109ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
ZAPISI
Danijela Tr{kan
U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Veliki Britaniji
Uvod
V Veliki Britaniji je zgodovina obvezen predmet od 5. do 14. leta, potem pa je od 14. do
16. leta izbirni. Zgodovina spada od 11. do 16. leta med predmete nacionalnega u~nega
na~rta. Nacionalni u~ni na~rt tako ne velja za izobra‘evanje od 16. do 18. leta.1  Neobvezno
srednje {olanje je tako od 16. do 18. leta, kjer je zgodovina tudi izbirni predmet.2
Ker v ~asu srednje {ole angle{ki u~enci opravljajo dva izpita, prvi je pri 16. letih kot
zaklju~ek obveznega {olanja (General Certificate of Secondary Education ali kratko GCSE),
drugi pa pri 18. letih kot pogoj za vpis na univerze (General Certificate of Education ali
kratko GCE), sta v nadaljevanju predstavljena oba u~na na~rta. Oba u~na na~rta lahko
imenujemo izpitna u~na na~rta, saj pripravljata u~ence na srednje{olski izpit.
V Angliji, Walesu in Severni Irski je {est izpitnih centrov za izpit GSCE, ki pripravljajo
izpitne u~ne na~rte: The Midland Examining Group (MEG); The Northern Examinations
and Assessement Board (NEAB); Northern Ireland Council for the Curriculum Examinations
and Assessment (NICCEA); The Southern Examining Group (SEG); Welsh Joint Education
Committee (WJEC); EDEXCEL Foundation London (ULEAC).3  Za izpit GCE pa je osem
izpitnih centrov: Associated Examining Board (AEB); University of Cambridge Local Exa-
minations Syndicate (UCLES); Nothern Examinations and Assessment Board (NEAB);
Edexcel Foundation London (ULEAC); Northern Ireland Council for Curriculum, Examina-
tions and Assessment (NICCEA); Oxford and Cambridge Examinations Assessment Council
(OCEAC); Scottish Examination Board (SEB); Welsh Joint Education Committee (WJEC).4
1 Glavne reforme na podro~ju vzgoje in izobra‘evanja so bile leta 1988, ko je bil uveden nacionalni
u~ni na~rt, manj{e spremembe pa tudi leta 1993 in 1996 za posamezne izpite. Zakon iz leta 1988 je dolo~il
pripravo natan~nih ciljev (Attainment Target), u~nih programov (Programmes of Study) ter na~inov
ocenjevanja dose‘kov u~encev glede na cilje. Za pripravo ciljev, programov in na~ina ocenjevanja so bili
oblikovani izpitni centri. O tem ve~: Mihevc, B. (1990). Reforma srednjega izobra‘evanja v Veliki Britaniji.
V: Primerjalne raziskave srednjega izobra‘evanja v nekaterih evropskih dr‘avah. Ljubljana: Znanstveni
in{titut Filozofske fakultete, str. 192.
2 Srednje {ole so: skupne (comprehensive), splo{ne (grammar), moderne (modern) in tehni{ke (techni-
cal), te so od 11. do 16. leta; od 16. do 18. leta pa so sekundarne, neuniverzitetne {ole (npr. Sixt form
college, Further education college). V Angliji imajo zgodovino po 1 uro na teden od 5. do 7. leta, 2 uri na
teden od 7. do 14. leta. Euroclio. (1995). Bulletin 3. European Standing Conference of History Teachers
Associations, str. 14–15. Od 14. do 16. leta imajo zgodovino tri ure tedensko, od 16. do. 18. leta starosti pa
5 ur. Število ur je lahko tudi razli~no, saj je {tevilo ur za posamezne predmete odvisno od {ol in njihovih
predmetnikov oz. izpitnih u~nih na~rtov. Ura je dolga od 50 do 55 minut.
3 Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison Wesley
Longman, str. 10–15.
4 Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updaited edition).
Harlow: Addison Wesley Longman, str. 0.
110 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Ker je v Veliki Britaniji veliko izpitnih centrov, ki pripravljajo razli~ne u~ne na~rte in
tudi izvajajo eksterne izpite, je bil za analizo izbran Londonski izpitni center ULEAC, ki
pokriva predvsem jugovzhodni del Anglije.5
U~ni na~rt za izpit GCSE
Vsak u~ni na~rt za izpit GCSE mora slediti navodilom za oblikovanje izpitnega u~nega
na~rta, ki ga predpi{e {olski organ The Qualifications and Curriculum Authority. Ta navodi-
la zahtevajo, da mora izpitni u~ni na~rt za zgodovino vsebovati dolgoro~ne splo{ne u~ne
cilje (kot so u~enje glavnih vpra{anj, dogodkov, osebnosti in razvoja v obdobjih ali v
razli~nih temah), glavne pojave in zna~ilnosti obdobij, dru‘b in situacij (in tudi dru‘beno,
kulturno, versko in eti~no raznolikost dru‘b in izku{enj mo‘ in ‘ena v teh dru‘bah), poglob-
ljene ali splo{ne teme, zgodovino iz razli~nih vidikov (in tudi tehnolo{ko, znanstveno,
versko in estetsko zgodovino), razli~ne vire informacij primernih za obdobje (kot so pisni
ali vizualni viri, ro~ni izdelki, glasba, ustna poro~ila, stavbe itd.).6
V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni na~rt Londonskega izpitnega centra iz leta
1998, ki vsebuje {tiri programe. Program A vsebuje evropsko in svetovno zgodovino 20. sto-
letja; program C vsebuje britansko dru‘beno in gospodarsko zgodovino (od druge polovice
18. stoletja do okrog leta 1950); program D vsebuje {olske zgodovinske projekte (npr. o
britanski ali ameri{ki zgodovini 19. stoletja, o medicini, kriminalu ...), program E pa vsebuje
teme iz britanske in svetovne zgodovine 20. stoletja (npr. Veliko Britanijo, ZDA, Sovjetsko
zvezo, Kitajsko, Nem~ijo ...). U~ni program vklju~uje zgodovinske teme od konca 19. sto-
letja do dana{njih dni.7
Glavni namen zgodovine po tem u~nem na~rtu je pomagati u~encem “razumeti sedanjost
v kontekstu preteklosti, pove~ati zanimanje za preteklost, dati u~encem ob~utek identitete
(skozi zgodovino se u~enci nau~ijo o svojih izvorih in zgodbah o svojih dru`inah ter o
drugih skupinah, ki jim pripadajo), pomagati u~encem razumeti lastno kulturo in dedi{~ino,
prispevati k u~en~evem znanju in razumevanju drugih dr`av in kultur v sodobnem svetu
(tolerantnost in spo{tovanje kulturne razli~nosti), vzgajati in izobraziti s sredstvi predmet-
nega {tudija (saj zgodovina sloni na znanstvenem raziskovanju, sistemati~ni analizi in vre-
dnotenju, argumentih, iskanju resnice), uvajati u~ence v metodologijo zgodovine; pripravi-
ti u~ence na nadaljnje `ivljenje.”8
U~ni program A vsebuje splo{ne teme in poglobljene teme. Splo{ne teme predstavljajo
dalj{i pregled zgodovinskih dogodkov in so bile za leto 1998: Pojav moderne Britanije
5 V Veliki Britaniji ocenjujejo zunanje izpite zunanji ocenjevalci po vnaprej dolo~enih kriterijih, ki jih
pripravijo izpitni centri. V spri~evalu, ki ga izda izpitni center, so navedene ocene posameznih predmetov.
6 Povzeto po: GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA, str. 47.
Pri na~rtovanju u~nih ur morajo u~itelji upo{tevati vsebino oz. {iroko temo; izpitni cilj, ki se bo
preverjal; izbor virov, u~benikov, u~nih listov in drugih u~il; vpra{anja oz. tipe nalog; oblike dela (skupin-
sko, individualno, {olsko, doma~e); ocenjevanje dela: izpitne cilje in ocenjevalne kriterije; vrednotenje dela
u~encev; vrednotenje nalog (skupni pregled) in ocenjevalne kriterije za naloge (prilagoditev). White, Carol.
(1992). Strategies for the assessment and teaching of History. A handbook for secondary teachers. Long-
man, str. 13.
7 Povzeto po: History. 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 6.
8 Povzeto in prevedeno po: Teaching History. (1995). London, New York: Routledge, The Open
University Press, str. 27–28.
V Severni Irski in Welsu je dodana tudi lokalna zgodovina. Sylvester, David. (1995). Change and
continuity in history teaching 1900–1993. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open
University Press, str. 21.
111ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
(1868–1914); Pot do vojne: Evropa (1870–1914); Nacionalizem in neodvisnost v Indiji
(1900–49); Vpliv vojne na Britanijo (1900–50); Pojav moderne Kitajske (1911–70); Vzpon
in padec komunisti~ne dr‘ave: Sovjetske zveze (1928–91); ZDA (1941–80); Britansko spre-
minjanje vloge v svetu (1945–90); Odnosi med velesilama (1945–90); Konflikt in iskanje
miru na Bli‘njem vzhodu (1948–92).9  Vsaka splo{na tema ima tri splo{ne didakti~ne po-
udarke in 5–6 specifi~nih vsebinskih poudarkov; skupaj je 10 splo{nih tem, 30 splo{nih
didakti~nih poudarkov in 54 specifi~nih didakti~nih poudarkov. Tematizacija u~ne vsebine
je zelo jedrnata in enostavno sistemati~no prikazana.
Npr. pri splo{ni temi Odnosi med velesilama 1945–90 bi morali kandidati spoznati vpliv
konca zavezni{ke koalicije, boj za svetovno nadvlado in popu{~anje ter novo ureditev.
Glavni didakti~ni poudarki oz. problemi so konkretni in jasno izra‘eni: Izvor Hladne vojne
in razdelitev Nem~ije; Trumanova doktrina, Marshallov na~rt in sovjetski odgovor; NATO
in Var{avski pakt, oboro‘evalna tekma; Narava hladne vojne: Berlin, Mad‘arska, Kuba in
razlike med komunisti~nimi in nekomunisti~nimi dru‘bami; Popu{~anje napetosti: vloga
Reagana in Gorba~ova.10  Zasnova te splo{ne teme je zelo enostavna in vsebuje samo
najpomembnej{e dogodke in procese, ki so vplivali na odnose velesil po letu 1945.
Poglobljene teme pa so bile za leto 1998 izbrane iz razli~nih geografskih podro~ij:
Ruska revolucija (1910–24); 1. svetovna vojna in konec vojne (1914–1919); Gospodarska
kriza in New Deal: ZDA (1929–41); Nacisti~na Nem~ija (1930–39); 2. svetovna vojna (1939–
45); Konec apartheida v Ju‘ni Afriki (1982–94); Konflikt v Vietnamu (1963–75).11  Vsaka
poglobljena tema vsebuje uvodno predstavitev oz. tri splo{ne didakti~ne poudarke in {est
specifi~nih vsebinskih poudarkov; skupaj je sedem poglobljenih tem, 21 splo{nih didakti~nih
poudarkov in 42 specifi~nih vsebinskih poudarkov. Tudi pri poglobljenih temah je temati-
zacija u~ne vsebine jedrnata in enostavno sistemati~no prikazana.
 Npr. pri poglobljeni temi Nacisti~na Nem~ija 1930–39 so glavni splo{ni didakti~ni pro-
blemi, zakaj je nacisti~na stranka dobila oblast leta 1933, razvoj nacisti~ne dr‘ave, vpliv
nacisti~ne vlade na ljudi v Nem~iji. Glavni specifi~ni vsebinski poudarki pa so: Hitler, naci-
zem in nacisti~no mi{ljenje; Vzpon nacizma: vloga Hitlerja; Oblikovanje totalitarne dr‘ave in
odstranitev opozicije; Nacisti~na dr‘ava: propaganda, {olstvo, mladinska gibanja, umetnost,
{port in zabava; Rasizem, dr‘avljanstvo in ravnanje z manj{inami, preganjanje @idov, opozi-
cija proti nacisti~ni vladi; Dru‘beni-socialni vpliv nacizma na dru‘bene razrede, vloga in
status ‘enske, zaposlitvene mo‘nosti v gospodarstvu.12  Didakti~ni poudarki so konkretni in
bolj podrobni kot npr. v slovenskem u~nem na~rtu ter vklju~ujejo tudi kulturni razvoj in
vsakdanje ‘ivljenje ljudi.
U~ni na~rt A iz leta 1998 vsebuje sodobno evropsko in svetovno zgodovino, kjer je 10
splo{nih tem, ki obsegajo dalj{e obdobje (ok. 50 let) in 7 poglobljenih tem, ki obsegajo
kraj{e obdobje (10–15 let). Pri splo{nih temah prevladuje voja{ka in politi~na vsebina,
poglobljene teme pa poleg voja{ke in politi~ne vsebine, vklju~ujejo tudi dru‘bene in kul-
turne vsebine. U~ni na~rt bi lahko v Sloveniji uporabili kot primer za sestavo tem pri izpit-
nem katalogu. Nekatere teme bi bile lahko splo{ne oz. obse‘nej{e, druge pa bolj ozke in
poglobljene. Preverjanje poglobljenih tem pa bi bilo lahko tudi s pomo~jo nalog, ki bi se
nana{ale na pisne in vizualne vire ali z esejskimi nalogami.
9 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 7.
10 Ibid., str. 12.
11 Ibid., str. 7.
12 Ibid., str. 14.
112 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Ker pa je u~ni na~rt izpitni na~rt, vsebuje natan~na navodila, ki zahtevajo, da se morajo
v izpitnih polah preverjati kratkoro~ni (specifi~ni) cilji in izbrani del vsebine iz u~nega
na~rta. Vpra{anja morajo biti sestavljena nedvoumno in oblikovana v skladu z nivojem
znanja u~encev. Vpra{anja morajo biti enake te‘avnosti zaradi mo‘nosti izbire in morajo
vsebovati podatke, kako se ocenjujejo.13  Vse izpitne pole morajo biti sestavljene tako, da
lahko u~enci razli~nih sposobnosti poka‘ejo svoje znanje, sposobnosti in dose‘ke, kar
pomeni, da lahko poka‘ejo, kaj znajo, razumejo in kaj lahko naredijo.14
Navodila nacionalnega organa (the Qualifications and Curriuculum Authority) pa {e pose-
bej zahtevajo, da so vsi izpitni cilji v skladu z nacionalnimi kriteriji zgodovine, ki zahtevajo
od u~encev, da znajo “obnoviti, vrednotiti, izbrati znanje in ga uporabiti v razumljivi in
povezani obliki; uporabiti in razumeti koncepte vzrokov in posledic, kontinuitet in spre-
memb, podobnosti in razlik; gledati na dogodke in bistvene probleme oz. vpra{anja s stali{~i
ljudi v preteklosti; pokazati sposobnosti, ki so potrebne za prou~evanje razli~nih zgodovin-
skih virov.”15  Vsi ti cilji se preverjajo tudi pri dveh izpitnih polah za program A. Prvi cilj je, da
morajo kandidati obnoviti, izbrati, organizirati in pokazati znanje iz vsebine u~nega progra-
ma. Drugi cilj je, da morajo kandidati opisati, analizirati in razlo‘iti glavne pojave in dogodke,
spremembe in zna~ilnosti obdobij, dru‘b in dogodkov. Tretji cilj je, da morajo kandidati
analizirati zgodovinske vire in interpretacije; razumeti, analizirati in ovrednotiti opise in
interpretacije dogodkov v zgodovinskem kontekstu.16  Prvi in drugi cilj sta vredna 60%, tretji
cilj pa 40%. Obe poli imata 75% vrednost (1. pola 40% in 2. pola 35%). Obvezno je tudi {olsko
interno celoletno delo, ki je pri u~encih vredno 25% celotne ocene. 1. pola vklju~uje 1. in 2.
cilj ter vsebuje kraj{a vpra{anja prostih odgovorov in kraj{e esejske naloge, 2. pola pa 1. in 3.
cilj in vsebuje vpra{anja, ki se nana{ajo na pisne ali slikovne vire.17
U~ni na~rt predlaga, da u~enci izberejo in pre{tudirajo dve temi iz splo{nih tem in dve
temi iz poglobljenih tem ter dve temi za {olsko interno delo. Ponavadi so {ole oz. u~itelji, ki
izberejo teme. Ker se kandidati pripravljajo samo iz dveh splo{nih tem in iz dveh poglob-
ljenih tem, poznajo zelo podrobno samo te teme, splo{nega znanja o zgodovinskem do-
gajanju v 20. stoletju pa nimajo, kot ga imajo npr. dijaki v Sloveniji.
Program {olskega internega dela mora biti v skladu z vsebino u~nega programa A pri vsaj
dveh temah. Gre lahko za splo{en ali poglobljeni {tudij. Šole morajo program {olskega
internega dela za dve temi predlo‘iti izpitnemu centru, ki potem izdela kriterije za odobritev
programa in izdela tudi naloge. Za {olsko delo naj bi u~enci in u~itelj porabili ~etrtino
u~nega ~asa. Kandidati morajo oddati dve nalogi, eno nalogo za eno temo. Nalogi preverjata
dva od treh zahtevanih ciljev (prvega cilja, ki je obnovitev znanja, ne preverjata). Ena
naloga mora preverjati drugi cilj, kjer morajo u~enci opisati, razlo‘iti in analizirati glavne
pojme in dogodke; druga naloga pa tretji cilj, kjer morajo u~enci analizirati vire in razli~ne
interpretacije. Vsaka naloga ima 50 to~k. Kandidatov odgovor mora imeti najmanj 1250
besed, ne ve~ kot 2000 za vsako temo.18  Naloge se lahko re{ujejo v {oli in deloma tudi
13 Pravila in kriteriji za oblikovanje u~nega na~rta zgodovine so podana v publikaciji GCSE Regulations
and Criteria. (1995). London: SCAA.
14 McAleavy, T. (1995). Meeting pupils’ learning needs. Differentation and progression in the teaching
History. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 157.
15 Medley, R, White, C. (1995). Assessing the national curriculum. Lessons from assessing history. V:
Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 221.
16 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. GCSE. (1998). London: London examinations, str. 5.
17 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. GCSE. (1998). London: London examinations, str. 4. Cilji so
isti kot pri GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA, str. 47.
18 History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations, str. 17.
113ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
doma. Izpitni centri tudi sestavijo za 2. in 3. cilj opisne kriterije, ki jih morajo u~itelji
upo{tevati pri ocenjevanju teh nalog.19
Npr. za izpit leta 1998 je Londonski izpitni center pripravil naloge za {tiri teme: Mün-
chen leta 1938, Prohibicija, Rusija 1914–17 in Hitlerjev pu~ leta 1923. Vsaka tema vsebuje
najmanj enajst razli~nih pisnih ali vizualnih virov, potem {tiri esejska vpra{anja in {tiri
vpra{anja, ki se nana{ajo na vire. Esejska vpra{anja preverjajo obnovitev znanja, zgodovin-
ske koncepte (vzroke in posledice, spremembe). Vpra{anja na vire pa preverjajo razume-
vanje podatkov v virih, uporabo podatkov iz virov, analizo in vrednotenje virov glede
uporabnosti ter vrednotenje trditev oz. interpretacij.
Glavni namen {olskega dela je, da u~enci poglobijo in raz{irijo znanje, da uporabljajo
veliko virov in da se navajajo na ocenjevanje. Ocene, ki jih u~itelji dajejo u~encem, morajo
poslati izpitnemu centru za moderacijo. Izpitni center dolo~i moderatorja za vsak {olski
center. Za moderacijo mora u~itelj predlo‘iti ocenjevalni list, list o spremljanju u~en~evega
napredka in primere u~en~evih re{enih nalog. Šolsko delo pri u~encih razvija sposobnost
zgodovinske analize in interpretacije razli~nih virov ter jih tako navaja na poenostavljeno
znanstveno raziskovanje. Ker v Sloveniji pri pouku zgodovine {e ni tako vklju~eno poeno-
stavljeno zgodovinsko raziskovanje, bi lahko ta primer {olskega dela predstavljal enega od
modelov, kako nau~iti u~ence uporabljati, analizirati in vrednotiti razli~ne vire. Seveda pa
bi morali v Sloveniji tak{ne naloge na poglobljene teme dobro pripraviti.
^e primerjamo predstavljeni angle{ki izpitni u~ni na~rt s slovenskim srednje{olskim
u~nim na~rtom za gimnazije, lahko ugotovimo, da je tematizacija vsebine pri angle{kem
izpitnem na~rtu povsem druga~na, saj prevladujejo eksemplari~ni primeri zgodovinskih
dogodkov oz. monografska razporeditev u~ne vsebine s progresivno ~asovno razvojno
projekcijo, pri slovenskem pa je kronolo{ko progresivna razporeditev vsebine.
Posebnost je tudi, da imajo angle{ki u~itelji oz. u~enci mo‘nost izbire tem, ki pokrivajo
glavne dogodke in procese razli~nih geografskih podro~ij oz. svetovne zgodovine, pri slo-
venskih u~nih na~rtih pa je vsebina usmerjena v evropski prostor, u~enci oz. u~itelji pa
nimajo mo‘nosti izbire tem. Angle{ki u~ni na~rti natan~no dolo~ajo obvezno {tevilo tem, ki
jih morajo obdelati za pripravo na izpit.
Posebnost je tudi, da imajo slovenski u~ni na~rti ve~ metodi~nih napotkov kot angle{ki
u~ni na~rti, saj pri angle{kih u~nih na~rtih ‘e splo{ni cilji ({e posebej pa specifi~ni izpitni
19 Ibid., str. 66–68: kriteriji za drugi in tretji cilj. Drugi cilj: “Nivo 1: poka`e znanje ustrezno izbrani
tematiki na razumljiv na~in; enostavno poro~a z opisi zaporednih dogodkov in podrobnosti (1–15 to~k).
Nivo 2: poka`e enostavne razlage na jasen in strukturiran na~in; razlage ka`ejo na razumevanje ustreznih
pojmov; pokazano znanje je zadostno (16–30 to~k). Nivo 3: poka`e logi~ne in razumljive razlage in
analize, ki ka`ejo na pravilno razumevanje ustreznih pojmov; pokazano znanje je ustrezno izbrano (31–45
to~k). Nivo 4: poka`e logi~ne, razumljive in izdelane argumente, ki so podprti z natan~no izbranim
znanjem; razlaga in analiza ka`eta obvladanje ustreznih pojmov (46–50 to~k).” Tretji cilj: “Nivo 1: razume,
da so podatki iz virov lahko uporabljeni za odgovore v dolo~enih zgodovinskih nalogah; razume omejen
obseg dokazov in izbira podatke iz njih; ka`e razumevanje, da je preteklost lahko predstavljena na razli~ne
na~ine (1–15 to~k). Nivo 2: lahko poda jasne in enostavne ocene o vrednosti virov; lahko interpretira in
izbira dokaze ter sestavi enostavne sinteze; lahko ugotovi razli~ne na~ine, kako je preteklost predstavljena
in ponuja nekatere razlage, zakaj te razlike obstajajo (16–30 to~k). Nivo 3: lahko poda logi~ne in podkre-
pljene ocene o vrednosti virov v danem zgodovinskem kontekstu; uporablja dokaze z zavedanjem pristran-
skosti in dose`e veljavne zaklju~ke; lahko ugotovi in razlo`i razli~ne predstavitve in interpretacije preteklo-
sti; lahko doka`e z uporabo ustreznega izbranega znanja, zakaj te razlike obstajajo in posku{a kriti~no
vrednotiti opise in interpretacije (31–45 to~k). Nivo 4: lahko poda logi~ne in podkrepljene ocene o vredno-
sti virov v danem zgodovinskem kontekstu; uporablja dokaze samozavestno in z razlikovanjem in pride do
pravilnih zaklju~kov; lahko kriti~no vrednoti razli~ne interpretacije zgodovinskega razvoja in dogodkov,
kriti~no in zanesljivo vrednoti opise in interpretacije (46–50 to~k).”
114 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
cilji) nakazujejo metodi~ne oblike pouka. O u~nih sredstvih, oblikah in metodah odlo~ajo
u~itelji, saj morajo izdelati individualni letni u~ni na~rt v skladu z nacionalnim u~nim
na~rtom za zgodovino in v skladu z izpitnim centrom, kjer morajo upo{tevati izpitne cilje in
izbrane vsebine izpitnega centra. Zato posamezni izpitni u~ni na~rti ne vsebujejo metodi~nih
navodil. Vendar pa lahko na podlagi strukture izpita predvidevamo, kak{ne oblike in meto-
de dela prevladujejo v razredu. Najpogostej{e oblike dela so skupinsko delo, diskusije v
skupinah, potem doma~e naloge u~encev, kjer morajo napisati razli~ne vrste pisnih izdelkov
(npr. eseje), odgovarjati na vpra{anja, ki se nana{ajo na vire ipd. Delo u~encev je povezano
z branjem, iskanjem podatkov v knji‘nicah, muzejih, arhivih, internetu itd.
U~ni na~rt za izpit GCE
Glavni namen izpitnih u~nih na~rtov za GCE je spodbuditi zanimanje za zgodovino,
razviti ~ut za preteklost in razviti kriti~en pristop k predmetu. U~enci naj bi spoznali, kaj je
zgodovina, kako je napisana in kako so jo preu~evali ter se usposobili za uporabo razli~nih
virov.20  Splo{nih ciljev je malo, vendar pa nakazujejo pomen u~enja zgodovine za razvijanje
kriti~nega mi{ljenja ob uporabi razli~nih zgodovinskih virov.
Vsak u~ni na~rt mora vsebovati splo{ne in specifi~ne cilje, graditi na znanju, razume-
vanju in spretnostih, prilagoditi se potrebam u~encev, poskrbeti ustrezno osnovo za {tudij
predmeta ali sorodnih {tudijev; spodbujati u~ence, da kriti~no razmi{ljajo ter ustvariti mo‘no-
sti za razvoj spretnosti v komunikaciji, aplikaciji {tevilk in tehnolo{kih informacij.21
Izpitni u~ni na~rti za GCE zahtevajo od u~encev, da poka‘ejo znanje in razumevanje
zgodovinske snovi, tem in obdobij, ki so jih pre{tudirali; da znajo oceniti pomembnost
dogodkov v zgodovinskem kontekstu; analizirati zgodovinske interpretacije o dogodkih;
interpretirati, evalvirati in uporabljati zgodovinske vire v kontekstu ter pokazati razume-
vanje glavnih pojmov in konceptov.22  U~ni na~rti zahtevajo od u~encev, da poka‘ejo {irino
zgodovinskega znanja in razumevanja, tako da povezujejo ali primerjajo razli~ne vidike
obdobja, dru‘be, vsebine ali pre{tudirane teme. Ravno tako pa tudi zahtevajo od u~encev,
da razi{~ejo dolo~eno zgodovinsko vpra{anje ali problem; uporabljajo vire, poro~ila, argu-
mente in interpretacije za razlago, analizo, sintezo in zaklju~ke.23
V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni na~rt Londonskega izpitnega centra iz leta
1998, ki vsebuje {tiri razli~ne u~ne programe oz. u~ne na~rte: A, B, D in E, ki vklju~ujejo
britansko, evropsko in svetovno zgodovino. U~ni na~rt A vsebuje poglobljeni {tudij britanske
zgodovine in evropske zgodovine od leta 800 do leta 1975; izpitni u~ni na~rt B vsebuje
poglobljeni {tudij nebritanske zgodovine (Odkritja, Reformacija, Francija v ~asu Ludvika XIV.,
20 Lewin, J. (1995). A and AS level, The present state of play. V: Teaching History. London, New York:
Routledge, The Open University Press, str. 216. Vsebinska prenova izpitnih u~nih na~rtov je predvidena za
izpit v letu 2002.
21 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA, str. 2–3.
22 Ibid., str. 5.
23 Ibid., str. 5. “Ko se bere in odgovarja na pisno gradivo, mora u~enec izbrati in prebrati ustrezno
gradivo, izbrati in primerjati potrebne informacije iz besedila; razumljivo povzeti dobljene informacije iz
razli~nih virov. Ko izdeluje pisni izdelek, mora u~enec vklju~iti natan~ne in ustrezne podatke v ustrezni
obliki; jasno urediti gradivo in uporabiti ustrezni stil pisanja; preveriti, da je besedilo berljivo in zagotoviti,
da je pomen jasen; uporabiti standardne dogovore ~rkovanja, lo~il in slovnice ter predstaviti argument na
jasen in logi~en na~in.” Prav tam, str. 5–6.
115ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Francoska revolucija, Razlogi za 1. svetovno vojno, Rusija 1894–1924, ZDA 1917–53, Totali-
tarni re‘imi v Evropi 1919–39) in angle{ke zgodovine (1399–1974); u~ni na~rt D vsebuje
svetovno zgodovino od leta 1931 naprej; u~ni na~rt E pa vsebuje poglobljeni {tudij razli~nih
tem evropske zgodovine od 17. do 20. stoletja, {olsko interno delo in individualne naloge.
Splo{ni u~ni cilji A, B, D in E izpitnih programov vsebujejo predvsem metodi~ni in
vzgojni vidik. Glavni namen teh programov je spodbuditi interes in pove~ati {tudij zgodo-
vine preko pridobivanja razumevanja in znanja izbranih obdobij, pri katerih se morajo
upo{tevati narava zgodovinskih virov in metod, ki jih zgodovinarji uporabljajo; pove~ati
poznavanje razli~nih pristopov k vidikom in obdobjem zgodovine in poznavanje razli~nih
interpretacij dolo~enega zgodovinskega problema ter tudi zavedanje sprememb in kontinuitet
v preteklosti.24
Zato specifi~ni izpitni cilji zahtevajo preverjanje kandidatovih sposobnosti kot so spo-
sobnost u~inkovite uporabe ustreznega faktografskega znanja za prikaz razumevanja zgo-
dovinskih obdobij v splo{nem ali poglobljenem na~inu; sposobnost vrednotenja in inter-
pretacije virov kot zgodovinskih dokazov in sposobnost uporabe le-teh; sposobnost razliko-
vanja in ocenjevanja razli~nih interpretacij in mnenj; sposobnost zavedanja zgodovinskih
konceptov ter sposobnost jasnega in ustreznega argumentiranja.25  Ti izpitni cilji so klasifi-
cirani v tri vrste. Prvi cilj je, da u~enci znajo priklicati v spomin, izbrati in prikazati natan~no
zgodovinsko znanje in razumevanje. Drugi cilj je, da znajo u~enci predstaviti zgodovinske
razlage z razumevanjem ustreznih konceptov in z vklju~evanjem ocen. Tretji cilj pa je, da
znajo u~enci interpretirati, evalvirati in uporabiti vrsto zgodovinskih virov v povezavi z
zgodovinskim kontekstom in razlo‘iti, evalvirati interpretacije zgodovinskih dogodkov iz
pre{tudiranih tem.26  Prvi cilj predstavlja 40–45%, drugi cilj 25–30% in tretji cilj 25–30%
vrednosti pri dveh izpitnih polah.27
Izpitni u~ni na~rt D: Svetovna zgodovina od leta 1931
V nadaljevanju je predstavljen izpitni u~ni program oz. na~rt D, ki vsebuje teme iz 20.
stoletja. U~ni na~rt predstavlja vsebino, ki je vklju~ena v dve izpitni poli. Prva izpitna pola
preverja razumevanje svetovnega razvoja po letu 1931. Druga izpitna pola pa zahteva od
kandidata ali poglobljen {tudij iz vsaj dveh geografskih podro~ij po letu 1945 ali pa poglob-
ljen {tudij ene regije skupaj s {tudijem vpra{anj mednarodnih razse‘nosti. Kandidati morajo
pokazati pri obeh polah razumevanje dru‘benega in ekonomskega ozadja politi~nih dogod-
kov.28
Izpitni u~ni na~rt je sestavljen tako, da podaja podrobnosti in vsebinsko zasnovo izpit-
nih pol. Prva izpitna pola: Mednarodni problemi po letu 1931 je razdeljena v dva dela. Prvi
del vsebuje {tiri vpra{anja, ki se nana{ajo na vire, kandidat pa mora odgovoriti na dve
vpra{anji. Vpra{anja na vire so postavljena na pet tem. Prva tema Mednarodni odnosi in
zunanja politika glavnih velesil (1931–41) vsebuje 3 didakti~ne poudarke: Skupna var-
24 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 1.
25 Ibid., str. 1.
26 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA, str. 6. Podobno tudi v: GCE A/AS subject core for History. (1994). London: SCAA, str. 4.
27 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA, str. 6.
28 Ibid., str. 27.
116 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
nost; Dru{tvo narodov; Pomiritev in vzroki za drugo svetovno vojno. Druga tema Vojna in
diplomacija 1941–45 ne vsebuje didakti~nih poudarkov. Tretja tema Mednarodni odnosi in
zunanja politika glavnih velesil od 1945 do dana{njih dni vsebuje {tiri didakti~ne po-
udarke: Nastanek hladne vojne; Razvoj in konec hladne vojne; Napadi in popu{~anje;
Zunanji odnosi Kitajske. ^etrta tema Krize mednarodnih razse‘nosti od 1945 do 1990 vse-
buje primere kot npr. Korejska vojna, Sue{ka kriza, Arabsko-izraelski konflikti, Vietnamska
vojna. Peta tema Vloga OZN ne vsebuje didakti~nih poudarkov. V drugem delu je deset
esejskih vpra{anj, kandidati pa morajo odgovoriti na dve. Vpra{anja so postavljena na zgo-
raj navedene teme in na {e eno dodatno temo Evropa in {iroki svet, ki vsebuje pet didakti~nih
poudarkov: Konec evropskih kolonialnih sil; Razvoj britanske zveze dr‘av; Nastajajo~i
narodi; Problemi uvr{~enosti in neuvr{~enosti; Razvoj sveta.
Izpitna pola vsebuje teme, ki zavzemajo kraj{e obdobje (10 let, npr. Mednarodni odnosi
1931–41) in teme, ki zavzemajo dalj{e obdobje (ok. 50 let, npr. Mednarodni odnosi od 1945
do 1990) ter tako vsebuje progresivno ~asovno projekcijo dogodkov in procesov. Teme v
prvi izpitni poli so splo{ne in ne vsebujejo veliko didakti~nih poudarkov. Teme vklju~ujejo
predvsem voja{ko in politi~no zgodovino. U~enci, ki se pripravljajo na izpit, spoznajo
podrobno mednarodne odnose po letu 1931, ki vklju~ujejo pomembne voja{ke in politi~ne
dogodke, vendar pa imajo na izpitu mo‘nost pokazati znanje samo za dolo~ene dogodke
zaradi izbirnosti nalog.
Druga izpitna pola vsebuje zgodovino sveta po letu 1945 in je razdeljena na pet {irokih
tem po geografskih podro~jih, ki vsebujejo po osem esejskih vpra{anj. Kandidat pa mora
odgovoriti na {tiri vpra{anja iz dveh tem, kar pomeni, da se lahko podrobno pripravlja samo
iz dveh tem. ^e pa se pripravlja iz ve~ tem, potem ima mo‘nost izbire vpra{anj. Število tem
pa je odvisno tudi od u~iteljevega na~rtovanja in izdelave letnega individualnega u~nega
na~rta ter od {tevila ur, ki jih dolo~ijo {ole.
Prva tema Evropa in biv{a SZ vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Notranja zgo-
dovina SZ (politi~ni sistem, ekonomija in politika); 2. Sovjetski odnosi z drugimi vzhodno-
evropskimi dr‘avami; Notranja zgodovina vzhodnoevropskih dr‘av; 3. Koraki k Evropski
uniji na Zahodu, notranja zgodovina zahodnoevropskih dr‘av, npr. Francije, Nem~ije, Ita-
lije, Gr~ije (vendar ne Velike Britanije). Druga tema Afrika, Bli‘nji vzhod, Indija in Pakistan
vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Izku{nje biv{ih evropskih kolonij v Afriki po
samostojnosti; Rasni spori v Ju‘ni Afriki; 2. Notranja zgodovina dr‘av na Bli‘njem Vzhodu:
Egipt, Izrael, Iran, Irak, Libanon; 3. Tekmovanja med dr‘avami, {e posebej med arabskimi
dr‘avami in Izraelom, med Iranom in Irakom; 4. Zgodovina Indije, Pakistana in Šri Lanke po
neodvisnosti; Odcepitev Banglade{a, Odnosi med narodi na indijski podcelini. Tretja tema
Kitajska, Japonska, Jugovzhodna Azija in Avstralija vsebuje naslednje didakti~ne poudarke:
1. Ustanovitev in notranja zgodovina Ljudske republike Kitajske do dana{njih dni; 2. Ja-
ponska po letu 1945 (ameri{ka okupacija in kasnej{a politi~na in ekonomsko-gospodarska
zgodovina); 3. Zgodovina drugih glavnih azijskih dr‘av: Severna in Ju‘na Koreja, Indone-
zija, Filipini, Severni in Ju‘ni Vietnam, Odnosi med temi dr‘avami; 4. Gospodarstvo Azije,
vklju~ujo~ Hong Kong, Singapur in Tajvan; 5. Notranja in zunanja politika Avstralije in
Nove Zelandije. ^etrta tema Amerika in Karibi vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1.
Glavne teme iz notranje politike ZDA: rasni odnosi, dr‘avljanske pravice, rev{~ina in boga-
stvo, glavne politi~ne osebnosti in gibanja, volitve, odnosi ZDA s sosedskimi dr‘avami;
Notranja politika Kanade; 3. Notranja gospodarska, dru‘bena in politi~na zgodovina naro-
dov Srednje Amerike; notranja zgodovina Kube, biv{ih britanskih kolonij na Karibih; 4.
Politi~na zgodovina glavnih ju‘noameri{kih dr‘av, npr. Argentine, Brazilije in ^ila, gospo-
darski razvoj in dru‘beni problemi na podcelini in njene posamezne dr‘ave. Peta tema
117ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Mednarodni problemi vsebuje naslednje didakti~ne poudarke: 1. Glavni sodobni problemi
po letu 1945: rast prebivalstva, lakote, migracije, asimilacija prebivalstva, droge in medna-
rodno trgovanje; 2. Gospodarski, ideolo{ki in dru‘beno-socialni problemi: razvoj in pro-
gram pomo~i, okolje in nezadostni materialni viri, gro‘nje in razpadi mednarodnih gospo-
darskih dogovorov, svoboda in javni red; mnogo{tevilne dru‘be, narodne manj{ine, rasni
odnosi, voja{ki re‘imi; 3. Mednarodna politi~na gibanja: nesporazumi in popu{~anja
(neuvr{~enost, islamski fundamentalizem in pomembnost mednarodnih politi~nih gibanj).29
Zna~ilnost tem pri drugi izpitni poli je, da prve {tiri teme vsebujejo notranjo politiko
dr‘av oz. dolo~enih geografskih podro~ij, peta tema pa svetovne mednarodne gospodarske
in dru‘bene probleme. ^e bi u~enci osvojili znanje vseh teh petih tem, bi imeli zelo podrob-
no in poglobljeno znanje o zgodovinskem dogajanju po letu 1945. ^e pa u~itelji oz. {ole
izberejo za pripravo na izpit samo dve ali tri teme, potem pa u~enci dolo~enih pomembnih
zgodovinskih dogodkov po letu 1945 ne poznajo. U~itelji pa imajo seveda glavno nalogo,
da pripravijo u~ence na izpitne teme ter jih seznanijo z re{evanjem izpitnih nalog.30
Tematizacija vsebine v izpitnih polah je enostavna. Prva izpitna pola vsebuje eno {iroko
temo: Mednarodni odnosi po letu 1931, ki je raz~lenjena na {est tem s 16 didakti~nimi
poudarki. Druga izpitna pola vsebuje {iroko temo Svet po letu 1945 in je raz~lenjena na pet
tem, ki vsebujejo 19 didakti~nih poudarkov (3–6 na posamezno temo). ^e pogledamo raz-
merje med {irokimi temami, temami in problemi, ugotovimo, da je {irokih tem in tem zelo
malo, didakti~ni poudarki pa so tudi malo{tevilni in zapisani v jedrnati obliki. U~na vsebina
omogo~a {irino in globino ter ustreza splo{nim in specifi~nih ciljem. Tudi na podlagi anali-
ze u~nega na~rta oz. objektivnih dejavnikov, lahko predvidevamo u~ne oblike in metode, ki
se uporabljajo pri pouku in pri pripravi za ta izpit. Ta izpit zahteva od u~encev veliko branja
in sposobnosti izbiranja, analiziranja in vrednotenja podatkov, ki jih dobijo iz razli~nega
gradiva. Priprava na izpit tako zahteva veliko samostojnega dela u~encev in predvsem
metode dela z zgodovinskimi viri.31
Izpitni u~ni na~rt E: Evropska zgodovina
Izpitni u~ni na~rt E iz leta 1998 je sodobno zasnovan, saj zahteva poglobljeni {tudij
razli~nih tem evropske zgodovine od 17. do 20. stoletja, {olsko interno delo in individualne
naloge. Vsi ti trije na~ini dela predstavljajo sodobno varianto {tudija in preverjanja znanja
pri predmetu zgodovina, zato je tudi predstavljen kot primer druga~nega preverjanja in
ocenjevanja znanja u~encev pri predmetu zgodovina.32
29 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 27–29. “Kandi-
dati se morajo zavedati, da se ta izpitna pola za~ne leta 1945 in da razen dela E, obravnava notranjo in
regionalno zgodovino. Lahko pa npr. pri drugem delu, vklju~uje vpra{anja o notranji zgodovini Indije in
Pakistana, lahko pa tudi vpra{anja od odnosih med tema dvema dr`avama. Vpra{anja pri vseh na~rtih lahko
obravnavajo celotno obdobje po letu 1945 ali pa samo del, narodno, regionalno ali mednarodno zgodovi-
no.” Prav tam, str. 28.
30 Šole, ki imajo na izbiro ve~ izpitnih u~nih na~rtov in s tem ve~ tem, nudijo u~encem tudi mo‘nost
izbire. Nekateri u~enci se odlo~ijo za {ole tudi na podlagi ponudbe izpitnih tem.
31 Metode, ki jih u~itelji uporabljajo, so pogosto razlaga u~itelja s pomo~jo video programov, u~iteljevo
vodenje dela u~encev, branje in raziskovanje u~encev, re{evanje nalog, pisanje esejskih nalog, skupinsko
delo za diskusije in debate, pisanje miselnih vzorcev, vaje z zgodovinskimi viri itd. http://www.holycross.ac.uk/
Subjects/History.htm (A-Level History, Holy Cross Sixth form College, Internet: avgust 1999).
32 Poglobljeni {tudij se preverja z dvema izpitnima polama, interno delo z eno izpitno polo, individualne
naloge pa so ocenjene interno.
118 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Glavni namen poglobljenega {tudija zgodovinskih tem, {olskega internega dela in indivi-
dualnih nalog je omogo~iti u~encem mo‘nost osebnega raziskovanja. Izpitni cilji (metodi~ni
vidik) tega programa predvidevajo preverjanje razli~nih sposobnosti kandidatov, ki so razdeljene
v pet skupin: “1. sposobnost obnove izbora in prikaza zgodovinskega znanja in terminologije
za prikaz razumevanja zgodovinskih tem in obdobij pri dolo~eni tematiki; 2. sposobnost vred-
notenja in interpretacije virov (primarnih in sekundarnih) z razumevanjem in izbiranjem infor-
macij; z razlikovanjem podatkov, mnenj in ocen; z ugotavljanjem pristranskosti, vrzeli, nesklad-
nosti v virih, s postavljanjem le-teh v zgodovinski kontekst, s primerjavo in oblikovanjem
zaklju~kov, ki temeljijo na virih; 3. sposobnost razumevanja narave zgodovinskih procesov,
vklju~ujo~ sposobnost razlikovanja med njimi in ocenjevanja razli~nih mnenj in interpretacij
ter pristopov k {tudiju preteklosti in razumevanje problemov, ki nastajajo pri pisanju zgodovi-
ne; 4. sposobnost razumevanja vzrokov in posledic, sprememb in kontinuitet (stalnosti), po-
dobnosti in razlik ter pomena posameznikov, idej, institucij, gibanj in dogodkov v zgodovin-
skem kontekstu; 5. sposobnost izdelave individualne raziskave.”33
Poglobljeni {tudij se preverja z dvema izpitnima polama in vsebuje teme, ki jih dolo~i
izpitni center. Prva izpitna pola predstavlja 30% vrednost. Kandidat izbere eno od {tirih tem:
1. tema Angle{ka revolucija 1640–60; 2. tema Francoska revolucija do leta 1802; 3. tema
Angle{ki socialni pogoji 1832–1914 in 4. tema Diktature v Evropi 1919–39. Vsaka tema je
v posebni izpitni poli in je razdeljena v tri dele. Del A preverja 1. in 2. izpitni cilj; del B
preverja 1., 2. in 4. cilj; del C pa preverja 1., 3., in 4. cilj. Del A (10%) vsebuje vpra{anja, ki
se nana{ajo na pisne vire; del B (10%) vsebuje dve strukturirani vpra{anji, kjer mora kandi-
dat odgovoriti na eno vpra{anje, vpra{anje pa ima pisno ali vizualno sporo~ilo, ki je le
osnova za pisanje in za podvpra{anja; del C vsebuje (10%) pet esejskih vpra{anj, kjer kan-
didat odgovori le na eno vpra{anje. Kandidati pi{ejo dve uri in 30 minut.34  Druga izpitna
pola predstavlja 20% vrednosti in preverja 2. in 3. cilj. Kandidat izbere eno od tem, ki so
razpisane vsako leto (sestavljene so iz {tirih tem prve pole) in so v posebni poli: za prvo polo
Nevtralnost in udele‘enci v prvi dr‘avljanski vojni; za drugo polo Teror 1793–94; za tretjo
polo Emancipacija ‘ensk 1870–1914 in za ~etrto polo Stalinova notranja politika v tridese-
tih letih. Za vsako temo u~ni na~rt navaja primerne u~benike in drugo literaturo. Izpitno
polo kandidati re{ujejo 2 uri in 30 minut, 15 minut pa imajo na voljo za uvodno branje
virov.35
Vpra{anja, ki so v tej poli, preverjajo, ~e je kandidat sposoben izbrati podatke, analizirati
vire; razlikovati in razlo‘iti interpretacije in podatke iz virov; razlo‘iti vrsto virov; oceniti
kolik{na je razlika med interpretacijami; pokazati razumevanje koristnosti in omejitve
razli~nih na~inov zgodovinskega pisanja; uporabljati svoje znanje in vklju~evati vire za
dokazovanje razumevanja problemov v izpitnih polah itd.36
Prva in druga izpitna pola zahtevata pripravo na izpit iz vsaj ene teme, kar omogo~a zelo
poglobljen in podroben {tudij dolo~ene tematike. ^e bi npr. kandidati izbrali temo Diktatu-
re v Evropi 1919–39, bi prva pola vsebovala naslednje teme, ki bi se preverjale z esejskimi
nalogami in nalogami na vire: Italija (vzpon Mussolinija in fa{istov, fa{isti~na vlada in
politika do leta 1939, zunanja politika 1919–39); Nem~ija (problemi Weimarske Nem~ije,
vzpon Hitlerja in nacistov, nacisti~na vlada in politika do leta 1939, zunanja politika
33 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 30.
34 Ibid., str. 32.
35 Za vsake {tiri leta so izbrane druge teme za drugo polo. Tako so teme od leta 1999 do 2002: Propad
Weimarske Nem~ije in vzpon Hitlerja 1923–33; ^artisti; @irondisti in Jakobinci 1792–98.
36 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 53.
119ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
1919–39); Sovjetska zveza (Lenin 1919–24, boj za oblast, Stalin, Trocki, Stalinova vlada in
politika do leta 1939, zunanja politika 1919–39). Dodatne teme za eseje bi bile {e: Posledi-
ce za Evropo po koncu 1. svetovne vojne; Problemi v demokrati~nih dr‘avah med obema
vojnama; Španija 1919–39; Avtoritarne vlade v manj{ih dr‘avah in njihova politika do leta
1939; Mednarodni odnosi in vzroki za drugo svetovno vojno. Druga pola pa bi preverjala
temo Stalinova notranja politika v 30. letih. Kandidati bi morali prebrati razli~no literaturo,
ki jo predlaga u~ni na~rt kot pripravo na re{evanje te pole.37
Šolsko interno celoletno delo se preverja z eno polo, ki prina{a 30% vrednosti celotne
ocene. Šola izbere temo za preverjanje, izpitni centri jo morajo odobriti in pripraviti naloge.
Kandidat mora oddati {tiri naloge. Prvi dve nalogi obsegata najve~ 2500 besed, vsaka nalo-
ga pa ima 10% vrednosti. Drugi dve nalogi pa obsegata najve~ 1500 besed, vsaka pa ima 5%
vrednosti. Ocenjevanje nalog je po kriterijih, ki preverjajo 3. in 4. cilj (sposobnost razume-
vanja zgodovinskih konceptov in interpretacij). Tema, ki jo izberejo u~itelji in ne izpitni
centri, se ne sme ujemati s temami iz poglobljenega {tudija, obdobje pa mora zajeti najmanj
100 let. Za to interno {olsko delo naj bi u~itelji in u~enci porabili okrog eno tretjino ali eno
~etrtino celotnega u~nega ~asa.38
Temo za individualno nalogo izbere kandidat in prinese 20% vrednosti k celotni oceni.
Pri nalogi se preverjajo vsi izpitni cilji. Naloga mora imeti najve~ 6000 besed (brez literatu-
re, opomb in prilog). Vsebovati mora poro~ilo o raziskovanju (10%) in raziskovalno nalogo
(10%). Nalogo oceni u~itelj in zunanji moderator.39  Tema naloge, ki jo kandidat izbere, ne
sme biti povezana z izpitnimi temami druge izpitne pole, lahko pa se navezuje na teme iz
prve izpitne pole ali na temo {olskega internega dela. Naloga je lahko v pisni obliki ali v
nepisni obliki (npr. ra~unalni{ki program ali video predstavitev ipd.). Pri poro~ilu o razisko-
vanju se preverja peti cilj. Poro~ilo mora vsebovati na~rt za raziskavo, raziskovalno vpra{anje
ali problem, obseg, izbor virov; evalvacijo uporabljenih virov, razpravo o vplivu na raziska-
vo; revizijo na~rta raziskave in razloge za to revizijo; zaplete glede ureditve najdenih in
izbranih podatkov. Pri raziskovalni nalogi pa se preverjajo 1., 2., 3. in 4. cilj. Raziskava mora
vsebovati naslov, poglavja, predstavitev zaklju~kov, razpravo o omejitvah virov v odnosu
do izbrane teme, potrebo po nadaljnjem raziskovanju, uporabljeno literaturo, seznam tistih,
ki so pomagali in podatke o drugih virih, npr. zemljevidih, neobjavljenih delih itd.40  Glavni
cilj individualnega dela u~encev je, da se preverja sposobnost izdelave samostojnega raz-
iskovalnega izdelka z lastnimi zaklju~ki ob uporabi ustreznih virov informacij. Individual-
na naloga je raz{irjeni esej in je podobna slovenski raziskovalni nalogi, le da je angle{ka
naloga sestavljena iz raziskovalne naloge in iz poro~ila o raziskovanju, ki vsebuje metodo-
logijo raziskave (namen, vpra{anja, zasnovo, zbiranje podatkov, te‘ave ipd.).
Predstavljeni izpitni u~ni na~rt (E) za izpit GCE predstavlja sodobni na~in preverjanja in
ocenjevanja znanja u~encev. Poglobljeni {tudij zgodovinske teme predstavlja ve~ mo‘nosti
za metodi~no in didakti~no pester pouk, individualne naloge u~ence navajajo na samostoj-
no delo, {olsko interno delo pa omogo~a dodatno izbiro in poglobitev u~ne vsebine. Vsi
trije na~ini predstavljajo veliko odprtost pri izbiri u~ne vsebine in tudi pri na~inu pridobi-
37 Ibid., str. 36, 41.
38 Ibid., str. 31, 42–45.
39 U~itelji si pomagajo s posebnimi priro~niki, ki jim svetujejo na~rtovanje in organiziranje tega dela.
Npr. Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd. in Rayner, E.,
Stapley, R. (1989). GCSE World History Coursework. Longman Coursework Guides. Harlow: Longman
Group UK Limited.
40 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations, str. 31, 46–51.
120 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
vanja znanja ter omogo~ajo razvijanje {tevilnih sposobnosti, ki so zna~ilne ‘e za zgodovin-
ske raziskovalce. Ker je v Sloveniji ‘e veliko zbirk zgodovinskih virov, bi se te oblike dela
oz. oblike preverjanja ali ocenjevanja znanja lahko uporabljale tudi pri srednje{olskem
pouku zgodovine v Sloveniji. Individualna naloga pa bi bila lahko tudi sestavni del mature
in bi bila interno ocenjena ter bi predstavljala od 20 do 30% celotne ocene.
Zaklju~ek
Pozitivna stran angle{kih izpitnih u~nih na~rtov je, da vsebujejo gospodarske, dru‘beno-socialne,
kulturne, pa tudi znanstvene, tehnolo{ke in verske teme. Negativna stran pa je, da izbrani u~ni na~rti oz.
njihove {iroke in poglobljene teme, ki vsebujejo samo politi~no, voja{ko ali diplomatsko zgodovino, ne
vsebujejo tudi dru‘bene, kulturne in gospodarske ter obratno.41
Izbor {irokih tem pa tudi pomeni, da u~enci spoznajo samo dolo~ene zgodovinske dogodke in proce-
se. V Veliki Britaniji ‘e v starosti od 14. do 16. let poznajo to izbirnost, kar pomeni, da se u~enci {tiri leta
u~ijo samo izbrane teme. ̂ e so npr. izbrane samo teme, ki poudarjajo britansko zgodovino, potem u~enci
ne poznajo tako svetovne zgodovine.
Na podlagi analize angle{kih u~nih na~rtov (GCSE in GCE) lahko predlagamo, da bi tudi slovenski
u~ni na~rt lahko nakazal teme, ki bi se obravnavale poglobljeno oz. teme, ki bi bile na izbiro. Seveda pa bi
morali tak{ne u~ne na~rte upo{tevati tudi sestavljavci izpitnih katalogov. Ravno tako pa bi lahko tudi
slovenski izpitni katalog za zgodovino vseboval splo{ne in poglobljene teme kot je to npr. pri angle{kem
izpitnem u~nem na~rtu (D) za izpit GCE ali izpitnem u~nem na~rtu (A) za izpit GCSE.
Literatura
Assessment and examination in the secondary school. (1990). A practical guide for teachers and
trainers. London and New York: Routledge.
GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA.
GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations.
GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA.
GSCE History A (incl. Short Course). (1998). Mark Schemes with Examiners’ Comments, June
1998. London Examinations GCE: Educational Excellent Foundation.
History in the National Curriculum. (1995). London: HMSO.
History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. (1998). London: London examinations.
http://www.holycross.ac.uk/Subjects/History.htm (A-Level History, Holy Cross Sixth form College,
Internet: avgust 1999).
http://www.crownbc.com/qca/qlalev1.htm (Qualifications at A level, Internet: avgust 1998).
http://www.sky.co.uk/history/classroom/teachers/ulega97.htm (GCSE History 1997 – Syllabus A
1325 Modern World History, Internet: avgust 1998).
Lewin, J. (1995). A and AS level, The present state of play. V: Teaching History. London, New York:
Routledge, The Open University Press, str. 209–217.
Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmer Press.
McAleavy, T. (1995). Meeting pupils’ learning needs. Differentation and progression in the teaching
History. V: Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 153–168.
41 The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural
Co-operation, str. 32–34. Izpitne u~ne na~rte izdajajo izpitni centri za vsako {olsko leto posebej.
121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Medley, R, White, C. (1995). Assessing the national curriculum. Lessons from assessing history. V:
Teaching History. London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 218–229.
Mihevc, B. (1990). Reforma srednjega izobra‘evanja v Veliki Britaniji. V: Primerjalne raziskave
srednjega izobra‘evanja v nekaterih evropskih dr‘avah. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakulte-
te, str. 183–209.
Parsons, M. (1989). History. Coursework Companion. Charles Letts (Scotland) Ltd.
Rayner, E., Stapley, R. (1989). GCSE World History Coursework. Longman Coursework Guides.
Harlow: Longman Group UK Limited.
Rayner, E., Stapley, R. (1997). GCSE World History, Longman Study Guides. Harlow: Addison
Wesley Longman.
Sylvester, D. (1995). Change and continuity in history teaching 1900–1993. V: Teaching History.
London, New York: Routledge, The Open University Press, str. 9–23.
Teaching History. (1995). London, New York: Routledge, The Open University Press.
The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural
Co-operation.
Townley, E. (1998). A-level and AS-level Modern History, Longman Study Guides (Updated edi-
tion). Harlow: Addison Wesley Longman.
White, C. (1992). Strategies for the assessment and teaching of History. A handbook for secondary
teachers. Longman.
Danijela Tr{kan
U~ni na~rti za srednje{olsko zgodovino v Franciji
Uvod
Obvezno {olanje v Franciji traja od 6. do 16. leta.1  Zgodovina ne obstaja kot posebni
predmet v Franciji, ampak je vedno v povezavi z geografijo. Tako je predmet zgodovina-
geografija obvezen predmet v kolid`u oz. ni`ji srednji {oli, to je od 10. do 14. leta starosti
(razredi se imenujejo 6., 5., 4. in 3. razred). U~beniki za te stopnje so skupni za zgodovino in
geografijo.2
Zgodovina-geografija pa je predmet tudi v srednjih {olah oz. na vi{ji stopnji srednje {ole
(liceji), ki so od 15. do 17. leta starosti (razredi se imenujejo 2., 1. in zaklju~ni letnik).
1 “Dr`ava dolo~a smernice izobra`evanja in u~ne programe, nadzira usmerjanje v u~iteljski poklic in
usposabljanje u~iteljev, upravne zadeve v zvezi s {olskim osebjem, dolo~a polo`aj in pravila delovanja
izobra`evalnih ustanov ter skrbi za u~na in druga delovna mesta v {olah.” Lipu`i~, B. (1997). Evropska {ola
med dr`avo in civilno dru`bo. Upravljanje {olskih sistemov. Nova Gorica: Educa, str. 66. “Kljub podrobne-
mu, od ministrstva predpisanemu predmetniku, kriterijem za vsako obdobje napredovanja u~iteljev glede
na nadzor (in{pekcijo), izdajanjem u~benikov in pedago{kih priro~nikov, pa so /.../ francoski u~itelji bolj
avtonomni kakor angle{ki. Vsa zapletena procedura v praksi namre~ odpoveduje. U~itelj ima strokovna
pooblastila, ne ~uti se odgovornega ne institucionalnim ne lokalnim avtoritetam, razlike v hierarhiji so
majhne. Birokratske strukture in ideologija centralne kontrole, dejansko bolj kot ne neu~inkovite, varujejo
pred bolj realnim pritiskom lokalnega, institucionalnega izvora oz. pred t.i. pritiski ’od spodaj’.” Rutar Ilc,
Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta, str. 200.
2 Na koncu kolid‘a morajo u~enci opravljati izpit iz treh predmetov (franco{~ine, matematike in
zgodovine-geografije). Rezultat izpita so ocene, ki so jih u~enci pridobili pri teh treh predmetih ter rezultati
4. in 3. razreda.