Leto LXVf foSMna pTaJan« v golovln!. V UfubTJanT, v neBetjo, fine 25. sepiemEra 1938 Stev. 221 i Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izjiaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cena 2 Din Cek. račun; Ljub-ljaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 L) pr a v a: Kopitarjeva ulica štev. 6, Po zadnjem, brezuspešnem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem Hitler postavlja tok do 1. oktobra ff Položaj še iu brezupeni( Na vseh mejah Zahodne in Srednje Evrope vojna pripravljenost Mir je mogoče rešiti Evropsko politično obzorje obs vetij u je nevarna bliskavica, ki jo spremlja votlo podzemsko bobnenje. Narodi žive med upom, cla se bo čez razbičano Evropo vendarle razprostrla mavrica miru, in med stralioin, da pride do nove svetovne morije, ki bi pomenjala pogin nas vseh in ki bi v siromaštvu in propadu izenačila zmagovalce in premagance. Veliki evropski kulturni narodi, ki so pokazali, kolikšna je njihova kulturna in civilizatorična sila, in ki so dokazali, da umejo ustvarjati čudovita dela v mirii, morajo danes gledati, kako se milijonske armade, ki jih sestavljajo njih najboljši sinovi — odtegnjeni plodnemu delu — zbirajo, oborožujejo in groze, da zanesejo smrt in pogin po najplodnejših, najbolj kulti-viranih in najlepših predelih Evrope »Strašna slepota je človeka!« Zdaj gre za to, ali zmaga pamet ali pa instinkt pri tistih, ki odločajo o usodi človeštva! Prvo srečanje voditelja Nemčije, Hitlerja, in angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina je prineslo splošno olajšanje v evropsko politično ozračje. Hitler je zahteval, da Češkoslovaška odstopi sudetske Nemce rajliu, in sicer na osnovi pravice, da narodi sami odločujejo o svoji državni pripadnosti. Zadnje državnozborske in občinske volitve na Češkem so med sudetski mi Nemci dale večino llenleinu, ki je vodja narorlnosocialistične stranke na Češkoslovaškem. Izid teli volitev je Nemčija smatrala kot neke vrste ljudisko glasovanje v prilog priključitve nemškega življa Veliki Nemčiji, čeprav volitve v resnici niso potekle pod tem geslom. Vendar pa sta Anglija in Francija sporazumno pristala na to, da se sudetski Nemci vključijo rajliu in da češkoslovaška država izgubi zgodovinske in naravno podane meje. Pristali pa sta zahodni velesili na takšno okrnitev zavezniške in prijateljske države za radi ljubega miru in ker je zlasti pri Francozih, ki so demokratičen narod, močno vplivalo geslo, da ima vsak narod pač pravico odločati o svoji politični pripadnosti. Nihče pa si seveda ni delal utvar, da bo tako povečana Nemčija politično in gospodarsko še močnejša in da bo njen vpliv posebno na vzhodne države narastel. Iz ra/.nih časopisnih glasov in političnih izjav pa se je izvedelo, da zapadni velesili popuščata tudi zaradi tega, ker njuna vojaška pripravljenost zlasti v zračnem orožju ni tolikšna, kakor pa jo ima do zob oborožena Nemčija. Na pritisk Francije in Anglije se je končno zelo težko vdala tudi Češkoslovaška in privolila na odstop sudetskih Nemcev nemškemu rajhu. Proglas predsednika Beneša pa je izrecno poudarjal, da Češkoslovaška dopri-naša to žrtev na ljubo miru v svetu. Češkoslovaško vrhovno vojaško poveljstvo je tudi že izdalo povelje, da se armada umakne iz sudetsko-nemškega ozemlja, kar se je tudi zgodilo. Medtem pa je bil organiziran drugi sestanek med Hitlerjem in Chamberlainom v Godesbergu v Porenju. Splošno se je pričakovalo, cla bo na tem sestanku govor o načinu, kako naj se odcepitev sudetskih Nemcev izpelje, koliko ozemlja naj Nemčiji pripade, kaj bo s kraji z mešanim prebivalstvom in zlasti: kakšna naj bo garancija velesil za oslabljeno in okrnjeno Češkoslovaško. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so Angleži v sporazumu s Francozi predlagali, naj se priključijo Nemčiji vsi oni sudetski kraji, v katerih so Nemci v večini, o spornem in mešanem ozemlju pa naj odloča mednarodna komisija na kraju samem, ki bi po potrebi odredila tudi preselitev prebivalstva, oziroma njegovo izmeno, kakor se je to zgodilo med Grki in Turki v Mali Aziji. Meje nove češkoslovaške države pa naj bi dobile slovesno jamstvo vseh velesil, seveda tudi od Nemčije Na tej zahtevi zahodnih velesil, ,ki nastopata tudi kot advokat Češkoslovaške, pa je v pogajanjih nastal zastoj. Najprej ni hotela Nemčija sprejeti poroštva za nove meje češkoslovaške države, kar je vzbudilo sum, da se ne misli zadovoljiti le z ozemljem sudetskih Nemcev, ampak da ima neke posebne načrte tudi z ostalo češkoslovaško državo. Nemški tisk v svoji strahoviti ofenzivi proti Čehom že 10 dni ne prikriva, da je češkoslovaško državo kot takšno treba likvidirati, pri čemer naj bi kot dediči poleg Nemčije prišli v poštev tudi Madžari in Poljaki. Dalje so Nemci zahtevali, da nemška armada takoj vkoraka v Sudete, češ da je treba zavarovati civilno nemško prebivalstvo. jasno je. da Češkoslovaška tej zahtevi ni mogla ustreči, dokler nima mednarodnega jamstva, kje bodo njene nove meje in kje se bo nemška vojska, če enkrat vkoraka, ustavila. Poleg tega imajo Čelii glavne obrambne naprave ravno v Sudetih. Ako optiste to črto, ostune središče države brez obrambe Z ozirom na to je češkoslovaška armada znova zasedla mejo proti Nemčiji, od katere se je že prej umaknila v notranjost, obenem pn je proglasila splošno mobilizacijo do 40. leta. Pogajanja v Godesbergu so zastala in Chamberlain se je vrnil nazaj v London. V načrtu so bili razgovori tudi o drugih evropskih problemih, ki pa v takšnem ozračju sploh niso prišli na vrsto. Hkrati s češkoslovaško armado pa se je na mejo pomaknila tudi nemška oborožena sila. Godesberg, 24. septembra. Ker je Chamberlain tako dolgo ostal pri Hitlerju, se je med časnikarji, ki so v hotelu čakali na konec pogajanj, razširilo upanje, da se bo vse vendarle še mirnim potoni rešilo. Nemški krogi poudarjajo, da se ta dolgi sestanek med Chamberlainom in Hitlerjem more tolmačiti samo tako, da to pomeni, da se je v zadnjem trenutku našel skupen temelj za ureditev vseh vprašanj. Zadnja pogajanja med Hitlerjem in Chamberlainom so se razvijala v prijateljskem duhu in so se končala z izročitvijo nemške spomenice, ki obsega končno nemško stališče v sudetskonemškein vprašanju. Chamberlain je izjavil, da bo to spomenico dostavil češkoslovaški v I a d i. C h a m 1) e r I a i n je zjutraj o d p o • t o v a 1 v L o n d o n. Na tem nočnem sestanku med Chamberlainom in Hitlerjem so bili še zunanji minister v. Ribbentrop, angleški veleposlanik v Berlinu in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu baron v. Weissziicker. Chamberlaina je spremljal njegov glavni sotrudnik Iloraco AVilson. Ostali spremljevalci so med sestankom razpravljali v drugih dvoranah hotela. Po zadnjem sestanku so je angleški predsednik vlade Chamherlain s spremstvom okoli druge ure zjutraj vrnil v svoj hotel v 1'ctersbergu. Ko je stopil v hotelsko dvorano, je Chamberlain bil videti zadovoljen in dobre volje. Ko je šel k dvigalu. so ga obkrožili angleški časnikarji in ga zaprosili za kratko izjavo o zaključku pogajanj. Chamberlain je rekel, da bodo češkoslovaški vladi dostavili nove predloge. Vse je sedaj odvisno od praške vlade. Ko se je Chamberlain vrnil v svoj hotel, ga je tain čakala skupina novinarjev. Chamberlain je med drugim rekel novinarjem, da pogajanja nikakor niso popolnoma prekinjena. Godesberg, 24. septembra! KTS. Končna pogajanja med Hitlerjem in Chamberlainom so trajala okoli tri ure. Ob 1.30 zjutraj se je Chamberlain od Hitlerja poslovil. Hitler ga je spremil do vozila. Pariz, 24. septembra. AA. (Plavaš) Po vesteh, s katerimi razpolagajo v Parizu, je glavna težava pri razgovorih v Godesbergu nastala v tem, ker je državni kancler Hitler zahteval, da se Nemčiji prizna pravica, da lahko takoj vojaško zasede sudetsko-nemške pokrajine iu sicer bi demarkacijsko črto sporazumno določile Nemčija, Anglija in Francija. London, 24. septembra. Iz Godesberga poročajo, da je britanska delegacija v hotelu Pe-tersberg še v teku noči proučila Hitlerjevo spomenico, da bo mogla čimprej obvestiti o njeni vsebini vse prizadete države. Ni še gotovo, ali bodo vsebino Fiihrerjeve spomenice objavili ali ne. — Uradni krogi poročajo, da je britanska vlada že poslala praški vladi najnovejši predlog nemške vlade za likvidacijo nemškega vprašanja. Ti predlogi so izročeni v obliki spomenice. Poročajo, da je Hitler dal češkoslovaški vladi rok do 1. oktobra. O spomenici Pariški dopisnik lista »News Chronicle« piše svojemu listu: »Izvedel sem, da je Phips govoril Bonnetu o novih predlogih, ki jih je poslala češkoslovaški vladi britanska vlada. Ti predlogi so odšli preko angleškega poslaništva v češkoslovaško zunanje ministrstvo 10 minut po proglasitvi mobilizacije. Predlogi govore o zasedbi obmejnega^ ozemlja v globini 16 km po nemških četah, preden se uredi vprašanje izmenjave prebivalstva. Godesberg, 24. sept. AA. Havas. V nemških krogih izjavljajo, da so v nemški spomenici vsa vprašanja, razen sudetsko-nemškega navedena 6amo kot priporočilo, ne pa kot zahteva. Potrjuje se, da je za ureditev sudetsko-nemškega problema postavljen rok približno 10 dni. V tem času se imajo izprazniti sudetsko-nemški kraji in omogočiti vkorakanje nemških čet v te kraje. Prav tako govore, da Nemčija ni hotela dati nobene obveznosti za mirno ureditev tega vprašanja za primer, da se evakuacija nc izvrši do določenega roka. Govorili so tudi o splošni ureditvi evropskih odnošajev. V nemških krogih so z včerajšnjimi rezultati zadovoljni. Prihodnjih 10 dni bo pokazalo, ali se da sudetski problem uredili na miren način. Pred odhodom Po triurnih razgovorih s Hitlerjem je Chamberlain v svojem hotelu izjavil časnikarjem: ^ »Ne morem reči, da hi bil položaj brezupen. Češkoslovaški vladi s......lostavili nove predloge.« Ker je Hitler odklonil pristati na angleško stališče za ureditev sudetskega vprašanju, se jc v angleških krogih zvedelo, da je Chamberlain sam prevzel nase nalogo, da obvesti češkoslovaško vlado o nemškem stališču. Po teh informacijah iz angleških krogov zahteva la predlog, da naj ČSR odstopi takoj iu brez vseh obvez znatno širše o z c m I ,i c. Nekateri člani angleške delegacije so pesimistično razpoloženi, ker imajo vtis, da češkoslovaška vlada ne bo mogla sprejeti teh predlogov. Te predloge so ponoči sporočili tudi francoski vladi in vladam raznih drugih držav. Chamberlain je zapustil Godesberg ob 9 42 in se odpeljal z avtomobilom v Koln. Izgledal je zelo dobro V hotelski veži ga je pozdravil in mu prisrčno stisnil roko zunanji minister Ribbentrop. Potem je dovolil fotoreporterjem, da ga fotografirajo, nato je pa povedal nekaj toplih besed in se zahvalil za lepi sprejem, ki ga je dobil v Nemčiji. V Fiihrerjevem imenu je spremljal Chamberlaina do kolnskega letališča tolmač Schmidt. Pred odhodom je Chamberlain izjavil: Nocojšnje sporočilo vam ilustrira sedanji položaj. Zdaj se vračam v London. Tam bom takoj sklical svoje tovariše na posvetovanje. Prihodnje dni bo ležala na vseh državnikih težka odgovornost in bodo morali z največjo pozornostjo proučiti posledice vseh svojih korakov. Vsi moramo neprestano z največjim naporom paziti na to, da ohranimo mir v Evropi!« fttmdon, 24. septembra. A A. Vesti o prekinitvi pogajanj v Clodesbergu so snočnji listi objavili v posebnih izdajali. Ljudje so s tolikim zanimanjem navalili na prodajalce časopisov, da so jih naravnost blokirali in je po ulicah ponekod zastal promet. Chambertain se je vrnil London. 24. sept. c Chamberlain se je vrnil v London malo pr"d 13 uro. Na letališču jc bilo mnogo ljudi in komaj je letalo pristalo, je Chamberlain že izjavil po radiu, da seveda ne more povedati ničesar o svojih razgovorih, preden ni poročal o zadevi svoji in francoski vladi Poudaril je, da upa, da se bo češkoslovaška zadeva mirno uredila, ker jc od tega odvisen mir v Evropi Ko je stopil predsednik vlade Chamberlain iz letala, je rekel na letališču zbranim novinarjem: »Preden bom orisal rezultate svojega po- slanstva. ki jo zelo težavno, naj izročeni upanje, da bodo vsi prizadeti pripomogli k miroljubni ureditvi problema in tako koristili evropskemu miru.« Chumberlain se je vrnil v predsedstvo vlade ob 13.55 iu pred njegovo palačo je bilo zbranih nad 3000 oseb. Ljudje so burno vzklikali Chamberlainu in miru. Ob 13.33 je Chamberlain že zbral okoli sebe člane tako zvanega »delovnega kabineta«, to je lorda i!alifa.\a, sira Johna Simona in notranjega ministra Samuela lloarea. Na tu posvet je nato prišel še Robert Vansitart. Ob 17 50 pa se je začela splošna seja vlade, ki še traja, ko to poročamo. Pri prihodu v predsedstvo vlade je Chamberlaina navdušeno pozdravilo več sto tisoč ljudi, ki so se bili zbrali v okolici poslopja. Iz ljudstva so se slišali vzkliki: »Pomagajmo Češkoslovaški!« Policija je bila pomnožena, vendar ji ni bilo treba poseči vmes, ker jc bila množica izredno disciplinirana. Chamberlain nosi s seboj spomenico za češkoslovaško vlado London, 24. septembra, c. Danes popoldne jc zunanji minister lord Ilalifav izročil češkoslovaškemu poslaniku Jami Masarvku spomenico, ki jo je iz Goiloshorga prinesel Chamberlain. Ta spomenica ho torej šele nocoj prišla v Prago. Nemško uradno poročilo Bclgrail. 24. sept. AA. Iz uradnih nemških krogov smo dobili tole uradno poročilo: V Nemčiji jo vse mirno in Nemci so zelo zadovoljni z Godcshergom. Upajo, da sc ho vse končalo na miren način. V češkoslovaški mobilizaciji vidijo- poslednjo izzivanje iz Moskve, toda Bori in no bo nasedel takšnemu izzivanju, ohranil bo mir in si z vsemi silami prizadeval, da se prepreči vojna nevarnost. Nemčija ima veliko zaupanje v Chamberlaina, v čigar rokah jo svetovni mir.« »Berliner Rorsen Zeitung« piše: Uradno poročilo o končnih razgovorih med Chamberlainoni in Hitlerjem je razčistilo atmosfero. Beneš in Sy-rov.v sta vse storila, da se položaj poostri in (ia pride do splošne katastrofe. Vsilila sta ponovno nadoblast nad sudelskimi Nemci. Z rožljanjem svojega orožja na nemški meji sta najtežje izzvala Nemčijo in medtem ko sla v Godesbergu delala Hitler iu Chamberlain za mir, je Praga proglasila mobilizacijo. ____v Predsednik CSR kliče državljane pod orožje Praga, 24. septembra. AA. (Havas.) Snoči so vse češkoslovaške radijske postaje objavile ukaz predsednika češkoslovaške republike Beneša o splošni vojni mobilizaciji v ČSR. Ukaz so najprej prebrali v č e -š k e m , nato pa v nemškem jeziku. Ukaz pravi, da se morajo vsi cbvezniki najhitreje javiti svojim poveljstvom. Konji, vozovi, avtomobili in zasebna letala so bila zasežena. Ves zasebni letalski promet je prepovedan. Vesti o vojski spadajo pod strogo cenzuro. Radijske postaje, ki so objavile ukaz predsednika republike, so na koncu prečitale naslednje besede predsednika republike: »Državljani! Prišel je odločilen trenutek. Od vsakega posameznika je odvisen uspeh. Naj vsakdo postavi vse svoje sile v službo domovine. Bodite hrabri in vdani. Naša borba za pravice in svobode je dobra. Živela Češkoslovaška.« Washingfon, 24. sept. AA. (Rcuter) Ameriški poslanik v Pragi jc opozoril vse ameriške državljane v ČSR, naj odpotujejo iz češkoslovaške. Bukarešta, 24. sept. Češkoslovaško poslaništvo v Bukarešti uradno poroča, da se naredim o mobilizaciji, ki jo je izdala praška vlada, nanaša tudi ua vso Češkoslovaške državljane v Romuniji. To velja zn vse vojaške obvezance do 41. leta starosti. Vsi so morajo liro/, odloka vrniti v ČSR in se javiti nn svojih poveljstvih. Praga, 24. septembra. Državna radijska postaja poroča: Mobilizacija se je na vsem ozemlju ČSR normalno izvedla. Večina vojakov je bila žc ob 6. zjutraj pri svojih vojaških enotah. Rezervisti nemške narodnosti se v isti meri odzivajo mobilizacijskemu nalogu. V Pragi, ho je bil razglašen ukaz o mobilizaciji a, 24. septembra. AA. Havas. Splošna kret za mobilizacijo podpisali ob 21.30. ::.. u :i.. i.. A „ „„ „ „u n m ,______»i._ j _ i • ■ _ ,■ • , Praga, 24. septembra. AA. Havas. Splošna mobilizacija jc bila proglašena snoči ob 22.30. Prebivalstvo Prage je na to vest odgovorilo z velikimi manifestacijami. Izvedelo se je, da so de- Nemčija ima itak že celo poletje pod orožjem okrog 2 milijonu mož Delno pa je mobilizirala tudi Francija, kjer se je javno mnenje' v prilog Češkoslovaške popravilo. Kajti nekaj čisto drugega ;:e, če bi se hotela Češkoslovaška bojevali zato, na obdrži sudetske Nemce pod svojo državno suvereiiiteto — in nekaj drugega je, če seže po samoobrambi, da brani sploh obstoj svoje države. In za to gre, ako ji velesile, in zlasti Nemt :ja. nočejo garantirati novih meja, ki bi bile it. k v vojaškem pogledu neprimerno slabše, kakor so sedanje. Vidimo, Ms se je stanje naenkrat nevarno zaostrilo. Polož.ij imata v rokah Hitler in Anglija. Mirna rešitev je mogoča, če se Hitler zadovolji s priključitvijo sudetskih Nemcev k Nemčiji, kar mi je že ugodeno in kar predstavlja itak velikanski politični iu moralni uspeli FUhrerja, — da pn prizna eksistenco okrnjeni Češkoslovaški, oziroma prizna in garantira njene nove meje. Anglija pa ima usodo miru v toliko v svojih rokali, ker je še vedno verjetno, da Nemčija nc bo šla do skrajnosti, če 1k> videla, da je Anglija trdno ob strani Francije. Vojno je torej še vedno mogoče preprečiti. Kajti vojna ni nekaj nujnega, čemur se ne bi bilo mogoče izogniti. Odvisna je vojna od lega, kako državniki gledajo na mednarodna vprašanja, ali jih presojajo pametno ali nespametno Gotovo pa je vojna nespainet, največja nespamet, ker bi fcvropo pognala naravnost v samomor. Upamo in prosimo Boga, da bi zmagala pamet, da bi človeštvo bilo obvarovano najhujše nesreče, ki ga v naši dobi more doleteli. kret za mobilizacijo podpisali ob 21.30. Od tega trenutka dalje je praška radijska postaja vsakih pet minut opozarjala poslušalce, naj čakajo na neko važno sporočilo. Postaja jc vest o mobilizaciji sporočila najprej v češčini, nato v ruščini, slovaščini, poljščini, madžarščini, nemščini, v židovskem jeziku in v romunščini. Nato je godba zaigral narodno himno. Četrt ure pozneje so bile ulice nabito polne mladine, ki jc dajala duška svojim patriotskim čustvom. Na ulicah ni bilo videti več ne avtomobila, ne tramvaja. Vozili so samo vojaški avtomobili, polni vojakov, ki jih je množica viharno pozdravljala. Nalo se jc ljudstvo v miru razšlo. Policija je bila mobilizirana, vendar ni imela potrebe intervenirati. Zavese na javnih poslopjih so bile spuščene. Pozneje jc prišel odlok, da se imajo luči ugasniti. Patrulje in policija, ki patruljirajo po mestu, imajo protiplinske maske. Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s i. strani) Češkoslovaška meja zasedena rVaga, 24. septembra, c. Železniško ministrstvo je povabilo vse železniške upokojence, ki Se niso starejši od 65 let, da se prijavijo v službo. Praške ulice so polr.-e navdušenega prebivalstva. Navdušeno prebivalstvo ustavlja vsa vozila in zahteva od voznikov, da naj jih tako) odpeljejo na vojaška poveljstva. Močne policijske in vojaške straže ščitijo tuja poslaništva, posebno pa nemško poslaništvo. Vsi hoteli ter restavracije so že prejeli navodila, da morajo v primeru nočnega zračnega napada takoj za-streti vsa okna. Najnovejša poročila potrjujejo, da je češkoslovaška obrambna linija bila zasedena po novih četah že snoči ter so bile vojne sile podvojene. Češki vojaki so zabarikadirali vse obmejne prehode. Postavili so večkratne žične ovire, sedaj pa z mrzličnimi napori kopljejo jame in postavljajo podzemeljske mine. Vse ljudstvo je na delu in možje z navdušenjem oblačijo vojaške uniforme. O samem položaju na meji ni mogoče dobiti podrobnejših poročil, razen, da so češkoslovaške oblasti in pristaši sudetsko-nem-ške stranke v Hebu sklenili nekak sporazum, ki se ga obe stranki za sedaj držita. Radio — edina zveza ČSR s svetom Varšava, 24. sept. Češkoslovaška oblastva so davi ob 3.30 sporočila obmejni poljski postaji ?.e-židavici, da od 4 dalje ukinejo železniški promet s Poljsko. Češkoslovaška oblastva so na meji ustavila brzovlak proti Varšavi. Mednarodni vlaki za bivšo Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo bodo vozili čez Berlin, Breslavo ali Vratislavo in Dres-den. Poljski prometni minister je zaprosil praško prometno ministrstvo za utemeljitev te prekinitve prometa. Poljski listi so izvedeli, da so češkoslovaški uradniki v šleskem Tješinu dobili nalog, da pošljejo svoje družine v notranjščino ČSR. Te družine morajo zapustiti Tješin dane6 dopoldne do devetih. Praga, 24. septembra. Od snoči je prekinjena večina telefonskih in brzojavnih zvez, ki vežejo Prago z Rimo.m, Dunajem in Bernom in gredo čez nemško ozemlje. Letalska prometna zveza med Londonom in Prago je v zvezi z dekretom češkoslovaške vlade o mobilizaciji ukinjena. Ta dekret je ukinil letalski promet na vseh progah. Praga, 24. sept. c. ČSR je v zvezi z zunanjim svetom samo še po radiu, ker so druge zveze prekinjene. Dopoldne ob 10 je objavil radio vest, da se je mobilizacija izvršila v redu in miru, Od časa do časa poroča čez dan radio, da je vsepovsod mirno in da oblasti trdno drže poležaj v svojih rokah. Brno s kriva luči Brno, 24. septembra. Mestno načelstvo je ukazalo. da od današnjega dne dalje morajo biti vso noč od večera do jutra vsa okna zastrta. Ljudje naj si pomagajo z žepnimi svetilkami. Prav tako je prepovedano prižigati lučke na grobovih. Prestopki se bodo kaznovali. Shodi do nadaljnjega prepovedani Belgrad, 24. septembra, m V zvezi z zunanje-po-litično situacijo je bilo nocoj izdano sledeče službeno obvestilo: G. minister za notranje zadeve dr. Ant. Korošec je izdal danes naredbo 1. br 35653, ki se glasi: V interesu javnega miru, varnosti in reda v zvezi z zunanje-politično situacijo v Evropi na podlagi ČL 64 in 67 in 69—71 zakona o notranji upravi odrejam: da se prepovedo v vsej državi do nadaljnje odredbe vsi shodi, posveti in sprevodi splošno, kakor tudi zbiranje prebivalstva po ulicah in drugih javnih krajih. Prestopek zoper to prepoved se kaznuje od 10—1500 din v korist državne blagajne. V primeru neplačila globe v določenem roku pa z zaporom od 1—30 dni. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi: zaradi kupoprodaje na trgih in sejmih, zaradi izvrševanja verskih obredov, verskih predpisov, zaradi kake gospodarske, kulturne ali humane akcije. Toda niti v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršnokoli politično vsebino. Ta naredba stopi * -eljavo takoj. Minister za notranje zadeve: dr. Korošec s. r. Opozarja se prebivalstvo, da se zadrži popolnoma mirno ter da se pokorava odredbam in navodilom oblastev in njenih organov, da bi se v današnjem resnem stanju okoli nas ohranil v naši državi popoln mir in državljanska disciplina ter da bi se preprečil vsak incident. Belgrad, 24. septembra 1938. Vojaške priprave Francije sklenila nujno poklicati več kategorij rezervistov vseli letnikov. Nikakor ne gre za splošno mobilizacijo. Vpoklicani rezervisti sc morajo prijaviti Pariz, 24. sept. Ruter poroča: V Franciji je bila danes razglašena delna mobilizacija nekaterih panog vojske. Poklicanih je nekaj kategorij rezervistov. Mobilizacijski razglasi so nalepljeni po vseh francoskih krajih, na sedežu občin in na drugih vidnih mestih. Mobilizacijski razglas utemeljuje ta ukrep s tem, da je treba zavarovati francoske meje, da pa pri tem ne gre za splošno mobilizacijo. Pariz, 24. sept. o Z ozirom na mobilizacijske odredbe vjonega ministra izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da so francoske meje zdaj popolnoma zavarovane in da je francoska vojska s tem ojačenjem dovolj močna, da bo lahko vzdržala red, če bodo potrebni kaki ukrepi glede splošne mobilizacije. Davišnji vpoklic rezervistov služi izpopolnitvi potrebnih sil v nekaterih enotah. To je eden izmed poslednjih varnostnih ukrepov pred splošno mobilizacijo. Pariz, 24. septembra. Predsedstvo ministrskega sveta sporoča: »Zaradi razvoja zunanjega položaja sc je vladi zdelo potrebno pomnožili varnostne ukrepe, da se zajamči varnost naših severnih meja. Vlada je ijo prijav brez. odloga. Obenem s tem ukrepom je vlada ro-kvirirala razno blago, da zagotovi sredstva, potrebna za vojaštvo.« Davi ob 4. so bil prvič po svetovni vojni v vseh mestih, občinah in vaseh nalepljeni plakati, v katerih francoska vlada poziva obveznike gotovih^ kategorij, naj se takoj javijo svojim vojnim okrožjem. Vsi prejšnji pozivi pod orožje pa so bili objavljeni s posebnimi nalogi šefov posameznih departementov. V vsej državi vladajo mrzlične priprave za obrambo Francije. Iz zanesljivega vira poročajo, da je francoska vojska zasedla vse položaje tri kilometre daleč od Maginotove črte. V rovih pa so vojaki pripravljeni za napad v popolni bojni opremi. Oblasti so danes opozorile prebivalce Strashourga ter vseh okoliških mest v bližini nemške meje, naj se pripravijo za primer, če izbruhnejo sovražnosti. Z nemške meje prihajajo poročila, da je vojaštvo že v pretekli noči zahtevalo pogasitev vseh luči in so brlele le svetiljke na ulicah, ki vodijo proti nemškemu obrambnemu pasu. Daladier o delni mobilizaciji Molitve v Pragi Praga, 24. sept. c. Kardinal Kaspar Je ukazal, naj bodo jutri v vseh cerkvah posebne službe božje. V osmini sv. Vaclava pa naj bodo vsak večer pred Izpostavljenim zadostilne molitve. Zaradi proglasitve nadaljnje mobilizacije francoske vojske je podal predsednik Daladier predstavnikom tiska danes sledečo izjavo: »Poziv v vojaško službo je priroden razvoj mednarodnega položaja. Iz teh razlogov je bila vlada prisiljena, da še bolj okrepi svojo varnost. Posebna pozornost jo posvečena našim položajem na severnovzhodni meji. Trenutno se pozivajo pod orožje posebno oni vojaki, ki hodo najbolj odgovarjali našim utrjenim položajem. Tu pridejo v poštev samo gotove kategorije in se zaradi tega ne morejo sedanji vojni ukrepi primerjati s popolno mobilizacijo. Poziv na vojno dolžnost je hil sedaj izvršen potom letakov, da se čimbolj olajša njihova izbira, ker sc nanaša poziv samo na (»ne, ki imajo v svojih vojaških knjižicah zapisane številke 2 in Vsi ti vojni obvezniki se morajo prijaviti svojim vojnim okrožjem brez zavlačevanja. Vzporedno omenjajo ukrepe za rodno pre-skrhovanje čet s hrano in municijn. V ta namen jc hibi že izdana naredba za rekvizicijo potrebnih prometnih sredstev,,.V .mejah,,, nacionalnega področja. Gotovo število železničarjev, zaposlenih na Mussolini v Padovi izreka priznanje Nemčiji, da je dala rok do I. oktobra lopoluih divizij. Dalje poročajo, da je bil nemški odpravnik poslov v Parizu obveščen o tem sklepu francoskega ministrskega predsednika in vojnega ministra. Posvetovanja pri predsedniku vlade Pariz, 24. sepetmbra. Daladier je danes dopoldne takoj, ko je prispel v ministrstvo, sprejel šefa generalnega štaba Gameliua in se z lijitii pol ure razgovarjal. Po sestanku, z Gamelinom je Daladier-sprejel po vrsti ministra Juliena, Čainpincha in Bonneta. Zunanji minister Bonnet je zapustil vojno ministrstvo ob 12.10. Novinarjem je izjavil, da je z Daladierom proučil položaj. Na vprašanje, ali se bo skupaj z Daladierom odpeljal v London, je minister izjavil, da ni francoska vlada dobila še nobenega vodila od britanske vlade. Dodal je, da je bil snoči položaj v ČSR miren. Proti meji Rezervisti s knjižicami št. 2 in 3 odhajajo danes zjutraj na svoja mesta, določena pod pogoji v uradnih objavah. Na mejah ni opaziti ni-kake posebne živahnosti. Edino po starosti gotovih rezervistov in uniformah rezervnih častnikov se more sklepati, da gre za izredni ukrep. Mobilizirane rezerviste navadno spremljajo člani njihovih rodbin. Na severni postaji je število potnikov manjše. Vojaške oblasti izjavljajo, da imajo rezervisti redne vlake ter da ves promet poteka normalno ter v popolnem redu. Treba je poudariti, da na vzhodni in na severni postaji odhajajo rezervisti v absolutnem redu. Tudi Belgija skrbi za obrambo svoje nevtralnosti Bruselj, 24. septembra. Člani vlade so se danes dopoldne sestali na izredno sejo. Predsedoval ji je Spaak. Na seji so razpravljali o mednarodnem položaju iu sprejeli sklepe glede varnostnih ukrepov, ki jih zahteva varnost Belgije. Seja je trajala eno uro in tri četrt. Po končani seji je Spaak odšel v avdienco Ii kralju. Izredna seja belgijske vlade se je končala ob 13.25. Takoj po seji je izšlo tole poročilo: »Zaradi razvoja mednarodne krize in vojaških ukrepov raznih držav jo belgijska vlada sklonila, pomnožiti obrambo belgijskega ozemlja. V ta namen je povabila na službovanje vojaške osebnosti, ki pripadajo specializiranim enotam, katerih naloga je izvedba raznih tehničnih dol. Po drugi strani jo vlada poklicala pod zastave tudi rokru-te letnika 1!)27 in en topniški polk. V vseh formacijah so izdani potrebni varnostni ukrepi. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenih krogov, so ukinjeni vsi dopusti v vojski.« Sicer pa ponovno naglašajo, da je Belgija bolj kakor kdajkoli odločena držati se svoje nevtralne politike. Pesimistične vesti iz Prage, ki so prispele v teku noči, so napravile globok vtis na prestolni-ško prebivalstvo. Potrjuje se. da je ponoči odšlo več belgijskih polkov na vzhodno mojo. Angleški mornarji poklicani z dopustov London, 24. sept. Kmalu po polnoči se je v Londonu zvedelo, da je admiraliteta izdala izredne varnostne odredbe. Admiraliteta je med drugim pozvala vse mornarje z dopusta. Kralj je danes dopoldne sprejel lorda Hali-faxa. llalifax je bil videli resen in v skrbeh. Pn 20 minutni avdienci pri kralju se je Ilali-fax vrnil v zunanji urad. Minister Hoare je ob 11. dospel Street. v Dovning London, 24. septembra. AA. Reuter. Ob 15.35 se je začela na Douning Streetu seja britanske vlade. Seji prisostvuje tudi sir Robert Vansittart. Dr. Stojadinovič rotarijancem Belgrad, 24 sept. AA. Na kosilu, ki ga je priredil Rotary klub na čast predsedniku mednarodnega Rotary-kluha Ueorgu Hegerju, je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Bratje rotarijanci: Milo mi je, da sem spet med vami. Zame je to vedno zadovoljstvo in veselje. Danes pa še toliko bolj, ker tu pozdravljam predsednika Rotary internacionale g. Hegeja. Še bolj za to, ker prihajam iz pisarne, v kateri 6em malo prej bral poročila o vojni in o ultimatih ter o mobilizaciji. Ali tu, v tej sredini na podnožju spomenika neznanemu vojaku, ki se dviga visoko v nebo, kot simbol našega junaštva in kot spomenik našim žrtvam, padlim v vojni, mi je posebno drago, ko se mudim med rotarijanci kot apostoli miru med narodi. Ko vidim rotarijance zbrane kakor danes tu, obžalujem, da ves svet ni v Rotary klubih, ker bi tedaj imeli večni mir. Nadejam se, du bo v svetu razum prevladal pred odgovornostjo za vojno ter da se bodo vsi evropski državniki izjavili za princip miru med narodi.« * Belgrad, 24. sept. m. Snoči je prispel v Belgrad na obisk k patriarhu srbske pravoslavne cerkve sofijski patriarh Štefan. Francoski radio pod nadzorstvom Uradni list bo jutri objavil naredbo, po kateri bo pri vsaki zasebni radijski oddajni postaji imenovan kontrolor, ki bo imel nalogo nadzirati vesti, ki jih te postaje oddajajo. Poleti preko Dunaja prepovedani Berlin, 24. septembra. AA. DNB. Letalski minister je izdal uredbo, da je vsem letalom prepovedano preleteli Dunaj in okolico. Nemškim letalom in letalom, ki vrše reden promet na letalskih progah, je dovoljeno pristajanje na letališču Aspernu pri Dunaju. Diplomati zapuščalo Ženevo Ženeva, 24. septembra. AA. Havas. Romunski, holandski in prvi angješld delegat so zapustili Ženevo in se odpeljali domov. Ženeva 24. septembra, c. Romunski zunanji minister Comnen je odpotoval v Bukarešto. Slovaki Bratislava, 24. septembra, c. Danes dopoldne je v Bratislavi zasedal glavni odbor Hlinkove ljudske stranke. Predsedoval mu je dr. Tiso, ki je poročal o svojih pogajanjih s predsednikom Be-nešem dne 22. septembra. Nato je glavni odbor obravnaval 6plo,šni položaj, ki je nastal s splošno mobilizacijo. Odbor je vzel na znanje vsa poročila in sklenil izdati oklic na slovaški narod, v katerem ga bo pozval, da naj pravilno razume mobilizacijo in do,bro izpolni svoje domovinske dolžnosti. Glavno: Sudetsko vprašanje ne bo sprožilo evropske vojne Pariz, 24. septembra. V pariških političnih" krogih takole komentirajo kompromis, ki se je ponoči dosegel v Godeshergu: Hitler pristaja na to, da ne bo takoj prekoračil meje. Čakal ho dva ali tri dni, preden zasede Sudcte, da pusti Čehom časa, da te kraje izpraznijo. Siccr bo pa za zdaj vprašanje poljske in madžarske manjine pustil oh strani. Prevladuje vtis, da je kategorično prišlo d« sporazuma glede ene točke: glede odstopa Sude-tov tretjemu rajhu. Pri srečanju z Chamberlainom in Hitlerjem je prišlo tudi do preciziranja osnovnega elementa, to jc, da se češkonemški spor v nobenem primeru ne bo spremenil v evropsko vojno. Pariz, 24. sepetmbra. c. Proti večeru je zavladalo nekoliko mirnejše razpoloženje v presoji mednarodnega položaja. V prvi vrsti poudarjajo, da »šc lahko rešimo mir!« Poudarjajo, da se snočnja pogajanja v Godeshergu niso razbila, ampak se nadaljujejo, ker jo Hitler stavil nove predloge. Drobne vesti Oslo, 24. septembra. Norveško vojno ministrstvo je sklenilo do nadaljnjega obdržati v službi letnik mornarjev, ki mu je te dni potekel kadr-ski rok. Obenem so sklenili, podaljšali manevre vojne mornarice. Helsingfors, 24. septembra. Finski listi poročajo, da so sovjetska letala na dveh mestih preletela sovjetsko-liusko mejo. V obeh primerih gre za več letal. Pariz, 24. septembra. AA. (Havas.) Z letalom so dopotovali žene in družinski člani nameščencev angleškega poslanika v Pragi. Ogrski ministrski predsednik Imredv je v spremstvu z ogrskim zunanjim ministrom Kanvo in generalnim štabnim načelnikom obiskal Hitlerja na Obcrsalzbergu. Na levi Kanja v sredi Imredy Od nedelje do nedelje Zunanji pregled V teku enega 6amega tedna se je mednarodni položaj popolnoma preobrnil iz veselega pričakovanja mirne poravnave med češkoslovaško državo in Nemčijo v najhujšo sovražno napetost, ki je privedla do tega, da je Češkoslovaška docela mobilizirala vso svojo vojsko. Kaj se je zgodilo? Zavezniki privolili v okraitev ČSR. Potem ko sta se bila angleški ministrski predsednik Chamberlain in nemški vodja Hitler na sestanku v Hitlerjevem gradiču v Obersalzbergu v petek 16. t. m. domenila, da naj se spor med ČSR in Nemčijo reši na miren način, je Chamberlain takoj nato na sestanku s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom v ponedeljek 19. t, m. sklenil dogovor med Anglijo in Francijo, da naj se tako zvano sudetsko vprašanje reši takole: Sudetske pokrajine, v katerih prebiva več kot 15% Nemcev, se priključijo k nemški državi. Ostali okraji, kjer je Nemcev manj, dobe avtonomijo. Prav tako naj dobe avtonomijo tudi tisti okraji, kjer bivajo druge manjšine nečeške narodnosti, Nove meje ČSR naj zajamčijo velesile, kakor tudi vse ali nekatere sosedne države. Odpor proti taki rešitvi Ta velika žrtev, ki sta jp storili Anglija in Francija, da se izogneta svetovni vojni, se je seveda v širokih krogih evropskega javnega mnenja, posebno pa v parlamentarni opoziciji tako v Parizu kakor v Londonu, razumela kot izdajstvo nad češkoslovaškim narodom in kot popolna kapitulacija dveh evropskih veledemokracij pred Hitlerjem. To čustvo se je še povečalo, ko je sovjetska vlada na vprašanje Češkoslovaške, ali ji bo prišla z oboroženo silo na pomoč, če se upre angleško-francoske-mu načrtu, odgovorila, da bi to sicer rada storila, da pa ne more, ker je Francija svojo pomoč odrekla. Spričo tega je nastalo močno javno mnenje in moralno razpoloženje oziroma ogorčenje, čigar vpliv in posledice so se kmalu pokazale. ČSR pod silnim pritiskom sprejme. Chamberlain in Daladier sta svoj načrt sporočila Pragi že istega dne, t. j. 19. t. m., nakar je vlada ČSR odgovorila, da se želi pogajati z Nemčijo naprej v duhu popustljivosti in pomirljivosti. Toda Anglija in Francija, ki sta se bali, da ne bi Nemčija napadla Češkoslovaške in tako sprožila plaz splošne vojne, se s tem nista zadovoljili in začeli silno pritiskati na praško vlado, da predloge velesil sprejme brezpogojno. Češkoslovaški je krvavelo srce in je odgovorila, da sprejme predlog Pariza in Londona kot podlago rešitve obstoječega spora, Zdaj pa je francoski poslanik Del Croix dr. Benešu izjavil, da bo Francija Češkoslovaško pustila popolnoma na cedilu, če se ne ukloni njenim zahtevam oziroma predlogu Chamberlaina in Daladiera, naj potem Nemčija stori, kar hoče. Nato je češkoslovaška vlada dne 21. septembra ponoči sprejela angleški in francoski načrt v celoti. Nova vlada v ČSR. Toda kmalu se je pokazalo, da prisiljena stvar ni dobra in da bodo morala prizadevanja Anglije, da ohrani mir za ceno celosti češkoslovaške republike ali pa mogoče za ceno njenega obstoja roditi neuspeh. V Pragi je strašno ogorčenje češkoslovaškega naroda, ko je izvedel za ponižanje, ki ga je doživela njegova država, privedlo do tega, da je takoj drugega dne odstopila vlada dr. Hodže in da je predsednik republike dr Beneš moral sestaviti novo vlado, kateri je na čelu general Sirovy. Ta vlada ima značaj vojaške diktature, ki ima namen, da se v tako težkih okoliščinah ohrani mir in red ter da se okoli močne vlade zgrne ves narod v popolni edinosti. Predsednik republike je obenem tudi odredil, naj češkoslovaško vojaštvo mirno izprazni sudetske predele. Oglasita se Poljska in Madžarska. Nepričakovano sta sedaj nastopili na mednarodnem poprišču Poljska in Madžarska, ki sta zahtevali, da mora Češkoslovaška, ki je privolila v odstopitev sudetskih krajev Nemčiji, odstopiti tudi Poljski in Madžarski one obmejne dele češkoslovaške države na jugovzhodu in vzhodu, v katerih je v večini poljsko in madžarsko prebivalstvo. Sestanek med regentom Horthyjem, ministrskim predsednikom Imredyjem in zunanjim ministrom Kanyo na eni ter Hitlerjem, Goringom in drugimi vodilnimi osebami nemškega režima na drugi strani, služi kot dokaz, da je Nemčija madžarske zahteve osvojila, kakor je brez dvoma osvojila tudi zahteve Poljske. In res se je 23. septembra pri Benešu zglasil poljski poslanik z zahtevo, da naj se Poljski odstopi tješinski okraj, Madžari pa so priredili doma velike manifestacije, na katerih se je postavila ista zahteva glede češkoslovaških okrajev, v katerih prebivajo Madžari. To je seveda izzvalo po vsem svetu upravičen hud odpor, ker se jasno vidi, da hočejo Češkoslovaško od vseh strani okrniti tako, da bi dolgo sploh ne mogla več obstojati, vsaj ne kot neodvisna država, kar se tudi iz tega razvidi, da je Hitler odklonil vsako garancijo za prihodnje meje Češkoslovaške. Brezuspešen drugi sestanek s Hitlerjem. V teh okoliščinah je bilo razvidno, kako težaven bo položaj angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki se je po dogovoru s Hitlerjem od 16. t. m„ odpeljal z letalom v Godesberg pri Kolnu 22. t. m., kakor je bilo dogovorjeno. Medtem se je bilo namreč izvedelo še to, da so za odhajajočimi češkoslovaškimi četami pritisnili v sudetsko ozemlje sudetsko-nemški prostovoljci, ki so se z orožjem v roki začeli vračati iz Nemčije v Sudete ter so se spopadli z odhajajočo češkoslovaško armado, ki se je na povelje takoj vrnila, da prepreči, da se ne bi zgodilo kaj hu- dega češkim državnim funkcionarjem, ki so še ostali na svojih mestih. V Godesbergu samem pa se je pokazalo, da Chamberlain, ki ima doma močno opozicijo, ne more ali pa tudi noče več tako popuščati Nemčiji, kakor je popuščal doslej. Chamberlain je Hitlerju predlagal, na/ se ne prenagli in naj sudetskega ozemlja ne zasede s svojo armado, dokler se stvar ne uredi na povsem miren način. Nadalje je odločno odklonil zahteve Poljske in Madžarske in predlagal mednarodno komisijo za določitev nove meje med Češkoslovaško in Nemčijo, kakor tudi, da mora tudi Nemčija jamčiti za bodočo mejo češkoslovaške države. Vse to pa je Hitler odklonil, tako da so se pogajanja razbila in je Chamberlain sprejel od Hitlerja ultimatum, naj ga sporoči praški vladi, katera mora nanj odgovoriti do 1. oktobra t. L Notranji pregled V tem tednu je Bled izgubil svoje najodlič-nejše goste, člane kraljevskega doma. Kraljeviča Andrej in Tomislav sta odšla v London v šole, Nj. Vel. kralj pa nazaj v Belgrad. Tudi kneževiča Aleksander in Nikola, sinova kneza namestnika Pavla, sta zapustila gradič Brdo pri Kranju in odšla v London. V nedeljo je bil na Vinjeni vrhu pri Novem mestu velik narodni tabor v zvezi s proslavo 20-letnice Jugoslavije. Na taboru je imel velik govor g. senator dr. Kulovec, ki je ob napeti pozornosti vseh zborovalcev zlasti predočil nastanek JRZ, položaj in pomen slovenstva v državi in naše stališče JRZ do avtonomne državne ureditve. Velik shod je bil na Jesenicah, kjer je govoril minister dr. Krek. V Kačji vasi pri Planini pri Rakeku so imeli v ponedeljek dopoldne velik inozemski obisk: predsednik italijanske vlade Mussolini je ob potovanju po Primorskem prestopil državno mejo in se nekaj trenutkov pomudil v tej slovenski vasi. V imenu vlade ga je šel pozdravit ban dr. Natlačen, k sprejemu je prišel tudi poveljnik dravske divizijske oblasti general Džordže Litkič in mnogo drugih odličnikov„ G. Mussolini se je z vsemi toplo pozdravil, ban dr. Natlačen je imel nanj kratek nagovor, na katerega je Mussolini odgovoril. Z g. banom sta v nevezanem razgovoru izmenjala nekaj misli, v katerih se je znova potrdila ozka vez med obema prijateljskima državama, Jugoslavijo in Italijo. Mussolini se je zelo zanimal za razmere pri nas, zlasti pa je pohvalil Si jajna komedija izvrstnega humorja, smeha in zabave I Vzrok za ločitev — in flapranti Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri ANNY ONDKA in PAUL HOHI1IGEK Kino Union Tel. 22.21 Ob 10.30 dopoldne isti film po globoko znižanih cenab odlično stanje vojske, ki ga je z eno četo planincev prišla pozdravit. Bled je imel pretekli teden spet v svoji sredi visoke goste, med temi predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ministre Cvetkoviča, dr. Spalni in inž. Kabalina, ki so se pa vsi po nekaj dneh vrnili k svojim poslom v Belgrad. Vojni minister general Nedič je obiskal zdravilišče za jetične na Golniku pri Tržiču, kjer se zdravijo bolni častniki naše vojske. Bivši splitski župan dr. Mirko Buič je odstopil od ministrstva za telesno vzgojo, ki ga je prevzel po odstopu ministra g. Miletiča. Vrnil še je nazaj v Split, ker je bil imenovan za bana primorsko banovine. Za bana moravske banovine pa je bil imenovan Janicijo Krasojevič. Oba nova bana sta bila že zaprisežena in sta svoje posle že prevzela. V Ljubljani je v skromnosti, kakor ves je, praznoval svojo 60-letnico stolni dekan 111 kanonik dr. Franc Kimovec. Njega gotovo vsa Slovenija pozna, saj je nedosegljiv pevovodja, ki je že večkrat na našein stadionu vodil ljudsko petje velikanskih množic. Na polju naše glasbe si je pridobil že velike zasluge, znan pa je tudi kot vešč prevajalec dobrih del iz inozemskega slovstva. K njegovemu življenjskemu prazniku mu vsi prijatelji naše ljudske kulture od srca čestitamo! V Mariboru je umrla ga. Marija Maistrova. vdova po znanem slovenskem generalu Rudolfu Maistru. Svojemu pokojnemu možu je tudi ob najbolj burnih dneh ob prevratu zvesto stala na strani in tako postala odlična predstavnica slovenskega rodoljubnega ženstva. V veličastnem pogrebu so se predstavniki javnega življenja poslovili od nje. Naj počiva v miru! Oblastem se je posrečilo prijeti znanega razbojnika Kodra Jožefa, ki je že nekaj let strašil zlasti po Štajerskem in po - Dolenjskem. Ima na vesti več vlomov, ropov in tudi ubojev. Razpisana je bila nagrada 3000 din za tistega, ki pripomore oblastem, da ga dobe v roke. Prijeli so ga na Primskovem orožniki iz Št. Vida pri Stični, ki so ga po kratkem zaslišanju na svoji postaji poslali naprej v Maribor. Humor, ples, revija, razkošje v velikem pevskem šlagerju Kino Matica 21-24 ob 11. 15. 17, 19 in 21 uri ROotrel>nega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljuhljuni, Kongresni trg (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. — Italijanščino in italijansko korespendenco se lahko učite v posebnem tečaju na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Vsa pojasnila v pisarni ravnateljstva. — Igra iivljenja. Ljudski odri, ki žele dobiti to novo igro, naj to javijo najkasneje do konca septembra Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Naročniki bodo dobili igro v začetku oktobra. (Igra, ki jo je priredil Joža Vomberger, prikazuje pestro in pretresljivo igro iz vaškega življenja. Igra je vsa prepletena z gorenjskimi narodnimi običaji in jo bo lahko z uspehom igral vsak oder. Tantiema je plačana /e v kupnini). --"T Novost. Važne izboljšave pri Lutz pečeh je izvršila agilna tovarna teh peči v Ljubljani. Izpadanje samotnih kotlov, prepočasno ogrevanje poslovnih prosto,rov in dvoran, prego-revanje emajliranega plašča itd. so bili nedostat-ki, ki jih je skrbno oko g. Rupene opazilo v letih, ko je javnost Lutz peči že visoka cenila. Na za-vidno višino so sedaj Lutz peči izpopolnjene z devetimi raznimi izboljšavami in patenti štev. 11.578 in štev. 11.346. Vsak interesent prejme brezplačno lepo pregledno pojasnila zakaj ni ista peč dobra za isti prostor, če je v njem pisarna ali spalnica. Strokovnjaki priporočaja to renomi-rano, a sedaj še odlično izboljšano peč, ki se kuri z drvmi ali premogom, je jako odporna proti vsem poškodbam in zadržuje toplino mnogo ur po končanem kurjenju. Ker ravno sedaj patuje po Štajerski strokovnjak, javite takoj svoj naslov tovarni, da on po mažnosti tudi Vas obišče in Vam stavi brezplačno ponudbo za peč, ki bode tudi Vam najbolj ustrezala. Tovarna izdeluje tudi krasne ema|lirane tablice in črke za trgovske napise. Pišite na: Tovarna Lutz peči, Ljubljana — Šiška. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Berghoff Sleplian. Einkehr, Vortrage fiir Einkehrtage. Standesvortriige fiir Frauen, Manner und Jungmanner. 191 str., nevez. 42 din. — Be-tram Kardinal. Jugendseele »kostbar in Gottes Au-gen«. 284 str., nevez. 39 din. — Betram Johannes. Einkehrtage fiir Frauen. 205 str., nevez. 45 din. — Drinck Jakob P. Wege der Liebe und des Lebens. 194 str., nevez. 43 din. — Joest Paul P. Wege der Liebe und des Lebens. 194 str., nevez. 43 din. — Gerehj J. Das gebildete Mftdchen. 192 str., nevez. 34 din. — Gerehj J. Wege des Miidchens von heu-le. 219 str., nevez. 37 din. — Csuba Margaret Dr. med. Was ein heramvachsenddes Mftdchen \vis-sen muss. 134 str., nevez. 36 din. — Fiedler Emil. Der neue Mensch. 168 str., nevez. 39 din. — Koli PAZITE! VSAKA PILULA NOSI IME -AFLUKIN- KAŠTEl D.D. ZAGREB Reg.Br. 15426/ 3a Joliann Pfarrer. Standeslehren fiir JungmHnner. 134 str., nevez. 33 din. — Penz Joseph. Standeslehren aus der Praxis. I. del. 172 str., nev. 36 din. — Penz Joseph. Standeslehren aus der Praxis. II. del. 180 str., nevez. 36 din. — Rathgeber Maria Alphons. Du Miigdlein hore. 311 str., vez. 45 din. — Toth Tihamer. Jungendseelsorge. Ein Meister-werk zeitgemasser Piidagogik. 416 str., vez. 104 din. Čitajte članek ti* ---- — Ne 2., temveč 16. oktobra bo nova maša v Tkonu v Dalmaciji, ker do 2. oktobra še ne bodo končana dela pri renoviranju tamošnje žup-ne cerkve. O tem obveščamo vse blage dobrotnike g. novomašnika, zlasti one, ki so namenjeni na novo mašo potovati ob priliki romanja h Gospe Sinjski. — Družina božjega sveta, Ljubljana. — Obvestilo. Dovoljujem si sporočiti vsem, ki imajo svojce pokopane v Julijski Krajini (Italija), da pripravljamo na dan mrtvili, v dneh od 29. oktobra do 1. novembra posebne izlete v Trst, Gorico, Vipavo in Idrijo. Tozadevne informacije boste prejeli od 10. oktobra naprej v vseh biljetarnah »Put-nika«. — Zveza za tujski promet za Slovenijo, Ljubljana. — Čevlji in nogavice trajajo še enkrat tako dolgo, če uporabljate Sanoped — prašek za čevlje. Stane le 2 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trs;. — Državno priznano Trgovsko nčilišče in stenografski institut Robida prireja večerne tečaje za stenografijo, nemščino, strojepisje, knjigovodstvo, trgovsko računstvo in trgovsko korespondenco. Vpisovanje vsak dan v pisarni ravnateljstva — Ljubljana — Trnovska ulica 15. — Potujte s Pulnikovim dobro pripravljenim izletom v Trst. — Kdor išče primerne pisarniške službe in želi izboljšati svoj položaj ali pa hoie izpolniti svoje strokovno pisarniško znanje in prakso, naj obiskuje večerni trgovski tečaj na drž. priznanem trgovskem učilišču vChristofov učni zavod*, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije daje vodstvo osebno ali pismeno. Tel. 48-43. — Čitajte današnji razglas ravnateljstva. — Pojdite z nami po božjem svetu na prijetna in zanimiva romarsko-izletna jesenska potovanja! Do Gorice-Trsta ali pa do Padove-Benetk za 2 ali 3 dni z avtom po Vipavski dolini dne 8. oktobra. — Na novo mašo v sončno Dalmacijo, z avtom od 12. do 18. oktobra; obisk vseh zanimivih krajev; z ladjo na prekrasni otok Hvar. — V Rim in Neapelj, z brzovlakom preko Milana, Genove, Firence; obisk vseh znamenitih mest; 21. do 29. oktobra. — Prepričajte se, da so naša romarsko-izletna potovanja skrbno pripravljena in prijetna! — Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 23. septembra. Po poletnih počitnicah, ki so bile letos nekoliko daljše kakor druga leta, se je zopet začela nova delovna doba v Slomškovem prosvetnem društvu. Uvod v to dobo, ki upajmo, da bo plodovi-tejša in aktivnejša od prejšnje, je bil občili zbor v nedeljo, 18. septembra zvečer. Občni zbor je vodil preds. g. Alojz Rant, tajnik Stola sednioriee, ki se je v svojem poročilu dotaknil vseh važnejših dogodkov v društvenem življenju preteklega leta. Ker smo o teh dogodkih vedno sproti poročali, jih tukaj ne bomo ponavljali, pač pa dodamo lahko to, da je bilo Slomškovo prosvetno društvo sprejeto kot redni član Izseljenske zbornice v Ljubljani in da je 17. julija priredilo izlet na obsoteljski prosvetni tabor pri sv. Petru pod sv. Gorami. Izlet je organiziral in vodil blagajnik g. Pemič Anton. G. sodnik Rant je poročal tudi kot načelnik dramatičnega odseka, ki je v minulem letu priredil šest iger; med njimi so bile nekatere odlične stvari. Iz tajnikovega poročila smo izvedeli, da se je društvo povečalo za 40 novih članov in da so se med letom izvršile tudi nekatere osebne spremembe. Posebno moramo omeniti odhod zaslužnega odbornika g. dr. Janka Korena, ki je z vso požrtvovalnostjo opravljal delo tajnika in predsednika prosvetnega odseka. O stanju blagajne je podal izčrpno poročilo skrbni g. A. Pemič. Knjižničarka gdč. Adela Drašlerjeva je povedala", da je knjižnica narasla za 44 novih knjig. Člani so pokazali lepo zanimanje za leposlovna dela in vneto segali po njih. Gospodar g. Knez Franc je poročal o inventarju društva, ki se ni mnogo spremenil. Ker smo poročilo predsednika dramatičnega odseka že omenili in ker o pevskem odseku lahko rečemo, da je prav uspešno skrbel za lepo pelje pri sv. Roku in sodeloval na društvenih prireditvah v Jeronimski dvorani, nam ostane še prosvetni odsek", ki je priredil 20 predavanj, katerih se je vedno udeležilo zelo lepo število poslušalcev. O esperantskem krožku, ki je bil med letom ustanovljen in ki prav zadovoljivo dela, je poročal g. Sevšek Franc. Pri debati, ki se je nato vnela, so se razjasnile in osvetlile še nekatere druge strani v društvenem življenju. Sledile so volitve, ki so prinesle Slomškovemu prosvetnemu društvu naslednji odbor: predsednik g. Edvard Štok, podpredsednik g. Jože Gregorič, tajnik g. Franc Glavina, blagajnik g. Anton Pemič, gospodar Franc Knez, knjižničar g. Franc Sedmak; odbornika: g. Kikl Ludvik in g. Tivadar Anton; pregledniki pa: g. Ilovar Franc, g. Pra-prolnik Jože in g. Zobec Ivan. Ker je g. Pemič pozneje odložil blagajniško funkcijo, je bil na seji v četrtek, 22. septembra za blagajnika kooptirau g. Sevšek Franc. Pri slučajnostih so se obravavale še razne druge stvari, ki se tičejo dela v društvu, nakar je g. predsednik zaključil dobro obiskani občni zbor. Kot prva društvena prireditev je določena lepa ljudska igra »Zagorski zvonovi«, ki bo v Jeronimski dvorani v nedeljo, 9. oktobra popoldne. Na to igro že sedaj opozarjamo in vabimo vse prijatelje društva. Osebna novica. Po 40 letih zveste službe je stopil v pokoj g. višji oficial Franc Drašler. V službi je bil do skrajnosti vesten in marljiv, pravi vzor zvestega in zanesljivega uradnika, ki se zaveda, da s svojim delom služi javnosti in njenim koristim. G. Drašler je znan tudi kot društveni delavec in obe njegovi hčerki že dolgo vneto delata v Slomškovem prosv. društvu. G. oficialu želimo, da čim dlje v miru in zdravju uživa v krogu svoje družine zaslužni pokoj in se odpočije od dolgoletnega napornega dela. Kamnih Med drugimi sa se tudi ljubljanski gospodje okrog »Delavske pravice« na dolgo in široko razpisali o narodnem taboru v Kamniku, kakor bi hoteli preizkusiti, če jim še kdo kaj verjame. Da bi sebe napravili velike, nekaj tisoč ostalih udeležencev niti videli nisa. Glede besed, da je tabor bil v znamenju JSZ, pripominjamo, da ni junaško bahati se z delom in zaslugami drugih, ki se vse bolj živo zavedalo pripadnosti in odgovornosti do slavonskega katoliškega občestva. Korakanje z dostojanstvenim molkom in po taboru vzkliki pretežno proti fašizmu in za delavske ideale so tudi posvetili v zmeda pojmovanj in programov. Slovensko ljudstvo pa ne bo šlo po stranskih potih in blatnih kolesnicah. Drevi ob 8 ponavi društvo Kamnik s sodelovanjem kamniškega dijaškega počitniškega društva »Bistrica« Vombergarjevo 5. dejansko dramo »Igra življenja«. Gotovo bo tudi danes kot že zadnjič dvorana kamniškega doma po,lna občinstva iz mesta in okolice, saj je ta nova igra, v kateri bo igral glavno vlogo g. Vombergar sam, tako lepo zajeta iz življenja gorenjskega kmeta in njegovih naradnih običajev. Mengeš Danes popoldne ob 3 bo v Prosvetnem domu v Mengšu uprizorilo društvo Kamnik, s sodelovanjem kamniškega dijaškega počitniškega društva »Bistrica« Vombergarjeva 5. dejansko dramo »Igra življenja«. Gotovo bodo vrli MengšanI napolnili dvorano pri tej lepi igri, ki je že v Domžalah in Kamniku dosegla polno navdušenja in priznanja. Glavno vlago igra g. Vombergar sam. Krani Cenjene dame! Klobuke in popravila dobite najceneje v Salonu »Miac. Dospeli so najnovejši pariški modeli. Istotam se sprejme vajenka. Kranj, Mestni trg 17. Senovo Naprošeni smo, poročilo o nezgodi v senovškem rudniku popraviti v toliko (o čemer je »Slovenec« poročal 17. sept.), da pri tem vodstva tukajšnjega rudnika ne zadene nikakšna krivda, vse varnostne naprave so moderne in predpisno dovršene, oporniki so iz novega lesa in ne gnili, kar je bilo naknadno ugotovljeno, ter je to nezgodo pripisati zgolj nesrečnemu naključju, ki se lahko dogodi povsod. Toliko resnici na ljubo. Polzela Katoliško prosvetno društvo na Polzeli bo nastopilo s svojo prvo letošnjo predstavo v soboto, dne 1. oktobra, ob 8 zvečer in v nedeljo, 2. oktobra ob 3 popoldne v društvenem domu. Igrali bodo zgodovinsko igro v devetih slikah »Ben Hur«. Naši polzelski naprednjakarji se ne zadovoljujejo samo s čitanjem lepakov in vabil na deskah, ampak jih trgajo z desk in jih gotovo nosijo domov, da jih doma natančneje preberejo. Toda s tem delajo nam le reklamo, ker naša dvorana bo tako bolj polna! Sestanek županov slovenskih mest Ljubljana, 24. sept. Na povabilo ljubljanskega župana so 6e danes, dne 24. sept., sestali k skupni konferenci župani slovenskih mest, organizirani po zakonu o mestnih občinah, da pretresajo najvažnejša in najaktualnejša vprašanja, ki se tičejo skupnega nastopa in enotnega poslovanja prizadetih mest Sestanka so se udeležili: mariborski župan dr. Juvan z ravnateljem Barletom, župan celjski Mihelčič z mestnim komisarjem Korenom, župan ptujski dr. Remec z direktorjem Zavadlalom ter kot domačin in predsedujoči ljubljanski župan dr. Adlešič z direktorjem Jančigajem, kol glavnim referentom, in mestnim komisarjem Gras-selijem, kot delovodjem konference. Zupani so se sestali ob 10 v knjižnični dvorani mestnega poglavarstva. Njihovi glavni sklepi se glase: Sklenjeno je bilo. da se izvrši proslava 20-letnice zedinjcnja na narodni praznik dne 1. decembra 1988 čim slovesnejše in po enotnih smer- f Župnik Ignacij Leban Gorica, 24. sept. Poročali smo o hudi avtomobilski nesreči, ki se je pred nekaj tedni pripetila v Kobariškem kotu, kjer je bil nevarno poškodovan g. Ignacij Leban, župnik v Batujah v Vipavski dolini. Ubogi gospod Nace je podlegel posledicam te nesreče: v petek, 23. septembra, okrog petih zjutraj je po težkem trpljenju izročil Bogu svojo plemenito dušo. Vsa ljubezen, ki se je borila z Vsemogočnim za njegovo ozdravljenje, vse molitve pobožnih duš in tudi trdna narava pokojnikova niso zalegle. Previdnost ga je poklicala k Sebi, da mu poplača njegove trude in napore, ki jih je možato vršil in prenašal v vsem svojem življenju, ki je bilo posvečeno širitvi kraljestva božjega na zemlji. G, Ignacij Leban se je rodil 26. oktobra 1865 v Prvačini. Pastiroval je kot kaplan v Ročinju in v Mirnu, kot kurat na Srednjem in nad štirideset let kot župnik v Batujah. Pogreb blagega gospoda, ki je bil zaradi svoje odločne značajnosti in ljubeznive gostoljubnosti zelo spoštovan in upoštevan, bo danes, dne 25. septembra ob 3.30 popoldne, v Batujah. — Počivaj v miru, plemeniti boreči Dr. A. Homan 75 letnik Radovljica 22. sept. Slika nam predstavlja letošnjega radovljiškega jubilanta, g. dr. Homana, ki je pred kratkim (17. sept.) obhajal svoj 75. rojstni dan. Ne bilo bi prav, ako bi se ga ob tej priliki ne spomnil naš list, čigar naročnik je njegova hiša tudi jubilejno število 40 let. Zanimiv je tek njegovega življenja. Radovljiška ljudska šola je dala podlago gimnazijskemu študiju, ki ga je dovršil z odliko leta 1881. Pravno vedo je absolviral leta 1885 na Dunaju, kjer je ostal pri deželnem sodišču v enoletni praksi. Odvetniški koncipient je bil najprej v Pliberku, potem pa na Dunaju, dokler ni leta 1893 odprl samostojne advokatske pisarne. Zaradi svojih izrednih pravnih sposobnosti je bil sprejet in ostal do prevrata dvorni advokat. Od svojih stanovskih tovarišev je bil ponovno izvoljen za predsednika dunajske zbornice drž. pravnikov, kar jasno dokazuje njegov pravni sloves in izreden ugled v prestolnem mestu bivše monarhije. V javnem življenju je bil odločen pristaš Luegerjeve krščansko-socialne stranke. Pripomniti je tudi, da pri svojem visokem socialnem stališču ni zatajil svojega rodu. ampak ostal vedno zaveden Slovenec. Na Dunaju se je spoznal z go. Rozo, hčerko ustanovitelja Samotne tovarne v Šatovu na Morav-skem, g. Karla Schlimpa, in se z njo leta 1895 poročil. Leta 1934 se je z go. soprogo preselil v domovino, kjer živi na posestvu svojih staršev, katero je prevzel po smrti sestre ge. Minke. poročene z v svetovni vojni padlim polkovnikom Izidorjem Ilrašovec. Naš 75-letnik pa v penzionu ne miruje. Zaradi svoje velike ljubezni do rojstnega kraja je bil izvoljen za predsednika za razvoj Radovljice važnega Tujsko-prometnega društva, ki je pod njegovim spretnim vodstvom doseglo lepe uspehe. Izvedla se je moderna reklama za tujski promet, pridobil od grofov Thurn nov grajski drevored, izposlovalo ustavljanje brzih vlakov na postaji in izvedle druge podrobnosti, ki so za privabitev letoviščarjev važne. Uspeh tega dela, podprtega od županstva in Mestne hranilnice, se je poznal v številu tujcev, ki je dosego letos v seziji do 500 solidnih gostov. Naš jubilant pa ni bil samo realen pravnik, ampak tudi navdušen športnik. Poleg svojega odgovornega in zato napornega poklica se je že od zgodnje mladosti posvečal vsem športnim panogam, zlasti lovu v prosti božji naravi. Silno zanimiva je zbirka neštetih lovskih trofej — srnjakovih, gamsovih in zlasti močnih jelenovih • rogov. Ze pred dvema letoma je gosp. doktor ustrelil tudi jubilejnega stotega gamsa pod vrhom Begunjščice. Našemu jubilantu in odličnemu prijatelju Prosvetnega društva je pevski zbor zapel na rojstno obletnico uspelo podokniro, za kar se je siavljenec do solz ganjen zahvaljeval. Številnim častilcem sc pridružujemo tudi mi z ždjo, da mu dobri Bog nakloni še mnogo let zdravih in srečuih v korist rojstnega kraja. nicah za vsa štiri mesta, ter so bili sprejeti načrti za izvedbo te proslave. V okviru Zveze mest kraljevine Jugoslavije ustanove slovenske mestne občine odsek, ki bo skrbel za enotno poslovanje vseh slovenskih mestnih občin, bilo s sestanki županov, ali strokovnih referentov ter z anketami, ter tako skušal zbolj-šati komunalne in urbanistične prilike teh občin. Sklenjeno je bilo, da se zahteva pri Zvezi mest nujna reorganizacija v tem smislu, da se delo pri Zvezi poživi in poglobi in bo zvezina pisarna res koristno služila vsem mestom, obenem pa skrbela s posebnim strokovnim uradništvom za vsesplošno izboljšanje občinskih zadev. Mestni občini ljubljanski je bila poverjena naloga, da izdela vzorno pragmatiko za mestne uslužbence, ki bo služila tudi ostalim trem mestnim občinam ter se bo redakcija teh pragmatik obravnavala še na skupnih sestankih. Enako naj se po enotnih vidikih izdelajo službeni redi za mestno delavce, ki jim bo služil za podlago najnovejši mariborski delavski red. Mestno poglavarstvo v Ljubljani bo nadalje izdelalo enotni red glede službe požarne policije in ga bo poslalo ostalim mestom. Osvojili so se sklepi, ki so jin izdelali strokovni referenti socialnega skrbstva na konferenci v Ljublj ani in je bilo sklenjeno, da se ti referenti sestajajo najmanj enkrat na leto, in sicer v jesenskem času pred proračunom in pred zimsko pomožno akcijo, da se pogovore o programu za delo in izvrše pregled praktičnih uspehov na polju socialnega skrbstva slovenskih mest. Postavljena je bila nujna zahteva, da se v mestih ustanove samostojni mestni cestni odbori, dokler pa se to ne izvrši, naj se mestnim občinam iz njihovih prispevkov v okrajne cestne sklade povrne sorazmerno primerni del za njihove potrebe. Enako je bilo sklenjeno, da se zaprosijo iz prispevkov banovinskega bednostnega fonda dotacije mestom v večji meri. Ugotovilo se je nadalje, kako velike stroške morajo nositi občine za preneseni delokrog in da bi bilo potrebno, da tudi država občinam za vršenje teh poslov prispeva. Posebno težko prizadevajo občine izdatki za povsem državne posle in naprave, na katere nimajo sicer nikake ingerence, zlasti za policijo in okrajna načelstva, in se je izrazila načelna želja, da država prevzame vso policijo v teh mestih v svoje roke, kjer je še ni, in občine razbremeni stroškov za te policije, upoštevaje, da vrše te policije predvsem javno varnostno službo. Ta mesta pa so kot obmejna mesta z drugimi izdatki bolj obremenjena kot mesta v notranjosti. Poleg lega se je obravnavalo še več manjših Kalodont-ovo ustna voda čudovito osvežuje samo3od10 nimajo zobnegahamna.1 Med tisoči jih je le malo, l|Wedaš čaru Shakespearovih vorzov. Sodeluje ves dramski a n sambi. Rezini glfiviji; if^j^JT ,J,^,„K,oyič. Oderska glasba:kapelnik Jiranek.' m Dramatska šola. V nedeljo 25. t. m. ob 9. v gledališču sestanek vseli prijavi,jencev za dramat-sko šolo Ta čas se lahko prijavijo še novi udeleženci. m Nc kapurini. ampak cerkev sv. Jožefa. Nek list je najbrž zlohotno poročal, da so studenški kupucini podedovali po posestniku Pavliču pri .Sv. Lovrencu na Poh. polovico njegovega posestvi, ki jo bilo nato prodano. Resnici na ljubo je treba poudariti, da tega denarja niso dobili kapucini, ampak studenška cerkev sv. Jožefa, ki je še vedno lo podružnica magdalenskp cerkve in zalo denar ni last kapucinov in z njim tudi ne smejo razpolagati. Tudi če bo cerkev sv. Jožefa postala župnijska cerkev studenške župnije, kapucini ne bodo mogli s tem denarjem razpolagati, ker bo (le.UijV last studenške cerkvene občine, ki ho edina upravičena odločati o denarju. m Privatna slikarska šola profesorja Jiraka prične 1. oktobra redni pouk. Informacije iu vpis v šolo Gospo,jna 7-111. m Mesarski strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz Maribora in okolice priredi obrtnopospeševalna poslovalnica v Mariboru. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur in bo predaval izkušen strokovnjak v Času, ko je udeležba vsem najlaže mogoča. Prijaviti se je v dopoldanskih urah v obrtnozadružneni nadzorništvu na okrajnem glavarstvu. Vse tapetniške izdelke in ves tapetniški pribor kupite najceneje pri »OBNOVA" - F. Novak, Jurčičevti 6 m Ljudski oder Igra prihodnjo nedeljo, dne 2 oktobra že svojo drugo predstavo v tej sezoni. Igra romantično Igro iz srednjega veka Zakleti grad . Vstopnice se bodo dobile ta teden v pred" prodaji v knjižnici Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti (i. m Fantovski odsek II. ima redni letni občni zbor v ponedeljek 26. t. m. ob 8. zvečer v običajnih prostorih. Vsi in točno. m Prodaja živil samo na trgu. Mestno poglavarstvo prepoveduje vsako prodajo živil izven tržnega prostora. Prav tako se prepoveduje prodaja surovega masla od hiše do hiše. Tudi sadje In zelenjava se smatrajo za živila ter je prodaja od lilše do hiše prepovedana. m Lastniki radio aparatov na Pobrežkl cesti protestirajo proti motnjam, ki jih povzročajo stroji in varilni aparati bližnje ključavničarske delavnice. Nikoli ne počiva tam delo. pa naj si bo nedelja ali narodni In cerkveni praznik ter noč in dan drdrajo st roji in šumi jo varilni aparati tako močno, da |o vsak sprejem na radio aparalih nemogoč. Naj bi podjetje obratovalo z aparati. Ul |H>vzročajo največ motenj ob času normalnih delovnih ur. m Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se je vršil dne 19. in 20. I. m. tečaj za konservlranje sadja in zelenjave. Predaval jo znani odlični strokovnjak g. ravnatelj Josip Priol, praktično pa je pojasnjeval vsestransko izkušeni g. Aplenc. Tečaj jo bil zelo zanimiv ter Je nudil udeleženkam mnogo koristnega. m Francoski tečaji. Francoski krožek v Mariboru začenja v oktobru zopet svoj francoski otroški vrtec in tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol in za odrasle. Kraj in ura teh tečajev so označeni na lepaku v Gregor- čičevi ulici 4, kjer se dobe v društveni' čitalnici tudi vsa pojasnila ob sredah od 17 do 19. Vpisovanje bo 30. septembra in 1. oktobra od 18 do 19 v društveni čitalnici, od 3. do 8. oktobra pa v tečajih samih. Pouk se začne 3. oktobra. Šolnina je zelo zmerna. Vsak Ie svoje sreče kovači ' :'"V TiratkeM Kfš£'' pH(W37. kolo drSSvffe Hž-* redne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca. Din 65,000.000.- Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo hiio sreče in glavno kolekturo Bezjak, Maribor Gosposka 25, tel. 20-97, kjer boste našli veliko izbiro novih srečk! Odločite so pravočasno! —Sreča Vas kliče! Cela srečka Din 200.—, polovica Din 100.— in četrtinka Din 50'— 111 Razpis dijaških ustanov. Iz ustanove Feliksa in Pavline Ferk se bodo za 1. 1938-39 podelile desetim mariborskim srednješolcem štipendije po 600 in dvanajstim visokošoleem po 800 dinarjev. Prednost imajo potomci Ferkovih sorodnikov, nato iz Ferkovega rojstnega okoliša (Sv. Barbara v Slov. gor.) ter iz šentlenartskega in mariborskega okraja. — Nadalje se iz ustanove ilr. Franca Rapoca razpisuje pel štipendij po 1200 din" za visokošolce mariborskega in šo-štanjskega okraja. — Podrobno utemeljene in podprte prošnje naj se vložijo do 15. oktobra pri Posojilnici v Mariboru, Narodni dom, kjer bodo prosilci koncem oktobra zvedeli za rešitev ter dvignili svoje priloge. m Stopite v pevski zbor »Maribora«! Ta teden začne Maribor«: zopet z rednimi vajami, Vse dosedanje članice in člane vabimo, da se začno takoj udeleževati vaj, ker imamo že v kratkem pevske nastope. Istočasno vabimo tudi nove članice in člane, da se priglasijo k zboru. Prijave so za ženski zbor v torek zvečer ob 8 v pevski sobi, zn moški zbor pa v petek zvečer v pevski sobi. Slonlškov trg 20, pritličje, — Mnogo naših pevcev je razkropljenih vsepovsod, mnogo jih stoji ob strnili. Maribor« vabi, da sodelujejo, dn ho nnš zbor ros reprezentativen zbor naših organizacij. Na svidenje! — Odbor. m Obrtniški tečaji. V obrtno-pospeievalneni uradu na okrajnem glavarstvu se sprejemajo prijave za knjigovodski, mizarski, risarski in računski tečaj. m Izlet Z. A. K. š. v llnlozc. Vsi člani mariborske podružnice ZAKš se zberemo v nedeljo 2. oktobra ob pol šestih zjutraj na kolodvoru v Mariboru, odkoder se odpeljemo z vlakom do Hnjdlne. Tovariši ob progi naj vstopijo med potjo. Na llajdini počakamo do sedme ure tovariše i/ Ljutomera in Ormoža, nakar se odpeljemo / avtom do l.eskovca. odkoder gremo peš v Podlohnik. kjer daruje za nas urednik Slov gospodarja« g. Januš Goleč sv. mašo. Po maši si ogledamo vzorno urejeno posestvo štajerske hranilnice Tukaj bo tudi skupno kosilo. Nato gremo peš k Sv.Trojici. Sv IJtlhu in šl. Janžu v Halozah. Ob 17 smo v Dobravi, kjer bo malica in počitek Tli nas bo ob 20 naložil avto in odpeljal v Ptuj. odkoder se bomo vrnili / vlakom ob 21 v Maribor Za hrano skrbi vsak sam. Posamezni tovariši, ki se morda šc niso prijavili, se nam lahko lire/, prijave pridružijo. m Poškodbam je podlegel. Pred II) dnevi se jc ponesrečil 39 letni posestnik Jožef koder i/. Marije Snežne. Padel je z voza ter mu jo šlo kolo čez glavo Prepeljaji so ga v mariborsko bolnišnico, kjer mu niso mogli poniagati ter jc v peiek zvečer umrl. ... ni Smrtna kosa Na. koroški cesti '6 je umrla v visoki starosti 83 let zasebniea Ana Slamnik — V Slovenski 40 je pokosila smrt bivšega natakarja Ivana Frelilia. starega 76..let, — Na Meljskem hribu je umrl popiilhrni tamfišriji gostilničar in upokojeni jetni&ki nadpa/.nik 1 .ukit Kckec_ v 65 letu starosti. - Naj počivajo y mini!,. > .. • , i .i■■?: rti Velike tatvine sadja •prijavili Utir.je posestniki iz Dupleka pri Mariboru. Obrana so jim bila najlepša jabolka ter znaša škoda več tisoč dinarjev*; Orožniki so izvršili energično preiskavo ter so res izsledili sumljive sosede, ki so te tatvine najbrž izvršili. Pri neki posestni« so našli na podstrešju cclo-.shrambo ukradenih jabolk. . " ■| m športni program zn dannšnjo nedeljo je naslednji; Danes se nadaljuje .pr.y^jjst$o v mariborskem okrožju. V Mariboru« iJcMpti na igrišču SK Rapida Maribor : Slavija, .ob,,16. V predtekini se srečata rezervi obeh klubov* Na Železničarjevem igrišču nastopita, SK . Žel«y.ni-čar in SK Mura iz Mursko Solate,■ .Pripetek bo ob 14.33. Ob 10 dopoldne, bo na js'ten\ igr-i.ščii prvenstvena tekma junio;jev .Čolo/ifičai-ja; in llapida. '",' ......',■■'■ '.'■ .C Mednarodna razstava fotografije v Maribora •■ • . . Mafibor^ 24. .šeptenite. Danes. dopoldne je bila vt uhioii^'F.'i^ani odprta 1. '.niedoafodna' razstava umeth;e;'i^ogri -- -- - - ------- " , . » ■ . "»«'<1 W ' (t V_ '^T, ' £JU pana ravnatelj mestnih tiriftlov;; g. .'Roflrfc&jSSk^'ravnatelj v p: dr._-.}; Tontinšek, žastfptiHt ftra&ega glavarja , g, E; Eiletza uprayUo; poHtif^i^-iira^nik g. J., Brimšek., ravnatelj rPntnlkri. g. J; vtfcos, člani mariborskega "fotdkltlfea ,'tn .prljdtelji 'tltjfifetne fotografije. Razstavo je s1 kriilkrm imgo^ofort)- v katerem je. očrt'af stivinijefrje/' foto- kluba,. btvorjl 'njegov predsednik: g,v. |'nfe. \Yjčjf: Na razstavi ' šo ra'?Mhvljoiiia' 'dblar-sv^tbvno znanih fotoamaterjev, ki so obšla že vse mogoče razstave po vsem svetu. Ob priliki ljubljanskega velesejma je bila razstava v Ljubljani, odkoder so jo prenesli v Maribor, kjer so razstavili le polovico najboljših slik, ostale pa so izločili. Razstava po lepoti svojih slik zasluži, da si jo občinstvo ogleda. ■ Celje c Pevsko društvo Celjski zvon bo imelo svoj. redni letni občni zbor v četrtek, 6. oktobra, ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na občnem zboru se, bo določil tudi dan pevskih vaj, Člani, udeležite se občnega zbora polnošteviino! c Fantovski odsek v Celju priredi v sredo, 28. septembra, ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici izredno važen sestanek, na katerega že danes opozarjamo. Na sporedu bo zanimivo .predavanje o obrambi proti plinskim napadom. Vabljeni k polnoštevilni ude-, ležbil c Kino Union »Ešnapurski tiger«. Matineja.:, »Za žensko čast«. c Tablice za tombolo v Kranju so v predprodaji po 5 din pri »P u t n i k u« v , Celju. Na dan tombole velja tablica 0 din. Ne odlašajte, to-rejoz nakupom.!".,,j, ., .>4 nl(,,i,,u c Mestni odbor Aerokluba v Celju &a tem potom zahvaljuje cenj. občinstvu, ki je, v tolikpm,,^cvilu rp% setilo njegovo prireditev. Izpremembe v psogramp, ko so odpadle akrobacije jadralnega letala z g. Raznožni-kom in avtovleki brezmotornih letal, je bil odbor Aerokluba prisiljen izvršiti v zadnjem trenutku, ker je dobil šele v nedeljo dopoldne telefonično sporočilo iz Ljubljane, da g. Raznožnik ne bo letel. Zaradi tega odbor v tako kratkem času ni mogel dobiti nadomestila. Pri avtovleku se je žična vrv mariborskega Aerojduba pretrgala, tako da do konca prireditve ni bilo moči dobiti nadomestne vrvi. c Katoliško prosvetno društvo ima jutri, 26. septembra, ob 8 zvečer v Domu redni letni občni zbor. Vabljeni I ■ 1 c Ustanovni občni zbor Splošne skupine ZZD. v Celju, združen z rednim sestankom, bo v sredo, dne 28. septembra, ob 6 zvečer v Samostanski ulici. Istega dne in na istem mestu ob 7 zvečer bo ustanovni ob^ni zbor združenih privatnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi, c Za avtobusni izlet v Gorico, na Sv. goro preko Doberdoba v Trst v dneh 8, in 9. oktobra je še nekaj mest praznih. Prijave sprejema do 28. septembra podružnica »Slovenca«, Celje, Matija Gubčeva ul, Cena vožnje in preskrbe kolektivnega potnega lista 170 din. Vsak prijavljenec naj si preskrbi dve sliki legitimafcij-skega formata. - - c Na veliko tombolo Prostovoljne gasilske čete v Kranju dne 2. oktobra vozi iz Celja poseben avtobus. Prijave sprejema podružnica »Slovenca«, Celje, Matija Gubčeva ulica, Hranilnica dravske banovine podružnica v Celju — nasproti pošto — obrestuje vloge po 5% t%r dovoljuje posojila "* c Prvenstvena nogometna tekma mčd Atletiki in SK Celjem, ki je bila napovedana za danes ob 4 popoldne na igrišču pri Skalni kleti, je odpovedana. Prav tako tudi predtekma med mladinama obeh klubov. c Drugorazredna prvenstvena nogometna, tekma me SK Laško in SK Hrastnik se odigra na igrišču.-.pri Skalni kleti danes ob pol 11 dopoldne, c Šoferski Izpiti za kandidate iz območja pred-stojništva mestne policije v Celju in okrajnega riačel-stva v Laškem bodo v ponedeljek, 3, oktobra, s' pri-četkom ob 8 zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo tozadevne prošnje pri predstojništvu mestne policije v Celju. ' ' c Pod voz je padel 19 letni dninar Lednik Jfaslp iz Zg. Hudinje in dobil lažje poškodbe po glavi in vsem telesu. ' 1 5 m globoko je padel pri gradnji hiše'v Polzeli 27 letni Strašek Alojzij iz Polzele in si nalomil rebra na levi strani, c Umrla je v Gosposki_ ulici v petek 57 letna zasebniea in hišna posestnica" N a s k o Jožefa. Pogrčb drage pokojnice bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Naj ji sveti večna luč! c Celjski oktet priredi v soboto, ,1. oktobra t. 1. qb' 8 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Logatec Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ v Logatcu sklicuje za ponedeljek, dne 26, t. m. ob pol 8 zvečer v konsumnem društvu članski sestanek. Člani se naprošajo, da se sestanka "V polnem številu udeleže. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. \ Povsod se ti nov svet odpre Kraj gorenjski, kraj bohinjski Pogled na Bohinj s poti na Komno Čuda polna kranjska zemlja, daleč ti enake ni.,. Bohinj — biser slovenske zemlje, z jezerom prečudovitih barv in bleska, z vencem sivih vrhov in zelenih planin, kdo ga ne pozna?! Sanjava dolina, ki jo zeleni hrib Rudnice in Senožeti deli na dvoje, modro-zeleno jezero, obdano od sivo-zelenih sten Komarče, Pršivca, Vogarja in Rja-vine na drugi strani in s sinjim nebom nad vrhovi — kot mogočna katedrala, v kateri večno odmeva kakor glas bučečih orgel v ozadju mogočni slap Savice! Vsaj enkrat videti Bohinj in njegovo jezero, to je bila že od nekdaj želja vsakega Slovenca. Toda koliko jih je, ki Bohinja še niso videli! Videli so Bled, »to podobo raja«, videli druge lepe kraje, a najlepšega niso videli. Nekako od rok se zdi, preveč v skritem kotu. Hodijo na letovišče v druge kraje, sem zanese pot le resnične ljubitelje narave, ki si žele pravega miru in oddiha. Bohinj ni za veseljake in tiste, ki si žele hrupnega veselja — in prav je tako. Zato je prav, da so ga zavarovali še pravočasno in mu ohranili čisti, nepokvarjeni značaj. Tu ne vidiš ob obali ponosnih hotelskih stavb — obzirno so skrite v višjih legah — jezero obdajajo šumeči gaji in zeleni pašniki in strme stene, ki se ogledujejo v jezerski gladini. Tu nc vidiš in ne čuješ ropotajočih motornih čolnov in ladij, le mali, tihi čolni drsijo po gladini, in tišino le zdaj pa zdaj zmoti ubrana pesem. V Zlatorogovem kraljestvu Slavolok ob vhodu v gornji del doline te prijazno opomni, da vstopaš v slavno kraljestvo Zlatorogovo. Tu, ob poti k slapu Savice, ob vstopu v mogočno Triglavsko gorovje, je Slovensko planinsko društvo že davno pred vojno ustanovil svojo postojanko. To,da prvotni hotel »Zlatorog« je postajal leto za letom tesnejši za vedno bolj naraščajoči obisk planincev in tujcev. Tudi razvijajoči se tujski promet je zahteval udobnejše in modernejše postojanke v tem delu Bohinja. Zato se je SPD odločilo izgraditi na mestu starega moderen in udoben planinski hotel, ki bi mogel privabiti in zadovoljiti tudi razvajenega tujca. In v rekordnem času, že letošnjo pomlad, je na temeljih stare zrastla mogočna nova dvonadstropna stavba in je na znotraj že povsem opremljena mogla za poletno sezono sprejeti pod svojo streho lepo število gostov. Novi hotel je povsem moderno urejen planinski hotel, ki nudi potniku in letoviščarju vso udobnost. Prostori so praktično razdeljeni in lepo opremljeni. Mnenja o novi stavbi so Tazlična — v prvi vrsti glede zunanjosii. Toda tisti, ki z njo niso zadovoljni in ji očitajo »kasarniško obliko«, go- tovo ne vedo, da je stavba komaj do polovice dodelana. V kratki dobi od spomladi do poletja pač ni bil mogoče dovršiti vsega, kar je dolo.čal načrt. Mnogi zunanji okraski, ki bodo šele dajali stavbi prav* lice, še pridejo, tako n. pr. vetrnice pri oknih in police za rože, s katerih se bodo usipali rdeči slapovi kranjskih nageljev. Načrt je izveden nad vse praktično in daje možnost, da bo mogoče nemoteno nadaljevati delo, kot ga zahteva celotni načrt hotela. Do.zidan bo še nov trakt na mestu sedanje depandanse; med njim in sedanjo stavbo bo velika obednica in veža, v polkrogu pred obednico in novim traktom pa bo urejena terasa s primernim alpskim parkom. Šele, ko bo ves načrt zgradbe izveden v celoti, bo mogoča prava so.dba — prepričan sem, da bo najboljša. Poleg hotela Bellevue bo to najmodernejši hotel v Bohinju in naš najboljši planinski hotel. Da se v hotelu kar najbolje počutiš, skrbi budno oko ravnateljevo, ki vidi vse in sliši vse, je vedno in povsod pri roki. SPD je imelo 6rečno loko v izbiri, da je postavilo na tako mesto agil-nega, podjetnega in izkušenega moža v osebi g. Pavla Kanca. Gotovo je njegova velika zasluga, da je bil letošnji obisk tujcev rekorden. Med gosti si opazil zlasti mnogo Madžarov (poleg Srbov in Hrvatov, ki so seveda najbolj številni), pa 998! < >No, le počakaj! Saj vem za tvojo številko: tudi Italijanov, Nemcev, Čehov, Švicarjev, Francozov in Holandcev; bilo je celo nekaj Estoncev, pa tudi Angležev in Amerikancev. I.ani je prišlo tudi nekaj Francozov celo iz francoske Afrike!) Bohinjci si pa žele močnejšega pritoka gostov iz Primorja (Goriške in Trsta). Nekoč je bil glavni dotok tujcev prav iz teh krajev, ki so tudi zemljepisno najbližji. Kdor je nekaj dni preživel v tem prijaznem hotelu, si pač želi šc priti. Uhane — letovišče Ljubljančanov Vsakdo si, seve, ne more privoščiti letovanja v hotelu. Zato si mnoge ljubljanske družine pomagajo drugače. Na prostranem Ukancu (t. j. gornji del doline med Savico in jezerom) je polno planšarskih hišic in senikov, ki jih Ljubljančani najemajo čez poletje in se naselijo vanje s svojimi družinami. Nekateri so si tudi sezidali lične hišice v gorenjskem slogu. In tako zaživi Ukane v poletnih mesecih v pravo pisano naselbino. Med njimi so tudi večje dijaške kolonije in taborniki. (Letos je taborila tudi skupina Angležev.) Podnevi je življenje ob jezeru, zvečer ob ognjiščih in tabornih ognjih, ob pesmi in brenkanju kitare. Ro.mantično življenje, ki je za meščane pravo, novo doživetje! Spijo večinoma v senu. V nekaj letih bo Ukane posejan z novimi hišicami in kočami, ker je zanimanje za ta kraj vedno večje. Triglav kralj je naš planine... Noben letoviščar pa nc ostane samo v Bohinju — bližina gora z neodoljivo silo vabi kvišku, na vrhove. Preveč vabljivo zre v dolino ska-laški Dom na Voglu, preveč mikava se ozira na jezero ponosni Dom na Komni. Kakor beli ptici sedita na vrhovih — nič čudnega, če smatrajo Nemci besedo Vogel za nemški izraz — ptič. Iz Vogla je diven razgled na triglavske vrhove, na jezero in vso dolino, prav tako čudovit pa je razgled z visoke Komne. Na Komno je speljana položna vo,zna pot v vijugali. Nekoč je bila to avtomobilska cesta (zgrajena v času vojne), a ker jc niso vzdrževali, so jo nalivi in hudourniki razbili in danes je komaj za konjsko vprego. A šc bi bil čas, da bi jo o.bnovili — po letih bo to mnogo težje. Kakšna pridobitev bi bila avtomobilska cesta na Komno, si lahko mislimo! Enako važen bi bil podaljšek te poti dalje po gorski poti do Bogatina in do Triglavskih jezer. A to so še načrti za bodočnost — bog ve kateri rod se bo zavedal važnosti takih naprav! Nič manj važna bi ne bila tudi vzpenjača na Komno ali na Vogel. Vzpenjača na Komno je že obstajala — še danes vidiš temelje zgradb te naprave — a domačini so jo prodali nekemu Zidu, ki je samo za vrv izkupil toliko, kolikor je plačal za vse skupaj z bohinjsko železnico vred. (Po bohinjski dolini je bila namreč prav do Zlatoro.ga speljana med vojno mala ozkotirna železnica.) Baje sc je ponudila zdaj neka inozemska družba, da bi zgradila vzpenjačo na Komno. Dom na Komni Kakna čudovita pridobitev za naš turizem in tujski promet sploh! Tu si v resnici v planinskem raju; obdaja te venec gora, skupina Bogatina, Podrte gore in Škrbine, tako blizu pred teboj, da ti je kratek sprehod na vrh Bogatina ali druge vrhove prava malenkost. Sveti mir in tišina tega kraja mora ozdraviti šc tako razrvane živce. V gorskem zraku spiš kot dete in se zjutraj zbujaš kakor prerojen. Dom ti nudi vse ugodje — ne sicer v takšni meri kot »Zlatorog«, a vendar v zado.stni. Hrana in postrežba je izvrstna. Za utrjenega turista je takle planinski hotel naravnost luksus. Toda tak luksus je nad vse prijeten, ko sc po utrudljivi poti lahko pošteno in udobno naspiš na mehki postelji in se pošteno umiješ. Naš turist na take stvari ne po.laga važnosti — tujcc, ki pride z gora, najprej poskrbi, da se pošteno umije in okoplje, potem šele potuje dalje. To spada pač že k višji civilizaciji . . . S Komne te povedc prijetna po,t preko valovite gorske planote k Sedmerim jezerom pod Triglavom. Prclest in krasoto teh gorskih jezer moreš samo videti in doživeti! Smaragdna očesa gorskih velikanov, svetlo in temno zelena in modra, bistra kot studenčnica! Ob jezera sem srečal polno Madžarov in Nemcev. Strmeli so in vzklikali: »Ali se zavedate, kaj imate? To so nebesa!« »Mi bi to krasoto vse drugače izrabili,« pravi turist iz Berlina. »Tu bi se trlo tujcev, ne le iz Evrope, temveč iz vsega sveta!« »Seveda,« mu odgovorim, »a potem bi minila tudi ta nebeška lepota s svojim svetim mirom in tišino,! Vi bi jo zadušili s hoteli in drugimi napravami!« JESENSKA SEZONA/ DOLENJSKE TOPLICE radlo-terma 35" C. Od 1. IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domu I. razred din 45'— s prehrano in kopelmi. V Kopa liškem doinu 10dnevna pavšalna penzija din 000 — 20 dnevna din 1.100'—. V pavšalu vračunan poleti prehrane, kopeli iu perila, enkratni zdravfclSki pregled in vse takse. Izredni zdravilni uspeti i Krasni izleti v okolico. — Zahtevajte prospekte Uprava. V tem mi je pritrdil. Lc za kočo pri Triglavskih jezerih je želel, da bi bila večja in modernejša. Odtod te vodi pot mimo jezer, preko Hriba-rice na Aleksandrov dom in na sivi vršac Triglav — prav prijetna in lahka pot in zlasti za naravoslovca (botanika) zanimiva. Skok čez strmo Ko-marčo pa te hitro privede v Bohinj do Zlatoroga. Na poti sem došcl turista iz Berlina. Kakor pri vseh tujcih, sem tudi v razgovoru z njim ugotovil najlepše vtise, ki so jih napravile nanj naše planine in Bohinj. »Ko bi jaz bival tako blizu tega raja kot vi, bi bil vsako nedeljo tukaj!« mi je navdušeno poudarjal. »Obhodil sem mnogo sveta, različne planine, a toliko pestrosti in miline nisem še nikjer našel!« Hvalil jc tudi naše planinske postojanke in urejena planinska pota. Avtomobilske gorske ceste bi sicer pompoiile tujski promet, a izginila bi potem sedanja romantika in idila. Bohinj v drugih letnih časih Bohinj poznamo po večini le iz toplih pole' nih dni. Mnogim ni znano, da jc v pomladanskih in jesenskih mesecih še mnogo lepši in čudovitejši. Spomladi, ko se o,dene priroda v prvo zelenje, ko zacveto trate in bregovi v živo pisanih barvah, kot bi slikar otresel svoje čopiče po njih, ko se med koncertom tisočerih ptičjih pevcev oglaša ljubki glas kukavicc, takrat je tu najlepe. Takrat še mogočneje šume slapovi in pesem narave je še veličastnejša! Ali pa jeseni, ko sc pobarvajo gozdovi in v prečudovitih barvnih odtenkih odsevajo v čisti jezerski gladini. Mno.gi ljubitelji in poznavalci Bohinja ga 6ploh obiskujejo le v teh časih. Samo enkrat moraš videti to prclest in zamudil je ne boš nobeno leto več! Zima pa prinese svoje čare in privablja zlasti smučarje na vrhove Komne in druge valovite gorske planote (Gorjuše, Velo polje itd.). , Krav ji ples' »Ali pridete na kravji ples?« so me vpraševali Bohinjci, ko sem se poslavljal. — »Kaj jc to?« — Pojasnili so mi ta edinstveni bohinjski običaj in njegovo zgodovino. Svet, na katerem stoji hotel »Zlatorog« in ves Ukane, je planina Stare Fužine. Tod (razen po svetu, ki je zdaj last SPD), pasejo živina do praznika sv. Petra, nato pa ženo živino na višje planine. Tretjo nedeljo v septembru pa jo priženo spet nazaj in takrat pri- rede planšarji takozv. »kravji bal«. Ves Bohinj je takrat pokonci. Plešejo stare plese v lesenih bohinjskih coklah, za pasom imajo privezane kravje zvonec. Ker so ta ples prirejali že v 6tarem »Zla-torogu«, ki ga je pozneje kupilo SPD, ga prireja'' tudi v sedanjem ho'e" i. Udeleži se ga vse, s'aro in mlado. Lani jc bila k:aljica »kravjega plesa« najstarejša Bohinjčanka, tri in sedemdesetletna planšarica Franca. s Težko je človeku pri srcu, ko po lepih dneh, ki jih je preživel v Bohinju, odhaja spet v prozaično mestno življenje in vrvenje. Napis, ki te je pozdravil ob prihodu, te tako mikavno vabi 1 »nazaj, nazaj v planinski raj!« V Stockholmu (Spisala J. M.) Bližamo se Stockholmu. Zopet smo dovolj o.krepčani, da gledamo kot začudeni otroci to krasno in ponosno mesto »na otokih«. Tuj nam je njegov jezik, toda lažje nego latviško ga razume, kdor zna nemško in nekoliko angleško. Ko ploveš v luko, te iznenadi velikansko moderno poslopje v novem slogu, velemlin, potem kreneš mimo krasnega parka Djurgarden in že si v mestu! Kam sedaj naglo s pogledom, da mu nič nc uide? Najbolj ga le privlači dolga vrsta mogočnih parnikov, osebnih in trgovskih, ki praznujejo drug poleg drugega. Sama si razlagam, in '•udje mi potrjujejo, da je to znak časa, in da tudi ta bogata država, ki ni videla svetovne vojne, nima več prejšnjega prometa. Jedro Stockholma, ki stoji že tisoč let, so bile naselbine na obeh otokih Malarovega jezera, katere ločijo žive vode reke Norrstrom od kopnega. Zato se tudi imenuje ta del Stockholma »mesto med dvema mestoma«, ki je stražilo pristop najbogatejšim delom dežele v obvodju že imenovanega jezera. Izkrcamo se ob petih popoldne. Vo.dslvo naše ekskurzije prevzame simpatičen mladi švedski vodnik, ki nas spremi v hotel. Večerjamo v Alhambri, v eni teh vabljivih vrtnih restavracij ob živi promenadi Strandva-gen, kjer našo čredo 32 oseb fino smehljaje opazujejo. Strežejo nam, kot je tu navada, dekleta v narodni noši, prinašajo nam velikanske švedske porcije, samo tista rdeča kašnata »sladka jed« na koncu, ki se polije z mlekom, nam ne ugaja in vrhu lega se ponavlja dan za dnevom. Takih lokalov s široko razloženih poslopjem, vrtom, terasami in verandami je polno v Stock- holmu, in čudno, vsi so polni mirno veselega, elegantnega občinstva, ki se zabava v svitu pestrih lampijonov. Kakšna razlika spričo Rige in njene obale. Iz Alhambre gremo kar naprej v zabavišče Tivoli, stockholmski Prater, ki je danes, v delavnik, nabito poln. Dobro oblečeni ljudje se tu zabavajo kakor otroci, saj večina Švedov, kar sem jih videla, ima nek otroški izraz v licu, ki je spojen s prirojeno eleganco, samozavestjo, pa tudi dobroto. Šved, na primer, nikoli ne bo tepel konja ali psa. To je pač bogat kulturni narod, ki ima zvezo s širokim prekomorskim svetom. Tukaj v Tivoliju gredo obiskovalci od ene atrakcije k drugi, najrajši menda igrajo na srečo s kroglicami in kockami. Teh iger je tu posebno dosti. Streljajo tudi radi na tarčo, razbijajo posodo za mal denar in karikaturistom, ki jim za nekaj minut izročijo res strašno, ampak še nekam podobno sliko na papirju. V hotelu delim svoj udobni sparima še z latviško gospo, ki ve samo, da je Praga krasno mesto s starim kraljevskim gradom, o Jugoslaviji pa, da je »precej divja dežela«. Razložila sem torej njej in pozneje še drugim sopotnikom marsikaj o svoji lepi domovini v pojasnilo. Drugo jutro si ogledamo najprej glavne stavbe starega mesta, torej onega »med mostoma«, ki ima še nekatere ozke vijugaste, pa tudi strme ulice, kakršnih seveda v novem Stockholmu ni. Na otoku Ridderholmen stoji lepa Ridder-holmskyrkan (kyrkan = cerkev), ki je švedski Pantcon, veličastna, enotna gotska stavba iz konca XIII. stoletja. Mi smo jo vedno že o.d daleč spoznavali po umetniško kovanem žeiezncm stolpu. Tu počivata junaška kralja Gustav Adolf in Karel XII. Pri o.bnovi te ccrkve so našli staro tablo s temle napisom: Scx fucrunt sunt erunt-que causae malorum in Suecia: propria commo- da, latens odium, contcntus legum, negligentia communis boni, favor impro.vidus in exteros, per-tinax invidia in suos. (Šest vzrokov je bilo, je in bo vsega zla na Švedskem: lastna udobnost, skriti gnev, zadovoljnost z zakoni, zanemarjenje tega, kar vsem koristi, nepremišljeno podpiranje tujcev, velika nevočljivost nasproti svojim rojakom). Druga, še starejša cerkev v starem mestu je Storkyrkan, »velika cerkev«, ki stoji tik za kra-lievskim gradom in je bogata starin. Pri vstopu te omami lesk bele in zlate barve, ki sta edino tu na oltariih, na lepo izbočenem stropu, na ka-ncliranih stebrih, na klopeh in posebno na kraljevskih stolih. Tu so namreč kronali švedske kralje; toda sedanji vladar se jc tej ceremoniji zaradi prevelikih stroškov sploh odrekel. Iz cerkve krenemo naravnost v kraljevski grad, ki gospoduje po svoji osrednji legi ob živahnem mestu Norrbro nad reko Norrstrom ter po svoji monu-mentalnosti, krasoti in veličini — saj je tudi največja stockholmska stavba. Postavil ga jc po požaru prejšnje prestolnice genialni arhitekt Nikodemus Tcssin v začetku 18. stoletja v renesančnem slogu, ki se prilega okolici. Pritegnili so do.mače in francoske umetnike, da opremijo to krasno poslopje, in zato ni čudno, da spominjajo mno.gc njegove bogate slavnostne dvorane na versaillski grad. Iz gradu krenemo k reki Norrstrom, čez katero nas prepeljajo k Narodnemu muzeju. To poslopje je res dostojno svoje okolice. Zgrajeno jc v beneškem slogu šestdesetih let, stoji tu samo zase in vendar v sredini mesta. Ima bogato in pregledno zbirko švedskih umetnin vseh dob, ki jc prezanimiva, razen -cga pa prekrasns dela tujih mojstrov, posebno Nizozemcev iz 17 stoletja z Rembrandto.ni, in Francozov iz 18. stoletja. Težko nas zbirajo zopet ob izhodu, ker bi večina rada še v miru uživala ta ali oni umotvor. No, tu velja stroga ko.manda, in že hitimo v polnem številu v največjo skandinavsko trgovino Nordiska Kompanict, t. j. Nordijska družba. Kdor jc videl te vrste hiš v Franciji ali v Nemčiji, ve, da dobi tu vse od igle do kompletne stanovanjske opreme. Tukaj lahko mirno izbiraš, nihče te ne drega, tudi dosti ne prigovarja; odslavljajo te prijazno, če si kaj kupil ali ne. Tako poslopje pa zna tudi nagajati, in ke« dvigalo nc more vse naše ekspedicije naenkrat požreti, se pač nekateri oddelimo. Sledi iskanje bolj komično kakor tragičino, ki ga k sreči nihče nc filma. Pri tej priliki pa vidimo za nagrado krasno sončno teraso na strehi, potem prodajalne vseh vrst delikatcs in slaščic, ki so na Šved skem tudi tako poceni zaradi nizke cene slad korja, in razne restavracijsko prostore v prijetnem zcicnjn. Končno pa le naletimo s pomočjo angleSttnc ki jc prvi tuji jezik na Švedskem, nemškega »izvedenca« in telefona na naš pravi Tearoom, k nam je bil po pomoti označen za lunehroom Mnoge dame sc pritožujejo, da zaradi bogategf programa ne utegnejo nakupovati nič večjega, it jc tudi res tako! Stockholm sicer ni poceni v občem smislu pač pa v nekaterih važnih izdelkih; tam snu videli krasne srebrne in cinaste predmete, sleklo porcclan, okusne kovčege, pa tudi lepo preko oceansko sadje po dostopnih cenah. Po lunchi hitro zopet s tramvajem na vzhodni otok Djur gardstatten (živalski vrt), kjer si ogledamo Nor disk Muscum, monumentalno, novo poslojijc strogem severnem slogu. V drugar« mestu bi s' takšni palači čudili. Tukaj v Stockholmu pa ji vse bogato in velikansko zidano, najsi bo v tec ali onem slogu, in se torej sklada z okolico. Ob Triglavskem jezeru Nemška armada pod orožjem Armada Viljema II. in Hitlerjeva armada Nemška moč v zraku - Možje in glave - Vojna v mirnem času •Ul) ai|i|u • Bkiisiu ■u|B|j Nemčija v vo nem stan'u Že nekaj tednov vlada v Nemčiji armada. Gospodarstvo, vse življenje in nehanje je v znamenju največjih manevrov, ki jih je sploh imela kaka Iržava. Tudi civilno prebivalstvo je priključeno v 'o veliko generalno preizkušnjo. Poslali so po vse delavce države in kar je zdravih rok sodeluje pri trdnjavskih zgradbah, ki jih je dal Hitler v mrzlični naglici graditi na zahodu. Ženskam je zaukazano posebno službovanje, več ko dva milijona ljudi -ie posredno ali neposredno udeležuje službe pri nemški armadi. Po vseli krajih države so pravi pravcati boji za poskušajo, in strokovnjaki so izravnali, da sleherni dan manevrov požre 135 mili-onov dinarjev. Nemška armada v telu t9t4 Ko se je Viljemova Nemčija udeležila svetovne vojne, ji- imela armada v mirnem času približno 800.000 mož; to jo bilo 50 divizij pehote in 11 ! i vizij kavaleri.jp. Ko je bila po določbah miru 1. 1918 nemška armada razpuščena in se jp nato ustanovila državna obramba, jp bil U r u n i n g tisti, ki jp na ženevski razorožitveni konferenci I. 1932 predlagal povečanje armade na 200.000 mož. Hitler je koj nato, ko .je prišel do oblasti, vso svojo pozornost posvetil zopetni seslavi armade. Izstopil jp iz Društva narodov in že 1. 193") je uvedel splošno vojaško dolžnost. Že leta Lord HaliSax kot dijak Lord Halifax, angleški zunanji minister, je znan kot jnko resen mož. Vendar ni bila resnobu zmeraj njegova lastnost. Iz njegovega življenja jp znano, kako je bil dijak Edvard Wood, tako sp jp lord Halifax prej imenoval, živ in razposajen. Nekoč se je peljal v Batli. V vagonu sta poleg dveh dijakov sedeli tudi dve dami v starosti 30 in 40 lnt, ki stil bili po videzu tujki. Vedli sta se jako tuje, in to je mladega dijaka jezilo. Tik pred postajo Bath jp dolg predor. Nenadoma je bil vagon v temi, in Edvard \Vood jp dvakrat krepko in glasno poljubil svojo lastno roko. Ko so bili izvpn predora, sta se obp dami začudeno spogledali. Vlak se je ustavil, Wood se jp globoko priklonil in odkril, rpkoč obpnia damama: Kateri izmed obeli ljubkih dam sp moram zahvaliti zn to nežnost v predoru? In jp resno odšel, medtem ko stu obe dami osuplo zrli za njim. •jI Bruno U/alter in Ribbentrop in potem sppt domov. Po sleherni premieri sva šla v naše stalno gostišče in sva se pogovarjala o glasbi in umetnosti, časih kar do jutra. Zdaj seveda, mu jp jako mučno, če ga kdo spomni na te sestanke z menoj.« Ko so ga vprašali, kdo da je to bil, jp Walter s trpkim nasmehom odvrnil: Nihče drugi kot gospod Rlbbentrop«, Prvi duhovnih pilot na Češkoslovaškem Pretekli teden je prvi češkoslovaški duhovnik-pilot. duhovnik pater Bernard Prerovsky iz Zlina, z letalom poletel iz Češkoslovaške v Rim, da se bo udeležil konference duhovnikov-pilotov. Na tem sestanku bodo razpravljali zlasti o vprašanjih glede nn misijonsko letalstvo. Za kratek čas »Jaz pojem le sebi v zabavol« pravi gospa-dična. »To vam pa kar rad verjamem,« odvrne poslušalec- ★ »Ali si bil včerai po seji še v kavarni?« »Seveda!« »Hm — ali sem jaz bil, ali nisem bil?« osvežuje telo, prepreči neugodno M'HI»I1HH»M'F| izhlapenje kože Hankov, mesto pomanjkanja in bede V glasnem mestu države Čile, v Santiagu, jc izbruhnil upor, ki so gn pa vojaki zadušili in ustrelili 02 upornikov. i *0|U«iJB|U| ISOUIIOP - Aoiiiuauiodf pa|Bo ui|ufo)|od J up ■ iiiuauiods d»i za težka bojna letala niso vežball na kakem, malo mesecev trajajočem tečaju, marveč so po več let vežball pilote in opazovalce, mehanike, brzojavno osebje, sploh vse službeno osebje, ki sicer ni posredno na Iptitlu, ki pa vendarle pripomore za vzdrževanje bojnih sil. Mimo orožja v zraku pa sp -.)[ jadoz oqiuu.iqo t iz afsfojo nf|Atno8z| o>|ii| aii.kI tidala, zakaj slehernemu otroku v Nemčiji je znano. da so se tudi drugi oborožili za vojno v zraku. Nemčija ima razna letalska gnezdišča, kjer sp najskrhneje izobražujejo bodoči piloti. Nemške čete orožja v zraku imajo zdaj 100.000 mož, 35.000 podčastnikov in 0000 častnikov. Glave zračnega orožja po vsem svetu Letalske čete vspIi držav med seboj vpč ali manj prisrčno občujejo. To so 1p športniki, vi leski nasprotniki, ki se udeležujejo tekem, pit bodi da so iz te ali oiip države, Zato se tudi redno obiskujejo. General Milch, poglavar upniških zračnih bojnih sil, je stnr 4(5 let, je študiral tehniko in jp zdaj nn čpIu vojaških letalcev. Francoski vodja letalcev, gpneral Vuillemin, jp šele nedavno segel Vaje ameriškega letalstva in obrambe proti napadom iz zraka Bruno Wallcr, slavni dirigent, izhaja iz Npih-čijp, pa živi v Parizu, kjer prosi za državljanstvo. Nedavno so ga povabili v večjo družbo, kjer je bil govor o mecenih in o priljubljenosti umetnikov. Bruno Walter, ki so tudi njega vprašali o izkušnjah z meceni, je zamišljeno dejal: Seveda, imel sem v Berlinu prijatelja, mecena, ki je bil res vsem za zgled. Povsod, kjerkoli sem imel kak kon-cerl, je bil zraven. Večkrat se jp, čc jp le utegnil, peljal z menoj na koncertna potovanja, in v Ber- j iinu me je zmeraj peljal s svojim avtom v opero I Mesto Hankov na Kitajskem je sedaj podobno vojaškemu taborišču. Povsod je videti, kako vudijo vojaške novince, vsi predmestni deli, kjer je le količkaj ravnega, so eno samo enakomerno gibanje rok in nog, kajti vse se pripravlja za odločilen boj za rešitev Hankova. Mesto je kukor eno samo povelje in kakor ena sama vojaška troinbu, povsod namreč vtepajo kitajskim mladeničem osnovna pravila vojevanja, osnovni pouk o vojaškem življenju. Skoraj da ni mogoče prešteti množico mož in mladih ljudi, ki so določeni za vojni pohod. Kitajska prej Je »Vojaški urad«, neznatna pisarna, sestoje-ča iz nekaj štabnih častnikov, pripravljal povp-čanje kadra. Ondi je uradoval gpnpral Loeb in jp sestnvljnl košček za koščkom v mozaiku nove armade. Leta 1935. je imela armada bržkone že (00,(KM) mož. A kmalu se je rast tega števila kar skokoma večala. Zasedba renskih provinc je bila prva resna poskušnja novih sil armade. Leta 1936. je žp stalo 30 divizij, to je 900.000 mož pripravljenih. Ob tem času se je tudi začelo vežbartje starejših letnikov, ki so jih žp klicali na orožne vaje, ki so trajale tudi |>o vpč mesecev, čeprav se more s temi rezervisti računati zgolj zn resne primere, pa so pri sedanjih velikih manevrih vendarle pod orožjem; k temu dodamo še delavske skupine in mimo tega še tiste, ki so za posebno uporabo«. Torej ima Nemčija v teh dneh pod orožjem arma-lo 2 milijonov mož. Posadka orožja v zraku Kakor so vse storili, dn so tehniško čim naj-olje izgotavljali letala, pa so tudi sistematično ežhali najboljše može za la del armade. Pilotov Ugodno in zdravo za osvežitev • poletni vročini je čaša Hogaške mineralne vode ■ime ali pomešane s sadnim sokom. Kakor pri-eten, hladen vetrlč občutijo to Vaši notranji organi je vrgla v boj proti Japoncem toliko ljudi, kolikor jih do zdaj ni v zgodovini še nobena velesila ali država. Najmanj petkrat toliko je Kitajcev na bojišču kakor Japoncev. Oklopni avtomobili ropotajo po ulicah; njihova težka kolesa naravnost orjejo od sonca razgleti asfaltni tlak. V vsem pa je to še najbolj čudno, da Kitajci sami ne znajo ravnati s temi ogromnimi stroji z goseničastimi kolesi. Često se zaleti taka moderna pošast v zid in zamenja svoj pravi cilj, to zaradi nesposobnosti vozačev. Dogodilo se je že, da je tak oklopni ne-stvor zapeljal v Jangcekiang. Pa se je dogodilo, da je sam prišel zopet iz vode na nasprotnem bregu. Nespretnega vozača pa so potegnili iz njegove kabine na pol mrtvega. Potapljal se je že. Ko gobe raslo po vseh oglih in koncih šotori, ki nudijo čaj, kruh, riž in melone. Tu in tam je videti šotore, ki delijo vodo vojakom in žejnim mimohitečim popotnikom. Ob nedeljah pa ni mogoče dobiti nikjer vode, ampak sam čaj. Včasih pa preseka to življenje nenaden vrisk avtomobila, ulica obstane v svojem toku, mimo pa zdrkne avtomobil, v katerem sedi Cankajšek ali kaki drugi visoki vojaški dostojanstveniki. Sovjetski letalci žive ločeno od vseh teh, v oddaljeni, nekdanji japonski četrti. Ves prostor je obdan z bodečo žico in sto in sto vojakov straži dan in noč to skrivnostno mesto. Rusi so namreč dragi. Vsako jutro jih v oklopnih avtomobilih odpeljejo na letališče. Teh ruskih pilotov je osem sto, in ko zvečpr zapuščajo svoje stanovanje, da gredo po mestu, jih spremlja precejšnje število raznih oglediihov. Ves Hankov obdajajo sami nasipi, Reka Jangce teče namreč v isti višini, kakor je mesto. Ce stopi Jangce samo en meter čez normalo, so že vse ulice poplavljene, in tedaj morajo s čolni voziti po ulicah, V dveh do treh mesecih upade zopet Jangce. Če ne bodo Japonci zavzeli sedaj Hankova, ga tudi ne bodo mogli še najmanj eno leto. Njihove velike vojne ladje morajo imeti za plovbo globoko vodo, brez brodovja pa ne bodo mogli obvladati tega mesta. V mirnem času*inwi Hankov četrt milijona prebivalcev. Danes jih je v Hankavu en milijon in pol. Vsak dan pa se to število poveča, kajti vedno več je beguncev, ki se zatekajo v mesto. Petdeset kitajskih letal se vsak dan dvigne v zgodnjem jutru. V smeri čez Jangcekiang gre njihova pot proti Kiukiingu, kjer leži glavna vojaška japonska sila. Dnevno bombardirajo kitajska letala to postojanko, medtem ko Japonci vsak dan obkladajo Hankav tudi z bombami. Poročevalec kopenhaškega časnika piše dalje, da je zopet nekega dne videl, kako so napadli japonski bombniki. Mirno so priplavali, obdani od 12 lovskih letal nad mesto. V veliki višini so obstali kakor ptice velikanke in začeli so s svojim delom. Bum, bum, ta krik je grizel ozračje, majhni beli oblački so se nenadoma pojavili v bližini japonskih letal, toda vedno brez uspeha. Da, kitajski topničarji še ne znajo ravnati s protiletalskimi topovi. Na vse te majhne kadeče se vžigalice pa se kmalu usuje množica pozdravov z neba, zrak je ena sniiia pesem groze in smrti, iz Hankava pa se je jel dvigati dim, mesto se je streslo, zajelo ga je ječanje in jok in vzdih. Tako se ta igra ponavlja večkrat v zraku, vedno znova se vračajo in posojejo mesto z novimi smrtnimi pozdravi. Konč. no se letala le obrnejo v svojo snipr in za to jutro so opravila svojo dolžnost. Mesto je zastokalo za hip, in že je zopet vse do drugega dne rešeno smrtne nevarnosti. •!>-«»'1*1 »u»f|qn|i-I|J)| Aj oMftfouuiBH 'UtfAONflN OfNtflM v roko Gijringu, poveljniku nemške zračne armade. Angleški zračni maršal je sir Cyril Ne\vall. Njemu stoji ob strani popularni sir Williani Mitchell. Italijanskemu zračnemu orožju, ki ga je spopolnil maršal Halo Balbo, poveljuje general G. Viillp, ki se je zlasti odlikoval v svetovni vojni. V Ameriki voiii letalske čete general Westover, lom in svet. Zato sem najprej napisal poglavje o Kocljevem pomenu za staro slovensko književnost. Dolgotrajna kriza DS me je prisilila, da sem spis razširil v samostojno knjigo in iskal založnika. Načrt in pregled knjige sem predložil Jugoslov. knjigarni. Književni svetovalci knjigarne so takoj uvideli važnost te knjige in sklenili, naj se izda v čim najlepši opremi kot reprezentativna knjiga slovenske državne, narodne in verske misli. Ta namen je bii odločilen tudi za notranjo zgradbo knjige. Ker je knjiga namenjena širšemu občinstvu, sem se trudil, da bi napisal čim bolj privlačno in prijetno. Zato sem tudi razmišljanja o Koclju politiku in zaslugah za književnost uvrstil na konec razprave ter jih nisem vpletel v prejšnjo zgodovinsko pripovedovanje. Sicer je pa taka razvrstitev v življenjepisih sploh navadna. Znanstvena in vsa sporna vprašanja ter vire in pa domneve obravnavam v opombah na koncu knjige, ki imajo znan- stven značaj, torej način, kakor je navaden v poljudno znanstvenih knjigah. Celotni rokopis sem več mesecev pregledoval in izpopolnjeval. Sicer pa nobene knjige sploh ne smatram za dognane in dokončno napisane. Med pisateljevanjem in korekturo s c mi vedno odpirajo še novi vidiki. Tako sem tudi to knjigo med pisateljevanjem in korekturo dopolnjeval ter je zato razumljivo, da sem tiste dele, ki so pozneje tiskani, tudi mogel bolj izpopolniti. To bi moglo koga zapeljati v zmotno misel, da sem opombe šele pozneje pisal ter tla niso dosti vdelane v besedilo. 5. Kako je, gospod prelat, z narodnostjo kneza Koclja, saj je znano, da je on prišel /. današnje Slovaške ter dn je bil celo v vojaških zvezah z Nemci, s katerimi se je boril proti Čehom za nemško iuulohlast? Kocelj je bil po pokolenju Slovak. A češki slavist Weingart že o njegovem očetu Pribinu pravi, da po svojem zgodovinskem delovanju spada bolj v slovensko kakor v slovaško zgodovino. Kocelj pa se je v slovenski Panoniji popolnoma poslovenil in je resnično slovenski knez. Sicer pa je bila takrat raz li.ka med Slovenci in Slovaki malenkostna; jezikovna meja ni bila ostro začrtana. Slovenske družine so gospodarske razmere ali bojne vihre večkrat zanašale na moravsko - slovaško stran, slovaške pa na slovensko ozemlje. Kocljcvo razmerje do Nemcev je najbolje označil hrvatski zgodovinar Rački, kakor je navedeno v moji knjigi na str. 275. Do prihodu slovanskih apostolov je bil Kocelj politično in cerkveno nemško-latinsko usmerjen. Tja ga jc nagibala tudi iskrena krščanska verska zavesi in krščanska izobrazba. A prav ta krščanski idealizem je bil odločilen, da se je potem s toliko ljubeznijo in vnemo oklenil sv. C. in M Nemški zgodovinar Hauck je dobro zadel, ko trdi, da je Ciril Koclja osvojil s svojo globoko mistično pobožnostjo in nenavadno izobraženostjo, po kateri je daleč prekašal vse nemške misijonarje. Kajpada je odločevala tudi blagoglasna slovenska beseda sv. C. in M., da je vzljubil slovenske knjige kakor poudarja staro-slovensko Ž. K. Sicer pa nemški viri Koclja že pred prihodom slov. a]K>stolov predstavljajo kol slovenskega kneza; to nam dokazuje, da slovenske narodnosti nikoli ni zatajil. 4. Kakšne načrte imate, gospod prelat, za bodočnost? Na tem polju, na katerem se udejstvujem zadnja desetletja, bi rad priredil poljuden življenjepis svetih bratov Cirila in Metoda, in to na podlagi najnovejših svojih in svetovnih dognanj. Izdala bi ga Mohorjeva družba, in sicer v taki obliki, da bi lahko izšel kot redna knjiga med družbenimi publikacijami ter bil tako namenjen najširšim krogom. Ako pa knjiga o slovenskem knezu Koclju doživi drugo izdajo, bo izšla samo skrajšana in cenejša ljudska knjiga brez znanstvenih opomb. td. Razstava kipov Borisa Kalina F- "................• ,...........,, mr*drugi pa verujemo, da kipar, ki je mlad in ki nam '*" je do danes toliko kvalitetnega ustvaril — še ni izrekel zadnje besede I Prav delav-niška tradicija, je menim, bila močan faktor pri izoblikovanju Kalinovega umetnostnega nazora. Kipar tesno navezan na solidnost in trdnost svojega dela, zraven pa še v ozki zvezi z naročnikom, ki pa je mož iz »naroda« in ne kak prefinjen umetnostni sladokusec, se ne bo spuščal v umetnostne avanture, kjer dostikrat ni nič drugega pomembnega kot najnovejši datum. Zato jc prisiljen, da misli »realno«, in če ta realizem prenesemo na umetnostna tla, bo delo, ki bo zrastlo iz njega gotovo nosilo njegove poteze. Frapantna je Kalinova naslonitev na naravo. Pomlad, Torzo, Sanjarenje, Mati slik. Jakca, Naša Beba — so ustvaritve, ki očitujejo tako krepak realizem, kakršnega najdemo le še pri mladem I. Zajcu. Anatomski študij teles, študij posameznih udov v njihovem funkcionalnem, motoričnem bistvu, novi realistični 6tatuarični problemi, skratka — pogled v obširni atelje narave z vsem njenim inventarjem je zamenjal sanjski nerealni svet starejše umetnosti. Vendar ne povseml Kakor povsod in ob vsakem času, tako tudi tu ni prišlo do abproptnega preloma s preteklostjo. Poglejmo le Madono, ali Nadangela Mihaela. Tipika v fizio-gnomijah, stilizirana obdelava las, draperija, zraven pa še arhaizem v zavestni naslonitvi na romansko, gotsko in morda še nazarensko umetnost, kažejo le premnoge poteze sorodne ekspresioni-stičnemu umetnostnem idealu. Poglejmo si Pomlad! Čudovito plastično obdelano telo, v realno možnem pregibu, prsne partije telesa, roke, prav v detajle in anatomsko j»ravilno obdelane, toda glava! Nekdo mi je dejal, da naš kipar nima individualne nojte! To je povsem zgrešeno! Kalin ima celo krepko individualno podobo, tako krepko, kot je plastično telo njegove Pomladi, ali z drugimi besedami: njegova osebnostna nota je položena v velik in povsem odkritosrčen realizem. Vendar bi v nečem skoiraj razumel besednika. Njegov pogled je obstal na Kalinovih glavah (toda ne na nekaterih portretnih), v katerih je ostal še vedno residuum stare tipike. (ženski tip: št. 13, 15, 23, 27, moški: 1, 28, 32). Demon stare umetnosti izgnan iz telesa umetnostnega objekta se je preselil v njegovo glavo! Zato v formalnem, kompozi-cionalnem oziru rahla diskrepanca med obema telesnima deloma, kar gre naposled tudi v škodo umetnostni vrednosti kiparskega predmeta. Toda za bodočnost! Ne morem si misliti, da je ta dvojnost, ki je nastala ob umetnostnem objektu, porojena iz zavestne, programske zahteve. Kaiti v tem primeru bodo njene pojsledice za njegov umetnostni razvoj lahko usodne. Verujem, da je to vzklilo iz spontane umetniške volje za novim realizmom in da je tudi ta diskrepanca »OTganič-na«, kot je organično dejstvo, da so poleg Naše Bebe ali Matere slik. Jakca razstavljene Madona, ali Pomlad in naposled skica za vrtno plastiko. Iz takih osnov in na podlagi dela, ki ga Kalin danes razstavlja, moremo upati na najboljši trepeti. Njegovo delo, če ga motrimo s stališča kvalitete, je najuspešnejše v portretni stroki. Slovenci smo naposled dobili odličnega kiparja — portretistal Podoba slik. I. Vavpotiča, ali št. 19, 35, 22, in naposled portret žene (41) so najboljši portreti, kar jih je vstvarila naša Moderna na tem polju. Tehnična virtuoznost, realistični smisel za plastičnost in posamezne dele obraza (glej partijo ust, nosu in brade pri Naši Bcbi) ter naposled ostanek tipike, ki se izraža zlasti v stilizaciji las in duševnega izraza upodobljenčevega, dajo skupaj izredno dobre rezultate. S. Mikuš. Boris Kalin: Mati Prostore v Jakopičevem paviljonu je spre-ko štiridesetimi deli napolnil mlad umetnik, ki si z neprimerno vztrajnostjo in pridnostjo utira pot na naš umetnostni Parnas, ob enem tudi v — skrivnosti poln svet umetnosti. Naš čas že zopet snubi naravo! Sprva boječe, kajti iz gluhe ulice proklamacij in učenih teoremov je težko najti pot do naravnih resničnosti. Tudi je težko za šibkimi urami in borbo s sencami — priznati: peccavi — in iz ene neresničnosti preiti za novo, prav tako neresnično (tudi neiskreno) prigodo. Toda večno spreminjanje časa in božja iskra, ki žari v srcih nekaterih ljudi, ki se jim pravi tudi umetniki, morejo tudi te velike zapreke premagati. Kaiin prihaja iz podobarske, kamnoseške delavnice, a ob enem iz sence enega najvišjih vrhov sodobne kipanske umetnosti, iz ateljeja Mešlro-viča. Čudovita sinteza, ki je našla realno podobo ob enem samem človeku! Toliko zaničevani »aka-demizem«, ki ga je nadomestoval beg od učiteljev, in nova, a vedno »genialna« pota, ki pa so se dostikrat izprevrgla v še hujše prigode kot so bile Don Kihotove, je zopet našel svoje upoštevanje. Dobra delavniška tradicija, ki tc nehote spomni na naše baročne ali kasnejše neštevilne anonimne podobarje, kjer se zopet polaga važnost na trpežno, tehnično neoporečno delo, jc 6novna podlaga in ena stran Kalinove umetnosti. Druga, ki pa je prav tako važna in katere zadnjo besedo in skrivnost bi hotel kipar dojeti in ovekovečiti, pa ie čisto umetnostna in to mu je posredovala velika osebnost Meštroviča. Prva jc, iahko rečemo, pri Kalinu dn virtuoznosli izoblikovana, n Dr. Fr. Grivec: Slovenski knez Kocelj. — Jugoslovanska knjigarna, »Kosmos«, str. 300, v pl. vez. 120 din; bibliofilska izdaja v 300 numeriranih izvodih in v celo usnie vezana 3(10 din M £ Jl D / SLOVENEC, Dve sestri (Stara slovanska pripovedka.) Živol je vdovec, ki ja imel hčerko edinko. Ime ii je bilo Anica. Ta vdovec se je poročil z vdovo, ki je prav tako imela hčerko edinko. Njeni hčerki je bilo ime Katarina. Žena moževe hčerke ni ma-lala in nekega dne mu je ukazala: »Odvedi jo v gozdno kočo, tam bo marljivejše pletla kot doma!« Kaj je hotel mož? Ubogal je ženo ia odvedel hčerko v gamotno gozdno kočo. Približala se je noč. Deklica je zakurila peč ;n skuhala močnik. Nenadoma je skočila pred njo ilrobna miška in jo prosila: »Deklica, daj še meni žličko močnika I« Deklica se je srčkane miške na vso moč razveselila in rekla: »Oj, miška moja, dobro da si prišla! Delala mi boš druščino. Ne bom ti dala samo ene žličke močnika; najej se do mile volje.« Miška se je najedla do sitega in izginila. Ponoči je prilomastil v kočo velik medved. »Deklica, ugasni luč!« je zabrundal. »Lovila se bova v temi.« Deklica se je grozno prestrašila. Tedaj je začutila, da jI je zlezla na rame miška in ji šepnila na uho: »Deklica, ndč se ne boji Ugasni luč in zlezi pod peč. Jaz pa bom tekala po koči in cingljala z zvončkom.« Tako se je tudi zgodilo. Medved je na vso ■^apo lomastil po koči, a deklice ni mogel najti, /.ačel je glasno tuliti in metati kamne, a miške ni mogel zadeti. Nazadnje je ves utrujen obstal in rekel: »Imenitno se znaš skrivati, deklica! Izgubil sem, zato ti bom poslal poln voz darov za balo.« Drugega dne je žena rekla možu: »Pojdi v gozdno kočo in poglej, koliko je tvoja hčerka že napletla.« Mož je odšel, žena pa je sedla k oknu in čakala. Čez nekaj časa je začel kužek na dvorišču lajati: »Hov, hov, hov, mož gre s hčerko že domov! S sabo ima voz zlatd, s sabo ima voz srebrž.« rakoj nato je pridrdral na dvorišče voz, ki bili vanj vpreženi štirje konji. Spredaj na vozu e sedel oče s hčerko, za njima pa je ležalo vse iK>lno dragocenih darov. Ženi so se lakomno zabliskale oči. Rekla je možu: »Odvedi še mojo hčerko v gozdno kočo! Moja hčerka bo pripeljala domov dva voza bale.« Mož jo je ubogal in odvedel njeno hčerko v gozdno kočo. Ko se je znočilo, je Katarina skuhala mlečno kašo. Nenadoma je skočila pred njo drobna miška m zacvilila: »Deklica, daj še meni žličko sladke kaše!« Katarina pa je zakričala: »Fej, kako grda žival!« In je vrgla prazno žlico za miško. Ponoči je vdrl v kočo medved in zarenčal: »Kje si, deklica? Ugasni luč, lovila se bova!« Deklica je v smrtni grozi molčala, samo zobje so ji glasno šklepetali. Medved ji je izročil zvonček in rekel: »Zvončkljaj z njim, jaz pa te bom lovili« Tedaj je prilezla miška iz luknjice in zacvilila: »BresrSna deklica, umreti moraš!« Drugo jutro je žena poslala moža v gozd in mu naročila: »Pomagaj ji pripeljati dva voza bale domov!« Mož je odšel, žena pa je sedla k oknu in čakala. Čez nekaj časa je kužek na dvorišču zalajal: »Hov, hov, hov, mož gre s hčerko že domov! Nima, nima nič zlatž, nima, nima nič srebrA.« Takoj nato je prihitel na dvorišče mož in iz-•očil ženi leseno skrinjico. Žena jo je odprla s 'repetajočo roko. Zagledala je v njej same bele kosčice. Na ves glas je zajokala, drugega dne pa je umrla od žalosti in jeze. Mož pa je s svojo hčerko Anico živel še dolgo -rečno in zadovoljno. Stričkov kotiček Skoro ne dragi Kotičkov striček! — Najprej Te vprašam, ali je v Ljubljani tako hud mraz, da moraš kuriti peč z našimi pismi? Ali pa imaš morda erozanski ropotizem v kosteh in Te trga po nohtih? Če želiš, Te pridem masirat. Nisem tako neusmiljena, kakor Ti, ki mečeš naša pisma v peč. Tako sera se trudila, da sem v potu svojega obraza zložila lepo pesem, a zdaj je ves trud zaman. Če Te je pa vročina tako polenila, da se Ti ne ljubi niti moje pesmice dati v »Slovenca«, bom drugič svoje »umotvore« poslala raje kakšnemu drugemu stričku, ki bo bolj usmiljen kakor Ti. S>amo pomisli, kako je to hudo: pišem, pišem in se trudim in še znamko za dinar in pol žrtvujem — pa je vse zaman. Vse io me spravlja v obup. Že kar vnaprej se bojim, da bo tudi to moje pismo ostalo glas vpijočega v puščavi. Pozdravlja Te Tvoja obupana Boža Tesen ko, učenka IV. razr. ljudske šole v Šev-nici. Draga Boža! — Ti revlca uboga, kako si nesrečna! Tako me je presunila Tvoja žalost, da sem zavekal na ves glas: U-u-uuu... Potlej pa sem stopil, pred ogledalo, požngal samemu sebi s kazalcem in si napravil gromo-vito pridigo: »Ti grdi, grdi Kotičkov striček! Le kako moreš biti tako neusmiljen? Pesmico, prelepo, prekrasno pesmico Jesenkove Bože vržeš v koš — sram te bodi!« Tako sem pred ogledalom ošteval samega sebe dve debeli uri. Nenadoma pa sem se nečesa domislil in se udaril s pestjo ob čelo, da bi si ga bil kmalu preluknjal. »Oh,« sem zarenčal, »oh, kako sem po- Kako pravimo . • • „0črnii ga je .. Obrekljivcev je na svetu kot listja in trave. Napake na svojem bližnjem vidijo in jih s svojim obrekljivim jezikom obešajo na veliki zvon, — svoje napake pa previdno zamolčijo. Hudobija obrekljivcev ne pozna meje. Včasih se kakšno stvar kar na lepem tudi izmislijo, samo da bi svojemu bližnjemu škodovali. Zgodi se, da ta ali oni niti ne sluti, kakšne grozne stvari obrekljive! o njem razširjajo od ust do ust. če bi jaz, Kotičkov striček imel v rokah moč in oblast, bi obrekljivcem kratkomalo jezičke porezal — sek! —, kajti dokler imajo obrekljivci jezike v ustih, toliko časa bodo z njimi obirali poštene ljudi. Ker pa te moči in oblasti nimam, ne morem drugega storiti, kakor da z vami vred, prijatelji mladi, ki sovražite obrekovanje in laž, debelo pljunem in rečem: Fej! Tudi na sliki, ki jo je narisal Vladimir Pregelj, učenec VI. razr. v Murski Soboti, vidite takšnega obrekljivca. Tako je s svojim strupenim jezikom obrekoval svojega soseda, da je bilo grdo. Ljudje so rekli: »No, tega je pa pošteno očrnil!« Tako namreč pravimo, če kakšen obrekljivec koga obere do kosti. Kako bi bilo, če bi kdo v resjiici koga očrnil, nam kaj razločno kaže ta prizorček. zabljiv! Za prazen nič se kregam in obujam kesanje!« Spomnil sem se namreč, da od Tebe sploh nobene pesmice nisem prejel. In ker je nisem prejel, je tudi objaviti nisem inogel — to je tako jasno, da bolj jasno biti ne more. Kje je Tvoja prelepa pesem ostala, bo najbrž ostalo zavito v črno skrivnost do konca dni. Nemara se je poštnemu nabiralniku, v katerega si jo vrgla, zdela tako nazarensko lepa, da jo je kar pridržal in jo zdaj ves ganjen bere noč in dan? Snin Bog ve res! Vsekakor jaz pri tej stvari nisem kriv niti toliko, kolikor je kriv maček, ki zavoha sladko smetano, pa se moško premaga in jo poliže samo — v mislih. Skrbi Te, če imam še zmerom grozanski »ropotizem«. Kar milo se mi je storilo pri srcu, ko sem videl, kako si usmiljenega srca. škoda, škoda, da je moj revmatizem takšne sorte, da se z masiranjem pregnati ne dd. Drugi imajo revmatizem v kosteh, jaz ga imam pa — v žepih. žep lahko masiraš tri dni skupaj, pa bo še zmerom — prazen. Moj revmatizem bi se dal pregnati edinole na tak način, da bi mi kdo nasul zvrhano mošnjo cekinov v žep. Zdravnika, ki bi mi hotel na tak način odpraviti revmatizem. pa bi dandanes zastonj iskul z gorečo svečo pri belem dnevu. In bi še kakšno bistro iztuhtal in uganil, pa me jc pravkar spet popadel ljuti »ropotizem« v žepu in me zbadn in grize tako, da moram končati. Tako je zgodovina zaradi tega preklicanega »ropotizina« prikrajšana za marsikatero tehtno in modro, ki bi obogatila zakladnico človeškega duha do vrlia. Lep pozdrav! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Tvoj kotiček rad prebiram, pa sem dobil tudi sam pogum in Ti pošiljam nekaj novic iz gorenjskega kota. Upam, da bo to pismo srečno pninomaio v Tvoje roke. Hodim v tretji razred ljudske šole v Gorjah. Govorim že precej gladko latinsko, seveda samo v cerkvi kot strežnik pri sveti maši. V prostem času pomagam očetu in stricu v kovač-nici. Veš, pri nas izdelujemo zvonce za krave, vole in ovce. Drugi otroci Te vabijo na žgance in koline, jaz pa Te vabim na poučen izlet v naš kot. Boš videl, kako imenitno delo je vlivanje zvoncev Drugod v Jugoslaviji hi kaj takšnega zastonj iskal. Naj Ti naše delo nekoliko opišem. Najprej moramo imeti pločevino. Nanjo narišemo velikost zvoncev, izrežemo in naredimo zvonce. Potem pomešamo ilovico z vato in tol-čemo po njej z lesenimi kladivi, da postane kot testo. V zvonce natrosemo medenine in več zvoncev skupaj čvrsto povijemo z ilovico. Tako nastanejo mogočni krapi, ki jih v velikem ognju spečemo. Ko so krapi pečeni, izluščimo iz njih zvonce, ki so rumeni kot zlato. Kadar oblivamo zvonce, delamo noč in dan. Pridi torej, dragi striček, pogledait te pre-čudne krape! Morda bosta s Požgančevim očetom poskušala kaj takega izdelovati na luni. Potlej se Ti ne bo treba več pritoževati nad zlato ni.štro v žepih. Moj bratec Jakec najraje sedi v kovačnici in t rdi," da v šolo ne bo nikdar hodil, ker ga mnogo bolj veseli oblivanje zvoncev. Striček, rad bi vedel, kdaj prideš, ker Ti bomo takrat zvoniili v pozdrav z vsemi zvonci, kar jih imamo v zalogi. Znamo tudi pritrka-vati, toda o tem prihodnjič kaj več. Za danes Ti kličem: Bog Te živi, požrešnega koša pa nas obvaruj Bog! — V i n .k o Jan, učenec III. r. ljudske šole v Gorjah pri Bledu. Dragi Vinko! — Tvoje zanimivo pismo pomeni zame veliko odkritje. Sem doslej poznal samo takšne gorenjske krape, ki so narejeni iz testa in je vanje natlačena presladka mešanica iz kaše in sira. S takšnimi krapi, na debelo posutimi z ocvirki, bi se še pol urice pred smrtjo mastil, tako jih spoštujem in cenim! Zdaj si mi pa Ti opisal še neke druge krape, ki sicer niso za pod zob, so pa še stokrat bolj dragoceni kot krapi iz testa Te krape si moram na vsak način ogledati! Kar oči se mi iskrijo in sline cedijo ob mislih, kako imenitno bi bilo, če bi mi pri vas postregli s prvimi in drugimi krapi. Krape iz testa bi prigrizoval, krape iz ilovice pa občudoval z očmi — tako bi ubil dve muhi na en mali! Ob prvi priložnosti, ki se mi bo nudila, jo primaham k vam. že za- radi tega moram priti, da izberem med vašimi zvonci največji zvonec, ki ga imate v zalogi in ga obesim ongavertiu dedu iz Jutrove dežele okoli vratu. Ta ded ima namreč že tako br-ljave oči, da večkrat zaide v moj zelnik in potlej hitro napiše dolg potopis, v katerem kar mrgoli velikih ln majhnih napak, če vidi solato, napiše, da je videl plevel, če vidi rogača, se mu naježijo lasje in razbobna po svetu, da je videl zmaja. In ker je tako kratkoviden, dostikrat sam ne ve, po katerem zelniku kolovrati. Je zadnjič n. pr. kolovratil po lastnem zelniku, v katerem bohotno raste žlahtna rastlina, ki se imenuje laž, napisal pa je dolgo storijo o izletu v moj zelnik, kjer takšna rastlina ne uspeva. Sem mu potem črno na belem dokazal, da raste laž v njegovem zelniku, — a kaj je storil brljavi dedf Potuhnil se je v svoj zapeček kot polž v svojo hišico in molčal kot grob. Resnice vrli ded iz Jutrove dežele ne prenese. Obesil mu bom torej ta zvonec okoli vratu — potlej bomo pa vedeli, kje je, kadar bo spet zgrešil pot in se izgubil. Pripravite mi torej največji zvoneči Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček. MLADA NJIVA IIIIIII iiiiiittiiiiiif IIIIIIIIII iiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiif iiiiiiiiiimiiiii Materina sreča V sobica prijazni zibelka stoji, punčka rdečeliična mirno v njej leži. Veter butne v okno, punčka se zbudi, razprostre ročice, glasno zaibti. »Spančkaj, punčka, spančkaj, aja, tutu, aja, trop krilatcev božjih okrog tebe raja.« Punčka več ne joče, sladko se smehlja, materi v očeh .se zarja lesketa. Olga Kuretova, Zagorje otb Savi. Princ in princeska 7 daljni deželi je stal velik grad. Ljudje so pravili, da je začaran. Dolgo let je že od tega, kar sta v gradu gospodovala kral j in kraljica, ki sta bila zelo trdega srca. Le njuna hčerka je bila dobra. Sprejela je vsakega popotnika in ga pogostila. Nekega dne je prijezdil do gradu neznan vitez Iludo je bil lačen in žejen. Princeska Rosana ga je povabila v sobo in mu postregla z jedjo in pijačo. Ko je oče izvedel, da je spet pogostila nekega popotnika, se je na vso moč razsrdil Poklical je hčer,ko predse in zakričal: »Bodi zakleta kača s krono na glavi!« Neznanemu vitezu pa je zakričal: »Bodi jelen z zlatim rogom!« Komaj je te besede izrekel, se je Rosana spremenila v kačo, vitez pa v jelena. Rosana je zlezla na prag, vitez pa se je skrival po gozdovih. Vsako drugo leto pa je prišel pred grad in obiskal kačo Rosano. Kadar, sta prišla skupaj, je z Rosanine krone padel biser, jelenu pa se je odlomil košček zlatega roga. Ko so popadali vsi .biseri 7(lJl«s9nwi.e jf roaft jjj . se je jelenu odkrhnil zadnja košček zlatega roga, sta se spet spremenila v princa in princesko. Kralj in kraljica sta medtem že zdavnaj umrla. V zapuščenem gradu sta zagospodarila princ in princeska. Oba sta bila dobra in rada sta sprejemala v grad siromake. Ivi Anžur, uč. V. razr. v D. M. v Polju. L'stnica Kotičkovega strička O. K., Zagorje. — Pazi, da bodo rime v pesmih zmerom pravilne in čiste. Nečista rimn zaboli v ušesih kot razglašena struna. Janezehova modrost Mati bi na vso moč rada pripravila Janezka do tega, da bi zjutraj zgodaj vstajal. Naštevala mu je dolgo vrsto pregovorov, ki poveličujejo rano uro. Da bi bolj zaleglo, se je še sama izmislila lep pregovor: »Zgodnji ptič ujame tolstega črva!« Janezek je malo pomislil, potlej pa zamori roval : »Vidiš, mama, če bi črv dalj časa ostal v postelji, pa bi ga ptič ne ujel!« Iirko Kunfiifi: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Divji mož pod Borovljami (Dalje.) »He, črviček človeški, kam pa?« ga je pomolil j ivo pobaral in se oblastno razkoračil ,ired njim. Roprečev Janez je imel prvič v življenju rrozansko čast videti orjaškega telebana tik >red seboj. Visok vam je bil kot najvišja smreka, na glavi je iinel kot rešeto širok klobuk, /.a trakom pa namesto šopka rož — češminov rrm. Pod kljukastim nosom so se mu svedrali kot metla iz bičevja dolgi brki, v ustih je imel rdro, daljšo od lopate, na nogah zelene hlače, kornji pa so mu jiili baje tolikšni, da bi se v njih skrila dva odrasla moža. »Kakor vidiš, grem za nosom,« se je po-rumno odrezal Roprečev Janez. In je bojevito ■avihtel vile nad glavo ter' nadaljeval: »In ker ni je nos pokazal pot naravnost k tebi, mi pač 'rugega ne kaže, kakor da se pomerim s te->oj. Tako nama bo hitreje minil čas.« Divjega moža je začel lomili smeh. Kar nb kolena se je tolkel, tako smešno ee mu je zdelo, da si je upalo ubogo revše predenj stopiti in mu groziti. Ko se je do mile volje nagrohotal, si je dobrodušno zavihal košate brke in rekel: »Petelinček, ne repe uči se! Komaj si dobro zlezel iz gnezda, že bi rad jastrebu čez glavo zrastel. Tako ti rečem: obrni se in teci nazaj, kar ti dajo noge! Če me popade slaba volja, te povaljam med prsti, da boš mehek kot tepka!« Roprečevemu Janezu se je zdelo za malo, da ga klada neobtesana tako omalovažuje. Povzpel se je na prste, se moško izprsil, napel mišice na rokah in zagrmel: »Baliač, kaj bi prazne marnje stresal. Udariva se!« In se je z gnojnimi vilami zakadil proti njemu in pihal kot razkačen gad: »Brani se, strahopetec, ali pa te pobodem na vile kot kup sena!« Divji mož je sprevidel, da gre zares. Zresnil se mu je nasmejani obraz in neznansko pisalo je pogledal. »Če je pa takšna, se pa dajva,« je rekel in počasi položil čedro na tla, Pa niknrte misliti, da se je kar neutegoma vrgel na Janeza in gn začel mikastiti — kaj še! Samo sapo je zajel, prav globoko zajel, napel kosmata lica in pih- nil: phhh! Tako strašno je pihnil, vam rečem, da jo odpihnil Roprečevega Janeza kot drobno smet visoko v zrak in da je zabučalo po dolini, kakor da bi prihrumela izza gore kraška burja. Roprečev Janez je letel, letel in sam Bog ve, kaj bi se bilo z njim zgodilo, da mu niso rojenice že ob zibelki prerokovale srečo. Namesto na trda tla, kjer bi si bil zdrobil vse kosti, je srečnik treščil na voz sena, ki je stal na dvorišču K vecl rove domačije pod Rebrom. Najprej se je prijel za glavo, da bi se prepričal, ali mu še stoji na vratu, potlej pa se je kradoma ozrl naokoli. Ko je videl, da ni bil nihče priča njogovemu junaškemu potovanju po zraku, je ročno zlezel z voza in jo pobrisal domov. Tam je na vsa vprašanja domačih, kako je Robavsa v kozji rog ugnul molčal kot grob. k Tako je divji mož Robavs še nadalje uganjal svoje norčije pod Borovljami in ni kazal volje, da bi kdaj zapustil preljubljeni mu kraj. Ko sta sila in stiska prikipeli do vrhunca, so se dovški možje na ukaz častitljivega vaškega starešine zbrali pod lipo na posvetovanje. Beseda jc dala besedo. Najprej so uganili, kakšno bo vreme drugega dne in ugibali, kako bo kaj z letino, potelj so nekoliknnj pozabav-ljali čez davke, nazadnje pn so se lotili divjega moža. Modrih uasvetov, kako mu priti do živega, je paolna, druga pa, da je bržkone poginila zaradi starosti. Zdravo meso je na pogled ko marmor. Mastne proge v mesu morajo biti trde nikdar ne vlažne. Zdravo meso je trdo, če ga potipaš. hkrati pa elastično in komaj le malo zmoči prste. Bolno meso |e mehko in včasih tako mokro. da sok kar kaplja iz njega. Bolno meso se pri kuhi tudi izredno vkuha in skrči. Daj nam miru, Gospod! Gospod, stori, da 6em pripomoček tvojega minil Kjer je sovraštvo, daj, da miru prinesem; kjer užaljenost, odpuščenja; kjer razidor, spravo; kjer dvom, vero; kjer obup, upanje; kier tema, tvojo luč! Kdor daje, se obogati! Kdor nase pozabi, ima mir. Kdor odpušča, dobi odpuščen je. V 6mrti je večno vstajenje. Daj nam miru, Gospod!! (Po 6V. Frančišku Asiškem.) Ameriške gospodinje v službah Od 10'A milijonov žensk, ki so bile 1 1930 v Združenih ameriških državah v plačanih službah, je bilo 72 odstotkov ameriških žensk bele kože, 11 od sto pa belokožk tujih dežel in 16 od sto je bilo zamor.k. Dvojne poklice so imele po vrsti: 60.6 od sto, 14.2 in 25.2 od sto. Iz vsega tega sledi, da je bilo leta 1930 v USA več ko tretjino žensk v službah in so bile hkrati tudi samostojne gospodinje. Od 3% milijona ameriških žensk z dvema službama, jih ie pol milijona živelo zase, en milijon jih je bilo v družinah, ki so bile brez moškega gospodarja, a 450.000 (13.7%) žensk med njimi je bilo takih, ki so same preživljale svoje družine. Tu sem je spadalo 132.000 družin z 8 in več člani družine. Osemdeset odstotkov v USA delujočih žensk z dvema zaposlitvama je bilo v službi izven svojega stanovanja in od teh, ki so imele v hiši plačano delo, je več ko polovica pripadala kmetijskim in vrtnim zaposlitvam. V skupini »domače delo« je bilo vpisanih 24.4 odstotkov. Več ko tretjina žensk z dvema službama je imelo 45 in več let. 31% službujočih gospodinj je Jesensko cvetje v vazi imelo doma po 4 in več otrok; 39.6% je imelo otroke, ki so imeli manj ko 10 let. Šest tisoč je bilo žensk, ki so bile gospodinje in so obenem same preživljale po 8 in več udov družine in ki še niso imele 25 let. Drugi podatki povedo o Američankah podjetnicah. Od 440 podjetnic jih je 15 od sto podjetje podedovalo; vse druge so si podjetje same ustanovile. Te ženske so tvorni-čarke, trgovke, kmetice, lastnice šol za jezike, obrti, nego kože, gluhonemnic in šol za manj nadarjene otroke. Vabljive prodajalke naj bodo grde V nasprotju s sedanjim načelom ameriških prodajaln, se je neki newyorški trgovec odločil, da napravi nekaj nenavadnega. Nastanil je v svojo trgovino le še grde prodajalke. Pravi, da je videl, da kupovalke, ki niso lepe, in teh je pač največ, nočejo hoditi v trgovine, kjer so lepe prodajalke, ker se čutijo zapostavljene in jim je neprijetno. Mimo tega pa jc, pravi trgovec, grda prodajalka boljša delavka kol lepa, ki se vede preveč samozavestno in prezirljivo Ta novost je newyorške prodajalke jako razburila. Trgovec, ki je že nastanil same grde prodajalke, pravi, da je v teli treh mesecih prodal za 30 odstotkov več kot prej, ko je imel lepo prodajalke v trgovini. Delavnik je. Skozi vas je slišati vriskanje, smeh in harmoniko. Kaj naj to pomeni sredi delavnega popoldneva na vasi? »Babo peljejo! Babo peljejo!« tako kričijo vaški paglavčki in dajejo duška svojemu zadovoljstvu. Kmalu se prikaže smešno naložen voz s senom. Spredaj je čisto nizek, da se vidijo lojtre, zadaj je visok kot gora. Tam sede grab-ljice in harmonikar; v sredi med njimi stoji nabasana ženska postava — baba! Voz je okrašen z jelševimi vejami. Hlapec, ki drži vajeti, se jako modro drži, čeprav ima narobe oblečen jopič in zadnji del klobuka spredaj na glavi, namesto običajnega biča pa staro mello. Na domačem pragu gospodar že čaka; voz se ustavi. Hlapec kriči: »Mi smo babo pripeljali, vi za likof boste dali!« Gospodar in gospodinja si oglcdata babo in voz. /.opet nov grouot in harmonika. Vsi po-sedejo okrog javorove mize, kjer so že razne dobrote za kosce in grabljice. Gospodinja je pripravila rožičevo potico, polianjc, črn kruh in pleče. Gospodar postavi na mizo dva Štefana vina. Jabolčna jed Olupiš pol kilograma jabolk in jih izdolbeš. V izdollmno daš rozine in sesekljauegu citro-nata. Tako nadevana jabolka daš v posodo, ki je namazana s presnim maslom; na -vsako jabolko položiš malce presnega masla. Nato narediš kremo iz treh rumenjakov, 12dkg sladkorja, 6 dkg olupljenih, zribanih mandeljnov. 1 do 2 žlici ruma in pecilnega praška za noževo konico. Vse to dobro zmešaš in slednjič dodaš sneg treh beljakov. Nato poliješ jabolka s to kremo in pečeš v srednje vroči pečici približno 1 uro. Na mizo daš z vtepeno smetano. Svetujem ti: Laže vzameš ricinovo ali ribje olje, če si prej jezik namažeš s limonovo rezino. Katranovo milo uničuje tudi bakterije in je primerno za umivanje las. Če te trga, se namažd z gorčičnim špiritom, ki si ga narediš iz enega dela gorčič-nega olja in 49 delov špirita. Mandeljnovomleko, to je sladek sok iz mandeljnov, je izvrstna pijača, ki hladi, če ima kdo vročino, in krepi oolnike, ki ozdrav-Ijajo. Če ti koža poka, dodaj vodi, kjer se umivaš, malo svežega mleka. Če dišiš po potu, priiij vodi za umivanje malo jesiha. Če vrata škripljejo ali cvilijo, na-mažii tiste dele s svinčnikom. Naočniki se ti orosijo pozimi, ko stopiš v gorko sobo; to lahko preprečiš, če leče naočnikov doma namažeš z vazelinom, ki ga spet izbrišeš. Na steklu ostane tenka va-zelinova plast, ki pa prav nič ne moti prozornosti stekla, pač pa zabrani, da se naočniki nc orosijo. Če so vijaki zarjaveli, nakapljaš nekaj terpentina nanje in pustiš nekaj minut. Nato s kakim trdim predmetom udariš vijak, pa se takoj premakne in se da izlahka odviti. Če ti začno lasj"e sivetd, bi bilo napak, če si jih daš pobarvati, ker so lasje nato krhki in izpadajo. Najprej poskusi z umivanjem z jesihom. Vzemi mlačno vodo in priiij jesiha, tako da je en del jesiha in dva dela mlačne vode. Izmij si s tem lase in jih nič ne izplakni. To večkrat na teden ponoviš, po bodo lasje dobili spet svojo prvotno barvo, seveda, če niso bili že čisto vsi sivi. »Otroci, obraz si morate mulo umiti!« »Ni treba, saj se po glasu spoznamo.« Vsi so dobre volje, le dekla Urška, ki je prišla v vas služit, se drži nekam užaljeno, kei še ne ve, kaj to pomeni »babo peljejo«, pa ji razloži hlapec Boštjan, ki služi že 16. leto pr jiiši, takole: »Veš. Urška, — ve ženske hočete imeti povsod zadnjo besedo, no, pa vas hočemi s tem malo počastiti, da vam na čast in na jezi pravilno, kadar spravimo vso košnjo in vozimr zadnji voz sena domov, da »babo peljemo« Tudi Urška je bila zadovoljna z Boštjanovi. razlago. »»Daj nam Bog še danes leto toliko dobrega sena in da bi ga vsi zdravi spravljali,« tako se oglasi gospodar. Nato zmečejo še zadnje senc — babo— na podstrešje in s tem je košnja končana. (Ž. A.) »Jako me veseli, da ste najeli pri meni opremljeno sobo. Da bo vse na jasnem, vam moram pa povedati, da je spoda j glasbena šola. A to prav nič ne moti, človek se kmalu navadi na to. Boste videli, čez tri tedne sploh slišali ne boste nič.« »V redu. Pridem torej čez tri tedne.« Narodne šege po košnji Naš domači zdravnik S. T. K. O. — 18 let »te stari, zelo močni, Tehtate 69 kg, vedno rdeči in cvetoči. Nikoli vas ie ni obiskala bolezen. Imate pa zelo neredno čiičo. Gojili ste iport vseh vrst. Ko ste letos v marcu dobili služba v drugem kraju, »te bili veseli, ker ste mislili, da vam bo sprememba zraka pomagala. Ker čiiče ie vedno ni bilo, ste pili tonicum Rosch. Popili ste eno steklenico. Nato ste imeli enkrat čiičo, pa zopet nič več. Neka gospodična vam je svetovala čaj iz orehovih lističev. Tega 6i kuhate in pričakujete od njega pomoči, Kakino ie moje mnenje o tem čaju? Večkrat sem že razpravljal q vzrokih te nadloge. Pa sami ste že gotovo brali, kako številni in različni so. Ne samo bolezni maternice in iajčnikov ter različne spremembe na teh organih, ampak tudi sploine bolezni kakor: slabokrvnost, tifus, pljučnica, ikrlatinka, tuberkuloza, dolgotrajna gnojenja, velike izgube krvi, sladkorna bolezen, bolj redko srčne in ledvične bolezni povzročajo, da čiiča izostaja oziroma nenadno prihaja. Tudi težke duševne pretrese rado spremlja ta nadloga. Bolezenske spremembe žlez, ki oddajajo svoje snovi naravnost v kri, prinašajo s seboj omenjeno nadlogo. Menim, da moram iskati pri vas vzrok v vaši Hebelušnosti. To pa ima zopet vzrok v motenem delovanju organov, ki v našem telesu to uravnavajo in vodijo. Orehov čaj priporočajo slabotnim. Če bi bil pri vas ta primer, bi vam utegnil pomagati. Poskusite malo shujšati. Seveda na pameten način. M. J. St, p. N. m. — Ze več let vam noga v levem členku močno oteka. Zdravili ste se že z različnimi zdravili, pa vse nič ne pomaga. Priporočam vam, da si daste nogo rentgenl-ziratl. Morda so na kosteh ali v sklepih kakšne bolezenske spremembe, L Ž. M. — V zreli moški dobi ste. Nameravate se poročiti. Imate pa nadlogo, ki vas skrbi. Ne veste, če boste mogli izpolnjevati svoje dolžnosti, katere smatrate za bistveni del srečnega zakona. Nadloga vas bo ovirala pri Izpolnjevanju svo- lih dolžnosti. Zato je prav, da jo, še preden stopite v zakon, odpravite. Potrebna je majhna operacija. V par dneh boste zopet na nogah. F. o. P. — Vedno se vam delajo po obrazu (pozimi tudi po vratu) mozolji, ki vam kvarijo kožo. Omenjeni mozolji nastanejo, če se zamašijo izvodila žlez lojnic v koži. MaSčoba, ki jo izločajo lojnice, se zfadi tega nabira v izvodilih. To pa nikakor ni v dobro žlezam, ki rade zbolijo. Tako nastanejo različna kožna vnetja, tvori itd. Vzrok vsemu temu pa so motnje v prebavi. Predvsem poskrbite za redno prebavo in redno iztrebljanje! Ogibljite se mesnih jedi, predvsem svinjine in svinjske masti, prav tako preveč slapih jedi. Umivajte se po 3 krat na dan v topli vo- J di z mehko gobo. Voda naj bo topla tako, koliko/ morete prenesti. Dnevno si kožo masirajte s prsti. Vsakih 8 do 10 dni si kožo odrgnite s finim, drobnim peskom, Pesek polivajte toliko časa z vodo, da bo voda popolnoma čista, nato pa ga posušite za uprabo. Zaradi čišče pa poskrbite, da se okrepite. Ko boste to dosegli, bo tudi čišča izdatnejša. Fa. Z. V. — Vprajšujete, če more žena spočeti, čeprav ima še vedno redno čiščo. Včasih se res zgodi, da se tudi med nosečnostjo pojavijo čišči podobne krvavitve. Navadno samo enkratna, slabotna krvavitev in to v času, ko bi morala nastopili prva čiiča po spočetju. Večkratne ponovne krvavitve pa moramo smatrati za bolezenske. Opažamo tudi to, da je maternica v prvih 4 mesecih nosečnosti v času, ko bi nastopila čišča, če žena ne bi bila noseča, nekako posebno pripravljena za krvavitev. Pcjav, da čišča izostane, štejemo k verjetnostnim znakom nosečnosti. Trebuh vam je zadnja dva meseca postal trd in neverjetno velik, tako da vam je že kar neprijetno. Bolečin sicer nimate, le od časa do časa vam srce močno utriplje, pa težko sapo dobite. Dajte se preiskati! Nosečnost prvih dveh mesecev ne povzroča takih sprememb. Morda se vam je napravila kakšna bula, Tudi vnetje trebušne mrene bo treba izključiti. Zak. Lj. — Vaši trije otroci v starosti od 4—7 let se zelo potijo, zlasti zvečer, ko zaspijo, čeprav niso preveč odeti. Punčka pa se čez dan posebno poti. Meinim, da to ni nobena redkost, če se zdaj v poletnih mesecih potijo. Res pa je, da se slabotni, slabokrvni, rahitični in tuberkulozni otroci posebno radi potijo. Kai bo prav pri valih, ne vem. Morda so res bolj slabotni. V vseh primerih potrebujejo tečne domaČe hrane, 6onca in zraka, K. J. G. Z. — Vaša 17 letna hčerka, ie nedolžna, ima poleg redne čišče še belo perilo. Kaj je to? Po vaii izjavi, v katero prav nič ne dvomim, četudi je v teh težkih časih tudi že pri 17 letnih vse mogoče, menim, da je dekle bolj slabotno. Poskrbite, da se bo okrepila. Dobra hrana, sonce, zrak ji bodo pomagali na noge. Naj goji šport! Pa po pameti seveda! Ne za rekorde, kakor je to v navadi, da sa že 20 letni invalidi. T. B. iz L). — Pet in pol meseca ste noseči. Počutili ste se do zdaj dobro. En teden vam pa srce nagaja. Če ležete v posteljo, vam začne srce močneje in hitreje utripati. V prsih čutite bolečine, pa do sape ne morete. Morata se zravnati v postelji. Ko ste spočeli, ste imeli 54 kg, sedaj jih imate 63 kg. Zelo dober tek imate. Domači se bojijo za vas, da bo porod težak, če boste toliko jedli. Ker imate v pljučih žleze otečene, vam ja zdravnik predpisal zdravilo, da boste bolj odporni. Nadloge in neprilike, ki vam jih povzroča srce, se rade pojavljajo v nosečnosti. Delo srca se poveča. Priporočam vam pa, da se obrnete na zdravnika, Morda je tudi kai organskega poleg. Nosečnost je naravni dogodek, zato naj bo tudi življenje žene kolikor mogoče naravno, Če ste živeli prej tako, kakor zahtevajo higienske zahteve, živite tudi zdaj tako, kakor ita bili vajeni. Ogibljite pa se prevelikih telesnih in duševnih naporov. Plesi, koleiarjenje, plavanje, težke ture morate opustiti. Tudi družabno življenje morate omejiti. Prepogosto obiskovanje gledališča, kina, koncertov ni na mestu. Prav tako razburljivo čtivo. Vse to razburja živce, kar ni niti vam niti otroku v prid. Glbljite pa se veliko na soncu in zraku. Za hrano pa velja tole: Jejte večkrat tn po malem, če imate tek. Omejite pa se v mesnih jedeh. Hrana naj vsebuje čim več vitaminovl Oglb-|te P® f" Mi, ki napenjajo ln so težko prebav-jive Zdravilo, ki vam ga je zapisal zdravnik, jemljite naprej. Pa bo vam ln otroku v dobro, T- V. .R. — Bula, ki vam raste na čelu, ni nevarna. O priliki naj vam jo zdravnik izlulči. A. B. Lj. — O zapeki sem ie veliko povedal. Danes pa berete o mozoljih. Za tretje pa velja: Odločna, moška volja, ki vse premaga. Pravni nasveti Nesreča pri delu na cesti. — R. R. R. — Občina ie leta 1935. v lastni režiji pod nadzorstvom občinskega odbornika in s kulukom so-vaščanov zgradila pot skozi vas. Delo vas je zanimalo in ste se ustavili kot gledalec in gledali. Eden izmed delavcev-posestnik je s težkim kladivom hotel razpoloviti večji kamen. Zaradi udarca je odletel drobec kamna in priletel na vaše oko. Zaradi te poškodbe ste kljub zdravniški pomoči na očesu oslepeli. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino za oko: ali od občine, ki je tlelo vodila, ali od tistega posestnika, ki je razbijal kamen? — Po našem mnenju se je vaša poškodba zgodila po naključju. Kot odrasel človek ste morali vedeti, da se pri obdelovanju kiinviia krešejo kosci, ki lahko zadenejo gledalca. Ker ste stali in gledali delavca brez potrebe, zato ste po našem mnenju popolnoma sami odgovorni za nesrečo, ki vas je zadela. Če bi n. pr. šli po cesti, kjer bi občina delala in ne bi zaprla prometa za pešce ter bi vas med hojo zadela taka nesreča, potem bi bila občina kot graditeljica soodgovorna za teko nesrečo. Odškodninska tožba zastara v teku 3 let od dne, ko se je oškodovalno dejanje zgodilo in ste vedeli za poškodovatelja. Razlastitev zemljišč v vojaške namene. — C. K. — Vprašate, ali vam more vojaška oblast razlastiti zemljišče in po katerih zakonitih predpisih? — Za razlašrevanje nepremičnin zaradi izvajanja vojaških del in na-stanjevanje v obmejnih pasovih državnega ozemlja do 20 km Naš domači živinozdravnik J. Č. O. — Kakor večkrat zibolijo vse domače živali zaradi raznih kužnih bolezni, tako ■ie tudi pri perutnini večkrat dogodi. Take bolezni so: perutninska kolera, difterija, dysen-terija, bela griža, perutninski legar in druge. Kakor vidite, je lakih bolezni mnogo, toliko, da se še strokovnjak težko spozna v njih. Zato je potreben specialist. — Da bi se ubranili večje izgube perutnine, je potrebno, da se obrnete na bližnjega živinozdravnika. Če vam ta ne more takoj povedati, zaradi katere kužne bolezni boleha dotična perutnina, potem jo pošljite takoj v najbližja zavod na preiskavo. V Ljubljani je bakteriološki zavod, kateremu lahko talcoj, ko pogine prva glava iz neznanega vzroka, pošlje živinozdravnik dotično glavo na preiskavo. Take zavode imajo mesta: Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Subotica, Križevci, -ikoplje. Vsi ti zavodi take pošiljke takoj preiščejo in sporočijo živinozdravni.ku, zaradi kakšne bolezni je poslana perutnina bolehala in poginila. To je glavno, ce dobite natančen rezultat preiskave, potem vam lahko živinozdravnik pove, kaj vam je storiti. — Verjetno je, da je tudi ostala perutnina v nevarnosti zaradi kužne bolezni. Zato je potrebno, da postopate z ostalo sumljivo perutnino točno po navodilih Živinozdravnika. (Razkušitev kurnika, nldelitev perutnine, vmešanje modre galice v pijačo.) Najvažnejše je pri tem, da nc čakate tako dolgo, da kužna bolezen napade vso perutnino, ker bi bila pomoč prepozna. T K. č.: Skopilec vam je skopil dva žreb-ra, ki sta pozneje popinila v strašnih krčih. Vedeti hočete, ali vam je dolžan povrniti škodo. Verjetno je, da sta žrebca bila okužena s oov/.ročitel ji omrtvienega krča (bacili tetanus), kateri se dostikrat pojavi po skopljenju. Konj edaj stoji ko odrevenel, mišičje je trdo rep trži visoko, gobea ne more odpreti zaradi krča mišičevja za žvečenje, pa tudi hrane ne more vzeti. — Omrtvičeni krč je kužna bolezen, zelo Miana pod imenom »tetanus«, ki napade človeka in živali Povzročitelj je bacil, velik tri lo deset mikronov, ki tvori trose. Nahaja se v zemlji vrtov, njiv in travnikov, seveda pride pa z zemljo tudi na slamo in drugo steljo. Od t.d pride v rnno, kjer se razmnoži Tedaj nastanejo razni strupi, ki potujejo po živcih pogasi !ezcn, potem pa vam svetujemo, dn daste vse svinje cepiti proti oni kužni bolezni, katera je pri vaši svinji bila ugotovljena. Ker tudi kužne bolezni so različne. — Gotovo ste že čuli za rdečico, svinjsko kugo, paratif in drugo J. C. V. — Vaši prašički ne uspevajo, četudi jim dnsle dosti mleka? Zares čudno. Mleko je izvrstna hrana za prašičke, če ga imate preveč. Navadno prašički zelo lepo napredujejo s tako hrano. V vašem primeru mora biti nekaj nepravilnega Moretn vam povedati le, da pazite na to, dn je krava, od katere dobivate mleko, zdrava, in da so zdravi molzei inn molzilja, da so posode najbolj snažne, tako te, v katere sc mozle, knkor tudi one, v katere «e mleko vliva, in srveda tudi one. iz katerih prašički pijejo. Nevarna za prašičke je krava, ki boleha za su-šico. ker jetika preide z okuženim mlekom tudi na prašičke. Toliko zaradi ravnanja. Mleko dobro prekuhavajtc, če ne veste za gotovo, da je popolnoma brez povzročiteljev kužnih bole/111' posebno pa sušice. M. M. od državne meje veljata člena 4 in 37 srbskega zakona o razlaščevanju nepremičnin za potrebe železniške gradnje z dne 15. jan. 1880 z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami, ne glede na to, v katerem pravnem območju države se delo izvaja. Tako predpisuje § 51. letošnjega finančnega zakona Odločbo o razlastitvi izda v tem primeru minister za vojsko in mornarico. Nova obveznico zaščitenega dolžnika in obresti. — V. D. V. — Dolžnik vam je poslal novo obveznico po predpisih pravilnika o zameni dolžniških listin. Na njej dolžnikov podpis ni potrjen po občinski upravi. Dolžnik vam tudi ni obrokov pravočasno plačal. Vprašate, ali mu smete zaračunati zamudne obresti? — Dolg izvira iz nakupa blaga na upunje. — Po predpisih pravilnika o zameni dol/jiiških listin z novimi obveznicami mora dolžnikov podpis na novi obveznici potrditi občinsko oblastvo in nato obveznico izročiti upniku. Po čl. 48. uredbe izgubi dolžnik, ki svojega dospelega obroka ne plača po uredbi, pravico do zaščite, izvzemši, ako zaradi elementarne nezgode obrokov ne more plačati. Upnik pridobi pravico takoj zahtevati plačilo celotnega dolga po redni sodni poti. Da more terjati upnik od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, je potrebno, da ga pismeno opomni in mu določi za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni Kar se obresti tiče, uredba predpisuje da za kmečke dolgove, ki Izvirajo iz nakupa blaga na up, ne tečejo obresti. Po našem mnenju sme upnik od dneva dospelosti obroka zahtevati zakonite zamudne obresti, kakor to predpisujejo določbe občega državljanskega odnosno trgovskega zakona, vendar smo mnenja,'da bi bil tak upnikov zahtevek upravičen šele potem, ko preteče 15 dnevni rok, ki ga mora upnik dati za plačilo zakasnelega obroka. Sicer bo pa o sporu odlo-čilo_ o tem vprašanju sodišče. Kašnega tolmačenja, nanašajočega se na zamudne obresti — še ni. Poškodba pri delu. — J. M. T. — Pred leti ste se poškodovali pri delu in ste prejemali mesečno rento. Nato ste vstopili ponovno v službo, ker so vas smatrali za zdravega. Posledice poškodbe pa so se zopet pojavile in so vas odpustili. Smatrate, da ste popolnoma nesposoben za službo — Pozabili ste povedati, kakšen nasvet želite. Iz samih vaših vprašanj tega ne moremo videti, zato jasno pišite, kaj bi radi zvedeli. želja po ponovnem znižanju dolga. T. L. —• Pred 20. aprilom 1932 ste se zadolžili za večjo vsoto Po predpisih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ste zaprosili sodišče, da se vam dolg zniža za polovico. Sodišče je prošnji ugodilo. Sedaj pa je dolg z obrestmi zopet izdatno narastel i.n bi zopet radi dosegli znižanje. Vprašate, ali bi bilo mogoče ponovno znižanje dolga? — Ponovnega znižanza dolga, ki ga je sodišče znižalo za polovico, navedena uredba ne predvideva. Le dolžniki omenjeni v VI. poglavju uredbe pod čl. 36 točka b, t. j. oni, ki so dolžni upnikom, ki niso denarni z'avodi in katerih dolgovi ne izvirajo iz nakupa blaga na up, ali iz obrtnega dela, sinejo prositi pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se jim zniža dolg tudi na 50 odstotkov, če dokažejo, da ne morejo plačati niti 50 odstotkov svojega dolga. Tako prošnjo morajo vložiti v letu dni od dne, ko so se dolžniške listine zamenjale z novimi obveznicami. Pomočniški izpit. — F. Z. — Izučili ste se v savski banovini, pomočniški izpit bi pa radi delali v Ljubljani. Vprašate, ali je to mogoče? — Po obrtnem zakonu je za opravljanje pomočniškega izpita pristojna Združba (zadruga) ali Okrožni odbor, na katerih področju je učenec dovršil učni čas Opravljanje izpita pri krajevno nepristojnih združbah ni dovoljeno. Izjemoma se sme opravljati izpit pri nepristojni združbi ali pri nepristojnem okrožnem odboru, če je pristojna zbornica zaradi važnih vzrokov odredila poseben kraj za opravljanje izpita in če pri pristojni združbi ni izpraševal-ne komisije. Skrajšan rok sina edinca. A R. B. - Radi bi zedeli, ali ima vaš sin edinec, ki je potrjen za polni rok, pruvico do skrajšanega roka. — Po predpisih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ima rekrut, ki nima v rodbini nobenega moškega člana, sposobnega za delo ali pridobivanje, pravico do skrajšanega roka 9 mesecev, če plačuje dotična rodbina več ko 120 din neposrednega davka na leto. Prodaja parcele v stavbne namene. J. M. -Radi bi prodali nekaj zemljiških parcel v stavbne namene Parcele pa leže v kraju, kjer ni dovoljeno zidati. Vprašate, kam bi se obrnili s pritožbo, da se vam dovoli prodaja parcel v stavbne namene? — Parcele vedno lahko pro-daste. ker prodaja ni prepovedana. Tisti pa, ki bo hotel na parceli zidati, si bo moral izpo-slovati gradbeno dovoljenje od grndbene oblasti, ki je v prvi stopnji občina, v drugi stopnji N« dovolite, da Vam kukavica znese lajce v Vašo zdravje' originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! pa obče upravno oblastvo. Če je po regulacijskem načrtu na tisti parceli zabranjeno ali pa prepovedano zidati, občina ne bo smela izdati gradbenega dovoljenja in bo najbrž pritoževanje brezuspešno. Pravica do polovične vožnje. J. J. - Kot sin državnega upokojenca ste dobivali do dovršenega 21 leta starosti legitimacijo za polovično vožnjo. Ko ste nato odšli k vojakom, legitimacije niste potrebovali in niste več zanjo zaprosili. Zdaj nameravate študije nadaljevati in vprašate, ali bi Še dobili legitimacijo za polovično vožnjo in ali pripada vašemu očetu rodbinska doklada za vas? — Po izpremenjenem pravilniku o voznih in prevoznih ugodnostih z dno 5. januarja t. 1. pripada sinovom državnih uslužbencev, odnosno upokojencev ugodnost navedenega pravilnika praviloma do polnoletnosti; po polnoletnosti pa le tistim sinovom, ki so na rednem šolanju, vendar le najdalj do dovršenega 26. leta starosti. Rodbinski poglavar mora o tem predložiti potrdilo pristojnega šolskega oblastva. Iz tega vidite, da vam ugodnost znižane vožnje pripada. Rodbinska doklada za sina, ki se šola, pripada drž. upokojencu najdalj do dovršenega 23. leta starosti. Hlevski gnoj ob občinski cesti. A - Na svoj travnik, ki leži ob občinski cesti, ste navozili kup gnoja, da bi z njim pozneje travnik po-gnojili. Sosedi so se pritožili, češ da ne morejo odpirati oken zaradi smradu in mušic, ki se rede zaradi gnoja. Vprašate, ali je taka pritožba dopustna in ali bodo sosedi z njo uspeli? — Če so navedbe sosedov resnične, je pritožba gotovo utemeljena ln vas bo oblast prisilila iz higienskih in zdravstvenih razlogov, da gnoj odstranite Staroupokojenec. J. G. R. - Radi bi dosegli zvišanje pokojnine in vprašujete, ali bi bilo to mogoče morda na podlagi kakšnih mednarodnih pogodb. — Za zvišanje pokojnine našim državljanom je pristojna edino le naša država. Ista se more zvišati samo po redni zakonodajni poti. Rodbinska doklada za otroka. J. K. - Mož je v občinski službi, žena pa v državni službi. Vprašate, ali bi mogla ona dobiti rodbinsko do-klado za otroka? — Po sedaj veljavni uredbi o rodbinski dokladi državnih uslužbencev v vašem primeru žena ne bo dobila rodbinske doklade za otroka. Če bi bila mož in žena v državni službi, bi mož dobil rodbinsko doklado za otroka. Kmetijski nasveti Sredstvo za uničevanje plevela na poteh. B. M. I, — Prostor pred hišo, v obsegu pet četver-nih metrov, posut s peskom, ce vam vedno zarašča s travo. Radi bi ta plevel trajno uničili, ne veste pi s čim. —..V ta namen imamo sredstvo »Herbit«, ki je za rastlinstvo jedka strupena snov, To raztopimo v vodi, in aioer 10 do 15 gramov na en liter vode, ter s tem ikropivom poikropimo prostor, ki ga hočemo očistiti plevela. To sredstvo dobile v Ljubljani v trgovinah « semenom. Velja 1 kg 16 din ter so zavitku dodana tudi navodila o uporabi. Na en četverni meter rabimo en liter raztopine. Svinjo bol« noge. F. Z. L. — Poldrugo leto stara svinja je skotila 10 mladičev. Peti dan po porodu so ji obolele noge, da ne more več vstati. Poleg tega tudi malo žre ter ima ušesa vroča. Jeli to krč v nogah? S čim in kako bi jo zdravil? — Vzrokov tej bolezni je več. Noge pri prašičih obole lahko zaradi prehlada, če leži žival v mokroti v svinjaku, ali če piha od spodaj skozi pod svinjaka. V tem primeru je treba pač odstraniti vzroke tej bolezni, torej prepih in skrbeti, da žival leži vedno na suhem. Največkrat pa obole svinje na nogah zaradi pomanjkljive krme, ker ji »anjka fosforokislega apna, ki je za napravo kosti neobhodno potrebno. Zlasti velja to za svinje, ki imajo mladiče, ki rabijo za svoj razvoj mnogo te snovi in jo dobe v mleku. Takim svinjam je dodajati vsak dan po eno žličko klajnega apna in žlico ribje moke ali Težakovega ribjega olja. To vse pomaga, da se svinja kmalu opomore in z njo tudi mladiči. — Pravite, da Ima svinja zelo vroča ušesa; to je znak vročine. Lahko da je dobila svinja porodno vročico, ki je pri svinjah sicer bolj redka. To bolezen zdravijo na ta način, da ji dajemo na glavo mrzle obkladke, na hrbet pa vrečo z žaganjem, ki smo ga poparili z vročo vodo. Bolje je v takih težjih primerih poklicati živinozdravnika, ki bo žival natančno preiskal, ugotovil pravi vzrok bolezni in dal navodila za zdravljenje. Živalice v vodnjaku. I. K. O. — Na vodi dva metra globokega vodnjaka plavajo sedaj nekaki vodni pajki, v vodi pa drobne živalice, ki sličijo ličinkam ali prav drobnim ribicam. Ljudje vam svetujejo, da spustite v vodnjak nekaj ribic, ki bodo vodo očistile teh živalic. Želite vedeti, če je taka voda, v kateri živi tak mrčes, neužitna, oziroma če ribe res očistijo vodo. — V stoječi vodi se kaj rad naredi raznovrsten vodni mrčes. Vodni pajki so vodni roparji, ki se hranijo z raznimi drobnimi živalicami In ličinkami, ki žive v vodi; zlasti vodne uši. Če denete v vodo nekaj rib, bodo v kratkem očistile vodo raznega mrčesa in izginili bodo tudi pajki. Ribe torej vodo samo čistijo ter je ne kvarijo. Da voda, v kateri plava vse polno raznega mrčesa, ni užitna, lahko sami razumete. Zato je umestno, da mrčes odstranite z ribami. Če pa tega nočete storiti, morate vodnjak izprazniti, temeljito očistiti in, ko se voda začne zopet zbirati, jo osolite z navadno kuhinjsko soljo, ki uniči zarodke mrčesa. Odprtino pri vodnjaku pa zaprite z vraticami, da ne gre nesnaga noter. Lukenj za zrak pa ni treba, kajti tega pride dovolj v vodnjak. BANKA. BARUCH 11, Rne Anber, Parls (9») odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3004-64, Bruxelles Francija: štev. 1117-94, Parls; Holandija: Ste vilka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Vohunstvo s »Zdi se mi, da je vohunstvo večinoma pesek v oči. Dvajset let diplomatske službe mi je dalo vedeti, da izgubiš le tiste listine, ki jih pač hočeš izgubiti.« »Jaz pa mislim, da preveč lepo vidite,« je Webbu ugovarjal Mark Raddeau. »Ne bom rekel, da pisatelji zdaj pa zdaj preveč fantastično pišejo o tej zadevi vendar, kar zmorejo vohuni, prekaša časih najbujnejšo fantazijo!« »Prav, Raddeau! Hočem le reči, da trezen človek, ki mora varovati kako tajnost, vedno misli na, to, da jo varuje.« Zc hrbtom diplomatov sta ee polkovnik Seyler in njegova prijateljica Aldina naglo spogledala, v znak sporazumevanja. Družba je odhajala iz hotela »Imperator«, kjer so imeli v mali dvorana družaben sestanek. Polkovnik Seyler je v drevoredu parka pridržal korak, da bi zaostal z Aldino in Webbom. »Tako po malem se že strinjam z vami, Webb, vendar mislim, da nihče ne more zmeraj in pod vsakim pogojem očuvati kako listino, ki je bila njemu v varstvo izročena. Iz svojih lastnih izkušenj bi vam mogel povedati... Mogoče mislite, če kdo vedno tisto listino pri sebi nosi, da...« Seyler je obstal in se poigraval s svojo palico. Aldiina je razmišljeno zrla na drevesa, ki jih je večerna megla zavijala v pajčolan. »Ali hočete praktično prispodobo, Seylerr« je vprašal Webb, »Glejte, že od davi nosim neko listino s seboj, ki ni na vsem svetu prepisa od nje. Besedilo nekega dogovora je, čigar poznanje bi nekomu jako koristilo ...« Pri teh besedah je Webb jako pomembno pogledal polkovnika. »Za to listino jamčim s svojo častjo in celo z življenjem spričo svojih predstojnikov! No, Seyler, morem pa povedati vsakomur, tudi vam. ki ste inozemec, kam bom drevi in čez noč dal to važno listino.« Seyler mu je šegavo zapreti! s prstom, rekoč: »Bodite previdni, Webb, vaše početje je nevarno... To je pomorski dogovor, kaj ne? In vi bi mi izdali, kam ga bostet skrili? Gospa, lejte, Webb se zares rad igra z nevarnostjo! bi ga malo kaznovala?« »O, gospod Webb že vč, kaj dela! Predvsem naju bo imel za norca in potem..., stavila bd, da nama bo Webb le od daleč pokazal svoj zaklad!« »Motite se, gospa! Ne le, da vam ta zaklad, kakor pravite, pokažem! Celo v vaše lepe, bele roke ga položim za hip ali dva...« Diplomat je brezbrižno odpel suknjič, vzel iz listnice majhno, modro, z vrvico prevezano kuverto in jo s poiklonom dal gospe. Smehljaje se je Aldina vrtela kuverto v roki in si jo prav po žensko zvedavo ogledovala. Preden jo je dala nazaj, si jo je močno pritisnila na prsi. Koj nato je imel Wehb svojo listino spet v rokah. »Zahvaljeni za zaupanje, gospod Webb! Toda, pomislite, če bi bila zdajle ušla?« »Jaz sem velik prijatelj športa ...« »Če me pa le ne bi mogli ujeti?« »Tedaj,« ie dejal Webb odločno, »bi bil moral, dasi bi mi bilo hudo, streljati na vas.« Šli so dalje; oba moška vštric, Aldina pa za njima. »Torej,« je Webb spet povzel pogovor, »dejal sem, da bi vama brez pomisleka tudii povedal, kam bom to liartino zvečer dal. Saj sta že bila pri meni doma ...« »Doma? Ali imate take važne- listine kar doma?« »Seveda! V pritličju, na vrtni strani, imam svojo blagajnico, celico brez oken. Stene so za meter debele in z jeklom obložene. To oklopno celico si je dal prejšnji hišni lastnik — pač čudak! — vzidati v vilo, ki se je le z očmi ra-doval svoje bogatije, nato pa je od lakote umrl. To celico sem dal po nekem hudem zločincu preiskati. Osem in štirideset ur je moral naporno delati, da je mogel vdreti vanjo ... Ali sta zdaj prepričana, da bo listina dovolj na varnem?« _ »Nobene odprtine nima, pravite?« »Nobene, to se pravi, majhno zračno lino s premerom tridesetih centimetrov. Torej veste, da se tu skozi pač nihče ne more prikrasti no-ter...« »Brez dvoma,« je pristavila Aldina. »Skozn trideset centimetrov ozko lino se pač ne more noben človek splaziti...« Ali se je le tako dozdevalo, ali pa je bil Aldinin glas resnično porogljiv? Webb jo je za nekaj hipov ostro pogledal, nato je sko-mizgn.il z rameni im se nasmehljal. Vsi trije so pospešili korake in so kmalu došli druge člane družbe. Polkvonik Seyler in Aldina sta stala na Webbovem vrtu v varni senca grmičja. Aldina je imela na vrvici svojega psa, ki jo je že pet let spremljal po vseh sijajnih evropskih ho-teiih. Plemenita žival je nepotrpežljivo vlekla za povodec. »Kaj kanite storiti?« je zašepetal Seyler. »Zakaj stojiva tu?« »Saj bi vendar radi zvedeli vaeibino modre kuverte, ali ne?« »To vendar ni mogoče, Aldina! Saj veste, da je listina tu notri v tej jekleni celici, ki bi jo mogle prodreti le topovske krogle! Kako bi se torej mogli polastiti listine?« Aldina ni odgovorila. Pripognila se je, spustila psa z vrvice in si pritisnila njegov smrček na prsi. Seylor je ves nemiren dejal: »Dajte, pustite vendar psa in mi rajši odgovorite! Kaj nameravate? Pojdiva rajši! Če naju kdo tukaj dobi.. . Saj menda vendar ne mislite, da bi mogli skozi tisto lino ...« »Jaz ne, a moj pes bo to opravil...« Sklonila se ie, prijela psa in ga odvedla k zidu, ki je bil obrasel z ovijalkami Ondi mu je z roko pokazala okroglo lino v steni in mu nekaj zašepetala. Kot bi trenil, je šinil pes po steni navzgor. Slišati je bilo prasketanj« vejevja in videti psa. ki je izginil skozi lino. »Zdaj pes išče,« je rekla polkovniku. »Kakšna blaznost! Če je pes še tako izveŽ-ban, vendar ne bo mogel najti vprav te kuverte?« »Nemara jo bo pa le! Ko mi je bil Webb dal kuverto, sem si jo bila pritisnila na prsi...« »In?« »Odtlej dehti kuverta po dišavi, ki jo kak človek komaj zazna, ki jo bo pa pes izmed tisočerih drugih vendarle spoznal ... Če ni listina v kakem predalu ali v omari, jo bo pes prinesel...« Polkovnik je molčal. V napetem pričakovanju je minila minuta. Nato se je pes vrnil. V gobcu je držal modro kuverto. Aldina se je komaj premagala, da ni na glas kriknila. »Zdaj pa?« »Zdaj pa preberite vsebino,« je zašepetala Aldina, »in potem jo bo pes spet odnesel nazaj.« Webb ie obstal pred oklopno celico, vzel trioglaii ključ iz žepa in je malomarno sestavljal z vrtilno ploščico krog ključavnice črke za besedo, ki je bila na ključu, ker le tako so se dala odpreti težka, oklopna vrata. Koj nato so se zavrtela v tečajih. Bilo je devet dopoldne, a v tem prostoru ie samevala večna tema. Zato je Webb prižgal luč in je krenil na levo k veliki mizi. Skoraj ne da bi se bil tja ozrl, je iztegnil roko, da bi vzel modro kuverto, ki jo je bil snoči tja položil. Za hip je iskala roka po mizi, a zaman, zakaj modre kuverte ni bilo tam! Webb se je nasmehnil, saj ni bilo to prvikrat, da bi ga ne bil spomin malce varal. Mogoče zaradi cigret, ki jih je toliko pokadil?... Obrnil se je: modra kuverta je ležala sredi celice na tleh. Webb je naguhanč.il čelo in pobral kuverto. Natančno jo je ogledoval. Vrvica in pečat, oboje je bilo nedotaknjeno. Malce se je zamislil in strmel v tla. In nenadoma je v duhu zagiedal tisto svojo kretnjo z roko, kako je bil snoči položil kuverto na mizo oklopne celice, kamor ni mogel prodreti noben človek. Webb se je ozrl na visoke, gole stene, kjer, razen line, ni bilo nikakšne odprtine. Nato ie strmel v modro kuverto in mahoma je začela lesti vanj neka čudovita groza, takšna groza, ki spričo nemogoče resničnosti obvlada tudi naj-hrabrej.šega človeka ... Minister zunanjih zadev je poroglijvo zopi-čil pogled svojih sivih oči v Webba, ki je stal poleg njego-eega pisalnika, in je vprašujoče dvignil roko. Tedaj je Webb vzel iz listnice modro kuverto in jo z malce drhtečimi prsti izročil ministru. Ta je malomarno vzel kuverto, jo raztrgal in zagnal v pepelnik na mizi Webb ga je gledal ves trd ko iz kamna. »Moj dragi Webb .., pred uro so imeli v neki, nam ne vprav prijazni državi, sejo v zunanjem ministrstvu. Na tej seji jo državni pod-tajnik prebral besedilo tele tajne pogodbe. Kako Be je moglo to zgoditi? Jaz ne vem Vem pa to, da je naš diplomatski ustroj pokvarjen. Skušajte najti njegove napake... To je največ, kar vam morem nasvetovati .« (J. Suliotfci.) Mati tn sin Čeprav je bilo šele pet, je sonce že zašilo in večeriti se je začelo tako po tihem, kakor se vedno večeri spomladi malo prej, preden si ptiči začno peti uspavanke — morebiti, preden si začno praviti povesti. Na vasi je bilo mirno. Moški, ki so zjutraj sejali, so zvečer ribarili in so že odšli. Ženske so bile po majhnih pašnikih med skalovjem in so molzle krave. Brigita Gill je bila sama doma. Čakala je na svojega malega sina, ki je imel priti iz šole. Že dobro uro je kasnčl in ker mu je bilo šele devet let, jo je zelo skrbelo, kaj, da ga ni; zlasti še, ker je imela same tega, ki je bil razposajen fantič in vedno narčden k vragolijam. Zamujal je šolo, lovil klene ob nedeljah in gradil kamnitne »gradove« v visokem pečevju nad vasjo. Obetala si je, da ga bo pošteno oštela in nabiia, ko bo prišel; hkrati ji je srce tolklo od bojazni in ob vsakem glasu se je zdrznila, stekla k vratom in gledala po vijugava poti, ki so jo večerne sence že zameglile. Marsikaj se utegne pripetiti majhnemu dečku. Njegova južina — suha riba in pečen krompir — je bila na gorkem v pečici med šotnim pepelom zraven žerjavice na ognjišču; na mizi je bil krožnik, nož in vrček pinjenca. Naposled je od daleč zaslišala veselo vpitje šolarjev in ko je stekla ven, jih je videla prihajati s čepicami v rokah, a ne po poti, marveč preko skal na levi. »Hvala Bogu,« je rekla in se silila verjeti, da je zelo razjezena. Brž je šla po tanko, usu-šeno vrbovo šibo, sedla na stol med vrati in čakala na svojega malega Štefana. Ta se je proti dvorišču kaj počasi pomikal; šel je na tesno ob kamnitni ogradi, ki je bil z njo zagrajen zelenjadni vrt, in z levico stiskal k sebi torbo, z desnico pa držal čepico. Bil je rdečeličen, droben fantič, oblečen v višnjev svi-ter in hodnične hlače, ki so se mu na tesno prilegale in segale malo do pod kolen Bose noge je imel umazane od raznotere nesnage. Obraz mu je bil poten; velike, krotke modre oči so mu bojazljivo bolščale iz glave. Vedel je, da bo mati huda. Končno je prišel do vrat in povešene glave stopil v vežo. Mati je takoj skočila s stola in ga zgrabila za ramo. Deček je zakričal, spustil iz rok torbo in čepico in se oprijel njenega predpasnika. Mati je dvignila šibo, da bi ffa udarila, a ko je videla trepetajoče telesce, je še sama začela trepetati in spustila šibo. Pripognila se je, vzdignila fantiča in ga začela poljtibovati pa solznih oči kričati nadenj. »Kaj le bo iz tebe, kaj le? Bog pomagaj, saj nimam srca, da bi te nabila. Še v grob me boš spravil, ko si tako malopriden!« Deč^k je ibtel in skrival obraz v materino naročje. »Stran in jest!« je rekla in ga odsunila. »Jutri jih pa boš dobil, od očeta. _ Velikokrat sem ti prizanesla in ga prosila, naj te ne na-tepe; a to pot še ene besede ne bom založila zate. V srce si me ranil, ti si me. Sem pojdi in južinaj!« Naložila mu je južino na krožnik in potiskala dečka k. stolu. Ko se je usedel, se je še ihtil, a si je brž z rokavom obrisal oči in začel pogoltno jesti. Od veselja, da se je imel nasititi, se mu je obraz polagoma ujasnil. Mencal je po stolu, se udobneje presedel in pozabil, kako se boji matere in da mu jih bo oče jutri naložil. Mati je sedela na pragu, molče pletla in ga izpod dolgih črnih trepavk ljubeče pogledovala »Kje si se potikal, Štefan?« je vprašala nežno. Štefan je pogoltnil zadnji zalogaj in se z vrčkom v roki obrnil. »Samo, žogali smo se,« je odvrnil razvneto. »Rdeča Miha pa je pritekel za nami in nas nagnal s svojega travnika, kjer smo se igrali. Strašno smo morali teči in daleč, daleč preko skal, kjer še nikoli prej nisem bil.« »Toda ali ti nisem že često pravila, da nimaš hoditi v travnike, da bi se tam žogal?« »Mama, saj jaz tudi res nisem bil za to, toda drugi fantje so silili tja in če bi ne šel z njimi, bi rekli, da se bojim. A oče pravijo, da se ne smem bati.« »Seveda, le oče so ti v mar mati pa nič. Jaz se naj samo trapim s teboj! In kaj bi mi bilo storiti, če bi bil padel in si nogo izvini!, ko si tekel po skalah?« In s predpasnikom si je obrisala solze, ki so ji zalile oči. Štefan se je spustil s stola, stopil k njej in jo objel. »Mama,« je rekel, »povedal vam bom, kaj sem videl v skalah, če mi obljubite, da me ne boste zatožili očetu, ker scm> se zakasnil in se žogal na travniku rdečega Miha.« »Za nič ne bom tiho,« mu je odvrnila. »Dejte, mama,« je rekel, »in nikoli več ne bom kasnel, nikoli več, nikoli več nikoli več.« »Naj bo, Štefan; pa kaj si videl, moj mali ljubček?« Usedel se je na prag zraven nje in željno pogledal v nebo. Oči so se mu povečale in se zasanjale, obraz mu je postal skrivnosten in zavzet. »Po nebu nad našimi glavami sem videl dirjati silno velikega konja,« je dejal »Nobeden od fantov ga ni videl, samo jaz, pa jim nisem nič povedal. Konj je imel sedem repov, tri glave Pravljica o neumnosti Nekoč je živel oče, ki je imel tri hčere in te so bile tako neumne, da jim ni bilo para. Nekega dne, ko je imel oče hudo žejo, je poslai najstarejšo k vodnjaku, da naj mu prinese vode. A ko se je sklonila, da bi spustila vedro navzdol, se je njena rumena naglavna ruta zrcalila v globini. Ta pogled jo je tako grestrašil, da se je zgrudila od vodnjaku na tla, jer je obležala in si ni upala nič več dihati. Oče se je čudil, zakaj je tako dolgo ni, pa je poslal mlajšo, ki je imela rdečo ruto na glavi. »Na pomoč!« je zaklicala starejša^ »V vodnjaku je rumena pošast, ki me bo požrla!« S svojo sestro se je sklonila nizdol, da bi ji hudobo pokazala, a tedajci je bil slišati dvojni krik Obe sta telebnili na hrbet, druga poleg druge. »Moj Bog! Rdeča pošast je zraven rumene!« Priletela je najmlajša, ki je imela belo ruto na glavi.' Vse tri so strahoma pogledale v vodnjak, a kriknile so in se sesed.le. »Pošast ima tri barve: rumeno, rdečo in belo!« , . , , » . Oče bi bil skoraj skoprnel od. žeje, naveličal se je bil čakati in odpravil se je sam k vodnjaku. Presenečen je zagledal svoje hčere, ki so kakor ptičke čepele na brunu druga zraven druge. Pokrižale so se in šklepetale z zobmi. »Pojdi sem! Brž pojdi!« so za vpile. A njemu ni bilo kaj videti v votli; zagledal je le svoj obraz. Vse tri so se z njim vred sklonile nad vodo. »Kaj, nli ti ne vidiš teh pošasti?« »Hudiča vendar!« je zaklel in pljunil. »Kdor bi vas natepel, bi bil za svetnika pro- glašen!! To vam prisežem, da grem jutri zarnno z doma in če do nedelje ne dobim treh prav tako neumnih žensk, kakršne ste ve, vas bom zadavil, ker niste za nobeno rabo na svetu!« Oče ni bil drugi dan še daleč od hiše, ko je zagledal makovo polje. Cvetovi so se v lahnem vetrcu pozibavali sem in tja. Pred njimi a je sedela ženska in se je pogovarjala z makom. »Dober dan, makovi cvetovi! Lepi časi so zdaj za vas!« In cvetovi so vljudno odzdravili, ker ih je veter zazibal. »Toplo je za te dni « In častitljivi) so cvetovi prikimali. »Ali se ne dolgočasite?« »Se, se,« so odgovorili cvetovi. »Ali bi predle moj lan? To bi vas raztreslo!« Zdaj so se v vetru priklonili do tal. Nato je stekia ženska po predivo. Oče pa si je mislil: »Ta je pa prav tako neumna kakor moje hčere.« Ko je šla ženska proč, je on vze! predivo, ga prodal in vtaknil denar v žep. Sel je naprej in je prišel do koče, ki je bilo iz nje slišati prašičje kruljenje. »Srček moj, ptiček moj, ti zvezda moja!« je govoril glas. »Rrron, rrron!« Približal se je odprtim vrotam in je videl mogočno svinjo, ki je bila okrašena z zlalim nakitom Stara ženica jo je ljubkovala ko majhnega otroka. »Pozdravljen,« je dejala starka. »Pomisli, ta moja revica bi se rada zabavala. Jas sem ji dala že vos svoj nakit in ker ji je tako všeč, ni šla rada na ples. Daj, stori mi dobroto in jo vzemi s seboj na žegnanje!« Oče je svinjo odgnal Za vogalom ji je pobral vaa nakit, ga prodal, prodal šo svinjo in je vtaknil denar v žep. »Starka je prav tako neumna, kot so moje hčerke,« si je mislil. Čez nekaj časa nato je zagledal družbo svatov, ki so stali pred neko hišo. »Kaj pa imate tu?« »Oh, v taki zadregi smo,« je reke) eden od svatov. »Tu je ženinova hiša.« »Pa?« »Pa — ali ne vidiš, da je nevesta višja ko vrata? Ali naj vrata poderemo ali pa nevesti glavo odsekamo?« »Joj,« je rekel oče, »skloni naj se, nevesta, pa bo!« Svatje so bili tako navdušeni zaradi tega brihtnoga nasveta, da so očeta povabili na gostijo, kjer je take dobre reči jedel kot še nikoli. A medtem ko si je polnil želodec, si je mislil: »Tudi ti so prav tako neumni kot moje hčere.« Odpravil se je domov in je kmalu dospel do svoje hiše, ki je iz nje prihajal tak duh, da bi mogel vse pijance daleč naokoli opijaniti. Odprl jo vrata in je videl, da so njegove hčere odbile, veho pri sodih in so izpustile vino vsega pridelka tisega leta. Tla so bila eno samo rdeče jezero, kjer so se v kadi vozile njegove hčere. »Kaj pa počenjate!« je ogorčeno zavpil. »Toliko časa te ni bilo domov, pa smo stopile v talo čoln in te začele iskati « »Dn bi se vom roke posušile!« je zaklel. »Stokrat bi vas moral človek obesiti, ker ste tako neumne. Pa sem videl še več takih, ki so tnko neumni kot ve in zato vam vse odpustim « »Sicer pn,« je dodal čez čns in se potrepljal j>o trebuhu, ki je bil poln dobrot, in še pn žepu, ki je bil poln tolarjev, »vam moram reči, da so tisti, ki so neumni, časih tudi koristni.« francosko: Jacpies Boulenger.) in tolikšen život, da bd naša hiša šla vanj. Na svoje lastne oči sem ga vidol, res, mamal Potlej se je pognal kvi&ku in v galopu tekel daleč, daleč stran. Mama, ali ne, da sem videl nekaj prav posebnega?« »Seveda, ljubček,« je rekla samjavo in gledala navdilj v nebo. Na nekaj lepega je moralu misliti, ko je imela tako krotke oči. Bilo je tiho. Pa jo je Štefan ogovoril, ne da bi se ozrl vanjo: »Mama, kaj, da me zares ne boste zatožili?« «Ne, ljubček, ne bom.« »Pridušite se, da ne boste!« »Boš tiho, drobljanec! Poslušaj ptičke. Peti začenjajo. Ne, ne bom te zatožila. A poslušaj, kako lopo po jo!« čisto pri miru sta sedela, poslušala in sanjarila — obadva. (Angleško: Liani 0'F!atherty.) Skrivnostni žarki „X" Pravkar se je ustavil pred zamreženim vrati neke bolnišnico ob Severnem kolodvoru avto. Dve gospe sta izstopili. Prva je imela, po zunanjosti sodeč, okroK trideset let. Hodila je težko, kot da bi ji vsak korak po kamnitnem tlaku povzročal bolečine. Njena tovarišica je jo postrežljivo podpirala. Brez dvoma njena služabnica. Povprašala je ob prihodu pred zamreženo okno stanovanju zaripel vratarjev obraz. »Želite?« »Glejte, gospod vratar. Nesreča nas je zadela...« »Da, vidim, vaš avto se je prevrnil.., Ali ste ranjeni...« »Ah I ne, gospod. Hujše. Gospa je pogoltnila ...« »Šivanko!« »Ne, gospod!... Svoje umetno zobovje!...« Tedaj je tista, ki jo je njena spremljevalk« imenovala gospo, lahno kriknila. Roko je položila na želodec in zašepetala: »Čutim ga ... tu je!...« »Res, zelo resna zadeva,« je odgovoril vratar. »Zglasite se v zdravniški posvetovalnici: prvi hodnik na levo, sedma vrata na desno.« Neka bolničarka je opravila vse formalnosti, jima izročila številko in naročila, naj čakata, da pride nanju vrsta. »Oh! Gospa,« je ponižno prosila služabnica, »ali smem prositi, da bi takoj prišle na vrsto? Je zelo nujno, da preiščejo gospo. Pomislite, da je pogoltnila svoje zobovje!...« Znova je tista, ki jo je služabnica klicala za gospo, lahno zoječala: »Čutim ga ... tu je!...« »Res, zelo resna zadeva,« je odvrnila bolničarka. »Pokazala vas bom šefu. V nekaj minutah bo tu.« Brezkončne minute!... Popolnoma tuji med bolniki, sta gospa — imenujmo jo gospo Z — in njena spremljevalka čutili nekaj kot Damoklejev meč nad svojima glavama. »Naj vstopijo,« je ukazal šef, zmameniti zdravnik. Gospa Z je stopila naprej, vedno spremljana on svoje zveste slnžabnice. »Ali ste vi tista gospa, ki je pogoltnila umetno zobovje? ...« »Da ... Gospod ...« »Seveda; pozabili ste ga odložiti, preden ste šli spat; vi ste zaspali, zobovje se je po snelo... in zdrsnilo v globine vašega želodca.« »Da... Gospod ...« »Kje vas boli? ...« | »Tu ...« Tedaj je doktor močno pritisnil na tisti del želodca. »Oj! OjI Dovolj!... je vpila bolnica. »Dobro je. Slecite se. S pomočjo radio-skopija bomo točno ugotovili ta »oorpus de-licti».< »Da... Gospod. Toda potem?« »Potem? Ali mislite obdržati notri to neprebavljivo jed?« »Ne... Gospod ...« »Tedaj... nož!« Gospa Z je prebledela. Vsa tresoča se je pustila pregledati z žarki X. »Da, vidim,« je zamrmral kirurg. »Trije zobje na levi, eden na desni... Kakšna misel, da gredo ljudje spni s takim orodjem in zlasti še, dn ga požro.« »Od kdaj ste tešči?« »Od včeraj Zvečer.« >Izl>orno .. . Zdaj se boste v sosednji sobi malo ulegli, čez uro se pa zopet vidimo. Zlasti pa priporočam popolno dieto.« Vsa bleda je gospa Z vzela obleko. Že je videla, kako leži na operacijski mizi; zdelo sc ji je, da že diha kot neobčutljiva maska. Nenadoma jo je pretreslo močno zvonjenje. Bolničarka je naglo hitela k vratom. »Kaj jc?« »Ali ni tu gospa Z na zdravniškem pregledu?« »Da, nujno mora biti operirana.« »Zaradi zobovja?« »Točno!« »I>obro! Sporočite ji, da ga ji prinaša njena sobarica. Našla ga je, ko je pometala.« (E. Saory.) »£o trgovsko kniiire vzemite s sehoi. če bo preiskava!« Kurenčkuva Neška ma tud beseda Kdu b s mislu, de je zdej zadne leta glih tlela pr nas na Krajn-skem tku strašna reuš-na. Na usakmu vogle stuji kašen berač in t muli klubuk ke pud nus. Ampak mi morma pumiselt, de te berači nisa glih ta narveči reveži, ke tulk že usak nafehta, de mu še ni treba ud lakato umrt, če mu kej druzga na fali. Ta nar ve-či reveži sa prouza-prou tist, ke tud nimaja nč, de b začel fehtat, se pa le mal šeneraja, ke nisa še navajen. Scer se člouk usake reči hmal prvad, če prou ni glih pusebn brihten u glau. Ampak feh-taijna se pa člouk res tešku prvad, če tkurekoč že ud rojstva na fehta. Kene, kuku more en člouk, ke je mou pred vojska taka služba, de je s soja familja peteh Idi, prou brez skrbi živu, zdej začet kar naenkat fehtat? Ket devedeset prucenten invalid, pa s tristu dinarčkcm tud na more cela soja familja žiut ceu mesec, ke tu pride glih dva dinarčka za usacga na dan. Vite tak sa prouzaprou ta nar veči reveži. Tem b blu treba na kašna viža pumagat. Tist, ke sa dal žeulejne za dumuvina, sa velik na buljšem, ke na unmu svet nimaja nubeneh skrbi več, pa še spumenike sa dubil. Puglejte! Šul za telesna tizgoja mama že tulk, de b jih blu za enkat čezinčez zadost. Šule za želodčna uzgoja, ke želodec je vender glaun in ta narbl putreben urgan za čluveka, pa nimama du-zdej še nubene. Tu 6e men in prou gvišen tud drugem pametnem ldem na zdi prou. Tu je že res, de je tud srce hedu važen čluvešk urgan, ampak nazadne je še useglih kašen srce ma člok. Če nimaš glih preveč doberga srca, še velik loži ževiš, koker pa tist, ke je prou doberga srca. Jest zatu mislem, de šula za telesna ali pa srčna uzgoja ni glih neubhoden putrebna, za želodčna uzgoja b pa pr teh teškeh časeh mogel bit na usaka viža ene par šul. Jest mislem, de je za tiste gespudinske šule, ke se dekleta kuhat učeja, gnar kar preč vržen. Lepu vas prosem, ena gespudina, ke ma tristu dinarju na mesec za familja peteh Idi za žiut na razpulagajne, na bo mogla nekol kej doberga skp spraut, pa če prou tista gespudinska šula z udlika naprau in če je šc tku dobra gespudina. Če 6e pa brez gnarja ena reč na da naredit, je pa škoda, de b se ja člouk učiu. Sam take šule b ble putrebne našem dekletem, ke b se na nh navadle s tremstu dinarjem pet Idi ceu mesec dober prežiut. Verjamete, de b take dekleta du-bile prec muža, kakršenga b tle. Dcdci b se ja kar tepel zajne, čeprou b na mele žnablu pufarbaneh in pa nuhtu lakiranch. Al b na blu tu fajn za dekleta in kulk b s lohka pršparale, ke b jim na blu treba za tiste farbe pa tinkture gnarja trefnat. Sevede, ta viši gespoda mende še na ve, kulk ene reušne je zdej na svet. Zatu m nekar na za-merte, če bom jest zdejla še ud ene take reušne ene par besed puvedala, ke b 6e zajna tud ta viši gespoda žiher intereserala. Sej še ni glih prou douh ud tega, ke sem šla pu eneh upraukeh gor pu Rimsk cest. De pa na bote preveč štederal, ki je prouzaprou ta cesta, vam pa puvem, de sa pred ene par letem pršli na iblanskem rotuže na tu, dc se pride u Rim lohka pu useh cestah. De pa na bo glih kašne zmešnave, sa pa Rimska cesta prekrstil, in zdej ji prauja Ce- sta, na vem glih kerga oktobra. Asten pu te cest sem šla gor preke cigarfaberk. Ke ja prmaham u ta narveči uručin ke du tisteh palač, ke jih je pustu soj čas Gorup sezidat, pa zagledam na eni teh palač prslonen en becikel. Ta becikel je biu pa že tku zdelan, da na vem, če je še zaslužu ta ime. Use je blu že skreulen na nem, pa puflikan je biu tud že ves. Jest sem prou res mislela, de ga je kašen beceklist preč vrgu, ke se ni mogu z nim več naprej pelat. Ke še mal tam ukul pugle-dam, pa kar naenkrat zagledam glih gor nad tem beciklam ena tabla. Na te tabel je blu pa zapisan čist dajtlih: »Kolo jugosluvenskeh 6ester«. Kar za glava sem se prjela, ke sem tu prebrala. Al je mugoče, de maja jugosluvenske sestre tkula spu-fan becikel? Tu m kar u glava ni šlu. A ni tu en škandal. Pa še sam enga mende maja te sestre, če prou je mende več teh sester. Kej tacga pa res še nisem duževela. Verjamete, de če b jest tekat mela kej gnarja pr seb — prouzaprou ga tud duma nimam, ampak tu nečem ldem na nus ube-šat — b jest tist kulu tku trešla ke pu tleh, de b 6e ves razletu, Jest b pa hiter skučila ke na Kri-žanek trg u tista štacuna, ke stare, pa še čist dobre kulesa pucen predajaja, pa b jih ene par kepila, saj tulk, de b mela usaka sestra sojga. Vem, de b jim s tem hedu ustregla. Pol b se jim saj na blu treba zmeri med saba kregat, keder se jih če več naenkrat kam pelat. Kar žalasten je, de maja jugosluvenske sestre sam en kulu, pa še tist jc čist pukvečen. Tu je naraunast sramota, ke vem, de je dost takeh, ke b lohka usak 6ester kar atu- mubil kepil, pa še usaki pusebi enga šuferja ven držal. Koker videm, sa še bi umazan, koker prauja, de 6a Skoti. Če se pa res ud sojga gnarja tku tešku ločja, nej b pa u ta namen priredel saj kašna dobrodelna veselica, al pa tombula. Tulk gnarja, kulker b ga nucal za kulesa jugosluvenskeh sester, b ščasama že sk nabral, če b le tli. Sej zdej zadne čase nisa kulesa nč več tku draga, koker so bla učas. Mal dobre vole b blu treba gespudem, pa b Iu. Če b pa glih na nubena viža na šlu drgač, nej b jih pa pr kašnem somišlenku na puf uzel. Tulk kredita boja ja mel saj pr somišlenkeh, če ga že drge nimaja. Use b mogel holt pu&kust, sam de b jugosluvenarskem sestram du kašneh kulesu prpumogel. Saj se jim morja ja smilt nhne sestre, če maja 6ploh še kašen usmilejne du srumaku. Jest b jih že na mogla pestit kar tku brez usake pumuč. Scer tud men ni glih z rožcam puetlan. Jest še kulesa nimam, če mam prou soja bajta. Ampak jest se nimam na nubenga ubrnt, de b m pumagu. Prou nč na bulšem nisma hišen pusestenki pr nas, koker sa tam na Španskem. Kene, na Španskem z bombam rušja bajte, pr nas, ke nimama glih bomb pr rukah, jih pa z daukem. Kamer se člo.uk ubrne, je ena figa. Nekar m na zamerte, če sem dons u tak šti-mung, de b kar naprej jamrala. Sej nisem zmeri taka. Keder sc boja uremena Krajncem zjasnila, koker je rank Prešeren prerokvou, bom pa spet drgačna. Sej veste, da je s čluvekam glih tku, koker z uremenam. Dons je člouk tak, juter pa tak. Škoda, de še na prnašaja naš časupisi tud za člu-veška štimunga uremenskeh puručil. Učaseh b nam kar prou pršla. K. N. Zdravje iz rož Naprstec, rdeči, naprstek, naprstnuk, češko: naprstnik čer-veny, poljsko: na-prstniea, rusko: na-piertianka, latinsko: DSgitailis purpurea, nemško: Purpurro-ter Fingerhut, najdemo često po vrtovih, kjer radi poje to lepo rdeče cvetočo rastlino, ki doseže 150 cm višine. V zemlji ima močno vej-nato, belkasto kore-niko, iz katere požene v prvem letu, rastlina je namreč dvoletna, le skupina listov v pritlični rožici, v drugem letu pa se razvije iz nje okroglo, puhasto steblo, ki nosi spodaj proti steblu zožujoče, jajčastosuličaste liste, dočim zgornji sede. Listi so navadno neenako krpasto nazobčani in valoviti. V juniju in juliju se razvijejo na vrhu stebla škrlatastordeči, 4—5 cm dolgi zijalasti cveti, ki so zbrani v dolgih enostranskih grozdih. Posamezen cvet je kratkopecljat, dvo-iistnat, a na spodnji strani trebušasto napihnjen in ob dnu valjasto zožen. Plod je dlakava ja jčastopodolgovata glavica, z mnogimi grba-vimi semeni. Pri nas raste po gorskih gozdih,' posekah, toda ne najdemo ga na apnenih tleh. Cesto ga vidimo po vrtovih. Po gorah rastoča rastlina je manjša. Rastlina je močno strupena in vpliva posebno na srce. Vsebuje zlasti »digitalis« gliko-side in saponine ali milnične snovi. Med »digi- talisc-glikosidi, ki jih vsebuje opisana rastlina, so znani zlasti »dij»itoxin«, »bigitalin« ali >gitoxin< in »gitalin«. 1 e najdemo zlasti v listih, ki jih najbolj uporabljamo v zdravilstvu. »Digitalis-glikosidi« v začetku zmanjšajo število srčnih udarcev; srce tudi bije slabše, povzročajo povračanje, bljuvanje, kri sili v glavo, nastopa omotica, človek postaja klavrn, žejen, trebuii ga boli in pojavi se driska. Smrt nastopi navadno zaradi ohromitve srca. V primeru zastrupljenja je dati bolniku sredstva, ki pomagajo izprazniti želodec (povračanje), čreslovine, živalsko oglje, popoln mir itd. Kljub temu, da je rastlina silno strupena, je vendar v zdravilstvu bodisi kot čaj (polivek) bodisi kot tinktura splošno v časteh zlasti pri obolenju srca, dalje pri vodenici, ker žene na vodo. Zdravilo je uporabljati le po navodilu zdravnika! V zdravilne namene nabiramo liste dvoletnega naprsteca. Sušiti je treba previdno, da ohrani lepo zeleno barvo, iz 6 kg svežih listov dobiš 1 kg suhih. Posušeni smejo ostati le eno leto, ker potem izgube precej zdravilnih moči. Slično kot rdeči, uporabljamo tudi rumeni naprstec. Otroški vozički na)- Dvokolesa, Šivalni stroj) novejših modelov motorji,trlclkljl pogrezljiv) Po zelo nizki cenil Ceniki frankol »TRIBUNA" F. BA7JEL, LJUBLJANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28 Ztogovna križanka 1 2 1 M 5 0 1 1 7 8 1 l 10 11 '21 I'3 14 15 16 1 1" I'8 1 l 9 ! L 1 I2' 22 23 | l\ 1 25 1 | 26 27 J !28 29 1 | 30 /'I I32 j. 33 t F J 1 | 36 37 | | 38 39 | 1 40 IIH l| M || 41 42 J F 1 i44 J | 45 ! | 46 40 a | 1 47 48 MNL. 49 50 j V 521 1" 1 | 54 55 | | 56 57 58 I5' _ll 61 J L 1 | 63 64 65 66 1 i67 68 I j 69 i70 "1 r 731 r 75 L 1 L ! L 1 i j 80 81 82 83 1 ■ 1 84 i i 87 | | 88 89 | r, J r 92 r™7| J 94 !95 96 J L J 99 ! i™' 101 | r 103 1 1 1 104 S 103 j i«. I iu7 I 108 109 110 "'i im t JAIEEISIS "1 | 114 i | 115 i |116 '"I | 118 119 ! |120 1 r 1 | 122 1 I'23 V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki sta obenem besedni zlog Resede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. poljski pridelek, 4. tujka za gospodstvo, 7. voda na Primorskem, 10. rimski pisatelj, 13. del sadu, 16. krojni predpis, 17. velika posoda, 18. informativna listina, 19. peščena tvorba, 20. reka v Italiji, 21. papirnato pokrivalo, 22 del telesa, 24. ognjeniški izmeček, 25. čistilna potrebščina, 26. svetla zvezda, 28. del roke, 30. ničvredna cunja, 32. žila privodnica, 33. štajerska pokrajina, 84. grd človek, 36. primorski kraj, 38. nekdanja Francija, 40. društveni doni, 42. vojaška priprava, 43. mlada kura, 41. mazilna potrebščina, 45. nevaren človek, 46. italijansko tneslo. 47. lesena stavba, 48. alriško jezero, 51. najdišče soli, 53. slovenska reka, 54. belkasta krava, 56. državno življenje, 58. tujka za pleme, 59. oseba iz »Abadona«, 60. španska pokrajina, 62. albansko mesto, 63. rimski cesar, 65. gozdna poseka, 67. del pohištva, 69. gozdno grmičje, 70. kazenska naprava, 72 poseben odbor, 74. kraj ob Savi, 75. hladilna pijača, 76. kraj pri Kranju, 77. kraj ob Glini, 79. beseda zn upanje, 80. gozdni sad, 82. italijanska osebnost, 84. pesniški izraz, 86. odrska potrebščina, 88. enota toplote, 90. ribiškn potrebščina, 91. italijansko pristanišče, 92. nevarna bolezen, 94. neporočena ženska, 95. slovenski misijonar, 97. svetopisemski kraj, 98. hrvaška reka, 99. obvodna žival, 100. vrsta maščobe, 102. beseda za upanje, 104. črevesna bolezen, 106. hrvaška reka, 107. del noge, 108. kavkaško mesto, 110. trebušna poškodba, 112. mučilna priprava, 114. vodna žival, 115. cerkven praznik, 116. ostra konica, 118. vrsta dreves, 119. svetopisemska oseba, 120. življenjsko pravilo, 121. pojedina ob slovesu, 122. mlada žival, 123. varnostna priprava. Navpično: 1. tujka za zbornico, 2. zemeljsko bogastvo, 3. dolenjski potok, 4. kraj pri Brežicah, 5. merilna priprava, 6. beseda za šego, 7. gozdna rastlina, 8. tujka za primanjkljaj, 9. majhna naselbina, 10. tujka za smotko, il. beseda za vrednost, 12. kraj pri Domžalah, 13. deževna mlaka, 14. živalska krma, 15. hudobna namera, 23. južni sad, 24. kraj ob Savi, 25. svetopisemski kraj, 27. nizek svet, 29. popoldanski obed, 31. štajerska voda, 32. godovno darilo, 33. človeški rod, 34. telesna nakaza, 35. vrsta cerkve, 36. človeška naselbina, 37. božje stvarstvo, 38. poljska pokrajina, 39. moško ime, 41. beseda za pomoto, 43. ameriško mesto, 46 a gozdni sad, 49. jugoslovanska reka, 50. topovsko streljanje, 51. del poslopja, 52. žensko ime, 53. nekdanji Solin, 55. okusna pijača, 56. polomljena stvar, 57. moško ime, 58. brezpravno ljudstvo, 61. vodna vršina, 64. del telesa, 66. slovanski vladar, 67. atlantsko otočje, 68. ameriška država, 69. majhno svetišče, 71. nevarna trščica, 72. lesena lopa, 73. beseda za nadlogo, 74 italijansko mesto, 75. štajerski kraj, 78. arabsko mesto, 79. šolsko opravilo, 81. vrsta davščine, 83. majhna beležka, 85. velika množica, 86. zdravilna rastlina, 87. svetopisemski kraj, 89. spomladanska setev, 90. beseda za urjenje, 91. svetopisemska oseba, 93. kmečka jed, 96. slovenski mladinski pisatelj, 98. lesena hiša, 99. obvodna rastlina, 101. verska sekta, 103. znamenje naklonjenosti, 104. preganjanje dolgočasja, 105. vrsta pokrivala, 106. italijanska pokrajina, 107. sladka tekočina, 109. optična priprava, 111. tibetanski duhovnik, 112. štajerska reka, 113. kraj pri Polj-čanah, 115. domača žival, 116. Kosovelova pesem, 117. vrsta pokrivala, 118. beseda za revščino. Rešitev križanke z dne 25. septembra Vodoravno: 1. napad, 6. opeka, 11. Rakek, 16. avizo, 17. Murat, 18. obala, 19. Karol, 20 aroma, 21. medij, 22. Ilir, 23. ara, 24. Sela, 25. seja, 26. tatica, 27. mora, 28. korak, 29. Osaka, 33. lira, 34. nnpaka, 38. Kato, 39. tona, 40. co-patar, 41. oporoka, 42. Žiga, 43. Rova, 44. Pameče, 45. Duma, 46. nasad, 47. Azija, 50. pila, 51. tipalo, 56. nada, 57. konj, 58. Lot, 59. omot, 60. olika, 62. kalup, 64. ataka, 65. Dolič, 66. omaka, 67. Bo-tev, 68. Agata, 69. poraz, 70. Opava. Navpično: 1. nakit, 2. Avala, 3. pirit, 4. Azori, 5. Dol, 6. omara, 7. pura. 8. Ero, 9. kamera, 10. Atala, 11. Roma, 12. obe, 13. kader, 14. Elija, 15. kajak, 23. Ara, 24. Sora, 25. sopara, 27. minn, 28. kapa, 29. okop, 30. sapa, 31. atom, 32. Koreja. 33. Loke, 34. noga. 35. Atos, 36. kava, 37. Arad, 39. toča, 40. cima, 42. žulj, 45. dinnmo, 46. nit, 47. anoda, 48. Zalog. 49. Idila, 50. pokop, 51. topaz, 52. potok, 53. Aniata, 54. Lokev, 55, ota-va, 57. kača, 58. luka, 61. kit, 63. lar, 01. Abo. Razvezano snopje Nekaj zanimivosti: Pošte, železniške postaje, upravni okraji in drugo Vsa Slovenija ima 6076 krajev, to je vasi, sel, mest trgov. Med temi kraji so nekateri s kaj svojevrstnimi imeni: Rim, Berlin, Betle-liern, Jeruzalem, Rdeči križ Mnogo je krajev, ki imajo imena po raznih svetnikih: Sveti Jakob, Sveti Janez, Sveti Jurij, Sveti Križ, Sveti Miklavž, Sveti Vid, Šmartno in Šmiliel. — Pošt je 358, in sicer je državnih 110, pogodbenih državnih pošt pa je 24S. Pošt s telefonom in brzojavom je 176, samo s telefonom 103, samo z brzojavom 20, brez telefona in brzojava pa jih jo 59. — Upravni okraji, danes jim pravijo srezi, so: 1. Brežice (18 občin), 2. Celje okolica (22), 3. Črnomelj (11), 4. Dravograd (12), 5. Gornji grad (9), 6. Kamnik (20), 7. Kočevje (13), 8. Kranj (17), 9. Krško (17), 10. Laško (7), 11 Lendava (11), 12. Litija (17), 3. Ljubljana okolica (28), 4. Ljutomer (12), 15. Logatec (12), 16. Maribor desni breg (19), 17. Maribor levi breg (22), 18. Murska Sobota (17), 19. Novo mesto (22), 20. Ptuj okolica (30), 21. Radovljica (18), 22 Slovenj Gradec (13), 23. Slovenske Konjice (6), 24. škofja Loka (11), 25. Šmarje pri Jelšah (19). Vseh upravnih okrajev je 25, kot je zgoraj našteto s 407 občinami. Poleg tega so še 4 samoupravna mesta: Celje (1), Ljubljana (1), Maribor (1) in Ptuj (1). — Okrajnih sodišč, ali po novem sreskih, je 49. Po srezih: Brežice, Sevnica, Celje, Vransko, Črnomelj, Metlika, Ma-renberg, Prevmlje, Brdo, Kamnik, Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Kranj, Tržič, Kostanjevica. Krško, Mokronog, Radeče pri Zidanem mostu, Laško, Lendava, Litija, Višnja gora, Ljubljana, Vrhnika, Gornja Radgona, Ljutomer, Cerknica, Logatec, Lož, Maribor, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Mursika Sobota, Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Ormož, Ptuj, Kranjska gora, Radovljica, Slovenj Gradec, soštanj, Slovenske Konjice, škofja Loka, Kozje, Rogatec, Šmarje pri Jelšah. — Upravno sodišče je v Celju, višje deželno sodišče kot apelacij-sko sodišče v Ljubljani, državno tožilstvo v Ljubl jani, Mariboru, Celju in Novem mestu. — Železniških postaj je 128. — Verske oblasti so: Rimokatoliške cerkve: Ljubljanska knezoško-fija v Ljubljani in Lavantinska knezoškofija v Mariboru. Verska oblast srbske pravoslavne cerkve je protoprezviterat v Ljubljani. Evan-geljske cerkve avgsburškega veroispovedanja je Slovenski seniorat v Mariboru in Prekmurski seniorat v Murski Soboti. Jevrejske veroizpoved ne občine v Dolnji Lendavi in Murski Soboti. — Slovenija ima 1,209.660 prebivalcev. Lansko leto je stastistika pokazala, da na sto smrtnih primerov odpade 160 porodov, to je, da prebivalstvo v Sloveniji raste. Tehnika: Peči za letala Na tem mestu smo že poročali o pečeh, ki jih imajo na velikih letališčih za to, da se motorji letal pred poletom segrejejo. Praksa je namreč pokazala, da nastane največ motenj pri letalskih motorjih kmalu potem, ko se motor spusti v tek, predvsem zaradi tega, ker je bilo olje motorja, oziroma ves motor, premalo Segreto. Hladno olje pač ni več dovolj tenko tekoče, tako da bat, ki se v cilindru hitro giblje gori in doli (brzina do 11 metrov v sekundi) raztrga plast olja in poškoduje cilinder. Če hočemo, da je motor takoj, ko ga zaže-nemo, pripravljen za polet, moramo poskrbeti, da temperatura motorja ne pade pod 30 stopinj. Da je to velikega pomena posebno za vojna letala, ki morajo biti takoj pripravljena za polet, je razumljivo. Pri velikih potniških letalih 60 si do sedaj pomagali z velikimi električnimi pečmi, ki so segrevale zrak in pihale preko motorjev, ki so bili zaviti v vreče. Ne glede na to, da 60 bile naprave in pogon drage in kot take primerne samo za velika letaliča, ni bilo mogoče misliti na to, da bi se dale prenašati z letali, da bi bilo tudi takrat, kadar mora letalo za krajši čas pristati na kakšnem manjšem prostoru, mogoče obdržati motor dovolj to,pel. Da bi odstranili vse te nedostatke, so začeli izdelovati petrolejske peči, Z njimi je mogoče obdržati temperaturo motorja pri +35" C, tudi če pade zunanja temperatura na —8°. Druga, lahko prenosna peč, je peč katalit, ki 6e je obnesla že pri avtomobilih kot grelc.c za noge. Poskusi s to pečjo so dokazali, da je mogoče obdržati temperaturo motorja okoli 35" C nad toplino v pros t "'u, v katerem ie letalo. * Hotelir je ravno stopil v jedilni salon, ko je natakar bežal skozi nasprotna vrata, eden izmed gostov pn je besnel. »Kaj pa se je pripetilo?« je vprašal gosla. Gost: »Takoj odpustite tega natakarja.« Hotelir s je ogledal jajce na krožniku: Oprostite, da vam je bilo predloženo takšno jajce, a natakar ni mogel vedeli, da je v jajcu piščanec.« Gost: »Že mogoče, to.ia ko sem mu to dokazal, mi je vzel zličo proč ter prinesel nož in vilice.« Spominska slavnost in razstava v Žalca Ob 100 letnici rojstva očeta slovenskega hmeljarstva pokojnega Janeza Hausenbichlerja, veleposestnika in župana v Žalcu bo v nedeljo, dne 2. oktobra 1938, ob 3 popoldne pred hišo Ilausen-bichler (sedaj Lorber) spominska svečanost, pri kateri bo slavnostni govornik orisal življenje in delovanje pok. J. Hausenbichlerja, kateremu se bo odkril relief in spominska plošča na bivšem njegovem domu. Posebna deputacija se bo ob tej priliki poklonila na grobu pok, Hausenbichlerja ter položila na gomilo venec. Pri slavnosti sodeluje šolska mladina obeh ljudskih šol in meščanske šole v Žalcu, pevski zbori: »Borut« iz Gotovelj, »Savinja« iz Pctrovč in »Savinjski zvon« iz Sv. Petra v Sav. dol. ter železničarska godba iz Celja. Po svečanosti bo v Roblekovi dvorani koncert in ljudska veselica. Občinstvo vljudno vabljeno. Avtobusne zveze iz Žalca proti Celju in Savinjski dolini bodo preskrbljene. Na veselo svidenje dne 2. oktobra t. 1. v Žalcu. Ob priliki spominske svečanosti v počastitev pok. Janeza Hausenbichlerja bo odprta dne 2. oktobra 1938 ob 8 zjutraj v hiši št. 6 v Žalcu spominska razstava, kjer bodo zbrane slike in fotografije s primernimi opisi v spomin na 70 letnico I. slov. tabora v Žalcu dne 6. septembra 1868, nadalje fotografije z opisi v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu dne 17, marca 1918, skupina fotografij — članov narodnega sveta v Žalcu ob preobratu, kakor tudi spominki v zvezi z življenjem in delovanjem pok. J. Ilausen- bichlerja. , , Razstava bo odprta za odrasle v nedeljo dne 2. oktobra t. 1, od 8—12 dopoldne in od 1- 6 zvečer. Poučna bo razstava zlasti za našo šolsko mladino, ki si jo naj ogleda v ponedeljek dne 3. oktobra ves dan. Priporočamo tudi drugim okoliškim šolam ogled razstave na ta dan, ko bo pa nudila zanimivo gradivo iz kraievne zgodovine. riko. Danes ima skoro vsaka druga hiša v teh vaseh svojce v Ameriki. Še bolj žalostno sliko pa vidimo v narodnostnem pogledu. Njihove šole so že od nekdaj popolnoma madžarske. Vendar pa starejši ljudje ne obvladajo madžarščine, a mlajši jo le za silo lomijo. Nimajo nobenega izobraževalnega društva, sploh nikakih narodnih zbirališč, nobenega slovenskega časopisa, niti »No-vin«, »Marijinega lista« in koledarja; vse to so jim zabranile madžarske oblasti Edina njihova slovenska knjiga je »molitvenik«. Madžari z vso silo zabranjujejo vsak stik s prekmurskimi Slovenci in še sedaj gojijo misel, posebno v mlajši generaciji, da so Slovenci med Muro in Rabo v narodnem oziru nekaj popolnoma posebnega, slični sicer Slovencem, a nc isti narod z istim jezikom, ampak z nekim posebnim starim »vend-skim jezikom«, torej še zmeraj ista miselnost posebne prekmurske narodnosti, kakor jc je zastopala madžarska delegacija na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, posebno njen delegat prof. Aleksander Mi-kola. Še edina narodna stražarja pri rabskih Slovencih sta katoliški duhovnik in slovenska kmečka mati. Slovenski duhovnik oznanja slovensko besedo svojim vernikom še v cerkvi. Goji se pa še močno slovenski jezik v krogu domačega ognjišča. Tu uči slovenska mati svoje otroke slovensko moliti Razen tega čuva narodno svojstvenost, katera se odraža v starodavnih običajih, narodni pesmi, pregovorih, šegi in navadah, katerih je tu polno. In tako edina slovenska mati tudi v teh predelih preliva svoj jezik iz sebe v otroka, iz stoletja v stoletje, in ga čuva kot najdražjo svetinjo. Rabski Slovenci, katerih je še okoli 6000, se sami nazivajo »Slove,ne« ali Slovence. Ker Madžari sistematično z vso silo delajo na to, da pomadžarijo še ta slovenski del ob Rabi, je le vprašanje bodočnosti, koliko rodov bo še ohranilo svoj slovenski značaj. Te vrstice naj veljajo ob 20 letnici osvobojenja Slov. krajine rabskim Slovencem in tudi vsem nam v svobodni državi, da bomo od sedaj naprej posvečali več pažnje Slovencem na Madžarskem. Jože Mančec. Slovenci na Madžarskem ob Rabi Ob 20 letnici osvobojenja Slovenske krajine Slovenska krajina je 11. septembra v Črensovcih na mogočen način obhajala 20 letnico osvobojenja in 25 letnico »Novin«. Slovesnost je bila v kraju, ki je v zadnjih 30 letih v politično-kulturni zgodovini Slovenske krajine najvažnejši in kjer je vzniklo prvo sistematično delo za narodno slovensko prebujenje Slovenske krajine pod prekmurskim preporoditeljem in narodnim voditeljem župnikom Jožefom Kleklom. Razveseljiva in zahosna je bila ta proslava Slovenske krajine, ker je jasno dokazala, da živi v ljudstvu Slov. krajine z nezmanjšano silo veliki duh in velika volja po svobodi, ki je tako močno vzklila pred 20 leti. Že zlasti razveseljiva pa js bila, ker je pokazala, da je Slov. krajina v zadnjih 20 letih krepko napredovala kulturno prosvetno, pa tudi gospodarsko ter se oprostila nezdravega negativizma in krepko prijela za delo. Ob tej priliki, ko še zmeraj živimo v prazničnem razpoloženju narodne slovenske manifestacije v Črensovcih, se spomnimo tudi onega dela panonskih Slovencev, katerim leto 1919 ni prineslo zlate svobode, in kateri so še sedaj pod Madžari v devetih popolnoma slovenskih vaseh ob reki Rabi. Slovenci na Madžarskem so del slovenskega naroda, njihova zemlja je del naše Slov. krajine, in vendar v dobi zadnjih 20 letih vidimo dan za dnem, da pri omembi neosvo-bojenih Jugoslovanov v Italiji in Koroškem naše časopisje in govorništvo skoro dosledno pozablja ne-osvobojene Slovence na Madažrskem. Res jih ni mnogo, toda oni so strnjena narodna manjšina v sosedni državi in bi po vsej pravici morali pripasti Jugoslaviji. Slovenski narod že od zdavnaj nima sreče. Takoj, ko so se Slovenci naselili v svoji današnji domovini, so jih močnejši narodi začeli spravljati pod svojo oblast. Panonski Slovenci so prišli pod Madžare, pod katerimi so ostali vse do razpada avstro-ogrske monarhije. Madžarom je uspelo tekom stoletja slovensko ozemlje severno od Mure proti Blatnemu jezeru in Donavi tako potujčiti, da je od bivšega slovenskega ozemlja, ki je merilo kakih 10.000 kvadrat, kilometrov, ostalo danes le okoli 1000 kvadratnih kilometrov. Slovenski živelj se je obdržal le še med Muro in Rabo. Kako so ostali rabski Slovenci po trianonski mirovni pogodbi še dalje na Madžarskem? Jugoslovanska delegacija na pariški mirovni konferenci sa je zelo trudila, posebno zastopnik Slovenske krajine univerzitetni profesor dr. Matija Slavič, da bi segla jugoslovanska meja do reke Rabe in Mo-noštra, ki bi bila tudi naravna meja. Svoje zahteve je delegacija podpirala z madžarsko uradno statistiko. Toda odločujoči činitelji so se ozirali na to, da v Mo-noštru ni več slovenske večine, in so zahteve jugoslovanske delegacije odbili. Tako gre danes meja med Jugoslavijo in Madžarsko po razvodju med Muro in Rabo, po odprtem polju, kjer je komaj najvišji vrh Srebrni breg 404 m. Ko prestopimo pri Trtkovi državno mejo, smo že na ozemlju rabskih Slovencev. Njihovo ozemlje je nizko valovito gričevje, kot naša Gorička, saj je nadaljevanje Gorlčke, in ti griči se vlečejo do Rabe in Monoštra, dokler polagoma ne preidejo v prostrano in rodovitno ravnico. Že zunanja slika rabske pokrajine nam priča, da je tu naseljen slovenski rod. Sistem in tip naselja in hiš, rodbinska, hišna, ledinska in krajevna imena nam tudi 100% potrdijo slovenski značaj te zemlje. Poglejmo samo ledinska in krajevna imena, to je imena polj, gozdov in potokov v teh krajih, ker dokazujejo popoln slovenski značaj zemlje: Komlovje, Stavljenica, Podrastek, Grajka in druga. Vsa ta imena dobimo celo po madžarskih specialkah in katastrskih mapah! In krajevna imena? — Ali niso podobna krajevnim imenom v Slov. krajini? Tudi tukaj imamo slovenska krajevna kolektivna imena, kakor: Števanovci, Ritkarovci, Andovci, Otkovci, Sokolovci Verice, in nadalje Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves in Monošter. V vseh teh slovenskih vaseh so 100% zastopani Slovenci, razen mesta Monoštra, ki ima okoli 100 Slovencev. Mesto leži ob reki Rabi in je po železnici zvezano z notranjostjo Madžarske in Nemčije. Tu so vsi uradi, kakor okrajno načelstvo, sodišče, katastrska uprava z davčno upravo, ki vplivajo raz-narodovalno na slovensko prebivalstvo. Nekdaj pa so tukajšnje tiskarne tiskale slovenske knjige in koledarje. V mestu, ki šteje 3000 prebivalcev, je realna gimnazija, ki so jo do osvobojenja obiskovali_ prekmurski dijaki. Tu so tudi tovarne za svilo, tobačne izdelke in kose. Iz najbližnjih slovenskih vasi si služi v njih kruh več sto slovenskih ljudi. Socialne razmere rabskih Slovencev so slabe; zemlje imajo malo in še ta ne rodi dovolj živeža. Veliko zemlje je še zmeraj v rokah madžarskih veleposestnikov. Tako prevladujejo v teh krajih mali kmetje in bajtarji, t. j, oni, ki imajo manj zemlje, kot je potrebno za prehrano družine. Ker pa tudi večje kmetije niso talto velike, da bi mogle zaposliti bajtarske družine, morajo člani teh iti izven domačega kraja iskat zaslužka na sezonska dela po madžarskih vele-posestvih, še bolj pa so se oprijeli izseljevanja v Ame- Cerkev Male sv.Terezije na Kodeljevem Ljubljana, 24 septembra Dela pri zgradbi velikega svetišča-sv IV-rezike, ki so gu pred tremi leti začeli graditi salezijanei ob Mladinskem domu nu Kodeljevem, zelo lepo napredujejo. Cerkev je na zunaj šo v surovem stanju; zato pa se že celo poletje v notranjosti gibljejo pridne roke delavcev stavbnega podjetju L. Toinužie, s tem smotrom, da bi cerkev iulu do druge nedelje v oktobru t. 1. vsaj za silo urejena za službo božjo. V glavni ladji iu presbitfeiiju so že podrli zidarske odre, ki bodo tudi i/ strunskih ladij izginili v najkrajšem času. Vedno več je obiskovalcev, ki krenejo iz ulice skozi 3 velike glavne vhode in z zanimanjem opazujejo notranjščino svetišča,, ki dobiva vedno določnejšo obilke. Popolnoma dovršen je strop v vseh treh ladjah in v presbiteriju, ki je lesen in razdeljen v 750 kaset, iz katerih blesti prav toliko ruzcvelili rožnih cvetov. Cvetovi so v ladjah rdeči, obrobljeni z zelenim listjem, v presbiteriju pa beli, obdani z zlatimi listi Ves strop je še razdeljen do snežuobelih nosilcih in lokih na večja polja, tako da se vse skupaj po oh likali in barvali spaja v harmonično celoto Stene dobivajo od spodaj do višine 2 m oblogo iz domačega rdečkastega marmorja. Glavno ladjo pa ločita od stranskih ladij dve vrsti vitkih stebrov iz črnega, umetnega marmorja. Posebnost pri cerkvi je to, da bo vsa luč in svetloba lila v svetišče skozi slikana oknu iz ladje na južni strani, ki je iz tega razlogu še enkrat višja od severne stranske ladje. Sploh bo novo svetišče ena izmed najbolj svetlih cerkva v Ljubljani Sodba izobraženih in preprostih obiskovalcev je ta, da bo notranjščina svetišča lepa in . pa smo šli gostilno plobat, pa tist ta Senčil Jaka je biv s harmoniko zravn. V šngotert so ble tri, Podzidam jana, v Trojajnah dve al tri, v Židih pa jana. Pa se nam je pjača zmešala. K sin že lil pvazn damo šo, sm biv janket za jana gabrina, pa spet za ta drugo.« Mož je umolknil, vtaknil pipo v usta, pa spet rekel: »Lega hudlka, fajfa m je vgasnila.« Spravil jo je v žep, pn spet nadaljeval. Bolan sem biv pa tud samo triket. Janket je v Zdieh rzsajala ana bolezen pa tud v Trojajne, Hrastnk in Hribe je neki zasegla. Pr vsak hiš so mel mrliča, pa tud več. Jas sem bil tud zadost bolan; gvar na grič za hišo sin ljažu, k sm biv ves zanč. Tista bolezen je bla zlo huda. V štorih tednih jih je neki pr sedemdeset vmrl, zvanovi so kar napre pel. K seni biv pvatli že mal bol, so me pa paršl nehter objeskat, pa sprašvat ,al bo že skori ke bol, tak doli čas je, pa bi mal zapel? 1' Pa smo šli h Djavsom znanii pet, pa pel več ko dve ure kar napre. Ko smo vse, kar smo jeh znal, spel, pa čas smo jh več znal kokr zde, smo pa z novga začil. Koker bi pomagal je pvati bolezn ponehala, de skor nobedn ni več umni, pa smo si pval rjakl: ,Zakaj nismo že pret?'« »Pn tud zde se na čutni nič bolangn; le vse mi je odpovedal. Uči so zanč ratale, uho samo jadn služ, nos nč na vlia, zop mom pa samo jadn, pa ša ta se meja.« Kako je začel gospodariti. »Pred kakm šedesetm letni sem pršu na ta grfeč. Svoje gnarje, pa ta rajna žjana Micka je dala svoje pa sva kupla za 800 golinarjev mehn posestu na Grebin. Pret je stala samo mehna lsi-na koča, kjo je postavu an Djavsu Jaki, k je pa Jaki umru sm pa jas pršu v hišo. Ša dvaber se spominam; blo je an tedn pred svetni Jurjom. K sva pršla k hiš je vona (žena) sedla kja v an kot na slirino, je pa začila jokat. »Ja kuga ti pa je V« »Za bvožjo volo, si se nč na spremisllš, v levic nč, v desnic nč.« Vsa najna rištnga vkep je bla dva kvoša pa dve motike. Treba je blo sjat, gnoja pa nč. Na streh je not tjakl pa vse je blo z vrnge. Pa so bli moj vače dvaber, de so s paše za čez iloč prgnal živino gvar, k sem naridu mal ane barake, de je blo za gnoj. Boh je dav de sem ta prv let dvaber perdelu, k sem biv potreben. Prosa sm vsjav 8 firlde pa ga je blo šestnajst mirnku Mlatit pa met ni blo mogoče doma k ni blo pvada, šele pvali sm postavu kozue.« »K pa doma nism jmu glih zmerl dvost dela pa otroci so že zrasl je blo treba kak krajcer "kot drgot zaslužt. Iiakeh desit let sm livodu po hvstnli pa seku les pa tud za cestarja sm biv gotovo vsega skup čez pedeset let, seveda ne smeri, samo ob grdem vremen sem potrebu kanale. Plače sni jemu na let samo pedeset goldinarju.« »Kako ste se pa počutili včasih, ste bili kar zadovolni, ko niste nič vedeli, kako je bilo po svetu in ko še ni bilo šol?« senj ga vprašal. Včasih je bilo drugače na svetu. »Ja, čas je blo čist drgač na svet. Šol ni blo. pa če bi tud ble bi na hodil v šolo. Vače (oče) so pravi, de takrat ni znal v cel far več Idi brat koker trje. Pval k sem jas preke dvesetem biv je pa v Zdeli, mal pr Djavs, mal ke dres očlv an star možičk. Po pet krajcerju od usakga je računu za anbart. Neki tednu sm hvadu v lo šolo, glih tolk, de sem za silo tiskan brav pa de sem se znav podpisat pval sem pa nehov. Pa tud zadovolji smo bli bi kot pa zde, pa vesel. Ko še za Savo ni blo železnee, kje še furberk šo po cest je preke vpone tak pokajne nastau, de nkol tega. Gnarja je bilo. de je blo grdo. Bahači so z njem tebak zažigal. Jas sm velikkrat furajtu z volmi v trojans klane, 1«> kvajni niso mogli spelat ker pr Djavs so mel zmerl po dva para valov. Še zde nninnra majo jir Djavs ano uro, kso jo bli val zaslužil, sevede več na gre.« Kaj pa Francozi? »Kaj pa o Francozih tudi kaj veste po očetu?« sem vprašal, ker sem vedel, da mož tudi o tem nekaj ve. »O tud. tud so voče velik vedi povedat od neh. Pa takrat so bli šo melin. Gvar na pjač so ležal pa glidal k so bli Francozi v hiš. Govorit po ■nuše niso nč znal, samo kako klitvco. S palcom so jeli bezali na peči in draži; »hudičk, budičkb Ilnial pntistm so jeh pa začil hdo prganjat. Mende so tud očitov vače Joža bil neki vržah, pa zde se že mal spominam vse rči, sm že velik pozabu, pa zdela se tud na morm vsega spovnt.« Potegnil je spet pipico iz žepa in zakuril, fte to je rekel: Dokler je Človek mlad, je že lušln bit lia svet, to Ii rjačem, k pn jenket jirifle tako djalč koker sni jas je pa hdo« in zamislil se le globoko v svojo usodo .., Sempetrski slovenski mesec Šempetrsko prosvetno društvo je v svoj program za novo sezono sprejelo izvedbo važne isi globoke zamisli Šempetrskega kulturnega krožka Slovenski mesec. Odlični predavatelji bodo se/.nanili poslušalce z Vsemi važnimi problemi naše zgotlovine in sedanjosti in pokazali lik slovenskega rodu, kakor sta ga naša zenilja in naš človek izoblikovala. Pokazali bodo, v čem je naša bitnost in bodočnost. Prvo predavanje je bilo v sredo, 21. t. m., in so člani in prijatelji šempetrske prosvete napolnili dvorano Za začetek so fanfaristi zaigrali pozdrav, nakar je predsednik prosvetnega društva g. Poženel otvoril Slovenski mesec Predavanja bodo vsako 6redo. Po večini s skioptičnimi slikami Za tem ie govoril prvi predavatelj, naš znani pisatelj g N. Velikonja »o vplivih tujine na slovenski narod« Ti vplivi so prihajali k nam in še prihajajo od vseh strani, saj smo kakor na vetru, kažejo se v vsem našem življenju, zaradi našene-samostojnosti jih le preradi sprejemamo. V predavanju, ki so ga spremljale skioptične slike, se je gospod predavatelj omejil predvsem na naše stavbe in folkloro. Pozabljene stvari, ki so čisto naše, domače, pa sprejemamo tuje, da našim krajem, običajem, domovom, noši itd. jemljejo slovenski značaj in obraz G. Velikonja govori iskreno, po domače in z veliko ljubeznijo dc stvari. Nepotrebnega tujega ne maramo, hočemo, kar je naše. Tudi na zunaj pokažimo, da smo zvesti sebi in svoji zgodovini. Poslušalci so ga nagradili z močnim aplavzom. Nato ie sledilo , še neltdj deklamacij in pevskih točk Tako je bil ta prvi in lepi večer zaključen V sredo, 28. t m., bo pa drugo predavanje »O velikih trenutkih slovenske zgodovine« bo govoril gosp, profesor S. Kranjec. 20 letnica Jugoslavije v Šiški V četrtek 22 t. m. ob 8 zvečer so šiškarji zelo lepo proslavili dvajsetletnico obstoja naše države. Prostorno samostansko dvorano so že pred 8 napolnili šiškarji prav do zadnjega kotička l.epo je bilo videti, da se se ravno možje in fantje odzvali povabilu v tako lepem številu. Pu tudi ženski spol je bil lepo zastopan. Vodil je v imenu šišenske mladine g.Snoj. V svojem govoru je nnglašal pomen dvajsetletnico našo države. Poudaril je velik pomen teli proslav, kajti s tem pokažemo svetu, kako ljubimo svoj narod iu državo. Pevci so nato pod vodstvom g. Kranjca zapeli slovenski narodni pesmi »Slovenec sem« in »Domovina mili kraj«. Nato pa je dobil besedo govornik g Smersu Rudolf, ki se je dotaknil vseli važnih vprašanj, ki zadevajo predvsem nas Slovence, slovenski narod in državo. Po govoru sa zapeli pevci pesem »Slovan na dan«. Tedaj je navdušenje poslušalcev doseglo svoj višek. Ploskanja in vzklikanja kar ni hotelo biti konca, ko so je ljudstvo pomirilo. je gospod pevovodja intoniru! slovensko himno »Hej, Slovani«, katero so vsi navzoči stoje peli. Jesenice IGno Krekov dom predvaja danes ob 3 pop, in ob 8 zvečer film »Vstaja n a v z h o d u«. V glavni vlogi Kay Francis in Errol F!ynn. Dudatek Foxov tednik, kulturni film in smešnice. Rovte pri Logatcu Na Mihelovo nedeljo, dne 2. oktobra, priredi krajevna kmečka zveza Rovte kmečko zborovanje, združeno z blagoslovitvijo prapora M. K. Z. Vabimo tudi sosedne organizacije iz Zirov, Logatca in št. Jošta. Dobrodošli pa tudi od onstran meje. Pred dopoldansko službo božjo bo blagoslovitev prapora mladinske kmečke zveze. Po sv. maši bo pa kmečko zborovanje na prostem, glavni govornik pride iz Ljubljane, govorili bodo pa tudi domačini. Slovenj Gradec Uspehi strelskih vaj. Strelska družina v Slovenjem Gradcu je imela ob zaključku strelskih vaj nagradno streljanje v nedeljo 18. t. m. na letnem strelišču. Rezultat tega nagradnega streljanja je bil: Vojaška puška 200 metrov: 1. Rozman Vinko, Slovenj Gradec 88 točk, 2. Stumberger Ivan, Slovenj Gradec 73 točk, 3. Langus Ivan, Šoštanj 71 točk, 4. Stropnik Ivan, Slovenj Gradec 64 točk, 5. Kuhar Franc, Slovenj Gradec 63 točk, 6. To-polšck Franc, Šoštanj 53 točk, 7. Zavašnik Franc, Slovenj Gradec 53 točk, 8 Ferber Miroslav, Slovenj Gradec 51 točk, 9. Zaje Alojz, Šoštanj 49 točk, 10 Kavs Ivan, Slovenj Gradec 48 točk. Malokalibrska puška 50 metrov daljave: 1. Langus Ivan, Šo,štanj 68 točk, 2. Kuhar Anton, Slovenj Gradec 61 točk, 3 Stumberger Ivan, Slovenj Gradec 44 točk, 4. Zaje Alojz, Šoštanj 42 točk in 5. Juvan Fortunat, Slovenj Gradec 34 točk. »Kino zastonj«. V nedeljo je imela podružnica Narodno strokovne zveze neko svečano proslavo. Ker se niso nadejali dovolj obiska, so najeli godbo, ki hi naj privabila poslušalce. Razen tega so delili tiskana vabila, pri katerih 60 pri razdeljevanju vabili ljudi, rekoč: »Kino zastonj!«. Ko so nekateri res šli gledat, kakšen bo ta »Kino zastonj«, so prireditelji že takoj pri vhodu pripeli na prša nek trak, za katerega je moral vsak plačati 3 din. kar je veljalo za vstopnino. Če smo katerega vprašali, kje je dobil ta trak in kdo mu ga je dal, ni vedel nihče drugega odgovoriti kakor to: »Tam so mi gor pripeli, pa sam ne vem, kaj sc to rajta«. St, Andraž pri Velenju Zupljani radi mnogo žrtvujejo za lepoto svoje cerkve in olepšavo svojega kraja. Da dostojno proslavijo 20 letnico naše narodne države Jugoslavije, so postavili spomenik svojim v vojni padlim rojakom. Odkritje tega spomenika bo v nedeljo, dne 25. t. m Ob pol 2. popoldne bo služba božja za padle rojake, po službi božji pa bo odkritje in blagoslovitev spomenika. Govoril bo bivši vojni kurat in predsednik Zveze bojevnikov gosp. profesor Ratej iz Trbovelj in zastopnik vojnih invalidov iz Ljubljane. Nato bo v društvenem domu konccrt domačega pevskega zbora pri pogrnjenih mizah. Šmartno pri Litiji Predavanje društva Rdečega križa v šmartnem pri Litiji. V letošnjem letu se je v Šmartnem pri Litiji ustanovilo društvo Rdečega križa, ki si je v svoj program med drugim postavilo tudi nalogo, da v jesenskem in zimskem času organizira razna predavanja. Prvo predavanje bo za zaključek tedna Rdečega križa v nedeljo, 25 t m., po prvi sv. maši, t. j. ob pol 7 zjutraj v šolskem poslopju. Predaval bo priznani predavatelj zdravniški svetnik g. dr Franta Mis. ,n sicer O b's!vu samarijanskegn dela in Rdečem križu, domači predsednik društva g Vidie Franjo pa O namenu društva Rdečega križa. Društvo prosi ccnj. občane, da z obilno udeležbo pokažejo razumevanje za delo le posebno v današnjem razburkanem času najpotrebnejše organizacije. K udeležbi je vljudno vabljc-io tudi občinstvo iz Litije. Predavanje jc brez vstopnine. — Odbor, Po 23 letih se je vrnil iz Rusije Trpljenje Slovenca Ivana Flajšerja v Rusiji Brežice, v septembru 1938. Pred nekaj tedni se je vrnil po 23 letih in pol iz Rusije v svoj domači kraj Fleischer Ivan (Perk-manov) iz Brezine v občini Brežice. Prišel je ženo in 3 otroki v starosti od 8 do 16 let. Vaš dopisnik se je oglasil pri njem, da mu pove svoje doživljaje. Fleischerju se je posrečilo po šestletnem prizadevanju potom mednarodnega Rdečega križa po poljskem konzulatu dobiti potni list iz Rusije na podlagi listin, ki jih je prejel od domačih. Fleischer je po 23 letih zopet prvič slišal slovensko govorico in danes večinoma govori rusko, ker je v teh dolgih letih skoraj pozabil svoj materin jezik. Marsikaj se je pa tudi v domačem kraju spremenilo v tem času. Med prvim, kar je zvedel, ko se je vrnil, in kar je bilo tudi njegovo prvo vprašanje, ali še žive starši, je moral slišati, da že oba krije hladna ruša. Fleischer, ki je danes star 47 let, prisodil bi mu jih precej več, je odšel takoj ob mobilizaciji leta 1914 v vojno, in sicer najprej v Kastel Novi na črnogorsko mejo, kjer je bil kmalu ranjen v prsa. Ko je ozdravel, je januarja leta 1915 odšel v Zagreb nazaj k 53. pešpolku in kmalu nato na rusko bojišče. Tu je bil 21. julija 1915 po tridnevni bitki ranjen in ujet od Rusov. Odpeljali so ga v Kijev v bolnišnico. Ko je ozdravel, je odšel z ujetniki za krajšo dobo nazaj na bojišče, kjer so kopali strelske jarke. Toda še leta 1915 je bil odposlan naprej v notranjost Rusije in dalje v Sibirijo, kjer so jih prevažali iz enega vojaškega taborišča do drugega, dokler ni zopet prišel nazaj v Harkov, kjer se mu je posrečilo pobegniti. Beg iz ruskega ujetnišhega taborišča Ta čas, poleg lakote leta 1921, ki jo je doživel v Ukrajini, spada gotovo med najbolj žalostne in trpke doživljaje in spomine. V teh taboriščih, kjer je preživel skoraj dve leti, je doživel stvari, ki jih ne bo pozabil nikoli. Koliko trpljenja in gorja so morali prestati tukaj naši ljudje, ni mogoče popisati. Ujetniki so po taboriščih, kjer jih je bilo skopaj po več tisoč, umirali od lakote in bolezni kar trumoma. Poleg mraza je bila najhujša lakota. Dnevna hrana so bili prežgani pšenični otrobi, zakuhani na vodi, in 400 gr črnega, ko kamen trdega kruha. Zanimivo je, da v teh sibirskih krajih Rusije velika večina ljudi še leta 1916, dokler niso prišli ujetniki, ni zvedela skoraj ničesar o svetovnem klanju, ki je divjal po Evropi. O revoluciji, ki je nastala leta 1917, pa razen nekaterih ni nihče nič vedel. Ko je prišel Fleischer leta 1917 zopet v notranjost Ukrajine, kjer se mu je posrečilo pobegniti, so se že poznali prvi sledovi revolucije. Velika zmeda je vladala povsod in nikjer ni bilo pravega miru in reda. Tudi varen nisi bil že skoraj nikjer. V Fleischerju je tlela samo želja, kako bi se vrnil čimprej domov. V ta namen je tudi pobegnil iz ujetništva. Vendar je kmalu uvide!, da z vrnitvijo ne bo najbrž nič. Brez vseh sredstev ni bilo mogoče nikamor. Poleg tega je povsod že naletel na novo rdečo armado in orožništvo, pred katerimi se je moral skrivati po gozdovih. Tako se je skrival po gozdovih in delal pri raznih kmetih. Po vaseh takrat o revoluciji še niso veliko vedeli. Tako je prišel proti božiču leta 1917 v južno Ukrajino v kraj Stari Petrovsk v okraj Berd-jansk, oddaljen 3 km od Azovskega morja. Tu je pri starših svoje bodoče žene zbolel za tifusom in ležal 4 mesece. V rusko vas prihaja revolucija Ker v novih razmerah zaenkrat skoraj ni bilo misliti na vrnitev domov in ker si je želel miru, se je konec leta 1918 poročil z Evfrasinijo Parasuk. S tem se je začelo zanj novo življenje. Počasi so prihajali sledovi revolucije tudi v vasi, vendar od začetka še ni bilo nič hudega. Zanimivo je, da še nekaj let ni ničesar zvedel, kaj vse se je leta 1918 zgodilo pri nas in drugod v Evropi. Šele po več letih je zvedel za Jugoslavijo. Zato je naslavljal tudi vsa pisma, ki jih je pisal domov, v Avstrijo. Šele leta 1925 je po dolgih letih prišlo prvo pismo v roke svojcem. Rekli smo že, da se je začelo v Rusiji leta 1917 in 1918 drugo življenje in druge razmere, ki so prinesle nove stvari in preobrnile stari red. Fleischer je do leta 1921 živel pri starših svoje žene. To leto pa si je zgradil sam hišico in dobil nekaj posestva od staršev, da je redil tudi živino. Isto leto je doživela vsa Ukrajina strašno lakoto, ker so novi gospodarji Rusije zaplenili skoraj vse žito in ga izvozili iz Ukrajine. Ljudje so umirali kar trumoma in jedli vse, kar so dobili. Poleg tega pa so začeli boljševiki z uvajanjem skupnega gospodarstva (kolhozov). Na prigovarjanje vladnih agentov, ki so slikali ljudem vse mogoče koristi in lepoto skupnega gospodarstva, se je ustanovil v Starem Petrovsku leta 1921 prvi kolhoz, v katerem so se združili nekateri posestniki prostovoljno. Toda naslednja leta je začela oblast s silo uvajati skupno gospodarstvo. Ljudem so zaplenili živino, razen 1 krave, zemljo razlastili in ustanav- ljali skupna posestva — kolhoze. Kdor se je tega branil, so ga kratkomalo zaprli in ponoči odpeljali z avtomobilom neznano kam. Večinoma so jih poslali v Sibirijo v gozdove ali pa so jih zaposlili pri drugih javnih delih, kakor so pozneje pripovedovali nekateri, ki so se po 8 do 10 letih vrnili. Velika večina teh nesrečnežev pa ni nikoli več videla domačega kraja, ker so od trpljenja in gladu pomrli. Kako je v kolhozu Tako je bil do leta 1930 ves Stari Petrovsk, ki je štel 500 hiš, spremenjen v kolhoz. Kolhoznikom, bivšim posestnikom, so pustili samo hišo z malim vrtom in eno kravo. Kar kdo pridela na tem vrtu, to je njegovo in to tudi lahko proda, dočim se živina, ki je ostala last kolhoznikov, hrani iz pridelka kolhoza, če je dobra letina. V nasprotnem primeru pa pobere vse država in mora kolhoznik živino prodati ali pa doma zaklati. Zanimivo je nadalje delo v kolhozu in kakšne koristi imajo kolhozniki. Kakor pripoveduje naš Fleischer, vodi delo v kolhozu od oblasti postavljen predsednik kolhoza. Temu so prideljeni stražniki (brigadirji) po velikosti kolhoza, ki vodijo in nadzirajo podrobno delo, odrejajo posameznim kolhoznikom delo in čas dela. Zoper odredbe teh ni nikakega ugovora. Če nočeš opravljati dodeljenega dela, sledi brezpogojna denarna kazen. Če te ne moreš plačati, kar je običajno, te pošljejo kam drugam na javno delo. Vse delo v kolhozu, razen voženj, katere opravljajo s konji, se opravlja zgolj s traktorji. Traktor orje, vlači, seje, zanje, kosi itd. — V Ukrajini kolhozi pridelujejo v prvi vrsti pšenico in ječmen ter veliko množino sončnic, iz katerih pridelujejo potem jedilno olje. Nadalje zelje in nekoliko krompirja. Kako se delijo pridelki, ki se pridelajo na posameznih kolhozih? V prvi vrstv ima država vnaprej določeno količino posameznih poljskih pridelkov, ki jih mora dobiti iz kolhozov. Ta količina znaša kakih 60% pridelka, ki mora na določenem kolhozu zrasti, katera je pa izračunana po predhodni preiskavi zemlje po drž. agronomih. Od drugih 40% pridelka odpade zopet nekaj odstotkov državi za obrabo strojev in orodja, ki je državna last. Ostanek od tega se pa razdeli med kolhoz-nike. Od tega pa morajo kolhozniki zopet meseca decembra oddati državi del v odškodnino za hrano, ki so jo prejemali med letom pri delu v kolhozu. Upoštevati je pa treba, da je to mogoče samo, če je letina v kolhozih normalna in se pridela določena količina. Zgodilo se je n. pr. v nekem sosednjem kolhozu, da kolhoz zaradi slabe letine ni pridelal niti določene količine pridelkov. Država je ob žetvi pobrala vse žito, za ostanek pa je pobrala kolhoznikom vse, kar so imeli bornega imetja po svojih hišah v odškodnino za oni pridelek, ki bi bil moral po računih zrasti. Tako so kolhozniki izročeni gotovi smrti od lakote, če jim sosednji ne pomagajo. Važno je tudi, da se ostanek pridelka deli med kplhoznike po članih in po tem, koliko dni je posameznik opravil med letom v kolhozu, kajti komunizem pozna samo gole številke in nič drugega. Zato je tudi neizogibna lakota v oni hiši, kjer je n. pr. za delo samo gospodar. Pri delitvi pridelkov se upošteva samo njegovo delo ne glede na to, koliko ima lačnih otrok, ki niso za delo sposobni. Edino one družine, ki imajo več delovnih članov, za silo živijo. V splošnem je nezadovoljstvo povsod med kolhozniki in so življenjske razmere zelo slabe, kar je imel priliko videti, ker je prišel daleč naokrog skupaj s kolhozniki. Državni lovec On sam namreč ni bil v kolhozu, ker je leta 1930 postal drž. lovec in je svoje posestvo še pred uvedbo kolhoza prodal. Kot drž. lovec je zaslužil mesečno po 150 rubljev. Kako je s tem živel, nam bo jasno, če povemo po njegovih navedbah, da stane danes v Rusiji liter mleka 1 rubelj in pol, ravno tako 1 kg kruha. Meso stane 8 rubljev. Dobra obleka, katere pa skoraj ne dobiš, pa 800 do 1000 rubljev. Sploh pa razen mleka, mesa, zelja in kruha ne moreš v trgovini kupiti skoraj ničesar, ker nimajo. Delavstvo ni srečno Na vprašanje, kako je delavstvo zadovoljno in kakšne so plače, pripoveduje, da tudi delavstvo ni zadovoljno, toda pomagati si ne more. Delavci zaslužijo mesečno od 150 do 350 rubljev. Samski delavci še nekako izhajajo, ker stanujejo večinoma v delavskih kasarnah. Cerkve so zaprte Kakšno je versko življenje v Ukrajini, pripoveduje naslednje: Skoraj vse cerkve so zaprte, oz. spremenjene v kina ali pa skladišča. Cerkev v Starem Petrovsku je n. pr. spremenjena v kino. V sosednjem kraju je sicer še cerkev, a je večinoma zaprta. Kadar je pa z dovoljenjem oblasti v nji bogoslužje prihaja v cerkev zelo veliko ljudi, celo po 20 km daleč, ampak večinoma samo starejši. Mladina ne hodi več v cerkev, ker je pač vzgojena vsa v komunističnem in materialističnem duhu. Tu živi tudi še star duhovnik v veliki revščini, ker mu nihče ne sme oziroma ne upa nič dati. Le skrivaj mu ponoči prinašajo starejši ljudje živila, da ne umre od lakote. Nedelj v Rusiji ni več. Delavci po tovarnah praznujejo 5 dni v mesecu, ki so določeni na posamezne datume, dočim kmetje po kolhozih tudi teh ne praznujejo. Kmetje praznujejo samo 1. maj. obletnico revolucije, obletnico Leninove smrti in podobno. Zvonov ne slišiš nikjer, ker jih tudi ni več. Poroke so civilne n« občini. Če kdo umrje, ga pokopljejo brez vsega. Če komu dopuščajo razmere, ima lahko pri pogrebu godbo, drugega pa ne. Hrepenenje po domovini Jasno je, da ga je po vsem tem vedno bolj in bolj vleklo, da bi še kdaj videl svoj domači kraj in svoje. Slednjič se mu je posrečilo, da je po dolgih letih dočakal oni dan. ko je lahko zapustil Rusijo. Pa po vseh letih trpljenja in razočaranja je moral doživeti še to, da je odšel iz nje tako rekoč brez vsega. Na ruski meji je moral čakati dva dni, preden so ga izpustili. Prej so mu pa pobrali vse listine, ki jih je imel pri sebi, razen potnega lista, in ves denar, katerega itak ni imel veliko. Tako je prišel brez vsakih sredstev z družino na Poljsko in v Varšavo, kjer je dobil na našem konzulatu podporo, da se je mogel vrniti domov. Želimo Fleischerju in njegovi ženi, ki se ji ie pozna domotožje po Ukrajini, kjer je pustila še svojo mater, da bi po toliko letih našel in si mogel ustvariti nov dom. Danes je s svojo družino brez vsega in brez sredstev, navezan na podporo dveh bratov. Umestno bi bilo, da bi mu domovina preskrbela primerno življenje, da bi mogel svoji družini ustvariti nov dom, ko se je po tolikem trpljenju vrnil v domovino. Društvo jugoslovanskih akademikov razpuščeno Maribor, 24. septembra. Banska uprava v Ljubljani je razpustila Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Danes je mariborska policija zapečatila prostore, ki se nahajajo v Narodnem domu v 1. nadstropju in odredila popis imovine. Razpustitev ee utemeljuje s prekoračenjem društvenega kroga nekaterih odbornikov, ki so 6e pečali z nedovoljenimi posli, kar jim je bilo tudi dokazano. Studenci dobijo svojo tržnico Studenci, 24. septembra. V petek zvečer je bila v Studencih izredna seja občinskega sveta, na kateri se je razpravljalo o ureditvi prostorov pred Jožefovo cerkvijo, Oba cerkvena hleva, ki stojita na tem mestu, bodo podrli. Prostor bodo zravnali v višino Slomškove ulice. Na tem prostoru, ki bo betoniran in kanaliziran, bodo postavili novo tržnico, namenjeno za Studence. Tržnico bodo pokrili. Gradbena dela je občinski svet oddal mariborski tvrdki Spes. Razpravljalo 6e je tudi o zgradbi nove sirotišnice v Studencih. Napravljen je načrt za vi-soko-pritlično dolgo poslopje. Stroški so predvideni na 130.000 din. Sklenili so najeti posojilo 150.000 po TA% za pet let. Davčna posvetovalnica Ž. F. K. — Šolnina. Imate sina v gimnaziji in ne plačujete preko 500 din neposrednega davka. Vprašujete, ali ste za sina dolžni plačevati šolnino? — Osnova za plačavauje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Plačuje pa se šolnina šele tedaj, če znaša davčna obremenitev na neposrednih davkih po vseh davčnih oblikah za roditelje in učenca skupaj letno preko 800 dinarjev. Če skupna obremenitev ne presega 800 dinarjev, šolnine niste dolžni plačevati. Ako torej oni, ki obiskuje gimnazijo, nima davčnega predpisa od ev. svoje imovine in prav tako tudi ne Vaša žena, učenčeva mati, Vaša davčna obremenitev pa znaša le 500 din, potem šolnine niste dolžni plačevati. I. M. N. — Izdali ste izbrisno pobotnico in jo pomotoma kolekovali z 1% od prejete vsote mesto s '/?%. Ker so koleki na pobotnici že uničeni, vprašate, kaj Vam je storiti, da pridete do neupravičeno plačane razlike, ki znaša preko 300 din? Če od dne, ko je bila pobotnica sestavljena in kolekovana, še ni poteklo 90 dni, vložite nekole-kovano prošnjo na finančno direkcijo in prošnji priklopite kolekovano pobotnico. Neupravičeno plačano razliko na pobotniški taksi Vam bo finančna direkcija vrnila po odbitku 2%ne provizije. Če pa je 90 dnevni zakoniti rok že potekel, je vsaka prošnja brezuspešna. V tem primeru je namreč vsako povračilo nemogoče. 'I. K. M. — Veselifna taksa. — Vaše prosvetno društvo namerava tekom zime imeti tedensko dvakrat ali trikrat bioskopske predstave v svojem domu. Davčna uprava stoji na stališču, da boste morali za te predstave nabaviti vstopnice državne izdaje, čeprav so prosvetna družba veselične takse prosta. — Po našem mnenju je stališče davčne uprave pravilno. Prosvetna društva ne plačujejo veselične takse in smejo prodajati vstopnice zasebne izdaje le pri gledaliških predstavah, prosvetnih večerih, predavanjih in koncertih, če se te prireditve vrše brez plesne veselice. Bioskop-skili predstav zakon med oprostitvami ne omenja, zato je treba za te vrste predstave takso pač plačati. Če pa gre v konkretnem primeru le za navadno skioptično predavanje, ne pa za pravo filmsko kino-predstavo v ožjem smislu, potem je seveda tako predavanje veselične takse prosto. Š. O. v It. Kupili ste hišo in obrat in ste to prijavili davčni upravi. Ta pa zahteva sedaj od, vas ne le pridobnino za ono dobo, odkar izvršujete obrat na lastno ime in na lasten račun, ampak vas terja tudi za pridobnino in za prometni davek, ki se je predpisal vašemu predniku in ki ga je ta oi-tal dolžan davčni upravi. Poleg tega zahteva vaša davčna uprava tudi še že davno zapadlo, a od vašega prednika še ne poravnano zgradarino! Mnenja sle, da davčna uprava v vašem primeru ne postopa po zakonu, ker vendar ne morete plačevati poleg svojih še tuje davke! Vaše mnenje ni pravilno! Po pravilniku k členu 146 zakona o neposrednih davkih jamči kupec obrata odnosno podjetja za davčne zaostanke, s katerimi je bil obrat obremenjen. Kupec obrata jamči torej po tej zakonski določbi za pridobnino in za davek na poslovni promet, ki se je predpisal prodajalcu, ga ta ni hotel odnosno ni mogel dosedaj poravnati. Po zgoraj navedeni zakonski določbi jamčijo pa tudi nepremičnine (zemljišča in zgradbe) za zemljarino in zgradarino, če te davki niso starejši od treh let. Samo po sebi je pa umevno, da imate pravico zahtevati od prejšnjega lastnika hiše in obrala, da vam povrne ona davčna vplačila, ki ste jih izvršili za in namesto njega. Preden pa uveljavite la svoj zahtevek, proučite še podrobneje prodajno (kupno) pogodbo, ali ta morda no vsebuje kakih posebnih nasprotnih določil glede predmetnega uovračila. Anton Ž. v K. Vi želite, da bi vam na kratko in na poljuden način pojasnili, kako naj se sestavi prijava za pdidobnino, da bo ustrezala zakonu in zahtevam davčne uprave. Vaših davčnih prijav namreč davčna uprava noče in noče upoštevati. Nasprotno, davek se vam redno leto za letom ' zvišuje. OdgoVOr na vaše vprašanje bi bil preobširen in bi presegal namen in okvir naše »Davčne posvetovalnice«. Zato vam raje na konkretnem primeru položeno, koko ne smemo sestavljati davčnih prijav. Pred kratkim smo imeli vpogled v sledečo pridobninsko prijavo. Neki podeželjski trgovec je vložil lani nastopno prijavo za odmero pridobnine. Prijavil je, da je imel: prometa ....,,,,,,, 100.000 din kosmatega dohodka B „ * , , , , 36.000 din režijskih stroškov....... . 38.000 din torej čistega, pridobnini zavezanega dobička......................0 din Dotični trgovec preživlja poleg žene še troje otrok, od katerih dva študirata v Ljubljani. Drugih večjih dohodkov, razen iz trgovine — nima. Slične so bile njegove pridobninske prijave tudi za predidoča leta! Da te davčne prijave davčna uprava oziroma davčni odbor ni mogel upoštevati, je jasno. Saj nam kaže že površen pogled na davčno prijavo, da obstoji neko uesorazmerje med prometom na eni in med kosmatim dobičkom in režijo na drugi strani. Ne glede na to se pa vsakemu nehote vsiljuje vprašanje, kako in s katerimi dohodki da je potem stranka vzdrževala svojo rodbino, zlasti pa se vsiljuje vprašanje, kako more ta trgovec vzdrževati dvoje otrok v Ljubljani, ako ima leto za lelom poslovno izgubo. Tu po vsej priliki nekaj ni v redu! Vložene strankine davčne prijave domnevno niso točne in z ozirom na opisane življenjske razmere brez dvoma tudi niso verjetne. Zato je davčni odbor leto za leto odklanjal te prijave. Zaradi tega vam bodi za osnovno pravilo, ko sestavljate pridobninsko prijavo, da je prijavo sestaviti tako, da obstoji pravo razmerje med prijavljenim prometom na eni, in med prijavljenim kosmatim dobičkom in režijo na drugi strani. Ti podatki naj nadalje odgovarjajo vsaj približno danim dejanskim in življenjskim razmeram. Le v tem primeru morete zahtevati, da davčna uprava oziroma davčni odbor upošteva vašo davčno prijavo. Seveda je tudi mogoče, da ste to ali ono leto imeli poslovno izgubo. Tedaj pa je v dotični pri-dobninski prijavi točno pojasniti, zakaj in kako je prišlo dotično leto do poslovne izgube. N. pr. imeli ste večje poslovne izgube na dubiozah, ali blago se je pokvarilo, ali slično. Hkrati je pa tudi dokazati, da ste imeli v dotičnem poslovnem letu pravkar navedene poslovne izgube. Ako teh dokazov ne predložite, se izguba pri pdmeri pridobnine ne bo upoštevala, ampak se bo davek odmeril na podlagi uradno ugotovljenega prometa z uporabo povprečnih donosnostnih ključev, ki veljajo za posamezne vrste trgovin in obrtov. S. 51. v M. B. (Savska banovina.) Vprašali sle,* ali morate z ozirom na svoj službeni značaj plačevati banovinski oziroma občinski ku-1 u k ali ne. — Na dano vprašanje Vam žal ne moremo dali naprošenih pojasnil, ker ne bivate v dravski, temveč v savski banovini. Nam so pač znane odredbe za dravsko in ne pa tudi za savsko banovino. Kuluk se namreč pobira sicer na temelju zakona o samoupravnih cestah iz leta 1929, toda način in obseg davka določajo posamezne banovine v lastnem delokrogu. Ker so dejanske razmere v raznih banovinah različne, se tudi določbe o pobiranju kuluka v posameznih banovinah med seboi bistveno razlikujejo. Zlasti velja to glede vprašanja, katere osefie In kateri stanov! ali sloji so oproščeni od plačevanja kuluka. Tako n. pr. plačujejo v dravski banovini banovinski kuluk samo še državni uslužbenci in upokojenci, ostali davčni zavezanci pa plačujejo nadomestno cestno doklado in to izza leta 1932. Sodeč po Vaših pojasnilih in zakonskih določbah, ki jih v Vašem dopisu dobesedno citirate, smo tudi mi mnenja, da Vam ne bo treba plačati kuluka. Za vsak primer se obrnite na Vašo davčno upravo, ki Vam bo na podlagi svojih zakonov, in uredb rade volje dala naprošena pojasnila. S. M. v M. B. (Savska banovina.) Posodili ste svojemu bratu 15.400 din in to b r e z o b r e s t-n o. Pozneje ste svojo terjatev na posestvu brata zemljeknjižno zavarovali in to na podlagi posebne listine, v kateri se je navedlo, da znašajo obresti Vašega posojila 8%: Ko Vam je brat vrnil posojilo (obresti se niso ne preje ne pozneje plačale in jih tudi ne boste nikdar uveljavljali!), se je izvršil zemljeknjižni izbris terjatve. Sedaj Vam brat poroča, da ga davčna uprava sprašuje, ali, kdaj in katere obresti da Vam je plačal. Vse to zaradi odmere rentnine! Radi bi vedeli, ali se Vam bo odmerila rentnina, dasi niste obresti niti prejeli niti zahtevali! Kaj Vam je storiti, ako se Vam davek predpiše. Da se davčna uprava zanima za plačilo obresti, je posledica okolnosti, da obveščajo sodišča davčne uprave o vsakokratni vknjižbi in izknjižbi raznih pravic na nepremičninah. Tako je davčna uprava zaznala, da Vam brat dolguje izvesten znesek in da vam p r i t i č e j o 8% ne obresti. Ker imate po listini, na koje podlagi se je izvršila vknjižba posojila, pravico do obresti, so nesporno dani pogoji za odmero rentnine. (Glej člen 67. t. z. zakona o neposrednih davkih.) Dejstvo, da obresti niste prejeli in da jih tudi ne nameravate uveljavljati, ni po zgoraj navedeni zakonski odločbi nikaka ovira za odmero rentnine. Odmera kakor tudi izterjava davka bi se po določbah člena 68. leg. cit ustavila le tedaj, ako bi vložili zadevno posebno prošnjo in v njej dokazali, da je terjatev predmet sodnega postopka. A tudi tedaj se odmera oziroma izterjava davka ustavi le za toliko časa, dokler se navedeno postopanje ne konča. Ker pa v vašem primeru pravkar označeni pogoji niso dani, se odmera kakor tudi izterjava davka ne da odložiti. Po teh pojasnilih boste torej po vsej priliki morali plačati tudi od neplačanih obresti rentnino in sicer za vsa davčna leta, kolikor pravica do odmere davka že ni zastarela. Plačati boste pa morali tudi še avtonomne doklade in davčno kazen iz Člena 137., ker niste vložili vsakoletne rent-ninske prijave. Pravica države do odmere davka pa zastari po členu 153. zakona o neposrednih davkih čez pet let od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala. V vašem primeru se bo odmerila 12% na rentnina, ker znaša obrestna mera izpod 12%. Dvomimo namreč, da bi davčna uprava pri vas uporabila določbo člena 68. leg. cit, ki pravi: »Vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodek, zavezan kateremukoli neposrednemu davku, ni po ocenitvi davčnega odbora večji od 10.000 din, plačujejo kot ta davek 8%,, t. j. osem dinarjev od vsakih sto dinarjev davčne osnove.« Proti odmeri rentnine lahko vložite pritožbo in sicer za vsako davčno leto posebej kolek 30 dinarjev za vsako pritožbo. Vendar vložitev pritožb ne bi imela smisla z ozirom na predidoča pojasnila. Vprašanje kuluka se obravnava v posebnem odstavku. Iz lastne pletarne oeplce In puloverle za deco 20 Din, (opice ia dame 25 Din puloverje za moške 35 Din In boljle v veliki liblrl pri: samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. Rudarska in lopitniška proizvodnja Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v avgustu proizvodnja (v oklepajih podatki za julij)-: črni premog 38,338 (37.065) ton, rjavi premog 340.036 (388.565) in lignit 111.722 («8.822) ton. Nadalje smo v avgustu proizvedli 51.934 (50.587) ton železne rude, 56,616 (50.800) Izvoz lesa V avgustu letos je znašal izvoz lesa iz naše države 9&778 (avgusta lani 81.500) ton v vrednosti 90.8 (&iit)- milij; din. V prvih 8 mesecih letos smo izvozili 639.042 (798.786) ton lesa za 567.9 (750.1) milij. din. Po državah'se razdeli naš izvoz lesa v milij, din za prvih 8 mesecev letos takole (v oklepajih podatki za prvih 8 mesecev lani); Italija Nemčija Anglija Madžarska Grčija Argentina Holandija Alžir 123.7 (138,0) 117.8 (112.2) 85,8 (159.9) 40.3 (51.9) 28.1 (28.1) 24.4 (25.3) 18.4 (30.5) 7,8 (14,1) ton boksita, (53.877 (65.358) ton bakrene rude, 70.811 (73.860) ton svinčenocinkove rudo. Topilnlška produk-ija je dala 4555 (5084) ton železa, 2862 (3370) ton bakra, 654 (686) ton svinca in 419 (826) ton cinka. Poleg tega je znašala proizvodnja zlata 57 (32) kg in srebra 18 (8) kg. Belgrad je ostal neizprcmenjen, popustil pa je Pariz. Tudi v našem prostem prometu se opaža učvrstitev tečajev, Tako 6e plačuje za dolar 49.25, za angleški funt 236, švicarski fTank po 11,10, francoski frank po 1.30 itd. Za češko krono ni nobenih tečajev. V Curihu je danes pri dvigu ostalih tečajev ostala krona uradno neizpre-menjena na 15.10, v prostem prometu pa so bili znatno nižji tečaji. Curih. Belgrad 10, Pariz 11,92, London 21.27, Newyork 445, Bruselj 75.20, Milan 23.275, Amsterdam 238.140, Berlin 177.10, Stockholm 109.70, Oslo 106,925, Kopenhagen 95, Praga 15.10, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.95, Carigrad 3,50, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9,37, Buenos-Aires 112.50. Slaahor za sladkanfe vino ".■•". S.', dobe upravičenci prljlospodarskl zvezi v Ljubljani Izboljšanje konjunkture v Ameriki Po desetih mesecih stalnega nazadovanja konjunkture v severno-ameriških Zedinjenih državah' je prišlo meseca julija do prekinitve tega razvoja ter je nastopilo izboljšanje. To izboljšanje je trajalo tudi avgusta, kar dokazujejo statistike o gospodarskih dogodkih v tem mesecu. Na skoro vseh poljih se kaže znatnejša aktivnost gospodarstva, Tako je znatno narasla produkcija železa ia j^kia: junija je znašala produkcija železa 1,062.000 ton, julija 1,202.000 ton in avgusta 1,494.000 ton. Še bolj je narasla produkcija jekla: o4„ 1,638.000 ton v juniju na 2,547.000 ton v avgustu. Produkcija surovega olja je narasla od 3.10 na 3,36, milij, sodov. Gradbena delavnost je zelo zaživela. Blagovni železniški promet je višji in število konkurzov se je zmanjšalo. V drugi polovici junija se je začela namreč popravljati newyorška borza, kar je dalo povod za. bolj ugodno presojo bodočega gospodarskega razvoja. V avgustu pa je zopet nastopil majhen preolfret, ki se je nadaljeval v septembru. Vendar je sedanjo slabost borze pripisovati predvsem presoji političnih dogodkov po borzi, Če bi ta faktfv odpadel, potem bi odpadla tudi važna mo- titev za dvig konjunkture. * * * Zveza trgovskih združenj. Na skupščini Zveze trgovskih združenj v Logatcu dne 10. julija so bila sprejeta nOva pravila Zveze, ki so imela za nameh" reorganizirati zvezo. Sedaj je oblast potrdila" nova pravila zveze in je zaradi tega sklicala izredni občni zbor Zveze trgovskih združenj za 5'. oktober 1938 v Celju (mala dvorana Narodnega doma). Na tem občnem zboru je na dnevnem redu volitev predsedništva. Kot znano sestavljajo predsedništvo Zveze: predsednik, dva podpr^dsedliTka-iti'' blagajnik: To predsedništvo' se voli )ia skupščini za dobo treh let. — Po'iz-rčtfiiem' občiitem zboru zveze bo' sklicana takoj 6eja glavnega odbora zveze, ki sestoji iz predsedništva ter po enega zastopnika vseh trgovskih združenj. Po seji glavnega odbora bo seja ožjega odbora. Uvozniški prispevek za tekoča goriva. Finančni minister je odredil, da znašajo stopnje uvozniškega prispevka za uvoz tekočih kuriv; za os-tanke nafte 2.50 din za 100 kg, na surovo nafto 3.50 din za 100 kg; na bencin, bencol, plinsko olje ža mažo 5 din za 100 kg. Ta prispevek se bo plačeval na carinarnicah za uvožena kuriva od 1. oktobra 1938 dalje. Odloženo. Zasedanje gospodarskega sveta Male zveze, ki bi se moralo v odborih začeti v Splitu že prihodnji teden, je odloženo. — Pogajanja med našo drža-ov in Češkoslovaško za dobavo 10.000 in več vagonov pšenice so odložena na kasnejši čas. - ' Izvoz goveje živine v Nemčijo. Gospodarski bilten Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine sporoča izvoznikom, ki morajo natovoriti goveda za' Reichsstelle Bodenbach. da prenehajo z natovarjanjem do nadaljnje odredbe zavoda. Potrdila bodo veljala, ko bo zapora natovor.jenja odpravljena. Izvoz živih prašičev v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine — odsek za živino in proizvode — sporoča izvoznikom, da brzojavno predlože najkasneje do 25. spet. zavodu prijave za izvoz živih prašičev v Nemčijo — Reichsstelle. 100 milij. din za novo avtomatske telefonske centrale. Gogospodarsko finančni odbor ministrov je odobril poštnemu ministrstvu, da lahko najame pri Poštni hranilnici v Belgradu 100 milijonov dinarjev posojila, ki naj bi služilo za postavitev avtomatskih telefonskih ' central v Skoplju, Celili,ju,' Petrovgradu, Osijeku in Kranju. Proizvodnja nafte v naši državi je znašala avgusta 151 ton (julija 82 ton). Kot znano, dobivamo nafto v Medjimurju. Proizvodnja clektrolitičnoga bakra v Baru je znašala v juliju 193 ton, v avgustu pa že 1371 ton. Razglas. Šumska uprava v Boh. Bistrici proda' -1. oktobra 1938 2480 m;l lubja loco gozd, zloženega v kupe, v 10 partijah. Direktne pismene ponudbe se bodo sprejemale, za poedine partije ali' pa za skupno količino, dne 1. oktobra 1938 ob 11 dopoldne. Splošni prodajni pogoji so. na vpogled pri šumski upravi v Boh. Bistrici za časa uradnih ur. Šumska uprava v Boh. Bistrici. Promet v tržaškem pristanišču. V prvi polovici leta 1938 se je v primeri s prvo polovico 1937 povečal promet v tržaškem pristanišču od 1,542.600 na 1,660.500 ton (natovorjeno tn razto-vorjeno blago). Povečanje obtoka bankovcev v Franciji. Izkaz Francoske banke izkazuje dne 15. septembra v primeri s R. septembrom povečanje obtoka bankovcev za 5286.5 milij. frankov na 108.185.56 milij. frankov. To povečanje je v zvezi s povečanjem meničnih posojil banke za 2386.6 milij. nn 11.570 milij. frankov in povečanjem predujmov državi za 3 na 31.05 milijarde frankov. Borza ,....- .... Dne 24. septembra, Denar Ta teden je znašal devizni promet nn ljub-ljansik horzi 12.004 milij. din v primeri z 10.977, 4.444, 6.681 in 7.495 milij. din v prejšnjih tednih. Današnja curiška borza belaži povečanje skoraj vseh tečajev davi«. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene iivlne in kmetijskih pridelkov v Ljubljani 22. septembra t. 1. Voli I. vrste 6, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—5, telice I. vrste 6, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—5, krave I. vrste 5.50, II. vrste 4.25, III. vrste 2.50—3, teleta I. vrste 8, II. vrste 7, prašiči špeharji domači 10, prašiči pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 6—8, zadnji del 8—10, svinjina 16—18, slanina 15—16, svinjska mast 18—20, čisti med 20, goveje surove kože 9—11, telečje surove kože 11, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. Pšenica 220, ječmen 190, rž 190, oves 180, koruza 190, fižol 260, krompir 80, seno 100, slama 60, jabolka I. vrste 600, 11. vrste 400, III. vrste 250, hruške I. vrste 800, II. vrste 600, III. vrste 400, češplje I. vrste 600, II. vrste 500, III. vrste 350, pšenična moka 350, koruzna moka 210 din za 100 kg. Navadno mešano vino 10—12, finejše sortirano vino 14—16 din za 1 1. Živinski sejem v Ptuju 20. septembra t. 1. in svinjski sejem 21, septembra t. 1. Dogon: 47 volov, 209 krav, 7 bikov, 25 juncev, 78 telic, 3 teleta, 89 konj, 5 žrebet, 155 svinj in 164 prascev. Prodanih; 23 volov, 107 krav, 3 biki, 5 junccv, 22 telic, 1 tele, 22 konj, 3 žrebeta in 81 prašičev. Cene naslednje: Voli 4—4.50, krave 2.50—4, biki 3,50—4,25, junci 3.75—4, telice 4—4.75, teleta 6.50, pršutarji 7—7.50, debele svinje 8—8.25, plemenske svinje 6.50—7 din za 1 kg žive teže. Konji 350—4500 din, žrebeta od 1200—2400 din in mladi pujski 6—12 tednov stari 90—145 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah 16. septembra t. 1. Voli I. virste 5—6, II. vrste 4—5, III, vrste 3—4, telice I. vrste 4.50 do 5.50, II. vrste 4—5, III. vrste 3—4, krave I. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči špeharji 9.50—10.50, prašiči pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste 10, III. vrste 8, svinjina 12—14, slanina 15—16, svinjska mast 18, čisti med 16—18, neoprana volna 15, oprana volna 30, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. Pšenica 200, ječmen 200, rž 200, oves 150—200, koruza 150—175, fižol 100—200,. krompir 100, seno 45, slama 25, jabolka I. vrste 250, 11. vrste 200, III. vrste 150, hruške I. vrste 200, češplje suhe I. vrste 1000, pšenična moka 250, koruzna moka 200 din za 100 kg. Navadno mešano vina pri vinogradnikih 4.50—5, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za 1 1. Uboj pri kožuhanju koruze Maribor, 2*. septembra. Z dobo kožuhanja, ki se je pričela po Slovenskih goricah, se je menda tudi pričele zloglasna doba fantovskih pretepov in pobojev, ki se v jesenskem času kur vrstijo drug za drugim. Do takega pretepa s smrtnim izidom je prišlo preteklo noč v Vukovskem dolu v občini Sv. Jakob. Včeraj zvečer so se odpravili trije raz-našalci peciva pri g. Pcčovniku v Košakih v Vukovski dol k posestnici Mariji Schrei na ko-žuhanje. Kakor po navadi so fantje po kožuhanju pričeli piti in plesati, |>otem pa v sado-nosniku pred skednjem, v katerem so kožn-hali, pretepati. Zemljič in Vogrin, ki sta ostala v skednju, sta bila v skrbeh za tovarišem Za-dravcem in sta zato stopila iz skednja za n jim. V tcin trenutku je nekdo od domačih fantov navalil na Žemljica ter mu z nožem zadal v vrat smrtonosen sunek. Prorczul mu jc glavno žilo, tla je Zemljič na mestu izkrvavel. Tudi Vogrinu domači fantje niso prizanesli ter so ga s koli pobili na tla in mu prizadejali po vsem telesu nevarne poškodbe. Prepeljati so ga morali takoj v mariborsko bolnišnico. Domači orožniki so uvedli temeljito prelskvo, ki naj ugotovi, kdo je Zemljiču usmrtil, državno tožilstvo pa jc odredilo obdukcijo Zemljičevegu trupla. Speti Današnji šport v Ljubljani Orient (Sušak); Ljubljana Predtekma: Svoboda : Hermes za prvenstvo LNP. Začetek predtekme ob 14.45 na igrišču Ljubljane, Prvenstvo II. razreda Na igrišču Mladike: Moste : Korotan ob 0 Mladika : Adrija ob 10.30. Zadnja plavalna prireditev v kopališču SK Ilirije Tekmovanje za Jadranski pokal je končano. Ljubljanska plavalna podzveza nudi občinstvu še eno priliko, da si ogleda zanimivo plavalno tekmo. Po prijavah sodeč, bo borba med posameznimi šolami zelo ogorčena, saj so posamezne šole prijavile do 20 in več plavalk in plavalcev, LPP je razpisal dva krasna pokala za prvaka v plavanju in vvaterpolu. Vsak posamezen pokal je prehoden in si ga prisvoji v trajno last šola, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Po plavalnem sporedu bo zanimiva vvaterpo-lo tekma. Vstopnina bo minimalna, zato vsakemu priporočamo obisk. Tekma se prične danes ob 14. Mariborski šport V nedeljo, dne 25. septembra se nadaljuje tekmovanje za prvenstvo v vseh razredih. V Mariboru se vršita zopet dve tekmi in sicer se srečata ISSK Maribor in SK Slavija, Po-brežje ter SK Železničar in SK Mura iz Murske Sobote. Po nedeljskem uspehu Slavije se njen nastop proti Mariboru pričakuje z veliko napetostjo. Prv ič gostuje v Mariboru v jesenski sezoni izredno napredujoče moštvo SK Mure, ki je na svojem terenu doseglo letos izredne uspehe ter tudi močno moštvo Rapida sigurno premagalo. Rapid mora v Čako vec, kjer bo z vsemi silami skušal doseči ugoden rezultat. V drugem razredu sc vršijo tekme med SK Lendavo in SK Dravo iz Ptuja v Dolnji Lendavi, v Ptuju pa gostuje SK Gradjanski proti domačemu SK Ptuj. V tekmovanju rezerv se bo odigrala le tekma med rezervami ISSK Maribor in SK Slavija, Po-brežje. Za mladinsko prvenstvo Maribora pa sc srečata moštvi SK Železničar in SK Rapid. V državnem prvenstvu za moštva gospodov • potuje ekipa SK Rapid-a v Ljubljano, kjer se sreča v odločilni borbi za naslov prvaka Slovenije s SK Ilirijo. Damska ekipa pa mora v Zlatar, kjeT bo sigurno dosegla zmago ter se plasirala za nadaljnje tekmovanje. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo bo podzvezno prvenstveno tekmovanje v vsem svojem obsegu. Med drugimi star-tajo v nedeljo tudi naši drugorazredni, da si v borbi za naslov prvaka svoje skupine pribore čim več točk in si tako zasigurajo vstop v višjo skupino. Eden najresnejših pretendentov za skok v prvi razred je naša »Mladika«, ki si je v pretekli sezoni upravičeno osvojila kot najboljši drugorazredni klub prvenstvo tega razreda, pa so ji za zeleno mizo »pristrigli peroti« ter ji zavrli pot navzgor. Že v njeni prvi tekmi Mladika:Adrija, ki bo v nedeljo dopoldne ob pol 11 na igrišču ob Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem s prdtekmo Moste;Koro.tan, ki se prične že ob 9, si bo priborila dve dragoceni točki. Igrišče Mladike je na novo nivelirano in ga moremo smatrati za eno najlepših v Ljubljani, Domačini se spoznajo na njem kakor v lastnem žepu, in jim bo težko kako moštvo kos. Pri startu jih spremljajo vse naše simpatije, tako da upamo, da bo ta agilni klub s podporo svojega vnetega občinstva v nedeljo sto,ril prvi korak k najvišjemu naslovu v podzveznem drugem razredu. SK Slaviia : SK Grafika Na igrišču Mladike bo danes ob 16 važna prvenstvena tekma med gornjima rivaloma. Tekma obeta biti zelo zanimiva, 6aj razpolagata kluba s prav dobrimi igralci. Ljubitelji lepega nogometa vabljeni, „Sevnigov memorial" V nedeljo, dne 2. oktobra 1938, kakor običajno vsako leto, priredi Moto-Hermes veliko nacionalno dirko na Grad v počastitev spomina pokojnega člana Sevnika, ki je padel kot žrtev športne vneme. Udeležbo so prijavili po močnih zastopstvih vsi motoklubi v državi. Moto-dirka na Grad motokluba Hermesa je običajno ena največjih moto prireditev v Sloveniji. Letos se Novice iz Julijske krajine Umrl je mož. Iz Budanj na Vipavskem nam poročajo; Dne 26. t. in. je umrl g, Jožef Ferjančič v starosti 88 let. Poleg vzornega gospodarstva in skrbne vzgoje številnih otrok se je vse svoje življenje zanimal tudi zn javne zadeve. Dolgo vrsto let je bil župan samostojne budanjske občine v najhujši dobi liberalizma, med vojno in še nekaj časa po vojni. Pod njegovim županovanjem se je zidala nova cerkev in nova šola, pri čemer si je pokojnik pridobil mnogo zaslug. Bil je meti ustanovitelji »Hranilnice in posojilnice« v Vipavi, »Vinarske zadruge« ter poznejšega »Kmetijskega društva«. Pri obeh zadrugah, k j stu v gospodarskem pogledu toliko koristili prebivalstvu Vipavske doline. je bil dolp leta odbornik. Nad 10 let jc bil tudi načelnik cestnega odbora in po vojni nekaj časa izredni cestni komisar za vipavski okraj. Svoje posle je opravljal v splošno za-dovoljnost bivših avstrijskih in sedanjih ob-lastev. Nesebičnemu, vzornemu krščanskemu možu naj sveti večna luč, preostalim pa izrekamo najiskrenejše sožalje! Sv. Križ na Vipavskem. V nedeljo 21, avg. smo blagoslovili v vseh podobčinali našega županstva stebre za zastave. V vsaki soseski je bila namenu primerna slovesnost, katere so se udeležile strankine organizacije s svojimi voditelji na čelu in vaščani. Slovesnostim je prisostvoval tudi goriški prefekt s številnimi odličniki. Potek prireditev smo oddajali po radiu. Šcbrclje. Čez letošn jo letino se res ne smemo pritoževati. Poželi smo bogato žito. nakosili smo obilo krme in tudi ajda, krompir iu drugi pol jski pridelki obetajo prav dobro, če bo vreme le količkaj ugodno. Samo sadja bomo imeli le malo, ker nam ga je pobrala še v cvetju zmrzal. —- Pred nekaj meseci smo na novo prebelili in okusno preslikali ter prečistili farno cerkev, da smo je sedaj prav veseli. Zdaj prav pridno zbiramo za nove orgle, ker so stare /e doslužile. Tudi podružno cerkev sv. Ivana, ki se tako ponosno beli na grebenu naše zelene planote in je daleč na okrog viden stražnik naše duhovnije, smo lepo prenovili. Prisrčna hvala vsem, ki so požrtvovalno pomagali pri olepšan j u oboli naših ccikva. bo najbrže moto-Hermesu posrečilo prikomandi-rati najmočnejšemu dirkaču Ludviku Stariču no\ dirkalni stroj, in mu bo tako možno pokazati vse svoje sposobnosti, najmanj pa zboljšati svoj lanski rekord. Opozarjamo že danes občinstvo na to prireditev, kakor tudi motoriste ostalih klubov, da se prijavijo pravočasno in v čim večjem šle vilu. Moto-Hermes. Slovesen sprejem grških lahhoatletov v domovini Grška lahkoatlctska reprezentanca, ki je tudi na IX. balkaniadi v Belgradu zmagala, je bila nad vse slovesno sprejeta v svoji domovini, Takega sprejema, kot so ga bili topot deležni Grki, ne dožive vselej niti največji narodni junaki, in sprejem je bil podoben onemu, ko so sprejemali stare olimpijske zmagovalce. Najprej jim je bil prirejen slovesen sprejem v Solunu. Ogromna množica ljudi sc je zbrala na kolodvoru in po ulicah v neposredni bližini z godbo in športnimi organizacijami na čelu. Zlasti je občinstvo pozdravljajo Ragazosa, zmagovalca v maratonskem teku, katerega so nosili na ramah po solunskih ulicah. Še sijajnejši, naravnost veličasten pa je bil sprejem v Atenah, kjer so pričakali zmagovalcc na kolodvoru ministri in druge visoke osebnosti v atenskem javnem življenju. Ogromno ljudstva se je nabralo, ki je z urnebesnimi vzkliki pozdravljalo zmagovalce tako na kolodvoru kakor po atenskih ulicah, kjer se je pomikal sprevod z reprezentančnim moštvom, ministri in godbo na čelu. Pred občinsko hišo so se ljudske množice ustavile in lahkoatletski reprezentanci na čast je bi! prirejen slovesen sprejem. Zvečer pa je bil prire-jn v razkošnem hotelu zmagovalcem na čast slavnostni banket, kateremu so prisostvovali ministri in druge visoke osebe grškega javnega življenja Ob tej priliki je bila grška iahkoalletska zveza odlikovana s srebrno plaketo, na kateri so gravirana imena vseh onih letošnjih grških reprezenta-tivcev, ki so v trenutku, ko je bila zmaga negotova, izvojevali prvenstvo Grčiji na IX. balkaniadi. Istočasno pa je prosvetni minister razdelil zmagovalcem kolajne, s katerimi so bili odlikovani. Slovenci v Italiji pozor! Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, nnj sporoči tvrdki Giovauni Parovol, Triosto, Vin fr. Dcnza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50 in naj ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11—1649, S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda so mora pripomniti, da Je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. Po športnem svetu Olimpijsko igro leta 1944 v Kanadi? Kanadski olimpijski odbor je sklenil potegovali se za izvedbo olimpijskih iger lela 1944. Tudi Budimpešta, Lozana, Atene in London se potegujejo za izvedbo XIII. olimpiade vendar o tem še ni padla odločitev, kar se bo pa v kratkem zgodilo. Najhitrejšo štafeto v letošnjem letu. Nastop ameriških atletov v Evropi tekom zadnjih tednov je zopet jasno pokazal, da razpolaga Amerika z izbornini materialom v lahkoatletskem športu. Velik napredek evropske lahkoatletike je sicer zelo zmanjšal razliko v lahki atletiki med starim in novim svetom, toda Amerikancem Evropa še ni in šo nekaj časa ne ho kos. V dvoboju, ki je bil v Berlinu, so se jim Nemci precej približali v štafeli 4X100 ni in zavzemajo letos drugo mesto tudi v štafeti 4X100 m, takoj za Ameriko. Rezultati: 4X100 m: 1. Amerika (40sek.); 2. Memčija (40.3); 3. Švedska (41.1), 4. Anglija (41.2); 5. Italija (41.3); 6. Nizozemska (41.8); 7. Madžarska (41.9); 8. Poljska (41.9) 4X400 m: 1. Amerika (3:13.4); 2. Nemčija 3:13.6); 3. Anglija (3:14.9); 4. Švedska (3:16.6); 5. Francija (3:18.3); 6. Italija (3:19.7); 7. Madžarska (3:20); 8. Norveška (3:22.6). Vesti športnih zvez, klubov in društev Po uspešno končani sezoni 1987-38 jo nabljaSka sekcija SK Ilirijo priredila razstavo svojih letos pri-borjenih nagrad obenem /. zanimivimi fotografijami, kl prikazujejo napete momente i/, bojev. Razstavu bo trajala pri tvrdki Suttuor na Aleksandrovi ce-sti do 27. t. m. Istotaui je na razpolago prijavim pola. kamor naj se vpišejo interesenti zu zučotlliški tečaj, ki ho bo lotos vršil v floreta zn dumo iu gospodo. K vpisu bo vabljeni tudi bivši člani sekcije, ki so sabljanje predčasno opustili, kajti poleg znčetniškega bo, kakor vsa-ko leto, tudi nadaljevalni ločuj. Ostale podrobnosti bodo po končani razstavi objavljeno pravočasno. Planinske postojanke SPI) so šo oskrbovane. V nedeljo bodo vso planinsko koče SPI) nudile pat robno zavetišče turistom, ki si izberejo najlepšo jesensko dnovo zn planinske ture. V Triglavskem pogorju bodo znprto oil ponedeljka dno 2(1. I. m. linijo Stnnlčovn koča, Aleksandrov dom iu Vodnikova koča, da 4. okt. ho oskrbovan Triglavski dom nn Kredarici in koča tiri Triglavskih jezerih, 1(1. oktobra pa so zapre Aljažev dom. Na Črni Prsti bo Orožnova koča oskrbovano do 4. oktobra. Erjavčeva koča na Vršiču tudi do 4 oktobra. V toni predelu pn bo stnluo oskrbovan Poni ua Komni, ki ima tudi v jesenski naravi svojo t o soline čare. ttoblekov dom nn Hogunjščici ho do nn dal.injegn oskrbovan ob sobolah in nedeljah, ako bo lopo vreme. V Kamniških planinah so tudi vse postojanke oskrbovane šo to nedeljo, (lil pon -doljkn pn bo zaprta ("tešim kočn, zasilno oskrbovana ob nedeljah lin Cojzova kočn in kočn nn .Torinnnovih vratih, stalno pa so oskrbovane Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvnven in koča na Veliki planini. Planinci, hitite v sedanjem sončnem jesenskem vremenu v planino, ki bodo kmalu dostopno le smnčnrjoni. Podrobne informacije dobile v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1, telefon št. 40-5«. ..Ponedeljski Slovenec" prinaša poročila o vseh važnejših do godkih v nedeljo. »Slovenec« teh po ročil ne ponavlja, zato vabimo vso na ročnike »Slovenca«, da so naroče tudi na »Ponedeljski Slovenec«. Naročnina znaša mesečno samo 5 din, za tri mesece 13 din, za šest mesecev 25 din, zn celo leto 50 din. Ker so za nedeljo v avgustu napovedani važni dogodki, n katerih bo poročal samo »Ponedeljski Slovenoc«, priporočamo, da so takoj naročite tudi na ta časopis. Mati je mislila, daje Ivankina obleka bela • # ... dokler ni videla poleg nje Vere v Radion beli obleki! Njen materinski pOnoš je užaljen! Ivanka je videti naivnost zafifcttiarieirta pc!eg sosc Jr ?ga otroka? In vendar je obleka sveže oprafla, pa je tako siv]' ' v-' '-'v/v Radio Programi Radio Lfubfjancn A'edelja, 25. septembra: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.15 Citraški duoti (fc'K. Hebuin iu Me/.pulita) — u Nupovedi, poročila — U.13 Operetni veucki (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — lil Prenos cerkveno giusbe iz stolnice — 11 Otroška ura: Mlada Uredil, zvočna slika (članico Nar. Bled.) — 11.a« Koncert lalike glasbe. Sodelujejo: Jožek in Ježek 111 plošče — 12.30 Koncert It.ulijskega orkestra — i;i Napovedi, poročila — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 17 Kmet. ura: O trgatvi (it. Vladimir Kuret) - 17.3(1 Veselo popoldne. Kuntje un vasi pojo narodne, vmes ijiru sramel Murnček — li' Nupovedi, poročilu - 19.3U Nac. ura: Jugoslov. kamen zu eeste in zgradbe (Pavle Vusič, univ. prof.) — 111.50 Klavirski koncert |g. Demšar Zlat ko) — 20.SIII Koncert operne giusbe. So-delujeio: g n Milu Kogojeva in K. .lean Krm el, člunu 1 i ubij. oiiere ter Uudijski orkester — 22 Napovedi, poročilu — rJ.lo Iieproduclntn koncert plesne glnsbe. Ponedeljek, iti. septeiiiblri: 12 (ilasbene slike (pl.) —12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 šramel kvartet ŠUrio fant ju — 14 Nupovedi — 18 Vsakemu nekaj (plošče) — 18.40 Poglavje o ženski biologiji (ga. Hožeun dr. Za ic-I.avrie) — 19 Napovedi, poročilu - 10.311 Nuc. ura- Zgodovina in pomen Narodnih taborov. (Rudolf' Dostal, LJubljana) — 10.50 Zanimivosti (g. M. Ja-vornik) — 21 Prenos iz Prage. .Innnček: Glngolsku maša za soli, zlior, orkester in orgle. Izvaja orkester liudiojournala, dirig.: O. .leremias - 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Zvoki v oddili (ltadijski orkester). Torek. 27. septembra: 12 Polko, valčki in končnico (plošče) — 12.45 Poročilu - 13 Napovedi — 1:1.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pisan spored, izvaja Radijski orkester — 18 40 Kakšen pomen zn življenje ima nauk o značaju Ig. prof. Eeniil Horvat) - 10 Napovedi, poročilu — 1M 3o Nuc. ura: Jugoslovanska povojna književnost (Z. Vukičevič, knjiž i — 10.50 ln minut zabave - 20 Sattner-icvi dvospevi. Izvajata gdč. 1'oldka Zupanova in gn. i ida Kalin Vedrnlovu, pri klavirju g. prof. Marjan 1 ipovšek — 20.45 Koncert Tindijskegn orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbo iz ku-uriie Nebotičnik. Dragi programi t Nedelja, 25. septembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi 21 Koncert — Zagreb: 20 Ruske pesmi in romun-rc '11.45 Zabavni koncert, 22.20 I.aliku glasba - Sofija: 10 Prenos iz gledališča — 1'raga: 22.35 Plesna glasba - Dunaj: 20.10 Veliki zabavni koncert — Hudimpestu: 10 3(1 Solospevi - Milan: 21 Vnrietejski večer — tlim: Fidelio , opera — 1'arU: 22.45 Lahka in plesna glusba — Toutou.se: 22.45 Operetne nrije. Ponedeljek. Hi. septembru: tlel urad: 20 Tnmbnrn-iki orkester, 20.30 Solo petje. 21 Prenos iz Prage: Janaček- Glngolsku sv. maša — Zagreli: 20 Zagrebški kvartet, 21 Prenos i/. Prage — Pragu: 20.10 Prenos koncerta i/. Smetanove dvorano — Sofijo: 10 Prenos rt opere Gergana — nittlimpeSta: 22.05 Pogovor z regentom llorthjjeni, 23.10 Cigani — Milan: 21 Opereta Doretta< — llim: 22.10 Godba nu pihalu. Trbovlje Iz vrst srečnih občinskih dobaviteljev-podjetnikov se sliši, da je občinska uprava sklenila v bodoče razna dela in dobavke oddajati brez razpisa. Na ta način javnost ne bo mogla zvedeti za ponudbe in se bodo dela oddajala lahko agitatorjem, pa naj bodo še toliko dražji od drugih Saj drugi plačujejo davke, a kako težko, tega gospodje na občini ne pomislijo. Tako brezobzirno se še ni gospodarilo na naši občini. Oddaja rudniških stanovanj. Dve 18 stanovanjski rudniški hiši bosta kmalu gotovi. Za ta stanovanja se poteguje okoli 300 prosilcev. Nekdaj so imeli prvo in zadnjo besedo pri oddaji stanovanj socialistični zaupniki in le za svoje ljudi. Zaradi vednih krivic in pritožb nimajo več vse besede, zato se pa na vsem iepo nalažejo v Delavski politiki, da se kar v Družbenem domu dele rudniška stanovanja. Nekaj backov se dobi povsod, ki tudi najbolj naivnim lažem verjamejo. Rešilo pa socialistov to ne bo. Prvi in največji mariborski klavirski salon M. Bauerle, Maribor, Gosposka ul. 56 priredi oktoberski teden. Vsi v oktobru najeti klavirji preidejo v Inst nnjemnika, če doseže najemnina višino unkupne cene. Pri nakupu 10% popusta._ Zagorje Še teden dni nas loči od velike tombole zagorskega Prosvetnega društva. Ali ste si že ogledali tombol-ske dobitke? Dve nedelji zapo,red so bila razstavljena mikavna kolesa, 20 po številu! Hočeš novo obleko, za zimo izdatno mero masti in šc nešteto drugega koristnega za Te in za dom? Če si želiš kaj takega, tedaj ne odlašaj več, marveč pohiti z nabavo tablic. V predprodaji jih dobiš v konsumu Zadružnega doma ter v Poslovalnici ob novi cesti. V času od vštetega 10. do vštetega 14. oktobra t. 1. bo v Zagorju pregled vseh mer, ki jih uporablja trgovstvo in obrtništvo za javni promet. Stranke morajo prinesti svoje mere in uteži na pregled v lokal g. Fcle Alfo,nza, Zagorje 133 (bivša Spolenakova hiša) na kar jih posebej opozarjamo! , . .... Pokopališki odbor namer|a izvršiti razna večja dela na pokopališču. Pri tem bodo, prekopani vsi grobovi, ki so zastareli ter se nihče ne briga zanje. Stranke opozarjamo, da pohite s plačili in zaostanki, da ne bi bilo kasneje kakih pritožb. Ise von Stach: i 1 J Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Težko in počasi so se vlekli trenutki po mračni sobi, dokler ni prišel brat Giorgio do samostana in se ni zvonec oslro oglasil. Prior ne ■nore dalje ostali med štirimi stenami, ampak sleče po ozkih polžastih stopnicah, objame došleca, zaradi prevelikega razburjenja pa ne more vprašati: »Kje je naš brat Benjamin?« In ko gleda brata Giorgia v spremenjeni obraz, mu zopet zastane beseda neizgovorjena v grlu. Giorgiova odkrita narava ne more bridke resnice pokazati v prijazni obleki, ampak pogleda brez tolažbe pri- orja in izgovori grozno vest: »Poštar je lulrski. * Dan se je nagibal li koncu. Molče so večerjali menihi iz Voghere, ko je vladalo sicer slavnostno veselje, kadar so se vrnili bratje iz oddaljenih ktajev. Dobri prior jo razvezal jezike in med različnim govorjenjem je zavel v tiho dušo vsakega svež dih zunanjega sveta. Danes se jo komaj drznil kdo pogledati iti ogovoriti svojega soseda pa tudi on sani. oznanjevaler nesreče, je strmel pred--e Tihi, prazni sedež poleg njega mu je pregnal željo po jedi in pijači. Zdaj je pozvonil brat zvonar prvo uro noči. Menihi so oddrseli vsnk v svojo celico, samo prior jo imel še neko naročilo za najmlajšega brata. Ukazal mu jo. naj nalije olja polno svetilko v njegovi sobi. tudi vrč z oljem naj pusti, ker je noč dolga in dovolj žalostno bo odmevalo Giorgiovo pripovedovanje v prostoru. Treba je bilo stalne zunanje svetlobe, da ne zapadeta čisto v brezup. Ko je novic odšel, sta se usedla prior in Giorgio k izrezljani hrastovi mizi — najljubši pred- met priorja, ki je ljubil vse, kar je bilo umetniško lepo — iu Giorgio začne s pobesenini čelom: Dovolile mi, gospod, da vam boni ob boljši priliki pripovedoval, kako sva srečno in mirno potovala tja po Italiji. Gospod, krasno! Kjer namreč časte cerkev božjo, potujejo njeni služabniki dobro; v Švici je pa potovanje trdo in nevarno, kjer te vedno sreča kak potepen kalvinec. Naša skromna obleka je zanj vsak čas dovolj po-' hujšljiva, da meri v njo s kamenom ali kopjem. Tukaj, vidite, pri leni pokaže površno zakrpano mesto svoje halje, »niso nam prizanesli. Bil je. nekega žreca kamen, ki je ubral pot skozi moj plašč. Toda kaj ve moje in vaše srce o žrecili iti nevarnostih, ki preže na popotnika na cestah in trgih, ali jih premaga. Benjamin biva v VVitten-bergu, kjer so najine misli. In kakor so moja prsa polna, da se razbremene s tokom govora, tako so vaša široko odprla, da sprejmejo nesrečno povest. Gospod. Benjamin se pri Bavarcih in Frankih ni mogel zdržati; neredko je pridigoval na trgih, dn sem sc moral čuditi, in množice ljudstva so odhajale z vročimi glavami. Kolikokrat sem mu prigovarjal, naj ostane, ker sem mislil, da poti obilje posejano seme, ki jo padlo na dobro zemljo. vendar še dalje vrtnarja, da ga ne zaduši plevel, ki bohotno raste povsod v nemških deželah! Odgovarjal mi je s sanjavini pogledom, da ni gojenje in zalivanje najino delo, dokler nisva prišla v zmajev brlog: VVittenberg. Zaslepljeni bedak! In nič manj tudi jaz. ker sem mislil, da ga vodi njegov i ngel in spoznal za svojo nalogo, da s svojim telesom prestreženi kamenje, ki je merilo nanj.« Prav si ravnal, pripomni prior, ko prekine premišljujoč Giorgio svoje pripovedovanje, do zdaj sta potovala z Bogom!« »Pozneje, odvrne s težkimi mislimi Giorgio, "ko sem šel po nastali nesreči proti jugu po cestah. po katerih sva hodila prej v veri, da sva poklicana, sem si skušal božji načrt razložiti; S čimer človek sveti, s tem bo tudi skušan, Če je kdo med nami slikar, mora z vsem srcem hrepeneti po najlepši lepoti — naj jo je ustvaril Bog ali satan — in meriti svojo umetnost na nji, dokler ne more vzklikniti: Glej, moja lepota je večja l Sobarica želi mesta najraje v hotelu ob morju. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna« št 15154. Kuharica srednjih let, poštena, vajena vseh hišnih del — Išče službo k eni ali ! osebama. Ponudbe upra vi »Slovenca« pod »Ku harlca« št. 16153. (a) Starejša kuharica gospodinja, išče službe k eni ali dvema osebama Plača postranska stvar Naslov v upravi »Slov.« pod. št. 15185. (a) Absolventka mešč. šole in Christofovega trgovskega tečaja išče službo v pisarno ali v kakšno trgovino ali podjetje Ljubljani ali v Kranju Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15122. (a) Zaslužek Fina šivilja BO priporoča za na dom za šivanje oblek, plaščev in kostimov. Gre tudi provinco. - Florjanska 9 (v mlekarni). (z) 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova. Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »S!ovensu«!| llužbodobe Krojaškega pomočnika za vse sprejmem takoj. Franc 110, Zg. Pirniče, p. Medvode. (b) Mlinarja ki zna sam mleti, sprejmem. Hetzl, mlin, Ko-šaki, p. Pesnica. (b) Več izvežbanih pletilj na stroju št. 10 sprejmem takoj v stalno zaposlitev. Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. (b) Mizarskega delovodjo z veliko prakso ln ki zna dobro risati, sprejmem! -Ponudbe v upravo »91.« v Mariboru pod »Sposoben 530-38 kr.« (b) I Vajenci ii Vajenko sprejmem. Krzn^r.• Kenk, Jurčičev trg 3. (v) 16 leten kmečki fant se želi izučiti kakršne koli obrti z oskrbo v hiši. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 15171. BARAGA lUDV. najceneje vse šolske potrebščine in nalivna peresa! Deklo in hlapca | Pletiljo za vsa kmečka dela —j izurjeno, sprejme takoj iščem. Vič št. 13. (b) Postrežnico veščo kuhe, išče družina za ves dan. Kotnlkova št. 21-11., levo. (b) Natakarico mlado, čedne zunanjosti, pridno in pošteno, — po možnosti z malo kavcije, išče gostilna »Tavčar«, Gorenji Logatec. (b) mlajšo, lzvežbano-, takoj sprejmem v stalno službo. Ponudbe na R. Tur-zanski, Kočevje. (b) Dekle z dežele za vsa domača dela, pridno In marljivo, iščem za stalno nameščenje. -Rezika Klarlč, Zagreb, Selška c. 52. (b) Mesarski pomočnik izurjen v Izdelavi raznovrstnih mesnih izdelkov, se takoj sprejme. -Franc Ocvirk, mesarija, Povšetova 3 8; Ljubljana. Pisarniško moč ki bi obvladala vse občinske tajniške posle — sprejme začasno-, dokler ne bo to mesto oddano potom razpisa, — občina Sv. Peter pod Sv. gorami Služkinjo za vsa hišna dela, zdravo, najmanj 25 let staro, z daljšimi spričevali — sprejmem k odraslim osebam. - Celje,^ Aškerčeva ulica 4-1. ' (b) Kuharico perfektno-, snažno, samo stojno, z večletnimi spri čevali - sprejmem. Nastop po dogovoru. Plača dobra. Ponudbe na poštni predal 45, Kranj. (b) Dekle preprosto, vajeno gospodinjstva ter kuhe, sprej mem k dobri meščanski družini. Pismene ponud bo v upravo »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 15243. (b) Žagarja na kmečko žago, kl zna delati tudi z gatrom — sprejmem. - Samski ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Žagar 528-38 kr.«. Accetto, stan 14. Trnovski pri-(b) Strojnega pilarja dobrega, sprejmem. Pl-larna Figar, Vošnjakova št. 6. (b) Spretno navijalko zmožno likanja, sprejmem takoj. Naslov pove upr. »Slov.« pod 15258. Frizerko in vajenko sprejmem. Videmšek — Zaloška cesta 27. (v) ijjTHigig Nova hiša s tremi sobami, kuhinjo, 'vrtom, njivo, ugodno prodam. P.oizvedbe v upravi »Slov.« v Celju. (p) Štlristanovanjsko hišo z velikim dvoriščem, nekaj vrta, ugodno prodam. Vprašati: Celje, Zavodna št. 8. (p) Nova enodružinska vila komfortna, v Celju, 10 minut od postaje, naprodaj. Polzve se v upravi »Slov.«-,,v Celju. (p) Novo hišo z. gospodarskim. poslopjem, z že vpeljano gostilno In mesarijo, blizu Ljubljane, poceni prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15178. (p) 15 letno dekle išče mesta vajenke v trgovini mešanega blaga. I-Iiršelj Cirila, Njivice— Rajleče. (v) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Prikrojevalec čevljev izvožban — dobi stalno službo pri Ant. Marinšku. Slov. Bistrica. (b) Prodajalko ki ima tudi veselje do gospodinjstva, sprejmem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Skromna« 15066. _;_ Kamnoseka dobrega, za umetni kamen, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15213. (b) Krojiljo za triko perilo-, sprejme »Lana«, tekstilna tovarna, Ljubljana, Gregorčičeva 5. (b) Pletiljo za nogavice, sprejmem ali oddam delo na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16238. (b) Dekle pridno, kl bi znala kuhati, delati vsa kmečka in gospodinjska dela, vajena nekoliko gostilne -sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15284. (b) Pastirja pridnega In zanesljivega, starega 15—16 let, sprejme večje posestvo na Dolenjskem za takoj. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pastir« št. 15262. Odlična kuharica ki opravlja tudi druga dela, zmožna nemškega jezika, stara no čez 40 let, so sprejme. Mesečna plača 300 din. Doplso na naslov: Tovarna kos — Slovenji Gradec. (b) Prvovrstno kuharico pošteno, snažno, spretno, marljivo, varčno, katera 1)1 opravljala tudi vsa druga hišna dela, ln govori nemško, Iščem za v boljšo hišo. Starost 2G clo 35 let. Plača mesečno 100 din. Ponudbe s sliko ln navedbo sedanje službe na naslov I-Iuck Maca, Sombor .(Eažka), .(b) Vehovar Franjo stavbno in pohištveno mizarstvo v Celju-, sprejme v šperanem pohištvu dobro lzvežbano pomočnike, vajene tudi dela na strojih. (b) Gospodinjo kuharico, služkinjo, postrežnico sprejme vdovec z dvema otročkoma. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 15212. (b) Samostojen mizar kateri ima večletno prak so pri mizarskih strojih, dobi delo za takojšen nastop. — Zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 14DSC. Kuharico fino, samostojno do 42 let staro, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v upravo »Slov.« pod »Privatna hiša 500«, št. 15174. (b) Trgovsko pomočnico sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Po-čtena« št. 15157, ,(b) Mali maturant iz poštene hiše, se želi izučiti trgovine, najraje z vso oskrbo. — Lorber F., št. Ilj v Slov. gor. Zidana hiša pritlična, z gospodarskim poslopjem, zeienjadulm [ in sadnim vrtom v ljub ljanski okolici,- po primerni ceni naprodaj. — Prikladno za obrtnika ali upokojenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15024. lp) VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu • se pod ugodnimi pogoji proila. - Puizve se: Vižmarje 59. Prodam več stanovanjskih hiš in stavbnih parcel v okolici št. Vida nad Ljubljano. Vlžmtirjo' št. 4«. (p) Hišo blizu Preddvora z njivo, vrtom in gozdom-, pro-ildm. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15167. Manjše posestvo s hišo, pripravno za upokojenca-, v okolici, mesta Ljubljano, kupim. Ponudbe-z navedbo ccne v upravo »Slovenca« pod »Mestni teritorij« 15225. Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. - Ugodna naložitev kapitala. - Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod št. 15279. (p Lepo posestvo 10 minut od postajo Sv. Jurij ob juž. žel., obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, 13 oralov zemlje in. gozda, se s celo kupnim Inventarjem po ugodni ceni proda. Katarina Skoberne, Sv. Ju rlj ob juž. žel., Ilruševac St, 10. (P) Ali veste • da fkAhiefrllA res naicene-ie in prvovrstno kupite B30h1IS1«0 izdelano, po lastnih in danih načrtih, z večletno garancijo, tudi na obroke ali hranilne , knjižice, le pri tvrdki VENTURINI LUDVIK - mizarstvo - BARJE Uršičev štradon 50 — Ljubljana v t : -rt 1 Lte " i Vajenko sprejmem v trgovino z usnjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva in poštena« št. 15186. ....-,> h; i 51 ''Oti O,( I >:n t , . f..;). i i - 16 letno dekle se želi izučiti v trgovini. Stanovanje in hrano v hiši. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15127. (v) Deklica bi se rada izučila v trgovini v Ljubljani ali v okolici, najraje z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15216. . Vajenca močne postave, z dobro šolsko Izobrazbo, takoj sprejmem. Alojz Krainz, trgovina z mešanim blagom, Ljutomer. (v) . Učenko pošteno in zdravo-, sprejmem v trgovino na deželi. Hčerke železničarjev prednost. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod št. 8471. ,(v> Nemščino i uspešno poučuje po preizkušeni metodi diplom, učiteljica. Gradišče S b, levo priti. (u) Angleški tečaj začetni ln nadaljevalni, pričnem 3. oktobra. Honorar zmeren. Petrišlč, Kotnlkova 13. (u) Akademik-filozof lnstrulra za vse razrede srednjih šol, predvsem matematiko. Ponudbe v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Uspeh« 15079 Angleščina večerni tečaji na držav. Trgov, akademiji, Blei-welsova cesta. Trljave sprejema šolski sluga. -Pričetek v ponedeljek, 3. oktobra ob 19. (u) Nemščino angleščino, francoščino ln Italijanščino ter klavir poučuje dipl. učiteljica, Kolodvorska ul. 11, pritličje. Informacijo dopoldne, .(u J Parcela v Mariboru ca. lSbO^m1 (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa lega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod tft." 13.437. (p) I, Stavbne parcele lepe, poleg železnice ln l^olodvora Vižmarje, — tigodno naprodaj. Poizve ge v upravi »Slovenca« pod št. 15170. (p) Parcelo y neposredni bližini Noji mesta, promerno za :nje lifše, predvsem za. saflovnjak, v izmeri 1500 do 3000 ma - kupim. Po-iludbe z navedbo povj-ši-n.fe, cono ln oddaljenosti od Novega mosta v upr. »Slov.« pod značko »Sadovnjak« št. 15049. (p) Hišo v Mariboru na Tezrrti ali Tržaški cesti, takoj kupim. Dopise v upravo »Slovenca« pod »777« št. 1453 v Mariboru Parcelo ca. 1000 m", v Kranju, Kamniku, škofji Loki, Vrhniki ali Domžalah — kupim. Plačam takoj. Izčrpen opis kraja ln lege ter zadnja cena v upravo »Slov.« v Mariboru pod št. 1462. (p) Hišo z vrtom prodam. Polzve se: Vinko Blažič, Vodice. Hišo z vrtom pripravno za obrt, posebno za čevljarja, prodam za 26.000 din. - Sp. Pirniče št. 5, p. Medvode (P) Sigurna eksistenca Lepa, vpeljana trgovakn hiša, ob glavni cesti, v industrijskem okraju — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15274. (p) Lepo posestvo tričetrt ure oddaljeno od Ljubljane, naprodaj. — Vzamem tudi za 50.000 dinarjev hranil, knjižice Kmečke pos. ljubljanske. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14987. (p) Pritlična hiša ob zelo prometni ccstl. solidno zgrajena in pripravna za poslovno pro-storo ali v ločeno stanovanjsko prostoro, naprodaj. - Več so poizve na Vidovdanski cesti 9. (p) Malo hišico in njivo, prodam ob novi progi Sevnlca-št. Janž blizu post. Dol Boštanj. Istotam naprodaj lovo-ročni čevljarski stroj. -Josip Žagar, Boštanj ob Savi. (P) Tovarna za bučno olje s stanovanjsko hišo-, dobro vpeljana, lep donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah, ali pa tudi sami stroji, radi bolelinosti In starosti za res ugodno cono naprodaj. - Potreben kapital 450.000 din. Tovarno dam tudi v najem. Dopise na Tovarna olja, Maribor-j Tabpi;K)ca. IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mlad par za 1. okt. Ponudbe: škrabčeva ul. št. 7, za g. inž. šulgina. V; Hiša S: dobro idočo trgovino, novim gospodarskim poslopjem in 3 orali zemlje -"zaradi selitve ugodno naprodaj ali se odda v najem. Vilko Rozman, Osek 46, Sv. Trojica v Slov. goricah. (p) Dvosobno stanovanje v predmestju išče držav, nameščenec za oktober, z vsemi prltlkllnami. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nameščenec« 15211. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico ln dve eno-sobnl stanovanji, nasproti tovarne Štora, oddam. Cekada, Sv. Petra c. 16. Kaj pravijo Beneš, Hitler in (ha To Vam pove vsak dan radijski aparat Radione 439II Kdor ima ta aparat, je zmeraj zraven, kjer se kaj zgodi. — In glasba tega aparata! Če bi bil ta aparat vijolina, bi nosil ime STRADI VARI! Zahtevajte takoj prospekt in cerik od „RADIO" družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 Sobo in kuhinjo suho ln sončno, oddam. Hradeckcga cesta št. 35. Stanovanje se odda mirni stranki. -.Maribor-, Radvanjska co-sta 46 a. (č) Dvosobno stanovanje s prltlkllnami-, oddam s 1. novembrom. — Rožna dolina cesta V. št. 31. Enosobno stanovanje oddam s 1. oktobrom ali 1. novembrom. Lampetova ulica 13 (Trnovo). (č) Dvosobno stanovanje komfortno, plin-, terasa, oddam z novembrom. — Cesta v Rožno dolino št. 26.-I. ,(č) Vnajem IŠČEJO: Dva pisarniška lokala v centru mesta-, iščem za čimprej. Ponudbo Je nasloviti v upravo »Slovenca« pod »Pisarniški lokali« št. 15218. (m) Trgovski lokal pri farni cerkvi, kjer Jo samo ena konkurenca — vzamem v najem takoj ali pozneje. V poštev pride mariborski in ptujski okraj. — Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 15108. (m) ODDAJO: Hlev oddam v najem. Poljanska cesta št. 57. (n) Novo hišico oddam s 1. novembrom za 150 din. 400 m" vrta. Brod 37, Št. Vid n. Lj. t i i »i '»* Lokal lep, Vogalen, v novi hiši; na prometnem kraju, so takoj odda. - Poizve se pri Mavrlču, Bežigrad 1. Mlekarno dobroldočo, takoj oddam z odkupom Inventarja. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15214. (n) Garaže in kleti velike-, svetle, — Izven mestno mejo (št. Vid), oddam. Cekada, Sv. Petra ccsta 16. (n) Lokal velik, pripraven za, vsako obrt a!i skladišče, takoj oddam. Cerkvena ulica št. 21. (n) Trgovski lokal oddam v najem v Industrijskem kraju Crnl pri Prevaljah ali sprejmem družabnika. Naslov pove uprava »Slov.« pod 15065 Gostilno v trgu Motniku, oddam natakarici z vsemi spričevali in s primerno kavcijo na račun. Več so Iz-vo: M. Kadunc, špltallč, Motnlk. " (n) Novo hišo dvostanovanjsko, s prltlkllnami In vrtom-, 20 minut od Žalca, primerno za upokojenca, oddam v najem. Poizve sc: Franc Drobnlč, Grižo ali Kač-nlk, Trbovlje. ,(n) Poizvedite informacije privatno In trgovsko ter ureditev vseh zadev pri vojaških in drugih oblastih, poizvedovanja, itd. izvršuje Informacijska pisarna »Fides«, Ljubljana, Gosposvetska 1-1. (r) II Živali Tri bike n uradno potrjeno popolnoma zdrave, od prvovrstnih montufonsklh krav lil bikov - prodam. Polzvo se pri Jos. Lenarčič, Verd, posta Vrhnika. (J), Pred vselitvijo v nove lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo in jo prodajamo po izredno ugodnih cenah! Posebno smo znižali c Z ostankom • od moških štofov za posamezne hlače, obleke in površnike, ostankom volnenega 1 blaga za damske obleke, plašče in kostume, kakor tudi raznim ostankom polet- i nega in zimskega blaga. V interesu kupujočega občinstva je, da nas poseti' F. 1 1. Gorižar. Ljubljana S v. P e t r a c e s t a 29 IIJgiT.fflffP.]! Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, LJubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 85-39. Cene brezkonkurenčne. 1 Mreže za postelje najceneje pri Anillovic, zaloga pohištva, Komen-skega ulica 34. (1) Hijacinte, tulpe, narcise ln druge holandske go molje nudi Sever & Co„ Ljubljana. (!) Kislo zelje, repo ln cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavee, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj Voz (diro) popolnoma nov, za samca - prodam. Brezovica št. 104. (1) Izvrstna štajerska vina domačega pridelka, proda po zmernih cenih Oskrb-nlštvo posestev kneza "VVindischgratzaj Slovenske Konjice. (I) Bosanske slive la. Imamo veliko množino ln po zelo ugodni ceni. Slive so zelo lepe ln slad ke. Zganjekuharjl Iščite ponudbe za žganjekuho »Jugosad«-, Resljeva 4. -Telelon 48-27. (1) ZAGE original Domicus Remscheid izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-13 VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Resnico govore, ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele tn motorna kolesa. Velika izbirat sna Mi M z o. z. St Vid nad Ljubljano »» VELEBIT otroški vozički ZAGREB,Mesničkaul. 7/11. na dvorišču Najnovejši do sedaj še nevl-denl modeli za 1938 v specialni ln največji trgovini otroSklh vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno, izrežlte oglas zaradi naslova. Mice kupuje v vsaki množini »Indus« d. z o. z. tovarna usnja Ljubljana Sv. Petra cesta "2 po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cesta 36 (naBprotl Gospodarske ittui Mlekarno dobro vpeljano,, prodam. Breg št. 8. J (1) Globok otroški voziček dobro ohranjen, prodam Tutta, Hranllnlška 3-II. Opravo za špec. trgovino ugodno prodam. — Ivan Rekar, Kranj. (l) Vagon bukovega oglja naprodaj. Alojz Kavšek, Podkraj 11, Radeče pri Zidanem mostu. (1) Dežne plašče, obleke, perilo Itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Krompir Ima naprodaj v večjih množinah in po ugodni ceni Kmetijsko društvo Videm-Dobrepolje. (1) Poceni naprodaj več Slnger in drugih šiv. strojev, otroški vozički popolnoma novi in nekaj rabljenih, kolesa in še nešteto drugih vsakovrstnih predmetov. »Promet«, nasproti križanske cerkve Furnir žaga za žaganje furnirja od 1 mm naprej, dolžina do 2.50 m in širina 80 cm takoj naprodaj. 2aga je v popolnoma dobrem sta nju. Vpraša se pri firmi Fran Kotnik^ Verd, pošta Vrhnika. . (1) Zdravniški instrumentarij kompletn, s pohištvom, dobro ohranjen, se zelo ugodno proda. Dopise poslati podružnici »Slov.« v Celju pod »Prilika 19«. ZA JESENSKO SETEV vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana-, Resljeva c. 24 prvovrstni - semenski ječmen in pšenico skrbno očiščeno ln zajamčeno blago. Parkete vseh vrst Izdeluje tn dobavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov In furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu. Koroške brusnice (PREISELBEERE) dnevno sveže - razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško. čevljarski stroji razne transmisije in železje za stroje ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 72 KAPPEL pisalni stroji najodličnejše kakovosti najugodneje pri KLEINDIENST&POSCH Maribor Aleksandrova cesta 44. Celuloidne ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Vinske sode rabljene, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15230. (1) Naravni škrilj za kritje streh, poceni prodam. Mlhelič, Tyrševa št. 41. (1) Šivalni stroj pogrezljiv, malo rabljen takoj naprodaj. - Rožna ulica 27-11. Križnar. (1) Otroški voziček moderen, lep, prodam. Poljanska c. 15, IV. stop. vrata 10. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kleče 19, p. Ježica. (1) la bosenske mhe češplje 10 kg 80 din, — 50 kg 325 din franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Jabolka za mošt dobavlja promptno va-gonske količine Kmetijska družba, podružnica v Gor. Radgoni. Damske plašče za iesan in zimo, kakor tudi vse vrste blaga za plašče in kostume nudi tvrdka F. I. GORICAH Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstnol Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farno cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 1 Originalne angleške štofe, na večletno odplačevanje, po originalnih cenah, dobijo državni nastavljenci. Informacije pri Franjo L. Klemen, Ljubljana, Gosposvetska c. tO Kožuhovina vseh vrst v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62. (1) OC3GD0EH1 Gobe na slanici in prešna jabolka - nu dite takoj tvrdki Artur Nachbar, Radeče. (k) Pletilne stroje rabljene št. 6-8, 60-80 cm kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Popi in točna cona« št. 1523 Vodno turbino dinamo za istosmerni tok lokomobile, dieselmotor, in bencinski agregat — prav ugodno prodam. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 15222. (1) Nagrobne spomenike iz starega pokopališča Sv. Krištofa dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo ICunovar-, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. (i) Šivalne stroje in kolesa Pred nakupom vas opozarjani, da si ogledate mojo zalogo prvovrstnih znamk ter najnižje cene. Rabljene šivalne stroje in kolesa vzamem v račun. Triglav, Resljeva 16 V gostilni pri »Lovcu« Rimska cesta 24 - danes domače pečenice in mnogovrstna druga jedila. -Izborna vina. (r) EH3S Slov. dekliško zavetišče »Ognjišče« v Zagrebu Solovljeva ulica 3, priti, (blizu glavn. kolodvora)-, odda sobe dijakinjam. — Prijave istotam. (D) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Štiri dijake sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15231. (D) Posteljne mreže izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic — Gregorčičeva št. 5 (poleg Gradišča). (1) Nov mlin za grozdje in brzoparilnik 120 ltr., prodam prav ugodno ali zamenjam za blago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15115. (1) Trgovci pozor! Nudim vam holandarce in vse vrste pletene in lesene robe. Cene nizke. Firma Kari Prah, pletar-stvo, Sodražica, Dolenjsko. (1) Vse, kar se v svetu dogaja, To Vam naš radio hitro oddaja. „Dlaupunht"- „ingelen"- radio samoprodaja „TENNIK" I. DANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20, palača OUZD. Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd. Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in slično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica - Masarykova cesta 14-11. Zagorski - podružnica palača »Gralika«. Vodimo skrbno upravo hiš in posestev. Drobilec prevozen, brez ali z mo torjem, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« v Ma rlboru pod »Dobro ohra njen« št. 1469. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 2 vagona prešane slame za steljo - kupimo. Po nudbo z navedbo cene franko postaja Velika Loka na naslov: Bano vinska gospodinjska šola, Velika Loka. Bukove pragove 60 m dolge za eksport stalno kupujem v manj Ih ln večjih količinah Pismene ponudbe pod št »50900« na Publicitas — Zagreb, Ilica 9. (k) Staro zlato, zlato zobovje in srebrne Krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Uubllana, Miklošičeva 14 Javorov les čist, lepe bele barve, z majhnim. rumenim jedrom (Braunkern), 2 m ln več dolgega ter 40 cm ln več debelega, stalno kupujem. Točne pismene ponudbe pod »50900« na Publicitas, Zagreb^ Ilica št. 9. " (k) CUNJE krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska iS Kupujte srečke drž. razredne loterije Žrebanje se vrši 12. oktobra t. 1. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,200.000'- Cena srečk: cela Din 200'—, polovična Din 100, četrtinska Din 50'—f Priporoča se Glavna kolektura državne razredne loterije ,.Vrelec sreče'1 Aloizij Planinšek Končj Ahačič: Bumček in Bunki d.toz. /a/, frorn/ce g/asbit\ MARIBOR st 102 Pianino malo rabljen, poceni pro^ dam. Ponudbe v upravo Slovenca« pod »Planino« št. 15175. (g)J Harmoniko kromatično — popolnoma novo, z 102 melodijskima In 120 basovskimi tipkami, z 2 registroma, tro-glasno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15200. (g)| Glasbila-potrebščine kvalitetno blago kupite najceneje pri R. Warbinek Ljubljana, Mlkloilieva c.«. Vijolina .... Din RO'— Lok....... „ 25 — Etui s ključem „ 55"—i Garnitura strun »Goldbrokat« „ 14'— Ožimljenje loka „ 12'— Specijalist Vam popravi vsa godalna glasbila umet- slfKs-strskevriJaika. _ Rajhenburg Dne 11. septembra je izšel v »Slovencu« članek o odpiranju in zapiranju trgovine »nekega trgovca«, ki je na najbolj prometnem kraju Rajhenburga. Da ne bodo imele oblasti v zvezi s tem člankom napačnih informacij o rajhenburških trgovcih, naj pojasnimo sledeče: Vse trgovine v Rajhenburgu se odpirajo ob nedeljah že pred jutranjo sv. mašo zaradi tega, da oddaljeni ljudje lahko pustijo svoje stvari, kakor na primer cekarje in košare, v trgovinah, drugače bi morali nositi v cerkev, po sveti maši pa nakupijo stvari, katere potrebujejo za prihodnji teden. Tukajšnji trgovci so že pred nekaj leti poskušali odpirati trgovine ob nedeljah ob 8, zapirati pa ob 10, kar pa se ni obneslo. Rajhetiburška okolica je velika, nekateri so oddaljeni po tri do štiri ure daleč, eni pridejo k prvi sv. maši, a drugi k deseti. Tako so v času, ko so rajhenburški trgovci poskusili odpirati trgovine v omenjenem času, ljudje začeli hoditi v sosedne fare k sv. maši, ker so bile tam trgovine odprte že rano zjutraj. Če pa bi morali naši trgovci odpirati trgovine ob 8 in zapirati ob 10, bo zopet prišlo do istih rezultatov. Čas od 8 do 10 je za trgovine ob nedeljah zaradi oddaljenosti kmetov pri nas brezpomemben. Prosimo merodajne, naj omogočijo kmetu, da si bo lahko obenem, ko bo prišel k maši, tudi nabavil gospodarske in gospodinjske po: trebščine. Če je pa morda želja samo ta, da bi naši trgovci ob nedeljah imeli več počitka, naj kdo pred- Prostovoljna javna dražba Dne 29. septembra 1938 ob 15 bo naprodaj na licu mesta na prostovoljni javni dražbi enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2 obstoječa iz kleti, pritličja. 1. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, je poleg drvarnice lepa pralnica. V pritličju je velika predsoba, kuhinja, tri sobe in pritikline. V prvem nadstropju so štiri sobe in velika, moderna kopalnica. V mansardi sta dve sobi, ostalo je podstrešje. Zazidane ploskve jo 178 m', vrta 1022 m2. Na vrtu je lesena garaža. Dražbeni pogoji in vsa pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. Stanka Juga, Ljubljana, šelenburgova ulica 3/11. laga raje kak drug dan v tednu. Če bodo tudi oblasti s tem zadovoljne, ga bodo rajhenburški trgovci radi ubogali. Socijatna pomoč ustvarja lepote mesta Menda ni človeka, ki bi na sprehodih po zeleni Ljubljani ne hvalil lepih, belih poti, ki jih je mestna občina napravila na Rožnik in od tod po Drenikovem vrhu skozi gozdove tja okrog Šišenskega vrha ter nazaj doli v razkošno okrašene tivolske vrtove. Dobili smo tudi boljšo pot na Golovec. Z ohranitvijo Rimskega zidu in z ureditvijo krasnega okvira nasadov ob njem je Ljubljana rešila svoj najznamenitejši spomenik davne preteklosti in hkrati pripravila lepe prostore za bivanje mladine na svežem zraku. Urejena je Vilharjeva ulica in okolica banovinske preizkuševalne postaje, posebno lepo je pa zasajena Špica in slikovito urejeno Gruberjevo nabrežje. Razširjena je Cesta na Brdo in Zaloška cesta ter napravljena tudi nova pot iz Streliske med Rožno dolino in Tivolskem parkom. Tudi med Rožno dolino in tivolskim parkom. Tudi ureditev nasadov in oblikovanje starih okopov na Gradu napreduje, pravtako pa je bilo na 10 cestah zgrajenih 1100 m kanalov. Vse to so napravili brezposelni! Samo preteklo zimo je mestna občina izdala čez 970.000 din za brezposelne. Podpor so dobili 134.000 din, vendar pa z veliko večino kar v živilih, a vseh ostalih 836.000 din so brezposelni zaslužili s svojim delom. S tem denarjem je namreč mestna občina zaposlila 814 brezposelnih delavcev, ki so zaslužili povprečno po 1000 din. Mestna občina je torej podpirala brezposelne predvsem s tem, da jim je priskrbela delo in zaslužek, a podpore 60 dobili le tisti, ki zaradi bolezni, pohabljenosti ali starosti niso za delo. V vsem je torej občina izdala za brezposelne skoraj 1 milijon din in s tem napravila tudi mnogo koristnih in potrebnih javnih del. Teh del bi nikakor ne bila mogla dovršiti s proračunskimi gradbenimi krediti, pač pa je to vsoto zbral mestni socialni urad in ie v njej tudi 150.00(1 din, ki jih je leta 1937 pri-' nesla prostftv.pljlia socialna davščina. Kakor vidimo, je sedanja mestna uprava znala prostovolj"-ne prispevke in darila za mestne reveže porabiti v splošno korist in je naložila denar res produktivno. Vsa našteta javna dela so v korist vsem občanom, zato pa tako podpiranje nezaposlenih delavcev rodi kar trojno dobro. Predvsem omogoča nezaposlenim delavcem zaslužek ter varuje tudi njih rodbine vsaj lakote, na drugi strani pa ta zaslužek marsikoga spet vrne na pot poštenega zaslužka, zelo mnogo jih pa odvrne od postopanja in tako obvaruje pred krivimi poti. Poleg novih cest in kanalov imamo pa zaradi te zaposlitve tudi manj beračev, ki bi drugače še bolj nadlegovali meščane Če so lani Ljubljančani darovali 150.000 din prostovoljne socialne davščine, naj bodo prepričani, da bi bili morali po malem izdati večjo vsoto nezaposlenim in njih družinam, ki bi biie prisiljene ponižati se do beračenja, če bi njih družinski očetje in njih redniki ne bili dobili vsaj skromnega zaslužka pri mestnem socialnem uradu. Od meseca aprila pobira mestna občina prostovoljno socialno davščino pri onih občanih, ki se prostovoljno odločijo za plačevanje teh prispevkov. Dohodki teh socialnih prispevkov se zbirajo v poseben sklad za podpiranje nezaposlenih delavcev in njihovih družin. Podpore iz tega sklada se pa dele na ta način, da občina delavca zaposli ter mu za delo plača mezdo. Delavci delajo taka javna dela. ki jih z rednimi proračunskimi krediti ni mogoče napraviti. Kakor že omenjeno, je lani prostovoljna socialna davščina prinesla 150.000 din, kar je pa v primeri z izdatki, ki jih zahteva skrb za nezaposlene, prav malo. Ali že ta primeroma mala vsota je pripomogla, da je mestna občina zaposlila nekaj več dela potrebnih in zaslužka vrednih. Letos se je od aprila meseca nabralo že okrog 73.000 din in tudi ta vsota bo porabljena na prej opisani način. Ljubljanski občani pomagajo s plačevanjem socialne davščine reševati družine brezposelnih pred lakoto in pomanjkanjem sploh. Zato mestna občina vabi vse občane brez razlike, naj se odločijo vsak mesec vsaj za prispevek, ki ga morejo utrpeti brez večje škode. Pri tem naj se pa vsi naši občani zavedajo, da lakota in mraz ne vprašujeta po naziranju, niti po stanu, ker je podpore vreden vsak revež, ki je voljan prijeti za pošteno delo. Edino to načelo vodi socialni urad pri zaposlitvi brezposelnih! Kdor daruje, sme tudi vprašati, kam gre denar. Pojavili so se celo dvomi, če mestna občina ta denar res porabi v določeni namen. Toda gotovo tisti ni imel dobrega namena, ki je te dvome razširil. Ker naši občani morda še niso prav poučeni, kako ravna mestno poglavarstvo z zbranim denarjem, je potreben opis vsega poslovanja. Vsako jutro se zglase v mestnem socialnem uradu pooblaščenci, ki zbirajo prispevke za prostovoljno socialno davščino, in oddajo nabrani denar. Uradnik vpiše znesek v knjigo dohodkov pod naslov te davščine, pregleda potrdilne bloke nabiralcev in sprejeti denar odda še isto dopoldne mestni blagajni, ki ga spet vpiše med dohodke te davščine. V obeh knjigah je natančno razvidno, kako prihaja denar v blagajno. Tam se denar zbira in čaka na odredbo socialnega urada, naj se plačujejo izdatki za delavske plače tega ali onega javnega dela. Vsak izdatek je spet v obeh knjigah natančno zabeležen, da se lahko vsakdo vedno prepriča, kako je občina porabila* zaupani ji denar. Poudarjamo, da tega denarja mestna občina ne smatra za svojega, temveč samo za za-upanegi in ga zato tudi porabi samo v take namene, za kakršne je darovan. Izključeno je, da bi bil denar porabljen za kak drug namen, še manj je pa mogoče, da ne bi tudi najmanjša vsota prišla v blagajno in na pravo mesto. Seveda naj pa darovalci dobro pazijo, da izroče denar le pooblaščenim zbiralcem, ki imajo vsi posebne izkaznice s fotografijo. Nihče naj ne da niti pare brez potrdila! Ljubljana ima splošno prav dobro in mehko srce, toda primeri se tudi, da ključi pri najdebe-lejših blagajnah kaj radi zarjave. Drugje premožni sloji, predvsem pa industrije in denarni zavodi, žrtvujejo ogromne vsote za socialne namene, zlasti pa za podpiranje brezposelnih. Bistroumni gospodarstveniki dobro vedo, da so tako darovane vsote naložene prav dobro in predvsem tudi v njihovo korist. Neutemeljen je izgovor, da v Ljubljani ni takih virov, pač je pa resnica, da je te vire treba šele odpreti. Skrb za revne so-občane je sicer veliki večini pri srcu, vendar je pa mnogo premalo prostovoljnih prispevkov, da hi občina mogla popolnoma odpraviti brezposelnost in bedo. Občina se pošteno trudi, da bi povsod pomagala in občani naj ji brez razlike in brez predsodkov pomagajo pri tem težkem delu, da Ljubljana ne bo samo mesto lepe zunanjosti, temveč da bo naše lepo mesto tudi prebivališče srečnih, zdravih in zadovoljnih ljudi. Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična ANICA BUČAR uradnica poštne direkcije v Ljubljani Pogreb naše drage pokojnice bo v nedeljo, dne 25. septembra 1938 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 24. septembra 1938. Uršula, mama; Franci, Vlado, Milan, bratje; Slava, Ti!ka, sestri; Viktor Kink, svak; Anica Bučar roj. Stare, svakinja; nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 23. septembra za vedno zapustila naša ljuba sestra, leta, gospodična IVANKA JENKO previdena s tolažili sv. vere za umirajoče. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 25. septembra 1938 ob 2 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa iia Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ilraše, Ljubljana, dne 24. septembra 1938. Žalujoči brat in sestre ter ostalo sorodstvo. ODDAJO: Sobo opremljeno z 2 posteljama. oddam. Bolgarska 17. Sobo opremljeno, oddam. — Dvoržakova 3, III. levo. Prazno sobo v centru, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15240. (s) Sobo lepo, prazno, z uporabo kopalnice, oddam. Levče-va 7, I. nadstr. (s) Lepo sobo oddam mirni osebi. Zelena jama, Bezenšekova St. 32 (s) Sobo veliko, prazno, oddam za oktober. Devinska St. 9, KoTezija. (s) Sobo v centru, strogo ločeno, oddam boljšemu zastopniku. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15219. Elegantno sobo novo pohištvo, v novi sta-Vbi ob sodniji, s kopalnico ln posebnim vhodom, oddam takoj. - Informacije : Resljeva 4. m Sprejmem kompanijona oziroma oddam v najem trgovino meš. blaga na prometnem kraju v mostu,, ob vznožju Pohorja. Obrt nepotrebna. Kapital 40—50.000 din. Dobra bodočnost. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Promet« št. 15099. (d) Hranilne knjižice Zaščitenih zavodov, VREDNOSTNE PAPIRJE ln 3% OBVEZNICE vnovčujem stalno po najvišji ccni in proti takojšnjemu izplačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova 14. Tolef. št. 35-10. Družabnika s kapitalom od 10.000 do 20.000 din, iščem za večje dobičkanosne patente. Na.šlov v upravi »Slov.« pod št. 15215. (d) Posojila različna, proskrbim hitro in brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova «0 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranllnlo VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone tn srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA 8RECK državne razr. loterije Uradniška posojila aktivnim in vpokoje-tlim državnim uradnikom na večlelno odplačevanje. poročenim brez porokov. Informacijo da.ie nas pooblaščenec Franjo L. Klemen, Ljubllana, Gosposvetsfca c. 10 MOLINO nebeljeno platno PLATNO za rjuhi' izredno močno Jf 50 t fS PLATNO zn otroško perilo, trpužuo NANKING za perje, dobra noprodorna vrsta ftIFON, dobra mcjika vrsta ZASTORI iz bele karirane kongres tkanino _.. :i;t-S> E-VVvS /Oi« r* ■ * tm&M CENIKINVZORGIfiAiTONJ Nabavite ss sedaj m §9 ■'Vi-M H ni specijalne reflektorje za zavoje in proti megli. Generalno zastopstvo: Jugoslavensko industrijsko i trgovačko d. d. Zagreb, Gunduličeva 17. Telefoni: 22-652, 22-651 Bosch-postrežba Ljubljana! Kralji* loie, Gosposvetska cesta 1 Bosch-postrežba Maribor: Alfred Marini, Triaška cesta 16 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, sin, brat, gospod ■ v ■■ va v Jože Tomsic previden s tolažili svete vere za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika ho v nedeljo 25. septembra ob dveh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. septembra 1938. Žalujoča žena Angela, mati Frančiška ter ostali sorodniki Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja za številno spremstvo ob pogrebu naše nepozabne mame, stare mame, gospe Marije Tehovnik iskrena, prisrčna zahvala. Posebna zahvala pa veljaj gospodoma zdravnikoma, dalje prečastiti domači duhovščini, kakor tudi gg. iz Knobleliarjevega zavoda, ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Naša zahvala zlasti našim dobrim sosedom, številnim prijateljem in znancem ter vsem. ki ste nam pismeno izrazili svoje sožalje in ste lajšali našo bolest v dneh ločitve od ljubljene mame. Vsem in vsakomur posebna naša iskrena zahvala. Zgornja šjška, dne 24. septembra 1938. Rodbina Kavčičeva; Fani, hči; Mihael, zet NAGLUŠNI! V IBRAPHON nov pripomoček za sluh, praktično neviden neolektričen, nobene žice, bre/. baterije, ni-kake pritikline. Zdravniško preizkusen in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje 30 DNEVNO PREIZKUŠNJO AP\RATI vibraphon (Dep. 11. D.) Zagreb. Boskovkeva ul. 3 iiiikiiinaimra^BgguijHHHHHiHBHLv Priložnostni nakup lepo moško in žensko blago po Din 5-— meter pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15 v Šoštanju naprodaj v dobrem stanju se nahajajoča sedem-stanovanjska hiša, ki je pripravljena tudi za vsako večjo obrt ali manjše industrij, podjetje. Hiša stoji sredi mesta in ima precej obširen vrt, kateri se bo prodal ločeno ali skupno s hišo najvišjemu ponudniku. Javna ustna licitacija bo dne 10. okt. 1038 ob 10 dopoldne v občinski pisarni v Šoštanju. Razpis Cerkveno predstojoištvo v Kamniku razpisuje službo organista. Plača mesečno 700 din, pogrebna štolnina in prosto stanovanje. Prošnje s spričevali do dne 7. oktobra. Nastop čimprej. Za večjo predilnico češljane preje in Vlgogno prediiniCO i«emo absolventa kake tekstilne šole predilstva, oddelka za predil-stvo češljane preje, kateri je pripravljen naučiti se vseh stopenj od A —Ž — tudi manuelna dela — predilnice češljane preje, da bi ev. kasneje opravljaj vodeče mesto, ali mladega voljnega strojnega inženirja, ki je pripravljen po dveletni manuelni praksi v vseh oddelkih predilnice in poznejšem obisku predilniške šole, prevzeti vodeče mesto. — Samo izredno voljni reflektanti, ki obvladajo nemški jezik, naj pošljejo ponudbe pod št. 14974 na upravo »Slovenca«. — Za čas priučevanja plačujemo zmerno plačo. [spomnite si! Najugodnejši na- nkPAlra kup manufakture KI d UUlUtCi Vedno najnovejši vzorci! — Ogromna izbiru! Obrnite se tozadevno na našo pisarno NARODNI MAGACIN, Sv. Petra e. 27/1 Razpis Občina Št. Jani na Vinski gori, okraj Slovenj Gradec, razpisuje dobavo novih občinskih ni a p za katastrske občine Št. Janž, Črnova, Lipje in Prelska. Skupna površina navedenih katastrskih občin znaša 2049 ha. Pismene ponudbe je vložiti v roku 30 dni po objavi. Štev. 3520-38 Razpis služb Občina Litija, okraj litijski, razpisuje sledeča pragmatična službena mesta: 1. občinskega tajnika 2. občinskega blagajnika 3. občinskega vojaškega referenta Šolska izobrazba: popolna srednja šola z zaključnim izpitom, odnosno spregled kvalifikacijo. Za blagajnika varščina 10.000 din. Prednost imajo prosilci z večletno prakso. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi lega razpisa v ' Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine v Litiji, dne 21. septembra 1938 OKLIC Dne 5. oktobra 1938 ob 9 bo na predlog prijavljenih dedičev in zaradi sodnega sklepa z dne 20. septembra 1938 — O 141-37-35 na kraju samem v Vrhpolju št. 20 prosfov, javna dražba v zapuščino Švarc Alojzije, posestnice v Vrhpolju št. 20, spadajočih nepremičnin. Prodala se bo hiša št. 20 v Vrhpolju 7, vsemi zemljišči v skupni izmeri 8 ha, 85 a, 58 m5. Prodajalo se bo v 19. skupinah in znašajo najmanjši ponudki za vse skupine 119.000 din. Izklicna cena za posamezne skupine ter plačilni in drugi pogoji so razvidni iz dražbe-l.ih pogojev, ki so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku in v občinski pisarni v Kamniku. V Kamniku, dne 23. septembra 1938. Anton Zevnik, javni notar kot sodni poverjenik. Pazite na kotle! „YEPALIN" Made in U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo tieba razdirali. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBV. B. R.. Beograd. Uskotka 5. Telelon 23-013 uvaite zdravje kupite tople copate 3515-9506 Lahke in udobne damske copate iz močne klobučevine, z usnjenim podplatom in nizko peto. 7052-57 Vašim otrokom napravite veliko veselje, ako jim kupite te tople klojbučevinaste copatke. 7026-24 Copate za dom iz volnene klobučevine z elastičnim usnjenim podplatom in nizko peto. Narejene so iz čiste volne, obšite s svileno vrvico in okrašene z okusnim čopom. 5715-99 Lahke sobne copate z elastičnim usnjenim podplatom in lepim okrasnim čopom. 7517-49 Elegantne in lahke moške copate z lahkim usnjenim podplatom. 7225-44 Tople copate za doma iz melike karirane klobučevine z usnjenim podplatom in klobučevinastiin medpodplatom, 7017-42 Udobne copate iz volnenega doubla za gospode, v katerih se utrujene noge dobro odpočijejo. Podružnica „SLOVENCA" le tudi na Miklošičevi cesti št. 5 kjer lahko naročite inserat! POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaufiev, madracev. preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se saini o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' tovarna p tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Redka prilika Trgovina špecerije in barve se takoj proda radi poroke. Trgovina obstoja že 10 let, se nahaja na zelo prometni točki ter uživa zelo dober glas. Za prevzem trgovine z inventarjem in blagom vred je potreben kapital din 60.000--. Dopise poslati na upravo pod ,Življenjska eksistenca'. Dne 3. oktobra t. 1. ob pol 9 uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sdbi številka 16 dražba enonadstropna vile v Ljubljani, na Vodovodni cesti št. 41 V vili je troie stanovanj ter je davka prosta do konca leta 1951. Sodno je bila ocen;ena na din 359 200 —, najmanjši ponudek pa znaša din 179.600-—. Pred dražbo je vložiti varščino v znesku din 35.920- —. mu NOŽA in brez operacije Vam BURGIT s korenino odstrani KURJA očesa in trdo kožo na podplatih. Za ceno din 4-—, 5-—, 7-— dobite v lekarni, drogeriji in pariumeriji. Kjer ni, pošlje za din 15-— (3 obliže) glavni zastopnIK DURGITA I. SVETEC - Novo mesto Dravska banovina Za Junnslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cež Izdajatelj: inž. Jože Scdia Vednik: Viktor Cenčlč