41 številka.
Trst v soboto dne 13. februvarija 1904.
\ o?
r
Tečaj XXIX
tud:
Izhaja rsaJt dan
n^-ieljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
9. uri zjutraj.
P»»*mezne številk« *e pm<iajajo po 3 novč (6 stotink) » an rgih u> bakarnah v Trutu in okolici. Ljubljani. trorici. Oeiji. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmeatu Itd. O^laae ln naročbe »prejema uprava lista „Edinost*4, ■lica Mo.in p.ccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. 0-?ne oir'a.-om 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domači oelafi po pogodbi.
TELEFON ftv. 879.	•
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 13 kron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine as rava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaa«
■ pisma se r,e sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 14 . PoŠtno-liranilmćiu račun >t. Htl.CVl
Rusko - japonska vojna.
LONDON 12. »Standardu« hrnjav- PARIZ 12. Glasom poročila »Agence Ijsjo z T^etsina : Pet I a V lud ivostoka došli h Havas« iz Tjentsina, boteli so Japonci v r u-kili križarjev je v petek bombardi torek izkrcati na poluotok Ljantung, (ruska ralo japonsko mesto Hakodate (na jugu posest, na čegar južnem koieu je trdnjava ot ka Jeeo).	Port-Artur).
BKKOLIN 12. Claoi japonskega oipo- Končni smoter te operacije je bilo zs-e an-t va v Petrogradu dospeli so danes zju sedanje mest Kinču in Taljenvana. J a pen -trej semkaj.	ska namera pa je popolnoma
CIFU 1^. Keuterjev b ro javlja: Ja- ponesrečila in dva japonska polka, ki ponske^a ladijevja od torka naprrj ni 'ta se izkrca'a na obrežje, bila sta od ruskih bilo vee videti. (Ta brzojavka — nota čtt popolnoma uničena.
l r-4. z acgiežkega, torej Rus >m sovraž-	KIF.L 12. Na tukajšnjem uradnem mestu
n^l'i v :ra — je najbolji dokaz za ltžojivost ni ničesar znanega, da bi imelo rusko ladi-on b 7. lovskih listov, ki so včeraj trdili, jevje pluti skozi cesar Viijelmov kanal, da je Port Artnr že v japonskih rokah.	PETROGRAD 12. Glasom vesti v
Op. ur.i	»Ruskem Invslidu« je štabni načelnik na-
PETROGRAD 12. Glasom brzojavke mestnika Aleksejeva, general Pflug imeno-a im rala Aleksejeva zahteva poprava obeh Van generalnim oskrbovateljem bival šč na-pre i 1'ort Arturjem poškodovanih ruskih mestnikovega poljskega štaba. oil< pe h ledij komplicirano delo in čas. »Pa- LONDON 12. Brzojavka »Dailv Teleti in drugi kr zarji potrebovali bodo za po- grapha« iz Nagazakija javlja : Gruče Kitaj-pravo dva tedna. Poprava drugin se dovrši cev so po vsej okolici Njučvanga potrgale v treh dneh.	brz »javne in telefonske žice, tako da je po
Največ ranjencev je na »Paladi« vsled suhem pretrgana zveza z Dalnjim. /,2-rr:i; ijeuja po plm h, ki so navstali o raz-	CARIGRAD 12. Porta izjavlja, da
p k ti aponskih torpedov, napolnjenih z me- bo v rusko-japonski vojni popolnoma nev-linitom.	tralna.
Genaralni štab javlja: Kabel iz Vladivo- RIM 12. Vest, da se divizija italijan-k Ka v Nagazaki je uničen, ravno tako br- ^kih vojnih ladij v vshodni Aziji pomnoži še z invne proge med Soeulom in Masamphom z nekaterimi ladijami, ki imajo v kratkem t?r S-teulom m Gen?atom.	tja odpotovati, je popolnoma neresnična. —
Generalni štab dementira vesti o pomorski »Uran a« odpotuje v Masauo in ne na skrajni bitki pri Cimulpo, kaaor tudi o dogodkih na Vstok. Druge lad'je pa pojdejo v vshodno mendžurski železnici ter slednjič vesti o iz- Azijo le za to, da zamenjajo tamošnje ki--au|'» Jjp. ucev na Korejo.	ladije.	„ —
LONDON 12. »Standardu« javljajo iz	PETROGRAD 12. Odredba carice-
T« k .i dne 10. t. m. Giasom japonske ver- vdove na družbo rudečega križa nalaga istej, xije o bitki pred Port Arturjem, došlo j« ja- naj skrbi za lajhčanje bolečin v vojni ranje p n-i » ladijevje dne S. t. m. p^ noč pred nih. Prijave za sanitetno s'užbo pri rudečem P r Artur in je našlo ruske ladije v križu so tako mnogoštevilna, da se je za iMjnem redu pod utrdbami. L" niče vate lj i tor- sedaj prijavljanje zaključilo.
dov bh so razvrščeni v daljavi h milj; TOKIO 12. Po obznan lu momaričaega
smatralo za vojni kon-
polrobao razpravo o vojnem proračunu. Spre-jet je bil poročevalčev predlog, naj se, v slučaju, da je potrebna ustanovitev druge topničarske kadetne šole, ustanovi isto na Ogrskem. Kar se tiče nameščanja do;luženih podčastnikov v civilne državne službe, izja vil je vojci minister, da si bo vojna uprava z vBemi sredstvi prizadevala izvesti v tej zadevi caanm primerno organizacijo.
Po rešitvi podrobne razprave rednega vojnega proračuna priee'a je razprava o iz rednem proračunu. Govoril je vojni minister ki je podal nekaj pojasnil na vprašanja del. Apponvija.
Ko je slednjič govoril še odsekov predsednik, bil je vsprejet tudi izredni proračun.
Kalkuti, ee je potopil. O tem je 10 eseb utonilo, 72 njih se pogreša, 4 potniki pa so bili rešeni.
Francoz k i ministerski svet.
PARIZ 12. Na današnjem ministerskem posvetovanju v palači E'v^ee priobčil je minister zadnje brzojavke o dogodkih v vshodni Aziji in je za pričel svoj ekspozć o pogajanjih s Šljamom. Jutri se bo zopet vršilo ministersko posvetovanje, na katerem dokonča minister svoj ekspozč.
Brzojavne vesti.
Rusko japonska vojna in položaj na Balkanu.
DUNAJ 12. »Fremdenblatt« oporeka
peUOV
Stusko-japonska vojna.
Glasovi noTiu.
»Obzor« piše : »Torej prva vest z bojišča je ob enem tudi pest na oči kodifiko-
vani vesti človtčanstva, grupiranega v moderne pravne države. Načela mednarodnega prava — to s:> etični temelji narodov, to je morala evropejsKe države. Ta morala je bila
v noči od torka zadeta na glavo, ali tega udarca Evropi ni dala Rusija, ampak Japon-
, t .. , •	, ,• ska, ravno ta Benjamin evropske kulture . . .
trditvam nekater.h ruskih in italijanskih li- »	J	r	. . .
. . . .	x. . - Japonska je ustvarila nevaren prececdens, ki
stov. da rusko laponska vojna povzroči shuj-, r	j	1
T	...	„	.> •• it i i ' bi mogel v svoj čas marsikatero evr. državo
sante položaja na »aikanu. Kusna da b) bal-.	®	J	. .
, i* j ,i j < .	.	x , - . 'stati glavo, ako se države ne vzdignejo zložno
kanskim dogodkom odslej naprej posvečala isto, " & '	.•■...
pažnjo kakor do sedaj	' proti takemu vodenJu vojne, kakor je je za-
Popolnoma kriva da je trditev, da misli	*'aPon3^a*
Avstro ogrska izrabiti sedanjo vojno, da bi na	Francoski >Temps« pravi :
svojo roko postopala na Balkanu. Avstro-	»Japonci so hlastali v izvedenju svojega
ogrska da nima namena, kakor je grof Go- načrta in so o tem pogazili ljudsko pravo, luchovvski že ponovno izjavil, da bi si na Japonska je prva izvršila vojni čin. Hotela Balkanu kaj prisvojila. Njej je dovolj, da se je, da se čim jasneje označijo sovražnosti, zboljšajo tamošnje razmere ter da se povzdigne Zato ni začela v Koreji, ampak v Port blagostanje, od česar bodo imele korist tudi Arturju, torej v ruskem vodovju. Po* tem sosedne dežele.	brutalnem dejstvu so odvisna vsa razlaganja
Iz italijanske zbornice.	° odgovornosti. Jajonska je hotela v.juo in
RIM 12. Posl. Santini je vprašal ministra seje dvakrat pregreš la proti dobremu med-za vnanie stvari in vojnega ministra, da li narodnemu običaju. Ah njihov vspeh ni m-ojačevanja na vshodni meji pomenjajo ne- kakov prejudic za bodoče dogodke. Japonci opravičeno nezaupnost do Italije ali pa pred- potrebujejo irorje, ako hočejo napast. Ruse, igro avstro-ogrske k eventuelnej vojnej ak- Rusi pa ne potrebujejo morja v to, da odbi-ciji v zvezi z balkanskim vprašanjem in po- jej° Japonce se'ono z macedonsko ustajo.
Podtajnik v ministarstva za vnanjc stvari,
»Journal das Debats« opezirja, da s > ee Buri — da-si- se ne ponašajo narod prvega
i,re i japonskim ladijevjem. Admiral Togo od- ministrstva se bo
l,čl se ie za napad in je ob 11. uri p,-noči trabant: 1) orožje, strelivo, razstreljive snovi	,	.	r t	!
... v ril - genj. Ko e bilo streljanje najhujše' in svinec, sJitar, žveplo itd., stroji in se- Fnsinato je dejal, da so ta ugibanja popolnoma reda - pred začetkom sovražnost, vse dru-
puie ,o japonske polagoma ,n oprezno proti stavni deli strojev, nadalje uniforme in neosnovana. Vojni minister pa je izjavil, da gac-e vedli nasproti ADo1Te_Zer^___ ^
obrežju n pcsreČ 1 > se jim je priti ladi »ui za hrl»et. Ko so se hotele ruske la-d e pred japonskimi krogljami umakuiti v
„„tt trirrk^/I^irlr^ tnWoi koniske oorave, oremeg. les. rtenar. zlato .u:dinal Vaszaiv ie težfeo oolan na crevesnej	'■>
Kdo bo mo^ei dalje vztrajati ?
Neki ruski list izvaja : Vzemimo, da bo
japonske polagoma iu oprezno proti ustavni	. .	.
ruskim predmeti za oboroženje vojske in mornarice, nima k F'u^inatovim besedam ničesar dodati.	»Autonte« pise :
luko. /.ačele »<» japonske torpedovke takoj hre; j b t in so dve ruski vojni Jadiji tako po-šaodo.*ale, da se isti niste mogli več udeleževati bitke, drugim ladijam pa so odrezale japonske torpedovke povratek. V torek zjutraj te je bitka nadaljevala.
BKROLIN 12. Nemški križar »Hanpa«, ki je dospel včeraj v Cifa, olpl-.il je danes v 1'ort Artur, da vsprejme na brod tamošnje •emške žeue in otroke.
» Vsa Francija je ogor-
oklopne ploče in vsi drugi predmeti, ki so! PrilIias Vaszarv nevarno bolan.	5ena vsled divjaškega postopanja Japonske in
uporabni za vojne svrhe, ' 2) živila, pijače,! BUDIMPEŠTA 12. Knez primas^ kar- PožilJa ruskemu narodu !zraz ..mpat enega konjske oprave, premog, les, denar, zlato in dinal Vaszarv je težko bolan na črevesnej 8f;^l,tJa-
srebro in materijal za gradnjo brzojavov,
bolezni. Sinoči ga je škof Kohl na kardina-
telef -nov in železnic, ako se peljejo k sov- lovo lastno željo dejal v sv. poslednje olje.
ražnim četam, ali na taka mesta, kjer ee lakko uporabi v vojne svrhe.
Iz ogrske delegacije.
Brzojavno poročilo.) DUNAJ 12. Vojni odsek ogrske dele
PODLISTEK.
13
Teodora.
.	Povest.
H r vs» -ki -pumi t lire« i j kmnieit-. prevel J. S.
Prvi del.
Predst' aica je ostrmela, \sa učenke so »e pogledale začudeno.
Teodora je pa teh besedah sela. Lepo lice se jej je ožarilo, črne oči so jej plame nele. Ojstro je gledala predstojnica, a Lucija nepremično njo, sestro.
Na to seje začelo »predavanje«. Gospića Beru je rekla petemu razredu, naj se vadi
v nemškem pravopisu, naj
vsaka učenka
tnkiat prepiše njen slavospev, kateri je bil naslovljen »Na obali Nila«. Ta slavospev j;ui je narekovala prejšnjega dne. šestemu razredu je naložila, naj enkrat prepiše njen soaemi venec podnaslovom: »Devicam Mag ieburškim«. Ta sonetni venec je devet nem-ški b beletrističn.h listov odbilo, ker j« bil predolg. Sedmemu rarredu je dala »šoi-fcto nalogo« pod naslovom: »L* ti s nemških
Bolezen srbskega kralja.	vojna stala vsaki mesec 50 milijonov. To bi
BELIGRAD 12. Vsled lahkega trganja	pomenjalo 2 in pol odstotka ruskega prora-
po udih, mora kralj Peter na zdravnikovo	čuna, a 20 odstotkov japonskega. Japonska
priporočilo ostati za nekoliko dni v sobi.	bi vporabila svoj letni proračun v pet h me-
Nesreča na morju.	secih, Rusja pa še le v tri in pol letih.
MADRID 12. Angležki parnik preko-	Japonska vojska v svoji polni moči tvori ae
ske delegacije je v današnjej seji nadaljeval oeeanske proge »Veoman«, ki je plul proti	le eedm: del one množiee ljudstvu, ki se stavi
pisateljic na evropsko civilizacijo in javna nravstvenost niždi slojev otirom na pogubne posle d ce velike francozke revolucije in iz-Dajdenje tiska, kakor tudi oiirom na svetovno papežko oblast.«
Vam je-li težka ta naloga? — jih je vprašala gospica Berta,
Ni, ni ! — je zavpit jednoglasno ves sedmi razred.
—	Izgotivite jo pazljivo in temeljito. Dam vam celo uro časa. Včeraj sem vam na kratko razjasnila to nalogo.
—	Jaz zvršim nalogo v tri Četrt ure!
—	se je pohvalila jedna.
Jaz pa v pol ure 1 — seje pohvalila
Stella.
—	Dobro, dobro, samo da bo pravilno
—	nasmehnila se je Berta.
Za tem je šla k zadnji klopi, k osmemu razredu, da jim razlaga zgodovino in semlje-pisje. Pol ure jim je pripovedovala, kako se je znal šaliti Friderik Veliki in kako je Nemška najlepša zemlja na svetu, a nemško pleme nad vsemi plemeni. To da se razločuje, č.m se pogleda kak nemški obraz, obliko nemške glave. Možgani da »o težji pri
Nemcu, radi tega »da more on tudi globoko mislit'. On je popolnoma dovršen Človek.« Vse učenke po gledale v glavo predstojnice, njeno izmučeno čelo.
Ko se je zvršilo »predavanje«, je poklicala Berta jedno učenk :
—	Milči<5, ste si-li, draga, zapomnili, kar sem razlagala včeraj ?
Učenka Milčic je rekla, da je. Večemu delu učenk se je priimek zvrševal na >ic«.
—	Včeraj sem vam temeljito obrazlo-11 žila, kateri narodi živijo v Evropi. Kaj veste
o Slovanih ?
—	Slovani so v severni Evropi -— je začela učenka M lčič iz Lošinja —, ali jih je tudi v južni. Slovani so barbarsko pleme, ker jih nemška omika ni še....
—	Kako se imenuje naj ve če slovansko pleme ? — jo je pretrgala Berta.
—	To so Rasi, kateri so še povsem divji in pijejo žganje, a stanujejo v Moskvi in okoli nje, koder lovijo medvede, jelene in druge živali.
—	Dobro, draga Milčic, jako dobro. Vi imate izvrstno glavico. Evo, kako danes dobro veste, ker ste me včeraj poslušala. —
Dobro, odlično ! A sedaj, da čujemo Antonijo Pristinić. Veste li, kaj sem včeraj...I
—	Vem, gospica —je odgovorila učenka Pristinič iz Lovrana, mesteca ob istrskem obrežju. Njej je bil, kakor tudi ostalim, rnate-lini jezik hrvatski.
—	Da čujem ! Kateri slovanski narod stanuje nam, mestu Reki, najbližje? — jo je vprašala Berta v italijanskem učnem jeziku.
—	Hrvatje.
—	Kaj veste o tem narodu ?
—	Hrvati prebivajo po bregovih ob meji in okolo močvirja v Slavoniji. To so surovi ljudje, govore neki grdi jezik, iu ubijajo druge ljudi. Ko so bili v vojski v Italiji, ubijali so tudi otroke. Nekoliko Hrvatov je tudi pri morju, tukaj okolo Reke, a vsi govore svoj divji jezik.
—	Dobro, a sedaj mi povejte, da li je tudi v Istri Hrvatov ?
—	Tudi v Istri jih je, ali malo. Oni so kmetovalci in delajo na gospodarskih njivah, gospodje pa so Italijani in njihovi go* spodarji.
(Pride še.)
pod ustavo Rusije. Po svoji veličini tvori iino. Razpravljali eo o naslovih »justična Japonska 2 tretjini ruskega transkaspiikega uprava« in »centralna uprava«. Govorniki ozemlja, a komaj 2 cdstotka skupnega ruskega večine so priznavali potrebo rasnih reform teritorija.	[na P°UU pravosodstva, islasti pa kaz za-
Sodba odlftucza avstrijskega generala. kona. Opozicijonalni posl. dr. Vin kov U Klen aotrudnikov lista iN. F. Pres8e«'je pozdravil to kakor veselo dejstvo, da ini-je imel pogovor z nekim — kakor zalr> — j eijativa za reforme prihaja iz večine. Do generalom, ki da je vodilna avtoriteta v j ««daj nismo bili vajeni kaj tacega. Ali go-avstro ogrski armadi. Temu generalu se zdi,! vornik prosi, da bi se hitelo s temi refor-da vojna na morju izpade Japonski v prilog, mami, ker utegnil bi priti zopet kakov Ali drugače da se zasučejo stvari, čm se Khuen Hedervarv, ki bi vee uničil, vojna preseli z morja na kopno. »Jaz — je	—^—■—^
rekel general — nočem igrati proroka, ali
j Najlepši pa je to, da je rodbina župni-j jenih 321 otrok, a od teh je bilo 300 neza-' kova naročila že vse potrebno pri nekem \ konskih !! Mesto šteje 23.549 katolikov, 773
menim, da morem reči že v naprej, da Ja-ponci ne premagajo Rusije. Tu padata masa
Dnevne novice.
Himen. Gospića Pavla H m e 1 a k, in pa kvaliteta posamičnega vojaka močno na hčerka gospoda Frana Hmelaka, posestnika tehtnico Rusiji v prilog. Ruskega vojaka in trgovca v Lokavcu, se je dne 11. t. m. jednostavno m možno zrušiti. On vstraja na poročila tamkaj s gospodom Jankom K n a u-svojem mestu, dokler ne pade mrtev ali ra- B 0 m> glenom ugledne rodbine Mankočeve njen. On se bori brezobzirno, udan v svojo in neutrudnim blagajnikom »Trž. Sokola«, usodo, in ga nič ne begajo misli na smrt Novoporočencema in obema spoštovanima rod-Seveda te jednako trdi tudi o Japoncih, binama naše iskrene čestitke! Bilo srečno Pripoveduje se, da so se japonski vojaki vedno in povsodi!
vsikdar borili kakor tigri. Ali ruski vojak je} Učitelj na idrijski realki in urednik že v mnogih evropskih vojnah dokazal avoja »Učiteljskega Tovariša«, gospod Engelbert vojniska svojstva, dočim eo imeli Japonci G a n g 1, se je poročil z gospico Jakobino vsaj v zadnjem stoletju, posla le z narodi T o m e c v Ljubljani.
rumene rase, specijalno s Kitajci, ki niso	Minoli četrtek poročil se je v cerkvi
posebno vrli za vojno. Nimamo torej nikake BV# Justa v Trstu gospod dr. Ferdinand opore za mnenje, da je japonski vojak enako T e r k u č, c. kr. notar v Kanalu, z gospo j vreden z ruskim, ali da bi ga celo prekašal. Marijano roj. baroninjo Plenker vdovo ba- ] Morda da doživimo v tem pogledu presene- roninjo Czoernig is Gorice, čenja od ttga čudnega naroda, ki sije vzlic	Tudi tema dvojicama naše iskrene če-
woji fizični manji vrednosti v zadnjih pet- »ti tke!
deset h letih toliko na vojaškem kolikor na | VmT{	v Ljubljani upokojeni viši.
druzih poljih prisvojil toliko od evropejske finan6ni 9VŠLnik jakob Zabukovec v 77. letu kulture. Ali, ako se hladno in trezno uva- Bvoje dobe> pokojnik je bil 51en upravnega iuje razmere, ako se sosebno upošteva na- odb<)ra me9tne branilnice. Bil je vsikdar — j ravnost neizčrpni rezervoar Rusije na ljudeh, tQdi v 6aaih najhujega pritiska __ zve8t ein
potem je pač težko verjeti na končno zmago	BVOjemu narodu> Zabukovec je bil ena zadnj h
Japonske.	prič iz dobe nsrodnega preporoda od leta
Zadnje fešti	184& Časten mu spomin!
najdejo čitatelji na prvi strani. Včerajšnji	Imenovanje t redarstveni stroki. C.
dan nam je prinesel celo poplavo najrazlič-	kr. namestnik za Primorje je imenoval kon-
nejih bolj ali manje, ali pa naravnost never-	ceptnega praktikanta na tukajšnjem redar-
jetnih vesti. To je pravi kaos produktov	stVenem ravnateljstvu, Vekoslava Guština,
fantazije in — pertidije. Na človeka naprav-	redarstvenim koncipistom.
tukajšnjem pogrebnem podjetju za prevoz trupla iz Grožnjana v Trst in da je tudi nekaj prijateljev župnikovih odpotovalo v G. na pogreW.
Nemška propaganda v Trstn. Namest-ništvo je vzelo na znanje pravila novoustanovljene skupine društva »Deutsch-evangeli-soher Bund fiir die Ostmark in Wien«, kar se glasi po slovenski : » Nemško-evangeliška zveza za vzhodno marko na Dunaju«. Na t hem sicer, ali zistematično, korak za korakom in vsporedno s pridobivanjem tal na polju trgovine se vrši tudi socijalno-politična organizacija Nemcev v našem Trstu. Naši italijanski fanatiki in — slepci v tem fanatizmu pa se ponašajo se svojim zavezništvom z Nemrsi in prirejajo ovacije — Japoncem ! A pride čas, ko jih bodo Nemci dušili tudi politično. Tedaj bodo kričali radi grabežljivosti Nemcev, a ne bodo imeli niti te tolažbe, da bi mogli govoriti, da niso sami krivi na tem. Naj si le zapomnijo naši Italijani : če nočejo imeti starega slovenskega sodeželana za prijateljskega soseda, imeli bodo Nemca gospodarja!
Kako nemški Sehulvereln lori denar! Vodstvo tega društva našteva v svojih poro-
protestantov, 146 Židov in 20 druzih vero-izpovedanj.
»Rojanski rodoljnbi« prirede nocoj zabaven večer s plesom v prostorih »k.on-sumnega društva« v Rojanu. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Začetek ob V), uri zvečer.
Iz Rocola: Tudi mi se gibljemo, naš Rocol oživlja polagoma. Društvo »Zvonimir« napreduje stalno in Be razvija. Pevske vaje se vrše pridno in redno. Danes v soboto dne 13. februvarja pa priredi to društvo plesni venček v prostorih Prašel. Trojica najlepših mask dobe darils.
Začetak plesa ob 9. uri in bo trajal do 4. ure zjutraj. Vstopnina za možke 1 K, za ženske in maske 60 st.
Sokolova maskarada. Zadnjič smo že omenili, da se oddajajo lože za sokolsko ma-skarado, ki bo jutri v nedeljo, dne 14. u m. v gledališču „Goldoni", v kavarni „Commer cio". V kolikor nam je znano, so iste v dobrem delu že razprodane. V interesu onih, kateri želijo udeležiti se te priredbe našeg* diČnega Sokola, opozarjamo še enkrat, naj se pravočasno aboDirajo, tudi zato, da bo mc-goče izogniti se prevelikemu navalu pri bla-
Ija ut 9 kaker da se je ustanovila organizirana Rusiji sovražna zveza po vsej Evropi tja do
Mnnieipalna delegacija. — V seji dne 8. t. m. je mestna delegacija — poleg
ZjediDjenih držav ameriških. Da, ako bi bilo	javljenih v tem listu — storila še na-
možno s samim tendencijoznim poročanjem	8t0pne sklepe : Načrt pogodbe z inženirjem
po čas ,j> 3 h zagotovljati zmage na bojiščih	Atilijem Reja, tičoči se izdelanja podrobnega
— Rusija bi bila danes zdrobljena v prah.	projekta za mestno kanalizacijo in izplahne-
Na srečo pa ni tako. Konstatirati pa moramo,	vanje z vodo, je odobren in je določeao, da
da najnesramneje laže ž dovsko in od Zidov	jma pro»ekt računati na najmanje 350.000
plačano novinstvo. Sinočnji »Piccolo« n. pr.	OBeb. Eksekutivi so dani na razpolego na-
briljira s senzacijonelno vestjo, da so Japonci	8t0pni zneski, vsprejeti že v proračunu :
vreli P.,rt Artur in da je admiral - poveljnik	50.000 K za nadaljevanje obrežnega zidovja
ruskegu brjdovja ujet. Ne le, da do hipa, ko	jn razširjenje ceste Miramara onkraj ladijev-pišemo te vrstice, nam ni korespondenčni biro*njce v Barkovljah. 8000 K za zistemiziranje
nič sporo5:l o tem, ampak konstatujemo, da	u^ce deli'Istria med Campo S. Giacomo in
ne mi in tudi ne drugi listi niso dobili ni-	g0lakim poslopjem na »novi reni«. 8000 K kako sporočilo o takih militaričnih dogodkih, ' ra uraVnavo poti v Boechetu. Društvu za
iti bi t-e vendar morali odigrati pred toli	ljudske kopelji se nakaže subvencija 3000 K
važnim vojnim činom. Da vidimo torej, da li	M jeto 1904. Društvu za varstvo živali se
je zopet Piccolo« nesramno lagal, ker mora	nakaže subvencija 200 K. Za pomnoženje
imeti senzacij onelni h vesti v svoje špekula-
plinove napeljave v ulici Chiadino do vrha
cijske svrhe. Ker pomisliti treoa, da ljudje, gv. Alojzija in za postavljenje plinovih sve ki sir ji* lažnjive senzacijonelne vesti, ne vodi t;ik He dovoli 4700 K in tekoče stroške jt»dino le eovražtvo do Slovanov, ampak jih okroglih 300 K za vsako leto. vodi tudi misel na špekulacije na borzi in na y proslavo pok. dra. Frana RaČ-kijoske, kjer se prodajajo dotični časopisi. kepa, povodom desetletnice njega smrti, je Kako ugodno se razlikuje od te šarlatan- ; priredilo hrvatsko akademično društvo »Zvo-flke k ri»* a vosi i t'Bto mirno, malobesedno doato- j nimirc v Gradcu včeraj komers z domačo janstve^o rusko poročevanje.	zabavo. G. Božo Cvjetkovie je predaval o
1	in deiih Račkega«.
ift«l»M»|M M*Att»li»MA M(a.,	Demantna poroka. V občini Prevoje,
italijansko vscučitiščno vvra- pol okraj Kamnik? ao imeli dne 9 febru.
Šatl)6*	varja nenavaden dogodek : posestnik Valentin
Italijanski listi tržaški in trentinski, Kurent je slavil demantno poroko se svojo prinašajo poročila z Dunaja, glasom katerih ženo Rotijo. Prva poroka je bila dne 9. fe ee.. italijanski tečaji prenesejo iz Inomoeta v bruvarja 1844. Jubilantni starček je rojen 7. — Goreo. Načrt da je že izdelan od strani januvarja 1817, njegova žena pa 31. janu-naučn« ira ministerstva in uveljavi da se po- varja 1821. Oba sta še krepka in vesela, tom cesarske naredbe. Ministerstvo da je že Imnta pet sinov, ki so bili vsi vojaki. Tudi najelo prostore v hotelu južne železnice v cesar Fran Josip se ju je spomnil z eno-Goric'.	kratno podporo.
\/ laomoBta pa javljajo že o odporu od	Mestni realki v Idriji je naučno mi-
»trani italijanskih dijakov proti tej nameri, nisterstvo podelilo pravico javnosti za prve /'e se italijanski tečaji — tako se glasi po- tri razrede.
ročilo — ue prenesejo v Trst v prihodnjem' Mala ali usodna pogreška. Predvče-čolskfm letu, izdajo trentinski dijaki mani- rajnjim predpoludne nam je iz evečemških feet, s katerim pozovejo vse italijanske di- krogov došlo sporočilo, da je v Grožnjanu jake. naj ne obiskujejo onih tečajev. umrl tamošnji župnik V., bivši kapelan pri Si m ;»to matično je, da •Piccolo« priob- sv. Jakobu. Popoludne pa je prihitel v ured-cuje vse te ves:i, ne da bi jim dal ni bese-1 ništvo isti svečenik, naj nikar ne priobčimo dieo svoje pripombe. ' one vesti, ker — ni resnična. Kako se je __I mogla razširiti ona vest? Tudi to Brno do-
znali včeraj: vsled male ali usodne pomote
čilih te in te šole, katere da podpira. Temu gajni in s tem spojenim neugodnostim. Vsaki
naštevanju je namen, da bi vspodbudilo nem-	mora priznati, da človek nima nikjer one
ške roke, da bi pridneje in globlje aezale v	ko • oditete, kakor na svojem prostorčku, nemške žepe. Vodstvo društva pa ni posebno katerega si lahko najame tudi družba
vestno na tem naštevanju, ker med podpira-	' znancev.
nimi šolami našteva tudi take, katerih — ne	Zanimanje aa maskarado je veliko in
podpira. Več krajnih šolskih svetov na Ko-	nadejati se je jako lepe udeležbe. O menjati
roškem ie že izjavilo javno, da ni nič res,	moramo, da bodo pripuščene samo čedne-
da bi njihova šola, ki je bila tudi navedena	maske. Istotako opozarjamo, da se bodo pri
v vrsti podpiranih, kedaj kaj dobila od nem-	odmoru izdajale kontramarke, a odbor „Soškega Schulvereina ! ! Sedaj se je oglasil kola" prosi one gg. udeležnike, ki bi se po-
krajni šolski svet v Djekšah na Koroškem,	odmoru eventuvelno ne mislili vrniti, naj
ki odločno in določno izjavlja, da tamkajšnja	nikomur ne oddajo kontramarke, da se bo
šola »ni nikdar sploh nobene podpore od	izognilo takim elementom, ki bi se radi uti-nemškega Schulvereina sprejela, ker za tiste hotapili v gledišče.
Judeževe groše ne maramo!«	Ples tiskarjev. Danes zvečer bo v Potemtakem Schulverein ne lovi le na redutni dvorani gledišča »Politeama Rossetti« nemoralen način slovenskih otrok, ampak da ples tukajšnjega tiskarskega društva. Zače-
lovi tudi na lažnjiv način — nemške de-	tek ob 9. uri zvečer.
natm. x	Ker se niso mogli »deležiti plesa
Komu na ljnbo so razdelili šolo t	tržaSkih gospa so doposlali vstopnino gosp.
sv. Jakobu v Rožu (na Koroškem!) Vseh	P™f. Jesenko 4 K, g. Pogorele poštni a<i-
učencev v tej šoli je okolo 530. Od teh je	3 l>agotin Vekjet 2 K, gosp.
okolo 400 domačih, 130 pa tujih. Šolo pa so	Urbančič 3 K. Srčna hvala darovalcem! Da
sezidali le domačini se svojimi žulji. Krajni	bi mDOg° posnemovalcev!
šolski svet je, sklieevaje se na šolski zakon,	>Slovauska čitalnica« v Trstu pnred,
dvakrat zahteval od podjetja, ki gradi predor	v soboto 13. t. m. zadnji plesni ven-
in železnico, naj prispeva polovico troškov	«ek v tem predpustu. Z ozirom na to, da je
za šesti razred, ali niti novčiča ni dobil, ker	to zadnja plesna zabava v starih društvenih
se je podjetje izgovarjalo, da otroci etarišev,	prostorih, predno ae društvo preseh v »N*-
«_. j , . » 1 • • * - .0	rodni domc, upati je obile udeležbe. In t»>
ki delajo na železnici, so tuji m so le za-	» t j
, , . , , .__. ..	temboli, ker ie za ta vefier naročena vojaška
časno tu. A ravno radi teh otrok, ki so tuji	j
. , . 1 » • • i_ * - 1 „	eodba. Pristop je dovoljen samo členom m
m ki nič ne plačajo in katere je občina go-	» 1 J J
stoljubno vsprejela, se je šola razdelila, da	povabljenim gostom.
, , ... v . . LO* X- A	Pevsko društvo »kolo< priredi j o tri
dobe nemški učni jezik. Stanši domačih otrok,	. .
, , . , . . .,	dne 14. t. m. v dvorani Mallv v ulici lor
ki zahtevajo slovenski učni jezik, nic ne ste-	... ~ i r, * . ,
v . . 1 j - -	rente št 20 prvi plesni vencek. — />aceteK:
jejo na naši naučni upravi, ampak merodajni	rente p v r
so le stariši tujih otrok. Edino na te so se	P^* °b 9- uri in bo traJal do ure
ozirale šolske oblasti, ko so sklepale o šoli v	^aj. Vstopnina za gospe 40 sL. za gospo le
Jakobu	80 atot"
BV' ' Mir pripominja : >Če je 130 tujih otrok,	| »rugi plesni venček priredi isto društva
.. ... 1 » • •	na pustni torek istotam ob isti uri in p >
katerih stanši ne plačujejo prav ničesar za	na P"*"11 u 1
šolo več vrednih nego 300 domačih (nekaj	iatih cenab- , v
domačih se je namreč dalo zapeljati), kate	j Odbor slovenskega izobraževalnega
rih stariši so šolo zidali in jo vzdržujejo, po-	zabavnega društva Naprej« v Gradcu
tem seve .razdelitev šole ustreza dokazanim	«*avil ^ je za tekoče leto tako le: gg.
hrvatski sabor
v hrzojavki! Iz G. so brzojavili starišem
Na ialjevanje razprave o proračunu v župnikovim: >Parroco molto meglio seBpen-•eji dne 11. t. m. se je vršilo v znamenju dere partenza« — v dostavljeni brzojavki pa jprecejšnjfga s glasanja med večino in manj-' se j« glasilo mesto »molto« »morto«.
učnim potrebam ljudstva«.
Postopanje šolskih oblasti v tej aferi po-menja torej tako pristranost, tako krivico, da je res težko najti besedo, ki bi primerno označila tako postopanje.
Vojaški nabori. Uradni list »Osser-vatore triestino« prinaša razglas namestništva, glasom katerega so vojaški nabori odloženi na meseca april in maj. Novi naborni red se priobči o pravem času.
Drobne koroške vesti. V Rožeku je »Siidmat-ka« ustanovila podružnico. Slovenci pa so ustanovili istotam »Slov. izobraževalno društvo«. Zglasilo se je-takoj 40 udov. Med nameni teh dveh ustanov je mala razlika: nemška Su imarka steza grabežljive roke po slovenski lasti, slovensko izobraževalno društvo bo pa izobraževalo slovenske ljudij !
Glasoviti in po svojih gonjah proti koroškim Slovencem širom znani okrajni glavar celovški, baron Mac Nevin, je odišel na daljši počitek, b katerega ee baje ne povrne več na svoje mesto. Bog ga ednesi! Naj le uživa pokojnino, ker tako pridejo tudi koroški Slovenci do — pokoja pred njim.
V treh celovških župnijah je bilo v letu 1903. rojenih 498 otrok, od katerih je bilo 180 nezakonshih v porodišniei pa je bilo ro-
Vošnjak Franc predsednik; Cizel Miško podpredsednik, Giaser Pavel tajnik, Miki Ivan blagajnik, Vršič Franc knjižničar, Plečnik Rado gospodar, dr. Klasinc I. in prof. Kaspret A. revizorja.
Pevsko društro »Nabrežina« v Na-brežini vabi na pustno veselico, ki bo v nedeljo dne 14. februvarja v prostorih gosp. Ignacija Tanceta v Nabrežini. Začetek veselice točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina na veselico 25 nvč. Sedeži prve tri vme po 30 nvč., ostali sedeži po 20 nvč. Uštopnina k plesu za gospode 1 gld., gospice več ko jedna z gospodom 30 nvč. Na veselici in k plesu svira Majeenov orkester iz Trsta. Pies bo trajal do 5. ure zjutraj.
Prostovoljno ognjegasno društro v Sežaui priredi dne 14. svečana 1904 ob */t8. uri zvečer veselico s plesom v Lotelu pri »Treh kronah«. ITatopnina 1 krono za osebo, za sodelujoče člene le 60 st. — Istočasno se vabi na pleB na pu-tni torek; ustopnina ista, začetek točno ob 2. pop. pri g. Al. Pollevu. Svirali bodo Nabrežinci.
llekanski tamburaši bodo na veselici tamošnjega izobraževalnega društv* vnfdeljo 14. t. m. izvajali sledeče koncertne komade: 1, »Kolo«, vienac hrvatskih popjevakah. Za
roke.
—	30-letoi težak Karol Ferfolja od Sv. Jakoba štev. 17. se je ranil na glavo.
—	58-letoi težak Ivan Štercaj ie ulice Boscbeto štev. 20 si je ranil palec de*ne noge.
tamburaški sbor udeeio Slaviš Katkic. 2. iia a vapore št. 7. ai je ranil sredinec leve »Pienisa moja hrli tamo...« Za tambure udeeio Milutin pl. Farkaš. 3. -Ješ Hrvatska in Rado ide...«, venec hrvatsko-srbski h narodnih peem>. Za tamburaški sbor priredil Ivan Kuret. 4. »Polka«. Za tambure priredil M trk.
Na zahtevo se pridado še drugi komadi. Zeler.nični vlak prihaja v Dekani : Iz Kopra <»b 11. in pol uri predpoludne, iz Trata p« ob 4. ;n pol uri popoludne. Odhaja pa iz Dekani : v Koper ob 8., v Trst pa ob i*, uri zvečer.
Ker je železnična zveza tako ugodna, nadejat: se je velike udeležbe iz sosednjih občin.
Za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Tratu je darovalo
»Obriaijsko in koneumno društvo« v Skednju 20 kron. od*ek »Slovenske čitalnice« istotam o priliki svoje maskarade 6 K 80 st. — Rog živi rodoljubne in p »žrtvovalne Ške ienjee !
Rlagajništvo.
Ubojstvo v Opatiji. Neka gospa Metz
ima lamkaj kavarno »Strand«. Tu je bila v fciužbi kakor kuharica neka mlada lepa ku-hanea iz Kranjske. Dlje časa že je temu dekletu nagajal 16 letni goapodinjin sin, zbog česar je večkrat prišlo do prepira med njima. Tako tudi v sredo popoludne, ali to pot so bile posledice grozne, kajti v navstavšem pretepu je mladenka zadobila smrtnih ran. Kri je tekla od nje v potoku. R*va je umrla kmalu na to. Dečak je ubeial, ali prijeli eo ga že na večer.
U kradena polenovka. V prodajalnico >estvin g. Karola Verzegnass;, ki se nahaja j v ulici Pozzo del Mare, je pr Ael včeraj popoln 1 ne neki mlad čiovek ter je — meni nič, tebi n č — — pograbil eno pole
BOVk
Razne vesti.
Šolski humor. Teta: »Nu, Ana, ali ste se že mnogo naučili krščanskega nauka ?«
Ana: »O da, z ljubim Bogom smo že pri kraju.«
Frivolna stava. Iz Berolina javljajo : V nedeljo zjutraj je ulomil neki Sommerfeld v mrtvašnico apostolskega pokopališča in je z nasiljem odprl krsto, v kateri je bilo truplo nekega mladega dekleta, ki ai je samo kon Čalo življenje. Pokojnica je bila baje S)m merfeldova ljubica. Vzrok temu grdemu činu je bila baje stava, s katerim se je rečeni obvezal, da udre po noči v mrtvašnico, da odpre krsto ljubice in da prinese tn las s njene glave.
Gospic nt bo već ! Na Finskem namreč. Tamošnja ženska zveza je namreč sklenila, da ae naslov »gospica« odpravi ter je toliko omoiene kolikor neomožene nazivati z »gospo«. Ta ukrep ugaja tako ženskam v Norvegiji, da njihovo glasilo >Nyiiiade« priporoča, naj se finiandski izgled posnema.
Rak.
P« I jadna nedicinska razprava.
(Dalje.)
Znanstvena domnevanja o početku raka. Najnovejša teorija je ona trajnega dra-
o ter pobegnil. Eden Verzagnassijevih	pokrivajoče«. tkanja, najsi je draženje
pomočnikov je pohitel za njim ter ga poka- i	enakega značaja. Valeu navadnega
zal redarju, kateremu se je posrečilo prijeti raoj«nj* 96	nik,lar 1,8 razviJe> t>ač Pa
tatu ter ga odvest, na policijo. Tu je tat smatramo njegov razvitek v vzročni zvezi s pevelal daje 26 istai Ivan Dejak ter da trajajočimi in često se ponavljajočimi ranje-etanuj« v ulic, del Bosco št. 54.	Dj'- V ve*ini Bl"S*jev B<> to malenkostna.
Polenovka je bila vrnjena svojemu go vrBt0 iet 8e pooavlj.joCa ranjenja, kakor jih epodarju Dejak je bil pa spravljen pod n- Pr- »spravlja pušenje duhana, iz pipe, al. ^„g '	draženje kože pri dimnikarjih, kjer zastajajo
saje na teleću, razna opiavila e porafinom
I kraden prstan. Frančiški Martinuci,
itd. Dalje so popisanim poranjenjam zlasti iz-
k: Kđuuie v ulici Oelsi št. 6, je bil meseca	.	.„
postavljena ustja in ožine posamičnih orga-j u d i' a ukraden elat prstan, vreden 12 kron. 1	' .	...
n , .	' ,	. i j nov. kar je najlepše opazovati pri raku v
Par dni pozneje je pa r ranciska izvedela, da	. .. . ,	...	*■
, .	,	- - i> • i_ požiralniku, latotako nastaja rak na mestih
je; je ukradel prstan neki Avguštin Besnjak, \	m m	..
,	.. . ^	...	j doleo trajajočih vnetij, čirov, raznih brazgo-
ki st^nire v ulici Scjrzena st. 4. Ukradena & JJ	J	. .
tin, želodčnih ran, kakor na sluznici duplin,
v katerih so se napravili kamenčki, ki stalno
Frančiška je šla nad Bfcsnjaka, kateri, da ae
orne hu šeuou, jej je b.l obljubil, da jej po-	... , . , _ . . . -
J J . ,, „.f.	laDjtijeio sluznico. Vsa ta, vrato let trajajoča
vrne ukradeni prstaD. Dolgo je r rančiska	. . ,	., t-
. ' ,	»poranienja« smatramo vzrokom in silo, ki
caaa.a, fia tu Be^niak spjlnil svojo obljubo.	r . . . . ......	A .
... , .. . ... .	spreminjalo značaj pokrivajočih celic tako
A raman ! Prstana le ni uilo nazaj. Včeraj	JriJJ_ _.i_______i:__
— ure j po csmih mesecih —se je Franč.šaa naveličala čak.-.ti ter je Besnjaka prijavla po-
lieiji.
AretoTan tat. Predsinočnjim so neznani
lat vi ulomili v stanovanje Ivanke Režič,
vratarice hiše št. 4 v ulici Ghega, katero si*nt>veoje se nahaja v podstrešju iste h še.
daleko,, da postajajo iz njih rakove celice.
Da so celice v obče sposobne za spre-menjanje svoje lastnost', utemeljeno je v živi naravi sploh in sicer odgovarja to popolnoma žeie/.nemu, od D a r v i n a dokazanemu zakonu o ttajnem prisposobljevanju vse žive narsve k obstoječim razmeram. Življenje je boj : tudi najmanjša celica mora se prilago-
Ix »lanovanta so potem ukradli ."iO kron v ...	...	•• ..
1	diti razmeram ! Ako ee razdeli celica-mati v
go: v.ni ;n eno srebrno uro vredno 20 kron
ter "2 zlata prstaca z dragim kamenom vredna v-Sh po 10 kron. Ta tatvina je bila izvršena,
kafcor smo že povedali, predsinočnjim in sicer ,	. ...	.	,	,
r	.	. , polne ma lzeubiti. Ob postanku raka pred-
me i."id uro. V tem času je pa okradena r	° . , ,.	t ^ ,*
'•elici-kčerki, obdržite ti d*e lastnosti matere, morete pa si pridobiti novih lastnostij, oziroma že pridobljene lastnosti deloma ali po-
Jvanaa Kež.Č videla na ulici pre<t hišo nekega človeka, ki se je vedel jako sumljivo ter večkrat zažvižgal. Včeraj popoludne je
stavljamo si pridobitev novih lastnoBtij po krivtjočih celic na način, kakor sledi. Vsled trajnega poranjenja obrablja in pogublja se često celica za celico ; ta izguba mora se
i.a Ivanka R-žič slučajno zopet vidtla do-
' . . . . .	nadomestiti, to se godi s pomočjo delitve
tičnen* človeka ter ga je dala takoj areto-	.
" . i i » •	ostalih celic. Ker se tedaj taksna delitev
vat. Na »K>l;ciji je aretovani povedal, na je	.
1 3 J .	ce^to zahteva od celic, pridobivajo te celice
41-.e:ni težak Ivan ftluga ter da Btanuje v	........ ,. , * . - - i i •
čim dalje bolj in bolj lastnost, ki jo doslej
ui Coroneo št. 17. On je tajil, da bi sploh j ka vedel o tatvini, radi katere ga je dala Ivanka Bežič aretirat. A ta poslednja je s
laa > gotovostjo trdila, da je bil on skupaj s	.
, . i •	»i te celice podražiti k mogočnemu razmnože-
fUiri. .ia policijski uradnik ni mogel dru- j_____, _____ ^ T,___________
gače. nego da je pridržal v zaj>oru.
niso itnele in ki obstoji v tem, da se v njih kaj lahko vzbudi razdelitev, ali s kratka : s pomočjo malenkostne dražitve moremo zdaj
Vol ca je zabodel. Včeraj popoludne je pr>£ei iia zdravn;ško postajo 45 letni poljedelce Ivan Dnmarovič iz Podgrada ter prosil zdravniške pomoči. Vol ga je bil iu>mr. č zabodel z rogom pod trebuh.
Zdravnik mu je preiskal rano, katero je spoznal za precej ttžko, mu isto izpral in ga obvezal ter ga dal potem prenesti v bolni-
Nezsode ua delu. 23-letni mizar Ku-
dv iT Kiti iz ulice Piccardi št. 72:?. si je ranil dlan leve roke.
— l*t»-letni jtodajač Dominik Codren iz olme Madonnioa št. 46. si je ranil sredinec in ptstanec desne roke.
I vanju, da, podražiti k silnejšemu razmnoženju, nego ga zahteva nadomestek izgubljenih celic. Tak nadnadomestek je n. pr. tudi slu* znični polip, o katerem smo govorili zgoraj. Da morejo celice vsled prispoHobljenja npre~ meniti svoj značaj, imamo primer v poskusu gojitve taznih glivic na različnih tleli. V slučaju, da jim tla ugajajo, rastejo iate vee čileje. nego v slučaju, da smo jih vcepili na tla, ki so jim manje ugodna. latotako vemo, da so epidemije posamičnih kužnih boleznij zdaj bolj, zdaj manj nevarne. Njih prouzro-čitelj je vedno isti, toda on ima zdaj taket zdaj druge laetnostnosti. S pomočjo umetnega izbiranja pri plemenitvi spreminja izkušen kmetovalec lastnosti svoje črede v raznem pogledu, bodisi da jej pridobiva veČo plod-
Vcepimo-li kužno glivico, ki se je doslej skromno vedla na umetnih tleh, v tla, ki jej ugajajo, n. pr. živalsko telo, razmnoži se v kratkem času silno ; in glivica, ki je narastla naposled, imela bo v sebi lastnost silne raz-množevalnosti.
S pomočjo teh preudarkov možno nam je toiej predstaviti si, da pokrivajoče celice, pretrpivše toli krat obnovljena odtrganja in poranjenja, pridobivajo takorekoč v boju za svoj obstanek — posebno čilost in samostojnost, kakoršne popreje niso imele. — Ta samostojnost javlja se v prvi vrsti v njih izredni plodnosti, v drugi vrsti pa v zmožnosti, da se ohranjajo, preživljajo in razmnožujejo na doslej nevajenih, neugodnih tleh. Semenu podobno iaznašajo se rakove celice po krvnem ali sočnem toku na razne, kraje telesa ; mnogo njih se pogublja, nekatere pa se na tujem tkanju vzdržujejo ter razraščajo v novo rakovo bulo — r&k je postal v telesu splošen.
Pri nevarnih novotvorih opazujemo splošne, da se isti dolgo dobo razvijajo počasi ; čez nekaj časa pa postaja njih rast neprimerno čila. S pomočjo ravno opisane teorije trajajočega draženja, razlagamo si to dejstvo prav lahko na ta način, da pomislimo na polagoma vršečo se vedno večo pri goji te v zvečane razmnoževalnosti.
(Pride še.)
po sklepu Usta.
Rusko-japonska vojna.
LONDON 13. TukajSnje japonsko poslaništvo javlja, da so 4 ruske vojne ladije od vlmdivostoške esteadre bombardirale pri japonskem obrežju 2 japonska trgovinska parni ka. Eden teh dveh parni kov da je potonil, a drugi da se je rešil.
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene k a p 1 j i c e sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu Markov trg, najpotrebnejše Bredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas meBtne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44.
oktober 16.95, za deeember 16.95. Mirno. Vreme : Lepo.
London. Sladkor iz repe surov <13/,s Java 8.041/. Sh. Mirno.
sladkor tuzemski Centrifugalpile, proiopino K 64.— do 65.50, za september K —-— do ——, jan.-avg. 64.25 do 65.50. Concassć in Meli^pil > promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80.
New-York. (Otvorenje). Kava Ri<i za bo loie dobave, vzdržano, 25 in 20 sL zvišanja
Pariz. RŽ za tekoči mesec 15—, rž za marec 15.—, za marec-junij 15.25, za maj-avguat 15.25 (mirno). — Plenica za tekoči mesec 21.65. za marec 21.80, za marec-junij 21.90, za maj-avg. 2180, (trdno). — Moka za tekoči mesec 29.90, za marec 29.90, za m»rec-junij 29.86, za maj-avg. 29.65 (trdno). — Repično olje za tekoči me«ec 49.75, za marec 49.75, za maj-avg. 50.50, za aept.-december 50.75 (mirno1. Špirit za tekoči mesec 43.50 za marec 43.75, za maj-avg. 42.50, za sept.-december 36.— (stanov.) — Sladkor aurov 88° uso nov 20ll9—203/4 (mirno), bel za tekoči mesec 23.62za marec 23.»7l/, (mlačno) za maj-avgust 24 50, za okt.-jan. 25.87*/» rafiniran, 56—56V, Oblačno.
Trgovina sč zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na tuiajšuji trg 111 prašičev. Kupčija je bila jako živahna in ae je vse prodalo po K 120.—, ker je bilo b ago prve vrste.
„Konsumno društvo" pri Čežarjih,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
VABI
drugi redni občni zbor,
ki se bode vr£il
y soboto, dne 20. februarja t. L ati 6. uri zvečer
v društvenih prostorih.
Borzna poročila dne 12. februvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19,07—19.11, angležke lire K
do	Lond )n kratek termia K 240.--240.60,
Francija K 95.15—95.45, Italija K 94.20—94.55, italijanski bankovci K 94.25—94.65. Nemčija K. 117.20—117.30, nemški bankovci K 117.00 117.30, avstrijska ednotna renta K 99 75—100.10, ogrska kronska renta K 97.40—97.85, italijanska renti K 99.75—100.25, kreditne akcije K 6+3.00—647.00, državne železnice K 642.00—646.00, Lombardi K 80.u0- 82.00, Lloydove akcije Iv 700 00—710.00 —
Krečke: Tisa K --------.—, Kredit K —.—
do —.—, Bodenkredit 1880 K - .---.—, Bo-
denkredit 1889 K —.---.—, Turške K
do —.—. Srbske 2% —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
včeraj danes
Državni dolg v papirju	99.90 9tf.90
„	« v srebru
Avstrijska renta v zlatu
„	„v kronah 4°/0
Avat investicijska renta 31/9°/0 Ogrska renta v zlatu 4°/„ „ »v kronah 4 •/, renta 3'/>
DNEVNIKED:
1. Poročilo načelstva.
ti. Potrjenje računa in bilance r.a leto 1 i K) 3
3. Morebitni nasveti.
Na obilno udeležbo vabi
Odbor.
Naznanilo.
Podpisani ai caeti naznanjati 8 avneran obč.nstvu, da je pievzel ^obroznano gostilno
AL GRAPOLO D' UVA v ulici Belvedere 23.
TOĆI : črno istrsko p > 40 Losččcv. > Opolo »40 » belo Vi^avaKo » 40 » »a ta dom » 36 > Vtrrnut	> 80 >
Dumnca kuhinja je vedno preskrbljena z gorkinii jn mizlimi jed li.
Sa priporoča uljudno
Ivan Krebelj.
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov
10 i tal. lir Cesarski cekini
99.80 119.6U 99.80 92.65 117.25 97.65 89.75 1603.— 64O.50
99.75 119.40 99.85 9250 117.30 97.65 89.55 1003 — 646. -239 227, 240 20 117.10 117.12 V.
TRST. - Via Giacinto Gallina st. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako nizkih eenah Bpece-rjsko-jedilno blago iz prvih tovarn in Bioer Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, nadalje napol taDSie in tržaške testenine prvo vrate in vsake velikosti, s točno postrežbo na dom. Na defcelo pošiljam po postnem povzetju od 5 k lg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek.
Priporočam se udani
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gailina št. 6. - TRST.
23.43 19.06 94.70 11.32
23.43 19.0K 94.40 11.32
J7-IeLni mixar Emil Velo iz ulice Mo- nosi, veči pridelek na mleku, mesu itd.
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.17, 5®e italijanska renta 100.35, španski exterieur 82.»5 akcije otomanske banke 561.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 80.70 menjice na London 252.15, avstrijska zlata renta 101.10, ogrska 4% zlata renta i>9.70, LAnderbank —.—, turške srečke 115 50, parižka banka 10.70, italijanske m^ridijonalne akcije 712.—, akcije Rio Tinto 11.04. Trdno.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg S6.13 lt-Lombardi 3\t, srebro 261" ,,, špaiskarenta 82.—, italijanska renta 100—, tržni diskont 31/,, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 37.000, izplačila banke —.—. Trdno. .
Tržna poročila 12. februvarja.
Budimpešta. Plenica za april K 8.27 do 8.28, za oktober od 8 02 do ^.03. Rž sa april K 6.71 do 6.72, za maj —.— do —.--. Oves za april ! K 5.71 do 5.72, za maj * —.— do —-—. Eoruza za maj K 5.32 do 5.33, za julij 0.43—5.4^.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje-omrjeno, mlačno. — Prodaja 33.000 met. st. za 5 do 7», st. nižje. Rž za 5 st. nižje. Vreme: viharno.
fl a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 43.— frk, za maj 44.— frk.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool a ve rage za marec 353 4, za maj 36'/,, za sepiem ber 37'., za dec. 38vzdržano; kava Rio navadna loco 32—35, navadna reelna 36 —39, navadna dobra 40—43.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za fet>ruvar 15.60, za m are 15.75, za maj 16.05, za avgmt 16.45, za
Prave in jedine želode, kapljice
sv. Antona Padovanskega.
(Varstvena znamkai. Zdr:iviln;i moć teh kapljic je nepre-kosljiv.-i. Te kapljice vredijo redno prebavljenjc, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, stoič, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za narooitve in poiiljatve pa jedino ie v
Lekarna Cristofoletti v Gorici.
M. SALARINI
v ulici Fonte della Fabbra St. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Zaloga izgotovljenih oblek za jj°sP°de, dečke in otroke. Veliki izbor snovij 7a obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizkik cenah.
PODRUŽNICA;
, ALLA CITTA Dl LONDRA"
nI. Posfe nrlore št. 5. (vogal ul.Torre biancaf
♦
I
♦
I
I
♦
I
♦
I
I
♦
I
CHT«
T R
ŽAŠKA POSOJILNICA IN H RAN 1 L N
registrovana zadruga z omejenim porošt.oj^.
Ilira S. Frsneesco štev. • I. - TRST - Vliea S. Fraiieesco šter. I. --"	-■	Telefon 952
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje jm* 4u/o- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod Kun. Vlaga se lahko jm» 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po ol/2"/0,
na mcnjice po	na zastave po o1/*0/«)-
Uradne ure : od t)—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hr&nilnični račun 816 004.
I C
V prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
I
*
i l
i i i I
NAJBOLJŠE
STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE
so naše stiskalnice „ERCOLE" —~
najnovejšega in najboljšem sestava z. dvojno in nepretrgano priti>kahio morje: zajamčeno najboljše delovanje. ki prekaša vse dnure stiskalnice. H 11» K A V J.I t > A IS k A L3IKA. Najtoljše automatiČni patentov«ne trtne briz-jia)m<-e. ki delujejo sume od sel«e, ne da jih bilo treba goniti.
Plugi. Stroji, za grozdje, sadje in oljke. Mlin za miiti grozdje. Plug > za vinograde. Stroji sa sušenje sadja n drugih vegetalnih, živjenskili in mineralnih pridelkov. Stiskalnice /a seno, slamo itd. na reku. Mlatilnice za žita, čistilnice, resdalnice. Slamoreznica, ročni inlir. za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za pojledelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega Stiskalnica za grozdje, kbornefft uresničenega, najl>oIj pripoznuneg:i in odlik- sestava.
P H M A Y F A R T H & Co
tovarna za poljedelske in venske stroje. DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71-
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki r. mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.

Automatićna brizgalnica.
VELIKA ZALOGA
APNENEGA KARBIDA
prve vrste
se vdobi pri tvrdki
P AOL O PATRIZI, TRST
Via S. Lazzaro štev. 9.
Zastopnik tvrdke Societa anonima per T utilizzazione delle forze
idrauliche della Dalmaziat.
/almji od 50 klg., ki si komadno od.irajo in zapirajo
Kron 28 za ioo kip
Pri narorliah /a ver je množine popust po dogovoru.
Teza Čista, zsboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem.
Svoji k svojim !
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
trst. — Corso štv. 47. — trst.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe. poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.

Svoji k svojim
<xxxxxxxxxH!
o JC a
fiC £
o u o
N >
Važno za krojače!
Suknjeni izdelki iz Jagerndorfa
1 veliki izberi	čudovito r ceno.
Blaga za hlače
- - jako lepi in moderni predmeti pošilja jako po ceni - -
RUDOLF FOUKAL, Jagerndorf.
Pri naročitve vzorcev se prosi naznaniti ako se želi imeti knjigo
vzorcev ali kartele.
<
M O
O
-l 09
B O
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
pripor< ča si. občinstvu, preča s t. duhovščini, imejite'jem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, g£. brivcem iti. itd. natančno n trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po kar'najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izhrenrga lepa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrd k a najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerdi ;e razvidna oblika blaga in ceoe, zastonj iu franko.
Naroeevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
i!
Zdravje je največje bogatstvo !
Kapljice sv. Marka.

■ <
-(S
Te glasovite iu nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo ju zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter oz lrav>jo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublsžujejo katar, umirujejo blevapje in lajšajo naduho. Pospešujejo probavljanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezoi prouzročene od glisr. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezoi na jetrah. »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice i" v»e bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madroLii. Te
kapljice ne smejo manjkati v nr beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj se naslovila : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka.
Denar naj se pošilja napre', drugače se pošlje po j ovzetju. Manje kot je 'en ducat (lj? steklenčic) po ne poš lja. Ona je sledeča franko na vs«k<> pošlo: \'> steklenie K 4.—, 24 ftekl^nic K 8.—, 36 steklenic K 11.—. 84 stekleni.-
K 14.60, 60 steklenic K 17.—.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44, v Nižini cerkve sv. Marka.
Andemo de Franz.
V ciobroznani goBtilni >Andemo de franz«
v uliei Geppa št. 16.
se toči:
o vij avtko belo.....p > 44 nvč.
istza na dom.......» 40 >
istrski teran I. vrste . . . . > 40 >
za na dom.......»32 >
nad 10 litrov......»28 >
Prij omča se krStuarjeui iu trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mm gob roj ni obisk. Na razpolag > so vedo« topla ;n mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči.	Udaui
Josip Furlanf
krčmar.

9	Pozor!
i Josip Gregorič
"zT	trgovec t oljem, kisom in milo ter
kolonijalnim blagom
v Trstu. ul. Barriera vecchia št. 4.
^^	Priporoča svojo dobroztiano pr\'i slo-
• vensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slu-^^ venskem jeziku.
^^	Pošilja na dom po naročbi.
•	Komur je na srcu geslo »Svoji k
svojim* naj ne zamudi se /.glasitj
m
#

Meblirana soba
v najem v ulici PonteroBsošt. 0. IV. (Šimenc.)
s posebnim uho-d iindoui «c odda
frodajatnica fzgotovtjenth oblek
illa Citta fl Mosti"
tvrdke
XX EDVARD KALASCH J^K
Pavel Crastwirtli
Trst, ulica Madonnina 3.
Zalogi pob štvi, popoln.h sob.
Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz BaV'i ■. — Podobe v izboru iu tapetarju. — U«"e, va'ni stroji za dom in obrt jh> najugodu-cpnah.
SORIŠKI LJUDSKA
POSOJILNICA
K
n
K K K K K K K K K K
Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
h krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po im-ri in m-jugoduejšh cenah. V piolajalnici ima ttidi zalogo perila za delav-ki stan po irvenrednu niil ih cenah. Irbor f>oljših in navadnih unovij. VELIKI IZBOK -^B
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovnna krojaenioa.
»
K X X X
vpisana zadruga z neomejenim am sivom
v Gorici
Gosposka ulica hšt. T., . nacistr
v lastni hiSl.
— -'
Hranilne vloge sprejemajo se o I
če tudi ni član društva in se ol»re-tu-jejo po 4l/*°/o> ue da bi se odbijal reiitn. davek.
a
X X
Posojila tlajejo se samo članom lu -er r.
menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/,0/ Craduje vsaki dan od U. do 12. ure d >4> ... in od do 3. ure i»o|m»1. razveo urf<l—.i in praznikov.
: Stanje Hran. tIož leta 1932. Kraii 1.473.005 Poštuo-fliau. raioi; 3tv. 83131b.
OOOOOOOOOOOOOOOO

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vm vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novce* in deviz
Pr
Udaja k
baaju.
Zamenjava in aakomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone. =—	-
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ■	izgubi	•—
Vn' uluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. UsMompt trn imkmmmir nmfe.	Mor~nm naročila.
Podružnica v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	dne vzdiga. r--__ —-------:--
Promet i čeki in nakaznicami.