HNfiMMMMMHIMMi Izhaja vsak dan run eobot. nedelj la praznikov I «sued daily exeept Saturdays, Sunday« and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednliki in upravnilkl prostori: SM7 South Lawndala Ava. Office of Publication: 165? South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 41*04 LETO—YEAH XL Gaul lata Je MU» ff CSÎM!. ïi, m matur January IS. IMS. at «M 1 uMtor th. Act ol Coasrwi <* Maro CHICAGO 21 ILL.. PONDELJEK. 24. MAJA (MAY 24). 1948 Subecrlptloa SL00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 102 Acceptance for m tailing at special sata of poata* • orovided for In action 1103, Act of Oct J. 1917, authorised on Juna 4. lilt. Unija klavniških delavcev naznanila preklic stavke Stavkarji te bodo vrnili na delo v pondeljek. Državni miličniki še »tražijo klavnice v Iowi Chicago, 22. maja. — Unija klavni&kih delavcev CIO je naznanila preklic stavke proti velikim klavniškim kompanijam. Izjema je le Wilson Packing Co., proti kateri se bo stavka nadaljevala. Uradniki te kom-panije so izjavili, da oni stavkarji, ki so bili udeleženi v nasiljih, ne bodo ponovno uposle-ni. Stavkovni odbor unije se je v znak protesta proti stališču kompanije odločil za nadaljevanje stavke. Končanje stavke, ki je trajala deset tednov, je naznanil Ralph Heistein, predsednik unije. V stavki je bilo zavojevanih okrog 100,000 delavcev v Chicagu in drugih mestih, kjer imajo kompanije klavnice. Helstein je odredil končanje piketiranja klavnic sinoči, zaeno pa je dejal, da se bodo stavkarji vrnili na delo v pondeljek. Plača delavcem je'bila zvišana za devet centov na uro. To zvišanje so kompanije ponudile pred oklicem stavke 16. marca. Stavkarji so izgubili plačo skoro $140,000,000 v dobi po oklicu stavke. Milijone dolarjev so izgubili farmarji in klavniške kompanije. Kompanije Armour, Swift in Cudahy so izjavile, da*bodo izravnale vprašanje ponovne upo-slitve stavkarjev, ki so izvršili nelegalna dejanja v času stav stavkokaz Fred Roberts, ki je bil po dejanju aretiran na obtožbo umora. A. D. Donnell, tajnik klavniške kompanije, je dejal, da se je veliko število stavkarjev vrnilo na delo v petek. V stavki je bilo zavojevanih okrog pet tisoč delavcev. Donnell je naznanil, da se bo kompanija pričela po^ gajati z unijo o predloženih pritožbah v pondeljek. StUlwater. Mlnn.. 22. maja. — Mestnik sodnik William Nolan je naznanil obravnavo proti 39 članom klavniške unije, ki so bili aretirani po izgredih pred klavnico Cudahy Packing Co. v Newportu. Stavkarji so udrli v klavnico, pretepli čuvaje in stavkokaze. . Tožbo proti stavkarjem je vložila kompanija. Ako bodo spoznani za krive, bodo kaznovani. Maksimalna kazen je pet let zapora in plačitev tisoč dolarjev. Governer Luther Young-dahl je poslal državne miličnike v mesto po izbruhu izgredov. Unija CIO zmagala pri volitvah Peoria, 111., 22. maja. — Unija združenih avtnih delavcev CIO je zmagala pri volitvah med delavci v tovarnah Caterpillar Tractor Co. Dobila je večino glaeov in postala predstavnica ke, s pogajanji V represents*. pri kolektivnih poga unije. Izrazile so upanje, da bo^ j«^1? * kompanijo. Poraž«ena do klavnice obnovile obrat v pondeljek. Kongresni odsek je naznanil konec preiskave stavke klavniških delavcev. Načelnik odseka je kongresnik Hoffman^ republikanec iz Michigana. Waterloo. la., 22. maja. — Državni miličniki še stražijo klavnice Rath Packing Co. Gover-ner Blue jih je poflal v mesto po izbruhu izgredov, v katerih je bil eden stavkar ubit, ena stav-karica pa ranjena * Žrtev izgredov je bil stavkar William Farrèll. Ustrelil ga je Bankirji dobili 0 važne pozici je Imeli bodo besedo v izvajanju pomoz-negf programa Washington, D. C« 22. maja.— Paul G. Hoffman, načelnik administracije ekonomske kooperacije, ki je bila ustanovljena po sprejetju "Marshsllovegs na črta, je storil prve korake, da bodo wallstreetski bankirji imeli besedo v izvajanju ameriškega pomožnega programa v za-padni Evropi. Države v zapad-ni Evropi bodo letos dobile $5.-300.000,000 na podlagi Marshallovega načrta. Hoffman je imenoval osem vodilnih wallstreetskih bankirjev in industrijcev za svoje svetovalce o finančnih zadevah. Med Umi so George L Harrison, bankir in predsednik New York Life Insurance Co.; W, R Bur gess. direktor National City banke v New Yorku, Edward E. Browne, načelnik odbora direktorjev First National banke v Chicagu; Thomas McCabe. induit ri jec in načelnik federalne ga rezervnega odbora. In L M Wiggins, bivši predfednik Zve ze ameriških bankirjev. Vest ftravi. da bo Amerika nudila poleg ekonomske pomoči tudi vojaško pomoč zapadni E vropi. da se bo lahko upirala pohodu komunizma in širjenju sovjetskega vpliva. „ je bila avtna unija Ameriške delavske federacije. Unija CIO je dobila 7,705 pri volitvah od danih glasov, unija ADF pa 5,-644. Neodvisna unija strojnikov je dobila 1,170 glasov. Volitve so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora. Unija Farm Equipment Work-ers CIO ni prišla na glasovnico, ker njeni uradniki niso podpisali izjave, da niso komunisti kar zahteva Taft-Hartleyev za kon. Zivi Jens h i stroiki te dvignili Washington, D. C., 22. maja.— Biro za delavsko statistiko poroča, da so življenski stroški dosegli najvišjo točko v aprilu. Fe deralni rezervni odbor je izjavil. da bo Inflacijski pritisk v drugi polovici tega leta večji nego v prvi polovici. Dviganja cen nt' bo mogoče preprečiti Domače vesti Is Clavalanda Cleveland. — V predmestju Garfield Heightsu je radi srčne hibe umrl Frank Ločniškar, star 55 let, doma iz Vižmarjev pri Ljubljani, v Ameriki 36 let. Zadnjih 30 let je vodil brivnico m bil član SDZ. Tukaj zapušča ženo in tri hčere, v Detroitu dva brata, v starem kraju pa brata in sestro.—Louis Vesel iz Collin-wooda se nahaja v bolnišnici Glenville, kjer je srečno prestal operacijo. Nova grobova r La Sallu La Salle, III.—Zadnjo sredo je umrl Frank Fitzmiller, ki zapu šča ženo, dve nčeri in dva sina, v Chicagu pa nečakinjo Mary Tomažin.—Dne 18. maja je u-mrla Antonija Retzel, stara $0 let, doma z Dolenjskega, v Ameriki 35 let, članica KSKJ. Mož, s katerim sta več let vodila gostilno, je umrl pred 15 leti. Zapušča hčer Mary, poročeno Sel-lett. -T Apel na Ameriko za orožje in strelivo Danska in Norveika hočeta ojaciti obrambo Waahlngton. D. C.. 22. maja.— Vladni krogi so razkrili, da sta Danska In Norveška apelirali na Ameriko, naj jima pošilja orožje, strelivo in drugi vojaški material, da bosta lahko ojačill obrambo. Naznanilo pravi, da bo Trumanova administracija upoštevala apel. . Obe državi bi radi dobili a-meriške topove, strojnice, tanke in drugo orožje ter municljo vseh vrst. To je prvo razkritje, da sta Danska in Norveška ape lirali na Ameriko za vojaško po moč. Norveška vojaška misija je nedavno dospela v Washington. Njen načelnik je vojni podmini ster Dag Bryn. Člani misije so imeli v zadnjih dneh več razgovorov z državnim tajnikom Marshallom in obrambnim tajnikom Forrestalom. pritisk na trumana in kongres za razgovore s sovjetsko unuo Now York. — Kampanjo in pritisk na , predsednika Truma-na, državnega Ujnika Marshalla in kongres, naj se takoj Izrečejo za razgovore s Sovjetsko unijo v prilog miru in izravnavi nesoglasij, je naznanil list Citizen, glasilo Splošnega odbora za Wal t area, kandidata za predsednikr Združenih držav. List Je objavil članek C. B Baldwins, direktorja kampanje za izvolitev Wallacea Ta pravi med drugim, da Je odgovor premier j a Stalina na Wallacevo od. prto pismo ustvaril izredno priložnost za ofenzivo v prilog miru. Baldwin Je obdolžil obe stari stranki, da vodita odločno opozicijo proti mirovni ofenzivi, "ker izgledi za izravnavo nesoglasij med Ameriko In Sovjetsko unijo uničujejo podlago oboroževalnemu programu, ki se potiska v kongresu." Baldwin dalje pravi, "da možnost dosege sporazuma s Sovjet tivnih zahtev za sprejetje programa civilnih pravic, zvišanja plač, kontrole cen in gradnje hiš. Reakcija bo storila vse. da ustavi naraščanje sentimenta v prilog sprejetju sovjetske ponudbe glede sklicanja konferenca. Tega sentimenta ne more potlačiti ne Trumanova izjavs in ne pojaantla državnege tajnika Marshalla. Iz tega razlogu mora nova stranka povečati in raztegniti kampanjo za mir na vseh frontah Ameriško ljudstvo naj skrbi, da se bo kampanja razvila v plaz, katere«« ne bo nihče magel ustaviti." Lee Preaaman, bivši glavni svetovalec Kongresa industrij« aklh organizacij, Je objavil v II slu Citizen člsnek pod našlo-vdm "Delavstvo se bori za svoj* življenje." Članek omenja vlad-ne Intervencije v konfliktih med delavci in delodajalci v prilog velebizntsu. Delavce Opozarja Amerika odgovorna za zastoj 1 TtM omenja kontradikcije državnega departmenta Moakva. 22. maji. — Tass. u-radna ruski! časnilka agentura. pravi, da so vodilni sovjetski krogi prepričani, da je za zastoj odgovorna Amerika in agresivno stališče Trumanove administracije. Omenila Je kontradikcije državnega departmenta ker je zavzel negativno stališče glede sugestij za direktna poga janja med Sovjetsko unijo in Ameriko v svrho Izravnave nesoglasja med državama. Agentura citira o4prto pismo, katero je naslovil Henry A. Wallace-kandidat za predsednika Zdru ženih držav, premtorju Stalini» in Stalinov odgovor na pismo Naglasila je, da §o potežkoče med Sovjetsko unijo in Amerike nastale, ker je ameriška vladp zavrgla smernice pokojnego predsednika Roosevelta. "Stalin," pravi agentura, "Je odgovoril na Wallacevo pismo ne ameriški vladi. Državnemu departmentu se je kljub temu. zdelo potrebna objava Izjave. Ta je v konfliktu z ndto, katero jr ameriški poalanik Walter B Smith izročil ruskemu zunanjemu ministru Molotovu. Nota Je predlagala razgovore med Ameriko In Sovjetako upljo v svrho Izravnave naaoglasij in naglaša-la, da Amerika Ima vedno vrata odprta za pogajanja. Smith, ko je izročil noto Molotovu, se Je držal navodil državnega departmenta. Značilno je, ker sta Truman in Marshall po objavi vsebini ameriške note poudarila, da A-merika ne bo revidirala svoje politike napram Sovjetski uniji To Je bila nadaljnja demonstra clja nedoslednosti." Tass dslje pravi, "da so se resni in težki mednarodni problemi med Sovjetsko unijo, A-meriko in Veliko Britanijo izravnavali, ko Je bil Rooirfvelt predsednik Združenih držav. V letih, ko so bile te velesile zsvo-jevane vojne proti^Miiščnlm silam, je bila kooperacija popolna. Sporno vprašanje Je zdaj. zakaj v Washingtonu trdijo, ds sporazum med Ameriko In So vjetsko unijo nI mogoč. Vzrok je, ker )e Trumanova sdminls tracija zavrgla Rooeeveltove smernice In zavzela sovražno stališče proti Rusiji." »vT1 ____ Sodišče zavrnilo peticijo progresivne »tränke Chicago, 22 majs. — Državno vrhovno sodišče Je zavrnilo peticijo progresivne strsnke, öa pridejo njeni ksndidstl na gla-sovnice pri volltvsh v novembru. Kandidat za predsednika Združenih držav na Usti te strsnke Je Hemy A. Wsllaci-Stranka je bila priznana v čl kaškem okraju, tods njeni kan didati nlao prišli na glasovnico pri primarnih volitvah v marcu, ker je volilni odbor pvan za poslanika na Portugalskem, Grški zunanji minister Konstantin Caldaris je dejsl v Atenah, da se grška vlada strinja r nominacijo (Jradyja za poslanika. Kot po»Unlk v Atenah, bo imel Grady dvojno nalogo, Odgovoren bo za diploinatlčne dolžnosti kot poslanik in za iz vajanje pjograma ameriške ekonomske In vojaško pomoči Grčiji.. Državni department Je seznanil, da bo Grady prevzel novo pozicijo I, julija. Grady Je bil pred imenovanjem za poslaniku v Indiji pomožni državni tajnik. On je sedaj v New Delhiju. zasedanje generalne skupščine združenih narodov zaključeno Lake tucceaa. N. Y„ 22 maja. — Izredno zasedanje skupščine Združenih nsrodov je bilo zaključeno. Sklicano je bilo z na skega kralja Abdullaha del brit-ske oborožene sile. Legija '¿e sploh ne bi mogla boriti proti Židom v Palestini brez dovolje Finski notranji minister resigniral Velike Britanije, Kitajske. < Na seji članov Kranelje In varnostnega sko unijo bi prisilila obe stari borbi pfoti silam, ki hočejo uni stranki v upoštevanje kostruk- čitl delavske orgsnizarlje. Helsinki, Flnsks 22 maja -finski notranji minister In komunist Vrjo Lelno je resigniral pod pritlakom. Parlament mu je izrekel nezaupnico zadnjo eredo !»veta je bila Velika Britanija In ga obdolžil zlorabljanja poli-<>hd'ilžena koudelržbr v agresi-na dejstvo, da se Je nova stran- cijske obla.tl Naznanilo o re j, ,„„«, državi Izrael v 4mnenji j* sledilo seji /lanov Palestini »Ukrajinski delegjt vlade, katere predsednik je, Vasilij Tsrsienko je dejal, "da Mauno Pekkala ? t je arabska l^lja ti ansjoi dan- menom, da reši palestinsko nja In sankcije Velike Hrltani vprašanje Kdini uapeh je spis* je Poveljniki legije so britskt jetje resolucije glede imenovs častniki. Velika Britanija je nja posredovalca, ki naj bi po-| izvežbala legijo In Jo zalaga z o-nege I v konflikt med žldl In A- rožjem ter strelivom Velika rsbci v Palestini In ,ga izravnsl.' Britanija je dejansko zavojeva Za posredovalca Je bil izbran na v vojni proti židovski državi g cof Kolke Berdnadotte, načel- v Palestini," m k švedski-gs Rdečega krita.' Ameriška reaolucija, ki zahte-Njeg*vu Irtna plača lxi $20.000 va končanje sovrsžnostt v Pales-Si«*/ obdavčila Doktrina vsota tlnl v .'Ml urah In vsebuje tudi je bila dol«»čena za kritje poto« pretnjo glede izvajanja ekonom valnih in drugih atroškov • skih sankcij, ni dobila zadoatna Trygve Lie, generalni tajnik podpore. Podprle a«i Jo samo Združenih nar»Klov, bo aranžl* Amerika, Kualja, Ukrajina, ral vae potrebno v zvezi z od ho* Francija ln pogojno Colomblj* dom liernadole v Palestino. Od Kanada se je iztekla proti amr bor, ki je imenoval švetlftkrga' riški zahtevi za akcijo v Pales-grofa za pdov. Carter določa o ka postavila na njihovo stran v lioroženo intervencijo, ako v ka tert koli državi nastane sltuaci Ja, ki ogroža mednarodni mir Britaki delegat Alesander Ca dogan je opozoril člane var-mistnegs sveta, da organizacija Združenih narodov nima oborožene sile in kot taka je bre« moči v zadev I vojaške Intervencije uutebitkev jeruzalemu se nadaljujejo Washington zahteva is-pustitev ameriških driavljanov PREISKAVA POSI-LJANJA OROŽJA Jerusalem. Paleetlaa. 22. maja. — Ljute bitke med ildi ln Arabci v starem delu Jeruzalema se nadaljujejo. Tranajor-danska arabska legija skuša u-ničiti židovsko posadko. ^Topniške enote arabske legija v hribih v bližini Jeruzalema bruhajo Izstrelke na židovsko četrt. Izstrelki so porušili št-dovsko sinagogo in več drugih poslopij. Topniške enote bombardirajo tudi žldovako univerzo ln bolnišnico ter židovske pK)« jKicije na gori Zlim, Židovska letalska sila ja šla v akcijo. Letalci so metali bombe na Gazo, aiabsko trdnjavo. Bombe so razdejala več poslopij ln zanetile požare. Židovski letalci so isvršili napade /ta a-rabske naselbine v bližini Galilejskega jezera. Censura prikriva obseg židovske letalske sile in tipe letal. Waahlngton. D, C., 22, maja. — ;Amerika zahteva iipustltav 41 ameriških državljanov, kata-re so lebanonske oblasti odpe- ' Ijale z ameriškega parnika Marine Carpa, ko Je doepai v Beirut, Val državljani ao šldje. Oršavnl department Je in-strti 1 ral poslanika Lowell» Pirv kettona v Beirutu, naj takftj Ito n korake za ispustltav smeri-ških državljanov. Lebanonsko vlado naj obvesti, da Amarllia smatra incident za resno stvar. Vlada Izraela, nova židovska države, Je poslala oster protest Lebsnonu. Akcijo ja otnačila za kršenje mednarodnega prava. V senatu Je bila i zračen s zahtev« zs preiskavo obdolšitev, da Velika Britanija pošilja orožje, strelivo ln drugI vojaški material arabski legiji, ki je zavo-Jevana v bitkah z Židi v Palet tlnl. Zahteva je izzvala vročo debato v senatu. Senator Brewster, republikanec In načelnika odseka ta apro-prlacije, Je predlagal, naj Ame rika suspendirs pomoč Veliki Britaniji, ako bo pretakava ugotovil«, da zalaga arabsko legijo z orožjem. Nesreča v premogovniku v Virginiji Seal rudarjev izgubilo življenje Dsnie, Vs.. 22. maja. — fteet rudarjev je bilo ubitih v premogovniku Cltnfield Coal Co. štiri milje pod zemljo, ko ae je zrušil strop nad njimi. Na rudarje Je padlo več ton premoga in kamenja, fttirje rudarji so bili ranjeni, trupla ubitih rudarjev so bila pi ineiena na površja. Premo-govnlk je v okraju Ruaaellu v jufnoxapadnem delu države. J M Smith, upravitelj premogovnika, je dejal, da ae eka-plorija plinov ni pripetila. .Oblasti so odri*d!le preiskavo. Unija zavrnila ponudbo kompanije Chicago, 22 maja. — Amalgamate«! Association of Street, Klectric Hallway it Motor Coach Krnployes, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Ja zavrnila ponudbo kompanija North Shore Line glede zvišanja plače za 15 m pol centa na uro. Unija je oklicala stavko pred osmimi tedni. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT UimMA SLOVENSKE MAJtODMZ d;i«v« 'livra Chictgd in M tolo. UN m pol tola. »2.00 m t*trt tota; »m Chica«« la akoUoa Coek Ca* 90¿0 sa calo tola. M.7S M pal tola; a« I■wwiitw IllJt it far tka UattM Hslai Hwift CM—fa) «ai par yw, Chlcapa Cook Coumty K M por T«a», f 11.00 pot r*a*. pa doffororu.—Aokoplat tfaptoao I« ........... sa aa r»a¿aJo. Rokoptol Iterara« vaaMaa (èrttoa. porast ltd.) m Trna)© p^UJaHáJu to P Maj«, éa |a prttoéU Adrarttolog rat«« a« «fr*aa«at^-Manuscripts ai M* iHMolicitad «rtlcla» will not ka retornad. Othar auoh a* »torto», piar», paams. ato« will ka rat ur «ad ta •oeoinpaatod by wll-iidmitd aa ~ MIT onJr amkviMiüki PROgVITA H Se. Lawndala Ave, Chica«« 21 illtMÉt i» Gibanje za evropsko federacijo Zadnje čase se je v zapadni Evropi razvilo precejšnje gibanje, oziroma več gibanj s ciljem za združenje Evrope v federacijo ali federacije. Enemu teh gibanj na/eluje znani Winston Churchill, drugemu pa desničarski socialisti. Ideja evropske federacije je zdrava in potrebni. Ta ideja Je bila sprožena po raznih duhovih' in "sanjačih" le pred več ko sto leti, toda odmeva ni dobila ne v vladajočih niti v vladanih krogih. Pot ji je zapiral in ji ga tudi fte danes zapira nacionalizem, ki je vzplamtel in se vkorenii pH vseh evropskih narodih in pri ttval šovinizmu ter vojnemu bogu Marsu. Na svoj način, s podjarmljenjem sta Evropo Bkuiala "združiti" Napoleon v začetku zadnjega stoletja ln Hitler v naših dneh. Se veda ne eden ne drugi od teh dveh Gengis Kanov ni sanjal o kak ini federaciji enakopravnih in enakovrednih nsrodov s kulturno svobodo, marv£ sta oba hotela' z nasiljem, ognjem in mečem podjarmiti vso Evropo in jo podvreči hegemoniji svojih detel. Napoleon sicer ni bil tak barbar kskor Hitler in je podjarmljenim narodom priznaval njih kulturo. Z ustahovltvijo Ilirije je na primer Slovencem prinesel prvi žarek svobode in nafodne samobitnosti pod geslom "Ilirija vstanil" Njegove načrte o "združenju" Evrope mu je preprečila Anglija, ki se je povezala s Prusijo in Avstrijo in ga porazila pri )Vaterlooju. Ako bi bila tista bitk« izpadla drugače, bi bila tudi poznejša zgodovina Evrope in lah ko tudi Amerike precej drugačna. Evropa bi bila morda zdru žena v federaciji, s« izognila obema svetovnima vojnama in da nes srečnejše živela. Ampak to so le ugibanja, brez vsake real noati." * Hitler pa seveda ni sanjal o ni kaki združeni, marveč le o pod jarraljeni Evropi. Ako bi ne bil napravil svoje usodne napake in napadel Ruaije, marveč se pobotal z Anglijo, bi bil danes on gospodar Evrope in p<*d nacijskim jarmom bi ječali vsi evropski narodi. Uresničil bi se bil nemški sen "Dcutschland ucbcr alles." Ji sreči se to ni zgodilo! ★ Toda Evropa danes še vedno sloji pred istim problemom kakor je stala pred obema svetovnima vojnama. Ta problem je, kako se povezati v skupni federaciji ali v verigi pokrajinskih f od era elj, ki bi predstavljale goupodursko zaokrožene enote in evropskim narodom nudile boljše življenje in tudi mirnejše sožitje. Govoriti danes o kakšni evropski federaciji, kakor je na primer zadnjič govoril Winston Churchill na "vseevropskem" kongresu v Hagu, je velika utopija. Evropa je danes preklana na dvoje, več ali manj tudi nu dva različna svetova. Dokler obstaja to dejstvo, dokler ni porušen tako zvuni "železni /astor", toliko časa bo tudi ideja o evropski federaciji ostala golu iluzija. Sigurno je da taki kongresi kakor se je pred par tedni vršil v Hagu pod Chur chillovim vodstvom tudi ne bodo zbližali Evrope in porušili "železnega zastorja", marveč lahko fte bolj p«»večali. Ta rszkol in ta »zastor lahko odstrani le pobotanje med Kusijo in Ameriko, med Vzhodom in Zapadom. Šele potem bo morda možno stvarno govoriti o kakšni evropski zvezi v obliki ohlapne konfederacije kot predhodnice popolnejše federacije. Večja možnost in tudi potreba pa je povezanjc Evrope v veri go pokrajlnakih federacij. Glavni cilj take reorganizacije bi mo ral biti predvsem gospodarski: v porušenju carinakih zidov, uved •bi enotnih poštnih regulacij in prevoznih tarif, vzajemno načrtno razvijanje g<»»p<»darstva, svobodno kietanje državljanov z odpravo notranjih potnih listov, kakor tudi ustvaritev skupne obram be in izenačenje valute federacijo tvorečlh držav, • * t Možnost za razvoj takih federacij v prihodnjih letih je več ali manj stvarna Nobena tajnost nI, da Imajo tako federacijo v mi slih novi levičarsko »umerjeni ljudski režimi na Balkunu. Jugo» alavija. Albanija in Bolgarija ko se v zadnjih treh letih gospodar-t»ko, politično ln kulturno že močno povezale in s tem položile temelje balkanski federaciji. Te države bi se že danes lahko po vezale v federaciji, toda — "čks fte ni prišel . . " Kadsr pride ts čas. so znamenja, da bosta v to federacijo vključeni tudi Ogrska in Humunaka Tu kombinacija držav, združena v federaciji, bi predatavljala potenčno močno gospttdarskh enoto in vojaftko jdlo ob kateri bi si kak l>odoč4 Hitler stri /obe Na diugl strani snujeta tesne gospodarske in torei tudi politlč ne m obrambne ve/l tudi nova Poljaku in nova Cehoslovaftka Nedavno sklenjena ekonomska pogodba ptedvidevu vzajemni raz voj leike industrije obeh dežel na podlagi »kupnega plana Kakoi smo čltall (New York Tines 2f» aprila) sta med obema državama tudi ra/guvori o tesnejši politični povezavi. Baje ata obe vladi vseli s polic* načrt poljnko-telioslovaike fcderache, ki sta ga |m naetjoki okupaciji ««delal« v Londonu Bene* knjni general Ktkoraki Zacctek te spojitve naj bi bil skupni denar, »kupna ob; am I >« in lasno sodelovanje v zunanji politiki V ustvaritev federacije taktično sili oi*> državi razvoj v Nemčiji, predvsem zapaciiMN» dolu. kjor zofiel prihajajo na krmilo isti junkerski bančni ui industrijski elementi, ki m> postavili Hitlerja na krmilo Spojitev obeh držav; v federacijo bi jMimentla ustanovitev gospodarsko močne države kt bi imela pogoje, da ae na polju težke tn dustrijo razvije v drugo evropsko Pot ur je Na dret ji strani pa je v teku gibanje ra ustanovitev zapadne evropski federacij ftu/en Belgije, llolundske in Luksembur ftke, ki so :.e povezale a carinsko unijo in so mane kot "Bene taka". je to gibanje fte v oblakih. Je sploh dvomljivo, da pride kaj iz te moke. ker je med zapadmmi dižavami manj soglasja ka kor pa na primer med novimi težimi v v/hodnt Evropi. Glavna cokla je angleftka vlada, ki je proti federaciji. Zato je tudi boj kotirala Churchillov kongres, kakor so ga tudi vse socialist m* in delavske stranke zapadne Fvropt- Te stranke so na zadnj konferenci ustanovile avoj urad v Parizu z nalogo, da deluje za združenje Evrope v socialistični federaciji. S tem uradom »ode Smrt nikomur ne prizanese Sacramento, Callí__Ljubi maj, krasni maj, konec te je že sedaj. Vse hitro mine, kakor v življenju tako v naravi. Tudi smrtna kosa kar naprej kosi in naši pionirji bodb kmalu izginili površja zemlje. Tu je umrl rojak Marko Nema nič, in sicer 12. aprila na svo-cm domu, katerega je zferadil sred sedmimi leti. Torej ni dol* go užival veaelja in sreče v njem.' Pred štirimi leti ga je napadal mrtvoud, ki ga je para« iziral po desni stranj života. V bolnišnici ae je zdravil nad dve eti, toda zaželel si je domov, kjer mu je najbolje stregla žena. Zaposlen je bil pri železniški družbi, katera mu je preskrbela od časa do časa zdravnika, a kljub temu ae nou ni vrnilo zdravje in le s težavo se je premikal v vozičku sem in tja. £ena pa ga je večkrat pripeljala na vrt, katerega je takp ljubil, ^a dan smrti je bil zunaj na vrtu do mraka, po večerji pa ga e zadela srčna kap in bilo je po njemu. Umrl je bre« bolečin. Da, s smrtjo je konec vsega In oči, ki se zapro za večne čase, ne točijo več solz bolečin . . . Pokojnik je bil vesele nirave in rad prepeval. Tudi v času bolezni ae je rad šalil. Od časa do časa sem mu prinesla Pro-sveto, katero je rad čital, še posebno pa dopise. Pokojnik je irišel v to deželo pred 50 leti, ob smrti pa je bil star 69 let. Rojen je bil v vasi Dragotnlji, Bela Krajina. V Sacramento je prišel 1, 1913 in živel tu do smrti. Tu zapušča žalujočo soprogo Matildo, tri pastorke in štiri sestre v Sarf Franciscu z imeni Neža Rus, Meta Plut, Barbara Nemanič in Rosie Petrič, ka-tor tudi več nečakov in nečakinj, v starem kraju pa brata Ivanu Nemaniča. Spadal je k iruštvu Slovene American Ben-.jfit Society v San Franciscu. Da je bil priljubljen, so pričali številni venci in veliko spremstvo nu njegovi zadnji poti. Pokojniku ohranimo v blagem spominu, družini pa naše globoko sožafje! Ko pišem te vrstice, se spominjam tudi moje pokojne edi- PraasovanJ« Prvega «saja v LJubljani. V sprevodu so voslli tu-41 transformatorsko postajo — simbol «lektrlftkacIJe Slovani)«. Califomijsko sonce nas do sedaj še bolj milo ogreva. Dež smo dobili vse prekasno. Naj-prvo je škodo povzročila suša, sedaj pa dež, posebno sadju. V vrtovih pa je zrastlo dosti plevela in ae zaredilo požrešnih polžev in drugega mrčesa. Lepite Pelack. Besede in dejanja Groonsboro, Pa. — "Ti, Jože, koliko je bogov," je vprašal župnik učenca. Jože pa ga je pogledal in odgovoril, da ne ve. •'Včeraj sem videl nekega moža, ki jih je nesel poln koš—toliko jih je bilo, da so gledali iz koša." / To mi pride večkrfct na misel, posebno zadnje Čase. Učili so nas, da bo Šla poprej kamela skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa. Ali ni to naravnost norčevanje iz preprostega in revnega naroda? Ali duhovniki umirajo reveži? Ne rečem, so izjeme, ki potrjujejo pravila, v največjih primerih pa duhovniki zapuate za seboj čedne vsote. Ako te kdo udari po enem licu, nastavi mu še drugega, da boš imel večje zasluženje. Ali je temu res tako tudi v praksi pri onih, ki tako učijo? Poglejmo duhovnika Gabrovška! Njega ni nihče udaril, samo naši časopisi so ponatisnili iz časopisov iz stare domovine neki članek o njemu. On pa tega ni mogel prenesti, kaj šele da bi nastavil drugo lice, pač pa je vlo- ne sestre Manee VhVčnik-Janša, *» tožbe ki so priobčili dotični Članek. katera je preminila 20. februarja v Zgornjih Pernicah pri Medvodah nud Ljubljano. Nečaku sta mi poročala, da ni bila dolgo bolna. Na kmetiji je veliko dela,'a hrana je v teh časih slabu. Možje od hčera so bili v partizanski vojski in tako so bile ženske prisiljene opravljati naporno moško delo, kar je pripomoglo, da je šla v prerani «rob k 67 leti. Poslala sem ji več paketov, za katere se mi je lepo zahvalila. Zadnje pismo mi pisalu nekaj dni pred smrtjo, torej v bolniški postelji. V pi-tmih je največ tožila o pomanjkanju, zaeno pa imela upanje, da bo ozdravela, toda usoda življenja je zahtevala drugače. Tako druga sestra ne bo več trpela ne v bolezni in ne pri delu v logu ull na polju, kjer je tako vneto delala do zadnjega Sedaj počiva v istem grobu kot ¡iega ¿r'pa mati in tako sta zopet združeni, fmelu je veličasten pogreb, dasi (e tedaj snežilo. Bila je priljubljena med sosedi, kajti bila je tudi izvrstna pevka, kakor so •udi njene hčere. Pred leti sva ar ločili t upanjem da se fte vidiva, a ni bilo nama usojeno. Kak»» težko je slovo od svojih dragih, ve le tisti. ki se ie ločil od njih. Bokler smo doma, ne cenimo drug drugega kot bi morali, ko pa smo ločeni za vedno, tedaj pa občutimo globoko krvno vez, kt nas povezuje > Pokejntca zapušča dve poročeni hčeri, dve vnukinji in štiri vnukinje, tu pa mene, Naj ji btido te vratice v trajen spomin Mož se je pokazal, da zanj ne drži tista stvar o šivanki in kameli. Da je več bogatinov kot eden, je tudi resnica. Leta 1903 sem morala iti od spovednice s "ta suho", kot smo dejali pri nas, č« nisi dobil odveze. Odveze nisem dobi lajšamo zato, ker nisem hotela obljubiti, da ne bom šla več na ples. Spovednik je hotel vedeti za vzrok, zakaj ne morem obljubiti, odgovorila pa sem mu. da preveč rada plešem in da sem premlada za tako obljubo? Kaj pa se dogaja dandanes? Cerkvene organizacije prirejajo razne zabave in plese, da spravijo skupaj denar za gradnjo novih cerkva ali hiš božjih. Torej jih ne briga drugega kot drtiar, pa naj pride še iz tako umaza- Duftni pastirji tudi nočejo moliti zastonj. Za vsako molitev hočejo imeti groš mi pa naj br-bramo zastonj. Kaj pa se je godilo v času ita-lijanskih volitev? res delal za mir kot dela proti miru, bi se ljudje res ljubili med seboj. Nihče mu tudi ne "bi ni česar očital, ako bi samo molil, ker pa se bolj vtika v politiko kot v molitev, pa ljudje izgubljajo zaupanje vanj,* Sedaj živimo v takih teikih-časih, da nastopamo drug proti drugemu. Samo poglejmo mladino. Mnogi mladeniči bi radi šli nad Ruse, ko pa jih vprašaš, kaj imajo proti Ruaom, ti pa odgovorijo, da hočejo Rusi ves svet spraviti v svojo malho. Seveda, kdor tako govori, ne ve, kaj govori, pač pa samo ponavlja strup reakcionarne propagande. ' Kapitalistični propagandisti se de-rejo nad Rusijo, češ, da hoče zasužnjiti ves svet, na drugi strani pa pozivajo našo vlado, naj gradi baze na vseh koncih sveta. In res so danes ameriški vojaki po vsem svetu. Tudi Slovani so po vsem svetu, toda ne z namenom, da si osvojijo svet, ampak so morali iskati v tujini kruh, ker ga jim ni dovolj dala rodna gruda. Sedaj pa se je marsikaj preobrnilo in Slovanom ni treba iti več v svet s trebuhom za kruhom, čena reakcija pa jim to zavida in pretaka solze. Upam, da bo ponehala ta grda propaganda proti Slovanom in da pride na površje tretja stranka. Potrebno je, da gremo vsi na delo in vdlimo v novembru za Henryja Wallucea, kateri je za mir z vsemi narodi. Johana Pečjak. Raznoterosti Svaka sila do vr«m«na ... j V marsikateri hiši vlada ne- zas topnost med možem (n ženo, | kar navadno dovede do take ali take nesreče, posebno če se zakonca tepeta. Tako je bilo tudi v družini Cecila in Veronike El-iiott iz Chicaga. Mož je ženo ob vsaki priliki tepel, pred nekaj dnevi pa ji je bilo dovolj njegove surovosti in ko je legel zvečer v postelj in sladko zaspal, je ona vzela samokres in pognala* kroglo vanj. Seve, za ne-srečnico se , je prenehalo eno trpljenje, a začelo se je drugo še hujše. Molimo sa mir . . . Senator Ferguson, republikanec iz Michigana, je stavil predlog, da bi vsi molili za mir na Spominski dan. Fantje v Wash-ingtonu naj prvo ščujejo in u-stvarjajo sentiment za vojno, potem pa predlagajo, da bi molili za mir. Ne, z molitvijo ne bomo preprečili vojne, ampak z delom za prijateljsko sožitje med vsemi narOdi. Na «vetu «o vsak« vrati človeške zveri Pošten in normalen človek se čudi zločinom, o katerih čita dan za dnem v časopisju. Menda ne mine dan, da ne bi kje ponorela človeška zver. Iz Blackburna, Anglija, pa poročajo, da se je nekdo vtihotapil v bolnišnico, ugrabil tri leta staro deklico, ki se je zdravila za pljučnico, jo odnesel na bližnje polje in ji razbil glavo. P«s ln člov«k Nobena žival ni človeku tako zvesta kot pes, kljub temu pa mnogi kruto postopajo s to zvesto živalco. Saj človek še v govorici žali psa. Mnogokrat slišimo izraze kot "te bom pretepel kot psa", ali pa "pojdi s poti, da te ne brcnem kot psa!" Vendar pa dandanes najdemo vedno več ljudi, ki se navežejo na psa kot na lastnega otroka. Tudi Frieda Kallenborn je neiz- merno vzljubila svojega psa. Pred 12 leti ga je našla napol zmrznjenega na neki čikaški ulici, ga skrbno negovala in rešila smrti. Od tedaj sta bila neraz-družljiva prijatelja. Pred kratkim pa so Friedo In njeno mater sodnijsko iztirali iz stanovanja, nakar sta našli sobo v nekem starem hotelu. Toda njun pes se ni počutil dobro v novem okolišu in v svoji nemirnosti je zalezel visoko na stopnice, ki jih imajo velika poslopja za pro-tekcijo v primeru ognja, in padel na tla ter se ubil. To pa je mlado Friedo tako pretresilo, da je odhitela na ulico in se vrgla pod neki avtompbil. Žrtev je mati pozneje identificirala v mr-* tvašnici in povedala, da ji je hčerka dejala, da hoče umreti radi izgube njenega , zvestega psa. "Mlada" mati ' Vse kaže, da Trumanova doktrina in Marshallov načrt že rodi sadove tudi v Turčiji. Odkar so tudi Turki in Turkinje deležne naše ameriške "radodar-nosti", so prišli tudi stari ljudje k moči. AP namreč poroča, da je neka 76 let stara Turkinja povila krepkega dečka. 1 funt in 4 unč« t«ška deklica V Portlandu, Ore., se je rodila deklica, ki je osem dni po rojstvu tehtala samo 1 funt in 4 unče. Sedaj je 6tara 36 dni in zdravniki upajo, da bo živela. Dvojni umor radi koščka B«ml)« V Sloveniji so bili ljudje že od nekdaj zelo navezani na zemljo in radi nje so se čestokrat vlekle dt>lge pravde. V Ameriki pa je dosti zemlje in radi nje ni veliko tožb, ne prepirov. Tu in tam pa se zgodi izjema. Zadnji torek se je neki Jacob Lacki v Garyju, Ind., prepiral s sosedom radi pet čevljev širokega koščka zemlje, nato pa je v hudi jezi ustrelil soseda in njegovo ženo. kratke vesti iz jugoslavije Vse k a že. da je celo sam papež izgubil saupanje v Roga. Zakaj pa ima svojo telesno stražo"* Zato, ker ne zaupa angelom in ker fte noče Iti v nebesa, kajti on dobro ve, da je s smrtjo vse končano, oziroma živijo le tvoja dobra dda, če si jih kaj pustil za seboj. Delavci ne bodo nikdar pozabili umazane politike, ki jo dani*» igra sveti oče Ako bi papež lu je tudi angleška delavska sUanka. Vendar pa no »c Churchfl-kivaga kongresa v Hagu udeležili tudi razni desmtarski socialisti. Stališče angleške vlade je. da je treba »piavtti na noge nedavno iklcnjeno zapadno vojaško zveso. ki je naperjena proti Rusiji in notranjim levlčamkim prevratom. Da-li I k» Cliurc bikovo gibanje kam prulo ali ne. bo pokazala bli nja bodočnost, to j« če se bodo zapadne \lade mlzvale in sprejele zaključek kongresa, ki predvideva nekakftno evropeko skupščino za sestavo provitoričn* Ustave za evropsko federacijo. O Materinskem dnevu tn obiskih W«st Mlddl«mx, Pa—Materinski dan je za nami. Ko sem bil v v Slovenskem domu, sem videl, da smo imeli vsi pripete cvetice, nekateri bele, drugi rdeče. Z ženo sva imela bele cvetice, ker nimava več matere in očeta. Kdor pa je imel rdeče, se je pa bolj postavil, ker ima še mater in jo tudi bogato obdaril. Tudi naša mati je bila boga-, 10 obdarjena od hčera in sinov. Običajno je bil na Materinski dan program v počast materam, ki ga je priredil mladinski krožek SNPJ, letos pa so pozabili na to, kajti bivša gl. voditeljica krožka Frances Novak je atoplla v zakonski Jarem. Mogoče bodo aranžirali program za Dan očetov, tako da bomo tudi očetje enkrat počaščeni, ker materam sem že "fovž". Na naši farmi so nas na to spomlad prvi obiskali Anton Ogrin in njegova žena iz Clevelanda In Vincent Pinki iz Waukegana Slednji je Imel gostilno v bližini Great Luke», kjer so bile velike kasarne za mornarje. Imel je veliko obiskovalcev. Tudi moj sin je imel pri njemu glavno postajo in tako ata postala velika prijatelja, zdaj pa al je vzel počitnice in tudi nas obiskal Anton Ogrin in njegova žena sta pa že naša star* obiskovalca Letos sta z avtomobilom prevozila približno 10.009 milj Bila sta v Mehiki, Floridi In bogve vse kje Na takih potovanjih ae vidi marsikaj zanimivega Hvala ra obisk ln se zopet kaj ustavita. Tukaj pri naa imamo čudno vreme Malone deluje vsak dan, če ne j?odnevi pa ponoči, radi tega smo na farmah zaostali z delom Mnogi farmarji še ovsa niso posejali, dasi je Žr čaa za koruzo ln krompir Anton Valantlncič. Razmah kulturnega življenja v Istri hjubljaua. — Nad 400 slovenskih, 'hrvatskih in italijanskih učiteljev iz Istre se je zbralo v Ižoli, kjer so razpravljali o šolskih problemih, nalogah šole ter učiteljev in o delu ljudske oblasti na področju istrskega šolstva. Pokazalo se je, da se istrsko kulturno življenje prebuja k novemu razmahu. Pri Kopru deluje posebna pomorska akademija, v Portorožu gimnazija in učiteljišče. V Ižoli, Bujah in Piranu so bile ustanovljene razne strokovne in trgovske šole, razen tega še več pevovodskih tečajev! Za pomoč revnim dijakom skrbi Dijaška matica, partizanskim sirotam pa mladinski domovi. Prosvetno Življenje je zajelo najširše istrske ljudske plasti, aaj je bilo doslej ustanovljenih 30 slovenskih. 23 hrvatskih in 16 italijanskih prosvetnih društev. Istra kaže vzgled vzorno urejenega slovansko hrvatskega ter italijanskega kulturno prosvetnega delovanja. • Zivljenjaki standard se vzpenja navzgor Preteklo leto je bil izpolnjen načrt proizvodnje s 106'r. Ob primerjavi z letom 1947 bo letošnja industrijska proizvodnja zvišana za 61'i. Posledica tega uspeha bo, da bo narodni dohodek e primeri z lanskim stanjem narasel za 44.4',v, blagovni promet za 32'i, investicijska dela pa celo za 73'^. Investicije v znesku 66 6 milijard dinarjev napram lanskih 37 7 milijardam omogočajo gradnjo novih to-vfrn. hldrocentral in prometnih sredstev, pa tudi izboljšanje se-danfe tehnične proizvodnje ter nabavo novih strojev. Primeren delež investicij pojde za delavska »tanovanja, »ok*. zdravstvene in druge ustanove, Te mo>no«u za razvoj proizvodnje «o zagotovljene zaradi globokih revolucionarnih, druž- beno gospodarskih sprememb, ki jih je uveljavila nova Jugoslavija. Takšni uspehi v proizvodnji pa zagotavljajo hkrati tudi dviganje življenjskega in kulturnega standarda ljudskih množic. Tukaj gre za sredstva tako imenovane široke potrošnje, živila, obleko, obutev ter vse ostale stanovanjske, zdravstvene, prosvetne in kulturne potrebe. 56.29* narodnega dohodka pojde za to široko potrošil jo. Trdne postavke, ki se nanašajo na prehrano, obleko, obutev, kurjavo, higienske in zdravstvene prilike, kažejo v primeri s stanjem v letu 1939 povišek za T/i. Ta odstotek priča o uspešnih prizadevanjih ljudske oblasti v novi Jugosiaviji po izboljšanju življenjskih prilik ki zajema najširše množice de-lovhega ljudstva in ki poteka z ustvarjalno močjo lastnih sredstev. Hkrati p« izpodbijajo ti uspehi podlago vsem klevetam, ki jih razširjajo reakcionarni krogi o razmerah v novi Jugosiaviji. Pomembna delovna zmaga črnogorskega naroda Dne 1. maja je bilo izročenih prometu prvih šest kilometrov železniške proge Ntkšlč—Tito-grad tn sieer od postaje Nikftič do izhodne strani prekop» Bu doš. Ta prekop predstavlja najtežji objekt na vsej progi. Požrtvovalnost minerjev je omogočila. da je bkl ta prekop prebit 11 dni pred rokom In 6 dni pred izročeno obvezne Ta pomembni uspeh ni samo stvar graditeljev, ampak izraža hkrati tudi pohvalo vsemu črnogorskemu ljudstvu. ki n«yzjvahne)e in najbolj prizadevno aodeluje pri izgrad nji tega objekta, ki je največji v Crnorort v drugem letu petletke 2elezju»ka proga Nikš*'-•-Titograd je zagotovilo gospodarske krepitve Orne gore ter njenega delovnega ljudstva. (Poslaao Sanau) zene znanstvenice v sovjetski ZVEZI V predrevolucijski Rusiji so bile% žene — znanstvenice prav redke. Prva ruska žena, ki je dosegla naslov doktorja prava, je bila A. M. Evrejnova. Znamenita svetovna učenjakinja — mate-matičarka S. V. Kovalevska je le s skrbno voljo in vztrajnostjo premagala velike zapreke in postala znanstvenica. V Sovjetski zvezi pa se je po-1 • . ložaj žene izpremenil. Tik pred veliko domovinsko vojno je bilo Jevno Podvisocko. Je velika poleg slušateljev nad 200 tisoč rnanstv«nic* v vprašanju kož- nih in veneričnih bolezni, na darjena eksperimentatorka, blesteč diagnostik in klinik. Razen tega je tudi sijajna vzgojiteljica in nenehono skrbno vzgaja medicinske kadri* Iz klinike profesorice Podvisocke je izšlo na tisoče mladih zdravnikov. Beljkoz Haliovna Karmišova, po rodu Tatarka, dela že mnogo let v tadžikski podružnici Aka- V Mirnu pri Gorici se ustvarja močna industrija slušateljic v 806 višjih šolah. V Sovjetski zvezi imajo žene važna mesta na vseh področjih znanosti, tehnike, umetnosti in literature. Na tisoče je žena, ki delajo kot znanstvene raziskovalke, predavajo na visokih šolah, raziskujejo v laboratorjih itd. V Sovjetski zvezi so našteli nad 150 tisoč žen inženirjev in tehnikov. V letih velike domovinske vojne so se žene intelektualke skupno z vsem narodom požrtvovalno prebile na vseh področjih narodnega gospodarstva, kulture in znanosti. Poznane so zasluge učenjakinj v Sovjetski zvezi v času domovinske vojne. 168 žen je za svoje delo v znanosti in tehniki, literaturi in umetnosti prejelo najvišjo nagrado — Stalinovo odlikovanje. Po domovini so dobro znana imena Stalinovih nagrajenk. Med vojno so tudi ierte nadaljevale delo na raznih znanstvenih ' področjih. Leta 1946 je v ustanovah akademije znanosti delalo i v Sovjetski zvezi 613 znanstvenic, med njimi ena z naslovom akademika, 9 dopisnih članov, 57 doktorjev raznih ved in 546 kandidatk znanosti. Žene znanstvenice so tako razdeljene po strokah: v fizično-matematični jih je 53, kemijski 88, geološko-geo-grafski 55, biološki 183, tehnični 36, zgodovini in filozofiji 58, gospodarstvu in pravu 25, književnosti in jeziku 39 itd. Število žen-znanstvenic raste leto za letom. Samo na eni akademiji znanosti v Sovjetski zvezi dela 16 žen znanstvenic različnih narodnosti. Po večini so še mlade, zrastle v letih sovjetske oblasti. Sofija Kovalevska in Marija Curie sta bili obe redki izjemi, ki se jima je z neverjetno vztrajnostjo posrečilo, da sta se povzpeli s svojim delom v kapitalističnih družbi v vrsto svetovnih učenjakov. Sovjetskim ženam pa se ni treba boriti za pravico, da bi znanstveno sodelovale. Zato lahko v Sovjetski zvezi na tisoče žen-znanstvenic 'kar najbolj odločno in vztrajno dela na vseh področjih znanosti. Oglejmo si samo nekaj primerov vidnejših žen-znanstvenic na akademiji znanosti v Sovjetski zvezi. Akademka Lina Solomovlja Šternov^ je največja fiziologinja današnje dobe. Raziskovala j« problem geoatoncefalistične zapreke in se pri tem zelo mnogo bavila z vprašanjem, kako bi po daljšala človeku življenje. V letih domovinske vojne je s skupino svojih sodelavk razrešila nekaj fizioloških problemov, ki so velikega pomena za varovanja pred kapjo in tetanusom. Ana Mihajlovna Pankratova, članica Akademije znanosti beloruske SSR, članica akademije pedagoških ved ruske SFSR in dopisna članica Akademije znanosti Sovjetske zveze je poznana zaradi svojega dela o zgodovini Sovjetske zveze ob koritu 19 in začetku 20 stoletja. Napisala je prekrasna dela o zgodovini delavskega razreda in o zgodovini revolucionarnega dviga. Za svoje zasluge na področju zgodovinske vede je bila odlikovana z redom Rdeče zastave ,vtokarow.rlj dH«ta „ ,K>|. in počaščena z naslovom za»lur nf> pam |f| |mgU mnogo ^^ nega znanstvenega delavca ruske SFSR Evgenija Samaonovna Utrina, demije znanosti ZSSR. Bavi se z raziskovanjem etnografije Lo-kajcev. Zbrala in obdelala je obilno gradivo o razvoju mate rialne kulture in ljudske umetnosti lokajskega naroda. Ana Aširovna Aširova je prva Turkmenka, ki je dosegla znanstveno stopnjo v biologiji. Zdaj vodi znanstvene raziskave, da bi dognala rastlinstvo v porečju Amu-Darje in njenega gospodarskega Okoriščanja. Zasluge sovjetskih žena na vseh področjih znanosti so velike, zato j?o pravici pritiče sovjetskim znanstvenicam častno mesto. V socialističnem redu je žena pokazala, da je ne le marljiva sodelavka v borbi za socia licem, marveč si je tudi znala priboriti v znanosti «nako veljavo kakor možje. (Prim. dnev.) Monsignor Cippico— pravi obraz Vatikana? Trst.—Miren pri Gorici se je v dobrih šestih mesecih po priključitvi razvil v cvetoče obrt-niško-industrijsko naselje. Na delo' v svoj domači kraj se vta-Čajo ljudje, ki so morali za časa fašizma in anglo-ameriške okupacije zaradi brezposelnosti iska^ ti zaslužka v tujini. V vasi ob jugoslovansko-itali-janski meji je nekoč po samo-iniciativi vaščanov cvetela obrt. Nad 75$ obrtnikov je bilo čevljarjev. Njihovi lični in trpežni izdelki so sloveli daleč naokrog. Za časa italijanske okupacije je pričela obrt propadati. Domačo stroj ar no so fašisti spremenili v hlev za konje in vojaška skal-dišča, da bi tako zadušili gospodarski napredek vasi, v kateri je nato postajal položaj vedno težji. Ljudje so si pričeli iskati priložnostnih del in se izseljevati. V vasi je namreč le okoli 50% kmetov, ki bi se lahko preživljali na svoji zemlji. Vsi ostali, razen malega odstotka poljskih delavcev, so obrtniki najrazličnejših strok, ki imajo svojo hišico in ped zemlje okrog nje. Pomanjkanje in beda je narasla še bolj, ko so Nemci pred štirimi leti požgali 28 stanovanjskih hiš in večje število gospodarskih poslopij. Pri nekem letalskem napadu je vas tudi utrpela 35 žrtev. Med opustošenimi in poškodovanimi objekti v vojni je bila tudi strojarna. , Na pobudo raznih organizacij se je po priključitvi takoj pričelo z obnovo obrtništva in lokalne industrije ter obrtnih delavnic, za gospodarsko okrepitev kraja in dvig blagostanji v vasi. Pričeli so z organizacijo obrtniških zadrug, v katere so vstopili z velikim razumevanjem obrtniki, zbrali so nekaj orodja in strojev, ki so Še preostali od vojne vihre, ter pričeli z delom. V vasi imajo že okrajno čevljarsko podjetje, apnenico, mizarsko delavnico in delavnico za avtokaroserije, ki jo upravlja okrajno združenje vojnih invalidov. Poleg tega imajo tudi krojaško-šiviljsko delavnico in gostinski obrat, kjer mislijo v kratkem organizirati tudi delavske menze. Prvega maja bo po dolgih letih zojMt pričela obratovati strojarna, ki bo takoj v začetku lahko krila potrebe surovin čevljarskega podjetja Za drugo polletje letošnjega leta pa predvidevajo, da bo strojarna dvignila svojo proizvodnjo za 20'i. Vsa ta podjetja bodo postopoma še modernizirali in razširili tako, da bo kmalu primanjkovalo domačih delavcev in se bodo zaposlili tudi delavci iz drugih krajev Mizarska delavnica in delav- dopisna članica Akademije znanosti Sovjetake rveze. je med vidnejšimi strokovnjaki sodobnega ruskega književnega jezika Istrina urejuje slovar sodobnega ruskega literarnega |ezika. ki ga bo izdala Akademija znanosti Sovjetske zveze paro in imata mnogo Tudi čevljarsko podjetje. ki se )e moralo prebiti skozi mnogo težav, vidno napreduje «tevilo delavstva vedno bolj narašča čevljarji, med njimi okrog 15 žensk, delajo z velikim navdušenjem, Zelo požrtvovalen in vesten je Vuk Franc, ki je pred priključitvijo pripeljal iz Gorice razne stroje ter stopil iz privatnega v državni sektor. On vodi Evgenija Samaonovna se praV|t#K-m» evnlenco nad akladttlTIVT tako neutiudno zanima za pe___ » kademije znanotti Olgo Nikola Idvorike. kjer bodo zasadili drcv-1 sl/anje oboroéonlh sil s odpravo raen%,<*" -..... z valutami, poneveril večje vsote, ponarejal listine. Po več kot petmesečnem molku o sumljiverh izginutju draguljev in nekih listin je bil papež prisiljen, da je dal Cippica zapreti. Toda ta je nenadno pobegnil iz stolpa "Dei Denti", kamor so ga zaprli. Ves Vatikan je bil v obsednem stanju. Kajti od Cippica je vodila pot do drugih vatikanskih osebnosti, ki so imele z njim "poslovne zveze". Tako so bili z njim v zvezi monsignor Tandini, šef drž. tajništva Mondini in monsignor Gui-dot t i, ki je bil blagajnik vatikanske uprave. On je izročil Cippi* cu 100 milijonov lir za ameriške nune, da bi mu te vrnile isto vsoto v dolarjih, čemur ae navadno reče prekupčevanje z valutami. Guidotti si je tudi "Izposodil" večje vsote Ik vatikanske blagajne, da je vzdrževal neko zelo zahtevno gospo iz Firence. Cippico je oškodoval rimskega industrijalca Rossinija za 300 milijonov lir, katere mu je dal za nabavo sladkorja, ki ga pa ni prejel. Cippico se je pogodil za nakup več motorjev znamke "Vespa", izkupiček pa je Vatikan akreditiral v dolur-jih pri neki ameriški banki. Za rimske industrijalce je tihotapil velike vsote tuje valute. Sedaj so Cippica odkrili in aretirali v stanovanju bivšega generala fašistične milice Ange-nia v Rimu. Vatikan noče dati nobenih podatkov, da bi se lahko izvršila natančna preiskava 0 Cippieovih špekulacijah. Ta afera jo kot z žarometom posvetila za obzidje Vatikana—-v "sveto mesto". Zdi se, kot da je postal Vatikan borza za špekulante z denarjem. N* področju mest* Beograda smejo žito pridelovati Mimo kmetje Beograd.—Način obdelovanja zemlje v okolici Beograda znatno Vpliva na preskrbo beograjskega prebivalstvi z vrtninami. Na področju mesta Beograda Je okrog 4700 ha obdelovalne /en» 1 je, ki pa se je doslej uporab Ijaia pretežno za pridobivanje žita in krmskih rastlin, Zato je izvršilni odbor mesta Beograda še v februarju izdal odločbo, po kateri je na področju mesta prepovedano pridelovanje koruze in žita, industrijskih rastlin ter krmskih rastlin. Zemljišča, ki so bila lani v Jeseni posejana z žitom, se po končani žetvi ne smejo več posejati s koruzo, žitom, industrijskimi rastlinami in krmskimi rastlinami, Ta prepoved pa velja seveda samo za tista zemljišča, ki so dana v zakup, in za tista zemlJIAča, katerih lastniki niso izključno kmetovalci, ne nanaša pa se na kmete Z gornjo odločbo izvršilnega odbora bo doseženo povečano pridelovanje vrtnin. Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da v okolici tieograda prav dobro uspevajo krompir, čebula, česen, fižol, rdeča pesa itd., pogoj pa Je seveda dobro gnojenje. Odločba Izvršilnega odbora se že izvaja pri dijanju zemlje v zakup. Mestni ljudski odbor Beograda Je letos dal v zakup 4(V0 ha državnega «emljišča, toda le tistim zakupnikom, ki so se zavezali, da bodo gojili le vrtnine za lastne potrebe,—bani so zakupniki zemljišč pretežno pride* lovali koruzo in drugo krmo tei pitali svinje, trg pa Je bil slabo založen z vrtninami. Izvajanje novih predpiaov do naiirali organi kmetijskega odaeka mestnega ljudskega od bora in raJunakih odsekov, 7m lani jeseni Je mestni ljudski odbor propagiral večje pridelovanje vrtnin, kar nI ostalo brez uapeha Zato tačunajo, da bodo leto* na področju Beograda pri* delovali vrtnine na področju najmanj 2000 ha. OBVEZNI ODKUP OLJA v Dalmaciji preaežjrn za 10'« Določene obvezne količin« oliv ne^a olja so odkupovali ve» čas mod predelovanjem oliv. Najlepše uspehe ao dosegli v met-kov it kem In tlbenitkuin okiaju; določeni obvezni odkup »o presegli ia 'M)' ., Dobre uapelie ao pu lUmtvU ludi v apliUkrtrn «»-«kraju (1 celotni obvezni ud* I kupi v duhfovnifckertt (123% v makurskem, na Oraču In Kor euli II URADA Slovenskega ameriškega narodnega svita 5414 W. Mih Street. Chicago 29. 111. RAČUN ZA MAREC IN APRIL 1941 OiluncM dne 21». februarja 1MB ............v...................... DOHODKI «a upravni »klad SANSai Podiuinica itev. 1, SANS, Chicnio, III. ............ 8, u W«»t Nowton. I'm.................. 15, " Spring!laid, lil......................... " ' 1«, " Sheboygan, Wi».................... 24, M Virden, ill............................... 28, " Chicago, III. .. ......................... 27, " 1 Arcadia, Kan«....................... 30. " Sharon, Pa ................. »U. " Cleveland. Ohio .. .. " " - 48, " Sheboygan, Wtt. „ ............... 46, " Brooklyn, N, Y ..................... 84, " S., fhicafo, III " 80, " Milwaukee. Wta. ,................. 00, Chi.ago, III M " 03, " Brooklyn, N. Y,...................... 00, " Library, Pa ............................ Ml, M Chiaholm, Minn................... " 108. " Detroit, Mich...................... " 110, H Imperial, fa, . .... ......... Federacija drultev SNPJ la ok raj Weatmoi eland. Pa______ Federacija druitev SNPJ ta «upadno Pennsylvanijo ....... Roue Selak, Star City, W. Va ........... Ka knjige Z« poaanieinc revija Tovariš ............... ......... Ravno .......................................... ........................ . .,..... 82,81812 t 8000 1488 34.80 1400 0.83 8988 870 .. 380 00 180 00 408 880 .. 10.00 .. 100 00 ' 20.00 2800 77.00 2 00 .. 10400 00 00 10.00 , 100 00 400 .. 31478 408 8.00 ! .it . ■ ti.847.08 t4,003 30 IZDATKI. Najemnina urada ......................../.............................. Raaavetllavu in MMenJ« .... .. ........ ....... ru .. tajnika PlaOa pomočnika .......... ... „ ..................... Telefon In telegrami 1'oAtntna ...... Ekaprea ............................................'....................... Uradne potrebttine ............................ ...... Naročnina Knjige ............... ......................... ...... Seja AmeriikegM alovanukega kontfieaa Shodi in prireditve ........ .. ......... Voani atrolki .. ........ ............ Zborovanje AmeriAkega «Invamkega kongreaa Material »a matrice ..... ...... .......... Popravil» filmftv Davek «ocialne «aMite ,., ... .................... Dohudntnaki davek od plat^ . National Wallace for Preaiiient Coinmittee Caanikl ..."........................................... . Ravno i Skupni udatkl i« uprav, akladu Banfna bilanca dne 30 aprila 104H Ro<^na blagajna dne 30. aprila IU48... ........... .....11,435 43 ts.oiaeo 10 M 1.020 87 $4,908.90 ■KLAD OTROlKE BOLNllNICEi Bilanca dne 20. februarja 1U4H ............... tl31,»U7 2U Dohodki v meaecu marcu ....... ........................... 802 50 Obljubljena viota (1'ludgea) 1191.080.79 . 33,000 00 9104,080 79 SKLAD SVOBODNEGA TISKAi Prispevki vv^meiecu marcu Priapevki v meaecu aprilu Uplalano odboru xa avobodni tlak Preoatanck ... ............. Mirko O. Kuhal. gl. tajnik. 40« IV 194 10 9 t 00197 00917 000.90 Vincent Calnkar. blagajnik. V Batujah grade zadružni dom "Ivan Cankarn VipavO,--Sredi prijazne VI-pavake doline leti mala kmečka vaaica Uatuje a tvojimi .'MM) prebivalci. Vatfani ae bavljo v glavnem r vinograyyij*nje za avoliodo On je dama bie/ deiovne moder*kc zeoataloeti kraja. Hatojlatii ao prav v kiatkem tufcu med vuUtoi n d* uit okoli ?ivino »ptaviii velik del gramoza na ceato H to pametno goajtodartko Iiolltlko al j^alo lia-tujci /viaali denar rui aredatva aa gradnjo /adiulitega doma g la*t-nlmi viri in turovinami. ...................... V Freoeatl ae oa la «lalaeaèe tU a le enak 4aa? •—•**• ................fffidiijjj^ > (Hadaljevmaje) "Vse so bo uredilo, samo p^jtrpite! Porazdelili jih bomo po vaseh, a prej moragoo preračunati, koliko naj jih požljtmo v to, koliko v ono vas. Polne roke imamo drugega dela; nimamo človeka, ki bi prevzel skrb za t« nesrečneie. Najdite nam ga, pa bomo stvar takoj uredili!" Se isti dan so ga našli. Ime mu je bilo: Žika Tomič. Načelnik ga je imenoval za komisarja "beguncev in prešel jence v", kajti beseda pregnanec je bila uradno prepovedana. Na načel-stvu je dobil sobo, mlajšo pisarniško moč, nekaj deset tisoč dinarjev in polnomočje, da upravlja s pregnanci, ki so že bili v srezu in ki bodo še prišli. Seveda je dobil tudi lepše stanovanje. Cez nekaj dni so začeli prihajati v mesto nerodni kmečki vozovi, nanje so naložili zbegane ¿enake, lačne otroke in bolehne starce in jih odpeljali na vasi. Mestece si je čez nekaj dni oddahnilo. Meščani so spet svobodneje hodili po ulicah, kajti ostali pregnanci so se nekako znašli: ta je našel sorodnika, oni je dobil službo ali vsaj začasno delo, ali pa je prinesel kaj s seboj.» Ni bilo nič več prosjačenja po mestu, ne objokanih oči, ne bolnih starcev in stark in predvsem ni bilo več nemega očitanja za mnoge: Kako? Vi tu lepo živite, delate za okupatorja (n mu služite, medtem ko naš narod v Bosni in drugod trpi in se bori za svoje in tudi za vaše osvobojenje! "Žika, dobro si uredil, vidi se, da si človek organizacije, prisedi in pij!" V očeh tistih meščanov, ki si niso ničesar bolj želeli kot mirnega in udobnega-življenja, je zrasel njegov ugled in često so ga vabili na žganje, vino ali večerjo, Bilo je vsekakor bolje gostiti 2iko, kakor pa dobiti v oskrbo družino s petimi, šestimi otroki. Toda ni minil teden dni In že so se prvi pregnanci vrnili. Na Žikina vrata je portkala bolehna žena. s povzdignjenimi rokami. "Naš kmet nam že "Ljubi gospod, rešite nas smrti!" je zaprosila dva dni ne daje jesti. Pravi, da ne bo redil štirih ljudi, od katerih niti eden ni sposoben za delo. Saj bi delala, o, kako rada bi delala, toda v prsih me peče, slaba sem, da se komaj držim na nogah, tn poglejte, kakšni so otroci!" Otroci, dve deklici v šolski dobi in deček štirih let, so se vdrtih lic tiščali materinega krila in s strahom gledali debelušastega gospoda. "Kako se imenuje ta zverina?" se je razhudil 2ika. "Ilija ga kličejo. Bogat je, par volov ima in pet krav, v planini pa trideset ovac."' "Pojdi za zdaj v kavarno pri mo»tu, takoj ti pošljem kruha! Se danes pokličem kmeta." Drugi dan je prišel Ilija, čokat človek, zaraslega obraza, oblečen v zanemarjene cunje. 2ika ga Je trdo prijel, kmet se je zvijal, vzdihoval in tožil, češ • p«*"«'- «u - «• »• ,111. ko 1. bil r,o«n. lmp.rl.lUll upor.blll J,™, ;.1 n.lbol) .1. ln r.llnlr.n. «mrf- stičnimi silami, da Jih prevsa- ' . . .. , . v svojo elušbo, čeprav ni^ensUga ljudatva. ljudi, ki ao Izmed krvavih konflikt/Tv v letih 1890 sta izrazita dva. Eden —v 1. 1892—med zvezo železar-jev in jeklarskih delavcev in Carnegie Steel korporacijo v Homesteadu, Pa. Spor se je ple-tel okrog nameravanega znižala plač in priznanja unije. Ko je bila oklicana stavka, je kor poracija najela 300 "detektivov1 od Pinkertonove detektivske agencije za zaščito tovarn. Nastala je iz tega prava bitka med stavkarji in "detektivi" in padlo je deset mož, mnogo pa je bilo ranjenih. Vmešala se je še državna milica in zlomila stavko ter unijo obenem. Leta 1894 so zastavkali delavci Pullman Palace Car Co. v Pullmanu, Illinois, ko je družba odrekla ozir. «zavrnila ponudbo za pogajanja. Šlo je za izboljšanje plač. Takrat je bil Eugene V. Debs na čelu American Railway unije. Podprl je stavko s svojimi železničarji in železniški promet je bil paraliziran. Sledilo je izposlovanjč sodne prepovedi proti stavkarjem ^ ucitelje-teČ*jnike uniji na podlagi oviranja pošte -1 Zed. držav. Tej prepovedi so sledili nemiri in predsednik Cleveland je poslal čete nad stavkar-je. V tej stavki je 25 oseb zgubilo življenje in mnogo je bilo ranjenih. Stvar pa je segla to pot daleč in opozorila javnost na delavske probleme, ki so postali predmet narodne politike. Navzlic dejstvu, da so bila vprašanja sporov med delavstvom in podjetništvom zanešena v politiko dežele, so korporacije še vedno nadaljevale svojo borbo proti organiziranemu delavstvu. I Toda čimbolj so delavstvu raz-bijali stavke, tembolj so rasle' unije in je raslo članstvo. V letih 1900 in 1904 je naraslo Član- j stvo ADF od pol do dva milijo-1 na in pol članov. Najvažnejši del priključenih unij so tvorile 4 bratovščine železničarjev. Do tedaj je bil tudi že izvojevan 8-urnik, višje plača in pogodbe kolektivnega pogajanja. ADF pa ni sledila vzgledu evropskih unij in se ni pridružila nobeni politični organizaciji. Njene snlernice so bile: nagraditi prijatelje delavstva in poraziti njegove nasprotnike pri voli- Pedagoški tečaj za LJutomer^Okrajni odbor sindikata prosvetnih delavcev je sklical informativen sestanek učiteljev tečajnikov vsega okraja, na katerem so sklenili, da bodo v okviru sindikata organizirali pedagoški tečaj. Ta bo tedensko v Ljutomeru in pri sv. Miklavžu. Tečaj bo v veliko oporo učiteljem-tečajnikom pri pripravi za izpite. škodi JI vat vo, sa sabotaže, sa rušenje petletnega plana, aa aabo taže v prometu ln prehrani, za tove zaščitne zakone v številu držav. Medtem pa je zvezni