Kritikom učiteljstva. (Gospodu P.— Primerjaj A. P—c: — Naši Zapisiki, 1909, VI. zv. Kritiku »HlapceV v Naših Zapinikih, 1910. VII. zv.) Smatrali ste se menda za umetnika, zato ste »postavili pred naturo ogledalo" in zapisali o učiteljstru te-le besede: nKaže nam ta drama pomanjkljivost vzgoje našega ljudsko šolskega učiteljstva. Pomanjkljivost trdne, enotne in resne vzgoje. Ali ima naše učiteljstvo v 70 odstotkih kakšen smisel za kulturno, socialno, gmotno življenje ljudstva? Ali pozna napore, ki se svetle iz življeDja preprostega, neukega ljudstva ? Ali ni ta stan t celoti p o s v o j i umstveni izobrazbi in po nazorih o resnem življenju nemogoč, ker po sili gravitira v — buržoazijo in postaja tako prostovoljen predstojnik nevednosti ?" Prešli ste iz kritike drame na kritiko vsega slovenskega učiteljstva in ste približno zavili na isti način, kakor so to zavijali in zavijajo naši slovenski politiški pr?aki, ki ne pojmijo učiteljskega poklica in stanu drugače nego kot propagatorja egoistiško-demagoških idej te ali one politiške klike, ki žalibog ne uvidevajo v nalogi učiteljstva in šolstva nič drugega nego — politiško propagando, in to dejstvo potrjujejo s tem, da 8 politiškim merilom merijo naše šolske in kulturne potrebe, da z istim merilom merijo in upoštevajo uSiteljske zahteve. — Tako smo prišli do težišča vprašanja o razvoju in napredku slovenskega uSiteljstva. Akoprav dobro prikrit, vendar je Tiden tpolitiški nagib, ki Vas je gnal do tega, da ste ¦napisali zgoraj omenjene besede. Če še niste slišali javnega mnenja o politiških strankah od učiteljstva, tedaj si zapomnite to-le: Učiteljstro dobro pozna gnilobo in puhlost naših aristo> kratskih, meščanskih in klerikalnih politiških strank in ve, koliko sme pričakovati od njih za izboljšanje šolstva in lastnega položaja. Ono ve tudi to, da bo tretja stranka, ki se razvije kot posledica sedanjih oboje-stransko zavoženih razmer, na isti način izkušala izrabiti učiteljski stan v politiško-agitatorične namene. Toda učiteljstvo se ne bo dalo vezati na obljube, ampak bo sodilo politiške stranke in voditelje po njih delih, zakaj politiški idealizem, s katerim je bilo dosedaj prepojeno naše učiteljstvo mineva. Vloga ahlapcev" se bo naravnim potom odigrala, o tem naj bo uverjen gospod P. če je bil pa gospod P. upravičen izreči o učiteljst?u tako sodbo in kritiko, kakor je to storil, to je drngo vprašanje. Predvsem se dovoljujemo vprašati gospoda P., ako on ne smatra dela, ki ga izvršuje Ijudska šola, dovolj nresnim" za življenje ? Oe ne — potem šeleje učiteljski stan nemogoč, kakor je to izjavil gospod P. Ce se pa ne zadovoljujete z delom, ki ga izvršuje Ij šola, je to drugo vprašanje, in naj si bo g. P. v svesti, da z istim delom ni zadoToljno tudi naše učiteljstvo, ni pa temu krivo samo, temveč je temu kriv ustroj ljudske šole ia so krivi oni, ki imajo pri njem odločevati — gospodarji Ijudskega šolstva in učiteljstva. Krivi so pa tudi oni, ki postavljajo te gospodarje, ker oni se ne zavedajo, da je vprašanje našega Ijudskega šolstva in Ijudskošolskega učiteljstva javno vprašanje, za katerega rešitev 86 ima zanimati vsa oficialna javnost; ni pa to zgolj vprašanje učiteljskega stanu, saj učiteljstvu zaradi malomarnosti oficialne javnosti kar odreka sploh kako mnenje pri reševanju teh Tprašanj. 0 tem je že mnogo pisalo naše glasilo. Oe torej kompeteotni faktorji bepovoljno rešujejo svojo nalogo, ni zato odgovorno učiteljstvo, kar mu preradi predbacivajo razni kritiki. Koliko se pa naša oflcialna javnost zaniraa za šolska vprašanja, o tem bi se dalo marsikaj povedati. Gospod P.! Tudi Vi *te prezrli pri kritiki učiteljstva njega, ki vrši ob vseh ovirah preeejšnje delo za šolstvo, in ste na podlagi politiških momentov konštatirali, Mda je učiteljski stan — nemogoč". Ozirali ste se pri kritiki umstvene in socialne izobrazbe zgolj in samo na socialno-politiško polje in ste stroko popolnoma prezrli. Eekli smo, da se učiteljsko in ljudskošolsko vprašanje toliko časa ne bo uspešno in povoljno rešilo, dokler se kompetentni faktorji ne postavijo pri reievanju teh vprašanj na objektivno, kulturno stališče. Učiteljsko in ljudskešolsko vprašanje je potreba dvigniti iz politiške težiščnice, ker to, da ima razroj in ustroj šolstva znaten vpliv na politiški razvoj in politiške toke, ne upravičuje politiških prvakor, ki menijo, da je ravno pri reševanju teh vprašanj odločujoč — politiški moment. Ves princip naše ljudske šole tiči danes na mehanizmu, a temu ni krivo učiteljstvo, temve5 so kriri učni načrti in učne odr«dbe. če se pri reševanju ljudskošolskih rprašanj ne ozira na mnenje izkušenega pedagoga, temveč Da d omnevanja fanatičnih, strastnih politikov — juristov in zdravnikov, je to dovolj žalostna slika današnjih razmer, Prezira se mnenje učiteljstva pri reševanju šolskib vprašanj! S tem je povedano Tsel In naša oficialna javnost ob takih prilikah m o 1 6 i! Molči, ker so ji šolska rprašanja tuja, zakaj naša slovenska inteligenca rešuje rajš1 vprašanja zakotnih afer, nego razjasauje ia študira šolska vprašanja. Pa kako naj rešuje naša inteligenca šolska vprašanja, ko ima saraa tako kisle nazore o dobrem ustroju šole ia nima smisla za šolstvo in učiteljstvo! Ob dvanajsti uri Vam kličemo : Vprašanje Ijudskega šolstva in učiteljstva je javno vprašanje za vso oficialno javnost; zavedajte se tega in delajte po tem, ker sicer bo prepozno; ne kričite pa, 6e so se pričele pokazovati posledice teh neznosnih razmer položaja učiteljstva, zakaj oficialna javnost je sokriva, da je do tega prišlo, ker se ni dovolj zaniraala za ta vprašanja in jih je prepuščala v rešitev posameznim — politiškim demagogoml Zakaj je učiteljstvo brez moči v tem oziru ? Zato, ker ne dobi one opore v naši širži javnosti, ki bi jo moralo! Iraamo v tem oziru lepe zgodovinske podatke, kako delajo jarni vodilni organi — »prijazni učiteljstvu!" — nesebično za učiteljstvo in šolstvo! Preveč obzirno je piikrivalo učiteljatvo sroja nezadovoljstva! 0, ,,prijatelji učiteljstva", velika bi bil» Vaša senca, če bi Vas hoteli razsvetliti s pravo lučjo ! Pa tudi to pride! S polno zavestjo lahko odklanja učiteljstvo danes kritiko gospoda P., zakaj že vsakdo si jemlje pravico kritikovati učiteljstvo, nihče pa ne pomisli, da si je tso vzgojo iu izobrazbo.kijo imadanes naše slovensko učiteljstvo, pridobilo 8 a m o , s samopomočjo in samozarestjo, da mu pa ničesar ni nudila r tem oziru šola (pač nepopolno strokovno izobrazbo — tu kritikujte!) in ni ničesar storila t prid uSiteljstru oaša oficialna javnost, niti pri tem ni pomagala, kjer je učiteljatvo delalo za njen interes in v Djeno korist. Tudi tu se je metalo učiteljstvu polena pod noge. Poglejte si življenje slovenskega učitelja od njega začetka do njega konca! Poglejte pogoje za njega vzgojo ia izobrazbo! Kdo se je že zganil, da je bil voljan odpomoči tem razmeram in priboriti učiteljstvu pogoje z dobro, stanu primerno vzgojo in izobrazbo? Morda Vi, gospod P., s svojo kritiko? Poznamo rane sami, in tu je nezadostao sredstvo le kritika, ker stvari se izkuša odpomoči s skoro pretirano močjo in je vse že do skrajnosti napeto. Nihče razen učiteljstva samega, ki je žrtvoralo marsikatero noč, ki je odtrgalo marsikak kos kruha svojemu in svojih otrok telesu in porabilo denar za srojo duševno izobrazbo, 86 ni gani), da bi s pozitivnimi ukrepi izboljšal stanje ljudskošolskemu učiteljstvu ! Glej, slovenska javnost, taka je slika učiteljstva pred teboj! In daaes se je dvignil kritik, ki pod danimi pogoji odreka učiteljstvu ,smisel za kulturno, socialno in gmotoo življenje ljudstva". Izžel bi rad življenje izžetega! Bačunajte s pomočjo sorazmerja! Danes Vam lahko vrže učiteljstvo frazo, ki ete jo vrgli nekoč učiteljstvu namesto kruha — nazaj in Vam odgovori z Vašimi besedami: nPretirane zahteve!" Sami ste krivi, ker i Vi niste hoteli pomagati učiteljstvu, Vam pa sedaj ne more uditeljstvo! Absobirane so moči učiteljstva do zadnjega in kje ostaja čas? Poglejte si posamezna kulturna, socialna in gospodarska podjetja po deželi; kdo sodeluje pri njih in s kolikimi žrtvami? Verujte, gospod P., da ima učiteljstvo več smisla in volje za kulturno de o med ljudstvom, nego imajo naši kritiki, kompetentni faktorji, naša iDteligenca in naša oficialna javnost smisla za reševanje šolskih in učiteljskih vprašanj! Tudi mi priznavamo ia obsojamo V8e nedostatke med seboj. V dau duše zaničujemo one svoje stanovske tovariše, katerih slika naj bodo BHlapci", ki si izkušajo s tetn, da prodajajo svoje prepričanje, s?oj značaj, svoje poštenje, svojo kolegialnost — vsega sebe, i z boljšati svoj gmotni položaj. Toda ker upoštevamo dejanjski položaj, zato ne kritikujemo, ne bičamo in ne kričimo, temreč izkušamo izboljševati in odpomoči razmeram s pozitivnim delom. Ne blatimo propadlih tovarišev, akoprav so na sramoto vsernu stanu, teraveč jih — milujemo! In Vi, gospod P., ste žalili ves stan! Obrnimo ost navzgor in zapičila se bo v telo onib, ki tlačijo ves učiteljski stan in bi radi njega poštenje udušili. Gospod P.! Kakor je bila neosnovana Vaša kritika nad učiteljstvom v VI. zv. 1909. »Naših Zapiskov", tako je bila tudi neosnovana sedanja kritika in mi ne pripisujemo te krirde Našim Zapiskom, temveč Vašemu temperamentu in nesimpatičnim predsodkom do učiteljstva. Ce pa želite še višje socialne izobrazbe in še globljega pronicanja socialnega duha med učiteljstvom, tedaj niso naša pota ločena, samo način dela je drugi. Merodajni faktorji in tudi učiteljstro dobro ve, da zadobi s splošno, vsestransko in popolno izobrazbo tudi moč in veljavo, zato mu merodajni faktorji nočejo dati niti izobrazbe niti sredstev za izobrazbo, učiteljstvo si pa izkuša pridobiti vsega — v kolikor moči visoki meri — s samopom o č j o. Zaupamo t moč evolucije, ki vodi sicer počasi, a zato tem sigurneje -do smotrov. Da je nastopila sedaj reakcija, to nas ne straši, ker jo pojmimo kot predmet obstoječih razmer. Ne straši nas ta reakcija, ker nam poleg hipnih slabih posledic prinese tudi trajne in dobre posledice, t. j. socialno prebujenje učiteljstva in njega prep o r o d. nPotrebujemo tedaj vzgoje k socializmu, v kateri se ima utrditi socialna vest posameznika — in tako celote". (Abditus: ^Socializem posameznika" v Naših Zapiskih.) Dobro došla torej reakcija, da nas očisti napak, uam preokrene smer, nas vzgoji drugače, s tem da nam daje zgodovioski zgled slabosti. Ni naš namen z nasiljem se upirati s 1 a b i m p o s 1 e d i e a m reakcije, temveč pospeševati dobro stran reakcije, dabomo tem jačji in jačje stali po viharju zopet v s a k na svojem mestul 8 bipnimi kritikami ne odpomorerao položaju, treba je mesto fraz — dela, ki temelji na dobro poznanih razmerah in na premišljeno začrtani poti. Oe bi bila javnost zrela. bi ne prišlo do takib razmer! Da bo pa vbodoče boljše, je dolžnost naše javnosti, da se zainteresuje za šolska in učiteljska vprašanja ia stremljenja in je to naloga naših kritikov, da na ta načia tudi delujejo, ako hočemo imeti dobro vzgojeno javnost — tudi v tem oziru — pred seboj, ki je edina opora šolstvu ia učiteljstvu v sedanjih nenormalnih in nemoralnih razmerah I