Leto 1899,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCII. — Izdan in razposlan dne 21. novembra 1899.
Vsebina; (Št. 221—222.) 221. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Moravski Ostravi. — 2Ž2. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Šumperku.
331.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 13. novembra 1899. 1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Moravski Ostravi.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§• I-
Dne 1. februarja 1900. leta začne v Moravski Ostravi poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. kr. obrtna sodnija Moravska Ostrava“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Novi Jičin kot sodnija prve stopinje, ozna-menjena v zakonu z dne 27. novembra 1896.1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Moravska Ostrava se razteza na okoliš okrajne sodnije Moravska Ostrava.
§- 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Moravska Ostrava obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Moravska Ostrava se ustanavlja na 60, število namestnikov na 32.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Brnu.
(SlovenUoh.)
188
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi véliki obrati, izvzemši trgovinske obrate:
24 prisednikov,
12 namestnikov._
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
24 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina III-
Vsi trgovinski obrati:
12 prisednikov 8 namestnikov. *
Za vélike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, gledé katerih se je predpisalo občne pridobnine več kakor 150 gl. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računiti med vélike obrate.
§• 6.
Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljajo določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na en goldinar 50 krajcarjev za pol dneva, in na tri goldinarje za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpošlevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Kiiidingnr s. r.
S til* ra I s. r.	Kniuzioiucki s. r.
222.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 13. novembra 1899. 1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Šumperku.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje :
§• I-
Dne 1. februarja 1900. leta začne v Šumperku poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo ; „ G. kr. obrtna sodnija Šumperk“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Olomuc kot sodnija prve stopinje, ozname-njena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§• 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Šumperk se razteza na okoliš okrajnih sodnij Šumperk, Vie-senberk in Zâbreh, nadalje na občine Oskava, Moskov, Nemrlov, Hfbinec in Libiny Moravske sodnega okraja Unčov.
§. 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Šumperk obsega vsa §. 1, odstavku 2 zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§■ 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Šumperk se ustanavlja na 52, število namestnikov na 32.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Brnu.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi véliki obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate :
20 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati;
12 prisednikov,
8 namestnikov.
Za vélike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, gledé katerih se je predpisalo občne pridobnine več nego 150 gl. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računiti med vélike obrate.
§■ 6.
Gotove stroške (§. 13 zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na en goldinar za pol dneva in na dva goldinarja za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpošteVati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Kindinger s. r.
St ib ral s. r.	Kniaziolucki s. r.
&'d