ODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
T-. 35-
IsTerw YourHs^ 2. maja 1900
Xjot3o ^rixr.
Grozna nesreča.
Sto mrtvih vsled velike nesreče v premogokop i v Utah,
Smodnik se je vnel.
Devetdeset trupel že našli. — Osem med njimi spoznali. — Med ponesrečenimi najbrže . tudi Slovenci.
Salt Lake, Utah , 1. maja. Razstrelha smodnika, vsled ktere j< več uego Bto delavcev bilo usmrte-nih, niuogo [>a raujeuih, sejedauee-d »godila v Scnfi Id ob Rio Grand^ \\'«st«ro železnici v premogokopu Pleasant Valley Coal Co. Poroča da S'» 90 trupel že na površje do-vdli. Nesreča se j« pripetila, ker ker se je smodnik v sodih vnel in razletel.
Rešilno delo so takoj prijeli iu vse sni zg di, da bi trpljenje ranjenih olajšali, mrtvedonašajo iz rova da bi natančno zvedeli število in oaobe spoznali. Na mesto nesreče so odposlali posebni vlak se zdravniki in obvezami.
Kasie'ji l>rz«>jav iz Scofi Ida naznanja, da so 85 trupel duvedli up površjn iz rova št^v. 4 Pleasant Valley Coal Co. V rovih štev. 1 in 4 je bilo nad 250 premogarjev nn dela. V obče so mnenja, da ee razstrelba dogodila v rovu št»*v. 4 in razširila na rov št«v 1.
V Scofieldu, Utah, pri Pleasant Valley Coal Co. dnla tudi več Slovencev in se bojimo, da je grozna oso d a tudi kterega teh doletela; med imeni se nahaja tudi John Karton (najbrž« pravilno Kerčon). Podrobnosti nam še niso znane.
Druga nesreča v premogokopu.
S H S t
p r e m o g a r j e v b r e 6 i 1 o.
p one-
Velika demonstracija.
Zjedinjene delavske stranke.
Veličastna porada delavcev na Union Square v New Yorku.
T a z e w o 1 I, Va., 1. maja. Ogenj je nafttal v Pine Run premogokopu pri Tom's Cr -^k, Wish Co. Og'*nj je nekaj ]»r.'m><garjHU)T kt^ri so delali v i d'lalj"iiih krajih iz rova preprečil. Nekaj pr^mogarjev so našli ne daleč od izhoda zadušene vsW>d dima. Natančno poročilo ponesrečenih še in znane.
Lanza morilec svoje žene.
Antonio Lanza, kteri je dne 27. aprila zjutraj prnrezal vrat svoji mladi ženi Mariji, je v zaporu in tudi že priznal grozovito hudodelstvo.
Detektiva Petrosino in Leeser sta morilca v»-s dan iskala in proti večeru zvedela za stanovanje njegovega brata ^alvatore Lanza. Podala sta se taknj tja iu našla osem Italijanov, kteri so sedeli okolo mize m kvartali. „Kteri od teh ljudi je Vaš brat Antonio?'' je vprašal prvi detektiv Salvatore Lanza in ta je pokazal na iskanega. Ko sta ga detektiva hotela ukle-niti, bi bili kmalu drugi Italijani planili na uju, toda zbali so se njunih revolverjev.
Drugi dan je morilec vs*1 priznal. Pripovedoval je, kako je prišel s svojo ženo v New York, tu dobil delo in se pozneje podal v Aina-gansett, kjer je dosedaj delal pri železnici. Potem je zvedel, da ima njegova žena pregrešno znanje drugim riVožem in jej pisil naj pride k njemu v Amagansett. Ker mu ni dala ogovora, vrnil se j^ v New York in jo pričel oštevati. Odgovarjala je trmoglavo in mož jo je tepel. Nato sta se metala oba in Antonio je vrgel ženo na postelj
Z* dvanajst let ui bilo tako velikanske demonstracije, kakor cue 28. aprila, ko je skoraj 30.000 delavcev in delavk v dolgih vrstah korakalo na Union Square. Zjedi-uenje raznih delavskih strank je pripomoglo, da letošnja demonstracij za pravice delavcev v istini /.asluži ime demonstracija.
V glavnem stanu prirejevaln^ga odbora je že ob 7. uri zvečer vladalo živahno gibanje. Nr 4. St., % Ave. 1 Ave., od 3. do 10. St. se je med t"m časom nabralo toliko ljudstva, da je bilo težavno se preriti skozi množico. Oh četrt na devet so se pričele pomikati čete. Najprvi je bil oddelek policajev na biciklih in za temi je korakala Bekcija policajev. NTa čelu raznovstnih Unij je jahal veliki maršal spremljan od dv^h pribočnikov. Ob t^m času je policija le s težavo napravljala prostor za korakajoče Unije. Parada se je pomikala <>d 2. Ave. do 22. St. na S Ave. in potem na 17. St. in od tam na Uniou Square. Ogromna množica gledajočega ljudstva je pozdravljala korakajoče delavce, liil je pa tudi veličasten prizor, kteri se je nudil občinstvu. Brezštevilno zastav, tisoče in tisoče ampionov, bakelj, električnih svetilk in veliko število pomenljivih tramsparentov. Kakih 50 godb je »ilo razdeljenih med unijskimi oddelki. Posebno pozornost so obračale nan«"* ženske in dekleta, ktern so se v tako vehkem številu udeležile parade, kakor nikdar poprej.
Z običajnimi govori in sklepi se je potem na Union Square zaključila velikanska parada.
20.000 delavcev marčalo v Philadelphiji.
Philadelphia, 30. apr. Delavske zveze so danes napravile velik sprevod skozi mesto in to kot pričetek praznovanja prvega maja in ol'jedneun kot demonstracija za se m urn i delavni dan in zvišanje zaslužka pri stavbenih delavcih. Danes večerje nad 20.000 delavcev marčalo. Več delodajalcev stavbene obrti je zahtevedelavcev že odobrilo.
Taylor v Frankfortu.
Frankfort, Ky., 29. aprila. Governer A. S. Taylor se je danes povrnil iz Washingtona in se peljal iz kolodvora naravnost v državno poslopje. Od tam je ob 6. uri 20 uainut odpotoval v Louisville. Prenočil bode liaje pri maršalu Jamesu v Crescrjntu in se jutri zopet vrnil sem. Danes se je posvetoval z več odličnimi republikanci in odvetniki o pravdi radi Goebelovega umora.
Jutri pričakujejo, da bodo pri sodišču stavili predlog preložiti pravdo proti zatoženci v drugi county, češ, da v Frankfortu ni možno dobiti nepristranske porotnike. Tay-lorjevi prijatelji pravijo, da se bode governer oglasil pri sodnijah kakor hitro bode proti njemu vpisana za-tožba, ker lahko dokaže svojo nedolžnost pri Goebelovem umoru. Taylorjevi nasprotniki pa trdijo, da z več nego sto telegrami lahko dokažejo, daje sklical milico že pred Goebelovim umorom.
Brez pravice
je poslal McKinley zvezne vojake v Idaho.
Washington, 28. aprila. Pred odborom kongresa, kteri preiskuje od državne milice in zveznega vojaštva učinjene grozovitosti ual unijskimi dolavci v Idahi je bil danes zaslišan general Merriam. Istega je na prošnjo Standard Oil
Sest vasi vpepeljenih.
Gozdni požari v Michiganu so napravili velika opustošenja.
Marinette, Wis., 1. maja. Gozdni požari v severnem Michiganu, tik meje Wisconsin«, so popolnoma vpepelili šest vasi: Ames. Nathan, Tabor, Gardner, Swauzee in Arnold ob Wisconsin in Michigan železnici, drugim pa pr^ti ena ka oaoda. Prebivalci so bili rešen
Co. poslal McKinley v Idaho, dn konča rudarski štrajk. Merriam I 8 P°»eb.iiu.i vlaki. Sredina požarov je prisegel, da predno je pričel J" >*veruo od Fisher, Mich. Sedaj razsajati v idahi, ni dobil nikakega 1 >° v*8 ^lezniški promet severno od posebnega povelja od vojnega od-1 Flsher . stavljen. \elikanska delka Ko je Merriam dobil po
v Idaho, mu niso rekli nego naj zatre vstajo v
ve.je iti druzega,
Idahi. Dalje je rekel Merriam, da je Steunenberg, governer Idahe proglasil vojuo pravo. Predno je bilo proglašeno vojno pravo, je Merriam brzojavil vojnemu oddelku, da bode postopal kakor bi vladal v Idahi izjemni stan, t" je ako nima vojni tajnik nič £oper to.
Na vprašanja ako je bilo pod onimi okolščinami pravično in pametno zapirati ljudi brez zapornega povelja iu jih pustiti v ječi 4 do (i mesecev brez zaslišanja, dalje ako |e storil kake korake, da bi s preiskavo aii na drugačen način dognal, če so bile zaprte osobe nedolžne ali krive, in ako je o tem p ročal predsedniku Zjed. držav, ni vedel Merriam kaj odgovoriti. Tudi na vprašanja, ako se je skuhal prepričati o krivdi zaprtih ; ako je sklical vojno sodišče, ktero naj bi sodilo vjetnike, dalje ako je skušal dobiti kakih dokazov prot zaprtimi rudarji, je moral z ,,ne" odgovoriti.
Nato seje s spisi dokazalo, da je .Merriam zapiral ljudi, predno je poročal v Washington pred pro-glašenjem vojnega prava iz česar ie razvideti, da je Merriam ravna! brez postavne pravice. Odbor je tudi dokazal, da bi bila dolžnost predsedniKa proglasiti izjemni stan, predno je poslal t^a zvezno vojaštvo. Dalje da predsednik nima ni kake pravice rabiti zvezno vojaštvo za zatiranje uuijskih delavcev kapitalistom na ljubo.
Polk židovske milice.
Mojzes D. Gottlieb v New Yorku je sicer 6amu kapelnik, toda čuti vendar dovoij vojnega duha in poguma, da bode osnoval iz Židov obstoječ polk in si na njegovem čelu skušal pridobiti vojnih lavorik. Zakaj bi pa tudi ne, saj muogo čast-uikov milice v svojem vsakdanjem življenju prodaja slanike in sardine in se vendar blešče v junaštvu, kadar se grč proti neoboroženinn štrajkarji, zakaj bi toraj tudi on ne prevzel junaške naloge. Saj pride iz Varšave in je bil kapelnik pri tretjem in četrtem konjiškem polku ruske armade, kakor tudi učitelj godbe pri druzih vojaških zavodih. „Moj namen je, ustanoviti židovski polk, kakor 69. polk obstoji iz Ircev", ja rekel te dni. ,,Ne vem zakaj bi newyorška država ne imela tudi židovskega polka. Polkovaik Duffy je moj prijatelj iu mi je obljubil podporo. tiOO mladih Izraelcev se je že oglasilo in v jednem mesecu jih bodem imel skupai 1200." Gottlieb upa, da mu bode 69. polk pfepustil svojo orožnico kakor tudi, da se bode več častnikov prostovoljno oglasilo za vežbanje noviu-cev židovskega polka.
„Kaiser Wilhelm der Grosse"
odpljuje v torek 8. maja.
To naznanjamo rojakom na mnoga vprašanja.
Ona ga je vgriznila v levi palec, gm~ pu rob rodne listke prodaja: in potem je mož potegnil Bvcj nož fk. SAKSER, 109 Greenwich St., in jej prerezal vrat.	j	New York.
SAMO
Pomanjkanje.
Veliki požar v Ottawi in Hull, Ontario.
v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., New York, 61.993 K ali $12.491.63 Slovencem in Hrvatom v staro domovino. Toraj številke g< vorč ovelikem zaupanj u, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni na pravem potu.
Skoda je na lesu kakor tudi na polju. Oaobui vlak od tukaj proti
S »o je v nedeljo večer dospel med dvojni ogenj in so ga komaj rešili.
Radi laži povabljeni pred sodnijo.
Na prizadevanja Washington Seligmana in druzih Mauov new-vorške delniške borze je magistrat Zdler povabil pred sodnijo John Lamberta, predsednika American Steel A: Wire Co. in John W. Ga-tesa, predsednika ravnateljstva omenjenega trusta. Ker sta imenovana pred nekterimi dnevi zapustila mesto, izročili jima bodo sodnijsko povabilo kakor hitro se 7.' pet vrneta v New York.
Lamberta in Gatesa so zato pozvali pred sodnijo, ker sta raznesla lažujive vesti o denarnih zadevah jeklenega trusta, da bi znižala ceno njegovih delnic. Potem Bta hotela pol npiti delnice po nizki ceni in pri tem skoraj 82,000,000 zaslužiti. To se jima je tudi deloma posrečilo. Znprla sta tudi največje tovarne trusta, češ da se podjetje ne izplača. V rednost delnic je hitro padala in Seligman in so-drugi, kteri so malo poprej e pokupili vse delnice kolikor so jih le dobiti zamogli, so morali potem iste prodati z veliko izgubo. Po kaznilnem zakonu se ima prestopek, kterega sta zakrivila Lambert in Gates, kaznovati z jeduoletnim zaporom, oziroma 85(30 globe.
Poštni voz v vodi.
Minolo soboto bi imel jveliki poštni voz, kteri je bil naloženi s časopisi namenjenimi za jugozanad, voziti na parobrod „St. Louis" na 23. zapadni cesti v New Yorku, namesto tega pa za vozil v vodo. Podjetnik, kteri prepeljuje pošto in uradniki parobroda niso hoteli nič povedati kako se je pripetila nesreča. Kolikor seje zamoglo dognati, prigodi U se je nesreča na sledeči način: Parobrod ,,St. Louig" je bil trduo privezan ob pristanu in ograja odprta, toraj prost uhod za vozove. V istem trenotku je prišel voznik Redmond s poštnim vozom in vozil naravnost proti parobrodu. Nakrat so pričeli stroji na parobrodu delovati, vrvi so se napele, pokale iu izpustile. Parobrod so je odmaknil iu nastala je dovolj velika odprtiua, da so i/giuoli konji in voz v vodi. Nastane toraj le vprašanje, kdo je dal znamenje strojevodju pognati stroje? Odgovor nato so brezdvomno že določili, toda istega nečejo objaviti. Konja sta brez sledu izginila v vodi. Voz so pozneje izvlekli iz vode in odvedli vreče na glavno pošto, kjer so posušili časopise in potem poslali na naslovnike.
Zopet nesreča v svetovni razstavi.
Pariz, 30. aprila. Zopet se je dogodila nesreča v svetovnej razstavi. V Salle des Fettes, kjer seje vršila otvorilna ceremonija, se je daueB popoludne podrl oder in bili trije delavci usmrteni, edeu pa hudo poškodovan. Dvoraua „de8 Fettes še ni bila dodelana, za otvorenje razstave bo jo v naglosti priredili za to pa seda] dela dogotavljali.
Ottawa, Ontario, 28. aprila. Obseg velikega požara, kt-^ri je divjal v Ottawi in Hull, je še le sedaj mogoče nataučneje določiti:
Brez strehe je kakih 15.000 osol pomanjkanje trpi 8000 ljudi; zgorelo je sedem osob; brezposla je sedaj vsled vpepeljenja množili obrtnijskih podjotih v Ottawi 3000, v Hull 2000 osob; škode je na vpe peljenih pjslopjih $2,500.'100; po riopij je vpepeljemh 3000; škode ua premakljivem blagu 84 (»00.000 Velikanske zal' ge lesa, i-etere so pogorele, niso vpuštete.
Pri velikem zborovanju tukajšnjih meščanov pod predsedstvom majorja so sklenoli, da mestni svet in postavodajalstvo dovoli izvau-redno posojilo v znesku 81">0.000 v podporo. Pokrivala in živež so takoj naročili, ker hudo je pomanjkanje med nesrečniki.
Tvrdka E. B. Eddv, kterej so pogorele tovarne in veliki plavži, računa škodo na $:2.000.000, zavarovana pa je bila samo za 8650.000. Prizadeti so zgolj ameriški špeku-lantje.
Nadškofak Bruchesi iz Mentreala je daroval " podporni zaklad $500; kitajski trgovci iz Victi rie, B. C., so poslali 8500. Več želez ;>kih
VOZ obleke, joHjl p. fr ' . Fol
ri je dospelo iz Montreala. Vlada Dominiou je pogorelcem darovala 8100.000; vlada pokrajine Ontario pa 825.000. Pričakovati je več podpor, posebuo od kraljice Viktorije iu druzih angleških bogatašev.
0ttawa>e polagoma opomore.
Ottawa, Ont, 29. aprila. Od včeraj se ni pripetilo še ni kakih nadaljnih požarov iu strah med prebivalstvom seje polegel. Mnogo izrazov simpatije je zopet dospelo, med drugimi od princa Wales in vojvoda York. Pomožni odbor je spravil pod streho osem tisoč osob, ktere hranijo na javne stroške. Svo-to skupne škode cenijo sedaj na 15i milijona dolarjev.
Povodenj v Texasu.
Petnajst oso b^v tonilo pri W a c o.
Dallas, Tex., 2->. aprila. Iz Waco prihaja vest, da je pri včerajšnji povodnji vtonilo 15 osob. Škode je S150.000. Brzojavne žice so potrgaue in po vsem južnem Texasu so železniške proge hudo poškodovane, promet je popolnoma obtičal. Reke še vedno naraščajo.
Galveston, Tex., 2S. aprila. Mesto je vsled hudega d-ževanja preplavljeno. Trije dečki so včeraj večer vtonilf.
Prvi nemiri.
St. Louis, Mo., 30. aprila. Prvi nemiri pri štrajku delavcev poulične železnice so se pričeli matu pred polunočjo. Na Suburban Street Railway Co. je štrajkarjem naklonjena množica kamuaia več vozov poulične železnice. Rabili so baje tudi revolverje. Štirje možje bo potegnili motormena raz voz in nastal je boj, v kterem sta bila motormen Frank Ddyle in sprevodnik E. Omeara ranjena. V velikem strahu s > bežali potniki voza ua vse strani. Akoravno je včeraj le polovico služabnikov ostavilo delo iu skabi zavzeli njihova mesta, je bil vendar poludue in zvečer promet za polnin 60 odstotkov manjši nego ob navadnih časih. Zaprisegli bo veliko število poBebnih policajev.
Iz delavskih krogov.
štrajkarji izdali ultimatum.
Buffalo, N. Y., 29. aprila. Strajkujoči služabniki New \ork Central železnice so danes izdali ultimatum in komisar Delehanty, čl an državnega razsodišča je prevzel nalogo izročiti dokument v New Yorku glavnemu superinten-dentu. Ultimatum obsega naznanilo, ako do jutri opoludne ne dovolijo zahteve štrajkarjev, ktere obotoje v zvišanju plače, pa tudi da mora železnica vzeti zopet v delo onih 200 ijudi, ktere so odslovili ker so se pridružili Uniji, bodo ustavili ves promet na Central železnici.
Dosedaj štrajka nad 3000 ^mož, kteri pravijo, da se jim bode pridružilo Več nego 30,000 delavcev. Ker med železniškimi služabniki vlada že dolgo časa velika nezadovoljnost je prav lahko mogoče, da imajo štrajkarji prav.
Tukajšni uradniki železnice ne mislijo, da bode jutri iz New Yorka pričakovan odgovor ugoden za štrajkarje. Pravijo, da je oskrb-ništvo na splošen štrajk popolno pripravljeno in še zelo dvomi, da bi se strojevodji, kurjači in spremljevalci vlakov pridružili štrajkarjem. Nasprotno pa upajo štrajkarji v 24 urah dokazati, da so vstanu izvršiti svoje pretenje. Brez-dvomno je, da zamorejo ustaviti tovorni promet v Buffali. Že sedaj oO tovorni kolodvori prenapolnjeni z vozovi, ker tovorni delavci štrajkajo. Štrajkarji bo skle-nil i se bojevati do skrajnega konca in tudi ne pičice odnehati od svojih zahtev.
Dvanajst let trajajočo bolezen v želodcu je ozdravilo Trinerjevo ..amerikansko krepilno zdravilo ', grenko —vino.—
Mr. I Trinei, 437 W. iS St., Chicago II!.
J >rayi gusjxxl : Moja dolžnost je, se Vam zahvalit . ker ste me ozdravili/. Vašim Trinei* jevim amerikanskiin krepilnim zdravilom, grenko vino. Dolgo časa sem L11I bolan na želodcu, toda karkoli sem jx>skusilt nisem liil vstanu ozdraviti l«>lezni. .Mnogo let sem jemal ra/na takozvana zdravila. Konečno sem se ravnal jki nasvetu rojaka, kteri mi je priporočal Vase amerikansko krepilno zdravilo, grenke vino- Kupi! sem pol ducata steklenic in jem.ll vin., j«, navodu. Sedaj sem popolnoma zdrav in prehavanje mojega želodca je popolnoma v redu. Jemanje Vašega zdravila me je popolnoma in trajno ozdravilo. Zato
pri]» 'p<atn Va;- Trinerjevo amerikaniko itrepilao zdravilo, grenko vino vsakemu,
kdor ima enako 1« .le/en na želodcu ali ledicah.
Vaš udani
JOS. KOVA K, Proprietor of Hakery 76 Milford St., Cleveland, Ohio.
Trinerjev.. amerikansko krepilno zdravilo (Triners American Klixir of Bitter Wine^je narejeno iz najboljšega vina in zdravilnih / e 1 i š č. Varuj se preti neprebavljiv. .stjo. Zdravilo se prodaja po vseh lekarnah in posebno pri izdelovalcu
JOS. TRINER,
43/ W.JS Street,	Chicago, Illinois.
Seveda...
misliS vsako pivo je 'obro — Večiuoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokuBil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN. • • - KICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893.
,,GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta ..............$1.60,
£a Evropo za vse' leto . .. gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----- 3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„viiaa Naroda" izhaja vsako aredo in soboto.
GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne uatisnejo.
Denar naj Be blagovoli poslati po Monoy Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Daleč je še ta cilj, a vendar viden in tolažeče vpliva. Utrujeni se vse-dajo k počitku stari, toda mladi pogumno naprej korakajo in bodo tudi dosegli. Kdor se trudi proti temu cilju, kdor deluje za boljšo bodočnost delavskega razreda, ta ni zastonj živel. Spomladanski praznik delavskega ljudstva nam daje zagotovilo, da se dnevi bližajo, ko se bode na svetu delalnim lju dem, boljše godilo.
Pravica strajkanja v nevarnosti.
I. maj,
DaneB ko to pišemoimamo 1.dan v mesecu maju. Ta dan velja izobraženim iu zavednim delavcem za prazuik. Ni ga za praznik posvetila nobena veroizpovod, ni ga proglasila nobena vlada na svetu. Z nezaupnostjo, zasramovanjem in jezo je bilo to dete v povojih prole tarijata od meščanske družbe sprejeto. Kaj pa naj ta praznik pomeni? Jeli nekak protest proti pomanjku jočemu družbenemu redu? Zate imamo vendar krščanske praznike, ob kterih se glede te nepopolnosti tolažimo v mislih na boljšo bodoč nost po smrti. Jeli to praznik veselja do vojevanja proti temu redu? Ne, potem bi bil to praznik sovraštva, kar je pa nekrščansko in obsojati. Jeli mednarodna slavnost, ktera se ne ozira na nobene druge meje, nego na celokupnost delavskega razreda? Ne, to bi bilo brezdomo-vinsko in boj proti razredi? Na pol v strahu in na pol razsrdjeno se j' meščanstvo pričelo z vso silo ustavljati temu delavskemu prazniku organi kapitalizma, vlade in države so pa meščanstvu pomagale in niso sramovale nikakih nasilnih sredstev.
Seveda js sem in tja tudi čuti glas že v meščanskih krogih, kteri hvalijo idealizem, kterega združuje majeva slavnost. „Le čista, lepa misel44, je lani piBal nek list, ,.j bila vstani ustanoviti to slavnost, kterej daje Bvoj blagoslov solnce prvega maja, uavdušuje veselje dc življenja in daje moč, saj rajska spomlad oživlja srce in daje pogum ter človeka navdaja, da bi si otre sel in oslobodil dnevnega boja ter vžival veselje na zelenej trati, kt^ro obrobuje cvetoče drevje in grmičev je, vse to ga pa navdaja se zaup nostjo v bodočnost."
Gotovo, da so taki meščanski glasi sedaj še zelo posamezni. Meščanstvo ni zgubilo svoj idealizem, temveč tudi vso razsodnost. Oslo-bodilen boj dela — praznovanj* prvega maja je Blo^ani izraz tegfc boja — zamore biti le delo delavcev samih, meščanstvo se bode ljuto upiralo tudi proti najmanjšemu priznauju na korist delavskemu razredu. Proletarci si morajo sami oslobod;ti in zato tudi naprej kora kajo. Zavedajo se, da je ogromno pridelovanje njih poraz, da v pre obloženi voz vpreženi človek irem* časa, da bi bil v i b t i n i človek; da je potreba napraviti nov družbe ni red, kteri naj človeštvo reši pomanjkanja in bede, in ga na višjo stopinjo poviša.
Proti štrajkujočimi izdelovalci smodk v New Yorku je nek new-yorški sodnik izdal ustavno povelje, ktero je tako nezaslišano kakor še nobeno doBedaj izdano povelje. Ako to uBtavno povelje ostane v veljavi, potem so minole vse pravice delo ostavljati, potem je nemogoče, da bi delavske zadruge izvrševale svoje štrajke, nemogoče, da bi se unijski boji delavcev zmagovalno zaključili.
Čujte in strmite dragi delavci, kaj je ukrenil sodnik : On prepoveduje štrajkujočim delavcem obiskati svoje delajoče tovariše v njihovih stanovaujih, da bi govorili ž njimi nekaj besedi o štrajku, Prepoveduje štrajkarjem razpostaviti straže, pa tudi Unijam prepoveduje plačevati za njihovo službovanje. Da nad vse nezaslišano 1 Sodnik se drzne prepovedati Unijam, njihovim odborom in uradnikom plačevati podpore štrajkujočim delavcem.
To ustavno povelje je zaušnica vsemu delavskemu razredu. S tem ustavnim poveljem, štrajk izdelovalcev smodk preneha biti zadeva samo izdelovalcev smodk, in po-Btane zadeva vsega delavskega razreda.
Z omenjenim ustavnim poveljem je postala newyorškim delavcem naloga Be potegniti za izdelovalce smodk in prispevati za sredstva, ktera so potrebna, da se njihov boj zmagovalno konča.
T'sak posamezen delavec v New Yorku, v kterem tiči le isrkica delavske zavesti, občuti to ustavno povelje kakor udarec v obraz. Ali ta sodnik res misli, da se bode de lavski razred udal njegovim ured bani in na nje£ )vo povelje ustavil svoje boje za obstanek? Uvidel bo de, da se je varal. Nasproti in vkljub njegovemu ustavnemu po velju bodo štrajkarji izpostavljali straže in iste plačevali, ter dajali podporo štrajkujočim delavcem Tacega ustavnega povelja kakor ta je ravno še manjkalo, osigurati zmago izdelovalcev smodk z abBo lutuo gotovostjo. Želeti je le, da bi delavci velikega New Yorka storili svojo dolžnost in podpirali štrajku-joče izdelovalce smodk. Ako bodo storili delavci kolikor je v njihovi moči, potem bode postalo soduij-sko povelje ničevo. Čas je, da se delavci zjedinijo proti skupnem uporu, proti jednakim sodnijskim uredbam, kajti njihova štrajkarska pravica je v nevarnosti, a ne le v New Yorku, ker ako se to ,,dobro" obnese, posnemali bodo to taktiko kapitalisti ob vsakej priliki in vsakem kraju Zjed. držav.
dobro odvečerjali in'grem v gorenja nadstropje, kar zapazim, da gori tovarna, v kterej smo delali. Brzc sem poklical tovariše in zaupil, da gori tovarna, ali ti mi niso hoteli verjeti, dokler se niso sami prepričali. Vsi smo hiteli na mesto požara, ali niBmo mogli gasiti, ker ni bilo nobene brizgalnice. Na pogorišče so dospeli gasilci iz La Salle, ali niso mogli nič rešiti, ker tovnr-na je bila vpepeljena, ostaloje samo železje in kar je bilo kamenitega Škodo cenijo na S75.000, ako je bila zavarovana pa ne vem. Mi delavci smo žalostno gledali in premišljevali kaj bode sedaj z nami, ali bode potreba iti s trebuhom za kruhom. Toda obrnilo se je na bolje, nego smo pričakovali, takoj drugi dan smo šli na delo, ni res posebno dobro, ker pospravljamo pogorišče, ali vendar je dobro, kteri pa niso zadovoljni, si bodo pa morali zbrati drugo delo, Baj je spomlad. Pričakovati pa ni dobrih časov, ker vedno čitamo le o štrajkih in celo o ustavljanju dela. Srčni pozdrav rojakom.	G. K-
Iz Basil novih koloni]
Pedro Paterno vjet.
Manila, 28. aprila. Pedro Pa-terna, svoječasnega načelnika filipinske narodne skupščine so minolo sredo vjeli amerikanski vojaki pri Automaku južno od Trinidada. Bil je bolan in rojaki so ga nesli z no-silnico v Maguilian v pokrajini Zambales na Luzonu.
Dopisi.
Utica, III., 27. aprila.
Gospod urednik, že dolgo časa ni bilo nič čitati v našem delavskem listu iz našega kraja, a še danes ne-mam nič dobrega poročati, pač pa le slabo. Tukaj v Utici je več Slovencev delalo, ali kaj Be je pripetilo dne 20. aprila. Zvečer smo šli veseli od dela domu, ali komaj smo
Aspen, Colo., 26. aprila. Slavno uredništvo ,GIas Naroda', prosim za vsprejem mojih vrstic v predalih našega delavskega lista. Tukaj pri nas gre z delom še precej dobro, a vendar nikomur ne svetujem sem hoditi in dela iskati, ker je tu vedno dosti ljudi brez dela.
Naznaniti imam tudi rojakom o veselem ženitovanju, ktero smo obhajali dne 22. aprila; oženil Be je naš rojak Anton Boc, star 23 let, doma iz Bičja, župani j a Št. Jurij pod Ljubljano, v zakon je vzel Uršulo Mehle, staro 22 let, doma iz Podgorice, isto žapanije; poročil ju je č. g. Ciril Zupan iz Pueble, Colo., v katoliški cerkvi Matere Božje. Ženitovanje smo obhajali pri John ^ehletu, kteri ima tukaj saloon in nas je prav dobro pogostil; na ženitvovanju je bilo obilo ljudi.
Vreme imamo tukaj pri nas zelo slabo, vedno sneži. Pozdrav rojakom.
J. T-č-č, naročnik
Vojna nisi Boerci in Anglijo.
Jeli De Wet v K r o n s t a d u?
Bloemfontein, 26. aprila. Sein se poroča, da je general De Wet s skoraj 750 vozovi in velikim transtportom iz juga dospel v Kron-Btad. Velik del armade je pustil še na jugu. Razun Groblerjevega oddelka in v južno istočnem delu Oranje države nahajajočih 6000 Boercev je še 2000 prostovoljcev za posebno vojno službo, takozvana parade komanda. Moštvo je na konjih in vsak mož oskrbljen s živežem za osem dni, in ko istega porabijo, stopi drugo moštvo na njihovo mesto. Teh 2000 prostovoljcev se bode skušalo vriniti med glavne armade Augležev in Boercev. Mala krdela pošiljajo vedno po živež in krmo za konje in njihova gibčnost je tako spretna, da zamorejo operirati na raznih krajih.
Žrtve razstrelbe.
Johannesburg, 27. aprila. V vladini tovarni za izdelovanje streljiva se je pripetila grozna raz-strelba, ktera je tirjala dvanajst človeških žrtev, ktere so danes pokopali. Velikanska množica ljudstva se je udeležila pogreba. Po cerkvenih obredih je imel župan Devilliers govor, v kterem se je izrazil, da je bila nesreča posledica peklenske nakane. Razburjenost proti nepoznai/mi zločinci se je polastila vsega ljudstva. Ker je bilo med usmrtenimi več Italijanov, nesli so pri sprevodu poleg transvaalsko tudi italijansko zastavo.
B o e r c~i v varnosti.
Pretoria, 29. aprila. Poveljnik Gravett brzojavlja iz boerskega taboba v Brandfortu, da bo zjedi-njene vojue moči iz Dewetsdorpa in Wepeaera srečno tja dospele.
Nič napredka.
London, 30. aprila. Vsled pomanjkanja druzih poročil prežvekujejo časopisi dogodke minolih dni na bojišču, v pomnoženem in zboljšanem natisu. Ne poročajo
pa, ako se je posrečilo vjeti kak proti severu umikajoči se boerski oddelek, ali ne. Polkovnik Carewa divizija se je vrnila zopet nazaj v Bloemfontein, kar je dokaz, da sf-splošno pomikanje proti Pretoriji še ni pričelo. Morda jim manjka konj? Na dotično interpelacijo v parlamentu je Wyndham odgovoril, da zakasnjeno premikanje ni pro-vzročilo pomanjkanje konj. Tudi umikajoči Boerci so zgubili mnogo konj, kar jih je pri begu zelo oviralo. Boerce je nekoliko poparilo, ker pri Wepeueru niso bili vspešni, na drugi strani pa jih je ojačil vsp h ekspedicije proti jugu Oranje države, kajti posrečilo se ji je odvesti od tam bogate zaloge pšenice.
Moč in pomožni viri Boercev.
London, 30. aprila. Poročevalec ,,Morning Poste" v Bloem-fonteinu je poslal dolgo podrobno poročilo o moči Boercev in njihovih pomožnih vir h, ktera je baje dobil od visokega uradnika boerskega komisarijata. Poročevalec trdi, da so Boerci do 13. marca zgubili 6500 vjetih, 8000 mrtvih in ranjenih, 14,000 pa se jih je zopet vrnilo domov. Vozov jim zelo primanjkuje, tudi pšenice bi imeli pičlo, ako bi ne bili v pokrajini Wepener uplenili velike„ množine žita. Tudi brezdimni smodnik jim je že pošel, sicer pa i maje še dovolj in streljiva.
ju. Jutri bode v spomin druge obletnice pomorske bitke pri Manili velika civilna in vojaška parada. Vkljub ogromne možice ljudstva, ktera se je zbrala ob prihodu Deweya je bil njegov sprejem zelo hladen, tako hiaden, da (e sprejemni odbor kar strmel Mnogo lju-ii je bilo, toda navdušenje j^ popolnoma izostalo.
Poročil ob rakvi prve žene.
S ionx City, Iowa, 29 aprila. Ob rakvi svoje prve žene, ktera je umrla dan popreje, se je poročil ts dni Willis E. Mayne, 2* let star z gospodicino Eunice C. Arneson 27 let staro. Pet otr k je sedelo jokaje ob nkvi matere, ktero jim je prezgodaj pobrala neizprosna smrt. Ž-uin bi bil najrajše odložil poroko na priličen čas, toda brat neveste je zahteval, da se poročita takoj pred njegovimi ofcmi in Mayne seje moral udati. Mat" neveste je pred avojo smrtjo naročila Maynu uaj pazi na njeno imetje. To je tudi storil, toda svojo pozornost je obračal bolj na zalo hčerko sosede, nego njene njive in travnike. Tudi deklica se je zaljubila v oŽenjenega moža in se ko-nečno proti volji svoje družine preselila v Mayuovo hišo. Ko je go Bgodičina Arneson čutila, da po stane mati, obvestila je svojega brata o ,,veselem dogodku", kte-Tfga ima družina pričakovati. Mi-noli tor^k je prišel brat in po tajnem pogovoru s svojo sestro govoril je tudi par bi-sed z Ms>y nem, kar je provzr< čilo omenjeni izid.
lo bode vendar preveč brezposelnih v mesta. Vlada skuša tu pomagati
na vse mogoče načine; tako je to dni razglasila, kje na deželi delajo velike zgradbe itd. kamor preskrb-ljuje delavt em brezplačno vožnjo.
C a r i g r a d, 28. aprila. Ker Be sultan ne zmeni za nedavno noto Zjed. držav, se bojč, da bi mu Amerika poslala resen ultimatum in konečno zahtevo odškodnine podpirati z vojnim brodovjem. Ta tedeu se je tudi italijanski poslanec ojačil, ter znova opomnil na malenkost S 100.000, ktere imajo dobiti italijanski podaniki kot odškodnino za prestane grozovitoeti armeuskega klanja.
B e r o 1 i n, 28. aprila. Dva skrivnostna umora spominjata na krvavo delo „ Jack the Ripper-ja", ktera je brezdvomno izvršila jedna in ista osoba. Jedno truplo bo našli blizu Ludenberga v okraju Dtisseldorf, Irugo pa v Kasselu. V obeh Bluča-jih sti bili mladi ženski žrtvi umora.
Dovolili osemurni delavni čas.
Bridgeport, Con , 30. aprila. Zahtevo tesarjev, zidarjev in druzih stavbarskih rokodelcev za 09emurni delavni čas je danes Contracting Builders Association dovolila in zapreteni štrajk je od-vrnjen.
Strojevodje pivovarn štrajkajo.
Boston, Mass, 30. aprila. Vsa znamenja kažejo nato, da bodo jutri v 27 pivovarnah mesta ustavili dplo. V pivovarnah poslujoči stro-evodji zahtevajo vpeljavo osem urnega delavnega časa, zvišanje plače na $3 na dan in S25 na teden za načelnike ; štrajk, kterega so delavci pričali, strojevodij. Pivovarnarji o teh za-j Radi tega ni izšel danes v Amet-r-htevah nočejo nič vedeti in napo- damu noben časopis in trajalo bode vedani štrajk, katerega je odobrila j več dni, predno i odo zopet zamogli American Federetion of Labor,; tiskati Časopise.
kakor tudi Boston Central Labor prva neSrefia na svetovni razstavi. Union, bode posledica. Od štrajka j bode prizadetih skupno kakih 1100 delavcev.
Pet mrtvih, trije ranjeni.
Ti f ton, Ga., 30. aprila. V tu-kajšnjej pili J.N. Bayan & Co. s*' je danes prig'>dila razstrelba parnega kotla in bilo je petero osob usmrte-nih, tri pa ranjene. Piia je popol noma razdejana, več v bližini nahajajočih poslopij pa z-lo poškodo vanih.
Evropejske in druge vesti.
Amsterdam, 2J). aprila. Posestniki tiskarn so izključili tukajšnje stavce in tiskarje, da bi uničili
Drobnosti.
Gozdni požari v petih countyjih.
Al to o na, Pa., 29. aprila. V zapadnem delu države Pennsylvania divjajoopustojoči gozdni požari. Iz petih countyjev so dospela poročila, da so gozdni požari prouzro-čili že več nego milijon dolarjev škode. Divjačina beži v manj nevarne kraje, ako je ne zasači plamen. Stari in občeznani ,,Steveus Hotel*' v Nivenu je včeraj pogorel z vso vsebino vred. Judson Squi-reva pila v Mohappang countyu, kakor tudi delalnica, skladišče in kolaruica Liogamer Valley železnice so do tal pogorela.
Gonja na ljudi.
Rutland, Vt., 28. apr. Dnn-tan in Frank Shaw, oče in sin, sta ušla iz okrajne ječe v Woodstockn. Pomožni šerif George \V. Hoffman ju je zasačii pri Pittsfieldu. .Nastal je boj, v kterem sta zločinca ustrelila šerifa, kteri je kmalu potem umrl. Farmerji vse okolice bo s krvnimi psi vprizorili gonjo na zločinca t<»da zgubili njihov sled ob potoku, kterega sta prekoračila. Pozneje se je izvedelo, da sta zločinca prenočila v nekem skednju _pri Chitteuden in lov sejeznovapričel.
Dewey hladno sprejet.
C h i c a g o, 30. aprila. Med gro-menjem topov in drenjanjem ljudstva je danes sprejelo mesto admirala Deweya in njegovo soprogo. Mesto je na čaatsedaj tudi politično napihnjenemu admiralu priredilo drugo obletnico bitke pri Manili. Major Harrison in sprejemni odbor bo se peljali gostu v južno Chicago nasproti in ga spremili v njegov glavni stan v Auditorium Annex. Danes večer je bila velika razsvit-ljava Lake Front parka in potem vojaška plesna veselica v Auditori-
Devet osob mrtvih.
Pariz, 2V). aprila. Most za pešce na Champ de Mar«, ktt-ri je vezal oddelek razstave je dare s podrl. Po slednjih poročilih je bilo devet osob usmrtenih in ravno toliko ranjenih, toda zmešnjava je b.la tako velika, da sedaj še ni mogoče dognati natančne zgu' e. Pravijo, da ravuatelji razstave ne morejo biti odgovorni za nesrečo. Ponesrečeni so šli pod mostom, kteri še ni bi i izročen prometu. Kakor videti, s-* je pripetila nesreča, ker so odstranili oder, predno je bil cement dovolj suh. Vladi s vražno časnikarstvo je takoj padlo po trgovinskem ministru Millerandu, akoravno tega ne zadene nobena krivda. Tisoče ljudi, kteri so danes obiskali razstavo, niso imeli p -jena o nesreči kar znači kako velikanska je razstava. Ogujegasci in vojaštvo so takoj poslali na rešilno delo, ter dali povelje zvečer razstavo zapreti. V bližini mosta je vladal nepopisen strah, zato bo bile tudi vesti glede števila žrtev začetkom hudo pretirane.
Pariz, 28. aprila. Štrajk tukajšnjih peric vznemirja Pariz in postaja bolj občuten nego marši kak drugi prejšnji štrajki. Sedaj že štrajka 10.000 peric, ktere se na vso moč trudijo pregovoriti tudi drugfa perice v mestu iu okolici, da se udeleže štrajka. Perice so izvolile za štrajk najboljši čas, ker v.-led ogromnega prometa svetovne razstave, posebno v hotelih rabijo veliko več perila nego v navadnih Časih. Akoravno so večja podjetja stavila štrajkarcaun ugodne ponudbe, so perice iste odklonile. Izgredi se dosedaj uiso pripetili.
Ko bode razstava dodelana, na stali bodo za delavce slabi časi. Nad 50.000 ceuijo ptujih delavcev, ktere bo privabila dela na razstavi. Akoravno bode velik del delavcev zopet odišel v svojo domovino, osta-
Prihodnja številka ,.GIas
Naroda'' bode obsezala 6 strani.
*
* * •
I mrla je dne 11. aprila zjutraj
obče spoštovana Boproga veletrgov-ca g. Jurija Megušarja, gospa M.
Megušar v Kropi.
*
* *
llnrrla je 13. aprila zjutraj vdova rajne* ga tovarnarja in odličnega rodoljuba gospa Kotnika na Verdu pri Vrhniki gospa Marija Kotnik
oj Mertič Blag ji spomin ! * * *
Oetomor. 13. aprila zjutraj ob 5. uri je našel policijski nadstražnik Jernej Papler blizu mesarskega mostu v Ljubljanici mrtvo, novorojeno det^ ženskega spola. Policijski zdravnik je konstatiral, da je bilo dete le malo časa v vodi, in daje bilo šele rojeno. Truplo otroka so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Policija zasleduje sedaj mater. *
* *
Velik požar. V Poljanah pri Toplicah je dne 5. aprila nastal velik požnr, ki je Bedmim posestnikom provzročil veliko škodo. Zgorele so jim hiše, gospodarska poslopja in pridelki. Skupna škoda znaša23 000 kron, a zavarovani so bili pogorelci samo za 5500 kron. Kako je požar nastal, to še vedno ni pojasnjeno.
Kretanje parnikov.
V New Vor k dospeli:
,,Chateau Yqueti", 2S. aprila iz Marseille,
s 11S9 potniki. ,,Lucania", 2S. aprila iz Liverpoola, s 1237 potniki.
..Batavia", 28. aprila i/ Hamburga, s 689 potniki.
..St. Louis41. 28. aprila i/ Southamptona, z
(156 potniki. ,,La Bretagne", 29. aprila iz Havre, s 1050 potniki.
„City of Kome", 3O. aprila i/ Green<ck, i z
741 potniki. ,, Fried rich derGrossr", 30. aprila iz Bremena,
z 69S potniki. „,Spaarndam-', 30. aprila i/ Rotterdama, s
194 potniki. ,,Friesland", 30. aprila iz Antverpena, z 428 potniki.
,, Kaiser Wilhclm det Grosse", 1. maja iz
Ureniena, s 1092 potniki. ,,Aller", 1. maja iz Genove.
Dospeti imajo:
,,Patricia" iz Hamburga. .,Kai*er Friedrich" iz Hamliurga. ,,La Champagne" u Havre. ,, Rotterdam** iz Kotterdama. „N'ew York** i/. Southamptona.
t) d p 1 j u 1 i so:
..Saale", I. maja v Bremen. ,,St. Loais", 2. maja v Southampton. ,,Germanic", 2. maja v Liverpool, ..Noordland", 2. maja v Antvverpen.
O d p 1 j uI i bodo:
,,La Bretagne", 3. maja v Havre. „K5nigin Louise'*, 3. maja v Bremen. ,,Fiirst Bismarck", 3. maja v Hamburg. ,,Batavia", 3. maja v Hamburg. ,,Spaarndam", 5. maja v Rotterdam. ,, Aller", 5. maja v Genovo. / ..Lucania", 5. maja v Liverpool. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 8. maja r Bremen.
,,Ne\v York", 9. maja ▼ Southampton. „Friesland", 9. maja v Antwerpen. ,,Friedrich der Grosse", lO. maja v Bremeni „Kaiser Friedrich", 10. maja v Hamburg. ,,La Champagne", 10. maja v Havre.
Parnillii listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
Jugoslovanska Katoliška Jednota. • | ^
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožf.f A«ni6, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota ;|
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSikn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopiai naj s>> blagovolijo pošiljati na I. tajnika^Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
Poziv«
Društva, kt>>ra so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jed noto, sedaj v Ely, Minn., naj hi blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. (d 6. julija V Ely, Minn., iete naj naznanijo prvemu tajniku
Jugoslov. Katol. J i*d no te, dajih ta priobči v glasilu.
ELY, Minn., 14. aprila 1900.	Ivan Govže, I. tajnik.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
Xenavden d vohaj- 9. aprila ob 7 uri sh je na Marije Terezij*) cesti \ Ljubljani mej dvema gospodičnama iz ljubosumnosti vnel hud boj s — copatami.
* * *
Usmiljeni bratje v Kaudi.ji prt Novem mestu. Preti log dežel uoibor skega finančnega odseka, da se zavrne prošnja naših usmiljenih bratov za zvišanje deželne podpore, nas jt prav nemilo dirnul. Upamo, da bo slavni deželni zbor po novem pn-d logu boljše informiranega finančne ga odteka, kojemu je bila prošnjs vrnjena, isto ug- dno rešil. Kakor obče znano, ne smejo usmiljeni bratje nikomor za bolniško oskrbova nje kaj računati in le redkokdaj se pripeti, da se kakšen ozdravljenec zavoda spomni in majhno vsotico podari. Od kod naj bi torej člove koljubni usmiljeni bratje nove« zn oskrbovanje bolnikov dejanski vz<T no urejeni bolnici jemali ako jiu. ne bode dežela, razne hranilnic in posojilnice, občii.ski odbori itd izdatno podpirali? Ako kdo, potrebuje, tedaj ta človekoljubni zavod največje podpore. Mi novomeški liberalci nočemo posnemati naših klerikalnih sosedov in se hočemo zato potezaTT zn nujizdatnejšo podporo. Kakor vam ne utegne znano biti, znižal je šmiheljsko-stopiški klerikalni občinski odbor, torej odbor o*bčine, v koji se nahaja bolnišnica usmiljenih bratov že itak malenkostno letne podporo za polovico.	„Slov. Narod". *
* *
h Novega mesta se ,,Slov. Naro-du" piše 10. apriia. Neprenehoma lije; nedeljo pop dudan je dež mal prenehn), na v^/vr pa zopet začel. Krka je velika, kakor je stari Ijudj-redk.- pomnijo.	i ižave ob njej
so pripravljene. V Zaloškem okraju se vidi veliko jezero. In od St. .b r neja naprej preplavlja veliko sveta Prva detelja in ves oves v teh krajih sta uničena, setve bodo pod dolg«, stoječo vodo zaduhnele. Koliko ro dovitne zemlje nosi Krka seboj! Hoste v naš h hribih se s kajo, m*h zgineva, nalivi derejo z zemljo niz-dol če je količkaj uspešnega dežja Se več Krasa bo nastalo na Dolenjskem — K;.k le mora tu li Mirna, Sava v tem času delati ! In kmetij ako delo miruje, spomladim setve pridejo pr p 'zn» v zemljo. Ljudje so posadili precej krompirja, ki postane steklen. Pa jih pojde zopet več
sto iz naših krajev v Ameriko 1 *
* *
Nadebuden ropar Pred por- tnim sodišČ4'in na Duncju je etal še ne lii let stari trg-vski učenec Josip Kou ril. 19. jan t. 1. je napadel zveč» r na ulici slikarj«vo ženo Jeti Albert, ter jfTztrgal iz rok denarnico, v ka teri je bilo 18 kron 40 vin. ter zbe žal. 24. jan. t 1. pa je napadel na stopnicah neke hiše gdč Evgenijo Rlach t*>r ji hotel izviti denarnico. Ker se je branila, jo je vdaril poroki s tako silo, da je denarnico izpustila Mladi ropar je napravil dva razred meščanske šole, a delati ni hotel Zato ga mora živeti mati. Ker pa trosi denar, je začel ljudi javno ro pati. Sodišfte ga je obsodilo v ječo za tri mesece. Kaj more postati še is tega dečka? 1
Jetniki ušli. V noči 9. aprila bo
ušli iz ječe novomeškega sodišča jetniki: Fr. Fraučič iz Rateža, kije umoril svojo ženo, Fr. Pencelj iz Količeva, ki je bil v zap »ru radi goljufije, Jurij Preskar, ki je bil v zaporu radi posilstva in Janez Mi-trovič in Restova, ki je bil zaprt zaradi tatvine. Vsi štirje so bili v skupni ječi. Ušli so okoli 1. ure ponoči skozi peč na hodnik, od ondi skozi okno, čegar mrežo so odtrgali, na dvorišče, tam so splezali s pomočjo neke mize in klopi na G metrov visok zid, se spustili po rjuhi, ka tero so privezali k oknu stranišča, na dvorišču okrajnega glavastva, preplezali ondotni nizki zid in pri-šli preko vrta sodnega sluge na cesto. Sumi se, da so imeli pobegli jet mki pomočnike, kajti ob zidu dvorišča jetuišuice je slonel drog. Jetniki so bili okoli 3. ure že na llatežu v hiši Frančiča, kjer so jedli in pili, vzeli seboj denarja in mesa ter zbežali proti hrvacki meji. V jetniš niči se je izvedel beg šele okoli 5 ure. Orožuištvo je odšlo za begunci • >koli 7. Frančič je pustil v ječi pismo, v katerem zasramuje sodnike iu stražnike, orožnike in ječarja. Kakor znano, je bil v jeseni miuole-ga leta zaprt, ker je bil sumen umora žene, a v februvarju zopet izpuščen. P izneje pa je bil izuova zaprt, ker je cigan Held povedal, da se mu je Frančič izdal kot morilec.
* * .
Dvakraten morilec. V noči od 11. na 12. novembra sta bila v Steina-i'riieku umorjena in oropana tovarnar J. Olauz iu njegova gospodinja Magd. Lichtenwiirter. Vsa prizadevanja raznih oblastev, priti ropar-' sitemu morilcu na sled, so bila za-1 man. Zdaj pa so v Liesengu zasačili uioža, na katerega leti sum, daje i-oli iskani roparski morilec. Ta m< ž je prišel v ponedeljek Liesing in bil vsled svojesumljivosti izročen orožnikom. Rekel je, da se z>ve Fr. J o uke, in da je doma iz Kočevja, -lonke je 36 let star iu baje potovalne. Pri zaslišanju seje izdal, da seje za časa umora mudil v Steina biiicklu in seje sploh zapletel v taka protislovja, da se je radi tistega
umora zabela proti njemu preiskava *
* •
Na smrt obsojen morilec. Črevljar
Goncizi, rodom madjar, je lani /.vabil v svojo prodajalnico v Be-roliuu hišno gospodinjo iu njeno hčer ter ju ubil s sekiro. Trupli je vrgel v zaboj ter ga zakopal v kleti. Da bi zaboj š« bolje pokril, je dal navuziti voz peska. Ljudem je rekel, da sta ženski odpotovali ter izročili njemu oskrbovanje hiše. Ko pa se .e začelo sumiti, da sta umorjeui, je Gonczi s svojo ženo pobegnil. Kmalo nato so našli ženski. Več m »6"Cov sta Go iczi in žena popolnoma izginila. Končno pa soju zasledili v Pa rizu. Izdal ju je njiju — p js, bel k-der. Pred sodiščem se je izkazalo, da je žena nedolžna, a da je Gonczi kriv roparskega umora, da se je rotil j>ri vseh svetnikih, da je nedolžen. Obsojen je bil na smrt
Policaji mnritelji. Da si nekatera
policija dovoljuje ne^uvene surovosti, in da ravnajo njeui organi z zaprtimi osobami včasih uprav trino-ško. je znano. Prve v tem oziru so madjarske policije. Sedaj pa poro čajo iz Lvova, da se je pred okrajnim so diščem v Ramboru začela obravnava proti desetorici ondotnih policajev in njihovemu vodji Ra-bieju, ki so obtoženi, da so od leta 1898 — 1899. v mestnih ječah ponoči jetnike uečloveško surovo mučili ter jih trpinčili, prav kakor v Brednjem veku. Jetnike so ščipali, jim mečkali konce prstov, jih pretepali in metali ob tla, nege bičali itd. Da niso m< gli upiti, bo jim zamašili usta. Dasi so Be pozneje jetniki pritožili, jim ni hotel nihče verjeti, iu sodišče se za vse pritožbe ni brigalo. Sele ko je bil vjauuvar-ju leta 1899. policijst Malyga odpuščen, je iz maščevalnosti povedal na sodišču vse. Obravnava bo trajala tri dui. Prič je 23.
*
* *
Vabljivo. Gost (klicaje):,Natakar!" — Natakar: „Kaj želite?"
—	Gost: „Prinesitc. mi tako telečo
glavo, kakoršno ima moj sosed!" *
* *
Dober zgovor. ,,Adolf, tak« malo Časa sva poročena in že hodiš v klub?"— ,,Pomisli vendar, sj.em jezim moje prijatelje, ker vidijo, da
mi dovoliš, da smem z doma iti." *
* *
Nadaljevanje. Mož: ,, Ali še vedno jokaš za pohabljen jopič?"
—	ŽMia: „Oh ne, sedaj jokam, da dobim novega.
*
* *
Pazljiv v nevarnosti. Oia-silec: ,,Ali nečete poprijeti? V hiši je ogenj?" — Profesor: „Saj delamo. Lh pomagajte nam, mi iščemo najbolj važne spis-- iu sedaj nam manjka spričevalo od stavljenja koz naše umrle h<Vre."
k
* *
Poboljšal seje. Gospodar: „Ali niste Vi vinski popotnik, kteri ste preje mnogokrat k memi pri šli?"— Potnik : „Da, ali poboljšal sem se, sedaj pa prodajam zdravilno kavo 1"
Kje
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 820 40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registriraua.
Otvorjenje.
Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj
saloon 9
kterega odprem dne 1. --^nja t. I. v obilen obisk. Vedno bodem točil
izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey m druge likere, t r prodajni dobre Smodke. Slovenci, obiščite me pogosto.
S spnštf^vanjem
MATH. K0MP,
1003 Main St., La Salle, IU.
Izvrstne virzinke
kakoršmh dos« daj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj
Leonard Puh,
404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL.
Poskusite jih in prepričali se b< -det«, Ua za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših sinod K Te viržinke so ravno tako izde lane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni.
MJtF* Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo.
Grahek in Sunich,
CALUMET,----Michigan,
priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kterej prodajata vedno vse Bveže blago po najnižjih cenah.
Tudi poš-.ljata denarje v staro domovino iu rojakom preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Calumet, Mich.
je?
JOSIP MIHELČIČ, doma iz Ver-tače pri Semiču, po domače se pravi pri hiši pri Farferju, sem je prišel iz Montane razdrapan in gladen. podpisani sem se ga usmilil iu oblekel ter hrano dva meseca za njepa plačal, za hvalo mi je pa vkral So in popihal, ko je zeleno postalo. Rojake svarim pred tem ptičkom in prosim za njegov naslov: Jakob S k r i n a r, Box 107, Mercur, Utah.
(3. mj )
Vina na orodaj.
Dobra rndeča iu črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov ga Ion a s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Mor.ey Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal
Opomin.
Ker sefii imel več fantov na stanovanju, omenim /a sedaj le ene ptičke, kteri hočejo l>re/. dela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, kakor so mene osleparili in odnesli mi in sicer:
I KANK KOLAK. doma od Višje llučne. okraja (iornjigrad na Štajerskem : ua hrani in stanovanju S35.06.
JOHN STRMŠEK, doma od Velike Bučne, okraja Gornjigrad na Štajerskem ; na hrani si 7.41, /drayila in zdravniku so.(jo. skupaj S24.01.
JOHN SLATNIŠEK, kteri se pod ime nom 1'AJK izdaja, doma tudi od Višje 1'učile na Štajerskem: na hrani in stanovanju >29.01.
Vsi ti omenjeni šli so skrivaj lire/ moje yednosti "d mene in sedaj iščejo kje IkhIo /«i pet kterega osleparili.
Rojake prosim, ako kteri kaj««! teli ptičkov i/Ve. kje da je kteri ali če kj~ dela, budile lili naklonjeni ter ini blagovolite naznaniti. ,,Pazite se jili tudi Vi Imam jih še več /a priporočiti, ktere Vam liodem kasneje omenil.
Priporočam se Vam uljudno
Frank Turk,
1097 St. Clair St., Cleveland, O.
Naznanilo.
Kranjsko slovensko katol. podporno društvo presv. Srca Jezusovega v Clevelandu, 0., naznanj i vsem slovenskim društvam in rojakom, da se bode vršilo biagOSlOV-
Ijenje zastave dne 6. maja »>i> 10
uri po končani ma-i, ktera se bode služila za omenjeno društvo v kranjski c- rkvi sv. Vida.
K tej svečanosti vabimo vsa katoliška društva, da bi se udeležila našega Hprevoda, zbira 1 išče je Union Hall 1G9(> St. Clair Street od koder bodemo odkorakali z godbo in zastavo v cerkev.
Po blagoBlovljeniu zastave bodemo imeli skupni PIC.NIC. Pripravljeni smo tudi na zahtevanje posamezna društva iskati priti z godbo in sprevodom.
K obilni udeležbi vabi
DRUŠTVENI ODBOR.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeui
SA.LOOJST,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno Modern točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICH.
H H TJ STAi? 1,1MB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža p- tt.ik z slovečimi poštnimi parniki:}
..VATEELANE ', na dva vijaka.
(se yradi).......12000 t n.
,-iSEELANB", na dva vijaka, 12000 ton. mKENSINGTQN", na dva vijaka, S. , t> „.
.,|CUTHWAEE", na dva vijaka, «607 ton.
,.ItI£SLANE'*,.......... ton.
..WESTEEKLANE".....57,6 ton
..nooellaki)-. : . . .
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. r
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-b ki
■I
9 -
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj paloon je le tri bloke od postaje (dipe).
— - JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, Neb.
Pri cenah za medkrovje so vpoštet vse potrebščine, dobra hrana naj
boljša postrežba.	'
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje, Hrvatsko Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo ^	sredo ou pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listtov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway. NEW YORK — 43 La Sa le St., CHICAGO — ^n wnn)lnil „ cu SAN FRANCISCO. - Thirl l^.:,. jr. LOUIS, di na	;
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. =_
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSIAK, parnik 1 dvojnim vijak. m,	EOTTEBDAM, parnik z < Ivojnim vijakom, /
12500 t.jn.	S300 ton.
STATENrAM, parnik / dvojnim vijakom,	Parniki: MAASDAM, SPAAEN3DAH
10500 ton.	WEEKEN2AM.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi ceue glej na j>os( hej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, Št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse 1
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. b6 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York.
Ali si gluh ?
V-nk. kili>r je g]nh ali slabo sliši «e setlaj
lah > o/.dravi / našo novo unajdlxi, samo , ii'-ro -m - udaio o/draviti. Ureilčailje v U- -S- h takoj preneha. I'opiSi tvojo bolesten. Preiskava in >ovet brezplačno. Lahko se ozdravil - lin doma / malimi str<>ski.
Dr. Dalton's Aural Institute,
596 l.a Saile Ave.,	Chicago, 111.

■ei sf-'
Oficijeini zastopnik raznih parobrodnih družb.
FR. SAKSER
109 GREENWICH l,T2I tT, Ni- W VOPK.
.........- ■ f	w
-	g-
Pošilja najceneje in f1 VVJ; &
najhitreje denarje v I'	žr" staro domovino. I'
-	T I "	g-
• ct, ' • -.- -€)
I:


-- ' -S • :
Prodaja parobrodne j in železniške listke po \ izvirnih cenah. (
jetje v Mew YorK? j'-' -
EdinoVlovensko Dod- I^V-V

mmmmmmmmmmiKii nKMiKmmmmsmm m
i Mestna InenMca y Novem Mesta 1
BI obrestuje vloge cd prvega prihodnjega meseca, SI
m
si	■■
M	ter sama plačuje rentni davek.
®	Dolenjcem s« pri t^j hranilnici ponuja lepa prilika flte-
--r - -o" x---
po 4rC|o
a
M
denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
g. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK jgj SAK8ER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
MHMHigaaKaaEHHIBKaKaiHlM
Tri FTbols:-Črna Polakinja.
(Kriminalna črtica.)
(Dalje.)
Iz istih sem razvidel sledeče.
Predali omare so bili Biloma ulomljeni in notri shranjeoe stvari obleka, perilo, knjige itd. je ležalo ▼se oavakrižem in deloma na tleh Pri tem Bem našel prazno škatuljo it rudečega usuja, v kteri je bil najbrže kiuč. Več zlatih zapestuic, prstanov in druzega kinča sem nadel Se v predalu. Ta okolnoBt je prtrd'1« mojo smuujo, da je zloči ueo v prvi vrsti nameraval umor, in da mu je bil rop le postranska ■tvar.
Med tem ko sem vse to vknji ieval, vstopila je vrtnarica, ter rekla, da mi hoče pomagati pri preiskovanju med zapuščino umrle.
„Je stanovala gospodičina Krosa sama tu v prvem nadstropju?" sem jo vprašal, kakor slučajno.
,,Da, gospod komisar", je odvrnila uljudno.
,,Je gospodičina pogostoma sprejemala obiske?"
„Skoraj nobenih. Le rcdkokrat je prišlo par mladih dam od gledišča, ktere je povabila na čaj."
„Je gospodičina Krosa čaj vedno sama pripravljala?"
„Da! Tu v njeni sobi in sicer vsak večeri"
,,Ali se spomnite o kterem času je prišla gospodičina včeraj domov?"
,,Bilo je okolo desete ure zvečer 1"
„Je prišla sama?"
„Zdelo se mi je, kakor bi jo bila slišala pri hišnih vratih z nekom govoriti. Tudi se mi je zdelo, kakor bi se bili na stopujicah razločili dvojni koraki. Toda morala sem se motiti, kajti ko sem kmalu potem zaprla hišna vrata in prišla gori ugasnit luč na mostovžu, bilo je tu v sobi vse mirno 1"
,,Kje ste bili isti čas, Vam je dozdevalo, slišati korake?"
,,Zdolaj, poleg stopnjic, v naši sobi."
,,Ali Vaš mož, vrtnar ni nič slišal?"
„Bil je že v postelji in spal v izbi."
„Ali niste zapazili, da bi bil pozneje šel kdo iz hiše?"
„Brez moje vednosti ne bi mogel nihče v hišo, pa tudi ne vun, ker •em vrata zaprla, in ključ, kakor navadno vzela seboj v Bpal-nico.
Nato sem prenehal z izpraševanjem.
Te izpovedi niso dopustile sicer nobene določne sumnje glede oseb* morilca in kako je ista prišla v hišo, toda iz raznih okolnoatij Bern povtel, da je najbrže skozi vrt pobegnil, čigar obširnost in lega mu je pri tem zelo prav prišla. Podali smo Be torej na vrt, ako bi bilo mogoče najti še kako sled begunca. Vrtnar nas je spremljal. Prišli smo do omenjenih vratic v yrtnem zidu.
nSo ta vrata po noči zaprta?" Bem se obrnil k vrtnarju.
,,Po dnevi in po noči," je odvrnil mož. „Toda je na vratih je navaden zapah, kterega od znotraj vsakdo lahko porine nazaj.
„Ali bo tudi od zvunaj zamore odpreti?"
„Ne gospod."
,,Morilec toraj tukaj nebi mogel priti notri?"
Vprašani je zmajal z glavo.
„Preje bi mislil, da je BkuSal skozi ta vratica ubežati. Po mojem mnenju se je najbrže zvečer splazil na vrt in se v kakem rastlinjaku •kril do noči.
„Ali bi ga bili v tem slučaju zapazili?"
„Bržkone, ker grem vsak dan ob 0. uri zvečer skozi rastlinjake, da pogledam po toplomeru."
„Včeraj toraj niste nič opazili?" ,,Nel"
„Ali Bte danes zjutraj našli vrata na balkon v gorenji sobi zaprta?"
„Bila «o kakor navadno, zaprta, toda ne zaklenjena."
Ko smo tako govorili, prišel nam je nakrat nasproti vrtnarjev fant in
ko se
dvojne
prinesel rujavo rokavico, ktero je našel v grmovju ob vrtnem zidu. Bila je leva rokavica za ženske, akoravno bi po velikosti preje pristovala moški roki. Znotraj je bil ime lvovske tvrdke in pod tem številka 7, a. Videti je bila še popolnoma nova in ni mogla dolgo ležati v grmovju.
„Je bil morda slednji čas kdo pri Vas, kteri bi utegnil zgubiti to rokavico?" sem se obrnil zopet k vrtnarju.
„Žedvadnini nobena ptuja OBoba etopila v moj vrt", je odvrnil.
V istem trenotku mi je šinila v glavo misel : „Kaj ko bi bila ženska, ktera je zgubila rokavico, morilka?"
Toda na noben način nisem izrazil svoje sumnje, ampak utaknil najdeno rokavico v svoj žep in se zopet podal gori v mrtvaško sobo. Tam sem potrebno odredil gl^de raztelesenja in preiskovanja strupa.
Preiskava je dognala, kakor je zdravnik takoj začetkom rekel, da je bila mlada ženska s coniiuom zastrupljena.
Popoludne sem šel zopet n.mojo pisarno. Tja so med tem časom poslali imenike prejšni dan v go-stilnice mesteca dospelih ptujcev. Ko sem iste površno pregledal, spomnil sem se zopet nehote one ptuje dame v črni elegantni opravi, ktere vitka postavo sem včeraj opazil v gledišču. Kdo je bila? V imenikih bi moral najti njeno ime.
Bilo je le malo ptujcev, večinoma trgovski potovalci, kteri so včeraj prišli in sploh samo moški. Ko-oečuo sem našel na imeniku hotela „Pri portugalskemu kralju": Soba št. 6 Lavra Birkenfeld iz Lvova. Ta je toraj morala biti elegantna črna dama.
Toraj po imenu Nemka iz Lvova. Kaj ni tudi na najdeni rokavici ime levovske tvrdke?
Ko sem tako premišljeval, vsiljevala se mi je vedno bolj sumnja proti ptujki in namenil sem se zadevo vsaj natančneje preiskovati.
Zato sem se podal k „Portugalskemu kralju" kjer sem se nadejal uajti ptujo damo. Toda žal, ista je že odpotovala in posestnik hotela, kterega sem o tem izpraševal, ni vedel povedati ne več ne manj, kolikor mi je bilo že znano iz imenika. Toda svetoval mi je Be obrniti do hišine, ktera je stregla Polakinji kakor je ptujko imenoval, Češ ona bode gotovo vedela kaj več povedati o nji. Pri teb besedah se je oddaljil in kmalu nato je prišla poklicana k meni v posebuo sobo.
(Dalje prihodnjič.)
Francoska parobrodna družba
Compapie Tras
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRIK (Avstna).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Touraine La Bretagne
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Dmgo-vanje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal d< Ižtu $67 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co ,
V srečni hiši ljubijo godbo.
9
Kje je?
3. maja 10. „ 17. „ 24. „ 31. „ 7. maj
1900. 1900. 1900. 1900. 190?. 1900.
Izvrstno bodo postrežeui pot niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjt-d. držav*-in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK
Palace Meat Market
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Micb.
Med poetom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od G centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. funt.
Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso.
Naša posebnost so	,, , , - , . K .
..	lil	bode le za nekaj časa ker imam v
kranjske klobase. nakupu mnogo^r. imam
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
JAKOB STUBLAR. doma iz Dula pri Luži, suhnrske fare, star kakih 35 let; pred 16 leti je delal na farmi v državi New York. Kdor ro-jako ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip S t u h-larju, 300 Front St., L»adviile, Colo.	(2. mj)
Naznanilo.
Naznanjam rojakon;, da so mi i nekatere povestn^ kjige p šle, kt- re so označene v mojem ceniku, zat» -raj naj blagovoli vsak pr*j»- vprašati kake vrste knjig si ž.-ii. M iit-venih knjig imam mn< go v lah gi. posebno opozarjam na n>hko v .^agriu usnje vezan k, s-dauja c^ua >1.95. pr preje -S2 1 <
V zalegi imam tudi
žepne ure.
Močno uro z jednottranekim pokrovom pošljem po S4, na zahtevanje tako, da jo lahko vsak pregleda na Express oilice in plača ako mu ugaja. l*re z Elgin koles >vjem na
7 kamnov pošljem za $6.75, ta cena
» mH-
„ Veliko t*>! "e r<eu<"> sn rw! 16 funtov. I.epa g<*!'ena S;-oo po ekspresa. Ase""'??."', cenik itd. Standard Mf_r. Co., 45 "esev St., Jfew York,
Glasovir za $500 ali orgije za. $250 » le malokdo od nas more omisliti, le manj pa igrati nanj. Domato godbeno skrinjico jra, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati ra/ne komane. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napere in razveseljuje stare, bol ne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, Četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno ra/veseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev tako pravijo. To ni igrata. Tehta s zabojem Samo S6 00. Vam pošljemo po icrejmn ker se lahko proda. Pniljite 2 ct zna Tako za ). Box 2853. Dept. GL N.
V*. .M... J.M. a ' • J • fc J.' t. jj i Ju > «.«, • •■«. m«. **■»■ ^fc* >j.t. .m.I. ■»*«. m* 4a«. .M*	"ŠC
FRANC ČUDEN, |
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg naspr. rotovži ..'UBIJAM
Prip g'- v-iži>. oi
r it :n »v jo por&adi znan'*, bogato n.h ^nrankih	u /epi i k ar,
in drug . zlatih is ^rehriih predi
Slovencem in Hrvatom
njam, da sem odprl
Miners Exchange
Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Cold!"
V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne Bem tudi agent, dalje vsakovrstne
v zalogi verižice.
Pri naročili
tudi RAZNE URE in
je treba imenovati, nazna- po kterem Expre3eu kdo želi poši-i ljatev in je pridejati 25 centov za j Express.
MATH. POGORELC,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Slovenska babica.
Žgane pijače, fine smodke, MARIJA LUKAN, babica dobiti so d o b r a j e d 1 1 a in p r e- uim 1Zvrševaniem tega do
Vfr »'1'' H'i'f"'»j.i |.rr n i •»•,-. . t ■
t«v p« tiajai/jih frnab.
Pri -.ar čiiih t a: denar na prej pošlje in eden ff
gold, več za poštnino. Ceniki pošiijaju s^ zastonj poštnine prosto.
ff
v - ■ - - ..-.-.- - - -.-.-.- -.-_-.- v.yw^ftw	^aoocafjcj j.
i . i r t*t>r i-,f ifr ifc \yr i-ff l^f it' W If' XV*
in Stocl^i
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.

Smešnice.
n o č i š č e.
V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Varčen
človek hrani svoje dolarje, to pa najlagljp storite, ako se pri pošiljanju novcev v staro domovino obrnete na Fr. Sakserja, 109 Greenwich St., New York. Enako storite prav, ako pri njem kupite petnp liBte za v staro domovino, ali ako koga od tam s^m vzamete. Nikjer ne bodete ceneje in hitreje postreženi!
z 20tlet-
rševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clkvelandu, 0., iu okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago i imam več dobrih spričeval, (l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York.
ID
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakasnife, meniiee, delžna pisma.
Isposlnje in isterjuje sapuščine in dol^eve.
Nežnočuten. „Toraj sedem let ječe so mi zopet navalili I To ni prav ! Kako pridejo davkoplačevalci do tega, da me bodo tako dolgo preživeti morali. 1"
Razžaljen. Zločinec (čitajoč v listu svojo tiralnico, v kterej stoji med drugim : obraz brez izraza, to ga vjezi in reče) : „No, to je prava nesramnosti"
Najbrže. Natakar: „GoBpod profesor Kunetek je danes naš poslednji gost."—Gostilničar: „Naj-brže je sam na-se pozabil."
Sitno. Tat (zelo kratkoviden) : ,,Za božjo voljo, sedaj sem pozmot-njavi ulomil v —ječo."
Dobro odredil. Oče: „----
Nič nemam proti zvezi z aseaorjem .... samo naj preje vse potrebno odredi z njegovimi upniki 1" • Hči: r)Se je že zgodilo, oče VBe upnike je tebi odkazal."
V zadregi. Učitelj: „Zakaj so se Mongoli po smrti Oingišhana zopet v Azijo podali?" —Dijak (po dolgem premišljevanju): ,,Zato — — ker so--morali k pogrebu."
Med bahači. A. : „Samo ubo-ren milijon ima I"— A.: ,,Samo jednega? Smešno, in ta se imenuje milijonar?"
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
IDjc. <3--	^ohes:
setlaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & WalnutStr., in X. W. Central >S: Park St.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik /tlravniškeg. društva in jedea najpriljiiijljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti} pri tamošnjem ljudstvu.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo s© oglasiti dt spevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bod"te na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sor ;dniki ah zuaiici radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar /astonj ^avozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
DR. Gr. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu ol>činstvn za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega'v^zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ONI--
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo lK>Ie7en, koliko je stara bolezen, in on dop<»šlje zdravilo in na vod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotiČni osebi, ker neče. da bi kdo trosil jkj nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA KATEREMU PRIDE V R< >KF.
Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezn
VSAKEMU
j..................— — — — ----- --------in lepo se Vam zahvalim.
Živeli še dolya leta za pomoč vseh rojakov, kateri ^e na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ. Joliet, IU.
Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravi ia pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. N'imam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sein trpel 20 let. Velika Vara hvala.
L. GLAVIMČ, Lead City, S. I).
Spoštovani gosp*>d :— Trpel sem več let na notrajni lv>lezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	'	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek t — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za araerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš.	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. O. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Warnego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,.Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Oko. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodein l»rzo popolnoma zdrav. Vaš	N. BaKač, Koslvn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila ponv>gla in sem popolnoma zdrava.	-	Štffan Petrašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G-. IV IN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. S.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
SHka predstavlja uro za dame z dv jnim pokrovom (UossCase) in 80 najboljši pokrovi se zlatom pre-t gnj.Mii (Goldfield) in jamčim za-tijf- 20 U-t: koieaovje jn Elgin ali \Vaitham ter velja samo

Dame, ktere	uro kupiti se
iim s-'dj ponaja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa.
Na zahtevanjp pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^ in jamstvo za blago, ju nv>je g^-slo.
Zaobilj nar .ob a«' priporočam z vsem spoštovanjem
I D i)
«>-<r> «>-<i>	■«>--j^—
Jacob Stonich,
89 Eapt Madison Street, Chicago, III.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
s« priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratuih harmonik je ?18 do S35 in naprej, lzvršu em tudi na 6 iu 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzei,
30 King St.. Cleveland, Ohio.
C 1 o o -



JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih ovgeli
•• Mu**	ge priporoča za izdelovanje in popravo KRANJ-
SKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas-
nim od S25 naj»rej in treba dati $5 „ar8". BoijSe vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežui za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinoia. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjaiem. da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se lamoreio UDora-biti pri Ts&kej godbi na iice, trobente ali piiiali.	,	' ^