Leto II.
Poštnina plačana o gotoulnl.
Ljubljana, petek 17. septembra 1920.
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 211.
Cene po poiti:
za celo leto . K 84*— za pol leta . 8 !IZ*— za četrt leta. H Zi*— zal mesec. . H 7'— Za Ljubljauo mesečno 7 K
Za Inozemstvo mc3Bčno H IZ’—
Upedništuo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredil, telefsn štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
Obračunajmo!
PolifL- “Flaviji ne vodimo gospodarske slvo,ie- ampak jugoslovansko gospodar-sjij Vociijo špekulanti, ki prav nič ne mi-ve na splošno blaginjo in dobrobit drža-t^-več edino-le na svoj žep. Samo ]jem J® mogoče, da se v naši z vsem obiti poslovljeni državi draginja po voj-tue e e ni polegla, ampak je še nepri-g]ejn° narasla in še vsak dan raste. Po-*fcem° ■ Površno, kar smo v gospodarjem doživeli od prevrata sem! be • b°i P° Prevratu, ko so bili shram-^ob*n •	. izpraznili večinoma že vojni
aa stelji prejšnjega režima, ko ni bilo cjjora2P°lag° kaj prida blaga za špekula-Šev	temmani	ker	je bila v veljavi
ptavez^®a trgovina in se špekulanti še niso sjjjo obrali in domenili med seboj — ni-pa t ®^Ui bogve kakega olajšanja, gotovo Pa s • ne nove draginje. Zelo blagodejno stv e j* uveljavil naravni potek gospodar-p0L °°1novini 1. 1919., ko se je vsepovsodi l0Ql Za*° obilje in so šle cene ne le živi-tr^v va.mPak tudi drugim življenjskim po-4or ' a™ znatno navzdol. Živeti smo že k . aJ začeli kakor pred vojno. Toda to Rajalo le par mesecev. Tedaj se je v dot[> sklenila zarota proti kroni, ki je iD >5 , peljala malone toliko kakor dinar
8taif P° gospodarskem in socialnem vreJu novih dežela tudi dejansko toliko nil ®a- Od zgoraj doli se je dinar dvig-»ar ISo^° nad krono in ukazalo, da je di-sail Vrfden štiri krone. Začelo se je žigo-l4ni *n kasneje kolekovanje in končno lajava kron. Vse to so izrabili špeku-W 1° Za niimi vs‘	ki	majo ka-
p,e e«oli kupčijske posle, v to, da so ne-dvigali cene. Dobiček je šel iz-lar^0 v ^ePe špekulantov. Tudi srbski ris.°d v celoti od uničenja krone na ko-hvx • ariu n‘ *me* koristi, nego škodo, pl )e bila po okupaciji vsa Srbija prebij: ^"a s kronami, drugič pa dinar v Sr-2 i n,ti danes ne plača več nego največ i^,r°m pri nas. Dobiček so torej spravili I^čno špekulanti in njihove banke. ti|c T° bi bilo eno. Drugo so bile izvoz-jpl' *meli smo vezano trgovino toda vsak tfji ,u'ant in lump je mogel po raznh bo-, ln stricih v Belgradu dobiti dovoljenje d Jvoz toliko in toliko vagonov živil in življenjskih potrebščin. Tako smo **»H. da smo znova začeli stradati i I a in da je moka popolnoma izginila 8nil^ kakor v najhujših vojnih časih. Iz-Vj| J® krompir, izginila mnoga druga ži-1^1 ?*i Pa se tako podražila, da jih je mo-iin-L avec i° uradnik kupovati v koli-** kakor zdravila. l(r ^°sebno jasno smo pa mogli opaziti špekulantov, ki uganjajo svoje t0j0.Ynije z našim gospodarstvom, ob le-kovini, ko je končno začela rasti J£°«t našega denarja in so začele v Vjjjj! trgovini hitro padati cene žitu, ži-m drugim živilom. Tedaj je šel glas v^jn. i°nskih izgubah, ki jih bodo imeli } kupčevalci, ki so si bili po višjih (k,^} nagromadili velike zaloge žita in U^ivU. Ljudstvo si je oddahnilo, češ Pa l* °gu« sedaj pa le pojde, sedaj bomo (HD e zopet prišli na zeleno vejo in se bo ^ihv ,^ovek zopet pošteno preživeti. HUjn e, °i hotel kupiti drugega, nego le najin e^e< češ bom že, kadar bo še cenejše c®ne umire. Toda mi smo obračali, alisti bankokrati in špekulanti so pa
^OTI judom NA MADŽARSKEM. jtojflrP	Budimpešta, 16. septembra,
‘iev i ^ narodni skupščini se je nada-Ua debata o zakonskem načrtu glede visnWmerus clausus (gotovo Število) na c^sl/ ®0^ak' Poslanec škof Otokar Pro-*Us 2“a je naglašal, da naj numerus clau-t0vi ^adžarskemu srednjemu stanu zago-H^o i	Antisemitizma v madžarskem
Hoji sPl°h ni. Naš antisemitizem ob-HarQ ,v *emi da tvorijo judje le bistven del tv0r;i.a< ^a pa ne smejo doseči tega, da bi Hi D1 Pretežni del naroda. Problem torej antisemitizma, marveč pro-rej neSamoobrambe plemena. Judje zato-ie h0 .Smfjo misliti na čin sovraštva, ako 8 avimo v bran. Nedopustno je, da
obrnili. Toliko časa so kuhali in žgali svoja vražja zelišča v belgrajskem kotlu, da so izkuhali, kar so želeli: svobodno trgovino. Vlada je dovolila, da se izvozi na tisoče vagonov pšenice, meso in mast ter prešiči pa neomejeno. Vrhu tega so hiteli sklepati trgovinske pogodbe z Avstrijo in Češkoslovaško in jima zagotovili ogromne količine živil. Sedaj so bili špekulanti zopet na konju: »Še je lakota v našem neposrednem sosedstvu — meje so odprte: mi kupujemo in izvažamo! Cene gor!«
In cene so šle in še gredo gor. Ubogo, ogoljufano ljudstvo pa stoji in gleda in ne more pojmiti. Namesto pričakovanih nižjih cen kar čez noč nova draginja, namesto belega kruha, o katerem je sanjalo, se mu reži .nasproti novo stradanje. Kaj vse je pretrpelo to ubogo ljudstvo v zadnjih letih! Ne le, da so mu pritrgali živila tako zelo, da se je le kakor po čudu ohranilo na življenju, marveč so ga še pri tistem malem, kar so mu dajali, nesramno, zločinsko goljufali in mu med moko, mast in druga živila mešali ničvredne in celo zdravju škodljive primesi, Ker se ljudstvo vsemu temu početju še do danes ni uprlo, mislijo špekulanti in tisti, ki so jim na voljo, očividno, da se je ljudstvo lakoti in vsemu pomanjkanju popolnoma udalo in da smejo torej oni svojo igro z njim brez konca uganjati. Sicer bo delavstvo in uradništvo najbrže že spet zahtevalo povišanje plač, toda pol z obljubami in pol z grožnjami jih bomo že ugnali kakor še vselej, In predno jim bomo zopet enkrat v resnici zvišali plače, bomo v tem že trikrat zvišali cene življenjskim potrebščinam. Tako si mislijo in tako ravnajo.
Nedvomno je sreča za državo, da so v tem času že razpisane volitve, v katerih je ljudski nevolji dan izdaten ventil. Tudi s tem špekulirajo špekulanti in tem brez-skrbneje greše. Tako so nesramni, da delajo tak-le račun: Ljudstvu smo vrgli volitve, da v njih znese svojo jezo. V tej jezi bo še bolj slepo in brezumno nego navadno in tu moramo skrbeti, da pridemo k njemu v ovčjih oblačilih in ga z demokratičnimi in socialnimi frazami preslepimo, da smo ravno mi najboljši njegovi prijatelji. Tako nas bo volilo in nas znova postavilo nadse, da ga bomo vladali, kakor smo ga vladali doslej. Tako bomo imeli svoje lonce zopet na dobrem ognju.«
Ali ni tako? Ali ne hodijo isti demokrati, ki so prava stranka kapitalistov in vseh vrst špekulantov, ki imajo na vesti vso korupcijo v državi, vso zločinsko pro-tiljudsko gospodarsko politiko in po izrečnem priznanju dr. Kukovca tudi zadnjo lumparijo: uvedbo svobodne trgovine — ali ne hodijo isti demokrati sedaj med ljudstvo kot sovražniki svobodne trgovine in prijatelji ljudstvu prijazne gospodarske politike? Ali se ne ogrinjajo sedaj demokrati s plaščem avtonomije, dasi so naj-zagrizenejši centralisti, dobrovedoč, da jim bo le v centralizmu, ki se mu pravi Bel-grad, cvetela pšenica?
Slabše nego demokrati bi morali poznati naše delavstvo in naše ljudstvo, da bi verjeli, da bo špekulantom tudi njihova politična igra tako dobro uspela, kakor jim uspeva njihova i gra s ponarejenimi kartami na gospodarskem področju. Mi vemo, da velja sedaj med nami samo eno geslo; Obračunajmol
bi obstajala polovica odvetnikov in velika večina zdravnikov iz judov. Vsled tega ne nazaduje le srednji stan, ampak tudi genij plemena propada. Madžarska potrebuje gotovega odstotka judov. Bil je pa velik pogrešek, da se je čez Gornjo Madžarsko pustilo v deželo tako veliko število judov. Govornik čisla in spoštuje genij judovskega naroda, mora se pa proti njemu braniti, ker utegne madžarskemu geniju škodovati ali ga celo tlačiti. Govornik bo glasoval za predlogo. (Burno odobravanje.)
Sirite »Večerni list"!
Kako bodo razdeljeni poslanci.
Belgrad, 16. septembra. Državni volilni odbor je sklenil v svoji seji, da se 40 slovenskih mandatov razdeli na sledeči način:
Mariborsko volilno okrožje (Štajerska, Prekmurje in Koroška) dobi 21 poslancev; ljubljansko volilno okrožje (Kranjska brez Ljubljane in boroveljski okraj na Koroškem) 15 poslancev; Ljubljana (mesto) 4 poslance.
Od mariborskega in ljubljanskega okrožja odpade po en mandat na plebiscitno cono,	"
Poslanci ostalih pokrajin bodo razdeljeni tako: V starih mejah Srbije bo 20 kvalificiranih in 83 nekvalificiranih, sku-kaj 103 poslanci, V Južni Srbiji bo 13 kvalificiranih in 42 nekvalificiranih poslancev, skupaj 55 poslancev. Potemtakem bo imela vsa Srbija 158 poslancev. Bosna dobi 14 kvalificiranih in 49 nekvalificiranih poslancev, skupaj 63 poslancev. V Vojvodini bo 10 kvalificiranih in 34 nekvalificiranih poslancev, skupaj 44 poslancev. Hrvatska in Slavonija s Sremom bo imela l^ kvalificiranih in 68 nekvalificiranih, skupaj 85 poslancev.
Anglifa in ruski bol]ševiki.
LDU London, 16, septembra. (Brezžično) Angleški ministrski predsednik je na poslovilno pismo Kamenjeva, ki je imelo namen zbegati javnost, uradno odgovoril, kakor sledi: 1. Kamenjev je trdil, da ni ničesar vedel o prodaji ruskih kronskih draguljev. Angleška vlada ima dokaze, da je vedel o prodaji, da je o tem poročal svoji vladi, da je iz izkupička dal »Daily Heraldu« veliko vsoto in da je nameraval temu listu ponuditi nadaljnjih 70.000 funtov šterllngov, 2, Angleška vlada ima tudi dokazov o tem, da je izkupiček prodaje, ki se je izvršila z največjo previdnostjo in
brez posredovanja bank, bil izročen ne enemu izmed ravnateljev, temveč sinu izdajatelja lista. 3. Kamenjev je namenoma izpremenil mirovne pogoje za Poljsko, ki jih je prejel od svoje vlade. Ti pogoji so vsebovali čisto jasno zahtevo, da se poljsko delavstvo oboroži pod nadzorstvom zastopnikov poljskih, ruskih in norveških strokovnih organizacij. 4. Angleška vlada obžaluje, da je morala to stvar splošno objaviti, toda ker sovjetski zastopniki niso držali svoje besede, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Anglije, se je smatrala prisiljeno to storiti.
Volivni zakon za konštituanto.
O kandidatskih listah
določa zakon poleg onega, kar smo navedli včeraj, še naslednje:
Členi 39, in 40: Dan pred volitvami se morajo tiskane kandidatske liste prilepiti na glasovalne skrinjice; vsaka kandidatska lista mora imeti svojo Glasovalno skrinjico, Glasovalne skrinjice stoje po vrsti, kakor so bile na sodiču potrjene posamezne kandidatske liste: prva na prvem mestu, druga na drugem itd.
Člen 42, Kandidatska lista, ki je že izročena sodišču, četudi ni še potrjena, se ne sme več preklicati ne izprcminjati. Samo če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali izgubi pasivno volivno pravico, se sme namesto njega predlagati drug kandidat, Za tak predlog mora biti toliko predlagateljev, kolikor za celokupno listo, in sicer morajo biti isti predlagatelji kakor na prvotni listi, razen če je kdo tudi od teh umrl ali izgubil volivno pravico; taki se sme nadomestiti z drugim. Take dopolnitve ali izpremembe v kandidatskih listah so dovoljene najdalje do pet dni pred volitvami.
Člen 43, Ako se v kakem okrožju ali mestu priglasi samo ena kandidatska lista, se glasuje samo za to.
Členi 44.—48, govore o volivnem materialu; skrinjicah, kroglicah, tiskovinah itd. Vse to morajo pravočasno nabaviti občine na račun skupščinskega proračuna. Za obnovo ali popravo bodo morale nositi stroške občine same. Vse volivne potrebščine razpošlje občinam notranje ministrstvo,
Volišča, volivni odbor, glasovanje.
Člen 49, Vsak volivec sme glasovati samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene kandidatske liste.
Čl. 50. Volitve se morajo vršiti v občinskem uiradu ali kakem drugem primernem poslopju, nikoli pa ne v cerkvi, (Ta je pa dobra,) Po večjih občinah ali kjer so vasi daleč raztresene, mora biti več volišč.
Čl. 52,, 53. Na vsakem volišču mora biti volivni odbor, sestavljen iz enega občinskega odbornika, ki ga v ta namen izvoli občinski odbor, dalje iz po enega predstavnika vsake kandidatske liste dotične-ga okrožja in iz enega sodnika ali pravnika ali sodnega uradnika, ki predseduje vo-livnemu odboru* Sodnika ali pravnika ali sodnega uradnika dtoloči za vsako volišče državni odbor v teku 35 dni po razpisu volitev. Kdor bi te dolžnosti iz tehtnih razlogov; ne mogel sprejeti, se mora v 10 dneh
po objavi volivnih predsednikov v »Službenih Novinah« z dokazi obrniti na državni svet, da ga dolžnosti odveže.
Člen 55,, 56, Volivni odbor se snide in začne poslovati na volišču, dan pred volitvami, Tam sprejme od občine ves volivni material n druge potrebščine in mora skrbeti, da je vse v redu. Skrinjice se zaklenejo in zapečatijo, nakar vzame po en ključ predsednik voliv. odbora, drugega občinski odbornik, tretjega pa predstavnik dotične kandidatske liste ali njegov namestnik.
Nato volivni odbor izbere potrebno število zapisnikar, in drugih pomočnikov, in ko je vse uredil, sestavi zapisnik o svojem poslovanju, ki ga podpišejo vsi člani volivnega odbora. Nato zapro okna glasovalne sobe, zaklenejo ob odhodu vrata in jih zapečatijo. Ključ od vrat vzame s seboj predsednik volivnega odbora. Pred volivno poslopje postavijo stražo, ki se ne sme nikamor odstraniti.
Člen 57. Na dan volitve se mora voliv. odbor sestati pred vrati glasovalne sobe ob 7, uri zjutraj in se po prihodu, v sobo prepričati, ako so ostale skrinjice in vse drugo nedotaknjeno. Potem se o najdenem stanju sestavi zapisnik, otvorijo se odprtine skrinjic in glasovanje se začne,
ANGLEŠKI RUDARJI SE POGAJAJO.
LDU Amsterdam, 16. septembra. (Wolff) »Telegraaf« javlja iz Londona, da je vrhovno vodstvo zveze rudarjev zaprosilo ministra Hornea, naj ga sprejme, v kar je minister takoj privolil. Zveza je s tem napravila prvi korak do sporazuma.
BOJ PROTI RUSUI.
LDU Dunaj, 16. septembra. (Dun. KU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Dne 14. t, m. se je začel ukrajinski napad na črti Bolzowce-Nizniow. Po trdovratnih bojih smo zavzeli Bolzowce in Michalowko. Dalje proti vzhodu, je ukrajinska konjenica odločilno posegla v boj. Doslej smo zajeli nad 2000 ujetnikov in uplenili r. ogo vojnega materiala. Ujetniki pripovedujejo, da se je sedaj, ko je žetev pod streho, uporno gibanje v Ukrajini tako razvilo, da je ogrožen celo Kiev in da Rusi pošiljajo znatm ojačenja proti ukrajinskim vstašem.
LDU London, 16. septembra. (Brezžično.) Pri armadi generala Wrangla v Južni Rusiji je približno dva milijona beguncev iz vseh strani Rusije, katerim primanjkuje vsega. Potrebne so denarne podpore, zlasti ker med njimi razsajajo bolemt LDU Moskva, 16. septembra, (Brez žično.) »Vestnik« piše; Francoske brrztič-ne postaje zopet razširjajo napačne vesti iz Rusije, Tako objavljajo poročilo 'n nja, da je v Petrogradu izbruhnila revolucija, da je več ljudskih komisarjev bilo umorjenih in da so njihova trupla vrgli v
Stran 2
»Večerni list«, dne 17, septembra 1920.
Štev, 211*
Nevo. Kaj takega se sploh ni pripetilo; nemirov ni nikjer in ljudski komisarji so vsi na svojem mestu.
LAHI O RAZMERAH V DALMACIJI,
LDU Reka, 16. septembra. Reška »Ve-detta dltalia« prinaša dopis iz Splita, kjer se v najbolj črnih barvah slika stanje dalmatinskega prebivalstva, ki je pod »srbsko okupacijo«, »Letos kmetje ne bodo imeli žita niti za en mesec, ker je bila žetev jako slaba. Vlada ne pošlje nobenega žita. Edina pomoč so oderuhi, h katerim se morajo zateči vsi, ki nočejo umreti, Drugi prodajo kravo, vola ali kozo, da ne pridejo v roke oderuhom in tako ostajajo brez kruha in mleka. Gorati kraji Dalmacije, ki so jih zasedle srbske čete, so docela izstradani; to je prava gola resnica. Otroci hodijo nagi in leta 1920 je ondi huje nego leta 1917, ki je še v črnem spominu,«
D’ ANNUMZIO AMNESTIRA.
LDU Reka, 16, septembra. Povodom nedeljske svečanosti je D’ Annudzio proglasil amnestijo za vse čine veleizdaje in vohunstva, prevrata, nepokorščine, pone-verjenja, tatvine, goljufije, požiga, pustošenja in plenitve.
PeSitilsis novice.
-f § 14. v jugoslovanski izdaji. Iz Bel-grada poročajo, da je vlada vsem parlamentarnim klubom poslala zakonski načrt, s katerim bi vlada dobila pooblastilo za izdajanje zakonskih naredb pod naslovom ukaz-zakona. Proti'temu § 14, v jugoslovanski izdaji se je doslej izjavil le Jugoslovanski klub, je pa menda nekaj nade, da ga odklonita tudi Narodni in Radikalni klub, — Dalje je vlada sklenila, da se raztegne srbski zakon o zborovanjih in združevanju na vso kraljevino. Tudi ta zakon je za naše razmere skrajno neprimeren. Če pojde tako dalje, bomo kmalu sredi balkanizma.
+ Zakon proti dražilcem zopet na dnevnem redu. Spričo nove draginje so se spomnili poslanci v parlamentu, da še vedno ni sklenjen zakon proti dražilcem cen. Posl. dr. Poščič je zahteval, naj se zakon sklene in je zahteval za verižnike in take sorte ljudi globe od 5000—25,000 kron in zapor od 1—6 mesecev. Kaznovali naj bi se tudi tisti, ki skrivajo živila in uradniki, ki bi se dali podkupiti.
+ Črna. Naši »sociji« v Žerjavu so govorili povodom zadnjega shoda v Velikovcu, da je pliberški g, dekan plačal vsakemu udeležencu 50 K. — Nadalje, da so morali vsi udeleženci čakati v Sinči vasi in niso smeli v Velikovec. — In končno, da so v Velikovcu Slovenci ubili enega Nemca, To je socialnodemokraška modrost, ki je v sredi votla, okrog je pa nič ni. Da — na lažeh je socialna demokracija zgrajena, zato se pa tudi držala ne bo. Iz zgorajšnjega pa tudi vidimo, da imajo »sociji« dober apetit! Nobena jim ni preko-smata, da bi je ne požrli,
+ Pomen organizacije. Sarajevska »Jugoslavija« prinaša kolo člankov pod naslovom »Predpogoji narodnega blagostanja«. V prvem članku čitamo naslednji odstavek: »Ta leta smo videli izpremembe v mnogih državah. Preobrnile so se zunanje razmere, izpremenile notranje oblike. Smo pa tudi priče, da vse to ni bilo v stanju, podreti tistega, kar so ustvarile solidne organizacije, ki so s svojimi čvrstimi in neomajnimi načeli v vstrajnem delu sezidale zgradbe izobraženih in zavednih posameznikov. Najbližji in najlepši primer so nam naši bratje primorski Slovenci. Tlačila jih je Avstrija, preko njih je šel prevrat in sedaj jih mrcvari Italija. Toda njihova budna narodna zavest, ki je dozorela v vsakem poedincu izmed njih, njihova granitna organizacija, v kateri so se vsi ti vzgojeni posamezniki stopili v eno — kljubuje vsem zunanjim vplivom. To je najprikladnejši primer za nas, da ne spominjamo Nemčije in drugih zgledov iz zgodovine in sedanjosti. Cilj nam mora biti zaenkrat višina, na katero so se povzpeli iprimoi'ski Slovenci; a naše težnje morajo iti še dalje v tem pravcu.« Da, v tem pravcu moramo iti še dalje in z nami bodo šli naši primorski bratje. Ni nas strah zanje!
+ Madžarska vojska pred vratmi Avstrije. »Arbeiterzeitung« poroča, da se vrše v zapadni Ogrski, ki po mirovni pogodbi pripada Avstriji, veliki madžarski manevri. Vaj se udeležuje cel armadni zbor; vrhovno poveljstvo je v rokah državnega upravitelja Horthyja, Madžarska vlači orožje in municijo iz celega sveta skupaj, vse njene sile se osredotočujejo v oboroževanju in danes so v teku veliki manevri njene armade na ozemlju, ki ni njeno, tik pred vratmi Avstrije, In k vsemu temu ententa molči. Tista ententa, katere repa-racijska komisija na Dunaju ljubosumno pazi, da ne dobi avstrijska vojska niti ene puške in niti ene patrone več, nego določa mirovna pogodba. Vse to je maslo Francije, katere fiksna ideja gre za tem, da za večne čase oslabi Nemčijo in prepreči, da bi se z njo združila Avstrija. Tej njeni misli mpreta najbolje služiti .Ogrska in
Avstrija pod vlado Habsburgovcev. In Horthy dela za upostavo Habsburgovcev, Odtod opora, ki jo ima v Franciji. S temi načrti simpatizujejo gotovi krščansko-so-cialni krogi v Avstriji in monarhistični Bavarci. Na vidiku so novi veliki vojni zapetljaji v srednji Evropi, srednjeevropska demokracija je v nevarnosti, Anglija pušča tu Franciji popolnoma svobodno roko, ker je sama preveč zaposlena v Egiptu in Indiji, na Irskem in v Mezopotamiji, Stvar je sedaj v prvi vrsti britanskega in italijanskega delavstva, da prepreči nakane kapitalistične Francije v Srednji Evropi. — Horthyjeve armade in njegove nakane ogrožajo tudi našo državo.
Dnevne novice.
— Vojaški oblasti. Iz raznih pisem iz Splita smo zaznali, da pukovska komanda ne da vojakom ob nedeljah in praznikih dopoldne prosto, da bi šli v cerkev k maši, ampak se jim ta dan nalagajo najgrša dela, Ali pukovska komanda in vojaška oblast ne vesta, da srno Slovenci katoličani? Ako nista vedeli, si naj sedaj to zapišeta za ušesa. Takoj naj se izda naredba, da bodo naši fantje smeli iti svobodno v cerkev, da tako zadoste krščanski dolžnosti? Zakaj je v Ljubljani tako, v Splitu, pa ne? Ali so tam vojaki iz druge države? — Javnost naj tudi ve, kako se spoštujejo naši prazniki. V sredo, dne 8. t, m. na Mali Šmaren dan je bilo cel dan vežbanje. Če bi bil srbski praznik, bi tega ne bilo. Zahtevamo, da se naše nedelje in praznike bolj spoštujejo in da se z našimi fanti drugače ravna!
— Krošnjarenje in beračenje v vlakih,
V zadnjem času se često dogaja, da vstopajo v potniške vlake razni berači in krošnjarji, ki nadlegujejo potem med vožnjo potujoče občinstvo. Teh ljudi železnica ne more kar kratkomalo zavrniti, ker si kupijo vozne listke, sprevodniki jih pa tudi ne morejo vedno nadzorovati, ker imajo drugo opravilo. Potujoče občinstvo opozarjamo v njega lastnem interesu, naj take nadležneže zavrača in opozori na njihovo početje tudi sprevodnike, ki bodo napravili red oziroma jih prisilili, da izstopijo,
— Dva milijona ukradel, LDU Budimpešta, 16. septembra. (MKU) Dvajsetletni trgovski sluga Ivan Bartha je zlatarju Bahruchu ukradel za dva milijona kron draguljev, s katerimi je v spremstvu svoje ljubice pobegnil proti Szegedu, Vsled judovskih praznikov so tatvino odkrili šele včeraj zjutraj.
— Verižniki, Branjevka Marija Bala-vič iz Kolodvorske ulice je bila kaznovana zaradi navijanja cen na 500 kron globe in 5 dni zapora, *— Anton Bandaš y Ljubljani je bil obsojen zaradi veriženja na 1000 kron globe, 14 dni zapora in na zapad 18 parov čevljev, — Breme Ivana iz Ljubljane radi navijanja cen na 100 kron globe in 3 dni zapora, — Zaradi tihotapstva je bil obso-jenFranc Cemko na 1000 kron globe, 3 dni zapora in se je zaplenjeni znesek 4000 K zasegel. — Chibu Lambert, klobu,čar v Celju, je bil kaznovan zaradi navijanja cen na 200 kron globe in 6 ur zapora, oziroma 50 kron. — Zaradi veriženja je bil obsojen Ivan Doles na 1000 kron globe, 14 dni zapora in na zapad čevljev, — Zaradi tihotapstva je bila obsojena Marija Horvat iz Gančan na 50 kron globe in zaplembo 70 jajc. — Zaradi prekoračenja tržnih cen sta bili obsojeni Marija Janežič iz Podgorice na 300 kron globe in 4 dni zapora in Hribernik Frančiška iz Iške Loke na 150 kron globe in 4 dni zapora. — Pek Rudolf Jošt iz Št, Jurja ob južni železnici je bil kaznovan radi navijanja cen na 1000 kron globe in 1 teden zapora, — Jožefu, Lettigu iz Fare je bilo zaplenjenih 56 zavojčkov cigaretnega tobaka, — Pušnik Andrej iz Sp. Kaplje je bil kaznovan zaradi tihotapstva na 10.000 kron globe in 8 dni zapora, v slučaju neiztirjivosti na 15 mesecev zapora. — Drago Schwab, trgovec v Ljubljani, je bil obsojen zaradi neoznačenja cen pri obleki na 4 zapora. Odsek za prehrano v Ljubljani je kazen spremenil na 1000 kron globe, ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je kazen milostnim potom znižalo na 500 kron. — Valentin Tušek je bil obsojen zaradi veriženja na 500 kron globe, 8 dni zapora in zapad 1983 lir, — Vadnu Ivan iz Postojne je bil obsojen na 1000 kron globe, 14 dni zapora in zapad čevljev, — Gostilničar Franc Zagorec v Ljubljani je bil zaradi navijanja cen obsojen na 150 kron globe in 3 dni zapora,
— Nepremišljeno ali zlobno tihotapstvo? Urad zoper verižnike in tihotapce preiskuje zadevo tihotapstva s smodnikom. Neki mesar je v družbi neke železničarke hotel spraviti iz Avstrije vtihotapljen smodnik iz Maribora preko Celja v Zagreb. Dvojica je imela smodnik v raznih Žakljih v osebnem vagonu vlaka. Količina je približno 40—50 kg. Ne glede na dejanje tihotapstva, je postopanje tihotapcev nečuvena zlobnost ali lahkomiselnost, da spravljata tako količino nevarne tvarine v osebni voz, kjer bi se bila lahko zgodila največja nesreča. Še ni dolgo, da je eksplodiral v istem položaju nekemu tihotapcu v vagonu
bencin in poškodoval sopotujoče občinstvo, vendar se ljudje nočejo spametovati in spravljajo sopotnike zlobno ali lahkomiselno v smrtno nevarnost.
— Tatvina v Gor. Mamolu pri Litiji. Dne 3. t. m. sta prišla h kočarici Tereziji Vodišek v Gor. Mamolu št. 22 neki približno 50 letni mož, srednje velikosti, podol-gastega, suhega obraza, rdečih brk in približno 40 let stara slabo oblečena ženska. Vodiškovi se je mudilo na polje, zato je tujca naglo spravila iz bajte, jo zaklenila in odšla na njivo. Ko se je pa vrnila domov, je bila reva neprijetno presenečena, ker je našla vrata odprta in je dognala, da ji je bilo ukradeno približno 2000 kron denarja.
— Prefrigana goljufica je Frančiška Pogačar. Prišla je nekega dne h gospodii Josipu Mozetiču v Kandijo, kjer je pripovedovala izmišljeno povest, da je bila na poti iz Kandije v gozdu blizu Višnje Gore napadena in oropana. Mozetič ji je verjel in vzel Pogačarjevo iz usmiljenja v službo. Nekega dne je pa povedala Mozetičevi ženi, da bo morala iti v Zagreb, kjer ji je umrla bogata teta in je izvabila Mozeti-čevema obleke in denarja v vrednosti 1000 kron in ogoljufala še dr. Feretiča za 120 kron, češ da mu bo odstopila sobe in pohištvo po njeni bogati rajni teti, Pogačarjeva se je odpeljala z vlakom proti Zagrebu, toda ni šla v Zagreb, marveč se je klatila po Štajerskem, kjer so jo orožniki v ptujski okolici aretirali.
— Kinematografska umetnost v državni upravi. V Avstriji so pred letom dni ustanovili državno podjetje ža izdelovanje filmov. Kot temelj so služili aparati enakega podjetja v bivšem vojnem tiskovnem uradu. Stvar se je v gmotnem in moralnem oziru izvrstno obnesla, Podjetje je popolnoma aktivno in donaša državi celo prebitek, razen tega se je pa s temi državnimi filmi delala v inozemstvu najboljša propaganda za vsakoršno pomoč Avstriji, Filmi so predstavljali revščino na Dunaju in polom prometa, pomanjkanje premoga, sestradane otroke itd,, na drugi strani so pa s filmi razširjali naravne krasote avstrijskih dežela in budili tujski promet. Dalje so uporabili kinematografsko umetnost za poljudno znanstvene in poučne ter zabavne svrhe. Pod neposrednim vtisom gornjih filmov se je v inozemstvu osnovalo deset pomožnih akcij za Avstrijo,
— Valute, Dne 16, septembra na zagrebški borzi: 1 dolar 116 K; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 carskih rubljev 123 kron; 100 češkoslovaških kron 168 K; 20 kronski zlat 410 K; 1 angleški funt 390 K; 100 francoskih frankov 770 K; 1 napoleondor 405 K; 100 nemških mark 205 K; 100 rumunskih lejev 228 K; 100 italijanskih lir 490 K,
Uubllanske novice.
lj »Scapinove zvijače«, komedija v treh dejanjih, spisal Moliere, vprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 19. t, m. ob 8. u,ri zvečer. Vstopnice se dobe že danes v pred-prodajiv trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu,
1} Ilirija Concordia, Zagreb. Nogomet ne tekme med Ilirijo in Concordijo v soboto in nedeljo 18, in 19, t, m. bodo morda največje in najvažnejše v letošnji sezoni. Proti Concordiji, ki jo smatrajo mnogi za najmočnejši klub v Jugoslaviji, postavi Ilirija svoje najboljše ljudi, Ilirija se nahaja v talko močni formi kot doslej še nikdar. Začetek točno ob pol 18. uri. — Nedeljska pretekma Ilirija rez. : Primorje obeta isto-tako najboljši šport. Primorje sestoji večinoma iz starih, rutiniranih igralcev, ki so nastopali preje za Ilirijo in Slovana; rezerva Ilirije je na najboljšem glasu. Pričetek predtekme je ob 18. uri. — Vstopnina običajna, y nedeljo veljajo vstopnice za obe tekmi. Članske in dijaške vstopnice se dobe samo v predprodaji v petek od 17. do 19. ure pri blagajni na igrišču.
lj Jesensko življenje v Ljubljani. Z otvoritvijo šol je postalo v Ljubljani zopet živahno. Z dijaki se je vrnila že večinoma v Ljubljano tista srečna gospoda, ki ima toliko drobiža pod palcem, da je preživela pasje dni v toplicah in v drugih letoviščih. Posebno živahno je bilo te dni na Krekovem trgu pred Mestnim domom, kjer se že gotovo sto let »veriži« s starimi šolskimi knjigami samo s tem razločkom, da so borzijanci revni študentki.
lj 200 kg cina, vrednega 40.000 kron, je bilo ukradenega Mlekarski družbi za Jugoslavijo-
Razne novice.
r Kako so praznovali prvi maj v Rusiji, Dr. Šmeral, češki komunist, ki je letos prepotoval Rusijo, poroča o praznovanju prvega maja v Rusiji, Ta dan se je izvršil v znamenju dela. Vsakdo je imel po svoji organizaciji določeno delo in orodje; do desete ure je moral biti vsakdo na mestu. Na tisoče ljudi se je na primer sestalo na prodan so podrli zid, ki je zapiral bivšo carsko zimsko palačo od ostalega mesta, 3000 lju-
di je rušilo opeko za opeko od zidu, j nalagalo na dolgo verigo 500 enovpfez“ vozov, ki so jo vozili proč, da jo uP°^ai za drugo zidavo. Nekateri so med tem a* filirali mimo grobov padlih za revoM ■ Na revolucijskem trgu je bila ob vesnost. Ob 12. u,ri se je vršil shod 800 gl * honemih. Ob šesti uri so fanfare po naznanjale, da je čas dela končan in da za' čenja zabava. Igralci so se peljali oa raz lične kraje mesta, kjer so igrali pc» P*°’ stim nebom. Ravnotako tudi orkestcr' , j sebno velika veselica s koncerti in drugi štoru, ki je bil določen, da se obdela Ljudje so se razdelili po prostorih, K1 bili določeni. Vsaka skupina je imela svo) nalogo. Ena je morala napraviti stezo, <* ga je morala izkopati gredo v podobi zve. de, tretja je vsadila vrsto drevesc, 0b®?jj|l sti uri je naznanil strel iz topa pri°e dela, ob peti uri popoldne je bil vrt nar
jen, Istotako so delali drugje, razklad^ vagone, polagali temeljne kamne ita.^
zabavami se je vršila v poletnem P' . kamor včasih ni smel stopiti navaden c vek.	..Jg
r Bivši nemški prestolonaslednik. ^
London, 13. septembra. (DKU) »v . ■-■ Mail« javlja iz Holandske, da je bivši ne ški prestolonaslednik naprosil Nizoz® ^ sko vlado, naj mu dovoli, da sme _0Qj“J| Nemčijo ali pa v kak holandski Kr izimši VVieringen.	ri	nil
r Pomanjkanje na Dunaju, LDU V. naj, 13. septembra. Zaradi pomanjšaj* moke in žita se je znižala kvota za ®° J| Znižanje bo trajalo več tednov, doklef pride dovoz iz Jugoslavije.
r Velikanski hoteli v Ameriki, » ^ jorku in v celi Ameriki zidajo zelo ve Novi hoteli rastejo iz tal, ki so glede ogromnosti pravi čudež, Ti hoteli 2200 sob, v katerih lahko prenoči 3000 stov; ti hoteli imajo po 2000 služabnik V hotelu je 1760 kopalnic in 958 tušem in knjižnica s 3000 zvezki, boln» ca in telefonska centrala,	.
GOSPODARSKE POGODBE Z
AVSTRIJO.	m
Dunajski listi objavljajo uradno ročilo, da je jugoslovanska vlada dn®, in 26. avgusta t. 1, »proti vsemu P1^ m. vanju« naenkrat podpisala par meseca lija dogovorjenih gospodarskih p6S° •J| obenem obljubila, da se ostale-pogodb® |j tificirajo v nekaj dneh.
O dobavah Jugoslavije Avstriji ^'jjj vi poročilo — obstoja »mala dobavna godba« in še en dogovor. V teh pogod1“J določene količine je Srbija dobavila j ma že pred ratifikacijo t. j, 1500 va£OIL pšenice in <4000 koruze. Po ratifikacij* ^ bi Avstrija še 5000 vagonov pšenice, l*1 vagonov koruze in 1000 vagonov ječi®6 J dalje pitane prašiče, mast, fižol in pir. Avstrija bo dala Jugoslaviji žel® in kovinske izdelke, elektrotehnični ^ terial, papir, tkanine, usnje, kemikalij barve. Te dobave zagotavljajo zaposj® . in razvoj avstrijski industriji. Kupčij8 j izvrši v svobodnem prometu in ne Fjjj zamenjavi blaga.
Poročilo naglaša, da je avstrijska , da napotila vsa merodajna mesta, d3, ^ likor mogoče hitro izčrpajo v Jugošl® dovoljene kontingente in čim najbolj Fj spešijo nakup gori označenih živil* prizadeti-^avstrijski državni uradi so mudoma stopili v zvezo, da kolikor bJJi mogoče rešijo vprašanja o prevozu, nih sredstvih in preskrbi industrijskih delkov. Poročilo upa, da bo sedanje zu prijazno mišljenje jugoslovanske
tik0
drž;
Janj
Dal
Pos
k,
ta
&R
4
«1)3
«el
ji
to
itd
to
io
ni!)
*
lit
ns
%
tl
de« trajalo tudi v bodoče.
Iz vsega tega poročila odseka veselje nad nepričakovano izpremenih®^ gospodarski politiki Belgrada, Vsi ni hite Avstrijci na vso moč, da hiti-0 grabijo dovoljeni jim del jugoslovans* ^ blagoslova in ga spravijo domov. Njf^. industriji se vsled dobav Jugoslaviji pira obilo delo in razcvet.	y	5)1j
Nam v Jugoslaviji pa se isto^9 . stiska srce: Cene živilom in drugi^ trebščinam gredo skokoma navzgor, naj bo iz tega?	':':M
Narodno gledišče.
Opera.	,	r,
Sobota, 18. septembra. Lepa Vida — y Nedelja, 19, septembra Prodana neyes'n , * izven.
Ponedeljek, 20. septembra. Zaprto,
■v	Drama,
Petek, 17, septembra. Anfisa — A,
Sobota, 18. septembra. Za narodov
— B,	,	.jv
Nedelja, 19. septembra. Anfisa —- 12 Ponedeljek, 20. septembra. Za narC* blagor — C,
*	*	*	^,|<r
V dramskem gledališču se Pr'f’Ta\>-za prihodnji teden Ogrizovičeva »H*5 , se zinica« in Shawov »Pygmalion«. V pripravljajo »Glumači«, »Gozdne v a »Trubadur« in »Faust«.	 -""^l
Odgovorni urednik Jože Ruta*. Izdajatelj konzorcij »Večernega TUka »jugo*lovan»ka tipkama« t