Od 10. novembra do 26. novembra temeljno glasovanje o vprašanju: Skupno demokratično zastopstvo - da ali ne?
naš tednik
Številka 44 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 5. november 1993
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
PROGLAS
objavljamo na strani
za skupno
___ demokratično 2
zastopstvo kor. Slovencev
XV. Tischler-jeva nagrada slovenskemu zadružništvu
Einspielerjevo nagrado bo prejel prof. Filip Rauscher
Naslednje leto januarja bo podelitev XV. Tisch ler-jeve nagrade. NSKS in KKZ sta sklenila, da jo bosta podelila slovenskemu zadružništvu na Koroškem.
O velikem pomenu naših Posojilnic in Kmeč-ko-gospodarskih zadrug za slovensko narodno skupnost ni potrebno dolgo razpravljati. Vsi bi se morali zavedati dragocenega - in predvsem tudi uspešnega - delovanja našega zadružništva.
Prihodnji petek pa bosta KKZ in NSKS podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado. Izročila jo bosta prof. Fijipu Rauscherju, deželnemu tajniku ustanove „Katholisches Bildungswerk“. (Več o tem v naslednjih številkah.)
Mladina je prihodnost. Vprašali smo nekaj mladincev, kako oni ocenjujejo glasovanje o skupnem zastopstvu.
Strani 2 in 3
Predsednik NSKS dr. M.
Grilc pričakuje, da se bo večina odbornic in odbornikov izrekla za skupnost koroških Slovencev.
Strani 4 in 5
Evtanazija oz. aktivna pomoč pri umiranju - pravica samoodločanja bolnika? Kaj pravijo o tem naši zdravniki? Kaj duhovniki?
Strani 10 in 11
2
Politika
Politika
3
PROGLAS
za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev
lahko izgovarjajo na našo neenotnost.
Na žalost pa tudi del centralnih funkcionarjev še vedno zagovarja razcepljenost in organizacijsko večtirnost. Kljub neštetim poizkusom jih ni uspelo prepričati o nujni potrebi po skupnem, od pripadnikov naše narodne skupnosti neposredno izvoljenem zastopstvu. Z vso silo skušajo ohraniti trenutni položaj, ko ena politična skupina blokira drugo.
Ker nekateri funkcionarji zavirajo skupno odločitev, je skrajni čas, da končno pridemo do nekega zaključka. Zato smo ustanovili „Iniciativo za-skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev“. Kot Iniciativa pozivamo vse odbornice in odbornike vseh slovenskih društev in organizacij, da v obliki tajnega glasovanja odločijo o vprašanju: Skupno demokratično zastopstvo — da ali ne? Odločitev odbornic in odbornikov naj dokončno obvelja in jo bodo morale respektirati tako obstoječe osrednje organizacije koroških Slovencev kakor tudi politične oblasti v Avstriji in Republiki Sloveniji. Jasna odločitev za skupno demokratično zastopstvo naj bo nalog za nas vse, da ustvarimo pogoje za zastopstvo, katerega bodo brez narodnega katastra izvolile vse koroške Slovenke in vsi koroški Slovenci, ki to želijo.
Spoštovane odbornice, spoštovani odborniki!
Skupno demokratično zastopstvo nima opravka z nacionalizmom in ne pomeni preštevanja manjšine. Glasovanje o skupnem demokratičnem zastopstvu je za prihodnost slovenske narodne skupnosti in njeno notranjo demokracijo enkratnega pomena. Odločali boste o tem vprašanju vi, ki nosite kot izvoljene odbornice in odborniki vseh naših kulturnih, gospodarskih, političnih in drugih organizacij neposredno odgovornost za obstoj in razvoj koroških Slovencev.
Prepričani smo, da se boste zavedali te svoje odgovornosti in se poslužili pravice soodločanja.
Lep pozdrav!
Za Iniciativo za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev:
Fric Kumer, Mihi Antonič, Marija Wakounig, Franc Rutar
Škoda, ki jo je povzročila in jo še vedno povzroča politična razcepljenost in organizacijska večtirnost v naši narodni skupnosti, je izredno velika. Marsikateri politični napredek smo zaradi tega zamudili, mnogo finančnih sredstev smo po nepotrebnem zapravili.
Pretežni del koroških Slovencev tega nikoli ni odobraval. Nasprotno, vedno si je želel resnično skupnost in medsebojno razumevanje. Dobro se zaveda, da smo najbolj uspešni tedaj, če se za naše pravice zavzemamo skupno in složno. To seveda ne pomeni, da koroški Slovenci ne bi smeli imeti več mnenj. Jasno je, da več glav več ve. Ni potrebno posebej poudarjati, da je tudi naša narodna skupnost, podobno kakor večinski narod, pluralistična družba.
Vendar navzven naj bi govorili s skupnim jezikom. Samo tako nas bodo razumeli naši pogovorni partnerji na strani avstrijske in slovenske vlade, samo tako bodo vedeli naši prijatelji doma in po svetu, kaj hočemo in česa ne. Vrhu tega odločujoči politiki ne bodo imeli možnost, da bi izigravali eno skupino koroških Slovencev proti drugi. Njim bolj ustreza trenutna razcepljenost znotraj slovenske narodne skupnosti. Tako lažje preprečujejo uresničevanje naših pravic, saj se
Temeljno glasovanje skupnem demokratičnem zastopstvu
... trenutno je to lino reprezentativno povpraševanje'
Mladina je prihodnost. Povprašali smo nekaj mladincev, kako oni ocenjujejo skupno demokratično zastopstvo.
VPRAŠANJA:
O Kako ocenjujete sklep osrednjega odbora NSKS, po katerem se naj do 26. novembra 1993 izvede glasovanje o vprašanju: Skupno zastopstvo — da ali ne?
© Ali se čutiš kot mladinec trenutno od osrednjih organizacij zastopanega?
© Zakaj?
Simon TRIESSNIG ml., Loče, ©
študent:
O Sklep je dober, ker bo to trenutno edino reprezentativno povpraševanje.
© Za prihodnost ne več.
© Prišel je čas, ko potrebujemo druge strukture in se moramo odreči razdvojenosti. Tako bomo bolj učinkovito in času primerno delali.
Angelika MLINAR, Pliberk,
študentka:
O	Pozdravljam sklep. Skrajni čas je, da je prišlo do te odločitve.
© Absolutno ne.
© Prepričana sem, da so strukture zastarele. V bistvu leta in leta isti sedijo na stolčkih in se nič ne spremeni. Mladina in druge interesne skupine pa sploh niso zastopane v odločilnih gremijih slovenske narodne skupnosti.
Gvido SADJAK, Globasnica, mehanik:
O Zadnji čas, da se to glasovanja izvede, ker smo kot manjšina premajhna skupnost, da bi se razdrobili v dva tabora. V skupnem zastopstvu se naj upoštevajo različna mnenja oz. ves pluralizem.
© Ne, ker nič ne vidim in nič ne čutim!
Za mladino nima nobena organizacija nikogar, ki bi jo zastopal in imel zanjo posluh.
Milan PIKO, Pliberk,
nastavljenec:
O To odločitev sem pozitivno sprejel, ker trenutni razvoj obe osrednji organizaciji potiska spet v prve povojne čase. Daril ni, zato bomo dosegli samo to, kar si bomo v skupnem zastopstvu priborili.
© Ne.
© NSKS in ZSO sta samo pojem v koroški politiki. Veliko se govori, za naše ljudi se pa nič ne naredi. Uspešno delujejo samo kulturna društva in Enotne liste.
Hanzej MLEČNIK, knjigotržec,
Sele-Kot:
O Sklep je bil enostranski, ker ni bila vključena ZSO. Obe osrednji organizaciji naj naprej obstajata, ker je konku-! renca dobra in ker ni mogoče, da vsi Slovenci enako mislijo.
© Da.
© Zaenkrat se še čutim zasto; panega. Če pa se bo trenutni razvoj nadaljeval, bo nastalo nekaj tretjega, ki ne bo ne levo in ne desno. V to smel tendira predvsem mladina.
Ivanka WASTL, Dobrla vas,
nastavljenka:
O Sklep glede glasovanja o skupnem zastopstvu pozitivno ocenjujem.
© Deloma.
© Čutim se zastopana na kulturnem področju.
mag. Tonči TRAUN, Dobrla vas, veroučitelj:
O Pozitiven sklep, ker je najhujše za manjšino, če se deli in če se ne ve, kdo lahko zanjo dejansko govori.
© Ne. Če me sploh kdo zastopa, potem EL.
© Osebno sodelujem na občinski ravni in vem, da Enotna lista deluje v prid slovensko in nemško govorečih občanov.
Hanzej STICKER, Št. Jakob v
Rožu, kmet:
O Sem za glasovanje, ker je skrajni čas, da se preneha dvotirnost. To je vsaj eden možen način, da pridemo do močnega skupnega zastopstva. Trenutno so centrale samo v škodo narodni skupnosti.
© Ne.
© Zato, ker imam občutek, da so interesi naših zastopnikov osebni in ne v prid narodni skupnosti.
Stefan BOSCHITZ, Globasnica,
nastavljenec:
O Ta sklep zelo pozdravljam.
© Ne.
© Zato, ker ti organizaciji delata mimo mladine in baze ter o svojem delovanju odločata nedemokratično.
Polna podpora graških in celovških študentov
Preteklo sredo je Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu Povabil zastopnike Iniciative za skupno demokratično zastopstvo, da Podrobneje obrazloži temeljno glasovanje. Iniciativo je zastopal mag. Rudi Vouk.
Graški študentje so popolnoma podprli temeljno glasovanje, ker dä imajo vsi odborniki na bazi končno možnost, da soodločajo o Politiki „v Celovcu". Graški študentje so prepričani, da bo rezultat temeljnega glasovanja pozitiven.
Temeljno glasovanje oz. Iniciativo za skupno demokratično zastopstvo podpira tudi Klub slovenskih študentk in študentov v Celovcu,
SV je v svoji zadnji številki v zvezi z glasovanjem o skupnem demokratičnem zastopstvu zapisal, da je uporaba članskih seznamov krajevnih društev kaznivo dejanje, za katero preti do enega leta stroge kazni.
Pojasnilo „Iniciative“
Vsako društvo mora po zakonu o društvih po vsakem občnem zboru imensko javiti svoje odbornike okrajnemu glavarstvu (v Celovcu policiji).
Imenski seznami odborov vseh avstrijskih društev so javni in na vpogled vsakomur. Zato njihova uporaba nikakor ne more biti kaznivo dejanje. Iniciativa se je poslužila teh javnih 'seznamov, kolikor odborniki niso bili že obče znani.
Priprava in izvedba glasovanja poteka pod strogim nadzorom notarja!	, . . ..	,	,	,	1..
Iniciativa za skupno demokratično
zastopstvo koroških Slovencev
Tehnični potek temeljnega glasovanja
Kdo ima glasovalno pravico?
Odbornice in odborniki (seveda tudi člani nadzornih odborov in pregledovalci računov) vseh slovenskih političnih, kulturnih, gospodarskih in drugih društev in organizacij na Koroškem, ne glede na njihovo svetovnonazorsko usmerjenost.
Imena odbornic in odbornikov so pri pristojni oblasti javno registrirana, uporaba njihovih podatkov torej ne krši zakona o varnosti osebnih podatkov. Dokončno število vseh odbornikov bo ugotovljeno na seji Iniciative, 8. novembra, in bo znašalo nekaj čez tisoč.
Glasovalna pravica je vezana na osebo, torej imajo pravico glasovanja le posamezne odbornice in odborniki osebno, odbori društev in organizacij te pravice nimajo in zato o glasovanju tudi nimajo sklepati.
Varovanje tajnosti in preprečitev manipulacij
Glasovanje bo tajno in izvedeno po pošti. Postopek izdajanja in kuvertiranja glasovnic, zbiranja in odpiranja kuvert z glasovnicami, pregled in preštevanje glasovnic ter ugotovitev rezultata glasovanja bodo pod nadzorom javnega notarja.
Glasovnice bodo izdane z žigom in podpisom opolno-močenega notarja in s priporočenim pismom poslane glasovalnim upravičencem. Samo take glasovnice so veljavne. S tem je izključena vsakršna možnost ponaredbe ali manipulacije.
Kako bo potekalo glasovanje?
10. novembra 1993 bo
Iniciativa s priporočenim pismo razposlala kuverte z glasovnicami vsem upravičencem.
Pošiljka bo vsebovala:
Proglas Iniciative in spremno pismo z obrazložitvijo postopka glasovanja, glasovnico, modro kuverto brez napisa in malo večjo belo, že frankirano povratno kuverto z naslovom Iniciative oz. pooblaščenega notarja.
Glasovnica se veljavno izpolni z ustrezno označitvijo odgovora (DA ali NE) na vprašanje „Ste za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev?“.
Potem je treba izpolnjeno glasovnico vtakniti v modro kuverto, ki jo je možno tudi zalepiti — modro kuverto položiti v večjo belo, frankirano povratno kuverto in le-to po pošti odposlati Iniciativi pod naslovom pooblaščenega notarja.
26. november 1993 je zadnji termin za vračanje oz. odpošiljanje kuverte z izpolnjeno glasovnico. Odločilen je datum poštnega žiga.
Iniciativi poslane povratne kuverte z glasovnicami se zbirajo pri notarju. Po upoštevanju večdnevnega roka jih bo Iniciativa pod nadzorstvom notarja odprla, izločila modre kuverte z glasovnicami, vzela glasovnice iz kuvert, preverila njihovo veljavnost, jih preštela in ugotovila rezultat glasovanja, ki ga bo nato tudi objavila. Notar bo izstavil potrdilo o pravilnosti postopka in rezultata.
Če se koroški Slovenci odločimo za skupno demokratično zastopstvo, potem bo to seveda legitimirano in priznano tudi s strani oblasti in mednarodnih gremi-
jev.	dr. Matevž Grilc
Naš tednik: NSKS je sklenil, da naj vsi odborniki vseh slovenskih društev in organizacij glasujejo o vprašanju, ali so za skupno demokratično zastopstvo. Kaj pomeni pojem skupno zastopstvo?
Dr. Matevž Grilc: Koroški Slovenci smo v mednarodnem pogledu maloštevilna narodna skupnost in si tudi zato v narodnostnih vprašanjih ne moremo privoščiti dvo- ali celo večtirnosti. Pojem „skupno“ ne pomeni poenotenja mnenj, saj smo tudi koroški Slovenci pluralistična družba. Gre pa za to, da v skupni organizaciji zajamemo vse narodnopolitične struje. V gremijih take organizacije pre-diskutiramo vprašanja in probleme in, če bo potrebno, tudi večinsko izglasujemo rešitve. Ne gre za to, da bi v takem skupnem zastopstvu ena skupina obvladovala drugo, ampak gre za najbolj učinkovito zastopanje interesov narodne skupnosti. Pripadniki slovenske narodne skupnosti pa bodo na tajnih volitvah vedno mogli spremeniti sestav zastopstva; ta bo torej odvisen izključno od ocene ljudstva.
In kaj pomeni pojem d e -mokratično zastopstvo? Nista NSKS in ZSO že dovolj demokratično izvoljeni organizaciji?
Deloma sem na to vprašanje že odgovoril. Bistvo demokratičnosti
je v tem, da o sestavu takega zastopstva, o ljudeh torej, ki naj bi zastopali interese slovenske narodne skupnosti, odločajo vsi koroški Slovenci, ki to želijo. Po našem predlogu to naj ne bi bilo nikakršno preštevanje manjšine. Na južnem Koroškem bi na tajnih volitvah lahko vsak zase odločil, če želi glasovati o takem skupnem zastopstvu koroških Slovencev. S tem, da bi uporabil volilni list za skupno zastopstvo, bi izpovedal pripadnost k slovenski narodni skupnosti, vendar brez vsakega volilnega imenika in narodnega katastra. Gre torej za volitve, katerih se udeleži tisti koroški Slovenec, ki želi soodločati; in v tem je bistvo demokracije. Znotraj tega skupnega zastopstva pa bo odločanje prav tako demokratično, v spornih vprašanjih večinsko. Kontrolo pa bodo izvajali volilci sami.
Sicer je tudi društvena demokracija, kakršno imamo danes v organizacijah, zakonita, vendar je to zelo nizka stopnja demokracije. O narodni politiki in o odbornikih v obeh osrednjih organizacijah namreč odloča je peščica ljudi. Pri občnih zborih imamo okoli 150 delegatov. Ugotavljamo pa, da je odbornikov v vseh naših kulturnih, političnih, gospodarskih, športnih in drugih organizacijah preko 1000. Gre torej za popolnoma drugačno kvaliteto demokracije.
V čem je največji pomen
skupnega demokratičnega
zastopstva koroških Slovencev?
Zastopniki v takem skupnem demokratičnem g remiju bodo imeli seveda bistveno večjo legitimacijo, saj jih bodo na tajnih volitvah izvolili vsi koroški Slovenci, ki bodo želeli soodločati. Ko bo prišlo znotraj takega skupnega zastopstva do sklepa o kateremkoli vprašanju, bomo ta sklep na zunaj zastopali enotno; izigravanje, kakršno doživljamo danes, več ne bo možno. Tako bo slovenska narodna skupnost mnogo efektivneje zagovarjala svoje interese nasproti oblastem v Avstriji in zunaj nje. Naš cilj je dosega javnopravnega zastopstva koroških Slovencev z zakonsko zagotovljenimi pristojnostmi in s pravico vsaj delno avtonomnega odločanja. S tem pa bi seveda bistveno zboljšali pravni položaj v primerjavi z današnjim društvenim statusom, seveda tudi v primerjavi z društvenim sta-
tusom nemškonacionalnih orga'1 nizacij.
Zakaj naj bi o tem odločaj ravno vsi odborniki vseh našil^. društev in organizacij? Se funkcionarji v celovških centralah bojijo sami odločati c tej zadevi?
Prvič v zgodovini naše narodne skupnosti bo o nekem vprašanju to je o skupnem demokratičnen1 zastopstvu, odločalo okoli 10QO odbornikov in funkcionarjev; od^ bornice in odborniki zato, ker prvi vrsti oni nosijo odgovornost obstoj in razvoj koroških Slovenj cev. Poleg tega so njihove funkciji javne in imena vseh teh so znan3c tako da ne pridemo v konflikt z avVl strijsko zakonodajo. Vprašanje cr' skupnem demokratičnem zaP stopstvu je za prihodnost naše naP rodne skupnosti tako pomembno^ da po mojem prepričanju presefl^ pristojnosti funkcionarjev obe*1 osrednjih organizacij. Poleg teg^1
rta
ji j
Pri občnih zborih imamo okoli 150 delegatov. Ugotavljamo pa, da je odbornikov v vseh naših kulturnih, političnih, gospodarskih, športnih in drugih organizacijah preko 1000. Gre torej za popolnoma drugačno kvaliteto demokracije.	c. Ma^ž g«=i
tn
sinovembe, m_________________________Pogovor z dr. M. Grilcem
„Pričakujem, da je večina koroških Slovencev za skupnost“
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc si ne more predstavljati, da tisti, ki so desetletja zahtevali enotnost, tokrat ne bi glasovali za skupno demokratično zastopstvo. Bodo odbornice in odborniki našli moč za lastno doslednost?
^Pripravil Janko Kulmesch
Pa konsenz z Zvezo slovenskih or-Sanizacij ni bil možen, kajti nekate-’i funkcionarji v tej organizaciji P'so bili pripravljeni za skupno demokratično zastopstvo. Moj kompromisni predlog, da bi ponov-deloval koordinacijski odbor in d'0 spornih vprašanjih odločali vsi Odborniki naših organizacij, prav fako ni bil sprejet. O vprašanju
1	skupnega demokratičnega zastop-»stva razpravljamo že več ko dve leti aln ie treba priti do odločitve. Tako
odločitev pa naj bi sprejeli odbor-,liniki vseh slovenskih organizacij, in j Izločitev bo dokončna. S tem ;e °mo tudi zaključili to razpravo.
11 Kot zagovornik skupnega c demokratičnega zastopstva seveda želite, da bodo odbor-ie niki večinoma glasovali za a skupno zastopstvo. Najmanj rt koliko odbornikov mora biti za )0 ta predlog?
morem si misliti, da bi pozivali6 naših odbornikov na podeželju enotnosti in k skupnemu zastopstvu bilo lažno. Desetletja je jeD|la to glavna izpoved naših funk-3C|°narjev in sploh pripadnikov slovanske narodne skupnost pri Sličnih sestankih in prireditvah, različnih odločitvah. Zato ^Pričakujem večino glasov za skup-S0 demokratično zastopstvo, ^srednji odbor Narodnega sveta ■fkoroških Slovencev meni, da zado-jžStuje večina oddanih glasov, kar je
2	vidika demokratične odločitve Ptovilno stališče. Zame osebno ,.a|vs večina ne bi bila zadovo-ijiva.
V primeru, da bi se večina odbornikov izrekla za skupno demokratično zastopstvo: kaj to pomeni za prihodnost osrednjih organizacij?
S bosta osrednji organizaciji obstojali še-naprej, bo vprašanje po-rebe časa. Lahko bi se potegovali a mandatna mesta v skupnem ............
demokratičnem zastopstvu, eventualno bi izvajali še naprej nekatere specifične naloge. Gotovo bo potrebna prehodna doba, vendar bo pomen teh dveh organizacij zagotovo bistveno manjši in moje osebno mnenje je, da bosta srednjeročno gledano nepotrebni. Seveda pa bo odločitev o nadaljnjem obstoju teh dveh organizacij v prvi vrsti zadeva funkcionarjev organizacij samih. Vsekakor pa bosta vezani na sklepe skupnega demokratičnega zastopstva.
Pomeni to tudi, da ostanejo tisti koroški Slovenci, ki so proti skupnemu zastopstvu, zunaj, da jim je tako rekoč „odklenkalo“?
Prepričan sem, da bo ta ali oni koroški Slovenec, ta ali ona skupina ostala vsaj v začetku zunaj skupnega demokratičnega zastopstva, vendar take skupine več ne bodo imele bistvenega vpliva na odločanje o vprašanjih slovenske narodne skupnosti. Če se koroški Slovenci odločimo za skupno demokratično zastopstvo, potem bo to seveda legitimirano in priznano tudi s strani oblasti in mednarodnih g remijev in poleg takega zastopstva se bo le težko kdo uveljavil. To je zelo pragmatično in praktično vprašanje in realno gledanje na bodoči razvoj.
V primeru, da predlog ne bi dobil zadostne večine: kakšne posledice bi to imelo za narodnopolitično prihodnost koroških Slovencev?
Ostala bi dvo- in večtirnost v slovenski narodni skupnosti in v zastopstvu le-te. Bojim se, da bi v tem primeru prišlo celo do nadaljnje atomizacije organizacijskih struktur koroških Slovencev in s tem do še večje nezmožnosti reševanja narodnostnih vprašanj. Prepričan sem, da bi tak razvoj resno ogrožal nadaljnji obstoj slo-
venske narodne skupnosti na Koroškem, vsekakor pa bi pospešil asimilacijo. V ospredje bi vedno bolj stopali partikularni interesi posameznih skupin in posameznikov. Tisti, ki ne želijo obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti, pa bi imeli čedalje lažjo igro.
Pri tem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da bi skupno demokratično zastopstvo omogočilo bistveno smotrnejše delo in tudi finančna sredstva bi mnogo efektivneje uporabljali, saj ne bi bilo potrebno vzdrževati dvojnih struktur, ki jih imamo danes skorajda na vseh področjih.
In Vi osebno: boste, če bo izid glasovanja negativen, še naprej ostali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev?
Ko sem maja leta 1976 postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, sem si zadal kot glavno nalogo skupno.organizacijo koroških Slovencev. V teh 17 letih mojega predsedovanja smo dosegli precejšnje napredke. Osebno pričakujem, da bo več ko polovica odbornic in odbornikov, ki imajo pravico glasovanja, glasovala za skupno demokratično zastopstvo. To je seveda bistveno večji kvorum, kakor bi zadostoval osrednjemu odboru Narodnega sveta koroških Slovencev. V nasprotnem primeru bi seveda oddal funkcijo predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev v spoznanju, da si večina odbornic in odbornikov želi nadaljnjo dvo- in večtirnost v narodni skupnosti in s tem seveda tudi nadaljevanje konfliktne situacije znotraj narodne skupnosti. Spoznati bi moral, da cilja, ki sem si ga zastavil, to je skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev, nisem dosegel.
Hvala za pogovor!
Kdo bo zastopal NSKS v novem sosvetu?
Narodni svet je odpoklical svoje dosedanje člane sosveta (dr. Matevž Grilc, dv. sv. dr. Pavle Apovnik, dr. Janko Zer-zer, dv. sv. dr. Reginald Vospernik) in imenoval za novi sosvet naslednje zastopnike: podpredsednika NSKS mag. Marjana Pippa, selskega podžupana Nantija Olipa (tako bo zastopana tudi EL), tajnika KKZ Nužeja Tolmajer-ja in generalnega tajnika dunajskega Centra avstrijskih narodnosti (CAN) Huberta Mikla. Za predsednika sosveta bo predlagal mag. Marjana Pippa.
Pripravljenost za sodelovanje v novem sosvetu je NSKS izrekel tudi zato, ker je zvezni kancler Vranitzky obljubil, da bo v sosvetu prišlo do obravnave zahtev NSKS. NSKS želi namreč, da bi v sosvetu sodelovali kompetentni zastopniki večinskih strank; glede zastopstva Slovencev v sosvetu pa je mnenja, da se v prihodnosti določi sestav na osnovi prej izvedenih neposrednih demokratičnih volitev med koroškimi Slovenci.
Vrhu tega je predsednik dr. Grilc opozoril, da je trenutno edina učinkovita naloga sosveta v dodeljevanju finančnih podpor.
Konstitutivna seja novega sosveta naj bi bila 19. novembra 1993.
Pismo Enotne liste Uradu zveznega kanclerja. Enotna lista poudarja v pismu Uradu zveznega kanclerja, da slej ko prej vztraja pri tem, da je od političnih strank zastopana v sosvetu tudi Enotna lista. Kakor je znano, je EL že 8. 8. 1993 imenovala predsednika Andreja Wakouniga in zborničnega svetnika Dl Štefana Domeja, da jo zastopata v novem sosvetu. Utemeljitev: Enotna lista ima na dvojezičnem ozemlju podobno visoko število glasov kakor FPÖ; ta ima v sosvetu dva zastopnika, Enotni listi pa Vranitzky noče priznati niti enega.
6
10 let C AN
10 let CAN
CAN naj bi dosegel, da bi v prihodnje narodne skupnosti dobile zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih
telesih. prcrf Lucjwjg Szeberenyi
Sodelovanje naj bi bilo naprej tako dobro kakor doslej.
Mag. Zlatka Gieler
Želimo si predvsem to, da bi s pomočjo Centra lahko rešili na Štajerskem vprašanje pouka slovenščine.
Mag. Andreja Zemljič
CAN deluje konstruktivno in je omogočil Romom prve stike z drugimi narodnimi skupnostmi.
Rudolf Sarközi
10 let Centra avstrijskih narodnih sljpnosti (CAN) na Dunaju
Manjšine s CAN zadovoljne?
Center avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju - ustanovili so ga sicer koroški SLovenci, vendar je bil od vsega začetka mišljen kot ustanova, ki naj bi uresničevala sodelovanje in povezovanje med vsemi avstrijskimi narodnimi skupnostmi. Zato nas je zanimalo, kako druge narodne skupnosti ocenjujejo delovanje CAN.
O Zakaj se je vaša ustanova vključila © V čem je CAN konkretno pomagal
v Center avstrijskih narodnosti (CAN)?
© Je bila odločitev, da se vključite v CAN, pravilna?
Vaši narodni skupnosti?
© Kaj si Vaša narodna skupnosti želi od Centra avstrijskih narodnosti za prihodnost?
Sprva se je imenoval Slovenski center, nato je bi! preimenovan v Center avstrijskih narodnosti. Oče Centra je Karet Smolle, ki je bit tani zopet izvoljen za predsednika. CAN podeljuje tudi publicistične nagrade. Zadnjo je prejet bivši generalni intendant OR F Taddäus Podgorski (slika: drugi z leve). I/ času njegove „vlade“ so narodne skupnosti dobile lastne televizijske oddaje.
Praktične brošure o avstrijskih narodnostih
Center avstrijskih narodnosti (CAN) je doslej izdal šest zvezkov iz serije „Österreichische Volksgruppenhandbücher“. V prvih petih zvezkih so predstavljene avstrijske narodne skupnosti koroški Slovenci, gradiščanski Hrvati, Romi in Sinti, Čehi in Slovaki in gradiščanski Madžari. 6. zvezek „Austria Ethnica“ je izšel ob 10-letnici CAN. Vsebuje podrobne podatke o vseh narodnih manjšinah, poleg tega pa tudi t. i. Izjavo narodnih skupnosti.
V izjavi je mdr. poudarjeno, da je nujno potrebno zagotoviti zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih. Nadalje je potrebno spremeniti Zakon o narodnih skupinah, predvsem pa odstraniti določila, po katerih je obseg narodnih pravic odvisen od številčne moči narodne skupnosti.
Serija „Österreichische Volksgruppenhandbücher“ je namenjena predvsem nemško govoreči publiki. Brošure so zelo pregledne in informativne. Glavna pobudnika sta Rihard Grilc in generalni tajnik CAN Hubert Mikel, za kar jima gre vse priznanje.
Brošure našim bralkam in bralcem zelo priporočamo v upanju, da jih bodo posredovali tudi nemško govorečim sodeželanom. Dobite jih lahko pri NSKS, 10.-Oktober-Str. 25/ill, 9020 Celovec, ali pa pri Centru avstrijskih narodnosti, Teinfaltstr. 4, 1010 Dunaj (tel. 0222/533 15 04).
PROF. LUDWIG SZEBERENYI (Kulturno društvo gradiščanskih Madžarov)
O Ker je važno, da vse avstrijske narodnosti skupne interese skupno zastopajo.
© Da.
© CAN nas je učinkovito podpiral pri ustanovitvi hrvaško-madžar-ske gimnazije v Oberwartu. Vrhu tega smo lahko preko Centra seznanili pristojne politike s problemi naše narodne skupnosti.
0 Sosvet je neučinkovit, narodne skupnosti pa niso zastopane v deželnem in zveznem parlamentu. CAN naj bi dosegel, da bi v prihodnje narodne skupnosti dobile zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih.
MAG. ZLATKA GIELER (predsednica Hrvaškega kulturnega društva)
O Ker je važno, da si obveščen o delovanju drugih narodnih skupnosti in ker lahko posamezne narodne skupnosti učinkoviteje zastopajo svoje interese, če si med seboj pomagajo.
© Da.
© Zelo dobra stvar so brošure „Österreichische Volksgruppenhandbücher“; kakor je znano, je CAN pred kratkim izdal že šesti zvezek („Austria Ethnica“). CAN je tudi prispeval svoj delež k ustanovitvi dvojezične gimnazije v Oberwartu. Omenila pa bi še prizadevanja CAN za ustanovitev petjezične manjšinske gimnazije na Dunaju, na kateri naj bi se poučevalo tudi v hrvaščini.
0 Sodelovanje naj bi bilo naprej tako dobro kakor doslej.
MAG. ANDREJA ZEMLJIČ (predsednica „Artikel Vll-Kul-turverein für Steiermark - Kulturno društvo člen 7“)
O Ker smo upali, da se bo položaj štajerskih Slovencev zboljšal.
© Da.
© Edina konkretna pomoč je v tem, da smo nekaj časa bili deležni javne pozornosti. Na žalost pa moram reči, da trenutno stiki niso tako intenzivni, kakor bi lahko bili.
0 Želimo si predvsem to, da bi s pomočjo Centra lahko rešili na Štajerskem vprašanje pouka slovenščine.
DR. ANTON HRABOVEC (predsednik Kulturnega društva avstrijskih Slovakov)
O Ker kot najmanjša priznana narodna skupnost nočemo biti sami, temveč hočemo sodelovati z drugimi narodnimi skupnostmi.
©Da.
© Omogočil nam je večjo informiranost.
0 Smo zelo pohlevni. Trenutno nimamo nobenih posebnih želja.
Rudolf sarközi
(predsednik Društva avstrijskih Romov)
O Iz radovednosti.
© Da, ker CAN deluje konstruk-
tivno in ker je omogočil Romom prve stike z drugimi narodnimi skupnostmi.
© CAN nas je vsestransko podpiral pri izdelavi naše peticije avstrijskemu državnemu zboru. Na podlagi te peticije je državni zbor sklenil resolucijo z zahtevo, da naj so tudi Romi priznani kot narodna skupnost. Nadalje je Cen-
ter omogočil, da je za našo narodno skupnost zvedela širša javnost, predvsem pa tudi druge narodne skupnosti.
0 Ko je Karel Smolle spet prevzel CAN, je dejavnost Centra zopet oživela. Upam, da prizadevnost predsednika Karla Smolleja ne bo popustila; lahko bi se še mirne duše stopnjevala.
FRANC ANTON BUHAL (predsednik Manjšinskega sveta češke in slovaške narodne skupnosti v Avstriji)
O Ker smo v solidarizaciji z drugimi narodnimi skupnostmi videli priložnost za učinkovitejše zastopanje naših pravic.
© Da.
© S pomočjo Centra smo pri pristojnih oblasteh postali bolj znani in mdr. dobili za našo šolo „Komenski“ finančno podporo. Vrhu tega obstaja možnost, da bo na Dunaju prišlo do petjezične gimnazije oz. do gimnazije narodnih skupnosti.
0 Trenutno nimamo dodatnih želja.
GERHARD BAUMGARTNER (generalni tajnik Dunajskega kulturnega društva gradiščanskih Madžarov)
O Ker je sodelovanje avstrijskih narodnih skupnosti na zvezni ravni na vsak način potrebno.
© Odločitev je bila absolutno pravilna.
© CAN nam je pomagal spoznati, da s svojimi problemi nismo sami, da je precej več ljudi s podobnimi težavami. Pomagal pa nam je tudi pri premagovanju predsodkov nasproti drugim narodnim skupnostim, npr. proti Romom.
0 CAN naj bi še bolj razširil svojo dejavnost in naj se ne bi ograjeval od novih manjšin (npr. od zdomskih delavcev).
EMMERICH GÄRTNER-HORVATH (poslovodja društva „Verein Roma“)
O Manjšine morajo sodelovati.
© Bila je absolutno pravilna.
© Pomoč Centra je predvsem tudi v tem, da lahko izmenjavamo izkušnje z drugimi narodnimi skupnostmi.
0 Sodelovanje je v redu. Dolgoročno pa bi si želel, da bi nam CAN pomagal pri izdaji šolskega slovarja v naši materinščini.
Čestitke Terezije Stoisits
Državna poslanka Zelene alternative Terezija Stoisits je ob 10-letnici Centra narodnih skupnosti pohvalila delovanje CAN. Ob tej priliki je poudarila tudi zasluge Karla Smolleja v dunajskem parlamentu. Stoisitseva: „Sodelovanje in koordinacija med narodnimi skupnostmi je največjega pomena.“
8
Iz naših občin
Pliberk
Razstava v Posojilnici
V	okviru tedna varčevanja so v Posojilnici Pliberk razstavljena dela umetnika Sadra Pečenka iz Slovenije. Na vernisaži je umetnika predstavil poslovodja Posojilnice Jurij Mandl, za umetniško-glas-beni okvir pa je pokrbel kvartet godal glasbenega društva Celovec. Razstava je odprta še do 6. novembra.
Kurjava na lesne sekance
V	Železni Kapli centralno ogrevajo 60 poslopij
Za inovacije so Kapelčani že vedno bili, tudi tokrat so strorili korak, katerega druge koroške občine le opazujejo.
Kot prva občina v okraju Velikovec Železna Kapla centralno oskrbuje 60 poslopij s toploto. Centrala je na žagi grofa Thurna, od koder so od maja do oktobra 1993 položili 6,2 km cevi do posameznih poslopij. Pretekli petek je bila slavnostna otvoritev, na kateri je župan dr. Dieter Haller z veseljem ugotovil, da so Kapelčani znova hitrejši do drugih v okraju.
Projekt je stal 32 milijonov šilingov, pri čemer še čaka druga faza izgradnje, ki jo bodo dokončali naslednje leto. Poslovodja centralnega ogrevanja Adolf Welz je v projekt vložil veliko osebnega prizadevanja in je tako zagotovil terminsko načrtovani pričetek delovanja ogrevalne centrale.
Po izgradnji drugega dela se bo centralnemu ogrevanju priključilo še nadaljnjih 31 poslopij, kapaciteta pa bo tako veliko, da bodo lahko prilkjučili tudi še druge interesente.
Po zaprtju tovarne celuloze Obir je nova ogrevalna centrala postala pomemben odjemalec lesa domačih kmetov, predvsem pa za-gotovalja obstoj 30 delovnih mest na žagi grofa Thurna, ki bo dostavljala največji del lesa, predvsem pa odpadke žage.
Na odprtje je prišel deželni svetnik dr. Jörg Freunschlag, ki je v imenu dežele zagotovil podporo za nadaljnjo izgradnjo, ki je v smislu koroškega energetskega koncepta.
Za glasbeni okvir pa so poskrbeli kapelški MGV, „Vellachtaler Trachtenkappelle“ ter kvartet bratov Smrtnik iz Kort.
Škofiče: kdor ima manj odpadkov, manj plača!
Odstranjevanje odpadkov so v občini Škofiče rešili z modelom, ki bi ga lahko prevzele tudi druge občine. Odpadke odvažajo le še štirinajstdnevno oz. tridensko.
Poroča Silvo Kumer
Odkar je zakonsko predpisano ločevanje odpadkov, ostanejo v večini gospodinjstev kontejnerji do polovice prazni, kljub temu jih tedensko praznijo in stroški ostanejo enako visoki.
Prebivalstvo se iz razumljivih razlogov razburja: Zakaj občinski urad ne reagira in ne izdela novega sistema odvažanja. V Škofičah so ga že. Od 1. januarja 1994 bodo odvažali odpadke štirinajstdnevno, nato tridensko, nato spet štirinajstdnevno. Vsak občan dobi določeno število plaket, ki jih je treba pri vsakem odvozu oddati (nalepiti na kontejner). V primeru, da se v tem času ni nabralo dovolj odpadkov, ni treba pustiti prazniti svojega kontejnerja.
Denar nazaj. Če ob koncu leta preostane kakšna plaketa, občinski urad vrne 2/3 vplačanega denarja. „To motivira ljudi, da kupujejo manj embalaže,“ je prepričan občinski odbornik EL Hermann Jäger. Biološke odpadke ljudje kompostirajo in tako dodatno zmanjšajo količino odpadkov, ki bi jih morala občina odvažati.
Od januarja 1994 naprej bo v občinskem svetu zastopala EL mag. Magda Errenst.
Gradnja hotela. Na minuli občinski seji je občinski svet dal zeleno luč za gradnjo hotelskega apartmaja v bližini podjetja „KOWA-Möbel.“ V načrtu je hotel za 250 mio. šilingov, ki bi nudil 420 do 460 postelj. 90 novih delovnih mest bi lahko nastalo.
V Škofičah bodo gradili tudi športni center. Najprej bodo popravili športno igrišče, nato zgradili klubsko poslopje, kasneje pa naj bi izgradili celotni športni center. Izdatki za ta projekt bodo znašali 18,1 mio. šilingov.
Vrtec. Na t. i. „Puklnovih “ zemljiščih bo Neue Heimat zg-
radila četvero stanovanjskih blokov. Župan Andreas Happe (VP) je poročal, da naj bi v pritličju enega izmed teh blokov nastal „lastni občinski vrtec“. Pričetek gradnje bo leta 1995. Kakor znano, deluje v Škofičah privatni dvojezični vrtec. V kakšnem jeziku bodo vodili novega občinskega, pa župan ni definiral.
V vprašalni uri sta si zastopnik EL Hermann Jäger in župan Happe prišla navzkriž. Jäger je kritiziral Happeja, da predloge manjših frakcij enostavno odloži v predal in jih ne obravnava. Župan glede tega ni mogel dati zadovoljivega pojasnila.
Zato pa se je razjasnilo vprašanje izgradnje ceste na južni obali jezera. Kar 30 poslušalcev je prišlo k tej točki dnevnega reda, o kateri v Škofičah že dalj časa razpravljajo. Soglasno je bila potem sprejeta rešitev, da bo izgrajena obstoječa cesta (1,3 km) za 7 mio. šilingov. Za druge občinske ceste bo občina Škofiče namenila 3,3 mio., za izgradnjo kolesarske poti do občinske meje občine Vrba pa 800.000,- šilingov.
Slovo. Minula seja je bila za občinskega odbornika Hermanna Jägerja hkrati zadnja. Po 30 letih se bo poslovil in predal občinsko delo mag. Magdi Errenst, ki je že doslej bila njegova namestnica. O bogatih izkušnjah Hermanna Jägerja bomo v Našem tedniku še poročali.
V Škofičah so našli model, s katerim je zaenkrat rešeno odstranjevanje odpadkov. Vsak občan dobi plaketo, katero je treba priložiti kontejnerju, če gospodar želi, da se sprazni. Podjetje pride vsakih štirinajst dni oz. vsake tri tedne. Kdor ima malo odpadkov, dobi ob koncu leta celo nekaj denarja nazaj. Na sliki: Hermann Jäger s plaketo.	Foto: Stingler
9
Iz naših občin
VRTEC ZA VSE OTROKE?
Preteklo soboto so v samostanu v Dobrli vasi odprli novi otroški vrtec. Prvi dve skupini bosta le enojezični, ali bo tretja skupina dvojezična, pa ve le župan Josef Pfeiffer, ki se tudi na otvoritvi o tem ni izrazil točneje.
Na otvoritvi sami je za dvojezičnost poskrbel zbor ljudske šole Dobrla vas pod vodstvom Fini Kraut (slika). Častni gosti so bili še škof Egon Kapellari, deželni glavar Zematto, predsednica Susanne Kövarie in deželni svetnik Herbert Schiller.
Foto: Fera
Bistrica: ultimat Pliberku
Do 30. novembra ima občina Pliberk čas, da se odloči, kje bo zgradila čistilno napravo; če ne, bo občina Bistrica/Šmihel iskala nove možnosti.
Poroča Silvo Kumer
Kanal. Pravzaprav je občina Pliberk obljubila, da bo do srede oktobra dokončno odločila, kje bo dovolila gradnjo čistilne naprave, toda do tega sklepa še ni prišlo. Prav tako še vedno ni bila ustanovljena zveza odplak Pliberk-Bistrica-Glo-basnica. Medtem pa so se Pli-berčani celo pričeli pogovarjati z Dobrlo vasjo o možni priključitvi na čistilno napravo Voglje/Kohldorf.
To je bilo Bistričanom končno preveč. Občinski svet je sprejel ultimat, v katerem ima Pliberk do 30. novembra čas dokončno povedati, kje bo čistilna naprava; če ne, bodo Bistričani preverjali druge možnosti. Toda tako kot Pliberčani, gotovo tudi Bistričani vedo, da alternative k skupni čistilni napravi ni.
Zastopnik JUL Pepej Pototsch-nig je v tej razpravi ponovno apeliral na občinski odbor, naj se poslovi od „veleprojekta kanal“ in da naj pospešuje biološke čistilne naprave, „ki so cenejše in ekološko neproblematične“, tako Pototsch-nig. Župan Janko Pajank je dejal, da bo občina preverila tudi te možnosti. Andrej Wakounig pa je dejal, da bo treba najti kmalu rešitev, sicer grozi županu, referentu za kanal in konec koncev celotnemu občinskemu odboru državni tožilec.
Občinske poti. Občina Bistrica je določila kriterije, po katerih bo v prihodnje prevzela poti v svojo posest in jih asfaltirala. Vsaka pot mo-
Citati
Pliberški župan Grilc v vprašanju kanala taktizira, ker v lastni frakciji nima enotnosti in se hoče rešiti čez volitve.
Andrej Wakounig (EL)
V preteklosti je naša občina asfaltirala ceste po strankarskih kriterijih.
Pepej Pototschnig (JUL)I
ASKÖ Šmihel ima v SPA/P in celo v EL lobby, ki jim tudi naknadno vse požegna.
Pepej Pototschnig (JUL)
Naslednji projekt v Šmihelu bo gradnja otroškega vrtca. Gradbeni referent Peter Winkl (SP)
Občina Bistrica mora pričeti varčevati, sicer bomo kmalu dotirana občina (Zuschußgemeinde).
Alfred Kral (EL)
Pri ljudski šoli smo morali potegniti zasilne zavore (Notbremse).
Župan Janko Pajank o nadaljnjih željah
Če popijejo starši dnevno eno pivo manj, je za otroke plačana vožnja iz šole domov.
, Ravnatelj Pepej Krau(SP)
Jaz sem moral kot šestletni fant peš v šolo. Zakaj to danes ne bi bilo možno?
Župan Janko Pajank
Razselitev hiš, kakšno imamo pri nas, je le še na Balkanu.
Andrej Wakounig (EL)
ra imeti utrjeno podlago, za katero mora skrbeti posestnik. Proti sklepu je bil mandatar EL Stanko Vauti.
Proračun. Prvič se je proračun med letom zmanjšal. Občina Bistrica pričakuje še 3 mio. šilingov obrtnega davka, na drugi strani pa so bili izdatki višji. Zato se je proračun znižal za 120.000,- šilingov, na 62,8 mio. Ker ni dovolj denarja, letos ne bodo gradili pešpoti skozi Šmihel, ki bi stala 500.000,- šilingov. Kritiki menijo, da je letos bil ta projekt črtan zaradi tega, ker so ga proti volji SP izsilili VP, EL in JUL.
Velike skrbi dela Bistričanom proračun za leto 1994 oz. 1995, ko občina več ne bo pobirala obrtnega davka. 50% višji davek na plače pa ne bo nadoknadil primanjkljaja, ki bo v občini Bistrici znašal do 7 mio. šilingov. Odborniki so pozivali k varčevanju, sicer da bb občina potrebovala od dežele dodatno finančno pomoč. Brez te pa tudi naslednjega velikega projekta ne bo možno izvesti. Gradnja vrtca je že v načrtu. Stroški pa bodo znašali predvidoma 13 mio. šilingov.
Brezplačna vožnja. Vroča razprava se je vnela tudi zaradi stroškov dodatnega prevoza šolarjev ljudske šole, ki doslej niso imeli možnosti uporabe avtobusa. Medtem ko so župan in SP bili za to, da starši plačajo po 200 šil. za otroka, sta se Jože Blažej in Pepej Pototschnig zavzemala za brezplačno vožnjo. Zdaj se bo z vprašnjem ponovno ukvarjal pododbor.
glosa
Dvojezični otroci zadnja opozicija
Pravijo, da v občini Dobrla vas v občinskem odboru ni prave opozicije, čeprav ima SP absolutno večino.
Ta fenomen pripisujejo političnemu talentu župana Pfeifferja, ki pač zna ravnati z ostalimi frakcijami, s katerimi se menda deloma bolje razume kot z nekaterimi mandatarji lastne frakcije. Zdaj si je celo postavil frakcijskega vodja FP dr. Karnerja za vodjo občinskega urada, ker si je na tem mestu menda želel kompetentnega jurista, ki mu bo stal ob strani kot desna roka, pa čeprav je iz Haiderjeve stranke.
Res samozavesten korak župana, od katerega mnogi občani pričakujejo samozavesten korak tudi v vprašanju dvojezičnega otroškega vrtca. Na minuli seji je govoril o spoštovanju do slovenske narodne skupnosti v občini. To spoštovanje bi lahko dokaza! tudi z dvojezičnim vrtcem in s tem ovrgel očitek, da dvojezične otroke želi obdržati kot zadnjo osebno opozicijo...
10
Reportaža
Reportaža
11
Ljudje se bojijo
smrti, dokler od življenja še kaj pričakujejo. Če pa življenje ni več nič drugega ko trpljenje, si marsikdo želi, da bi mU zdravnik pomagal iti v smrt. Gre za vprašanje možnosti zlorabe, po drugi strani pa tudi za pravico sa-moodločanja bolnika.
možno podcenjevati, sploh če pomislimo na temne čase nacizma ali pa tudi na dogodke v AKH, ki so nam vsem še dobro v spominu. Kdo naj odloča o predčasni smrti? Morda bolnik sam, ki je zaradi hudih bolečin obupan, ali morda svojci, za katere pomeni oskrba neozdravljivega svojca veliko breme? Ali morda zdravnik ali celo bolniške sestre, ki bolniku ne pripisujejo več možnosti, da bi lahko ozdravel? In kakšna naj bo ta smrt? Naj zdravniki prenehajo z zdravljenjem in dajo bolniku le še zdravila proti bolečinam, ali naj se zdravnik celo odloči za aktivno pomoč pri umiranju?
Možnosti zlorabe ni možno podcenjevati!
Ali zdravniki res brez usmiljenja ohranjajo življenje, o tem je treba dvomiti. Dejstvo pa je, da ti nimajo pravice ravnati drugače, da bi sledili svojemu čutu in bi morda iz „usmiljenja” ali „ljubezni do bližnjega” dali umirajočemu pomoč v smislu skrajšanja življenja.
Tudi če bi obstajala zakonska osnova za usmrtitev neozdravljivega bolnika, je razumljivo, da zdravniki težkega bremena od-
Oblast proti usmrtitvi bolnikov zaradi možnostiorabe
Evtanazija - pravica samoodločanjbolnika?
Pripravila Heidi Stingler in Franc Sadjak
redvsem smrt mladih po-meni za tiste, ki ostanejo živi, mnogokrat brodolom. Nenadno smrt svojci včasih občutijo kot kazen, mnogim, ki imajo neozdravljivo bolezen in trpijo hude bolečine, pa je smrt usluga.
Stara ljudska modrost pravi, da živeti pomeni ljubiti, predvsem ljubiti življenje. A kaj, če bolnik ve, da zanj ni upanja, da bi še kdaj ozdravel, in od življenja ne more pričakovati drugega kakor bolečine.
Marsikdo je v takem primeru že razmišljal o tem, ali naj bi zdravniki v takem primeru skrajšali življenje neozdravljivega bolnika in se odločili za „aktivno pomoč pri umiranju“.
Zagovorniki aktivne pomoči pri umiranju utemeljujejo svojo zahtevo z argumentom, da je treba spoštovati željo bolnika in ga me-
dicina v onemoglosti ne bi smela posiljevati proti njegovi volji. Argument proti je ta, da bi bolnik lahko premostil kritično fazo ali trenutek obupa in bi zato predčasna usmrtitev bila ne samo nemoralna, ampak tudi povsem tvegana ali morda celo lahkomiselna. Znani so namreč številni primeri, ko zdravniki niso več imeli upanja, da bi bolnik ozdravel, pa se je le izkazalo drugače. Kaj torej, če bi se zdravnik v takem primeru odločil v kritičnem trenutku za usmrtitev življenja?
Večina zdravnikov proti aktivni pomoči pri umiranju
Stališče zdravnikov je jasno. Ker je na razpolago dosti zdravil, ki lahko olajšajo in bolniku celo
odvzamejo bolečine, ni vzroka, da bi predčasno usmrtili življenje. Bojazen pred bolečinami torej z vidika zdravnikov ni argument, ki bi utemeljil željo po smrti. Seveda zdravil proti bolečinam ne dajejo lahkomisleno, ker v nekaterih primerih pospešujejo umiranje in tako lahko predčasno privedejo do smrti. Očitek, da medicina na silo vzdržuje in podaljšuje človeško življenje, zdravniki odločno zavračajo.
Za aktivno pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnih pa se je izrekel znani nemški zdravnik prof. Julius Hackethal, ki je s svojimi številnimi publikacijami, med drugim tudi s knjigo „Humanes Sterben” razburil duhove, predvsem pri zdravnikih in teologih.
Zanimivo pa je, da sta se pri povpraševanjih v Nemčiji in Švici izrekli nad dve tretjini povpraša-nih za aktivno pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnih ljudi.
Hackethal na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj zastopa mne-
nje, da naj zdravnik ne bi imel le pravice, ampak celo moralno dolžnost, da v določenem primeru „reši” bolnika iz tega zemeljskega bivanja.
Ohranjati življenje, če je bolnik v svoji notranjosti že sprejel smrt?
Državne oblasti doslej niso bile pripravljene razpravljati o možnosti usmrtitve življenja. Odločilen za to je argument, da bi zdravniki to možnost lahko zlorabljali.
Po eni strani gre torej za argument možnosti zlorabe, po drugi strani pa za pravico samood-ločanja bolnika o življenju in smrti. Naj zdravniki za vsako ceno ohranjajo življenje, če pa je bolnik v svoji notranjosti že sprejel smrt? Kaj je lahko možno zastopati z moralnega, človeškega in krščanskega vidika?
Argumenta možnosti zlorabe ni
ločanja verjetno ne bi hoteli vzeti nase. To predvsem z moralnega vidika in tudi zato, ker je vsak zdravnik zaprisegel, da bo storil vse za ohranitev življenja. Prav ta zaprisega zdravnika pa je glavni temelj za zaupanje bolnika v medicino.
Zdravniki so prisegli, da bodo reševali življenje, ne pa ga uničevali.
Zdravniki Deželne bolnišnice o vprašanju evtanazije
Dr. Janko Pipp, zdravnik na oddelku anestezije in intenzivne medicine
Za nas zdravnike velja geslo: Trpljenje smrtno bolnega olajšati, a ne podaljšati. Natančno: neozdravljivo bolan, ki trpi hude bolečine, naj bo deležen vseh modernih medikamentov, ki morejo bolečine preprečiti ali jih vsaj olajšati (čeprav ta zdravila v enem ali drugem primeru
CITATI_________________
„Medicina pozna medi-kamente, ki omilijo tudi najhujše bolečine. Zaradi telesnih bolečin bolni ne želijo smrt!”
dr. Maks Zdovc
„Na rojstvo nimamo nikakršnega vpliva, zato naj vsaj odločimo o svoji smrti!“
dr. Ivan Ramšak
„Tudi če kdo zahteva smrt, se to ne sme storiti, pač pa mu pomagati!“
Ivan Antolič
sama po sebi lahko skrajšajo življenje). Pri neozdravljivo bolnem, ki ima težke bolečine, življenja in s tem trpljenja ne skušamo podaljšati (moderna medicina bi to mnogokrat zmogla). Mislim, da je takšno ravnanje etično opravičljivo.
V primeru, da bi bil sam neozdravljivo bolan, bi bil z opisanim ravnanjem zdravnikov popolnoma zadovoljen.
Aktivne pomoči sam nikdar ne bi storil, tudi če bi bilo zakoreninjeno v zakonu. To ne samo zato, ker sem prisegel, da bom življenje reševal in nikdar uničeval. Tudi mi zdravniki, še posebej v intenzivni medicini, se večkrat čudimo, ko najtežji bolniki zopet zdravi in veseli življenja zapustijo naš oddelek. Poleg tega menim, da nihče iz nobenega vzroka nima pravice jemati drugemu življenja. Opozarjam le na primere v nedavni zgodovini...
Dr. Ivan Ramšak, zdravnik na fiziološkem oddelku Rad bi povedal samo to: če sem pred smrtjo stoodstotno pri duševni moči, potem bi, odvisno od položaja, rad soodločal o svoji smrti. Iste svobode naj bi bili deležni vsi, saj
že itak na rojstvo nimamo nikakršnega vpliva. Če in kako bi se to zakonsko ukoreninilo, za to pa je potrebno mnogo premisleka in občutka. Na podlagi dobrih pravil pa bi se dalo to gotovo uresničiti.
Dr. Maks Zdovc, zdravnik na oddelku ortopedije Načeloma sem za vsakršno ohranjevanje življenja. Trpljenje neozdravljivo bolnega naj se lajša, krajša pa naj se gotovo ne. Medicina pozna medika-mente, ki omilijo tudi najhujše bolečine. S tem mislim povedati, da neozdravljivo bolni zaradi bolečin ne želijo „odrešenja“, pač pa zaradi duševne preobremenjenosti in obupa.
Če bi zakon dopuščal sa-moodločanje bolnika, kar po mojen nikoli ne bo, pa bi to pomenilo za zdravnike še dodatno težko nalogo, kateri bi se mnogi odrekli. Gotovo pa bi obstajala tudi nevarnost zlorabljanja. Na vsak način sem hvaležen, da nam ni naložena naloga usmrtitve.
Z versko-moralnega vidika pa se usmrtitev ne more uzakoniti, kajti to bi si popolnoma nasprotovalo.
Mnenje dveh duhovnikov
Peta zapoved pravi - ne ubijaj. Tudi če to kdo zahteva, se tega ne sme storiti, pač pa mu pomagati. Če bi bil osebno smrtno bolan, življenja skrajšati ne bi dovolil. Prepričan sem, da nas po smrti čaka večno življenje, in prav zaradi tega je vsako
trpljenje neke vrste Božji obisk človeka ali „šansa“, da se posveti in naredi kaj dobrega za večnost.
Lahko je človeku vzeti življenje, težje pa je ob njem vztrajati in mu krajšati trpljenje, zato ne bi uzakonil pravice samoodlo-čanja, pač pa to, da bi ljudje morali obvezno skrbeti za človeka, ki trpi. Če bolnik čuti, da ga drugi ljubijo in imajo čas za njega, ne bo zahteval evtanazije; če pa ima bolečine in čuti, da je drugim v nadlego, bi rad rešil ne samo samega sebe, ampak tudi druge.
Ne gre torej za vprašanje evtanazije, gre za vprašanje ljubezni.
Janko Krištof, provizor v Šmarjeti in v Podgradu
Sem za to, da se bolnikom olajšajo •bolečine, noben človek pa nima pravice bolnikom z raznimi sredstvi skrajšati življenja. V tem primeru je naloga kristjana, da bolniku, ki trpi zaradi bolečin, stoji ob strani in ga ne pusti samega. Kristusov nauk nas uči, da je človeško življenje nedotakljivo, in ga ne smemo samovoljno odvzeti - ne v njegovem začetku ne na koncu.
Osebno bi si olajšavo želel, da pa bi mi skrajšali trpljenje, pa gotovo ne.
12
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
75. rojstni dan je obhajala Elizabeta Lackner iz Prible vasi. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta!
29. oktobra je obhajal 60. rojstni dan župnik v Sinči vasi dr. Janez Skuk. Prisrčnim čestitkam faranov, ki mu želijo še mnogo zdravih in blagoslova polnih let, se pridružuje NT.
Prihodnjo sredo, 10. novembra, bo obhajal 40. rojstni dan Karl Kul-mesch iz Zgornjih Žamanj. Prisrčnim čestitkam družine, predvsem hčerke Tamare ter staršev, bratov in sester, se pridružuje uredništvo NT. Želimo mu še mnogo zdravih let!
Naslednje voščilo je namenjeno Martini Wasner s Trnja pri Kapli ob Dravi, ki obhaja 71. rojstni dan in god. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova!
Za minuli življenjski praznik čestitamo tudi Elizabeti Leitgeb iz Strpne vasi. Vse najboljše!
Osebni praznik te dni obhajajo Nanka Krautzer in Franc Schuster iz Rožeka ter Jelica Steiner iz Leš. Društvo upokojencev Št. Jakob vsem slavljencem iskreno čestita ter želi same mirne in zdravja polne dni življenja! Čestitkam se pridružujeta NT in KD „Peter Markovič“ iz Rožeka.
KD „Peter Markovič“ Rožek čestita sledečim članom in jim želi mnogo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče: Antonu Kajžniku, Marti Schel-
lander in Jošku Lepuschitzu, pd.
Mežnarju. Čestitkam se pridružuje NT.
Na Blatu pri Pliberku je te dni obhajala 70. življenjski jubilej Oberma-nova mama, Marta Kreutz. Za ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitamo ter ji želimo tudi v prihodnje trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova!
70. življenjski jubilej obhaja Karl Mert iz Bistrice nad Pliberkom. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike: Mariji Jelen in Karlu Sekolu iz Dobrle vasi, Elizabeti Dobrovnik z Metlove, Elizabeti Golavčnik iz Podjune, Ljudmili Paulitsch iz Goselne vasi, in Jožeju Križniku iz Sinče vasi. Čestitkam se pridružuje NT.
82. rojstni dan je obhajala Rozalija Taupitsch iz Svetne vasi. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna in predvsem zdrava leta!
Franci Pegrin s Šajde in Franci Mak, pd. Žerjavov, iz Borovelj obhajata osebna slavja. Obema iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse najboljše!
Pred nedavnim je v Vidri vasi obhajala dvojni praznik Urška Krištof. Iskreno čestitamo!
V Konovecah pri Pliberku slavi 60. rojstni dan Martin Schäfer. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
80. rojstni dan in god obhaja Marija Hirtl iz Podgrada pri Klopinjskem jezeru. Za ta visoki dvojni praznik iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih dni!
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike: Vilki Nerzu iz Bistrice, Nežiki Krajger iz Globasnice, Luku Borovčniku iz Podkraja, Elizabeti Leben iz Pliberka, Mariji Zehner iz Gornje vasi, Mirku Kraj-gerju iz Strpne vasi in Elizabeti Arbeitstein iz Pliberka. Prav tako želi vse najboljše Mirku Perču iz Rut za 70. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Na celovški univerzi je uspešno zaključila študij Klara Mak iz Tue na Radišah. Iskreno čestitamo!
Te dni je v obirski fari obhajal 60. obletnico življenja Martin Pavlič. Pisec teh vrstic, ki ob pisanju voščila ravno grize njegovo izvrstno salamo, mu iskreno čestita in nesebično želi, da bi še dolgo živel in ostal tako dober, se pravi, da bi še naprej posnemal svetega Martina in namesto plašča rezal revežem same dobrote. Naj ti sveti Anton debelo povrne,
sveti,Martin pa požegna, kar se le da! Čestitkam dobrega prijatelja se pridružuje uredništvo NT.
V	Novem selu, občina Kotmara vas, praznuje rojstni dan Stanko Ad-lassnig. Kličemo še na mnoga zadovoljna, vesela in zdrava leta! Čestitkam se pridružujeta EL in SJK.
V	Celovcu praznuje rojstni dan dipl. inž. Hanzi Čertov. Zavzetemu občinskemu politiku EL Sele iskreno čestitamo. Kličemo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje tudi EL.
Martin Pandel, doma v Škocijanu, obhaja prav danes rojstni dan. Nameščencu Doma Spdalitas v Tinjah iskreno čestitamo. Čestitkam se pridružujeta EL in GL Škocijan.
Zdravnici dr. Heleni in zborničnemu svetniku dipl. inž. Štefanu Do-mej se je rodila hčerkica, ki jo bodo krstili na ime Lidija-Katarina. Čestitamo, mladi zemljaki pa žejimo vse najboljšega življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo NSKS, EL in SJK.
Pred nedavnim je obhajala v Žitari vasi 85. rojstni dan Ursula Krainz. Jubilantki iskreno čestitamo, in ji želimo še mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas.
V	Rikarji vasi bo slavila Ursula Hirm 80. rojstni dan. K temu lepemu življenjskemu prazniku iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga vesela, zadovoljna in zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas.
ČESTITKI TEDNA
70-letnica Nani Zablatnik, pd. Kumrinje-Tedni je obhajala Nani Zablatnik, pd. Kumrinja iz Bilnjovsa, v krogu svoje družine, sorodnikov in znancev 70. rojstni dan.
Kumrinja se je rodila pri Pomoču v Bilčovsu. Že kot mlado dekle se je vključevala v kulturno delo domačega prosvetnega društva, kjer je pela pri zboru in sodelovala pri številnih igrah. Ker so otroci takrat imeli le v prvem in drugem razredu ljudske šole priložnost učiti se tudi slovenščine, so Pomočevi starši sami poskrbeli, da so se njihovi otroci naučili tudi pismene slovenščine, saj so naročili slovenske revije in po-
skrbeli za slovenske knjige.
Za narodno zavedno Pomočevo družino je izbruh druge svetovne vojne pomenil hud udarec. Nani Zablatnik se je v začetku leta 1944 vključila v partizansko delo in je skrbela za kurirsko delo ter oskrbovala partizane, ki so se skrivali po domačih gozdovih. Maja 1944 je prišlo do aretacije in je prišlo okrog 20 ljudi iz Bilčovsa v celovški zapor, med njimi tudi Kumrova mama.
Končno pa so minili tudi ti temni časi in zopet se je začelo novo življenje. Vsa leta, med vojno in tudi potem, je Kumrova mama, slovenska idealistka, delovala na različnih področjih v prid svojega naroda.
Ob jubileju ji želimo obilo zdravja in Božjega blagoslova. Na mnoga leta!
60-letnica Franca Smrtnika - 8. novembra praznuje v Kortah svojo 60-letnico Franci Smrtnik. Vsakdo, ki ga pozna, ve, da gre za osebnost, ki jo odlikujejo možatost, neomajna zvestoba materni besedi, družabnost, optimizem in dobra volja. Da bi mu Bog še dolgo ohranil zdravje, lep glas ih polno klet žlahtne kapljice, mu želi žejen prijatelj, ki z žalostjo ugotavlja, da že štirinajst dni nista imela časa pogledati v kozarec. Na zdravje in na mnoga leta!
Čestitkam žejnega prijatelja se iz	f ,i:	..
vsega srca pridružujejo Naš tednik,
NSKS in Enotna lista.
Slavljenec je bil ustanovitelj kapelške Enotne liste in njen dolgoletni zastopnik v občinskem odboru. Tudi v slovenskem zadružništvu sodeluje kot odbornik domače Posojilnice-Bank in Zveze slovenskih zadrug v .Celovcu. Predvsem pa ga poznamo in cenimo tudi kot zvestega bralca Našega tednika. Z včasih bolj, včasih manj kritičnimi „komentarji“ nas prijateljsko spodbuja in nam daje potrebno moralno samozavest.
Za vse te njegove zasluge se mu iskreno zahvaljujemo! Želimo mu obilo zdravja, Božjega blagoslova in da bi ostal takšen, kakršen je bil doslej - vesel, optimističen in poln srčne dobrote!
PODGRAD:
Zapustil nas je velik zadružnik in rojak
Le malo takih mož je še med nami, kot je bil rajni Miha Wutte iz Podgrada pri Škoci-janu. Tudi v visoki starosti 79 let je bil še nadvse duhovno in telesno razgiban in trdne življenjske volje. Prav zaradi tega je prišla njegova smrt za vse nepričakovano.
Rajni Miha Wutte se je rodil 25. spetembra 1914 v Večni vasi pri Šonatu. Kot politično in družbeno nadvse razgledan mlad človek je leta 1940 v spremstvu drugih koroških slovenskih fantov šel čez mejo v Slovenijo, da bi se s tem izognil hitlerjevski vojaški službi. Do konca junija 1943 je delal v Novem mestu in v Bohinju. Ko je Hitlerjeva strahovlada segla tudi v Slovenijo, je bil aretiran in zaprt v taborišču Bayreuth v Nemčiji, odkoder se je vrnil julija leta 1945. Prav tako izseljena je bila njegova domača družina.
Nadaljnja življenjska pot je rajnega vodila leta 1949 na tečaj za zadružne knjigovodje, na katerem se je Miha Wutte usposobil za vodenje zadrug in posojilnic. Preden pa je vstopil v službo našega zadružništva, je šel za nekaj let po svetu, kjer si je nabral mnogo življenjskih izkušenj, ki jih je rad dal naprej mlajšim in sodelavcem. Od leta 1953 je bil na zadružni žagi v Železni Kapli in nato v Draščah na Zilji. V Bistrici na Zilji pa je od leta 1957 do 1980 bil na domači Posojilnici, kjer so ga poznali domačini kot zelo ustrežljivega in prijaznega na-stavljenca, ki je imel za vsakega prijazno besedo in za katerega Posojilnica ni bila le delovno mesto, ampak po svoje tudi življenjsko poslanstvo, saj ga je slovensko zadružništvo spremljalo skozi polovico življenja.
Prav zaradi tega ga bomo ohranili v trajnem spominu, v katerem bomo rajnega Miha obdržali kot enega izmed prvih stebrih našega zadružništva, na katerih danes naprej gradi mlajši rod. Dragi Miha, naj ti bo domača zemlja lahka!
Rož — Podjuna — Zilja
t Hanzej Leitgeb
Družina mu je pomenila vse
Tik pred dnevom, posvečenim našim dragim rajnim, se je na šmihelskem pokopališču odprl nov grob, ki ni izzval žalosti samo pri prizadeti družini, temveč v celi fari. V ta grob smo v soboto pred praznikom vseh svetih položili mizarskega mojstra, vnetega čebelarja in nadvse dobrega družinskega očeta Hanzeja Leit-geba.
Samo nekaj let je užival svoj zasluženi pokoj. Komaj 63 let star je podlegel zahrbtni, težki bolezni. Vedno znova se je zdravil v bolnici v Celovcu. Bile so to zelo grenke postaje v Hanzejevem življenju: križev pot človeka, ki je tako rekoč pribit na križ usihal, dozoreval in končno dozorel za Božjo žitnico.
Ljubil je svojo družino in bi bil še rad ostal pri njej. Bolezen pa ga je tako izčrpala, da je ostal od prej močnega moža samo še kupček s kožo pokritih kosti. Do zadnjega diha je pri polni zavesti pil kelih trpljenja do dna.
Trdo je bilo pokojnikovo življenje. Mizarska obrt je zahtevala
celega moža. Daši izvrsten mizar, ni zmogel pri vsej svoj pridnosti poleg mizarstva še dograditi dom in prostorno delavnico.
Pokojni je bil tudi vnet čebelar. Kot strokovnjaku v čebelarstvu in izvrstnemu mizarju je deželna čebelarska zveza v Celovcu zaupala izdelovanje originalnega nakladnega panja, ki je postal vzorni model za čebelarstvo pri nas in delno tudi v Sloveniji. Mizarski mojster Leitgeb je izdelal na stotine nakladnih panjev. Tudi sam je kot čebelar z velikim uspehom uporabljal ta model. Krajevno čebelarsko društvo je vedno znova bilo deležno njegovih spodbud.
Pokojni H. Leitgeb je bil prisrčno dober in je bil ravno zato pri ljudeh zelo priljubljen. Morda je bil včasih celo preveč dober. Tako je tu pa tam pozabil nase, in to morda celo v škodo svojih načrtov. Pri vsej svoji strokovni zaposlitvi si je skušal vzeti tudi še časa za svojo družino. Družina mu je pomenila vse.
Žena in štirje otroci, dva fanta in dve deklici, so dan za dnem
doživljali njegovo dobroto. Marija in Kristijan sta našla zaposlitev na Dunaju, Silvija pri Mohorjevi družbi in Helmut kot mizar in umetnik v bližini svojih staršev. Da so imeli svojega očeta nadvse radi, so pokazali s tem, da so ga v bolnici pridno obiskovali in mu tako lajšali trpljenje.
Pokojni se je po svoji upokojitvi preselil v Konovece in pred letom v Pliberk v naselje. S srcem pa je ostal Šmihelčan. Žal se je bolezen tako močno razpasla, da je moral ponovno v bolnico, katere nazadnje več ni mogel zapustiti.
Vdano in potrpežljivo je prenašal svoje počasno umiranje, ugašanje telesnih moči. Kakor sveča, ki dogoreva in končno ugasne, tako je ugašal pokojni, dokler ni ostalo nič več od njegovega prej krepkega telesa.
28. oktobra 1993 je ta sveča dogorela in Hanzej je lepo pripravljen izročil svojo dušo Bogu Stvarniku.
V soboto, 30. oktobra, je imel lep pogreb. Dva pevska zbora sta se poslovila od velikega rodoljuba, ki je ostal kljub priličnemu nasprotovanju zvest svojemu narodu. Ob številni množici znancev, prijateljev in žalnih gostov od blizu in daleč smo ga položili v grob njegovega očeta.
Vsem svojcem, zlasti ženi in otrokom, naše prisrčno sožalje!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Hanzeja Leitgeba
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala msgr. dekanu Kristu Sriencu, obema zboroma in govornikom za prisrčne poslednje besede in lepo opravljen obred.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga obiskovali v bolnici. Bog lonaj zdravnikoma dr. Francu Lieglu in dr. Mariji Bakondy za neutrudno skrb.
Družina Leitgeb
Terezije Weite ni več
Borovnica:
Ko lani sem tod mimo šel, na oknu nagelj je cvetel, lepo cvetel, lepo dehtel, za oknom pa nekdo je pel.
Ko davi spet tod mimo grem, na prazno okno se ozrem, zdaj petja ni, zdaj cvetja ni in nagelj se suši.
Pokazali so mi z roko na hribčku majhno cerkvico -tam ona spi zdaj pod zemljo, ostalo solzno mi oko.
Domači, prijatelji in sosedje so globoko spoštovali in ljubili Rogo-
vo mamo,
Terezijo Wolte iz Apač, katero je njen Stvarnik pretekli petek za vedno vzel k sebi. Rajna Terezija Wolte je bila stara 71 let in je bil čvrsta in življenja polna, ko jo je nenadoma zajela težka bolezen, od katere se kljub
trdni življenjski volji ni mogla več opomoči. Preteklo nedeljo je za vedno zaprla oči.
Rajna je bila rojena pri Klanšku v Encelni vas pri Grebinju. Leta 1942 je bila s starši, z bratom in sestrama izseljena v Nemčijo, odkoder se je k sreči vrnila živa. Po vojni se je poročila s Hanzejem Woltejem iz Borovnice pri Apačah, kjer sta skupno gospodarila in vestno in z veliko ljubeznijo skrbela za sina in hčerki. Še ni dolgo od tega, ko je Hanzej Wolte praznoval svoj 90. rojstni (Dalje na strani 17)
14
Gospodarstvo
Občni zbor Posojilnice-Bank Pliberk
Prirastki v vseh poslih
Uspešen razvoj Posojilnice-Bank Pliberk v preteklih letih se je v poslovnem letu še bistveno stopnjeval - ni to pri vseh poslih. Dosežen pa bo tudi zastavljeni cilj za leto 1993, v katerem bo letni promet znašal šest milijard šilingov.
CITATA
„Za obstoj narodne skupnosti so pomembne vse komponente - gospodarstvo, kultura, politika in sodelovanje s Slovenijo. Udeležba na občnem zboru Posojilnice-Bank Pliberk dokazuje, da takšno sodelovanje odgovarja tudi potrebam narodne skupnosti. Omejevati potrebe narodne skupnosti samo na šege in kulturo, to gotovo ne more biti perspektivno.“
dr. Matevž Grilc na občnem zboru Posojilnice Bank Pliberk
„Če je delovanje Posojilnice-Bank Pliberk in njenih odbornikov ter poslovodstva nacionalistično, potem Vam k takemu nacionalizmu samo čestitam."
inž. Fridl Kapun, predsednik KGZ Pliberk
Takšna bo videti Posojilnica-Bank Pliberk po pre-gradnji. Načrt je izdelal arhitekt Tomaž Hudi
Na občnem zboru pliberške Posojilnice-Bank (prejšnjo nedeljo pri Hafnerju v Gornji vasi) je lahko poslovodja dir. Joško Nachbar glede računskega zaključka za leto 1992 poročal, da je lanskoletni promet znašal 5,119 milijarde šilingov. Primarne vloge so znašale 434,4 milijona, vsota kreditov pa skupno 244,7 mio. šilingov. Ob koncu leta 1992 je imela Posojilnica-Bank Pliberk 1.101 člana, ki so imeli vplačanih 45.256 deležev v skupni vsoti 9,061.200,- šilingov. Bilančna vsota je znašala 462,8 mio. šil.
Pregradnja. V imenu upravnega odbora je podal obširno poročilo predsednik Lipej Kole-
nik. Poslovna hiša v Pliberku je zaradi uspešnega razvoja postala premajhna, zato bodo drugo leto začeli s pregradnjo. Posojilnica-Bank Pliberk pa je tudi lansko leto veliko prispevala za potrebe domačih društev, zborov, ustanov in organizacij, od plakatov, letakov in inseratov pa do direktnih podpor. Skupno so znašale podpore okroglo 700.000 šilingov.
Predsednik Kolenik se je zahvalil članom, vlagateljem in poslovnim prijateljem za zaupanje, Kmečki in Živinorejski zadrugi ter vsem podjetjem za plodno sodelovanje, Zvezi slovenskih zadrug za strokovno in kapitalno pomoč, revizorjem za stvarno kontrolo in nasvete, hišnemu od-
vetniku dr. Matevžu Grilcu za pravne nasvete, članom obeh odborov, poslovodstvu in vsem nameščencem pa za kvalitetno opravljeno delo.
V imenu ZSZ je spregovoril dir. dipl. trg. J. Habernik. Povedal je, da so pri vseh Posojilnicah nadpovprečni prirastki, ki pogojujejo strukturne spremembe našega zadružništva. Posojilnici-Bank Pliberk je k uspehu čestital in ji želel tudi v prihodnje uspešen razvoj. Besede priznanja in čestitke so izrekli mdr. tudi predsednik NSKS dr. Grilc, predsednik EL Andrej Wakounig, bistriški podžupan Jože Partl, predsednik KGZ Pliberk, dir. inž. Fridl Kapun, in zastopniki domačih društev.
15
Gost v Našem tedniku
Gasbena šola na Koroškem
Letos rekordno število učencev
Razveseljivo visoko je število otrok, ki so se v začetku letošnjega šolskega leta vpisali v Glasbeno šolo. Skupno jih je 371 (lani 345), od katerih se jih uči največ klavir (128). Prvič je uspelo urediti oddelek tudi v Št. Lipšu, kjer se je prijavilo pet otrok. Največji prirastek prijav je bil letos zabeležen predvsem v Celovcu, medtem ko jß bil lani še na podeželju. Razen Globasnice, kjer se je število prijav v primerjavi z lanskim letom skorajda potrojilo, prijave na podeželju nazadujejo.
Glasbena šola uspešno deluje že šestnajsto leto, vendar je vprašanje podpore s strani koroške deželne vlade slej ko prej odprto. Upati je, da se bo kmalu našla rešitev, tako da bo tudi v prihodnje možno zagotoviti glasbeni pouk mladih v vseh oddelkih Glasbene šole.
Vpis v šolskem letu 1993/94:
Klavir	učencev 128
Orgle	7
Violina	10
Violončelo	2
Kitara	58
Citre	10
Kljunasta flavta	62
Prečna flavta	18
Klarinet	6
Saksofon	5
Trobenta	11
Klavirska harmonika	’ 23
Diatonična harmonika	10
Solopetje	11
Tolkala	6
Zborovodska šola	4
Mala Glasbena šola: Orffov in-	
strumentarij z gibom in petjem -oddelki v vrtcih „Naš otrok“ (Mohorjeva) in v Mladinskem domu -skupno 24 otrok.
Število prijav v raznih oddel-
kih:	prijav
Bilčovs	22
Borovlje	24
Dobrla vas	7
Slovenska gimnazija	15
Globasnica	19
Mladinski dom	59
Modestov dom	22
Mohorjeva	51
Orgelski oddelek	7
Pliberk	21
Radiše	11
Sele	16
Škofiče	14
, Šmihel	19
Št. Jakob	26
Št. Lipš	5
Št. Primož	11
Žila	18
Žitara vas	4
Franc Valentinitsch
„Srečen sem, da pod našo streho pojejo Vaščani”
Franc Valentinitsch, pd. Košar, je pred kratkim praznoval svoj 75. življenjski jubilej. Skozi desetletja je bil z vsem srcem kmet in gostilničar. Že kot mlad fant je skupno s svojimi brati muziciral, danes, ko mu popuščajo moči, ga najbolj razveseljuje petje Vaščanov, pri katerih sodeluje tudi njegov sin Hanzi.
S Francem Valentinitschem se je pogovarjala Heidi S ti n g/er
Ime: Franc Valentinitsch, pd. Košar
Doma: na Gori pri Bilčovsu Poklic: upokojenec Starost: 75 let
Najbolj uživa: prijetno družbo in petje Vaščanov
Najljubši spomin: vasovanje v Klopcah
Košarjeva hiša pod cerkvijo sv. Lucije na Gori je bila že od nekdaj komunikacijsko središče domačinov. Franc Valentinitsch, pd. Košar, z velikim ponosom gleda na zgodovino hiše, ki je stara že nad 600 let. Svoj čas je današnja Košarjeva hiša bila last menihov in je tu na Gori bil samostan. Povezanost s cerkvijo pa je ostala tradicija Košarje-vega rodu, ki je prevzel hišo. Tako opravlja Franc Košar že od mladih let tudi mežnarsko delo v cerkvi sv. Lucije.
Zadnje tri generacije Košarje-vih so imele poleg velike lepe kmetije tudi gostilno. Tako tudi Franc Valentinitsch, ki je še danes z vsem srcem kmet. Kljub temu, da je delo na kmetiji naporno in s tem delom ni možno zaslužiti večjega dobička, Košarjevi še ne mislijo na to, da bi prenehali s kmetovanjem. Gostilno je družina že pred leti opustila, zato se je sin Hanzi, ki je prevzel domačijo, zaposlil v domačem obratu v Bilčovsu.
Te dni je Franc Valentinitsch čil in zdrav praznoval v krogu domačih svoj 75. življenjski jubilej. Prav rad se spominja na
svoja mladostna leta, pa čeprav so bila_ trda in deloma neusmiljena. Že kot otrok je moral pridno pomagati na kmetiji in je bilo samoumevno, da je na primer pasel živino, še preden je šel na pot v šolo. Že kot mlad fant pa je odkril ljubezen do glasbe in je tako skupno s svojimi štirimi brati začel muzicirati. Igrali so pri porokah, pri raznih domačih prireditvah pa tudi v gostilnah, in so si s tem prislužili nekaj denarja.
Ob izbruhu druge svetovne vojne so morali vsi Košarjevi fantje k vojakom. Franc Valentinitsch je bil sedem let zdoma in je bil najprej na ruski fronti, nato pa v taborišču na Nizozemskem. Ker je Košarjeva družina bila slovensko vedno zelo zavedna, se je Franc bal, da bi njegove starše izselili. Dejansko je bilo tako, da je bila na seznamu gestapovcev tudi Košarjeva družina, vendar jim je usoda bila „milostna”, ker so bili vsi fantje pri vojakih.
Ko so se Košarjevi fantje vrnili z vojske domov, so sprva živeli v velikem strahu. Kmalu pa so spet začeli z muziciranjem, kar
„Posebno srečen sem, da danes tudi moji otroci radi pojejo.“
marsikateremu nemčurju ni bilo po volji. Sovraštvo med domačini je bilo v tistem času zelo veliko in je bilo na dnevnem redu, da so nekateri vedno spet motili slovenske prireditve in celo z rokami razbijali slovensko druščino.
Leta 1951 je Franc Valentinitsch prevzel od svojih staršev kmetijo in gostilno in se je v istem letu tudi poročil s Fini, h kateri je hodil prej v vas čez Turje v Klopce. Pravi, da tedaj za mladega kmeta še ni bilo težavno dobiti žene, saj je bila vsaka srečna, če se je lahko poročila v kmečko hišo.
Danes pa je to povsem drugače. Žene so večinoma zaposlene in niso več pripravljene vzeti nase težkega bremena, ki ga nalaga kmečka hiša.
V zakonu se je Fini in Francu Valentinitsch rodilo pet otrok. Vzgojila sta jih v narodno zavedne pripadnike slovenske skupnosti in delavne ljudi. Kljub temu, da družina nikoli ni živela v preobilju, sta Košarjeva starša omogočila otrokom, da so lahko obiskovali Slovensko gimnazijo in šli študirat. Mnogo je tistih študentov in študentk, ki se še danes radi spominjajo, kako so vedno spet zahajali na Goro h Košarjevi mladini. Pa tudi danes, ko pri Košarju ni več gostilne, vedno spet radi prihajajo v to hišo ljudje, predvsem pevci Vaščanov, ki imajo tu v veselje Franca in Fini vsakih 14 dni svoje pevske vaje, „saj je stara domača pesem poseben zaklad našega naroda, zato se ga splača gojiti”, tako Košarjev Franci.
16
Radio / TV / Prireditve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 5. nov.
Kulturni magazin.
SOBOTA, 6. nov.
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 7. nov.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna misel (žpk. Jurij Buch). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 8. nov.
Svoboda v raznolikosti? Kongres narodnosti v Evropi.
TOREK, 9. nov.
Enotnost v raznolikosti? Demokratizacija osrednjih struktur koroških Slovencev. Razpravljata dr. Grilc in dr. Sturm.
SREDA, 10. nov.
Glasbena sreda.
Večerna: Osrednji koncert SPZ.
ČETRTEK, 11. nov.
Rož — Podjuna — Zilja.
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 7. novembra, ob 13. uri v TV 2 Poned., 8. novembra, ob 16.20 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki
Na pragu zgodovinskih odločitev. Ali koroški Slovenci potrebujemo močno zastopstvo, ki govori z enim jezikom, ali gre za usodno razpotje in etnično čiščenje?
Dr. Matevž Grilc in dr. Marjan Sturm v študijski konfrontaciji.
Podedovana raznoličnost — Narodne skupnosti v Avstriji in sosednjih državah.
Plesno gledališče IKARUS: Predstava v poklon pisateljici Ingeborg Bach-mann „Strömungen/Tokovi" išče svoj odgovor na brezizhodna dognanja pisateljice.
Koroški dvoboj v avstrijski odbojkarski ligi: SK Aich/Dob — VBK Klagenfurt
Nogomet: Slovenski atletski klub premaga WAC z 1:0
Rožek
KULTURNI VEČER
„Dober večer, sosed/Guten Abend,
Nachbar“
Čas: v soboto, 6. nov., ob 19.30 Kraj: Na Muti (gostilna Woschitz) Nastopajo: Moški zbor „POVŽ” in folklorna skupina KUD „Triglav" iz Srednje vasi pri Bohinju, „Mädchenterzett Grafenstein“ in „Podhumški kvartet"
Povezujeta: Gerti in Aleks Schuster V okviru prireditve bodo razstavljene slike z domačimi motivi, ki šo jih naslikali umetniki iz Radovljice ob letošnjem bivanju pri nas!
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič"
Celovec
OSREDNJI KONCERT Slovenske prosvetne zveze — narodne in umetne pesmi
Čas: v nedeljo, 7. nov., ob 14.30 Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu
Nastopajo: Bernardka Fink-lnzko, mezzosopran — Praga/Sveče; Nataša Valant, klavir, Ljubljana; Gabriel Lipuš, bariton, Celovec; Waltraud Brandner-Smeritschnig, klavir, Celovec; Johannes Kalkreuth, klavir, Celovec; Kristijan Filipič, flavta, Bilčovs; MePZ SPD Srce, Dobrla vas; MePZ SPD Zarja, Železna Kapla; MePZ Srečko Kosovel, Ajdovščina. Vstopnice uro pred koncertom.
Predstava Plesnega teatra IKARUS Praizvedba „STRÖMUNG“ (Tok)
Hommage a Ingeborg Bachmann, ki nastaja v koprodukciji s celovškim Mestnim gledališčem.
Čas: v soboto, 6.11. 1993, ob_20. uri Kraj: v občinskem centru Šentrupert, Kinoplatz v Celovcu (blizu železniške postaje)
Inscenacija: Zdravko Haderlap Rekviziti: Joachim Peter Glasba: Stephan Bodzin Dramaturginja: Maja Haderlap Predstava bo obenem otvoritev študijskega odra celovškega Mestnega gledališča
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza
vabita na
PODELITEV EINSPIELERJEVE NAGRADE 1993
Nagrado bo prejel prof. Philipp Rauscher
Čas: v petek, 12. nov., ob 19.30 Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, 10.-Oktober-Str. 25
Spored: pozdrav: dr. Janko Zerzer; nagovor: Janko Merkač; glasbeni okvir: družina Zwitter iz Zahomca
Dobrla vas
REDNI OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „SRCE“
Čas: v nedeljo, 28. 11. 1993, ob 9.30 Kraj: v prostorih kulturnega doma v Dobrli vasi
Govorilne ure pokojninske zavarovalnice
Pokojninska zavarovalnica za delavce (Pensionsversicherungsanstalt der Bauern) sporoča, da so na sporedu med drugim sledeče govorilne ure:
Bekštanj: 5. november, od 13. do 14. ure Občinski urad.
Pliberk, 18. november, od 11. do 13. ure Občinski urad.
Št. Jakob: 23. november, od 13. do 14. ure Občinski urad Vsi pokojninsko zavarovani delojemalci, upokojenci in drugi, ki iščejo nasvet v vprašanjih pokojnine, dobijo nasvet strokovnjakov. Ugodno je, če prinesete s seboj tudi potrebne podlage.
Sveče
ZDRAVSTVENO PREDAVANJE — „Naši zobje“
Čas:v ponedeljek, 8. 11. 1993, ob 19. uri
Kraj: v stari šoli v Svečah Predava: dr. Mihael Weber Prireditelj: SPD „Kočna"
Žvabek (Gornja vas)
Tradicionalni KOROŠKI VEČER
CELOVEC—TINJE
KULTURNO DRUŠTVO „PETER MARKOVIČ“ ROŽEK in MOHORJEVA ZALOŽBA V CELOVCU vabita na
ogled razstave likovnih del
ČLANOV LIKOVNE SEKCIJE „VIR“ KULTURNEGA UMETNIŠKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA
Razstava slik, ki vsebujejo motive iz znanih krajev južne Koroške, je v prostorih MOHORJEVE KNJIGARNE V CELOVCU, Viktringer Ring 26 v času do 19. novembra 1993 in v prostorih katoliškega doma prosveta SODALITAS V TINJAH v času od 29. novembra do 18. decembra 1993.
ODPRTJE
v Domu v Tinjah bo 29. novembra 1993 ob 19. uri
Umetnike bosta predstavila dr. Cene Avguštin in akademski slikar univ. prof. Rudi Gaberc
Čas: v soboto, 13. 11., ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner v Gornji vasi (Žvabek)
Prireditelj: KPD „Drava" Žvabek Sodelujejo: — baletna šola COVA-LEC Pliberk/Bleiburg; — Polizeichor VILLACH (M. Melcher); — Oktet „Suha" (M. Fabjan); — MGV Heimatklang BACH (S. Hoffman); — Pevsko instrumentalna skupina ŽVABEK (R. Katz—Logar)
Po koncertu Vas vabimo na družabno srečanje!
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
vas vljudno vabi na dvodnevni seminar v Medijske toplice v Izlake
Čas: v soboto, 13., in nedeljo, 14. novembra 1993
O vprašanjih, ki zadevajo predvsem ženske kot pripadnice manjšine. Uvodni referat: mag. Marija Jurič-Pahor: „Kdo sem — kaj želim" Nadaljevanje seminarja v krožkih:
a)	ženska in narodna identiteta
b)	vloga in pomen ženskih organizacij
c)	razlika med generacijami
Da bomo olajšale udeležbo na seminarju, bomo organizirale prevoz z avtobusom in varstvo otrok. Vsaka udeleženka prispeva šil. 300,— za prevoz, ostale stroške prevzame Zveza slovenskih žena.
Prijave sprejema ZSŽ (tel.: (0463) 514 300 / 40)
Odhod avtobusa: ob 7.00 iz Dobrle vasi — avtopodjetje Sienčnik ob 7.15 iz Škocijana — avtobusna postaja pri kolodvoru ob 8.20 iz Borovelj — parkirišče Konzum
Globasnica
MARTINOVANJE
Čas: v soboto, 13. 11., ob 20. uri Kraj: v gostilni ŠTEKL v Globasnici Zabava Vas ansambel WINDY Prireditelj:	Sportclub Globas-
nitz/Globasnica
Kotmara vas
PEVSKO SREČANJE
Čas: v nedeljo, 7, 11., ob 15. uri Kraj: v društveni sobi stare šole v Kotmari vasi
Nastopata: Mešani pevski zbor iz Gropade pri Bazovici (Primorska) in Mešani pevski zbor „Gorjanci" iz Kot-mare vasi
Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Gorjanci"
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv, Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Tele- ; faks: 0463/512528-22.
17
Prireditve
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS)
vabi na
celodnevno ekskurzijo pod geslom
KAKO Sl KMETJE
IN KMETICE ZAGOTOVIJO BODOČNOST
Kmečke iniciative v Ziljski dolini, Lesachtalu in na vzhodnem Tirolskem:
•	ogled hleva za prosto rejo govedi na kmetiji blizu Šmohorja
•	„St. Danielen G'schäft“: oskrba bližnje okolice s kmečkimi pridelki
•	kmečka iniciatica v Lesachtal-u („Lesachtaler Lamm“, kmečka umetna obrt)
•	„Innervillgratner Natur": razvoj gorske regije s pomočjo prepletenosti kmetijstva, kulture in turizma.
Termin: sobota, 13. novembra 1993
Prijave: najkasneje do 8. 11. 1993 na naslov: KIS, Dr.-Joško-Ti-schler-Park 1, 9020 Celovec, tel.: (0463) 38 24 38
informativni večer k ekskurziji: v ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30 v gostilni Malle v Selah
JUBILEJNI KONCERT ob lOO-letnici zbora „GORÖIÄN“
Čas: v soboto, 6. novembra, ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Šmihelu
Slovensko prosvetno
društvo „Srce“ ____v Dobrli vasi___
vabi vse člane in prijatelje društva na
IZLET,
ki bo v soboto, 6. 11, v Novo Gorico in okolico.
Prijave in točnejše informacije pod tel. številko: 04236/2076 g. Peter Grilliz
PISMO BRALCA
Robu ob rob
Poročilo o prireditvi „Dober večer, sosed“ v Železni Kapli, ki je bilo objavljeno v 43. številki Našega tednika, ne sme ostati brez odgovora. Avtor članka s svojim „robom“ poriva prireditev, ki jo je obiskalo nad 300 ljudi, v kot, kamor dejansko ne spada. Odreka ji upravičenost do gesla „Dober večer, sosed", pod katerim jo društvo prireja že skoraj četrt stoletja, odbor pa obdolžu-je, da je kriv za razočaranje nekaterih obiskovalcev in nastopajočih. K temu bi rad povedal le toliko:
a)	Člani odbora Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" so na pripravljalni seji soglasno sprejeli sklep, da društvo povabi kot govornico na letošnjo prireditev „Dober večer, sosed" deželno poslanko mag. Melitto Trunk, in to z utemeljitvijo, da se ona resnično zavzema za dobro in enakopravno sožitje med obema
narodoma na Koroškem. Vsem, ki so se čutili razočarane, zatrjujem, da se to ni zgodilo iz kakršnihkoli drugih nagibov.
b)	Seveda odbor še nikoli ni in — vsaj tako upam — nikoli ne bo pisal govorov govornikom, ki jih vabi na te prireditve. Prav tako še nikoli ni izbiral možnosti, ki se jih naj bi govornik poslužil pri podajanju svojih misli v jeziku naroda soseda.
c)	„Dober večer, sosed“ naj še naprej ostane pozdrav vsem, ki si tega želijo, ne glede na svetovnonazorsko ali narodno pripadnost, ki si jo v prvem primeru ustvarjamo sami, v drugem pa nam je položena v zibelko.
Da pa se ne bomo pogovarjali samo ob robu, ker to zveni tako zelo po stranskem in nepomembnem, dodajam pod črto še to: mislim, da se spet bliža čas (in to je običajno čas pred bližajočimi se volitvami), ko.se bolj gleda na to, kdo je kaj rekel in ne kaj je kdo rekel.
Škoda.
mag. Jože Blajs, predsednik SPD „Zarja“
Terezije Wolle ni več
(Nadaljevanje s strani 13)
dan in ko so bili vsi družinski člani zbrani s staršema v domači hiši pri Rogu, kjer je bila mati duša in steber družine. Njena ljubezen ji je bil tudi povrnjena, še posebno v zadnjih mesecih, ko ji je snaha Ane-marie z veliko požrtvovalnostjo stregla.
Preteklo nedeljo so rajno Rogovo mamo na pokopališču v Apačah položili k zadnjemu počitku. Župnik Valentin Gotthardt je opravil pogrebne obrede in v pridigi dejal, da je bila rajna zelo verna in zgledna faranka, ki je vedno obiskovala maše in sodelovala v farnem življenju. Rajni v slovo so Smrtnikovi fantje zapeli tri žalostnike tako otožno, da so vsem na pokopališču prišle solze. Naj ji bo domača zemlja lahka. Možu in družini velja naše iskreno sožalje.
Sport
Podlžga vzhod;
Bilčovs - Št. Vid	0:1 (0:0)
BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Paril 4, Olipitz 3, Durnik 3, Weichboth 4, Kuess 4, Ramusch 2 (40. Schaunig 3), Smeraldo 3, Quantschnig 4, Paulilsch 3 (85. Hobel 0);
Bilčovs, 300 gledalcev Sodnik: Kreuz (slab)
Strelec: Reiter (84.)
'1. razred ti:
Železna K. - Globasnica 1:0 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Germadnik 5, Köck
5, H. Grubelnik 3, Schorli 3, S. Grubelnik 4, Baloh 3, Kukoviča 0 (13. Schurtl 3), Šporn 4, Wichar 4, Su-mar 3;
GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 3, G. Sadjak 3 (69. Fritz Sadjak 0), Fera 4, Tratar 3, Dlopst 3, Ch. Micheu 2, Hren 2, Silan 3, Kordesch 2 (63. P. Sadjak 0), Pasterk 2;
Železna Kapla, 150 gledalcev
Sodnik: Vogt (najslabši na igrišču, obe ekipi nista bili
zadovoljni)
Strelca: Wicher (18.)
Rdeči karton: Kreulz (60,/prekršek brez žoge)
Grebinj - Šmihel	1:4 (1:2)
ŠMIHEL: Leitgeb 3, Kräusler 3, D. Buchwald 4, H. Motschilnik 3, Polzer 4, Lopinsky 4, Lutnik 3, Grobelnik 3 (70. Ch. Gros 0), Petrič 4, W. Motschilnik 4, B. Figo 3 (46. H. Berhtold 4);
Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Slruger (dober)
Strelci: W. Motschilnik (25., 87.), Petrič (42.), Berhtold (50.)
Dobrla vas ■ Šmarjeta 0:1 (0:0) DOBRLA VAS: Rigo 2, Opietnik 4, Schippl 2, Dobaje 2, Zunder 2, Bukovec 2, Vernitznig 3, Rudi Marin 2, Koraschnig 2, Robert Marin 4, Radif 2;
Sinčavas, 100 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (dober)
Sele - Sinča vas	2:1 (1:1)
SELE: E. Oraže 4, A. Mak 4, S. Užnik 3, D. Oraže 2 (46. Fl. Oraže 4), Božič 2, Radosavljevič 3, A. Čertov 3, Z. Oraže 3, Maver 3, Travnik 3, A. Oraže 2 (65. H. OlipO);
Sele, 250 gledalcev Sodnik: Fera (dober)
Strelca: Travnik (35.), Maver (55.)
Podliga vzhod:
1. Žrelec	13 11		2	0	23:8	24
2. Št. Vid -	14	9	4	1	23:5	22
3. Žitaravas	14	8	4	2	26:18	20
4. ASK	14	5	5	4	25:22	15
5. Ruda	14	6	3	5	17:16	15
6. Pokrče	14	6	2	6	27:22	14
7. Vetrinj	12	4	5	3	17:14	13
8. Mostič	13	6	1	6	23:24 13	
9. Šmihel/L.	15	4	5	6	17:18	13
10. Liebenfels	14	4	4	6	18:21	12
11. Št. Lenart	14	4	3	7	12:18	11
12. Bilčovs	13	2	5	6	17:21	9
13. ASV	13	1	3	9	8:27	5
14. Klopinj	13	0	4	9	13:32	4
Zadnje jesensko kolo (6./7. nov. 1993):
Mostič - Bilčovs
1. razred D:
1. Metlova	13 11		2	0	49:10 24
2. Globasnica	13	8	3	2	31:10 19
3. Frantschach	14	7	4	3	28:14 18
4. Sele	12	6	3	3	25:15 15
5. Železna Kapla	14	6	3	5	14:18 15
6. Šmarjeta	14	6	2	6	21:19 14
7. Št. Andraž	14	4	6	4	17:18 14
8. Labot	14	4	6	4	16:19 14
9. Šmihel	14	3	6	5	21:15 12
10. Eitweg	13	5	2	6	15:31 12
11. Št. Pavel	13	3	5	5	20:24 11
12. Grebinj	14	3	3	8	17:29 9
13. Dobrla vas	14	3	1	10	11:42 7
14. Sinčavas	14	2	2 10		21:39 6
Popolnilne tekme (6.77. november): Sele -St. Pavel, Eitweg - Globasnica;
(13./14. novembra): Sele - Metlova

mm
Nov poskus trenerja Hobla
Bilčovs - Št. Vid 0:1 - V 1. polčasu je igral glavno vlogo sodnik, ki je sodil nadvse malomarno. Tekma je bila izredno borbena in hitra, manjkale pa so priložnosti za gol. V 2. polčasu se je zopet pokazala dobra telesna pripravljenost Bilčovščanov, ki so si priigrali terensko premoč, toda brez uspešnih zaključkov. Ko so že vsi mislili, da se bo tekma končala brez zadetka, so gostje v 84. minuti presenetljivo zadeli lep in odločilen gol. Bilčovs bi si tokrat nedvomno zaslužil vsaj točko.
Harald Weichboth je sodil na tekmi proti Št. Vidu med najboljše igralce na igrišču.
Levi vezni igralec se je s hitrimi prodori nekajkrat nevarno bližal nasprotnemu golu, toda njegova slabost je bila tudi tokrat merodajna, da ni zadel gola.	Slika NT/Fera
Mostič - Bilčovs - V 1. kolu so Bilčovščani na domačem igrišču premagali Mostič z 2:1. „Ta rezultat želimo tudi na tujem ponoviti, čeprav je Mostič v zadnjem kolu presenetljivo premagal ASK, in to v Celovcu,“ je dejal trener Hobel. Na velikem in lepem igrišču v Mostiču je potrebna hitra igra, prav zaradi tega bo Hobel spremenil postavo. „Branilca Partl in Durnik bosta igrala v sredini, pa tudi v napadu bo ena ali druga sprememba!“ Zakaj spremembe? Hobel: „Potrebujemo vedno veliko priložnosti, da zadenemo gol. S spremenjen postave pa pričakujem več učinkovitosti!“
Sele - Sinča vas 2:1- Slab začetek domačinov, predvsem zunanja branilca sta tokrat izrazito „plavala“. Rezultat slabe igre Selanov so gostje kmalu izkoristili ter povedli z 0:1. Nato so se domačini bistveno bolj trudili, kar pa njihovo igro ni izboljšalo. Kljub temu je Travnik še pred odmorom rezultat izenačil. V 55. minuti pa je legionar Maver zadel zmagoviti gol. Trener Travnik po tekmi: „Ni bila dobra tekma, toda za nas učinkovita!“
Dobrla vas - Šmarjeta 0:1- Zopet slaba predstava Dobrolčanov, katerim je manjkalo kar pet standardnih igralcev (Sturm, Kness, Schirnik, M. Lesjak, Dol-linger). Kljub temu se je pred zmagovitim zadetkom gostov nudila lepa priložnost, toda Marin jo je zapravil. Gostje v bistvu tudi niso bilo dobro razpoloženi, tako da so kar precej srečno odnesli točki iz Dobrle vasi. Vigredi se bo moralo pri domačinih mnogo spremeniti, kajti 2. razred se neustavljivo bliža.
Po prejetem rdečem kartonu___
Miha Kreutz kaznovan za štiri prvenstvene tekme
Začudenje v Globasnici, saj tako visoke kazni nihče ni pričakoval.
Zgodilo se, je na tekmi med Železno Kaplo in Globasnico, (v 60. minuti) ko se je Kreutz skušal od-tresti nasprotnega igralca, ki je ležal pod njim. Toda Miha je preveč zamahnil z nogo, tako da ga je izredno slabi sodnik
Vogt takoj izključil. Posledica tega je: Miha Kreutz naslednje štiri prvenstvene tekme ne sme igrati.
Ta tekma je zopet pokazala, kako slabi sodniki lahko vplivajo ne le na posamezne tekme, temveč na celotem potek pr-
venstva. Globasnica brez libera Kreutza bo gotovo ob koncu le težko zasedla 2. mesto. In še to: prav na isti tekmi je branilec	Kapelčanov
Köck	namenoma
udaril na tleh ležečega Pasterka, toda to sodnik ni videl...
SSK OBIR
Prijateljski karate turnir
Slovenski športni klub Obir je pretekli petek v glavni šoli v Železni Kapli priredil prijateljski karate turnir med SŠK-Obir/Železna Kapla in SŠK-sekcija/Modestov dom in karate klubom Ravne. Turnirja se je udeležilo 26 karateistov, ki so se vzorno borili za visoke uvrstitve. Prireditelj, ki je pripravil lepo organiziran turnir, je s tem želel gledalcem pokazati zanimvost te športne panoge.
zmagovalci: I. skupina-kate i (do zelenega pasu): 1. Urh Mare, 2. Andrej Brilly, 3. Dejan Ari;
II. skupina-kate II (od zelenega pa-
su naprej): 1. Florian Reiter, 2. Samo Sobočan, 3. Christian Petek;
III. skupina-borbe: 1. Marko Urh, 2. Florian Reiter, 3. Andrej Brilly
KOŠARKA_________________
Mladinci SAK pričeli s prvenstvom
Mladinska košarkarska ekipa SAK je pretekli teden uspešno pričela prvenstvo. Ekipa trenerja Pavliča je tesno premagala UNION Celovec z 51:47, Radenthein pa kar jasno z 68:47. Prav na tej tekmi je bilo videti, da se ekipa iz tekme v tekmo stopnjuje, saj je na prvi tekmi proti UNION-u še „manjkala uigranost.
Šolarji in pionirji pa še niso začeli s prvenstvom.
Železna Kapla - Globasnica 1:0 - Izredno borbena tekma, v kateri so Ka-pelčani odigrali doslej najboljše. Ob začetku so bili sicer Globašani v terenski premoči, toda Pasterk in Kordesch sta klavrno zapravljala priložnosti. To se je kmalu maščevalo, saj je Fritz Wicher presenetljivo povedel z 1:0. Od tega trenutka naprej so bili Kapelčani gospodar na igrišču, saj Globašanom niso več prepustili priložnosti. Po izključitvi M. Kreutza pa je bila tekma predčasno odločena, saj Globašani niso bili v stanju ogrožati oz. se sploh nevarno bližati golu vratarja Magiča.
Grebinj - Šmihel 1:4 - Po petih minutah bi morali Šmihelčani že jasno voditi, toda najlepše priložnosti so zapravili. Tako so domačini povedli z 1:0, kar pa je Šmihelčane, ki so bili tehnično in telesno jasno boljši od Grebinja, šele prav zbudilo. Še pred polčasom sta W. Motschilnik in Petrič povedla z 1:2. Tudi v 2. počasu se značaj igre ni spremenil. Šmihelčani so si priigrali številne priložnosti, toda izkoristili so le še dve.
„Proti St. Pavlu zopet s tremi napadalci!“
trener Selanov Nanti Travnik
Dopolnilne tekme:
Če bo vreme dopuščalo, morajo odigrati Selani še dve prvenstveni tekmi na domačem igrišču. V nedeljo prihaja_v stadion pod Košuto ekipa iz Št. Pavla, proti kateri bodo Selani nastopili zopet s tremi napadalci. Trener Travnik: „S tem načinom igre se nam nudi več priložnosti!“
Teden navrh pa prihaja vodeča ekipa z Metlove, ki je še brez poraza. Toda trener Travnik zahteva od svojih igralcev iz teh dveh tekem tri točke, torej je tudi proti Metlovi izgubiti prepovedano.
Eitweg - Globasnica - Še posebej tega nasprotnika Globašani ne smejo podcenjevati, saj je Eitweg na domačem igrišču izredno nevaren.
Sport
Tajna privatna iniciativa sponzorjev spodbuda za igralce SAK
Člani VIP: 1000-šilingov za vsak gol
Tajna iniciativa želi s tem bonbončkom spodbujati igralce SAK za bolj napadalno igro. Še posebej proti Wernbergu, kjer igra Hans Gross.
Če SAK premaga nasprotnika, za število razlike zadetkov izplača tajna iniciativa sponzorjev celotnemu moštvu 1000- šilingov. Na primer: če SAK zmaga z 2:1, prejme moštvo 1000 - šilingov. Če pa se glasi rezultat 3:1, ali 4:2, sta to dva diferenčna gola, tako da iniciativa izplača ekipi 2000 - šilingov.
In to se z vsako razliko golov stop-nuje.
Kaj želi tajna iniciativa s tem doseči:
1)	Visoko zmago proti Wernbergu, kjer igra Hans Gross.
2)	Spodbuditi igralce za napadalno igro.
3)	Več je golov, bolj je tekma atraktivna.
Trener dr. Ramšak pozdravlja take iniciative, pred katerimi pa tudi svari, saj obstaja nevarnost, da bodo njegovi fantje le še napadali in tako pozabili na obrambo.
Ramšak: „Jim bom že dal takšna navodila, da se kaj podobnega ne bo zgodilo. Poleg tega so vsi igralci dovolj zreli, da ne bodo na slepo napadali!“
Kapetan SAK Lojze Sadjak: „Zaradi te iniciative gotovo ne bomo spremenili načina igre, toda prepričan sem, da nam bo iniciativa že po tekmi proti Wernbergu dolžna nekaj tavžentarjev!“
Kdo pa se skriva v tej tajni iniciativi? Mnogo oseb, ki želijo spodbuditi igralce SAK, toda želijo ostati tajne. Tajna oseba (uredništvu znana): „Nočemo v javnost, toda videti želimo le mnogo mnogo golov!“
Sedaj ima SAK zopet stik s prvimi na tabeli
SAK-WAC	1:0 (1:0)
SAK: Preschem 3, Savič 5, A. Sadjak 5, Pappler 4, Ramšak 4 (82. S. Sadjak 0), Šmid 5, Blajs 4, Vrabac 5, Wölbl 4, M. Sadjak 5, Lippusch 4;
Igrišče ASV, 1000 gledalcev Sodnik: D. Ruch (brez napake)
Strelec: M. Sadjak (11.)
SAKU 19- WAC 1:0 (Popovid)
SAK se je tokrat predstavil s najboljše strani, predvsem z borbene. Vsi igralci so se nesebično borili do zadnje minute, kar letos ni bilo vedno tako. Ob začetku pa so imeli gostje boljše priložnosti, katere pa so zapravili. To se jim je maščevalo, kajti Marjan Sadjak se je nenadoma znašel sam pred vratarjem ter z glavo povedel z 1:0. V 2. polčasu pa je le prečka preprečila drugi gol SAK (Lippusch). Poraz WAC je bil prvi v letošnji sezoni na tujem.
ODBOJKA
Zmaga v koroškem derbiju - Dob naprej številka 1 na Koroškem
V soboto so Dobljani še jasno podlegli Dunajčanom WAT Kagran s 3:0, dva dni navrh pa so slavili izrazito in pomembno zmago proti Hypu iz Celovca s 3:1. V prvem nizu so bili igralci še utrujeni ter ga podlegli z 10:15.
„Rambo“ Bojan Mlakar očitno ljubi derbije, saj je na njih vedno izredno razpoložen.
Nato pa so se Dobljani prav zbudili ter s pomočjo fanatičnih domačih navijačev (nad 300) ugnali Celovčane iz dvorane v Št. Pavlu. Čisto v ospredju sta bila zopet legionarja Aleš Jerala in Bojan Mlakar, ki sta izžarevala pravo voljo do zmage. Predvsem Mlakar je na nasprotno polovico zopet u-spešno zabijal žoge, katerim Ce-lovčani niso bili kos. S tem je Dob ponovno številka 1 na Koroškem.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
1. SVS Transver
WAT Kagran Dob Enns Gleisdorf
770	21:3
6.	Linz
7.	Hypo
8.	DU
18:0
15:11
12:16
12:16
10:17
6:15
2:24
12
10
6
6
4
2
0
„Terminator“ Marjan Sadjak je zagotovil SAK pomembno zmago proti WAC. Že v 11. minuti je z glavo poskrbel za odločilni goi. Sadjak: „Ni važno, kdo zadene gol, pomembna je zmaga!" Pred tekmo je dejal: „Proti Pliberku sem veliko streljal, toda gola nisem zadel. Danes bom le enkrat, in to bo gol!" Kako pra v je imel.	slika Ni/Fera
Hans Gross tokrat proti SAK
V nedeljo ob 14. uri bodo gledalci videli starega znanca, ki je preteklo sezono igral še za SAK - Hansa Grossa. Zapustil je SAK, ker se pri klubu ni počutil dobro. Jasno, da hrepeni po zadoščenju, toda igralci SAK mu ne bodo prepustili niti meter prostega igrišča. Nanj bo še posebej pazil Gerhard Pappler, ki je po značaju popolnoma drugačen. On namreč ni mož besed, pač pa popolnih dejanj. Obeta se izredno zanimiv in predvsem lisičji dvoboj. Lisičji dvoboj zato, ker je vsem znano, da je Gross na tem področju nadvse mojstrski.
Trener dr. Ramšak: „Ena najvažneših tekem v letošnjem prvenstvu, ker moramo zmagati. Kako, pa je vseeno!“
SAK - Wernberg
v nedeljo ob 14. uri v Annabichlu
Koroška liga
1. VSV	15	11	1	3	27:8	23
2. WAC	15	9	4	2	28:13	22
3. Breie	16	8	5	3	25:14	21
4. Treibach	16	8	5	3	20:14	21
5. SAK	15	9	1	5	23:12	19
6. Lienz	15	6	6	3	27:15	18
7. Trg	15	6	4	5	22:14	16
8. Wernberg	15	5	6	4	30:26	16
9. A. Celovec	15	6	3	6	18:16	15
10. Lendorf	16	6	3	7	16:19	15
11. Wietersdorf	15	5	4	6	18:16	14
12. Matrei	15	3	6	6	12:18	12
13. Pliberk	15	4	3	8	12:21	11
14. A. Wolfsberg	16	4	2	10	17:33	10
15. Borovlje	15	3	3	9	16:38	9
16. Velikovec	14	0	1	13	8:42	1
(Prvi trije, trenutno VSV, WAC in Breze, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.)
Naslednje kolo (6./7. november); SAK - Wemberg, Velikovec - Pliberk, Wietersdorf - WAC, VSV - Austria, Trg/Feldkirchen - Matrei, Lienz - Borovlje
V spomin na kislega „globašana “
Kdo še pomni, da so v Globasnici na bregovih in v rti h gojili grozdje in da je jeseni iz vinskih stiskalnic tekel grozdni sok?
predvečer prve sobote v decembru.
Pri martinovanju, ki bo v soboto, 13. novembra 1993 ob 20. uri pri Šteklnu, bo na razpolago dobra kapljica vina ter prijetna zabava z ansamblom Wyndi iz Slovenije. Mladi ansambel je žel na raznih festivalih lepe zmage. Torej vsi na prvo martinovanje v Globasnico. S svojim obiskom tudi podprete delovanje športnega kluba. Kdor pa ima doma na zalogi dobro vino, ga lahko prinese s seboj, na vinski krst.
Sicer je bilo vino zelo kislo, kljub temu pa so ga Globašani zelo radi pili (ta lastnost jim je še do danes ostala). Imenovali so ga menda globašan, pripovedujejo pa si tudi, da je imel ime kiselčan, ker je bil tako kisel, da so ga po slabih letinah gospodinje uporabljale za kis, ki pa je bil za ta namen izredno kakovosten.
V spomin na te čase bo Športni klub Globasnica letos prvič prirejal martinov ples v Globasnici. S tem plesom so opustili tradicionalni parkljev ples, ki je bil vedno na
1/ Karavankah (kakor na sliki našega fotografa M. Fera) je možno ob lepih dnevih dobiti izreden razgled. Toda pozor, vreme se v tem letnem času lahko izredno hitro spremeni in preseneti planinca.
Ime: Janez Havel Poklic: upokojenec, kustos in mežnar Starost: 73 let Doma: v Globasnici
Zakaj ste prevzeli v muzeju mesto kustosa?
Ker sem vedno imel ljubezen do zgodovine.
Kako ugotovite spol razstavljenega skeleta?
Pri ženskah je zaradi večnega govorjenja čeljust bolj porabljena.
Ste v muzeju doživeli tudi razočaranja?
Najbolj me je razočaralo, da število obiskovalcev kljub novim najdbam ne narašča.
Katero osebnost najbolj spoštujete?
Docenta dr. Glaserja, ki vodi izkopanine in je velik strokovnjak.
Zakaj ste postali tudi mežnar?
Ker je to še najbolj enostavna pot v nebesa.
Po rodu ste dunajski Čeh. Kako se počutite v Globasnici?
Po 28 letih lahko rečem, da sem sloveniziran globaško-dunajski Čeh, ki je našel novo domovino.
Ste mogoče v sorodstvu s predsednikom Havlom.
Na žalost ne, toda skozi Berlin teče reka, ki ima moje ime...
Pravite da imate še mlado srce?
Tako je, posebno za plesanje. Toda zdravnik mi je svetoval, da naj plešem le še počasne komade, kar ima tudi svoje prednosti.
Tudi danes ste še radi v družbi mladih deklet?
Tako je. Ko sem bil mlad, sem bil pri stari mami, zato sem pa zdaj v starosti rajši pri mlajših.
Koliko ponudb za poroko ste že dobili?
Ker nisem šofer, ne pijem in ne
kadim, jih ni bilo preveč. Na vsak način pa sem jih jaz dekletom več napravil.
In zakaj ni enkrat zagrmelo?
Prej sem stanoval le za Lesičja-kovim spomenikom. Danes pa imam lepo stanovanje in še vedno čakam.
Kaj bi imeli nuditi ženski, ki bi bila pripravljena stopiti z Vami pred oltar?
Zvesto srce, zanesljivost, požrtvovalnost in pomoč v gospodinjstvu.
Kaj pričakujete od ženske?
Ne sme biti starejša kot 41 let in ne sme kaditi. Lahko ima očala in nezakonskega otroka. To bi bilo vse.
Kdaj ste bili zadnjič zaljubljeni?
Letos maja, ko so bili na obisku Kanalčani iz Slovenije. Na žalost se izvoljenka iz družinskih razlogov ni mogla preseliti v Globasnico.