izolanke so dosegle kar neverjetnih Sest zadetekcv zapored (torej delni izd 0:6) in odse na odmor z vodstvom 12:10. Sledil je novi preblisk v domaći vrsi i. ÍIiî^(^sD nadoknadile "zamujeno" in izenačile na 12:12. Natoso vseskozi lovile zadc lek ali dva prednosti lzolank,p<^vedlepanist')nobenkrat- V 55. minu-I i Sí> jim gc^wlje u^le žc za iztiri zadetke {19:23), nakar «î Velenjčan-ke spet zaigrale zelo požrtvovalno in sem jim po dobrih dveh minutah približale na 23 :24. Vprei>sialem času sticelo imele lepo prilozni'ist za zmago, ki pn jim jo je preprečila gostujoča vratar-ka.Taje najprej ubranila Rodičevi, natosogosljessedmih melrw z^reSile "cela vrata". Sledila je velika prilika za Stevamwičevo, pa tudi ta je spregledala okvir vrai. ■ v^s Atletika Za pokale Dela in miting .Atletski klub Velenje bo v soboto izvedel dve odmevni prireditvi. Najprej (o velja m 55. Jesenski kros občinskih reprc/.entanc M ]H>kale ca.siipisH Delo, ki ^a bodo zxiru/ili z IlAA mednarodnim midn^iom v krosu. Za pokale Dela l)odo tekmovali v 14 starostnih k^UeK^^rijah, za mednarodni miting pa pa bodo itele uvrstitve mladink in mladincev 1er članov in članic. Občinska reprezeulanca Velenja je d<îslej osvojila 12 naslovo najboljše ekipe in je bila zadnja štiri leta nepremagljiva, torej ludi letos velja za enega največjih Ta-voritov za skupno zmago. Na progi za kros ob Škalskem jezeru btxlo tekmovanje začeli ob 11.ÍK), lekêlantivbt) na vrsti t>b za lem pa bo .'ikwesna razgla-sitev. Solidni v mnogoboju V petek in s<îbolo je bi(c» v Brežicah državno ekipno prvenstvo v mnogoboju za pionirje in pionirke. Udeležba je bila /arcs množična in močna. Kljub mrazu v petek, ki se mu je v soboto pridružilo se naočíío deževje, so velenjske pionirke osvojile doba> 5, mesto, čeprav niso Imejc zasedenih vseh dis*:ipltn. pk^iiirii pa so bili 9. Tako se tudi v mnogohc^u pod voc ostalim irem in prccej mlajšim kolegom, v tako mi>Cni konkurenci pa na finale .seveda nismo mogli pomisliti, Poleg tega smci izpolnili sanje vsakega športnika. Vendar. tai;.šne-ga sprejema, miga pripravili v domačem .Smihelu, resnično nisem pričakoval, niti v sanjah. Ob toliko iskrenih besedah in pravi množici domačincwscm bil zares ganjen. Tudi to je spodbuda za nadaljnje delo, saj že naslednje leto prihaja nekaj vabljivih in pomembnih tekmovanj, med njimi svetovno prvenstvo v kanadskem Edmonionu. svetovne Študentske igre v Pekingu in sredozemske igre v Tuniziji. Sicer pasi bom zdaj malo odpočil in se nekoliko več posvetil fakulteti." UJP Namizni tenis •••«•••••••••••«•••••••v Prva točka ERE v letošnjem nadvse izenačenem dr/^ivneni prvenstvu v I. nami/jioteniški li^i so ignilci ERE v tretjem kn^n osvojili prvo točka. Na doniačent parketu .so z ekipo Krke iz Novega mesta i{^rali neodločeno 5:5. l>>'e p<»samiČni zmagi je fokmt dosegel Un>^ Slatinsek, poem» sta prispevala Tadej Vodušek in .lure Slatin^ek. uspei>en pa je hll ttidi |)ar Uro^ in Jure Slatin^ek. V nasle Olimplje. V nedeljo, 8. oktobra, so mladi igralci ERE sodelovali na velikem mednaroJjieni tekmovanju na Ra^iiah na KoroSkem. Na odprtem prvenstvu Koroško za mlajSc kadete in kadctinje ter kadcie in kadelinjc sla velik aspch dosegla Tiimara Jerič in Miha KljajiC, ki Sla sc v ekipni konkurenci uvrstila v poIťínale in na koncu twvojtla tretje nie.sto. U OH STK Velenje Uspešna sezona Rolca Bizjalca in Diane Naicič Ob Ziikljućku tekmovalne teniitke seume v letu 2000. Je TZS organizirala zaključna tekmovanja (mastersi) /a naJlHtlJsih 12 tekmovalcev in tekmovalk po posameznih kategorijah. ^TK Velenje je imel u>Tsčcna dva tekmovalca v /iikljačna tekmovanja, in sicer Roka Bi/Jaka in Diani» NakiC. Uspešni nastopi Diane Naidč (letnik 1988) na turnirjih, v liga.^kem tekmovanju tcruspc.^en nastop na mastersu (dosegla je lin ale) so jo v kategoriji do 121et uvrstili na j a kostni lestvici TZS za k'to 20fl0 na odlično 1. mesto,s Cimer je potrdila mesto v državni reprezentanci tlo 12 let. Vzporedni^ s iekmt>vanjem v kategoriji 12 let, pa je Diana uspesna nastopala tudi v kategoriji do 14 lel. Vsi letošnji rezultati v kategoriji do 14 lei pasamezno in v ekipnem tekmovanju, pa so jo uvrstili na jakoslno lestvico T/S za leto 20iXJ-20()l na odlično 7. mesto in s lem ludi v reprezentanco do 14 Ici. V ]igii>kem tekmovanju za dečke in tieklicc do 12 let, seje ekipa ŠTK uvrstila v icakijučno ickniovanjc in do^^cglacxllično tretje mesto v končni razvrstitvi, V icdî ligaškom tekmovanju je tekmovalo 24 ekip. zalo je uspeh toliko večji. HOROSKOP Oven od 213. do 21A fhjoU;!^ nonci vtm bo pcmogol, cb se i»^« lA^ili Uoiiicfi no ójfk^em podobu. ^ boH? nmrcč vkl^r nckq poiim dujcgo v povnm cbcqn M \oi poW.Ko bo^e tc^i punoli. àt )0 v dm fAjjšy reali bodném se mcioic íih priiaUju. lípioK Ivr je edsn lediili iikmíi ki livnje soM. heutd' KíéxiCFfsn. H(od22Ado2a5. f\> bo bng^ ilo wkb, bl 9 m^ib.b ánbnlo mpokiZQl^boè. wzmcrele. UMepnàbli ugid lu-d v cóf li^, kj n^sD « TDjpdi v vo; lb » mir proA Q kriz^ áiátne je a «m. Podvomi fx kpàï usKo^drofi fkkrïoMi^ bofi? LRnaii Dvojđuiod21S.do21A io^b ie bofip. scndor k éi. (e boils ob lem moía iiEri)ibiMe.iáníkvneájdile.Ugolailí bo^ nivbn ljuje.ki va prrAiàja enubropre,!« i^niqo, di bi » l(H9izy«90 ikfq roMlo zdroDOJiiso Nikv (K y t?. bo inned ftcja p^f^'Vïn po bo^ Il nckiga ki san bc rmm ftrarení 7nl|er;e.2ab bcdbcb íjud i^rm in liif^i kof d? vrcs" nic, lMcod22^do22J« Nndvvonbc^iioûM šptftbodolokrnfglobcJtDini^r?» no. Ničáx^vga ^ se orjíh rtisie rrvltriddi rwKÍopog?ifli)afi. rtM* il pc^ ie »len inisicrie ou pf^ « mc^ba jnea ritilce pQ rfZcrlmlvo.ï^b Mem i^uinio velikom sboalfo. Iëvôda7.do2X8 Mtt cfc sinri ka m HMVtr^egMcďika Nev^dv* A vm bocbtokrof pcKzrcdi b jim so« rcAncrt? ne bam rchno ajla U jimbo iuje. ppionfi, zol^ ^ » odbôls lác^kil^ v?, d(boli^fflvttlaqe.tekdefiodr)hvvxrorttbo hi^ rofTvh. go pu^hh no mnj, % ronrn ro pcMem provi. čepRN tv IcHu poh. vcrn bo cfc krioi icèiont)^ na Deviaod24.a Cebofie zndi oMhbiMn^. le mi bo^znunl iz rok Itf ( Je u p: vKni leni co&i iidi ^oikiili.A b bofle vedel) k vi in retl;i Htli. h va ébtopczrqo, n osidí po v bsdobfinli jed«, ksf bedo aluœ-JO pnscm fí^ osrili . Ce bode uçeho ludi pi«^. Nikof rc siece v hmriikolKkib nc^e «j bosi? zàibroscipsc' II« pfyqncji k cdiôvnv lo^oi^u web okoli vos. TehiMod24.9. do23.ia y(ijf|e«iiOiîUÀlc,t&)b(^rrcitQlibilivpniu^ nàoliLobû^ po-Du^ «?kq IcM^ zgodi, éi bo^ zcpovili kid ki de j^ imeb ie v rtAc^ Vukto pQ ne bode nč doegi. è bcul? ovbri ki m fenš» pcmogoll, grozili i duomii. kj|li wi^efrvnikcli ne bode rrv^i urenoii fb^fe s pn|9Jttd|0 m uskigo. âwwn od 24.10 do 2111. [epnv « vtm bo v zadku iMo, di de zďi v di^ ulico, bede Ickid slo hiira nol I zlvd IZ n^. ^ se ne/Mcide. do « Ivi panel), voie rxyueqe mxe po že rwtui ioû ne afízAs n ne k^, kol fl zoib^. io je V« polnei Će se ne bode spi^ mil. se mkj rte cudik re flodo poinjckli. Ldi zob. ker d« « lud sani novdidi wikdryika l(i mx zátoveri Voch«od21.1»do19J. ^v^resnosHvannebi ^k). ^odifc àse se nanec áraok iz* reàtf rcoÁp/vro. ka 'on gidi m v cod po « n?zQ(bdf i de z žKr* ljenjem. lU«ieie sW pe« vv^àne. ^de » dd novoà I^sesfvoiqlelud.kojAiulRfQvedi^uspalnerien. iab za vos naniJ ve ns fttlu. vt po de vdkttri ledav fiodiL (^191/90 irrxde v leno rod. Kij. (ebi mu ba franmio lidi pckodi^ RftMod2a2.do20À ^nd» in dîQTW bo krreái koniK 12W0 po se bo ódo dugň se pnfive^, d] e b. Boíje se fiic^ ne b rncglo. 23b bosíek^ p energije, ki sanjo bci vi ib prepoltebra fnernTnio, 5 pQr1nei)?ni bodou^sdo v Auptm d^.ki bo bpoMu lego d(^0d(0in cb kn ofi^žilo ojtKa ki u>?e mda? zofcla DAMJAN JUSTim 1 SLADKORNMOTIČEj - (PONAŠfMEl^l) BOLNIŠNICA toppUica v Se enkrat jesenske barve; laserska svetloba po nogah v oktobrskem koU^íku iiaJalfujcnio ?» prcdiiavjivjjo uponibc lu-wr^ktí sveilobc pří blaJkomih bolnikih. V prejšnjem smo obra-vriavuii vićinkc iiaoíeh: laserje drobccn žarek, kî.jc dovolj vnxi. dû ob dotiku oCcsno mre^iiicc na dnu oćc«a sproži opeklino -pcca(, 7. njiiTi SI laliko pomagamo ludI pri moinjavjli v steklovini, piwišancm očesnem prki<;ku, tvorbi gro/da^llh zadebciilcv ob vsJavilvi umetne )cic in le kje. 'Ibkral bomo uporabili drugaCcn laser: za ugodne uiinke na stopalih uporabljamo v Bolnišnici drug laserski ?arek, iz galij - arsen idne sonde. Taje od (istega řarka \/. plina argonu nKKno drugačen; '/. nagimi iv^mi ga <^ploh ne vtdimo. ker valovna dolžina že •pade- i/ven nai^'ga območja. Vendar je zatocoHko bolj »lopel«, bolj ulkusoni«. ki se noče in noče zaceliti) obsevamo najprej okolico: lako se na več loékalí príbli/iio 1 - 2 cm (xlorba same rane tkivo nekoliko prcgrej. S tem se ustvari pogoje Zii vcčj i doiok krvi v to obmoCje. Nato ses lakivimenovam> »»lui» sondo obseva samo rano: povsem ncako, kot bi jo sama 5>onČna sve Moba. le da uporabimo samo ravno prav tople žarke na odda-Ijeuo>li približno 0.5 cm. S tem se dno rane izčisli, vezivno ikivo se ivori hitreje, tvori se pravilna vrsia vezivnega maicrjaia (kolagen a), sama zrast je ludi močnejša, f isto na koncu na večji od-daljcm>Mi -5 cm) rane obsevamo moMa. kjer poiekajo žile - da se ves nepoirebtn uiaierjal čimhitrcjc odplavi iz (ch mesl in se drugje v Icicsu razgradi ali i/loči. Ves tak posiopck traja morda 20 min do ure: naša Zavarovalnica sicer prizna samo krajci ča«, vendar moramo bili pri vsakem posegu lemeljili; žc lako je potrebno dobro sodelovanje bolnika, saj .se najl'jolji^i učinek ob^^vajija pi^ka?e pri 20 do sevanju. Bolniki prihajajo sicer po dogovoru: morula 2x a!i le-densko, opiimalno bi bilo 2 - mesccc. Na srečo ni potrebno vsem spremembam na koži odredili stopenjskega obsevanja: nekatere lahkcuiskrbinio preprosteje, direktno zdoiikom sonde naboliii-ktwo kožo. Naša ambulanta /u oskrbo okvar na siopaiih {prcdvf;em pri sladkornih bolnikih, drugi so Ic gostje) deluje že dobro leto dni. V lem času smo si nabrali karveliko izirganiziran posebno za okvare stopaj pri sladkornih bolnikih). Na te dosežke smo kar malo ponosni: bolniku je na voljo medicinska (sterilna!) pedikúra - oskrbiino lahko trdo in ra2p*)kano kožo, debele iii zaradi slabe prekrvaviive močno drobljivc nohlc. manjše rane. ludi vrasčenc nohte - s pi^močjo laserja pa sc zmasijSajo ludi bolečine zaradi vnetja twojnie sklepov, same boleče točke, pa tudi rane se hitreje zacelijo. Namesto v 4 tednih se rana zaceli v 3: navidez nepomembno, toda z^ bolnika je vsak teden na »svojih» nogah ?e kako 7lala vreden - ob tem je rana čvrsto zarasla in ob pravihii negi ludi trajna. Pravzaprav imamo le majhen pn^blem: nimamo konkurence, kar je dobro ali slabo. Rezultaiov Uko ne moremo primeijali z enakimi ambu-I a n t a m i. ker je naj-bliiga podiv bna .^ele v Kopru. Zii-lo pripravljamo slile o v n o arhiviranje in presuivi-icv učinkov zdravljenja na naSem siR)kiwnem srečanj u diabelolo-grjev z medicinskega (npr, tovarna Pliva) in nemedicinskega (npr. Telekom) področja. řakamo samo§ç digitalni fotoaparat, nato w vržemo na ddo. Za tiste >'2ainicres{ranc« za te usluge naj izdam, da se lahko obrnejo na gospo Darjo Vučino, sicer Članico diabeiolo^kega lima Bolnišnice, ki to terapijo vodi. Mojim poklicnim kolegom pa sem na voljo kadarkoli.Čc jim lahko s to terapijo zmanj.^am vsakodnevne napore: bolniki se lahko oglasijo s povem navadno napotnico domačega zdravnika v na^io diabeioloiko ambulanto Predstavitev reševalcev VELENJE- Zdnivsiveni dom Velenje Im) vsolxrto, 14. septembra. med 9. in 12, un>, pred nakiipitvalnim centrom preclslavil njihovo re.ševalnii .služixh Občani si bodo lahko ogledali opremo in njeno uporabo, v delavnici bodo prcdíiiavili temeljne pastopke oživljanja, merili při bodo tudi krvni ihik in sladkor v krvi. ■ mkp Prejeli smo Brez njih bi zdravstva ne bilo! Najbolj garaške, i/postavljene in obremenjene z zadolžitvami so pozabljene! Ja poslui^ajlc, dragi moji sotrpini po bolnicah. doiua in v domovih upokcv jenccv. kako hrumijo zdravniki i Slavko Fides, ker imajo premajhne pldće. Ampak to samo zdravniki in zobozdravniki. Prav. Ti so hrbtenica. V zadevi Tides pa nisem nikjer zasledil, da bi bilo treba povečati plače ludi tistim delavkam, garaškim, ubogljivim. ki izpolnju-jeji^ «kaze svojih zdravnikov. Nail velike^;« »murju. To mu je uspelo pred dnevi ^ popoldiinskom v (Iružmirvkem jezeru. Amur je bil d>lg 1(^5 cm m jc tehtni 15 kg.svi'^jim i/ka^njam pa-se lahko zahvali, da gaje hitro spravil na suha le dan prej je Aeljko MuriČ. član isle družine, ulovil 1 i)2 cm dolgega in It kg težkega amurja, ribiči pa praviji». da v lem jezeru plavajo .sc vcčjř amurji. ■ ik 22 OBVESCEVALEC imisgaS 12. oktobra 2000 KINO VELENJE- WjJhjyAjiAM. ^UfUA dvMt,» VIHAR VSEH VIHARJEV akcij sira drama Re^ja: Wollgfsng Petersen Vloge: George Clooney. Mark WaMberg D(^2ína:129 minul Četrt9k12.10. ob is.00lfí20.30 Pslek 13.10. ob 18.00 In 23.00 (glasno predvajanje) Sobota 14.10. ob 20.30In23.00 Nedelja IS. 10. ob 16.00 Ponedeljek 16. 10. ob 20.30 Drama o usodi ribičev, ki jih je zajel največji vihar vseh časov. Film je posnel po resnični zgodbi. Odlični specialni efekti. Velika svetovna uspešnica! BRUC IZ PROVINCE romanlKna komedija Reži|a: MicliaBl Dorrenle Vloge: Shown Hatosy Dolžina: 96 minul Pelsk 13.10. ob 20.30 Sobota U JO. ob 18.00 Nedelja IS. 10. ob 20.30 Zabavna, vznemiríiiva in zajedljiva zgodba o odra^anju mladega fanta. Bruc je magnet za težave vseh vi^t. KopasezaletivpoidjslQ avtogaoče pošlje stran-na prestižno sdo. MISIJA: NEMOGOČE 2 akcijski fnter Re2i)a: John Woo Vloge: Tom Cruise Doltlna:124 minul Torek 17.10. ob 20.30 Akciiski triler nabít z dramo, č-ust vi in larmom. Posebnega agenta Ethana Hunta tokrat vržejo vžre-lo mednarodne krize grozljivih razsežnosti .Tokrat se šinDm Avstralije fn Španije spoprime z računalniškim genijem In prelepo tatico, ki grozita, da bosta uresničita za ves svet pogubno grožnjo. Ponovno na sporedu novembra! KOKOŠKE NA BEGU animirani družinski 111 m Režija: Peter Lortf, Nick Park Vfoge: Mel Gibson, Julia Sawal-ha, Miranda Richardson Dolžina:117 minut Sreda 18, 10. ob 18.00 Film, ki je obnorel Anglijo prihaja tudi na slovenska fiimska platna, med prvimi tudi v Velenje! Simpatična zgodba o koko&kah, ki načrtujejo pobeg (Z piščančie farme, kjer Je njitiova usoda jasna, če ne znesejo dovolj jajc, gredo pod nož. Ker slučajno prileti mimo cirkuški leteči peteiin ga kokoške prosijo, da jih nauči leteti saj jeto edina možnost za pobeg. Baliavi petelin se sicer zadeve loti vendar ne ve kako, saj je njegovo letenje le cirkuška z^jača. Kljub vsem preprekam pa se izkaže, da je upornost zelo pomembna saj vedno vodi do rešitve, takšne ali drugačne. Zelo zanimiv pogled življenja na piščančji famii iz živalske perspektive, seveda. MOŽ BREZ TELESA znanstveno-lanlaslični triler Režija; Paul Verhoeven V NAJEM DAMO GOSTINSKI OBRAT HOTEL GOLTE s pripsd^očo: - restavracijo s 100 sedeži - teraso s 100 sedcS ia - picerijo s sDack-barom s 100 sedeži za dobo do dveh let. Ponudbe pošljite na naš naslov: Golte d.o.o., Radegunda 19 c, 3330 Mozirje ali po e-maiiu info@golte.si. Informacije po telefonu 03/839-1200. RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO ZA PODROČJE VODENJA PROIZVODNJE Razpisni pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe - STROJNA SMER najmanj 3 leta delovnih izkušenj, starost do 40 let aktivno znanje angleščine oz. nemščine obvladanje deta na računalniku ( Windows okolje Word, Excel... ) Od kandidatov pričakujemo: inovativnost, vodstvene sposobnosti, komunikativnost, opravljen vozniški Izpit kat. 6. Zaposlitev je za nedoločen čas z 6 mesečno poskusno dot)o. TER VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST ZA ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI Prijavijo se lahko kandidati aii kandidatke: brez poklica ďi z izobrazbo poklicne stopnje iz Velenja ali bližnje okolice Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki nasloN^e na FORI d.o.o.. Hrastovec 24, Velenje (s pripisom ZA RAZPIS) najkasneje do 15.10.2000. Vloge: Elizabeth S hue, Kevin Bacon, Josh Brolln Dolžins: 112 minul Sreda 18.10. ob 20.30 Četrtek 19.10. ob 20.30 Znanstvenik Cairte dela za vlado na projektu IzrBjd&e seruma ne-vidnosl Ker se mu posreči na živalih ga. Mjub prepoved) Pentagona, poskusi na sebi. Njegova preobra* zba poraja v njem nepojmljivo moć, ki v n|em zaduši vsakrini občutek za moralo in 9a vodi do polastne-ga In sriiljivega konca kajti spre-obrnjenega postopka pa ni odkril. V obupnem iskanju zdravila za nevidnost n|egov(ii sodelavcev se lajni laboratorij spremeni v bojišče. PORNO FILM komedija Retija: Damjati Kozole Vloge: Maljaž Latin, Natalia Danilova, Primož Petkov^^, Zoran More. Rt^rto Magniflco Dolžina: 60 minut četrtek 19.10. ob 18.00 Slavnostna premiera s predstavitvijo filmske ekipei Čarli, dela kot aranžer Izložb, Po n^ljučju se znajde sredi nesmCne Izterjave dolgov in le Isti dan postane mžiser pn/e-ga slovenskega porno filma. Kot strokovnjak za pomo filme ima d) sebi pomoč sošolca Johna, ki ima na robu mesta ilegalno iavno hišo. Za ženske vloge v filmu ponudi svoja dekleta, moške vioge pa naj bi odigrali sami. Tretji v ekipi je prepo-tentr^ Fr^nk. Vsi skupaj organizirajo avdicijo in med prostitutkami na delu v Sloveniji je tudi prikupna Ka-linka. Skoraj istočasno iz zapora pobegne nevarni Črnogorec, ki je bil prej lastnik teh prostitutk. Čarll po začetni evforiji začne dvomiti, (ia laiiko posnamejo kvaliteten In kulturni pornič. poleglega se še zaljubi v lepo Kalinko. Po vseh zapletih pa le začnejo s snemanjem, kose pojavijo Črnogorci...! Naslednji teden: ar»mirana komedija KOKOŠKE NA BEGU / znanstveno fantastični trtJer MOŽBREZ TELESA, znanstveno fantastična akcija MOŽJE X (prec^remiera). OTROŠKA MATINEJA Sobota 14.10. ob 17.00 Nedelja 15.10. ob 17.00 BABE 2 komedija FILMSKI CIKLUS: USPEŠNO NEODVISNI Ponedeljek 16.10. ob 20.00 Torek 17.17. ob 20.00 GADJO DILO-NORI TUJEC romantična drama Režija: Tony GaUif Vloge: Romain Ouris, Rona Hrt-ner, Izidor S»ban Dolžina: 95 minut Ne obrzdan i življenjski stil vzhodnoevropskih Romov. Mlad Francoz v iskanju skrivnostne romske pevke. ki je očarala njegovega pokojnega očeta, zatava med ciganske naseljence na drugem koncu Evrope. Naslednji teden filmski ciklus USPEŠNO NEODVISNI (romantična komedija LETOŠNJA UU8EZEN}. v Otroški matineji komedija PC-PASJI DETEfCTiV! Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, olfoške matineje 400 SIT. Informacije o predstavah: S98 2A 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predpro-daia vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pot ure pred prvo predstavo in dalje. NI rezervacij vstopnic! Po pooblastilu Ministrstva za šolstvo in iport, Zupančičeva 6, Ljubljana, objavlja ŠOLSKI CENTER VELENJE ponovno JAVNO DRAŽBO za odprodajo poslovnih prostorov v Dijaškem domu, Efenfcova 61, Velenja, in sicer: 1. VstolpiCu C, IV. nadstropje, št. C-30 177J9 m s solastništvom na skupnih delih stavbe In pripadajočim zemljiščem (paro. $t. 2431/3 In 2443/11 v k.0. Velenje). 2. Izklicna cena za navedene prostore znaša 750,00 0EM/m2 plačljivo v SIT po srednjem tečaju BS na dan prodaje. 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in tlačne osebe, ki predložijo dokazilo o vplačilu varSčIne v višini 100.000,00 SIT na ŽR ŠCV ŠL: 52800-603-36568 pri Agenciji za plačili pn}met Velenje. Varščina se uspelim ponudnikom vračuna v kupnino, neuspelim pa se vrne brezobrestno v roku 2 dni po končani dražbi. 4. Prostori S8 prodajajo v stanju, v kakršnem so, po načeiu 'videno-kupljeno'. 5. Dražttetj mora pred pnčeti(om javne dražbe predložiti potrdilo o državIjansWu Republike Slovenije, če je llzična oseba, oz. Izpisek iz sodnega registra, če je pravna oseba in pooblastilo, če pravne osebe ne zastopa statutarni zastopnik. 6. Uspeli ponudnik mora kupno pogodbo sMenltl v petih dneh po javni dražbi. 7. V primeru, da uspeli ponudnik pogodbe ne sklene in kupnine ne plača v roku, izgubi varščino. 8. Prostori se lahko prodajo tudi po delih, ki predstavljajo ^nkcionalno celoto. Prednost Imajo kupci, ki kupijo celotne prostore. 9. Javna dražba bo dne 17.10. 2000 ob 10.00 uri v prostorih ŠCV (sejna soba), Trg mladosti 3, Velenje. 10. Informacije Omega d.o.o., Velenje g. Svoljšak tel. 03 8961456. Šolski center Velenje It A III O V L K J il 8 : 897 5005 âîRTÉKJIoktobrat g.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sloveni|e; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povtóilo Olimpijskega komiteja - žporta za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK. Î3. oktobra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7.00 Horoskop: 7.15 PoročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poračila;15.00AKtualno; 15.30 ftjračila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; IIOOGiasbenenovosh; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. oktobroj g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslneintonnadje-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 MUSIC MIX, 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 15. oktobra: g oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infwmacije • po-ročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 16. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intomiacije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7,30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov iport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. TOREK, 17. oktobra: 6.00 Dobro jiiťo; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poračiia; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem ledna; 19,00 Na svidenje. SREDA, 18.olrtobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; S.OOTežava je vaša. rešitev ie naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o iilmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od ?. oktobra do 8. oktobra 2000 povprečne dnevne končen-Iracije 502. Izmerjene v avlomatskiti merilnih posipah (AMP) na ob-močju Mestne občine Velenje. Obline ŠoštanI in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale meine24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VEl£NJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMAWE URNE KONCENTRACIJE $02 otf 2. ektobn 6. olnobr« 2000 wéw wMiM WMI»4S02*3»«U J^ejaJLTL SOSTWJ ZWOOUC OfUSUO ^CIEKJE iifiwvm □m 93.10. 14.10. is.io. 16.10. ano. is.io. 12. oktobra 2000 «nscAK OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI APARATI IN STROJI MANJŠO ZAMRZOVALNO omaro prodafTî. Telefon 874-181. RA6UEN STiDILNIK QORENJE, 4 plin, 2 elektrika, prodam. Telefon 882-940. DELO IŠČEM DEIO, likam, pospravljam stanovanje aJi poslovne prostore. Telefon 031-858-667. po15. un. INSTRUKCIJE ŠTUDENTKA NEMŠČINE nucfi instrukcije iz nemškega jezika in prevâjâ iz nemščine v slovenščino ter obratno. Tefefon 041-338-479. INSTRUIRAM f^ATEMATIKO. GSM 031-574-081. KUPIM KUPIK PISALNO fylfZO, štedilnik in umivalno korito. Telefon 041 •587-737. LOKALI LOVSKA DRUŽINA UU6N0 OB SAVINJI odda v najam bife z vrtom. Telefon 041 -652-497 ali 041-424-171, OSTALO V ŠOŠTANJU prodam telefonsko številko. Teîeion 893-086. PARCELO PRODA-KUPI KUPIMO PARCELO alihtšovVe^ lenju 311 bližnji okolici. Telefon 03/587-42-69 ali 041-798-493. PODARIMSPRËJMEM POTREBUJEM PRALNI STROJ. hladilnik in kuhalnik. Telefon 874-838 po 20, uri. POSESTI VZAVODNJAH NAD ŠOŠTA- NJEM prodam zazidljivo parcelo (1000 m2) primemo za vikend ali manjšo stanovanjsko Itišo. Telefon 882-635, HIŠO OB SLIVNIŠKEM JEZERU (Šentjur- velika sončna parcela), prodam. Telefon 794-4^. po 20. uri. KMET. PRIDELKI ZEUE VARAŽDINSKO v glavah ali ribano prodam. Telefon 89Û-371 ali 890-384. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ in neškropljena jabolka za ozimr^co pfodam. Telefon 890-214. NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico in bobovce za mošt, prodam. Telefon 063-886-267. STIKI rN POZNANSTVA VDOVA, 50-fetna. živahna, poštena, želi prijatelja do 65 let, za resno zvezo. Kom. tel. 090-41-72. SIMPATIČNA 3S-LETNA mamica, zaposlena v Gcmiju, 2ell spoznati pf^prostega moškega do 48 let za resno zvezo. Kom, tel. 090-41 -72. APARATI IN STROJI SATELITSKO ANTENO prodam. Telefon; 728-560. AVTOPLAŠČE ZA HONDO, skoraj' novo, z gumami ali brez prodam. Telefon 881-019. SREDNJI DESNI ncAranjl blatnik za Sbzuki Swift 1,6 prodaiTi. Telefon 03/5832-232. PRODAM OISTERND za kurilno olje, 3000-filrsko. Cena po dogovoru. Telefon 5893-048, STAN. OPREMA FRANCOSKO POS^UOieOx 200 prodam za 15.000 SIT. Telefon 885-222. VOZILA FORD SIERA KARAVAN, letnik 90, zelo ugodno prodam. Telefon 031-500-033. PRODAM POL01.3. letnik 95. 45.000 km, cena brez barantanja 1.050.000 SIT Telefon 063-874-174. ZAPOSLITEV NUDI IŠČEMD IZKUŠENO ŠIVILJO za delo v proizvodnji lahke galanterije. Telefon 041 • 643-789. NAJAMEM LASTNIKA krožne ža^e za razrez drv. Kličite po telefonu 866-416. ŽIVALI 20 BREJIH OVO prodam. Cena po GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Tatjana France. Ravne Št. 184 in Simon Trap, Velaije, Šolnova ul. št. 2. Peter Bricman, roj. 1937, Velenje, Šaleška c, št. 19; Vincenc Česnik, roj. 1935, Velenje, Cesta Františka Foita št 6; Nada Završnik, ro|, 1924, Celje, Ul. Frankolovskih žrtev št. 68; Janez Degen, roj. 1908, Laško, Savinjsko nabmžje It. 6; Alojz Rezar, roj. 1954, ZaJože št. 58; Olga Marošek, roj. 1954, Paka pri Velenju št, 33/b. Zdaj sc spočije izmučeno si'ce. •/.daj so spaàijtQ. zdelano mka. Ziipria so ulrujono <>či. Le moja dwhna inčka še 6/7;- Po kratki in hudi bolezni nas je zapuslila naša marljiva in dobra sodelavka OLGA MAROSEK kuharica S spoštovanjem sc bomo spominjali vseli tvojih dobrih dejanj in lepih trenutkov, ki smo jih prc^jvcli s le boj. so!)i:la va o^ gorica Velenje 10.10. 2000 Vřjaáu sica si se vpisala, čas in žaloM te na boula izbrisala in čepixw spokojno spiš. 7. nami hikor prej živiš. fVajan T.Ajhav) ZAHVALA Ob bolcii izgubi drage mamo. stare mamo, prababice, sestre in laSčc MARIJE SEDOVNIK 29. 11.1916 ■ 4. 10. 2000 izrekamo iskreno zahvalo vsem sorcxJnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje. sveCe, izrečena sožalja in dobra dela. Hvala vsem. ^^spodu kuplanu zapojp-ebni obred, praporićakoma, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Stropniku za pi^^lovilni gi^vor. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnic'lopoISica in Celje, za njihovo zdravljenje v času njene bolezni, Iskremi hvala paironažni službi in Centru /a socialno delo Velenje. Še posebej gpspodični Peiri, ki je 7 Ijubeznijt'^ opravljala svi'>je delo. Hvala tudi vsem, ki Sle jo pospremili na /adnji poti. iwajaicu TCine in pogrebni službi Usar. VSI NJENI dogovoru. Telefon 041-389-036 PRAŠIČKE ODOJKE PRODAM. Telefon 722-052. TELIČKO TEŽK0140 kg prodam. Telefon 882^10, SIVEGA BIKCA za nadaljnjo rejo, prodam. Teža 150 kg. Telefon 895-231, TELICO za zakol ali nadaljnja rejo, prodam. Telefon 892-137. JAGENĆKE ZA ZAKOL, teličlco 230 kg in jabolka za oamnico, prodam. Telefon 881-846, PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 728-514. PRODAJA MLADIH KOKOSI nesnic, rjavih, starih 6 mesecev, bo v nedeljo, 15,10.. od 8. do8.30ure všaleku pri certcvi. Telefon 0602-61202. TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 881-158, JARKICE v začetku nesnosti pn^-dam. Krajne, telefon 5472-071. Mesarstvo VALAND AJoJz s.p. Slomškova uMce Z 3215 u&a v NAJEM ODDAM LOKALE; - NAKUPOVALNI CENTER VELENJE lokal 71 m2 lokal &0m2 Prevzem lokalov možen v septembru. - POSLOVNI CENTER STARO VELENJE lokal 43m2 ^vzem lokala možen takoj. - POSLOVNI CENTER SONCE ROO. SLATINA lokal 63 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) F^vzem lokala možen takoj. • POSLOVNI CENTER VRTNICA CELJE: lokal 55 m2 Prevzem lokala možen takoj. liriormaclje: 063/752-30-36 (pfsarna) 063/752-30-15 (doma) 031/864-330 (QSM) Od 12 NDVO V VELENJU Kardeljev trs 10 (bIvSI Zastopnik)» tel.: 5874-700. Vabljonll DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nuine metftcwste pomoà. Nato te-i$fonsl(o številko pokličite SAMO \/ mjm PRtmm. ko je zaraúi bolezni aii poškodba ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno mediansko pomoč. RígovoTB na tejšte^lki snemamo, Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite fía telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Četrtek. 12. oktobra - dopoldan Slavić, dr. med., popoldan Koćevar, dr med., nočni Koč- evar dr. med. In dr. Grošelj, dr med. Petek, 13. oktobra • dopoldan Puvallč, dr med., popoldan Cesar, dr med., nočni Stravnik, dr med. in lovrec-Veternik, dr, med. Sobota, 14. oktobra in nedelja. 15. oktobra-dežumi Friškovec, dr med. in Blatnik, dr. med. Ponedeljek, 16. oktobra - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan dr. Vrabič, dr. med,, nočni Rus, dr med, inBudnjo, dr med. Torek. 17. oktobra - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Urbane, dr med., nočni Žuber, dr med, in Blatnik, dr, med. Sreda, 16, oktobra - dopoldan Puvallč, dr. med,, popoldan Lazar, dr. med., nočni Vidovič, dr med. in Stupar, dr med. Zobozdravniki: 14. in 15, oktobra-Miroslav Pavlovič, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8, do 12. ure). Dežurna lekarna: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdra-vii na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah In drtavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,ure do 14.00, telefon 898-18-80, MBsmmmn^ Od 13. do 20, oktobra-Franc Blatnik, dr. vet. med,, 041/618-117. ZAHVALA v 93. letu nas je zapustila ilra^a mama. babica in prababica ANGELA MAZEJ Iskreno .sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vse. §e posebej dru^Jni Polak. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših na Polzeli ia osebju Bolnišnice TopoKica. Enako zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen obred, pcvcem. g(»pe Manj za ptislovilne besede ter pogrebni službi U&ar. ÝAi.lJJOČÍ VSI NJEN! n Kx) tamna noč se je sforiia, od vas 7.0 vodno w.oJq sam siovo, čepmv močno sem si želela, da enkixït xrncm se Se (lomov. ZAHVALA Ob boleči izgubi na.5c drage hčerke in sestre MARINE ZAGORIČNIK rojene Lemež 23. 7. I960 ' 28. 9.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom in prijateljem, ki sle darovali cvetje, sveče in svete mase, izrazili so?,alje in jo v tako lepem številu pospremili k prcnmemu počitku. Í Ivala gospodu dr. (îroUju, Bolnišnici Celje, hvala pevcem, govornikoma in litini. I Ivala gospodu Vehovarju z-a opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala vsem! ý^lujoči: mama, aia, se.^tra Melka z firiižino, hralje Jože in Branko z flnizifuima in Mirko z lirigito. Vinska trgatev kar v Konovski dvorani Hudomušno nagrajena ^^kraia^^ grozdia KonovĆanI so znan/ po svoji družabnosti in aktivnosti svojih krajanov in krajank, M delujejo v številnih društvih. Njihov dom krajanov pa je zagotovo eden najpogoste' je zasedenih v Dolini, idej, kako popestriti žiV-ljenje v kraju sploh starejšim ne zmanjkaf pri' družijo pa sem jim radi tudi mlajši. Tako so v soboto zvečer kar v domu krajanov pripravili vinsko trgatev na star način, saj jesenskemu vremenu niso vec zaupa. Še dobro, da ne. zaradi dey a je od' padlo popoldansko "van-dranje" po kraju, ki so ga želeli pripraviti v /cony-ski vpregi, pa tudi začetek večera je bil tx>ij turoben, Drusivo invalidov Kon^wo jo v priredilev vložilo vdiko iruJa. Polom pa so kakšni dve uri CakaJi, da bi ga lahko raz-dali obiskovaJccm. Ich pa ni in ni bilo. S prireditvijo so vseeno zaCcli in vse skupuj obrnili na šalo. Birl ali "ta stať' gospodarje bil Janko Blii/ič, gtîspodinja uli "la stara*' Pavla Zclcnik. "la mlad" jo bil Zvi>ne Lah. "ta mlada" Ne-venka Lah. viničiu'ke Milena R;ik. Danica Vrdelj in gospodična Rti/alija, viničarji pa Milan Vrdelj. Bi>ris Rak in Zdenko Lamot. V programu so sodelovali so po.štmka Justina Ljih, brentar Frruic Ze-Icnik, policista Herman in Sonja MiijertC:. za red in pravico pa sla skrbela sodnik Karli Stropnik s pomočnico Mileno... V veliko fx>moč pri izvedbi prireditve in pri skrbi za vedro razpoloženje je bil vsem sodelujočim ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. K(ï sta sodnik in njegova tajnica zasedla mesio v dvorani, so namreč pod b raj do zaplesali viničarji, viničarke in gosti. Nepridipravi so seveda grozdje kradli, policaj pa iih je Glavni sodnik na vinski trgatvi Je bil Karti Stropnik. Najprej je seveda vsem predstav// pravila, potem pa je bil strog sodnik. Ob njem sta tajnica in "ta star". Brajdo je bilo treba na-jprej slavnostno otvoriti.... .... potem pa so pod njo vso noč plesali in kradli grozde. Tisti, ki so jih uioviiif so morali pred sodišče, ki jim je odmerilo globo. pridno vodil pred sodnika, kjer so za vsak grozd osleli predvideno kazen. In seveda prejeli nagrado sponzorja. Ćoprav jo bilo na začetku v dvorani bolj malo gcjsiov. seje večrlcpo rřizvil. bolj, kolje bila ura kasnii, več jih je prihajalo. In "naredila" seje prava ljudska veselica, ki jo bodo obiskovalci še dolgo nosili v lepem spominu. Hkrati pa bo to šola za drugnjcno, ni pa moglo preprečiti prijetnega druženja in ol'>uiimja spominov. UJP