Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4.meriki.


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE:
79 RECTOR.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 293. — ŠTEV. 293.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 14, 1906. — V PETEK, 14. GRUDNA, 1906.
VOLUME XTV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Ropanja mafije.
Povišanja plače. Zopet odvedli otroka,
DELAWARE. LACKAWANNA & WESTERN ŽELEZNICA POVIŠA PLAČO SVOJIM VSLUŽBENCEM.
Tudi vslužbenci New York, New Haven & Hartford železnice dobe boljšo plačo.
ŠTRAJK V SCHENECTADY.
pe
iinton. Pa.. 14. dec Glavni su-ondent T. M. Clarke od Delaware, Lackawanna i Western železnice naznanja, da dobe vsi delavci transportnega oddelka s 1. januarjem 1907 devetodstotno povišanje plače. Povišanja bodo de.ežni vsi postaje-načelniki. predstojniki tovornih uradov, k erki, telegrafisti, čuvaji in delavci na progi med Buffalo in Hobo-Lenoin. Strojevodje, kurilci in čuvaji izogiba lišč so že dobili povišanje.
New Haven, Conn., 14. dec. De-lavci vlakov New York, New Haven &, Hartford železnice dobili so danes povišanje p ače. Sedaj bodo dobivali na teden povprefcnih $27.50, oziroma $2.50 več, neiro dosedaj.
Schenectady, X. Y., 13. dec. Glavni poslovodja tukajšnjih General Electric Works, ktere delavci že tri dni št raj ka jo, naznanja, da se je mnogo št raj k a rje v že vrnilo na delo. Vodje st raju a rje v trdijo, da 5000 delavcev štrajka. d očim trdi družba, da število štrajkarjev ne preseza 2500 mož. — Štrajkarji, ki se vrnejo zopet na delp, dobe svoja prejšnja mesta. Štrajk se bode zaključil brezuspešno.
Schenectady, N. Y., 14. dec. Štrajkarji tukajšnje General Electric Co. so sklenili štrajkati, ako bi bilo treba, vso zimo, ker bodo dobivali podporo.
-0-
GRADNJA NOVIH VOJNIH LADIJ.
Predlog za ustanovitev vladinih ladjedelnic.
Washington, 13. dec. Šef konstrukcijskega urada vojne mornarice, rear-admiral W. L. Capps, je objavil svoje letno poročilo, v kterem trdi, da se jo pri gradnji oklopnic Louisiana in Connecticut, kteris o zgradili v vla-dinej Navy Yard v New Yorku, popolnoma dokazalo, da je mogoče v vladinih ladjedelnicah zgraditi ravno take ladije, kakor na zasebnih. Radi tega priporoča, da se zgradi saj jedna ladjedelnica ob Pacifiku in jedna ob Atlantiku. Nadalje priporoča admiral gradnjo nadaljnih popravljalnic, v kterih bode prostora za največje ladije. Te naj se zgrade v Norfolku, Va., in v Pensacoli, Fla. Pripravljalna dela za gradnjo nove 20,000ton-ske oklopnice so se že pričela. Končno odsvetuje od poprav večjih vojnih ladij v inozemstvu, ker je vse to lahko opraviti doma.
Morilec krošnjarja Schwartza.
Laporte, Ind., 13. dec. Anton Lambert, star 23 let, je bil spoznan krivim umora po drugem redu in obsojen v dosmrtno ječo. Lambert je v maju t. 1. v South liendu umoril židovsko ura krošnjarja Jakoba Schwartza iz New Yorka. On ima že dva u-mora- na vesti in je bil že čestokrat kaznovan radi raznih tatvin.
Učitelji za Filipine.
Washington, 13. nov. Uradu za in-ztilare zadeve se poroča iz Manile, da potrebujejo na Filipinih za prihodnje šolsko leto še nadaljnih 120 ameriških učiteljev, od kterih jih bode 50 dobivalo letno plačo po $1200 in o-stali manjšo. Kandidatje za ta mesta morajo napraviti skušnjo civilne službe in se zavezati za dvoletno službo. Večina učiteljev ostane na Filipinih več ne«o dve leti. Skušnje se bodo vršile dne 27. in 28. t. m.
ženo, otroka
BKo si namenjen „ „
sorodnike ter pri)iteQe v Ameriko vzeti, ptti ta pojasnila in voine cene na: FRANK ŠAKSE& m Greenwich St. New York, N. Y, ker tu bodeS naj poŠte ne je in najbolje postreže n. Fr. Sakser je prixnani zaitop-" * >ie»itnih parobrodmh dru*b
PRI BELEM DNEVU SO ČLANI MAFIJE ODVEDLI ŠTIRI IN POL LETA STAREGA DEČKA
Od očeta zahtevajo sedaj tisoč dolarjev odkupnine in mu prete s smrtjo.
ITALIJANSKA KULTURA.
«ik vseh
V italijanskej koloniji na dolenjej strani New Yorka vlada velikanska vzrujanost. Pri belem dnevu včeraj kmalu po 12. uri so člani mafije u-kradli in,odvedli štiri in pol leta starega sinčka italijanskega dninarja Alfonso Brucata, ko se je deček vračal domov iz otročjega vrtca. Stariši lečka so skoro obupani. Oče je še tekom dneva dobil pismo, s kterim zahtevajo roparji od njega $1000 odkupnine in mu zajedno prete, da ako tega ne stori, umore njega in dečka.
Tisoč dolarjev! Ako ubogi, sedaj brezposelni oče vse kar ima spremeni v denar, ne more skupaj spraviti niti deseti del zahtevane svote in radi tega je nerazumljivo, da so baš Brucatu ukradli sina.
Detektivi, kteri poznajo Sicilijan-ce, so preprčani, da se tu ne gre za odkupnino, temveč za krvno osveto.
Rodbina Brucata stanuje v 4. nadstropju hiše 38 Stanton St. Y tej hiši stanujejo sami Italijani. Ukradeni deček ima še pet bratov in sester. Brucata je prišel pred šestimi leti iz Buccine pri Palermu v New York. Deček se je včeraj vračal iz otroške-sra vrtca z neko leto dni starejšo deklico, imenom Catarina Alina. Na polupota sta prišla k njima dva moška in jeden je dečka pričel božati, češ: "pojdi z menoj, kupil ti bodem igrače." Potem je odvedel dečka k bližnjemu krošnjarju. Deček jc gledal na součenko, kakor da bi prosil pomoči. toda lopova sta deklico prepodila. Slednja je odšla k dečkovej materi in jej je povedala vse. kar je videla. Dečkov oče je o tem takoj naznanil policiji. Zvečer je dobil anonimno pismo z znamenjem mrtvaške prlave. Pismo se irlasi:
"Drae-i prijatelj! Tvoj sin je pri nas. Skušaj dobiti $1000. Ne kaži tega pisma policiji, ako pa to storiš, potem prisegamo pri Madoni, da morata umreti Tvoj otrok in tudi Ti. Tvojemu dečku ni nič hudega."
Brucato nima niti pojma, kedo so njegovi "prijatelji".
Goljufiv odvetnik.
Peoria. 111., 12. dec. Odvetnik Daniel F. Raum, ki je skoraj najuglednejši v tukajšnjem mestu, se je danes spoznal krivim goljufije potom ponarejanja za $10,000. Odvetnik je že v ječi.
Tovarna zgorela.
Tovarna za konserve zelenjav, ki je last J. P. Polk & Co. v Greenwoodu, Ind., ki je največja te vrste na svetu, je zgorela. Škoda znaša $200,000.
AMERIŠKI TRGOVEC.
Yes svet občuduje dejstvo, da se ameriški trgovci tako lepo ohranijo, kajti slaba sreča in izguba njihovega premoženja nikoli ne podkoplje njihovega zdravja, kajti baš izguba pome-nja zanje v mnozih slučajih obnovitev eneržije in končni popolni uspeh. Premišljeni možje navadno potem, ko izgubijo vse, preiskujejo vzroke njih poraza, da se v bodoče lahko izognejo pomotam. Mnogi ljudje pa premalo skrbe za svoje zdravje ne meneč se za pravila narave, dokler jih to ne privede do groba. Vendar pa tudi mnogo teh ljudi prične z novim življenjem in danes so trdni ter zdravi. Vendar pa ni potrebno dopustiti, da bolezen tako napreduje, da človeku preti smrt. Kakor hitro organi ne delujejo tako, kakor običajno, rabite nemudoma Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono zelo blagodejno npliva na prebavalne organe in podeli vsakomur dober tek, popolno prebavo in naravno spanje. Vaša kri bode postala čista in živčevje stalno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Krivoprisežniki in milijonarski tatovi.
AMERIŠKI MILIJONARJI SO VČERAJ SLIŠALI DOVOLJ RESNICE.
Meagher je dovolj posvetil ščencem ljudstva".
SUŽNJIŠTVO.
'poobla-
"Ako je resnično, kar je govoril Mr. Carnegie, da so bogatini zaupniki in pooblaščenci vsega ljudstva, potem naj pripomnim, da imenujem te zastopnike tatove in krivoprisežnike. Lahko naštejem 150 ljudi, ki kontrolirajo dvajset bilijonov dolarjev in kterim so vsi prebivalci Amerike pravi sužnji. In oni niti ne skrbijo za svoje žrtve, ako slednje ostare in postanejo bolne, kakor se je v prejšnjih časih skrbelo."
Tako je govoril včeraj popoludne N. W. Meagher v Park Ave. hotelu milijonarjem Carnegie, Belmont, In-gall in vsem drugim mirovnim apostolom. ki so člani National Civic Federation, kteri so bili mirni in so poslušali lastno kritiko.
"Po mojem mnenju," nadaljeval je Meagher, "takim oskrbnikom ne smemo izročiti ni zaupati našo svobodo in blagostanje. Toraj od bogastva ne preti kaka nevarnost? Jaz pa zamorem našteti petero mož, kteri zamorejo jutri provzroeiti v Zjed. državah trgovinsko paniko, ki zamore trajati več let. Vsi ljudje so več ali manj neumni in ako je resnično, da so milijonarji mogočni tatovi, potem je blagostanje dežele odvisno od petih slaboumnih zločincev. Reforme ali revolucija? — to je vprašanje. Mi se nečemo poslužiti sile, toda dajte nam reforme, ki bodo pametne.
STARI PRAVOPIS OSTANE.
KongTes se je izjavil proti Roosevel-tovemu "phonetic spelling".
Washington. 13. dee. S 142 proti 25 glasovom je zastopniška zbornica zavrgla po Rooseveltu predlagani novi pravopis angleškega jezika, kteri naj ostane tak, kakoršen je v angleških besednjakih.
Tozadevna debata je trajala več ur. Radi novega pravopisa bi nastala splošna konfuzija zlasti pri oficijelnih tiskovinah.
Roman iz življenja.
Milwauke, Wis., 13. dec. Zakonska dvojica, ki je bila od potresa v San Franciscu nadalje razdvojena, tako da sta jeden o drugemu mislila, da sta mrtva, se v kratkem zopet združita. Gospa Polič prišla je v minolem poletju iz San Francisca, Cal., v Osh-kosh, Wis., in je pripeljala seboj neko zelo ožgano truplo, o kterem je trdila, da je njen mož. Truplo je dala tukaj pokopati. Pred par dnevi je pa dobila poročilo, da njen, dozdevno mrtvi mož še živi in da dela na nekej farmi v Californiji. O tem se je sedaj prepričala in sedaj je vsa srečna odpotovala k svojemu možu.
Ponarejanje desetakov. š
Radi ponarejanja desetakov foto-grafičnim potoni, je zvezino sodišče v Denverju. Col.. obsodilo James D. Eaglestona v desetletno ječo in plačilo denarne kazni v znesku $1500.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se na.fraj-a.nA svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najprflič-neje do $25.00 v gotovini t priporočenem ali regiztrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honor Order aH pa How York Bank Draft
FRANK 1AKBKR, 109 Greenwich Street, New York. 6104 StOlair Ave. HJS. Cleveland, O.
Roosevelt za mormonce. Pomoč pri volitvah.
OBDOLŽIT VE SENATORJA DUBOIS IZ IDAHO. IZVOLITEV SENATORJA S M O O T A.
Roosevelt skuša izposlovati, da bode tudi v Idaho izvoljen mor- , monski kandidat.
TAFTOVA NALOGA
Washngton, 14. dec. Senator Dubois iz Idaho je včeraj v senatu direktno obdolžil predsednika Roose-velta, da je upotrebil ves svoj politični upliv v svrho izvolitve republikanskega kandidata v Idaho in Utah. Tako je dejal Dubois med svojim govorom o izvolitvi mormonca Reed Smoota v senat, ob kterej priliki je tudi razpravljal o moči mormoncev v Idaho. "Smoot," tako je pisal Dubois, " zastopa cerkev, ne pa državo in on bode izvršil najpreje povelja cerkve in šele potem ona države in ljudstva." Mnogo je govoril tudi o zadnjej volilnej borbi. Pri tem je po-vdarjal, da je Roosevelt poslal tajnika Tafta v Idaho, da govori za "zakon in red".
Svoj govor je končal Dubois s po-vdarjanjem, da zlorablja Roosevelt svoj upliv v Idaho proti Američanom v prid mormoncev.
Pokadil je 500,000 cigaret.
Ilammond, Ind., 11. dec. Petinštiri-desetletni Julij Persko je včeraj umrl v svojem stanovanju. Ko so ga zdravniki preiskovali, so zvedeli, da je pokadil povprečno vsaki dan po sto cigaret tekom zadnjih 30 let. tako da je skadil najmanj pol milijona cigaret. —
Kupoval jih je po navadi v Chica-gu po 7000 skupaj in si jih je dal poslati semkaj, ker v Indijani jih ni dobiti. On je skoraj neprestano kadil.
Ko je umrl, mu je ostalo še 2500 cigaret. Včeraj zjutraj je ustal in pokadil jedno cigareto. Jedva da je to storil, začutil je v srcu bolečine. Njegova gospodinja je hotela poslati po zdravnika, toda on je to odklonil, češ, da ga bode že cigareta popravila. Nato je kmalo umrl.
Japonski bogatin na potu v Ameriko.
Seattle, Wash., 12. dec. Japonski večkratni milijonar Krokazaki iz To-kija, kterega nazivljajo tudi za japonskega Pierpont Morgana, pride v par unevih v New York, da se dogovori z ameriškimi kapitalisti glede naložitve denarja.
Odrezal si je roko.
Lynchburg, Va., 11. dec. Dr. Chas. McCullough. dobro znani farmer in zdravnik v countyju Buckingham, 40 milj daleč od tukajšnjega mesta, si je včeraj z navadnim žepnim nožem odrezal svojo levo roko pod komolcem, ker drugače se ni mogel rešiti iz mla-tilnega stroja, čegar zobje so ga prijeli za roko.
Ko se je na ta način oprostil, ukazoval je svojim delavcem, kako naj mu roko operejo in zavežejo, da mu rešijo življenje. Ko je bilo to končano, je mirno odšel domov. Kasneje so ga pripeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so mu odrezali še jeden komad roke.
Njegovega oskrbnika je pred dvema tedni isti stroj prijel za roko. kojo so mu morali odrezati. Kasneje je u-mrl radi zastrupijenja krvi.
Sprejem v Belej hiši.
Washington, 13. dec. Gospa Roosevel tova priredila je včeraj v Belej hiši sprejem za inozemske diplomate. Pri sprejemu so jej pomagale gospa Longworth in gdč. Hager, tajnica Rooseveltove. Goste je predstavljal kapitan McCoy od predsednikovega štab.
PRATI K E
za leto 1907
Družinska, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov.
Razprodaj aid, kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe za $6. Dobo so pri
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich Street, How York. 6014 St. Olair Ave., Cleveland, a
Dogodki v
Nezakonite maše.
V	PARIZU SO ZAPRLI NA STOTI-
NE DUHOVNOV, KER SO NEZAKONITO MAŠ EV ALI.
Izgnani papežev zastopnik je dospel v Rim.
PAPEŽ PROTESTIRA -o
Paris, 13. dec. Poziv duhovnov, naj se Ijindje udeležijo tudi prepovedanih maš, se je mnogo ljudi v vseh občinah odzvalo. Poročevalec "Associated Press" je obiskal danes zjuiraj več cerkev in povsodi je opazil sledeče: Glavna vrata so bila zaprta, toda skozi stranska vrata so katoličani prihajali v cerkve. Skoraj vse esrkve so bile polne in v nekterih so priredili celo godbe. Policija ni nikjer motila božje službe. Pri vsakih vratih 3u stati po trije policaji, doČim so v cerkvah stražili detektivi in si zapisali imena duhovnov, kteri so majevali. Vse te duhovne bodo izročili kazenskim sodiščem, izemši one cerkev S4.. Jean de Evamgiie, St. Blaise de Cha-ronne in Pere la Chaise, (kterih Slani so prosili za dovoljenje maševanja po zakonu iz leta 1SS1. - Iz zaplenjenih listin izgnanega papeževega zastopnika je razvidno, da si je večina škofov želela, da se udo-volji zakonu iz leta 1SS1 in da so Ic z nejevoljo poslušali papeževega povelja.
Rim. 13. dec. Iz Francije izgrani papežev zastopnik Montagnini je dospel v Rim i" takoj odšel v Vatikan, kjer se je dolgo posvetoval s kardinalom Merr del Valom o položaju v Franciji, zlasti pa o zaplenitvi dokumentov nuncijature. Papež bode radi tega protestiral pri raznih državah. Po konferenci je Montagninija sprejel papež v avdijenco. Papežev protest bodo izročili vsem državam, ktere imajo pri Vatikanu svoje zastopnike.
Ko se je v Rimu izvedelo, da je pa-pežev zastopnik izgnan iz Pariza in da je zveza med ceiikvijo in državo definitivno končana, so vsi klubi in napredne obitelji okrasLi svoje hiše z zastavami in zvečer so okna krasno razsvetili. S posebnim manifestom se poživlja prebivalstvo Italije, naj slavi triumf državljanov svobode. V soboto se vrši v Rimu velika antikle-rikalna demonstracija.
Paris, 14. dec. Trfcaj so zaprli vse polno duhovnov, kre so maševali, dasi-ravno bi po zakonu ne smeli. Tudi na deželi so zaprli na stotine duhovnov. V svoj zagovor navajajo areto-vanci, da zamorejo kot francoski državljani moliti, kjer hočejo, in ako so bili pri tem ljudje navzoči, jih prav nič ne briga. Ko so tozadevno izjavo podpisali, so jih izpustili z naznanilom. da jih bodo zopet zaprli, ako bodo zopet protizakonito maševali.
Duhovni so sik-lenili, da so iz žup-nišč, semenišč itd. umaknejo le po sili. Zaplenjena pisma papeževe nuncijature. kterih je 30,000, pregleduje veliko število uradnikov. Mnogo pisem bodo objavili v dokaz, da so duhovni skovali zaroto proti republiki.
Mnogo poslopij so duhovni na poziv oblasti ostavili in v mnozih občinah so podpisa i, ne oziraje se na papeža. od vlade zahtevane izjave glede maševanja za prihodnje leto. Ako se to povsodi zgodi, potem je vlada sijajno zmagala in jej ne bode treba eeifkev zapreti.
Z juirajšnjim dnevom zgube duhovni pokojnine in lemenatarji morajo k vojakom. Vatikanu se bode vlada osvetila s tem, da bode parlamentu predlagala, na 7 natančno označi položaj cerkve. Po tem predogu izgubi cerkev vse dobrote, ktere je uživala; njeno premoženje prevzamejo civilne oblasti in kardinale ter šlkofe je smatrati kot inozemske (vatikanske) 11-radnike, o kterih osodi se kasneje določi.
V Nantesu, Arrasu in Ansrersu je prišlo do protivladinih demonstracij.
V	Angersu je množica napadla policijo.
Kralj Leopold in KOLEDAR
zastopnik Kowalsky. za let0 1907
KRAThT BELGIJCEV JE ŽELEL, DA BI NJEGOV GLAVNI ZASTOPNIK
m
UMRL.
Polkovnik je zasledil zaroto, ktere namen je bilo "smrtno spanje".
ZASLUŽEK V ZNESKU $45,000.
Bančno poslovanje v Chicago.
Chicago, HI., 13. dee. TokajSnje banke so imele letos veS prometa, nego kdaj popre je in njih Čisti dobiček znaša letos $11,000,000.
Odkritja o grozodejstvih v Kongu vedno bolj dokazujejo, da je imel belgijski kralj Leopold v Washingionu svoje zastopnike, »kterih namen je pridobiti vlado za to, da pusti Leopoldu nadaljevati v Kongu svoja barbarstva. Objava podrobnosti o koncesiji, ktero je dal Leopold milijonarju Ry-anu in drugovom v Kongu, so sedaj objavljene v "Bulletin de l'Etat Independent du Congo" in to odkrije tudi vrednost koncesij, ktere so si pridobili ameriški milijonarji. Razun tega je prišel na dan tudi vpliv kralja Leopolda v Washingtonu. Sedaj tudi ni več t p i"". da je generalni konzul države Kongo, Aug. Whitelev. član neke rudniške družbe za Kongo.
Ta konzul je radi tega skušal pridobiti vse senatorje za Leopolda in za Rvana, s kterima je v trgovinske j zvezi.
Odkar se je objavilo prvo poročilo o belgijskem tajnem zastopstvu v Washingtonu, prišle so še dru*re informacije o delovanju plačanih kraljevih agentov. Med temi je tudi nek polkovnik Kowalsky. ki je delal za kralja od 1904 do 1905 in je v tem letu dobil plače $20,000 in $23.000 za stroške. Vso svoto so mu plačali new-vorški banlkarji. Vendar je bil pa Leopold s poslovanjem Kowalskega nezadovoljen, ker se je bal, da ne pride vse v javnost. Radi tega so pod vodstvom kralja Leopolda v Bruselj u skovali zaroto, da se poš.je Kowal-skega s kakim naročilom v Afriko, v Nigerijo, kjer bi moral umreti, ker le tako se ohranijo kraljeve lopovščine tajne. Kowalsky je pa izvedel, da vlada v 2šigeriji mrzlica in spalna bolezen in je taikoj vedel, da mu žele smrt. Radi tega je pisal kralju, da močvirja v Nigeriji ne ljubi in ni šel v Afriko.
Banka v stiskah.
Washington, 13. dec. Farmers' & Drovers' National banka v Waynes-burgu, Pa., je morala vsled odredbe kontrolerja nacijonalnih bank prenehati s poslovanjem. Oskrbnikom banke je imenovan John B. Cunningham. Razlika med aktivo in pasivo znaša $2,307,474. Banka je bila že dalj časa v stiskah in v rezervnem zakladu so imeli vedno primanjkljaj.
Nezgoda na železnici
Bostonski poštni vlak št. 29 od New York, New Haven & Hartford železnice je včeraj zjutraj pri postaji Melrose skočil raz tir, ko je vozil s hitrostjo po 50 milj na uro. Vlak je razdejal več nego 500 Čevljev proge, na Var se je lokomotiva prevrnila. Par poštnih klerkov je ranjenih. Slednje so pripeljali v New York. Promet je bil pet ur ustavljen.
Požar v Rolli, Mo.
V Rolli. Mo.. je požar razdejal neko trgovinsko poslopje in jedno hišo. Škoda znaaš $60.000.
Draga božična drevesca.
Bennington, Vt., 14. dec. Doba cenenih božičnih drevesc je že minola, kajti farmerji izjavljajo, da se jim boljše izplača, ako puste smreke rasti in potem les prodati. Pošiljatve božičnih drevesc za New York so mnogo manjše in slabše, nego lani. Dosedaj so dobili farmerji po 5c za drevo, kar se gotovo ne izplača, in radi tega raje puste drevesca rasti.
Pivo na Francoskem.
Poraba žganja na Francoskem se zadnje čase redno zmanjšuje, zato pa narašča Ikosum piva. in sicer se je pomnožil v zadnjih petih letih za 40%. Lani se je izpilo na Francoskem 14,383.646 hektolitrov piva. Največ piva dobiva Paris iz Plzni in Mona-kovega. Seveda je pivo drago, ker je treba plačevati za uvoz visoko carino.
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obseza 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! .
Razne novosti
iz inozemstva.
RAZPUST NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA; POSLANCI VLADI NISO DOVOLILI NAPRAVITI DOLGOVE.
Švedski kralj Oskar je smrtno bolan. Star je 77 let.
NOVI ŠVICAHSKI PREDSEDNIK.
Berolin, 14. dec. Cesar Viljem je razpustil nemJki državni zbor, ker mu poslanci niso hoteli dovoliti nadaljnih $7,350,000 za izvajanja vladi-nega barbarstva v nemškej zapadnej Afriki in so poleg tega zahtevali, da se vojaštvo v Afriki nemudoma zniža na 2500 mož. Proti vladi so glasovali Poljaki, centrum in svobodomiselna ljudska stranka. Vlada je torej popolnoma poražena in mesto da bi odstopila, je Viljem raje razpustil državni zbor. Danes zvečer se vrši mnogo ljudskih shodov raznih strank, da se dogove glede novih volitev, ktere se vrše 11. februarja. Socijalisti so prepričani, da bode prišlo sedaj še več njihovih poslancev v državni zbor. Tudi za Poljake je razpust državnega zbora skrajno ugoden, kajti radi šolskega štrajka ne bode nihče glasoval za Nemce na Poljskem in tako bodo pridobili Poljaki nadaljne sedeže v državnem zboru.
Teheran, Perzija, 14. dec. Šah je postal še slabši nego je bil. Včeraj zjutraj se je onesvestil in se zvečev še ni zavedel.
Stockholm, Švedska, 13. dec. Kralj Oskar je smrtno bolan. Zbolel je na srcu in utripanje žile je nejednakro-merno. Kralj Oskar je star 77 let.
Berne, Švica. 13. dec. Eduard MiiV-ler iz Bern a je izvoljen švicarskim predsednikom kot naslednik predsednika L. Forrerja. Podpredsednikom je izvoljen dr. E. Brener iz Bale.
$50,000 škode.
Tovarna Pricedale od Pittsburg Coal Co. je zgorela. Ogenj je razdejal šest parnih kotlov, tri dinamo in poslopje. Škoda znaša $50,000.

.- — - j«


KRE TANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Pannonia 13. decembra iz Reke z 2166
potniki. Cevic 13. dec. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa. Samland iz Antwerpena. Hannover iz Bremena. Philadelphia iz Southamptona. Baltic iz Liverpoola. Bordeaux iz Havre. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Loui iz Southamptona. Zeeland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowpa.
Odpluli so:
Pannonia 14. dec. v Liverpool.
Odpluli bodo:
New York 15. dec. v Southampton. Etruria 15. dec. v Liverpool. Kronprinz Wilhelm 15. dec. v Bremen.
Caledonia 15. dec. v Glasgow. Graf Waldersee 15. dec. v Hamburg. Glenesk 15. dee. v Havre. Gerty 15. dec. v Trst,
"GLAS NARODA"
LUt slovenskih delavcev v AmerilcL
slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnih
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1I»06.
Za lero velja list za Ameriko . . . $3.00
44 pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" 44 44 pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York-
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov t rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-^e naznani, da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Gins Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127U Rector.
Božična pisma.
>p<
E
>ališče" zvezine pošte, ime-l Letter Office, je v tem mesecu prenapo njeno. Na tisoče pisem prihaja v ta urad. ktera nazivlja pošta "mrtva pisma", ker so adresati nepoznani. V tem uradu jih drže nekaj časa in poten* gre vse v velikansko peč. kjer zirore.
Ti tisoči pi.sem so naslovljeni nekemu Santa Clautsu in prihajajo iz vse repub.ike od vseh poštnih uradov. Ker pa ni jeden teh uradov ne pozna imenovanega moža, pošljejo vsa pisma v Washington.
Pisma prihajajo od najbolj naivnih vernikov in otrok, ki so polni nade in želja ter se običajno glase: "Ljubi Santa Claus:—
Pri nas doma je zelo žalostno. Drugi otroci imajo male avtomobile in vse polno lepih igrač — jaz pa in moj bratec nimava ničesar. Mama je jo-.i<a.a in dejala, da je zima tako huda in da je premog in meso tako drago, da nama ne more napraviti božičnega vt-elja. In radi tega prihajam do Tc'r\ ljubi Santa Claus. ki si prijatelj siromakov: prosim Te, misli na brat-«-a in ria-me in prinesi nama kaj za 1 ;<•/!(". ker bi se tudi rada veselila, kakor drugi otmci."
Tako in jedn&ko >e glase vsa taka pisma. ktera pa morajo v poštno peč v Wa-hingtonu. kajti ofieijelno je adn>at nepoznan. Kedo j»ozua še
»laja, kteri in ki ne spada no dobo? Ne in obža ovalno li starih običa-sploh že poza-4 4 naslov nepo-
Ni
drugi so Santa C
endar i«
na t<
so za m<
In vendar je on prijate j revnih, i ne spada k onim fiP-nt ropom, ki 7.dajaj«> milijone za knjižnice, da »lovi njihovo ime, ali k onim. ki kujejo drairoeena okna za eerkve. Santa Claus deli»je le na tihem brez c.ame. On je prijatelj otmk onih, ^ri se morajo mučiti za svoj borni ikdanji kruh; on prinaša v temne mrzle sobe luč in toploto, veselje nove nade za boljše življenje; žalno z otroci -e vesele stariši in po-inejo zadovoljnejši. In ra li tega, ali ni mogoče, da bi i v-a taka pi-ma po drugem potu drugo mesto, ne pa v washington-■ peč ? Pir»ma naj gredo tje, kjer adresati poznani in kteri čutijo jed no z otročjimi srci fn (kjer se za->re uslišati prošnja otrok.
NA PRODAJ
je LEP VINOGRAD pri cerkvi sv. Ane v Vidošieih pri Metliki, kteri je z najfinejšimi trtami zacepljen. Letos naprezalo se je 25 hektolitrov mošta. Proda se tudi na p.acilne obroke. Kupci naj se oglasijo pri: Anton Rajner, trgovec
Austria. Krain,	v Metliki.
(13-14—12)
PROŠNJA.
FRANK TURŠlC iz Johnstowna, Pa. (za natančni naslov ne vemo) nam je doposlal denar, a nič navodila, za kaj naj ga uporabimo ali pošljemo. Rojake, živeče v Johnstownu, Pa., kteri poznajo Frank Tnršiča, prosimo, naj ga o po zore na to.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Nasvet možkim.
Skrajni čas je že, da dobimo zve-zini zakon, vsled kterega bi bili možki prisiljeni, da v slučaju potrebe odstopijo ženskam v vozovih ulične železnice in vlakov svoje sedeže. Dandanašnji morajo žensfke, ko se vozijo zvečer domov, potem, ko so ves dan hodile po prodaj al nicah, da izvedo, kje se dobe najcenejša božična darila. običajno v vozovih stati, kajti sedeže si prilaste možki, kteri se tudi zvečer vračajo od dela domov. Možki bi vendar lahko imeli toliko ozira na /ensike, da bi saj pred Božičem hodili peš domov. Ako se pa že kljub temu voaijo, naj bi saj v vozovih ženskam na ljubo vstali, ker morajo vedeti, da so izmučene.
V ostalem bi pa zamogli možki še mnogo storiti, da bi ženskam olajšali težavno delo nakupovanja. Ako bi Imeli le ndkoliko dobre volje, bi lahko tudi veter jo kuhali mesto žen, kajti slednje sedaj gotovo nimajo mnogo časa baviti se s tem poslom. Navadna jedil.; zna gotovo vsak mož skuhati, ako ga je njegova žena pravilno vzgojila. Da v tem poklicu dobrim možem nekoliko pomagamo, jim navedemo tulkaj par jedij, ktera mora vsak oženjeni mož znati skuhati:
Krompir v oblicah z arniki, crackers in jabolki.
Kuhano pleče s krompirjevo solato, crackerji in jabolki,
Franlkfurterice s kislim zeljem crackers in slivami.
Jajca in cvrtje s slivami in crackers. —
Krača z jajci, crackerji in hruškami.
Hash s krompirjem, crackers in
hruškami.
To je zdrava jed, ktero je svetovati vsem onim, Iki se boje, da ne postanejo debeli.
ROJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Izpred sodišča v Ljub= Ijani.
MORILEC ŽUPEVC NA ZATOŽNI KLOPI.
Dne 23. nov. se je pričela porotna obravnava proti mlademu morilcu Župevcu, bivšemu vslužbencu škofovih zavodov v Št. Vidu. Porotno dvorano oblega velikanska množica. Na morilca Zupevea je radovedno vse. Obtoženec izgleda dobro. Oblečen je priprosto, a čedno. Porotnemu! sodišču predseduje ljubljanskega deželnega sodišča podpredsednik Pajk, vo-tanta sta deželni sodni svetnik Potrato in dr. Foerster, zapisnikar dr. Pegan. Državno pravdništvo je zastopano po dr. Rogini. obtoženca zagovarja dr. Ivan Milan Hribar. Ko se odpre po izžreban ju in po zapri-segi porotnikov porotna dvorana, je naval tak. da se zdrobi na vratih nekaj šip. Med občinstvom je tudi precej elegantnih dam. ki se pri kočljivih točkah — smejejo.
Župevc je rojen 17..junija 1S83, sin viničarja na Krški gori. Predsedniku Pajku odgovarja jalko tiho. V šolo je hodil do 14. leta.
Obtožnica.
Prečita se obtožnica.
Dne 3. septembra t. 1. raznesla se je po Ljubljani novica, da leži v Ja-neževem hmelju blizo pokopališča truplo umorjene neznane ženske. Takrat se še ni vedelo, kdo je umorjena ženska, niti kdo da jo je umoril. Ljudje so hodi.i mrtvo gledat in ikmalo se je zvedelo, da je ta ženska identična z Nežo Mlakar, bivšo služkinjo v Flegarjevi gostilni na Zaloški cesti. Nadaljne poizvedbe so pa tudi dognale, da je šivilja Marija Rajer mlajša, ktera je v isti hiši stanovala s pisanja neveščo Nežo Mlakar, za njo pisma pisala zlasti 22 let staremu klapcu Alojr" Župevc iz Krškega, tedaj hlapcu pri škofovemu bratu J, Jeglič v Ljubljani, ter da je bil ta hlapec njen ljubimec. Obdolženec in 5 Nf 'a Mlakar sta v začetku letošnjega leta skupaj s užila pri Ivanu Jermanu v Krškem ter sta imela ljubavno razmerje. Neža Mlakar je pa imela takrat ob enem tudi intimno znanje s fantom Ja/nezom Jermanom iz Loga, ki je kasneje odšel v Ameriko ter ji pred odhodom zagotovil, da je ne bo zapustil, in ji še potem prav ljubo in skrbno pisal iz Ameriike. Marija Kopi na iz Smečic in dobra prijateljica Neža Mlakar je povedala, da, ko je slednja izstopila iz Jermanove službe in se oglasila pri nji. priznala, da je z Zmpeveem noseča, nasproti je pa Jermanu trdila, da je ž njim, kar ji je veroval, saj mu niso bile razmere med njo in Župevcem znane. Sredi meseca marca je obdolženec zapustil Krško in nastopil v Ljubljani svojo novo službo. Ravno takrat je iz Jermanove službe izstopila Neža Mlakar in se dva meseca mudila pri svoji prijateljici Mariji Kopina v Smečicah. Od tam je prišla v Ljubljano. Tu je služila tri tedne v Vojevieevi gostilni na Tržaški cesti, potem pa, kakor že rečeno, v Flegarjevi gostilni, kjer je
dne 1. sept. t. L zaradi bližajočega se poroda morala izstopiti. V tem času je pisala Mlakar obtožencu dva pisma, a le-ta pravi, da ni nobenega dobil, kar je mogoče, ker jib je Župev-čeva sestra, ki je bila ž njim v ravno tisti službi, zatajila, ker ni odobravala, da se brat toliko z ženstvom bavL Dne 1, septembra je imela Mlakar zapustiti Ljubljano. S svojo obleko se je oglasila pri mitničarju Janezu Lozeju na Resljevi cesti ter ga vprašala, kedaj gre vlak proti Krškemu. Ko je izvedela, da se odpelje poštni vlak popondne ob treh, spravila je svoje reči pri Lozeju, češ, da se bode odpeljala popoludne. Najela je potem postreščeka Fran Poljanca, da bi ji pri Jegličevih poiskal Zupevea, s kterim je še hotela govoriti in se ž njim še enkrat zvečer skupaj sniti predno odpotuje. Tudi mitničarju je prišla povedati, da drugi dan odpotuje. — Poročilo je dobil Župevc tisto popoludne okolu polu 2- ure in kmalu nato sta se sešla. Domenila sta se, da se snideta okolu 9. tire v Kolodvorskih ulicah, kar se je tudi zgodilo. Sla sta skupaj po Martinovi cesti na Ljubljansko polje in potem zašla v Janežev hmelj. Konečno pa je Župevc poklelknil na levo stran poleg nje, zgrabil jo z obema rokama za vrat in jo toliko časa tiščal, da je bila mirna. Nato ji je z britvijo, ktero je v ta namen že doma v žep vtaknil, prerezal vrat ter ji britev dal v .-evo roko, da bi se mislilo na samo-umor, potem ji je poravnal krila ter ji noge navskrižem položil. Umorjeno Nežo Mialkar opisujejo priče kot grdo krofasto žensko ter veliko starejšo od Zupevea. Da ni občeval obdolženec ž njo zaradi ljubezni, je ob sebi u-mevno, gotovo je, da mu je dajala denar, ker je nekoč Neža Mlakar sama pravila Ivani Trebušak, da je Župevcu že mnogo denarja izdala. Tudi sestra umorjene potrdi, da je imela Neža nrecej denarja, da se pa ne ve, kam je prešel. Po dofeončanem umoru vzel je obdolženec tudi iz njenega žepa denarnico z vsebino IS K 40 v in šel proti domu, ne da bi ga bil kdo opazil. Dejanje je izvršil okolu 10. ure, doma se je vlegel takoj spat. Krvnih sledov ni imei ne na roki ne ua obleki. Drugo jutro, bila je nedelja, je o-b 5. uri vstal, nakrmil konje in potem šel v cerikev. Že mesec poprej je bil sklenil, da bode Nežo Mlakar umoril, samo zato, da se je iznebi.
V	to svrho je od doma prinesel na sestanek seboj britve. Po umoru je bil izvanredno dobre volje, celo po-peval je. Ko ga je policija prijela, je spočetka tajil, da to žensko pozna. Drugi dan je v toliko priznal, da jo je poznal in da je bil res 1. sept. ž njo skupaj, konečno je pa s ciničnim smehljajem vse odlkrito priznat in to priznanje tudi pred sodiščem potrdil s pripombo, da je Neža Mlakar vedno za njim tiščala in da je to premišljeno storil, da se je tako za vedno znebi.
Zaslišanje obtoženca.
Obtoženec prizna, da je svojo žrtev usmrtil, a ne z namenom, da jo- oropa. Prizna tudi, da je vzel gospej Jegličevi denar. Obtoženec pravi, da se z rajnico nista imela posebno rada.
V	Krškem rajnica ni občevala le ž njim, marveč tudi z Jermanom. Slišal je, da je bila v Ljubljani. Pisma ni dobil od nje nobenega. Dne 1. sept. je prišel k njemu postrešček ter ga iskal, češ, da ga išče prijatelj. Ob dveh popoldne je prišel postrešček ga iskat ik Jegličevi na škofovi pristavi in mu rekel, in mu rekel, da ga išče sestra. Nato pripoveduje dogodek, kakor je opisan v obtožnici.
Obtoženec nadalje pripoveduje:
V nedeljo po umoru se je peljal na Dobrovo, kjer je plačeval za šunko in pijačo. Malo ga je po noči pelkla vest.
Predsednik: Ali vas kaj greva t
Obtoženec: En malo. Preds.: Kaj vam je v glavo padlo, da ste jo usmrtili?
Obtoženec: Jezen sem bil, ker mi ni dala gmaha.
Predsednik: Pa za to se vendar ne umori mater z otrokom vred. Rekli bi ji bili, da je ne marate.
Obtoženec taji, da bi bil oče njenega otreka, kafior tudi da ji je bil kaj dolžan.
Prečita se zapisnik o sodnijskem og edu, ki med drugim konštatira, da so rano na vratu težko zapazili, ker so rano polk rivale muhe in mrčesi. Nadalje se prečita tudi zapisnik o sodnijskem zdravstvenem ogledu, ki opisuje. kako so naša rajnico in da so jo prenesli v mrtvašnico ik Sv. Krištofu. Ko so ji premaknili glavo, je brizgala iz ust kri. Na rajnici niso dobili nilkakih znakov, da se je branila. Obdukcijski razvid ne prinaša nič novega.
Dr. Schuster izjavi, da je bila poškodba absolutno smrtna. Za umor morilcu ni bilo treba rabiti veliko moči. Isto izpove dr. Plečnik.
Zaslišanje prič.
Janez Lozej, 50 let star, užitninski paznik, potrdi že po obtožnici znane stvari.
Fran Poljanec, 58 let, postrešček, pripoveduje, ikako jo po naročilu raj-nice iskal Župevca.
Priča Marija- Rajer, 20 let stara šivilja, stanuje v Vodzna«u v Fleger-jevi hiši. Govorila je večkrat z rajnico. Na njeno prošnjo je pisala Župevca pismo. Na vsebino se ne spominja razven naslova : Dragi srček!
Obtoženec odločno taji, da bi bil dobil kako pismo. Rajnica se je bala, da dobi v roko pismo njegova sestra.
Sestra raj nice Neža Mlakar izpove, da je prišla nekaj po Velilki noči sestra v Ljubljano, sicer pa ne izpove nič novega.
Marija Kopina pran, da je stara 30 let.
Predsednik: No, danes ste pa za pet let mlajša, kakor ste zadnjič rekla. (Yeselost.)
Priča (Marija Kopina) pravi, da ji je rajnica pripovedovala, da gre v Ljubljano, ker ji je Župevc pisal, naj pride v Ljubljano.
Obtoženec zopet odločno taji, da bi ji pisaril.
Na vprašanje dr. Rogine pravi obtoženec, da je celi mesec mislil na to, da jo "oklofta".
Ivana Kremžar, 22 let, natakarica pri Vojeviču, izpove, da je služila rajnica, jalko grda ženska, tam kake tri tedne in da je obtožencu posojala denar.
Obtoženec odločno taji, da bi mu bila rajnica kaj posodila.
Ivan Toplikar, 49 let, policijski kanclist, pripoveduje, kako sta obtoženca prijela z detektivom Ljubičem.
Prečitata se zapisnika gostilničarja in gostilničarke Fleger, ki umorjeno opisujeta kot nravno žensko.
Ivana Jeglič, 32 let, vdova veletež-ca: Služil je pet mesecev pri .Jegliču, obnašal se je dobro. Nekaj pisem je prišlo na obtoženca, odprla jih je pa sestra in jih odposlala starišem. V njegovem ovčeku se je našel zavitek krajcarjev za eno krono. Prišlo je še nekaj drugih stvari, a kdo je to vzel, ne ve. Dne 2. septembra se je peljal z deklami na Dobrovo, kjer je plačeval za nje. Ko se je peljala Jegliče-va z otroci izpod Rožnika, je prišel pogovor tudi na umorjeno in je še rekel obtoženec: "Moj Bog, Ikakšni so ljudje!"
Oče obtoženca je dal med drugim na zapisnik, da je sina jalko strogo držal. —
EngeJsberger, trgovec, ga opisuje jako ugodno.
Prečita se pismo v Ameriki se na-hajajočega Jermana svoji ženi, ki opi-sujje razmere v Ameriki jako mikavno. Seveda se je smejalo občinstvo pri čitanju raznih pisem, osobito pri kočljivih mestih.
Porotnikom je sodišče stavilo sledeča vprašanja:
1.	Je-li obtoženec kriv. da je dne 1. septembra zvečer na Ljubljanskem polju poleg novega pokopališča zor Nežo Mlakar z namenom jo usmrtiti s tem, da ji je vrat prerezal, tako ravnal, da je iz tega nastopi.a njena smrt?
2.	glavno vprašanje: Je-li obtoženi Alojzij Žepevec kriv, da je zavoljo lastnega dobička dne 1. septembra iz žepa umorjene vzel Neži Mlakar moš-njičetk z gotovino najmanj IS kron -10 vin., torej tuje premakljive reči iz posesti in brez dovoljenja opravičene ?
3.	glavno vprašanje: Je-li obtoženi kriv, da je zavoljo lastnega dobička nekaj časa pred 1. septembrom 1906 iz posesti svoje službene gospodinje Ivane Jeglič v Ljubljani gotovine 1 K, torej tuje premakljive reči v vrednosti ne nad 10 krm iz posesti in brez dovoljenja opravičenca vzel?
Govorila sta nato zastormik drž. pravdništva dr. Rogina in zagovornik dr. Hribar.
Obsodba.
Porotniki potrdijo soglasno vsa tri jim stavljena vprašanja.
Predsednik Pajk prečita obsodbo, da je Žepevc kriv hudodelstva umora in se po paragrafih 136 oziroma 35 kaznuje s smrtjo, ki naj se izvrši z obešanjem.
Župevc je pri razglasu obsodbe stal popolnoma brezčuten, top.
Predsednik vpraša obtoženca: Kaj boste storili?
Župevc: Prosim pomilošcenja.
Ker je prosil obsojenec za pomilo-ščenje, s tem je obsodba postala pra-vomočna. Sodni dvor se je nato posvetoval glede pomiloščenja.
Iz Balkana.
Srbska zunanja politika.
Bel grad, 25. nov.
Ministerski predsednik Pašie je včeraj odgovarjal v skupščini na interpelacijo poslanca Marinkoviča o splošni vladni politiki. Ministerski predsednik je navajal, da so odnošaje Srbije napram inozemstvu normalni, napram Bolgariji, Romuniji in Turčiji korektni in prijateljski. Med Srbijo in Avstro-Ogrsko vlada trgo vinsiko-polirični -konflikt; v političnem oziru so pa tudi med tema d verna državama odnošaji ravno tako korektni in prijateljski, kakor napram dragim državam. Finančni kredit Srbije se je
znatno povzdignil, kar dokazuje ravnokar sklenjeno posojilo.
Za kraljev obišk pri tujih dvorih ni mednarodnega zadržka, toda kralj je z vlado vred mnenja, da je kralju najprej potrebno spoznati lastno deželo.
Vlada upa, da ji bode mogoče skleniti trgovinsko pogodbo tudi z Avstro-Ogrsko.
Za gradnjo novih železnic namerava vlada porabiti 35 milijonov.
Interpelant ni bil zadovoljen z odgovorom. Rekel je, da bi morala biti glavna sikrb srbske politike posvečena Stari Srbiji. Srbija ima kot država pravico zahtevati, da se ma-cedonske reforme raztrgnejo tudi na Staro Srbijo. Glede gospodarske politike se mora vlada izjaviti, ali namerava politiko avstrijske emancipacije nadaljevati tudi po sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko.
Ministerski predsednik je takoj zopet odgovarjal ter povedal glede reforme v Stari Srbiji, da sta Avstro-Ogrska in Rusija obljubili pričeti reformirati tudi vilajet Kosovo, kadar bodo reforme v ostalih delih Macedo-nije izvedene. Glede gospodarske politike bode vlada tudi v slučaju, da se trgovinsika pogodba z Avstro-Ogrsko ski ene, delovala na emancipacijo Srbije.
Uspešen protestni shod.
Belgrad, 26. nov.
Protestni shod radi postopanja bosanske vi_de proti književnikom in časnikarjem ter časopisju v Bosni je uspel sijajno. Prisostvovalo mu je okolo 6000 ljudi, ki so napolnili veliko dvorano Kolarac in vzporedne prostore. Na tisoče jih moralo ostati zunaj na trgu. ki je bil talko napolnjen, da so vozovi uiiene železnice komaj vozili. Nekoliko agentov-provokater-jev je po naročilu od znane strani poskusilo z medklici motiti zborovanje, ali bili so kmalu vrženi ven in potem se je shod vršil v popolnem redu. Publika je izvajanja govornikov pazno poslušala in od časa do časa jih pretrgala s ponovnim dolgo trajajočim ogorčenim klicanjem.
Resolucija, ki je bila z velikim navdušenjem sprejeta, naglasa, da Av-stro-Ogrska ne samo da ni izvedla reform, radi kterih ji je bil dan mandat za okupacijo, nego se je z okupacijo še poslabšal položaj naroda Bosne in Hercegovine in zato se poziva Evropa, da v imenu kulture in civilizacije odvzame rečeni mandat Avstro-Ogrski. Resolucija poziva časnikarje vseh narodov Evrope, da tudi oni protestirajo proti preganjanju njihovih kolegov v Bosni in Hercegovini.
Shod se je razšel v najlepšem redu, a manifestacije za avtonomijo Bosne in Hercegovine so se nadaljevale po ulicah po po noma dostojno. Žandar-merija je bi'a pripravljena, ker se je bilo bati demonstracij, ali strah je bil prazen.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Slovenska katoiisk
Q=
podp. društvo
o	~
svete Barbara
ZJedlnJene države Severno Amerik©.
Sedež: Forest City, Pa.
i d>W 3U januarja 1903 -v državi Penn»ytv&.- m r.
-o-o-
ODBORNTBZI:
Predsednik: JOSIP ZA Ti AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa, IL tajnik: ALOJPLJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box M7, rest City, Pa.
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA".
0Z0R ROJAKI!
Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjev,	ne l.-.hko se aj pijete. kjer na i e:".r:.!.ti in iikeri iz bo odlikovanega la-cra.orija Orosi v I.'ilsnu.
Te lini in dobri llla ri so n:irejeni iz Orosi izvlečkov l..:tere mi predajamo trgovcam, o 1 katerih Vi kupujete žganje z.t d.ag denur.	. -
Da pokažc-uio ljudem izvrstnost tega žganja, srno se odločili vsakemu za potkuSiijo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. Jli smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jetlan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da so naši žganji napravljeni iz teb ex-traktov bolj i in tinejSi kakor marsikateri drugi v Ameriki.
''Kjer mi to samo za poskuSnje po-Biljamo, prosimo v da se nam pošlje tri dolarje naprej po money order ju ali pa v registrirt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v nafiih žganjih. PiSite na:
AMERIKA EUROPE Co.
Ml Columbus Ave.	New York.
Iščem IVANA RUSS, doma iz Kranjskega. Govori nemško in slovensko. Star je 27 let in srednje velikosti. Dne 30. novembra letos bil je na Ellis Islandu ter odšel k Matiji Schmit v Brooklyn. Kdor mi pošlje njegov naslov, dobi $2.00 nagrade. Ignae Mursehetz, P. 0. Box 117, Imperial, Allegheny Co., Pa.
(13-17—12)
DELO! DELO!! DELO I!!
Pctrebnje se 200 delavcev za delo v šnmi v Richwoodo, W. Va. Delo
je dobro in stalno za vee let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Rich wood, W. Va. (6-11—6-1-07)
\

KOGA MI ŽELIMO.
3Ii želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trdijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni iu da jim ni mogoi-e najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet iu povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdratiti!
In teste zakaj ?
Tukaj v -Vmeriki slovenci služijo svoj kruh večinoma s prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne za: topijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI VSTA-NOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE. V KATEliEM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PISITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdra\ila pošiljajo naši z4ra\niki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične iu zastarane bolezni že skoz mnogo let. ter skoz njihovo dolgo prakso so priša do* prepričanja da so te ooi-zni naj l>oije za » zdraviti s zdravili kateri s > pripravljeni p,» pr (brisih katere so ustanovili najbolj sdavni zdravniki < d rek ga sveta. Ali veste d-v j; luuog >krat vzel« mnogo i-i mnogo let in tuli celo življe-il > t. I en ti t-!oveka da j.- iznajdil samo za eu) bMezeu zdravil » i> > [: ter ni s.- je tista bolezen gotovo ali p i vsaj najb >1; • o£dru\iia. Ako tako kakšen zdravnik zuajde zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej zi gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven p » celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno i» stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena ločno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav. korenin in vee drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. To raj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili jnipreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolui in pri katerih so se jx>kazale to zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* -i- Vsim bolnikom sledeče na znanje! - -f
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi da naSu zdravila v vsaki ln»l»-zni pomuisjjo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče; Ako s<- Vi pet dni jnjslej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne oj»azit.- da Vam n:tsi zdravili liočejo pomu<?iti. po&lite iiaiu jili j>o exprtssi plačano h dovoljenjem presedanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Or. SCHUH in Dr. KNIGHT!
AH VA.H MORE KEDO DRIGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vprašal te in prepričajte se sami. posebno tisti kateri so v New Vorku.
Mi ne da_'emr> v časopise J :mive j isma s podpišem od ljudi katerih še ni. Yi kateri stanujete v 2\ev,- Vorhu poznate gotovo gospoda TTudina. samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. 13rite kakšno pismo nam je dal.
Yeleeenjeni zdravniki od AMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod !
_ Prav navdušen sem oil Vaš«-oa uspeh i katerega ste pok:izali pri moji bolezni, kxtera meje trpinčila celili pet let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim tla oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in si pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da se nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom.
Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živini tukaj v New Vorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra lfK)G. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A!
Pošlite nam ^ aši naslov da Vam takoj ^»oSljemo našo malo knjigo; j Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo x Site ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
A" AMERICA-EUROPE Co.
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro.
Jugoslovanska
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbmg, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽrČ, IL nadzornik, Box 641, Ereleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, in. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 731 N. Chicago
Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega c-dbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslvnu, Wash., 27. nov.: Matija Gr-guršič rojen 1S67 cert. 16S6. Nikolaj Koruga 1SSG cert. 1687, Ivan Jako-vac IS>2 cert. 16S3, Ciril Črnič 1887 cert. 1GS9, Matija Pleše 1SS9 eert. 1G90, Josip Bilenko 1SS9 cert. 1691, Martin Bežič 1SS5 eert. 1692, Vinko Randelj 1SS9 cert. 1693, Andrej Majetie 1S72 cert. 1694, Pavel Dražie 1S60 cert. 1695, Marin Bratinčevič 1S77 cert. 1696, Marin Ozoretič 1S7S cert. 1697. Iiazun prvega vsi drugi so v I. rezredu.
K društvu sv. Barbare št. 8 v Bloctonui. Ala.. 30. nov.: Ivan Šehobet 1875 cert. 1697 I. razred.
K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholmu, Minn., 30. nov.: Meth. Petrina 1^79, Jo^ip Majnarič 1S86 eert. 1699. Oba v I. razredu. Društvo šteje 33 udov.
K dršt\ sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. nov.: Ivan Za-lar 1S76 cert. 1700. Martin Griel 1SS7 cert. 1701. Oba v I. razredu. Društvo šteje 102 uda.
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 30. nov.: Ivan Gembel 1S.S0 cert. 1702, Ivan Grahek 1SS7 cert. 1703. Oba v I. razredu. Društvo šteje 171 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. nov.: Valent Mam 1885 cert. 1704. Josip Kepic 1S77 eert. 1705. Ivan Kobetič 1879 cert. 1706. Vsi v I. razredui
K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. nov.: Ivan Mo-vin 1SS2 cert. 1707, Štefan Prelesnik 18S9 cert. 1708, Andrej Fonda 1S70 cert. 17n!». Ivan Durn 1S72 cert. 171u, Fran Štembrgat 1SS1 cert. 1711, Ivan Brataš 1881 eert. 1712, Jakob Plut 1885 eert. 1713, Josip Jeršin 1881 cerv 1714. Vsi v I. razredu.
K društvu > v. Alojzija št. 56 v Superioru. Pa., 30. nov.: Matija Mir -laj 1SS2 cert. 1715. Andrej Strah 1886 cert. 1716 Aleks TandariČ 1SS0 cert. 1717. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 33 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30. v Chisholmu, Minn., 30. nov.: Filip Arko 1%6 eert. 171S, Matija Bartol 1876 cert. 1719, Ivan Debeljak 1S74 eert. 1720. Andrej Gužina 1876 cert. 1721. Anton Mahne 1SS7 cert. 1722, Jurij či'* l^ii-S cert. 1723. Ivan Požar 1875 cert. 1724. Jakob Šega 1874 172"). Ivan š. --a 1876 cert. 1726. Fran Vesel 1886 cert. 1727, Fran . 1728. Vsi v I. razredu.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Mil
Žui
.819
JR33.1DSTI
KRANJSKE NOVICE.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Svojega tasta okradla. Janez Sodja starejšimi je sezidal hi-žo na Dobravi in jo izročil svojemu oženjenemu sinu. Za užitek si je izgovoril le eno sobo v pritličju in sobo v podstrešju. Janez Sodja poseduje pa knjižico mestne hranilnice v Radovljici z vlogo 16,000 K. Shranjeno je imel v svoji sobi in sicer v dobro zaklenjeni skrinji. Ko so 7. mal srpana bili vsi domači na polju, utiho-tapila se je Frančiška Sodja, sinova žena v njegovo stanovanja, vzela hranilno knjižico, na ktero je dvignila obresti 701 K 86 h, knjižico je pa položila na prejšnje mesto. Nekaj dni po tem dogodku je šel Janez Sodja sam v Radovljico, da bi bil za svojo potrebo dvignil denar v hranilnici, a tam so mu povedali, da je obresti od kapitala dvignila ženska, ki je prejem potrdila z imenom Frančiška Sodja, Doma se je obdolženka tastovega vprašanja, če je ona dvignila denar, tako prestrašila, da je zbolela, a pred bodiš<-em je tatvino priznala. Njen mož o tem ni ničesar vedel, pač pa mu je obdolženka rekla, ko je več na-kupljenih rečij domov prinesla, da so ji letoviščarji najemnino naprej plačali, njena mati pa da ji je podarila 85 K. Frančiška Sodja je bila oproščena.
Tatinski berač. Anton Celar, 591etni prosjak, rojen na Visokem brez stalnega bivališča, se je dne 23. vinotoka okoli 7. ure zjutraj, ko je šla posestnica Marija Bergant v Šenčurju od doma po opravkih, in zaprla hišne duri s ključem, vtihotapil v njeno spalno sobo, odprl predal nočne omare ter iz denarnice vzel 30 K, denarnico pa nazaj položil. Domača dekla Marija Rozman ga je videla odhajati od hiše. Celarja so še tisti dan popoldne vjeli in našli pri njem 27 kron, drugo je že zapil. Obdolženec
je znan tat, ki je bil že 17krat kaznovan zaradi tatvin^ zaradi beračenja in vlačugarstva pa llkrat. Celar tatvine ne taji; obsojen je bil, ker so porotniki vprašanje, da je tat iz navade, potrdili, na dve leti ječe.
Kazni jo niso poboljšale. Marija Žagar, dekla iz Galušnika pri Št. Petru na Dolenjskem, je vzlic svoji mladosti bila že šestkrat, med tem prav občutno, kaznovana zaradi tatvine. Zadnjo kazen, pet let težke ječe, presedela je letos 25. velikega travna. Pričetkom meseca septembra je stopila pri posestnici Jeri Dekleva v Postojni v službo. Ker ji ni bilo delo po volji, ostavila je 13. kimavca službo, sprejela svojo delavsko knji-žieo in mezdo 1 K 40 v. Pri odhodu je okradla gospodinjo in sodeklo Terezijo Curk, odnesla je več obleke in denarnico s štirimi kronami. Obdolženka pravi, da si je te reči zaradi tega prisvojila, ker ji je gospodinja izplačala premalo mezde. Porotniki so bili mnenja, da je Marija Žagar tatica iz navade. Obsojena je bila na tri leta težke ječe.
Že zopet subagent. Dne 25. nov. zjutraj je na južnem kolodvoru v Ljubljani padel v roko stražniku Ve-čerinu Jožef Čampa iz sodraške okolice, ker je hotel po izseljevalni agen-turi Zwilchenbart v Bazlu spraviti v Ameriko za nagrado 10 kron več o-seb. Mesto da bi bil te prejel, se bode moral zagovarati pred sodiščem.
Mrtvega je našel v gozdu pri Bab-ni gorici neki lovec nekega neznanega človeka. Tiči li za tem kak zločin, še ni znano.
Velikanski vihar je v Bohinjski Bistrici na stari eerkvi odtrgal streho in jo vrgel za pokopališki zid. Va-ščani so hoteli nato z deskami pokriti cerkev. Ko je pa neki fant nesel desko, prijel ga je vihar in ga vrgel v Savico, kjer je izginil.
Ustrelil se je na Vinici v noči od 21. nov. orožnik Fran Ks. Slabina, rojen v Šiški. Bil je vesele narave in priljubljen družabnik. V njegovi pi-
salni mizi se je našel listek in pismo, naslovljeno na mater. Na listku papirja prosi, materi izročiti pismo in svoje tovariše, naj mu oproste in naj bodo srečnejši od njega.
Umrla je v Trbojah pri Kranju gospa Frančiška Krek roj. Kržič, soproga ondotnega učitelja Vinka Kreka.
PRIMORSKE NOVICE.
Obstreljen je bil v Rojanu lOletni Jakob Šinigoj, ki je gledal vojaško streljanje in se nikakor ni hotel u-makniti z nevarnega kraja. Dobil je par krogelj v levo nogo. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
Dogodki v Ricmanjih. V Ricmanje pride za kaplana duhovnik Ukmar iz Rojana. Ricmanjcem je to imenovanje prišlo povsem nepričakovano in jih je presenetilo. Nič ne vedo, v kaki lastnosti in s kako nalogo je poslan kaplan Ukmar k njim.
Nagla smrt. 461etnemu železniškemu uradniku M.Tipiču v Trstu je počila srčna žila. Bil je v par minutah mrtev.
Nogo je zmečkal železni drog 201et-nemu Mateju Rutarju v prosti luki tržaški. Moral je v bolnico.
Poskusen samomor lahkoživke. Komaj 161etna lahkoživka v Trstu se je hotela končati z vdihavanjem svetilnega plina. Pravočasno so poklicali zdravnika.
Pnška nabasana s poprom. Pri soškem mostu pri Gorici je nastal boj med cigani rodu Levakovie in Hudo-rovič. HudoroviČi so zbežali, Levako-viči so jo pa ubrali za njimi. Pri tem je 561etni Ivan Levakovič iz Postojne ugrabil enemu Hudoroviču nabasano puško, ki jo je nesel na policijo, kjer so pa našli, da je nabita s poprom.
Sestro je ustrelil v Lipi pri Komnu desetletni Kavčič. Igral se je ž njo, kar je dobil v roke samokres in ga sprožil vanjo. Zadel jo je v pljuča, zato ni upanja, da bi ozdravela.
Utopljenca so našli, kakor smo že poročali, v Kanalu na levem bregu Soče, brez glave ter brez ene roke in noge. Ko so sedaj dobili v Plaveh na Sočinem bregu nekoliko Človeške noge s čevljem, so spoznali, da je utopljenec neki Gorjupčeh, ki je izginil lansko spomlad. Sodi se, da so ga vrgli v vodo 25. aprila pr. 1.
Nesreča v kamnolomu. Sedem metrov globoko je padel v kamnolomu v Nabrežini delavec H. Andlovič. Močno poškodovanega so prepeljali v goriško bolnico.
Slovenske delavce odpuščajo na državnem kolodvoru v Gorici in jih nadomeščajo z Nemci. Na to škandalozno postopanje železniške uprave bi bilo treba opozoriti državne poslance.
Nesreča na železnici. V Gorici je na državnem kolodvoru prišel pod vlak sprevodnik Jožef Fuhrmann s Štajerskega, stanujoč v Trstu. Kolesa so mu strla levo nogo, ktero mu bodo najbrž morali odrezati.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Strel v sili. V noči od 20. do 21.
novembra je v mariborski kaznilnici stal na straži infanterist 47. pešpol-ka Alojz Golob. Po polnoči je dobil hude želodčne krče, tako da ne bi bil mogel več kot stražnik vzdržati., Vedel je pa, da svojega mesta brez' hude kazni ne sme zapustiti, zato si j je pomagal v veliki sili s tem, da jej ustrelil v zrak. Res je na ta način prišla patrulja, ki ga je odvedla v bolnišnico in mu postavila naslednika.
Prst odrezalo. Andrej Mlinarič, pomočnik pri mizarju Ferdinandu Potočnik v Mariboru, je zadnji četrtek, dne 15. nov. tako neprevidno delal pri cirkularni žagi, da mu je odrezalo kazalec desne roke.
Samomor trgovca. V mariborskem mestnem parku so našli Franc Wam-bara, trgovca iz Radgone, ko se je skoraj nezavesten od groznih bolečin na klopi zvijal. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer so konstatirali, da se je z arzenikom zastrupil. Ni mu bilo več pomoči, kmalu je umrl. Vzrok samomoru neznan.
Roparski umor. Leta 1904 je prišel v Algersdorf pri Gradcu neki trgovec s slivami iz Kamniee pri Mariboru, da iztirja pri branjevcu Wre-tseharju svoj dolg. Zakonska Wre-tseher sta peljala upnika v klet, a od takrat je ta izginil. Sedaj je v prepiru s svojim možem Wretscherjeva pred pričami zagrozila možu, da ga lahko spravi v kriminal. To so zvedele oblasti ter so zokonska zaprli..
HRVATSKE NOVICE.
Poneveril je na Reki blagajnik Winkler v mestni tvornici čokolade 900 K in zbežal.
Drzna prevara. Na Reki sta Ivan Gottlieb in Oskar Uuschuld (kako lepa imena!) štiri izselnice opeharila za 205 kron, češ, da sta agenta društva Cunard Line, ki jih spravi v A-meriko. Poštenjaka so prijeli čez dve uri, ko sta pila šampanjec. Seveda sta juda!
RAZNOTEROSTI.
Največ svil8 med vsemi državami, ki proizvajajo svilo, izvaja Švica, namreč za 90 milijonov kron in večina te svile gre v evropske dežele.
Nevesta praškega princa Joahima,
nečakinja judovskega kantorja Sul-zerja na Dunaju, je bila že dvakrat omožena. Svoj čas je bila pisateljica z imenom Aleksandra Grimola in se je omožila v Londonu z ravnateljem nekega brazilskega rudnika. Potem se je omožila z izdajateljem časnikov Columbusom v Londonu, a se zopet ločila. Na to je vstopila k gledališču. A tudi s poroko s pruskim princem Joahimom ne bo nič, ker se je princ že naveličal, in so ga prestavili v Afriko na lastno željo, da se znebi vsiljive Židinje.
Ukradeni zgodovinski spomini. Iz rodbinskega muzeja Welfov v Herren-hausenu je ukradel neznan tat 40 redov in veliko z briljanti okrašenih mečnih držajev iz časa hanoverskega kralja Ernes ta Avgusta.
Bubonska kuga se je pojavila v Aleksandriji. Tudi nekaj Evropejcev je zbolelo, med njimi je neki natakar že umrl.
Poštni voz so napadli roparji v So-botki na Ogrskem, ubili voznika ter odnesli 30,000 K.
Angelčke sta delala blizu Londona babica Miller in neki zdravnik. Neka deklica je izpovedala, da je videla, ko sta zažgala šest otrok. V afero je za-, pletenih več uglednih rodbin.
Šest tisoč ljudi spi v Londonu vsako noč pod milim nebom.
Milijonarka dvakratna soproga. Te dni je v Londonu neka bogata gospa, ki razpolaga z letno rento 300,000, zahtevala pri policiji, naj jo aretira zaradi — bigamije. Policija je mislila, da se gospej, ki se piše Doroteja "Wagstaffe, blede, in jo je zato pridržala. Kmalu je pa res poizvedela, da se je najprej poročila z nekim še živim medicincem Gibson, potem ga pa ostavila in se poročila z milijonarjem Wagstaffe, ki je nedavno umrl in svoji ženi zapustil vse premoženje. | Pariške cerkve za časa francoske revolucije. Francoski list "Lecture pour tous" spominja na osodo nekte-' rih pariških cerkva za časa francoske ' revolucije. Do konca leta 1793 so še hodile procesije po mestnih ulicah j pariških in tudi polnočnica na Božič se je mogla vršiti. Šele za tem letom je izdala revolucijonarna vlada nalog, da se cerkve zapro. Mnoge so bile od-redjene za republikansko bogoslužje. Tako je cerkev St. Gervais postala tempel mladosti, Saint Laurent tem-pel starosti, Saint Jacques du Haut-Pas tempel svobode, Saint Sulpice tempel zmage, a St. Thomas d'Aquin tempel miru. Mnogo cerkev je bilo pa prodanih na javni dražbi. Tako je bila prodana cerkev Teatincev na Quai Voltaire ter spremenjena v ja-halnico, Saint Andree des Arts so prodali za 30,000 livrov, za cerkev Blanes-Mauteaux je vlada zahtevala 56,000 livrov. Nektere cerkVe so bile prisežene v čudne svrhe. Cerkev Saint Augustin je postala tožišee za perad, cerkev Saint Benoit je bila spremenjena v gledališče, v kapucinski cerkvi je Robertson priredil areno za gledališče za svoje predstave, v cerkvi Saint Chapelle,. tem najlepšem spomeniku francoske gotike, je bila o tvor jen a kovačnica, v cerkvi Saint Germain des Pres, kjer se nahajajo grobovi Merovinžanov, je bila urejena pošta. Koncem februarja 1794 ni bilo vee nobene cerkve, kjer bi se moglo maševati.
Kedo zna za FRANKA TOČA J? Doma je iz Broda št. 11, okraj Novo mesto. V Ameriko se je izselil pred več kakor 30 leti in se peljal iz Trsta. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem, če je še živ a!i mrtev, prosim, da mi naznani na naslov: Fr. Meglič, 44 Butler St., Long Alley No. 3. Pittsburg, Pa.
PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pneb'o, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
66
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga »ZDRAVJE
"Katera v kratkem izide od sla^iega im obcc znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. L
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter ie napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana _ sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene ol>rne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceta nima več svet.
Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH 13 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	v
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zama.i samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del. da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA.
Jenny Lind, Ark.
remo
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, lcaterih pa radi pomanjkanja prostora ne mo* > priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči,
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
IV. Y.
140 WEST 3-4tli ST.,	NEW YORK
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	-t
vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure Ob nedeljlh in praznikih od 10—1
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer popoludne.
Iščem brata MATIJA PAVLISIC. Doma je iz Osojnika št. 25, fare Semič, Dolenjsko. V Ameriko je prišel pred dvemi leti ter se .naselil v Harrisburg, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu: Martin Pavlišič, Mount Carbon, Gunnison Co., Colo.
(14-17—12)	b
Cenik zlatnine.
Ako želite kupiti dobro zlatnino po nizkih cenah za praznike, pišite nam po naše najnovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom.
CROWN JEWELRY CO.,
163 E. Randolph St, Chicago, 111.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
100 ali več Slovencev ali Hrvatov
naj se takoj oglasi v
Morning Star Saloon
kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskev kakor
narazoo^aeodovolf l ^bno za Wčne t>raz£ke innovolefo iSZ fnSkiefe f„ Hn^kpVrStnega dobrega blaga. Pravi brinjevec, slivovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb.
Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča
Mihael Kobetich,
117 West Valnut St.,	Maniatlque, Mich.
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Frank Stefanlch,
posestnik vinogradov, E. E. No. 7, Box 34, Presno, Cal


ZABOZIC
in NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi
Amm-iimCAK URE
Kfcjiularri! potni parnikl
odpluje 15. decembra. "GIULIA" 31. decembra. "FRANCESCA" 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje lo. januarja.
vozijo med New Vorkom, Trstom In keko.
darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar: to pa naj
preskrbi
. "-» j U---- ——"" ,	{/u m. au J —
najceneje in najhitreje
FRANK SAKSER CO
109 GREENVKH ST., NEW YORK, N. Y.
Kajpripravnejža in najcenejša parobrodua črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le «0 centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents
3 Washington St., New York.1

"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" IL
(Nadaljevanje.)
"Ti si Comaneh. To vidim na bojnih barvah, ktere imaš na obraza.j
Kako ti je ime?"	v _
"Sin comanški je zgubil svoje ime in ga ne bode nikdar več imel. Zato je odšel, da si -a poisee; toda prišel je v roke belih ljudij in si nakopal s tem zaničevanje in sramoto. On prosi bele ljudi, da ga umore. On hoče peti bojne pesmi; če umre na mueeniškem kolu, ne bodete slišali glasu iz njegovih ust."	......
"Tvoje želje ti ne izpolnimo, ker smo kristjani in tvoji prijatelji. Jaz sem te vjel le zato. ker nisem mogel ločiti v temi, da si sin comanški, kteri Živi v miru z nami. Ti ostaneš pri življenju in bodeš izvršil še toliko slavnih del, da se bodo sovražniki tresli pred teboj. Ti si prost."
Razveže mu roke. Pričakoval sem, da bode Comaneh veselo poskočil; toda on ostane na tleh, kot bi bil zvezan in pravi:
"Sin comanški vendar ni prost. Zasadite mu nož v srce!" "Ximam vzroka niti najmanjšega veselja. Zakaj bi te umoril?" "Ker si me preslepil in vjel. Če zvedo to vojniki comanški, me bodo spodili in rekli: Kajprvo si zerubil ime in medicino, potem so te pa vjeli bledoličniki. Tvoje oko je slepo, tvoje uho gluho, nikdar ne bodeš vreden,
da no>iš znamenja našega vojnika."
To pravi tako žalostno, da se mi resnično zasmili. Ne razumem ga sicer vse, ker govori s comanŠkimi besedami pomešano angleščino; toda kar
ne razumem, skušam ubraniti.
"Naš brat nima nobene sramote na svoji časti," pravim hitro, predno od-ovori Old Death. "Če te je presenečil tak slavni bledoličmk, kot je Koša-pehve, ni to nobena sramota zate: sploh pa ne bode mkdo izmed Co-inam-hov zvedel, da si bil naš vjetnik. Naša usta bodo molčala o tem. "Ali potrdi Koša-pehve to?" vpraša Indijanec,
"Zelo rad," pritrdi stari. "Mi se hočemo tako vesti, kot bi se bih mirno sešli. Jaz sem vaš prijatelj; zato ni nobena sramota, če se snides
z menoj, ko me spoznaš, kdo sem."
"Moj beli, slavni brat govori besede veselja zame. Jaz vrjamem njegovim besedam in hočem vstati, kajti jaz se ne vrnem sramotno k vojnikom comanškim. Bledoličnikom pa hočem biti hvaležen, dokler bode zrlo moje
oko jasno solnce."
Dvigne se. sede in se globoko oddahne. Na močno pobarvanem obrazu
ne zapazimo nobenega ginjenja; vendar pa vidimo, da mu je dosti lažje. Seve prepustimo staremu scoutu, da se pogovarja z njim. Stan se ne obotavlja in pravi:
"Naš rdeči prijatelj vidi, da mu želim dobro. Upam, da nas bode tudi on smatral za prijatelje in odgovoril na moja vprašanja popolnoma resnično."	. . . "Naj vpraša Koša-pehve. Jaz hočem govoriti resnico. "Ali je moj indijanski brat odšel sam, mogoče zato, da ubije kakega sovražnika ali kako n«varno divjo zver in si pridobi zopet zgubljeno ime? Ah je Še kaj vojnikov ž njim?"
"Toliko, kot kapljic v tej vodi."	.
"Moj rdeči brat hoče reči s tem, da so zapustili vsi Comancln njihova
bivališča?"	,,
"Da: vsi ^o na nogah, da si poiščejo skalpe njih sovražnikov.
"Kterih sovražnikov?"
"Apaških psov. Med Apaehi je nastal smrad, kteri seže prav ao^ šotorov comanških. Zato so zasedli konje, da iztrebijo coyote iz površja. " \li so se posvetovali kaj belolasi glavarji?"
"Stari vojniki so se sešli in sklenili vojsko. Potem so morali medi-cinci povprašati velikega duha, kteri je povoljno odgovoril. Od comanskega taborišča pa do velike reke. ktero imenujejo bledoličniki Rio Grande del Norte je vsepolno naših vojnikov. Štirikrat je zašlo solnee, odkar so nosili
bojno sekiro od šotora do šotora."
"Ali pripada moj rdeči brat kakemu vojnemu oddelku? "Da Mi taborimo malo višje od tukaj. Razposlali so oglednike, da «e prepričajo, če je okolica varna. Jaz sem šel ob reki in prišel do tukaj, kjer sem zavohal konje bledoličnikov. Splazil sem se med grmovje, da bi zvedel, koliko jih je; kar pride Koša-pehve nadme in me onesvesti _ _ "To je pozabljeno; ne govorimo več o tem. Koliko comanških vojnikov tabori nad nami?"
"Baš desetkrat deset." "Kdo je njihov glavar?"
"Avat-villa (veliki medved), še mlad glavar." "Teira ne poznam: tudi njegovega imena še nisem slišal." "Wime je dobil šele pred kratkem, ker je pobil v gorovju sivega medveda tor prinesel kožo in kremplje seboj. On je sin Oyo-kotse, kterega imenujejo bledoličniki 'Beli dober'."
"Tesa poznam: on je moj prijatelj."
"Vem, ker sem te videl, ko si bil gost v njegovem šotoru. Njegov sin 'Veliki medved' te bode prijazno vzprejel."
"Kako daleč je od tukaj tisti kraj. kjer tabore vaši?"
"Moj beli brat l»ode razumel, če mu pravim, da polovica od tega, kar
imenujejo bledoličniki jedno uro."
"Potem £ra prosimo, da postanemo njegovi gostje. Naj nas vodi moj
rdeči brat."
Za pet minut že sedimo v sedlih in odjahamo; rdečnik gre pred namn Najprvo nas pelje izpod drevja na odprto ravan, potem pa se obrnemo ob reki navzgor.
Po dobri četrt uri se prikaže več temnih postav pred nami. Straže so. t Naš vodnik jim zakliče par besedij, na kar se odstranijo. Mi pa se moramo j ustaviti. Za malo Časa se vrne po nas. Temno je kot v rogu. Nebo se po- ^ oblači; nijedne zvezdice ne vidimo. Oziram se pridno na desno in levo, ne zapazim ničesar. Zopet se moramo ustaviti. Vodnik pravi:
"Naj ne gredo moji beli bratje dalje. Comanški sinovi ne nažgo og-J nje v. kadar crredo nad sovražnika: ker pa so se prepričali, da ni v bližini no- i benega sovražnika, hočejo zakuriti."
Odsopiha. Za nekaj trenutkov zagledam gorečo pičico, tako veliko, f
kot proseno zrno.
"To je punks." pojasni Old Death.
"Kaj je to: punk>?" poizvedujem in se delam nevednega. " Prerijski o-enj; dva kosa lesa, jeden širok, drugi pa okrogel, tenak. SirŠi ima niale dolbine. ktere se napolnijo s punksom, to se pravi s suho j trhienino, ktero dobivajo iz votlega in preperelega lesa. užere. Tanka pj
Delavci na prostem-
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV
Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevani nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ah pa pri izdelovalcu.
'F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
A
^r i
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA.
WICH STREET, NEW YORK.
109 GREEN-
Za bližajoče se božične praznike priporočamo! rojakom
krasne božične razglednice
Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd.
Cena:
^na 3c, tucat| 30 centov.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St.,'* New York, N.Y.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa.T se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov.
S pozdravom
Ivan Tegelj, L tajnik. (17-20—12)
MOLTVENIKL
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, nudeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Mah duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80c.
Nebeške iskrice, platno 40o., zlata obreza 60c.
Otroška pobožnost, platno, rndeča obreza 25c.
Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00.
Presveto Srce Jezusovo, platno, rad. obreza, $1.00.
Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c.
Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza SOc., usnje, fino vezana $1.50.
Vrtec nebeški, platno 70c. .
Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESMI
A. Aškerc: MučenikL Elegantno vezano, $1.25.
F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50e.
Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^'
zmodernim kogljidčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom j se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave, Chicago, III.
Plai listje. T plamena
To se najrajši
»aleiea <=e dene tudi v doblino in se potem z obema rokama rhtalo. V sled tega se razgreje in užge trhlenina. Glejte!" pri.Vk zaplapola: v trenutku je visok, ker se vname pripravljeno I a kmalu se zopet pomanjša. Indijanci ne trpe velikega, svetlega Nnlo/.e vejevje v krogu tako, da pride na ?redi skupaj. Tam gori rna lahko ve
Ko
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo« dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa> robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakseriem v New Vorku. Z velespoštovanjem
Ivan Oovže,
Ely j Mlnn*
ali mamši ocen.!, kakor se vejevje pomakne, a-..i,-l. sem videl .kje smo. Pod drevjem stojimo; kro<rinkrog so : _ t,|-jj,ravli«*rtn or..."jem. Le malo jih ima puške: večinoma so -uli.*;>mi, loki in pušicami. Toda vsi so preskrbljeni s toma-. ni. H- varno s»*kiro, ktera je v izurjenih rokah veliko hujše orožje, : tisli Ko se ogenj razgori. nam pravijo, da naj razjahamo. Odpe- .
kunic; tako smo v rokah Indijancev, kajti brez konj se ničesar, ; v ,, m i 11 L-r-nih Sifpr nam niso odvzeli orožja, toda pet proti stoj
L \ lili	J	1
r malo preveč.
,.li nam iti k oQrnjn, kjer sedi samo jeden vojnik. Ne more se !i je star ali mlad; njegov obraz je močno pobarvan in sicer prav-kor od poizvedovalcu. Lase ima zvezane v velik šop, v kterem je pero belca vojnem orla. Okrog pasa mu visita dva skalpa; na ^roLC vrata mu visi medicina in calumet. Na kolenih ima puško, n <>rala biti delana med letom 1820 do 1830. Pogleda nas po vrsti; ca se ne ozre, ker rdečnik zaničuje črno pleme.
i	je pa p..nosen," pravi Old Death po nemško, da bi ga rdečnik ne "Pokazati mu hočemo, da smo mi tudi glavarji. Posedite, jaz
ii	govoriti.*'
*.edeT mi pa tudi. Samo Sam stoji, ker ve, da bi tvegal svoje življenje, če bi si upal sesti k tistemu ognju, kjer sedi kak glavar.
"rff!" pravi Indijanec jezno in izgovori več besedij, kterih pa nisem
razumel.
"Ali razumeš jezik bledoličnikov f" ga vpraša Old Death. "Avat-vella razume vse, a ne mara govoriti, ker se mu ne poljubi," odTroe glavar, kar nam prestavi Old Death. "Prosim te, da ga govoriSl" "Zakajt"
le v črn
"T razumel pa hoče O
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
I Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave.,
4	Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
---"O-
obilni obisk.
WJ9U9.W f-V-f-f W
POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Eofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, loc. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vite®, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Pran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskili bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Eno leto med Indijanci, 20«. Erazem Predjamski, 15c. Eri 20c. Evstahija, 15c. General London, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobeek in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skurpaj 70«. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljnkec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaaski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25.
Marija, hči pollkova, 20c.
Marjetica, 50c.
Materina žrtev, 50c.
Mati Božja z Bleda, 10c.
Miklova Zala, 30c.
Mirko Poštenj aJcovič, 20c.
Mladi samotar, 15c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mrtvi gostač, 20c.
Na indijskih otocih, 25c.
Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 tve/il po 2©e.
Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povestL Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20e.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Lilipnt, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Maj*ar), 20c. Pred nevihto, 20«. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbo v čev eux Grofi, 20c. Prst božji, 15c. Bepoštev, 20«. Bobinaon Crneoe, 40c. Rodbinska sreča, 40*. Rodbina Pnlineani. 3
Roparsko življenje, 20c. Senilia, loc.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. j Strelec, 20c. I Stric Tomova koča, 40c. • Sv. Genovefa, 20c. I Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Pilomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zveakov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem,. 30c. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovenako-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spis je, 15e.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippo, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40e. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po
60c.
Navodilo za spisovanje raznih piseir
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, brosirovano 80c.,
vezano $1.00. Sto1 etna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bokve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem.
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c.
Zemljevid avstro-ogiske države 50c. Zjedinjene države, 25c.
AJf5T.EDNICE: Ljubljanske, ne-wyorske, s cvetlicami
in razne droge po 3e., ducat 30c. Sune svete podobe, komad 6e. Ave Marija, lOe.
jFrancoska parobrodna družba.|
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE»
POSTNI PAR.™!*« SO:
"La Provence" na dva vijaka.................1-4,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" "La Lorraine" "La Touraine" „ "L'Apuitaine" „
"La Bretange"____
*'La Chamqagne" *'La Gascogne" J.
........12,000
____12,000
____10,000
____lo,<x»o
____8,000
____8,000
____8.0O0
25,000 2r,,(K»0 12,000 16,(»00 9,000 9,000 9,ouo
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki od plujejo od sedaj iinprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča fit. 42 North Kifer, ob Morton St., N.T.
24. jan. 1907. 3L jan. 1907. 7. febr. 1907. 14. feb. 1906.
21. febr. 1906.
Pariiik 11 z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVl.	KoZlllinski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, IU.
♦LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE
20. dec. 1906. *LA TOURAINE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretagne 10. jan. 1907. *LA SAVOIE 17. jan. 1907. *LA LORRAINE
CUNARD LINE
F»ARINIICI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RiZREDA.
odpluje iz New Torka dae 5 januarja.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat ua dan pri mizi postrežtna.
Vožnje listke predajajo pooblaščeni agentje in
The Ciari SteamsMp Co., Ltd
•j
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICACO:
126 State St. ..Guaranty Building. Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK.
Zdravju
najprimernejša pijača je
lbisy PIVO^ «$»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela, tadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev :n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
naznanjam, da j. za tamošuji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZA BUKOVE
i 9 4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od 17. do AS. uri*, t« r olj sobotah do L
v	f*
8. ure zvečer.	c}
-.'1	i-	—<-«•
,1
Frank Sakser. ^
MARKO
249 So. Front St.,
Steelton, Pa.^
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodn© listke za v stari kraj za vse boljše parnike in p^robrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Mr*	II w	M