IL, . f, / H 3 . Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske šole. S 50 podobšinarai in. 1 zez^iljo-sz-id-om.. l*o nemško spisal JI>i\ J. Schuster. poslovenil Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije. (Tiskane brez premene kakor I. 1884.) Veljajo v platnenem herbtu zvezane 50 kr. avstr. velj. Na Dunaji. V ces. kr. založbi šolskih bukev. 1885 . 290366 Šolske bukve, v kaki ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne sinejo d raže prodajati se kot je na pervem listu postavljeno. Te svetopisemske zgodbe so tako osnovane, da so nekteri odstavki tiskani z večimi čerkami brez vsega znamenja, nekteri z m a njimi čerkami in zaznamovani ali z dvema zvezdicama (**), ali s k r i ž e m (f), ali le z e n o z v e z d i c o (*), nekteri pa z ležečimi eerkami. Ta razloček v natisu deli učno tvarino po starosti otrok ljudskih šol. Pisavca je namreč misel vodila, da bi vsi šolski otroci v rokah imeli ene in ravno iste zgodbene bukve, in da bi se jim po njih starosti dajal na vse strani čedalje obširniši nauk. Po tem pravilu naj se otroci naj nižjega razreda uče le naj poglavitniših reči, ki so pa, kolikor je moči, v zvezi med seboj; v vsacem višjem razredu naj se ponavlja prejšnje in dodaja naj se jim kaj novega, njim namenjenega, tako da se jim nauk vedno polni ali širi. Tako naj se eno leto uče zgodeb stare, eno leto pa zgodeb nove zaveze. Da se doseže ta namen, naj se učna tvarina za vse primer- ljeje tako le deli: Za otroke od 6.—8. leta naj učenik iz odstavkov, z naj večimi čerkami brez znamenja tiskanih, izvoli naj potrebniše reči ter naj jim jih pripoveduje, in po večih podobšinah razla- gaje v spomin vtiska. V šoli z enim razredom, in v taki, ktero obiskujejo otroci le do 12. leta, uče se otroci od 8.—10. leta odstavkov, z naj večimi čerkami tiskanih; otroci od 10, —12. leta ponavljajo prejšnje in se z novega uče odstavkov, z dvema zvezdicama zaznamovanih. V šoli z dvema in več razredi se otroci od 8.—10. leta uče odstavkov, z večimi čerkami natisnjenih; otroci od 10.—12. leta le-teh in odstavkov z dvema zvezdicama; otroci od 12.—14. leta pa vseh prejšnjih in odstavkov z zvezdico. Po tem tacem je učenina tako razverstena, da jo morejo zmagati sploh vsi učenci; ako pa učenik previdi, da bi otroci kterega koli razreda še kaj več zmagali, kakor kar je njim namenjenega, naj jim po svoji previdnosti še kaj doda iz višjega razreda. Odstavki, s križcem zaznamovani in z ležečimi čerkami natisnjeni pa so za prostovoljno rabo in zlasti za razlaganje v nedeljskih šolah. Obseg. Pervi del. Zgodbe svetega pisma stare zaveze. Perva doba. Naj starje zgodbe. Od stvarjenja sveta do splošnega malikovanja, ali od Adama do Abrahama (Od leta 4000—2000 pred Krist, rojst.) Stran okoli 2400 7. Namnoženje in popačenje pervih ljudi. Vesvoljni potop • • 7 8. Noe gre iz barke in daruje. Noetovi sinovi 9 9. Babilonski stolp. Splošno mali¬ kovanje .10 Druga doba. Bog si izvoli izraelsko ljudstvo, ga čudovito vodi in poveliča. I. Bog si izvoli izraelsko ljudstvo; — ali od Abrahama do Mojzesa (2000—1500 pred rojst Krist.). okoli 4000 1. Stvarjenje sveta. Bog soboto posveti • 1 2. Stvarjenje angelov in greh ne- kterih zmed njih • • • 2 3. Stvarjenje pervega človeka. Kaj. Perva zapoved. Bog ustvari Evo 4. Greh pervih staršev . • 3 5. Kazen pervega greha in odre¬ šenik obljubljen ... 4 6. Kajn in Abelj 5 IX II. Bog čudovito izreja iu vodi izraelsko ljudstvo; ali od Mojzesa do kralja Davida (1500—1055 pred rojst. Krist.). Stran 30. Mojzesovo rojstvo 35 31. Mojzes beži . 116 1500 32. Goreči germ 37 33. Strašni čudeži v Egiptu • 38 34. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta.39 35. Izraelci gredo skoz rudeče morje 40 30. Božji čudeži v pušavi • ■ 41 37. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj • • • 43 38. Zlato tele ... 44 39. Sveti šotor • ■ • • 45 40. Vnanja služba Božja • 46 41. Ogledniki • • • 47 42. Punt in kazen zavoljo njega 48 43. Mojzesova nezaupnost. Bro nasta kača • • ■ -49 44. Balaamovo prerokovanje • 50 Stran okoli 1450 45. Mojzesovo poslednje opomi¬ njanje in niegova smert • 50 46. Izraelci gredo v obljubljeno deželo • . . -51 47. Sodniki. Gedeon ■ • • 53 48. Kako je Euta ljubila svojo taščo 54 49. Samuel. Helijeva hudobna sina 55 1095 50. Kraljestvo ustanovljeno. Savel pervi kralj 57 51. David pastirček 58 52. Davidov boj z velikanom Go- lijatom.59 53. Jonatanova ljubezen in Savlovo sovraštvo do Davida • . 61 54. Davidova velikodušna ljubezen 62 III. Moč izraelskega ljudstva — ali od Davida do Roboama (1055—975 pred rojst Krist.). 1055 Stran 55. David, pobožni kralj. Njegova skerb za vnanjo službo Božjo 63 56. Davidovo prerokovanje od Zve¬ ličarja ... -64 57. Absalomsespuntazopersvojega očeta in je kaznovan ■ • 65 58. Davidovo poslednje opomi¬ njanje in njegova smert • 67 1015 Stran 59. Salomonova molitev in modra sodba.68 60. Salomonovi pregovori - • 69 61. Zidanje in posvečevanje tem- peljna ... 70 62. Salomonovo veličastvo iu nje¬ gova smert • 71 Tretja doba. Slava izraelskega ljudstva zatemni ali od Roboama do Kristusa. (975 pred rojst. Krist, do I.) I. Izraelovo ljudstvo polagoma razpada. . Stran 912 64. Preroki: Bog pošlje Elija 73 65. Elija daruje • • 74 66. Ahabova inJezabelina pregreha in kazen • • • 75 896 67. Bog pošlje preroka Elizeja ■ 77 826 Stran 68. Prerok Jona Ninivam, nevčr- skemu mestu, pokoro oznanuje 78 69. Izraelovo kraljestvo za vselej jenja. Tobija v asirski sužnosti 79 70. Stari Tobija slovo jemlje, mladi Tobija gre na pot • • • 81 71. Mladi Tobija se domu verne 82 ** — X — II. Judovo kraljestvo polagoma razpada. Stran 900-730 72. Preroka Joel in Mihej • ■ 84 okoli 770 73. Kralj Ozija si dnhovsko oblast prilastuje, in Bog ga z gobami kaznuje - -85 okoli 760—700 74. Izaijevo prerokovanje . 86 728-699 75. Pobožni kralj Ezekija . ■ 87 76. Judita • 88 588 77. Judovo kraljestvo razpade. Da¬ niel v Babilonski sužnosti • S10 78. Daniel čisto Suzano smerti reši 91 79. Trije mladenži v ognjeni peči 93 80. Kralj Baltazar in malik Bel (Baal).94 81. Daniel v levnjaku . • • 95 82. 83. 84. 85. 86 . 87. 88 . Stran 536 Judje se iz babilonske sužnosti vernejo. Preroka Agej in Ca- harija. Duhoven Esdra - • 97 520 Estera • 98 okoli 300 Prestavljanje sv. pisma v greški jezik. Modri pregovori Jezusa, sinu Sirahovega • • 100 okoli 280 Eleazar mučne smerti umerje 102 168 Mučenje sedmih makabejskih bratov . . -103 Daritev in junaško djanje Juda Makabejca .... 104 166-160 Poslednji časi pred Kristusom 105 Drugi del. Zgodbe svetega pisma nove zaveze . Pervi oddelek. Zgodbe Jezusa Kristusa. Jezusovo rojstvo in njegova mladost.. Stran 1. Oznanovanje Janezovega roj¬ stva .(07 2. Oznanovanje Jezusovega roj¬ stva ■ . -108 3. Marija Elizabeto obiše • 1()9 4. Rojstvo Janeza kerslnika ■ 110 1 5. Jezusovo rojstvo • • (( | 6. Pastirji pri jaslih in Jezusovo obrezovanje • Jezusovo pripravljanje k Stran 29 H. Sveti Janez Jezusu pot pri¬ pravlja ..... Stran 7. Marija Jezusa v tempeljnu skaže . • • -112 8. Modri od jutra Jezusa molijo — 9. Sveta družina v Egipt beži' in se verne v Nazaret • 1(4 12 (0. Dvanajstletni Jezus v tem¬ peljnu .— čitnemn učenju. Stran 30 12. Jezus keršen in skušan • 117 13. Jezusovi pervi učenci . • 118 14. Jezusov pervi čudež v Kani (19 116 XI Poslednja velika noč. Terpljenje in smert Jezusa Kristusa. Stran 04. Velikonočno jagnje. Umivanje nog.463 65. Jezus postavi presveto rešnje telo in prerokuje, da ga bo Judež izdal .... 464 Stran 66. Jezus prerokuje, da ga bo Peter zatajil, in slovo jemlje od apo¬ stol jriov ■ .-465 67. Jezus na Oljski gori • 467 68. Jezus vjet . ■ - 468 XII Stran 69- Jezus pred Anom in Kajfežem 169 70. Peter Jezusa zataji. Judež obupa.170 71. Jezus pred Pilatom in Herodom 171 72. Jezus bičan, s ternjem kronan in k smerti obsojen • • — Stran 73. Jezus težki križ nese. Jezus križan ■ • 173 74. Jezus govori sedem poslednjih besedi in umerje ... — 75. Jezus v grob položen • -175 Jezusovo poveličanje. Stran 76. Jezusovo vstajenje • ■ 176 77. Jezus se Mariji Magdaleni in Petru prikaže • • -177 78. Jezus se prikaže učene ima na poti v Emavs • • -178 79. Jezus se vsem aposteljuom Stran prikaže, in zakrament svete pokore postavi • 179 80. Jezus izroči Petru naj višo pastirsko službo • • -180 81. Jezus obljubi svetega Duhi; — drugič razpošlje aposteljne; — in gre v nebesa • • 181 Drugi oddelek. Zgodbe aposteljnov in perve svete cerkve. Stran 82. Matija izvoljen v apostolstvo. Prihod svetega Duha ■ -183 83. Peter ozdravi človeka hromega od rojstva. Peter in Janez pred velikim zborom • ■ • 184 84. Ananija in Safira . 185 85. Vsi aposteljni v ječi — Gama- lielov svit • . . 186 86. Volitev dijakonov. Stefan, pervi mučenec.287 okoli 37 87. Sveta birma. Dvornik iz Zamorskega ... 188 okoli 39 88. Savel se spreoberne • • 189 89. Peter po več krajih hodi, ozdravi Eneja in obudi Tabito 190 okoli 40 90. Spreobernitev nevernika Kor¬ nelija. Keršanska občina v Antiohiji • ... 191 ZEPer-vi cLel. Zgodbe svetega pisma stare zaveze. Perva doba. Naj sta rje zgodbe. Od stvarjenja sveta do splošnega malikovanja, ali od, Adama do Abrama. (Od leta 4000 do leta 2000 pred Kr. rojst.) 1. Stvarjenje sveta. Bog soboto posveti. V začetku je Bog- ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila še pusta in prazna, in vsa z globocimi vo¬ dami pokrita. Bilo je še vse tema. Duh Božji se je sprostiral nad vodami, in Bog je rekel: „B o d i sve¬ tloba ! 1 — In bilo je svetlo. To je bilo p er vi dan. Drugi dan je Bog rekel: „Bodi nebes!" — In v tem hipu je bilo lepo višnjevo obnebje, ki je nad nami. Tretji dan reče Bog: „Zbero naj se vode, ki so pod nebom, v en kraj in naj se prikaže suha zemlja! 1 ' — In zgodilo se je tako. Suho je Bog imenoval zemljo, zbrano vodo pa je imenoval morje. Dalje je rekel Bog: „Zemlja naj požene travo, zeliša in rodovito drevje." — Tudi to se je zgodilo. Zemlja je bila ob enem lepo zelena, in vse je bilo v cvetji, kakor spomladi. Ceterti dan reče Bog: „Naj bodo luči na nebu, da razsvetljujejo zemljo, in kažejo dneve in leta." -— Komaj Bog to izgovori, so že bile. Na nebu je sijala velika luč (solnce), da dan razsvetljuje, in manjša luč, Schuster, Bibl. Gesch. slov. 2 da sveti po noči; verh tega je pa migljalo zvezd brez števila veliko. Peti dan reče Bog: „Naj bodo ribe v vodi, in ptice pod nebom." — In mergolele so ribe v vodi, in vseh verst ptice so letale po zraku. Šesti dan reče Bog: »Zemlja naj rodi laznino, živino in zverino in vsakoršne živali." — Tudi tu se je precej zgodilo. In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in vse je bilo dobro. Sedmi dan pa je Bog počival, in je ta dan blago¬ slovil in posvetil. 2. Stvarjenje angelov in greh nekterih izmed njih. Bog je zraven vidnega sveta tudi nevidnega ustvaril, namreč angele v nebesih. Vsi so bili dobri in neiz¬ rečeno srečni; toda vsi niso taki ostali. Veliko izmed njih je grešilo. f Zavolj svoje velike sreče so se prevzeli in so se spuntali zoper Boga. Kekli so: „Naj Višemu hočemo enaki biti: nad zvezde Božje hočemo postaviti svoj sedež." — In vstal je velik prepir v nebesih. Veliki angel Mihael in ž njim vsi angeli, ki so zvesti in dobri ostali, so se vojskovali zoper hudobne angele, ktere je vodil hudobni angel, ki mu pravimo satan ali hudič. Hudobni angeli so bili premagani in z nebes v pekel pahnjeni. 3. Stvarjenje pervega človeka. Raj. Perva zapoved. Bog ustvari Evo. Preden je Bog ustvaril človeka, je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi. On naj gospoduje čez vse živali in vso zemljo!" — Potem je Bog iz persti naredil človeško truplo in mu vdihnil neumerljivo dušo. Tako je bil pervi človek. Bog ga je imenoval Adama, t. j. moža iz persti' ali persiaka. Iz posebne milosti je Gospod Bog za človeka za¬ sadil. prav lep vert: imenujemo ga raj. V njem je bilo drevje naj slajšega sadja. Sredi pa je bilo posebno drevd, drevo spoznanja dobrega in hudega. Studenec, ki se je raztakal na štiri velike reke, je močil ves veri. V ta prijetni vert je Bog človeka postavil, da bi ga obdeloval v svoje veselje. In rekel mu je: „Od vsega drevja po vertu jej; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jei; zakaj kteri dan koli od njega, ješ, boš mogel umreti!" Potem je Bog pripeljal pred Adama vse živali. Adam je imel veliko veselje nad njimi, in je dal vsaki posebno ime. Adam je v bil zdaj še edini človek na zemlji. Toraj reče Bog: „Cloveku ni dobro samemu biti; naredimo mu pomočnico, njemu podobno." — Poslal je toraj Adamu terdo spanje, in ko je bil zaspal, mu je vzel eno izmed njegovih reber, in je iz rebra naredil ženo. Ko se Adam zbudi, Bog ženo k njemu pripelje. Adam seje razveselil in je ženo imenoval Evo, t. j. mater vseh živih. * Adam in Eva sta na prelepem vertu vsa srečna živela. Kar nič nista vedila od hudega; in bila sta po posebni milosti Božji pravična in sveta. Bog je bil ž njima tako prijazen, kakor oče s svojimi ljubimi otroci. Nobena stvar ju ni nikoli žalila. Bila sta verh vsega tega še tudi na truplu ueumerljiva. 4. Greli pervili staršev. Med vsemi živalimi na svetu, ki jih je Bog' ustvaril, bila je kača naj bolj prekanjena. Nje se je hudobni satan poslužil, da bi zapeljal človeka. Nekega dne gre Eva blizu k prepovedanemu drevesu. Kar zagleda kačo na njem. Kača spregovori in Evi reče: ,,Zakaj vama je Bog zapovedal, da bi ne jedla od vsega drevja v raji?" — Eva odgovori: „Saj jeva sad vsega drevja, ki je v raji, le za sad tega drevesa, ki je sredi raja, je Bog rekel: Nikar ga ne jejta, sicer bosta umerla!" — Kača •pa je rekla: „Ne bosta umerla ne, ako ga jesta; marveč se vama bodo oči odperle, in bosta Bogu enaka in spoznala dobro in hudo." — Na to začne Eva še le radovedno ogledovati drevo. Bolj ko ga ogleduje, prijet- niši se ji njegov sad dozdeva, in bolj jo mika po njem. Kar seže, ga uterga. in je. Potom ga da tudi Adamu, in tudi on ga je. — Tako je bil storjen pervi greh. 1 4 Zdaj so se iima odperle oči, toda vse drugači, kakor sta mislila. S strahom se zavesta, da sta naga, česar nista vedila, dokler sta bila nedolžna. Sama sebe se sramujeta in si iz smokvovega listja krila naredita. Krnalo pa zaslišita glas Božji. Strah ji spreleti in skri¬ vata se v raji med drevje. Ali Bog zakliče: „Adam, kje si?“ Adam odgovori: „Slišal sem tvoj glas v raji, in sem se te zbal zato, ker sem nag, ter sem se skril.“ — Bog mu reče: „Kdo ti je neki povedal, da si nag ? Ali si mar jedel od prepovedanega drevesa?" - Adam odgovori: „Eva mi je dala od drevesa; in jedel sem." — Bog tedaj ženi reče: „Zakaj si to storila?" Eva odgovori: „Kača me je zapeljala, da sem jedla." 5. Kazen pervega greha in odrešenik obljubljen. Bog se poln nevolje oberne k kači in pravi: „Ker si to storila, prekleta si med vsemi živalimi in zvermi na zemlji! Po svojih persih se boš plazila in perst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom na¬ redil med teboj in med ženo, med tvojim in njenim zarodom, Ona ti bo glavo sterla, in ti boš njeno peto zalezovala.“ Potem ženi reče: „Veliko boš terpela s svojimi otroci. Možu boš pod oblastjo, on bo čez te gospodoval." Adamu pa je rekel: .,Prekleta bodi zemlja zavoljo tebe! Ternje in osat ti bo rodila. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet. Zakaj prah si, in v prah se boš povernil." Ko je bil Bog to kazen izgovoril, je Adamu in njegovi ženi naredil in dal suknji iz kož, ter ji je ob¬ lekel. Potem ji je pahnil iz raja in je pred-nj postavil kerubime z ognjenim in švigajočim mečem, da so varo¬ vali pot vanj. 6. Kajn in Abel j. Adam in Eva sta dobila več sinov in hčer. Naj starja med njimi sta bila Kajn in Abelj; Kajn, močnejši, je bil kmetovavec, Abelj, šibkejši, pa ovčar. Abelj je bil pravičen, Kajnova dela so pa bila hudobna. V zna- 6 raenje hvaležnosti za blagoslov sta oba Bogu nekega dne darovala; Abelj pervencov svoje cede, Kajn svoje poljšine. Gospod z dopadljivostjo pogleda na Abeljna in njegov dar; na Kajna in na njegove dari ni pogledal. Zavolj tega je bil Kajn tako nevošljiv in jezen, da mu je obraz upadel. Gospod Kajna ljubeznjivo posvari rekoč: „Zakaj se togotiš, in zakaj li je obraz tako upadel? Glej, kakor tvoj brat si mi ljub, če dobro delaš. Ako pa hudobno delaš, ti bo kmalo za petami kazen za greh. Premaguj poželenje do greha, in ti čez-nj gospoduj! 1 ' — Kajn pa ni poslušal Gospoda, temuč je redil nevošljivost in jezo v svojem sercu. Nekega dne se Abeljnu posebno prijaz¬ nega dela ter mu reče: „Pojdi, greva malo na polje!“ — Nedolžni Abelj nič hudega ne misli, in gre vesel ž njim. Ko sta bila na polji, vzdigne se Kajn zoper svojega brata Abeljna in ga ubije. Pa kmali se sodnik oglasi in Gospod Kajnu reče: »Kje je Abelj, tvoj brat?" — Kajn preširno odgovori:' »Ne vem! sem mar jez varil svojega brata?" - Nato 7 mu reče Bog 1 : „Kaj si storil? Glas kem' tvojega brata vpije z zemlje do mene. Zato bodi preklet na zemlji, ki je odperla svoja usta, in je prejela kri tvojega brata iz tvoje roke. Kadar jo boš obdeloval, ne bo ti več dajala svojega sadu. Potikal se boš in bežal po zemlji!“ f Kajn ves plašen in obupen Gospodu reče : „Prevelika je moja pregreha, da bi zaslužil odpušenje! Skrival se bom pred tvojim obličjem, nestanoviten in bežen bom na zemlji; in kdor koli me dobi, ubil me bo.“ — Gospod pa mu pravi: „Ne bo tako, temuč kdor koli Kajna ubije, bo sedemkrat kaznovan.“ In Gospod je Kajna zaznamval, da bi ga kdo ne ubil. Na to Kajn pobegne spred Gospoda, m je bil nestanoviten in bežen na zemlji. Abelj je predpodoba Jezusa, kterega so judje, njegovi bratje, nedolžnega umorili: Kajn pa je bil podoba jodov, po vsem svetu razkropljenih. 7. Namnoženje in popačenje pervih ljudi. Vesoljni potop (okoli 1. 2100 pred rojst. Kr.). f Adam je živel 930 let. Tudi njegovi mlajši so dosegli visoko starost. Naj starejši med njimi, Matuzala, je celo 969 let živel. Adamovi mlajši so se razdelili na otroke Božje in otroke tega sveta. Otroci Božji so se zlasti imenovali mlajši pobožnega Seta, kterega je Bog Adamu dal namesto umorjenega Abeljna. — Otroci tega sveta so se pa imenovali Kajnovi mlajši. Ko so se pa otroci Božji jeli družiti z otroci tega sveta, so postali spačeni, kakor le-ti. Toraj reče Bog: „Ljudje ne bodo več dolgo živeli; zakaj meseni so. Se 120 let naj imajo, da se utegnejo poboljšati." Spačenost ljudi' na zemlji je vedno rasla, vse njih misli so bile obernjene v hudo. Ko Bog to vidi, nevoljen reče; „Potrebil bom človeka z zemlje." Sredi med hu¬ dobneži je pa še živel pobožen in pravičen mož, N o e. On je našel usmiljenje pred Bogom, in Bog mu je rekel: „Naredi si barko iz obtesanega lesa, in s smolo jo zamaži znotraj in zunaj. Tri sto komolcov naj bo dolga, 50 komolcov široka in 30 komolcov visoka. Zgoraj na¬ redi barki okno, na strani vrata, v nji pa spodnje, srednje in zgornje nadstropje. Zakaj, glej, povodenj bom poslal na zemljo, in pokončal bom vse, kar je na zemlji. 8 S teboj pa bom storil prijatelsko zavezo. V barko pojdi ti, in tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov s teboj. — Jn od vseh živali vzemi v barko po dvoje, in vsacega živeža, da bo tebi in njim na jed.“ Noe vse stori, kar mu je Bog zapovedal. Sto let je barko delal pred vseh očmi, in zraven dela je ljudjem na glas oznanoval pokoro. Toda ljudje niso marali za njegovo svarjenje, jeli in pili so in svatovšine obhajali. Zdaj pa reče Gospod Noetu: „Pojdi v barko, ti in vsi tvoji. Zakaj, se sedem dni je, potem bom dal deževati na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči. Potrebil bom z zemlje vse stvari, ki sem jih ustvaril." — Noe gre s svojimi in z živalimi v barko. Ko sedem dni preteče, vsi studenci brezna pridero, in zatornice neba se odpro, in dež lije na zemljo štir¬ deset dni in štirdeset noči. Vode se narašajo in vzdig¬ nejo barko od tal na kviško: barka pa je pod Božjim zavetjem mirno plavala po vodah. Zdaj so pač ljudje zdihovali in jokali; z grozo in strahom so klicali Boga, 9 ter plezali na hiše, drevesa in gore. Toda prepozno in zastonj je bilo. Voda se vedno naraša in petnajst ko- molcov više stopi nad gore. Pokončane so bile vse stvari, ki so se gibale na zemlji, vse, kar diha in živi na zemlji, je pomerlo, od človeka do živali, od ptice v zraku do červa na zemlji. Ostal je le Noe in kteri so bili v barki ž njim. Noetova barka je prerlpodoba katoliške cerkve. 8. Noe grč iz barke in daruje. Noetovi sinovi. Sto in petdeset dni so vode stale nad zemljo. Bog se spomni Noeta in pošlje gorak veter čez zemljo; za¬ čele so upadati vode; verhovi gora se iz vode prikazu¬ jejo, in obstala je barka na gorah armenskih. Noe je bil tega vesel; zakaj od začetka potopa je bilo že 350 dni preteklo. Da bi se prepričal, če je voda z zemlje odtekla, odpre Noe okno, in iz barke spusti krokarja. Krokar zleti, pa se ne verne. Potem spusti goloba za njim. Ker se pa ni imel kam vsesti, verne se v barko. Noe roko stegne, ga prime in vzame v barko. Ko sedem dni preteče, spet spusti goloba iz barke. Ta še le zvečer nazaj prileti, in oljkovo vejico z zelenimi peresi v kljunu prinese. Tako je Noe zvedil, da so vode odtekle z zemlje. Vender pa še sedem dni čaka, in zopet goloba spusti. Ta se pa več ne verne k njemu. Tedaj Bog Noetu reče: „Pojdi iz barke, ti in vsi, ki so s teboj v barki, in vse živali. 1 ' Noe je izišel, in vsi njegovi in vse živali. Da se zahvali Bogu, ki ga je tako čudovito otel, je postavil oltar, in je Gospodu žgaven dar od vseh čistih živali daroval na njem. Gospodu je bil ta dar prijeten. Lepa mavrica se prikaže na nebu. Bog blagoslovi' Noeta in njegove sinove, ter jim reče: „Glejte, jez naredim zavezo z vami in z vašim zarodom za vami. Nikoli več ne bodi pokončano z vodami potopa, kar koli živi, in v prihodnje ne bodi več potopa, da bi razdjal zemljo. Dokler bo zemlja, ne bo prejenjala ne setev ne žetev, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. In mavrica, ki sem jo v oblake postavil, bodi znamenje te moje zaveze." 10 * * Noetovi sinovi, ko so šli iz barke, so bili: Sem, Kam in Jafet. Noe je jel spet zemljo obdelovati in je tudi nograd zasadil. Ker pa moči vina še ni poznal, to ga je pervič preveč pil. Upijanil se bil in je razgernjen v šotoru ležal. Ko je Kam to vidil, je svojima bratoma zunaj povedal. Sem pa in Jafet sta vzela plajš, sta šla s proč obernjenim obrazom, ter sta očeta s plajšem odela. Ko se Noe prebudi in zve, kaj je Kam storil, reče: „Preklet bodi, Kam! Blagoslovljena pa bodita Sem in Jafet!“ 9. Babilonski stolp. Splošno malikovanje. Noetovih mlajših je bilo sčasoma velik narod, pa so se spet tako popačili, kakor ljudje pred potopom. Nič več niso mbgji skupaj ostati. Preden so se pa raz¬ kropili, so v svoji silni prevzetnosti djali: „Pridite, se¬ zidajmo si mesto in stolp, kterega verli naj se neba dotika, in storimo sloveče svoje ime!“ — Ali Bog jim ustavi prevzetno in nečimurno početje. Rekel je : „Zme- šati jim hočem jezik, da eden druzega ne bodo umeli!“ — Dotlej je bil namreč le en jezik in enako govorjenje na zemlji. In tako so mogli jenjati z zidanjem mesta, ki so ga imenovali Bab el, t. j. zmešnjavo. In Bog jih je na vse kraje razkropil. Razšli so se semtertje. *) Semovi mlajši so v Azii ostali; njih zarod je izvoljeno izraelsko ljudstvo. Kamovi mlajši so veči del šli v Afriko, Ja- fetovi mlajši pa v Evropo. t Kolikor bolj so se ljudje širili na zemlji, tolikaj hudob- niši in zlobniši so bili. Kmali so edino pravega Boga pozabili, in so v malikovanje zabredli. Nekteri so solnce, luno in zvezde kakor bogove častili; nekteri pa ljudi in živali, in še celo njih podobe molili, ki so si jih iz lesa, kamna, zlata in srebra sami naredili. Pri malikovanji so brez vsega strahu vsakoršne hudo¬ bije uganjali, kakor: goljufijo, ropanje, nečistost, morije i t. d. Mislili so namreč, da strežejo s temi pregrehami svojim mali¬ kom, kterim so še celo ljudi klali v dar. Zlasti so darovali radi nedolžne otročiče, ki so mogli počasi in v naj strašnejših bolečinah umirati. 11 Druga doba. I. Bog si izvoli izraelsko ljudstvo, ga čudovito vodi in poveliča. I. Bog si izvoli izraelsko ljudstvo, — ali od Abrahama do Mojzesa (2000—1500 pred rojst. Kr.) 10. Abrahamov poklic in njegova pokoršina. Sredi hudobne množice je živel pobožen in pravi- vicen mož. Tega si je Bog izvolil izmed vseh, da bi se po njem in njegovih mlajših prava vera in upanje v obljubljenega odrešenika ohranilo in razširilo. Temu možu je bilo ime A b r a h a m. Njegov oče je s svojo družino prebival v Haranu na Kaldejskem. Ker se je bilo tudi v ti družini malikovanje pričelo, Gospod Abra¬ hamu reče: „Pojdi iz svoje dežele, in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta, in pojdi v deželo, ktero ti bom pokazal. Očeta te bom storil ve lice mu na¬ rodu, in te bom oblagodaril. In v tebi bodo oblagodarj e ni vsi narodi na zemlji ! 11 Abraham se berž na pot vzdigne s Saro, svojo ženo, z Lotom, sinom svojega brata, svojimi hlapci, deklami in čedami. Po dolgem potovanji pridejo v prelepo deželo Kanaan. f Zavolj rodovitnosti so to deželo navadno imenovali de¬ želo, po kteri se cedi mleko in med. Tukaj se Gospod Abra¬ hamu spet prikaže ter mu reče: „Glej, to deželo bom dal tebi in tvojemu zarodu." Da se zahvali Gospodu, Abraham oltar postavi in mu daruje hvalen dar. II. Abrahamova mirljivost in nesamopridnost. Melkizedek. * * Abraham je imel veliko hlapcov in dekel, obilo kamel in oslov, goved in ovac. Pa tudi Lot je imel čed veliko, in tako nista imela prostora v deželi, da bi bila vkup prebivala. Zavoljo tega se je prepir začel med pastirji Abrahamovimi in Lotovimi za boljše pašnike. Miroljubnega Abrahama je to zlo bolelo. Toraj Lotu reče: „Ljubi moj! naj ne bo krega med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, zakaj brata sva. Glej, vsa dežela je pred teboj; prosim te, loči se od mene! Ako pojdeš ti na levo, deržal se bom jez desne ; ako si ti desno izvoliš, pojdem jez na levo.“ Lot si izvoli lepo, vodnato okrajino ob Jordanu; in ločila sta se brata. Lot je prebival v Sodomi, Abraham pa pri Hebronu. * Gez nekoliko časa se je prigodilo, da štirje tuji kralji pridero v deželo. Mesti Sodomo in Gomoro poropajo, in tudi Lota z vsem njegovim premoženjem odpeljejo. Ko Abraham sliši, da je Lot vjet, urno 318 hlapcov zbere, jo udere za njimi, plane ponoči nanje, jih premaga, jim vzame ves rop, in reši tudi Lota z njegovim premoženjem. — Ko se verne iz boja, prideta mu naproti Melkizedek, Salemski kralj, in kralj Sodomljanski. Melkizedek zanj in za njegove hlapce Gospod- Bogu kruha in vina v dar prinese; zakaj on je bil tudi duhoven naj Višjega. Blagoslovil je tudi Abrahama vekoč: „Blogoslovi te, Abraham! Bog naj Viši, kteri je stvaril nebo in zemljo; in hvaljen bodi Bog, s čegar pomočjo so sovražniki v tvojih rokah.“ Kralj Sodomljanski nato Abrahamu reče: Daj mi ljudi, ki si jih rešil iz jetništva; vse drugo zase obderži! — Abraham pa ni hotel celo nič zase obderžati. Melkizedek je predpodoba večnega duhovna Jezusa Kristusa; njegova daritev pa je podoba svete maše. (Hebr. 5, 7 .) 13 12. Zapored obrezovanja. Abrahamova vera in gostoljubnost. f Čez nekaj časa Gospod Abrahamu reče: „Ne boj se! Jez sem tvoj varh in tvoje veliko plačilo." In ven ga pelje ponoči ter mu pravi: »Poglej nebo, in razštej zvezde, če jih moreš. Toliko bo tvojega zaroda." — Abraham Bogu verjame; to mu je bilo šteto v pravičnost. f Ko je bil Abraham star 90 let, se mu Gospod spet pri¬ kaže ter mu reče: „Jez sem vsegamočni Bog; hodi vpričo mene, in bodi popolnoma! Tvoje ime ne bo več Abram, zakaj to je bilo njegovo pervo pravo ime, — temuč Abraham, t. j. oče velikemu narodu. Svojo zavezo storim s teboj: Veliko zaroda ti hočem dati, in biti s teboj in s tvojimi mlajšimi; zato se pa tudi vi mene deržite. Znamenje te zaveze bodi, da bo vsako dete možkega spoia, osem dni staro, obrezano pri vas. Da se to spolni, zato ti bo Sam, tvoja žena, sinu rodila; imenuj ga Izak." — Abraham je Gospodu verjel. Nekega dne Abraham opoldne pred durmi svojega šotora v senci pod drevesom sedi. Kar zagleda ne daleč od sebe iti tri neznane može. Koj jim gre naproti, se jim prikloni, in naj imenitnišemu med njimi reče: „Gospod, ako sem milost zadobil v tvojih očeh, ne hodi memo mojega šotora!" — „Počivajte“ — k vsem trem obernjen dalje pravi — „tukaj malo pod drevesom. Vode vam bom prinesel, da si noge umijete; tudi griž- ljej kruha vam bom dal, da se okrepčate; potem še le dalje idite." — Potem Abraham hiti v šotor in Sari reče iz pšenične moke speči podpepelnikov, t. j. opres- nikov v živem pepelu pečenih; on pa teče k čedi, naj mečje in naj boljše tele odbere in ga hlapcu da, naj ga speče. Potem prinese surovega masla in mleka, in potlej podpepelnike in pečeno tele. Ves čas ko so jedli, je pri njih pod drevesom stal, in jim stregel. Po jedi naj imenitniši izmed njih Abrahamu reče: „K letu osorej bom zopet prišel, in Sara bo sinu imela." — Zdaj Abraham spozna, da je bil Bog sam, ki je v po¬ dobi tujca z dvema angeloma k njemu prišel, ter si dal streči. Obrezovanje je predhodnim svetega kersta. 14 13. Strašni pogin Sodome in Gomore. t Abraham tri tujce nekoliko spremlja proti Sodomi. In Gospod mu pravi: „ Grehi Sodome in Gomore so veliki in vpi¬ jejo k meni za maševanje." Abraham, ki je tudi svojega greš¬ nega bližnjega sere no ljubil, se prestraši in nekoliko postoji. Potem se prederzue bliže stopiti pred Gospoda, in mu pravi: „Boš li pokončal pravičnega s krivičnim vred? Ako bi bilo -0 pravičnih v Sodomi, bi mu ne mogel prizanesti zavoljo njih?' 1 — Gospod odgovori: „Ako najdeni v Sodomi le 50 pra¬ vičnih, bom zanesel vsemu mestu zavoljo njih." Abraham dalje govori: „Ker sem že začel, bom govoril s svojim Gospodom, dasiravno sem pepel in prah. Kako pa, ko bi bilo pravičnih pet manj kot petdeset, boš potem razdjal mesto'.-" Gospod mu odgovori: „Ne bom ga razdjal, če jih najdem v njem pet in štirdeset." In tako Abraham dalje prosi, da pride do deset pravičuih. In Gospod mu obljubi: „Mesta ne bom pokončal tudi zavoljo desetih.“ — Gospod je potem odšel. Abraham pa se je vernil v svoj šotor. f Ali tudi 10 pravičnih ni bilo v Sodomi. Toraj gresta angela, ki sta bila z Gospodom pri Abrahamu, v Sodomo k pravičnemu Lotu, ter mu rečeta: „Vse, kar je tvojih, pelji iz 15 tega mesta, zakaj razdjala bova ta kraj.“ Lot še tisto noč govori z možema, ki sta mislila vzeti njegovi hčeri, ter jima pravi: „Vzdignita se, in pojdita s tega kraja: zakaj Gospod bo končal to mesto.“ Pa zdelo se jima je, da se norčuje. Ko se dan zaznava, angela Lota silita, rekoč : »Vstani, vzemi svojo ženo in dve hčeri, da tudi vi ne poginete s pregrešnim mestom vred !“ — Ker se pa še obotavlja, za roko primeta njega in njegove, in peljala sta ga iz mesta ter mu rekla: „Ne oziraj se, temuč reši se, da ne pogineš!“ t Solnce ravno posije na zemljo, ko Lot pride v bližnje mesto Segor *). V tem hipu začne žeplo in ogenj deževati nad Sodomo in Gomoro, in v prah in pepel požge mesti in vse njune hudobne prebivavce in vso okolico. Lotova žena pa se je ozerla, in je bila spremenjena v solnat steber. Kraj, kjer ste stali hudobni mesti, je zdaj mertvo morje, t. j. žepleno in slano jezero, ki kuži zrak po vsi okolici. Vse žive stvari se ga ogibljejo. Se zmiraj je strašno znamenje jeze in prekletstva božjega, ki gi z nebes kličejo nečloveške, v nebo vpijoče pregrehe. 14. Izakovo rojstvo in njegovo darovanje. Čez leto Sara res sina dobi, kakor je bil Bog 1 ob¬ ljubil. Abraham mu je dal ime Izak, kakor mu je bil Bog' ukazal. Izak je bil Abrahamu prav ljub. * * Bog hoče poskusiti, če Abraham njega še bolj ljubi. Ko je deček odrastel, Bog ponoči Abrahamu reče: „Abraham! vzemi svojega edinega sina Izaka, kterega ljubiš, in pojdi na goro Morijo; in tam mi ga daruj v žgavni dar!" — Abraham brez ugovora še ponoči vstane, nakolje derv za žgavni dar, ž njimi svojega osla obloži, vzame seboj dva hlapca in svojega sina Izaka, ter gredo od doma. Tretji dan od daleč zagleda tisti kraj in reče hlapcoma : „Počakajta tukaj z oslom, jez in sin greva hitro t.je goriin kadar bova zmolila, se bova k vama vernilaA Zdaj derva vzame in jih naloži svojemu sinu Izaku. On pa v rokah nese ogenj in meč. Tako gresta v hrib. Potoma Izak reče: „Moj oče!“ — Abraham odgovori: „Kaj hočeš, sin?“ — „Glej,“ pravi Izak, „tukaj so derva in ogenj; kje pa je jagnje za žgavno daritevV“ — Abraham odgovori: „Bog si bo že presterbel klavšino za žgavno daritev, moj sin!' 1 * * Ko prideta na kraj, kterega mu je bil Bog pokazal. Abraham ondi oltar postavi, in nanj derva zloži, zveže svojega *) Glej na zemljovid na desno stran mertvega morja. 16 sina Izaka in ga na oltar vrh germade položi. Zdaj roko z mečem stegne, da bi zaklal svojega sina. — Pa glej, kar pride angel z nebes in zakliče : „Stoj, Abraham, nič žalega na stori mladenču! Zakaj zdaj spoznam, da se Boga bojiš, in da bi zavoljo njega ne bil prizanesel tudi svojemu edinemu sinu ne.‘ : — Abraham se pri teh besedah ozre, in za seboj zagleda ovna, ki je za roge med tern jem tičal; tega prime in ga daruje v žgavni dar namesto svojega sina. In angel Gospodov v drugo z neba zakliče: „Sam pri sebi sem prisegel, govori Gospod: Ker si to storil, in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene, hočem blagosloviti te in pomnožiti tvoj rod kakor zvezde na nebu. in kakor pesek ob bregu morja; in po nekom izmed tvojih mlajših bodo oblagodarjeni vsi narodi na zemlji." Izak v ti zgodbi je podoba Jezusa Kristusa, ki je nesel na rami svoj križ, na kterega je bil pribit. (Sv. Ambrož.) 15. Zaroka Izakova z Rebeko. f Sara je bila 127 let stara, in je umerla. Tudi Abraham se je bil že zelo postaral, in Gospod ga je bil z vsem oblagodaril. Skerbel je, da hi še pred svojo smertjo sinu dobil bogaboječo I ženo. Toraj Eliezerju. svojemu naj starjemu hlapcu, reče: „Pojdi v mojo domovino k moji rodovini, ondi izberi ženo mojemu sinu Izaku, pa nikar ne izmed hudobnih hčer Kananejskih . 11 — Hlapec to obljubi, vzame vsega blaga svojega gospoda, otovori ž njim deset kamel in se na pot poda v mesto Haran, kjer je živel Nahor, Abrahamov brat. Tukaj zunaj mesta se ustavi in ukaže kamelam se uleči zraven studenca. Zvečer je bilo, ob času, ko so mestne hčere hodile vode zajemat. Zdaj je na tihem tako le molil: »Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, stoj mi danes na strani, in skaži milost mojemu gospodarju. Glej! hčere tega mesta bodo hodile vode zajemat. Prosil jih bom, da bi mi dale piti. Ako ktera deklica na to mojo prošnjo poreče: Pij, in tudi tvoje kamele bom napojila; bom po tem spoznal, da si jo ti, o Gospod, namenil svojemu služabniku Izaku.“ .t Ni bil še te molitve izgovoril,- glej, že pride Rebeka, pobožna in lepa devica. Verč je imela na rami, stopila je k studencu, verč napolnila in se vernila. Hlapec ji naproti gre, in reče: „Daj mi nekoliko vode piti iz verča!“ — B Pij,“ mu prijazno odgovori, hitro verč na svoje naročje dene, in mu da piti. Ko se je bil napil, pristavi: »Tudi tvojim kamelam bom zajemala vode, dokler se vse ne napijejo . 11 •— Naglo verč v korito sprazni, teče nazaj k studencu in jo zajemala vem ka¬ melam. Hlapec jo molče premišljuje. Ko so se bile pa kamele napile, ji v zahvalo da zlate uhane in dve težki zapestnici, Schuster Bibl. Gesch. slov. 9 — 18 - ter ji reče: „Cegava hči si? povej mi, ali je v hiši tvojega očeta prostora, da bi se prenočilo?“ Ona odgovori: „Hči sem Batuela, Nahorjevega simi. Tudi je prav veliko slame in sena pri nas, in prostoren kraj za prenočevanje.“ — Zdaj se mož prikloni in moli Gospoda rekoč: „Hvaljen bodi Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, ki me je naravnost pripeljal v hišo brata mojega gospoda!“ f Deklica hitro domii teče, in pove materi vse. kar se ji je prigodilo. Na to gre Laban, njen brat, k možu blizu studenca, ter mu reče: „Pojdi noter, prijatelj Gospodov, kaj stojiš zunaj? Pripravil sem hišo in prostor tvojim kamelam.‘‘ — Eliezer gre toraj z njim s svojimi kamelami, noče pa jesti, dokler ne opravi svojega naročila. Pripoveduje jim toraj svoje naročilo, in po¬ slednjič pristavi: „Ako hočete z mojim gospodom milostljivo in zvestobno ravnati, povejte mi; ako pa kaj druzega mislite, mi tudi povejte, da dalje grem na desno, ali na levo.“ — Laban, Rebekin brat, in Batuel mu odgovorita: „To je naredba Gospo¬ dova. Glej, Rebeka je tu pred teboj; vzemi jo, ter pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospoda." — Eliezer se verže na zemljo in moli Gospoda. Potem seže po sreberne in zlate posode in po oblačila, ter jih podari Rebeki; tudi nje brate in mater obdaruje. Na to so imeli gosti, so jedli in pili in tam prenočili. Drugo jutro starši in bratje in Rebeko blagoslove, ona se usede na kamele, gre z Eliezerjem, in bila je Izakova žena. 16. Ezav in Jakop. Izak in Rebeka sta bila dvajset let brez otrok. Poslednjič Bog 1 Izakovo molitev usliši in mu da dva sina. Pervorojenemu je bilo ime Ezav, drugemu Jakop. Ezav je bil rujav in ves kosmat, in tudi divjega obna¬ šanja. Jakop pa je bil gladek, in tudi krotak in po¬ hleven. Ko sta bila odrasla, je bil Ezav dober lovec in kmet, Jakop pa tih pastir. Izak je Ezava bolj ljubil, in je rad jedel njegovega lova. Rebeka pa je krotkega in prijaznega Jakopa bolj ljubila. Tolikanj bolj ga je ljubila, ker ji je bil Bog razodel, da mu bo kdaj sta¬ rejši Ezav služil. * * Nekega dne Jakop lečno jed kuha, ko Ezav ves tru¬ den in lačen pride s polja k njemu. „Daj mi,“ reče Ezav, „te rudeče jedi; zakaj zelo sem truden in lačen." — Jakop pa pravi: „Svoje pervenstvo mi prodaj." Ezav odgovori: „Glej, 19 od lakote ginem, čemu mi bo pervenstvo ?“ Jakop reče: „Prisezi mi tedaj!“ Ezav mu priseže, je in pije, vstane in odide, pa ni mu mar, da je prodal pervenstvo. * * Izak se je bil zelo postaral, in njegove oči so bile o temnele, da ni vidik Tedaj pokliče Ezava v šotor in mu reče: „Moj sin! glej. postaral sem se, in ne vem dneva svoje smerti. Vzemi svoj tul in lok in pojdi ven, in ako na lovu kaj dobiš, napravi mi jed, kakor veš, da jo rad imam, da te blagoslovim, preden umerjeni." Ezav berž gre, da bi spolnil očetovo povelje. — Rebeka je to slišala. Iz samega strahu, da bi Jakop ne bil zoper voljo Božjo podložen Ezavu, nekaj prav pregrešnega stori. Prigovarjala je namreč Jakopu, da bi šel k očetu in se delal, kakor da bi bil Ezav. Potem pripravi dva kozlička kakor divjino, Jakopa obleče z Ezavovimi naj lepšimi oblačili, mu s kozličevino roke ovije in goli vrat pokrije, in mu da priprav¬ ljeno jed, da jo očetu nese. Izak vpraša: „Kdo si ti, moj sin?" Jakop mu odpovori: „Jez sem Ezav, tvoj pervorojeni; storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, usedi se, jej in me blagoslovi!" Izak pravi: „Stopi leseni, da te ošlatam ter se prepričam, ali si ti moj sin Ezav, ali ne?" — Jakop stopi k očetu, in Izak ga ošlata. ter reče: „Glas je sicer glas Jakopov, roke pa so Ezavove roke." Ni ga tedaj spoznal, in jedel je. Potem bla¬ goslovi Jakopa rekoč: „Bog ti daj rose neba in debelosti 6 ) * 20 zemlje, obilno žita in vina. Služijo naj ti narodi in rodovi naj se ti priklanjajo. Preklet naj bo, kdor te bo preklinjal; kdor te bo pa blagoslovil, naj bo z blagoslovom napolnjen!“ * Komej Jakop odide, pride Ezav z divjino in pravi: „Vstani, moj oče, in jej! 11 Izak se zavzame in pravi: „Kdo si pa?“ — On odgovori: „Jez sem tvoj pervorojeni sin Ezav.“ — Izak ostermi, se prestraši in spozna, da ga je Jakop pre¬ kanil. Ezav pa na ves glas zarjove, rekoč: „0 prekanljivi zvijač! Poprej je pervenstvo iz mene spravil, zdaj mi je pa prevzel še blagoslov! — Ali nisi nič blagoslova meni prihra¬ nil, oče?“ Ko je Ezav silno vpil in jokal, je bil Izak omečen, in mu je rekel: „V debelosti zemlje in v rosi neba od zgoraj bodi tvoj blagoslov. Z mečem se boš živil, in boš svojemu bratu služil: vender bo prišel čas, da boš otresel njegov jarm s svojega zatilnika!“ 17. Jakop beži in pri Labanu prebiva. * Ezav je vedno sovražil Jakopa zavoljo blagoslova, in je rekel v svojem sercu: „Prišli bodo dnevi žalovanja po mojem očetu, in ubil bom Jakopa, svojega brata.“ Rebeka to zve in reče Jakopu:' „Beži, moj sin, k Labanu, mojemu bratu, v Haran, in bodi pri njem toliko časa, da se uleže togota tvojega brata.“ Jakop se nemudoma na pot poda. * Na potu ga na polji noč prehiti. Ves truden vzame enega izmed kamnov, ki so tam ležali, ter si ga dene pod glavo in zaspi. V spanji je pa vidil lestvico, ki je na zemlji stala in se z verhom nebes dotikala, in angeli Božji so po nji gori in doli hodili. Na verhu je na lestvici slonel Gospod, in mu je rekel: „Jez sem Gospod, Bog Abrahamov in Bog Izakov. Zemljo, na kteri spiš, bom dal tebi in tvojemu zarodu. Tvoj zarod bodi kakor prah zemlje, in v enem tvojih mlajših bodo oblagodarjeni vsi rodovi na zemlji. Varoval te bonij kodar koli boš bodil, in nazaj te bom pripeljal v to deželo. Jakop se iz spanja prebudi, in ves plašen reče: Res¬ nično, Gospod je na tem kraji, in jez tega nisem vedil. Kako strašan je ta kraj. Tukaj ni druzega, kakor hiša Božja in vrata nebeška. 11 Ko zarja napoči, Jakop vzame kamen, ki si ga je bil pod glavo djal, postavi ga v znamenje, oblije z oljem v spomin, da je Bogu posvečen, in da kraju ime Betel, t. j. hiša Božja. * Jakop zdaj dalje gre, in zagleda vodnjak na polji, ki je bil pokrit z velikim kamnom. Zraven njega so ležale tri čede drobnice. Jakop pastirjem reče: „Bratje, od kod ste?“ 21 Oni odgovore: „Iz Harana.“ On jih dalje vpraša: ,,Poznate li Labana, sinu Nahorjevega ?“ Odgovore: ,,Poznamo ga! glej, ravno kar ide njegova hči Rahela s svojo čedo.“ Ko jo Jakop zagleda, ji odvali kamen, s kterim je bil vodnjak pokrit, jo prijazno pozdravi in ji cede napoji. On se od veselja zjoka in ji pove, da je sin Rebeke, sestre njenega očeta. Rahela hiti domu očetu pravit. Laban mu naproti teče, ga objame, poljubi in pelje na svoj dom. * Jakop 20 let pri Labanu ostane. Zvesto in pridno mu je ovce pasel. Laban pa mu je mnogotero izgovorjeno plačilo krajšal. Bog je Jakopa tako oblagodaril, da je silno obogatel. Oženil se je, in je imel veliko hlapcov in dekel, ovac in koz, kamel in oslov. Nebeška lestvica in kraj, kjer se je Jakopu prikazala, je bila perva predpodoba naših katoliških cerkva, kterih vsaka je posvečena hiša Božja in lestvica v nebesa. V njih so angeli, ki nosijo našo molitev k Bogu, k nam pa milost Božjo. 18. Jakop se domu verne in se spravi z Ezavom. * Ko Laban vidi, da je Jakop jako obogatel, mu je ne- vošljiv in mu več ne pokaže prijaznega obraza. Toraj Bog reče Jakopu: „Verni se v deželo svojih očakov ; in jez bom s teboj.“ Jakop se kmalo na pot poda z vsem, kar je imel. * Po dolgem potovanji Jakop srečno pride do reke Jordana, ki je meja Kanaanske dežele. Tu ga začne Ezav skerbeti, zakaj spomnil se je, kako se mu je bil zameril. Poslal je tedaj poroč¬ nike pred seboj k Ezavu, ter jim zapovedal reči mu: „Daj mi milost najti pred svojim obličjem.“ Poslanci se vernejo k Jakopu, rekoč: „Glej, Ezav ti naproti hiti s 400 možmi." Jakop se še bolj utraši, in tako le moli: „Bog mojih očakov, ki si mi rekel: Verni se v svojo deželo, jez bom s teboj! nevreden sem tvoje velike milosti in tvoje zvestobe, ki si jo do zdaj spolnoval nad svojim služabnikom. Z golo palico sem šel čez ta Jordan, in zdaj grem nazaj z dvema velicima čedama. Reši me iz roke mojega brata." * Po noči se Jakopu angel Božji prikaže. Jakop se v mo¬ litvi ž njim vojskuje, in reče : „Ne spustim te, ako me ne bla¬ gosloviš." Angel mu pravi: „Ne imenuj se več Jakop, ampak Izrael ti bodi ime, t. j. borivec z Bogom." In angel Izraela blagoslovi. * Ravno je šlo solnce iz za gore, kar Jakop zagleda Ezava iti s 400 možmi. Jakop zversti svoje otroke, hlapce, dekle in čede v več trum. On sam pred nje stopi, in se sedemkrat do tal prikloni. — Ezav pa svojemu bratu naproti tete, ga objame, se mu okoli vrata oklene, v ga poljubi ter se veselja zjoka. Ko otročiče ugleda, pravi: „Cegavi šopa ti?“ — Jakop odgovori: „Otročiči so, ki mi jih je Bog dal.“ — Jakop jim pomigne: vsi se približajo in se priklonijo pred Ezavom. — Jakop mu dve manjši cedi ponudi. Ezav jih noče vzeti; reče mu: „lmam sam dosti, ljubi brat, le imej, kar je tvojega!“ Jakop dalje pravi: „Prosim, vzemi blagodar. ki mi ga je Bog dal.“ — Ezav se da preprositi, in vzame dar. Jakop gre zdaj z Ezavom, hvali Boga iz vsega serca za vse njegovo varstvo, in pride spet na Kanaansko k svojemu staremu očetu. Izak. 180 let star, rad umerje, ker je še enkrat vidil svojega sina Jakopa. 19. Jožef v tujo deželo prodan. Jakop je imel dvanajst sinov. Naj boljši med njimi je bil Jožef. Ker je bil tako nedolžen in pokoren, ga je oče bolj ljubil, kakor vse svoje sinove in mu je dal napraviti lepo pisano suknjo. Zavoljo tega so mu bili bratje nevošljivi. Ko so enega dne ž njim cede svojega očeta pasli, so nekaj prav hudega storili. Nedolžni Jožef se tega m' udeležil temuč groza ga je bilo, in pove očetu, da bi se nikdar več kaj tacega ne zgodilo. Bratje so ga zavoljo tega čertili, in niso mu več mogli dati lepe besede. * * Enkrat je imel Jožel čudovite sanje. Povedal jih je svojim bratom. „Poslušajte,“ reče. „kaj se mi je sanjalo ! Zdelo se mi je, da smo na njivi snope vezali. Moj snop se vzdigne in po koncu postavi; vaši snopi so se pa priklanjali mojemu snopu.“ — Bratje mu odgovore, rekoč: „Boš mar naš kralj!" In od zdaj so mu bili še bolj nevošljivi, in so ga še bolj čertili. — Imel je Jožef še druge sanje. Povedal jih je svojim bratom in tudi svojemu očetu. Rekel je : „Vidil sem v sanjah, kakor da bi se mi solnce in luna in enajst zvezd priklanjalo." Oče ga zavolj tega posvari rekoč: „Kaj hočejo te sanje pomeniti ? Se ti bomo mar jez, tvoja mati in tvoji bratje priklanjali na zemlji V “ — Vender pa je Jakop, ki je tudi že sam imel Božje sanje, to reč na tihem premišljeval, in sam pri sebi mislil, da je morebiti Bog vender le res njegovega ljubega Jožefa za kaj velicega namenil. Enkrat gredo Jožefovi bratje s čedami daleč od očetovega šotora; Jožef pa je bil doma pri očetu ostal. Oče so tedaj rekli Jožefu: „Idi in poglej, ali je vse 23 prav pri tvojih bratih in pri njih čedah." Pokorni Jožef precej uboga, in gre. Ko ga pa bratje od daleč ugle¬ dajo, pravijo med seboj: »Glejte, sanjavec gre! Pojte, ubijmo ga, in verzimo ga v star vodnjak, in porečemo, silno huda zver ga je požerla. In potem se bo pokazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje." — Ruben, naj starši brat, ko to sliši, reče : „Nikar mu življenja ne jemljite, in ne prelivajte kervi; verzite ga raji v ta le vodnjak!" To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iž njih rok, in ga nazaj dati svojemu očetu. Precej, ko Jožef pride k svojim bratom, mu slečejo pisano suknjo. Potem ga veržejo v vodnjak, v kterem k sreči ravno m' bilo vode. Potlej se k jedi usedejo. Tisti čas pa pridejo tuji kupci s kamelami, ki so nesle vsakoršnega blaga v Egipt. Zdaj Juda bratom reče: „Kaj nam pomaga, ako bi umorili svojega brata? Boljše je prodati ga, da ne omadežvamo svojih rok: zakaj naš brat je in naša kri." Bratje se udajo njegovim besedam. Ko kupci memo gredo, Jožefa izvlečejo iz vodnjaka, ter jim ga prodajo za dvajset srebernikov. Jožef se joka in prosi, pa nič mu ne pomaga. Tuji možje ga peljejo v Egipt. — 24- — * Ruben vsega tega ni nič vedil, ker je bil prešel od jedi. Ko k vodnjaku pride, in miadenča več ne najde, od silne žalosti razterga svoja oblačila, rekoč: „Ni ga več miadenča, in jez, kam se hočem oberniti ?“ Uni bratje si pa nič ne store iz tega. Zako¬ ljejo kozlička, Jožefovo suknjo pomočijo v kozličevo kri, ter jo pošljejo očetu, rekoč : „To suknjo smo našli. Glej, ali je suknja tvojega sina, ali ne ?“ Oče jo koj spozna, in reče: „Mojega sina suknja je, divja zver je Jožefa požerla!" Jakop preterga svoja oblačila, v žimovnik se obleče in svojega sina dolgo obžaluje. Tudi vsi njegovi otroci so prišli ter Skušali žalost polajšati očetu. On pa se ni dal utolažiti, temuč je djal: ,,Žalosten pojdem k svojemu sinu pod zemljo !“ In neprenehoma je žaloval. V ti in imenitniših sledečih zgodbah je Jožef očitna jircdpodoba Jezusa Kristusa. 20. Jožef v Putifarjevi hiši. t Kupci so bili Jožefa prodali v Egipt Putifarju, kralje¬ vemu dvorniku. Bog pa je bil z Jožefom, vse mu je po sreči šlo, kar je počel. Zato je milost zadobil pred svojim gospodom, in ta ga postavi čez vso svojo hišo. Zavoljo Jožefa je Bog oblagodaril tudi hišo Egipčanovo in pomnožil njega premoženje. f Čez nekaj časa pa je bil Jožef hudo skušan. Putifarjeva žena ga nagovarja, da bi gerdo nezvestobo zoper svojega gospoda storil ž njo. Jožef nikakor ne privoli, temuč reče: „Glej, moj Gospod mi je vse zročil. Kako bi mogel tako hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga ?“ Tudi po tem odgovoru ne jenja žena, vsak dan nadleževati miadenča ; on pa je ni poslušal. Nekega dne je Jožef sam doma v svojih opravilih. Ona ga tedaj zgrabi konec njegovega plajša in ga spet nagovarja v ostudni greh. Jožef pa popusti plajš v njeni roki in uteče iz hiše. f Hudobna žena se silno raztogoti. Vse ljudi svoje hiše skliče, ter jim pravi: „Glejte, kako hudobnega človeka je moj mož pripeljal v hišo ! Prišel je k meni, in mi je hotel hudo storiti. Ko sem zavpila, je popustil plajš in zbežal." — Ko mož domu pride, mu pokaže plajš ter mu ravno to laž pripoveduje. Gospod se silno razserdi, ker je svoji ženi preveč verjel, in je Jožefa vergel v ječo. 21. Jožef v ječi. f Jožet je mogel biti v ječi med hudodelniki. Pa Bog ga tudi tukaj ne zapusti, temuč nakloni mu, da pri velikem ječarju najde zaupanje in ljubezen. Ta mu vse jetnike zroči. — Prigodi 25 se pa, da sta se veliki točaj in veliki pek pregrešila zoper svojega gospoda, kralja Faraona. Ravno v to ječo sta bila veržena. Nekoliko potem sta oba eno noč imela sanje in sta bila zavoljo njih jako žalostna. Ko Jožef zjutraj pride k njima, ter ji vidi žalostnejša, kakor sicer, ji vpraša: „Zakaj sta pa danes tako žalostna?" Odgovorita mu: „Sanje sva imela, pa nikogar nimava, da bi nama jih razložil." Jožef pravi: „Ali ne pride mar razlaganje od Boga? Povejta mi, kaj se vama je sanjalo!“ f Veliki točaj pervi svoje pripoveduje: „Videl sem pred seboj vinsko terto, na kteri so bile tri mladike Počasi raste, ozeleni, cvete in grozdje dozori. Imel sem Faraonovo kupico v roki; vzamem grozdja, ga v kupico ožmem, in jo podam kralju." — Jožef odgovori: „To je razlaga sanj: Tri mladike so trije dnevi. V treh dneh se bo Faraon zopet spomnil tvoje strežbe, in te zopet postavil na poprejšnjo stopnjo: in mu boš kupico podajal, kakor si bil proprej navajen. Pa spomni se mene ter prosi kralja, da me reši iz te ječe. Zakaj po nedolžnem sem semkaj prišel." f Ko je veliki pek vidil, da je Jožef sanje modro razložil, je rekel: „Moje sanje so pate: Tri jerbase moke sem imel na glavi. V jerbasu, ki je bil na verhu, je pa bilo mnogotere pe¬ karije. Pa prišle so ptice in jedle iz jerbasa." — Jožef odgovori: „To je razlaganje sanj: Trije jerbasi so še trije dnevi, po kterih te bo kralj ob glavo djal, in te obesil na križ in ptice bodo tergale tvoje meso." Tretji dan potem je bil kraljev rojstni dan. Med jedjo se kralj spomni velicega točaja in velicega peka. Točaja je po¬ stavil v prejšnjo službo, da mu je spet kupica podajal, peka pa je ukazal obesiti na kol. Točaj se svoje sreče veseli, pa pozabil je Jožefa. 22 . Jožef povišan. Dve leti potem je imel kralj Faraon sanje. Zdelo se mu je, da stoji kraj reke „Nil.“ Kar pride sedem krav, prav lepih in debelih, iz vode, in se ob reki na travi pasejo. Za njimi pride sedem družili krav, gerdih in suhih, iz vode; te so pa požerle une lepe in debele. V tem se je kralj prebudil. — Zopet pa zaspi in imel je druge sanje: Sedem polnih in lepih klasov je pognalo iz enega stebla; za njimi je prirastlo druzih sedem klasov, drobnih in snetjavih, ki so une lepe požerli. — Faraon se spet zbudi. Berž ko se je zdanilo, pošlje po 26 vse razlagavce in modrijane egiptovske, ter jim pove sanje. Toda m' ga bilo, da bi mu jih bil razložil. f Zdaj še le si domisli veliki točaj Jožefa, ter reče: „Y ječi je hebrejski mladenič, kteri je nekdaj meni in velikemu peku sanje na tanko razložil.“ Kralj naravnost pošlje po Jožeta v ječo. Zdaj Jožefa pripeljejo pred kralja, in ta mu reče : „Sanje sem imel, pa ga ni, da bi mi jih razložil; slišal sem pa, da jih ti prav modro razlagaš." — Jožef od¬ govori: „Ne jez, le Bog bo kralju dobro razlagal." — Tedaj kralj oboje sanje pripoveduje. Na to mu Jožef odgovori: „Bog je Faraonu pokazal, kaj hoče storiti. Sedem lepih krav in sedem polnih klasov je sedem rodovitnih let. Sedem suhih krav in sedem osmojenih klasov je pa sedem nerodovitnih let, ki bodo prišle po rodovitnih in povžile vso obilnost. Lakota bo terla vso deželo. Zdaj tedaj naj se kralj preskerbi z modrim in pridnim možem. Ta naj naredi, da se od obilnosti se¬ dem rodovitnih let peti del pridelkov spravi v žitnice, da bo imela dežela zalogo za sedem lačnih let.“ Ta svet je bil Faraonu všeč; reče toraj: „Bomo li mogli dobiti tacega moža, kteri bi bil poln Božjega duha, kakor si ti ? Glej, postavim te čez svojo hišo in čez vso egiptovsko deželo, in vse ljudstvo naj bo po¬ korno povelju tvojih ust; le za kraljev sedež bom vikši od tebe." — Zdaj Faraon sname perstan s svoje roke in ga Jožefu na peršt natakne, potem ga obleče v obla¬ čila iz tančice, ter mu obesi okoli vratu zlato verižico; rekel je posaditi ga na svoj drugi voz, m ukaže pred njim klicati, naj se vsi pred njim uklanjajo ter vedo, da je postavljen čez vso egiptovsko deželo. Tudi mu kralj spremeni ime ter ga imenuje Odrešenika sveta." 23. Jožefovi bratje gredo v Egipt po žita. Sedem rodovitnih let pride, kakor je bil Jožef na povedal. Jožef hodi po vseh mestih, in spravlja žita v žitnice. Silno veliko ga je bilo. Pričelo se je pa tudi sedem nerodovitnih let, in bila je lakota po vseh deže¬ lah. Tudi po Egiptu ljudstvo vpije in kralja kruha prosi. 27 Odgovoril jim je pa Faraon: »Pojdite k Jožefa, in kar koli vam on poreče, storite/ Jožef tedaj odpre vse žitnice in preskerbljuje z žitom ves Egipt. Tudi iz druzih dežel so Hodili živeža kupovat v Egipt. Tudi na Kanaanskem je bila huda lakota. Toraj Jakop reče svojim sinovom: „Pojdite v Egipt in kupite, kolikor nam je treba, da od lakote ne umerjemo/ Te¬ daj je deset Jožefovih bratov šlo v Egipt. Malega Ben¬ jamina pa je Jakop doma obderžal. „ Utegnilo bi se mu,“ je djal, „po poti kaj hudega prigoditi/ Bratje srečno pridejo v Egipt, gredo do Jožefa, in se mu spoštljivo priklonijo. Spoznali ga pa niso. On pa jih je berž spoznal, ter spomnil se svojih nekdanjih sanj. Delal se jim je pa tujega, ter jih vprašal: „0d kod ste? Ogleduhi ste, in prišli ste dežele ogledovat!“ Prestrašeni mu odgovore: „Ni' tako, Gospod, prišli smo le nakupit živeža. Mi, tvoji hlapci, smo mirni ljudje, in ne mislimo nič hudega. Nas je dvanajst bratov iz dežele Kanaan. Naj mlajši je doma pri očetu, enega pa .... ni več/ — Jožef na to pravi: „Ako ste pošteni ljudje, naj eden izmed vas ostane zvezan tukaj v ječi. Vi drugi pa idite, nesite domu žito, in pripeljite k meni svojega naj mlaj¬ šega brata, da spoznam resnico vaših besedi." — Vdajo se in eden druzemu pravijo: „ZaslužiIi smo, kar terpimo. Zakaj pregrešili smo se nad svojim bratom. Vidili smo brikost njegove duše, ko nas je prosil, pa ga nismo uslišali: zato je prišla na nas ta nadloga.“ — Niso pa vedili, da jih Jožef razume, ker je govoril ž njimi po tolmaču. Razumel je pa vse. Oberne se nekoliko od njih in se zjoka. Da bi pa zvedil, ali je resnično njih kesanje, oberne se zopet k njim, in ukaže Simeona zvezali vpričo njih. Svojini služabnikom pa reče, jim vreče z žitom na¬ polniti, vsakemu denarje v vrečo nazaj djati, in jim še dati brešna na pot. Ko se je to zgodilo, bratje žito svojim oslom nalože, in odrinejo domu. Doma očetu pripovedujejo vse, kar se jim je pri- godilo. Ko pa svoje vreče izpraznujejo, vsak svoje denarje najde na verhu Žaklja. Vsi se prestrašijo in Jakop pravi: „Ob vse otroke me boste j pripravili. Jožefa m' več; Simeon je v ječi: in zdaj mi hočete še Benjamina odpe- 28 ljati. Ne pustim ga ne z vami v Egipt. Ko bi se, mu kakšna nereča primerila, spravili bi moje sive lase od žalosti pod zemljo. 1 ' 24. Benjamin gre z brati v Egipt. Žito, ki so ga bili prinesli iz Egipta, je bilo pošlo, lakota pa je še deželo stiskala. Toraj Jakop svojim sinom reče : ,,Pojdite zopet tje, in kupite nam kaj žita!“ Juda odgovori: „Mož, ki ondi zapoveduje, nam je rekel: Ne boste vidili mojega obličja, brez svojega naj mlaj¬ šega brata. Pošlji mladenča z nami, da ne umerjemo vsi. Jez sem porok za mladenča: ako ga nazaj ne pri¬ peljem, naj bom jez greha zoper tebe kriv vse svoje žive dni.“ Jakop se jim vender uda, rekoč: „Ako mora tako biti, storite, kar hočete. Vzemite naj boljšega sadja naše dežele, in nesite ga možu v dar. Tudi še enkrat toliko denarjev vzemite, in poverh še tiste, ki ste jih našli v vrečah; morebiti je bila kakšna pomota. Bog vsegamogočni vam moža stori milostivega, da z vami nazaj pošlje vašega brata, ki ga vjetega ima, in tega mojega ljubega Benjamina. Jez pa bom ta čas, kakor ko bi bil zgubil vse otroke.“ Jožefovi bratje pridejo z Benjaminom in z darili srečno v Egipt. Ko jih Jožef ugleda in Benjamina ž njimi, svojemu hišniku zapove: „Pelji te ljudi v hišo in napravi gostje, zakaj z menoj bodo južinali. t Mož jih v hišo pelje. Tega se ustrašijo in med seboj tako le govore: „Zavcljo denarjev se to godi, ki smo jih našli v svojih vrečah. Po krivem nas dolže in nas hočejo sužne sto¬ riti. Zavoljo tega že med vratmi stopijo k hišniku in se izgo¬ varjajo zastran denarjev." Ta jim pa odgovori: „Nič se ne bojte, ne!“ Potem Simeona pripelje k njim, in da oslom klaje. Ko Jožef pride k njim, priklonijo se mu do tal, in mu zroče darila. Jožef jih prijazno pozdravi, in vpraša: „Ali vaš stari oče, ki ste mi pravili od njega, še žive? Ali so zdravi?“ — Oni mu odgovore: „Naš oče, tvoj hlapec, še žive, in zdravi so. 1- Ko Jožef Benjamina ugleda, pravi :„Je li to vaš mali brat? Bog te blago¬ slovi, moj sin!“ -— In urno se oberne Jožef, hiti iz hiše 29 in se joka; zakaj milo se mn je bilo v sercu storilo nad bratom. * Ko si je bil obraz zmil, nazaj pride, se premaguje, in reče: „Nosite na mizo jedi!“ Ko so bile jedi na mizi, Jožef brate po starosti posadi okoli mize. Temu so se bratje zelo čudili. Benjamin je pa vsega petkrat več dobil, kot drugi. Ju- žinali so in pili, in so bili prav dobre volje. 25. Jožefova sreberna kupa. * Jožef se je hotel do dobrega prepričati, če so se nje¬ govi bratje popolnoma poboljšali, in po južini svojemu hišniku zapove: „Napolni jim vreče z žitom, kolikor ga gre v nje, in deni vsakemu denarjev na verh vreče; v vrečo naj mlajšega pa še položi mojo sreberno kupo!“ Storilo se je tako. Drugo jutro, ko se dan zazna, jo odrinejo. — Ko so bili že nekoliko iz mesta, Jožef hišnika pokliče in pravi: „Vzdigni se, ter hiti za možmi, in ko jih dojdeš, reci jim: Zakaj ste dobro s hudim povernili? Kupa, ki ste jo ukradli, je ravno tista, iz ktere pije moj gospod. Grozno hudo reč ste storili!" * Hišnik jih dojde, ter jim reče, kakor mu je bilo zapo¬ vedano. Prestrašeni in stermeč odgovore: „Kaj, mi da smo ukradli zlato in srebro iz hiše tvojega gospoda? Pri kterem izmed nas se najde kupa, on naj umerje, in mi drugi bomo sužnji tvojega gospoda." — Reče jim: „Naj se zgodi po vaši besedi!" — Hitro vreče z oslov denejo, in vsak odveže svojo. Hišnik preiskuje vse od naj starjega do naj mlajšega in najde kupo v vreči Benjaminovi. Od groze vsi svoja oblačila razter- gajo, osle zopet oblože in se vernejo v mesto. * Juda gre s svojimi brati pervi k Jožefu, in vsi se ver- žejo na tla pred njega. Jožef pa jim reče: „Zakaj ste to sto¬ rili?" Juda odgovori: „Kaj hočemo reči svojemu gospodu, s čim se opravičevati? Bog je najdel krivico nad nami, zato se nam je to primerilo. Glej, vsi smo tvoji sužni, mi in on, pri kterem se je kupa našla." Ali Jožef odgovori: „Kratko nikar tega ne storim! Kteri je kupo ukradel, tisti bodi moj sužen; vi pa idite prosti k svojemu očetu!" — Zdaj Juda bliže stopi in pripoveduje, kako neradi so oče pustili Benjamina ž njimi. „Ako tedaj," govori dalje, „brez mladenča domu pridem, umerli bi nam oče, in mi bi jim sive lase od žalosti pod zemljo spravili. Jez sem za mladenča porok. Jez naj tedaj ostanem, in sem tvoj sužen namesto mladenča; mladenča pa pusti z brati domu!" 30 Zdaj se Jožef ne more več premagovati. Ukaže toraj vsem tujim, ki so okoli stali, ven iti. Zdaj pa na glas jok zažene, da so ga ven slišali in pravi: „Jez sem Jožef! — Ali moj oče še žive ?“ — Bratje od preveii- cega strahu osterme, in kar besedice ne morejo spre¬ govoriti. On jim pa prijazno reče: „Stopite k meni! Jez sem Jožef vaš brat, ki ste me bili v Egipt prodali. Nikar se pa zavoljo tega ne bojte. Zakaj, k vaši sreči me je Bog poslal pred vami v Egipt, da morete dobivati jedi za živež. Nisem sem prišel po vašem naklepu, ampak po volji Boga, kteri me je postavil poglavarja čez ves Egipt. Hitite toraj in idite k mojemu očetu, ter mu recite: Jožef, tvoj sin, ti to le sporoča: Bog me je naredil gospoda vse egiptovske dežele; pojdi k meni ;n nikar se ne mudi! V naj lepšem kraji dežele boš prebival, in blizu mene boš z vsemi svojimi." * * Tu te bom živil; zakaj še pet let bo lakota. Oznanite mojemu očetu vso mojo čast in vse, kar ste vidili v Egiptu; hitite in očeta seboj pripeljite/ Na to objame Benjamina, se ga okoli vratu oklene in se joka; pa tudi Benjamin se joka. Tudi vse druge svoje brate je poljubil ter se je pri vsakem zjokal; potem so si še le upali ž njim govoriti. f Zaslišalo se je in zaslovelo je po kraljevem dvoru: „ Bratje Jožefovi so prišli!“ Kralj se tega veseli in vsa njegova hiša, in djal je Jožefu, da bi svojim bratom zapovedal, iti po očeta in pripeljati v Egipt njega in vse, kar ima. — Jožef jim je dal vozov in živeža na pot; ukazal je prinesti vsacemu dvoje oblačilo; Benjaminu pa 300 srebernikov in pet naj lepših oblačil. Ravno toliko denarjev in oblačil je poslal svojemu očetu in pridjal je še deset oslov, ki so nesli vsega egiptovskega blaga, in toliko oslic z živežem in brešnom. 27. Jakop gre v Egipt. Ko Jožefovi bratje k svojemu očetu pridejo, reko: „Jožef, tvoj sin, še živi in je gospod čez ves Egipt/ Jakop jim tega ne verjame, dokler mu vsega ne povedo, in ne skažejo kraljevih vozov in vseh prelepih daril. Zdaj pa mu je bilo, kakor da bi se bil prebudil iz terdega spanja, Njegov duh se zopet oživi, in reče; „Dosti mi je, da le še Jožef, moj sin. živi; šel bom tje, da ga vidim, preden umerjeni.“ Jakop se tedaj na pot napravi, z vsem, kar je imel. * * Na meji kanaanske dežele Bogu daruje, in Bog mu ponoči v prikazni reče: „Ne boj se, pojdi doli v Egipt! Tam hočem tvoje otroke namnožiti v velik narod, in jih zopet nazaj peljati, in Jožef ti bo oči zatisnil." Jakop se vzdigne, dalje gre in pride v Egipt. Jakop je Juda pred seboj poslal, Jožefu povedat, da oče že gre. Jožef ukaže svoj voz napreči in se pelje naproti svojemu očetu. Ko očeta ugleda, z voza skoči, se ga oklene okoli vrata in se od veselja milo zjoka. Oče pa Jožefu reče: „Zdaj rad umerjeni, ker sem še enkrat vidil tvoje obličje/ * * Potem je Jožef svojega očeta k kralju peljal. Faraon med drugimi rečmi Jakopa vpraša: „Koliko let imaš?“ — Jakop 32 mu odgovori: „Sto in trideset let je mojega popotovanja; malo jih je, in hude so, in ne dosežejo dni mojih očetov." Jakop je kralja blagoslovil, preden je od njega šel. Jožef pa je dal očetu in svojim bratom seliša v naj lepšem kraji egiptovske dežele, v gesenski deželi, in je obilno z vsem preskerbel vse. 28. Jakopove in Jožefove poslednje besede. * Jakop je v gesenski deželi živel še sedemnajst let. Ko pa vidi, da se dan njegove smerti bliža, pošlje po Jožefa. Jožef pride in seboj pripelje svoja dva sina Ef raj m a in M a n as e ta. Jakop oba mladenča poljubi, ji objame ter blagoslovi, rekoč: „Angel, ki me je od moje mladosti varoval vsega zlega, naj vaji blagoslovi!“ Jožefu pa reče: „Glej, jez umerjem, Bog pa bo z vami, in vas bo nazaj peljal v deželo vaših očetov.“ Potem Jakop skliče tudi svoje otroke in otrok otroke k sebi, da jim da poslednji blagoslov. Juda pa še posebno blagoslovi, ter mu to-le obljubi: „Juda, tvoja roka bo nad zatilnikom tvojih sovraž¬ nikov; pred teboj se bodo priklanjali sinovi tvojega očeta. Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda, dokler ne pride tisti, ki ima poslan biti. k t e r e g a čakajo narodi." Poslednjič še vsem pravi: »Pokopljite me zraven mojih očetov na Kanaanskem." Ko to izreče, umerje. f Jožef pade zdaj svojemu očetu na obraz, se joka ter jih poljubuje. Potem svojim zdravnikom ukaže, očeta maziliti z dišečimi mazili. Na kraljevo povelje ga sedemdeset dni obžaluje ves Egipt. Ko pa čas žalovanja mine. gre Jožef s svojimi brati in z vsemi starašini Faraonove hiše gori v Kanaan. in v Hebronu pokoplje truplo svojega očeta. f Jožef je živel 110 let in je vidil otrok otroke do tretjega rodu. Ko se mu je bližala poslednja ura. reče svojim bratom: „Po moji smerti vas bo Bog obiskal, in vas preselil v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakopu; takrat vzemite tudi moje kosti iz tega kraja." — Nato umerje; pomazilili so ga z dišečimi mazili in ga položili v trugo. 29. Jobova poterpežljirost. f Ob času očakov je živel v Arabii mož, v kterem je Bog hotel ljudem vseh časov dati prelep izgled poterpežljivosti. Temu možu je bilo ime Job. Sedem sinov in tri hčere je imel, in silno veliko premoženje, namreč: 7000 ovac, 3000 kamel, 500 jarmov volov, 500 oslic in veliko poslov. Zavolj tega, še 33 bolj pa zavoljo svoje bogaboječnosti in zavoljo svojega velicega usmiljenja do revežev je bil v veliki časti pri vseh ljudeh jutrove dežele. — Enega dne pa Gospod reče satanu: „Ali si že vidil Joba, mojega služabnika, da mu ni enacega na zemlji ?“ Satan odgovori: „Ali se mar Job zastonj Boga boji? Delo njegovih rok si blagoslovil, in posestvo v deželi se mu je naraslo. Stegni pa je malo svojo roko, in vzemi mu vse, kar ima, vidil boš: v obličje te bo klel.“ — Gospod reče satanu: „Glej, vse, kar ima, bodi v tvoji roki; le njega se ne dotikaj ? 8 ; f Jobovi sinovi in hčere so imeli o rojstnem dnevu svojega naj starejšega brata v njegovi hiši gostje. Kar pride sporočmk k Jobu in reče: „Voli so orali, in oslice so‘se zraven njih pasle. Tedaj nad nas Sabejci planejo, vse vole in oslice odženo, pastirje pa s v o končali s mečem; le jez sem jim ušel, da ti to oznanim . 8 — Se je govoril, že drugi pride in pravi: „Ogenj je z neba padel na ovce in pastirje, in pokončal jih je: in jez sem ubežal, da ti to oznanim . 8 — Tudi ta je še govoril, ko tietji pride in reče : „Kaldajci so udarili na velbljode in so jih odgnali, tudi pastirje so končali; le jez sem utekel, da ti to oznanim . 8 — Še je govoril, in glej četerti notri stopi in pravi: „Tvoji sinovi in hčere so jedli v hiši tvojega pervorojenega. in pri ti priči se iz pušave privali vihar in pretrese vse štiri hišne vogle. Hiša se podere in podsuje otroke tvoje. Le jez sem ušel. da ti to oznanim . 8 — Na to Job vstane, preterga svoja oblačila, ha tla pade in moli rekoč: „Gospod je dal, Gospod je vzel, Kakor je Gospodu dopadlo. tako se je zgodilo. Ime Gospodovo bodi češeno . 8 f Satan Gospodu zopet reče: „Vse, kar ima človek, za svoje življenje da. Ali stegni svojo roko. dotakni se njegovih kosti in njegovega mesa, potem boš vidil, da te bo v obličje klel . 8 Gospod mu odgovori: „Glej, v tvoji roki je, toda njegovemu življenju prizanesi . 8 — Satan Joba s silno hudo oteklino obda od podplata do temena. Job na gnojiši sedi in si gnojnino s čepino sterže, da bi si polajšal bolečine. Zdaj ga še njegova žena zaničuje v tem strašnem stanu, ter mu pravi: „Ali še ostaneš v svoji priprostosti? Le hvali Boga, pa umri ! 8 — On pa ji odgovori:'„Kakor nespametna ženska govoriš! Ako imamo dobro iz roke Božje, pokaj bi tudi ne sprejeli hudega ? 8 Ni je rekel Job ne ene grešne besede. f Trije prijatli so slišali vso nesrečo Jobovo, ki se mu je pripetila, in ga pridejo tolažit. Pa ga niso več spoznali, tako se je bil spremenil. Zato na glas zavpijejo, in se jokajo, svoja oblačila pretergajo in si pepela potresejo na glavo. In dolgo mu ni nobeden besedice rekel; zakaj vidili so, da je bila njegova Schuster, Biti. Gesch. slov. 3 34 bolečina silno velika. Ko pa Job zine ter jim toži svoje silne bolečine, očitajo mu, da si je mogel svoje terpljenje z grebi zaslužiti, ker Bog, kakor so po svoji nespameti mislili, le hudob¬ neža z nadlogami obiskuje. Job se pa stanovitno za svoje poštenje poganja, in v terdnem prepričanji pravi: „Glej, v nebesih je moja priča. Dokler je sape v meni, moje ustnice ne bodo govorile nič krivičnega. Ako me tudi Bog konča, hočem še vanj upati. Zakaj saj vem. da živi moj Odrešenik; poslednji dan bom z zemlje vstal, bom zopet s svojo kožo obdan in v svojem mesu bom gledal svojega Boga. 11 f Jobovo zaupanje v Boga ni bilo osramoteno, temuč bilo mu je že na tem svetu povernjeno. Zakaj kmali mu je Bog odvzel bolezen, ter mu dal vsega blaga po dvojno, kar ga je poprej imel. Tudi sedem sinov in tri hčere je zopet dobil. In živel je potem še 140 let v sreči in veselji, ter je vidil sinove svojih sinov do četertega rodu. t Poterpežljivi Job je ganljiva predpodoba Jezusa Kristusa, ki je, da bi nas odiešd, neizrečeno velike bolečine v čudoviti poterpežljivosti, terpel. Z odrešenikovim prihodom se je Job popolnoma utolažil. 35 JI. Bog čudovito zreja in vodi izraelsko ljudstvo; — ali od Mojzesu do kralja Davida. (1500—1055 pred roj. Kr.) 30. Mojzesovo rojstvo. t Bog je bil očakom Abrahamu, Izaku in Jakopu ob¬ ljubil. da bodo očetje velicega ljudstva. In ta obljuba se je tudi spolnila. Jakopovih ali Izraelovih mlajših je bilo čez dve sto let velik narod. Med tem nastopi v Egiptu nov kralj, kteri ni poznal Jožefa, in je djal Egipčanom: „ Glejte, ljudstvo Izraelovo je veče in močnejše od nas! Dajte, zatirajmo ga, da se preveč ne pomnoži; zakaj primeri naj se kakšna vojska, pridružilo se bo našim sovraž¬ nikom/ Postavil je tedaj čez nje tlačanske priganjače. Ti so jih mogli siliti k težkim delom v opekarnicah in na polji. Pa huje ko so zatirali Izraelce, bolj so se množili. Toraj kralj Faraon svojemu ljudstvu zapove: 36 „Kar koli se narodi' pri Izraelcih m ozkega spola, ver- zite v reko.“ Bilo je mati, ki je imela jako lepo dete. Iz ljubezni ga je skrivala tri mesce. Ker ga pa ni mogla več pri¬ krivati, vzame jerbasček iz bičja, ga s smolo zamaže, dene dete vanj, ter ga položi v ločje kraj reke. Nje¬ gova, sestra je pa od daleč stala in gledala, kako se bo godilo z otročičem. Po Božji previdnosti ravno Fa¬ raonova hči k reki pride, da bi se kopala. Ko jerbasček ugleda v ločji, pošlje eno izmed svojih dekel ponj, in ko ga je k nji prinesla, ga odpre, in vidi v njem dete, ki se je jokalo. Usmili se ga in reče: „Oh, to je^ eden izmed hebrejskih otrok. “ Sestra otrokova zdaj serčno k kraljevi hčeri stopi in reče: „Hočeš-li, da grem in ti pokličem ktero hebrejsko mater, da ga bo redila ? Ona ji odgovori: „Le pojdi!" Deklica vesela domu teče, in pokliče svojo mater. Faraonova hči ji pravi: „Vzemi to le dete, in doji mi ga; plačala ti bom.“ — Mati dete vzame, in ga redi. Ko dete odrase, ga Faraonovi hčeri zroči. Ona ga vzame za sina in mu da ime Mojzes, t. j. iz vode otet. 31. Mojzes beži. Mojzes je bil v vseh egipčanskih vednostih podu- čevan, bil je poln modrosti in moči. Ko je bil pa odrasel, je vidil stisko Izraelcov, svojih bratov. Zelo mu je to do serca šlo. Raji je hotel z Božjim ljudstvom nadloge terpeti, kakor uživati vse veselje in zaklade egipčanske. Potegoval se je toraj za svoje stiskane brate. Ko Faraon to zve, hoče Mojzesa umoriti. Ali Mojzes pobegne v madjansko deželo. Na poti pride do studenca, kjer so hotle hčere duhovna madjanskega po imenu Jetro napajati čedo svojega očeta. Kar pridejo pastirji in jih odganjajo. Mojzes pa se zanje potegne in njih ovce napoji. Ko pridejo k svojemu očetu, mu vse to povedo. On njim reče : „Zakaj pa niste moža seboj pri¬ peljale ? Pokličite ga, da bo z nami jedel.“ Mojzes pride, in pri Jetru štirdeset let ostane. 37 32. Goreči genu. Mojzes je Jetrove ovce pasel. Enkrat je čedo gnal daleč v pušavo in je prišel do gore „Horeb a . Tu se rau pa Bog prikaže v ognjenem plamenu izsred germa. Mojzes se čudi, da germ gori, pa ne izgori, in mu gre bliže. Gospod pa ga pokliče: „Ne bližaj se lesem! se- zuj svoje čevlje se svojih nog; zakaj mesto, kjer stojiš, je sveta zemlja. Jez sem Bog tvojih očetov!“ — Mojzes, poln svetega strahu, zakrije svoje obličje; zakaj ni si upal pogledati v Boga. Gospod pa dalje govori: „Vidil sem revo svojega ljudstva v Egiptu. Rešil ga bom iz rok Egipčanov in ga izpeljal iz te dežele v dobro in prostorno deželo, po kteri se cedi med in mleko. Pojdi in poslal te bom k Faraonu, da izpelješ moje ljudstvo iz Egipta!“ Mojzes odgovori: „Kdo sem jez, da bi šel k Faraonu in izpeljal Izraelove otroke iz Egipta?“ Ali Bog mu reče: „Jez bom s teboj.“ * * Mojzes se izgovarja: „Ne bodo mi verjeli, temuč rekli bodo: Ni se ti Gospod prikazal.“ Na to Bog reče: ,,Vzemi svojo palico, in verzi jo na tla! “ — Mojzes to stori, palica se 38 spremeni v kačo, tako da je Mojzes zbežal. Gospod dalje pravi: »Stegni svojo roko, in primi jo/ Mojzes to stori, in spremenila seje v palico. „To znamenje/ reče Gospod, »stori pred Izraelci, in verjeli ti bodo/ Mojzes se še izgovarja: »Gospod, jez nisem zgovoren, in težko govorim/ — Ali Gospod mu odgovori: „Jez te bom učil, kaj govori. Tvoj brat Aron je zgovoren. Moje besede njemu polagaj v usta, in on naj govori z ljudstvom namesto tebe/ * * Mojzes gre toraj v Egipt. Na povelje Božje mu Aron naproti pride. Ko se na gori »Horeb“ snideta, Mojzes svojemu bratu vse besede Gospodove pove. Potem skupej gresta v Egipt in ljudstvo Izraelovo zbereta. Tam Aron pravi vse besede, ktere je Gospod govoril z Mojzesom. Mojzes pa je napravil čudež s palico; zdaj je ljudstvo verjelo in Boga častilo. 33. Strašili čudeži v Egiptu. * * Mojzes in Aron gresta k Faraonu, in mu rečeta: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Spusti moje ljudstvo, da mi daruje v pušavi/ Faraon prevzetno odgovori: »Kdo je Gospod, da bi poslušal njegov glas? Ne poznam ga Gospoda in Izraela ne spustim / Od tega dne je Faraon zapovedal tlačanskim prigan¬ jačem in županom, ljudstvo še bolj stiskati, kot dozdaj. t Zdaj Bog Mojzesu pravi: „Reci Aronu : vzemi palico in verzi jo pred Faraona, in spremenila se bo v kačo/ Mojzes in Aron gresta k Faraonu; Aron verže svojo palico pred Faraona in služabnike njegove, in spremenila se je v kačo. Faraon se sicer zavzame, ali serce njegovo terdovratno ostane kot poprej. f Gospod reče Mojzesu: „Idi zjutraj z Aronom Faraonu naproti, ko pojde na breg reke/ To storita, in Aron na povelje Božje palico vzdigne ter vpričo Faraona in njegovih služabnikov na vodo udari. Kar se voda spremeni v kri. Ribe pomerjo in voda v reki je Smerdela, in bila je kri po vseh rekah in potokih egiptovske dežele. — Faraon si tudi tega ne vzame k sercu. t Preteklo je sedem dni: zdaj Aron svojo roko stegne čez vse vode v Egiptu. Na to znamenje se žabe'vzdignejo in pokrijejo vso egiptovsko deželo; oblazijo hiše in hrame, jedi in postelje pri kralji in pri služabnikih njegovih. Faraon Mojzesa in Arona pokliče ter jima reče: „Prosita Gospoda, da odvzame žabe, in spustil bom ljudstvo, da daruje Gospodu/ Mojzes to stori; in žabe poginejo po hišah, po dvorih in po polji. Ko pa Faraon vidi, da mu je dan pokoj, zopet svoje serce zakerkne. 39 f Na povelje Gospodovo Aron zopet stegne svojo palico in po prahu zemlje udari. In bili so komarji po ljudeh in živini vse dežele. Toda Faraonovo serce terdovratno ostane. f Zdaj pride silno veliko muh v hiše Faraonove in nje¬ govih služabnikov in po vsi egiptovski deželi je bila zemlja pokažena od teh muh. Faraonovo serce se omeči. Ko pa Bog na Mojzesovo molitev odvzame muhe, se Faraonovo serce zopet zakei-kne, da tudi zdaj ljudstva ne spusti. t Potem Bog pošlje grozovito kugo, in poginila je Egipčanom vsa živina; živine Izraelovih otrok pa celo nič ni poginilo. f Na to Mojzes po povelji Božjem pepela strese proti nebu, in narede se tvori in gnojni mehurji po ljudeh in po- živini. t Potem Mojzes svojo palico proti nebu stegne, in Gospod je dal blisk in točo tako debelo, kakoršne ni bilo nikoli poprej po vsi egiptovski deželi. Toča je pobila vse zeliša na polji in polomila vse drevje po deželi; v gesenski deželi, kjer so bili Izraelovi otroci, pa ni bilo toče. t Za tem gorak veter privleče kobilic brez števila, vso poveršino so pokrile in vse so pokončale; celo nič ni zelenega ostalo na drevesih in na zeliši po vsem Egiptovskem. t Zdaj Mojzes še enkrat svojo roko stegne proti nebu. in bila je strahovita tema tri dni po vsi egiptovski deželi, da človek ni vidil več človeka, in si ni upal nihče ganiti z mesta. 34. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta. t Po teh strašnih stiskah Faraon Mojzesa in Arona pokliče, ter jima pravi: „Idite vsi in darujte Gospodu; le vaša drobnica in goveja živina naj tu ostane. 11 Mojzes mu odgovori: „Vse čede pojdejo z nami, kar parklja ne bo ostalo tukej.“ Faraon serdito reče: „Spravi se spred mene, in varuj se, da mi več ne prideš pred oči. Zakaj ako mi še enkrat prideš pred obličje, boš mogel umreti. 11 Mojzes odgovori: „Tako bo, kakor si rekel, nič več me ne bo pred tvoje oči, ako me ne pokličeš. Toda vedi, Gospod tako le govori: Gez malo dni bo umeri vsak pervorojenec v Egiptu, in veliko vpitje bo po vsi deželi, kokoršnega ni bilo in ga tudi več ne bo. Pri vseh Izraelovih otrocih pa kar pes ne bo zalajal, da veste, s kolikim čudežem Gospod loči Egipčane in Izraela. Tedaj nas boste, ti in tvoje ljudstvo, milo prosili, da bi šli od tod. Potem pojdemo od tod.“ t Ko Mojzes in Aron zapustita Faraonovo poslopje, jima reče Bog: „Recita vsemu ljudstvu Izraelovemu! Stirnajsti dan 40 tega mesca na večer zakolji vsak jagnje brez madeža, toda kosti naj mu nobeden ne zlomi; ž njegovo kervjo pomažite oba podboja in naddurje tistih hiš, v kterih ga boste jedli. Tisto noč jejte njegovo meso pečeno, in pa opresen kruh. Svoje ledja prepašite. čevlje imejte na nogah, palice deržite v rokah; pa hitro jejte jagnje; zakaj „Fase“ je Gospodovo, to je: mi¬ mohod Gospodov. Tisto noč namreč bom pobil vse pervoro- jeno v egiptovski deželi. Ko bom vidil kri na vaših hišah, pojdem mimo vas, in peljal vas bom vse iz Egipta. 1 ' Izraelci store, kakor jim je bil Gospod ukazal. * * O polnoči je Gospod pomoril vse pervorojeno po Egiptu, od pervorojenega sina Faraonovega do pervorojenca kake sužnje. Zavoljo tega vstane veliko vpitje po vsem Egiptu; zakaj ni bilo hiše, v kteri bi ne bilo merliča. Zdaj Faraon Mojzesa in Arona po noči pokliče k sebi, ter ji prosi rekoč: „Vzdignite se in pojdite izmed mojega ljudstva, vi dva in Izrae¬ lovi otroci: idite in darujte Gospodu! Tudi svojo drobnico in svoja goveda seboj ženite, le blagoslovita me, preden se od¬ pravite.“ Še bolj so pa Egipčani tišali ljudstvo, naj hitro gre iz dežele, „zakaj sicer,“ so djali, „bomo vsi pomerli. 1 ' Tako so tedaj Izraelci iz Egipta šli. Bilo jih je okoli 60U.t 00 mož, brez žen in brez otrok. Tudi Jožefove kosti so vzeli seboj. * Velikonočno jagnje je bila predpodoba neomadežvauega jagnjeta Božjega, ki se je dalo na križi zaklati, da bi bili mi rešeni večne smerti, in ki nam daje uživati svoje meso in svojo kri v presvetem rešnjem telesu. 35. Izraelci gredo skoz rudece morje. * * Bog sam je šel pred Izraelci ter jim kazal pot, po dnevu v oblačnem stebru, po noči pa v ognjenem. Tako pri¬ dejo do rudečega morja, kjer med dvema gorama razpno šo¬ tore *). — Zdaj se Začne Faraon kesati, da je spustil Izraelce. Toraj urno zbere vo/.ove, konjike in vso vojsko skliče; udere jo za Izraelci ter jih dodje še pred nočjo pri rudečem morji. Ko Izraelci Egipčane za seboj ugledajo, se silno prestrašijo in vpijejo k Gospodu za pomoč. Mojzes pa jim pravi: „Ne bojte se, Gospod se bo bojeval za vas!“ Potem na Božje povelje svojo palico nad morje stegne. In glej oblačni steber, ki je dozdaj stal pred Izraelci, se vzdigne ter se ustavi med nje in med Egipčane. Egipčanom je tako teman, da celo noč ne morejo priti do Izraelcov; Izraelcom pa razsvetljuje noč. Ob *) Glej na zemljovid, kod so hodili Izraelci do rudečega morja, potem pa skoz pušavo. 41 enem se tudi morje razdeli na dve strani, in bila je voda kot zid na njih desnici in na njih levici, in vroč veter posuši morska tla. Tako Izraelci po suhem gredo skoz morje. * * Ko se zdani, Egipčani planejo za njimi v morje. Ali naenkrat se iz oblačenega stebra uderejo viharji, grom in blisk in polomijo se jim vozovi in kolesa. „ Nazaj, nazaj,“ so Egip¬ čani vpili, „bežimo pred Izraelci; zakaj Gospod se vojskuje za nje zoper nas.“ Gospod pa reče Mojzesu: „Stegni svojo roko nad morje! 11 Mojzes stori tako. Morski valovi se zopet sternejo, zalijejo vozove, konji k e in vso vojsko Faraonovo: ne eden ni ušel. — Tako je Bog ta dan čudovito otel Izraelce Epigčanom iz rok Ljudstvo se pa boji Gospoda, in veruje njemu in Mojzesu, njegovemu služabniku. t Hoja skoz rodeče morje je predpodoba svetega kersta. Le skoz vode rudečega morja je liila: pot iz sužnosti Faraonove v obljubljeno deželo. Le po kerstni vodi uidemo oblasti hudičevi in pridemo v nebesa. 36. Božji čudeži v pušavi. f Izraelci, ki so bili zdaj unkraj morja, se vzdignejo in pridejo v pušavo, kjer niso imeli nič jesti. Tedaj začno godernjati in pravijo. „0, ko bi bili umerli v egiptovski deželi. Tam se nam je dobro godilo, ko smo pri loncih, polnih mesa, sedeli in kruha do sitega jeli! Zakaj sta nas pripeljala v to pušavo, pomorit vso množico z lakotjo!“ — Gospod dobrotljivi je imel ž njimi usmiljenje in je rekel Mojzesu: „Slišal sem godernjanje Izraelovih otrok; reci jim: Na večer boste meso jedli, in zjutraj s kruhom nasičeni, in spoznali boste, da sem jez Gospod, vaš Bog.“ In glej, zvečer prileti toliko prepelic, da so pokrile tla vsega šotorisa. Zjutraj pa, ko rose več ni bilo, je bila pušava pokrita z drobnim zernjem kakor s slano. Neizrečeno se začudijo Izraelci, ko to vidijo, ter se poprašujejo: „Man hu? t. j. Kaj je to?“ Mojzes jim reče: „To je kruh, ki vam ga je Gospod dal jesti. Vsak si ga naberi, kolikor potrebuje za živež.“ Veseli začno nabirati, slast tega zernja se jim zdi kakor medene potice. S tem kruhom, ki so ga mana imenovali, jih je Bog živil štirdeset let, dokler niso prišli do meje kanaanske dežele. f Nekoliko potem se ljudstvo vzdigne in se ušotori v druzem kraji pušave, kjer pa ni bilo vode. Tukaj ljudstvo zopet godernja zoper Mojzesa, rekoč: „Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da pomoriš, z žejo naš, naše otroke in našo živino?” Mojzes jim odgovori„Cemu se kregate z menoj? Zakaj v Gospoda ne zaupate?” Potem Mojzes k Bogu kliče : „Kaj hočem storiti s tem ljudstvom? Se malo, in kamnalo me bo.” Gospod mu pravi: 43 „Vzemi palico v roko, pojdi na goro Horeb. in udari po skali, in voda bo pritekla iz nje.“ Mojzes tako stori. In glej, priteklo je obilno vode iž nje, da so napojili sebe in živino. t Mana, ki je vsak dan z neba padala in hranila telesa Izraelovih otrok, je bila predpodoba unega pravega Božjega kruha, ki vsak dan pri sveti maši pride z nebes in za večno življenje nasitnje našo dušo. — Voda iz skale pa je pomenila obilne milosti ali gnade, ki nam dohajajo iz presvetih zakramentov, ki jih je postavil Jezus Kristus. 37. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj. Tretji mesec po izhodu iz Egipta pridejo Izraelci do gore Sinajske, in šotorijo v tem kraji. Mojzes gre na goro. Tu se mu Bog prikaže ter mu pravi: * * .,Oznani otrokom Izraelovim: Sami ste vidili, kaj sem storil Egipčanom, in kako skerbno sem varoval vas. Ako boste tedaj polušali moj glas in spolnovali mojo zavezo, boste moje izvoljeno ljudstvo." Mojzes pokliče ljudstvo in mu razloži vse Gospodove besede; in ljudstvo z enim glasom odgovori: „Karkoli je Gospod govoril, vse bomo storili!" Potem gre Mojzes zopet na goro, in Gospod mu zopet govori: „Pojdi tje in zapovej jim, naj se posvečujejo danes in jutri, da si opero svoja oblačila, in da so pripravljeni na tretji dan. Postavi tudi pregrajo okoli gore, da ne pride kdo preblizu gore. Kadar trobenta zadoni, obstopite pa goro!“ Ko se zasvita v y jutro tretjega dne, začne se strašno bliskati in germeti. Cern oblak pokriva vso goro; vsa se kadi, gori in trese. Čedalje močneje buči trobentni glas; ljudstvo pa, ki je bilo v šotoru, se boji in trepeče. Mojzes ga pelje pod goro Bogu naproti. Bog začne govoriti : I. Jez sem Gospod, tvoj Bog. Ne imej tujih Bogov zraven mene. Ne delaj si izrezane podobe, da bi jo molil! II. Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga! III. Spomni se, da posvečuješ sobotni dan! IV. Spoštuj očeta in mater, da dolgo živiš in ti je dobro na zemlji! V. Ne ubijaj! 44 o- jega bližnjega! IX. Ne želi svojega bližnjega žene! X. Ne zeli svojega bližnjega hiše,, njive, hlapca, dekle, vola, osla, in ničesar, kar je njegovega! * * Trepetaje je ljudstvo pod hribom stalo in s spoštovanjem reklo: „Vse, kar je Bog zapovedal, hočemo spolnovati!“ Da bi ljudstvo v tem sklepu uterdil, Mojzes pod goro oltar postavi in daruje. Potem vzame darivne kervi, Ter pokropi ljudstvo ž njo, rekoč: „To je kri zaveze, ki jo je Gospod z vami sklenil. ^ * Mojzes se verne zopet na goro, in ostane štirdeset dni in štirdeset noči na nji, ter še pogovarja z Bogom. Ko se Bog dogovori z Mojzesom, da mu dve kamneni tabli, na kterik je bilo zapisanih deset zapovedi. * Ko je ljudstvo vidilo, da se Mojzes dolgo mudi na gori, neče Aronu: „Naredi nam bogov, kakoršne imajo Egipčani, da 45 bodo hodili pred nami; zakaj, ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu." Da bi Izraelce odvernil od njih brezbožnega početja, Aron odgovori: „Vzemite zlate uhane iz ušes svojih žen in svojih hčer, ter jih meni prinesite!" Cesar se ni nadjal Aron, to se je zgodilo: prineso mu zlate uhane. Zdaj si Aron iz grešnega strahu ne upa, ustaviti se jim. Iz uhanov tele vlije, in oltar pred njim napravi. Ljudstvo pa teletu darov prinese, in okoli njega je in pije, igra in raja prav po neversko. * Med tem Mojzes z gore pride s tablama postave v roki. Ko pa sliši hrup vpijočega ljudstva, ter vidi tele in ples, se silno razserdi in tabli zažene na tla, da se razdrobite. Potem tele zgrabi, ga sežge, in stere v prah, kterega v vodo strese. Na to Aronu očita greh in Levijevim sinom reče: „Pripaši si vsak svoj meč okoli ledja, in hodite sem ter tje od vrat do vrat sredi staniša, in umorite vsakega, kogar koli najdete pri malikovanji." Levijevi sinovi store po Mojzesovi besedi, in padlo jih je tisti dan okoli 23.000 mož. * Drugi dan se Mojzes k Gospodu verne na goro in milo prosi ljudstvu odpušanja. Gospod njegovo prošnjo usliši ter mu zapove, izrezati novi kameni tabli. Mojzes to stori in Gospod mu vnovič na nji zapiše deset zapovedi. Ko Mojzes s tablama v roki pride z gore, lesketal se mu je obraz tako, da so se Izraelci bali vanj pogledati. 39. Sveti šotor. * Izraelci do zdaj niso imeli posebnega svetiša, v kterem bi bili Boga častili, in tudi posebnega duhovstva ne. Njih pobožni očaki so Bogu darovali zdaj na tem mestu, zdaj na tem. Pozneje so starašini posameznih družin opravljali duhovska opravila. Zdaj pa je imelo to drugači biti. f Bog je Mojzesu, ko je bil štirideset dni in noči na gori, določne zapovedi dal, kako naj uredi službo Božjo. Naj- pred je postavil sveto stanovanje za Gospoda, kakoršnega je bilo treba za njih vedno popotovanje; naredil je razložljiv svet šotor. Naredil ga je iz desek drazega lesa, trideset komolcov dolzega, deset visocega in deset širocega. Deske so bile z zlatom preprežene, in s srebernimi nožicami. Potem jih je s čveterimi pregrinjali ogernil. V strop, ki je bil znotraj šotora na verhu, so bili vdelani kerubimi, palme in cvetice. Pred vhod je naredil drago pregrinjalo. Enako pregrinjalo je „sveto“ od „presve- tega" ločilo. f V „presveto“ je postavil skrinjo zaveze Gospodove, ktero je zunaj in znotraj z naj dražjim zlatom prevlekel. Štiri zlate ročke je imela v štirih voglih, v ktere so vtikali štiri po¬ zlačene droge, da so jo na njih nosili. V skrinjo je djal tabli z zapovedmi zaveze Božje, od tod njeno ime: skrinja zaveze. Na skrinjo je postavil pokrov iz čistega zlata in na obe strani dva keruba, eden proti druzemu obernjena z obrazem, vsak pa je eno perutnico razprostiral nad pokrovom. t V „sveto“ je postavil mizo s čistim zlatom prevle¬ čeno za dvanajst kruhov iz naj lepše pšenične moke in za skledico z vinom; tudi zlat svečnik s sedmimi svetilnicami, ki so mu kupe bile napolnjene z naj čistejšim oljem, in kadilni oltar, na kterem se je zažigalo kadilo iz naj dražjih dišečih reči * *). t Okoli svetega šotora je Mojzes napravil velik dvor, in vanj postavil bronast d ari ven oltar za žgavne daritve, in bronasto umivalnico za duhovne **). t Ko je bilo na povelje Božje vse dodelano, Mojzes šotor in vse njegovo orodje pomazili z oljem. In glej, oblak obda šotor in napolni ga veličastvo Božje. Odsehmal je Gospod prebival v „presvetem 1 ' nad skrinjo zaveze med keruboma; in kolikor krat je Mojzes hotel Boga kaj poprašati, je tukaj njegovo voljo zvedil. t Sveti šotor in njegove mnogotere naprave so bile predpodobe vete katoliške cerkve in njenih zakla dov. 40. Vnanja služba Božja. t Bo Gospodovem povelji je Mojzes vpeljal mnogoverstne daritve. Nektere so bile kervave: za nje so jemali brez¬ madežna goveda, ovce, koze io golobe. Nektere so bile neker- v a v e, in sicer jed ne iz lepe nekvašene moke, pitne pa iz vina. Oboje daritve so bile ali žgavne t. j. molne, pri kterih so bili darovi vsi sežgani na oltarji, ali hvalne, prosne ali spravne daritve, pri kterih se je le mastnina sežgala na oltarji, vse drugo se je pa snedlo. t Mojzes je dalje postavil praznike Gospodove. Zakaj Gospod mu je zapovedal: „Reci Izraelcom: To so sveti prazniki Gospodovi: .Obhajajte 1) „Fase“ t. j. velikonočni praznik ali praznik op resnih kruhov. Tedaj jagnje brez vsega madeža zakoljite in meso jejte; sedem dni le opresni kruh jejte v spomin izhoda iz Egipta. — Sedem tednov potem obhajajte 2) binkošti, praznik postave, ki vam je dana na *) Glej pervo podobšiuo v novi zavezi: Caharija v tempeljnu. * ’) Glej p j lobšin > v naslednji zgodbi. Sinaji. Tedaj pervin svoje žetve prinesite in darujte. — Potem ko spravite vse pridelke, obhajajte 3) praznik šotorov. Iz drevesnih vejic si napravite šotore in pod njimi stanujte, da bodo vaši mlajši vedili, da ste v pušavi prebivali pod šotori. O teh treh praznikih morajo vsi možki pred-me priti “ „Prazničen in svet vam bodi tudi dan sprave. Ta dan delajte pokoro. Veliki duhoven naj zakolje goved za svoje grehe, in kozliča za grehe ljudstva, Potem naj z darivno kervijo in z zlato kadilnico stopi za pregrinjalo v »presveto, “ naj pokadi pokrov skrinje zaveze, ter naj s kervjo pokropi skrinjo zaveze in tla pred njo.“ f Poslednjič je Mojzes na povelje Božje posvetil Arona v velikega duhovna, njegove sinove v duhovne, in vse druge iz rodu Levijevega za služabnike v svetiši. Umil je Arona ter ga oblekel v mnogotera sveta oblačila, zlasti je nanj djal: naramnik, iz zlata, škerlata in tančice narejen, z zlatimi zvončeki ob robu; napersnik, v kterega so bile vrezane imena dvanajstih rodov na dvanajst drazih kamnih; na glavo drago kapo, ki je imela nad čelom zlato plošico. v ktero je bilo vrezano: »Sveto Gospodu! *). Potem mu je olja vlil na glavo ter ga mazilil. Ko so bili njegovi sinovi in leviti posvečeni, Aron k oltarju stopi in daruje ; potem svoje roke stegne nad ljudstvo in ga blagoslovi. In glej, ogenj šine iz oblakovega stebra in povžije vso daritev. Ko je ljudstvo to vidilo. hvalilo je Gospoda in padlo na svoje obličje. f Vsa služba Božja izraelskega ljudstva je bila predpodobna. Mnoge kervave daritve so merile na kervavo daritev na križi, ktera je serd Božji v resnici utolažila; nekervave daritve pa so pomenjale nekervavo daritev presvete maše, po kteri nam vedno dohaja sad kervave daritve na križi, in je ob enem tudi v resnici molna, hvalna, prosna jn spravna daritev. Veliki duhoven je podobil Kristusa, ki je sam kervavo daritev na križi daroval svojemu nebeškemu očetu, in mu še vedno daruje nekervavo da¬ ritev svete maše po mašnikovih rokah. 41. Ogledniki. f V druzem letu po izhodu iz Egipta se Izraelci od gore Sinaj vzdignejo in dalje gredo, Mojzes pošlje dvanajst mož, med njimi Jozveta in Kaleba, ogledat obljubljeno deželo. Čez štir- deset dni se ogledniki vernejo in vsemu ljudstvu pokažejo sadje te dežele: grozd, kterega sta nosila dva moža na drogu, mar- garanovih jabelk in smokev. Tudi jim pripovedujejo : »Zares, ') Glej pervo podobšino spredej. 48 to je dežela, po kteri so cedi' med in mleko: ali. jako močni prebivavci so tam in velika obzidana mesta. Vidili smo tam še celo velikane, bili smo mi kakor kobilice zraven njih." — Zdaj vse ljudstvo svoj glas povzdigne, ter zoper Mojzesa in Arona godernja. rekoč: „0 da bi bili vender pomerli v Egiptu, ali da bi saj poginili v ti pušavi.“ — Zastonj je bilo, da sta Jozve in Kaleb, ki sta tudi ogledovala to deželo, rekla: „Dežela, ki smo jo obhodili, je prav dobra. Ne bojte se ljudstva te dežele; zakaj Gospod je z nami! 11 Vse ljudstvo je še glasneje vpilo in hotlo s kamenjem posuti Jozvetu in Kaleba t Kar se oblak Gospodov, ki je bil nad svetim šotorom, v strašni podobi pokaže, in Gospod reče Mojzesu: „ Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? Doklej mi ne bo verjelo po vseh čudežih, ki sem jih delal pred njim? S kugo jih bom tedaj udaril in pokončal; tebe pa bom naredil poglavarja močnejšega ljudstva, kakor je to.“ Mojzes pa začne prositi, rekoč: „Odpusti ljudstvu greh po svojem velikem usmiljenji." Gospod mu odgovori : „Od¬ pustim mu po tvoji besedi. Povej pa Izraelcom: Kakor resnično živim, reče Gospod, kakor ste želeli, vam bom storil. V ti pušavi naj počivajo vaša trupla. Nobeden izmed vseh vas, ki ste go- dernjali zoper mene. naj ne pride v obljubljeno deželo razun •h‘Zveta in Kaleba. Vaše otroke pa hočem tje peljati. Bodo se pa štirdeset let potikali po ti pušavi, da strohne trupla njih očetov." f Ko bi z očmi trenil, umerje deset oglednikov, ki so obrekovali deželo in v godernjanje zapeljali ljudstvo. 42. Punt in kazen zavoljo njega. t Čez nekoliko časa se 250 levitov, na čelu Kore, Datan in Abiron, vzdigne zoper Mojzesa in Arona, rekoč: „Vsa množica je sveta, zakaj se vi dva vzdigujeta zoper Gospodovo ljudstvo?" Mojzes, ko to sliši, pade od žalosti nad toliko prevzetnostjo na svoj obraz, in reče puntarjem; „Ali vam je Gospod zato dovolil, da mu služite v šotoru, da si še duhovstvo prilastujete, in da se vzdigujete zoper Gospoda? Jutri bo Gospod oznanil, kteri so njegovi. Z Aronom vred se vstopite pred Gospoda, slehern *) s svojo kadilnico." f Drugi dan, ko se 250 levitov s svojimi kadilnicami vstopi pred Gospoda, trije puntarji doma v šotorih ostanejo; Mojzes jih pokliče. Oni mu pa serdito odgovore: „Ne gremo ne." Mojzes in Aron gresta v šotore k njim in vsemu ljudstvu rečeta: *) vsak. 49 „05 f Gospod mi je rekel: Ti si moj sin, danes sem te rodil. Požčli od mene, in dati hočem nevernike v tvojo dedino, in v last tečaje sveta. “ , »V njegovih dneh bo vzhajala pravica in polnost miru. Pred njim se bodo priklanjali Etijopejci; kralji izTarza in otokov mu bodo darov darovali; kralji iz Arabije in Sabe bodo dari prinesli." _ «Jez sem^ čery, ne pa človek: ljudem v zasmeho¬ vanje in zaničevanje. Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, in z glavo majajo. Derhal hudob¬ nežev me je obdala; roke in noge so mi prebodli, moja oblačila med se razdelili, in za mojo obleko so vadlj a 1 i.“ Ti, o Gospod, ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne boš pripustil svojemu sve¬ temu viditi trohnobe." „Odprite se večna vrata, da pojde noter slavni kralj! Ti greš na višave, vjete pelješ jetnike, in darila seboj jemlješ za ljudi. Hvalite Gospoda, hvalite Boga, ki gre nad nebesa nebes proti izhodu." „On je rekel mojemu Gospodu: Vsedi se na mojo desnico, da tvoje sovražnike položim v pod¬ nožje tvojih nog. Gospod je prisegel in se ne bo kesal,- Ti si duhoven vekomaj po redu M e 1 k i z e d e k a, “ David, čigar rodu je Zveličar, ki se večkrat imenuje sin Davidov, je tudi zveličarjeva predpodoba: v rojstnem v mestu, tihoti in nizkosti, v kteri je živel v svoji mladosti, v zmagi sovražnika Božjega ljudstva, ko kralj in prerok. 57 . Absalom se spunta zoper svojega očeta in je kaznovan. * David, dasiravno poprej ves po volji Božji, se je bil vendar že poznejša leta dvakrat hudo pregrešil, s prešestvom z Urijevo ženo in z ubojem nedolžnega Urije. Gospod je toraj k njemu poslal preroka Natana, da mu je očital hudo pregrešenje. David je spoznal svojo pregreho in ves skesan rekel: „ Grešil sem zoper Gospoda." Na to pravi Natan Davidu: „Gospod ti je greh odvzel; vender pa naj ti umerje naj mlajši sin!“ K ti časni Schuster, Bibl. Geseh. slov. 5 66 kazni mu jih je Bog še več dodal. David jih je pa ves vdan prenašal in si tudi še sam prostovoljno nalagal ostro pokoro. * Naj hujšo šibo mu je spletel poredni Absalom, njegov lastni sin. — Absalom je bil naj lepši mož v vsem Izraelu. Od podplatov do temena ni bilo madeža na njem. Zlasti pa je imel lepe dolge lase. Da bi se ljudje zgledovali nad njim, zato si omisli vozov in konjikov in 50 mož, ki so pred njim hodili. Verh tega je vsako jutro stal pri vratih kraljevega poslopja. Vsakega, ki je imel kako opravilo pred kraljevo sodbo, je k sebi poklical, prav prijazno ž njim govoril, ter mu na zadnje rekel: „Tvoje govorjenje se mi dobro in pravično zdi; pa kralj ni postavil nikogar, da bi te poslušal. O, ko bi bil jez; postavljen za sodnika čez vso deželo, vse bi po pravici sodil! 1 ' Ko je kdo — ganjen, da je bil tako prijazno sprejet, — pred njega na kolena padel; mu je podal svojo roko, ga objel in poljubil. S to zvijačo si je naklanjal in tudi naklonil serca Izraelovih mož. * Ko je mislil, da si je že zadosti sere pridobil, nekega dne k očetu kralju gre in pravi: „Rad bi v Hebron šel, da spolnim obljubo, ki sem jo Gospodu naredil. 11 — Kralj mu od¬ govori: „Pojdi v miru!" Absalom pa iz Hebrona pošlje ogled¬ nikov po vseh Izraelovih rodovih, ter jim veli reči: „Kakor hitro boste slišali bučanje trobent, recite: Absalom je kralj v Hebronu!' 1 In res, velik punt se vzdigne, preslepljeno ljudstvo od vseh strani prihaja in se zbira okoli Absaloma. Ko David to zve, reče svojim služabnikom: „Vzdignite se, bežimo, da nas ne napade Absalom in ne pokonča nas in mesta. 11 — David tedaj s svojimi ljudmi iz Jeruzalema čez potok Cedron peš in jokaje gre na Oljsko goro. Ko pa dalje beži, sreča ga mož iz hiše Savlove po imenu Semej, kteri je kamne lučal vanj, pre- klinjaje ga, rekoč: „Pojdi iz dežele, pojdi, ti mož kervi!* Abisaj nevoljen zoper to hudobijo kralju reče : „Zakaj preklinja ta pes mojega gospoda kralja? Pojdem, in mu bom odsekal glavo! 11 Ali kralj mu pohlevno in mirno odgovori: „Piisti ga preklinjati, zakaj morebiti, da se Gospod ozre na mojo nadlogo, in da mi z dobrim poverne današnje preklinjanje! 11 * David potem gre s svojimi ljudmi čez Jordan. Ko mu pa Absalom tje naproti hiti, se David pripravi za boj, rekoč: „Tudi jez grem z vami v boj! 11 Vojšaki mu odgovore: „Ne hodi! zakaj ako bi tudi izmed nas polovica padla, ne bodo veliko marali; ti pa sam veljaš za deset tavžent. 11 Tako tedaj kralj ostane zad, zapove pa Joabu in vsem poglavarjem: „Ohranite mi mladenča Absaloma! 11 V velikem gozdu se boj začne, in pobita je bila Absalomova vojska. Absalom na mezgu 07 pobegne. Ko mezeg pride pod košat velik hrast, Absalomova glava z dolgimi lasmi na hrastu obvisi in mezeg, na kterem je sedel, izpod njega zdirja. To vidi nekdo in Joabu pove. Joab tri sulice v roke vzame, leti k hrastu in jih Absalomu v ne¬ hvaležno serce zasadi. In ko še živi na hrastu in vise trepeče, deset Joabovih mladenčev tje priteče; oni mahnejo po njem in ga ubijejo. Potem njegovo truplo veržejo v globoko jamo in silno velik kup kamenja nanosijo nanj. * Poslanec Davidu oznanilo prinese, da se je boj zanj srečno izšel. David pa precej vpraša: „Je li dobro mladenču AbsalomuPoslanec odgovori: „Kakor njemu, bodi vsem sovražnikom mojega kralja.“ — David na to začne zelo žalovati, in jokaje se, govori: „Moj sin Absalom! Absalom moj sin! Kdo mi da, da bi bil jez umeri namesto tebe, Absalom, moj sin, o Absalom moj sin!“ Ko se David verne v Jeruzalem, mu vse ljudstvo naproti pride ter ga z velikim veseljem v mesto pelje. t David ,je Jezusu zelo podoben tudi v tem, da je šel čez potok Cedron na oljsko goro, da je blagoserčno odpustil svojemu preganjavcu in zasmehovavcu, in slovesno šel po smagi v mesto Hožje. 58. Davidovo poslednje opominjanje in njegova sniert. t Trideset let je bil David star, ko je prišel na kraljev sedež, in je vladal štirdeset let. Bližal se je toraj čas njegove smerti. Tedaj vse poglavarje in pervake skliče, ter jim tako le govori: „Poslušajte me, bratje moji, moje ljudstvo! Mislil sem Gospodu hišo zidati, in sem pripravil vse za zidanje. Bog pa mi je rekel: Ti mi ne boš zidal hiše, ker si v to licih vojskah kri prelival Salomon, tvoj sin, naj mi zida hišo, in jez mu bom prestol njegovega kraljestva uterdil, ako bo stanovitno spolnoval moje zapovedi. Opominjam vas toraj zdaj: Spolnujte vse Gospode zapovedi! Ti pa, moj sin Salomon! Spoznavaj Boga, svojega očeta, in služi mu s popolnim sercom in z voljnim duhom; zakaj Gospod vsem v serce vidi in vse njih misli ve. Ako ga išeš, ga boš našel; ako ga pa zapustiš, te bo zavergel vekomaj . 11 f Potem David svojemu sinu izroči zlato in srebroj za svete pesode, obris za tempelj, za vse potrebno poslopje in za dvoriša, rekoč; „Tako mi je roka Gospodova v serce zapisala. Zidaj toraj sveto hišo, in Gospod bo s teboj. f Na to reče vsem: „Delo je veliko, zakaj ne pripravlja se prebivališe človeku, ampak Bogu. Po svojem uboštvu sem pripravljal stroške za hišo svojega Boga: zlata in srebra za posode, brona, zeleza, lesa, drazega kamena in marmeljna na 68 kupe. Tudi vi svoje roke napolnite z darili, ter jih darujte Gospodu!" In poglavarji in ljudstvo so z veselim serconi dali darov za hišo Gospodovo. David je tega vesel in pravi: „Česen bodi Gospod, Bog Izraelov, od vekomaj do vekomaj ! Tvoje je vse, in kar smo prejeli iz tvojih rok, smo ti vernili. Gospod vedno ohrani sveto voljo njih sere, in daj jim, vedno stanovitnim biti v tvoji službi. Tudi Salomonu, mojemu sinu, daj popolno serce, da tvoje zapovedi vedno ohrani v svojem sercu." Na to David mirno v Gospodu zaspi. 59. Salomonova molitev in modra sodba. * * Po Davidovi smerti je bil Salomon kralj v Izraelu. On je ljubil Gospoda in živel je po priporočilih svojega očeta. Gospod se mu enkrat v spanji ponoči prikaže, rekoč: „Prosi, kar hočeš, da ti dam." Salomon odgovori: „Ti, o Gospod, si me postavil za kralja; pa mlad sem še in ne vem, kam se djati. Daj mi tedaj podučljivo serce, da prav sodim tvoje ljudstvo, in da vem razločevati med dobrim in hudim." — Všeč je bila Gospodu ta beseda. Gospod mu toraj reče: „Ker si prosil teh reči, in si nisi prosil dolzega življenja, ne bogastva, ne pogina svojih sovražnikov, ampak modrosti, glej, storil sem ti po tvojih 69 besedah, in sem ti dal serce modro in razumno tako, da nihče pred teboj ni bil tebi enak, in ti tudi za teboj ne bo. Pa tudi to, česar nisi prosil, sem ti dal; bogastvo namreč in slavo. Ako boš hodil po mojih potih in boš spolnoval moje zapovedi, kakor tvoj oče, bom tudi podaljšal tvoje dni.“ t Km ali potem pridete dve ženi k Salomonu, da bi jima prav razsodil v prepiru, ki ste ga imeli; zakaj vsacemu so bile duri odperte do njegovega prestola. Ena izmed nju reče: „Jez in ta žena sve sami stanovali v eni hiši. Imeli sve vsaka svojega otroka. Umeri je pa sin te žene po noči: zadušila ga je namreč spe. O polnoči na tihem vstane, ter vzame mojega sina od moje strani, ko sem spala, in ga položi v svoje naročje; svojega sina pa, ki je bil mertev, dene meni v naročje. Ko zjutraj vstanem, najdem ga mertvega; ko ga pri belem dnevu skerbno ogledujem, vidim, da ni moj.“ — Una žena pa pravi: „Ni tako, kakor govoriš, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi.“ — Naproti pa reče perva: „Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je mertev/ — In tako ste se prepirali pred kraljem. Na to kralj reče: „Meč mi prinesite!" Ko se to zgodi, kralj reče: »Razdelite živega otroka na dva dela, in dajte polovico eni, polovico pa drugi!" Pri teh besedah se prava mati živega otroka silno prestraši, in na glas zavpije rekoč: „Prosim, gospod, dajte raji uni otroka živega, nikar ga ne umorite!" Nasproti pa una pravi: „Naj ne bo ne moj, ne tvoj, ampak razdeli naj se." Na to kralj razsodi ter reče: „Dajte uni otroka živega, ne da bi ga umorili; zakaj ona je njegova mati." — Ves Izrael je to sodbo zvedil in v časti so imeli svojega kralja, ker so vidili, da je Božja modrost v njem. 60. Salomonovi pregovori. Salomon je modrost, ki mu jo je bil Bog dodelil, tudi skazal v prelepih pregovorih, ktere nam je zapustil. Nekteri naj lepših so ti le: ,,Prevzetnost hodi pred zatorom in napuh pred padkom.“ „Kdor hodi z modrimi, bo moder. Kdor je prijatelj z nespametnezi, ta bo njim enak. Ako te vabijo grešniki, ne hodi za njimi po njih potih: zakaj njih noge v po¬ gubljenje teko. Ne bodi kakor ptiči, kterim se zastonj meče mreža pred oči. u „Kdor varuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo varuje. Veliko govoriti ni brez greha. Beseda o pravem času je zlato jabelko v srebemi skledici. ‘ 7U „Lažnjive ustnice so Gospodu gnjusoba; všeč so mu pa, ki odkritosrčno ravnajoč „Kdor svoje pregrehe skriva, mu ne bo dobro; kdor se jih pa obtoži, bo milost dosegel.“ „ Majhna je mravlja, pa je vender modrejša od modrih. Pojdi k mravlji, o lenuh, in ogleduj njena pota ter se udi modrosti. Ona nima ne vojvoda, ne učenika, ne oblastnika, pa si vendar po leti hrano napravlja in zalogo ob žetvi nabira. “ „ Mirna vest je vedna gostija. Bolje je malo po pra¬ vici, kakor veliko po krivici. “ „Usmiljenje zkazovati in prav delati Gospodu bolj dopade, kakor klavne daritve. — Kdor se ubozega usmili, na obresti posodi Gospodu: on mu bo povernilč „ Pravični tudi za svojo živino skerbi, krivični pa je neusmiljen." „Kakor oglje pri žerjavici in les pri ognji, tako jezen človek prepir napravlja. Pohlevno govorjenje jezo hladi." „Ako je lačen tvoj sovražnik, daj mu jesti; ako ga žeja, daj mu vode piti; ker tako živo oglje usipaš na njegovo glavo, in Gospod ti bo povvrnil." 61. Zidanje in posvečevanje teinpeljna. * * (Jeterto leto svojega vladanja začne Salomon Gospodu sveto hišo (tempelj) zidati v Jeruzalemu na hribu Morija. Iz¬ bere si delavcov iz vsega Izraela, in sicer: 10.000 tacih, ki so cedre in hoje sekali ha Libanonu, 70.000 tacih, ki so nosili bremena, 80 000 kamnarjev in 33.000 višjih, ki so zapovedovali delavcem. Lahko si je toraj misliti, kolika je bila ta hiša Božja! Narejena in razdeljena je bila sicer po obrisu svetega šotora, toda bila je brez vse primere veča in krasnejša od šo¬ tora. Šestdeset komolcov dolga, dvajset komolcov široka in trideset komolcov visoka razun lop, ki so bile okolo nje, in razun dvoriš za duhovstvo in ljudstvo. Notranje stene so bile prevlečene vse s cedrovim lesom, v kterega so bili vre¬ zani kerubimi, palmove drevesa in mnogotere Cvetlice, in sicer tako umetno, da se je vidilo, kakor da bi rastle iz stene. Vse sveto orodje, zlasti 10 miz in svečnikov in 100 posod, je bilo iz čistega zlata. Tudi Presveto in svetiše je bilo okoli in okoli, še celo tla bila so z zlatom prevlečena, tudi žeblji so bili zlati. 71 Sedem let je Salomon tempelj zidal. Ko ga je dodelal, vse starašine in poglavarje okoli sebe zbere, da prenese skrinjo zaveze v slovesnem obhodu iz svetega šotora v tempelj. t Salomon, starašine in pervaki rodov in vsa množica je šla pred njo, in grede so darovali toliko ovac in volov, da jih ni bilo ne prešteti, ne ceniti. Leviti so ubirali in brenkali na cimbale, harpe in citre, 120 duhovnov je pa trobilo s troben¬ tami. Vse je na ves glas, da se je delec razlegalo, pelo, rekoč ! „Hvalite Gospoda: zakaj dober je, in njegovo usmiljenje terpi vekomaj!“ Ko skrinjo zaveze prineso pred tempelj, jo sami duhovni v Presveto spremijo. Precej potem oblak napolni hišo Gospodovo. Salomon pa pade na kolena, svoje roke razpne proti nebesom, in reče: „Gospod,Bog Izraelov! ni ga tebi enacega ne v nebesih gori, ne na zemlji doli. Ako te nebo in nebes nebesa ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem ti jo sezidal! Vender pa naj bodo tvoje oči operte nad to hišo, in uslišuj molitev svojega ljudstva. Kdor koli moli na tem svetem kraji, usliši ga, ter mu bodi milostljiv. 11 f Ko Salomon odmoli svojo molitev, kar ogenj z nebes šine in zažge vse pripravljene daritve. Vse ljudstvo na obraz popada in Gospoda moli. Potem se veselega serca vernejo domu. Salomonu pa se Gospod v drugo prikaže ter mu reče: „Uslišal sem tvojo molitev in tvojo prošnjo; posvetil sem to hišo, in moje oči in moje serce bodo ondi vse dni, in bodo pazile na tega, bi bo molil." Kakor velik in krasen je bil Salomonov tempelj, pa je vendar le slaba podoba naših biš Božjih, v kterih je Bog in človek Jezus Kristus v vidnih podobah kruha in vina pričujoč, ter nam deli svojo obilno milost. S kacim spoštovanjem in veseljem bi mogli toraj v naših sv. cerkvah biti. 62 . Salomonovo veličastvo in njegova smert. f Salomon je tudi za se veličastno kraljevo poslopje napravil. Njegov sedež je bil slonokoščen, in z jako rumenim zlatom ga je prevlekel. Imel je šest stopnjic, na kterih je stalo dvanajst levčekov po obeh straneh. Tudi si je dal narediti 500 Skitov iz čistega zlata, in jih je obesil po svojem poslopji. Ravno tako so bile zlate vse posode, iz kterih je sam pil, in vse mizno in hišno orodje. Zakaj srebra niso visoko cenili, ker so njegove barke iz daljnih krajev obilo prinašale le drago cenjenih reči in žlahtnih kovin. — Zidal je veliko mest, in vsa mesta je s terdnjavami obdal, zlasti Jeruzalem, tako da je to mesto v lepoti in terdnjavi preseglo skoraj vsa druga 72 tedajšnja mesta po vsem svetu. Salomon je gospodoval od reke Evfrata do egiptovskih mej. Imel je mir z vzemi sosedi, in vsak je brez strahu v njegovem kraljestvu srečno prebival pod svojo terto in smokvovim drevjem. Bližnji in daljini kralji in narodi so ga spoštovali in častili ter mu darov pošiljali. Kraljica iz Sabe je celo še sama prišla, gledat njegovega veličastva in poslušat modrosti njegove. Salomon je bil naj bogatejši in naj modrejši izmed vseh kraljev na svetu. Kakor veličastna so bila perva, tako žalostna so bila po¬ slednja leta Salomonovega kraljevanja. Ko se jo bil že postaral, so mu neverske ženske zerce spačile. Salomon, dozdaj tako moder, je tako globoko zašel, da je ženskim po volji častil malike in jim zidal tempeljne. Zato se je Gospod razserdil nad njim, ter mu rekel: „Ker si to storil, bom tvoje kraljestvo tvojemu sinu vzel in ga dal enemu tvojih služabnikov. Vender bom dva rodova pustil tvojemu sinu zavoljo Davida, tvojega očeta." r- In res, punti so se vzdignili po vseh krajih, ker je preslepljeni Salomon svoje podložne zelo stiskal. Sredi teh stisk pa je Salomon umeri. Tretja doba. Slava izraelskega ljudstva zatemni, ali od Roboama do Kristusa (975 pred rojst. Kr. do 1.). 63. Razdelitev kraljestva. * * Po Salomonovi smerti pride vse izraelsko ljudstvo k Roboamu, Salomonovemu sinu, in mu reče: „Tvoj ocenam je naložil preterd jarem; zlajšaj nam v ta težki jarem, pati bomo služili.“ Roboam pa jim odgovori: „Cež tri dni zopet pridite!" Potem se je posvetoval s starimi svetovavci svojega očeta, ter jih vprašal: „Kako mi svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?" In oni mu odgovore: „Ce danes slušaš to ljudstvo, in jim govoriš pohlevne besede, bodo tvoji hlapci vse svoje žive dni." Roboam pa zapusti svet starih, in si privzame mladenče, ki so bili ž njim vred v mehkužnosti zrejeni. Ti mu pravijo: „Tako govori temu ljudstvu: Moj oče vam je naložil težak jarem, jez mu bom pa še dodal: moj oče vas je tepel z biči, jez pa vas bom tepel s škorpijoni." * * Ko tedaj ljudstvo tretji dan zopet pride k Roboamu, jim je govoril tako, kakor so mu bili nasvetovali mladenči. Ko 73 ljudstvo ta terdi odgovor zasliši, reče : „Kaj nam je Roboam mar?“ In deset rodov si je izvolilo za svojega kralja Jeroboama ki je poprej bil Salomonov služabnik; Roboamu pa ostaneta le dva rodova: Juda in Benjamin. Od tega časa je bilo izraelsko ljudstvo razcepljeno na dve kraljestvi: „lzrael in Juda." Jeruzalem je ostal poglavitno mesto judovskemu kraljestvu, Samarija pa izraelskemu. * Žalostni nasledki razcepljenosti se kmali pokažejo. Je- roboam, ,kralj judovskega kraljestva, namreč v svojem sercu pravi: „Če bo to ljudstvo hodilo v Jeruzalem, opravljat darit¬ ve v hiši Gospodovi, obernilo se bo tudi serce tega ljudstva k Roboamu in kraljestvo bo zopet prišlo k Davidovi hiši.“ Da bi to ubranil, naredi dve zlati teleti, postavi eno v Betelu, eno pa v Danu, in reče ljudstvu: „Nikar ne hodite več v Jeruzalem! Glejte, to sta vaša bogova, ki sta vas izpeljala iz Egipta!“ Tako je ljudstvo zapeljal v malikovanje; zakaj ijudstvo je hodilo teleti molit. * Roboam, judovski kralj, ni mogel pozabiti odpada deset rodov, in se je z Jeroboamom vojskoval vse svoje žive dni. Tudi njuni nasledniki so bili v vedni vojski med seboj; večkrat so še tuja, celo neverska ljudstva klicali na pomoč. Kralji so bili pa tudi veči del hudobni in so še ljudstvo zapeljevali v mnoge pregrehe. V svojih pregrehah so se tudi judovski kralji malikovanju vdali, ter so s svojim zgledom tudi ljudstvo judovsko za sabo potegnili. 2. Izraelovo ljudstvo polagama razpada. 64. Preroki: Bog pošlje Elija (912 pr. rojst. Kr.). * * Kralje in ljudstvo boljšat in na pravo pot pripeljat, je Bog od časa do časa pošiljal svete može, ki se jim je reklo preroki. Z veliko serčnostjo so kraljem in ljudstvu pregrehe očitali, jih z besedo in zgledom k pokori budili, in s čudeži spričevali, da jih je Bog poslal. Njim je Bog tudi veliko pri¬ hodnjih reči razodel, zlasti od obljubljenega odrešenika, čigar rojstvo, življenje, terpljenje, smert in vstajenje so na tanko z vsemi okolišinami popisovali. * * Tak prerok je bil Elija. — Živel je ob času Ahaba, kralja Izraelovega. Ahab je storil več hudega, kakor vsi njegovi spredniki. Verh druzih pregreh si je še celo neverko Jezabelo za ženo vzel, in je v velikem mestu v Samariji maliku Balu tempelj sezidal in log zasadil. Tudi 450 Balovih duhovnov je poklical, duhovne Gospodove pa je ukazal pomoriti. Zdaj Elija 74 prednj stopi, rekoč: „Kakor res živi Gospod, Izraelov Bog, pred čigar obličjem stojim, da ne bo ta leta ne rose, ne dežja, dokler jez ne porečem!“ Akab se razserdi nad temi besedami in Eliju skrivaj po življenji streže. Toraj Gospod Eliju pravi: „ Umakni se od tod, in pojdi in skrij se pri potoku Karitu, ki je Jordanu nasproti, in ondi iz potoka pij! Krokarjem sem že ukazal, da te ondi žive. 8 — Elija stori po besedi Gospodovi, in krokarji mu prinašajo kruha in mesa vsako jutro, vsak večer; pije pa iz potoka. * * Čez nekoliko dni pa se tudi potok posuši. Zdaj Gospod Eliju reče: „ Vstani in pojdi v Sarepto na Si donsko; zakaj ondi sem zapovedal ženi vdovi, da te preživi. 8 Elija vstane in gre v Sarepto. Ko pa pride do mestnih vrat, najde ženo, ki nabira derv. Pokliče jo, rekoč: „Daj mi malo vode, da pijem. 11 In ko ona gre, da bi mu je prinesla, za njo zavpije, rekoč: „Prinesi mi, prosim, tudi grižljej kruha v svoji roki. 8 Ona odgovori: „Kakor resnično živi Gospod, nimam kruha, razun pešice moke v loncu in malo olja v verču; glej, ravno sem malo derv nabrala, da ga napravim sebi in svojemu sinu, da jeva, potem pa umerjava. 8 Elija pa ji reče : „Nikar se ne boj.' Pojdi in stori, kakor si rekla; vender meni najprej naredi iz tiste močice majhen podpepelnik, potem ga speci sebi in svojemu sinu! Zakaj Gospod tako le govori: Moka v loncu ne bo pošla, in olje v verču se ne bo zmanjšalo do dneva, ko bo Gospod dežja dal na zemljo! 8 — Vdova gre in stori po Elijevi besedi; in od tega dne moka v loncu ne pojde, in olje v verču se ne zmanjša. * Nekoliko potem ženi sin zboli in umerje. Elija se oberne k Gospodu rekoč: „ Gospod, moj Bog, prosim te, naj se verne duša tega dečka v njegovo telo!“ Gospod Elijevo prošnjo usliši, — deček je oživel. Hvaležna vdo\a Eliju pravi: „Zdaj spoznam, da si ti mož Božji, in da je Gospodova beseda v tvojih ustih. 8 65. Elija daruje. * Potem ko ni bilo tri leta in šest mescov dežja, Gospod Eliju zapove: „Pojdi, in pokaži se Ahabu, zakaj zopet hočem dati dežja na zemljo. 8 Elija gre. Ko ga Ahab ugleda, mu serdit reče: „Si li ti tisti, ki nesreče napravlja Izraelu? 8 Elija mu odgovori: „Izraelu nesreče ne napravljam jez, ampak ti in hiša tvojega očeta, ki ste zapustili zapovedi Gospodove in ste hodili za maliki. Vendar pa zdaj pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel in tudi 450 duhovnov Balovih? 8 Ahab tako stori, ker ga stiska huda lakota, in tudi sam na gcro gre. 75 * Zdaj Elija pred ljudstvo stopi, rekoč: „Kako dolgo omahujete na dve strani? Če Gospod je Bog, hodite za njim: če je pa Bal, hodite za unim.“ Ljudstvo osupnjeno mu besede ne odgovori. Toraj Elija zopet ljudstvu pravi: „Jez sem sam, prerokov Balovih pa je štiristo petdeset. Dajte nam dva vola; oni naj si izberejo enega ter naj ga razsekajo na kose in položijo na derva, ognja pa naj ne podtikajo; — jez bom pa pripravil druzega vola, in položil na derva, ognja pa ne bom podtaknil. Potem kličite imena svojih bogov, jez pa bom klical ime svojega Gospoda: in bog, kteri pošlje ogenj, on bodi Bog.“ — Vse ljudstvo odgovori: „Prav dober je ta svet." * Balovi preroki, ki so se bili slovesno olišpali in si glave ovenčali s perjem, enega vola vzamejo ter ga zakoljejo. Potem postavijo oltar, okoli njega plešejo, ter od jutra do poldne vpijejo: „Bal, usliši nas!“ Ali ni ga bilo, da bi bil odgovoril. Elija jih zasmehuje, rekoč: „ Bolj na glas vpite! Morebiti se Bal pogovarja, ali je v gostilnici, ali na potu, ali morda spi; kličite, kličite, da se zbudi?" Še bolj na glas toraj vpijejo, in se po svoji šegi tudi vrezujejo z nožmi in suličicami, da jih kri oblije. Tako so se spakovali do večera; toda Bal ni slišal njih molitve. * Tedaj Elija vsemu ljudstvu reče: „Pojdite k meni!" In ko ljudstvo k njemu stopi, iz dvanajst kamnov oltar postavi, da skopati grapo (strugo) okoli in okoli njega, derva nanj na¬ loži, razseka vola na kosove, ga na derva dene in reče vode trikrat vliti nanj, tako da se tudi struga z vodo napolni. Na to Elija k oltarju stopi ter moli, rekoč: „Gospod, pokaži da¬ nes, da si ti Bog Izraelov, jez pa tvoj hlapec, ki delam po tvoji zapovedi. Usliši me Gospod, da se uči to judstvo. da ti, Gospod, si Bog, in da si ti spreobernil njih serca!“ — Kar ogenj z nebes pade in povžije žgavni dar in derva in kamenje, in poliže tudi prah in vodo, ki je bila v vodotoku. Ko ljudstvo to vidi. pade na svoj obraz, in kliče: „Gospod sam je Bog! Gospod sam je Bog!" * Elija gre potem na verh Karmela, se k zemlji skloni in moli. Glej, kar od morja sem meglica vstaja. Kmali se pa zatemni nebo, in dež se vsuje in vse se z novega oživi. (»6. Ahabova in Jezabelina pregreha in kazen. Ahab je imel tudi v Jezrahelu poslopje. Tik njega je imel neki m oz, Nabot po imenu, vinograd. Nekega dne Ahab Nabotu reče: ,, 'Daj mi svoj vinograd, da si iz njega naredim vert, ker je tako blizu in tik moje hiše. Dam ti 76 boljši vinograd zanj, xdi če se ti pripravneje zdi, srebra, Tcolikor je vreden.“ Nabot pa mu odgovori: „Bog me vari, da bi ti prodal dedino svojega očeta.“ Zakaj po Mozje- sovi postavi ni bilo pripušeno prodajati očetovskih dedin. Ahab se nad tem odgovorom razserdi in razkači, tako da se verze na svojo posteljo ter svoj obraz oberne v steno in nič ne je. Jezabela, njegova zena, pride k njemu, ter ga vpraša: „Kaj je to? od kod je razžaljena tvoja duša? in zakaj nič ne ješ?“ Ahab ji pove, zakaj. Ona pa mu, zasmeho- vaje ga, reče: ,,Pač si velike veljave! Vstani, in jej in dobre volje bodi. Nabotov vinograd ti bom že jez dala.“ — Jezabela se usede in piše list do starašin in viših v me¬ stu: „Napravite dva hudobna moža, da bosta krivo pri¬ čala zoper Nabota, rekoč: Preklinjal je Boga in kralja. Na to ga izpeljite ter ga kamnajte, da umerje. “ In storili so tako. Nedolžni Nabot je bil kamnan in psi so lizali njegovo kri. Ko Jezabela to zve, reče Ahabu: „ Vstani, in vzemi v vlast vinograd Nabotov, zakaj on nič več ne živi,. “ Ahab vstane in gre v vinograd Nabotov. Ali Elija mu na božje povelje naproti pride ter mu reče: „To pravi Gospod: Umoril si in krivično blago si prilastil! Na tem mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo tudi lizali tvojo kri. jezabelo pa bodo psi snedli na Jezrahelskem polji." Besede Elijeve se na tanko spolnijo. Tri leta pozneje je bil Ahab na vojski smertno ranjen. Da bi svojim voj- šakom ne poderl serca, je na svojem vozu stal sovražni¬ kom nasproti, ali tekla mu je kri iz rane po dnu voza, da je umeri. In ko so po njegovi smerti umivali voz, so psi lizali njegovo kri. — Nekoliko potem je bil Jehu izra¬ elski kralj in je prišel v Jezrahel. Ko Jezabela zve, da ide, namaže si obraz z lepotico, nališpa svojo glavo in skoz okno gleda proti vratom, kjer je Jehu v mesto šel. Jehu nakviško pogleda, pri oknu zagleda Jezabelo, in dvor- nikom, ki so pri nji stali, reče: „Verzite jo doli!“ In ver- gli so jo. Mestni zid je bil oškropljen s kervjo in konjska kopita so jo pomandrala, in psi so jedli njeno meso. Ko Jehu po jedi ukaže pokopati jo, niso našli druzega, ka¬ kor čepino, noge in konce rok. 77 67. Bog pošlje preroka Elizeja. * * Na Božje povelje Elija pokliče Elizeja za svojega naslednika. Elizej je vidil, kako je Bog Elija v nebesa vzel v viharji na ognjenem vozu z ognjenimi koli. Elijev duh je bil v njem, in tudi on je delal velike čudeže. * * Elizej je prebival v Jerihi. Od tod je šel enkrat v Betel, kjer so molili zlato tele. Otroci mu iz mesta naproti pridejo in ga zasmehujejo in vpijejo, rekoč : „Pojdi gori, plešec, pojdi gori, plešec!“ Elizej se k njim oberne, in jim žuga v Gospodovem imenu. Kar neutegama iz gojzda planeta dva medveda in jih raztergata dva in štirdeset. f Nekoliko pozneje Elizej s čudežem ozdravi Namana, bogatega in hrabrega poglavarja vojske sirskega kralja. Naman je bil namreč gobov. Bila je pa pri njem v službi izraelska deklica, ktero so roparji vjeto pripeljali na Sirsko. In ona ne¬ kega dne Namanovi ženi reče: „0 da bi bil pač moj gospod pri preroku v Samariji: gotovo, on bi ga gob ozdravil!" Naman to sliši, ter se berž s konji in vozmi na pot odpravi. Ko pride pred Elizejevo hišo, mu Elizej poročnika pošlje, rekoč: „Pojdi, in sedemkrat se umij v Jordanu, in očišen boš!" Serdit se Naman oberne in pravi: „Menil sem, da bo prišel k meni, in bo klical ime svojega Boga in me ozdravil. Čemu bi se neki kopal v Jordanu ? Niso li boljše naše sirske reke od vseh vod Izraelovih?" f Naman se serdit oberne ter se odpravlja. Njegovi hlapci pa k njemu stopijo, rekoč: „Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega naložil prerok, bi bil gotovo storil; koliko bolj moraš storiti po njegovi besedi, ko ti je le rekel: Umij se, in boš očišen!" Naman se vda, gre, se sedemkrat umije v Jordanu in — bil je čist. — Na to se verne k možu Božjemu in reče: „Res vem, da ni druzega Boga na vsi zemlji razun Izraelovega! Prosim te tedaj, vzemi kako darilo od svojega hlapca!" Elizej pa mu odgovori: „Kakor resnično živi Gospod, ničesar ne vzamem!" In dasiravno mu je Naman zelo ponujal, ni ga mogel pre¬ govoriti, da bi bil kaj vzel. t Ko pa Naman nekoliko pota od Elizeja pride, Giezi, hlapec Elizejev, za njim priteče ter mu reče: „Moj Gospod me je poslal k tebi rekoč : Zdaj sta prišla k meni dva mladenča zmed preroških sinov, daj jima talent srebra *) in dvoje praz¬ nično oblačilo!" — Na to Naman pravi: „ Boljše je, da vzameš dva talenta." Ko tedaj Giezi domu pride z darili, jih poskrije *) Talent srebra je kakih 1500 goldinarjev našega denarja. 78 in gre k svojemu gospodu. Elizej pa reče: „Giezi, od kod si prišel!" On odgovori: „Nikamor ni bil šel tvoj hlapec." Elizej se nad prederzno lažjo razserdi, in hlapcu pravi: „Ali ni bilo moje serce v pričo, kadar se je mož vernil s svojega voza tebi naproti? Zdaj si prejel srebro in oblačila, da si kupiš oljnikov in vinogradov, ovac in \olov in hlapcov in dekel; pa tudi gobe Namanove se bodo prijele tebe za vselej." In Giezi gre spred njega, že ves gob bel kakor sneg. f S tacimi čudeži in prerokovanjem je Bog Elizeja še velikokrat poterdi! za svojega poslanca ter ga poveličal. Naj bolj ga je pa poveličal po njegovi smerti. Nekoliko časa po njegovi smerti namreč tuji razbojniki pridero v deželo. Ravno neki možje merliča zakopujejo zraven Elizejevega groba; kar razbojnike ugledajo, in v tem strahu merliča veržejo v Elizejev grob. Komaj se pa merlič dotakne kosti svetega preroka, se zopet oživi ter se postavi na noge. 68. Prerok Jona Ninivam, neverskemu mestu, pokoro oznanuje (826 pred roj st. Kr.). Po Elizfejevi smerti je Bog obudil preroka Jona, da bi tudi nevernikom milost skazal. Ninive, veliko in poglavitno mesto asirskega kraljestva, je bilo namreč vdano vsem pre¬ greham. Zato Gospod Jonu pravi: „Pojdi v Ninive, in ondi pokoro oznanuj; zakaj njih hudobija je prišla do mene." Jona pa s tem poveljem Božjim ni zadovoljen; zakaj bolj všeč bi mu bilo, da bi bil Bog Ninive pokončal zavolj nji h_ pregreh. Toraj gre k morju, in stopi v barko, ki je imela na Špansko odriniti, da bi pobegnil čez morje in se Gospodu umaknil. Ali Bog silen vihar pošlje, tako da je bila barka v nevarnosti potopiti se. Da barko zlajšajo, mornarji in brodarji vse težje orodje in blago v morje pomečejo. V sili vsak k svojemu Bogu vpije in ga kliče na pomoč. Jona pa je na dnu barke spal. Vikši brodar gre k njemu ter mu reče : „Kako vender moreš tako terdo spati ? Vstani, kliči k svojemu Bogu, morebiti se nas On usmili, da ne poginemo." Brodarji pa med seboj tako le govore: „Vadljajmo, da zvemo, kdo je kriv te nesreče, ki nas je zadela." Vadljajo, in vadija zadene Jona. Zdaj Jona možem spozna svoj greh, in pravi: „V morje me verzite, zakaj jez vem, da je zavoljo mene prišel ta vihar nad vas." Brodniki mu hočejo prizanesti, in proti suhemu veslajo, da bi ga na suho djali; toda ni se dalo, ker morje žene čedalje više valove, tako da jih zagrinjajo. Primejo toraj Jona ter ga v morje veržejo, — in pri ti priči morje utihne od svoje ihte. Ravno ob tem času 79 Bog nakloni, (la pride velika morska riba, in požre Jona. Jona je bil v ribjem trebuhu tri dni in tri noči, in je ondi molil in Gospoda klica' na pomoč. Bog ga usliši; — na Gospodovo povelje riba tretji dan Jona na suho verže. * Zdaj Bog Jonu vnovič zapove, naj gre v Ninive pokoro oznanovat. Jona se vzdigne in gre dan hoda notri v mesto in vpije: r Še štirdeset dni in Ninive bodo pokončane!“ Ninivljani jamejo verovati Gospodovim besedam, post napovedo in vsak, bodi velik ali majhen, se v spokorno obleko obleče. Tudi kralj rasovnik obleče, se s pepelom potrese in ukaže po Ninivah raz- klicati: „Slehern naj se spreoberne od svojih hudobnih potov; kdo ve. morebiti se Bog potolaži in nam odpusti, da ne po¬ ginemo ?“ In zares! Ko Bog vidi, da so se Ninivljani spreober- nili. se jih usmili in od njih odverne nesrečo, ktero jim je bil zažugal. * Jona pa je bil med tem šel iz mesta ter se usedel proti izhodu v senco, da bi bil vidil, kaj se bo z mestom zgodilo. Ko vidi, da je Bog prizanesel mestu, ga nevolja obide, da si želi umreti. Bog mu toraj prav očitno pokaže, kako napačne so njegove misli in želje. Gospod namreč da, da nad Jonam zrase kloševina (neka buča), in senco dela njegovi glavi. Tega je Jona prav vesel. Drugo jutro pa Bog pošlje červa v kloševino, ki jo spodje, da usahne. Ko izhaja solnce, Bog pošlje vroč veter, in solnce Jona tako žge v glavo, da je skoraj medlel. Zopet se ga loti nevolja in želi si smerti. Pa zdaj mu Gospod reče : „Tebi je žal za kloševino, ktere nisi ne sadil, ne redil, ki je v eni noči zrasla in v eni noči usahnila ; meni pa bi se ne smilile Ninive, v kterih je več ko 120.000 ljudi, ki ne vedo, ktera roka je desnica, ktera pa levica, in zraven še toliko v • • c\ U zivrne r t Jona, ki je bil tri dni v ribjem trebuhu in je bil verzen na suho tretji dan, je predpodoba Odrešenika, ki je bil tudi tri dni v grobu in je tretji dan od smerti vstal. 69. Izraelovo kraljestvo za vselej jcnja (722 pred rojst. Kr.). Tobija v asirski sužnosti. * * Gospod ni jenjal, pošiljati Izraelu svetih prerokov, ki so mu oznanOvali pokoro z besedo in z djanjem; vender so Izraelci vedno hudobniši prihajali in čedalje globokeje se po- grezovali v pregrehe. Zastonj so jim preroki žugali strašne kazni Božje. Kar se utrudi Božje usmiljenje in strašne kazni nad nje pridejo. S al man as ar, asirski kralj, z veliko vojsko v deželo udari, poglavitno mesto Samarijo tri leta oblega, ga premaga — 80 - in skoraj vse prebivavce Izraelovega kraljestva v sužnost od¬ pelje na Asirsko. f Namesto odpeljanih IzraelcovSalmanasar neverska ljudstva iz svojega kraljestva naseli v zapušeno deželo. Asirski naseljenci se pa čedalje bolj družijo z ostalimi Izraelci, tako da so bili ž njimi eno ljudstvo. Ti, ki so prebivali proti Severju so se imenovali Galilej ci, ti proti jugu Sam arij ani, po Samariji, nekdanjem poglavitnem mestu; ti unkraj Jordana pa P e r e j c i *). — Vera samarijanskih prebivavcov je bila mešanica iz judovske in neverske; zavoljo tega so jih jako sovražili prebivavci Judo¬ vega kraljestva, ki so se radi imenovali Jude, da so se od njih ločili. f Ti, ki so bili odpeljani na Asirsko v sužnost, se niso nikdar več vernili, in konec je bilo Izraelovega kraljestva. Bog pa tudi teh nesrečnih ni popolnoma zapustil; to nam kaže zlasti zgodba pobožnega To bij a. Tobija se je z mladega, ko je bil še v Izraelovem kraljestvu, hudobnežev ogibal, ter na tanko spolnoval Gospodove zapovedi. Zato mu je Bog naklonil Salmanasarjevo serce, tako da mu je ta kralj dal privoljenje, iti kamor koli je hotel. Hodil pa je okoli vseh, ki so bili v sužnosti, in jih je opominjal in tolažil. Tudi svojega premoženja jim je delil, lačne je nasitoval in nage oblačil. f Salmanasar umerje, in namesto njega je bij kralj njegov sin S en ah eri b. On Tobiju ni bil vdan; preganjal je Izraelce in jih je dal veliko pomoriti. Tobija pa se je bolj bal Boga, kot njega ; v svoji hiši je skrival trupla pomorjenih ter jih pokopaval o polnoči. Kralj to zve in da povelje, Tobija umoriti; tudi mu vzame vse premoženje. Tobija s v svojo ženo in svojim sinom zbeži od tod in se kralju skriva. Čez 45 dni kralja lastni nje¬ govi sinovi umore. Zdaj se Tobija domu verne, in vse svoje premoženje zopet nazaj dobi. f Vendar pa Asirjani ne nehajo Izraelcov preganjati; ravno tako tudi ne jenja Tobija dobro delati; ubite je pokopaval kakor prej in skoraj vse premoženje je razdal. Nekega dne od poko- povanja truden domu pride, k steni leže in zaspi. Kar mu iz lastovičjega gnjezda pade gorkega blata v oči, — in oslepel je. Tobija pa ne toži zato, temuč nepremakljiv ostane v strahu Božjem in Bogu še hvalo daje za terpljenje vse dni svojega življenja. f Ana, njegova žena, je vsak dan hodila tkat, in ga je živila z delom svojih rok. Prigodi se, da dobi kozlička v dar in ga domu prinese. Tobija dvomi, da bi si ga bila prislužila, ) Glej zemljovid. 81 to ra j ji reče: „ Glejte, da bi ne bil kje ukraden! Dajte ga gospodarju nazaj; ker kaj ukradenega ne smemo ne jesti, ne dotakniti se!“ Ana, sicer pridna in poštena, pa prenagla žena, mu te besede zelo zameri in pogostoma očita. Tobija pa le na tihem zdihuje in moli. 70. Stari Tobija slovo jemlje, mladi Tobija pa gre na pot. f Tobija, ki so ga mnogotere nadloge terle, meni, da bi utegnil kmali umreti. Toraj svojega sina k sebi pokliče ter mu za slovo da veliko lepih naukov in ganljivih opominov. f „Moj sin," tako le govori, .kadar Bog k sebi vzame mojo dušo moje te Ib pokoplji! Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja, in spominjaj se, kakšne in kolikšne nevarnosti je prestala zavoljo tebe! In kadar bo tudi ona dopolnila čas svojega življenja, jo pokoplji zraven mene." „Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu, in varuj se, da kdaj ne privoliš v greh in da v nemar ne pušaš zapovedi Gospoda našega Bogš." ,,Varuj se, moj sin, vse nečistosti, in napuhu ne pušaj gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah: zakaj v njem se je vsa spa¬ čenost začela * 11 „Kdor ti kaj dela, mu berž daj plačilo! Glej, da ti nikdar dru- zemu ne storiš, česar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil !' 1 „Od svojega premoženja dajaj milošnjo! Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, daj tudi malo iz dobrega serca! „Boga vsak čas hvali, in prosi ga, da vodi tvoja pota! Nikar se ne boj, moj sin, revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se Boga bojimo, se vsega greha ogibamo in dobro delamo! f Ganjenega serca mladi Tobija odgovori: „Oče, vse bom storil, karkoli ste mi zapovedali." f Po tem podučevanji Tobija svojega sina pošlje v daljno mesto Ragez, star dolg iztirjat. Preden pa mladi Tobija odide, reče mu oče, naj si poiše zvestega tovarša. Tedaj Tobija gre in najde lepega mladenča stati prepasanega in kakor za pot pripravljenega. Bil je angel Rafael. Toda Tobija ni vedil, da je angel Božji. Pozdravi ga in pravi: „Dobri mladenič, ali veš pot, ki derži v medijansko deželo?" On mu odgovori: „Vem!“ Mladi Tobija toraj mladenča seboj k očetu pelje. In ^ta mu pravi: „Ali bi peljal mojega sina do Gabela v Ragez?" Mla¬ denič odgovori: »Peljal ga bom tje, in spet nazaj pripeljal k tebi." Na to stari oče obema reče: „Srečno hodita, Bog bodi na vajnem potu, in njegov angel naj vaji spremlja!" f Na večer pervega dne prideta do reke Tigride. Tobija k vodi gre, da bi si noge umil; kar silno velika riba pride, Schuster, Bibl. Gesch. slov. t) 82 da bi ga požerla. Tobija se ustraši in na ves glas zavpije: »Gospod, nad me gre!“ Angel mu pa reče: »Primi jo za žabre (dušnice) in potegni jo k sebi ?“ Tobija tako stori, in ribo na suho potegne. Potem mu angel reče: »Iztrebi to ribo; in si ohrani njeno serce, in žolč, in jetra; zakaj te reči se potrebujejo za ozdravljanje/ Tobija uboga. Na to speče ribo; kolikor je ne snesta, jo osolita in jo seboj vzameta na pot. f Ko do nekega mesta prideta, Tobija reče: »Kje hočeš, da ostaneva? 1 * Angel odgovori: »Tukaj je neki mož, po imenu Raguel, iz tvojega rodu je, in ima hčer z imenom Sara. Snubi jo pri njenem očetu, in dal ti jo bo za ženo .' 1 Tobija odgo¬ vori: »Slišim, da je že imela sedem mož, ktere ji je hudi duh pomoril. Zato se bojim, da bi se tudi meni kaj tacega ne zgo¬ dilo, in da bi po tem tacein svojih staršev, ker sem njih edini otrok, od britkosti ne spravil v zemljo . 11 — Ali angel Rafael mu reče: »Poslušaj, povedal ti bom, kdo so, čez ktere ima hudič oblast: Oni so namreč, ki tako stopijo v zakon, da Boga od sebe in iz svojega serca odžene in le svoji poželjivosti strežejo. Ti pa, kadar jo boš vzel, tri dni moli ž njo; in pregnan bo hudobni duh . 11 f Šla sta toraj k Raguelu. On ji z veseljem sprejme; in ko se mu Tobija da spoznati, ga jokaje objame, in poljubi rekoč : »Blagor ti. moj sin, ker si sin dobrega in premožnega moža . 11 In Ana, Raguelova žena, in Sara, njegova hči, ste se tudi jokale. Potem Raguel ukaže gostje napraviti. Ko se k mizi usedejo, Tobija reče: »Jez danes tukaj ne bom ne jedel, ne pil, dokler moje prošnje ne uslišiš, in mi ne obljubiš v zakon dati Sare, svoje hčere . 11 Raguel si pomišljuje. Ali angel mu reče: »Nikar se ne boj je mu dati; zakaj on se Boga boji . 11 Raguel zdaj privoli, prniie desnico s\oje hčere, jo položi v desnico Tobijevo in reče: »Bog Abrahamov, Izakov in Jakopov bodi z vama, on naj vaji zveže in dopolni nad vama svoj blagodar ! 11 Potem gostujejo. Tobija in Sara tri dni molita, in hudobni duh je — zginil. Na Tobijevo prošnjo angel sam v Iiagez gre po denarje. 71. Tobija se donui verne. t Ko že štirnajst dni preteče, Raguel Tobiju pravi: »Ostani tukaj, in jez bom poslal tvojemu očetu povedat, da si zdrav." Tobija mu odgovori: »Vem, da moj oče in moja mati že dni štejeta, in da terpita zavoljo mene/ Raguel zdaj Tobiju Saro da in polovico vsega svojega premoženja, rekoč: »Sveti angel Gospodov bodi na vajnem potu in vaji zdrava tje pri¬ pelji, da najdeta vse prav pri svojih starših/ — Ko so bili 83 na pol pota. Tobi.ja in Rafael naprej hitita. Rafael pa Tobiju reče: »Kadar prideš v svojo hišo, precej moli, stopi k svojemu očetu, in namaži nad njegovimi očmi tega ribjega žolča, ki ga seboj neseš, in vedi. da se bodo kmali odperle njegove oči, in tvoj oče bo zopet gledal svetlobo neba, ter se bo veselil tvojega pogleda. 11 f Med tem Tobijevi starši silno žalujejo, da sina še ni domu. Njegova mati se neprenehoma joka, in reče: ,.Oh, moj sin ! zakaj sva te poslala na tuje. tebe, svetlobo najnih oči, palico najne starosti, tolažbo najnega življenja, upanje najnega zaroda? Ne bi te bila imela od sebe spustiti!" Zastonj jo Tobija tolaži, ni se dala utolažiti. Vsak dan ven teka in hodi posedat ob potu na hribček, od kodar se je daleč okrog vidilo. Kar od daleč zagleda svojega sina in ga v tem hipu spozna. Naglo se verne možu povedat ter pravi: »Tvoj sin gre! Komaj to izgovori, že priteče psiček, ktercga je bil sin seboj vzel. se dobrika in z repom mahi ja. Slepi oce vstane, gre ob roki svojega hlapca sinu naproti, ga objame in poljubi, in on in njegova žena jameta od veselja jokati. I udi sin je jako vesel, zlasti da najde svojega ljubega očeta ne le živega, ampak tudi še pri moči. 84 f Ko so Boga molili in zahvalili, so se usedli. Zdaj Tobija ribjega žolča vzame in pomaže ž njim oči svojega očeta. Čez pol ure se jame bela mrena lušiti iz oči, kakor jajčja kožica, Tobija jo prime in potegne iz oči, — in starček zopet spregleda. Vsi pričujoči Boga hvalijo in Tobija reče: „Hvalim te, o Gospod, Izraelov Bog, da si me pokoril in zopet ozdravil; glej, zopet vidim Tobija, svojega sina. “ Čez sedem dni tudi Sara pride, in vsa družina se neizrečeno veseli. f Mladi Tobija svojim staršem pripoveduje vse dobrote, ki mu jih je angel skazal. Poslednjič svoj govor sklene, rekoč: ^Nemogoče je sicer, da mu vredno povernemo vse njegove dobrote; pa prosim te, moj oče, da ga prosiš, morebiti da vzame polovico vsega, kar smo prinesli/ Pokličeta ga v hišo ter ga prosita, da bi vzel polovico. On pa jima reče: ,, Častita Boga nebeškega in hvalita ga, ker vama je svojo milost skazal. Molitev s postom in z milošnjo je boljša, kakor spravljati za¬ klade sveta. Kadar si s solzami molil, in merliče pokopaval, sem jez tvojo molitev nosil pred Gospoda. In ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je skušnjava skusila. Gospod pa me je poslal, tebe ozdravit in Saro hudiča rešit, jez sem namreč Rafael, eden zmed sedmerih angelov, ki stojimo pred Gospodom/ — Ko to zaslišita, se ustrašita in trepetaje na svoj obraz padeta. Angel pa jima reče: „Mir vama bodi. nikar se ne bojta! Po Božji volji sem bil pri vama, Boga toraj hvalita in njemu prepevajta slavo / — Rekši spred njunih oči zgine. Ona sta tri ure na obrazu ležala in Boga hvalila in ko vstaneta, sta oznanovala vsa njegova čuda. — Oče in sin sta še dolgo vesela živela, in potem mirno in srečno v Gospodu zaspala. II. Judovo kraljestvo polagam a razpada. 72. Preroka Joel in Mihej (790 do 730 pred rojst. Kr.). Tudi v Judovo kraljestvo je Bog pošiljal mnogo prerokov, ki so z močnim glasom oznanovali pokoro. In res , Judje so se večkrat s pravim kesanjem vernili k Bogu, ter so mu zopet odkritoserčno služili. Toda njih spreober- njenje je le malo časa terpelo. Toraj so preroki s žalost¬ nim sercom začeli tudi njim napovedovati Božje kazni, ki SO' tudi kmali prišle nad nje. Edino tolažbo so našli v mislih na prihodnjega odrešenika, kterega jim je Bog čedalje očitneje pred oči stavil. 85 Tako, postavimo, je prerok Joel govoril od mesija: „ Poslušajte to, vi stari, in vlecite na ušesa, vsi pre- bivavci po deželi; trobite na trobento na Sionu in tulite na sveti Božji gori! Ban Gospodov pride in je blizu: dan temote in mraka, dan oblakov in viharja. Ljudstvo se vzdiguje, močno in brezštevilno; pred njim je zreč ogenj, za njim pa smodeč plamen, od hiše Božje bodo vzete jedne in pitne daritve. Toraj pretergajte svoja serca, ne pa svojih oblačil, in preobemite se k Gospodu, svojemu Bogu. Buhovni naj plakajo, rekoč: Zanesi, o Gospod, zanesi svojemu ljudstvu! In Gospod odgovori: Svojemu ljudstvu bom spet milostljiv. In zgodilo se b o po¬ sl e d n j e dni: izlil bom svojega Buha čez vse m e s 6.“ Skoraj ravno tako prerok Mihej prerokuje: „ Poslušajte, poglavarji Izraelove hiše, ki studite pravico in Jeruzalem s Icervjo in krivico napolnujete! Zavoljo vas bo Jeruzalem kakor groblja in tempelnjova gora, kakor gozdna višava. Toda, zgodilo se bode po¬ slednje dni, da bo gora hiše Gospodove povikšana nad griče, in ljudstva bodo vrela k nji. Ti Betlehem Efrata, majhen si med tavženti v Judu, iz tebe pride Gospodovavec v Izraelu, in njegov i z h o d j e od začetka, od večnih d n i.“ 73. Kralj Ozija si duhovsko oblast priJastuje in Bog ga z gobami kaznuje (770 pred rojst. Kr.). f Med malim številom dobrih vladarjev Judovega kra¬ ljestva je bil kralj Ozija, ki je vladal dve in petdeset let. Dolgo je delal dobro pred Gospodom. Zato je bil tudi Gospod ž njim v vseh njegovih delih. Ali, v svoji veliki sreči se prevzame, da si prilastuje celo duhovsko oblast. — Enega dne gre v tempelj Gospodov, ter hoče zažgati kadilo na kadilnem oltarji. Precej za njim gre Azarija, veliki duhoven in ž njim 80 duhovnov Gospodovih, prav serčnih mož, in se kralju usta¬ vijo, rekoč:' „Ni tvoje opravilo, Ozija, da bi zažigal kadilo Gospodu. To gre le duhovnom, ki so posvečeni v tako službo. Pojdi iz svetiša, ne zaničuj ga, ker ti to ne bo šteto v čast pri Gospod-Bogu.“ — Nato se Ozija razserdi in v roki kadil¬ nico derže preti duhovnom. Pri ti priči pa se spočnejo gobe 80 na njegovem čelu pričo duhovnov pri kadilnem oltarji. Z grozo in strahom viši duhoven in vsi drugi duhovni na njegovem čelu gobe ugledajo in ga naglo iz svetiša izženejo. Pa tudi on sam se šibe Gospodove prestraši in hiti iz svetiša. Poln gob je stanoval v posebni hiši, da bi se jih kdo od njega ne nalezel. In bil je gobov do smerti. 7k.Izaijevoprerokovanje (760 — okoli 700 pred rojst.Kr.). Prebivavci Judovega kraljestva so malikovali še celo ob času, ko je kralj Ozija še ponižno Gospoda sluzil. Bog jim toraj pošlje velikega preroka I z a ij a. Ta prerok je nezvestemu ljudstvu z ostrimi besedami napovedoval mno¬ gotere šibe Božje, ki so se na tanko spolnile. Verh tega je pa od Boga prejel toliko in tako razločnega razodenja od prihodnjega odrešenika, da bi bravec njegovega prero¬ kovanja lahko mislil, da je Izaija živel z mesijem ob enem času, ne pa 700 do 800 let pred njim. Med njegovimi mesijevimi prerokbami so naj imenit¬ ne jše te le: „ Glejte, Devica bo spočela in Sinu rodila, in njegovo ime se bo imenovalo Emanuel (Bog z nami)" „Ml a d i c a bo pognala iz J e s e j o v e*) korenine. Duh Gospodov bo nad njim počival, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh vednosti in pobožnosti, in duh strahu Božjega ga bo napolnovaV ‘ ,,Dete nam je rojeno, in Sin nam je dan, in na njega rami je poglavarstvo in imenuje se Prečudni, Svetovavec, Bog, Močni, Oče prihodnjih časov, Poglavar mi rti.“ „G l a s vpijočega v paš a v i (zadoni): Pri¬ pravite pot Gospodu, ravne naredite v pušavi steze našemu Bogu. Vsaka dolina bodi zvišana in vsak hrib in grič bodi znizan, in krivo bodi ravno, in grudasto bodi ravna poti ..Gospodov duh j 6 n a d menoj, ker me je Gospod po mazilil: poslal me je pridigovat krotkim, da ozdravim pobite v sercu, in oznanim jetnikom *) Jesej = Isaj. prostost, in zapertim rešenje; da oklicem spravno leto Gospodovo in dan maševanja našega Boga. 1 ' „B o g sam bo prišel, in vas bo rešil. Tedaj se bodo slepim oči o d p e r l e, in ušesa gluhih bodo odmašena; tedaj bo kraljevi skakal kakor jelen, in jezik mutastih bo razrešen." „Svoje t el os em dal nji m, ki so me bil i, svojega obličju nisem obe r n i l od n j i h , k i so me zasramovali in zapij e v a l i." „D ar o v a n je, ker je s a m hotel; kakor jagnje je p el jan na zakol j, in ne odpre s v oj ih us t." „Nj ega bodo narodi molili, in njegov grob bo č a st iti ji v." 75. Pobožni kralj Ezekija (728 — 699 pred rojst. Kr.). Ena naj strašnejših šib Božjih je Judove prebivavce zadela, ko je Ahaz kraljestvo vladal. Ahaz je bil namreč naj hudobniši izmed vseh kraljev; on m maral ne za Boga, ne za postavo, ne za preroke. Se celo svoje lastne otroke je daroval Molohu, maliku ognja; vse posode v tempeljnu je poterl in njegova vrata zaklenil. Torej ga je Bog dal sovražnikom v roke, in bilo je ob enem dnevi 120.000 mož pomorjenih, 200.000 žen, sinov in hčer pa v sužnost odpeljanih. Kmali potem Ahaz umerje. Na kraljev sedež pri le njegov sin Ezekija. On mališke oltarje razdene, vrata tempeljnova zopet odpre, zbere duhovne ter jim pravi: „Posvetite se in očistite hišo Gospodovo! Naši očetje so jo zapustili, njena vrata zaperli, svetilnice pogasili, kadila niso zažigali in ne darovali žgavnih daritev v svetiši Gospodovem. Zato je serd Gospodov prišel nad Juda in nad Jeruzalem, in z mečem so bili pokončani naši očetje Blagoslov Gospodov očitno spremlja vsa dela tega pobožnega kralja, in Judovo kraljestvo je kakor vnovič oživelo. Čez nekaj let se dogodi, da Senaherib. asirski kralj, pridere v deželo in oblega Jeruzalem. Ezekija v silni stiski gre v Božjo hišo molit. Tudi duhovnov v spo¬ kornih oblačilih pošlje k preroku Izaiju, ter ga prosi, da 88 bi tudi on Boga klical na pomoč. Izaija pa mu sporoči, rekoč: „ Nikar se ne boj, Gospod je uslišal tvojo prošnjo. Asirski kralj se bo vernil v svojo deželo in tam bo z mečem pokončani Se tisto noč pride angel Gospodov in v asirskem šotoriši pobije 185.000 mož. Groza Senaheriba obide, ko zjutraj zagleda tolikanj merličev, od oblege odjenja in se sramotno verne v svojo deželo. In ko stopi v hišo svojega malika, ga njegova lastna sinova z mečem umorita. Tiste dni Ezekija za smert zboli. Na Božje povelje prerok Izaija k njemu pride, ter mu reče: „Naroči za svojo hišo, ti boš namreč umeri. “ Ezekija se utraši, se poln zaupanja oberne na stran proti tempeljnu in s solznimi očmi moli: „Gospod, spomni se kako sem hodil pred teboj v resnici in s popolnim sercom, in sem delal, kar je bilo prijetno pred teboj.'' Njegovo zaupanje ni bilo osramoteno. Zakaj preden Izaija pride čez polovico kralje¬ vega poslopja, oglasi se Gospod ter mu pravi: „ Verni se, in v mojem imenu Ezekiju reci: Vidil sem tvoje solze in uslišal tvojo molitev. Tretji dan že pojdeš zdrav v tempelj Gospodov, in dodal bom tvojemu življenju še petnajst let." In kakor mu je Gospod obljubil, tako se je zgodilo. Ezekija še petnajst let srečno vlada in potem umerje. 76. Judita. t Prebivavci Judovega kraljestva po kratki pokori kmali spet Gospoda pozabijo. Toraj Gospod pošlje nad nje novo strašno šibo, ki bi bila konec storila vsemu kraljestvu, ako bi ga ne bila rešila junaška serčnost neke svete žene. Asirski vojvoda Holofern namreč z veliko vojsko v deželo udari, da bi tudi Judovo kraljestvo asirskemu kralju spravil pod oblast. Holofern je bil že vse uterjene mesta in gradove okoli in okoli užugal in nesrečnim prebivavcom pokazal svojo divjo grozo- vitnost. Zdaj pride pred Betulijo, oblega to mesto, zapre prebi- vavcom vodo, kije v mesto tekla, in postavi straže k Studencom, ki so bili zunaj mestnega ozidja. Prebivavci v mestu terpe veliko žejo ter sklenejo podati se, ako jim Bog ne pošlje pomoči v petih dneh. f To stisko sliši pobožna vdova, po imenu Judi ta; bila je silno bogata in sprelepega obličja, pa vender je s svojimi deklami na tihem živela, ostra oblačila nosila in se postila 89 zunaj praznikov vse dni svojega življenja. Iz usmiljenja do stiskanega ljudstva k mestnim starašinam gre, jim serčnost dela in poslednjič reče: „Pronižajmo se pred Gospodom, in osramotil bo naše sovražnike. Šibe Gospodove so nam v poboljšanje, in ne v pokončanje." Starašini ji odgovore; „Vse, kar si govorila, je resnično. Prosi toraj zdaj za nas, ker si sveta žena." Zdaj se Judita odpravi v svojo molitevnico, ostro oblačilo obleče, svojo glavo s pepelom potrese, pade pred Gospoda ter moli. t Gospod jo usliši ter ji razodene, kako naj reši svoje ljudstvo. S terdnim sklepom, svoje delo doveršiti, vstane, spo¬ korno oblačilo sleče, se umije, pomazili, v naj lepša oblačila obleče, in gre s svojo deklo v asirsko šotoriše. Vojšaki jo k Holofernu peljejo, ona pa pri njem in pri njegovih služabnikih s svojim govorjenjem milost najde. Holofern namreč misli, da se je ločila od svojega ljudstva, toraj svojim dvornikom ukaže, naj Judito puste hoditi iz šotoriša in v šotoriše, kadarkoli se ji bo zdelo. Četerti dan Holofern napravi gostje svojim vojvodom. Bil je dobre volje in je silno veliko vina pil, tako da se ves pijan na posteljo vleže in v šotoru obleži. Njegovi gostje pa še dalje pijejo in še le v pozni noči vsi vinjeni se podajo iz šotora. Okoli šotora je bilo vse v terdem spanji. Ta hip si Judita izvoli, da izpelje svoj sklep. K Holofernovi postelji namreč stopi, moli s solzami in giblje z ustnicami na tihem, rekoč: „Poterdi me, o Gospod, v ti uri." Na to seže po Holofernov meč, ki je na stebru visel, ga potegne iz nožnic, prime za lase njegove glave, udari dvakrat po njegovem vratu ter mu odseka glavo, jo da svoji dekli, ki je zunaj šotora čakala, in ji ukaže, jo v svojo mavho djati. f Na to gre po navadi iz šotoriša v mesto, ljudstvo skliče, pokaže Holofernovo glavo, rekoč: „Hvalite Gospoda, ki ni za¬ pustil teh, ki vanj zaupajo, in je z mojo roko umoril sovraž¬ nika svojega ljudstva! Kakor resnično Gospod živi, me je njegov angel varoval, ko sem od tod šla in tam bila in se od ondot sem vračala, in Gospod ni pripustil svoje dekle oskruniti." — Zdaj vsi molijo Gospoda, in Ozija, poglavar Judovega ljudstva, reče: „Oblagodaril te je, o hči, Gospod pred vsemi ženami na zemlji." Po tem z velikim vpitjem planejo nad Asirjane. Perve straže tečejo v storiše pravit, da gredo Judje na boj. Ogled¬ niki, ki to vidijo, k Holofernovemu šotoru tečejo, in pred vrati ropotajo, da bi ga zbudili. Ali vse zastonj. Holofern se ne zbudi. Zdaj se nekteri prederznejo, gredo v hram in, o groza, Holo¬ fernovo truplo ugledajo brez glave, vse ukervavljeno na tleh. Nesterpljiv strah in trepet prepade vse, neznansko vpitje vstane pb šotoriši, in Asirjani na vso moč beže. — Od veselja, da sb 90 čudovito rešeni, se vsi prebivavci mesta Betulije zberejo, in enoglasno hvalijo Judito rekoč: „Ti si slava Jeruzalemu, ti veselje Izraelu, ti čast našega ljudstva!“ Potem tri mesce veselo praznujejo zavolj srečne zmage. In Judita je bila visoko spošto¬ vana pri vsem Izraelu. V visoki starosti umerje, vse ljudstvo žaluje za njo. t Judita je nekako predpodoba Marije Device, ki je po svojem Božjem Sinu slavno premagala naj hujšega sovražnika vsega človeškega rodu. Zato jo angeli in ljudje blagrujejo izmed vseh njenega spola. 77. Judovo kraljestvo razpade (588 pred rojst. Kr.). Daniel v Babilonski sužnosti. * * Tudi pri prebivavcih Judovega kraljestva poslednjič vse šibe Božje nič ne pomagajo. Udajo se gnusobneinu mali¬ kovanju. V svoji terdovratnosti tudi tako globoko zabredejo, da preroke Božje preganjajo in nektere izmed njih celo pomore. Toraj pa tudi Božjo milost utrudijo, in ostra pravica jim hudo šibo splete, kakor jim jo je bil napovedal prerok Izaija. — Leta 606 pr. Kr. pride Nabuhodonozor, babilonski kralj, z veliko vojsko v Judovo deželo, plane nad Jeruzalem, ga pre¬ more, in kralja in naj imenitniše prebivavce v sužnost pelje na Babilonsko. Šestnajst let pozneje se ti, ki so bili še doma 91 ostali, v svoji sleposti spuntajo zoper Nabuhodnozorja; on pa še z večjo vojsko pride nad nje, Jeruzalem poldrugo leto ob¬ lega, ga zopet premore, in do malega vse prebivavce odpelje, mesto pa in tempelj, iz kterega je vzel drage posode, s ognjem popolnoma pokonča. Strašne so bile razvaline nekdaj tolicega in prekrasnega mesta. Se zdaj mu serce trepeče, kdor bere ža¬ lostne pesmi, ki jih je prerok Jeremija pel nad temi razvalinami. Tako le togujoč žaluje: t „Oh, pota na goro Sion žalujejo, ker ni nikogar, da bi prišel k praznovanju! Vsa njena vrata so poderta, nje duhovni zdihujejo, nje device so nesnažne, in sama je utopljena v brid¬ kosti. O, vi vsi, ki mimo hodite po potu, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja. — Vsi, ki po potu hodijo, ploskajo nad teboj z rokami in s svojimi glavami majajo, rekoč: „Je li to tisto mesto doveršene lepote, veselje vsega sveta! 11 * * Pri toliki nesreči je bilo tolažljivo le edino to, da je Nabuhodonozor sam sploh usmiljeno ravnal z odpeljanimi in sužnimi Judi. Med njimi je bilo več mladenčev kraljevega in knežjega rodu. Kralj ukaže naj umnejše in pripravniše njemu v službo odbrati', ter jim hrano dajati s kraljeve mize. Med izvoljenimi so: Daniel, Ananija. Mizael, in Azarija. Oni pa sklenejo, ne jesti kraljevih jedi, ker so jim bile mar- siktere prepovedane po judovski postavi. Kraljevega hišnika toraj proposijo, da bi jim dajal le sočivja in vode piti. Hišniku je to sicer všeč, vendar Danielu reče: „Bojim se kralja; ako on vaša obličja vidi medlejša, kot druzih mladenčev, vaših verst- nikov, zapadem glavo. 11 Daniel pa dalje prosi, rekoč: „Poskusi z nami vsaj deset dni. In potem stori, kakor se ti bo zdelo. 11 Hišnik njegovo prošnjo usliši. In glej! Njih lica so lepša in obilnejša, kakor vseh unih, ki so ob kraljevi hrani živeli. Toraj jim hišnik še dalje daje sočivja in vode. Dog pa jim je podaril visoko razumnost in modrost. * * Ko minejo dnevi, po kterih je bil kralj ukazal pri¬ peljati jih, pelje jih vikši hišnik pred Nabuhodonozorja. Kralj se ž njimi pogovarja, in najde desetkrat več modrosti in um¬ nosti pri njih, kakor pri vseh vedežvavcih in modrijanih svojega kraljestva. 1’riderži jih toraj v svoji službi. 78. Daniel čisto Suzano smerti reši. Med Judi, ki so prebivali v Babilonski suznosti, je bil tudi moz, po imenu J o ah im. Imel je ženo, po imenu Suzano, ki je bila silno lepa in bogaboječa. Judje so se pri njem shajali, ker je bil med vsemi naj častitljivsi. 92 Pri njem sta se shajala tudi dva sodnika, ki si jih je bilo ljudstvo malo poprej izvolilo, ker so mislili, da sta poštena moža. Bila sta pa silna hudobneža. Joakim je imel blizu svoje hiše saden vert, in ko je bilo ljudstvo okoli poldne domu odšlo iz hiše od sodbe, hodila je Suzana tje sprehajat se. To sta vedila stara hudobneža. Nekega dne se skrijeta. In ko Suzana po svoji navadi pride na sadni vert, in ukaže zapreti vrata, starca berž k nji pri¬ tečeta ter jo nagovarjata, da bi privolila v velik greh. „Ako pa ne“, pravita ji, „bova zoper tebe pričala, da sva te zapazila v grehu.“ Suzana zdihne rekoč: „ V stiskah sem od vseh strani: če namreč to storim, kar hočeta, je moja smert (pred Bogom), če pa ne storim, vajnim rokam ne ubežim Pa bolje mi je brez greha vama pasti v roke, kokor grešiti pred Gospodovim oblicjem.“ Na to na ves glas zakliče na pomoč. Toda tudi starca zavpijeta zoper njo, in eden teče k vertnim vratom in jih odpre, da bi ljudi priklical. Domači hlapci, ki so kričanje zaslišali, priteka gledat, kaj se je zgodilo. In starca hudo govorita zoper Suzano. Drugi dan se ljudstvo zbere pri Joakimu; in sod¬ nika Suzano pokličeta pred sodbo. Suzana pride s svo¬ jimi starši in rodovniki, in vsi, ki jo poznajo, se jokajo. Suzana jokaje proti nebu pogleda, zakaj njeno serce je v Gospoda zaupalo. Starca lažeta ter jo dolžita, da sta jo zapazila v hudem djanji. Množica jima verjame, ker sta bila starašini in sodnika, in Suzano k smerti obsodi. Suzana pa z močnim glasom reče: „ Večni Bog, ki poznaš skrito in veš vse, preden se zgodi! Ti veš, da sta krivično pričala zoper mene/ ln Gospod usliši njeno molitev. Ko je bila k smerti peljana, Gospod svetega duha obudi v Danielu, ki zavpije z močnim glasom: „Nedolžen sem nad njeno kervjo/ Vse ljudstvo se vanj oberne, ter reče: „Kaj je to, kar si ti govoril?“ Daniel odgovori: „ Vernite se k sodbi, zakaj sodnika sta krivo pričala zo¬ per njo/ Na to se ljudstvo hitro verne, in Daniel jim reče: „ Odločite ji deleč narazen, in ji bom zaslišal/ Ko sta bila tedaj ločena, Daniel pervemu pravi: „Zastarani hudobnež! zdaj so prišli na dan tvoji grehi. Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej, pod kterim drevesom se je zgodilo?“ 93 On reče: „Pod mastikom.“ Daniel odgovori: „Prav sam sebi na glavo si se zlagal!“ — Daniel ukaze adpeljati ga, in pripeljati druzega, kteremu reče: „ Povej mi, pod kterim drevesom si jo ti vidil v grehu?“ Odgovori mu: ,,Pod slivo.“ Daniel mu reče: „Tudi ti si se zlagal prav sebi na glavo. “ Množica tedaj spozna, da sta hudobneža krivo pričala zoper Suzano; toraj začne enoglasno hva¬ liti neskončno usmiljenega in pravičnega Boga, ki reši tiste, kteri va-nj zaupajo. Potem se ljudstvo vzdigne nad stara hudobneža, ter ji s kamenjem pobije, in oteta je bila nedolžna kri. Da7iiel pa je bil velik pred Ijdustvom od tistega dne. 79. Trije mladenči y ognjeni peči. * Nabuhodonozor si da narediti malika na zlatem stebru, ter ga postaviti na ravnini pred Babilonom. K posvečevanju vse velikaše svojega kraljestva skliče in da po klicarji oklicati, rekoč: „Tisto uro, kadar boste zaslišali trobentni glas, padite na obraz in molite zlato podobo ! Kdor ne pade in ne moli, bode ravno tisto uro verzen v peč gorečega ognja.“ Berž tedaj, ko ljudstvo zasliši trobentni glas, vse pade na tla in zlato po¬ dobo moli; le Ananija, Mizael in Azarija ne. Daniela namreč ni bilo vpričo, sicer bi se bil branil tudi on. Ko trije mladenči ne popadajo na obraz, pristopijo Babilonci ter jih zatožijo kralju. * Nabuhodonozor ves togoten ukaže, da se peč sedem¬ krat bolj zakuri, kakor je bila navada, in naj močnejšim mo¬ žem izmed svoje vojaške trume zapove, te tri mladenče zvezati in jih z oblačili vred vreči v razbeljeno peč. Berž se to zgodi. Toda angel Gospodov k mladenčem pristopi, in pahne plamen iz peči, tako da može, ki so jih bili vanjo vergli, zažge in konča; sredi peči je pa hladil, kakor da bi pihal večerni veter. Ogenj se mladenčev celo nič ne dotakne, sežge le vezi, s kterimi so bili zvezani. Mladenči toraj kakor na ena usta Boga hvalijo, slave in časte. * Ko kralj hvalno petje sliši, se začudi, in v peč pogleda, kar ostermi in svojim imenitnikom reče: „Ali nismo tri zvezane može v sredo ognja vergli ? Glejte, jez vidim štiri može, razvezane, v sredi ognja hoditi in nič niso poškodovani; in podoba četer- tega je lepa in krasna, kakor simi božjega/ Potem kralj stopi pred šteje razbeljene peči in reče: »Vi, služabniki naj višega Boga, pojte iz peči/ in mahom iz peči pridejo, in vsi se pre¬ pričajo, da ogenj ni imel moči do njih teles, in se kar las ni bil prismodil na njih glavi. Sternie nad tolikim čudežem, Nabu- hodonozor zavpije, rekoč: „Češen bodi njih Bog, ki je poslal svojega angela ter je rešil svoje služabnike. Zato od danes to povelje dam, da mora umreti, kdorkoli zoper tega Boga kletev izreče: zakaj saj ni druzega Boga, kteri bi mogel tako rešiti!“ Tudi je kralj povišal v Babilonski deželi te tri mladenee. 80. Kral Baltasar in malik Bel (Bal). f Danielu je Bog v poznejši starosti dodelil tudi dar prerokovanja in čeznatornega razlaganja. To je očitno dokazal ob času, ko je bil stopil na kraljevi babilonski sedež Nabu- bodonozorjev vnuk. Baltazar po imenu. Ta kralj svojim veiikašem in ženam svojim napravi veliko gostarijo. Že vinjen se prederzne, in ukaže prinesti zlate in sreberne posode, ktere je bil njegov stari oče odnesel iz tempelnja Jeruzalemskega. Iz teh posod pije kralj, njegovi velikaši in njegove žene. Kar se prikaže roka, ki zapiše nekaj besed na steno. Vsi se pre¬ strašijo in osterme; kralj pa obledi in se trese povsem životu. Urno vse modre skliče, da bi mu besede razložili. Ali niso mogli ne pisanja brati, nikar ga kraju razložiti. Zdaj Daniela pokličejo pred kralja. Daniel pa odkritoserno tako le govoii: »Ti, o kralj, si se vzdignil zoper nebeškega Gospodovavca. Ni ti bilo zadosti, da je tvoj stari oče svete posode vzel iz njegove hiše. Ti si jih dal še prinesti, da ste iž njih vino pili, ti, tvoji boljšaki in tvoje žene. Zato je Gospod dal pisati na steno. To pa je napisano: Mane. tekel, fares. To pa je njih razlaga : »Seštel — je Bog tvoje kraljestvo in ga dokončal. Tehtan — si bil na tehtnic i, in prelahak si najden. Razdeljeno 77 je tvoje kraljestvo in dano Medijanom in Perzijanom."- Se tisto noč se prerokovanje spolni: C ir pridere v mesto ter ga zažge; Baltazar je bil umorjen, Perzijani in Medijani si kraljestvo razdele. f C ir, perzijanski kralj, se je kmali vsega babilonskega kraljestva polastil. Daniela je Cir visoko cenil in častil ter ga še celo k svoji mizi jemal. — Babilonci so pa imeli malika, z imenom Bel, kteremu so vsak dan darovali dvanajst mer pšenične moke in štirdeset ovac in šest verčev vina. Daniel pa je molil svojega pravega Boga. — Nekega dne mu torej kralj reče: »Zakaj ne moliš Bela?“ Daniel mu odgovori: »Ker častim živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo, in ima oblast čez vse, kar živi. “ Kralj se: začudi in vpraša: „ Ali se ti Bel ne zdi živ Bog? Ne vidiš li, koliko vsak dan povžije in popije.“ -— Daniel se mu posmeje in pravi: »Ne dajaj se motiti kralj! 95 ta Bel je znotraj iz ila, in iz brona zunaj, in nikoli nič ne je.“ Na to se kralj razserdi, pokliče Belovne duhovne, kterih je bilo sedemdeset, in jim reče: „Ako mi ne poveste, kdo povžije te darove, boste umerli! Ako pa skažete, da Bel povžije to, bo Daniel umeri, ker je Bela klel.“ Daniel kralju odgovori: „Zgodi se po tvoji besedi . 11 f Potem gresta kralj in Daniel v Belov tempelj, in nje¬ govi duhovni pravijo : „Glej, mi gremo ven, in ti kralj, postavi jedi in vina, ter zakleni vrata, in zapečati jih s svojim perstanom. In ko jutri noter prideš, in najdeš, da Bel ni vsega pojedel, naj umerjemo mi!“ — In celo nič niso bili v skerbi zavoljo napovedane smerti; zakaj naredili so si bili pod mizo skriven vhod, po kterem so noter hodili in dari povživali. — Ko tedaj odidejo, kralj pred Bela postavi jedi in vina; Daniel pa ukaže svojim služabnikom prinesti pepela in ga vpričo kralja narežeta po vsem tempeljnu. Potem izideta, zakleneta vrata in jih zapečatita s kraljevim perstanom. Duhovni pa, njih žene in otroci ponoči po svoji navadi v tempelj gredo in vse pojedo in popijejo. f Kralj o pervem zoru vstane in gre z Danielom k tem¬ peljnu. Pečati so celi; zdaj odpreta vrata; berž pogleda kralj na mizo in zavpije na ves glas: „Velik si, o Bel, in ni je goljufije pri tebi!“ — Daniel se mu nasmeja in reče: „Poglej na tla, čigave so te stopinje?“ Kralj se začudi in pravi: „Vidim možke in ženske in otročje stopinje . 11 Kralj bolj na tanko preiskuje in prikažejo se mu skrita vratca Belovih du¬ hovnov. Cir se razserdi ter ukaže duhovne zgrabiti in pomoriti. Bela pa izroči Danielu, ki razdene njega in njegov tempelj. 81. Daniel v levnjaku. * Babilonci so častili tudi velikega zmaja. Se celo kralj je bil tako bedast, da je molil divjo zver. Enega dne toraj Danielu reče: „Glej, zdaj ne moreš reči, da to ni živ bog, moli ga tedaj!" Daniel pa odgovori: „Kralj, daj mi le oblast, in ubil bom zmaja brez meča in brez kola." Kralj mu privoli. Na to Daniel vzame smole, masti in dlak, jih skupaj skuha, iz tega naredi kep ter jih zmaju v gobec daje, — zmaj pa se razpoči. Potem pa reče: „Glej, kakšnega boga ste častili ! 11 * Ko Babilončani to slišijo, se silno razserde in se zoper kralja zberejo, rekoč: „Kralj je Jud postal; Bela je razdjal, pobil zmaja in duhovne umoril!“ Ko pridejo do kralja, pra¬ vijo : „Daj nam Daniela, ali pa borna pomorili tebe in tvojo rodovino!" Kralj se ustraši, sili jenja in jim s težkim sercom 96 da Daniela, kterega je serčno ljubil. Spuutana derhal Daniela v levnjak verže. V jami je pa bilo sedem levov, kterim so vsak dan dali dve trupli in dve ovci; le takrat jim jih niso dali, do bi požerli Daniela. Divje zveri pa mu nič žalega ne store. * Šest dni je Daniel že v levnjaku, in silno lačen je. — Ta čas je pa blizu razdjanega mesta Jeruzalema živel prerok, po imenu Habakuk. Ravno je podmet skuhal ter ga na polje nesel ženjcom. Kar se mu prikaže angel Gospodov, in mu pravi: »Nesi južino, ktero imaš v roki, v Babilon Danielu, ki je v levnjaku.“ Habakuk mu odgovori: »Gospod, Babilona še nisem nikdar videl, in za jamo tudi ne vem!“ Ali angel ga prime verh glave, in ga nese za lase s hitrostjo svojega duha v Babilon na jamo. Habakuk zavpije, rekoč: „Daniel, služab- nik Božji, vzemi južino, ktero ti je Bog poslal!“ Daniel s hvaležnim sercom odgovori: »Spomnil si se me tedaj, o Bog, in pokazal, da ne zapustiš njih, ki tebe ljubijo!“ Potem vstane in je. — Angel Gospodov pa Habakuka berž spet nazaj po¬ stavi na njegovo mesto. * Sedmi dan kralj sam k levnjaku gre, da bi obžaloval svojega ljubega Daniela,. Stopi toraj k jami, pogleda vanjo, in glej, Daniel sedi zdrav in vesel sredi levov. Ostermi in zavpije 97 na ves glas: „Velik si Gospod, Danielov Bog!“ Na to ukaže Daniela iz levnjaka potegniti, nje pa, ki so ga hotli pokon¬ čati, v jamo vreti; in bili so berž požerti v pričo njega. Kralj se vnovič začudi in pravi; „Boje naj se vsi prebivavci Da¬ nielovega Boga, ker on je rešnik, ki dela znamenja in čudeže na zemlji! “ 82. Judje se iz babilonske sužnosti vernejo (536 pred rost. Kr.). Preroka Agej in Caharija. Duhoven Ezdra. * * Ze Jeremija je prerokoval, da bo babilonska sužnost terpela le 70 let; in da se bodo Judje spokorjeni vernili v svojo domačijo. Daniel je to tolažljivo prerokovanje ponovil, ter mu pridjal še novo prerokovanje, da od povelja, naj se Jeruzalem zopet sezida, do odrešenikove smerti ne bode prav na tanko preteklo sedemdeset letnih tednov, t. j. 490 let. Hudo terpljenje v babilonski sužnosti in opominjanje k pokori po prerokih, zlasti po Danielu in Ecehielu, je Jude k pobolj- šanju nagnilo. Toraj Bog serce perzijanskega kralja Čira gane, da dovoli Judom verniti se iz sužnosti; ravno sedemdeseto leto po odpeljanji v sužnost da Cir po Božjem navdihnjenji po vsem kraljestvu oklicati: „Kdor je izmed Božjega ljudstva, naj gre gori v Jeruzalem, in naj zida Gospodu hišo! 1 ' Tudi jim nazaj da vse posode, ktere je bil iz tempeljna pobral Na- buhodonozor. * Tedaj se na pot v Judejo *) napravi veliko tavžent Judo /. Vodnika sta jim bila knez Zorobabel in veliki duhoven Jozva. Leto po svoji vernitvi so začeli v Jeruzalemu tempelj zidati. Duhovni in leviti so zraven delavcov stali s trobentami in cim¬ balami ter so hvalili Gospoda, in vse ljudstvo je od veselja vpilo z močnim glasom in hvalilo Gospoda. Ko so pa čez več let dozidali tempelj, ga z mnozimi daritvami posvečujejo in praznike obhajajo. t Veliko starčekov, ki so nekdanji prekrasni tempelj vidili, milo toži, da je uni tempelj tega v veličastnosti daleč presegal. Bog pa pošlje preroka Ageja jih tolažit s prerokovanjem: „Bodite serčni! Še majhen čas, in prišel bo On, ki so ga za¬ želeli vsi narodi, in veča bo čast te poslednje hiše, kakor poprejšne. 11 Skoraj ravno tako je govoril prerok Caharija: „Uterdite si svoje roke. Zakaj glejte, velika in močna ljudstva *) Judeja se je zdaj imenovala dežela nekdanjega Judovega kraljestva, z rodovoma Simeon in Dan vred, ki sta se bila že poprej odtergala od Izraelovega kraljestva, in se zedinila z Judovim. Schuster, Bibl. Gesch, slov. 1 98 bodo prišla v Jeruzalem iskat Gospoda vojskinih trum. Vriskaj, hči Jeruzalemska! Glej, tvoj Kralj pride k tebi, pravičen in zveličar; ubog je, in sedi na oslici in na žebetu oslic e. “ Caharija pa tudi vidi, kolikšna žalost se bo pripravljala Odrešeniku, in v njegovem imenu tako le govori: „ Gospod mi je rekel: Pasi ovce, ki brez usmiljenja koljejo in prodajajo svoje posestnike. In rekel sem jim: Če se vam prav zdi, prinesite mi plačilo; če pa ne, jenjajte! In n a t e h t a 1 i so za mojo plačo trideset s r e b čr¬ nik o v . . . Gledali bodo na me, kterega so pre¬ bodli: in bodo objokovali, kakor se objokuje edinorojeni sin. Tisti dan bo v Jeruzalemu velika žalost in žalovala bo vsa dežela.‘‘ * Kakih 80 let potem, ko so se bili Judje domu vernili, so na povelje perzijanskega kralja začeli zidati tudi mesto in njegovo zidovje. Samarijani so jim pa hotli zidanje po sili ubraniti. Judje so Boga molili in straže stavili noč in dan. Polovica mladenčev je delalo, polovica pa jih je bilo na boj pripravljenih s sulicami, škiti, loki in oklepi. V 52 dneh jej zidovje z vratini in stolpi stalo. Samarijani spoznajo, da je bilo to delo pod Božjim varstvom doveršeno, in Judom več ne nad- legavajo. Judje pa se slovesno Bogu zahvaljujejo in s solzami obetajo, da bodo odslej vedno zvesti postavi, ktero jim je duhoven Ezdra prebiral. 83. Estera. f Perzijanski kralji so z Judi lepo ravnali, zato jih je še veliko ostalo na Babilonskem. To se je zgodilo po Božji naredbi v prid nevernikom, da so se če dalje bolj seznanovali s pravim Bogom in z obljubami prihodnjega odrešenika. Kakor nekdaj Daniel in njegovi tovarši, so tudi zdaj pobožni in modri Judje po Božji previdnosti pri nevernih kraljih dosegli veliko veljavo, ki so jo obračali svojim rojakom v prid in v razširjanje prave vere. f V ta namen je enkrat Bogu dopadlo izvoliti pobožno Judinjo, Estero po imenu. — Estera je živela ob času kralja Asvera pri svojem redniku Mar d o h e ji, ki mu je bila prav serčno udana. Ko jo kralj enkrat vidi, mu je bila tako všeč, da ji krono na glavo postavi in jo za kraljico izvoli. Ona ni pa nikomur povedala, da je Judinja; to zamolčati, ji je bil Mardohej svetoval. Ker je Mardohej prav po očetovsko skerbel za njeno srečo, je vsak dan hodil sprehajat se pred kraljevo poslopje. Nekega dne zve, da sta dva kraljeva hramnika skle- 99 nila kralja umoriti. To kraljici pove, Estera pa kralju. Ta reč se preiskuje, in skaže se, da je bila tožba resnična. Hudobneža sta bila obešena, dogodba pa se je vpričo kralja vpisala v letne bukve. f Nekoliko po tem kralj nekemu Amanu podeli pervo službo v svojem kraljestvu. Vsi kraljevi služabniki svoja kolena po kraljevem povelji pripogujejo pred njim in ga skoraj po Božje časte. Le Mardohej tega ne stori, ker ni hotel človeku skazovati časti, ktera gre samemu Bogu. Ko Aman vidi in sliši, da je Mardohej Jud, se razserdi in kralja pregovori in od njega povelje dobi, vse Jude po vsem kraljestvu od mladih do starih, otroke in žene v enem dnevu pomoriti in njih premoženje v ce¬ sarske zakladnice djati. Aman je bil namreč judovsko ljudstvo pred kraljem počernil, češ, da so nepokorni in da zaničujejo njegove postave. — Judje silno zdihujejo in jokaje žalujejo. Mardohej Esteri sporoči, kaj se je zgodilo, da bi šla k kralju in ga prosila za svoje ljudstvo. Bila pa je postava, da je mogel umreti, kdor je nepoklican prišel k kralju. Vendar se Estera prederzne, ko je bila poprej svojo molitev opravila, in gre v kraljevskih oblačilih pred kralja. Kralj ravno na svojem zlatem stolu sedi. Estera pred njim na kolena pade. Kralj, ko jo ugleda, se silno razserdi, jeza mu šviga iz oči. Estera omedli in se na tla sesede. — Pri te priči se kraljevo serce omeči, naglo s sedeža plane, jo vzdigne s tal in v svojih rokah derži, dokler se Estera ne zbrihta. Na to ji reče kralj: „Nikar se ne boj, Estera, ne boš ne umerla; zakaj ta zapoved je dana za vse druge, le za tebe ne. Kaj hočeš, kraljica'?“ Estera mu od¬ govori : „Ako kralju dopade, pridi danes k meni na kosilo in Aman s teboj. “ f Zgodi se. Ko jo kralj pri jedi vpraša, kaj želi, mu od¬ govori: „Ako sem milost našla pred kraljevim obličjem, naj pride kralj in Aman na kosilo tudi jutri, in potem bom razodel a kralju svojo željo." Kralj obljubi. Aman gre ves vesel take časti iz kraljevega poslopja. Ker pa vidi, da Mardohej pred vratmi sedi in ne vstane pred njim, se silno razserdi, in ukaže, petdeset komolcov visok steber postaviti za Mardoheja. f Drugci noč kralj ne more nič spati, in si reče prinesti in brati zgodbe in letnike poprejšnjih časov. Ko se bere, kako je Mardohej izdal zalezovanje hramnikov, ki sta želela kralja zadaviti, kralj vpraša: „Koliko časti in plačila je Mardohej prejel za to zvestobo?" Služabniki odgovore: „Celo nič plačila ni prejel." Na to kralj vpraša: „Kdo je na dvoru?" Odgovore mu: „Aman.“ Bil je namreč tako zgodaj prišel kralja prego¬ varjat. ■ — naj ukaže, Mardoheja obesiti. Kralj mu reče notri 100 stopiti ter mu pravi: „Kaj se mora zgoditi možu. kterega hoče kralj častiti? 11 Aman si misli, da kralj noče v počastiti nobenega druzega, kakor njega, toraj mu odgovori: „Človek, kterega želi kralj častiti, se mora v kraljeva oblačila napraviti in posaditi na konja in prejeti kraljevo krono na glavo, in pervi kraljevih poglavarjev in oblastnikov naj derži njegova konja in po mestnih tergih grede naj vpije, rekoč: Tako se časti, kogar hoče kralj počastiti.“ — Na to mu kralj reče: „Hiti in stori, kakor si govoril, Judu, Mardoheju, ki sedi pred vratini!“ Aman mora, če tudi nevoljen in serdit, spolniti kraljevo povelje! f Med tem pride čas. iti k kraljici na kosilo in hitro se Aman tje odpravi. Pri kosilu kralj vpraša: „Kakšna je tvoja prošnja, Estera? Ako želiš tudi polovico mojega kraljestva, do¬ bila jo boš?“ Ona mu odgovori: „Ce sem milost našla v tvojih očeh, o kralj, pusti meni in mojemu ljudstvu življenje; zakaj izdani smo. jez in narod moj, da bomo poteptani, podavljeni in pokončani. 11 Kralj vpraša: „Kdo je, ki se prederzne to storiti? 11 Estera odgovori: „Naš sovražnik in zopermk je ta le prehudolmi Aman! 11 Ko Aman to sliši, ves osternh in ne more ne kraljevega ne kraljičinega obraza prenesti. Kralj serdit vstane. Eden izmed hramnikov pa'reče: „Glej, v Amanovi hiši stoji steber, petdeset komolcov visok, kterega je postavd Aman za Mardoheja! 11 Kralj na to ukaže: „Nanj ga obesite! 11 Še tisti dan kralj Mardoheja izvoli za pervega deržavnega poglavarja namesto Amana, in prekliče dano postavo zoper Jude. Zavoljo tega je med Judi veliko veselje po vsem kraljestvu, in več Perzijanov prestopi k judovski veri. f Pobožna kraljica Estera, ki je edine kraljeva postava ni vezala, ki je pa svojemu ljudstvu milost izprosila pri serditem kralji, je pred- podoba Marije, nebes kraljice. Le ona je bila brez izvirnega greha, ona s svojo ljubeznjivo priprošnjo jezo Božjo tolaži in nam zadobiva milost in zveličanje pri Bogu. 84. Prestavljanje sv. pisma v greški jezik (okoli leta 300 pred rojst. Kr.). Modri pregovori Jezusa, sinu Sirahovega (okoli 280 pred rojst. Kr.). * Judje, ki so se bili v domovino povernili, so čez 200 let mirno in zadovoljno živeli pod gospodstvom perzijanskih kraljev. Njih sreče tudi ni kalil Aleksander veliki, Macedonski kralj, ki je razderl perzijansko kraljestvo; zakaj bil je Judom dober. Ko pa po njegovi smerti razpade njegovo veliko kraljestvo, nastopili so za judovsko deželo žalostni časi. Egipčanski in 101 sirjanski kralji so bili med seboj v veduih vojskah, v kterik je judovska dežela veliko terpela. Pa tudi velika nevednost in huda spačenost je med'ljudstvo nastopila. f Veliko djanje odrešitve pa so ti žalostni časi pospeše¬ vali. Bog .je naklonil, da je na prošnjo egipčanskih kraljev 72 učenih Judov sveto pismo prestavilo v greški jezik. Ker je bil greški jezik skoraj po vsem tadajšnjem svetu znan, so se tudi neverniki po daljnih krajih po svetem pismu seznanili z besedo Božjo, zlasti pa z obljubami prihodnjega zveličarja. f Da bi se nevednosti in spačenosti v okom prišlo, na¬ vdihnil je Bog pobožnega Juda, z imenom Jezus, sin Sirahov, da je spisal bukve, ki so s prelepimi izreki napeljevale k mo¬ drosti in pobožnemu življenju. Naj lepšim njegovim pregovorom prištevamo te le: f „ Začetek in venec modrosti je strah Božji. Vir modro¬ sti pa je beseda Božja in njena pota so zapovedi. Moj sin. nauke sprejemaj v mladosti, in našel boš modrost v starosti. Priza¬ devaj si za modrost, kakor on, ki orje in seje ; in kmali boš pokusil njega sadu." „Ponižuj svoje serce, in nosi, kar ti Bog naklada; zakaj v ognji se skuša zlato in srebro, ljubčeki Božji pa v peči po¬ niževanja." „Otroci, poslušajte očetova povelja in ne žalite ga v nje¬ govem življenji. Očetov blagoslov otrokom hiše vterjuje, materna kletev pa jim jih do tal podira." „Ne zaničuj človeka v njegovi starosti; zakaj tudi izmed nas se nekteri starajo. — Ne zametuj govorjenja starih modrih, ampak vadi se v njih pregovorih. — Ne hvali moža zavoljo njegove lepote, in ne zaničuj človeka zavoljo njegovega obraza. — Majhna je bečela med letajočimi živalimi, pa njen sad ima prednost med sladčicami." „Imej nekoliko mirnih, izmed tavžent pa imej le enega svetovavca. — Z zvestim prijatlom se nič ne meri, teža zlata in srebra ni nič vredna proti ceni njegove zvestobe. — Ako imaš prijatla, v sili ga poskusi, in prenaglo mu ne upaj. — Zakaj marši k ter i je prijatel le do svojega časa, v dan nadloge pa ne ostane." „Gerd madež je laž na človeku. Zoper resnico nikakor ne govori; in sramuj se, ako si se neprevidoma zlagal. Imena Božjega ne imej vedno v ustih, in tudi imen svetnikov ne vpletaj v svoje govorjenje. Človek, ki veliko prisega, je poln krivice, in šiba ne pojde od njegove hiše. ‘ 102 „Ne odgovorjaj, dokler ne slišiš, in med govorjenjem ni¬ komur v besedo ne segaj. — Ako si kaj slišal zoper svojega bližnjega, naj s teboj umerje; in prepričan bodi, da se ne boš razpočil od tega. — Zagradi s ternjem svoja ušesa, hudobnega jezika nikar ne poslušaj; in svojim ustom vrata in ključavnice napravi. Svoje zlato in srebro raztopi, in tehtnico iz njega naredi za svoje besede." „Sin, beži pred grehi, kakor pred kačo. Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meč; za njega rane ni ozdravljenja." „Sin, čas prav obračaj, in vari se hudega! Kdor ljubi nevarnost, v nevarnosti pogine; in kdor se dotakne smole, se ž njo umaže." „Pri vseh svojih delih svojo vest zvesto poslušaj; zakaj to se pravi po Božjih zapovedih živeti." „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil." 85. Eleazar mučne smerti umerje (168 pred rojst. Kr.). * * Naj hujša pokušnja je bila za Jude ob tistem času, ko je čez nje gospodoval prevzetni in grozovitni Antioh. sirjanski kralj. Na njegovo povelje sojini svete bukve tergali in požigali; in kogar koli so našli, da je še živel po Božji postavi, so ga umorili. Mnogo jih je od Božje postave odstopilo iz strahu pred kraljevim poveljem. Veliko jih je pa vender zvestih in stanovitnih ostalo, tako da so raji umerli, kakor da bi bili prelomili sveto Božjo zapoved. Zato jih je bilo tudi 80.000 ali pokončanih, ali v sužnost poprodanih. t Med temi je bil tudi častitljiv starček, 99 let star, po imenu Eleazar, eden izmed naj imenitnejših pismoukov. Po sili so mu usta razklepali, da bi ga bili prisilili, svinjsko meso jesti. On pa je hotel raji častitljivo umreti, kakor sramotno živeti; serčno je toraj prenašal mnoge muke, s kterimi so ga hotli prisiliti. Gledavcom se je zelo smilil, ker so bili že zdav¬ naj prijatli ž njim.. Skrivaj ga prosijo, naj si da prinesti mesa, kakoišnega sme jesti, in od tega naj je ter se naj hlini, kakor da bi jedel svinjsko meso, da si otme življenje. Eleazar pa njim serčno, in naravnost odgovori: „Moji starosti se ne spodobi hliniti se. Ako to storim, bi si mladina mislila: Stari Eleazar se je poprijel tuje vere, ter se je dal v greh zapeljati; jez pa bi s tem ognusil svojo starost. Kaj bi tudi imel od tega, da se umaknem človeškim mukam! Roki Vsegamogočnega vender ne uidem, ne živ ne mertev. Toraj hočem brez strahu slavno umreti 103 za predrage in presvete postave. Tako se bom po svoji starosti obnesel in mladenčem zapustil junašk zgled . 11 Ko to izgovori, ga zgrabijo in v terpljenje vlečejo. Ko pri grozovitih udarcih čuti, da je že blizu smerti, zdihne, rekoč: „ Gospod, ti veš, da to rad terpim, ker se tebe bojim . 11 Nato se Eleazarjeva duša loči s tega sveta zapustivši vsem prekrasen zgled junaške serč- nosti in stanovitnosti. 86. Mučenje sedmih makabejskih bratov. * Antioh da tudi mater in njenih sedem sinov pripeljati pred se, in jim zapove, pri ti priči svinjsko meso jesti. Ali oni mu odgovore: „Naša postava nam to prepoveduje, ne moremo, in ne bomo ga jedli . 11 Zdaj kralj ukaže, jih z biči in jermeni tepsti. Naj starejši mu pa serčno reče: „Raji hočemo umreti, kakor zapovedi Božje prelomiti . 11 Zdaj se kralj razserdi in zapove, ponve in bronaste kotle razbeliti. Pdtem ukaže naj starjemu jezik odrezati, kožo z glave potegniti, roke in noge odsekati, in ga, ko je še dihal, v razpeljem ponvi peči. Vse to so mogli bratje in mati gledati; ali med dolgim mučenjem so se med seboj opominjali, serčno umreti. * Ko je bil pervi umeri, drugega pripeljejo. Ko so mu kožo z lasmi vred z glave potegnili, ga vprašajo, če bo jedel, preden ga mučijo po vseh udih. On jim pa ravno tako serčno odgovori, kakor njegov stari brat: „Ne bom ! 11 Zato je terpel ravno tiste muke. Pri zadnjem dihljeji kralju reče: „Ti, hudob¬ než vseh hudebnežev, nam sicer sedanje življenje vzameš; toda kralj vsega sveta bo nas, ki umerjemo za njegovo postavo, obudil k večnemu življenju." -- Tretji svoje roke prostovoljno pomoli rekoč: Z nebes sem jih prejel, in od njega jih upam zopet dobiti." Preden je bilo njegovega mučenja konec, oglasi se že četerti in pravi, da hoče za svojimi tremi brati slavno umreti za Boga. Ko on umerje, mučijo petega in šestega. Tudi ona junaško umerjeta. Zaničevala sta vse muke, tako da se kralj in vsi, ki so bili okoli njega, čudijo njuni stanovitnosti. * Le naj mlajši sin je bil še živ. Antioh mu s prisego obeta, ga obogatiti in osrečiti, ako odstopi od svojih očetovskih postav. Ker se pa mladenič nikakor ne da pregovoriti, kralj mater pokliče, ter ji svetuje, naj ga ona pregovarja, da ji ostane živ vsaj naj mlajši. Ona se pa k njemu skloni ter mu reče: „Prosim te, ljubo moje dete! Poglej nebo in zemljo, in vse, kar je na njima, in vedi, da je Bog vse to iz nič ustvaril. Toraj se ne boj tega trinoga, temuč skaži se vrednega svojih bratov, ter sprejmi smert, da te enkrat nazaj dobim s tvojimi 104 brati vred.“ Ko mati še govori, mladenič reče: „Kaj čakate ? Nisem pokoren kraljevi zapovedi, ampak postavi Božji, ki nam je dana po Mojzesu. Ti pa,“ — k kralju obernjen reče, — „ti pa, ki Judom vse hudo zmišljuješ, jezi Božji ne boš odšel.“ — Kralj, ko to sliši, ves od jeze vre, in ukaže, še huje mučiti ga, kakor njegove brate. Poslednjič tudi mater umore. 87. Daritev in junaško djanje Juda Makabejca (166—160 pred rojst. Kr.). * * Ob času, ko je Antioh 'grozovito preganjal Jude, je v Judeji živel duhoven Matatija, ki je imel pet sinov. Ko sliši, da je kralj Antioh celo tempelj oskrunil in povsod po deželi vpeljal gnusobiio malikovanje, Matatija velika žalost prevzame. Spoznal je, da bi hudobija utegnila zmagati pravo vero, ako se dobri terdno ne združijo. Toraj na ves glas vpije rekoč: „Kdor koli gori za postavo, naj se vzdigne in gre za menojIn vzdigne se s svojimi sinovi, in veliko zvestih ž njim, ter zbeže v hribe. Kamor pridejo, malikovavske oltarje podirajo in se poganjajo za Gospodovo postavo. * * Po Matatijevi smerti jim je vodnik Juda, njegov sin. Zavoljo njegovega verlega junaštva so mu rekli Makabejec, t. j. kladvar. V boji je bil serčan, močan in strašan kakor lev; premagal je z malo množico vse Antiohove vojske, in Jeru¬ zalem in tempelj zopet v oblast dobil. In zdaj je še le prav vidil, kako je bilo svetiše zapušeno, oltar oskrunjen, vrata sežgana, in po dvorih hiše Božje je trava rasla, kakor v logu ali po hribih. Tedaj osnaži tempelj, zmagavni praznik obhaja in oltar posveti med hvalnim petjem in godbo. * Ko Antioh zve, da so vse njegove vojske na Judovem zgubljene, se silno raztogoti nad Makabejci, se vsem svojim vojaškim trumam na čelo postavi, in ž njimi vzdigne nad Jeruzalem. Da bi se poprej nad njimi znosil in maševal, ukaže prav hitro voziti. Toda v silnem dirjanji se zverne voz. Antioh ž njega pade ter se zelo poškodva na svojih udih. Zdaj grozno hudo zboli, živemu červi iz trupla lazijo in meso mu odpada na kosce. Pri njem, ki je ravnokar menil, da bo zvezde na nebu dosegal, ne more nikdo več sterpeti zavoljo silnega smradu. Zdaj ga minuje njegova velika ošabnost, v se gre in spozna, da ga je ta stiska zadela zavoljo hudobije, ki jo je v Jeruzalemu počenjal, ko je ropal hišo Božjo in prelival nedolžno kri. Boga začne moliti in obeta, da hoče popraviti vso krivico in obhoditi vse strani sveta ter razglaševati in oznanovati mogočnost Božjo. Ali Bog 105 ga ne usliši, ker je njegovo kesanje izhajalo le iz strahu pred sinertjo, — njegovo terpljenje ne odjenja. Umeri je morivec, oskrunjevavec in preklinjavec v tuji deželi v strašnih bolečinah, kakor je sam poprej terl in mučil druge. * Po Antiohovi smerti njegov sin silno vojsko z naj slavnejšimi vojvodi pošlje v Judejo, da bi si jo zopet podvergel in poropal. Zdaj se Makabejec s svojimi zvestimi v molitvi k Gospodu oberne. Po molitvi v zaupanji v Boga primejo za orožje in gredo v boj. Ko se vojska hudo vname, se sovražnikom z neba prikaže pet svetlih mož na konjih, z zlatom oberzdanib. Dva izmed njih imata Juda v sredi pred seboj in ga s svojim orožjem varujeta. Drugi trije pa pušice in strele z neba mečejo nad sovražnike, tako da ali oslepljeni padajo, ali od strahu beže: — Dvajset tavžent petsto pešcov in 600 konjikov so po boji našteli mertvih. * Tako Juda s pomočjo Božjo premaga vse Izraelove sovražnike še v mnozih kervavih bojih. V nekem boji pa se zgodi, da tudi nekoliko Judov pade. Ko Juda s svojimi zvestimi drugi dan pokopava mertve, pod njihovimi poverhnimi oblačili najde reči, ki so bile malikom darovane, kar je bilo po Gospodovi postavi prepovedano jemati. Očitno se toraj pokaže, da so bili zavoljo tega pokončani. Vsi toraj pravično sodbo Gospodovo časte ter molijo, da bi Bog odpustil storjene grehe. Na to Juda v Jeruzalem pošlje 12.000 drahem srebra *), da bi se spravna daritev obhajala za pobite; ker sveta in dobra je misel, moliti za mertve, da bi bili rešeni grehov. * Juda se pa enkrat spusti v boj s sovražnikom, ki je bil veliko močnejši od njega. Premagan — umerje. Z veliko žalostjo žaluje vse ljudstvo po njem, rekoč: „Oh, padel je junak, ki je rešil Izraelovo ljudstvo! 11 88. Poslednji časi pred Kristusom. * * Po Judovi smerti sta bila njegova brata zaporedoma ljudsvtu vodnika. Tudi ona sta se serčno vojskovala in slavno zmagovala Izraelove sovražnike. Njuni nasledniki pa so hudobije vganjali pred Gospodom, in so tudi omahljivo ljudstvo zapeljali v velike pregrehe. Judje so sicer še častili edino pravega Boga, toda večidel le z ustnicami. Njih življenje je pa bilo tako hudobno, da neki judovsk zgodovinar Jeruzalem primerja Sodomi, in pravi, da je bila Sodom boljša od Jeruzalema. Dobro seme, *) Okoli 2100 goldinarjev našega ssdanjega denarja. 106 ki je bilo še sem ter tje med njimi, so zadušili Farizeji sveto¬ hlinci in neverni Saduceji; ker ti dvoji, akoravno med seboj sovražni, so gospodovali nad ljudstvom. — V vseh druzih deželah po svetu pa so bili malikovavci. Silna spačenost nastane po vsem svetu, neizmerne nadloge vsa ljudstva tarejo. Toraj vsi dobri po vsem svetu zdihujejo po obljubljenem Odrešeniku. f Tako ije bilo vse pripravljeno na prihod odrešenika vsega sveta. Že poslednji prerok, Mal a ki j a (okoli 1. 400 pr. Kr.), je veselo oznanoval, rekoč: „Glej zdaj bo kmali prišeLon, po kterem hrepenite. Potem bodo jenjale vse živalske daritve. Kad vami nimam več dopadajenja, reče Gospod vojskinib trum, in daritev nočem več iz vaših rok. Zakaj od solnčnega izhoda do zahoda bo moje ime veličastno med narodi, in v vseh krajih se bo mojemu imenu opravljala čista daritev. “ — Le eno znamenje se še ni bilo spolnilo: namreč Jakopova obljuba, ki jo je bil dal svojemu Sinu Judu. Tudi ta se spolni. Nasledniki Makabejcov so bili v vednih prepirih med seboj. Bratje se vojskujejo zoper brate in se med seboj more ter Rimljane pokličejo, da bi jih pomirili. Rimljani pa se sami Judeje polaste ter Judom postavijo tujega kralja: Heroda Idumejca. Tako je bila toraj kraljeva palica od Juda vzeta, in prišel je čas, da je imel poslan biti obljubljeni in silno zaželeni odrešenik, ki je Toocli nau čast ir. Da-srala ■srelcozn.a.j I Drugi d.el. Zgodbe svetega pisma nove zaveze. Pervi oddelek. Zgodbe Jezusa Kristusa. Jezusovo rojstvo in njegova mladost. 1. Oznanovanje Janezovega rojstva. Ob času Heroda kralja je živel na Judovskem bogaboječ duhoven, Caharija po imenu. Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Bila sta sredi grešnega ljudstva pravična pred Bogom, ker sta živela brez madeža po Božjih zapovedih. Otrok nista imela. To jima je bilo na veliko žalost. Serčno sta Boga prosila, da bi jima sinu dal; pa zdelo se je kakor da bi bila zastonj njuna molitev. Oba sta se bila že postarala. Prigodilo se je pa, da je Caharija prišel na versto, duhovsko službo v Jeruzalemskem tempeljnu opravljati. Tedaj gre v svetiše pred kadilni oltar kadila zažigat. Ljudstvo pa zunaj na dvoru moli. Kar se mu angel Gospodov prikaže na desni strani oltarja. Caharija se ustraši in groza ga obide Angel pa mu reče: „Ne boj se, Caharija! Tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena Elizabeta ti bo sinu rodila, in njegovo ime imenuj Janez. Vesel boš ti, in veliko se jih bo veselilo njego¬ vega rojstva; zakaj velik bo pred Gospodom. Vina in 108 močne pijače ne bo pil, in že pred svojim rojstvom bo s svetim Duhom napolnjen. Veliko Izraelovih otrok bo spreobernil k Gospodu, njih Bogu. V duhu in v moči Elijevi pojde pred Gospodom, da mu bo sveto ljudstvo pripravljal. “ Oaharija angelu odgovor.: „Po čem bom spoznal, da se bo to zgodilo? Zakaj jez sem star, in tudi moja žena je že priletna “ Angel mu odgovori: „Jez sem Gabriel, ki stojim pred Bogom, in sem poslan, tebi prinest to veselo oznanilo. Ker pa nisi verjel mojim besedam, boš mutast do dneva, ko se bo to zgodilo." Na to angel zgine. Ljudstvo pa čaka Oaharija ter se čudi, da se tako dolgo mudi v svetiši. Ko pa vender izide, ni mogel govoriti blagoslova nad ljudstvom. Iz njegovega miganja spoznajo, da je imel prikazen v tempeljnu. In ko minejo dnevi njegovega opravila, se vesel domu verne. 2. Oznanovanje Jezusovega rojstva. V šestem mescu potem, ko je bilo Janezovo rojstvo oznanjeno, je bil angel Gabriel poslan v galilejsko mestce Nazaret, k devici, kije bila sicer revna v posvetnem blagu, v čednostih pa silno bogata, Marija ji je bilo ime. Zaročena je bila svetemu možu, Jožefu po imenu, ki je bil tesar in kakor Marija iz kraljevega Davidovega rodu. Ravno je v svoji izbici pobožno molila, ko angel pride k nji, rekoč: „Cešena, g nad e polna, Gospod je s teboj, ž e g n a n a si med ženam i.“ Ko Marija to sliši, se prestraši in premišljuje, kaj bi pomenilo to pozdravljanje. Angel pa ji reče: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu! Glej, sina boš dobila, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin najvišega imenovan. Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta, in njegovemu kraljestvu ne bo konca." Marija angelu reče; ,,Kako se bo to zgodilo, ko sem vender Bogu vedno čistost obljubila?" Angel ji odgovori: „Sveti^ Duh bo prišel v te, in moč Najvi¬ šega te bo obsenčila. Za tega voljo bo sveto, ki bo rojeno iz tebe, Sin Božji imenovano. Glej, tudi Elizabeta, tvoja teta, bo v svoji starosti, in sicer že čez tri mesce, sinu dobila; ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč,“ Tedaj Marija pravi: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." In angel je šel od nje. 3. Marija Elizabeto obiše. Marija se mahom vzdigne in hiti v gore k Elizabeti, svoji teti, ji veselo oznanilo povedat. Ko pride k nji, jo preserčno pozdravi. Ko bi trenil, je bila Elizabeta napolnjena s svetim Duhom, in na ves glas zavpije: ,,Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa! In odkod meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni? Blagor tebi, da si verovala; ker dopolnilo se bo, kar ti je Gospod povedal." Marija od veselja zavoljo čudovite milosti, ki jo je od Gospoda prejela, Bogu sprelepo hvalno pesem zapoje. f Tako le je pela: „Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem zveličarji. Ker seje ozerl na 110 nizkost svoje dekle. Zakaj, odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi; zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen, in sveto njegovo ime. Njegovo usmiljenje je od roda do roda njim, ki se njega boje. Moč je skazal s svojo roko in razkropil je napuhnjene v misli njih serca. Mogočne je s sedeža vergel, ponižne vzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojega služabnika, in se je spomnil svojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakom Abrahamu in njegovemu zarodu na vekomaj. “ Marija pri Elizabeti več tednov ostane, potem se pa verne v Nazaret na svoj dom. 4."Rojstvo Janeza kerstnika. Ko se dopolni obljubljeni čas, Elizabeta sinu dobi. Veselili so se ga njeni sosedje in vsa rodovina ž njo. Hotli so detetu po očetu ime Caharija dati. Elizabeta pa reče: „Tega ne, ampak Janez naj se imenuje! u Oni ji odgovore „Saj ni nikogar v tvojem rodu, komur bi bilo tako imč!“ — in na to vprašajo očeta, kako naj bo otroku ime. Caharija pa je bil še mutast. Ukaže si toraj dati tablico in zapise na-njo: „Janez je njegovo ime!“ In pri te priči se mu razveže jezik, on spregovori in lloga hvali. Tedaj so se vsi začudili, in rekli: „Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je ž njim?" t Caharijevo serce pa je polno veselja in hvale. Napolnjen s svetim Duhom hvali Boga in prerokuje rekoč: t Hvaljen Gospod, Izraelov Bog: ker je obiska! in storil odrešenje svojemu ljudstvu. In nam je postal rog zveličanja v hiši Davida, svojega služabnika, kakor je govoril skoz usta svojih svetih prerokov, kteri so od nekdaj. Odrešenje od naših sovražnikov, in iz roke vseh. kteri nas sovražijo. Usmiljenje storiti našim očetom in pomniti svoje svete zaveze. Prisego, ki jo je prisegel Abrahamu, našemu očetu, nam dati. da iz rok svojih sovražnikov rešeni njemu služimo brez strahu, v svetosti in pravici vse svoje dni. In ti, dete! — boš prerok Najvišega imenovano. Pojdeš namreč pred obličjem Gospodovim njegova pota pripravljat; dati znanje zveličanja njegovemu ljudstvu v odpušanje njih grehov; po priserčnem usmiljenji našega Boga, po kterem nas je obiskal on, ki se izhaja z visokosti, razvetliti te, ki sede v temi in smertni senci, da ravna naše noge na pot miru." 111 v Mali Janez pa je rastel in močan prihajal v duhu. Se prav mlad je šel v pušavo in živel tam do tistega časa, ko se je imel pred Izraelom pokazati in začeti očitno učiti. 5. Jezusovo rojstvo. * * Jožef še celo nič ni vedil, kaj se je z Marijo zgodilo. Zdaj Bog tudi njemu razodene skrivnost. Angel Gospodov se mu v spanji prikaže in reče : „Jožef, sin Davidov, vzemi Marijo k sebi. Z močjo svetega Duha je mati Simi Božjega. Ime Jezus mu daj. ker bo svoje ljudstvo rešil od njegovih grehov.'* Jožef stori, kakor mu je angel zapovedal. Ob tistem času pride povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše vsa dežela. Vsak je mogel iti tje, kjer so bili njegovi spredniki doma, in ondi se dati zapisati. Marija in Jožef gresta toraj v Betlehem, v Davidovo mesto, ker sta bila iz rodu kralja Davida. Ko v Betlehem prideta, je bilo že tujih ljudi vse polno, in nikjer ne moreta dobiti prenočiša. Toraj gresta v neki pastirsk hlev pred mesto. In tukaj je ponoči prišel na svet Jezus Kristus, Sin Božji. — Marija devica dete s priserčnim veseljem v plenice povije in v jasli položi. 6. Pastirji pri jaslih in Jezusovo obrezovanje. Ne daleč od Betlehema je bilo na polji nekaj rev¬ nih pastirjev, ki so čuli pri svojih čedah. Kar stoji Angel Gospodov pred njimi, in nebeška svetloba jih obsveti. Zelo se prestrašijo. Angel pa jim reče: „Ne bojte se, zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu. Danes vam je v mestu Davidovem rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod. In to vam bodi v znamenje: Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno!" In mahom je bila pri angelu množica druzih angelov, ki so Boga hvalili rekoč: „Cast Bogu na viso¬ kosti, in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje." Ko angeli spet odidejo v nebesa, veseli pastirji reko med seboj: „Pojdimo do Betlehema, in poglejmo, kar nam je Gospod oznanil!“ Hitro gredo in najdejo v hlevu Marijo in Jožefa in dete, v plenice povite in v jasli 112 položeno. S svetim spoštovanjem ga gledajo, se ga serčno vesele ter ga molijo. Potem pa se k svojim če dam vernejo, Boga časte in hvalijo za vse, kar so slišali, in vidili. Čez osem dni je bilo dete obrezano. Dano mn je bilo ime Jezus, kakor je bil angel že pred njegovim rojstvom zapovedal. 7. Marija Jezusa v tempeljnu skaže. Ko je bil Jezus štirdeset dni star, ga Marija in Jožef po postavi v Jeruzalem v tempelj neseta, da ga pred Gospoda postavita. Tudi zapovedani dar za uboge prineseta, namreč dva mlada goloba. * * Ob tistem času je pa v Jeruzalemu živel pravičen in bogaboječ mož, Simeon po imenu. On je Zveličarja željno pričakoval; zakaj sveti Duh je bil v njem in mu je bil razodel, da ne bo umeri, dokler ne vidi Gospodovega Kristusa (Mazi¬ ljenca). Po navdihnjenji svetega Duha Simeon ravno tisti čas v tempelj pride. Ko Marija in Jožef v tempelj prineseta otroka Jezusa, precej spozna, da je to dete obljubljeni odrešenik. V naročje vzame nebeško dete, ter hvali Boga rekoč: „Zdaj. o Gospod, spustiš svojega hlapca po svoji besedi v miru! ker so vidite moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje nevernikom in v čast Izraelu svojemu ljudstvu.“ Na to Simeon Marijo in Jožefa blago¬ slovi, se k Mariji oberne ter ji reče: „Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu, in v znamenje, kteremu se bo zopergovorilo. Tvojo lastno dušo pa bo meč presunil.” * V Jeruzalemu je bila tudi prerokinja, Ana po imenu, vdova pri 84 letih, ki se ni maknila iz teinpeljna, in je s postom in molitvami noč in dan Bogu služila. Tudi ona ravno tisto uro v tempelj pride in časti Gospoda. Ona potem družim pobožnim dušam, ki so čakale Izraelovega odrešenika, veselo pripoveduje, da ga je že vidila. 8. Modri od jutra Jezusa molijo. Ko sta bila Jožef in Marija z Jezusom v Betlehem nazaj prišla, pridejo iz daljne jutrove dežele modri v Jeruzalem, ter vprašajo: „Kje je novorojeni judovski kralj? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo na jutroveni in 113 smo ga prišli molit.“ Ko kralj Herod to sliši, se pre¬ straši in ves Jeruzalem ž njim. Skliče toraj vse velike duhovne in pismarje ljudstva, in jih izprašuje, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni mu odgovore: „V Betlehemu na Judovskem. Zakaj tako je pisano po preroku: Ti, Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj manjša med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael" — Tedaj Herod modre skrivaj pokliče k sebi, in jih skerbno izprašuje, kedaj se jim je zvezda prikazala. Potem jih pošlje v Betlehem, ter jim hinavsko reče: „Pojdite in skerbno oprašujte po detetu; in kadar g'a najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jez grem in ga molim. ‘‘ Modri se precej odpravijo proti Betlehemu. In glej, zvezda, ki so jo na jutrovem vidili, pa jim je bila za nekoliko časa zginila, se jim zopet prikaže in gre pred njimi. Silno so se obveselili, ko jo ugledajo. Kar obstane nad hišo, v kteri je bilo dete Jezus. Tedaj gredo v hišo, najdejo dete z Marijo in Jožefom, prednj padejo in ga molijo. Tudi odpro svoje zaklade in mu darujejo zlata, Schuster, Bibl. Gesch. slov. $ 114 kadila in mire. Po noči pa jim Bog' v spanji zapove, naj se ne vračajo k Herodu. Modri so pokorni Božjemu povelju ter hvalijo Boga in se po druzem potu vernejo v svojo deželo. 9. Sveta družina v Egipt beži in se verne v Nazaret. Herod je modrih že težko čakal. Ko pa vidi, da zastonj čaka, se silno razserdi in ukaže pomoriti vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajnah po dve leti in manj starih. Tako le, si misli, tudi dete Jezus gotovo ne bo ušlo smerti. Toda Bog je čul nad detečjim življenjem. Po noči se Jožefu v spanji prikaže angel Gospodov ter mu reče: „Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in ondi ostani, dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga končal." Jožef kar vstane, vzame dete in njegovo mater in še tisto noč pobegne v Egipt. Ko deteta Jezusa več ni bilo v Betlehemu, priderd morivci, ktere je bil Herod poslal. Z golimi meči hodijo po hišah, materam iz naročja tergajo nedolžne fantiče in jih more. Strašen jok in krik matere zaženo in se ne dajo utolažiti. Ali Božja kazen ne zaostane. Le malo let po ker- vavi moriji Heroda zadene gnjusobna bolezen, za ktero umerje med strašnimi bolečinami. Na to se angel Gospodov Jožefu v Egiptu zopet v spanji prikaže rekoč: »Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in verni se v svojo domovino! Zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji stregli." Tedaj Jožef vstane, vzame dete in nje¬ govo mater in se verne na Galilejsko v mesto Nazaret. Jezus na tihem in skrivnem ondi raste. Bil je pa že ko deček poln nebeške modrosti in milost Božja je bila v njem. 10. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu. Marija in Jožef sta vsako leto hodila v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. Ko je bil Jezus dvanajst let star, ga seboj vzameta. Daljna je bila sicer pot, vendar Tretji dan še le ga najdejo v tempeljnu. Sredi med učeniki je sedel, jih poslušal in popraševal, ter jim tako modro odgovarjal, da so se njegovi umnosti čudili vsi, kteri so ga slišali. Starši se silno obvesele, ko ga ugle¬ dajo. Njegova mati pa mu zavoljo velike skerbi, ki jo je imela zastran njega, reče: „Sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jez sva te z žalostjo izkala!“ Jezus krotko in prijazno odgovori: „Kaj je, da s t*a me iskala? Nista li vedi la, da moram biti v tem, kar je mojega očeta? z veseljem ž njima gre. Še veče je bilo njegovo veselje, ko ugleda sveto mesto in pervikrat stopi v 'prekrasni tempelj. Ko minejo prazniki, se Marija in Jožef verneta in na pot domu podasta. Jezus pa v Jerusalemu ostane, in starši tega niso vedili; mislili so, da je pri tovaršiji, in so šli brez skerbi dan hoda od Jeruzalema. Zvečer pa ga išejo med rodovinci in znanci. Ali, kako se utrašijo, ko ga ne najdejo med njimi! V velikih skerbeh se vernejo v Jeruzalem in ga išejo. 8 116 Potem se verne v Nazaret s svojimi starši. Pokoren jim je bil in rastel je kakor v letih, tako v modrosti in V milosti pri Bogu in pri ljudeh. Jezus je ko Božji Sin od vekomaj vse vedil. Hotel je pa le pola¬ goma razodevati svojo nebeško modrost, in je toraj, kakor človeški otroci, učenike in njih nauke poslušal, da jim je bil naj lepši zgled tudi: v poslušanji svetih naukov. Jezusovo pripravljanje k očitnemu učenju. 11. Sveti Janez Jezusu pot pripravlja. Približeval se je čas, da je Jezus kot odrešenik sveta imel pričeti očitno učiti. Toraj je Gospod govoril Janezu, Oaharijevemu sinu, naj gre odrešeniku pot pri¬ pravljat. Janez, Božjemu povelju pokoren, pride na vse kraje ob Jordanu. Po zgledu nekdanjih prerokov nosi oblačilo iz kameljih dlak, in usnjat pas okoli svojega ledja: in njegov živež so bile kobilice in podlesni med. Vina ni pil in nobene močne pijače. Prebival je v kaki skalnici, in za svet se ni pečal. Ljudi je opominjal ter jim na glas klical: „Delajte pokoro; zakaj Božje kraljestvo se je približalo!" Da bi svoje poslušavee še bolj zbudil k pokori in k poboljšanju, ter jih pripravljal na sveti Jezusov kerst, v Jordanu keršuje tiste, ki si k sercu jemljejo njegovo opominjanje. Od vseh strani' in iz vseh stanov hodijo ljudje, pazljivo poslušajo Janezove nauke, se mu dajejo kerstiti in se svojih grehov obtožujejo. * Med druzimi tudi hinavski Farizeji in neverni Saduceji k Janezu pridejo. Ko jih ugleda, jim Janez ves nevoljen reče: „Gadja rodovina, kdo vam je pokazal bežati pred prihodnjo jezoV Storite vreden sad pokore in nikar ne govorite: Abrahama imamo očeta. Zakaj povem vam, Bogu je mogoče iz teh kamnov Abrahamu otrok obuditi. Sekira je drevesom že v korenino nastavljena. Vsako drevo, ktero ne rodi dobrega sadu, bode izsekano in v ogenj verženo.“ * * Janezova prikazen sploh, zlasti pa vse njegovo govor¬ jenje pretreslo je njegove poslušavee tako, da so začeli misliti, da bi Janez utegnil odrešenik biti. Iz Jeruzalema so celo poslali duhovnov in levitov do njega, vprašat ga, če je morebiti on Kristus. Janez pa je rekel: „Jez nisem Kristus; za menoj pa 117 pride on, ki je močnejši, kakor jez, kteremu nisem vreden odvezati jermena njegovih čevljev. Jez vas keršujem, pa le z vodo; on vas bo kerstil v svetem Duhu in v ogni. Vevnico ima v roki in bo očedil svoje gumno. Pšenico bo spravil v svojo žitnico, pleve pa bo sežgal z neugasljivim ognjem. “ 12 . Jezus keršen in skušan. Ko je bil Jezus trideset let star, šel je tudi on k Jordanu, da bi se dal Janezu kerstiti. Ko tedaj Jezus hoče stopiti v Jordan, mu Janez brani v reko, ter poln naj višega spoštovanja do njega pravi: „Meni je potreba od tebe keršenemu biti, in ti prideš k meni?" Jezus mu pa odgovori: „Pusti za zdaj; zakaj spodobi se nam, da spolnimo vse naredbe Božje." Tedaj Janez odjenja ter v Jordanu kersti Jezusa. In glej, kar se nad Jezusom nebesa odpro, in sveti duh v podobi goloba nad njega pride in se ustavi nad njim. Ob enem se pa z nebes zasliši glas: „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajen je." Tako je bilo tedaj očitno ozna¬ njeno, da je Jezus Šin Božji in odrešenik sveta. 118 * * Preden pa Jezus nastopi svoje delo, se po nagibu svetega Duha od Jordana poda v pušavo. V ti samoti se štir- deset dni in štirdeset noči posti in moli. Potem je bil lačen. Zdaj skušnjavec k njemu stopi, da bi ga skušal, in reče: „Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo ti kamni kruh.“ Jezus pa mu odgovori: „Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust Božjih.“ * * Satan se prederzne. Jezusa v drugo skušati. Tedaj ga vzame seboj v sveto mesto, ga ondi postavi na verh tempeljna, in mu reče: „Ako si Sin Božji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ne zadeneš na kamen." Jezus pa satanu odgovori: „Zopet je zapisano: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!" * * Tudi zdaj hudič še ne počiva. Jezusa seboj vzame na silno visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih veli¬ častvo, in mu reče: „Vse to bom tebi dal, ako pred me padeš in me moliš." Tedaj mu Jezus poln svete jeze reče: „Poberi se, satan! zakaj pisano je: Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!" Tedaj ga hudič zapusti, pa glej, angeli z nebes pristopijo in Jezusu strežejo. 13. Jesusovi pervi licenci. * * Jezus se iz pušave k Jordanu verne. Ko ga Janez ugleda, množici, ki je bila okoli njega, reče: „Glej jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta! Taje, od kterega sem rekel: Za menoj pride mož. ki je bil pred menoj; zakaj on je bil poprej kakor jez. Jez spričujem, da je Sin Božji." Ko je bil Janez z dvema učencoma zopet pri Jordanu, vidi Jezusa vnovič iti. Tedaj zopet reče: .: Glej te jagnje Božje. “ Učenca, ki to slišita, gresta za Jezusom. Jezus se ozre, in jima prijazno reče: „Kaj išeta?“ Rečeta: ,,Učenik, kje stanuješ?" Odgovori jima: „Pctjdita in poglejta!" — Z veseljem gresta ž njim, in tisti dan pri njem ostaneta. Učencoma je bilo ime Andrej in Janez. Andrej je pa imel brata, kteremu je bilo ime Simon, ki je silno željno odrešenika priča¬ koval. Hitro ga Andrej poiše in mu vesel reče: „Mesija smo našli," in ga pelje k Jezusu. Ko ga Jezus pogleda, mu pravi: „Ti si Simon, Jonov sin; posihmal se ti poreče: Peter, t. j. Skala." 119 * * Drugi dan se Jezus na Galilejsko odpravi. Grede sreča moža, z imenom Filip, ki je že dolgo željno pričakoval odre¬ šenika, in mu reče: „Hodi za menoj.“ Filip pa je imel prijatla, ki je bil ž njim enih misli; ime mu je bilo Natanael ali Jernej. K temu toraj najprej teče, ga pod figovim drevesom najde in mu vesel reče: „Njega, od kterega so pisali Mojzes in preroki, smo našli; — našli smo Jezusa iz Nazareta. Pojdi in poglej!“ Ko Jezus vidi Natanaela iti, reče: „Glej, to je pravi Izraelec, v kterem ni zvijače.“ Natanael se začudi in ga vpraša: „Od kod me poznaš?" Jezus mu odgovori : „Preden te je Filip poklical, ko si bil pod figovim drevesom, sem te vidil.“ Natanael ostermi in poln spoštovanja reče: »Učenik, ti si Sin Božji, ti si kralj izraelski!" Jezus mu odgovori: „Ker sem ti rekel, da sem te vidil pod figovim drevesom, veruješ; še kaj večega, kakor to, boš vidil. Resnično vam povem; vidili boste nebo odperto in angele Božje gori in doli hoditi nad Sinom človekovim." 14. Jezusov pervi čudež v Kani. Tri dni potem je bila ženitnina v Kani, nekem galilejskem mestci. Mati Jezusova je bila tam; tudi Jezus in njegovi učenci so bili povabljeni v svate. Prezgodaj je bilo vina zmanjkalo. Ko mati Jezusova to vidi, reče Jezusu: »Vina nimajo!" Jezus ji odgovori: 120 „Moja ura še ni prišla.“ Marija iz tega spozna, da bo Jezus pomagal, in da le prave ure čaka: toraj služab¬ nikom reče: „Kar koli vam poreče, storite!“ V hiši je bilo šest kamnitnih verčev za vodo postav¬ ljenih po šegi judovskega očiševanja. Vsak je deržal po štiri do šest poličev. Cez nekoliko časa strežnikom reče: „Napolnite te verče z vodo.“ „Napolnijo jih do verha/’ Na to jim Jezus reče: „Zajmite zdej, in nesite starašinu!" Natočijo in neso. Starašina ni vedil, kaj se je zgodilo, ter misli, da mu dajejo pokušati vina. Pokusi ga in vidi, da je jako dobro vino. Toraj ženina pokliče in mu reče: „Vsak človek da najprej dobro vino, in kadar se napijejo, tedaj slabejšega: ti si pa dobro vino do zdaj prihranil. “ Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani galilejski. Razodel je s tem svoje veličastvo, in njegovi učenci so verovali vanj. Perva velika noč. 15. Jezus v tempeljnu in njegov pogovor z Nikodemom. * * Judovski velikonočni praznik se bliža. Tedaj gre Jezus gori v Jeruzalem v tempelj. Ondi najde ljudi, ki so vole, ovce in golobe prodajali, in menjavce. Sveta jeza ga obide, naredi kakor tepežnico iz vervic, vse sejmače z volmi in drobnico vred iz tempeljna izžene, menjavcom mize preverne, golobarjem pa pravi: „Spravite se od tod, in ne delajte iz hiše inojČga Očeta hiše kupčijske!“ Zdaj se njegovi učenci spomnijo prerokovanj svetega pisma, po kterem je imel odrešenik Bogu tako le govoriti: „Gorečnost za tvojo hišo me izjeda . 11 * * Ostali Judje pa Jezusu reko: „S kakšnim čudežem nam skažeš, da smeš to delati ? 11 Jezus jim, na se kazaje. odgovori: „I J oderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil . 11 Judje mislijo, da govori od kamnitnega tempeljna, toraj mu rečejo: „Sest in štirdeset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil ? 11 * Da bi jih Jezus popolnoma prepričal od svoje Božje oblasti, pred njimi mnogo čudežev stori, in veliko jih veruje vanj. Med temi je bil tudi mož velicega zbora, Niko dem po imenu. On je jako želel, Jezusov učenec biti. Toraj gre k Jezusu, toda po noči iz strahu pred Judi, ter mu reče: „Učenik! vemo, da si učenik od Boga prišel, zakaj nihče ne more delati teh čudežev, ktere ti delaš, ako Bog ni ž njim . 11 Jezus mu na to m razlaga, česa mu je treba, da bo ud njegovega kraljestva. „Resnično, resnično, ti povem," — mu pravi, — „ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo." f „Kakor je Mojzes povišal kačo v pušavi, tako mora povišan biti Sin človekov; da kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Zakaj Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdor koli veruje vanj, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, temuč da bi bil svet po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sinu Božjega." 16. Jezus pri Jakopoveni vodnjaku. * Iz Jeruzalema je Jezus hodil po Judeji, oznanujoč prihod Božjega kraljestva, ter je svojim učencom ukazal kerševati. Veliko jih je verovalo in bili so Jezusovi učenci. Od ondot se je pa vernil v Nazaret. Mogel je skoz Samarijo iti. Pride tedaj do mesta Sihar po imenu. Ondi je bil vodnjak, kterega je bil Jakop dal izkopati. Od pota truden se Jezus k vodnjaku usede. Njegovi učenci so pa v mesto šli, da bi kupili jesti. * Ko Jezus sedi pri vodnjaku, iz mesta pride Samarijanka po vode. Jezus ji reče: „Daj mi piti!" Žena se zavzame nad prijaznim ogovorom, in mu reče: „Kako ti, ker si Jud, prosiš piti mene, ki sem samarijska žena?" Jezus ji odgovori: „Ako bi ti spoznala dar Božji in kdo je, kteri ti pravi: daj mi piti; bi bila ti njega morebiti prosila, in dal bi ti bil žive vode." Žena mu reče: „Gospod, saj nimaš s čim zajeti, in studenec je globok: od kod imaš tedaj živo vodo? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri nam je dal studenec?" Jezus ji odgovori: „Slehern, kteri pije te vode, bo spet žejen: Kdor pa pije vode, ktero mu bom jez dal, ne bo žejen vekomaj, ampak voda, ktero mu bom jez dal, bode v njem studenec vode, ki izvira v večno življenje." Na to žena reče: „Gospod, daj mi te vode!" * Zdaj pove Jezus ženi skrivne grehe njenega življenja. Sramote in kesanja polna mu žena reče: „Gospod, vidim, da si prerok?" — Vidi se ji, da so se ji zbudile želje, odsihmal Bogu prav služiti, toraj reče: „Naši očaki so molili Boga na ti gori le" — pokaže na Garicim, ki je bil blizu Sihema, — ,,vi pa pravite, da v Jeruzalemu je mesto, kjer se mora moliti." Jezus ji odgovori: „Žena, verjemi mi, da pride ura, in je že zdaj, ko bodo, kteri prav molijo, očeta molili v duhu in resnici. 122 Bog je duh, in kteri ga molijo, morajo ga moliti v duhu in resnici.“ — Žena spozna, da Jezus govori od ure mesijevega prihoda, in mu toraj pravi: „Vem, da Mesija pride; kadar tedaj on pride, nam bo vse oznanil.“ Jezus reče: „Jez sem, ki govorim v s teboj. * Žena, ko to sliši, sterme popusti verč pri vodnjaku, vesela v mesto teče in ljudem reče: „Pojdite in poglejte človeka, kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila; sami razsodite, ali ni on Kristus r“ — Med tem učenci z jedmi iz mesta pridejo, in Jezusa prosijo: „Učenik, jej!“ On pa jim reče: „Jez imam jesti jed, ktere vi ne v znate. Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal .* 1 Se govori, ko iz mesta pridejo ljudje, ter ga prosijo, da bi ondi ostal. In ostal je dva dni pri njih, in njih učil. In veliko jih je vanj verovalo, in so rekli ženi: „Ždaj več ne verujemo zavoljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo ga slišali, in vemo, da je on v resnici Žveličar sveta.** 17. Jezusova pridiga v Nazaretu. * Čez dva dni Jezus Sihar zapusti, gre na Galilejsko, in ondi evangeli od Božjega kraljesta oznanuje, rekoč: „Čas se je dopolnil, in kraljestvo Božje se je približalo. Delajte pokoro, in vervajte evangeliju.** Ko pride v Nazaret, je šel po svoji navadi sobotni dan v shodnico; ondi vstane v znamenje, da hoče kaj iz svetih bukev brati. In dali so mu bukve Izaija preroka. Ko bukve razgne, najde mesto, kjer je bilo to le zapisano: „Duh Gospodov je nad menoj. Zato me je on mazilil in me poslal, evangeli oznanovat ubogim, ozdravljat te, ki so potertega serca, oznanovat jetnikom izpušenje, in slepim pogled, in oznanit dan vračila. “ Ko te verste zbere, bukve služabniku poda, in se usede. Tedaj so bile vseh oči vanj obernjene. On pa je začel tako le govoriti: „Danes se to pismo pred vami spolnuj e. “ f Vsi so se čudili prijetnim besedam, ki so mu šle iz ust. Toda verovali mu pa niso. kar je sam od sebe govoril, ampak rekli so: „On ima sicer veliko modrost in čudovito moč; ali stenarjev sin je vender le?“ Jezus jim toraj reče: „Resnično, povem vam, noben prerok ni prijeten v svojem kraji. V dneh Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo zaperto tri leta in šest mescov, in ko je bila velika lakota po vsi deželi; in k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času preroka Eliseja v Izraelu; in nobeden izmed njih ni bil očišen, ampak le Naaman Sirec.** 123 f Vsi, ki so bili v shodnici, se zdaj silno razjeze. Z velikim hrupom vstanejo, Jezusa iz shodnice in iz mesta izženejo ter ga peljejo na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, da bi ga ž njega pahnili. Jezus pa se oberne, in po sredi med njimi stran gre. Vsi so ostermeli, stoje kakor okamneli, in nikdo mu ne more braniti. 18. Jezusova čudovita dela v Kafarnavmu. * Iz Nazareta je šel Jezus v Kafarnavm. Ondi je bil v shodnici ob sobotah. Vse se je čudilo njegovim naukom; zakaj njegovo govorjenje je bilo polno oblasti in je segalo globoko v serce. Med poslušavci je bil tudi človek, kteri je imel nečistega duha; in ta z velikim glasom zavpije: „Kaj je nam in tebi, Jezus Nazarenski? Ali si prišel nas pogubit? Poznam te, kdo si, Sveti Božji?" Jezus pa ga zaroti, rekoč: „Obmolkni, in pojdi iz tega človeka!" Nečisti duh na to človeka na sredo verže in gre iz njega. Vse strah obide ; in med seboj govore, rekoč : „Kaj je to? Z oblastjo in močjo celo nečistim duhovom zapoveduje, in pokorni so mu.“ Iz shodnice je šel Jezus v hišo Simona Petra in njegovega brata Andreja. Petrova tašča je imela hudo merzlico. Toraj Jezusa prosijo, da bi jo ozdravil. Jezus k nji stopi, jo prime za roko, zapove merzlici, in glej, mahom jo merzlica zapusti; ona vstane in streže Jezusu in njegovim učencom. * Na večer, ko je solnce zašlo, mu vse bolne in obse¬ dene iz mesta pred vrata prineso. In ljudstvo celega mesta se zbere pred vratmi. Jezus pred vrata stopi, na slehernega bolnika roke položi in ga ozdravi. Hudiče pa s besedo izžene. * Zjutraj Jezus zgodaj vstane in gre v pust kraj moliti. Množice pa ga poišejo in ga prideržujejo, da ne bi šel od njih. On jim pa reče: ,,Tudi drugim mestom moram oznanovati kra¬ ljestvo Božje, ker sem zato poslan." In je učil po vsi Galileji, hudiče izganjal, in ozdravljal vse bolezni in slabosti med ljudstvom. In razglasi se njegov sloves po vsi Sirii in velike množice iz vseh krajev k njemu prihajajo in hodijo za njim. 19. Obilni ribji lov. * * Iz Kafarnavma je nekega dne Jezus prišel k Geneza- reškemu jezeru, ki se mu je reklo tudi Galilejsko morje, da bi ondi oznanoval besedo Božjo. Velike množice ga obsujejo, ki ga žele viditi in slišati. — Pri kraji sta bila dva čolna; 124 eden je bil Petrov in njegovega brata Andreja, eden pa Cebe- dejevih sinov, Janeza in Jakopa. Ravno so bili iz čolnov sto¬ pili ter so mreže izpirali. Jezus stopi v Petrov čoln in ga prosi, da nekoliko od kraja odrine. Potlej se usede in iz čolna uči ljudstvo. Ko neha učiti, Simonu in njegovemu bratu reče: .,Peljita na globoko, in na lov verzita svoje mreže!“ Simon mu odgovori: »Učenik !• vso noč smo delali, pa nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom vergel mrežo.“ — In ko so bili to storili, so zajeli toliko število rib, da se jim je mreža tergala. Toraj mignejo tovaršema Janezu in njegovemu bratu Jakopu, naj jim gresta pomagat. Prideta, in napolnili so oba čolna z ribami, tako da sta se topila. * * Ko Simon Peter vidi, ostermi in se ustraši, in pade Jezusu k kolenom, rekoč: „Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek!“ Jezus pa mu pravi: „Ne boj se, odslej boš ljudi lo\il.“ — Tedaj čolna k kraju potegnejo, vse popuste in hodijo za Jezusom. Odslej so bili zmiraj pri njem in so ga spremljali po njegovih potih. 20. Mertvoudni. Jezus se čez nekaj dni spet v Kafarnaum verne, in v neki hiši uči. Iz vseh krajev je prišlo veliko ljudi, ki so hotli Jezusa poslušati. Kar štirje možje prineso na pjostelji človeka, ki je bil mertvouden. Zavoljo tolike množice ljudstva ga niso mogli prinesti pred Jezusa, toraj gredo na streho, ki je bila plošnata po šegi jutrovih dežel, in ga s posteljo vred spuste doli v sredo pred Jezusa. Jezus njih terdno vero vidi, in reče mertvoudnemu: „ Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpušeni!“ Med poslušalci so bili tudi Farizeji in pismarji, ki so sami pid sebi mislili: „Kdo je ta, da preklinja? Kdo more grehe odpušati, kakor Bog sam?“ Ker je Jezus njih misli poznal, jim reče: „Zalaj mislite hudo v svojih sercih? Kaj je ložej reči: Grehi so ti odpušeni; ali reči: Vstani, in hodi. Da pa veste, da ima Sin človekov oblast na zemlji, grehe odpušati, ti rečem“ —■ se k mertvoudnemu oberne, — „vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dam. ‘ Bolnik precej vstane, vzame posteljo in gre na svoj dom. Vse pa groza obide. Boga časte in reko: „Danes smo čulne reči vidili! — 125 — 21. Jezusova pridiga na gori. Neki dan se je bilo zopet sila veliko ljudi zbralo okrog Jezusa. Ko ugleda množico, gre na goro. Ondi sede, učenci ga obstopijo po obeli straneh, spodaj so pa cele trume ljudi. Zdaj vse utihne, in željno pričakuje Jezusovih besedi. Tedaj Jezus spregovori in uči: A. Osem z v e 1 i e a n s k i h čednosti. * * „ Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasičeni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje dosegih Blagor jim, ki so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji imenovani. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. 126 Blagor vam, kadar vas bodo kleli in prega¬ njali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih.“ B. Od službe in dolžnosti a p o s t e 1 j n o v in njihovih naslednikov. t Zdaj se Jezus oberne k svojim aposteljnom, ki imajo biti predniki njegove cerkve, in jih tako le zlasti opominja: f „Vi ste sol zemlje. Sol je dobra reč. Ako pa sol zgubi svojo moč, s čim se bo solila (zemlja) ? M za druzega več, kakor da se proč verže in jo ljudje poteptajo. — Vi ste luč sveta. Podobni ste mestu, ki stoji na gori. Mesto pa, ktero je na gori, se ne more skriti. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod mernik stavili, ampak na svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in časte vašega Očeta, ki je v nebesih. C. Od k e r š a n s k e pravičnosti. * Potem se k množicam ozre ter jim reče: * „Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke. Ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Resnično vam povem: ako ne bo obilniši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Slišali ste pa, da so pismarji zapoved: ne ubijaj tako le razlagali: Le kdor ubija, bo sodbe kriv; jez pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo sodbe kriv. Kdor pa svojega brata hudo zasramuje, bo kriv zbora; kdor pa svojemu bratu reče: „norec,“ bo kriv peklenskega ognja.“ * „Dalje ste slišali, da so pismarji zapoved: ljubi svo¬ jega bližnjega tako le razlagali: Sovražiti pa smeš svojega sovražnika. Jez vam pa povem: Ljubite tudi svoje sovražnike, dobro delajte njim, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo; da boste otroci svojega Očeta, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in daje deževati na pravične in krivične. Zakaj ako ljubite tiste, kteri vas ljubijo, kakšno plačilo boste imeli? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj posebnega storite? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? Bodite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma." D. Od čistega in dobrega namena pri dobrih delih. * „Glejte, da svojih dobrih del ne delate, da bi vas ljudje vidili. Sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar toraj vbogajme daješ, ne trobi pred seboj, 127 kakor hinavci delajo po shodnicah in po tergih, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa daješ vbogajme, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja milošnja na skrivnem, in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil.“ *„In kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem in tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, ti bo povernil." * „In kadar se postiš, ne delaj se žalostnega, da bi ljudje \ idili, da se postiš, in tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, ti bo p o vernih" E. O d edine skerbi, ki je kristijanu pristojna. t „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, ki jih rija in molj konča, ali tatje izkopljejo in ukradejo, temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kterih ne konča ne rija ne molj in jih tudi tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. Nihče ne more dvema gospo¬ doma služiti. Ne morete toraj služiti Bogu in mamonu." f „Zato vam pravim : Ne skerbite za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Ali ni življenje več, kakor jed, in telo več, kot oblačilo ? Poglejte ptice pod nebom; one ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice ; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one ? Poglejte limbarje na polji! Oni ne delajo in ne predejo! pa vam povem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih eden. Ako toraj travo na polji, ktera danes stoji in se jutri v peč verže, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili ? Ker po vsem tem oprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. Išite tedaj naj poprej Božjega kra¬ ljestva in njegove pravice, in to vam bo priverženo." F. Od k e r š a n s k e g a obnašanja do bližnjega. * „Ne sodite, da ne boste sojeni. Ne pogubljajte, in ne boste pogubljeni, temuč odpušajte, pa bo tudi vam odpušeno. S kakoršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo. Kaj vidiš pezder v očesu svojega brata, bruna *) pa v svojem očesu ne čutiš! Ali kako praviš svojemu bratu: Pusti, naj izderem pezder iz tvojega očesa; in glej, bruno je v tvojem očesu? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega očesa." t „Vse, kar koli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite. To je postava in preroki." * * * *) bruno ali bervno. 128 f Po teli in še veliko družili opominih Jezus svoj govor sklepa s temi le besedami: f „Pojdite v večno življenje skoz ozka vrata. Zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ktera pelje v pogubljenje, in veliko jih je, kteri po njih noter hodijo. Kako ozka so vrata, in tesna je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. 1 ' f „Vsak, kteri sliši te moje besede in jih spolni, podoben je modremu možu, kteri je sezidal svojo hišo na skalo. In ploha se je ulila, in prišle so vode, in pihali so vetrovi in se vperli v tisto hišo ; — in ni padla, zakaj vstavljena je bila na skalo. — Vsak pa, ki sliši te besede moje, in jih ne spolni, podoben je neumnemu možu, kteri je sezidal svojo hišo na pesek. In ploha se je ulila, in prišle so vode, in pihali so vetrovi in se vperli v tisto hišo — in padla je, in velika je bila njena podertija." * Ko je bil Jezus ta svoj govor dokončal, so bile množice v sercu ganjene, zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast z nebes, ne pa kakor njih pismarji in farizeji. 22. Jezus ozdravi gobovega in pa stotnikovega hlapca. * * Kakor je Jezus zopet z gore šel, mu gobov človek naproti pride, pred njega pade in ga moli, rekoč: „ Gospod, ako hočeš, me moreš očistiti . 11 In Jezus stegne roko, se ga dotakne, rekoč: „Hočem, bodi očišen?" In kar čist je bil od svojih gob. Tedaj mu Jezus reče : „Glej, da nikomur ne poveš ; temuč pojdi, skaži se duhovnu in opravi dar, kterega je Mojzes zapovedal, da te za čistega spozna. “ f Tako duhovsko očiševanje ali odvezovanje, ki je bilo v stari zavezi zapovedano vsem, kteri so bili gobovi na telesu, je bilo predpodoba odveze grehov, ki jo je Jezus v novi zavezi zapovedal za gobove na duši. Toraj je Jezus gobovemu ukazal, iskati odveze pri duhovnu. * Jezus pride v Kafarnavm. Ondi je bil rimsk stotnik, ki je bil Judom zelo dober, ter jim dal na svoje troske zidati shodnico. Imel je za smert bolnega hlapca, kterega si je bil prav priljubil. Ko stotnik sliši, da je Jezus na potu v Kafarnavm, mu mestne starašine naproti pošlje, ter ga prosi, da bi prišel in mu hlapca ozdravil. Jezus gre ž njimi. Ko ni bil že več daleč od hiše, pride mu stotnik sam naproti ter pravi: „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le z besedo, in moj hlapec bo ozdravljen . 11 Jezus se tem besedam začudi in reče tistim, ki so šli za njim : „Resnično, vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo 129 pahnjeni v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi.“ — Potem reče stotniku: „Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi!" In hlapec je bil ozdravljen tisto uro. -23. Mladenič v Najnm. Prigodilo se je, da je Jezus šel v mesto Najm po imenu. Z njim so šli njegovi učenci in veliko sveta. Ko se je približal mestnim vratom, glej, merliča neso. Bil je edini sin svoje matere, ki je bila vdova. Jokaje in zdihovaje je šla reva za parami. Veliko ljudi iz mesta je bilo ž njo. Ko Gospod mater ugleda, se mu v serce smili, ter ji ljubeznjivo reče: „Ne jokaj!“ Potem pristopi, in se par dotakne, v znamenje, da naj nosci obstoje. Nosci obstoje. Potem Jezus merliču reče: ,,Mladenič, velim ti, vstani!“ In merlič sede in začne govoriti. In Jezus ga da materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili rekoč: „Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo. 24. Janezova poslanca. Herod, sin tistega Heroda, hi je bil dal pomoriti otroke v Betlehemu, je bil oblastnik na Galilejskem in Perejskem. Za ženo si je bil vzel Herodijado, ženo svojega brata Filipa, ko je ta se živel. Janez ga svari in mu odkritoserčno na ravnost reče: „Ni ti pripušeno imeti žene svojega brata?“ Heroda te besede zelo razžalijo, zlasti pa Herodijado, toraj ona Janeza čerti in Heroda nagovarja, naj bi ga s poti spravil. Da bi ji ustregel, ukaže Janeza vkleniti in v ječo vreči. Janez tudi v ječi nič druzega ne želi, kakor da bi vsi verovali v Jezusa in za njim hodili. Ali njegovi lastni učenci niso nič kaj mogli verovati v Jezusa: spotikali so se nad njegovim ubožnim in nizkim stanom. Toraj Janez dva izmed njih pošlje k Jezusu vprašat ga: „Ali si ti ta, kteri ima priti; ali naj druzega čakamo ?“ Namesto kacega odgovora se Jezus sklicuje na svoje čudeže, ki jih je storil na bolniki, in reče: „Pojdita in povejta Janezu to, kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujejo, Schuster, Bibl. Gesch. slov. 9 130 hromi hodijo, gobovi se očišujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo in ubogim se evangeli oznanuje; in blagor mu, kteri se nad menoj ne pohujša !“ 25. Magdalena spokornica. * Nekdo izmed farizejev, Simon po imenu, je Jezusa prosil, da bi pri njem jedel. Jezus gre v hišo farizejevo in sede za miso. V tistem mestu je pa živela žena, Maria Magdalena po imenu, ki je bila grešnica in v slabem slovesu. Po Jezusovih govorih se je pa bila spreobernila, in polna ljubezni je bila do njega in polna kesanja za svoje grehe. Ko tedaj zve, da je Jezus v farizejevi hiši pri jedi, vzame alabastrovo pušico, drazega mazila polno, in gre tje, da bi mazilila Jezusu noge. K njegovim nogam se toraj verze, kesanje in žalost nad grehi jo presune in jame milo jokati. Solze polivajo Jezusu noge. Ko ona to za¬ pazi, jih z lasmi svoje glave briše, potlej jih poljubuje in mazili. * Farizej, ki je to vidik sam pri sebi reče: „Ko bi bil on prerok, bi pač vedil, kdo in kakšna je žena, ki se ga dotika, da je grešnica.“ Jezus pa mu reče : „Simon, nekaj ti imam povedati. Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela s čim plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj ljubi ?“ Simon odgovori: „Menim, da tisti, kteremu je več odpustil.“ Jezus mu reče; „Prav si razsodil!" * Zdaj se Jezus k ženi oberne, in reče Simonu: „Vidiš li to ženo ? — Prišel sem v tvojo hišo, in vode za noge mi nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila in s svojimi lasmi jih brisala. — Ti me nisi poljubil, ta pa, od kar je prišla v hišo, ni jenjala, mi nog poljubovati. Moje glave nisi z oljem mazilil, ta pa mi je noge z dražim mazilom mazilila. Zato ti povem: Veliko grehov ji je odpušenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi." — Na to ženi milostljive besede reče: „Od- pušeni so ti grehi. Tvoja vera ti je pomagala. Pojdi v miru!“ Druga velika noc. 26. Osein-in-trideset-letni bolnik. Drugo leto o veliki noči je šel Jezus zopet v Jeru¬ zalem. Ondi je bila ovčja kopel, kteri se je po hebrejsko Betzajda reklo. Bila je v velikem poslopji, ki je imelo pet lop. V teh je ležala velika množica bolnih, slepih, 131 kraljevih, suhoudnih, kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob odločenih časih hodil v kopel, in je vodo pljivkal. Kdor je po pljivkanji vode pervi stopil v kopel, ta je ozdravel, ktero bolezen koli je imel. Med druzimi je bil ondi tudi človek, ki je bil osem in trideset let bolan. Ko ga Jezus vidi ležati, mu ljubeznjivo reče: „ Ali hočeš ozdravljen biti Bolnik mu odgovori: „Gospod! nimam človeka, da bi me djal v kopel, kadar se voda skali; in preden jez tje pridem, že drugi pred menoj vanjo stopi.“ Tedaj mu Jezus pravi: „Vstani, zadeni svojo posteljo in hodi!“ Pri te priči človek ozdravi, vzame svojo posteljo in gre ves vesel in hvaležen od tod. * Tisti dan je pa bila sobota. Ko Judje vidijo ozdravlje¬ nega hoditi in posteljo nositi, rečejo mu: „Sobota je, ne smeš toraj svoje postelje nositi!" On jim odgovori: „Ta, ki me je ozdravil, mi je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi!" Tedaj ga vprašajo: „Kdo je tisti človek, kteri ti je to rekel?" On jim pa ne more povedati; zakaj Jezus se je bil precej spet umaknil. Kmali potem pa ga Jezus najde v tempelnju ter mu pravi: „GIej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi!" — Tedaj človek gre in pove Judom, da je Jezus tisti, ki gaje ozdravil. Judje pa Jezusa preganjajo, ker je to v soboto storil. * Jezus jih skuša prepričati, da ima oblast za to, toraj jim reče : „Moj Oče do zdaj dela, in tudi jez delam." Ka to Judje išejo še celo umoriti Jezusa, ki ni le sobote prelomil, temuč je tudi Boga preklinjal, ker je Boga imenoval svojega Očeta. Jezus jim pa še slovesneje priterdi: »Resnično, resnično vam povem, kar koli dela Oče, to tudi Sin tako dela. Kakor ima Oče življenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti življenje v samem sebi. Kakor Oče mertve obuduje in oživlja, tako tudi Sin oživlja, kogar hoče. Oče tudi nikogar ne sodi, temuč je vso sodbo Sinu dal, da vsi časte Simi, kakor časte Očeta. Resnično, resnično vam povem, da pride ura, ko bodo mertvi slišali glas Sinu Božjega. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri pa so hudo delali, v vstajenje obsojenja. 1 ' 27. Greh zoper svetega Buha. — Žena Marijo blagruje. Ko so velikonočni prazniki minili, se je Jezus zopet na Galilejsko vernil in je po mestih in tergih grede učil in bolnike ozdravljal. 'Nekega dne k njemu pripeljejo 9* 132 človeka, ki je bil obseden, slep in mutast. Jezus ga ozdravi, tako da je vidil in govoril. Vse množice se zavzamejo, rekoč: „Ali ni ta sin Davidov?" Farizeji pa, ko to slišijo, reko: „Ta ne izganja hudičev drugači, kakor z Belcebubom: višim hudičev.“ Jezus vidi njih misli in jim pravi: ,, Vsako kraljestvo, samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano. Ce tedaj satan satana izganja, je sam zoper sebe razdeljen; kako bo tedaj obstalo njegovo kraljestvo? Ako pa jez z Božjim duhom izganjam hudiče, je tedaj k vam prišlo Božje kraljestvo. Toraj vam povem: Vsak greh in pr eklinje- vanje bo odpušeno ljudem; preklinjevanje zoper sv. Duha pa ne bo odpušeno, ne na tem svetu, ne v p rihodnjem.“ Neko ženo izmed množice te Jezusove besede tako presunejo, da na glas zavpije: „Blagor telesu, ki te je nosilo, in blagor persom, ki so te dojile!“ Jezus ji pa odgovori: „ Se ve da, blagor vsem, ki poslušajo besedo Božjo ter jo spolnujejo. “ 28. Govor Jezusov na jezeru: sedem prilik od nebeškega kraljestva. * * Jezus je šel neki dan k galilejskemu jezeru; ondi se je na bregu usedel in je učil. Ker je bilo pa sila veliko ljudi pri njem, je stopil v čoln in učil iž njega. Pripovedoval jim je naslednje prilike : A. Od s e j a v c a in semena. * * „Sejavec je šel sejat. Ko seje, nekaj semena pada poleg pota, in je bilo pohojeno; tudi so prišle ptice izpod neba, ter ga pozobale. Nekaj ga pada na kamnito. To je hitro pognalo; ali ko solnce izide, je zvenelo in usahnilo, ker ni imelo mokrote. Nekaj ga pada med ternje, in ternje je zrastlo ter ga zadušilo. Drugo na dobro zemljo pada; in to je vzhajalo in prineslo sad, eno trideseternega, eno šestdeseternega, eno pa'stoternega." * * Ko je bil Jezus to povedal, je rekel : „Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! — Ta prilika to le pomeni: Seme je beseda Božja. Pri kterih seme pada poleg pota, so ti, ki sicer poslušajo besedo Božjo; pride pa hudič, in jim besedo iz serca vzame, da ne verujejo, in ne bodo zveličani. Na kamniti zemlji so tisti, ki z veseljem sprejemajo besedo, kadar jo slišijo ; 133 toda korenin nimajo in le nekoliko časa verujejo, ob času skušnje pa odpadejo. — Kar ga pada med ternje, so ti, ki sicer poslu¬ šajo besedo, potem pa gredo ter jo zaduše v skerbeh, v bogastvu in sladnostih tega življenja, tako da ne obrodi sadu. Kar ga pa pada na dobro zemljo, so ti, ki radi poslušajo besedo, jo v sercu hranijo in stanovitno sad rode.“ B. Od 1 j u 1 i k e med pšenico. * Potem jim Jezus drugo priliko pripoveduje, rekoč: „Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je dobro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, in je prisejal ljulike med pšenico in je preč šel. Ko je pa zelenje zrastlo in sad storilo, tedaj se je tudi ljulika prikazala. Pristopili so toraj hlapci hišnega gospodarja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi dobrega semena usejal na svojo njivo V Od kod ima tedaj ljuliko? On jim reče: Sovražen človek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Hočeš li, da gremo in jo poberemo V On reče: Nikar, da kje ljuliko pobiraje ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjcom: Poberite najprej ljuliko, in jo povežite v snopke, da se sežge; pšenico pa spravite v mojo žitnico.“ * To priliko Jezus tako le razlaga: „Kteri dobro seme seje, je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so otroci kraljestva Božjega, ljulika pa otroci hudobe. Sovražnik, ki jo je sejal, je hudič. Žetev je konec sveta, ženjci pa so angeli. Kakor se tedaj ljulika ob žetvi pobere in v ognji sežge, Jako se bo konec sveta godilo hudobnim. Sin človekov bo poslal svoje angele, in pobrali bodo vso pohujšljivost in tiste, kteri krivico delajo, in jih bodo vergli v ognjeno peč. Ondi bo jok in škripanje z zobmi. Pravični pa se bodo svetili kakor solnce v kraljestvu svojega Očeta.' 1 C. Od gorčičnega z er na, kvasu, skritega zaklada, bisera in ribje mreže. * Jezus je dalje govoril: „Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zernu, ktero je človek vzel in na svojo njivo usejal. To je sicer naj manjše izmed vseh semen, kadar pa zraste, je veče kakor vsa zeliša, in je drevo, tako da ptice izpod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah." * ,,Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, da se je vse skvasilo." 134 f »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, v njivi skritemu, kterega človek, ki ga je našel, prikriva, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo.“ f »Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri iše dobrih biserov. Ko je našel drag biser, gre in proda vse, kar je imel, in ga kupi.“ f »Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v morje, in zajme rib vsacega rodu. Ko je napolnjena, jo izlečejo in na bregu sede odbero dobre ribe v posode, malovredne pa odmečejo. Tako bo tudi ob koncu sveta. Angeli pojdejo venkaj, in bodo odločili hudobne izmed pravičnih, in jih bodo vergli v ognjeno peč; ondi bo jok in škripanje z zobmi.“ f Tacih prilik je Jezus še veliko pravil ljudstvu, tako da se je spolnilo prerokovanje: »Svoja usta bom odperl v prilikah ter povedal, kar je bilo skritega pred začetkom sveta.“ 29. Viliar na morji. + Zvečer je Jezus svojim učencom rekel: »Prepeljimo se na uno stran morja.“ Tedaj pismar pristopi k njemu, in mu reče: »Učenik, za teboj pojdem, kamor koli greš! 11 Jezus pa, ki je vedil, da mu je le svet mar in njega dopadajenje, mu reče: »Lisice imajo jame in ptice pod nebom gnjezda: Sin človekov — 135 — pa nima, kamor bi glavo naslonil.“ Na te besede pismar Jezusa, zapusti' in gre od njega. Potem Jezus v čolnič stopi, in njegovi učenci gredo za njim. Ker je bil od opravila truden, usede se in zaspi. Kar vstane velik vihar na morji, tako da valovi čolnič pokrivajo. Učence prevzame strah in groza, toraj k njemu stopijo in ga zbude rekoč: „ Gospod, otmi nas, tonemo!“ Jezus jim odgovori: ,,Kaj ste boječi, malo¬ verni ?“ Tedaj vstane in zapove vetru in moiju — in bila je velika tihota. Vsi se čudijo in pravijo: „Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?" 30. Jajrova hči in bolna žena. * Ko se je bil Jezus od unstran morja nazaj prepeljal, ga je ljudstvo ob bregu z velikim veseljem sprejelo. Med druzimi k njemu stopi eden izmed vikših v shodnici, Jajr po imenu. On je imel hčer, dvanajst let staro, ki je bila za smert bolna. Jezusu k nogam pade, in milo prosi: „Gospod, moja hči umira; ali pridi in položi svojo roko na njo, in bo živela!" Jezus vstane in gre ž njim. Njegovi učenci in velika množica ga spremljajo. * Med množico je bila tudi žena, ki je na krvotoku terpela že dvanajst let; vse svoje premoženje je bila zdravnikom že izdajala, pa nobeden ji ni nič pomogel. Ona se tedaj skoz ljudstvo pririne do Jezusa in se od zad dotakne roba njegovega oblačila; zakaj prepričana je bila, da bo ozdravljena, ako se le dotakne njegovega oblačila. In res, pri te priči, ko se ga dotakne, popolnoma ozdravi. Menila je, da je to skrivaj storila. In res, nihče je ni vidik Jezus pa je hotel da si množica v izgled vzame terdno vero te žene in da jo posnema: zato se oberne in reče: „Kdo se je dotaknil mojega oblačila?" Žena, ki vidi, da Jezusu ni skrito njeno djanje, trepetaje prednj pade in pred vsem ljudstvom pripoveduje, zakaj je to storila, in kako naglo je bila ozdravljena. Jezus pa ji ljubeznjivo reče: „Hči, tvoja vera ti je pomagala. Pojdi v miru!" * Jezus je še govoril, kar pride nekdo Jajrovih in mu reče: „Tvoja hči je ravno kar umerla. ne nadleguj toraj dalje Učenika!" Oče se silno prestraši. Ali Jezus mu reče: „Ne boj se; le veruj, in bo oživela." Ko Jezus stopi v hišo, najde ondi veliko ljudi, ki so jokali po otroku, in tudi piskače, ki so po šegi tistih krajev „žalostne“ piskali. Jezus jim pa reče: „Kaj hrup delate in jokate? Deklica ni mertva, ampak le spi!" Tedaj so se mu posmehovali, ker so dobro vedili, da je umerla; 136 pomislili pa niso, da je Jezus prišel, jo spet oživit. Jezus veli vsem ljudem iti iz hiše, in gre s starši in svojimi tremi učenci v hram, kjer je deklica ležala. Potem k merliču stopi, prime ga za roko in reče: „Deklica. vstani ! 11 Deklica mahom vstane in hodi. — In ta sloves *) je šel po vsi deželi. 31. Jezus si izvoli aposteljne ter jih pervič razpošlje. * Brez števila ljudi iz daljnih krajev in celo od bregov srednjega morja se je okoli Jezusa nabiralo. Ko je nekega dne spet toliko sveta okoli sebe vidil, da je bil pri poslušanji njegovih besed človek človeku na poti, so se mu ljudje v serce smilili, ker so bili, kakor ovce brez pastirjev. Tedaj svojim učencom reče: „Zetev je sicer velika, ali delavcov je malo! Prosite tedaj Gospoda, naj pošlje delavcov v svojo žetev !“ Proti večeru prejde Jezus na goro in vso noč premoli. Ko se dan stori, pokliče svoje učence, si jih izmed njih izvoli dvanajst, ter jih imenuje aposteljne, t. j. poslance. Imena teh dvanajsterih so: Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej, Jakop in njegov brat Janez, Filip, in Jernej, M a t e v ž in *) Sloves ali glas. 137 Tomaž, Jakop mlajši in Juda Tadej, Simon, imenovan gorečnik, in Judež Iškarjolt. t In te je poslal rekoč: »Pojdite k zgubljenim ovcam hiše Izraelove, in oznanujte: Nebeško kraljestvo seje približalo. Ozdravljajte bolnike, obudujte mertve, očišujte gobove, hudiče izganjajte. Na pot nič ne jemljite; zakaj delavec je vreden svoje jedi. Kadar stopite v hišo, recite: Mir bodi te hiši! In ako bo tista hiša vredna, bo vaš mir prišel nad njo: ako pa ne bo vredna, se bo vaš mir povernil k vam. In kteri koli vas ne sprejme, in ne posluša vaših besed, pojdite iz hiše ali mesta, in otresite prah od svojih nog. Resnično, vam povem, lože bo zemlji Sodomski in Gomorski sodnji dan, kakor tistemu mestu." t ,,Glejte, jez vas pošiljam, kakor ovce med volkove. Bodite toraj razumni, kakor kače, in priprosti kakor golobje. Varovajte se pa ljudi; zakaj izdajali vas bodo v zbore, in v svojih shodnicah vas bode bičali, in pred poglavarje in kralje vas vodili in sovražili zavoljo mojega imena. Saj učenec ni čez učenika, in hlapec ne čez svojega gospodarja. Učencu je zadosti, da je, kakor njegov učenik, in hlapcu, kakor njegov Gospodar. Ne bojte se jih, kteri umore telo, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti! Ali se ne prodajata dva vrabca za en vinar? In le eden izmed njih ne pade na zemljo brez vednosti in volje vašega Očeta. Nikar se tedaj ne bojte: boljši ko veliko vrabcov ste vi. Še celo vsi lasje na glavi so vam prešteti." f »Serčno me spoznavajte pred ljudmi! Resnično vam povem, kdor koli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jez spoznal pre svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jez zatajil pred svojim Očetom, ki je v ne¬ besih. Mogli se boste od svojih ločiti. Toda kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svojega križa, in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde življenje, ga bo zgubil, in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo našel. Je jih pa tudi veliko, kteri vas bodo sprejeli. Kdor tedaj vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri je mene poslal. In kdor koli da piti komu izmed vas kozarec merzle vode v mojem imenu, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila." * Tedaj so šli izvoljeni aposteljni, po dva in dva. Hodili so po vaseh, ter so oznanovali pokoro in bližnje nebeško kraljestvo. Tudi hudiče so izganjali in mazilili so z oljem veliko bolnikov ter jih ozdravljali. t To maziljenje z oljem, akoravno še ni bilo svet zakrament, je bilo pa podoba poslednjega olja, od kterega sveti Jakop govori (5, 14. 15.). 138 32. Glavosek svetega Janeza kerstnika. * Herodijada je Janezu, ki je bil še zmiraj v jeti, vedno po življenju stregla. Ali Herod ga je spoštoval, vedoč, da je pravičen in svet mož, ga je varoval, rad poslušal in veliko storil tako, kakor mu je on svetoval. Tudi se je bal ljudstva, ker ga je imelo za preroka. * Čez nekaj časa Herod v dan svojega rojstva napravi gostje knezom, vojvodom in pervakom svojega kraljestva. Tedaj pride hči Herodijadina, in pleše in dopade vsem pričujočim. Herod si ne ve kaj od veselja, tako da ji reče: „Prosi me, kar hočeš, pa ti bom dal.“ In še priseže ji rekoč: „Kar koli boš prosila, ti bom dal, tudi polovico svojega kraljestva!“ * Deklica gre urno ven k svoji materi in jo vpraša: „Kaj naj prosim?“ Mati ji odgovori: „Glavo Janeza kerstnika . 11 Hči hitro noter k kralju gre in prosi rekoč: „Hočem, da mi jaderno daj v skledi glavo Janeza Kerstnika . 11 Herod se ustraši in je žalosten. Pa zavoljo prisege, — ki pa ni imela veljave za kaj hudega, — ji ni hotel pred gostovi odreči. Berž pošlje rabeljna ter mu ukaže prinesti Janezovo glavo v skledi. Rabelj gre, in Janezu v ječi glavo odseka; prinese jo v skledi, in jo da hudobnemu dekletu, dekle pa hudobni in grozoviti materi. * Ko Janezovi učenci to zvedo, žalostni pridejo, vzamejo njegovo truplo in ga v grob polože. Potem so šli k Jezusu in so mu vse povedali. 33. Jezus nasiti 5000 mož. * * Velikonočni praznik se je zopet bližal. Razposlani aposteljni so se vernih in Jezusu pripovedali vse, karkoli so bili storili. Na to jim Jezus v reče: „ Pojdite na stran v samoten kraj, in si malo počijte!“ Ž njim toraj v čoln stopijo in se peljejo v samoten kraj. Pa tudi sem gre množica ljudi za njim. Usmili se jih Jezus, ko jih ugleda. Še počitka si ne privoši; iz čolna stopi in gre na goro, da bi ga vsi vidili in slišali, in začne učiti. Ko je izgovoril, gre k bolnikom, ki so mu jih prinesli, in jih ozdravi. * Kadar je pa pozno bilo, učenci k njemu stopijo in mu reko: „Spusti ljudstvo na bližnje terge in vasi, da si kupijo kaj jesti . 11 Jezus pa jim pravi: „R T i jim treba od tod hoditi. Koliko kruhov imate V 11 Andrej odgovori: „Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj ? 11 Potem Jezus ukaže: „Recite ljudem sesti ! 11 In truma za trumo seda na travo. Bilo jih je pa pet tavžent mož brez žen in brez otrok. 139 * * Tedaj Jezus vzame pet kruhov in dve ribi, v nebo pogleda, jih blagoslovi, razlomi in da svojim učencom. naj jih polože med množice. Vsi jedo in se nasitijo. Potem Jezus učencem ukaže: „ Poberite kosce, da konca ne vzamejo." Pobrali so tedaj ostanke koscov, in bilo jih je dvanajst polnih košev. Ljudje, ko vidijo čudež, začudijo se in reko: „On je resnično prerok, ki ima na svet priti!" Ker so vedili, da ima obljubljeni odrešenik tudi biti kralj, hočejo ga v Jeruzalem peljati ter po sili za kralja postaviti. Jezus pa je to vedil. se jim natihoma umakne nekam na goro, ondi do pozne noči moli, in se po noči čez jezero prepelje v Kafarnavm. 34. Jezus obeta presveto rešnje telo. f Ko množica, ktero je bil Jezus čudovito nasitil, drugi dan vidi, da Jezusa ni več tam. po suhem hiti v Kafarnavm Jezusa iskat. Najdejo ga v shodnici. Ko jih Jezus ugleda, jim reče: „Išete me, ne ker ste vidili čudeže, temuč ker ste kruhov jedli in ste bili nasiteni. Delajte, ne za jed, ktera mine, ampak za jed, ki ostane za večno življenje, in vam jo bo dal Sin človekov." Oni mu tedaj reko: „Gospod, daj nam za vselej ta kruh!" Jezus jim pa razlaga rekoč: „Jez sem živi kruh, ki je prišel z nebes. Kdor je tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, kterega bom jez dal, je moje meso, ktero bom dal za življenje sveta." 140. — f Zdaj se Judje, ki so bili v shodnici, med seboj prepi¬ rajo in veliko jih reče: „Kako nam more ta svoje meso dati jesti?" Jezus pa noče Judov nalaš potolažiti in reči, da je v podobi govoril, temuč jim še bolj zaterdi, rekoč: „Resnično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, in ne pili njegove kervi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga bom obudil poslednji dan; zakaj moje meso je res jed. in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso, in pije mojo kri. ostane v meni in jez v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jez živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel zavoljo mene. Da je živi kruh, kteri je z nebes prišel. Ne kakor so jedli vaši očetje mano, in so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj." f Zavoljo teh besedi veliko Jezusovih učencov dvomi in reče med seboj: „To govorjenje je terdo, kdo ga more poslu¬ šati ?“ Oni ali niso razumeli, da Jezus more svoje meso in svojo kri dati v jed in pijačo, ali so pa menili, da bodo mogli njegovo mertvo truplo jesti. Obema spotikljajema Jezus poskuša v okom priti. Zoper pervega jih zavrača na svoj čudoviti vnebohod, ki jih bo prepričal, da njemu, ki je iz nebes, ni nemogoča nobena reč; toraj jih vpraša: „Ali vas to pohujšuje ? — Kaj tedaj, kadar boste vidili Sinu človekovega gori iti, kjer je poprej bil!" Zoper drugi spotikljaj pa reče: „Duh je, ki oživlja: meso nič ne pomaga. Besede, ktere sem vam jez govoril, so duh in življenje." Jezus še pristavi: „ So pa nekteri med vami. kteri ne verujejo." In res, več učencov odsehmal od njega odstopi, in več ne hodijo ž njim. Kakor je Jezusu k sercu šlo pogub¬ ljenje toliko duš, vender le pri tem ostane, da je treba verovati to skrivnost, in tudi svojim ljubim dvanajst aposteljnom da na voljo ali verovati ali pa se ločiti od njega. Toraj jih vpraša: ,,Ali hočete tudi vi preč iti?" V imenu vseh mu Simon Peter odgovori: „Gospod, k komu pojdemo? Ti imaš besede večnega življenja, mi pa smo verovali in spoznali, da si ti Kristus, Sin Božji." 'Tretja velika noč. 35. Kananejska žena. Ker so Judje Jezusa zalezovali, zato ni šel to leto v Jeruzalem k velikonočnim praznikom, ampak je hodil po Galileji. Povsod (ja je velika množica spremljala, in seboj vodila slepe, gluhe, mutaste, hrome, i/obove in veliko 141 druzih bolnikov. K njegovim nogam so jih polagali, in Jezus je vse ozdravil. Enkrat je prišel do Tira in Sidona, kjer so prebi¬ vali neverni mlajši nekdanjih Kananejcov. Kar zena iz tistih krajev za Jezusom priteče in vpije rekoč: „ Gospod, Sin Davidov, usmili se me! Moja hči veliko terpi od hu¬ diča." Jezus ji kar besede ne odgovori. Ker pa ne jenja klicati, učenci k Jezusu stopijo ter ga za njo prosijo. Jezus jim odgovori: „Jez sem poslan le k zgubljenim ovcam hiše Izraelove. “ Ali zena pride, mu k nogam pade, ga moli in reče: „Gospod, pomagaj mi!" Jezus pa hoče njeno vero še bolj poskusiti in uterditi. Toraj ji odgovori: „ Pusti, naj se otroci prej nasitijo. __ Ni prav, jemati otrokom kruha, in ga psom metati." Zena mu odgovori: „Kaj pa da, Gospod! ali psički dobivajo vsaj drobtinice, ki padajo z mize njih gospodovi Tedaj ji Jezus odgo¬ vori, rekoč: „0 žena, velika je tvoja vera! Zgodi se ti, kakor želiš.“ In ozdravljena je bila njena hči tisto uro. 36. Jezus Petru obeta naj rikšo cerkveno oblast. * * Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je grede vprašal svoje učence, rekoč: „Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov ?“ Oni reko: »Nekteri, da je Janez kerstnik, nekteri da Elija, nekteri pa da Jeremija ali prerokov kdo. “ Jezus dalje vpraša: „Vi pa, kdo, pravite, da sem?“ Tedaj odgovori Simon Peter, rekoč: „Ti si Kristus. Sin živega Boga?“ Na drugo to spoznanje mu Jezus slovesno reče: „Blagor ti, Simon, Jonov Sin ; ker meso in kri ti ni tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jez povem tebi: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. In kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; i n k a r koli boš razvezal n a z e m 1 j i, bo razve¬ zano tudi v nebesih. 37. Jezus se spremeni. * * Čez šest dni vzame Jezus seboj Petra, Jakopa in Janeza in jih pelje na visoko goro (Tabor) molit. In ko je molil, se je spremenil pred njimi; njegov obraz se je svetil kakor 142 solnce, njegova oblačila pa so bila bela ko sneg. In glej, prika¬ zala sta se jim Mojzes in Elija in sta ž njim govorila od njegove smerti, v kteri imajo odrešenje in zveličanje najti vsi ljudje. Peter od prekrasnega pogleda ostermi in Jezusu reče : „Gospod, dobro nam je tukaj biti! Ako hočeš, tukaj tri šotore naredimo, tebi enega, Mojzesu enega in Eiiju enega. “ Ko je pa še govoril, glej! obsenčil jih je svetal oblak, v kterega sta šla Mojzes in Elija, in glas se je zaslišal iz oblaka: „Ta je moj ljubi sin, nad kterim imam dopadajenje, njega poslušajte!“ * * Učenci se prestrašijo in na obraz popadajo, Jezus pa k njim pristopi in se jih dotakne, rekoč: „ Vstanite, in nikar se ne bojte?" Ko so pa zopet pogledali, niso nikogar vidili, kakor Jezusa samega. In ko so šli z gore, zapove jim Jezus: „ Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane." 38. Davek za tempelj. Ko je Jezus s svojimi učenci spet v Kafarnavm prišel, so k Petru pristopili tisti, kteri so pobirali davek, ki ga je mogel vsak Izraelec, ki je bil star čez dvajset let, o veliki noči plačati v tempelj, ki je bil hiša nebeš¬ kega kralja in Gospoda. Vprašajo ga rekoč: „Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem ?“ Peter odgovori: 143 „Kaj pa da,“ in gre v hišo, to Jezusu povedat. Ko v hišo stopi, ga Jezus prehiti, rekoč: „Kaj se ti zdi, Simon! Od kterih jemljejo kralji zemlje davek ali glavni dac ? Od svojih otrok ali od tujih?“ Peter mu odgovori: „0d tujih.“ Jezus mu tedaj reče: „ Otroci so toraj prosti. Ali da jih ne pohujšamo, pojili k morju, in verzi ternek. Pervo ribo, ki se vjame, vzemi in odpri ji usta in našel boš štater t. j. štiri drahme. Tega vzemi in jim ga daj zame in zase.“ Peter je storil po Gospodovi besedi, in je res našel, kakor mu je bil Jezus povedal. 39. Jezus prijatel otrok. Od pohujšanja. Neki dan so pobožne matere k Jezusu pripeljale svoje otročiče, da bi roke nanje polagal in nad njimi molil. Ker je bil Jezus od učenja truden, jih učenci niso h3tli k njemu pustiti; zavoljo tega je bil Jezus nad njimi nevoljen in je rekel: »Pustite otročiče, in nikar jim ne branite k meni, zakaj tacih je nebeško kraljestvo." Potem je Jezus otroke objemal, roke nanje pokladal in jih blagoslavljal. * * Potlej Jezus reče tem, ki so okoli njega stali: »Res¬ nično vam povem, ako se ne spreobernete, in niste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se pa poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega tacega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! Ker povem vam: Njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, kteri je v nebesih.“ 40. Jezus da aposteljnom oblast vezati in razvezovati. — Prilika od neusmiljenega hlapca. * * Jezus je dalje učil: „Ako greši soper tebe tvoj brat, ne mašuj se nad njim, temuč pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, pridobil si svojega brata; ako te pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva. Ako ne posluša tudi teh, povej cerkvi. Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik. 144 Resnično, resnično, vam povem,” — to govore se k aposteljnom oberne, — „kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesi h.“ * Na te besede Peter k Jezusu pristopi, in vpraša: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, ako greši zoper mene: ali do sedemkrat?" Peter misli, to bi bilo že silno velikodušno. Toda Jezus mu odgovori: „Ne rečem ti do sedem¬ krat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zakaj v nebeškem kraljestvu je, kakor pri kralji, kteri je hotel obrajt delati s svojimi hlapci. Ko je začel rajtati, bil je prednj postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžent talentov. Ker pa ni imel, s Čim plačati, je gospod ukazal, prodati njega, njegovo ženo in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Tedaj pade hlapec na kolena, in ga prosi, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In Gospod se usmili tistega hlapca, spusti ga in mu dolg odpusti." * „Spred njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcov, kteri mu je bil dolžan sto denarjev. In zgrabil gaje in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan! Tedaj njegov sohlapec prednj pade, ju ga prosi, rekoč: Poterpi s menoj, in vse ti bom povernil! On pa noče, temuč gre, in ga verze v ječo, dokler ne plača dolga. — Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj neusmilje¬ nega hlapca pokliče njegov gospod in mu reče : Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil toraj tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jez tebe usmilil ? In Gospod se razserdi in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega dolga." „Tako,“ — Jezus sklene, — „bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih sere." 41. Jezus razpošlje 72 učencov. * Ko je šel Jezus iz Galileje spet v Judejo, aposteljnom pomagavce izvoli, in sicer dva in sedemdeset učencov, in jih, kakor aposteljne, pred seboj pošlje po dva in dva. Reče jim: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa v mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal." * Čez nekoliko časa so se dva in sedemdeseteri z veseljem vernih, rekoč: „Gospod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojem imenu.” Jezus jim reče: „Ne veselite se tega, da so vam 145 duhovi pokorni, temuč veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.“ In Jezus se razveseli v svetem Duhu in reče: „ Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to skril modrim in razumnim, in si razodel malim. Pridite k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jez vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase, in učite se od mene; ker jez sem krotak in z serca ponižen. Tako boste pokoj našli svojim dušam; moj jarem je sladak, in moje breme je lahko.“ Ko Jezus skoz Judejo gre v Jeruzalem, učenik postave k njemu stopi, da bi ga skušal, in reče: „l T čenik, kaj naj storim, da bom večno življenje zadobil ?“ Jezus ga vpraša: „Kaj je v postavi pisano? Kako bereš?" lini mu odgovori: „Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli; —- svojega bližnjega pa kakor sam sebe." Jezus mu na to reče: „Prav si odgovoril; to stori, in boš živel!" rini pa se hlini, kakor da bi resnično želel, postavo na tanko spoznati, toraj vpraša: „Kdo pa je moj bližnji?" Schuster, Bibl. Geseh. slov. 10 146— Jezus reče: „Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho. Grede pade med razbojnike. Ti ga slečejo, z ranami obdajo, in na pol mertvega puste. Primeri se pa, da je neki duhoven šel po tistem potu; in ga je vidil, in je mimo šel. Potem pride levit. Tudi on ga vidi, in mimo gre. Neki popoten Samarijan pa pride do njega, in ko ga ugleda, se mu v serce smili. Pristopi toraj k njemu, vlije mu v rane olja in vina, in mu jih obeže: potem ga vzdigne, ga posadi na svoje živinče, ter ga pelje v gostilnico in ga oskerbljuje. Drugi dan, ko je imel dalje iti, vzame dva denarja, ji da gostilniku, in reče: Skerbi zanj in kolikor več potrošiš, ti bom jez nazaj grede povernil.“ — „Kteri teh treh“, — Jezus sklene, — „se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je bil padel med razbojnike ?“ — Učenik odgovori: „Tisti, kteri mu je usmiljenje storil.“ Na to mu Jezus reče: „Pojdi, in tudi ti tako stori!" 43. Marija in Marta. * Ko je Jezus dalje proti Jeruzalemu šel, je prišel v vas Betanijo. Neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. Imela pa je sestro, ki se ji je reklo Marija. Marija je usedla se k nogam Gospodovim in poslušala njegove besede. Marta pa si je dajala s postrežbo veliko opraviti, ter je pristo¬ pila in rekla: „Gospod, ali ti ni mar, da me moja sestra samo pusti streči. Reci ji tedaj, da naj mi pomaga!" Gospod ji pa odgovori, rekoč: „Marta, Marta, skerbna si, in si veliko priza¬ devaš. Pa le eno je potrebno. Marija si je izvolila naj boljši del, ki ji ne bo odvzet." 44. Jezus, dobri pastir. Zgubljena ovca. * Ko je Jezus o šotorovem prazniku prišel v Jeruzalem, šel je v tempelj učit. Rekel je: * „Jez sem luč sveta. Kdor bodi za menoj, ne hodi v temi, temuč imel bo luč življenja." * „Jez sem dobri pastir. Dober pastir svoje ovce vodi na dobro pašo in pred njimi hodi, in ovce hodijo za njim, ker poznajo njegov glas. Tako hodijo moje ovce za menoj; zakaj jez poznam svoje, in moje poznajo mene. Jez sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa jih 147 popusti in beži, kadar vidi volka iti. Jez dam življenje za svoje ovce. Imam še drugih ovac, ktere niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati, in poslušale bodo moj glas, in bo en hlev in en pastir." * Jezusove besede so ljudi tako presunile, da vse k njemu tisi ga poslušat. S posebno gorečnostjo so se mu celo krivični cestinarji in drugi očitni grešniki približevali, ker jih je njegova nebeška krotkost in ljubezen mikala. Zavoljo tega so pa godernjali pismarji in farizeji, ki so v svoji prevzetnosti zaničevali te ljudi. Jezus jih v več prilikah osramoti in posvari, rekoč: „Kdo izmed vas, ako ima sto ovac, in eno izmed teh zgubi, ne popusti devet in devetdesetih v pušavi, in ne gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko pride domu, pokliče prijatle in sosede, in jim reče: Veselite se z menoj, ker sem našel svojo zgubljeno ovco. Povem vam, da tako bo v nebesih veče veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore." 45. Zgubljeni sin. Jezus dalje govori: „Neki človek je imel dva sina. Mlaji reče: Oče! daj mi del blaga, kteri mene zadene. Oče jima premoženje razdeli. Malo dni potlej mlajši sin vse pobere in se poda v daljno deželo. Tam pa je zapravil vse svoje premoženje z razuzdanim življenjem. Ko je bil vse zapravil, velika lakota v tisti deželi vstane. Tudi on je začel pomanjkanje terpeti. Tedaj je šel in se pridružil nekemu mestnjanu tiste dežele; in ta ga pošlje na svojo pristavo svinje past. In tu je želel svoj trebuh napolniti z lušinami, ktere so svinje jedle; pa nihče mu jih ni dal." „Tedaj je šel sam v se, in je rekel: Koliko na¬ jemnikov v hiši mojega očeta ima obilo kruha; jez pa tukaj od lakote ginem! Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu, in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe; več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; stori me, kakor enega svojih najemnikov! In vzdignil se je in šel k svojemu očetu." „Ko je bil pa še daleč, zagleda ga njegov oče, in milo se mu stori, teče mu naproti, se ga okoli vratu oklene ter ga poljubuje. Sin pa mu reče: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe; več nisem vreden, tvoj 10 * 148 sin imenovan biti. Ali oče mu ne pusti dalje govoriti, in svojim hlapcom reče: Hitro prinesite naj boljše obla¬ čilo, in oblecite ga in dajte mu perstan na roko in čevlje na noge. in pripeljite pitano tele, in zakoljite ga, in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, in je najden. In so se začeli gostiti/ „Starji sin je bil pa ravno na polji. Ko se domu verne in približa hiši, je zaslišal petje in ples. Enega hlapca pokliče in ga vpraša, kaj je to? Ta nui odgo¬ vori: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega nazaj dobil. Tedaj se je starji brat userdil in ni hotel v hišo iti. Ko oče to sliši, pride ven, in ga začne prositi. Sin pa očetu reče : Glej, toliko let te služim, in nisem nikoli tvojega povelja prestopil, pa še nikdar mi nisi dal kozliča, da bi se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje premoženje z malopridnimi osebami zapravil, zaklal si mu pitano tele. Na to mu oče odgovori: Moj sin, ti si zmiraj pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se in veseliti pa se je spodobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev in je spet oživel, je bil zgubljen in je najden. “ 149 46. Bogatin in ubogi Lazar. * * Jezus dalje govori: „Bil je neki bogat mož. Oblačil se je v škerlat in v tančico, in se vsak dan imenitno gostil. Bil je pa tudi neki ubožec, po imenu Lazar. Ležal je pred vratmi bogatinovimi in je bil poln ran. Želel se je nastiti z drobtinami, ktere so padale z bogatinove mize; ali nikdo mu jih ni dal. Le psi so hodili lizat njegovih ran. Prigodilo se je pa, da je umeri ubožec. Angeli so ga nesli v naročje Abraha¬ movo. Umeri je pa tudi bogatin, in je bil pokopan v pekel. Ko je v terpljenji povzdignil svoje oči, ugledal je od daleč Abrahama, in Lazarja v njegovem naročji. Tedaj je vpil in rekel: Oče Abraham, usmili se me vender, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu. — Ali Abraham mu odgovori: Sin, pomisli, da si prejel dobro v svojem življenji, Lazar pa hudo; zdaj je ta oveseljen, ti pa terpiš. Vrh vsega tega pa je med nami in med vami velik prepad postavljen, da, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti.“ * * „Bogati na to reče: Prosim tedaj, oče, pošlji pa saj Lazarja v hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam. da jim pove, kako je v peklu, da. tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja. Toda Abraham mu odgovori: Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. Bogatin reče: Nikar, oče Abraham, ampak če pojde kdo izmed mertvih k njim, bodo se spokorili. Abraham mu odgovori: Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mertvih vstane.' 1 ' 47. Sleporojeni. Iz tempeljna grede Jezus nekega dne med ubožci ugleda človeka, ki je bil od rojstva slep. Učenci Jezusa vprašajo: „Učenik, kdo je grešil, ali on, ali njegovi starši, da je slep rojen ?“ Jezus jim odgovori: „l\i grešil ne on, ne njegovi starši, temuč zgodilo se je, da se razodenejo Božja dela nad njimi Ko je bil to izrekel, na tla pljune, iz pljunka stori blata, s tem blatom slepemu oči pomaže in mu reče: „Pojdi, umij se v kopeli Siloe! Slepec gre, se umije in ko se verne, je vidil. Ko farizeji to zvedo, ga vprašajo, kako je spre¬ gledal? On jim pripoveduje. Tedaj ga dalje vprašajo: „Kaj ti praviš od njega, kteri ti je oči odperl?“ On jim 150 odgovori: ,,Prerok je.“ Zdaj mu niso hotli verjeti, da je bil slep in da je spregledal. Pošljejo toraj po njegove starše, ter jih vprašajo: „Je li ta vaš sin, od Jeter ega vi pravite, da je bil slep rojen? Kako tedaj, da zdaj vidi?“ Starši jim odgovore: „ Vemo, da je ta naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa, da zdaj vidi, ne vemo. Njega vprašajte! Zadosti je star, sam naj govori od sebe V To so pa rekli, ker so se farizejev bali; zakaj sklenili so že bili, vsacega, ki Jezusa spozna za odrešenika, pahniti iz shodnice. Farizeji tedaj vdrugic pošljejo po človeka, kteri je bil slep, in mu rečejo: „Kako ti je oči odperl?“ On jim odgovori: „Saj sem vam že povedal, zakaj hočete še enkrat slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci biti?“ 'Tedaj so ga kleli in mu rekli: „Ti bodi njegov učenec? Mi pa smo Mojzesovi učenci; ker vemo, da je z Mojzesom Bog govoril; od tega pa ne vemo, od kod da je.“ Človek jim odgovori: „ To je čudno, da vi ne veste, od kod je, pa je vendar meni oči odperl. Kar svet stoji, še ni bilo slišati, da bi bil kdo slep or oj enemu odperl oči. Ko bi ta n e bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti.“ 151 Razserde se in mu reko: ,,V grehih si rojen ves, pa ti nas uciš. r ‘ In pahnejo ga venkaj. Ko je Jezus to šlišal in ga srečal, mu je rekel: „Ali veruješ ti v Sinu B oz j e g a?“ On mu odgovori: „Gospod, kdo je, da verujem vanj!“ Jezus reče: ,,Vidil si ga, in kteri s teh oj govori, on je* Tedaj reče: „Gospod, verujem!' 1 In prednj pade in ga moli. 48. Oče nas. — Nadležni prijatel. Ko je bil Jezus Jeruzalem spet zapustil, in je v nekem samotnem kraji molil, mu nekdo izmed učencov reče: „Gospod, uči nas moliti, kakor je tudi Janez svoje učence uči'l.“ Tedaj jim Jezus reče: „Kadar molite, recite: Oče naš, kteri si v nebesih! Posve¬ čeno bodi tvoje i m e !, P r i d i k nam tvoje kraljestvo! Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tak o n a z e ml j i! Daj nam danes naš vsakdanji kruh! In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi' odpušamo svojim dolžnikom! In ne vpelji nas v skušnjavo, temuč reši nas hudega! Amen! f Jezus pristavi: „Ko bi kdo izmed vas imel prijatla, pa bi k njemu šel o polnoči ter bi rekel: Prijatel, posodi mi tri hlebe, ker je dober prijatel prišel z pota k meni, pa nimam kaj prednj položiti. Prijatelj bi mu od znotraj odgovoril: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu: ne morem vstati in ti dati. Pa ako uni le še terka, vam povem: ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatel, bo vender zavoljo njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Jez vam toraj pravim: Prosite, in se vam bo dalo; išite, in boste našli; terkajte pa se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme. Kdor iše, najde, in kdor terka, se mu odpre. — Kdo izmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal? ali ribe, bo li mu namesto ribe kačo dal? ali če ga jajca prosi, bo li mu škorpijona podal? Ako tedaj vi, ki ste grešniki, veste dobre darove dajati svojim otrokom: koliko bolj bo vaš Oče z nebes dal dobrega duha njim, kteri ga prosijo!“ 49. Prilika od bogatega moža. Jezus je zopet hodil po Galileji, in je čedalje res- nobneje opominjal k veri in pokori. Nekega dne mu tedaj nekdo iz množice reče: „ IJčenik, reci mojemu bratu, naj deli dedinol Jezus mu nevoljen odgovori: „Človek, sem mar jez za delivca d edine postavljen čez vaji?“ Potem reče vsem: „ Glejte in varujte se vse lakomnosti! Zakaj nikdo ne živi ob obilnosti svojega premoženja.“ Da bi jim razjasnil to resnico, jim pove to le priliko: ,Nekega bogatega človeka polje je obilo sadu rodilo. In človek je sam pri sebi mislil: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi spravil svoje pridelke? In je rekel: Poderl bom svoje žitnice, in večje naredil. In porečem svoji duši: Duša, veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! Bog pa mu je rekel: Neumnež! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa spravil, čigavo bo? Tako je s tem,“ pravi Jezus, ,,kteri si bogastvo nabira, pa ni bogat v Bogu.“ 50. Od nerodovitne smokve ali od nerodovitnega figovega drevesa. Z e tretje leto je bilo, da je Jezus učil. In če ravno se je neprenehoma trudil za zveličanje svojega ljudstva, je vender le malo sadu našel nad njimi. Zavoljo tega jim pripoveduje to le priliko: ,, Nekdo je imel figovo drevo zasajeno v svojem vinograda. Enega dne pride in iše sadu na njem, pa ga ne najd.e. Tedaj gorniku reče: Glej tri leta je, kar hodim iskat sadu na tem figovem drevesu, pa ga ne najdem. Posekaj ga tedaj! Cernu še prostor jemlje ? Gornik mu odgovori: Gospod še to leto ga pusti, da ga okopljem, in mu pognojim. Morebiti vender obrodi sad! Ce pa ne, ga boš potlej posekali 51. Deset gobovih. Ko je Jezus zopet šel v Jeruzalem, ga je srečalo deset gobovih mož, kteri so od daleč stali in vpili: „ Jezus, učenik, usmili se nas! ' Jezus jim reče: „Pojdite in skažite 153 se duhovnom.“ Ko so šli, so bili očišeni. Eden izmed njih pa, Teo je vid.il, da je očišen, se verne, na ves glas Boga časti, pade na obraz pred Jezusa, in se mu zahvali. In ta je bil Samarijan. Na to Jezus reče: „Ali jih ni bilo deset očišenih? Kje je pak unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se bil vemil in Bogu čast dal, kakor ta tujec." Ozdravljenemu pa pravi: „ Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala!“ 52. Farizej in cestninar. Ko je Jezus dalje šel po potu v Jeruzalem, k nje¬ mu pristopijo nekteri, ki so sami v se' zaupali, da so pravični, in so druge zaničevali. Tem to le priliko pripo¬ veduje: „Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden je bil farizej, eden pa cestninar. Farizej je stal in je sam pri sebi to molil: Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Dvakrat v tednu se postim; desetino dajem od vsega, kar imam. — Cestninar pa je od daleč stal, in še oči si ni upal proti nebu povzdigniti, temuč je terkal na svoje persi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! — povem vam? Ta je šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne. Zakaj vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, kdor se pa ponižuje, bo povišan." 53. Jezus o prazniku tempeljnovega posvečevanja. Jezus pride o prazniku posvečevanja tempeljnovega v Jeruzalem. Judje ga v tempeljnu obstopijo ter mu reko: „Doklej nas v nevednosti pustiš? Ako si Kristus, nam na ravnost povej." Jezus jim odgovori: „Saj vam pravim, da ne verujete. Dela, ktera jez delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo od mene. Jez in Oče sva eno." Tedaj začno kamne pobirati, da bi ga kamnali. Jezus pa jim odgovori: „ V imenu svojega Očeta sem vam pokazal veliko dobrih del; zavoljo kterega me hočete kamnati?" Judje mu pravijo: Zavoljo kterega dobrega dela te nočemo kamnati, ampak zavoljo preklinjevanja Božjega, ker se sam delaš Boga, ko si vender le človek." Jezus jim pa 154 odgovori: „ Al:o ne delam del svojega Očeta, mi ne verujete. AJco jih pa delam, verujte vsaj delom, ako nočete verjeti meni, da spoznate, da je Oče v meni, jez pa v njem.“ Tedaj ga hočejo zagrabiti. On pa jim iz rok uide, in gre unkraj Jordana. 54. Bogati mladenič. f Nekoliko potem bogat mladenič Gospodu naproti pride, prednj pade ter ga vpraša: „Učenik, kaj naj storim, da za- dobim večno življenje!“ Jezus mu odgovori: „Ako hočeš v živ¬ ljenje iti, spolnuj zapovedi. 1 ' Mladenič dalje vpraša: „Ktere?“ Jezus mu odgovori: „Te le: Spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne prešestuj; ne kradi; ne pričaj po krivem; ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." Mladenič mu vesel reče: „Vse to sem spolnoval od svoje mladosti; kaj mi še manjka?" Jezus ga ljubeznjivo pogleda in mu reče: „Eno ti še manjka. Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim; in boš velik zaklad imel v nebesih: potlej pridi in hodi za menoj." Ko mladenič ,to sliši, žalosten odide: imel je namreč veliko premoženje. 55. Tečno plačilo. Delavci v vinogradu. Peter je. bil zavoljo obljube, ktere je Jezus bogatemu mladenču dal, zelo vesel in ga je vprašal: „Glej, mi smo vse zapustili, in smo vsi šli za teboj; kaj bo tedaj vam?" Jezus jim je rekel: ..Resnično vam povem, da, ob prerojenji, kadar bo Sin človekov sedel na sedeži svojega veličastva, boste tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In sleherni, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bode stoterno prejel in večno življenje dosegel .“ Da bi pa ne mislili, da se bo v Božjem kraljestvu plačilo tako delilo, kakor na tem svetu, jim pripoveduje to le priliko: — „Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel najemat delavcov v svoj vinograd. Kadar je delavcov najel po denarji na dan, jih je poslal v svoj vinograd. — In ob tretji uri je ven šel, in vidil druge na tergu brez dela stati, in 155 jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli. — Spet je ven šel ob šesti in deveti uri, in je ravno tako storil. ■— Okoli enajstih pa je ven šel, in našel druge postajati, in jim reče: Kaj stojite tukaj brez dela celi dan? Mu reko: Ker nas ni nihče najel. Tedaj jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd! — Kadar se je pa večer storil, reče gospod vinograda svojemu hišniku: Pokliči delavce in daj jim plačilo, in začni od poslednjih do pervih. Prišli so tedaj, kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so prejeli, vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni so po denarji prejeli In ko so ga prejeli, so godernjali nad hišnim gospodar¬ jem, rekoč: Le-ti poslednji so le eno uro delali, pa si jih enake storil nam, ki smo tezo dneva in vročino pre¬ našali. On pa je odgovoril in rekel enemu izmed njih: Prijatel, ne delam ti krivice; ali se nisi za-denar z me¬ noj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali mi ni pripu- šeno, storiti, kar hočem ? Je li tvoje oko hudobno, ker sem jez dober? — „ Takoj Jezus sklene, „bodo poslednji pervi, pervi pa poslednji; zakaj veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih.“ 56. Jezus obudi Lazarja. t Sestri Marija in Mana v Betami ste imele brata, po imenu Lazar, kterega je Jezus jako ljubil. Lazar hudo zboli. Sestri toraj pošljete do Jezusa in mu sporočite: Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan.“ Ko Jezus to sliši, reče: „Ta bolezen ni k smerti, v temuč je k časti Božji, da bo Sin Božji po nji poveličan/ Čez dva dni pa je rekel svojim učencom: ./Pojdimo v Betanijo! Lazar, naš prijatel, spi: pa grem, da ga iz spanja zbudim." Tedaj mu učenci pravijo: „Gospod. ako spi, bo ozdravel." Zakaj oni so menili, da Jezus govori od navadnega spanja. Toraj jim Jezus na to razločno reče: „Lazar je umeri, in vesel sem zavoljo vas, da me ni bilo tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu!" t Ko je Jezus tje prišel, je Lazar v grobu ležal že štiri dni. Sestri ste bili silno žalostni, in veliko prijatlov in znancov ji je obiskalo, da bi ji bili tolažili zavoljo brata. Ko Marta sliši, da Jezus gre, obiskavce zapusti, Jezusu naproti teče in 156 mu reče : »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da česar koli boš Boga prosil, ti bo Bog dal.“ Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.“ Marta mu odgovori: „Vem, da bo vstal od vstajenji poslednji dan . 11 Jezus ji pravi: „Jez sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umerje: in kdor koli živi, in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to?“ Ona mu reče: »Kaj pa, da verujem. Gospod, da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel. “ f Ko je bila izgovorila, se je domu vernila in je natihoma poklicala Marijo, svojo sestro, rekoč: »Učenik je tukaj, in te kliče . 11 Marija hitro vstane in gre k Jezusu. Ko so znanci, ki so bili pri nji v hiši, vidili, da je Marija hitro vstala, so šli za njo, rekoč: »K grobu gre, da bo tam jokala . 11 Ko je tedaj Marija prišla k Jezusu, mu k nogam pade in jokaje reče: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat bi ne bil umerl.“ Tudi Judje, ki so bili ž njo prišli, so jokali. Ko jih Jezus vidi, se v duhu zgrozi in se mu užali, in reče: »Kam ste ga položili¥“ Mu reko: »Gospod, pojdi in poglej ! 11 In Jezus se je zjokal. Tedaj^ so Judje rekli: »Glejte, kako ga je ljubil ! 11 t Grob pa je bil v skalo vsekan, in s kamnom pokrit. Ko Jezus pred grob pride, reče: »Odvalite kamen ! 11 Marta pa mu pravi: »Gospod, že smerdi: zakaj štiri dni že leži.“ Jezus pa ji reče: »Ali ti nisem rekel, da, ako veruješ, boš vidila 157 čast Božjo V “ Tedaj so kamen odvalili. Zdaj Jezus oči nakviško vzdigne in reče: „Oče, zahvalim te, da si me uslišal. Jez sem vedil, da me vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal . 11 Potem na ves glas zavpije: „Lazar, pridi ven!“ ■— In ta, ki je bil umeri, je pri ti priči ven prišel, povezan na nogah in rokah s povoji, in njegov obraz je bil v pert zavit. Toraj jim Jezus reče: „Razvežite ga, da bo mogel iti. “ 57. Jezus prerokuje svoje terpljenje in svojo smert. — Cahej. f Veliko Judov, ki so vidili Lazarjevo obujenje, je verovalo v Jezusa. Nekteri izmed njih pa so šli k farizejem povedat, kaj je Jezus storil. Farizeji in pismarji se tedaj snidejo ter se posvetujejo v rekoč: „Kaj hočemo storiti? Ta človek dela veliko čudežev . 11 Ce ga pa pustimo tako delati, bo vse ljudstvo verovalo vanj.“ In sklenili so ta dan, Jezusa umoriti. Jezus pa se jim odmakne, ker njegova ura še ni bila prišla, in je šel v kraj blizu pušave. f Cest šest dni pa dvanajsterim reče: „ Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem. K smerti ga bodo obsodili in izdali nevernikom, in ti ga bodo zaničevali, bičali in križali, in tretji dan bo od smerti vstal . 11 f V Jeruzalem grede je prišel blizu mesta Jerihe. Ondi je živel mož, po imenu Cahej. Ta je bil cestninarski vikši in bogat. Tudi on bi bil rad Jezusa vidil; ni ga pa mogel viditi zavoljo ljudstva, ker je bil majhne postave. Toraj je naprej tekel in je zlezel na divjo smokev, mimo ktere je bilo Jezusu iti. Ko Jezus pride na tisto mesto, ozre se na drevo in reče: „Cahej, stopi hitro doli, ker danes moram v tvoji hiši ostati.“ Cahej hitro doli stopi in ga z veseljem sprejme v svojo hišo. Vsi, kteri so to vidili, so godernjali in rekli: „K grešnemu človeku je šel v hišo!“ Cahej pa je pristopil k Gospodu, in rekel: „Glej, Gospod, polovico svojega premoženja dam ubogim, in ako sem koga kaj ogoljufal, čveterno povernem ! 11 Jezus mu odgovori: „Danes je te hiši zveličanje došlo; ker Sin človekov je prišel iskat in zveličat, kar je bilo izgubljenega . 11 58. Marija Jezusa mazili. Iz Jerihe je šel Jezus dalje v Betanijo. Ondi so mu napra¬ vili večerjo. Lazar je bil eden izmed njih, ki so bili pri mizi. Marta je Gospodu stregla, Marija je pa prinesla libro drazega 158 mazila prave narde v alabastrovi pušici, ga je zlila na njegovo glavo, mu mazilila noge ter jih brisala s svojimi lasmi, in vsa hiša je bila napolnjena z duhom tega mazila. Nekteri učenci so bili zavoljo tega nevoljni in so med seboj rekli. „Cemu ta potrata?” Eden izmed njih pa, Judež Iškarjot, je rekel: „Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo ubozim?” To pa je rekel: ne da bi mu bilo skerb za uboge, temuč ker je mošnjo imel in nosil milošnjo, ki so jo vanje metali za Jezusa in za njegove učence, in si je iz lakamnosti večkrat kaj iž nje ukradel. Jezus je vedil, kaj je med učenci, toraj jim reče: „Kaj nadlego delate te ženi? Dobro delo je nad menoj storila; zakaj ker je to mazilo zlila na moj život, je to storila za moj pogreb. Uboge imate vselej med seboj, mene pa nimate \selej. Resnično vam povem, kjer koli se bo oznanoval ta evangeli, pravilo se bo tudi v njen spomin, kar je nad menoj storila.” 59. Jezusov slovesni hod v Jeruzalem. * Drugi dan je šel Jezus iz Betanije v Jeruzalem. Ko je prišel blizu .terga Befiagi pri Oljski gori, je poslal dva svojih učencov in jima je rekel: »Pojdita v vas, ktera je pred vama, in berž bosta našla oslico privezano in žebe pri nji, odvežita ga in mi pripeljita. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ga Gospod potrebuje, in berž varna ga bo izpustil.” * Učenca sta šla in sta vse tako našla, kakor jima je bil Jezus povedal. Pripeljeta mu žebe. Pregerneta ga s svojimi oblačili in posadita Jezusa nanj. Ko je dalje jezdil, nabiralo se je okrog njega silno veliko ljudi, ki so vpili od veselja na ves glas. Nekteri so razgrinjali svoja oblačila po potu, nekteri pa veje sekali z drevja in stlali na pot. Množice pa, ktere so spredaj in zadaj šle, so vpile, rekoč: „Hozana sinu Davidovemu. Hvaljen bodi, kteri gre v imenu Gospodovem! Hozana na visokosti!” Med množicami so bili tudi nekteri farizeji, ki so iz nevošljivosti in sovraštva Jezusa preganjali na vseh njegovih stopinjah. Toraj se nad toliko veselim vpitjem, s kterim so množice Jezusa v Jeruzalem spremljale, tako razserde, da Jezusu samemu reko : „Učenik, posvari svoje učence!” Jezus jim pa odgovori: „Povem vam, da bodo kamni vpili, če ti molče!” * Kolikor bliže je Jezus Jeruzalemu, toliko veče prihaja veselo vpitje. In spolnilo se je staro prerokovanje Caharija preroka: »Veseli se, Jeruzalem! Glej, tvoj kralj ide k tebi ko Zveličar: ubog je, sedi na žebetu osličnem.” Med tem se pa 159 Jezus spominja terdovratnosti Jeruzalemskega mesta, in zjoka se nad njim, rekoč: „Da bi bilo spoznalo tudi ti, zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir. Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Glej prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani. V tla bodo pomandrali tebe in tvoje otroke in v tebi ne bodo kamna na kamnu pustili, zato ker nisi poznalo časa svojega obiskanja." * Jezus je šel skoz Jeruzalemske ulice naravnost v tempelj. Vse mesto je bilo po koncu. Od vseh strani so mu prinesli bolnikov, hromovih in slepih, in vse je ozdravil. Od veselja so začeli vnovič otroci vpiti: „Hozana sinu Davidovemu!“ Farizeji se še bolj razjeze in mu rečejo: „Ali slišiš, kaj ti pravijo?" Jezus jim pa odgovori: „Kaj pa da. Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajočih si si hvalo napravil?" 60. Kraljeva ženitnina in davski denar. Na večer se je Jezus iz Jeruzalemu v Betanijo ver- nil. Vsak da pa je šel spet v mesto, in je v tempeljnu učil. Žalostnega serca se je spominjal omahljivosti in terdovratnosti judovskega ljudstva ter jim pripoveduje to le priliko: „Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil zenitnino svojemu sinu. Poslal je toraj svoje hlapce poklicat povabljene na zenitnino; pa niso hotli priti. Spet je poslal druzih hlapcov, rekoč: Povejte po¬ vabljenim: Glejte, svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno, pri¬ dite na zenitnino! Ali oni niso mhrali, in so šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. Ko je kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal svoje vojske , in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcom: Ženitnina je sicer priprav¬ ljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite jih na zenit¬ nino. In šli so njegovi hlapci na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj gledat svatov; in je vidil ondi človeka, ki ni bil svatovsko oblečen; in mu reče: Prijate!, kako si lesem prišel, ker nimaš svatov- sker/a oblačila! On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel IGO služabnikom: Zvežite mu roke in noge, in verzite ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi.“ Farizeji in pismarji so dobro vedili, da ta prilika zlasti nje zadeva. Jezni toraj se snidejo in posvetujejo, kako bi Jezusa v besedi v jeli, da bi ga mogli obsoditi. In pošljejo do njega v tempelj svojih ucencov s herodi- jani vred, rekoč: „Učenik! vemo, da si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za, nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju, ali ne?“ — Judje so namreč silno neradi prenašali rimsko gospodstvo; Herod pa in njegovi so derzali z Rimljani. Farizeji so si tedaj mislili: Ako Jezus reče, da se sme, bo razžalil jude; ako poreče, da ne, bo pa razžalil Heroda in Rimljane. Toda Jezus je spoznal njih zvijačo in je rekel: „Pokažite mi davski denar?' In podali so mu denar. Tedaj jih Jezus vpraša: „Ciga,va je ta podoba in napis?" Mu reko: „Cesarjeva.“ Tedaj jim reče: ,, Dajte toraj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega ?“ — Kadar so to slišali, so se začudili njegovi modrosti, s ktero je osramotil njih zvijač¬ nost, in so ga molče popustili. 61. Dar uboge vdove. Prerokovanje od razdjauja Jeruzalemskega mesta in od končanja sveta. f Jezus je bil še dalje v tempeljnu. Enega dne je gledal, kako so ljudje denarje metali v pušico. Veliko bogatih je veliko verglo vanjo. Med druzimi je prišla tudi uboga vodova. in je dva denarca vanjo vergla. Ko Jezus to vidi, svoje učence pokliče in jim reče: Resnično vam povem, da ta uboga vdova je več vanjo vergla, kakor vsi. Zakaj ti vsi so od svojega obilnega vergli; ta pa je vergla vse, kar je imela." f Ko je Jezus ravno pred solnčnim zahodom iz tempeljna šel, so učenci pregledovali prelepo tempeljsko poslopje. In izmed njih mu eden reče: „Učenik, poglej, kakšni kamni, in kakšno zidanje!“ Jezus jim odgovori : „Ali vidite vsa ta poslopja? Resnično, vam povem: Dnevi bodo prišli, ob kterih ne bo pušen kamen na kamnu, kteri bi ne bil razvaljen.“ Ko pridejo na Oljsko goro, se Jezus s svojimi učenci ondi usede. S te visočine je bilo mesto in tempelj ravno pred njihovimi očmi. Pri tem lepem pogledu ga učenci vprašajo „Učenik! povej 161 nam, kedaj bo to? in kakšno bo znamenje tvojega prihoda i« končanja sveta?“ Jezus jim odgovori: f »Kadar boste vidili, da je Jeruzalem z vojsko obležen, takrat vedite, da je blizu njegovo razdjanje. Tedaj naj beži na gore, kdor je zunaj mesta v Judeji, in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje suknje. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. Padali bodo pod mečem, in vjeti bodo med vse narode odpeljani; Jeruzalem pa bodo neverniki poteptali, dokler se časi neverni¬ kov ne spolnijo.* f Preden se pa to zgodi, jih bo veliko prišlo, ki bodo rekli: Jez sem Kristus, in veliko jih bodo zapeljali. Slišali boste od vojske in puntov; narod bo zoper narod vstal, in kraljestvo zoper kraljestvo; in tu in tam bo kuga, lakota in potresi.* f „Vse to je pa le začetek vseh stisk. Zakaj kmalo potem, ko bo evangeli oznanovan vsem narodom, bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo z neba padale, in moči nebeške se bodo gibale. Na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima priti čez ves svet. In takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu, in vsi rodovi bodo vidili Sinu človekovega iti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. In on bo poslal svoje angele s trobento in bodo zbrali njegove izvoljene od čtveterih vetrov od konca do konca neba. Nebo in zemlja bo prešla, moje besede ne bodo prešle.* Razdjanjc Jeruzalemskega mesta, ki se je 37 let pozneje na tanko po prerokovanji zgodilo, nam je zvest porok, da se bo tudi prerokovanje od končanja sveta gotovo do pičice spolnilo. 62. Od desetih devic in od talentov. t Jezus dalje govori: »Varujte se, da vaša serca ne bodo preobložena v požrešnosti, in pijanosti, in časnih skerbeh; in da tisti dan na nagloma nad vas ne pride. Zakaj kakor zaderga bo prišel čez vse, ki po vsi zemlji prebivajo.* Potem jim je Jezus to opominjanje v naslednjih prilikah razjasnil: t »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, lctere so vzele svoja svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pet jih je bilo nespametnih, pet pametnih. Pet nespametnih je vzelo svetila, olja pa niso vzele seboj. Pametne so pa vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vše tiste device, in 11 Schuster, Bibl. Gesch. slov. 162 so napravljale svoja svetila. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naša svetila ugasujejo. Pametne pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcom, in si ga kupite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri šo se zaperle. Poslednjič pa pridejo tudi ime device, i-ekoč: Gospod, gospod, odpri nam! On pa Je odgovoril in rekel: Resnično, vam povem, vas ne poznam. Gujte tedaj" — Jezus priliko sklene, — „ker ne veste ne ure, ne dneva." f „Zgodilo se bo kakor imenitnemu možu, kteri je na tuje šel, da bi se ondi kraljestva polastil. Preden odide, je poklical svoje hlapce. in jim je zročil svoje blago. Dal je enemu pet talentov, enemu dva, enemu pa enega, vsacemu po njegovi zmožnosti. Kupčujte ž njimi, jim reče, dokler domu ne pridem, in berž potem odrine. Šel je tedaj tisti, ki jih je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž njimi, in je pet druzih pridobil. Ravno tako je tudi uni, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Ta, ki je bil pa le enega prejel, je v šel in je zakopal v zemljo in skril denarje svojega gospoda. Čez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcov in ima obrajt ž njimi. Pristopil je najprej tisti, ki je bil pet talentov prejel, in je prinesel pet druzik talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi zročil, glej pet druzih sem pridobil. Njegov Gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! Ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda. — Pa tudi uni, ki je bil dva talenta prejel, je pristopil, in rekel: Gospod! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda." f „Poslednjič je pristopil tudi ta, ki je bil en talent prejel, in je rekel: Gospod, vem, da si terd človek, da žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi razsipal. Zato sem se te bal, ter sem šel in skril tvoj talent v zemljo. Glej, tukaj imaš, kar je tvojega. Njegov Gospod, pa je nevoljen odgovoril, in mu rekel: Hudobni in leni hlapec! Vedil si, da žanjem, kjer nisem razsipal; toraj bi bil mogel moje denarje dati inenjav- com, in kadar bi bil jez prišel, bi bil prejel svoje z obrestjo. Vzemite mu toraj talent, — okoli stoječim reče, — in dajte ga unemu, ki ima deset talentov. Zakaj vsacemu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu bo še to, kar se zdi da ima. odvzeto. Nepridnega hlapca pa verzite v vnanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." 63. Poslednja sodba in ločitev na vekomaj. * * Ko je bil Jezus svoje učence opomnil, naj se za posledno sodbo dobro pripravijo, jim to sodbo tudi popiše, in sicer s temi le besedami: — ,,Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedeži svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. “ * „Takrat nebeški kralj poreče tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pojdite, blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali: v ječi sem bil. in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kedaj smo ti to storili? Kralj pa jim bo odgovoril: Resnično, vam povem, kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili." * „Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod streho vzeli; nag sem bil, pa me niste oblekli: bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kedaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nazega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli? On pa jim bo odgovoril: Resnično vam povem, kar niste storili kteremu mojih naj manjših bratov, tudi meni niste storili." „In ti pojdejo v ve č no t er p el j e nje; pravični pa v večno življenje." Poslednja velika noč. Terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 61. Velikonočno jagnje. Umivanje nog. * Pervi dan velikonočnih praznikov, ko je bilo treba velikonočno jagnje klati, šo pristopili učenci k Jezusu in so ga vprašali: ,,Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje ?“ Jezus Petru in Janezu reče: „Pojdita v mesto, in srečal vaji bo človek, kteri ponese verč vode; idita za njim v hišo, v ktero pojde, in recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje jedel s svojimi m učenci? In pokazal vama bo veliko obednico pogernjeno; ondi nam pripravita.” — Učenca gresta in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil Jezus povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil večer storil, je prišel Jezus z dvanajsterimi, ter za mizo sedel in rekel: „Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden terpiin, Povem vam: od zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu.” * Po jedi velikonočnega jagnjeta Jezus vstane, sleče zgornje oblačilo, vzame pert ter se ž njim opaše, vlije vode v torilo, da bi aposteljnom noge umival in jim jih s pertom brisal. Ko je hotel pri Petru začeti. Peter osfermi in reče: „Gospod! ali ti mi boš noge umival!” Jezus mu odgovori: „Kar jez delam, ti zdaj ne veš; vedil pa boš potlej.” Peter mu reče: „Ne boš mi umival nog, vekomaj ne!” Jezus mu pa odgovori: „Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.” Tedaj mu Peter reče: „ Gospod! ako je temu tako, ne samo nog, ampak tudi roke in glavo!” * Ko je bil Jezus aposteljnom noge umil, je vzel svoja oblačila, se je. spet za mizo usedel, in jim rekel: „Ako sem jez, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden druzemu noge umivati. Zakaj zgled sem vam dal, da ravno tako tudi vi storite, kakor sem jez vam storil.” 65. Jezus postavi presveto rešuje telo in prerokuje, da ga bo Judež izdal. Jezus vzame kruh, ki je bil pred njim, v svoje svete in častitljive roke, je povzdignil svoje oči proti nebu, k Bogu, svojemu vsegamogočnemu Očetu, je posvetil kruh in ga svojim učencom dal, rekoč: Vzemite in jejte; t,o je moje telo. ktero bo za vasdan o.” — Ravno tako je vzel tudi kelih z vinom, je zahvalil, ga posvetil in svojim ucencom dal, rekoč: Vzemite, in p ij te vsi iz njega; to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in njih veliko prelita v odpušenje grehov. To storite v moj s p o m i n.” * * Kmali potem je bil prež iljen v duhu, in je rekel: »Resnično, resnično vam povem: Eden izmed vas me bo izdal!” Učenci se silno ustrašijo, eden druzega pogledujejo in eden za družim vprašajo: „Ali sem jez, Gospod?” — Jezus 165 jim reče: „Eden izmed dvanajsterih, kteri pomaka z menoj roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer gre kakor je sklenjeno: vender gorje človeku, po kterem bo izdan. Bolje bi mu bilo. da bi ne bil rojen tisti človek!“ * * Janez, ki ga je Jezus posebno ljubil, je slonel Jezusu na persili. Temu tedaj.pomigne Simon Peter, naj vpraša Jezusa, koga meni. Janez se tedaj nasloni na Jezusove persi. in ga tilio vpraša: „Gospod, kdo je':“ Jezus mu odgovori: „Tisti je, kteremu bom jez pomočeni kruh podal." In pomočil je kruli in ga dal Judežu Iskarjotu, Judež vzame griži jej, in ko ga sne, je šel satan vanj. Judež vstane, gre k Jezusu in ga vpraša: „Učenik, ali sem jez?" Jezus mu odgovori: „Ti si! — Kar pa misliš storiti, berž stori!" Tedaj je Judež vstal in berž venkaj šel, da ga je izdal: zakaj pogodil se je že bil z velicimi duhovni in starišini ljudstva, da jim hoče Jezusa za trideset srebernikov prodati. Ko Judež odide, Jezus slovesno reče: „Zdaj bo Sin človekov poveličan, in Bog v njem." 66. Jezus prerokuje, da ga bo Peter zatajil, in slovo jemlje od aposteljnov. * „Otročiči.“ — Jezus dalje ljubeznjivo govori — „še malo časa sem pri vas. Za slovo vam dam novo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem jez vas ljubil. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli med seboj.“ Simon Peter prestrašen vpraša Jezusa: ,,Gospod, kam pa greš?“ Jezus odgovori: „Kamor jez grem, zdaj ne moreš za menoj iti.“ Peter pravi: „Zakaj ne morem zdaj za teboj iti? Svoje življenje za te postavim!“ Jezus mu pa odgovori: „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico; toda jez sem prosil zate. da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj s p r e o b e r n i 1, p o t e r d i svoje brate. To noč se boste vi vsi pohujšali nad menoj, zakaj pisano je: Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile/ Na to Peter reče: „Ko bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jez se ne bom nikdar pohujšal. Gospod, s teboj sem pri¬ pravljen v ječo in smert iti.“ Jezus pa mu odgovori: „Ali svoje življenje boš zame postavil? Resnično, resnično ti povem, da to noč, preden petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil!“ t Te Jezusove besede so aposteljne silno prestrašile. Jezus jih toraj tolaži, rekoč: „Vaše serce naj se ne prestraši! V hiši mojega Očeta je veliko prebivališ, in zdaj tje grem, vam mesto pripravit. Potem spet pridem in vas bom k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jez. Pot pa veste." Tedaj mu Tomaž reče: „Gospod, kako moremo po vediti?“ Jezus odgovori: „Jez sem pot, in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači, kakor po meni. Ker pa tje grem, bom Očeta prosil, in vam bo druzega Tolažnika dal, da pri vas ostane vekomaj, Duha resnice. Ta Tolažnik, sveti Duh, vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam jez govoril. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam: ne kakor ga svet daje, vam ga jez dam. Ne bom več veliko z vami govoril; pride namreč vojvoda tega sveta. Pri meni bi sicer nič ne imel, ako bi jez ne hotel; svet naj pa spozna, da Očeta ljubim in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. Vstanite in pojdimo od tod/ — Ko je bil Jezus to izrekel, so zahvalno pesem izpeli in šli proti oljski gori. * * * | Po poti jim je Jezus dalje govoril: ,,Jez sem prava vinska terta, moj Oče pa je vinogradnik. Vsako terto, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal; vsako pa, ktera rodi sad, bo o trebil, da več sadu rodi. Ostanite v meni, in tudi jez bom v vas ostal. Kdor ostane v meni, in jez v njem, on rodi veliko sadu. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete; 167 ker brez mene ne morete nič storiti. Kdor ne ostane v meni, bode odrezan in usahnil, kakor mladika, ki se pobere, v ogenj verze in zgori.“ * * * t Potlej je Jezus proti nebu pogledal in rekel: „Oče, ura je prišla! Poveličal sem te na zemlji: dokončal sem delo, ktero si mi dal. In zdaj ti, Oče, mene poveličaj z veličastvom, ktero sem pri tebi imel, preden je bil svet. Tvoje ime sem razodel ljudem, ktere si mi dal. Spoznali so, da sem od tebe izšel, in verovali, da si me ti poslal. Tedaj prosim zanje, sveti Oče, vari jih hudega. Posveti jih: zakaj kakor si ti mene na svet poslal, tako sem tudi jez nje poslal po svetu. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni, in jez v tebi. Oče! hočem, da bodo tisti, ktere si mi dal, tudi z menoj tam, kjer sem jez, da vidijo moje veličastvo, ktero si mi dal; ker si me ljubil pred začetkom sveta. “ 67. Jezus na Oljski gori. Jezus je šel zdaj s svojimi aposteljni čez potok Oedron na Oljsko goro. Stopili so na vert neke pristave, kteri se je Getzemane reklo *). Pri vhodu Jezus apo- steljnom reče: ,,Sedite tukaj, da grem tje, in molim P Le Petra, Jakopa in Janeza je seboj vzel in ž njimi šel bolj na vert. Zdaj je začel žalosten in otožen prihajati, tresti se in trepetati; toraj reče: „Moja duša je žalostna do sruerti! Ostanite tukaj, in čujte in molite z menoj.“ Na to se za lučaj daleč od njih odtegne, pade na svoj obraz, in moli, rekoč: „Moj Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene: ali vendar ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti P Po ti molitvi Jezus vstane, in se verne k svojim trem aposteljnom; oni pa so spali od žalosti. Toraj jih zbudi' in Petru reče: „Simon, ali spiš? Tedaj niste mogli eno uro z menoj čuti? Cujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, meso pa slaboP — Potem gre vdrugič. in moli: „Moj Oče! ako ne more ta kelih mimo iti, kakor da ga pijem, naj se *) Glej obris Jeruzalemskega mesta na zemljovklu. Ko je Jezus še govoril, pride Judež, in ž njim velika množica s svetili, baklami, z meči in kolmi. Judež jim je bil poprej znamenje dal, rekoč: „Kterega bom kušnil, tisti je; njega primite.“ Ko je tedaj ugledal Jezusa, hitro k njemu stopi in reče: ..Zdrav bodi, učenik!" zgodi tvoja volja!" Čez nekoliko časa se spet k ueencom verne, in jih zopet speče najde. -— Zopet jih popusti in moli vtretjič ravno s tistimi besedami. Tedaj ga smertne težave obidejo, . in njegov pot je bil kakor kervave l^nliA ki .CA narlalA na tla On na ca tlaliA in preserčneje ga je poterdu. Na to se k učencom zdaj in počivajte! Približala bo izdan grešnikom v roke. — Vstanite! ta, ki me bo izdal, je blizu." verne ter jim reče: ..Spite se je ura, in Sin človekov pojdimo! Glej 169 in gaje kušnil. Jezus mu odgovori: „Prijate!, čemu si prišel? Judež, s kuševanjem izdajaš Sinu človekovega.“ — Na to Jezus stopi pred derhal in jo vpraša: „Koga išete.“ Oni mu odgovore: „Jezusa Nazarenskega." Jezus jim reče: „Jez sem!" Pri te besedi vsi odstopijo in kakor bi jih bila strela udarila, na zemljo popadajo. Ko so od strahu zopet k sebi prišli, jih Jezus drugič vpraša : „Koga išete?“ Odgovore mu: „Jezusa Nazarenskega!" Jezus pravi: „Povedal sam vam, da sem jez: ako tedaj mene išete, pustite te (moje učence) iti! — Tedaj so pristopili, in so ga prijeli. * * Ko učenci to vidijo, reko: „ Ali naj z mečem mahnemo." Ih Peter res potegne meč in mahne po hlapcu velikega duhovna, kteremu je bilo ime Malh, ter mu desno uho odseka. Ali Jezus Petru reče: „Vtakni meč v nožnico! Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta, in bi mi poslal več ko dvanajst legi- jonov angelov ? Kako bi se tedaj dopolnila pisma?" Potem se dotakne hlapčevega ušesa in mu ga zaceli. Potlej je Jezus radovoljno roke podal, in se dal zvezati. Takrat so ga vsi učenci zapustili in so. zbežali. Le Peter in Janez sta šla od daleč za njim. 69. Jezus pred Anom in Kajfežem. *•* Derhal je Jezusa najpoprej peljala k Anu, kteri je bil prej to leto veliki duhoven in tast tedanjega velikega du¬ hovna Kajfeža. Ana ga je vprašal za njegove učence in nje¬ gov nauk. Jezus mu je ves pohleven odgovoril: „Jez sem očitno govoril in učil; vprašaj tiste, kteri so me slišali." Za¬ voljo teh besedi ga eden izmed hlapcov s pestjo za uho udari, rekoč: ,,Ali tako odgovarjaš velikemu duhovnu?" Jezus mu ljubeznjivo odgovori: „Ako sem hudo govoril, spričaj; ako setu pa prav govoril, kaj me biješ?" * * Ana je poslal Jezusa zvezanega k Kajfežu, kjer so bili že zbrani pismarji in starašini ljudstva. Zborni možje bi bili vadi našli kaj nad Jezusom, da bi ga bili mogli k smerti obsoditi. Toda niso mogli. Sicer so bili veliko krivih prič podkupili, da bi bile krivo pričale zoper njega. Toda njih pričevanje se ni ujemalo. Poslednjič pridete dve krivi priči, in ste rekli: „Ta je govoril: Jez morem podreti tempelj Božji, pa ga v treh dneh zopet sezidati." Ali tudi njuno pri¬ čevanje je bilo različno v več rečeh. -• Zdaj veliki duhoven vstane, stopi na sredo, in Jezusu reče : „Ali nič ne odgovoriš 170 na to, kar ti pričujejo zoper tebe?" Jezus je pa molčal. — Zopet mu veliki duhoven reče: „Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji?" — Na to mu Jezus slovesno in resnobno reče: „Jez sem!“ — „Povem vam pa: posehmal boste vidili Sinu človekovega sedeti na desnici moči Božje, in iti v oblakih neba". Tedaj veliki duhoven svoja oblačila razterga in pravi: „Kaj potrebujemo še prič? Saj ste sami slišali, da je Boga preklinjal; kaj se vam zdi ?“ In vsi zavpijejo : n Smer ti je vreden !“ 70. Peter Jezusa zataji. Judež obupa. * * Peter in Janez sta šla od daleč za Jezusom na dvo- riše velicega duhovna. Sredi na dvoriši so bili vojšaki in hlapci zakurili, in so se greli okrog ognja, ker je bila merzla noč. Peter je bil k njim sedel, da bi vidil, kako se bo z Jezusom izteklo. Tedaj pride vratarica, ugleda Petra in reče : „Tudi ti si bil z Jezusom, Nazarenčanom." Peter se je ustrašil in je pred vsemi tajil, rekoč: „Jez ne, saj ga še ne poznam.“ in petelin pervič zapoje. Kmali potem hlapec na Petra kazaje reče : „Tudi ta je eden izmed učeneov.“ Peter je spet tajil in prisegal rekoč: „Jez ne poznam tega človeka." Čez nekoliko časa pridejo drugi, in pravijo: „Resnično, tudi ti si eden izmed tistih : Galilejec si; tvoj jezik te razodeva." Peter pa je začel spet rotiti se in prisegati: „Ne poznam tega človeka." — In pri te priči petelin vdrugič zapoje. — Gospod pa se je ozerl in je pogledal Petra. Ta pogled Petra presune, in spomnil se je Gospodovega prerokovanja: „Še to noč. preden bo petelin dvakrat zapel, me bož trikrat zatajil." — Ves skesan je šel iz dvoriša, in se je bridko jokal. * * Vojaki in sodni hlapci so Jezusu čez noč, kar so mogli, hudega delali. Nekteri so mu v obraz pljevali, nekteri so mu oči zakrivali in ga v'obraz in za uho s pestmi bili, ter ga vpraševali, rekoč: „Prerokuj nam, Kristus, kdo te je udaril?" In še več hudega so ž njim počenjali, in preklinjali ga. * * Ko se je dan storil, je veliki zbor še enkrat sešel se in vnovič izrekel nad Jezusom smertno sodbo. Ko je Judež to slišal, se je kesal svojega hudičevega djanja. Nazaj je prinesel trideset srebernikov velikim duhovnom in starašinom, in jim rekel: „Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri!“ Oni pa so mu odgovorili: „Kaj to nam mar? Ti glej!" In vergel je od sebe srebernike v tempelj, je šel in se v obupnosti z vervjo obesil. 171 71. Jezus pred Pilatom in Herodom. * * Veliki judovski zbor je smel sicer k smerti obsoditi, vendar pa sklenjene sodbe ne spolniti. Toraj so veliki duhovni in starašini Jezusa peljali zvezanega pred sodno hišo deželnega poglavarja Poncija Pilata. — Pilat je toraj prišel iz sodne hiše, in je stopil na zvišano mesto, da bi slišal njih tožbo. Toraj jih vpraša: „Kakšno tožbo imate zoper tega človeka ? 8 Odgovoie mu: „Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in da brani cesarju davke dajati, ker pravi, da je Kristus, kralj. Ko bi ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali “ Pilat je tedaj šel v sodno hišo, je k sebi poklical Jezusa, in vprašal: „Ali si ti kralj judovski ? 8 Jezus odgovori: „Kralj sem: pa moje kraljestvo ni od tega sveta . 8 Na to je Pilat šel k velikim duhovnom in starašinom, in jim reče : „Jez ne najdem nobene krivice nad tem človekom . 8 Oni pa so še bolj silili in vpili rekoč: »Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji začenši od Galileje do sem . 8 Jezus ni odgovoril na nobeno tožbo. Toraj mu reče: „Ali ne slišis, koliko pričajo zoper tebe ? 8 Jezus tudi zdaj molči, tako da se deželni poglavar silno čudi. * * Ko je pa Pilat slišal Galilejo imenovati, vprašal je, če je Jezus Galilejec. In ko je zvedil, da je izpod Herodove oblasti, poslal ga je k Herodu, ki je bil tiste dni tudi v Jeru zalemu zavoljo praznika. Herod se je zelo veselil, Jezusa poznati, ker je upal, da bo vpričo njega kak čudež storil. Opraševal ga je z mnogimi besedami; ali Jezus mu ni odgovoril na nobeno vprašanje. Tedaj ga je Herod s svojimi dvorniki zasramoval, in da ga še bolj oponašajo, reče obleči ga v belo kraljevo oblačilo in ga tako k Pilatu nazaj pošlje. 72. Jezus bičau, s ternjem kronan in k smerti obsojen. * * Pilat je dobro vedil, da so veliki dohovni in starašini Jezusa le iz nevošljivosti v sodbo izdali. — Bila je navada, da je poglavar o veliki noči ljudstvu izpustil enega jetnika, za kterega so prosili. Takrat je bil v ječi velik hudodelnik, Baraba po imenu. Njega zraven Jezusa postavi in zbranemu ljudstvu reče: »Kterega hočete, da vam ga izpustim? Baraba ali Jezusa ? 8 —- Pilat je za gotovo menil, da bodo za Jezusa prosili. Ali veliki duhovni in starašini so ljudstvo podšuntali, in vsa derhal v en glas vpije : „Preč s tem, izpusti nam Baraba ? 8 Pilat jim reče: »Kaj tedaj naj storim z Jezusom, ki je imenovan Kristus ? 8 In vsi zavpijejo: »Križaj ga, križaj ga ! 8 Pilat jim odgovori: »Kaj pa je hudega storil? Nič smerti vrednega nad njim ne najdem ; pretepel ga bonf tedaj in izpustil." Na to ukaže Jezusa v sodno hišo peljati. Vojaški hlapci mahoma vso trumo skličejo, Jezusa pa slečejo, ga privežejo k stebru, in ga neusmiljeno bičajo. Potem mu v zasmeh škerlatast plajš ogernejo, ternjevo krono spletejo in mu jo pritisnejo na glavo. V desnico mu dajo terst; poklekujejo pred njega, in ga zasramujejo, rekoč: „Zdrav bodi, kralj judovski!“ l>rugi vanj pljujejo, ga s pestmi za uho bijejo, mu terst iz roke jemljejo, in ga tolčejo po glavi, da se mu ternje še bolj v čelo in v sence vdira. * * Ker je bil Jezus tako strašno raztepen, je Pilat menil, da bo sam pogled Jude ganil in k usmiljenju nagnil. Toraj reče Jezusa pred ljudstvo pripeljati, in jim ga pokaže z milimi besedami: „Glejte. človek !“ Ali divja derhal z enim glasom zavpije: „Križaj, križaj ga!“ Veliki duhovni in starašini pa Pilatu pravijo": „Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatel; zakaj vsak, ki se kralja dela, cesarju se ustavlja." Tedaj se Pilat ustraši. In vzel je vode. in si je vpričo ljudstva roke umil, rekoč: „Jez sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega; vi glejte!" Vse ljudstvo odgovori in reče: „Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!" Tedaj jim je Pilat izpustil Baraba; Jezusa pa je izdal njih volji, naj bo križan. 73. Jezus težki križ nese. Jezus križan. Vojšaki so zdaj Jezusa vzeli, mu slekli škerlatasti plajš, so ga oblekli v njegovo oblačilo in mu naložili križ na ramo. S tem težkim bremenom obloženega peljejo po Jeruzalemskih ulicah na moriše, ki se je imenovalo Kalvarija (mesto mertvaških glav), po hebrejsko pa Golgota. Z njim so tudi peljali dva razbojnika in ubi- javca, da bi bila križana. Jezus večkrat pod težkim križem pade. Grede so dobili nekega človeka iz Cirene, Simona po imenu, in vojaški hlapci so ga primorali, da je pomagal Jezusu križ nesti. * * Med veliko množico ljudi, ktera je šla za Jezusom, bilo je tudi nekaj pobožnih žen, ki so ga milovale in objoko¬ vale. Jezus se k njim oberne in jim reče: „Hčere Jeruzalem¬ ske, nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad se¬ boj in nad svojimi otroci! Ker glejte, prišli bodo dnevi, ob kterih poreko: Gore, padite na nas! hribi, pokrite nas! Ce namreč nad surovim lesom to delajo, kaj se bo godilo nad suhim." Okoli devete ure je prišel Jezus na goro Kalvarijo. Vojšaki mu ponudijo vina z miro in žolčem zmešanega; Jezus ga pa ni hotel piti. Potlej mu oblačilo z života potegnejo, in ga na križ pribijejo. Z njim so križali tudi dva razbojnika, enega na desni, enega pa na levi strani. * * Tako je tedaj Sin Božji visel nag med nebom in zemljo; in njegova kri je na zemljo tekla. Edino njegovo last¬ nino, njegova oblačila, so vojšaki razdelili med se; za njegovo suknjo pa, ker je bila brez šiva, so vadljali. 7J. Jezus govori sedem poslednjih besedi in umerje. * Veliko ljudi je okoli križa stalo. Mimo gredoči pa so Jezusa preklinjali, z glavami majali, in rekli: „I)a te, kako tempelj Božji podiraš, in ga v treh dneh zopet sezidavaš, pomagaj sam sebi!" — „Ako si Sin Božji, stopi s križa." — Bavno tako so ga zasramovali veliki duhovni s pismarji in starašini vred in so rekli: „Drugim je pomagal, sam sebi ne 174 more pomagati. Ako je izraelski kralj, naj stopi zdaj s križa, in verujemo vanj." Jezus pa je molil rekoč: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" * Tudi eden razbojnikov, ki sta ž njim visela, ga je pre¬ klinjal, rekoč: „Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!" Drugi pa ga je svaril in rekel: „Ali se tudi ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obsnjenji. Midva po zasluženji svojih hudobnih del prejemava, ta pa ni nič hudega storil." Na to se k Jezusu oberne, ter ga prosi, rekoč: „Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo!" Jezus mu odgovori: ,.Resnično, ti povem, še danes bož z menoj v raji!" Zraven Jezusovega križa je stala Jezusova mati, ki je naj bridkejše bolečine terpela v svojem sercu, in njegov preljubi učenec Janez. Ko ju Jezus ugleda, svoji materi reče: „ Gr 1 e j, tvoj sin!" Janesu pa: Glej, tvoja mati!" In od tiste ure je Janez Mater Božjo k sebi vzel. * Okoli poldne je solnce otemnelo, in tema je bila po vsi zemlji tri ure — do treh popoldne. Jezus ves čas molči, dasiravno je bil v neznanih smertnih težavah. Da kelih terp- tjenja izpije do dna, ga je še celo njegov nebeški Oče zapustil 175 s svojo notranjo tolažbo. Tako je Jezusovo terpljenje do verba prikipelo, toraj na ves glas zavpije: „Moj Bog, moj Big, zakaj si me zapustil ! 11 Čez nekoliko časa Jezus reče: „Zejen sem.“ Eden izmed vojšakov berž vzame gobo, jo s kisom napoji in jo Jezusu na terstu k ustom pomoli. Jezus vzame neko¬ liko kapljic na jezik, in reče: „D o p o 1 n j e n o j e !“ Potlej na glas zavpije! „Oče, v tvoje roke zro- č a m svojo dušo!“ In ko je te besede izgovoril, je nagnil svojo glavo in je dušo iz sebe dal. * * In glej! zagrinjalo v tempeljnu se preterga na dvoje od verha do tal; zemlja se trese, skale pokajo, grobi se odpi¬ rajo; in veliko mertvih svetnikov se je obudilo in se v Jeru¬ zalem prikazalo. Strah in groza prevzame stotnike in vojšake, ki so Jezusa varovali. „Resnično,“ so rekli, „ta je bil Sin Božji . 11 Tudi pričujoče ljudstvo trepetaje na persi terka in se molče razide, in domu verne v Jeruzalem. 75. Jezus v grob položen. * Judje so prosili Pilata, naj bi se križanim kosti polomile, in se sneli, da bi trupla velikonočno soboto na križih ne ostala. Vojšaki so tedaj prišli, in so hudodelnikoma kosti sterli. Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mertev, in mu niso kosti zlomili. Da bi se pa vendar prepričali njegove smerti, mu je eden izmed vojšakov s sulico stran prebodel, in pri te priči je tekla kri in voda iž nje. Skriven učenec Jezusov je bil tudi Jožef iz Arinia- teje, bogat in imeniten svetovavec. Kadar se je bil večer storil, je serčan šel k Pilatu in ga prosil, da bi mu dal Jezusovo telo. Pilat mu ga je dal. Jožef in Nikodem sta tedaj snela Jezusovo telo s križa, in ga zavila v tančico z dišavami vred. Jožef je blizu tistega kraja, kjer je bil Jezus križan, imel vert, na vertu pa je bil nov iz skale izsekan grob. Vanj sta tedaj položila Jezusa. K durim grobovim pa sta zavalila velik kamen. * * Drugi dan so se zbrali veliki duhovni in farizeji pri Pilatu, in so rekli: „Gospod, pomnimo, da je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: Čez tri dni bom vstal! Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ljudstvu ne reko: Od mertvih je vstal!" In Pilat jim je stražo dal. Postavili so jo pred grob. Kamen pa so zapečatili. Jezusovo poveličanje. 76. Jezusovo vstajenje. Jutro tretjega dne je napočilo. Kar je velik potres vstal. .Angel gospodov je prišel z nebes, in kamen spred groba odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje je bilo svetlo kakor blisk in njegovo oblačilo belo kakor sneg. In Jezus vstane iz groba živ in častitljiv. Varhi se stre¬ sejo in kakor mertvi na tla popadajo. Ko so se spet zavedili, so vstali in v mesto bežali. * * Poprej ta večer so bile pobožne žene dišav kupile, da bi Jezusa mazale. Zjutraj pa so šle k grobu, ko je solnce izhajalo. Grede so med seboj žalostno govorile: „Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba ?“ Ko so se grobu bližale, so vidile, da je kamen že odvaljen. Šle so v grob, in niso več našle telesa Gospodovega. Zavolj tega so bile silno žalostne. Kar zagledajo dva angela v svetlih oblačilih, in osterme. Angel na desni strani pa jim reče: „Nikar se ne ustrašite! Jezusa išete, Nazarenskega — križanega; vstal je in ga ni tukaj. Pojdite, in povejte njegovim učencom, zlasti Petru!" In s strahom in z veseljenuso tekle povedat njegovim učencom. 77. Jezus se Mariji Magdaleni in Petru prikaže. * Pri ženah je bila tudi Marija Magdalena. Ona ni bila šla v grob. Marveč je, ko vidi kamen odvaljen, tekla v mesto, učencom to povedat. Potem se je zopet k grobu vernila, in je šla jokaje vanj. v In glej, tudi ona je zagledala dva angela, ktera sta ji rekla: „Žena, kaj jokašOna je odgovorila: „Mojega Gospoda so vzeli, pa ne vem, kam so ga položili." Ko se oberne, je Jezus stal pred njo. Menila je pa. da je vertnar; toraj mu reče: „Gospod, ako si ga ti odnesel, povej mi. kam si ga položil." Jezus pa jo z znanim glasom nagovori, rekoč: „Marija!“ Ona se ozre, ga spozna, in reče: „Učenik!“ Jezus ji pa reče: „Pojdi k mojim bratom, in povej jim: Grem k svojemu Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu." In zginil je spred njenih oči. — Ta dan se je Jezus tudi Simonu Petru prikazal. Schuster, Bibl. Gesch. slov. 12 178 78. Jezus se prikaže ucencoma na poti v Emavs. Tisti dan popoldne sta šla dva izmed Jezusovih učencov v terg Emavs, ki je bil dve uri od Jeruzalema. Po poti sta se pogovarjala od vsega, kar se je bilo poslednje dni v Jeruzalemu zgodilo. Kar se jima Jezus pridruži v podobi tujca; in ga nista spoznala. Rekel jima je: ,,Kakšni so ti pogovori, ki jih imata grede med seboj, in kaj sta tako žalostna?" Eden, kteremu je bilo ime Kleofa, mu odgovori: „Ali si ti sam tujec v Jeruzalemu, da ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni?‘‘ Potlej sta mu pri¬ povedovala, da so upali, da bo Jezus Izrael rešil da je bil pa k smerti obsojen in križan. On jima pa odgovori: „ O vi nespametni, — kdaj boste vender verovali, kar so govorili preroki. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in tako v zvojo čast šel!" In začel je od Mojzesa in vseh prerokov, ter jima je razlagal, kar je od njega po vseh pismih. Med temi pogovori so se približali tergu; Jezus se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. Ona sta ga pa silila rekoč: „ Ostani z nama, ker se mraČi, in 179 se je dan še nagnil* Tedaj je šel z njima noter in je z njima k mizi sedel. Na to vzame kruh, ga posveti, zlomi in njima poda. Zdaj so se jima oči odperle, in spoznala sta ga. On pa jima zgine spred oči. Ko sta se od veselega stermenja zaredila, sta rekla med seboj: „Ali ni bilo najvo serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal?“ Vstala sta, in se še tisto uro vernila v Jeruzalem, ter sta pripovedovala, kaj se jima je bilo na poti zgo¬ dilo; in kako sta ga po lomljenji kruha spoznala. A po¬ steljni so bili tisti večer v Jeruzalemu zbrani v neki hiši pri zaklenjenih durih iz strahu pred Judi. Z veseljem so poslušali, kar sta jima učenca pravila; so jima pa tudi oni povedali, da se je bil Jezus tudi Petra prikazal. 79. Jezus se vsem apostoljnom prikaže in zakrament svete pokore postavi. Ko so bili aposteljni še v hiši v Jeruzalemu zbrani in so se pogovarjali med seboj, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih k njim in jim je rekel: „Mir vam bodi; jez sem, ne bojte se!“ Prestrašili so se bili namreč in zbali, ker so menili, da duha vidijo. On jim toraj reče: ,,Poglejte moje roke in moje noge, da sem jez sam; potipajte in poglejte! saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih jez imam." Ko je bil to rekel, jim je pokazal roke, noge in stran. Ko pa še niso verovali od veselja, jim je rekel: „Iniate li kaj jesti tukaj?“ In ponudili so mu kos pečene ribe in sat medu. V pričo njih je jedel, ostanke pa njim nazaj dal. Potlej jim zopet reče: „Mir vam bodi! Kakor je oče mene poslal, tudi jez vas pošljem.“ Ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim rekel: „Prejmite svetega Duha! K t erim boste grebe odpustili, so jim o d- p u š e n i: in k t e r i m j i h boste zader žali, so jim zaderžan i.“ * * Tomaža pa takrat ni bilo pri njih. Drugi aposteljni so mu, ko pride, povedali: „Gospoda smo vidili.On pa ni hotel verjeti, toraj reče: „Ako ne vidim na njegovih rokah 12 * 180 znamenj žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.“ — Čez osem dni so bili aposteljni spet v tisti hiši zbrani, in tudi Tomaž ž njimi. In zopet Jezus pride pri zaklenjenih vratih k njim, stoji sredi med njimi in reče: „Mir vam bodil" Potlej Tomažu reče: „Poglej moje roke in vloži svoje perste semkaj; podaj semkaj tudi svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren!' 1 Tomaž Jezusu k nogam pade in reče: „Moj Gospod, in moj Bog!" Jezus pa mu pravi: „Ker si me vidil, Tomaž, si veroval; blagor njim, kteri niso vidili pa so verovali." 80. Jezus izroči Petru naj višo pastirsko službo. * * Učenci so se iz Jeruzalema podali v Galilejo, kakor jim je bil Jezus rekel. Ondi se jim je bil prikazal pri tiberi- jaškem morji, jim je blagoslovil ribji lov, in je jedel ž njimi. Ko so odjedli, Jezus Simona Petra vpraša: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš bolj, kakor ti le?" Peter mu odgovori: „To je da, Gospod,' ti veš, da te ljubim." Na to mu Jezus reče: „Pasi moja jagnjeta!" — Vdrugo ga Jezus vpraša: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" Peter odgovori: „To je da, Gospod, ti veš, da te ljubim." Jezus mu zopet reče: „Pasi moja 181 .jagnjeta!" — Še v tretje Jezus Petra vpraša: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš!" Peter je bil žalosten, da ga v tretje vpraša, in reče: »Gospod, ti vse veš, ti tudi veš, da te ljubim." In Jezus mu reče: „Pasi moje ovce! — Resnično, resnično, ti povem: Dokler si bil mlad, si se sam opasoval, in si šel kamor si hotel; kadar boš pa star, boš svoje roke raztegnil, in drugi te bo opasal, in te popelje, kamor ti nočeš." To je pa Jezus rekel, da je na znanje dal, s kakšno smertjo bo Peter Boga poveličal. * Potlej so šli enajsteri na goro, kamor jim je bil Jezus ukazal. Ž njimi je šlo tudi več od petsto učencov. In Jezus se je vsem prikazal. Ko so ga ugledali, so popadali na obraz ter so ga molili, potem so se pa veseli v Jeruzalem vernili. 81. Jezus obljubi svetega Duha; — drugič razpošlje aposteljne; in gre v nebesa. * * Jezus se je bil svojini učencom še večkrat prikazal, in je ž njimi govoril od Božjega kraljestva, t. j. pripovedoval jim je vse, kar je bilo treba, da so ustanovili in vladali njegovo cerkev. Stirdeseti dan po svojem vstajenji se je v Jeruza¬ lemu vsem aposteljnom poslednjič prikazal. Ukazal jim je v Jeruzalemu ostati, dokler jim ne pošlje svetega Duha. „Cez malo dni," — jim reče, — „bo sveti Duh nad vas prišel, in prejeli boste od njega moč, da boste od mene pričanje dajali v Jeruzalemu, po vsi Judeji in od kraja do kraja zemlje." Ko je to izgovoril, jih je peljal na Oljsko goro. In tu jim reče: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji; to raj pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte, jez sem z varni vse dni do konca sveta." * * „Kdor veruje in bo keršen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo ta znamenja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi." 182 Ko je Jezus to izgovoril, je roke vzdignil, ter jih blagoslovil. Dokler jih je pa še blagoslavjal, se je spred njih vpričo njih vzdignil in šel v nebesa in se usedel na desnico Božjo. * * Učenci so stermeli in žalostni gledali za njim; in tudi še potem, ko ga je bil svital oblak odmaknil njih očem. Kar se jim dva angela v belih oblačilih prikažeta, in jim rečeta : „Možje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo zopet ravno tako prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo!“ Pri teh besedah aposteljni pokleknejo in Jezusa molijo. Potlej se pa veseli vernejo v Jeruzalem in Boga časte in hvalijo. * Še veliko druzega je Jezus storil, kar v evangelijih ni zapisano; in ko bi se vse na drobno popisalo, pravi sveti Janez, bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo treba pisati. To pa je zapisano, da verujemo, da je Jezus Sin Božji, in da po veri večno življenje dosežemo v njegovem imenu. 183 Drugi oddelek. Zgodbe aposteljnov in perve svete cerkve. 82. Matija izvoljen v aposteljstvo. Prihod svetega Duha. * Aposteljni so se z Oljske gore vernili v Jeruzalem. Ondi so se podali v zgornjo izbo neke hiše, kjer so se navadno zbirali, ter so z Marijo, Jezusovo materjo, in z več drugimi ženami in učenci deset dni v vedni molitvi pričakovali svetega Duha. Enega tistih dni je Peter vstal in pričujočim oznanil, da je namesto Judeža, izdajavca. treba izvoliti novega aposfeljna. Tedaj so molili in razvetljenja z nebes prosili. In potem so izvolili pobožnega učenca, Matija po imenu; in bil je prištet enajsterim aposteljnom. Deseti dan po Kristusovem vnebohodu je bil bin- koštni praznik judovski. Tedaj so bili vsi aposteljni zbrani v neki hiši. Kar okoli devetih dopoldne prišuim' z neba velik šum kakor pihanje silnega piša, in napolni vso hišo. Plameni v podobi ognjenih jezikov se prika¬ žejo vsakemu nad glavo. Vsi so bili napolnjeni s svetim Duhom: in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih. * * Bili so tačas Judje iz vseh narodov prišli zavoljo bin- koštnega praznika v Jeruzalem. Ko zaslišijo veliki šum, steče se jih velika množica od vseh strani pred hišo, kjer so bili aposteljni. Zavzeli so se in stermeli, ker jih je vsak slišal v svojem lastnem jeziku govoriti. „Glejte“ — so rekli, — „niso li vsi ti, kteri govore, Galilejci? In kako je to, da jih slišimo govoriti vsak svoj jezik, v kterem smo rojeni? Kaj hoče to biti?“ Drugi pa so se pomehovali in rekli: „Ti so sladkega vina polni.“ * * Tedaj Peter z drugimi aposteljni iz hiše stopi, svoj glas povzdigne in jim reče: „Možje Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu, zaslišite moje besede! Ti niso pijani, kakor vi menite; ampak spolnilo se je, kar je že zdavnaj prerok Joel govoril: Zgodilo se bo poslednje dni, reče Gospod, in izlil bom svojega Duha na vse meso. Možje Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarenskega, kteremu je Bog med nami spričevanje dal z deli, čudeži in znamenji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili. Njega je pa Bog častitljivega obudil. Mi vsi smo tega priče, in ko je povišan na desnico Božjo, je nad nas izlil svetega Duha, kterega vidite in slišite. Prav gotovo tedaj 184 vedi vsa Izraelova hiša, da je Bog Gospoda in Odrešenika vsemu svetu storil Jezusa, kterega ste vi križali. * * Te besede so jih globoko v serce zbodle. Veliko skesanih Petra in druge aposteljne vpraša: „Bratje, kaj nam je tedaj storiti?" Peter jim odgovori: »Spokorite se, in daj se kerstiti slehern izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpu- 'šenje svojih grehov, in prejeli boste dar svetega Duha." Na te besede se jih je še tist dan dalo kerstiti okoli tri travžent duš. In bili so stanovitni v nauku aposteljnov. in združeni pri lomljenji kruha (sveti maši) in v molitvah. Vsak dan so bili z enim duhom v tempeljnu, so Boga hvalili in so bili prijetni vsemu ljudstvu. In Gospod je dan na dan množil število izvoljenih. 83. Peter ozdravi človeka hromega od rojstva. Peter in Janez pred velikim zborom. f Enega dne sta šla Peter in Janez v tempelj. Nekega moža, že čez štirdeset let starega, ki je bil hrom, kar je bil na svetu, so nosili in ga posajali vsak dan pred tempeljnova vrata, da je ondi prosil vbogajme nje, ki so hodili v tempelj. Tudi Petra in Janeza je vbogajme prosil. Peter mu odgovori: »Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa Nazarenskega vstani in hodi!" Potem ga prime za desnico ter ga vzdigne. Pri te priči je ubožec na noge sko¬ čil, je šel za njima v tempelj, se je sprehajal, poskakoval in Boga hvalil. t Vse ljudstvo je stermelo in se zavzemalo, in tišalo za aposteljnoma. Ko Peter to vidi, začne govoriti, rekoč: „Možje Izraelci, kaj se čudite temu, ali kaj naji gledate, kakor da bi bila iz svoje moči, ali oblasti storila, da ta hodi? Bog naših očetov je poveličal svojega Sina Jezusa, kterega ste vi umo¬ rili. Vera v njegovo ime je dala temu popolnoma zdravje vpričo vas vseh. In zdaj, bratje, vem, da ste iz nevednosti Svetega in Pravičnega umorili. Spokorite in spreobernite se toraj, da se izbrišejo vaši grehi." — Na te besede jih je veliko verovalo in dalo se jih je kerstiti pet tavžent. f Ko sta pa aposteljna ljudstvu še govorila, so tje prišli duhovni s tempeljnovo stražo, ju primejo in v ječo denejo. Drugo jutro so se zbrali veliki duhoven in starašini, so uka¬ zali dva aposteljna pripeljati pred se in so ji vprašali: „V či¬ gavi moči ali v čigavem imenu sta vidva to storila?" Tedaj jim Peter odgovori: »Poglavarji ljudstva in starašini. poslu¬ šajte: Bodi znano vsem vam in vsemu Izraelovemu ljudstvu; v imenu Gospoda našega, Jezusa Kristusa Nazarenskega, ki 185 sle ga vi križali, kterega je Bog obudil od mertvih, v tem stoji ta pred vami zdrav. Jezus je kamen, kterega ste zavergli vi zidavci, on pa je postal vogelni kamen. In v nikomur dru- zem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mi mogli zveličani biti.“ f Sodniki osterme nad Petrovo serčnostjo. In ker so tudi vidili ozdravljenega človeka zraven nju, niso mogli nič reči zoper to. Ukažejo tedaj aposteljnoma nekoliko iz zbora stopiti in se med seboj posvetujejo, rekoč: „Kaj nam je storiti s tema človekoma, zakaj znan je čudež, ki se je po njima zgodil, vsem Jeruzalemskim prebivavcom; očiten je, ne moremo ga tajiti. Da se pa dalje ne razglasi med ljudstvom, jima zapretimo, da naj več ne govorita od Jezusa nobenemu človeku." — Pokličejo ju tedaj zopet pred zbor, in jima zaterdijo, naj v Jezusovem imenu nikakor več ne govorita, in ne učita. Peter in Janez jim nepre- strašena odgovorita: »Sodite, če je prav pred Bogom, vas bolj slušati, kakor Boga! Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo vidili in slišali." Na to so jima sodniki še ostreje zažugali ter ju izpustili; zakaj iz strahu pred Judi si niso upali, jima kaj žalega storiti. 81 . Ananija in Safira. . U * Peter in Janez sta vernim povedala, kaj se jima je bilo zgodilo. Tedaj so vsi skupaj glas zagnali k Bogu in rekli: ..O Gospod, daj svojim služabnikom z vso vestjo govoriti tvojo besedo, in znamenja in čudeže delati v imenu tvojega svetega Sinu Jezusa." Ko so molili, se je potreslo mesto, na kterem so bili zbrani, in vsi so bili napolnjeni s svetim Duhom, in so serčno govorili Božjo besedo. Množica vernih je bila enega serca in enega duha. Ni ga bilo ubozega med njimi; zakaj kolikor je bilo gospodarjev, ki so imeli njive in hiše, so jih prodali in ceno aposteljnom prinesli od tega, kar so prodali. Od tega premoženja so aposteljni delili vsacemu, kolikor je bilo komu potreba. * Med premožnimi je bil mož Ananija po imenu; nje¬ govi ženi pa je bilo ime Safira, Ona sta prodala njivo. Ne¬ kaj cene sta skrivaj za se uderžala; drugi del pa je Ananija prinesel in k nogam aposteljnom položil. Toda Peter mu je rekel: „Ananija; zakaj je skušal satan tvojo serce, da si lagal svetemu Duhu, in prideržal nekoliko njivine cene ? Ali bi ne bila njiva, ko bi jo bil obderžal, tebi ostala, in ali niso bili denarji v tvoji oblasti? Zakaj si sklenil to reč v svojem sercu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu!" Ko je Ananija te besede za¬ slišal, je padel na tla, in pri te priči umeri. In velik strah je 186 obšel vse, ki so bili pričujoči. Nekteri mladenči, ki so bili vpričo, ga pobero, odneso in pokopljejo. * Čez kake tri ure se prigodi, da pride tudi Satira, ki še ni vedila, kaj se je bilo zgodilo. Peter ji reče: „Povej mi, žena, ali sta njivo za toliko prodala?" Ona mu odgovori: „Prav za toliko!" Peter pa ji pravi: r Zakaj sta se vendar pogovorila, skušati Duha Gospodovega? Glej, tisti, ki so pokopali tvojega moža, so pred durmi, in tudi tebe ven poneso." Pri te priči Satira Petru pred noge pade in izdihne svojo dušo. Mladenči noter stopijo, jo mertvo izneso ter pokopljejo pri njenem možu. Velik strah in groza je obšla vse verne in vse druge, kteri so to prigodbo slišali. 85. Vsi aposteljni v ječi. — Gamalielov svet. f Po aposteljnih, zlasti po svetem Petru, se je godilo veliko čudežev med ljudstvom. Bolnike so že kar na ceste nosili in na postelje in ležiša pokladali, da bi saj senca mimo gredočega Petra koga izmed njih obsenčila in bi bili rešeni svojih bolezni. Zavoljo tega je bilo dan na dan čedalje več vernikov, možkih in ženskih, ki so verovali v Gospoda. Tedaj je veliki duhoven ukazal vseh dvanajst aposteljnov vjeti in v mestno ječo vreči. Ali angel Gospodov je ponoči odperl vrata v ječo, in jih je peljal iž nje, in rekel: „Idite v tempelj in govorite ljudstvu vse besede tega življenja!" Ob zori tedaj gredo v tempelj in uče. f Snide se pa veliki zbor in pošljejo po aposteljne v ječo. Služabniki pa reko: „Ječo smo sicer našli z vso skerbijo zaperto, in varhe stoječe pred vratini; ko smo pa odperli, nismo nikogar notri našli." Silno se prestraši veliki zbor, ko to zve; kar pride nekdo, in jim pove, da aposteljni zopet uče v tempeljnu. Poglavar gre tedaj po nje, in jih pripelje brez sile; bali so se namreč ljudstva, da bi ne bili kamnani. Ko jih pred zbor pripeljejo, veliki duhoven reče: „Ali vam nismo ostro prepovedali, učiti v tem imenu? In glejte, napolnili ste ves Jeruzalem s svojim ukom, in hočete na nas pripraviti kri tega človeka." Peter jim v imenu vseh aposteljnov odgovori: „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi!" Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi na les obesili in umorili; on ga je za poglavarja in zveličarja povišal, da da Izraelu pokoro in odpušenje grehov." Ko to slišijo, so se nad aposteljni silno raz- serdili in so jih mislili umoriti. — Vstal je pa v zboru neki farizej, G a m a 1 i e 1 po imenu, učenik postave in častitljiv vsemu ljudstvu, in je ukazal aposteljnom odstopiti. Potem pa 187 reče: „Možje Izraelci! dobro pomislite pri teh ljudeh, kaj hočete storiti. Odstopite od teh ljudi in pustite jih. Zakaj če je njih delo od ljudi, se bo razderlo; če je pa od Boga, ga ne bote mogli razdreti; in poslednjič se bo nad vami našlo, da se Bogu ustavljate." — In vsi so mu prav dali. Vendar so pa dali aposteljne pretepsti, in so jim zopet ostro prepovedali, naj ni¬ kakor ne govore v Jezusovem imenu, ter so jih izpustili. — Aposteljni so pa šli veseli spred zbora, ker so bili vredni spoznani, zavoljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti; in niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti in oznano- vati Kristusa Jezusa. 86. Volitev dijakonov. Štefan, pervi mučenec. * Število vernih se je množilo, in aposteljni niso več utegnili z delitvijo milošnje pečati se. Tudi se je bilo prigodilo, da je bilo nekaj vdov z nemar pušanih pri vsakdanji delitvi. Toraj aposteljni vso množico učencov skličejo in reko: „To ne gre, da bi mi opušali Božjo besedo, in mize oskerbovali. Ozrite se tedaj, bratje, po sedmih možeh izmed sebe, kteri imajo dobro spričevanje, kteri so polni svetega Duha in modrosti, da jih postavimo cez to opravilo." To govorjenje je bilo všeč vsi množici; in izvolili so Štefana, moža polnega vere in svetega Duha, in Filipa in še pet družili. Te so postavili pred aposteljne, kteri so nad njimi molili in na nje roke položili. * * Štefan, poln milosti in moči, je delal čudeže in velika znamenja med ljudmi. Vstalo je pa nekaj judovskih modrijanov zoper njega, in so se ž njim prepirali. Ali njegovi modrosti in svetemu Duhu, ki je govoril, se niso mogli ubraniti. Osramoteni so se razserdili in so nadražili ljudstvo zoper njega, in so vkup priderli ter ga zgrabili in peljali v zbor. Najeli so tudi krivih prič, ki so rekle: „Ta človek ne neha govoriti preklinjavskih besedi zoper sveto mesto in postavo." Vsi, ki so sedeli v zboru, so jako nevoljni oči vpirali v Štefana; in vidili so njegovo obličje kakor obličje angelovo. — Štefan jim začne razlagati, kai.o prečudno in ljubeznjivo je Bog izraelsko ljudstvo vodil, in kako so se Izraelci vedno Bogu ustavljali in mu bili nepo¬ korni, in sklene svoj govor s temi ostrimi besedami: „Terdo- vratni in neobrezani na sercih in ušesih! Vi se vedno svetemu Duhu ustavljate, kakor vaši očetje, tako tudi vi. Oni so preganjali in morili preroke, ki so napovedal^ prihod odrešenikov; vi pa ste njega samega izdali in umorili!" * * Kadar so pa to slišali, so se togotili, ■ in zoper njega z zobmi škripali. On pa, poln svetega Duha, se v nebo ozre, 190 * * Živel je pa v Damasku učenec Gospodov, po imenu Ananija. Njemu je Gospod v prikazni rekel: „Ananija, vstani in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi liiši po možu iz Tarsa, Savlu po imenu; zakaj glej, moli." Ananija odgovori: »Gospod! slišal sem od veliko ljudi, koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu. In tudi semkaj je prišel z oblastjo velicega duhovna vezat \seh. kteri kličejo v tvoje ime!" Gospod pa mu reče: „Le pojdi, ker izvoljena posoda mi je on. da ponese moje ime pred nevernike in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jez mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti.“ Ananija tedaj gre na dom k Savlu, položi roke nanj, in reče: „Savel, brat! Gospod Jezus, kteri se ti je prikazal na potu, me je poslal, da spregledaš, in da bodeš napolnjen s svetim Duhom." In pri te priči so padle od njegovih oči kakor luskine, spregledal je in vstal, je bil keršen in odslej Pavel imenovan. Potem je v shodnico šel in oznanoval, da je Jezus Sin Božji. 89. Peter po več krajih hodi, ozdravi Eneja, in johndi Tabito (okoli 1. 39 po Krist, rojst.). je Peter terjeval. :erkev je imela vse keršanske nekaj časa zopet srenje obiskoval in 191 Na tem popotovanji je Peter dva čudeža storil. V Lidi je Peter našel mertvoudnega človeka, po imenu Eneja, kteri je že osem let v postelji ležal. Peter stopi k njegovi postelji in mu reče: „Eneja, ozdravi te Gospod, Jezus Kristus; vstani in si posteljič In kar vstal je. In vsi, ki so ga vidili, so se spreobernili. Ne daleč od Lide je bilo mesto Jope. Ondi je bila učenka, Tabita po imenu. Ona je bila polna dobrih del in milošenj, ki jih je delila revežem. Prigodi se pa, da tiste dni zboli in umerje. Ko zvedo učenci, da je Peter v Lidi, pošljejo dva moža k njemu s prošnjo, da bi kmali tje prišel. Peter pride, in gre naravnost v zgornjo hišo, kjer je bil merlič. Ondi ga obstopijo vse vdove ter mu jokaje kažejo suknje in oblačila, ki jim jih je bila Tabita naredila. Peter, močno ganjen, poklekne in moli. Potem se proti merliču oberve, in reče: ,. Tabita, vstani!“ In Tabita spregleda in ko Petra ugleda, se usede. Potem ji poda roko, — in Tabita vstane. — Ta čudež se je naglo razglasil po vseh Jopah, in veliko jih je verovalo v Go¬ spoda. Peter se je v Jopah še veliko dni mudil, in je stanoval pri nekem strojarji, ki mu je bilo ime Simon. 90. Spreobernitev nevernika Kornelija. Keršanske občine v Antihohiji (okoli 1. 40 po Krist, rojst.). f V Cezareji, nekem mestu pri srednjem morju, je živel rimski stotnik, Komeli po imenu. Bil je z vso svojo hišo pobožen in bogaboječ, je ljudem veliko vbogajme dajal in vedno Boga molil. Enega dne je prav serčno molil, kar ugleda angela Božjega, kteri mu reče: „Komeli! Tvoje molitve in tvoje milošnje so prišle v spomin pred Bogom. In zdaj pošlji mož v Jope, (n pokliči nekega Simona, s priimkom Petra. On ti bo povedat, kaj ti je storiti.“ Ko angel zgine, Komeli berž tri pobožne može v Jope pošlje. f Drugi dan o poldne, ko so domači ljudje južino pri¬ pravljali, gre Peter verh hišne ( strehe molit. Ko pa moli, se zamakne. Vidil je odperto nebo, in kako se ž njega spuša nekaka posoda, kakor velik pert, v kterem so bile vse čvetero- nogate in lazeče živali z zemlje in ptice izpod neba. Ob enem je zaslišal glas. ki mu je rekel: „Vstani, Peter, zakolji, in jej.“ Peter odgovori: „Tega ne, Gospod! ker nisem nikoli nič 192 nagnusnega in nečistega jedel." Glas pa drugič pravi: „Kar je Bog očistil, ti nagnusnega ne imenuj!" To se je trikrat zgodilo, in prikazen je zginila. t Ko je Peter sam pri sebi pomišljeval, kaj bi pomenila ta prikazen, mu Duh Božji pravi: „Glej, trije možje te išejo. Vstani tedaj, stopi doli in pojdi ž njimi brez pomišljanja, zakaj jez sem jih poslal." Ko Peter doli stopi, najde može, ktere je bil Komeli poslal. Koj drugi dan se Peter ž njimi in nekterimi učenci na pot poda v Cezarejo k Korneliju; in od njega zve angelovo prikazen in njegove besede. Zdaj še le mu je znan pomen prikazni, ktero je imel, namreč: da je prišel čas, da se tudi neverniki, ktere so do sedaj imeli še za nečiste, sprejemajo v Jezusovo cerkev. Ves vesel oznanuje Peter nauk Jezusov Korneliju in vsem nevernikom, ki so bili pri njem zbrani. Ko je pa še govoril, je sveti Duh padel na vse, ki so poslušali njegovo besedo. In Peter in njegovi tovarši sterme poslušajo, kako ti neverniki, kakor oni o binkostih. v tujih jezikih govore in Boga poveličujejo. Tedaj Peter reče: „Sme li kdo kerstne vode braniti tem, kteri so svetega Duha prejeli, kakor mi V“ Toraj ukaže kerstiti jih v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. t Od sih mal se je začel tudi po družili krajih evangeli oznanovati nevernikom. Zlasti se je to godilo v Antiohiji, nek¬ danjem poglavitnem sirskem mestu, kjer sta učila Pavel in njegov tovarš Barnaba. Ondi sta toliko množico vernikov prido¬ bila, da so jim ondotni neverniki lastno ime dali. ter jih po njih začetniku in Gospodu začeli imenovati krištijane. 91. Peter v ječi (okoli I. 42 po Krist, rojst.). Herod Agripu, vnuk unega Heroda, ki je bil uka¬ zal otroke v Betlehemu pomoriti, je. bil vso Judejo pod svojo oblast spravil. Judom se je prilizoval, toraj je preganjal Jezusove učence. Aposteljna Jakopa, Janezovega brata, je dal ob glavo djati. Potem je ukazal Petra vjeti, ga v ječo vreči, ter ga v varstvo zročil čveterni straži, ki je imela vsaka po štiri stražnike, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo ter ga končati. Cerkev pa je neprehenoma Boga molila za svojega višjega pastirja. Z e je bila poslednja noč pred dnevom, ko je imel Peter umorjen biti. Peter je tisto noč spal med dvema vojakoma vklenjen v dve verigi, drugi vojšaki so pa pred vratmi na straži stali. — In glej, kar angel Gospodov stoji pred 193 Petrom in nebeška svetloba se v ječi zasveti. Angel Petra zbudi ’ in mu reče: ,, Hitro vstani!“ Peter vstane in ve¬ rige so padle od njegovih rok. Angel dalje pravi: „ Opaši se, in obuj svoje čevlje, in hodi za menoj!“ Peter tako stori, Ni pa prav vedil, ali je res, kar se je godilo, ali je le pri¬ kazen. Kadar sta bila odšla mimo perve in druge straže, sta prišla do železnih vrat proti mestu. Ta vrata so se jima odperla sama od sebe. In šla sta skoz nje in prišla v neke ulice, — in pri te priči angel izpred njega zgine. Zdaj še le se Peter zave, in reče: „Zdaj rem res, da je Gospod poslal svojega angela, in me otel iz roke Herodove.“ Premišljuje, koliko dobroto mu je Bog skazal, pride Peter do Markove hiše, kjer je bilo veliko kristijanov v molitvi ravno zbranih in so zanj molili. Ko poterka na vezna vrata, je šla dekla, po imenu Roda, poslušat, kdo je. In ko Petrov glas spozna, od veselja pozabi vrata odpreti, in nazaj teče povedat, da Peter stoji pred vratmi. Zbrani pa so ji rekli: „Meša se ti .“ Ona pa le terdi, da je tako. Tedaj so ji rekli: „Njegov angel je." Ko pa Peter L še terka, mu odpro. Kar res Petra ugledajo in osterme. Se bolj pa so teri uposteljni in učenci zase in za posamezne daljne osebe in kersanske občine po nw dihnjenji svetega Puha tu li marsikaj zupisali. Ta njih pisma je sveta cerkev iz visocega spoštovanja do svetih pisavcov sčasoma zbrala v ene same bukve, ki jih imenujemo sveto pismo nove zaveze. Prišel je čas, da so mogli aposteljni sveto vero s svojo smertjo poterditi. Leta 67 po Kristusovem rojstvu je prišel Pavel zopet v Rim in je v strašnem preganjanji, ki se je bilo vzdignilo pod cesarjem Neronom, ondi 29. rož¬ nika mučeniške smerti umeri. Ravno tisti dan je tudi Peter, poglavar Jezusove cerkve, življenje dal za Jezusa. Pavel, ko rimski mestnjan, je bil obglavljen; — Peter pa po Jezusovem prerokovanji križan in sicer z navzdol obernjeno glavo, ker se je nevrednega štel s svojim Go¬ spodom enako smert terpeti. — J a k op star ji je bil že veliko poprej (l. 42 po Krist, rojst.) na povelje Herodovo obglavljen. Ravno tako so tudi vsi drugi aposteljni svoje življenje dali za svojega Gospoda Jezusa Kristusa, le sveti Janez ne. Ta Gospodov ljubljenec je po smerti in častit¬ ljivem vnebovzetji presvete Marije Device zlasti v Efezu stanoval, in je od ondod kersanske občine Male Azije obiskaval. Pozneje, za cesarja Domicijana, je bil v Rimu v kotel vrelega olja verzen, in ker se mu ni bilo nič ža¬ lega zgodilo, na otok Patem pregnan. Ondi je po navdihu svetega Duha skrivno razodenje spisal. Iz pregnanstva izpušen se je vernil v Efez. Jako ganljivo je, kar nam ustno izročilo od njegovih poslednjih dni pripoveduje. Za¬ voljo njegove velike starosti so ga mogli k Božji službi le 203 nositi. Vselej je Kristijane pozdravil z besedami: „ Otročiči, ljubite se med seboj ." Nekteri so se bili teh besedi že na¬ veličali, in so ga toraj vprašali: „Učenik, zakaj nam vedno le eno praviš?“ On jim pa odgovori: „To je Go¬ spodova zapoved, in da ste le to prav spolnili, je zadosti. “ Okoli leta 100 po Kristusovem rojstvu je blaženo v Go¬ spodu zaspal. S smertjo aposteljnov je vso sveto cerkev velika zguba zadela. Po njih je iz malega gorčičnega zerna čudovito hitro zrastlo veliko drevo, ki je senco dajalo že celim deželam. Vendar pa cerkev ni zapušena ostala. Škofje so delo svetih aposteljnov vedno z enako gorečnostjo na¬ daljevali in s pomočjo sebi podložnih mašnikov in vernikov razširjali. Vse skupaj pa je kuge krivoverstva, razpertije in ločitve varoval naslednik svetega Petra, sveti oče, ali papež v Rimu, ter jih v stanovitni edinosti ohranjal. Tako se je pokazala v eni veri in v enem vidnem poglavarji edina, po uku, zakramentih in po mnozih udih sveta, na aposteljnih uterjena apo st oljska in vse čase in vse narode obsegajoča vesvoljna ali katoliška cerkev. Zidana je na skali svetega Petra; ona pod varstvom Je¬ zusa Kristusa in s pomočjo svetega Puha že več kot osem¬ najst sto let nepremakljivo stoji, in bo vsem napadom peklenskih moči vkljub stala ves žas do konca sveta. Blagor njemu, kteri je sklenjen ž njo v Jezusa, Sinu Božjega, veroval, v njega upal, in njemu služil z mnogo- verstnimi dobrimi deli. Gospod ga bo ob svojem častitljivem drugem prihodu spoznal za svojega, ter ga seboj peljal v večno življenje. Ondi bo poln veselega zamaknjenja gledal Gospoda, začetek in konec, na sedeži njegovega veličastva, z vsemi svetniki pred njim na kolenih, molil ga, in hvalil in poveličeval vse večne čase. -ooo© €)«**>*>- 14 Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. PALESTINA ■ r~*r Dginask Sanepta. Tix* ej mesta i dhsib JfjjFSjg JervLzsderrt mons J GabjtoR \ % # % Jejbits e * e /c/tl’ Tabbr' ^ofharC ■Zocai./Taju G. Motvbji Jftcujdal, M/IO/l, Jap ha, Jopi G ud.ii cul. 'rn onci. Brce. Ja S uh ut \ Rabat vl mo n Jesen Babilon 0 ^"A" , - v i/ • k I ertifis ■‘Hisboiu ORosor Mance. [gbrfiii.j J Dibon lami. j '§■ Apad. B er žabe. Zon n- Meje. 7» o do n. Meje kraljestev Judo ■ - vefja in Izr uelooe^a.. Meje rimskihs Ajja er 0 -- Imenu. i b ažalisčnih "V oblasti, Izraelcev Merilo 1:1,900;000 • ozvao HtvHov m e A' so podcerUma^ . Tiskal Ed.Holzel na NARODNO IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA um im mi umi mi mm im 00000373558 , p. * m