Y-rly KALIFORNIJSKI OSSiNJB Al MKČJKJO MA GNOJ, UK J» OKNA PSBMAJHNA. za svoj stolček. Hayward, Oalif. — (Federated Prosa). — Kurim»rji v tej okolici lutnjo grele črešnje na kup m «noj «11 Jih p« dajejo aaetonj, kdor jih hoče nabirati, rajfti kot da bi jih prodali druibam aa kon* servirsnje v isgubo. Drošbe ponujajo štiri cente is funt, medtem ko stan* farmarja tri eente nabiranje in tri oente voanlna «a vaak funt. — Dnina «lika imoi-iioatl kapitaliama t Detroit, Mich. — Fordova avtomobilska družba j« imela v maju največji dobiček odkar ekaiatira. Tako poroča S. G. Pipp, bivši u rednik Fordovega liata "Dearborn Independent", v svojem li-atu "Pipp'« Weekly". Dobiček v maju maša 18 miljonov dolarjev ali pol miljona vaak dan. V tem Času au»Fordove tovarne produ-cirale 97,014 avtomobilov in vaak avto je prinesel $189.14 profila. Denver. Colo. SB. jun. W Jokn h. Lewis, kandidat sa predsodni-ka Ameriške delavake federacije, ie daaea objavil svoj program. na podlagi katerega upa «dobiti večino delegatov na svojo stran. Lewie ie iaiavij; "Sem sa po-driavljenje lelecnie in sackmali-siranje rudnikov ter. «a drugo napredno lakonodajstvo, ki prinese delafaem v Ameriki svobodo in pravico- v industriji, katera jim gre. Sem aa drtavno «avarova-nje toper bolekni, starost in bree pose ln ost — sploh za vaako napredno naredbo. Id pomaga delavcem. Kar ae tiče* pridrušenja Ameriške delavske federacije k internaefcmali. nisem doati premišljeval o tem, vendar pa mislim, da ameriška federacija ne sme is-gubiti stljcov s organiziranimi de-lavei v Evropi pod pogojem seveda. da obdrži svojo avtonomijo. Vse moje delovanje, ako bom izvoljen, ee bo koncentriralo na sdravem in konstruktivnem temelju. tako da bomo v stanju rešiti velika vpralanja. ki stoje danes pred organiziranim delavstvom." i ri>javo tega programa je Lewie pokeaal svoje o»He proti Oompersu. ki je ie povedal, da je pit*! nacionalWranju istenie in PONUDBA JI IMSLA: ŠKODLJIVE OMBJITVB SA MO» VABJX. . - Mornarji ao se odločili, da tadr-ie. dokler m smatrajo. New Toils, H. T. — Iaprti mornarji v newyorfkem pristanu so odobrili akcijo svojih delegatov v Washlngtonu, ki ao odklonili ponudbo plovbenega odbora zs izravnavo stavke. Mornarji pripadajo k trem mornarskim organizacijam: Eastern in Gulf Sailors' Association, Marine Firemen in Oilers' Union in Cooke in Stew-srda* Union. Plovbeni odibor je ponudil, da pogodba ostane veljavna le šest mesecev in da se delegatom or-paniaacije ne dovoli vstop aa la čas na Iadijo, če je Saaidrsna pri pomolu. Zadnja zahteva je bila v stari pogodbi in aaotopniki organizacije so bili vedno na ladiji pričujoči, če je bilo moitvo iapls-čano. 'f V v ■ X $ fA Percy Prior. tajnik, mornarake organizacije, ja rekel: "Tri orrfa-ntzecije ¿o pripravljene, da vidr-ie, dokle ne zmagajo." Izjava je aieer kratka, toda po-menljiva. Izlje je rasmneti. de so mornsrji tako dobro pripravljeni za ta lapor, da ao prepričani, da zmagajo. Podjetniki morajo priznati staro pogodbo. Otere de-lovne razmera, «ploh zahteve or-vaniaaeije. da sa mornarji vrnejo ns delo. VOLIVA n MASA K01TKU d;iBVCPV rt SMOKAVZAKSKA LUMPARIJA ^^ . „ kot kn j» T od*w«ni to* Ko je bilo pred sodnikom Landiaom vprašanje, d« « trniko. Zoph je določi mezdo za rtavbinzke delavce, je čikaiki dnevnik . "Tribune" priuwel članek, v katerem člankar modruje, JtaS«!fc ^^ da Je bolj pametno za delavca, če ima nizko plačo od ure, to«. wp.k m da le veliko zaaluži skozi vse leto. » rrku-° PMl Mtrffc, mL IS salo tvrdko, čel da j* jsjr rffTSyStol 1H* 181« svoji i—j K» ■hnfc mb MM krMMfl w*JotmJi ia ker je ZesSjl tajila prej«e tf 4+umrj», je Ulj ki ar sedaj »abejs v »Urem kraj« M »vejem alaa »«til uaio tvrdke xa I aovra/iU tega d vu rja ;ker takajlaja & Eeaka Aa. Rt Ca.. kateri «M »>Ui ; ■fita, aa SO (rtom i li na m v SŽj Člankar pričenja takole: Viaoka mezda od ure in v*, soka letna mezda nista enalniita stvar. Po tej iepavi F pa pravi: Da je za rudarja bolje, če dela po Wri in deset ur v tednu in po petdeset centov od ure, ker 1* leto zaslužil $1,100, kakor če dela po šestnajst ur v skozi petdeset tednov v letu, ali itiri in dvajset ur v skozi eden in trideset tednov v letu po dolarju od ure, ker bo zasluži) le $8,000 na leto Taka pisava ob času, ko je mezdno vprafianje pred razsodiščem, ni le skrajna infamija, ampak je tudi skrajno bedasta, ker pokazuje, da nima člankar velikega dnevnika najmanjšega pojma o gospodarskih vprašanjih v današnji družbi. Clankarju se niti ne sanja, da produkcija premoga ni odvisna od rudarjeve mezdi, ampak koliko premoga fffffifcff * se potrebuje. Rudar lahko ponudi «trojo delavnp moč m deset centov mezde na uro, če lastnik premogovnika nima naročil, ne bo produdral premoga. Podjetniki ne najemajo delavcev iz usmiljenja do delavcev, ampak za to, da imajo od njih dela profit. Hiš v Chicagu ali drugih mestih ne grade iz usmiljenja do delavcev, ampak «grade jih toliko, kolikor jih upajo zemljiični trgovci ptodatt Ce že šmokavzor želi, da se znižajo stavbinski stroški, tedaj naj priporoča privatnim bizniškim interesom, ki so v zvezi s stavbinstvom in zemljiščnimi kupčijami, da se naj poslove od visokih profitov. Nizka mezda od ure pomeni nizko letno mezdo! Ge bi rudar res skozi vse leto zaslužil po dolarju od ure in delal vsaki dan, ali po štiri in štirideset ur v tednu, tedaj bi komaj zaslužil, kar prizna štatistični biro, oddelek delavskega (topartmenta, kot minimum za prihranitev normalne delavske družine. Smokavzarju se pa še ta mezda zdi previsoka, in želi, da rudar dela skozi vse leto in ne zasluži polovice tega, kar potrebuje za svoje življenje. In tako časopisje podpira delavstvo, mesto da bi se brigalo za ustanovitev svojega lastnega dnevnika« «t. 2*91*1. Prejeto o* $1 IMi iaozomaka Od peale 11 aa Aatea It » »rod. Hrrateka. Od očeta aaas débil deaarje »I prejaI la a a t «na t« • tepla* t ra, ano aa < aa kaaka aa Daaaj, a katero je takajlaje beeka. v zvrti, •a h «ao rolo sadova, ki je bila Uri sodtlča ia smo zeproaili n urad-¿Mia » tm izplačilo. Imaajaka kaaka aam ja raa preakr b od polte aa Daaaje. aradao kopi jo p^dpUa prt^aifa,^llajjomjcatere H 2¡PHt?ri tVf pri Kolov jTSJ JO, aprila lf 11 ob aav7očao*ti priče J o« I p • S itatelji ma. kar je in da jim I pofcmV zavijati ggagjnih àMdaadL ^ Dopia Antona Briakega ae «U Jmd 1« l ka'SC-ÎT^ To^kjOI aw aovar, katoraga aaai poalal aieesa, da aaj potu» >" *• y od 4M a pealan i deaar, mi je potr 'Now Ye«* aprila t. 1*1«. . IIa mM SMOKAVZAKSKA LOGIKA« Sodnik Charles F. McKinley A je spodtikal nad ogla-som, ki ga je priobčil neki velebizniiki dnevnik v Chicagu in v katerem se oglašajo avtomatične pištole, ker je isti dnevnik priporočal v uvodniku, da ss naj pištoli izdelujejo le za policijo in vojaštvo. Sodnik je videl v tem slabo moralo. Smokavsarja ji ta kritika zbodla in dejal ji, da so pri volji v bodočnosti odkloniti take oglase. Takoj za Um pa pojasnjuje svoje stališče in pravi, da je namen lista, da ae prodaja orožja, ki služi za izvrševanje umorov, takoj u*avi v tovarni, v kateri ga izdelujejo. Doklir bodo izdelovali orožje, toliko časa bomo imeli bandite in morilce, pravi šmokavsar. Prav nobenega vzroka ni, zakaj naj izdelujejo orožji. Samoobramba, sedanji izgovor, ne bo držal, če bodo bandltje neoborožsnL Odpraviti izdelovanje pištol in prodaja preneha avtomatično. To povzroči, da aa število umorov in drugih hudodelstev, izvrženih z nasiljem, zniža za divetde^t odstotkov. Po šmokavzarski logiki je izdelovanji samokreiov krivo, da imamo hudodelce. TS'®. ' Malo pameti je v teh besedah. Ce bi res izdelovanje pifttol bilo krivo hudodelstev, tedaj bi bilo igrača spremeniti ljudi na svetu v angelje. Ko na svetu ni bilo fts smodnika, so bili umori in ropi tako številni v primeri s prebivalstvom, kot so danes. Ce morilec ne more dobiti ptfttoti, si poaluži sekire, noža, bata, kladiva ali kataraga drugega orodja, da izvrii zločin. Tudi navadnega kamna ss ji ži peplužil roparski morilec, da ji izvršil zločin. NajvažadJftl vzrok je danatoji gospodarski sistem, da imamo roparske morilce in druga nasilne hudodelce. Tega vzroka seveda ftmokavzar ne vidi, ker je zanj aedanji gospodarski sistem najboljši sistem, ki se ne ¿s nado-z boljšim. r, T*Éjr«a aafta, aakaj ■W», katera jtMg „ t'ï ¿larflu ■■reaatfas kil palifyatelj toga draar-■riMBHf U ai bit 1080 aa M takajAaje baakc Oa. I« je'aa baako, .»j»-» »»su (toveriS Ufe' Kar ar ie bil paéiljatelj ja pri aaa pritolil, da ta iapU'aa. um. da« Î0, »a Z kron. da b poslal I navaja le beiediU la. Orla* Sakserj»*ve tvrdke mana in 14. aprila 1916 v « H. P J pove, da tvrd-ti ifll "j xa ato kron za *i&fiO,| In tak* tieoč kron pa za ato trideset dolarjev. Temu dodaja, tla pošilja- aepotqetme pantana, druaiaii in nedAiui to pomeni, da ao bili a-k radeni in ponererjeni, daairar. no ata rede*, da ao bili raí ¡Slani pi-ioW^ni in pregleda ni ^ in Ii vedli áe veé, ker ae je vai liai u* volil na poltene ljudi, ki tve v tem lasu ne pridejo tako služiti nloveuakim fcifkarjalkinj t nmWÊBMBL as^ V* intermom. Ca ae ima kdu u/.,ti h. aa trm iaieli mi dokaza ▼ roto paiiliator o/irooia i7pla«'i aproaiS A priob«rrr «arih KB ANK SAKSKH. A,.Ökulj. To poalano je deée piamo : aprfmljalo ale Juri 1< 1920, í^pSpipW tri rpraáaaia mi jo odgovori "Crajrai! Prejeti VaAe Vaai hso, tla ®bío po Xiljatav It. Z001M, rekUrairaii, o vapo-ba Vaa obraatiaio, kakor kitro aaa prida toaadovaa doga roioaa. Valod razmer pa, ki aedaj vladajo at apati, da bi bilo atogofe vroditi cadaro tako kitro, kot b. bilo želeti, veadar aam j9 aaaao, dr ae aedaj pa moiaonti i* plaéaja po« I jat ve, katerik radi raaaib ovir praj al bilo iaogoie. S »poltova-ajeai fiaab Sakeer M rm ?, ^ Odgovor na,drago vpralaaie: "New York, april SA 1020. Ceajoait Vale pi um. prejeli. Nazaanjanap Va» ponor no, da nmo poiiljntev 200151. 20. air ra reklaaiirali, «o je pa tudi val, kar /nmoremo dan.-i tUtroaM. D« ni ao-poalorati tako tolao kot bi bi)o teleti. Vam je gotovo aaaao. Kakor hitro prejmemo tozadevno kako po lUo, Vas obre» t ko o, ae da bi radi ga aaa vel opominjali. Kolikor aaa je taaao ae aedaj po je |N»Aiijatve, katerik ae ae* vojao vadi ra talk orir al moglo iapladati. Mor da je bila tudi ozaaloaa poMljatev le laplalaaa. Upaao, da m aa vaak aa. n(aLmd*vo v doglednea laao uredi. S »poltovaajem Frank Sakaer." Odgovor na tretje vpralaaie: 'New York, avgusta 10. 1M0. Cea jeni! Pre jeli Vale pleao. Nazaaajamo Vaa, tla |Sr do»«Mlaj glede pollljatve It. 2601AI. ni bilo aogo^e aifaaar ukreniti. Tadl ni «pati, da M bilo mogo urediti zadevo, dokler ai ratifl-el raa aiv z A v »t rijo tudi od atraal a-meriftke «rlade. Do tedaj aamrol imp rilka vlada pre>povr.W»je, *tukii|»n^iiu linnkaa vaak obraJHm « I'StfliW bankami glede daaaraik knp^ij, ki ao ae vrlile tekom avetovae vojne. Nikakor pa Vaa ae aieromo denarja povrniti i k eaoatovaesa razloga, ker late-ga aiaemo tukaj temve* te n ali aja, " PBOSVETA" Ckicago, m. [Coajeai:— Frigibao Vaa T>oiiljaam dopis liie^ohotao prioblitev v odgovor na aa t vrdko Fraak Sakaer, r It T - i ' ' ri ■ Duvoljujrmo al Vaa pripomaiti, da ae mmava trrdka Krar*k Hak»er, Friva «e Bankir ali FKAN HAK8KK 8T>TE BANK izkazati za vsaki aajaaaSi mtmek., kedaj ia koau je bile izpld itlo poverjeno; ako kateri zne*ek a bil pravolaaao izplaion leta 1910 alf pa da splok ni bil iapla^an, nale po alovaaje ae zadeae najmanjla krivda, jo, zakaj no dobi povoljnega od- baak, katerik smo se posluževal? pri iz plafitih, ter ao SI also iaplaHll aa Duaejo Vam ga zamrli le tedaj, ij prejeli, lemr pa le ai aka niti bi Ve bi ga jdBI smo. Pomedaj se splok a| moglo dog> Mil, da li ¡MililJatev rea al bil» Izpis ^aaa p<.*iljatev aa nepravi aealev. Kakor kitro nazaaao o pollljatvi kaj po-/itivii«'K», Vaa bomo porolali. 8 po« It vs a jem Frank Sakaer" Do daaes denar le ni prllel v prave roke n ënvnl aloveaakega naroda la \e.|no mami ljadl, da oa polije denar idguruo ia t o/a o. I^aakavel le sve na-ílaltl, «amo !zrrl!tl_ ae mogu allta sa narod. "»H krivdo lelo aa poalovanju drugik a«' jKinluif \ aam pri reiitvl pritožb vezane reke. ZapazUtTsmo le, a kakim veseljem prioblate napade na aalo tvrdko, bodisi da ao lati opravilen! ali ne; smo se hoteli aekoč na en tak aapad zagovarjati» ' aamror jedaoatovao niste koteM priobčiti; ako je tako postopanje od strani nrednlltvn ali uprave taktno, preeodite sami J* Ako je v Valih očeh pravilao, po Iteai tvrdki s napadi izpodkopavati zaupanje rojakov.,in vzbujati nezaupanje ia ako je to v Valo korist, teda^ m le v bodoče poalnlnjte eaake tak tika. ^ H polt o vanjam J. FBANK SAKSEB STATE BANK A. Skalj. Na poalano in piamo Sakaerje-ve tvrdko ja Ixlffovorila uprava Proavete zledede: Jnnija 18. 21. Frank B»kser State Bank «2 Oortlaad street, New York, M. X*- . fpy Ml. A. Skalj.,,. < Ceajeaij— ; - ^ Prejeli smo Vale pismo ia priloženi dopis kot odgovor aa objavljeni dopis g. Anton Briikija iz Bin^, Aib Mi nimamo nil proti, da se to Val odgovor priobči r 'Prosvetl'V ako sto pri volil Istega plačati kot OOI.AH. to valod tega, le ravno jo aamo odge v or ia mogoče popolaoam na mestu, je ■vendarle rekJdpa ca valo trgm Torej, ako ste pri valji plačati Tiar bi re» stalo'le sreto $8.00 ia imel be o-pasko (Adv.), tedaj aam to to ia stvar se bo objavila v oeloti. S spoštovanjem za 'Proaveto" F. O. npravitelj. Tako je adaj priob^ena vaa ko respondetiea zaradi Briakijeee denarne poMljatve. Ôitatelji imajo jaano aliko pred Briaki vprateje, kje je njegov denar, ki ga j<> poalal Frank Hak nerji i 6. april% z naročilom j\a sa polije v Marl kraj. Naalov Anton Brttki, Lrlnica 16, p. Brml Brinki pri občuje tri pieraa. ki jHi Podano, ki ga je paalala 8ak- j« prejel od omenjene tvrdko na nenieva t vrdka v prigUra v pir *' NlMa kataraga je podptaal neki Hkulj ne glaal : Jani lfl, 1921. > •PSOaVETA" «'hiraga, ni. i Oeajoah— ( Oofita) Nem York. N. Y. — V tem, I k» tu, It. MS je med dolini vpralal a. Aatoa Srlaki la Blago, Kaaa., Frank M^kaerja r N. Y., kje je Iga krea, ka tare je jen paMil aakea«tl ped M. •«•I« prejeto doe C aprila lOint Pre »a« aa aekoliko prostora v odgovor aa to vprnlanja. Od imeaoraaega rajnka FBANK HAJCHMB, Private Banker, 83 Oortlaad Ht met, No« York, N. T.., . P , i>re ja la doe a. aprila 1010 «rote #1S. kl mn ure po pojavi U «a kar aaa ladall potrdile it. Vpralal je javno, kje je denar. MOISI la aa 900181 aa toé kree, ter| v. — k...t t a. ame to I »plačilo poverili takajlaji baa ki A mer lea a Baprem Oa. Y. takaj aprila, kar ae lahke avoja vprašanja. V vaeh tn-h pi aatlh omenja tvrdka. da doifdaj ni mogla dognati, tv je bila pofiiljn lev izpla^anb. Prvi odgovor ne noai datuma. I>rugi odgovor je j dne 23. aprila 1920. Tretji odgo vor je z dne 10. avguata 1920 Denar je W1 poalan v Now York dne S aprila 1016 ko je bil dopia priobtat. nmo pa imeli IS. junija 1921. Minilo je tnrej pet let hi videva Ae ni racvosljana, torej je tvrdka | umevno, da ae je Brtnki poaluftil tiate poti. da nprala, kje je nje MH pojasnile aa Uaeaovaae banke. Tek 100 kroa je bile leta Iti« ptečealk aaalovaje^a Aatama Brilki, l^lalaa ld. s, Bse4 na Knpi, HnkSm rsabnan aajaaajsega Hreaehjlp jBB eeča M aam Ml deaar povraftea le le t. ima; ah. pevjaanlk tH», da at pr* H •m «ob Ha ama od tesdke Fraak Mak- S. Na njegovo vpraàanje jg odgn| vorila Hakaerjeva t vrdka. Tvrdka p«4ana. da je prejela denar in da aa je izrodila neki drngi tvrdki. da ga od podijo v mari kraj, ker Una tam zvemo. Tvrdka pravi da je prejeta aiSAO in m ato km. Briaki pravi v svojem dopisu da je preH potrdilo, datirana z dne aa $!S.M v 20 do 24 dneh. V tretjem odafavku poalanega pram Sakserjeva tvrdka. da je bilo ato kron breadvoapn izplačanih, ker drugač« bi »>¡1 di-nar že Imvmjeti leta 1916, Saknerjeva tvrdka «bijnimjr, da bo takoj pi eala na prejemnika, zakaj zatajuje denar. Sak pravi tvrdka. da ae je priložila na Ameriško eka-presno dražjo 20. mana 1920. Za tem navaja tvrdka neki alu-faj, ki nima najmanjšega atika a to zadevo. Uprava Proavetf je pisala Sak-aerievi tvrdki, da ne more tega poalanega prioU*H| kot dopia, prifM ga radevolje kot aglan. Razlogi za razumljivi. Briaki je zaatavil Sakaerjevj tvrdki rešitev zvo^e zadeve, ne dobi pa Briaki ni i o«tal fcepoStenaga d#ja-ampA tvrdka ga očita njegovemu ofete M. da je zatajil prejem denarja. I*>#no« tvrdlce je bila. da dokaže ng katerikoli nafin, tla je bil deorar izplačan, ali pa da Briškemu zatlovoljlv od vor. Če a« tvrdka bavi a pošilja denarja, je njena dolžnoat. da dokaže na eden ali drug način, da je bil denar izplačan. Nikakor pa ni dolžnoat tiatega, ki je denar odpoalal. In če po dolgotrajni ko-reapondenci nkna pošiljatelj dru gib dokazov, kakor obljube tvid-ke. 'da že podvjmme potrebne korake", da ae dokaže izplačilo na kazane vaote, tedaj ima pošiljatelj pravieo, da fte zateče v ja* noat in vpra&a. kaj je a pošiljat vi doatajpoati, lriftte aa je najprvo pri «v o je m liatn. Povemo pa od-prto, da ae bodo v Clueegii y katerih krogil' prav od srrg selili, ee podv/amet» korake, « katerimi grozite, kajti Maadeti ljudje bodo iml>H priliko učiti vaše urednike, da ima laanikar n)io rokovjjtiaai% <# ipd) avoje meje. Pred no končamo, moramo vas opozoriti še na eno nereanieo V svojem piKmu omenjat «w da je bil že enkrat priobčen tak napad ,pa da niHmo iioteli priobčiti vaš<*ga odgovora. Uprava vaip je takrat odgovorila kot ada>, a vi nhtte dali odgovora, ampak ate svojo po-$lano priofcčili v avojem Ifcitu. govora. Ce bi bila tvrdka atvarno odgo- vorila, da sadeva še ni rešena in da ae rešuje, raeito da je druge atvari zamešala v afero bi bil njen odgovor priobčen kot dopia v Proaveti. Kdor koče učiti do- stojnoati, mora biti sam takten, zavedati ae mora, da ne more ve zati atvari z afero, ki niso * njo v nobeni zvezi. Mesto da bi tvrd ka spoznala to svojo zmoto je pa poslala tole grozilno» t¥mo: u T Juni 20 1921. 'PBOSVETA'' Chieago, IU. Ceajeni:— Vale eenj. pismo ali odgovdr a dne 18. t. m. prejeli; ponovno prosimo, dn ne odgovor, katerega smo Vam posla I i priobči med depiai kot odgovor nt starljeno vprnlanje v Stev. 135 in kai V:,in dlli po reklami, lahko izpustite Ako pa nočete priobčiti odgovor nn »tavljeao vprnlanje, tedaj poaovno dokalete, da Vam ni za pravičnost ampak za Ikodoleljnost in. v tem slu • n ju prorifto, da se nam dotičai dopi» vrne; ke dobimo dokaze o izplačila o* m p njenega zneska, ia ko sc g. Sakser povrne iz Evrope, sa bo storilo potreb ne korake, da se kaj enako«'' od Vile strani ae bo vel ponovilo, ker temu mora biti konee. * 8 pozdrnvoa, 1 ! fbank 8akseb state bank A. Skulj. O O O Goapodje pri Sakser j tvrd Id. Odločno proteatiramo proti tema, da nam očitato škodoželj noat in da nam ni za pravičnoat VsSe grožnje se prav tpč ne l»oji mo .Kadar ae gospod Sakaer rr no is Evrope, kar pridti naj na» pogledat v Chieago. Njegovega prihoda ae bodo druci z nami vred veselili. Jf'4.77 Strinjamo ae pa z Vami. da mora tega biti enkrat konee. Meato, da nam očitate škada^ željnoat, primite raje svojega u-rednika ali tiatega, ki ima pri vg. Nem listu rNlloiiti, iiaj gre v liat i» kaj ne. de ni dolga, ko je vaš I i «t očital nekemu delaven, da je drugemu 'odpeljal leno". Poela j« vabi poročilo, de jo nplob odpeljati ni mng*J< ker je bila žena ločene, on je iiil pa na franeo-nkem bojišču, ko ae je izvHtfla za Ikonaka ločitev. Vrnil ne j<> ranjen h *i METEORIT!. Profeaor Bunk, znameniti ipe-cijaliat krščanske znanosti, j« iznašel novico, da je izginilo, nekaj kanalov na Marsu. Njegovo mne aje je, da ao kanale apropriirali ruaki boljševiki, Otlreü nas, o Gospod! a » r iiw a e e t Tri meseee je preteklo in zopet je skrajni čas, da ae v Rusiji po-javi malarija, lraga in kolera, ili o o o Rojaku, ki ae pritožuje zaradi svojega novea, ae je Vsekakor zgodila kriviea. Alo, bankirski organ v New Yorku! Na delo! Zakaj pa ai bil ustanovljen t AAA kinoalik is naaaj v Zdrk ne države in ko je prišel iz bolninnie^Jmif poročff Turej je bil očiten d<£||ida jo ni mogel odpeljeti. In ko j« zahteval, da ae priobfi ^njegov stvarni o ' ' ^ ' Cwopisje pove, da je kralj Jure čl tal avoj govor v proteetan parlamentu na Irskem Časopisje ne pove. da je Uoyd George spisal govor Joretu. o e o Vest, ki «e pride: Fafifeti so nesramno pretepli kardinala dvAp-n min j«, ki je imel rdeč kWbok ns glivi. Mialili so. da je komu-nist S tem bmtalnim činom ho se MfeMWiagmlljeno zsmerin žn. ki ja poslal pif>t«étaa ligi narodar. t^M e e • Gompcrs, Lefaia. l> wia. Oompefa. Prvi kol dragi. Drugi kot prvi e • o I Sladkor je nadd na šeat reaU» v ceni na defcelo. Ljudje, ki ae ča-dijo, ne vedo, da na Kubi poau jajo sirov sladkor za eent fuat, lanu*« ge ne mara. ■ e. . o • e tf "Jeklarske tovarne v splošnem.'* Prihodnjo zimo bo __ jonov delavcev breg d^la.** Kje• V Ru -- 10 net T meri ki j*.'. . • . . , .j ti, PROSVETA ▼omika. Slovenska Narodna »IVtVMN IWVWIB Padperu Jahata i it. jmija itar ' : p v Mlfi lUtaaU. > »o. lawndalb avr* chicago, ilunoli, igrrlavalni odbori T< uraAVNi uuun. M. SSST k A*».. A»IM NrMt. I» Hi MiHlww TWk. UJmIIi L»l„uk.t. ««MS» F«ul Ini«, «I. -ttaU liMur rut» (Mm • m , i * roeorm OPHKi H Mfcflfc «■MlMt Pta^ Mlrliwak« Moo Prta« glavni 8TAN1 Dr. Sunjatsen apelira za priznanje. Aalta Baa OwwMii R^ ^ Md Nadaomi odbori UMI motU. miiM. sat a »oao» «t c*ui», «>• rt*«* h. *»•»•*. «te. r«tor Mmmlk, ltd ft. Hu4k Tiskovni odbor: i VI®®®®* CiWwfi UNmnI IB MtH PtlnvM. Sfo ifc'I': ivžff.'y^y* odbaat J«M TVM tat. U«fMM. r». f. »■ ,rt< i-.*: *> ; Jslb* oi«^ til d.i««it, mi«h atflMH^Bflfljb sUMPKifsHi ' ^H^fton ; Hm Udavli. Udi V Am VRHOVNI edravniki Dr. 9. i. K««, ssos s«. CMr i " <;ovuNNI unaoNlK MmOftVSTtNi Joto ZamtMI rozoai -inniOiWM ti .OwH, kia*J* v I «■4 Umi. m M---U---'- «L ft. n, r. j* mv*n s«. LmM Am« Mncs i h. dsnarns rošiUArv* i» stvari, m m tfej« fi s "•si* * imiwm t*i>4ivi ft. n. r. j«. ssst-*s s«. uvis i. r. j«. sast-ss s BLAGAJNIŠKIMI Bajadaloi Po vos t ii šlvljenjn i slovenskih trpinov v .Ameriki. \ < /muo, Btane s poštnino na $1.75. Zakon blogenasijs. Vrlo poujn« knjitfs, ki pove, ksko sleherni Šlovcfc pousvlja v sobi raitvaj r vseh svojttt Bratskih in divjaških prednikov. H slikami Ve-v rod $lMlr Obs knjigi, ki sa narošlta obenem, ss tri dolarje poštnine prosto. Nsvolils »prejeins tsjnlk Knjl-i šsvns vuitiesi». S. P. J.» Prsnk Aleš, 2124 a; drswford Ave., Chleago, ni — Adv, Kupita al avaatega ln vstrajne-M^lpUkalka, ki Vam bo alušil leta In lata. To Ja, ša ae brlunta aa «nanje angletylne. Vaaks sloven-aka felša bi morala imeti ||if Angleško-alovenaki besednjak, Osna mu j« |8, Narošita na tg na» slov I Dr. F. J, UM, aaoa it. aa^p Olavaland, Ohio. ItillNIRIIIIIIIIII» BAKREN« KOTLE HKJtaKlB tOTUB Isdalasa ta naj fOlOB BO JAKI. ' Brotherly Bulldinp A Loga Aas. potrebuje sanealjlve gaatopnika aa PennafIvani jej aaalnlak ja pre-nej velik. Toraj ako alušHe sedal manj kakor USOjOO aa taaaas« ml Tam botano ragjaaalti kako moreta svoj dohodek povsdlfhiti, sko pišste na: Brotksrlf Bldg. k bom iflgn 848 Lawn 8t., Pittsburgh, Ps. W>i . 'V* (Adv.) VterOtUA IUPPLY CO., 794 Manas aWs* Ns« Veefc, N. V. v Hmtm. 'eAliflftfr'.. mu # < ^jtrthj DENAR V STARI KRAJ. ShTMk haiput Buk a »on 000 00. PIOSfETA "A take! Čakaj, prekleti dihur!" ' Sarient Je obrnil Jifauaieja, toko da mn je gledal v hrbet. "Drittie g»l" je velel pomagat* ma, ki ita hitro prijela malega etrojnika aa rame. Nato je pograbil Jhnmiejeri roki v zapestja, ki •to bili zvesani, ia ja pričel poliekati navagor po krbtu. "¿v!" je za vpil Jimmie. "Stoj! Stoj!" "AH povsi!" ja sarofcaal seršent in prenehal. * "Stojr ja savrisnil Jimmie divje, ko je oni lopet vlekel, "roko mi alomii, to, ki je bila ranjena!" " Ranjena?" i "Krogla ja etrU koet". • i "Laiei, vraliček!" "Rev je — vprašaj kogar hočeš! Bitka pri Chattf Terrjju v Franciji!" j Sarient je odnehal sa hip, aH takoj ma je menda priilo na misel, da nameščenci v vojaški detektivski slnšbi se ne brigajo sa, aentimental-* nosti. "Ako d Ml ranjen, čemu ai «daj izdajalec! | Povej imena, ki jih moram vedeti!" In zopet je rinil uklenjeni roki navzgor po hrbtu. Bila je atrašna muka kakršne Jimmie m še nikdar občatiL Orožno je zatulil: "Čakaj, čakaj, čaj!-... Ha&telj je prenehal irt siknil: "Imena!" In ko je Jimmie molčal o imenih, ee je aa-tezanje rok nadaljevalo ie z večjo silo. Jimmie se je-krčevito'svijal, ampak pomagača sta ga driala kakor v#lciieh. Jok/l je, prosil, stokal in vzdihoval, toda stene podzemeljske celice so bile predebele in pregloboke, da bi bili sosedje zunaj ječe vedeli, kaj ae godi to. VČaei gremo v muzeje in zremo na hudičevo oruflje, ki je nekoč slutilo ljudem za mučenje soljudi, in ae gnaiamo ter iL čestitamo, da iivhno v bolj človečanakih dneh ~ pri tem pa pozabljamo, da ni trti* ravno takih aparatov za povzročanje bolečin« človeku. Vsakdo lahko muči drugega,, ako je mučen siromak brez moči. Edina stvar, ki je potrebna, je motiv,* to je kakršnakoli oblika privilegija, katera se naslanja na zakon in ki je zavarovana proti rebeljona. "Povej ta ena!" je kričal Perkins, ko je |avil Jimmiejevi roki gor do vrata in viseč na (njegovem hrbta je ie vedno rinil in rinil. Higgina je ia omedleval vsled bolečine; vse njegovo bitje ee je krčilo. Bilo jo grozno — sakaj mora biti tof Vae, vse stori, kar koli je, samo da preneha trpljenje. In v njegovi duši je zavrailal glas: "Povej, povej! --Ali hitro je pomislil na malega Ras«, revnega, bolnega, ki zaupa vanj--ne, na, ne pove! Ne pove nikdar I A kaj naj stori! PTenala grozno muko? Ne more prenašati — preatra-ftno.je! Njegovo telo se je zvijalo, oviHl je, plakal in ihtel. Morda ao bili ljudje, ki so ponosno trpeli, ne da bi bili dali glaa od sebe, ampak Jimmie ni bil tak. Jimmie je vpil, tulil, vreščal — vse je storil, vse, kar ma ja narekoval nagorf obrambe i — edino tega ni hotelstoritl, kar je zahteval mučilni trinog. * ';<■ ■ ' >,"■■ ¿ - ii;» '' Naposled sa je Perldna utrudil. To je bila ena neugodnost primitivnega ročnega procesa, na katerafca je bila poniiana ameriška policija vSlcd političnega sentimentalizma. Mučitelje je zgrabila jez* in začel je tresti in svijati Jimmiejeve roke, tako da ga je moral Connor opomniti, naj pasi Perkins ni smel «lomiti kosti. "Prlpognita mu glavo!" je ukazal «arient. Pritisnila eta mu glavo, da se je dotaknila tal, Oradj ja «vesal Jimmiejeve noge, da so mirovale, Connor ga je drial sa vrat, Perkins je pa stopil s nogo na spone na uklenjenih rokah. Zdaj je mu-čiteij stal pokonci, lahko je dihal svobodno in nadaljeval nateaaaje miiio in ljit.,1 r ^ M ^ "Tako bom stal vao noč. Povej, prokleti pes!" Jimmie Hlgglns. flpfcal UPTON tmCUOL (Poslovenil Fran Pogačnik.) M ia Naprej a, lete 192«. baham) tudiU- Ccnjenim društvom v Meadow j Lands, Pa., naznanjamo, da se bo vršila akupna seja vseh drugtev dne 28. junija 1921 ob 7 uri zve. čer v Rich Hill Miner« Hall («Ivo-rani) Slovenskega Izobraževalnega Doma. S tem se opozarjajo vsi uradniki, da prinesejo s seboj vae \ knjige. Vabi S. I. D. izvoljeni od-bor v Meadow Lands, Pa. pJU * (Adv.) j ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ SLAVNI BOLGARSKI KRVNI 09$ DR. M. MILOJEVIC, preje vojaJQd sdfavaik is .SM DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. Jimmie je mislil, da bolečina raste s vsakim momentom. Nikdar se mu nT sanjalo, da more Človek toliko časa prenašati muko, ki reše in Šge s belim plamenom, fikrtal je s zobmi, grisel jezik in ga pregriznil in mlel je svoj obrsz ob mrzli kamen na tleh. Vae, vae, naj prkle kar hoče za odmor — magarl nova bolečina, aime tla pozabi na grozno muko v ramah, laktih in zapoeteh. Ampak odmora ni bilo; njegov duh se je vrtel in drial udarec v bresdanjem prepadu in Iz globočin je slišal Perklnaov glas ksfcor s daljnega gorskega vrha: "Povej, povej, če ne, boš trpel tako vao noč!" NI bilo tako vsa noč. Perkins se je zopet utrudil stati na eni nogi in vedel je, da poročnik Čaka gori in se morda Čudi, sakaj vsame par vprašanj toliko česa. Jimmie je alilal glaa a daljnje goret "Ne bo niš» treba ga je nekoliko privzdigniti". Perkins je vsel is ispe močno vrv, katere eden konec je Čvrsto privezal aa Hlgginaova ročna peka, drugi konec je pa na«>eljal skozi telesen obroček na stropu ječe — katerega je tja sa-bil vaekakor kak agent carja v interesu šimait> olja. Druga dva sta vzdignila JJmmieja, tako (ia ao aa njegove noge umaknile s tal, neto pa ita privezala vrv. Jlsuale 3» visel s vso telo svojega teleea sa palca uklenjenih rok na svojem hrbta. Trije muiitelji so os sdaj lahko odpočili. Jimmie jfan ni vai dal nobenega dela ne aitnoeti — iavaecnši ako ao mogli mirno gledati strašne prikazen-, krčevito se svijaioče telo a višnjevim obraaom in progrisajenim, krvavim Jazi kom, Id je viselo ne stropa ječa. Obračali so ga, da je bil njegov oliras obrnjen k steni, in drugega ai bile attšeti Ukor «tekanje mučeni k a, ki je pa po-atajalo vedno slabajie, kljub temu ni bilo niš manj grosnejše, — ječanja, ki nl hotelo prenehati in bilo ja »«ritmično, kakor da kruli eHa čwda napel saklaaih svarin. (Dalja prihodnjič.) Nl varafc« UrwH * fcohasa aftaaj«. Ako popijata kosarsc avetovno snsae 20lli CENTURY WEINO TONIC l »red jedjo ae bote nflnW hnall nobanih ielodteih aa-rednoati in vaa ojaia. ' y. Na •Olalajta- ■araüta aa MM. Com h HMO aa Msa. tit «n Pint 6 os. steklenlc) napraj piatat trab a. Naalov: WEINSTEIN LABORATORIES 646 Fifth Are. Pitteburgh, Pa. Peiijlts Monay Older «11 priporo*aao plamo. "Ti mali sin psiee!" je rohnel Perkiae, "čuj! Dobro sem preiskal tvoje dele in vem imena sko. ro vseh boljšavlkov, a katerimi si v aveai, toda vedet 1 hočem vae — in vedel bom — ališiš?" Kljub ailni grozi, ki je stiskala Jimmlejevo Kree, mu je bilo naenkrat lahko na duši. Perklne se j« Isgall Preiskal ni nič in vedel nl nič! Hotel je le blufati jetnika In prepričati «voje predstojnike, da je pravi "špieelT. lHlal je to, kar delajo poiieeji povaodt doaeši s brutalnostjo, česar ne morejo najti i iznajdljivostjo In spretnostjo. "Zdaj boš povedal vae", je nadaljeval gro> bei. "Mogoč«, «i m Miš, da ma boš vlakal, toda kmaln sposnaš. da na pojde. Trgal te bom ud sa Udom, ia ma prisili* — vae naredi««, kar bo treba, da ti raaveiem jati k. lUtumcš?" Jimmie je mahanlino prikimal a gUve, toda zaman ae je trudil, da M «pravil kak glaa I« gria. "Ako hočeš trpeti bolečine, dobra; če nočeš, povej brez odloga. Torej pamet, fant. Kdo aa tleli in hitro Rojaki, poalaftajta oo w vaah zadevah te flUvaaake f, ki jo pod stalnim nadnoentvom driavnaca arada aa aa tramtea $100,000.00 glavnica te HM**