f oštuina plačana y gotovini KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 95. kos. V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1933. Letnik IV. 606. Izprememba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe. 607. Norme za oznaeanje regulacijskih načrtov za naselja. VSEBINA: 608. Pristop Španije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. 600. Pristop Palestine k pariški konvenciji ža zaščito industrijske svojine. Uredbe osrednje vlade. 606. Izprememba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.* Gospod minister za promet je z odločbo M. S. br. 15.558/33 z dne 6. julija 1933. na osnovi odredb §§ 70. in 71. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe in člena 128. pravilnika o finančni in računski službi državnih železnic odobril naslednje izpremem-be uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe: V § 54. pod »A. Občni oddelek. 1. Personalni odsek« se dodaja na koncu nova točka, ki se glasi: :>d) Referent za ekonom at opravlja posle, ki se nanašajo: na prejemanje in izdajanje potrošnega materiala in inventarnih predmetov direkciji in podrejenim edini-cam; na voditev knjig o nabavah, dnevnika o potrošnem materialu, knjig o potrošnem materialu, knjig o inventarnih predmetih; na sestavljanje izkazov o mesečnem in letnem stanju prejemanja in izdajanja materiala po vrednosti, dnevnika o inventarnih predmetih.« * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1933., št. 237/LXIX/683. — Uredbo gl. : Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927. »4. Računski odsek« se izpreminja in se glasi: »4. Računovodstvo pri direkciji za pomorski promet v Splitu (kot organ finančnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v svojstvu računovodstva pri oblastnih direkcijah po predpisih pravilnika o finančni in računski službi državnih železnic). a) Referent za proračun, čigar področje je: sestavljanje preliminarja za proračun oddelkov in direkcije; naknadnih kreditov direkcije, porazdeljevanja kreditov, odobrenih s proračunom; predlogov za vire-mente; finančne statistike; sestavljanje poročil o dohodkih in razhodkih direkcije. b) Likvidatura, ki opravlja pri oblastni direkciji in po njenih podrejenih edinicah: obračun, kontrolo in izdajanje vseh nalogov za izplačilo iz otvorjenih kreditov po pristojno izdanih odločbah, sklenjenih dogovorih in pogodbah; evidenca prejemkov osebja pri oblastnih direkcijah in vseh njej podrejenih edinicah in izdajanje nalogov za izplačilo teh prejemkov; izdajanje nalogov za izterjavo. c) Blagajniški referat, čigar področje je osre-dotočevanje dohodkov blagajn podrejenih oblastnih direkcij; pošiljanje in dajanje na razpolago prebitkov dohodkov finančnemu oddelku generalne direkcije; nadzor nad gibanjem dohodkov pri vseh podrejenih blagajnah in izplačilna ter izterjevalna služba po nalogih likvidature. £) Knjigovodstvo, v čigar področje spada voditev knjig po sistemu dvojnega knjigovodstva o dohodkih in razhodkih, ki jih ostvarja oblastna direkcija, ter o premični in nepremični imovini pri podrejenih napravah; zahtevanje tromesečnih kreditov za potrebe svoje direkcije; sestavo mesečnih in letnih obračunov dohodkov in razhodkov in njih pošiljanje finančnemu oddelku generalne direkcije.« Iz ministrstva za promet; 51. S. br. 15.558/33. 607. Na osnovi § 3. gradbenega zakona in odstavka (17) člena 14. pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov predpisujem naslednje norme za označanje regulacijskih načrtov za naselja.* I. Za generalne — pregledne — regulacijske načrte. Označevanje razdelitve na ploskve po vrsti ukoriščanja: za zidanje (gradbene cone) in druge razne namene in potrebe. a) Za načrte se lahko uporabljajo: generalnoštabne (specialne) karte-mape, kakršne je mogoče dobiti, po možnosti v kakšni črni ali bledo-krovno-medli barvi, in katastrski ali drugi situacijski načrti v kakšni črno-medli osnovni barvi. b) Zgornji in levi rob lista mora ostati neporisan in nepopisan, da se da več listov zložiti. c) Zgornji rob lista mora biti usmerjen proti severu. V enem voglu je vrisati na praznem mestu severno smer. d) Po regulaciji zavzete ploskve in njihove robove je barvati v prosojnem — transparentnem — tonu. e) Novo projektirane gradbe se označujejo z rdečo cinobrsko barvo. f) Obstoječe naprave morajo biti vrisane v generalnem — osnovnem — načrtu v isti barvi, kakor v detajlnih in drugih načrtih. Še ne izvršene naprave se morajo vrisati v generalnih načrtih s pretrganimi črtami. Obstoječe naprave je pobarvati s krovno temno barvo, projektirane pa lahno ali jih pustiti nebarvane. g) Na načrtih, ki se nanašajo na rudarska naselja, je pod napisom postaviti znak: Generalni regulacijski načrti se lahko izdelujejo _ t merilu 1 : 50.000, 1 : 25.000, 1 : 15.000, 1 : 10.000, 1 : 5.000, 1 : 4.000 ali 1 : 2.500. 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Dopolnilni znak 4 Pripombe 1 Meja regulacijskega načrta Debelejša pretrgana črta v temni barvi s pobarvanim robom v isti bani: HBH ■■Bi nm ■■ min. 1 mm Rob se barva zunaj meje regulacijskega načrta. Barva črna ali krovna sepija 2 Meja gradbenega okoliša Debelejša pretrgana črta v rdeče-karminasti barvi s pobarvanim robom v isti barvi: Rob se barva zunaj meje gradbenega okoliša 3 Meja ožjega gradbenega okoliša, če ee označa s črto Tanjša pretrgana črta, kakor za gradbeni okoliš, v rdeči barvi s pobarvanim robom v isti barvi Rob se barva v mejah ožjega gradbenega okoliša 4 Meja Širšega gradbenega okoliša, če se označa s črto Tanjša pretrgana črta, kakor za gradbeni okoliš, v modri barvi s pobarvanim robom v isti barvi Rob ee barva v mejah širšega gradbenega okoliša 5 Meja zaščitnega pasa Debelejša pretrgana črta v zeleni barvi s pobarvanim robom v isti barvi: Rob se barva v mejah zaščitnega pasa 6 Meja gradbenih con — naselij, Če se označa s črto Tanjša pretrgana črta v barvi cone — naselja z robom i6te barve Rob se barva v mejah cone 7 Meja go9tega naselja v poedinih blokih ali delih blokov Vsa površina pobarvana krovno s črno barvo s polnim robom v isti barvi Kjer ee označajo poedini deli blokov, se barva površina z isto barvo zraven regulacijske črte 8 Meja srednjega naselja v poedinih blokih ali delih blokov Površina pobarvana lahno z rdečo barvo s pretrganim ali polnim robom v isti barvi Kjer ee označajo poedini deli blokov, se barva površina z isto barvo zraven regulacijske črte. 9 Me- -0—>-—O— v cinobru —O— —O— —O— v cinobru t © © © © © o. > a> CO Črtka ee na strani rudarskega. pasa Črtka se na strani poplavnega zemljišča, odn. močvirja Kadar se odobrujejo, se ozna-čajo s temnosivim črtkanim robom Izvzete so vse tiste zgradbe, ki služijo namenom dotičnih ploskev K e w 8. as S Za kabel Za električne napeljave visoke napetosti___________ Za plinske Za vodovod ali odvajanje vode (osuševanje) 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Pripombe a) Ulični in cestni pro- obstoječi .Se barva polno z bledim cinobrom med črnimi črtami Debelina črte mora ustrezati met (brez tračnic) projektiranj Se barva pretrgano s cinobrom z robnimi črtami v cinobru važnosti prometa 19 Glavne pro- b) Železniški obstoječi Se barva lahno vijoličasto e polno črto Projektirani železniški ali tramvajski promet se vriše zraven prometnih ce9t in ne na njih Projektirane ozkotirne železnice in tramvajski promet s tračnicami metne črte in smeri projektirani Se barva vijoličasto s pretrganimi črtami z vijoličastimi robnimi črtami i 1 1 obstoječi Se barva lahno s sijeno s polno črto T Projektirane normalnotirne železnice c) Avtomobil- • ! | ski promet Se barva lahno s sijeno s pretrga- =mL=~=wm= projektirani nimi črtami z robnimi črtami iste barve V vijoličasti barvi Se barva vijoličasto s polnimi črtami in e pobarvanim robom v isti barvi 20 Aerodromi obstoječi V sredi ploskve projektirani , Se barva vijoličasto s pretrganimi črtami (£) Pripomba: Po teli normah za označevanje generalnih regulacijskih načrtov se morajo označati tudi generalni načrti za idejne skice, ki se morajo po odst. (I7) čl. 14. pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov napraviti kot regulacijski načrti z barvastimi (pastelnimi) črtalniki. II. Za generalne in detajlne regulacijske črte. Označanje gradbenih ploskev, način zazidavala po vrstah naselij (gradbenih con), prometnih, nasadilih ploskev in določitve regulacijskih črt. a) Za načrte se lahko uporabljajo katastrski ali drugi načrti v kakšni črno-medli osnovni barvi. b) Zgornji in levi rob lista mora ostati neporisan in nepopisan, da se da več listov zložiti. c) Zgornji rob lista mora biti usmerjen proti severu. V desnem voglu je na praznem prostoru vrisati severno smer. d) Po regulaciji zavzete ploskve in njihove robove je barvati v prosojnem — transparentnem — tonu. e) Novo projektirane zgradbe se označajo z rdečo cinobrsko barvo. t f) Obstoječe naprave morajo biti v detajlnih načrtih vrisane v isti barvi, kakor v regulacijskih in drugih načrtih, še ne izvršene naprave se morajo v teh načrtih vrisati s pretrganimi črtami. g) Obstoječe naprave je pobarvati s krovno temno barvo, projektirane pa svetlo ali jih pustiti neba rvane. h) Meje ulic in trgov, zgradb, regulacijske in gradbene črte, mere in višine kot itd., ki po novem regulacijskem načrtu več ne veljajo, 'se morajo prečrtati s cinobrom. A. Označanjc gradbenih ploskev in način zazidavanja po vrstah naselij (gradbenih con). Načrti se lahko izdelujejo v merilu 1 :10.000, 1 : 5.000, 1 : 4.000, 1: 2.500, 1 :1.000 ali 1 : 500. 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Dopolnilni znak 4 Pripombe 1 Meja regulacijskega načrta Debelejša pretrgana črta v temni barvi s pobarvanim robom v isti barvi: Rob se barva zunaj meje regulacijskega načrta. Barva črna ali krovna eepija 2 Meja gradbenega okoliša Debelejša pretrgana črta v rdeči-karminasti barvi s pobarvanim robom v isti barvi: Rob se barva zunaj meje gradbenega okoliša 3 Meja ožjega gradbenega okoliša, če se označa s črto Tanjša pretrgana črta, kakor za gradbeni okoliš, v rdeči barvi s pobarvanim robom v isti barvi Rob se barva v mejah ožjega gradbenega okoliša 4 Meja širšega gradbenega okoliša, če se označa s erto Tanjša pretrgana črta, kakor za gradbeni okoliš, v modri barvi s pobarvanim robom v isti barvi Rob se barva v mejah širšega' gradbenega okoliša 5 Meja zaščitnega pasa Debelejša pretrgana črta v zeleni barvi s pobarvanim robom v isti barvi: Rob se barva v mejah zaščit- 1 nega pasa 6 Meja gradbenih con — naselij, če se označa e črto Tanjša pretrgana črta v barvi cone — naselja z robom v isti barvi: / Rob se barva v mejah cone 7 Meja gradbenih con naselij, če se označa po blokih Kakor pri toč. 7., 8. in 9. za generalni regulacijski načrt 8 Meja rudarskega pasa Debelejša polna črta s črtka-njem v krovni rjavi barvi: llIHIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllll Črtka se na strani rudarske-; ga pasa 9 Gradbena meja na poplavnem zemljišču, močvirjih (meja visoke vode) Tanjša črta v modri barvi s črtkaniem v isti barvi: 'iiiiijii/ii/illlliu/itiiiiiiiiiiiilM Črtka se na strani poplavnega zemljišča, odn. močvirja 10 Gradbene cone, odnosno bloki, ki so začasno izvzeti od zazidavanja Se ne barva 11 Znak gradbenega bloka (za zazida-vanje) Arabske številke se vpišejo s cinobrom v krog sredi bloka > 12 Bloki za obrtna in industrijska podjetja, ki povzročajo sosedom izvest-ne motnje Se barva s 6ivo barvo ali se pobarvajo samo robovi z isto barvo Za označanje v detajlnih načrtih 13 Bloki za zgradbe z izjemo zgradb za obrtna in industrijska podjetja vseh vrst do 2 nadstropij Se barva lahno rumeno ali s širokim robom iste barve do 3 nadstropij Se barva lahno oranžno ali 6 širokim robom iste barve do 4 nadstropij Se barva lahno rdeče ali s širokim robom iste barve preko 4 nadstropij Se barva lahno vijoličasto ali s širokim robom iste barve 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Dopolnilni znak 4 Pripombe 14 Bloki za stanovanjske zgradbe, če so dovoljena večja obrtna in industrijska podjetja, ki ne povzročajo so- Isto kakor pod 13. Črtka se ves blok ali sanic robovi s sivo barvo, če je potrebno, sedom škode da se posebej označijo 15 Bloki za a) gosto naselje Kakor pod 13. Barva se rob bloka s krovno polno črto v barvi bloka b) srednje naselje Kakor pod 13. Barva se rob bloka pretrgano e krovno barvo v barvi bloka ali s polno črto kakor pod I. toč. 8., brez roba pod toč. 13. c) redko naselje Kakor pod 13. Barva se rob bloka po gradbeni črti s pretrgano ali polno krovno zeleno barvo V tem primeru se označa široki rob toč. 13. ne iz Pripomba: Za označanje detajlnih načrtov, kadar se označa v blokih poleg vrste naselja tudi število nadstropij, kakor pod toč. 13., se označa vrsta naselja v barvi, ki se uporablja za nadstropja in po načinu, kakor je navedeno v točki 15. B. Označanje regulacijskih in gradbenih črt, ploskev za nasade in promet. Načrti sc lahko izdelujejo v merilu 1 : 2.500, 1 : 2.000, 1 : 1.000 ali 1 : 500. 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Dopolnilni znak 4 Pripombe 1 2 Meja ulic in trgov* Regulacijska črta za ulične zgradbe** a) obstoječa črno (tanko) * Pešpoti se štejejo ulice v točkah 1., 2. in 14. za . 7. b) projektirana, ki se mora oznamenovati cinober (tanko) 3 4 Regulacijska črta za zgradbe ob strani Regulacijska črta za zgradbe v začelju ** Regulacijske črte. katerih se morajo stavljati zgradbe do po- c) projektirana, ki je ni treba oznamenovati cinober (tanko) 5 Gradbena črta*** a) obstoječa črno (debeleje) *** Črta na ulico ali trg, do katere se morajo zgradbe odmakniti, kadar se odmakne gradbena črta od regulacijske črte za napravo vrtov pred zgradbami b) projektirana, ki se mora oznamenovati cinober (debeleje) c) projektirana, ki je ni treba oznamenovati cinober (tanko) 1 Vrsta označbe 2 Osnovni znak 3 Dopolnilni znak 4 Pripombe 6 Napeljave — vodi v načrtu Nad zemljo cinober K v črti napeljave Za kabel E Za električne napeljave visoke napetosti Pod zemljo -O- v -o- v -O-cinober G Za plinske W Za vodovod ali odvajanje vode (osuševanje) 7 Ploskev ulic in trgov a) obstoječa Barva se z bledo rjavo barvo b) projektirana Se ne barva 8 9 Ploskve za zaščitni pas in druge javne ploskve, ki so trajno izvzete od zazidavanja Barva se lahno z zeleno-modro barvo z robom v isti krovni barvi * Meje ploskev, navedenih pod točkami 8. do 13., se morajo označiti samo z eno robno črto po navedbi v 2. stolpcu, Jrolikor teh mej ni označiti po načinu, navedenem v 2. stolpcu za točke 1. do 5, Vrtci in ostale 1 ploskve v mejah gradbenih blokov, ki se ne zazidavajo Barva se lahno z zeleno-rumeno barvo* • 10 Ostale ploskve, ki niso za javno uporabo in ki so trajno izvzete od zazidavanja Barva se lahno z zeleno- rumeno barvo z robom v isti krovni barvi* 11 Vodne ploskve Barva se lahno z modro črto z ozkimi krovnimi modrimi črtami zraven brega* 12 Železnice (tudi ozkotirne proge) in površine za ulični promet zunaj ploskev ulic in trgov Barva se lahno vijoličasto z ozkimi krovnimi vijoličastimi črtami ob robu • 13 Aerodromi (Sredi ploskve J aerodroma 14 Znaki za ulice in trge Ulice z arabskimi številkami, trge pa z velikimi črkami (blok) v cinobru S prehodi za pešce pod točkami 1., 2., 7. in 14. je ravnati, kakor z ulicami 15 Širina ulic, mere trgov obstoječe ** H >| črno ** V metrih z eno decimalko projekti- rane cinober 16 Višina ulic in trgov obstoječe V metrih z dvema decimalkama in znakom + ali — črno ali modro projektd- rane cinober Vrsta označbe Osnovni znak Dopolnilni znak Pripombe 17 Višina — nivo vode — vodostaj 18 Smer nagiba ulice, trga in velikost nagiba 19 Prelom nagiba ulice ali trga: najvišja točka 20 Prelom nagiba ulice ali trga: najnižja točka obstoječi črno ali modro V metrih z dvema decimalkama in znakom + ali — projekti- cinober obstoječa črno ali modro projekti- rana puščica v smeri nagiba z znakom velikosti cinober obstoječi črno ali modro projekti- rani cinober obstoječi črno ali modro “projekti- rani cinober Pripomba: Po možnosti in potrebi se sinejo izdelovati tudi generalni in detajlni načrti posebej za označbe, določene pod' A, in posebej za označbe pod B. Te norme stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinahc, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. septembra 1933. BeograS, dne 15. februarja 1933.; M. Gr. xt. 2000. Minister za gradbe dr. S. Srkulj s. r. 608. Pristop Španije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Rimu dne 2. junija 1928.* švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom z dne 1. aprila 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je dne 15. marca 1933. pristopila Španija k bernski, konvenciji za zaščito literarnili in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Kirnu dne 2. junija 1928. Ta pristop dobi veljavo dne 23. aprila 1933. Omenjena konvencija je objavljena v Službenih npvinah« št. 153/LVI1I z dne 9. julija 1930. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 7. aprila 1933.; Pov. br. 6430. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1933., št. 85/XXVI/267. — Prim. »Službeni list« št. 178/14 in 378/37 iz 1. 1932., št. 138/17, 379, 380, 381/58 iz 1. 1933. 609. Pristop Palestine k pariški konvenciji za zaščito industrijske svojine.* Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom štev. P-8-1 z dne 21. avgusta 1933., da je pristopila Palestina (brez Trans-jordanije) h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine, revidirani v Haagu dne 6. novembra 1925. in razglašeni v »Službenih novinah« štev. 223/LXXl I z dne 26. septembra 1928.** Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 30. avgusta 1933.; Pov. br. 16.550. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. septembra 1933., št. 203/LXI/606. ** Uradni list :; št. 355/105 iz 1. 1928., »Službeni list« št. 143/10 iz 1. 1932., št. 125/16, 295/46, 424/66 iz 1. 1933. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Miiialek v Ljubljani SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 95. kosu IV. letnika z dne 25. novembra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 6183/2. 2872 Razglas. Ljubljanska borza za blago in vrednote je imenovala gospoda Antona Šumija za začasnega borznega senzala za les. Imenovani je dne 17. novembra t. 1. položil pri kraljevski banski upravi zaobljubo v tem svojstvu v smislu člena 66. trgovinskega zakona. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. novembra 1933. •j; VIII. No. 2698/4. 2871 Razglas. V register pomožnih blagajn pri banski upravi se je pod tek. št. 9 pri »Solidarnost«, registrirani pomožni blagajni v Ljubljani, vpisala izprememba pravil, sklenjena na izrednem občnem zboru dne 7. novembra t. 1. Izprememba pravil se nanaša zlasti na prevedbo dosedanjega dokladnega kritja na sistem kapitalnega kritja blagajne. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. novembra 1933. ❖ 2880 Uradni razpust društev. Z cdlcčbo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. februarja 1933., Pov. II. No. 927/1, so bila na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena naslednja društva ter je njih razpust postal pravnomočen: 1. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Ambrus, srez Novo mesto; 2. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Babnem pelju; 3. Katoliško prosvetno društvo Begunje, srez Logatec; 4. Katoliško prosvetno društvo Bela cerkev, srez Novo mesto; 5. rresvetno društvo v Blagovici, srez Kamnik; 6. Katoliško prosvetno društvo Bloke, srez Logatec; 7. Katf lisko slovensko izobraževalno društvo Brezovica, srez Ljubljana; 8. Katoliško orosvetno društvo Cerknica, srez Logatec; 9. Katoliško prosvetno društvo Črnuče, srez Ljubljana; 10. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dobju, srez Šmarje pri Jelšah; 11. Prosvetno društvo Dobrniče, srez Nevo mesto; 12. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dolu pri Hrastniku, srez Laško; 13. Prosvetno društvo v Dolu pri Ljubljani, srez Ljubljana; 14. Katoliško prosvetno društvo Dolenji Logatec, srez Logatec; 15. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Dovje, srez Radovljica; 16. Katoliško prosvetno društvo Gorenji Logatec, srez Logatec;' 17. Katoliško prosvetno društvo Griže, srez Celje; 18. Prosvetno društvo Grosuplje, srez Ljubljana; 19. Prosvetno društvo Hotedršica, srez Logatec; 20. Slovensko prosvetno društvo Izlake, srez Litija; 21. Društvo »Kamnik« v Kamniku; 22. Prosvetno društvo Koprivnica, srez Šmarje pri Jelšah; 23. Fantovski krožek v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem pri Ljubljani; 24. Katoliško izobraževalno društvo v Konjicah; 25. Prosvetno društvo v Litiji; 26. -.atoiiško prosvetno d ruš'""' za frančiškansko župnijo v Ljubljani; 27. Prosvetno društvo Moste pri Ljubljani; 28. Stolna prosveta v Ljubljani (kat. prosvetno društvo za župnijo Sv. Nikolaja); 29. šentjakobsko prosvetno društvo v šentjakobski župniji v Ljubljani; 30. Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani; 31. Prosvetno društvo za Trnovo v Ljubljani; 32. Prosvetno društvo Mekinje, srez Kamnik; 33. Katoliško prosvetno društvo Mengeš, srez Kamnik; 34. Katoliško prosvetno društvo Mirna, srez Novo mesto; 35. Prosvetno društvo v Novem mestu; 36. Prosvetno društvo v Pišecah, srez Brežice; 37. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Planina pri Rakeku, srez Logatec; 38. Katoliško prosvetno društvo Poljane nad Škofjo Loko; 39. Katoliško prosvetno društvo Prečna, srez Novo mesto; 40. Prosvetno društvo Preserje, srez Ljubljana; 41. Katoliško prosvetno društvo Prežganje, srez Litija; 42. Katoliško prosvetno društvo »Slavček«, Ptujska gora, srez Ptuj; 43. Prosvetno društvo Rakek, srez Logatec; 44. Prosvetno društvo Rovte, srez Logatec; 45. Katoliško prosvetno društvo Selca; 46. Kat 'iško prosvetno društvo »Slomšek« v Sevnici ob Savi, srez Brežice; 47. Gospodarsko prosvetno društvo Slivnica pri Celju, srez Šmarje pri Jelšah; 48. Katoliško prosvetno društvo v Spodnji šiški, srez Ljubljana; 49. Katoliško prosvetno društvo Stari trg pri Rakeku, srez Logatec; 50. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Ani v Slov. goricah, srez Maribor — levi breg; 51. Prosvetno društvo Sv. Anton v Slov. goricah, srez Maribor levi breg; 52. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, srez Maribor levi breg; 53. Katoliško slovensko prosvetno društvo Sv. Bolfenk pri Središču; 54. Prosvetno društvo Sv. Jakob v Slovenskih goricah, srez Maribor levi breg; 55. Katoliško slovensko prosvetno društvo v Sv. Juriju ob juž. žel., trg, srez Celje; 56. Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu v Ljubljani; 57. Katoliško prosvetno izobraževalno društvo Sv. Križ pri Litiji; 58. Prosvetno društvo pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, srez Šmarje pri Jelšah; 59. Prosvetno društvo Sv. Marko niže Ptuja, srez Ptuj; 60. Katoliško slovensko prosvetno društvo Sv. Peter pri Novem mestu, srez Novo mesto; 61. Katoliško slovensko prosvetno društvo pri Sv. Petru pod Sv. gorami, srez Šmarje pri Jelšah; 62. Katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Trojici v Slov. goricah, srez Maribor levi breg; 63. Gospodarsko bralno društvo Sv. Urban pri Ptuju, srez Ptuj; 64. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Sv. Vid pri Stični; 65. Katoliško prosvetno društvo Št. Gctard, srez Kamnik; 66. Prosvetno društvo št. Janž na Dravskem polju, srez Ptuj; 67. Blaž Potočnikova čitalnica v ŠL Vidu nad Ljubljano; 68. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Škoeijan pri Turjaku, srez Ljubljana; 69. Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki; 70. Prosvetno društvo Šmihel pri Novem mestu, srez Novo mesto; 71. Prosvetno društvo Trebnje, srez Novo mesto; 72. Katoliško slovensko prosvetno društvo Vače, srez Litija; 73. Prosvetno društvo Vič pri Ljubljani; 74. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Vojnik, srez Celje; 75. Prosvetno društvo na Vrhnikii, srez Ljubljana; 76. Katoliško prosvetno društvo Zagorje ob Savi, srez Litija; 77. Katoliško izobraževalno društvo v Zrečah, srez Konjice; 78. Katoliško izobraževalno in prosvetno društvo Železniki; 79. Katoliško prosvetno društvo Žiri, srez Logatec; 80. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Žužemberk, srez Novo mesto. I R 85/33—1. 2841 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin se bo vršila dne 28. novembra 1933. ob 9. uri 30 min. pri sreskem sodišču v Kranju. Prodalo se bo: 1. hiša št. 15 v Savskem predmestju v Kranju v bližini savskega mosta. Izklicna cena Din 30.692-50; 2. bukov gczd, pare. št. 887/23, 24, 25 in 26, k. o. Zg. Besnica pri Kranju, s površino 2 ha 69 a 28 m2. Izklicna cena Din 6.000-—. Družben i pogoji so nd vpogled pri sreskem sedišču v Kranju. Sresko sodišče v Kranju, odd. I., dne 16. novembra 1933. •j- E I 339/33—5. 2849 Dražbeni oklic. Dne 12. decembra 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Crenšovci, vi. št. 73 B 9/b. Cenilna vrednost: Din 3.448'—. Najmanjši ponudek: Din 2.299-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mosle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri 'veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 11. novembra 1933. & E I 515/33—5. 2850 Razglasi sodišč in sodnih oblastev p 441/33-1. 2851 Oklic. Tožeča stranka Balu Hinko, trgovec v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Matusu Ludviku, pos. v Dolnji Lendavi, radii razdružitve skupnosti k cpr. št. P 441/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 13. decembra 1933. ob 9. uri pred tem sediščem v sobi št. 19, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja G. Benkovič Aleks, privatni uradnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, cdd. II., dne 8. novembra 1933. r 453/33—1. 2864 Oklic. Tožeča stranka Curie Matija, zidarski mojster v Žižkih, zastopan po dr. Černetu Ferdinandu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Cuka Bara, posest, v Strehovcih, radi plačila 25 ameriških dolarjev s pripad. k opr. št. P 453/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. decembra 1933. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Gerenčer Janez, posestnik v Strehovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje; pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 14. novembra 1933. P 454/33—1. 2863 Oklic. Tožeča stranka Sobočan Ana rojena Kovač, pos. v Dolnji Lendavi, zastopana po dr. Pikušu Jankotu, odvet. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Baliju Juriju, posestniku v Dolgi vasi, radi Din 1222'— s prip. k opravilni št. P 454/33—1 tožbo. • Narok za ustno razpravo se je določil na 16. decembra 1933. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Bali Rozalija rojena Magyar, pos. v Dolgi vasi, za skrbnika, k! jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje, pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 14. novembra 1933. * Og 58/33—2. 2869 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kreft Marija, rojena 7. aprila 1848. v Biserjanah, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, tja pristojna, samska, stanujoča v Biserjanah št. 1, je odšla od doma dne 27. maja 1920. neznano kam. Od tedaj ni več glasu o njej. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1, o. d. z., se uvaja na prošnjo nečaka Kreft-a Ivana, posestnika v Biserjanah št. 1, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešani poroča sodišču. Kreft Marija se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. decembru 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 20. novembra 1933. A I R 179/33—3. ' ‘ 2795—3 Amortizacija. Na predlog Debeljaka Janeza, posestnika na Kokrici št. 11, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju štev. 3573, glaseče se na ime predlagatelja, vredne z dnem 1. januarja 1933. Din 19.582-72, ki jo je predlagatelj baje izgubil. Imetnik te vložne knjižice se zato poziva, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev, ker se bo sicer po preteku tega roka izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Sresko sodišče v Kranju, odd. I., dne 9. novembra 1933. •j* Og 55/33—4. 2858 Amortizacija. Na prešnjo Krainza Karola, v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 16/11, so uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od 1. decembra 1933., svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirjr brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica hranilnice Dravske banovine v Mariboru štev. 273/11, glaseča se na ime Marija Krainz v vrednosti Din 231.000'—. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. novembra 1933. Ad E 127/32—22. Ad 2460 Popravek. V dražbenem oklicu sreskega sodišča v Marenbergu, objavljenem pod gornjo cpr. štev. v prilogi k 86. kosu »Službenega lista« z dne 25. oktobra t. L, se popravlja letnica dražbe 1930. v pravilno »30. novembra 1933.«. * Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kobilje, vi. št. 64 B 27, 339 B 14/č, 366 B 28, 32 in 38/b, 420 B 23, 602 B 7/č, 603 B 7/a in 604 B 7. Cenilna vrednost: Din 66.370-—. Najmanjši ponudek: Din 44.247'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 7. novembra 1933. E I 419/33-5. 2848 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Melinci, vi. št. 410 B 4/a, 154 B 59/c, 280 B 10/a. Cenilna vrednost: Din 5.350'—. Najmanjši ponudek: Din 3.567'—, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dno 11. novembra 1933. E I 368/33—5. # 2846 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava, vi. št. 1533 pod B 1/č. Cenilna vrednost: Din 6.500'—. Najmanjši ponudek: Din 3.250'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 14. novembra 1933. jt. E I 472/33—5. * # 2847 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. ši. 48 B 8/e, 162 B 5/c, 632 B 1/b, 636 B l/c in 637 B 1/b. Cenilna vrednost: Din 16.500'—. Najmanjši ponudek: Din 11.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 12. novembra 1933. I 430/33—7. # 2862 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1 933. ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: tretji del hiše, mlina, travnikov in njive, zemljiška knjiga Bodonci, 1/3 vi. št. 162. Cenilna vrednost: Din 39.853'—. Vrednost pritikline: Din 417’—. Najmanjši ponudek: Din 26.569'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavi/ati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 13. oktobra 1933. E I 201/33-8. 2852 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gaberje, vi. št. 85 B 4/e, 140 B 4/c, 141 B 4/c in 5/č. Cenilna vrednost: /Din 3.330'—. Najmanjši ponudek: Din 2.220'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 12. novembra 19:33. I 260/33—8. 2865 Dražbeni oklic. Dne 2 2. decembra 19 3 3 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kokolanj-ščak, vi. št. 173. Cenilna vrednost: Din 17.986’60. Najmanjši ponudek: Din 1-1.991'06. Pravice, ki bi ne Dripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dra-/.be. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 21. novembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Izbrisale so se nastopne firme: 1059. Sedež: Ribnica. Dan izbrisa: 18. novembra 1933. Besedilo: Ana Podboj. Obratni predmet: gostilna. Imetnica firme: Ana Podboj. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 18. novembra 1933. Fi 64/33 — Pos. 1 141/2. 1060. Sedež: Ribnica. Dan izbrisa: 18. novembra 1933. Besedilo: Andrej Podboj. Obratni predmet: mesarija. Imetnik firme: Andrej Podboj, mesar v Ribnici. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. novembra 1933. Fi 65/33 — Pos. I. 139/2. * 1061. Sedež: Ribnica št. 36. Dan izbrisa: 17. novembra 1933. Besedilo: Ivan Lovšin & FraniaSuher. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zaradi opustitve trgovskega obrta in zaradi preselitve družabnika Lovšina Ivana v Kočevje. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. novembra 1933. F 66/33 — Rg. A I 358/2. * 1062. Sedež: Žužemberk. Dan izbrisa: 17. novembra 1933. Besedilo: Fran Pehani. Obratni predmet: gostilna. Imetnik: Fran Pehani, gostilničar. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 17. novembra 1933. Fi 63/33 — Pos. I 126/2. Konkurzni razglasi 1063. St. 9/33—39. 2874 Sklep. Stečajna zadeva prezadolženca Ivana Sedlarja, trgovca v Ljubljani, Linhartova ulica 4. Odobruje se v smislu § 164. steč. zak. poravnava, ki jo je sklenil prezadolže-nec s svojimi upniki pri naroku dne 4. novembra 1933. pod poroštvom in plačilno zavezo Josipine Rebolj-Sedlar, posestnice v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1933. * 1064. S 17/32—59. 2873 Odprava konkurza. Prezadolženec; zapuščina po Zorcu Ivanu, trgovcu v Ljubljani, Tyrševa cesta 36. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 17/32—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zak. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1933. * 1065. Por 2/33—42. 2800 Sklep. Dolžnik: Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki. Na predlog Plesca Franca, posestnika v Šmartnem ob Paki, uvedeno poravnalno postopanje se ustavlja, ker je sodišče odreklo potrditev. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. novembra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 13.006/4. 2867—2—1 Razglas. Uprava tovarne za dokumentni in kartni papir Bratje Piatnik v Njivicah pri Radečah je zaprosila za stavbno do- nudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da nanje" brez pridržka pristaja. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša Din 8000 za naše, odnosno Din 16.000 za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti v gotovini tudi pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. . 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajničiio položnico. To položi:* dalje potrdilo davčnega urada o pcir^ navi vseh davčnih plačil za pretealo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo neglede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko, v Mariboru, dne 22. novembra 1933. * Štev. 4289/33. 2878 Štev. 13.129/11. 2845 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 6. decembra 1933. ob 11. uri pismeno licitacijo za popravilo ozkotirne lokomotive. Pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 16. novembra 1933. Št. 1637. 2809-3—3 Razpi: nabave. Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O br. 22032, 22031, 22034, se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 10 dni v sredo, dne 6 decembra 1933. ob 11. uri, tretja pismena licitacija za nabavo naslednjih živilskih potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu za razdobje od meseca decembra 1933. do 31. marca 1934.: a) vseh vrst mesa in slanine, b) mleka, c) kruha. Licitacija se bo vršila pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, kjer se dobe tudi natančnejši dobavni pogoji. Uprava hoinice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec. V Ljubljani, dne 15. novembra 1933. * Štev. 1571/33. 2870 Objava. Gospod dr. Mule j Anton, advokat v Mariboru, je bil vsled smrti dne 14. novembra 1933. izbrisan iz imenika advokatov. V Ljubljani, dne 22. novembra 1933. Za odbor Advokatske komore v Ljub- * Ijani, predsednik: dr. Žirovnik .Tanko s. r. voljenje za gradnjo kotlarne pri tovarniškem poslopju, ki se naj izvrši s povečanjem in adaptacijo že obstoječega poslopja po predloženih načrtih. Na osnovi predpisov § 109. zakona o obrtih, § 73. in sl. zakona o občnem upravnem postopanju ter § 9. in sl. stavbnega reda, se razpisuje v to svrho komisijski ogled in razprava na mestu samem za soboto, dne 2. decembra 1933. ob pol 10. uri dopoldne. Načrti kotlarne so do dneva razprave na vpogled pri podpisanem sreskem načelstvu, soba št. 6. Interesenti smejo do tega dneva vložiti svoje prigovore istotam ali pismeno do dneva razprave ali ustno na samem razpravnem naroku. Ako se pravočasno ne podajo prigovori, se bo dovolila gradba, kolikor ne bo javnih ovir. Sresko načelstvo v Krškem, dne 22. novembra 1933. * Štev. 15.088/2749—1933 2859—3—1 Razglas o II. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru. Mestno načelstvo v Mariboru razpisu-ie po naročilu ministrstva za gradbe od 12. oktobra 1933., M. G. Br. 26848, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev, za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi carinske pošte v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. decembra 1933. ob 11. uri dopoldne v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8, soba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, soba štev. 3, odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni znesek, ki znaša: Din 77.310--. Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9., z dne 25. marca 1932, »Službene novine« br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932., vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem dobave in montaže plinskih aparatov v zgradbi za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku liciiaeijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno doŠle ponudbe se bodo sprejemale s pogojem, ako po- Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji, dne 20. decembra 193.3. ca. 3825 prm smrekovega lubja, izdelanega v režiji na Pokljuki in Mežaklji, v področju šumskih uprav Bled in Kranjska gora. Izklicna cena znaša Din 26.775-—. Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do 20. decembra 1933. do 11. ure dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, Bleiiveisova cesta št. 1, kjer morajo ponudniki položiti varščino Din 3.000-— (inozemci Din 6.000-—) v gotovini ali pupilarno varnih papirjih. Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih treh uradih. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 23. novembra 1933. Razne objave 2886 Izjava. Izgubil sem odhodno izpričevalo štev. 273 rudarske šele v Celju na ime: Oblak J. Ivan, rodom iz Griž pri Celju, in ga proglašam za neveljavno. Oblak J. Ivan s. r. * 2844 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Ptuju, glaseč se na ime Žnidarič Franc, trgovec z živino, Obrež 78. Proglašam ga za neveljavnega. Središče, dne 20. novembra 1933. Žnidarič Franc s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik- Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani.