¡ESt»
Msar^itoor», dne 28. febi»wai»ja 1907.
TcteaJ XLI.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske deželo 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List so dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. E>. — Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, mserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprto reklamacije
so poštnine prosto.
Najnovejše prikazni v politiki na Spodnjem ¡Štajerskem.
(Glas iz krogov inteligence.)
Kdorkoli je zadnja leta opazoval politično življenje na sloiv. Štajerskem, pripoznati mora, da se je premalo delovalo, in to velja posebno za celjski okraj in tudi za celjske mlade rodoljube. Razven tega so napravili prejšnji voditelji nekatere napake, pripetile so se jim nesreče in zaupanje do njih je vsaj deloma zginilo. Preobrazba celega političnega ustroja in življenja je bila neobhodno potrebna in lotili so se je mladi gospodje, katerim pa moramo odločno odrekati skušenost in poznanje ljudskega mišljenja ali ljudske duše.Slovensko ljudstvo je verno, in ta vernost je pri njem globoko ukoreninjena, mu je deloma prirojena, deloma prigojena. To se nam kaže v celi zgodovini slovenskega naroda, in/ pokazalo se je posebno tudi pri ustanovnem shodu Kmečke zveze. Vsi kmetski govorniki, ki so nastopili, povdarjali so vero s tako prisrčnostjo in odkritostjo, da se je takoj videlo, da v njih govorih ni nič ponarejenega, nič navdahnjenega, ampak da jim je vse to privrelo iz srca. Ko bi bili ustanovitelji Narodne stranke to vpoštevali, bi gotovo ne bili pisali v svojem listu, da je staro geslo vse za vero, dom, cesarja obrabljen konjič, bi ne bili duhovnikov tako rekoč iz svoje sredine izključili, bi sploh ne bilo prišlo tako daleč, da se je razpor začel. Seveda mi bo marsikateri pristaš Narodne stranke ugovarjal, da je tudi on veren in njih list je celo trdil, da so novo strujarji boljši katoličani, kot pristaši Kmečke zveze. Vera in duhovnik, tako modrujejo ti gospodje dalje — ni isto in marsikateri veren katoličan je velik nasprotnik duhovnikov. Kaj bi pač takemu politiku Narodne stranke rekli ljudski učitelji, ko bi jim rekel: „Veste, moji ljubi, jaz sem dober pristaš nove šole, morebiti boljši, kot učitelji sami, a učiteljev pa ne maram, učitelji naj se v politiko nikar ne vtikajo, politika je za nas, sploh učitelji naj se brigajo le za šolo, vse drugo bomo mi opravili." Očividno je, da bi tega nobeden učitelj ne verjel, kajti učitelj je predstavitelj šole, kakor je duhovnik glasnik vere. Kdor je tedaj sovražnik duhovnikov, je tudi sovražnik vere, in le sovraštvo do duhovščine vodi novo stranko.
A poglejmo, morebiti imajo ti mladi gospodje kak povod za to sovraštvo. Ali nima Kmečka zveza in njih voditelji čiste vesti in čistih rok? Ali so narodnjaki stare korenine pri delovanju za ljudstvo obogateli? Ali so imeli morebiti od tega kake druge koristi? Vsega tega ne! Pač se pa spominja marsi-
Duhoven in vojak.
Francoski spisal M. Aigueperse.
Helderjev hotel je bil oni večer bajno krasno razsvetljen. V veži so bile razprostrte preproge in razpostavljeni bujni cvetni grmiči, na njihovih vejicah so se zibale beneške svetilnice. Na stenah so se svetili vojskini znaki in znamenja zmage. V prvem nastropju so se glasili veselo zvoneči glasovi v prijaznem soglasju z žvenketom kozarcev, in srebrnih nožev in vilic. Velika dvorana je bila spremenjena s svežim zelenjem v vrt, in kakih petdeset častnikov različne starosti in dostojanstva je sedelo za bogato obloženo mizo. Dobro so jedli in izborno pili . . . . Vsaj so hoteli počastiti kuhinjo mojstra Vallarda, gostilničarja, umetnika v njegovi stroki ter preslaviti kar se da najbolje imenovanje novega poveljnika, kojemu na. čast je napravljena današnja svečanost.
Svojega novega poveljnika so obožavali. Za njega so bila vsa srca od priprostega vojaka do najvišjega častnika.
Rekli so: „Ta je najboljši med najboljšimi, odkrit kot zlato, bister kot živo srebro, ali pravičen in dober proti vsakemu. On ni prišel iz šole, kakor drugi častniki, ampak potrjen 19 let star, si je zaslužil svoje dostojanstvo s hrabrostjo. Zvečer vam bodemo pripovedali o njegovih vojskinih zaslugah, njegovih ranah, in bodete videli, ali morete toliko storiti, toliko pretrpeti."
Zadnje njegovo imenovanje je spoznavala z veseljem cela armada. Soglasno je povsod donelo: „To pot ni obveljala naklonjenost, ampak zasluga, pravica!"
In zato so danes klicali junaku slavo z navdušenjem. Preslavljanec sam, ginjen radi pojavov lju-
kateri osiveli rodoljub, kako se ravno mlajši duhovniki od hiše do hiše hodili ter delovali in tudi dosegli, da se je slovenski narod svojih političnih pravic zavedal. Žrtvovali so ti apostoli slovenske narodnosti svoje premoženje ter želi zato preganjanje od politične oblasti. In vse to so ti mučeniki narodne ideje mirno na se vzeli in prenašali. Tedaj ni bilo nobenega advokaturskega kandidata, nobenega liberalnega učitelja, ki bi bil pomagal. Sedaj pa, ko je ljudstvo vsaj že deloma prebujeno, nastopijo ti mladi gospodje in diktirajo: „Duhovščina naj se ne vmešava v politiko, duhovščina od političnega vodstva stran! In v svoji skromnosti zahtevajo za svojo stranko na slov. Štajerskem samo 3 ali 4 (!) mandate. V odgovor na to zahtevo naj jim bo sledeče: Kmečki pristaši imajo čisto vest in čiste roke in< nato niti ne mislijo, da bi se dali od Narodne stranke politično tako sramotno obglaviti, brez vsacega ugovora, kakor prvaki. Narodna stranka hoče imeti boj, naj bo, mi se ga ne bojimo, kajti dokazali bomo, da prek vernega slovenskega ljudstva in njega voditeljev ne more nobena stranka k dnevnemu redu. Pristaši kmečke stranke politike ne morejo nikakor pustiti, dobro vedoč, da je državni ustroj tak, da se vsaka stranka porazi in pogazi, ki nima nobene politične veljave. Pristaši kmečke stranke se pa tudi ne morejo nikakor zaupati vodstvu Narodne stranke, katero vodi le sovraštvo do starih izkušenih, zasluženih vodij. Svoje osode ne bomo nikdar izročili v roke liberalnih učiteljev in — okrajnih glavarjev, ki jim zapovedujejo.
Kmetje, le vkup, le vkup!
Piše Franc Pišek, župan in veleposestnik v Hotinji vasi.
Viribus unitis!
(Z združenimi močmi!)
Kmečki stan je sedaj ogromno zadolžen in ima vknjiženega dolga 4000 miljonov. Najložje se zadolži kmet, kajti nenadoma ga obiščejo iume, zadene bolezen itd. Opomniti se mora, da je pridelek računjen po dobrem letu, med tem ko pa redno v vsakem drugem letu uime toča, moča, suša, mraz itd. nastanejo in te se mora za 20% kot letna škoda v ozir vzeti. Novi dolgovi nastanejo, če mož ali žena umrje, prevzame sin ali hčer posestvo, ali nastana kakg koli prememba v posesti.
Znano je, da so deželne blagajne prazne in se namerava deželne doklade povišati. Strogo bodemo zasledovali deželne poslance in kteri bi dovolil da se na rovaš kmeta doklade povišajo dobi — nezaupnico.
bežni in gorkega sočutja, se je udeležil splošnega veselja, tako da so si častniki zadovoljno šepetali, (Ja je redko katerikrat tako dobre volje.
Ali neprimerna napitnica je privabila v kratkem na čelo junakovo razne gube, znamenje nezadovoljnosti.
„Polkovnik", dejal je poveljnik F . . . ., „predlagam tovarišem, da pijemo ne le na tvoje imenovanje, ampak tudi na tvojo poroko. Mi vsi imamo žene in veselo mladež, ki nas vleče za brk in ti . ."
„Nikdar", odgovori mirno polkovnik, toda v glasu se je glasilo nekaj toli žalostnega, da so drugi obmolknili.
Ali je imel morda polkovnik kako skrivnost? Morda . . .
Vsak se je spomnil, da je živel mož v polnem zatišju, da je živel v skromnem stanovanju in da prebije vsako leto jeden mesec v neki samotni vasi v okrožju Merthe-et-Moselle.
Kaj neki dela tam?
Te in enake misli so spreletavale srca pričujočih ob pogledu na zamišljenega polkovnika, in ako bi ne bil tu navzoč hladnokrvni burkež Van Blutten, bi bili zastonj iskali pot do veselja.
Zunaj je bučala ledena nevihta, razmetavajoč sneg po ulicah in hoteč ugasniti plinove luči na hišah; veternice po strehah so škripale grozno in včasih se je čulo otožno tuljenje psa. Vse oknice so bile zaprte, vse prodajalnice zaklenjene. Mesto je> spalo, ali vsaj zdelo se je, da spi.
Naglo se je prikazala po trgu senca in škripajoči led in sneg je naznanjal poznega potnika.
Bil je star duhovnik, suh in bled . . . Raskav suknen plašč mu je visel črez ramo po oguljenem in za zimo pretankem talarju; na nogah je imel
Upamo, da bodo prihodnje volitve pokazale, da i je naše ljudstvo verno, razsodno in si bo samo po-! magalo. V to pomagaj Bog!
Oglejmo si še, koliko stane dandanes vinarstvo, od katerega pridelka tudi nekateri žive. Žali-bog, da je od zadnjih 30 let bilo komaj 10 srednje dobrih vinskih let. Stari trs v obče izumira in edina rešitev je nov amerikanski nasad. Po Štajerskem so res krasne lege za vinograde in Stanko Vraz je pel: Nikjer na svetu lepšega ni, Kakor gorica, ki vince rodi.
Vinograde v druge kuiturne vrste preminjati povsod ne kaže in zadnja leta vidimo, da se pridno rigola in novo -zasajja. Ker sc dandanes gospodarske razmere celo drugačne kakor pred 30 leti: delavci so polovico dražji in jih celo dobiti ni, vino (mošt) pa se prodaja v času trgatve po sramotno nizki ceni 1% sladkorja po 2 vinarja vinskim barantačem. se delo v srednji letini niti ne izplača, vklub temu. da država olajšuje davke- in podpira vinarstvo. Zato je za to stroko kmetijstva potreba temeljite preured-be. -
1.	Treba je pomisliti, da lepa lega vinograda ni za nobeno drugo kulturno vrsto n. pr. njivo, pašnik ali sado-..0'«iik sposobna in bi druga vrsta tudi dohodkov ne douaSfcla.
2.	Lahko se mnogo družin kot viničarji pošteno preživi in
3.	^'r.ar.slvii posestnika naj v rodnih letili delo poplača in uriavi mnogo koristi, ker za davek, dac in carino uiatne d ihodke prejema.
Hektar {VA orala) novo prerigolanega in nasajenega vinograda Stane približno: Rigolanje kvadr. meter po 12 v. . . . 600.000 K Cepljene trte 1—1.20 meter narazen, se jih
potrebuje 8350 a 10 v....... 1336.00 „
Sajenje in priprave........100.— „
Kolje . ............. 178.75 „
Drugi stroški in delo okoli...... 50.— „
2264.75 K
Gnoj, vožnja, planiranje in zguba, ker se O.Ti
trt posuši še lakaj ni vračunjeno. Davčne oblasti morale bi vsako škodo po uimi kakor tudi vse kulturne premembe hitro rešiti, nikar pa cele mesece — in leta— zavlačevali.
Dežela ima dandanes dobro urejene trsnice in koristilo bi se mnogo, če bi celo ubogi dobili cepljene trte zastonj, drugi ps po 10 vin. komad. Sedaj prodaja dežela cepljene trte po 14 v, kar je predrago. Pomisliti moramo, da za to ceno oddajajo tudi zadruge in posamezniki. In ker deželo trsnice mnogo stanejo, nimajo vinorejci nobene znatne koristi. Galica se je letos podražila in cene bodo še
težke škornje, s trudom jih je vzdigaval. Izpod klobuka so padali na ramena beli lasje.
Sel je počasi, zelo počasi, naslanjajoč se na gorjačo. Najbrže mu ni bila pot znana, in ovirala sta ga starost in mraz.
Konečno je zagledal hotel, sence cvetlic, svečana razsvetljava in veselo vpitje mu je privabil« na lice nasmeh in v očeh je žaril žarek.
„Tukaj sem", reče sam zase in zadrži natakarja, ki je stopal skozi vežo ter nesel dišečo pečenko.
„Prijatelj, ali je polkovnik B . . . . v hotelu? Ako je, prosim, recite mu, da ga nekdo čaka."
Sluga pogleda duhovnika, neznatnega, starega, v oguljeni, posneženi obleki, in premerivši ga reč« visoko: „Ljubi prijatelj, tam gori slavijo polkovni-kovo povišanje, ni mogoče ga torej motiti, pridite k njemu jutri."
„Tako", odvrne duhoven, „no, bodemo videli". In z neverjetno urnostjo zavil jo je po stopnjicah za slugo.
V prvem nadstropju je bilo že jako šumno in veselo; glave so se razgrevale, čim več vina je bilo, tem bolj vodeni so bili govori in kapitan V ... j« ravno naznanjal z ne prav gibčnim jezikom, da hoč« pripovedovati neko dogodbo, ko so se odprla na lahno vrata v obednico in sta vstopila natakar in duhoven.
Družba se je glasno zasmejala.
„Zmota!" kliče jeden častnikov.
• „Velečastni, semenišče je še naprej," smeje s« drug.
„Dajmo mu čašo konjaka!" ponuja tretji.
Polkovnik se je obrnil, hoteč pogledati predmet njih veselja, a v tem trienotku vzklikne:
vedno višje. Tukaj mora država poseči vmes ter ustanoviti lastno tovarno za galico. Eno tovarno za galico vlada že ima, pa ker se je premalo proizvaja komaj za Tirolsko zadostuje; kajti tam tudi sadno drevje temeljito škropijo.
V obrambo naših vin se je letos sklenila nova postava in predlansko leto na laško vino večja col-nina. Vlada si prizadeva domačemu vinorejcu pomagati.
Zadnja leta se je več nas kmete zadevajočih postav prenaredilo, pa žalibog naši poslanci so skrbeli premalo za kmečke koristi. Leta 1901 se je spremenila postava v prenosu premičnin in malih posestev. Pa le tisti do 5000 K cenilne vrednosti imajo olajšave. Ko bi se venkar moralo oziroati na srednja posestva do 10.000 K vrednosti ali na celi stan sploh, kajti grozno težko breme je davek de-setek. O tem bi se dalo pisati veliko, pa tukaj ni umestno in potrebna navodila naj oskrbi svoj čas slov. kmečka zveza svojim poslancem. Poslanci bodo morali skupno in enotno postopati ter v državnem in deželnem zboru, odločno zahtevati naše pravice. V zadnjih 10. letih se je vsem stanovom od države zdatno pomagalo, kmet je pa osodi prepušen, in ni čuda, da se kmečko prebivalstvo izseljuje in kmečki stan vedno bolj hira.
Mnogo prememb bo treba glede šolstva, kmečkih in strokovnih šol, obrti in za novo uravnavo davkov se bodo morale takoj začeti delati priprave. Vsak, kdor hoče biti dober državljan, mora delati za obrambo in blagor kmečkega stanu; kajti če bo kmet izobražen in gmotno dobro stal. bodo srečne družine, občine, okraji, dežela in država. Res toliko rodoljubov dela in dela, žrtvuje vse kar premore, pa kmečkemu stanu nič ne pomaga, ker ni združen, ker se pusti begati in ščuvati od ljudi, ki imajo vedno na jeziku, da so njegovi prijatelji, v resnici so pa njegovi stanovski in verski sovražniki.
Politični ogled
—	Deželni zbor štajerski je začel svoje zasedanje dne 25. t. m. Trajalo bo baje do Velike noči. V prvi seji je odgovoril deželni odbornik dr. Link na interpelacijo slovenskega poslanca dr. J a n-kovica zaradi gradbe železnice Rogatec-Brežice. Rekel je, da se bodo tehnične priprave izvršile le na stroške kake družbe in da bo isto deželna vlada že podpirala. Tudi ni misliti na zgradbo železnice, če ne bo država precejšno svoto prispevala. — Poslanec R o b i č je predlagal zvišanje učiteljskih plač s tem, da se vsa učiteljska mesta postavijo v II. plačilni razred.
—	Slovenska ljudska stranka na Kranjskem prireja po celi deželi shode zaradi prihodnjih dr-žavnozborskih volitev.
—	Tržaški Slovenci so priredili minolo nedeljo v okolici Trsta dva velika shoda, na katerih so ugovarjali proti krivičnemu volilnemu načrtu za mestni svet in tržaški deželni zbor.
—	Novi državni zbor bo baje sklican dne 18. junija t. 1.
—	Spremembe v avstrijskem ministrstvu?
Dunajski listi pišejo, da krožijo že nekoliko dni sem nove govorice o bližnji spremembi v ministrstvu. Odstopijo baje minister za notranje stvari B i e-n e r t h, minister za poljedelstvo grol A u e r s-p e r g in minister za pravosodje dr. Klein. Bie-nerth je baje namenjen za namestnika v Nižji Avstriji, Auersperg da postane namestnik na Tirolskem, dr. Klein predsednik najvišjega sodišča. Ministra za notranje 3'w.,'-i in poljedelstvo postaneta dva posianca, en član gosposke zNcn-ce p.>tane pa r. -x ster za pravosodje.
„Oče, moj oče, vi tukaj!" skoči po koncu in objema prišleca, kojega velo lice goreče poljubuje.
Častniki so postali hitro trezni in obmolknivši so vstali ter gledali nenavaden prizor; nekateri so se smejali, drugi pa so bili ginjeni. Polkovnik orjak, ki je tu plakal liki otrok in objemal starega, revnega duhovnika, ni bil navaden človek, pri njem je bilo vse zanimivo in značilno.
„Gospodje", spregovori naposled polkovnik, „predstavljam vam svojega rednika, ali mu daste prostor v svoji sredi?" in prime ga za roko ter ga pelje ustavljajočega se k mizi.
„Eh, molči, dečko", šepeta, „vsaj moram z jutranjim vlakom ob tretji uri se odpeljati."
„Naš vjetnik ste, gospod župnik", kličejo častniki skupno, „nam se gre tudi za to, da pozabite nespodobne besede, koje ste slišali, ko ste k ijam vstopili, ali nam bodete odpustili?"
Duhoven se nasmeje. „Z veseljem, ljuba deca, vsaj ste še večinoma mladi, in vino je dobro; še poprej vas moram prositi jaz, da oprostite tujcu, ker vas je motil. Ali glejte, grem v Pariz in vaše mesto je ob tem potu. Kako naj bi tedaj šel naprej, ne da bi se ustavil in pogledal nekdanjega gojenca?"
Družba se je zopet usedla, in hočeš nočeš, usedel se je tudi novi gost. Polkovnik mu je stregel pri mizi kakor najskrbnejša mati, i glas je donel prav mehko kot bi bil materin, kadar mu je kaj govoril.
„V Pariz se peljete, oče, tako stari in, v takem hudourji?" vpraša nemiren.
„I vsaj veš, naša stara cerkev! Cerkvica se sicer še drži, a znotraj je, Bog pomagaj! Ni ga dneva, da ne bi padal omet na glave mojih fara-
—	Osredotočenje naših vojaških sil ob italijanski meji. V Gorico pride poveljstvo 56. infan-terijske brigade in brambovski pehotni polk št. 27 iz Ljubljane. Posadki dobita v kratkem tudi Kobarid in Breginj. Ce vzamemo v poštev, da je vojaštvo nastanjeno že v Tolminu, Kanalu, Tržiču in Cer-vinjanu, je zavarovana že cela soška dolina. Baje se zgradi v Brdih na sv. Genderci trdnjava. To osredotočenje je potrebno zaradi tega, ker Italija vedno bolj pomnožuje svoje obmejnfe alpinske čete. Se sedaj ni doseženo ravnotežje med našo in italijansko močjo na meji. Izvršilo se je pa to sledeče: VI. armadni zbor v Bologni je izpremenjen v obmejni zbor, alpinske bataljone v Borgo san Dal-mazzo, Pinerolo in Aosta ob francoski meji so premestili na avstrijsko, lansko leto so pa premestili na našo mejo celi I. alpinski polk, ki je preje bil v giarniziji v Mondoviju nasproti Francoski. Sedaj stoji 36 avstrijskim obmejnim stotnijam nasproti 54 italijanskih alpinskih stotnij. Vrhtega pa je vsaka italijanska stotnija za 35 mož in 5 mul močnejša kot naše.
—	Zborovanje ogrskih katolikov bo letos v Libinju, kjer bo istočasno tudi deželna razstava.
—	Na Ogrskem so razkrili nove lumparije. Dokazalo se je namreč, da je vlada z visokimi denarnimi zneski (celo po 100.000 K) podkupovala časnike, da so delali za njo reklamo. Tudi drugim osebam, ki so „delale" za njo. je izplačala večje svote. Take reči se dogajajo v deželi, kjer vlada židovstvp in cvete prostozidarstvo.
—	Iz Makedonije. Med voditelji makedonske ustaje je nastal v poslednjem času razpor; a ne morda iz načelnih nasprotstev, ampak zgolj zaradi osebnostij. Ta nesloga onemogočuje začetek skupne ir\ splošne ustaje in tako bo nemara tudi letošnja spomlad, ko ima izbruhniti v Makedoniji proroko-vani ogenj, mirna kakor lanska.
—	Poljaki na Nemškem. V pruskem deželnem zboru je govoril Poljak dr. Migerski proti krivičnemu postopanju nemških sodnikov, ki obsojajo Poljake, ki ne znajo pred sodnijo nemški govoriti. — Pri volitvi v državni zbor nemški v vrešenskem okraju je izvoljen poljski poslanec, tako da jih sedaj imajo Poljaki 21.
—	V Maroku v Afriki še vedno ni miru, ker še niso mogli ujeti glasovitega roparja Rais-Uli. K njemu so sedaj prestopila najbojevitnejša plemena v državi BenHAri, Beni-Dri in Beni-Gorfeti. Bržkone ne bo prej miru, da ne bodo posegle vmes ev-ropejske velevlasti.
Razne novice.
*	Narodni svet za Štajersko. Na zaupnem shodu dne 7. februarja v Mariboru izvoljeni gg. dr. Hrašovee, dr. Korošec in dr. Kukovec so se dne 21. februarja zedinili na pravila ter določili po naročilu istega shoda sedmerico članov za spodnještajerski „Narodni svet".
*	Sejmi v marcu: 1. na Planini in v Cirkov-cah; sredpostno sredo v Vitanju; vs oboto po sred-postu v Celju; 3. na Vranskem in v Gornji Ponkvi; ponedeljek po sredpostni nedelji v Lembergu; 8. na Pilštanju ; 10. v St. Jurju ob Taboru za živino, v Kapeli pri Brežicah, v Spod. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; sv. Gregorja dan v St. Jurju ob južni želez.; 15. v Zdolah, v Soseski, Ple-terje; sv. Jederti dan v Cmureku, Podčetrtku, na Rečici, v Frankolovem za živino, v Trbovljah in v Svičini; pond. ps kvat. nedelji v postu v Poljčanah; 18. na Ptujski gori, in v Vidmu; dan po sv. Jožefu pri Sv. Barbari, v St. Jerneju na Tinskem, pri sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta dan v Rogatcu,
nov, lesene nakite so razjedli črvi,, zato se rušijo; zvoniti k maši ne smemo več, ker se zvonik podira. Sramujem se, da ima Bog tako prebivališče. Od svojih faranov ne smem zahtevati ničesar, po vojski imajo komaj najpotrebnejše, da se preživljajo. Računal sem. koliko bi bilo potreba, in spoznal sem, da je ogromna svota. Štiri tisoč frankov! Toliko denarja ! Celi mesec več ne spim. Že nekolikokrat sem pisal v Pariz, a nisem dobil odsovora, in vendar bi imel rad za velikonočne praznike vsaj najnujnejše . . . Dejal sem torej sam pri sebi: Glej, gospoda v Parizu je gluha, torej, stopim k njej in govoril bodem od blizu, prav glasno, dokler me ne usliši. Skof mi je dovolil. Grem včasih' peš, včasih jaham in nekoliko po železnici; po železnici seveda najmanj, kajti škoda se mi zdi vsakega beliča, kojega izdam. Vidite .tedaj, ljubi moji. da se mi mudi in da me ne smete zadrževati."
Častniki se niso več smejali in marsikatero oko se je globoko ainjeno vprlo z začudenjem v duhovna, skritega junaka.
Zamišljen in bled je poslušal njegove besede polkovnik.
„Oče", odgovori, „jutri morate ostati pri meni. „Vi ste trudni, na pol mrtvi od lakote in mraza; ne bilo bi pametno, podati se na daljno pot. Kakor so vam rekli tovariši, sle naš vjetnik; pa n«j bojte se", dostavi z prijaznim glasom, „potrudimo se, da vam bode vjetništvo prijetno. '
Te polkovnikove besede so sprejeli vsi z radostnimi klici, kozarci so veselo zapeli in kosilo se je zaključilo z napitnicami na domovino, armado, polkovnika in župnika, kojega je vse tako zmedlo in
Sv. Jederti; 20. v Smarijah pri Jelšah; 21. v Per-novu blizo Žalca in na Žigerskem vrhu pri Sevnici; sv. Ruperta dan v Spodnji Kostrivnici; 4. in t!, soboto v Podsredi; Mar. Dev. 7 žalosti dan v Bistrici, v Arnužu in Ormožu: dan po Mar. Dev. 7 žalosti v Strasu; dan po Mar. oznanenju na Teharjih in v Dobovi; pond. pred cvetno nedeljo v Sevnici ob Sav.; četrtek pred cvetno nedeljo v Artičah; cvetni pond. v Marnbergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu; vel. četrtek v Jarenini. v Konjicah, na Laškem in v Rajhenburgu.
*	Tržne vesti. Kake spremembe v cenah ni opaziti. Tudi svetovna tržišča so kazala mirno lice. Špekulanti Smatrajo dolgo zimo kot neugodnof za setve. Splošno pa še dosedaj ni bilo za setve toliko nevarnosti, ker je bila rastlina v jeseni krepka. Pšenica se ni spremenila. Pri rži so cene postale malo bolj krepke. Oves (e jako stalen. Istotako vztraja turšica pri ceni. Moki so cene nizke. Nasprotno so se zvišale pri otrobih. Cente za semena so visoke. Rudeča deteljica dosegft dobre cene, lu-cerna pa se je prodajala po nizki ceni, ker je slabo seme in je prišlo v zadostni množini na trg. Travna semena so še dosfedaj brez zanimanja.
*	Zlata vredna izjava. „Narodni list" prinaša vest, da „v vseh akademičnih krogih vzbuja veliko razočaranje", da je na shodu Slov. Kmečke zveze v Slov. Bistrici nastopil kot govornik tudi profesor dr. V r s t o v š e k. Oho, ali. „akademični krogi" torej obžalujejo, ako gredo njihovi sovrstniki s kmečko stranko? Ali §e kmetom ne sme nihče približati, morda da bi ga tem lažje vodili samo odvetniški koncipienti in liberalni učitelji? Ali se naj „akademiki" morda celo sramujejo kmeta? Že prav, to si hočemo zapomniti, posebno ker so v Brežicah od liberalne strani padale enake opazke o dr. Ben-koviču.
*	Dr. Benkovič — tarča liberalnih napadov.
Skoro „Narodni list" v zadnji številki na vse druge svoje „prijatelje" pozabi in v potu svojega obraza se trudi, „razkrinkati" le — dr. Benkoviča. Dr. Benkovič ima strašen greh na svoji vesti, od prvega početka je navdušen pristaš Kmečke zveze in vsled tega ga liberalci sedaj „razkrinkajo" ter lažejo o njem in zavijajo, kar se da. In ko so ga opsovali in olagali, vsklikajo ti „poštenjakoviči po oivinkih" žalostno in otožno: „Mi g. dr. Benkoviču nismo bili nikdar nasprotni . . . kako more biti tako zaslepljen, da naenkrat tako nastopa? To ni lepo." — Res, g. dr. Benkovič, to ni lepo, da delate Narodni stranki toliko sitnosti in sicer kar naenkrat. Da bi ji vsaj prej naznanili, kaj nameravate! Ne zamerite tem žalostnim možem, vsaj sedaj ne, ko vas v svojem obupu „razkrinkajo."'
*	Odkritost „Narodne stranke.™ Kako odkritosrčna je „Narodna stranka", za to dobimo vsak dan nove dokaze. Dr. Kukovec je govoril v Skalnati kleti n i ž j e g i m n a z i j c e m (!), naj zunanje katoliško mišljenje kažejo, na tihem pa se naj pripravljajo na svoj bodoči liberalni poklic, da l>odo delovali na vso moč, da se duhbvniki izbacnejo iz vseh društev! To se pač pravi, zunanje naj se duhovnikom dobrikajo, ali drugače naj bodo njih največji sovražniki. Take in enake besede govori doktor (!) neizkušeni mladini? Dr. Kukovcu damo dober svet, naj s svojimi „po ovinkih"-nauki mladino, posebno dijaštvo na miru pusti! Nasprotno, dijaštvo bo skrbelo, kolikor mogoče za ugled naše vere. In mnogo dijaštva je še boljšega, kakor Kukovec misli. Živelo narodno mišljenje katoliškega dijaštva. Ljubitelj katoliško mislečega dijaštva.
*	Ljudska knjižnica in dr. Korošec. V „Domovini" napadajo dr. Korošca, da ni hotel darovati za „Ljudsko knjižnico" ter ga hočejo s tem označiti kot nasprotnika narodnih podjetij. Vemo, da je ustanovitelj imel blag namen, in do istega časa je dr.
ganilo, da se ni vedel zahvaliti bodrim vojakom, ki so ga toliko častili.
Bil je zares utrujen ubogi starček. Polkovnik se pa ni mogel še ločiti od svojih prijateljev. Stopili so v razsvetljeno dvorano. Tu je bilo toplo. Stale so tukaj igralne mize. Koliko zapravi na njih mnogo igralcev po nepotrebnem!
V trenutku je pregledal polkovnik te zelene mize, karte in kocke, in nova misel mu je šinila v glavo.
„Moj oče", pravi podpiraje z ramo starega duhovnika, kateremu je drsalo po gladkih tleh, „usedite se v ta-le naslanjač in spite, kakor vam je drago. Jaz pa med tem predlaaam gospodom, da se odmikajo nocoj od igralnih miz in poslušajo dogodbo, s katero hočem nadomestiti zgodbo, ki jo je obljubil pripovedovati kapitan V . . . pri kosilu."
Burno odobravanje se je oglasilo iz ust vseh. „Proč z igro! že poslušamo, polkovnik."
Polkovnik je posadil župnika v naslonjač in se potem vrnil med častnike. Vsi so ga tesno obkolili ter pazljivo poslušali, ko je začel pripovedovati:
„Je že štiriinpetdeset let od tega. Proti majhnemu selu v lorrainskem kraju se je bližala počasi mlada žena, nesoča na rokah komaj dveletnega otroka ..."
„Nikar ne pripoveduj tega, molči!" zakliče starček v naslonjaču, prizadevajoč si vstati.
„Oče, vi mora.te spati, tako se glasi za vas ukaz", odgovori polkovnik in skuša starčka potolažiti. „Spite, danes sem jaz gospod."
„Ne pripoveduj jim tega, ne", šepeta še stari glas, ali polkovnik nadaljuje:	*
Korošec tudi večkrat daroval za knjižnico, a odkar drugi ljudje izposojajo vsako knjigo brez ozira na vsebino, vsakemu prošnjiku, brez ozira na nežno mladost ali priletnost, je stvar postala drugačna. Sicer pa je S. k. s. z., pri kateri sodeluje dr. Korošec, v mariborski okolici zadnji čas ustanovila tri knjižnice, in nihče nima torej pravice trditi, da bi dr. Korošec bil nasprotnik v resnici koristnih narodnih podjetij.
*	Celjska „Domovina" noče veljati za pristransko, ampak ona pravi, da je le konstatirala, kar je poročevalec videl in slišal. Že prav, toda Čudno je, da poročevalci „Domovine" v zadnjem času vidijo le liberalno stranko, slišijo pa le to, kar bi naj hujskajoče uplivalo proti pristašem Kmečke zveze. „Domovina" je popolnoma zavozila v liberalno Narodno stranko in s tem dejstvom bomo odslej tudi računali.
*	Cirilova tiskarna v Mariboru je „Domovini" posebno prirastla na srce, odkar ima v svoji bližini človeka, katerega smo mi morali spoditi zaradi izdaje obrtne tajnosti. Na neresnico, da se je kedaj komu prepovedovalo v tiskarni slovenski govoriti, se ne oziramo, ker je ta vendar — predebela. Vsi delavci brez ozira na mišljenje imenujejo nadalje kot laž, da bi kedaj kdo od njih nosil plavice. — Da se nam v uredništvu niti v sanjah ne bo pripisovalo od kake strani tako postopanje, priznala bo menda tudi od strasti zaslepljena „Domovina". — Kar se delavcev — stavcev tiče, vedo pač tudi v Zvezini tiskarni, da se delavcem ne da mišljenje izsiljevati, a delavca, ki bi se prišteval kaki nemško-nacionalni ali nemškutarski stranki, ni pri našem podjetju. Iz „Domovine" torej ne govori resnica, ampak konkurenčna strast, ki pobere tudi vsako laž.
*	Kaj to pomeni? Z ozirom na notico pod tem naslovom nam je predsednik Posojilnice g. dr. Ro-sina poslal pojasnilo, da je naznanila o razpisu tri letnih podpor za dijake razpošiljala posojilniška pisarna brez podrobnega naročila ravnateljstva in da se je to poročilo poslalo „Slov. Narodu" in „Domovini" v mnenju, da se bode uvaževaje kratko dobo razpisa na ta način najpreje raznalo v dijaških krogih. — No, mi smo pa mnenja, da dijaki tudi „Slovenca" in „Slov. Gosp." ne čitajo po par tednov pozneje nego omenjene liste. Zapisali smo o Posojilnici torej popolno istino, a kdo v njenem področju nosi krivdo, ni stvar našega preiskovanja.
Mariborski okraj.
m Katoliško politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor. je v svoji odborovi seji dne 21. svečana t. 1. odobrilo! program „S 1 o-venske Kmečke zveze" ter sklenilo, da bo pri prihodnjih volitvah ž njo sodelovalo v popolnem soglasju.
m Letošnji glavni nabor se bode vršil v sledečem redu: 1. V Mariboru v Gotzovi pivovarni. Dne 22. aprila 1907 za občine: Do-brenja, St. Ilj, Kamnica, Sv. Jurij ob Pesnici, Gra-diška, Grušava, Sv. Jakob in JarenSna. Dne 23. aprila 1907 za občine: Jelovec pri Kamnici, Jan-žovska gora, Kaniža, Karčovina, Sv. Križ, Gornja Sv. Kungota, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter, Plač, Polička ves in Possnitzhofen. Dne 24. aprila 1907 za občine: Rancenberg, Rošbah, Slemen, Spičnik, Slatinski dol, Gornji Duplek, Spodnji Duplek, DraguSova, Vesternica, Vosek, Boč, Svičina, Vukovski dol, Ver-tički vrh, Sevnica ob Dravi, Sevnica ob Muri, Ci-glence, Ceršak in Cirknica. Dne 25. aprila 1907 za občine: Verhov dol, Studence, Bistrica pri Lim-bušu, Bistrica pri Falu, Fram, Gorica, Ješence, Gornje Hoče, Dolnje Hoče, Račje, Kumen, Lehen pri Ribnici, Limbuš in Dogoše. Dne 26. aprila 1907 za občirt/e: Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc, Sv. Marjeta na Dr. p., Ruše, Morje, Sv. Miklavž, Orehova ves, Pohorsko, Pekre, Pivola, Pobrežje, Podova in Ranče. Dne 27. aprila 1907 za občine: Ragoza, Razvanje, Rudeči breg, Radvanje, Slivnica, Skoke, Bohava, Cinžat, Smolnik in Zrkovce. 2. V S 1 o v. Bistrici v mestni hiši. Dne 15. aprila 1907 za občine: Sv. Ana, Buhberg, Dežno, Zgornja Bistrica, Stov. Bistrica, Freiheim, Gabernik, Hošnica, Pekel, Hrar stovec, Jelovec-Makole, Kalše, Crešnjovec, Oglen-jak, Žabljek, Laporje in Zgornja Ložnica. Dne 16. aprila 1907 za občine: Spodnja Ložnica, Lusečja vas, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Dolnja nova ves, Vrhloga, Osel, Pečke, Brezje. Pokoše, Pretrež, Poljčane, Gornja Polskava, Dolnja Polskava, Rito-znoj, Sentovec, Kovač v breg in Smereče. Dne 17. aprila 1907 za občine: Stanosko, Statenberg, Stu-d niče, Stopno, Tinje, Verhole, Vojtina in Cigonce. 3. Pri Sv. Lenartu v A u b e 1 n o v i gostilni. Dne 12. aprila 1907 za občine: Andrence, Sv. Benedikt, Gornji Borčič, Dolnji Borčič, Sv. Trojica, Sv. Tri kralji, Srednji Gasteraj, Doljni Ga-steraj, Sv. Jurij v Slov. gor., Gočova, Veranje, Senovo, Jablance, Cerkvenjak, Kremberg, Ledineg, Sv. Lenart, Malna, Ihova, Oseg, Partinje. Ragoz-nica, Gornja Ročica, Zamarko, Gornji Žerjavci, Spodnji Žerjavci, Žikarci, Setarova, Žitence, Žitce, Selce, Smolince in Zupetinlce. Dne 13. aprila 1907 za občine: Dervanje, Tronkova, Caga, Cermlenšek, Gornja Veličina, Spodnja Voličrina, Zimica, Biš, Rren-gova, Korena in Cogetince. Nabor se prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj: naborni zavezanci pa se
I imajo zaradi porazdelitve ob 7. uri zjutraj v nabornem prostoru sniti. K naboru morajo priti na-born|i zavezanci vseh treh starostnih vrst (letnih razredov), to so isti, k: so rojeni v letih 1884, 1885 in 1886, in občinski predstojniki dotičnih občin, ki imajo svojec naborne zavezance skupno privesti. Proti onim, kateri brez zadostne opravičbe (izgovora) k naboru ne pridejo, se bode po § 44 vojnega zakona kazensko postopalo.
m Slovenska Bistrica. Propadli smo pri volitvah v okrajni zastop. Zopet bode tri leta gospodaril Stiger in njegovi privrženci ter po stari navadi delal nepotrebne dolgove. Da smo podlegli za o,elih 9 glasov, je mnogo vzrokov. Zgubili smo dva zvesta zaveznika, dr, Glančnika in kneza Windischgraetz; oba sta vedno z nami glasovala. Nadalje je velepo-sestvo Vrečkovo prišlo v roke drugega veleposestnika, tako da smo zgubili tri glasove. Pa zmaga bi še bila vse eno naša, ko bi se nekateri veleposest-niki-kmetje ne bili ločili od nas ter se obesili Sti-gerju na pete. Ti kmečki veleposestniki se nas sramujejo; nočejo biti kmetje ter poželjivo gledajo po gosposki suknji, da bi ložje smuknili v njo, se prav pridno klanjajo Stigerju. A najhujše je, ker so njam obljubili, da volijo z nami, a v zadnjem trenutku so pojedli svojo besedo. Kmetje, povejte kmetu Za-fošniku, kaj je tisti, ki svoje tovariše zapusti in dane besede ne drži!! Stiger in meščani terjajo od okoliških občin denar za šolo, ker se hočejo od kmetov ločiti. Zafošnik rohni pri šolskih sejah proti Štigerju in zdaj pa voli z Stigerjem! Zafošnik ve prav dobro, da je Stiger po nepotrebnem napravil dolga 80.000 K, ki jih bodo večinoma morali plačati kmetje, in vendar voli zopet s Stigerjem! Kje je zdravi razum? Ali ni to komedija?! Pa naj bo, vsaj vemo, kaj so Zaiošnik, Auer in drugi! Krivi smo poraza tudi sami; ni nobenega moža. ki bi se vnel za to delo, stopil na čelo in branil naše pravice proti Nemcem in nemškutarjem. Isti mož namreč, ki bi bil v prvi vrsti poklican in dolžen kaj storiti, se nas kmetov sramuje in če imamo kako zborovanje, vsakokrat imenitno odkuri! Cela tri leta se ni nič storilo, da se zboljšajo razmere v veleposestvu — nazadnje se šele zdramijo, ko je vse prepozno. Kmetje ! Od te strani nam ni pričakovati pomoči. Stopimo sami na svoje noge! Pridružimo se vsi kmečki zvezii; tukaj je naša pomoč in obramba! .Sami si izberimo može, ki bodo skrbeli za naš politični blagor!
m Kamnica pri Mariboru. Pred kratkim je trohica naših posilinemcev s, pomočjo nekaj Mariborčanov ustanovila v Azingerjevi gostilni podružnico nemškega šulierajna. Smešno in naravnost poniževalno za ta „nemški" šulferajn pa je, da so v njegovem odboru sami Slovenci, oziroma posilinemci. Smel bi se torej ta šulferajn imenovati posilinemški, nikakor pa ne „nemški" šulferajn. Predsednik tega šulferajna je kamški župan, ki je in ostane Slovenec, naj se za ponemčevanje Kamnice še tako zelo poteguje. Še celo en odbornik tega šulferajna se je nad njegovim posilinemškim predsednikom spodtikal, ko je šaljivo pripomnil: „Der deutsche Schulverein in Gams hat an windischen Obmannj." (Nemški šul-lerajn v Kamnici ima slovenskega predsednika.) Kamčani, zavedajte se in ne pripustite, da bi se vaši ljubi deci materinski jezik kradel. Sulferajnska šola bi nam bila le v škodo. Otroci de v šoli le tedaj kaj naučijo, ako se poučujejo v materinskem, ne pa v kakem tujem jeziku. V šulferajnski šoli pa se otroci k večem le poneumnijo. Mnogo lažje in prej se bo otrok, ako je res marljiv in mu je kaj na tem, naučil nemščine v slovenskih šolali, ker se v teh šolah poučuje nemščina na podlagi materinega jezika. Slabe nasledke poneumljevanja slovenskih otrok nam kažejo šulferajnske šole povsod. Kdor se izneveri svojemu materinemu jeziku, zabrede navadno še dalje in iz takega ne bo kaj prida; za to imamo žal dovolj vzgledov. Ne dajmo se torej potuj-čevati na svojih rodnih tleh! Kamnica je in naj ostane slovenska!
m Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 17. svečana je tukajšnje bralno društvo priredilo prvi podučna shod v tem letu, ki je bil izvanredno mnogoštevilno obiskan. Tudi take, ki so se doslej našega bralnega društva izogibali, smo tokrat videli med poslušalci. Z očividnim zanimanjem so vsi poslušalci sledili podučnemu predavanju domačega g. župnika o socijalnih organizacijah prvih kristjanov; in vsakdo se je lahko prepričal, da je zmisel za gospodarske reči, za telesne potrebe v sv. cerkvi že od njenega početka sem imela vedno najkrep-kejšo podporo in zaslombo. — Tako je prav, Križanci! Le radi zahajajte k podučnim shodom svojega bralnega djruštva, zlasti sedaj, ko se bodd začela predavanja o novi volilni postavi, da se o tem velevažnem predmetu temeljito poučite in dne 14. maja vkljub vsemu hujskanju nekaterih privržencev protiverske „Narodne stranke" vsi brez izjeme zapišete v volilno glasovnico ime kandidata, ki vam ga bo priporočila vaša prava prijateljica „Kmečka zveza" v Mariboru.
m Slov. Bistrica. Nečuveno, nesramno in surovo se je na dan volitve v okrajni zastopl obnašala bistriška nemška gospoda. Pri Neuholdu so krulili, kakor brezumni. Koso naši volilci šli mimo, so odprli vrata, nekateri so prišli celo vun in vpili nad nljimi svoj: „heul", „heul", kar slovenski pomeni: „kruli", „kruli". Pri nas doma krulijo neke vrste stvari, ki imajo štiri noge; če pa tudi bistriški Nemci upijejo: „kruli, kruli", mi nimamo nič zoper to! Posebno so krulili tudi iz Matuš-ove kovačnice:
„Heul und Sieg, den Windischen den Strick"! — Ali ni to očitno hujskanje k hudemu ravnanju? Ali je potem čuda, da so se našli Bistričani, ki so zvečer metali debelo kamenje v Narodni dom in pobijali šipe? Gospod Stiger, taki so vaši pristaši! Mi kmetje nosimo meščanom denar, od nas živijo, potem bi še pa ne mogli mirno hoditi po mestu! Zdaj vidimo, da si celo nismo več življenja varni. A sila rodi silo. Kmelčka potrpežljivost je sicer velika, a ima tudi svoje meje!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Nedavno je „SI. Gosp." samo imenoval brez vsake druge opombe imena naših lokalnih odbornikov „Narodne stranke." Kako se vendar radi tega razburjajo naši liberalni gospodje! Nasvetujemo vam tale zdravniški recept: ako se tako bojite že samo tako nedolžnih političnih poročil, potem sploh nimate pravice do javnega političnega nlastopa. Kdor nastopa v politični javnosti, mora biti vedno pripravljen tudi na javni odgovor. Ce nimate te sposobnosti, iantje, ostanite doma za pečjo. Ali vam naj pokličemo v spomin, kako junaško (?!) ste kovali svoj lokalni odbor nove stranke. Kako ste vabili na svoj zaupni shod in ste komaj dosegli velikansko število „petorice" izvoljenih jogrov? Ali se še spominjate, da ste sami pripo-znali, da ste ustrelili velikega političnega kozla, da ste doživeli grozovit „fijasko" ? Gospodje, o nJaših političnih razmerah, kakor so nastale vsled vašega liberalnega nastopa v našem trgu in sploh v našem okraju, se bo govorila še marsikatera beseda, bodisi glede našega političnega življenja, ali rrlede naših denarnih zavodov itd. S svojim liberalizmom hočete zastrupiti naše ljudstvo v zasebnem in javnem življenju. Svarimo vas pred tem vašim dejanjem. Naš politični okraj je v rokah naših vrlih mož, kmetov, vernih, narodnih. Za to je tudi naše geslo: smrt brezverskemu, breznarodnemu liberalizmu v našem okraju, kakor ga hočete širiti vi! Prosimo, nikar se ne jezite radi tega članka, kajti jeza. pravijo, škoduje. — Nekdaj je bilo tukaj pri nas Bralno društvo. Zveze z ■ ljudstvom društvo ni imelo no-, bene. Vrhutega se je n& vse zadnje to ime zdelo našim gospodom prekmečko, in so društvo ptekrw stili v „Čitalnico". Da bi imela stvar tudi na zunaj lepše lice, so prebrisani gospodje volili za predsednika svoji čitalnici g. dr. Tvj p 1 i č a, moža vzornega našega mišljenja, in za knjižničarja celo g. kaplana A1 t-a. Pa sreča človeška je opoteča. Ker je dr. Tiplič obsojal delovanje liberalne stranke, ga je zadela strašna nesreča. Odvzeli so mu v slovesni seji — pri kateri je baje imel glavno besedo gosp. učitelj Urek — čast predsednika te'r ga celo, seveda v njegovi odsotnosti „vun , vrgli" iz čitalnice. Prav tako, gospodje, kaj ne, „čisti" moramo biti! Kdaj bote pa skazali isto čast še g. Alt-u ? Samo to vprašanje vam damo v premislek: ako ne morete vi trpeti v nepolitičnem društvu moža nasprotnega mišljenja, kako sodite potem o človeku, ki hoče biti. v dveh političnih strankah, ki ste si po svojem programu nasprotni? O tem blagovolite presojati! Vrlemu tir. Tipliču pa. izraža vse kmečko ljudstvo svoje popolno zaupanje!
m Okrajni zastop slovenjebistriški. Pri vo-litvi kmečkih občin v soboto, dne 23. t. m. so zmagali Slovenci. Izvoljeni so sledeči: Hojnik Jožef iz Zg. Polskave (56 glasov), Hrastnik Karol iz Spod. Polskave (54), Mlakar Franc v Hošnici (54), Veho-var Franc na Videžu (54), Pernat Blaž v Ritoznoju (5*4), dr. Urban Lemež v Slov. Bistrici (54), Martin Medveti v Laporju (54), Novak Peter v Slov. Bistrici (54). V manjšini so ostali sledeči nasprotni kandidatje: Pliberšek (22), Kresnik (19), Ačko (20), Hrastnik Ant. (3), Mahorič (22), Jernejšek (22), Ste-par (22), Sicherl (22), Juhart (22). Od zadnjič so Slovenci napredovali za 4 glase.
m Sv. Ropert v Slov. gor. Pretežen i mesec smo že čitali v „Sov. Gosp.", da nam pripravlja naša zavedna mladina neko presenečenje. Radovedni, kaj tiči za kulisami, prihiteli smo 3. februarja od vseh strani. Izkazali so se prav posebno Barbarčani in Bolfenčani; zlasti nas je razveselil bplfenski pevski zbor s svojim lepim petjem ter tako pripomogel veselici k popolnemu vspehu. Hvala mu! Vse priznanje pa zaslužijo naše vrle igralke in pa igralci v igrah „Pri gospodi" in „Crevljar." Utis obeh iger je bil za nas ta: Kadar bi Ljubljančanom kak „šauspiler" zbolel ali dezertiral, naj telegrafi-rajo po roperške diletante.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 17. t.: m. se je vršilo pri nas ogromno obiskano zborovanje radi pridobitve nove železnice Feltibach—Purkla—St. Lenart—Ptuj in dalje v Brežice, pri katerem je bilo navzočih čez 500 ljudi. Po raznih govorih se je med burnim odobravanjem prebrala resolucija, ki pov-darja. potrebo in primernost proge Feldbach—Purkla — St. Lenart—Ptuj, njeno velevažnost, ter v Ptuji prilikom tamošnjega železniškega zborovanja voljeni železniški odbor pozivlje, da se izreče edino le za to progo in napne vse sile, da se doseže,
m Slov. Bistrica. Dne 27. prosinca je bilo zborovanje narodne godbe, katerega so se udeležili podporni in izvršujoči člani; feal, da smo nekatere pogrešali pri tem važnem posvetovanju. Predsednik godbenega odseka je govoril o pomenu narodne godbe za naše okraje in povdarjal, da daleč na okoli ni nobene. Govornik je rekel, da je treba godbi dvojnega okrepljenja, zunanjega in notranjega. Gledati mora na to, da bodo njeno izvajanja vedno bolj dovršena, a ob enem se ji je zavedati, da bodri neko organizacijo, narodno društvo. Tajnik poroča o delovanju godbo v svojem prvem letu. Nastopila je
godba častno in sicer v Mariboru, Poljčanali, Fra- j mu in osemkrat v Slovenski Bistrici. Godba šteje 20 mož; vodi jo z izredno požrtvovalnostjo kapelnik g. Ignac Kranjc. Tudi blagajnikovo poiročilo nas je razveselilo. Dohodkov je bilo> 747 K 20 v, stroškov pa G93 K. Da je bilo mogoče osnovati Narodno godbo, je pred vsem zasluga slovenj bistriške posojilnice. Tudi makolska in iramska posojilnica ste prispevali vsaka po 20 K. Tudi iz Maribora, Konjic in Ptuja smo dobili darove. ZahVala vsem! God-beni odsek se je sestavil tako: dr. Franc Lukman, predsednik: Alojz Pinter, podpredsednik; Ivan Gro-belšek. blagajnik: Milan Vršič, tajnik; Jože C v ah te, Anton Span in Nace Založnik, odborniki; kapelnik Ignac Kranjc.
m „Dom", registrov&na delavska stavben* zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru, ima red: i občni zbor v Dedeljo, dne 10. marca 1907 ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu s sledečim sporedom: 1, Poročilo o delovanju. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. — Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, skliče se na 11. uro drugi občni zbor s prvotnim dnevnim redom, ki sme sklepati brezpogojno.
m „Slovanska čitalnica'* v Mariboru priredi s sodelovanjem bralnega in pevskega društva „Maribor" in drugih narodnih društev dne 7. aprila slavnost na čast pesniku Simonu Gregorčiča. Slov pevke in pevci se prosijo, da zahajajo v sobotah ob 8. uri zvečer v „Čitalnico".
m Kmečko bralno društvo na Planici imelo bode v nedeljo, dne 3. sušca 1.1. ob treh popoldne v šoli na Planici svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse p. n. ude in prijatelje društva vabi k temu zboru najuljudneje	odbor.
Ptujski okraj.
p Pol. narod, gospod, društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. ima v nedeljo 10. marca po ve-černicah občni javni shod v stari šoli. K obilni udeležbi vabi odbor. — Odbor naznanja, da se „Pol. ndrod. gosp. društvo" strinja s programom „Kmečke zveze" ter bode v soglasju ž njo delalo pri vseh volitvah.
p Zaupni shod Narodne stranke v Ptuju se
je vršil dne 24. t. m. v Narodnem domu. Udeležilo se je shoda vkljub temu, da se je razposlalo na stotine vabil, le okolu 130 oseb iz ptujskega, or-možkega, ljutomerskega in lenarškega okraja in od teh še so bili mnogi pristaši Kmečke zveze, ki so prišli, da po potrebi brzdajo liberalno strast. Predsednikom je bil izvoljen bivši učitelj g. Sinko iz Središča, ki pozdravi navzoče in pove med drugim, da so dosedanji voditelji Štajerskih Slovencev (med katerimi pa je bil tudi g. Sinko), dosegli svoj namen in ljudstvo pustili na cedilu, za to se je morala osnovati „Narodna stranka", ki hoče ljudstvo voditi v smislu napredka. Na to podeli besedo g. dr. Ku-kovcu, ki se vsede med govorom tudi v vsej domišljavosti na sodni stol ter presodi sedanje poslance. Spominjal se je g. dr. Jurtela, kateremu je izrazil zaslužno zahvalo za nj govo požrtvovalno delovanje. O g. dr. Ploju pravi, da je sicer bil dober poslanec, pa je imel premalo stika s svojimi volilci. V obče pa je ponavljal svoj star govor, istotako tudi dr. Božič o kmečkem vprašanju. Izrazil se je za delitev velikih posestev okolu Šmarja in prav posebno za delitev posestva ljubljanskega škoia. Po teh dveh govorih se začnejo razgovori. K besedi se oglasi g. nadučitelj Pesek ter dokazuje kmetom, da šolski otroci niso v nikako korist za domače delo med šolskim letom, pozabil pa je na to, da se nahajajo še mnogokatera lahka dela, za katera so otroci ob času nujnega dela zelo potrebni, n. pr. pasti, varovati majhne otroke itd. G. Miha Brenčič povdarja potrebo složnega postopanja nasproti narodnim sovražnikom. Ker je dr. Kukovec v svojem govoru tudi omenjal, da Narodna stranka ne bo delala sebično in samo z besedami, ampak z dejanjem, mu gosp. Franc Brenčič odgovarja, da tega dosedaj še niso pokazali, da je bilo dosedanje delovanje Nar. stranke le še v samih besedah, naj torej sami gredo med kmete in jim pokažejo, kako treba umno kmeto-vati. G. dr. Kukovec mu tega ne more obljubiti. Med razgovorom je g. dr. Kukovec se spominjal propadlih konsumov in g. Goriška iz Celja, ki je baje zakrivil (da to ni res, bi mu lahko dr. Božič razložil!) propad konsuma v Laškem trgu. Ta osebni napad odvrača g. Zirovniks tem, da se to lahko zgodi posod, kakor se je to tudi zgodilo pri mnogih posojilnicah, ki so bile v rokah strokovnjakov in pod nadzorstvom. G. Koprivšek v koncu opozarja, da so na dnevnem redu razven agrarnih vprašanj še mnogotera druga vprašanja, ki ne zadevajo samo kmeta, temveč so neprecenljivega pomena za občni človeški blagor. Takšni vprašanji sta: svobodna šola in razporoka, in kakšno stališče zavzema Narodna stranka nasproti tema vprašanjema? G. dr. Kukovec odgovarja: kar se tiče t e h vtp r a š a n j, pusti vsakemu n r o s t o volj o. Na to se vrši volitev odbora. Na"* napade g. dr. Kukovca in dr. Božiča nasproti Kmečki zvezi in „Slov. Gospodarju" se bode krepko odgovorilo na shodu, katerega bode Kmečka, zveza sklicala v Ptuju.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nad vse
krasno je bilo zadnjo nedeljo tukajšnje zborovanje Slovenske kmečke zveze. . Ne samo domači kmetje, ampak tudi bratje iz vseh sosednih far so prihiteli semkaj, da so poslušali govornike. Govorili so deželni poslanec R.oškar, kmet Pišek, kmet Mlakar inj dr. K o r o š e c. Njihovi govori so vzbudili splošno navdušenje in šel je glas: Mi se držimo krepko Slovenske kmečke zveze in njenih voditeljev. In kar ti kremeniti možje rečejo, to vedo
j tudi pod vsemi pogoji držati. Osnoval se je potem ! okrajni odbor za fare Sv. Lovrenc, Hajdin, Cir-kovce, Ptujska gora in Majšperg. Zborovalcev je bilo okoli 300 in mnogo jih je moralo oditi, ker so bili prostori natlačeno polni. V Ptuju so zborovali 1 liberalci iz štirih sodnjiskih okrajev, in komaj so spravili 130 ljudi skupaj in od teh še je bilo mnogo zavednih naših pristašev, pri nas pa kar tako ogromnd število. Jasen dokaz, za katero zastavo gre naše ljudstvo!
p Sv. Vid niže Ptuja. Sklep sv. misijona dne 24. t. m. je bil zelo sijajen. Vsi stanovi so se ga polnoštevilno udeležili. Sklepno procesijo je vodil g, dekan Kralj ob asistenci sosednih duhovnikov in ptujskih menihov. Obhanjancev med sv. misijonom je bilo okoli 3000. Posebno možki so-se pobožnosti čudovito pridno udeleževali.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zima nam je,naredila ogromno škodo. Ozimina setva je poškodovana vsled dolgo trpečega snega. Gorice so pozeble in drevje je spokalo od hudega mraza. Kje se bo dobilo in kje se bo pridelalo za nujne potrebe? V ptujskem „Štajercu" v štev. 7 piše neki napredni kmet od nas z lažjo okinčane besede. On piše: „Naša prvaška gospoda je postala prevzetna, vse neumnosti jim pridejo na um. To smo si zapomnili, tebe dopisun pa poznamo, od tedaj, ko si k nam prišel tako učen. Povemo ti, da nam Lovrenčanom niso prišle nobene neumnosti na um. Zdramili smo se, zavedamo se na.naši slovenski zemlji. O naši posojilnici piše, da jo hočemo vsled hujskanja proti Nemcu ustanoviti. Je to neumno! Hočemo imeti le za to, da bode našim posestnikom v korist. Koliko dolgih potov in stroškov si bomo prihranili, če nam ne bo treba hoditi po denar ali pa ga vlagati v daljno mesto. Nadalje piše: „Župnik se boji pametnega Nemca". Nikogar se ne bojijo, oni delujejo za red in mir po celi župniji. Ti pa pišeš v „Štajercu": boj se naj prične, ne pa mir. Mi zavedni Lovrenčani, se lahko ogibljemo „Stajerčevih" gostiln in trgovin. Za tokrat dovolj, drugokrat pa več. Tih opazovalec.
p Sakošak. Vsled neutrudljivega prelskavanja g. orožniškega stražmojstra Fr. Kus in postajevodja Iv. Božič pri Sv. Lovrencu v Slov. goj. se je posrečilo dognati, da je zažgal gospodarsko poslopje Vinka Plohi njegov svak Fr. Plohi, ki je zaradi umora svoje žene obsojen na 20 let ječe. Za to je dobil pogoreli popolno odškodnino iz premoženja Fr. Plohi.
p Iz oriuožke okolice. Ko smo čitali v zadnji štev. (8) „Slov. Gospodarja" uvodni članek „V pravi luči", zdelo se nam je, da imamo pred seboj ogledalo vesti za „Narodno stranko", glede onih grehov, s katerimi se je do sedaj vkljub kratkemu času svojega obstanka pregrešila zoper vero, kot vzdrževalna moč slovenskega naroda, in proti kmetu, vzdrževalno, moč slovenskega naroda, in proti kmetu, ki ste se vrgli „Narodni stranki" v naročje, na to ogledalo vesti, da premišljujete, ali Vam kaže hoditi s to stranko in biti deležnim njenih srehov. Vemo, da liberalnega učiteljstva, ki je po večini v našem okraju vneto za to stranko, ne bomo odvrnili tako hitro od nje, čeravno bi moralo tudi ono, ker živi in deluje med kmečkim ljudstvom, obsojati kriva načela „Narodne stranke." Vprašamo tedaj le še vas kmečke zastopnike našega okraja in pristaše „Narodne stranke", ali morete odobravati njene grehe zoper kmečko ljudstvo?! Začnimo tam doli v Središču. Kaj mislite vi, g. Sinko? Kot bivši učitelj bi radi bili kmet, pa se postavite kot prvi pristaš Narodne stranke proti nam: saj ste prvi podpisali program Narodne stranke, da ste celo podpredsednik izvrševalnega odbora in načelnik okrajnega odbora. Kako se to vjema z vašim stališčem? Načeljujete kot župan kmečkemu ljudstvu v trgu, ki od nekdaj slovi kot odločno narodno; sami ste pa pristaš stranke, ki je zavzela v šolskot-jezi-kovnem vprašanju protinarodno stališče, ki hoče prijemati kmeta za ušesa itd., koje zastopniki (dr. Božič) pravijo, da je kmečko gibanje, ki se je tako-rekoč še-le pričelo na podlagi starega priznano dobrega gesla „Vse za vero, dom, cesarja", že pretirano. In vi, g. deželni poslanec Kočevar, ki se kaj radi ponašate kot kmečki poslanec, vprašajte se, ali se v resnici vjema vaša vest z „ogledalom vesti" Narodne stranke. Ne bomo vam nadalje izpra-ševali vesti, storite to rajši sami. Boljše je, če človek, ki je zabredel, sam pride do lastnega spoznanja, kakor če ga mora še-le drugi k spoznanju privesti. Povemo pa vam lahko že sedaj, da se bomo znali odkrižati takega kmečkega poslanca, ki je prvič po milosti liberalnega učiteljstva prišel na poslaniški stolec, in se mu mora sedaj v zahvalo za to klanjati na račun kmeta, ki pa drugič stoji v taboru one stranke, ki je vse druga, le ne kmečka ampak protikmečka. Ob priliki si vzamemo še druge pristaše Narodne stranke na muho, da njim iz-
prašujemo vest.
p Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Na gostiji gosp. Franca Obrau v Curovcih zbrani svatje so vsled govora mladeniča Fr. Ranil zbrali za družbo sv. Cirila in Metoda 6 K.
p Kmetijsko društvo Lešnica in okolica ima prihodnjo nedeljo, dne 3. sušca ob 3 uri popoldne v prostorih načelnika svoj občni zbor z navadnim sporedom
p Velika nedelja. Na gostiji v vrli krščanski in narodni hiši Meško v Trgovišču se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 7 K 2f> v.
Ljutomerski okraj.
I Okrajni zastop gornjeradgonski je res v
dobrih rokah. Kakor sedaj izvemo, so se dne 20. in 21. januarja vozili oče Bračko, vzorni Paulič. mladi
elefant-birt Kurbos in nemški Zorzini v Fehrinig ponujat okrajnega denarja za železnico Fehring-Rad-gona. V Gradcu so se pomudili nekoliko v Kleino-šekovi pivnici, in tam se jim je baje zasvetilo, kako | smešno je, domač denar ponujat tujim okrajem. Potrto so šli dalje v Fehring in po glavi jim je šumela pesem: Nazaj v gornjeradgonski okraj! Vse ljudstvo po okraju pa odpeva: Vun ž njim iz okrajnega zastopa!
1 Kapela. Dne 20. t. m. divjala je tukaj strašna burja. Vihar je tri okna, razkrival strehe in eno stran strehe na zvoniku celo razdrl. Škoda je velika. V noči je začelo znežiti ter je do jutra padlo do 30 cm na debelo snega. Kmetje se boje za zi-mino, ker M zemlja zmrznila pod snegom in je v ravninah zelo podlita.
1 Sv. Križ pri Ljutomera. Cenjene sestrice Marija, Frančiška in Terezija Kralj iz Iljaševec so iz obširne knjižnice svojega pred kratkim umrlega dobrega očeta podarile 130 lepih, poučnih knjig za tukajšnjo šolarsko bukvarnico, za kar se v imenu šolske mladeži zahvaljuje
šolsko vodstvo.
Konjiški okraj.
k Kmečka zveza. Odbor „Katol. polit, društva" v Konjicah se je v seji dne 24. t. m. soglasno izrekel za novoustanovljeno „Slov. Kmečko zvezo" ter izjavlja sledeče: Odbor z veseljem pozdravlja ustanovitev „Kmečke zveze", odobruje povsem njen go-spbdarsko-politični program in sklene, da hoče za prihodnje državnozborske volitve sprejeti in podpirati le takega kandidata, ki se odločno in odkrito prizna kot njenega pristaša, ter da bo sploh v vsem postopal v soglasju z zvezo. Kandidat na lastno roko ali izven naše stranke se že vnaprej odklanja.
k V Podobu pri Ločah je umrl dne 21. t. m. posestnik Jernej D e t i č e k. 68 let star. Bil je vrl narodnjak. N. v. m. p.!
k Kat. del. društvo pri Sv. Kunigundi n. P. ima redni občni zboi > nedeljo, dne 3 marca popoldne ob 3. uri v bralni sobi v posojilnici navadnim sporedom.
Celjski okraj.
c Celjska Narodna stranka je imela dne 17.
t. m., kakor smo že poročali, v Šmarju pri Jelšah zaupni shod. Uspeh tega shoda je, da sedaj b 1 a-t i j o liberalci v svojih listih naše kmete, ki so se tudi hoteli udeležiti zborovanja, čeprav pri vabljenju niso bili deležni vabil. Naš g. župan, učitelj Ferlinc, je na tem zborovanju govoril zelo pobožno, da bi se kmetom prikupil. Toda kmetje poznajo liberalnega učitelja Ferlinca, ki se je še pred kratkim strašansko napenjal, da postavi Smarčanom novo šolsko poslopje v znano šmarsko lužo, . kojo naj bi občina meter po dve kroni odkupila, kar pa mu je spodletelo. Na to in še marsikaj bomo gosp. župana opomnili. Celjski advokat dr. Karlovšek je tudi snubil za Narodno stranko ter bičal našo dosedanjo politiko. Zal, da je pri tem bičanju popolnoma pozabil na zavoženo gospodarsko politiko Združenih pivovarn. G. odvetnik, ali veste, kdo jo je zavozil?
c Hrastnik. Dne 15. t. m. je bilo v dolski mrtvašnici sodnijsko raztelesenje dne 10. t. m. v hras,tniškem rudokopu ponesrečenega rudarja Jak. Tuše k. Pri tej priložnosti se je izrazil g. dr. Keppa, okrajni nadzdravnik v Celju, rekoč: „Knapi imajo pač dobro „košto", ker ima ta tako debel Speli." Ne omenili bi tega. in pri miru bi pustili spomin na ubogega delavca, ki je postal v težkem in nevarnem svojem stanu žrtev poklica, vendar pa moramo z vso odločnostjo obsojati in zavračati take opazke sodnijskega uradnika, ki v tako resnem trenutku pač niso bile nikakor umestne. Ce je prevzel g. doktor patent na svoj špeh, mu to radi privoščimo, strogo pa si prepovemo. da bi- smel med nami Slovenci brez vsakega ugovarjanja in ogorčenja kazati svoj olikani nemški značaj. Tbliko g. doktorju v prevdarek! — Socialdemokrati tukaj liujs-kajo proti dr. Korošcu, češ, da je delal le za kmete in ne tudi za delavce. Vprašamo, ali se ni ravno dr. Korošec pošteno in odkrito potegoval za splošno in enako volilno pravico, ki je za delavce vendar največjega pomena? Ali ni ravno oni nastopil proti pluraliteti, ki je hotela ubiti enakost volilne pravice ? Govorite resnico ali pa vsaj molčite in - ne huiskajte!
c Polzela. Pretresljivo nas je iznenadil dne 15. t. m, žalosten glas zvona. Preminol je namreč mladenič, še ne 23 let star, po kratki, mučni bolezni, sin obče spoštovane rodbine, Alojz B r i š-n i k. Bil je spoštovan ter nadarjen fant in pričakovati je bilo, tla bode kedaj dober gospodar in vzgle-den občan. Bil je ud, soustanovitelj in tajnik prostovoljne požarne brambe na Polzeli. Kako priljubljen je bil, kazal je njegov pogreb. Vdeležilo se ga je 78 mož požarne brambe. Pa tudi ogromno ljudstva se je udeležilo pogreba, tako da je bil sprevod, kakoršnega še Polzela ni videla. Rajnega Alojzija priporočamo vsem v blag spomin!
v Ncva hmeljska postava in g. Sirca. Kateri nismo bili na liberalnem shodu, čitali smo sedaj lahko Širčev govor o hmeljski postavi v „Narodnem listu." To vse, toda mnogo jasnejše in točnejše nam je razlagal g. dr. Korošec v Petrovčah in Žalcu.
Le nekaj ne moremo pri g. Sirci brez zamolčanja preiti. Rekel je, da bi bila obvezna hmeljska postava boljša nego je neobvezna, toda stopiti bi morala obvezna postava še le čez pet let v veljavo. G. Sirca, vaša modrost nam ne imponira. Kakor veste, ima savinjski hmelj skozi pet let še itak vse ugodnosti kakor dosedaj in se neobvezna postava ne ozira nanj. Sedaj imate torej istih pet let časa, da hmeljarsko društvo vendar nekoliko več stori za ime našega hmelja, imate pa ,tudi čas za agitacijo, da se čez pet let hmeljska postava spremeni v obvezno. Češki hmeljarji bodo kaj radi za spremenitev. Toda, g. Sirca, opozoriti Vas moramo, da je že več kot pet let se govorilo o hmfeljski postavi, a kaj ste storili, da bi postalo ime našega hmelja samostalno znano? Presneto malo! Kakor se je dokazalo, niste skrbeli niti za to. da bi dobilo poljedelsko ministrstvo točne podatke o našem hmelju, a ko je prišel dr. Korošec s temi ministrskemi podatki v Žalec, padli ste nanj in se začudili: Odkod ti podatki? Da. tako ste skrbeli za ime našega hmelja, storili niste skoro nič in če ne bi prišla ta postava sedaj, lenarili bi naprej v našo škodo. Res prava s,reča je in zahvala gre poslancem, da še je postava sedaj tako ugodna za nas, če pa hočemo spremembe, čez pet let je čas. Toda v vodstvo moramo dobiti druge ljudi. — Dostavek uredništva: Kako malo pozna g. Sirca celo hmeljsko gibanje, dokazuje tudi njegov izrek, da se boji enake nemške postave. G. Sirca, ne govorite o rečeh, katere so Vam neznane, ampak poglejte samo nemško postavo z dne 27. maja 1886 ir. postavo z dne 12. maja 1894. potem boste spoznali svojo — nevednost. In k takim žalskim liberalcem bi naj hodili naši poslanci po informacije?
c Dobrna pri Celju. Oj! Al' so zopet zahre-ščale in zaškripale stare lajne, ki jih imenujemo z domačim imenom „celjska vahtarca"! Pa moramo biti previdni v izrazih, zakaj pošteni lajnarji nas lahko tožijo, če primerjamo lajne z ..vahtarco". Vsake lajne imajo vendar po več pesmi, „vahtarca" pa piska samo eno melodijo, zato je pa že tako strašno obrabljena. „Vahtarca" sama je bila prepričana, kako slabo blago bo ponujala svojim redkim čita-teljem v vrstah, katerim je dala napis: „Krasne toplice Neuhaus" v štev. 13, zato je pa dotično kloba-sarijo postavila za člankom „Laško (večer norcev"). Resnica: od norcev za norce! Cenjeni bralci „Slov. Gospodarja" naj ne mislijo, da se bomo prerekali z brezzobno celjsko klepetuljo, zakaj preveč časti bi ji s tem skazovali. Samo na kratko podamo načrt njenih „člankov", ki so vsi napravljeni po enem kopitu, posebno tisti, v katerih se gre zoper slovenske duhovnike in slovenska društva. Ti „članki" so si vsi podobni kakor jajce jajcu. V uvodu se opiše lepota kraja; zatem je slavospev na nekdanji „mir", ko so še nemškutarski privandravci lahko molzli slovensko ljudstvo in polnili svoje žepe; zatem pa pride prehod na duhovnike, na župnika ali kaplana, kateri je pač večji „hujskač"; zatem vroče solze srčne žalosti zaradi sedanjega „nemira", pri katerem se krčijo nemškutarski lačni želodci, zatem 'padajo polena na društvo, navadno na bralna društva; zatem se sklenejo roke in se pade na kolena pred kneza in škofa, katerega se drugače obliva z gnojnico; zatem se zagrozi s „proč od Rima" in trara, bum, bum, konec! Po tem načrtu je tudi divjo a onemoglo jezo razodevajoči „članek" v štev. 13 'celjske „vahtarce". Da stara celjska tetka v svoji jezici ne more najti novih misli, ampak se ponavlja, je umevno in ji tega ne smemo zameriti. Možgani so stari in se sušijo. Da se ji pri teh njenih izbruhih primeri tudi kaka — laž, ji človek tudi mora odpustiti, saj je „vahtarca" navajena na laži, kakor • berač na uši. Par dokazov za to priobčimo prihodnjič. Za danes še povemo, da je „vahtarca" poklicala na pomoč zoper g. kaplana Sclireinerja tudi deželni odbor. Saj res, dobrnske toplice so deželne! Kaj bo le zdaj ? Skoda, da ni poklicala na pomoč — nemškega cesarja! Ne čutimo se poklicanih braniti g. kaplana — to zna on gotovo boljše — a nekaj bi priporočali „valitarci" v premislek. Ker deželni odbor do sedaj ni imel pravice soditi slovenskih duhovnikov, naj torej rajši „vahtarca" prosi deželni odbor, da premišljuje o tem, kako se naj davkoplačil-cem povrne onih 100.000 kron, katere je deželni odbor vtaknil brez potrebe v dobrnske toplice ob času, ko je vladal v toplicah „vahtarčin" prijatelj — A. !Auer. O teh 100.000 kroncah so pisali graški časniki. Zakaj neki „vahtarca" o tem ničesar ne pove? Dobro bi bilo tudi, da bi „vahtarca" opomnila deželni odbor, naj preišče slučaj Crep, ki se je zgodil lansko leto v toplicah. Zanimivo bi bilo zvedeti, če ni kje škodovalo dobrnskim toplicam, da so se našle od podgan oglodane kosti otrok nemških nezakonskih .mater v topliškem stranišču? „Vahtarca" ljuba! Al' hočeš še Več? Ne! To še za slovo! Dvajset krone najmanj se je potrebovalo za ta „vahtarčin" pustni in pust „članek", če tudi ni vreden počenega groša. Al' bo Augustl radoveden, kako da je to prišlo v „Slov. Gosp."! Da vas radovednost ne umori, nehamo! Za prihodnjič pa: dober tek!
c Petrovče. Nadučitelj g. Ant. Petriček spravlja „Spodnje-štajersko hmeljarsko društvo" s svojimi nastopi na strankarskih shodih ob vse zaupanje pri kmetih na deželi. Ce hmeljarsko društvo res uvažuje potrebo zborovanja o hmeljarstvu, moralo bi zborovanje samo sklicati, da bi se zadeva stvarno in nepristransko obravnavala. Upoštevati se mora poročilo poslancev; berite „Slov. Gosp." predzadnjo številko in pomnite, da se zid z glavo težko predere. Zal
skim sokolom pa bi zapisali v album, da si tudi z žvižganjem na shodih ne bodo pridobili zaupanja med občinstvom. Pometajo naj najpoprej prah iz domačih ognjišč kuhenskega nemčizma v lastnih rodbinah in družbah, potem pa nastavijo ost proti našemu skupnemu sovražniku, ker to je baje namen sokolstva polog telovadskega vežbanja.
c G. Fridricli kandidat? Vzdržuje se vest, da misli narodna stranka za prihodnje državnozborske volitve za celjski in vranski okraj postaviti Fr. Em. Fridrieha, veleposestnika na Mirasanu za svojega kandidata, ker gosp. Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu, ni maral te časti prevzeti. Čestitamo! Bode-mo videli, koliko kalinov se vjame na te limanee. Z gosp. Fridrichom, kot najemnikom lova, dobijo tudi zajci v državnem zboru svojega zagovornika.
c Braslovče. 2e več let nismo imeli take zime, da bi sneg ležal tako dolgo, kar bo gotovo ozimni setvi zelo škodovalo in tako bo zopet vbogi kmet trpel. Noben stan ni tako raznim uimam izpostavljen kakor kmečki. Letos je zopet ta preklicani zajec veliko mladih drevesc oglodal. Tako mi je eden mojih sosedov pravil, da je kar v naši občini okoli tisoč kron škode napravil. Torej je nujna potreba, da se lovski ziakon prenaredi. Ravno tako je za kmeta šolska postava veliko breme, ki za kmeta ni nikakor prikladna, ampak po mestnem kopitu urejena. Dokler nam bodo kmetom mestni gospodje postave delali, bomo mi kmetje slabo shajali. Za nas kmete bi bil le poldnevni (nerazdeljeni) poduk najboljši, zatinji dve leti naj bi se pa na deželi o kmetijstvu in to v vseh strokah podučevalo. Kajti v vsakem stanu, bodisi rokodelec, obrtnik itd., se mora deček najmanj tri leta za svoj ooklic pripravljati, samo kmet ne. Tisti časi so minuli, da je znal kmet samo orati in kopati. Za gotovo smem trditi, ako bi pisatelj teh vrstic tako gospodaril,- kakor pokojni oče, bi že zdavnej ne bil na svojem posestvu. Koliko je še takih knlfctov, ki ne vejo, da čisto zastonj delajo, ko take pridelke sejejo, ki dvakrat toliko stanejo, kakor veljajo. Mestni gospodje ne vejo, kako je za delavce na deželi hudo, tako da ga po leti pri najboljši plači ni dobiti. V mestu je vse to drugače^ tam če ni drugih, so kaznjenci dobri. Torej bi bilo želeti, da bi se na Spodnjem Štajerskem vsaj trije mandati kmetom prepustili, saj imamo za to sposobne može, to je se videlo na zborovanju „Kmečke zveze" v Mariboru. Mnogo je še takih, ki mislijo, da bo znanje nemščine kmeta rešilo pogina, pa ni tako. Blizu mest znajo kmetje najbolj nemški, pa vendar tam pride največ gospodarjev na kant.
c Št. Pavel pri Preboldu. Na vabilo „Gospodarskega društva" bo v sredo, 6. marca, ob 8. uri zjutraj predaval deželni potovalni učitelj g. M. Jelovšek o živino- in svinjereji. Naj vas, gospodarji in gospodinje, ne moti, da je to zborovanje na delavnik, ker je predavatelj vse nedelje in praznike do jeseni že oddan. Imenovani izvrstni strokovnjak je po drugih krajih že mnogokrat predaval v delavnik pri tako obilni udeležbi, kakor v nedeljo. Ker še zima zadržuje pomladansko delo, ne bo pre-težavno, odtrgati se za urico od doma! Vsled današnje visoke živinske cene je živino- in svinjereja dvakrat važna panoga kmetijstva. Za to: Vsak zaveden gospodar, vsaka umna gospodinja, v sredo v St. Pavel k temu predavanju! — Kakor drugod, se tudi tukaj po židovsko vsiljuje „Narodni list" pa s tem vspehom, da je poskočilo število „Slovenskega Gospodarja" od lani. — Dne 9. marca bodo nove občinske volitve. — Stari občinski odbor je vzel slovo, s pametno naredbo, da je vpeljal 1 K pasjega davka. — Tudi pri nas se kaže živahno zanimanje za „Kmečto zvezo" in se je že krajni odbor izvolil.
c Izpod Oljske gore. Volkovi se klatijo po n(aši okolici. Brr! To je pa za življenje nevarno. Gotovo ! Ti volkovi so pa še nevarnejši, kajti nevarni so za duševno življenje ljudij. Ti volkovi v ovčjih oblekah so brezverski, oziroma protiverski in liberalni listi, kakor „Stajerc", „Narodni list", „Slov. Narod" itd. in njih pristaši,, ki dobivajo svojo „dušno pašo" iz predalov teh listov. Zviti so pa ti ljudje, to se jim mora pripoznati. Sedaj, ko se bližajo volitve, se jim je naenkrat njih srce vnelo silne ljubezni do kmeta, tako, da so že smešni. Vse mogoče nam obetajo, no mi se jim skrivoma muzamo. Poznamo to vrsto ljudi, naj se ovijejo v kakoršno koli kožo, magari v — oslovsko! Čudimo se le nekaterim pametnim možem, da se dajo zapeljati. Poznam moža, ki je bil jaka spoštovan in ugleden mož. Pa se je spajdašil z nekim „Stajercijancem". Naenkrat je bil čisto drug človek. Sedaj prav pridno zabavlja čez duhovnike in sploh čez vse kakor „Stajerc." Ko so pobirali prostovoljne prispevke za nov zvon na Oljski" gori, je tudi pokazal svojo barvo. Godrnjal je čez pobiranje in pridno zabavljal čez polzel-skega g. župnika. Rabil je izraze, da se jih človek sramuje zapisati. Ali je še mogoče, da je tak mož — cerkveni ključar? To se sliši tako, kakor bi kokošim postavili za varuha — lisico. Potem še pa naj eden reče, da „Stajerc" ni pohujšljiv list! Zatorej, somišljeniki, na delo! Kmalo bodo volitve za državne poslance pred durmi. Delujmo vsi za to, da bode izvolje kandidat „Kmečke zveze", nasprotniki pa korenito osmešeni! Na svidenje drugokrat!
c Dol pri Hrastniku. V „Narodnem listu" se njeki hrastniški dopisnik zaletava v naše „Bralno društvo" ter se izpodtika nad dopisi iz Dola, češ, da isti prihajajo iz „Bralnega društva" in ob enem tudi iz farovža. Grozi nam. da ubere druge strune, ako ne jenjamo. Nirnamp sicer namena, se prepirati
in delati zdražbo med ljudstvom, a v odgovor na ta napad javljamo, da dodski dopisi nimajo nikake zveze z farovžem niti z duhovniki, ker smo Dolani že toliko zavedni, da francoskih razmer i\e bomo odobravali, niti podpirali onih, ki pripravljajo v naši Avstriji tem razmeram pot. Dopisnik se sklicuje na „Narodni list."" Prosto mu. Mi mu ga ne branimo, a nas Dolane naj v miru pusti in naše „Bralno društvo." Naj pomni, da ima „Bralno društvo" svoj sedež na Dolu. ne pa v Hrastniku. Sicer pa tudi mi vemo, odkod prihCaja dopis, ker, nam je dopisnik znan že iz njegovega bivanja med nami, a hvaležni smo mu, da nas je zapustil. Naj raje skrbi za svoj delokrog in za svoj stan. Dolani bomo že izhajali brez njega in njegovih nkzorov.> Naj jih vsiljuje tam, kjer jih hočejo sprejemati, a mi Dolani ne. 0£> enem mu tudi svetujemo, da če že cerkve ne mara, naj pusti še farovž pri miru, ako hoče, da se .tudi njemu kaj neprijetnega ne pripeti!
Več Dolanov. c Čudak. V celjski bolnišnici je umrl minoli tedeiK Tlletni Jožef Mlakar, ki je splošno veljal za berača; ni imel namreč nobenega stanovanja in je navadno spal v nekem hlevu. Po njegovi smrti so pa našli 8800 K denarja. Zapustil je oporoko, v kateri deli svoj denar. Med drugimi je tudi dobil majhno svoto hlapec, ki ga je pustil spati v hlevu.
c Izobraževalno društvo v Celju priredi 10. marca ob 3 uri popoldne v Narodnem domu gospodarsko predavanje. Govoril bo g. potovalni učitelj Goričan o kmečki samopomoči.
c Polzela. Pri omizju po rajnem Matiju Brišnik dne 27. januarja t. 1. so darovali mladinoljubi za dijaško kuhinjo v Celju 15 K.
c Pežrnžnica družbe sv. Cirila in Metoda za Polzelo ima svoj občni zbor v nedeljo dne 3. marca ob 3. uri popoldne v obč. pisarni z običainim sporedom. Radi volitve novega odbora bi bilo potrebno, da se udeleže udje podružnice v večjem številu, kot se je to doslej zgodilo. Po zborovanju se vrši pobiranje udnine in vpisovanje novih udov.
c Št. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno društvo se iskreno zahvaljuje Tereziji Zupane v Brežicah za 4 krasne knjige, ki jih je podarila. Hvala! Bog daj posnemovalcev !
c Petrovče. Dne 5. marca ob dveh popoldne imel bode deželni potovalni učitelj gosp. Mart. Jelovšek poučno predavanje o živinoreji v petrovški šoli. Kmetje, udeležite se tega pouka v prav obilnem številu, ne bode vam žal!
c Zahvala. Slavna posojilnica v Vojniku je blagovolila tudi letos podariti svoto 15 K kot podporo ubogim šolarjem pri Sv. Martinu v Rožni dolini, za kateri dar se podpisana kar najprisrčneje zahvaljujeta. Josip Podgoršek, načelnik krajnega šol. sveta. — Ivan Kvac, nadučitelj.
c Ljubno. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na občnem zboru »Bralnega društva 6 K. {fflj BfflBsi
Brežiški okraj.
b Zborovanje „Kmečke zveze" in liberalne Narodne1 stranke dne 17. febr. v Brežicah se še vedno živahno razpravlja po vseh občinah. Tukaj smo enkrat kmetje videli oko v oko, kdo je z nami in kdo proti nam. To si bodemo zapomnili! Drugi sad tega shoda je, da se nam nikakor ni treba sramovati, da smo morda neolikani kmetavzarji, ko smo gledali te strastne obraze in poslušali indijansko vpitje svojih nasprotnikov. To bodi enkrat in vselej povedaao našim liberalcem: Najnovejši politični dogodki so nam tako jasni, da prav nič ne potrebujemo celjskih škricev in rajhenburških pošten-jakovičev, da nas poduče. Židovska vsiljivost njihovega lista in njegovih izdajateljev je že naravnost odurna. Zanimiva je tudi ta-le okolnost: Skoraj v vsaki občini se najde eden ali drugi bolj gospoški kmet. ki zna nekoliko nemški, ki rad s puško na rami z meščani po lovu pohaja, nerad pa s poštenimi soobčani k službi božji prihaja, nerad h kmečki družbi prisede, a se do tal priklanja pred mestnimi škrici, glejte, taki-le možje so' šli vsi v liberalno družbo. Tega smo že itak vajeni, pa naj rečejo n. pr. Bizeljanci, da ni tako? Prav smešen je bil eden brežiških gospodov, od katerega se je do sedaj misjilo. da mu je edina skrb in veselje na tem ijubem svetu pečena goska .ali purica z mlinei, kako se je pehal, vlačil, »vpil, klobuke jemal itd., da bi došle kmete spravil v liberalni tabor. Siromak je bojda od samega napora zbolel. Kmetje, tovariši, ie vkup, nič straha!
b Rajlienburg. Voz z drvami naložen se je prevrgel dne 20. t. m. na dninarja Martina Sko-bernte. Dobil je težke poškodbe ter vsled istih drugi dan umrl. Zapušča vdovo in sedem nedoletnih otro-čičev. Bil je dober mož. Bog bodi milostljiv njegovi duši! — Setve so vsled dol»o ležečega snega v veliki nevarnosti. Pšjenica še kljubuje, a rž in ječmen sta večinoma že uničena.
Narodno gospodarstvo.
g Kmetijska družba za Štajersko je imela dne 30. m.m. sejo. Sklenilo se je: prositi vlado, da dovoli sajenje duhana na Štajerskem; predlog, da se dotični, ki točijo vino pod vejo, ne smatrajo za gostilničarje, se ni sprejel; vlada se naprosi, da izdela načrt za državno zavarovanje proti oenju in toči; da se ščiti pri prihodnjem sklepanju pogodbe z Ogrsko naša živina pred ogrsko; sprejme se pred-' log šmarske podružnice, da je ta okraj za rejo mu-rodolske pasme; „Hmeljarsko društvo" v Žalcu prosi, da se uvede obligatorično poukončavanje divjega hinelja, se odkloni; prošnja spodnještajerskega čebelarskega društva za podporo se odda celjski podružnici, da se o tem izjavi. (Aha! op. ured.)
g Mlekarski in perutnlnarski tečaj za gospodinje in njih hčere priredi Kmetijska družba, kranjska od 20. do 23. marca t. 1. v Ljubljani.
pozeba in rez.
Namen rezi trsa je število očes omejiti tako, da se nastavljeno grozdje lahko dobro razvije, dobro zori, da se preobilica mladja preveč ne obsenčuje mejsebojno, da se trsu ne izmolze odveč moči in pa da se podeli oziroma ohrani trsu primerna oblika, ki se skuša z vednim pomia jevanjem ohraniti. Omejenje števila očes je letos pa že mraz poskrbel. Dočim je les še popolnoma zdrav, so očesa zlasti v nižjih legah večinoma, deloma popolnoma pozebla. Komaj se je trs popravil od pozebe, ki mu je pred nekaj leti hudo prizadjala, eto Vam zopet nova škoda. To pogosto ponavljanje pozebe krči v nekaterih legah zelo do hodke od vinogradov, kajti n&jaianj je izguba za eno ltto velika, čestokrat, kjer so vsa očesa pozebla, tako da mora trs iz starega lesa poganjati, bode pridelek celo skoz dve leti pičel, če se torej take poškodbe tako pogoslo vsakih 4—5 let ponavljajo, potem je seveda poprečen dohodek od vinograda nezadosten. Ta okolščina nas sili za prihodnjost uporabljati sredstva, ki bi take poškodbe kar mogoče omejila. Treba se bode tudi na Štajerskem bolj spoprijazniti z zagrinjanjem trsa v jeseni. Že s 100 1 vina, ki se z tem otme, je strošek tega dela obilo poplačan. Poprečni dohodki se bodo zelo zvišali.
Komu pa ni za to, da bi cel trs zagrinjal, (dasiravno je to tudi pri visokih odgojah lahko izvršljivo), naj bi sedaj, kakor vsako leto, pri rezi pazil na to, da ohrani vsaj en čepek tik pri tleh, čigar rozgo je lahko osipati. Isti, ki so lansko leto za to skrbeli, imajo letos to korist, da jim bode rozga tega čepeka dala letos vina, za prihodnje leto pa krepko rodovito rožje, mejtem ko bi jim menda sicer moral trs iz starega lesa poganjati ter letos in tudi prihodnje leto nerodovit ostati.
Slučaj, da so vsa očesa pozebla, je k sreči bolj redek in bolj na nizke lege omejen. Večinoma je le en del očes poškodovan, to pa jako nepravilno. Deloma so spodnja očesa najbolj poškodovana, deloma srednja. Pri letošnji rezi pa ne pride kakor v navadnih letih število očes v obče v poštev temveč število zdravih očes. Vsak vinogradnik se naj toraj prej ko začne kak oddelek v svojem vinogradu rezati, prepriča, kaj mu je pozeba kaj napravila. Nareže si naj od raznih trsov po dotičnem oddelku rožja pa prerežuje njih očesa in pogleda, koliko na priliko in na katerem delu rozge je največ črnih. Po tem naj se ravna. Tam, kjer so bolj višja očesa pozebla nego nižja, naj reže le reznike, pa naj radi večje sigurnosti njih število pomnoži. Če mi je na doljnem delu rozge n. pr. pol očes pozeblo, gornja pa vsa, narezal bodem na trsu dvakrat toliko reznikov, kakor običajno in tako si nekako osiguram, da dobim toliko mladic in grozdja kakor običajno. Kar mi pregosto raste, lahko pozneje oplevem, kar mi suho ostane, lahko pozneje odrežem. Spodnja očesa so se najbolj ohranila posebno tam, kjer je bil o času najhujšega mraza visok sneg. V mnogih slučajih so pa ravno višja očesa in pa na višjih rozgah ostala, mej tem ko so nižja pozebla. V tem slučaju se letos tudi ni držati navadnih načel ter se trdovratno držati navadnih pravil. Ni ga pravila brez izjeme. Oblika se bode morala že v poznejih letih popraviti, sedaj nam gre največ za to, da za letos in tudi prihodnje leto otmemo kar je še za oteti. Tudi tam, kjer običajno narezujem le reznike, bodem letos primerno dolge ločne rezal in sicer čim višje so očesa pozebla tim daljše. Kjer je mnogo očes pozeblo, tam bi se radi sigurnosti tudi celo po dva ločna na-rezala. Ločne je pa pametneje narezavati nego prav dolge reznike, kajti če ločen primerno vpognem, spravim grozdje bližje zemeljske toplote in pa ne potegnem trs tako zelo kvišku.
Pri oplevanji po leti treba tudi pač varovati mladice, ki bodo dale reznike, namenjene poznejemu pomlajevanju, tako, da se bode letos nekoliko pokvarjena oblika trsa v prihodnjem času še lahko popravila.
Pozeba je letos pri raznem položaju zemljišča in pri različnih vrstah jako različno škodo provzročila. Upati je sicer, da je poprečna škoda mnogo manjša kakor se sedaj misli. Opreznost je pa le zelo vmestna. Celo na enem trsu so očesa različnih rozg različno pozebla. Zategadel je svetovati, da se ne napravi le po par rozgah od nekaj trsov pravilo za rez celega vinograda, temveč da se preiščejo očesa večih trsov na posameznih manjših oddelkih vinograda ter da se na vsakem oddelku po tem ravna.
Upoštevati je tudi, da čim so glavna očesa pozebla, je le mogoče da so stranska ostala, ki znajo dobro pognati in tudi roditi. Če je le srce glavnega očesa zeleno, bode isto gnalo. Ena črna pičica na vrhu mladike glavnega očesa torej ni še merodajna. Kjer so tla očes črna, tam seve ni nič upanja.
Posebno opozoriti je pa trsničarje, ki cepiče nabirajo, da zelo vpoštevajo letošnjo pozebo. Cim je 30°/„ očes njih cepičev mrtvih, imeli bodo že 30% sigurno nevspešnega dela. Nabavljajo si naj le cepiče le višjih leg, koder je pozeba manj škodovala, preiščejo naj pa mnogo rozg, da zadobe prepričanje o poprečni dobroti a'i pa naj nabavljajo raji cepiče iz južnih krajev.
Z količkaj previdnosti je p a upati, da se bode letošnja škoda pozebe zelo omejila.
Maribor, 28. februarja 1907.	I. Bele.
Najnovejše novice.
Zborovanje „Kmečke zveze" v Sevnici. V nedeljo dne 3. marca 1907 po večernicah bo zborovala „Kmečka zveza" pri g. Janezu S t a r k 1 u v Sevnici ob Savi. „Kmetje, le vkup, le vkup!" to je sedaj klic „Kmečke zveze" po Spod. Štajerskem, zato upamo,» da se mu bodo odzvali v obilnem Številu tudi kmetje v sevniškem okraju!
Kmetje, v Slovenjgradec! V nedeljo, dne 3. marca priredi Slovenska kmečka zveza javen društven shod v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Za-
četek točno ob 3. uri pop. Kmetje, iz celega okraja, udeležite se shoda v obilnem številu.
Za „Kmečko zvezo". Politično društvo „Straža" v Zrečah bode pri državnozborskih volitvah letošnjih delovalo za tistega kandidata, katerega bo priporočala „Slovenska kmečka zveza" za Štajersko. Za društvo „Straža" v Zrečah dne 26. februarja 1907. Mihael Lamut, predsednik. Matija Karba predsednika namestnik in začasni tajnik.
Kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini je v zadnji seji v nedeljo 24. februarja sklenilo, se tesno okleniti „Kmečke zveze" in bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah nastopilo za poslanca „Kmečke zvez,e".
Ptujske novice. V nedeljo dne 24. t. in. se je v tukajšni Čitalnici predstavljala igra „P u t i-f a r k a". Igralci so po splošnem mnenju svoje uloge prav dobro igrali, a reči se mora, da je igra sama na sebi brez prave snovi in nudi zelo malo umetniškega užitka. V Janževcih, župnije sv. Urbana pri Ptuju je umrl dne 25. febr. na svojem posestvu vpo-kojeni G e n e r a 1 m a. j o r E r n s t S c h w a r z 1 iz Dunaja. Po lastni želji pokojnika se je pogreb vršil brez vsake slovesnosti, celo brez vsakega zvo-nenja, in so truplo prenesli na ptujsko mestno pokopališče.
Na Hajdinu pri Ptuju je krajni šolski svet sklenil za 4. in 5. šolski razred. — čujte in strmite! nemški učni jezik. Navidez so sicer to zahtevali kmetje, a resnica je, da je to delo novega šolskega načelnika, zagriženega sovražnika Slovencev, brežkega krčmarja M. Strascliilla! Zalibog se mora tu javno pribiti, da so Slovenjevaščani prodali svoje otroke nemškutariji; ti so namreč prvi zahtevali nemški pouk. Vsak količkaj razsoden človek dobro ve, da so .otroci v teh dveh razredih nikoli ne bodo naučili nemškega jezika, samo Slovenjevaščani tega nečejo spoznati. Na celem svetu nikjer noben narod ne prodaja sebe in svojih otrok svojim sovražnikom, samo zaslepljeni Slovenci izvršujejo to judeževo delo! Žalostno, a resnično; Dr. Kukovec, Vaši nauki rodijo svoj sad!
Poštenost v javnem življenju! To je baje geslo naše liberalne stranke! Oglejmo si! Zadnjič je jeden izmed govornikov pri zaupnem shodu v Ptuju tudi trdil, da je župnik Medved koj črtal kmeta Mlakarja izmed kandidatov za okrajni zastop v Slov. Bistrici, ko je (Mlakar) dal besedo po ploskanju koprnečemu koncipientu dr. Gosaku. Poizvedovali smo ter izvedeli, da je vse od prve do zadnje črke — zlagano. —In kaj naj rečemo o tem: Na shodih se stranka laska kmetom, v „Domovini" pa pristaši iste stranke pišejo proti sedanjim cenam živine. Pošteno?
Okolica Mozirje» V zadnjem „Slov. Gospod." je nekdo izrazil svoje ogorčenje, da se je dovolilo v tej občini točiti žganje 4. krčmarjem. Namignilo se je tudi, da je to delo liberalne Narodne stranke. To je čisto navadno sumničenje naših poštenih katoliško mislečih mož. Nam je Narodna stranka deveta briga; ljubimo jo tako, da ji prav od srca želimo naglo smrt. Na kateri strani smo, bodo pokazale volitve. Naš program je program „Kmečke zveze." Res je sicer, da nebodigatreba „Narodni list" zaide večkrat v kakšno hišo. Ali prosim Vas, če pa je ta nerodni list tako siten kot konjska muha. Pošlješ ga nazaj — vrne se zopet kakor pravi židovski agent. Saj, plačamo ga ravno ne, ako se ni mogoče kak Smihelčan tako zmotil. Tja res zahaja ,ta list, ki bi rad obudil k življenju mrtvi kranjski liberalizem. Toda Smihelčani so bili do sedaj vednta pristaši katoliške stranke in taki bodo tudi ostali., Mislimo, da je bil le pravi porednež tisti, ki je trosil okoli — da so Smihelčani liberalci. Ce hočete, pa zabavljajte zoper žganjetočje, zabavljajte tudi čez tiste, ki so ga že prej točili. Moja iskrena želja je, naj to vražjo pijačo tudi vrag vzame, kakor pri nas — tako tudi povsod, zdaj in vekomaj.
Brežice. Zgodovino shodov v Brežicah „Nar. list" v toliko netočno opisuje, ker je zamolčal, da sem jaz najpreje od najemnika g. Ko[štomaja dvorano v najem vzel; pri posojilnični seji pač nisem ugovarjal zoper odstop dvorane Narodni stranki radi ljubega miru, gotovo pa bi to storil in se držal svojega dogovora s krčmarjem, če bi vedel, da pismena najemna pogodba (na katero se sklicuje N. L.) še ni od odbora Posojilnice odobrena, kakor še danes ni odobrena. Jaz sem se še neposredno pred zborovanjem pogajal z g. Kukovcem, kako bi bilo mogoče prirediti skupno zborovanje, ker misli na zborovanje v dvorani (četudi skupno) nisem nikdar opustil; ko pa sem uvidel, kako si g. dr. Kukovec predstavlja to skupno zborovanje, sklenil sem zborovanje v spodnjih prostorih prirediti. Mi smo zahtevali, da ostane dvorana vsem dostopna (saj je bilo napovedano javno zborovanje); iz tega razloga so najbrže tudi ključi izginili, a dvorana je odprta ostala. Da pa Narodna stranka ni marala skupnega zborovanja in prostega pristopa v dvorano, pokazala je s tem, da je dala zakleniti že dopoldne vse dohode v dvorano, celo privatno sobo, katero je najel g. Roškar od gostilničarke! Na namestništvo sem se pač pritožil (v slovenskem jeziku!), ker je okrajno glavarstvo kot unikum dovolilo dve zborovanji nasprotnih strank v istem lokalu (Narodni dom) in v istem času; saj duhovi so bili v istini na obeh straneh zelo razburjeni. Iz trte izvita neresnica pa je, da sem jaz zahteval orožniško asistenco. Jaz v tem oziru nisem prav ničesar ukrenil; sploh pa orožniške asistence nikdo drugi ni vi-
del kot poročevalec „Narddnegalista." Končno vztrajam pri svoji trditvi, katero lahko s pričami dokažem, da se je po zborovanju v restavraciji „na Griču" od pristašev Narodne stranke z g,, dr. Kukovcem na čelu klicalo: „Raje Cobala nego dr. Ben-koviča!" Kar se tiče groženj Narodnega lista, naperjenih proti moji osebi, slovesno izjavljam, da se takim grožnjam ne umaknem nikdar; ako bode pri moji obrambi kaj odletelo na povzročitelje takih groženj. potem naj oni obračunajo sami s sabd. Zahvaljuje se Vam v naprej za priobčenje tega pojasnila beležim velespoštovanjem dr. Benkovič.
Nazarje. Veselici, kateri je priredilo društvo v predpustu, ste se prav dobro obnesli. Igrali smo „Boj za doto", „Kromar pri zvitem rogu" in „Kmet in fotograf." Igralci in igralke so nastopili prav pogumno. Pohvalno so se o njih izrazili celo taki. ki so vajeni gledati nastope gledaliških igralcev po večjih mestih. Lepa hvala Mozirjanom, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo. Prihodnja igra bo 1. aprila. Predavalo se je 3. febr. o varčnosti. Prihodnje predavanje bode 3. marca in sicer o ustavi.
Slov. kršč. socialna zveza je postala liberalcem neljuba in v „Narodu" tirjajo, naj jo vlada razpusti! Zivio, to je svobodomiselno! Toda le počasi! Kar liberalni listi pišejo, da baje eden izmed udeležencev pri zadnjem poučnem tečaju v Mariboru še ni bil 14 let star, izjavlja nam odbor S. k. s. z., da je njemu to popolnoma neznano, ker sploh od nobenega udeleženca ni tirjal rojstnega lista. — Obrekovanje istih listov, da so se udeleženci učili med seboj pretepati, je seveda celo zlagano. Učili so se le eno, kako se vodijo društveni shodi, javni društveni shodi, ljudski shodi, volilni shodi, in pri tem so seveda bili imenovani tudi reditelji, ki so na poziv predsednika vršili svojo dolžnost. To sedaj podle liberalne duše izrabljajo in blatijo S. k. s. z., bralna društva in naše vrle mladeniče ter može. To obrekovanje bodo možje in mladeniči pri volitvah liberalnem pošteno poplačali!
Resnici na ljubo. Komaj je „Narodni List ' v štev, 8. deloma preklical eno laž, je že zapisal drugo. Piše namreč, da je kmet Roškar bil zadnjo nedeljo (namreč 17. febr.) v Brežicah toliko možat, da se je uprl nepoštenim načrtom dr. Benkoviča zoper narodno stranko ter zahteval od njega, naj se poslužuje poštenih sredstev. Podpisani izjavljam, da nisem imel povoda upirati se „nepoštenim načrtom" g. dr. Benkoviča, in tudi ne zahtevati od njega, naj se „ poslužuje poštenih sredstev", ker je bilo njegovo postopanje popolnoma korektno. Z Vašimi dokazi pa le na dan! J. Roškar.
Št. Jurij ob inž. žel. Shoda narodne stranke se je udeležilo krog 00 oseb. St. Jurčanov kmetov lahko rečemo, da jih ni bilo. nad BO, ki bi bili pristaši te stranke. Bilo je približno 10 oseb s Ponikve, nekaj iz Dramelj, bilo je nekaj komijev, učiteljev in tudi naših somišljenikov je bilo precej. Iz Celja so prišli kar trije doktorji koncipienti: dr. Gosak, dr. Stiker, dr. Sernec, tudi g. Fridrich iz Žalca je prišel, katerega je naš župan kandidatom razglasil. Govorili so vsi trije koncipijenti, Fridrich, Jožef Podgoršek in H. Oset (Goriški), ki pa ni vedel drugega povedat, kakor po „Slov. Gosp." odrihati in tako je pokazal ljubezen do kmeta, ker tisti list sovraži, ki se edin na slov. Štajerskem poteguje za kmečke koristi. V kratkem se vrši pri nas javen shod narodne
stranke.
Tržne cene
v Maribora od 3. februarja do 28. februarja 1906.
Živila
100 kg
Pšenica
rž .	.
ječmen	. oves
koruza	.
proso	.
ajda .	.
seno .	.
slama	.
fižola . . grah . . leča . . krompir sir ... , surovo maslo maslo . '. . špeh, svež zelje, kislo repa, kisla
mleko . . . . smetana, sladka kisla .
zelje
jajce
Od
K h
lkg
1 lit.
100 glav
1 kom.
15 14
16 16 13 17 17
6 4
80
do
K I h
- U)
86
78
Loterijske številke.
Dne 16. februarja 1906.
Gradec ... 51 59 88 8 Dunaj ... 87 40 9 7
Listnica uradnlihra.
Prijatelju: Ne, Narodni svet se ne bo bavil s politiko, ampak izključeno bo vse, kar bi se dotikalo programa kake stranke. Torej nima za volitve nobenega pomena, ampak le za samo narodna vprašanj*. Ne vznemirjaj se, naSi možje stoje trdno 1 — Gorenja pri Šmartnu ob Paki: Nikar nas ne silite sprejemati Btvari, ki so razžalji?e in ki bi spravile Vas in nas v neprilike! Zdravi I — Zdole, Št. Peter v Sav. dolini, Sl«-venjgradec, Celje, Št. Jurijj ob juž. žel., Zdole, Oplotnica: Zal, danes nemogoče, prostora manjkal Prihodnjič!
ALA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti inserati se sprejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih == na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. —
Štampilje
iz kavčuka, nn.J' le za predtiskarii-, ¡/deluje po ceni Kami Kamer, zlatar in gi ¡a . i v Mariboru, Gospobi,« ulica št 15.
Učenca za steklarsko in porcelansko trgovino sprejme Josip Melzer, Maribor, Koroška ulica 5. 117 2-1
Pravo kmečko «livovko In droienko, za kter.h pristnost s« jamči, prodaja gospa Jerič » Karčovmi štev. 126 pri Mariboru ob graški glavni cesti. 2 (26—9)
Vino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri Vito pošilja v sodih od ne nianje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro ic Selve). Pošlje tudi rad uzorce. 50 26-6
Stndenčne cevi, dobro ohranjene, za 2 studenca in veliko železno kolo s podstavom proda Kantner, Teget-hofijtrasse 2b.	74 (6- 5)
Krojačem in šiviljam priporoča vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po najnovejših modah kro-krojaški Kojster IvaD Keček, Sv. Tomaž bi. Ormoža. 100 10-3
Učenca, pridnega, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme Vincenc Janič, pekovski mojster v Celju, Gosposka ulica 23.	115 8-2
Lepa pritlična hiša je v Radgoni na prodaj s 3 sobami, kuhinjo, hlevom za krave, 4 novimi svinjskimi hlevi, lepim sadonosnikom in brajdami, ki dajejo polovnjak vina. Blizu hiše je zelo rodovitna njiva, ki obsega »/, joha. Hiša z Djivo stane 2000 gld., njiva sama 500 gld. Kupne ponudbe naj se pošljejo na Alojz Senekovič, Radgona, Unter-gries 32. — Hranilnice je na poslopju vkcjižene 400 gld. 112 2-2
Prodajalka, dobro izurjena, se išče za filijalko, trgovino mešanega blaga. Stara mora biti najmanj 25 let. — Sprejme se tudi nčenec iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali takoj ali pozneje pri Ant. Verbič-u, trgovcu v Sevnici, Štajersko. 3-2
Učenca, pridnega in zanesljivega, sprejme Simon Mayer, krojaški mojster v Mariboru, Koroška ulica St. 102.	109 2-2
Seme kašelskega zelja prodaja, dokler je kaj zalege, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju 1 dkg za 1 60 K. Cenj. naročniki naj blagovolijo vzeti na znanje, da je vsled slabe lanske letine cena tako visoka in da bode radi tega zaloga prav kmalu pošla.
4—2
Lepa sladka krma in fine vino
' je na prodaj na posestvu Livada j pri Celju. Istotam se kupijo koli j za hmelj.	131 2—1
j	Organist in cerkovnik se takoj
|	sprejme v Stopicab, pošta Rogatec.
{	Prednost ima samičen cecilijanec,
]	ki se naj osebno predstavi. 12? 3-1
Učenec, ki ima veselje do krojaške obrti, sprejme Jožef Folger, krojaški mojster v Mariboru, Koroška uiica št. i9	126 1
10000 rezanic od „riparia portalis" za ceplenje in druga vrsta za vlaganje, kakor tudi trsne cepiče ima na prodaj Kari Sigi Rogačka Slatina. Cena po dogovoru, (i25 2-1)
Za organista in cerkovnika se
sprejme vzgleden samski mladenič, rokodelec ima prednost. Kn. šk. župni urad Sv. Marija Brezno nad Mariborom.	122 3—1
j	Poštena kuharica želi priti v kako
5	župnišče. Naslov v upravništvu. 121 1—1
\	Trgovski nčenec poštenega vedenja,
!	se sprejme v trgovini z raznim
i	blagom Josipa Farkaš Sv. Jurij ob
I	Ščavnici.	183 2—1
i
Novozidana, enonadstropna najemninska hiša z 8 strankami, dobro obiskano trgovino, tudi pripravno za gostilno ali za kak zavod, z
vrtom še za stavbišče, tik Celja, kjer se ceste in poti križajo, je na prodaj le Slovencem za 28.000 K pod zelo lahkimi plačilnimi pogoji. 8-2 Naslov pri upravništvu.
Trgovski nčenec se takoj sprejme pri A. Pinter v Slov. Bistrici.
103 3-3
Cevljarskj nčenec se takoj sprejme pri Juriju Zunko, Zgornje Radvanje, Maribor.	68 (4-4)
Trgovski pomočnik, kateri je
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in je dober manufakturist, se sprejme pri Jakobu Dereani v Žužemberku. Ponudniki, kateri morajo biti čez 20 let stari, naj pošljejo s\oje ponudbe naravnost v Žužemberk na gori omenjeno tvrdko.	102 3-3
Krojaškega nčenca sprejme na tri leta Partlič Janez, krojač v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta St. 9.	128 2-1
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarn!ški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za raat brk in las, proti izpadanjn las in za odstranitev prhlja (luskini na glavi, to je
Kapilor št I.
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K, Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jnrišd, lekarnar T Pakracu, Slavonija. Denar se pcšje naprej ali a poštnim povzetjem.	6—6
Trte knpim „gavčina-Blaukellner" 3-500 in izabelo belo 200 za brajde. Dopisi dr. J. Povalej, Maribor, Biirgerstrasse 7. 118 2-1
Mlad trgovski pomočnik dobro
iz\ežban mešane trgovine vojaščine ' prost želi svojo službo premeniti. Naslov pri uprav.	119 3-1
Posestvo se preda pod Pilštanjom pol ure od Kozjega na ravnini ob i cesti. Velika hiša s 4. sobami in ; kuhinjo z opeko krita, gospodarsko poslopje v primernem stanu, primimo za kako rokodelstvo ali trgovino. C»Da je 1500 gld 700 ostane, druge premerno plača. Kdor kupca pozve s katerim se bo po- ! godba sklenila, dobi petdeset kron, ! kdor hoče naj mi piše. Kdo hoče pogledati naj vpraša pri Vincencu • Lah v Pilštanju.	120 3-1
Kovaškega nčenca, kdor ga želi sprejeti na štiri mesece, ker se že uči štiri leta, samo to je vzrok, ker se tukaj ne more oprostit; fant je star 19 let, priden ter sposoben treh jezikov: slovenskega, hrvaškega in nemškega, naj naznani pismeno do 20 m a; ca, pod naslovom: Franz Pfeife1, Ost ulj, Bos. Petrovac, Bosna.	116 2-1
kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršuj™ šj č.i* 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo z3 rast las, t j.
Kapilor št II.
Isti deluje, <ta p stanejo lasi gosti, do «i in odstranjuj« pr-hlj^j (lurkii-e) ha glavi. Gena ;frar.ko sia vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Juri-tid, lekarnar, Pakrao, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poš^i im povzetjem. 6—5
ttKXXttXKKKK
Učenec
ki je dovršil II. gimnazijski razred ali meščansko šolo, se takoj sprejme v tiskarji sv. Cirila v Mariboru.
nnnnnnnnnn
Suhe gobe, orehe, kumno, oves,
sploh vse deželne pridelke lm
Ant. Kolenc
trgovec v Celjn. 123 1
motmomom
Pozor! ==	Čitaj! ==
Bolnemu zdravje!	Slabemu mod!
Pakra§ke želodčne kapljice
Pnkraikc želodčne kapljice delujejo iz vratno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter" odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstrtnjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlici nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madren; žito ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši, N«j vsakdo naroči in naslovi:
Peiep Jurišic,
lekarnar v Pakracu štv. 100
- Slavonija. ———
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem Cena je sledeča (franko na vsako pošto): <9 stekleničic (1 ducat) & ¿i,	«4 iteklenieie (* ducata) S S-40
36 stekleni« ie (3 ducati) 1« H.
anj od. 12 steklentiic ae ne razpošilja.
-SSdJs»---
Slavonska zel:
Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašljn, bolečinam v prsih, za-molklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, pr. ti bcdeEju. katara in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
® »riglraln! steklenici 3 K 40 v 4 originalne steklenice A H 90 v « originalnih steklenic H ML SO v.
arLj od dveh. steklenic se ne razpošilja.
Prosim, da s« naroiuje naravnost od mene pod naslovom:	620 25
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
▼ Maribora.
Občni ztoor
posojilnice -v Konjicah
registr. zadruge z neomejeno zavezo se bode vršil
v pondeljek, dne 18. marca 1907 ob lO. uri dop.
v lastni pisarni. Dnevni red:
1.	Poročilo o izvrženi reviziji.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Razdelitev čistega dobička, o. Volitev načelstva.
6. Slučajnosti. V slučaja nesklepčnosti občnega zbora ob 10. uri dopoldne se isti vrši ob 11. uri v smislu pravil pri vsakem številu udeležencev.
132 l—l	Načelstvo.
			
	«šE:		4
Vabilo
na
redni občni zbor
posojilnice in hranilnice v Vidmu
ki se vrši
17. marca 1907 ob 3. uri popoldne v posojilniškem prostoru.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem otičuem «bor«.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1006.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določenem času ne bilo zadostno število udov, vrši se ob pol 4. uri občni zbor pri vsakem številu udov. K obilni udeležbi vabi uljndno
IM	odbor.
Izjava.
Jaz Franc Vucaj, mlinar iz Draže vasi, izjavim s tem, da so vse razžaljive obdolžitve, ktere sem širil o gosp. Jakobu Košar, župniku v Žičah, in o Janezu Hlastec, posestniku v Draži vasi, neresnične in da sem se po svojem zastopniku pri okrajnem glavarstvu prepričal, da sta g. župnik in Janez Hlastec pri popravljanju cerkve in gospodarskih poslopij popolnoma pošteno ravnala.
Obžalujem svoje nepremišljene besede in razžalitve, prosim imenovana dva za odpuščenje ter ju pooblastim, da se sme ta izjava naznaniti na prižnici faranom v Žičah in na moje stroške priobčiti v „Slov. Gospodarju" in „Domovini".
Tudi plačam vse pri zastopniku obtožiteljev, g. dr. Ro-Bina, odvetniku v Mariboru, narasle stroške in znesek 20 K za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Tudi bom plačal vse pri sodniji narasle stroške za priče in dostavnino in se zahvalim imenovanima gospodoma, da sta na mojo prošnjo umaknila obtožbo zavoljo žaljenja časti proti meni.
V Mariboru, dne 20. svečana 1907. 150 i_i	Franc Vucaj.
•IMItHIMMNNHN
g Zdravnik dr. Jaakovič v Kozjem t
l
bo za časa deželnozborskega zasedanja odsoten. Zastopal ga bo vsak četrtek g.
dr. Kunej iz Št. Petra pod Sv, gor.
Po nedeljah pa bo ordiniral sam ves dan.

Vo bilo

O	— o
Dr. Ferdinand Miiller
naznanja, da je otvoril	107 3-2
odvetniško pisarno V Celovcn, Kramergasse 1.
OMMfiWd
vmm. reiSni abeni zbov
Slovenske posojilnice pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
ki se vrši
v nedeljo dne lO. sušca 1.1. popoldne ob 3. uri v pesojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva
3.	Odobrenje računa za 1. !906
4.	Čitanje revizijskega poročil .. „Zadružne zveze" ter ukrepi veled
istega.
5.	Razni predlogi.
130 1—1	Načelstvo.
t
I Marijine kapljice.
Te kapljice se rabijo za vse notranje in zuranje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizmu, bodenju, trganja, glavobola, zobobola, prsobola, kašlju, pre-hlajenju, snšioi, jetrni in babrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grča, zgagi, proti bljuvanja itd. Krepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo.
- Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. ——
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega >n ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad viame in tudi otroci.
|	Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-10)
t 12 stekleničic (1 tncat) 5 K, 21 stekleničic (2 tacata) 8'60 K
o/t -.-l-l--u:. /o i----I o. A A v
i
86 stekleničic (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje samo od mene pod naslovom:
Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija.
,CROATIA'
edina hrvaška zavarovalnica , osnovana od občine svobodnega in
miinii«^.....«mm« fll&v. mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIE' v Trstu, Corso St. 1.
Nova in najcenejša trgovina z manufaktarnim in konfekcijskim blagom
•*-<«.»■ M. E. ŠEPEC
V\
v
Buráplaíz 2.
Maribor
(v lastni hiši)
M. I! ©r daj s
/naribor : SoflJIn trg
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga in vse vrste semena.
\	o '	/
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• JPtiaj 9
nasproti pošte in gostilne Vračko
priporočata slav. občinstva svojo najnovejšo Kalogo manufaktar-noga blaga ter vabita k obilnemu obisku.
JUojz Skei
pozlatar
Maribor, Stolni trg 5
se priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsen v ¿o stroko spa-dajoeih del in popravil.

■M
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture -za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
itpežba tečna In strogo solidna!
Restavracija,Narodni, dom'
v Mariboru
§ priporoča sortirana vina dr. Turnerja, oBobito čisti muškat 7Hr v steklenicah, Zadravčev IJutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. X
iiiii -■. Piiro . kiiidiaulolfA In ah ufloollnak fitftl alrniiokn lnXb/i _
Trgovina z železnino
Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. Kuhinja samo s svežimi jedili.

Maribor, Tržaška cesta 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za roksidilce, vse vrste železnice, traverze. base, peči, vodovodne naprave itd. ^ort-land in Romiin cement, apm> itd. Vse po najnižji ceni!

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Prosim, zahtevajte yy. veliki cenik, ki se jgjjjfcH- ' pošlje zastonj in - ^ ' ■« poštnine prosto !
H. Suffner umr, Ljubljen«!
:
Mestni trg, nasproti rotovža
prej t Kranju
priporoča srojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih up,
briljantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po najnižjih cenah.
Y dokaz,
da je moje blago res fino in UJ dobro, je to, daje razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Pozor, kupovakll
4.
Jožef Uia&
v Mavibopu, Tegatkofova cesta 21.
priporoča avojo veliko in najnovejšo zalogo mannfaktnrnega blaga, kakor: flne volnene obleke za neveste vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih rebcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moška obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in. ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše parilo. — Vse po najniiji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
,pri sv. jožefu'
T
Tovarna za glinske izdelke
___i_—rr: isr Račju	■ ——a
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete glina priznan* najboljšo izdelke, kakor: p&tefitovano z&rezno in vsakovrstno drog» strešno opek« opeko za zid, za oboke, Bimnike, rekontra-opeko, pla če zu tiak, lončene cevi itd. po najnižji «eni.
<¡5 Zalog a ;udi r Mariboru, Cesarska cesta, pri Umenarju 4. Saiur-Ju. •
Nova trgovina i lesom in premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja vseh vrst lesa, drv in premoga.
■m
i'

Cene zmerne, postrežba točna, j
Franc Pisteršek	i
Maribor, Koroška cesta 24,	*
Velika z"in^a razueg* p»-	*
histva. ogledal in podob.	*
Cene ja o n;zki-.	¡g
Prodaji tudi n* \>broke.	se 1
Špecerijska trgovina
JI. Vertnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laski trg
¡ i
«Mtj
12!
mimi^M
>vio piv«
v Ljubljani -V
priporoča svoje
w s © e8 c ili in
«rt^m jih »mwi»	mown
l&MMMA

perufninarjll
I) 4 I ]M" A jsmieno sredstvo,
|	-¿»-i-ilii-ti- ozdravi vsako pe-
i	rutnico, ki obeša perutnice, je dris-
|	iiava, ima zapečene zadke in vam
!	včasih zalega do zadnjega komada
j	pogine. — Pošlji» 3£>, 55 sii pa
|	100 vin. naprej in naročite Palme
i	z navodilom poštnine prosto. I. E.
!	W e i x 1, tičjeklaini preparati,
i	Maribor, Sofljin trg 8.
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena I. 1882. -
e)

<B
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in po! milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4°/o in 4'/«"/o- — Obrestna
mera za posojila: 5%, 5'/j°/o za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
	«	p:	b:	L1	[KS ROP
1	manasfaktMs*!«® Srsjo^sna v ^apibeeH! * Grajski trg št z. priporoča srojo veliko zalogo mannfakhinisga blaga za raoSke in žeoske oblek«, vsakovrstnega finega psrtta, predpasaiksv, žepnih robcev, naglavnih rat, nogavic itd. Zaloga aotmifa preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točaal				
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, Izvzemšl praznike.
Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča raznovrstno blago, kakor: mannfaktnro, špecerijo, železo, »tekio, posodo, barve itd. na debelo in drobno.
ANTON VIHER
stavljeni in umetni mizar
Hengasse i Utopiš©P Heugasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
I 4
9 **
9 *
m
«i
i«
O aH ® ®
gup..*,-" ® S 3 O.-«
2II-s «-s
«S 5 a « „ OJ o E
• >||:: c (9 G e*? 3
¡C "OO S £ S 5
> o 3'" 2 s o"SS^Ž
— —• a. ca o
«> V» S3 «? o
•oo o ^ O 0
Svoji k svojim!
« c C 19
si
o J
L O
C
5 %
o s
e«
á"« ti s
5 N "
i kss
Í fis|
üfs
w m > 89
J! s s,&« o|1ag
^ S .I ® ® > "lil O Ig«!
3>Hi
T!. " >
S sl«: Í.S -i5i
rt ri n ® n« ^ s .
.I|i5 sfšlii
m >o
"E >
eti >o
in
._ H S
1 Ph
o s
o
a-.
t
t
k S
JK
K
•♦«i >2
z<
o S3
a co
0
S d) Ü

k
>s g
a. »
O
iS

is"
«T
o •Ji
■s
s
j s
t £
'< f i I
¡! : (d
i C O - Ü
i mbueom!>)8!ujbaoiodesa
1 prt (ijuha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavnik s čistim perjem napolnjen 1 kg čistega perja brez prahu 1 slamnjača (Strohsack) z lanenega cviliha 1 odeja iz himalaja-volne 1 obrisača
Vi ducata kuhinjskih obrisač
1 namizni beli laneni prt
*/» ducata kavinih servietov
*/» „ belih servietov (veliki)
1 pisani namizni prt
'/i ducata žepnih robcev (beli ali pisani)
1 predpasnik iz lincerskega druka, na obeh
straneh za nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svile 1 dežnik, močen 1 ¡Sifon srajca (fina) 1 oksford srajca 1 Jsgrova srajc» 1 ženska srajca 20 m močnega belega platna 20 m vojaškega platna 1 cajgaste hlače (najboljše) 1 suknene hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev
49 19 17
30 25 85 •88 •48 •20 90 •68 •60 ■85 ■46
Zadnji
zii ^pomladno gnojenje!
~ Najboljše in najcenejše,1^ fosfora vsebujoče umetno gnojilo je
žli&iilra*
Zvezdna
znamka.

is Tomasovih tovarn, Berolin
z. z o. p.
Prodaja za celo Spodnje Štajersko na debelo in drobno Trgovina z železoino „Merkur"
Pm Majdič, Celje.
Za radgonski in ljutomerski okraj je prevzel zastopstvo
J. ŠkeHec
v Zgornji Radgoni.
= Poučni spisi zastonj. =
Zraven žlindre je potreben tudi
še bolje =====
Kalijewa soi.
Kdor se še ni prepričal naj z malim poskusi.
Tovarniška naloga manufakturnega blaga
Alojzij Gniušek
Maribor, glavni ti>g št. 1.

,Pri pošti'
Mar i bor.Tegethofova cesta 49
priporoča vedno sve2e pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden.
Barfhelnovo = apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
,11 Berdajs, Maribor, * trg.