Ixu> ruk fc«	ki
GLASILO SLOVENSKE NAMOONE PODPORNE JEDNOTE
JrHHKrM
T 'V	J	'	|
j '	1
Chicago, I1L, sobota, 26. decembra (Dee. 26), 1931.
AeoeptaaaeJm aaillng »t ipocial rat» of poatoga piiolšiš <Q fc y>to
, sušenega "programa skcije" k razvidno, da bi fašisti ns -rizanašiii nikomur. Raskrttj« povzročilo veliko rasburjenje t Nemčiji. Komunisti in socialisti se pog-jsjo za skupno skeijo -
Berlin. — (FP) — Iz objavah fašističnih "dtAretov" Je Urkino, da mislijo hitlerjevci peljati raj večji teror, ko pridela krmilo. V teh dekretih, Ki [bili sestavljeni na nekem rajem sestanku nekaterih fašisti-lih voditeljev, obetajo smrt složnemu nasprotniku fašizma za lak najmanjši preatopek. Njih bjsva je povzročila veliko vzne-lirjenje in protestni val širom lemčije.
Odmev teg* odkritja je, da se (med komunisti in socialisti prit pojavilo gibanje za enotno ronto proti fašizmu. V Brealavu i je ie vršil skupni proteatni lob. Med voditelji obeh strani i pa vrše pogajanja za skupno kcijo. . • , ' Objava dokumentov, katerih lavne izčrpke prinašamo spodaj, > spravila glavne voditelje fašiz-ia v neprijeten poloiaj. Glavni lan nacistov je aprvega trdil, i go dokumenti potvorjeni. Ker ) pa nadaljnja odkritja pokaza-i, da o pristnosti dokum^ptov i nikakega dvoma, je glavni lan fašistov rekel, da ao delo ne-igovornih oseb.
Zanimivo je tudi to, da so biM fkreti izdelani v času, ko je Hi-er pričakoval demisije sedanje rueningove vlade in pričetek Izdelani po
lerjevih pobočnikov meseca sep-Hnbra.
Potem, ko je bila ugotovljena irteniičnost teh dokumentov, j4 »licija nadaljevala z upadi v fa-stična stanovanja in odkrila irijo takozvanih "morilnih li >t" • sezname imen delavakih vodi-ijev, Županov, sodnikov in dru-fo, katere bi fašiati takoj po-avili ob zid, kakor hitro bi pri-i na krmila
Dokument, ki ae začenja a pro-smacijo na fašiate, katere pro-a»a za "obrambnike nemškega u-oda," od katerih, je odviten
Kaj bi ae z njimi zgodilo, ai lahko vaakdo miali, ako upošteva fašiatično propagando proti njim.
Dokument tudi določa, "da je sleherni Nemec nad 16. letom starosti podvržen delu na zahtevo oblasti; pravica do živeža je odvisna od izvršitve odkazanega dela." V dokumentu so tudi prepovedani vsi privatni dohodki po. sameznika. "Voditelj obrambni^ sil je prisiljen zaseči ... vae narodno bogastvo ali privatno premoženje posameznika. Privatni dohodki so odpravljeni."
hi vendar nemški kapitalisti podpirajo- fašizem in financirajo Hitlerjevo gibanje! V njem je vsa buržoazija. Zadnje čase, odkar je bil objavljen ta dokument, si je Hitler pridobil veliko etapa-tičarjev tudi med inozemakimi kapitalisti kljub temu, da so "privatni dohodki odpravljeni . . ."
Legislatara sprejela dve predlogi
Ena je za kritje svojih stroškov, drugs pa dovoljuje 10 milijonov za podpiranje bednih
d
Harrisburgh, Pa. — ?FP) — Predno se je pennsylvanska le-gislatura razšla na božične počitnice, je odobrila dve predlogi kot rezultat avojega šestteden-skega "gladovnega" zasedanja. Dovolila je skoraj pol milijona sa stroške izrednega zasedanja, ker poslanci ne marajo biti gladni.
Cističnega režima,	—
U na privatnem sestanku Hi* J, Drugače gledajo pt na besa- JUrlaar** — (FP) — Bivši .	^^^ jj, v pomanjkanju ŽP	a 1-4
veče delavce. Od ambicioznega Pinchotovega programa, ki je predvideval 129 milijonov sa javna dela in 36 milijonov prosperity" bondno izdajo, je
legialatura končno odobrila le 10 milijonov za gladne delavce. Ta denar bodo potrošile lokalne avtoritete za podpiranje revežev kot to določa 400 let atara postava, ki je bila prenešena iz Anglije. "Sweet charity" bo torej grenka dovolj.
Najbolj se Je legialatura odlikovala s praznim beaedlčenjem,
. m m	m m.. _ iti i k_a___ a----
>doči režim, vaebuje aledeča obatrukcljaml in političnim igra-»velja narodu:"	njem. z veliko večino so bile
"Vsako povelje obrambnih sU pora£ene vse predloge za zviša-
ašistov) ae mora takoj izpolni ; upiranje se bo kaznovalo s artjo. Vae orožje se mora oditi v teku 24 ur; kdorkoli bo uneje zasačen z orožjem v po-«ti, bo na mestu ustreljen kot vražnik obrambnih sil (faši-ov) nemškega naroda. Sleher-javni uslužbenec kakor tudi tavei javnih naprav se morajo ko j vrniti na delo; upiranje » kaznovano a smrtjo. "Vsa živila se morajo izročiti »Mem (fašistom) brez kakšna odplačila. Vsak producent tljučivši kmet, mora takoj Izpiti kompletno llato živil in »J. kjer ae nahajajo. Prodaja-e ali zamenjevanje živil je *i"v< <iano. Kazen za falsiflka-i" poročil; Zs prvi prestopek: nfakacija vsega premoženje; drugi prestopek: zspor do »rtne kazni".
V dokumentu je tudi obris vls-
*	forme. Fašisti bi ustanovili *odviane administrativne eno-"• H ^ dele v dve kategoriji. Aa kategorija predvideva u-inovitev "tajnih sodišč proti *iteljcm povelj narodnih ob-mbnih sil ln zasilnih odredb v rHo, da ae ne kaže sliko naafl-
Sodišča bi tvoril on sod-ki pa mora biti odvetnik; v i**ju, da gre sa smrtno kazen, »rajo -'»dišče tvoriti trije sod-k4. °d katerih "mora Mti vsaj *n Kotnik, ds predseduje". l>ruga določba ss nanaša pa na 'tanovltev administrativnega i artmenta, ki nadomesti aeda-1 »niatnstva ln organizira ad-trativno delo."
kument« je posebna toč-ffled« poatoponja z Židi Ju-
*	bi ne imeli pravice do dela.
nje davkov v svrho podpiranja brezposelnih, katerih je v državi nad en milijon. Predloge, ki so predvidevale zvišanje davkov na bogatine, so bile ubite takoj v odborih. In ko je poslanec Musmano predložil resolucijo za memorializiranje kongresa, da dovoli pet milijard za zvezna konstrukcijska dela, oo se nasprotniki poelužili vseh psr-lamentamih trikov za njen po-
raz. S-'■ ?- Jj, .g
Legialatura bo nadaljevaU s zasedanjem po novem letu, vendar brezposelni nimajo ničesar pričakovati od nje, ker je ena skupina podložna Grtmdijevl maš<ni, katere del je tudi governer Pinchot, drugi del pa zob-Ije iz Varejeve pesti, iz rok političnega bossa Philadelphlje in vzhodnega dela države.
SUvkarjl ustavili brezposelne radarje
Old Forge, Ps. — Maena stavkovna straža js ustsvlls 100 brezposelnih rudsrjev, ki so bili namenjeni na delo v Berg-Rosa premogovnik. Družba je najela te rudarje, da razbije stavko, katero vodi lokalna neodvisna rudarska unija. Zaenkrat se jI to nI posrečilo.
mmmmmmmmmmmmrnmmmmmf
Gradbeniki preprečfli redakcije
Boston, Mass. — V . spopadu s podjetniki so zmsgsli delavci. Id so z enotedensko stavko pri gradnji vladnega poslopja za narodho gardo preprečili miukrijo mezd. SUvka strok ee je pričela, ko so kon-trsktorji reducirali vadnim
BORAH PRIPOROČA ZNIŽANJE PLAČ
Redukcija naj bi znižala izdatke federalne vlade
Wsskington, D. Cn 24. dec.— Senator William E. Borah je včsrsj priporočil redukcijo plač za deset odstotkov za vse federalne uslužbence in uradnike, katerih letna plača znaša več kot dvatisoč dolarjev. V tem so u ključen i tudi Člani kongresa. Daai ni izjavil, da bo predlagal zadeven amendment k novi predlogi o državnih dohodkih, je bilo jaano, da bo podpiral tak načrt.
Borah je u ver jen, da bi apre-jetje takega načrta znižalo vladne izdatke, odpravilo deficit in uravnoveallo budžet. Val vladni ualužbenci bi bili prizadeti; izjema bi bili edino federalni aod-niki ln predaednlk, katerih plače ae ne morejo zvižati ali znižati, dokler ao v uradu.
Ko je prod par leti kongres zvišal plače vaem Članom od $7,500 na 910.000, ata Borah in kongresni k Henry George Tuc-ker odklonila sprejeti naknadno vaoto |2,500 na oanovi teorije, da nimata moralne pravice zvišati ai svojih plač, dokler sta v uradu. Znano je, da ata potem, ko ata bila ponovno izvoljena, prejemala polno plačo.
KsaMdikOattlea''
Zagovorahška priča obtožena u-
her lanski jetničar in davčni aor John B. Groas, ki simpstizi-rs z rudarji, js bil aretiran in obtožen "zarote ln umora" potem, ko je na Joneaovi obravnavi pričal v prilog rudarjem.
To je tudi edini razlog, da je položila na njega roko kentukiš-ka "justica", katero domlnirajo premogovni baroni. Slednjim ae je Groea tudi zameril, ker d* ni ustrašil pričati pred governerje-vo komisijo, ki je preiskovala terorizem v harianskem okraju.
Vso ddbo, odkar je pričel bol med rudarji in operatorji, niso oblasti nadlegovale Grossa. Prijele so ga potem, ko se je izkazal za verodostojno in vplivno pričo proti džungelskemu barbarizmu premogovnih baronov. Kaj takega je mogoče le v Kentucky-
DaanHrsUi
Is Saa Prsnctscs, Cal — Tu js bU rojsk Anton Dime, ki si je izpoeodll komični film na račun tukajšnjega Slovensksgs do-ms In potem izginil z njim. Ne-ksj rojskov js tudi potegnil ss manjše vaote denarja. Kakor ču-Jemo, ae je odpeljal v Oregon. Ima avto Dodge aedan z llllnol-ako licenco No. 963-054. Prej je bil nekje v Illlnolau in tam se je pisal Anton Dimec ali Dimo. O-pozarjamo rojake po zaps^u, nsj ae čuvsjo pred njim.
Preganjanje tujerodnih radikalcev
Štirje delavci pridržani aa ttepor-Učijo v HttsburAkem okrožju
Pittsburgh. Pa. — (FP) — Delavski tajnik Doak ln ameriška vlada boata skoro gotovo zmagala v procesu proti štirim tujerodnim delavcem v plttabur. škem diatriktu. Zmaga bo pomenila, da bodo ti delavci, ki ao od 16 do 20 let opravljali naj-grša ln najtežja dela v premogovnikih in jeklarnah, zaznamo, vani kot "nevarni radikale!" In izročeni na milost Muaaolinijevl in 2ivkovičevi diktaturi.
"Zločin", ki ao ga napravili ti štirje delavci, je prepričanje, da je potrebna radikalna izpre-memba v ameriškem Induatrij* skem in političnem alatemu. Vlada bo skušala dokazati "zločin" s tem, da so bili vsi štirje aktivni v radikalnem gibanju. Trije niso bili lel nikdar prej kaznovani, eden pa je bil obsojen na deset dni zapora, ker se je udeležil "gladovnega pohoda" ln širil radikalne ti*ovine. Ti so Mike Burič, Vaso Popovlč, Steve Perlič in Philip Giambat-tista. Slpdnjl je ošenjen in ima tri otroke.
Popovlč je bil organizator rudarske unije v Mfeirtonu, W. Va. Ko so i migracijski agenti vdrli v njegovo stanovanje, so dobili člansko knjižico komunistične stranke. To je zadoeto-valo ln Popovlč je bil aretiran in poslati v zapor, v katerem se nahaja že štlrU meseoe. Mike Burlč je bil član koncila za brezposelne v Pittsburghu in je prodajal "Dally Workerja". Radi tega bo Izročen jugoslovanskim avtoritetam, ki šudi dobro vedo, kako je treba potapati proti ra-dlkalcem. SteveTCrllč je podari! "Daily Workerja" neki šen-ski v grocerljskl prodajalni in sedaj bo dobil prosto vošnjo v Jugoslavijo.
Philip Giambattista Je storil veliko nspako, ksr js postal or-gsnizstor za Nstlonsl Mlnsrs unijo. To js bilo dovolj. Nekega dne so agenti delavskega de-partmenta in državni policaji vdrli v njegovo hišo v Browns-villu. Pozneje so Izjavili, da so dobili dokaze, da Je Giambattista član komunistične stranke. Sedaj je skoro gotovo, ds bo postal Mussolinijev "gost" ns ksznilniških otokih. Cetvorics je sedsj v zsporih in čaka odloka sodišč. Unija za ameriške civilne svobodščine ln nekstere druge organizacije so zdaj na delu, da Izposlujejo dovoljenje, da se Jih deportim V Sovjetsko unijo namesto v Jugoslavijo ln Italijo.
Nesreče oa božični daa zahtevale
176 žrtev
Chicago, 26. dec. trinajst ljudi Je bilo včersj ubitih v sv-tomoldlakih nesrečsh v čikaški okolici, dvs osebi ps sta podlsgll prejšnjim poškodbsm. Skupno število žrtev po vsej Ameriki snsšs 176. Avtomobili so Jih u-bill m, devet Jih Je umrlo vslad zsstrupljenjs s likerji, 6 oseb je bilo po nesreči ustreljenih, ostali so postali žrtve drugih nezgod.
BREZBRIŽNOST MRAZA JAVNO VZGOJO
Delavske orpmlsaclje se premalo sanimajo aa to stvar, pravi
tajnica federacije
New York. — (FP) — Floren-ce Curtis Hanaon. tajnica Ameriške učiteljske federacij«, je v zadnjih treh letih večkrat posvarila javnoat, da nameravajo finančn' interesi bankrotirati aiatem javne vngoje, da bi poten* dobili kontrolo (ipd njim. Do ae* daj se organizirano delsvatvo v industrijskih mestih n! veliko brigalo sa to atvar.
V	rgoja v podeželaklh krajih, zlasti na jugu. je ailno pomanjkljiva. Temu je največ kriva federalna vlada, ker dovoljuje, d.» crganizacije kot je Roaeiwa i -tn ustanova določajo vzgoja« hn.ernioe, namesto, da bi oiut vplivala na razvoj šolatva.
Pregled, ki gb je uvedel Tho-mas L, Dabnev, proft-sor no dr Cavnl univerzi v VlrginlJ|, poka-suje pomankljivoat vzgojnega •'tla. Pregled nanaša na 28 o • rajev v tej državi In $*«<' na mizerne plače, ki Jih prejemaj; cčiteljice. Povprečna plača na leto je 1366.
SUčna altuaclja prevladuje tudi v drugih državah. Privatni Jn-teresi ao na delu in skušajo bankrotirati sistem jivns vzgoje. V Chicagu niso učiteljiee prejele plače žs zadnjih šest mesecev, dssl nihče ne verjame, da\masto ne bi moglo dobiti sredstev sa vzdrževanje svojega učlteljatva.
Promet se ifaeeee mmmt|b
mm m i ■ »
Veliki snežni vikarji divjajo po vsej Evropi
London, 24. dec. — Bllzard je paraliziral promet na Črnem morju' In vsa Evropa od ikandl-navskih dežel do Sredozemskega
morja je pokrita s debelo snežno odejo.
Sneg illno ovlrs železniški promet, zlasti v srednji Evropi. Edino Anglljs js brez snega, toda zavita Js v gosto meglo. V Londonu niso vldsll sol Oba žs štirinajst dni.
V	Rimu prevladuje llfeden mraz in Številni vodnjaki In vodometi so zsmrznIU. <>
Gaagež DeVIto oproščen as sodišču
■ffew Vork. — Peter DeVito. notorični gsngež, ki je prejel 1310,000 od Rookefellerjove Standard Oll Co., ker ji je po-magal pri razbijanju stavke, je bil ponovno oproščen, ko je sodnik, pred katerim se je vršila o-bravnavs, odločil, da je Imel De Vit? pravico nositi orožje. DeVIto je bil ssstlrsn, ker je polk Ija našla pri njemu revolver. Par tednov prej Je Ml DeVIto oprošče* na federalnem aodlšču na obtožbo, da nI plačal vladi davka <*J svojih dohodkov. Na aewyorš-klh sodiščih imsjo gangsžl bno srečo.
Vatikan odredili preiekavo
Štiri žrtve srušeajs stropa v va-tikanji knjižnici potegnjene Izpod raavalln ,
Vatikansko mesto, 24. dec.— Režllno moštvo je danee zjutraj obnovilo s iskanjem tru|4a pete žrtve v razvalinah v vatlkan-akl knjižnici. Rešilno delo je bilo uatavljeno sa eno uro, ko so dslavcl bili uverjenl, da so našli truplo zadnje žrtve.
Rim, 24. dec. — Papeš je včeraj imenoval possbno komisijo arhltsktov, da določijo vsrolt Zfušenja stropa v vatikanski knjižnici. Trupla treh delavcev in rimskega odvetnika Marka Vataaaa so bila včeraj potegnjena lspod razvalin. Komisija je že pričela s svojim delom.
Izgleda, da ao nesrečo povzročili defaktivni temelji treh od dvanajstih stebrov, ki ao driUM strop. Izgube bodo najbrž manj-Ae kot sa Je prvotno domnevalo. Krog 16,000 dragooenih knjig je uničenih in mnogo drugih dra-gotln, katere ao papeži prejeli od raanih vladarjev In drugih oseb, je ttgubljenlh ali uničenih. Mod Umi je tudi krstni kamen hi poroeUna, katerega je Napoleon III. podaril papežu Piju IX.
(M)(oiei) Jt, J^ 11 RA^MI ^Mi ualjske agitatorje
New York. - (FP) — Kadar pride pred sodišče delovodja velika korppraclje radi kriminal-nega napada na dalavoa ali alm-
natUiMl«	t - m hIIm uam
psncsrjti poaiopajo a njini
drugače kot a delavskim agitatorjem ali radikalnim voditeljem.
To potrJuJa tudi slučaj John DundyJa, delovodja Brooklyn Edison kompanlja, ki Je vodil napad na ljudi, ki ao prad toA varno dellU časopis "Mva Wire," katerega ladaja Brooklyn Edison Employaa Brotherhood, organizacija. ki akuša organizirati delavce te družbe In ki aa bori proti redukoijam, odslovitvam n razgalja svebohllnstvo njenega predsednika Matthew Sloana.
aioan je ukaaal, da se mora ta organizacija razbiti as vaako oo-no, pre<ivaem pa preprečiti dla-trlbucijci "Llve Wira" med njegove delavoa. Ker kompanljaki JudJe tega niso mogli preprečiti kljub nspsdom na dlatribu-torjs, Je družba najela šoto nižinskih karakterjev. Ko so prsd par tedni prišli pred tovarno linijski agitatorji, msd katerimi je bilo več študentov bogoalovns šola ln duhovnik Whlts, jih je obkrožila čsta profesionalnih pretepačev in kompanljskib pe-tollzrev. kateri so pričeli udriha ti po njih. Dobil jih je nekaj tudi duhovnik Whlte.
Zadeva je aedaj prišla prsd sodnika Curtlsa. Obožnlco proti Dandyju, kateremu Je bila varjena naloga, da adrobi skupino, ki vodi agitacijo proti družbi, je sodnik "vzel na znanje" In obtoženca poetavll pod parolo. Sodnik bo odločil, da4l nadeva spada pred poroto.
Delavakl odvetniki pravijo, da Ja veliko precedentov ia delov-skih bojev, posebno tekoči boji v Kentgckyju in slučaj Alfrsd iioffmans, po ksterih bi moral priti delovo<ljs prsd veleporoto, ako bi veljsU Ista mera aa delo dajalca kot delavca. Dundyjov alibi je, da nI prisostvoval napadom, dokasano ps je bilo, ds so se vrHH pod njegovim vodstvom.
Padar eUvMnaklh akthmosU v
vojaki, ki še ae veda, kaj je vejaa, odhaja)«
Chlrago. — Stavbinake aktiv noatl v državi Illinois so v meee-eu novembru t L podle sa 70J* t primsM t Istim meeaoem prej-šnjegs leta. Tako pokasujs poročilo državnega delavskega de-partmenU, ki je bilo U dol oJ>-javljeno.
STEV.—NUMBER 301
NENtUA NE 10-RE PLAČATI OBLIGACIJ I

Finančni veščakl urglrajo revizijo vojnih dolgov la reparacij. — Nova konferenca v
mimr : | L • t ,
Haag, 24. dee. - Holandska vlada js bila «d,veščana. da se o-tvorl 16. janilarja medvladna konferenoa o reparacijah In vojnih dolgovih v Haagu.
Baael, ftvlca. 24. dee. — Nemčija ne bo mogla obnoviti plačevanja pogojnih reparacij, ko po-^ teče termin Hooverjevega moratorija v prihodnjem juliju. Tako je ugotovil posvetovalni komitej, ki je bU Imenovan v smislu Youngovega načrta, da prouči upravičenost apela Nom-ije gleda misije reparacij. Ko-mltej je aeatavil avoje poročilo, nanašajoč se na to vprašanja, ki je bilo alnočl objavljano.
Pole« tega je komitej iarešno poudaril, da je ekonomska ka-astrofa neizogibna, ako ne bodo Združene drŽave delno črtale dolgov, ki ao Jih napravile evropske države v Ameriki. To je ■ tudi mnenje ameriškega člena komiteja Walter W. Stovrarta.
"Ureditev reparacij In vojnih dolgov jo potrebna aa ozdravitev svetovna akonomake altuaclja," Je rečeno v poročilu. "To ae mora iavršltl breg odlašanja, da aa prepreči gospodarski po-om. Edino taka akeije lahko vipoatavi medsebojno aaupanje n akonomake stabilizacije."
Poročilo podaja temno sliko mMiII t Nemčiji, brnenja naglo naraščanje javnega dolga«
Ug J.Ima i,iIMMMMHII afSaab *b nor j«* urino (Niinirunsrvva^ l
ija, ker je potrošila velika vao-'
lapoaojenaga denarja. Dalja navaja finančno paralizo. M ae a raašlrila na vaa svet ln Ima avor v nemškem finančnem problemu. Solucija nemškega problema Je mogoča le potom akup-ne akcije, katero morajo privzeti yae vlada. Isrečno poudar-a, da Ja bil podan deflnltlven^ dokaz ekonomske lavlanoati vae-ga aveta.
Temu aledi lajava, da Namčl-a ne bo mogla plačati avojih obveanoatl vallo korakom, ki ao tiill pod vzeti sa atabUialranje njene valute, ko poteče rok Hoo-verjevefs moratorija 1. julije
Komitej augeatlra'odgodltev pogojnih plačil aa nedoločen čas, obenem pa je namignil, da je tu« dl odgodltev nepogojnih plačil potrebna. V slednje je zlasti aaln-terealrsna Francija, ker tvorijo skoro 60% nemških reparacij.
vtaeki pogajaaja
Kosi js bo plačala svoje stl v Nemčiji a žitom
Berila, 24. dee. — Bovjetaka Rusljs in Nemčija sta aaključlll dvanifaečns |K)gajsnjs, a kats-riml sta uredili trgovlnaks od-nošaje v skladu • obstoječo ako-nomsko depresijo.
Berlinski trgovski krogi pravijo, da bo Nemčija kupila v Rusiji 200,00C ton rži, 100,000 ton pšenic« In 100,000 Ječmena, kar bo doetavljeno v Nemčijo kot plačilo is msšlnerijo, katero Je Rusljs naročila. Ruaks naročila v Nemčiji v prvih dsvetih maeecih tegs leta so znašala $141,-000,000, ruakl dolg v Nemčiji znaša |8<X>,000*00.
V istem času js Nsmčija tudi aaključlla pogajanja t Avstrijo, Ograko In Romunijo, ki ao rs-zultlrals v trgovinskem paktu, kateri atopl v veljsvo 1, Jaaarja.
v Nemčiji
Alevtle
Berlin, 24. dee. — 16. bra Je bilo v Nemčiji 1^49.000 brezposelnih delavcev ali t90r 000 več kskor prad dvema to-

__
čaka in se zanaša nn drugega, da bo kdo drugUneato njega Or pravil to delo. To ni mogoče, j ff Dohodke, ki som jih letos i-mei, sem te davno zračunal. O-stalo mi je na tisoče $000. Želim obilo sreče v novem letu vsem!
Frank Pemteht*.
Mirovna nagrada
Nicbolas Murrsy Butier, predsednik unl-verso Coiumbije v NeW Yorku, je letos dobil Noblovo mirovno nagrado poleg miss Jane Adamaove. Kaj pa je Butier storil xa svetovni mir?
Ko jo newyorškl list Time« naznanil veat o nagradi, je ironično pripomnil, da je Butier "navdušeno podpiral sodelovanje Združenih driav v svetovni vojni ia ukrenil je strogo postopanje proti m-patriotičnim tendencam, kl ao m pojavile med nekaterim dijaštvom na Co-•smbijL"
Ali jo to Butier jeva zaaluga za mir? To pa ia ni vae. Znano nam je, da jo Nick Butier val lat pred svetovno vojno odprto hvalil nsm-škegs osaarja Viljema. Rekel jo javno, da jo Viljem "tako priljubljen v Nemčiji, da bi ga Nemd nedvomno isvolill za avojega vladarja, ia bi kdaj kandidiral sa cesarja," In cesar Viljem je bil — kajpada — velik zagovornik in prijatelj mirni
Ko jo izbruhnila svetovna vojna, je pa Vlak apramenil avoje mnenje o Viljemu kakor eo apramehl srajca. Vsak dan je grmel za za-veanlke in vaak dan jo pil "hunsko" kri v avoj I trdnjavi Coiumbije, kjer je vodil voHke ofenzive aa "pravice malih narodov in avojo domovino." In to je vredno Noblove nagrade 1
Amerika ima pasjo srečo z mirovnimi junaki. Tbeodore Rooaevelt je prejel enako nagrado. Kdo je bil Theodore Rooaevelt? Prostovoljni "divji jezdec" na Kubi za čaaa špansko vojna, kjer je — kakor aam pravi v svojih spisih — streljal bežeče Spance V hrbet. Ko ss je leta 1909 odpravljal na lov v Afriko, je pokazal prijatelju — kakor so takrat poročali listi — veliko zbirko atrelnega orožja in mu rekel: "Vidite, Jas aem barbar; moja največja zabava Je, če streljam in ubijam." I*a povrat-ku 1» Afrike Je poaotil tudi Berlin ln eeearja Viljema, s katerim ata bila takrat velika prl-jateija ln Viljem ja Imenoval Rooeevelta "največjega živečega Američana." Ob Isbruhu ave-tovne vojne je pa Teddy znorel. Za vaako cono jo hotel voditi Ustno dl visijo na francosko fronto ln predsednik Wlleoa je imel vražjega poela, da ga Je prldržal doma. To jii pa ftooee-velta tako razkačilo, da je sbolel in umrl.
Taki ao amerižkl elavni možje, kl jih Noblova ustanova odlikuje z nagradami aa — mirovne sasluge.
Nick Butier je dobil nagrado sa povspeže-vaaje trajnega miru, Kdo je sdaj na vrati? Prav nič ae ne bomo čudili, do v prihodnjem letu dobi Noblovo mirovno nagrado veliki sogovornik In prijatelj miru--ekskajser
Viljem Hobenaollern.
Moratorij odobren
Kongrss Je formalno potrdil Hooveriav enoletni moratorij aa vojne odškodnine in dolgove. Stvar js sdaj aaključer.s ln moratorij jo v veljavi do prihodnjega 1. julija.
Ampak brez boja nI šlo, alaati v aenatu. Peščica pregresivcev v senatu Je erdito naapro-tevala moratoriju, poaebno pa načinu, po katerem je predsednik Hoover pridobil večino aaaotorjev In koagresnikov zadnje poletje, da ao sdaj glasovali aa njegov moratorij. Pridobil jih Je aeformalno a brzojavkami. Progre-eivci, slasti Johnson is Kailfonrlje, so aadnje dni odločno pobijali ta način "zakonodajstva". Rekli so. da je predalnik delal protiustavno. Moral bi bil sklicati kongrea k izrednemu aa-aedanju. To bi bilo ustavno. ' Johnson je na-giašel. da Je aamo še enega koraka treba, pa bo uatsva v košu In imsll bomo diktaturo v Ameriki.
Vpražanje, če je bilo HooverJevo postopanje ustavno ali ne. je malenkoatno. Predsedniki — poaebno Wilson med vojno — ae se že dostklrat zaleteli čsa meje ustav« in aenator Johnson ni ob takih prilikah nič grmel. Glavno je moratorij aam. Ali je kaj vreden, ali ni nič? Ali bo enoletni "praanlk" aa odplačevanje reparacij la vojnih dolgov kaj pomagal Nemčiji In ostal! kapltaliatiča! Evropi?
Nemčija sama pravi, da JI ne ho pomagal, kor jo prišel propoano. Francija nI bila sado-v olj na ln originalni moratorij — kl je bil Mne-ustavno" la brzojavno predložen članom kongresa — jo zavlekla sa pet tednov, dokler al
jej v pridi Jug^v,^ Ugebe kot dobiau j-k »dovoljen Da mor^J
bil popravi
(i
Park Je dobil kilo Is Mala
Nsw York.w Devet bresuo-sslnlh delaveev si Js i s mlini Central itarka urradlio hišo is Wata, kjor nameravajo prosim!-M» Postavili so ogrodje is starih <kajt, p*lis ia aavi ia ge obrniti* ii s blato« i as sllčen način so si sgraCili tudi M. živijo komunalno. Kar kdo lapfoal sil pa Is m m l»s tam xssl.it) kakšoa dolar
< *r polagajo s tem vsi skupaj. Ca Caotrai park Js ta "hlše'r nokaj
SOBOTA.
D
ustanova največjega
66 kt, marveš bodo imeti po smr-pravico «'o goU>-in sirota. 8
gocislna
IjiLrakg kriza psžtkka Um 4mo	akcMri tnr
»loje prablv»l«ty» in bo ti to>«kiM. 4u M H t^to
pod njo »koro
r^ "i"'"
Jg^JJiOl
Jeri bo glasovalo na spioAiiom kovanju Švicarsko ljudstva no nont«,
uvedbi obveznega starostnega renta ali pa motne, lahni ie-
iftrovanjs za ves narad. L plačljivo odpravnina lavno* U
Po švicarskih listih posnema- ko *»*> fr* r«rt« «*"*e sa j stvari: II	. J££ * «
i decembra t. L na Miklavžev	v&kl
kk°	žess temeljnim zneskom, kl
ES-S^^	jg^vkov zavaso-
bo pr
pogoji Ig takozva-pa v
iStršjZAt asnaz
SH?Tglaa( vanju (referend ali naj bo «va<
Švici oa narodnega sveta
do potem omogočile skupno « zneskom prispevkov izvrševati in nuditi popplne »varovalne daj* ] tre osfc-omammte.
IMi imk v Egipta
S vp|a«eN me lAfri
njo skoro vp avet, ne vsftnejAa kater pe skrb za njego-~ ako si malo podrobneje vo Ustno starost.
vekpotnsaa akcijo, o Taefcto, is-bsdi umi ali žena/
vanjem mesečnih sa franka oe 1 franka, hc akrblj imel torej oni. ki je potreben, pravico do starostne rente v znesku flOO do 600 frankov os. 42 50 do 50 frankov mesečna FSatUfc* dodatka ln ps izredne podpore, ki bodo kplačevane v prehodni dobi, bo plačevala tal^TT'£ končno država in aioer bo1**1, prevzela švicarska zveza in 20%
) Kakor lahko čitamo is Časopisov, ao v Egiptu na dnevnem re-tu stalni boji sa evobodo egipž-ikega ljudstva proti tarnanji reakcionarni vtadf. .*nkrat ti boji
M a«-.««.-! u .»i^j „ ,,...,606011. Tu vladajo soeialna f^S^.iSJSS1 l^^lia^a najhujše vrste
» <frbfl vsakdo
država
B M:kiaM.	• temeljnim zneskom
ton
HH
- lahko v zadostni meri krijejo
, sprejeti zvezni zakon t zave- j,	.
panju za starost in za amirt m.!1™*"* ** vzersevenje in
ali nii«av6ikn **	vsakdo. Osebe, ki
B) K)as<»vali, ali naj na «seoen ^ ^^ ^^^^
pridobitnih dohodkov, pokojnin
D 2e pred šestimi leti	* ** ROci
Urški volilci z veUko več,	^ J
[ dali r.vey^raugQBj*lW	*X*ere pen-
ilo da	vica na p^emaeje acialnih do-
T"	države. Vsekakor pa bo
l'f1pritegnjeno kolikor motoo najet najbolj skrbno ***** večja število najširših ljudskih
mislil, bo zdaj predložen naro-t	"
, v prejetje. In zdaj še	k
,0 tem zakon".	^ tMtjin| ^ ^^
Dosmrtna renta	tov). Dodsžek je omejen na še
Določeno rento ne bosta dobi-" enkratno vsoto temeljp lli samo vf ak Svicah in Švicar-] ka. V posameznih eksžajih dobi-1, ki oosta postala stara |

Vrsta dajatev Starost, renta poaaraet* osebe Starost, renta zakonske dvojice
Renta za vdove..............
Renu ia sirote, u vsako.....
Renta za dvojne sirote, sa viako Odpravnine ts vdove:
a)	manj kot 40 let rtam......** 500
b)	od 40 do 49 let stare.......MO-HBC IlOO-SOOO
švicarski frank j« danes krog 0 c
starostna fanta I se pridne s 1. januarjem ko-
darskega leta, v katerem bo iz-
Ijalr
S! '
1600 007 JO 7i0JŠ-kf»
V tej prehodni d< )lnil rentnik 66. leto, aaaša to-J storitve ia sledečih
t\ najmanj 200 fflsakov ktno
i Ishko naraste v slučaju potre-e ni največ 600 frankov letno { tari zakonska dvojka torej lah-»dobiva 1200 frankov letno, oz. M frankov mesečno. H skušnje edi, da bo več kakor polovica mtaikov enkrat .prišla do doba tivanja starostne rente ln da ne )do prej pomrli. Za one pa, ki bodo prej umrli, ' predvideno zavarovanje sa reoafele, ki bo nudilp preo n mladoletnim otrokeivls-ti^ ta starosti rcnfo ln tud^ vdove mIo dobile določene dajgšee. In ter znaAa renta ske4 »v za ot roka, s čemur pridi lah-»ie socialni dodatek v snesku K) frankov. Ne glede na število Poletnih otrok bo dobivala fova izplačanih letno do 160 aakov na otroka. Ako pa kgu-I kak otrok oba starša, tedaj i-s pravico no dvojni znesek let-
pridobitnih
pokojnine

dobi obatojajo treh delov:
U temeljnega zaeeka, is socialne-ga dodatka in ia isredne pomoči Ta izredna ponpč oe krije iz do-Inji alkohole in to-baka in jo te treba r nekaUrli kantonih na vaak način zmanj šatl. Kljub zmanjšanju začetne dajatve ba treba v prvem prehodnem letu izplačati 68 milijonov švk. frankov. Vendar ureo-ničuje U zakon z željo, da ae tu dl današnjim starim ljudem, ki sami še niso aišesar k tsnui zavarovanja prispevali, čimnajveč mogoče koristi s dobrodelnostjo novegs starostnega zavarovanja,
Kako naj se pa zbere U denar ki bo potreben sa izplačevanje rentf> Jr £
Vsak v Švici stanujoči moški mora od svojega do svojegs 66. leta ataroeU vpleševati btni prispevek v znesku 16 švisarskih frankov na leto, vsaka ženska po
malo poležejo, pa ee po nekaj me-iecih s še huJSo silo sopet pojavijo ln vsbude. TežkoČe delovanja njih vodij, ki ee bore za svobodo, je mogoče razumeti le te*
|ee|
na nasprotja.
giptu prekaša v breaupneati vae. Moderna ISgipčanka v Kaka ai je pridobik nekako tak kakor Turklnja, in ae v meri pM možitvijo bavi a poklicem. Daal je mnogošenstv« dovoljeno, poruči moderni mol v Spodnjem Egiptu večinoma le 6» ao šeno. Ako jih pa vsema več,
a . od druge oddaljene un mana družab- r^Moodinistvih
ki obstojajo v tej TT^Z^l
slučajih bo udakžbs zveze pri dajanju teh pomoči znašala lahko tudi 66*.
ta na-Hajho
bogati zemljiški veleposestnik
ne eni etrani — izstradani, do eajskrajnejših meja motnosti is-Šeti najemnik, felah. ^ na drugi strani. Kultura, saanoot, znanje mnogi n jeeikov pri posedujočih slojih, analfabetisem pri ljud-stvu. In zatem še aaaprotja mod Gornjim la 8podnjim Egiptom. O teh razmerah, nam piše sdra-Znani angleški pisatelj Ber-|vnlca dr. Kathe Foth m. dr. ok-tbp.ll
MW1 eHw V MRefl Co •
lih h tovktaki Rušili
ir-F
se je pre^l nveseci deče:
nard
vrnil s obiska aovjetske Husije, je dne U. oktobra govoril v radiu o tem svojem potovanju ter naslovil nokaj besed tudi Američanom. S svojim pikrim jezikom je poŠČegetal Američane tako-k:
"Halo, Amerika! Halo, vsi mo-ji prijatelji v Ameriki!
Vsekakor želite zvedeti moje vtieke o Rusiji... Prvi moj vtisk je bil, da je Rusija polna Američanov. Drugi moj vtisk
je, da Rus v
la bil vsak Inteligentni Ameriki in da je ne mara, ker 4sm pri vas ai svobode.
Na peti v Rusijo in nazaj aem potoval skoei Francijo, Belgijo,, Nemčijo in Poljake. Povsod ao me v tri) državah nekako ofici-jelno pričakovali. A pri vsakem tak«m sprejemu je kakšen navdušen Američan odrinil v stran državnega predstavnika ali tistega, ki je imel dolžnoot poedra-vlti me, ter me vea tareČ od go-
av-
dobro aam Poljski, Rusiji je pač zahte-
jt (kakor
eea aei
To je tkt^ kar vas Američane dok tako popularne na vsem svetu. Povsod sa ftentite kot doma in povsod imate prvo besedo.
Zdaj naj vam izrečem nekoli-lio pripomb za primer, te »e boste vsi odločal obiskati Rusijo ter ae preprilatL aU je vse to, kar govoriti Jas, resnica.
Prva stvfcr, ki se lahko dogodi vsakemu StoprootLk*mu Američanu v ResiJi, je opesnsnje, da je Rusija 's svojim ogromnim prirodnim bogastvom država, kjsr ae khko sluti-svetle denar* ce. Mesda 'je niska, a zaslužek visok. Zakaj nfki ne bi kak spo-
Medtem ko jo mogoče opaziti v Spodnjem Bgiptu e Kairom kot središčem v veliki meri e-vropski vpliv, je Gornji Egipt pokrajina krog dandanes večkrat omenjenega jeza pri Assuanu najgloblji Orient. Tam vidimo čepeti felaha čes to orle ure na poštnem uradu, dokler mu poštar ne napiše tega, kar želi. Enkrat sem eo postavila kot zadaja v dolgi vrsti čskajočih pred oken-1 oe za poštne snasske. Naenkrat ao vsi stopili na stran in sts
spredaj kot prvi. Isnsnade-na in osramočena aem razumela razdaljo šraega gornjeegiptčan felaha do Evropca.
ženske v Goru i< m E-
soben človek začel tamkaj trgo-Ijal densrce v šspT
vine in spravi,
Ce pojdete s to namero v Ku sijo, boste uaglo obogateli. Toda če bodo to dejstvo opazile davčne oblasti, vas bo poklicak GPU, rosluk tajna poUelje, kl deluje ot lnkvigjcU»ko telo, da isprsšs vaše bogastvi in vaše metode Kakšen agent vas bo potrepljsl po rsmah ter odvedel v »lavni urad.	■■
Tam boste morali pojasniti svoj trgovski posel in svoje ns ziranje o življenju na sploh.
Ns bodotfaa tilili, plašHl ali polemlsiroji s vami. Sploh vsa ne bodo spravljali v neprijetne ssdrsge. Vse, kar ss vam bojbge-dik, je to, da ss boste po podrobnih pojaanftvah nepričakovano s našli na onem evetu, še "oni svet" sploh ekslstlra. Ce pa oe to ne bi zgodilo, boste enostavno nehali eksietirati, vaše sorodnike bodo pa obvestili, naj ne skrbijo za vas, ker se nO boste več vrnili domov "
napravi t* kakor mi je ki Egipčan, v priaaneotjtri e-vrofekt obliki, fcae šivi je druga
m^^m rszllčnlh
V nasprotju s Kairom obetala Gornjem Egiptu še ssk stara
oblika harema, fttevllo Sena, kl je dovoljeno drŠavMm kom, se ravna pa činu. nižjih slojev je dekvae šMne, ona srednjih ia višjih slojev »a ujetnica, ki je priklenjena na hišo in vrt in pride k redko globo* ko zagrnjena na ulico.
Radi avojega poklica kot sdr*-vmea sem mogla veškret obiskati rasae hareme v Assuanu, kar
elaor nI dovoljeno nobenemu K-vropcu. Protreeujoč doživljoJ je bil svesam s enim teh obiskov. Pripovedujem ga, ker jf to orle Običajev in je tipičen sa stallšAo šene. Neki igipčanaki 'inženir me je naprosil, da obiščem njegovo bolno ženo. Ko sem ga vpralata, da-li je že bik v kaki edvavnižkl oskrbi, me je ogoršen strmo pa-dal: Zdravnik — ne — on spo-Muje običaje ovoje dežele, in no-bone šene ne oaeo prekkati kak moški sdravaik.
"Ali če obstoji življenjska ae-varnost, kaj tedaj?" sem vpaer lak ■^■■^■■■■■■■l "Tudi tedaj nsM, je odgovoril, "ako Al lah ne pomaga, morajo šene pač ufaretl t"
Pripovedoval mi je o oell vrati tragičnih smrtnih aludajev mladih šea v Assuanu, kl so jih njih možje pustili umreti, ker se jih ni smsl noben drug molki, tudi noben sdravnik, Inženir ms Je moledov dem, kajti doslej ee je o samo ono Ifno, kar Jo bi. V kresno cvetočem nem okandrekih dreM* žls lično belo hišo, prlproeto belo poslikano sprejemnkoa kplmi preprogrami in riabarijami. Gospodar me js sprejel s pretirano orientalsko vljudnaatjo. fišl aam
M6T4S 6e. Uvašals Ava. Ckica««, m.

Vf, 0hle«fo, M.
sjnik bol oddelke ...MŠT 6. Uvadale Ave., Chlsage, I1L [ .1. blsfajnlk......SUŠ a. UpMak fas. Obkafo, »L
upravitelj gksUa....B I Uwa4aU Ave., avešalk gksik......8. Lavadale Ava,
1,1
IChloage, ttL
ODnOKNIKIi f H, prvi podpredsednik, 000 KaissU Ave., J „r«„ Mpms. • n^JL^^Avj, |i. saravma. *......mm
I1L
IU.
FRANK ALEgH, prešs^alk..........11M 6. Orsw#eH Avs^
IOKN OLIP....................140 6, Proepeet Ava, CIm
10611« 6MOVICH.................lO^ITm liveet,
^tfiU	POAOTNI OMMRt
ptešssdalk .U............ W. Bar št. gpHagfkl^ IU
,,,.•»•«»•»••«•••••»•»•••••••»••»• P®! n, anna. asns.
Ho« m. S t raba nt, Pa. lea 01. Pevk BlU, Pe.
M.MIMMUlIlllMHMItMIttMII .....................................
1ajcovšck..................1610 Ašssm 61« Na Ohteage, IU.
•KBOlNl tAgfOPNIKIi^
I6T Mak Ave, W. AHealppa, Pa * •. ,6(1 jgp ,,«M«M IMIlItllM
ukrolje.,,,,,....	.
«««,«,«• «*>•«• nsa 161» Resk Spri naa, W y u.
NAOIORNI OOaBKi
FRANK I PRED
M St.. Chicsro, HI. J$ Oeakal Faak, Pore, III.
* st
2 M	S
■Mna MM ■ »šilih
# ml k nea appPK ipmiB^p a^s»
um

si je sina* •«*• f i .
*Ako ne more šeaa darovati mo|u aobanaga sina, nI Jtn na de^ lali sanj nlž vredna", ia rekk.
Uget6vUs sem sžslilda. — To m^nkUk ml
vo la IsrolMi so tni prt-ma hiše je bfk spalnici geepe ja Mk
O-: v
da
ml >aiki<m
hvslsSno In iaupa||alo
bi bila svsti
BiiNiinB
W ml je bil
Gospa, najstih kjpfl spominjajošobarvoj K' at ijosna, vi um,
Mad pregledom je siji
do :m frankov letno. 12 frankov na leto. Matere s več
H več otrocih lahko.vdova do- kakor 6 otroci, pri čemer se oiro-*a kar precejšnjo rente. Ako pa umre mož, predno je dosegk 60 leto sts neti, te-ij bo dobila ona odpravnino, ki I stopnjuje po starosti. Ta od*-ravnina znaša pri vdovsfc ped letom starosti 600 do 1600 šokov, nasprotno ae pe pri vdo-lh preko 40 let starih svišuje ^ vsakem letu za 60 frankov ■»H j nega zneska in za moreblt-- ..!::, dodatek. 4» let dobi
Iva
otemtekem
ei k .J. _ I |
vštejejo, oo trajno oproščeno od plačevanja priepevbev.^ K Soma mera p!a4»*nti vsak delodajalec sa vsako delovao moč fkroman prispevek 16<rankev 4etam Prispevki zavarovancev bodo dali ktae. 40 de št-aBitijofio* frankov ; prispevki dekdajakev pa so preračun jeal ee eele »vico na 16 do IT milijonov ktno. Omeniti
_ _ ___Štvu ln ki delajo V
umre mož pO "dokonča- fl^jik.
JjveO 3000 frankov odpravnine.
ženinem 60i letu dobiva vdova vsako kto at<> ki znaša 160 frankov pius k. torej največ 4M fran->v. Ta renta pa preneha ob sortni motit vi vdove ali pa op **nju 66. leta, ko pride na vdovske rente starostna »ta.	'
Ssmo ob sebi Je razumljivo, da »m <*<>bam. kl ao danee še sta-' ^ let In kl niao vplačak niti ^ premije, ne bo mogoče takoj *>Mka nuditi Uko vieoklh de-Za to manjkajo vaa esed-Va Kadi tegaV-dlags zakon ' tetne prehodne dobo, v kateri U i. -iače\alo največ one znea-'; Jih navajamo V gornji ta-^ zadnjem mesta, fajo sa-& - nini «»sebam, ki ne morejo ude** meri kriti potreb svo-rs 7 drže vaa ja k lastnih do-kakor k

ntoči, ki
ni treba plačevati
prispevkov sa po^PP^PMP ao zapoakne prsšežno v domačem in poUedeŽtfeA gospodarstvu (v gospodinjstvu in kmetijstvu).
Podjetniki, ki šo rfstanovFi za avoje osebje lastno pokojninsko blagajno, la kl plačujejo svoje prkpevke tej, lahko podjetaMki prispevek, ki ga je treba plačati za »ve»no zavarovanje za starost In preoetak, od vlog v lastno pokojninsko Mfegaj^
k^tmm^JJe^m^t^s^
AA varovanje nam^^reneov.
Ker U kplačanlh v 6 kžaJ prehodni dobi ktno temeljnih prUpefteV samo ti milijonov ITankov, ae ba nabral prf zats
rovatnih blagajnah posameznih kantonov sklad v višini 766 milijonar frankov, čifar obfoeU bo-
ln
le od solnčnih ii skoei ozko,
Ta mlada elvi
A
kl

■ r # nviM
pustiti sdravkti od
» Jas kako n£aar
sdak-
ni
vljenje
da se mora
zdravnika
sdrsv
je usta/


ublm,
Strašna usoda žene, ki pa Jo 1-majo tu sa samoposelji umevno. OosegU eem aamo id>l jul^ ds bo vzel novo |ena šok takrat, ko bo sam popolnoma odra". V najbolj-
■jmjmf
s vračak sk sijale solnce la I
Od običaja
sem se
llulaiussm torej obvsrova-b^samo kako drugo žensko pred
1 »{k ^asm kakor premrsk, ko skosl žareče In Hml cvetoč vrt usaknajea umor Vsst 6 mojem obisku ee je resna ek po Assuanu MtrenaokeN and
m -Mtmmm
ak vtle. ie blago, po kako
varjajošs svoji deaasM|
Mznal
— Med ornanlairani-
■■■m m. t ammp IVBNHpimsnsBmnmBa^*
ml In neo<ivisniml farmarji No-vs Anglije oe bi je boj aa mlečni trg v Bostonu. Roj ia nastal radi znižanja cen. V Bkotenu
^^^^^ m u>v v trgovini, na 4am Uon pa deoet oentnv, a mleka prejmejo nostov, morajo apen«
kvart
|P
preje Bo-
, moraj
strolke. Z	____
sten do as|ai zalagak New En-glaud MllkFrc>ducers asociacija, farmarska zadruga i SS,ooo čk-fiVr "J6pudjed.il i eoeodnjlh
nI, M neodvisni držav.
■T®**
ska sadruga pasa ji začeli farmarji is
Dvaioeta m ii ga 1
drugim
"Veži
'sla lena se mi smili "fcašere par 0* vpraša kas-n j «•»»<«• "Sedim namroš zaradi
m
Zelo nepriljubljen profesor na medMnskl fakulteti v OMfordo m Angleškem napiše aa evojo
"Svojim slušateljem javljam, I menov c n ss Njefovega
■fa edea izmed njegovih atu| deotev napiše pod la ebveetlk
hinHa'
« m,- »Mr nininf i
tnoklng- (Bošeobva-
God
n(fMm*
_ e kenasem peem mm Baiiimei immrm * O tej Jofcflaraž pra*M% dn ba mjvežjn v Evrefl.
šok. bl, de poeta^
M"06e, ee betje veljp, samo te* ga nHtar." "lakaj pa aer "Saj vel, da le muhe ae »o-Nfl i Kl"
UtaWU nsmsfs
Mootgemerr, Alg., SI. dec.— Dva vojaška letalca« poročnik Bruce A. Tyndall In proetak WaMar M. Kewberg sU se včeraj libUa, ka ja njuan letak, a katerim sta se p<Nlala proti Memphisu, Tenn., treščilo na fSMUo v bližini laga meeža. Tyn dali Je plktlral letak, katero Je bik v dobrem staaju* ko sta ss dvignlk v srak par minut pred nesrečo. TMr\
Chleago.—Knowlton f. Amea, široko znani fIn/inčnlk ia lastnik kemeMalaega giasik "Journal of CommerreP ee je v sredo u-strel It sedeč V svojem avtu V bNžfni Ambasador Rast hotela na ssvernl strani mesta. Star Je Ml 66 kt. Njegove družina 'nja bolssen sa vzrok.

sv
kruh
boju
V
za
Mihevc
Naee
Prosveto
spisal
Za
rnumm
Jo le je bil brez nadaljnega »tiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet Poklican, a ko jerejto-pil v preiskovalno sobo, Je ugledal Brinarja. Strogi gospod se Je obrnil proti Brinarju in
g* vprašal:
"Ali poznate Uga tu7T	\
"Poznam/* odgovori Brinar. "Od kod ga poznate?" "Poznam ga ie dolgo, bila sva skupaj v
Ameriki"
' Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov prirastek. Denuncijanetvo je cvetelo Uko, da »o bili zapori nabito polni, potem pa so jih vlačili na ljubljanski grad.
Dva meseca sta zdihovall Lenčka in Bri-narjeva žena doma, predno sta MU moža oavo-bo de na.
Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Joietovi zadevi in ves dan je hodil po LJubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se II peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil Je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pe je prišel™ ko£ dvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. "Kako to, st« ali niste r "Smo, smo te ta pravil" mu Lenčka hitro
odgovori.	.. ,
"Kdaj so pa tebe Izpuatili," vpraša Brinar.
"Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Zenl sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom/'
' "Kdo te Je očrnil?" vpraša Brinar Jožeta. "Dobri prijatelji, ta črni." "Tudi mene Je on, treba se jih bo pazlji vo izogibati," ga Brinar opozori.
"Da, da, sedaj ima vsak vogal užesa in vsaka tercijalka je detektiv," pripomni Len čka.
"To Je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj ln kje govorita," dostavi Brinarjeve
žena.	.
Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo ono vojno vrvenje. Po večerji so žil v eno najlepžlh kavarn, ker Jože Je hotel na vsak način prečltati nekaj listov, da dobi malo vpogleda v svet . V vseh listih Je čital o samih zmagah In navdušenju. Naenkrat pa se mu je vse skupaj sastudilo in predlagal Je, de gredo k počitku.
Drugi dan sta prlžla Jože ln Lenčka domov. Tam ju je že pred hlžo čakala eoeeda. "No, mamica, kaj je novega?" Jo vpraža
Jože prijezno.
"Občinski sluge je bil danes že dvakrat pri ras ln vprašal po vae/' je nekkko v ekrbeh pripovedovala starka.
"Hm, ne bo taka reč," Ji odgovori on. "Vpraša eem, pa Je dejal, da boste morali
iti k vojakom."
Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože že deli časa mislil na to. Komej pa sta prižle v sobo In odložila evoje stveri, je že prižei krog ogla občinski sluga. Potrkal Je ln vstopil.
"Dober dan! Prinažam vam posivinco. Ze včeral bi morali oditi v LJubljano t"
Lst.jko Je to presunilo in že nikoli nI bila v takih skrbeh. Tudi njega so se Jele prlje-msti skrbi, vendar Je snsl to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka Je položila obe roki na Jožetove rame.
"Ljubi moj, Imam slutnje, ds se danes zadnjikrat vldiVa. In teh slutenj se ml ni mogoče otresti!"
Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil.
"Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestaja!"
"Da bi se le uresničile tvoje beeede. Ali
jaz nisem bila že nikdar v takem dvomu kot se-daj!"
Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odprsvll proti Radovljici, da dobi vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga j« spremila na poatajo. V vagonih so pozvanci prepevali. Seveda se jc čula tudi kranjska himna:
"Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov gvent ... za klobukom pušelc zal, da je ga bo vsak zbal ...
Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa jc držala za roke dvoje trok. Tudi po njenih velih licih ao se v jutranjih solnčnlh žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je vceelo trepljal krog teh dveh šeaek In jih tolažil:
"Mamca! Nič ee ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite."
XXVII. .
Na fronti in v Rusiji Lokomotiva je zabrzlizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in še dolgo je mahala z be\o rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov grfedoč so Ji noge postajale težke kakor še nikoli in
vedno si je dejala:
"Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat,
mojega dobrega moža.. . ."	....
Takoj drugi defi se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah eo Jih pozdravljali ljudje in navduševali za boj. On pa je pri tem opazoval, da so bili to le boljši ljudje, da ni bil to narod, le dobro rejeni ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojsko. Nič ni bilo proletar-cev, ti so že odšli In prihajali ranjeni nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihem je dejal Jožetu njegov tovariž:
"Vidlž, vselej kadar se zvezda utrne, umre en človek." Jože pa mu pravi: 'To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!"
"O več, več," se zadaj oglasi drugi vojak.
Komandant, starejži stotnik ukaže, da nihče ne sme prižgstl užigallce in tiho, brez glaenega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura Je bile tri, bila je še teme, le proti vzhodu je bilo opažati, kakor de bi se hotelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom ob vodi se Je vila ceste, ob kateri Je bilo visoko in gosto jslševo grmovje. Ko je bil že cel bataljon v goščavi, nenadoma sfrfota z visoke jelše jata vran, nato pa začno pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, svijsll so se zsdetl od krogel. Pred Jožetom je padal od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorjuž. Jože se je spotaknil nad njim in padal na nJega. Krčevito se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat še zastokal "Moja mama," nato pe je za večno zaprl očU Jože je vrgel nahrbtnik ln pužko proč, ekočil v vodo ln plaval ne drugo stran. Ne drugem bregu je skočil v jelševo goščavo, v kateri ee je skrivel ln šel vedno proti vrhu. Ko je doepel na vrh hribčka, ge Je objel prvi jutranji solnčni žarek, za tem pe deset mož ruske petrillje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso nažli, odvedli so ga v zaledje ln oddali med druge jetnike.
(Dalja prihodnji«.)
___________ kako ga boli. Zda j
ga pa ne bo mogel nihče dvigniti in ga držati, dokler mu ne o-
dieže. T : 5) j '
Oči so na drugem robu srečale s vetlosinje čeveljčke, ki ao pretrgale misli Čeveljčki so imeli visoke pet«, vanje so se iztekale svilene nogavice. Kadar ae je noga dvignila s tal, jc čeveljček skočil nazaj in pokazal se je ozek rob strgane pete.
Za njimi je udarilo v ozki pas ceste vse potno /4vljev. Vseh barv in ob|ik so korakali v vrsti. Nekateri so bfli te precej novi, drugi malo manj, tretji sploh nič in četrti eo imeli votle podplate in bili ne pregibih počeni Tisti, ki jih je nosil, jc stopal, kot da bi ga bilo sram.
Potem dolgo ni bilo nič m Pavle jc začel misliti in obupovati, da bi sploh prišel kdo. kaj šele, da bi aedd k njemu in bi mu Pavel rekel tisto, kar ga je tako težilo.
Kadar je resno in strogo prikorakal mimo stražnik in ga sunil s nezaupnim, prodirnim pogledom, je moral stisniti zobe, da ni zatrepetal
Prej so ga motili čevlji in ljudje, zdaj pa se je vse zredčilo in dan se je nagnil, da je solnce gledalo na cesto že pod vejami Ljudi ni bilo več, le po redko je že kdo zabredel mimo. Krog njega in v njem se je vse nekam »tesnilo, da mu je bilo neprijetno, kakor da bo prišlo kaj hude-
Zs krstek is«
BADIO PftlNAftA PLESNO GODBO IZ MtU<flH DEtEL
SOBOTA. 2<S. I)ECRi
Psžnja na tU. fa ^ ^
nosu sa n»nrf<i... -T
. Poslu Kaj O. ! godbo
is
M. Javornil:
TAT
Pavlu se Je sdelo, da je v parku ljudi kakor noben drug dan. Nepretrgoma ao se iz mesta pri-vijale gruče, dvojk*, vrste ln |M>MsmeznikUin vsi so krenili pod kostanji na desno, mimo klopi, kjer Je sedel on.
Kot da bi vsak vedel, Zakaj Ča kn tu na klopi, si Je mislil In ae nemirno presedal. Klop Je ob \nakem pregibu boječe zaškripala. Njeni cvileči, hrapavi zvoki so se neugodno In neumno slišali med blebetanjem gramofonov in |H>skakovanjem vrtlljaškegs avtomata na levi strani. S kosts-njev se je usipavalo listje, uvelo in obledelo kakor »mehi žensk. Ki ho gnetle ob vrtiljaku in se o-/yale po vojskih. \l.i«tje je neprijetno žgačkalo l'.«\ la po obrazu, da ae Je nejevo-IJ.io premikal od enega konca klo d <lo drugega. [ta Jim ni mo-gsl Uiti, zaksj koatsnj je bil širok in li»tja se je zdelo, da Je za cel-naliv. Med vejami kl listjem ao m* rinili rcdtfl žarki In zvoki nežne, oddaljene sodbe, ki Je morala prihajati • plesišča pred hotelom tam gori
Pavel je zrl v tla in t" gal Z o-čmi za svetlimi liaami m z uše-ai sa daljno godta. ki je darjale aa uho v presledkih >«aj toliko, kakor se jo pač zanašali valovi
vetra, kl je bežal od mesta čez strehe ln drevje bogvekam.
Nihče ni hotel sesti na klop poleg njega, čeprav Je sedel tu in čakal že skoraj od poldneva. Gledal js v tis, sl grisel razpoka-no kožo na ustnicah In hrepeneče sledil vsakim nogam, kl so stopile v kratki oski prostor, kolikor so ga mejile njegove, v tis uprte oči.
Sto. tiaoč in več korakov je ie odbežalo mimo, vsem je sledil do roba, ki ga je tvoril v tla zabit pogled. Kadar so izginile noge, so se oči vrnile na drugi rob ln čakale novih nog.
Kadar Je nova noga stopila v ta prostor, je Pavle Že kar takoj vedel, da ne bo zašla k njemu, a jo je vendar spremljal a pogledom, dokler je mogel In potem je šel lakat drugih.
Zdaj je atopil na cesto lep, rdeče rjsv čevelj, ki nI bil še prav nič obrabljen ne na prstih ne na peti ln nič pokrevljan — sploh tak. kakor da je pravkar skočil is izložbe. Zgorsj ga Je senčila slikana hlačnica is svetloslvegs blaga; rahla prašna meglica je medllla novi bleak usnja. Noge so stopale trdno, odločno, kakor hodi človek, kl nima nič dolgov, mnogo denarja in presledkih Is-meooms kasals zasledujočlm o-čcm.
Tik prsd Peviom so čevlji se hip obetali Ln Pavel je sačutil. da ga elegantni gospod gleda. Vedel
jc, da ni njegova obleka prav nič nedeljske, čevlji so pa blatni in le sa delevnik preslabi Zavedel se js, da nI prav, da sedi tu med prs?nlčnlml ljudmi in jih bode v oči s svojo razcapanoatjo, sato se je stisnil in potegnil noge pod klop. I
A oditi ni hotel. Mora) je čakati. čakati . . . sloer bo vsega
konec.
I<epl čevlji so trdo odšli dalje ln Pavlove misel Je hrepenela sa njimi še čes rob. do koder je segel i »ogled.
Za temi so se prikasali drugi, obnošeni čevlji, črni in skrbno o-čiščeni, s vendar še toliko rasms-Jani, da jllf ni mogel imeti sa nove. Stopali so trudno, počaai, kakor da Jih teši skrb.
Tako najbrž hodim tudi Jas, sl Je mislil Pevel, s nI nehal, zakaj ta hip so pritekle po cesti drobne notice v gumijastih copatah, drsale In plesale po pesku, da Jih Je bilo komaj mogoča ločiti. Pod oopate ao padale debele drobtl-ne kruha. Copate ao jih bresskr-J>no mečkale in tlačile.
Pavel je pogledal svetleje. Kruh!
Zraven se Je spomnil na Francka. ki težko čaka doma. Sinoči sta zadnjič jedla kruh. danes ga bosta, ko se Pavel vrne. FrAneek težko čaka. morda ae premetava po postelji in kašljs, kašlja. Kadar je kašljal. ae Je Pavlu tako smilil, ker je videl ns skremže-
Ampak res ni mogel drugače. Franeek je bil bolan, on pa brez dela. Saj bi vsakomur to povedal; samo Bog ve, če bi mu verjel«. Dance ljude ničesar več ne verjamejo.
Pavel je premišljeval, premišljal: o Tilki, o kruhu, o Franc-ku, da skoraj - ni dobro videl, kdaj je prisedel k njemu napol star gospod s plešo in hudim pogledom.
Pavlu se je zdelo, da ne bo i-mel poguma, de bi ga na.govoril. A ni hotel dolgo premišljati, ali bi aH ne bi, ker je vedel, da čim dalj bo premišljeval in se odločal, tem bolj mu bo plahnel pogum.
Počakal je še minuto, dve. Ozrl se je še enkrat na gospoda, kl je strmo zri Pred se, potem je pri oči za dva, tri hipe.
Ognjeni kolobarji so se pri vrteli od nekod in plavali pred o6-mi. Zato jih je spet brž odprl, se sunkoma obrnil h gospodu, obstal za hipec, potem pa drhteče vprsial: "Gospod, ali bi vedeli, koliko je ure?"
Pri prvi besedi je skočilo vanj razburjenje.
Gospod ga je ostro, nezaupno pogledal kakor bi mu hotel reči: "Potepuh!'1; Potem je zmajal z glavo:
"Nimam ure!"
Pavla je odgovor za polovico potolažil in ojunačil. Komaj vid no se je primaknil in tiho dejal:*'
"Gospod, jaz Imam eno, pa bi jo prodal."
Gospodu so se oči poglobile in izginile za naočniki, da se je zdelo Pavlu, da strme vanj votla stekla.
"Res gospod. Za šest kovačev . . ." Je nadaljeval. Sest kovačev, to bi bilo za dolgo dovolj.
Gospod je strmel najprej vanj ln poteze na obrazu eo ee mu polagoma zaostrile:
"Kje imU uro? Pokaži!"
"Veste, tistemu gospodu sem pa dal pod nos. Čeprav jc dvakrat večji od mene in dvakrat močnejši, sem mu vendar vse v brk povedal Take priimke sem mu dal da jih v nobenem slovarju ne najdete. In niti bev ni rekel " "Ali vae ni . . /' "Kaj? Mene? Kaj pa mislite? Smešno! Se tega bi manjkalo! Ko je poskusil ugovarjati sem ... kaj mislite, kaj sem napravil?"
J "Kako naj vem?"
"Obesil aem telefonsko slušalko, se obrnil in ga pustil samega."'
Dober človek
Moric je dober človek. Zadnjič ga sreča prijatelj.
"Kaj si res pristopil k "Drur štvu prijateljev 'vode ?" Moric prikima: "Saj veš, da mi je prejšnji mesec žena utonila."
/ ♦ Kaj je nerodno?
Ce zdravnik bolnika poldrugo leto za zlatenico adravi in šele
potem zve, da je bolnik Kitajec. •
"To je strašno! Že ves teden me tako zob boli, da se bojim, da ne znorim."	*
"Zakaj pa ne greste k zdravniku?"
"Bi rajši počakal — moj sin, ki je zobni zdravnik, začne namreč drugo leto na svoje!"
"Vaša žena se je z avtom ponesrečila?"
Pa ni nič hudega." "Ranjena? Avto razbit?" "Ne, le malo barve ae je pri obeh odgrnilo."
raapoalano raaaih rojstnih dežel ja
amerikanca, ki Ja bU rojen v drugi delali. K*ui,jo pro-gTSmi sponsiraal od tovarnarjev Lucky Strike cigaret prinašajo godbo igrano od vodilnih plesnih orkestrov is Evrope, Južne Amerike in dragih oddaljenih krajev eveta na tisoče milj daljave preko suhe se ml je in vode poslušalcem v Zedinjene države.
Orkdstri is Londona, Havane hi Buenoa Atreaa ao ae že aliiali na teh programih in aranžma Je isdelan tudi t drugimi, da prinese svoje godbe poslušalcem fjubiteljem v to deželo, popularna plesna godba igrana v rasnih tujih deželah, po slavnih orkestrih. Taki programi se slišijo ob 10. uri vzhodnega standard časa ob torkih četrtkih in sobotah svečer na NJIjC omrežju.
Kakor tovarnarji Lucky Strilp Cigaret poslužujejo radijo, to marve-losno novo isnajdbo, ki preskrblja plesno godbo di slavnih orkestrov drugih dežel ensko so se poslužtli znan.tveno.ti pri izdelovanju cigaret. Za odpravo nekih ikodljivih šče-gatalcev, ki se naravno nahajajo v vsakem listu tobaka, bres razlike kakovosti ali cene, isdelovatelji Lucky Strike cigaret so adoptirali poaebni eksklmivni proces prepečenja, kateri vsebuje uporabljanje ultra vijoletnih žarkov. . To so edine cigarete, ki dajo kadilcem protekcijo njih grla s tem prepečenim procesom. Edino najfinejši tobak "Smetana letine" se uporablja pri izdelovanju Lucky Strike in nekakšni škodljivi dr*žiki, ki dražijo grlo in kašelj, so odoravljeni a tem procesom.
<K vsem tem snsnstvenim, modernim metodoma izdelovanja se Je sadrfje še dodala posebna protekcija a novim notched-Tab cellophane zavitkom osvojenim* da pomaga moškim in ženskam kadilcem cigaret, obdrži cigarete v svežem stanju kot ao bile ko ao zapustile tovarno. Se več, ta nov vrhni tab cellophane zvitel* se kaj lahko odpre s tem, ds se drži en del doli ko se drugi potegne nsvsgori.
£ vsemi temi napredki in, ugodnostjo ss kaj lahko razume zakaj toliko gledaliških in premikajočih slik slavljencev podpisuje Lucky Strike cigarete; kot ste to opasili v rasnih pglssih v listih vse križam dežele.
IgSaiSfh, kakor Udi pni
mikajoč* .lik, tako U JEJ w »gralke so kaj hitro nolti varstvo grU danafa?i sebnim procesom pr*t*čeni. 1 naglašajo, da ti i^SS J da se in še kade <wl j svoječasno Podpi.aU in Jj
so to storili brez, da bi n čal niti en aam cent.
DELO ŽEUM DOttJ na farmi jaz s svojo 36 no in 12 letnim sinom. E_ se posebno na kokošjerJT jo rejo in drugo rejo ria vine, kakor tudi delati » torjem ln vrtnarstvo ter stvo, razumem precej tm živinozdravništvo. Spreji lo tudi za oskrbnika v kj rani ali večji hiši. Glede vi pogovorimo pismeno. Mv me pozna iz mojih dopisov,, sveti za naše farmarje. Se poročam. Frank Lukančii, S. Lawndale Ave.,
Žepni koledarji II
S. N. P. JEDNOTE ao zunaj in razposlani sa fttva in posameznike, ki m naročili Članstvo nsj jih pr!' društvenih tajnikih. . štva, kl jih še niso naroflh,] ko to store, ker jih im okrog en tisoč ns rokah, čite si lahko aamo eneja več skupaj. Stsnejo sai centov . "komad. Pošljite naročilo in priložite znamke v pismu sU pa Naročite pravočasno in | raie naročilo na naslov:
t PROSVETA 2657 S. Lawndale Avt,| Chicago, 111
Nejzanealjivejše dneva« lavpke vesti so v "Proeveti". Ali jih *itate dan?
POTEM KO STE

■temeljito i
............I	-
vzeli v obzir vse okolnosti prišli bodel do zaključka, da je vaš denar v istini siguren pri
•' ^ '"f-'	I
Kaspar Americai State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILUN<
TELEFON ROCKWELL 4904
Pavel jo je privlekel s tresočimi se prsti is notranjega šepa in jo pomolil proti njemu. Gospod jo je vzel v roke, jo obračal, gledal, gledal zdaj uro, zdaj njega, kot da meri, kdo je več vreden. Pavlove oči eo sledile * jegovim pogledom z upanjem In strahom. Ure ni dal is rok, drial jo je na veričici; bal ee je, da mu je ne bi vzel.
Potem js gospod Izpustil ro, in oči so mu spet zrasle iz praznote: "Kje ai dobil uro?" Pavel bi neskončno rad ušel odgovoru ia očem. AH bi vstal In pobegnil? Hotel se jc premakniti, a se ni mogel; tisti hip so mu odpovedale moči, da se je s obupom udal. moja jc...N je jecljal. I {agledal je prsd ssboj Francka In kruh In saadelo ae mu je, da je tuji gospod ven is kruha, samo oči« oči ima tako čudne. Se enkrat je popnovll skoraj neslišno:
Moja je..." "Ampak jas te vprašam. kJe sl jo dobil T je gospod še bolj strdil glas In prijel sa uro.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tlaka vabila sa vseslice In shode, vizitalcc, časnike, knjige, kolederje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngle*krm
jeziku In drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna Cene smerne, unijsko delo prve vrste
Pilite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-69 So. L»wndftle Arene	^
CHICAJBO, ILL.
TAk SE DORE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA
(Dalja