Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/235 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L2-1230 Naslov projekta Brezžična omrežja z radijem preko optičnega vlakna Vodja projekta 1075 Jurij Franc Tasič Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko 2709 THYIA TEHNOLOGIJE, svetovanje, inženiring, raziskave, razvoj in trgovina d.o.o. Družbenoekonomski cilj 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 04. Naziv Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura 2. Sofinancerji2 1. Naziv THYIA d.o.o. Naslov DIMIČEVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Raziskovalni projekt WINNERoF je obsegal študij širokopasovnih komunikacij visokih prenosnih hitrosti v 60 GHz frekvenčnem pasu. Izbrani frekvenčni pas je še posebej atraktiven, ker dopušča nelicenčno izkoriščanje visoke pasovne širine (>5 GHz) z visoko prenosno kapaciteto (>1 Gb/s). Posebnost frekvenčnega pasu je omejen doseg zaradi izrazite absorbcije elektromagnetnega valovanja v kisiku pri tej frekvenci ter s tem možnost hitrih podatkovnih povezav kratkega dosega in visoke stopnje celičnega principa ponovne izrabe spektra. Študija je dodatno izpostavila možnost uporabe kombinirane optično - brezžične komunikacije. Raziskave so obsegale tudi možnosti za nadgradnjo obstoječih brezžičnih komunikacijskih storitev na področju multimedijskih, telekonferenčnih in podatkovnih storitev in aplikacij, kar so strateški cilji v bodočem pikoceličnem brezžičnem omrežju. Prihodnost obravnavanega omrežja potencialno sodi v sklop četrte generacije (4G) mobilnih storitev in tesno sledi trendom konvergence fiksnih in mobilnih komunikacij (GFMC). Skladno s programom dela so bili poudarki raziskovanja posvečeni predvsem študiji izvedljivosti arhitekture prihajajočih multimedijskih hišnih omrežjih v topologiji »radijski signal preko optičnega vlakna« (RoF), modifikacijam protokola za medijski dostop (MAC) za potrebe 60 GHz brezžičnih omrežij v izvedbi RoF, upravljanju z viri, analizam kapacitete prenosnega kanala ob upoštevanju prometnih lastnosti mešanih storitev ter modeliranju prenosnega kanala. Skladno z navedenim je bilo delo organizirano v delovnih sklopih (WP). V prvem delovnem sklopu smo opravili študijo obstoječih širokopasovnih brezžičnih omrežij visoke zmogljivosti, stanje standardizacije na področju 60GHz nelicenčnih komunikacij, topologijo omrežja za specifične zahteve delovanja zunaj in znotraj zgradb in posebnosti izvedbe optično-radijskega vmesnika. Zaradi posebnosti, ki vključujejo kratek domet ter usmerjenost komunikacijskih povezav v frekvenčnem področju 60 GHz, mobilnost uporabnika komunikacijskih povezav lahko zagotovimo le s primerno omrežno arhitekturo, ki je prilagojena posebnostim obratovalnih pogojev tovrstnih sistemov. Tako komunikacijo znotraj objektov zagotavljamo v večjem številu prostorov različnih dimenzij, različnih struktur zidov, materialov itn. Ustrezno pokritost lahko zagotovimo s porabo večjega števila oddaljenih baznih postaj majhnih dimenzij (velikost škatlice za cigarete), ki pokrivajo zelo omejen prostor. Predlagane sistemske arhitekture predvidevajo različne možnosti za implementacijo RF/RoF topologij. Uporaba hibridnega radijskega dostopnega omrežja z bakrenimi (Cat5) ali optičnimi podatkovnimi povezavami do dostopnih točk z avtonomnimi radijskimi vmesniki z rastočim številom dostopnih točk postaja problematično (cena, podvajanje MAC sloja). S prenosom radijskih signalov neposredno preko optičnega vlakna lahko zagotovimo koncentracijo vitalnih funkcionalnosti na lokaciji koncentratorja/usmerjevalnika, kar znižuje stroške proizvodnje in vzdrževanja ter povečuje učinkovitost sistema. Izsledki kažejo, da dodaten dvig učinkovitosti lahko dosežemo z uporabo optičnih delilnikov signala. V primeru komunikacij v vidni liniji, predvsem ob uporabi ozkopasovnega snopa signala je priporočljiva uporaba enega nosilca (SC). V primeru izkoriščanja odbojev (zaprti prostori, obratovanje v senci predmetov) komunikacijske naprave zmanjšujejo vpliv popačenj in motenj v prenosnem kanalu, ter lahko izkoriščajo makroskopsko raznolikost signala (OFDM). Slednje ob trenutni razvitosti 60 GHz tehnologije še vedno postavlja določene omejitve. Pri analizi potencialnih omrežnih arhitektur smo upoštevali tudi raziskave na področju večantenskih (MIMO) sistemov, ki predstavljajo zelo dobro tehnično rešitev, vendar se s povečanjem števila oddaljenih baznih postaj poveča tudi celotna cena infrastrukture. Uporaba MIMO tehnologij znotraj posamezne radijske bazne postaje je perspektivna v smislu povečanja EIRP, vendar prav tako poveča njeno kompleksnost in stroške realizacije. Zahtevana je fleksibilna in cenovno ugodna omrežna arhitektura, ki omogoča ekonomični radijski prenos podatkov v navedenem frekvenčnem pasu. Predlagana radijska arhitektura 60 GHz se sestoji iz 60-GHz analogne vhodne stopnje (AFE), digitalnega procesorja v osnovnem pasu in procesne enote MAC. Zaradi tehnoloških ovir pri direktni optični pretvorbi pri frekvenci 60 GHz je predviden optični prenos medfrekvenčnega signala. 60-GHz analogni vmesniki (AFE-ji) so zasnovani na superheterodinski pretvorbi z drsečo medfrekvenčno arhiteturo. Nabori vezij so izdelani v 0,13um ali v 0.25um SiGe:C BiCMOS tehnologiji. Digitalna procesna enota se sestoji iz DAC, ADC in procesnega dela v hitri FPGA izvedbi. MAC enota se sestoji iz MAC FPGA vezja, MAC procesorja in pomnilnika, z možni integracijo v skupni FPGA. 60 GHz AFE mora ustrezati zahtevam osnutka standarda IEEE 802.15.3c. Analizirali smo kanala z nosilnima frekvencama 60.48 GHz in 62.64 GHz z maksimalno pasovno širino 2.16 GHz, kot jo določa standard v pripravi IEEE 802.15.3c. Predlagana zasnova zagotavlja podatkovno hitrost PHY-SAP (Service Access Point) v višini 1 Gbps pri 10 m. Ugotavljamo, da zaradi visoke stopnje zanimanja za 60GHz sisteme na področju domače uporabe trenutno kar nekaj neusklajenih tehnologij tekmuje za prevlado. Trenutno sta potrjena dva standarda fizičnega sloja 60 GHz komunikacij s področja osebnih brezžičnih omrežij (topologija prenosa točka-točka), ECMA 387 in IEEE 802.15.3c. Tretji standard s področja brezžičnih omrežij 802.11ad bo predvidoma izšel decembra 2012. Čeravno predpisi komunikacij v nelicenčnem pasu ne omejujejo na standardizirane rešitve je smiselna uporaba ene od standardiziranih rešitev. Na področju analize MAC protokolov z upoštevanjem posebnosti RoF-a za omrežj v 60 GHz pasu smo opravili splošno študijo obstoječih protokolov. Upoštevali smo MAC protokole različnih tipov brezžičnih komunikacijskih omrežjih po trenutno sprejetih standardih 802.11 EDCA, 802.16e, 3GPP LTE, 802.11 HCCA, 802.15.3 CTA in 802.11 PSMP. Glede na posebnosti 60 GHz prenosnega medija na osnovi RoF predlagamo potrebne modifikacije MAC protokola za brezžična omrežja ki so primerna za mobilno obratovanje. Omeniti velja predvsem izboljšave DRP za podporo usmerjenim komunikacijam in krajevni souporabi spektra, nadzor kanalov za učne sekvence antene in za odkrivanje naprav, upoštevanje soobstoja in interoperabilnosti med napravami različnih kategorij, izmenjavo podatkov med napravami različnih kategorij in potrebne pozivne mehanizme. Glede na trenutno raven standardizacije predvidevamo uporabo IEEE 802.15.3 MAC. Za shemo časovnega multipleksiranja za centralno kontrolo predlagamo pikonet krmilnik z velikim številom terminalov; predlagamo razrede za podporo QoS (Quality of Service), sheme za avtentikacijo, zasebnost, dinamični izbor kanala, nadzor moči, kot možne mrežne zmogljivosti arhitekture pa komunikacije tipa unicast, multicast in broadcast. Za upravljanje 60 GHz frekvenčnega pasu in predaje zveze za RoF omrežja v zgradbah smo pripravili in analizirali izbor obstoječih rešitev, kar postavlja izhodišča za upravljanje s pasovno širino, povečanje izkoriščenosti frekvenčnega pasu ter povečanje kvalitete in zagotavljanje stalnosti povezave med prehajanji med pico-celicami (handover). Pri analizah smo upoštevali tudi učinek prekrivanja piko celic in s tem povezanim problemom predaje zveze, kar povzroča povečan obseg podatkovnega prometa posameznega mobilnega uporabnika zaradi vzdrževanja komunikacijske povezave ob prehodu med celicami. Z integracijo žičnih in brezžičnih komunikacijskih omrežij v zgradbi ali na prostem celotno omrežje nudi veliko kapaciteto in omogoča neprekinjeno obratovanje storitev, kar povečuje privlačnost predlagane arhitekture za oba tipa omrežij, ki sta bila opredeljena in definirana v študiji arhitekture sistema. Navedeno raziskovalno delo je osnova za implementacijo postopkov upravljanja pasovne širine zaradi povečanja izkoriščenosti frekvenčnega pasu ter povečanja kvalitete in zagotavljanje konstantno povezave pri prehajanju med pikocelicami. Opravljena je bila tudi analiza prenosne kapacitete za 60 Ghz frekvenčni pas z 1Gbit/s podatkovno hitrostjo. Pripravili smo izbor obstoječih rešitev kot osnovo za analizo kapacitete kanala na podlagi izgub raznorodnega prometa. Vzpostavili smo orodja za generično modeliranje prometnih lastnosti podatkovnega kanala. Podjetje THYIA je v skladu s programom raziskovalo model komunikacijskega radijskega kanala v 60 GHz pasu za storitve in aplikacije v zgradbah. Pri tem so uporabili tudi rezultate meritev, ki jih je THYIA pridobila v okviru projekta OMEGA (FP7 IP). Dodatno sta skupini IJS in FE razširili raziskavo THYIA in pripravili ekstrapolacijo rezultatov 60 GHz prenosnega kanala na podlagi meritev in podatkov iz literature za 18 GHz frekvenčni pas, kjer so podana izhodišča za modeliranje 60GHz komunikacijskega kanala znotraj zgradb v časovnem in v frekvenčnem prostoru. Osnovni zaključki obsegajo visoko slabljenje skladno s Friisovo enačbo, ki se zaradi absorbcije v kisikovih molekulah dodatno poveča. Sevalni diagrami usmerjenih anten v 60 GHz pasu se močno zožajo. Vpliv dušenja v snovi je izrazit, pri čemer je poleg absorbcije v konstrukcijskih elementih zgradb potrebno upoštevati tudi slabljenje zaradi oseb v prostoru. Na osnovi opravljenega raziskovanega dela smo ugotovili, kakšni so vplivi komunikacijskih kanalov znotraj stavbe, s tem pa smo spoznali, da je v mnogih primerih potrebno uporabiti več baznih postaj majhnih moči v enem prostoru, predvsem zaradi možnega zakrivanja LOS komunikacijskega kanala s strani uporabnikov. Z raziskavami in analizami novih možnih storitev, smo spoznali, da tovrstna širokopasovna omrežja učinkovito dopolnjujejo potrebe po novih AV storitvah v javnih ustanovah, kot so uprave, bolnišnice, domovi za ostarele, letališča, železniške postaje, saj omogočajo realizacijo niza virtualnih osebnih ali drugih širokopasovnih omrežij. Na podlagi rezultatov projekta je podjetje THYIA v okviru obstoječega projekta na letnem srečanju projekta OMeGa (FP7 IP) v januarju 2010 predlagalo razširitev omrežja OMEGA z novo tehnologijo RoF. Partnerji na projektu so sprejeli pobudo, da vključijo tehnologijo RoF v novem projektu, ki je trenutno v pripravi. Dodatno je podjetje THYIA kot nosilno podjetje uspešno vključilo tehnologijo RoF tehnologijo ter 60 GHz radijski vmesnik v nacionalnem projektu RIP TITRES (tehnološke inovacije v telekomunikacijah za racionalne ekološke sisteme). To je velik dosežek naprej, ker napoveduje dokončno realizacijo in implementacijo delnih raziskav projekta WINNERoF. Zahteve in specifikacije za 802.11n WLAN 60 GHz sistem so analizirane v celoti in področno opisane v internih dokumentih. RF blok teh sistemov lahko integriramo v integrirano vezje zasnovano na silicijevi tehnologiji in polprevodniškem procesu, ki ga obvladajo partnerji podjetja THYIA iz projekta OMEGA. Uporabnost predlagane arhitekture je širšega pomena, ker lahko podpira tudi druge standarde in tehnologije kot WiFi, VLC, UWB, UMTS, etc; slednje so podprte z tehnologijo inter-MAC, ki jo THYIA skupaj z ostalimi partnerji razvija v okviru projekta OMEGA (FP7 IP). Aktivnosti posameznih delovnih skupin smo predstavili na internih delavnicah, ki smo jih organizirali na sedežu sofinancerja. Podjetje THYIA kot sofinancer tega projekta trajno sodeluje s tujimi partnerji kot so France Telekom, Telefonica, Siemens, Thomson, Infineon, IHP in Technion, ki so partnerji na projektu OMEGA (FP7 IP). Obravnavano področje je predmet aktivnega kreiranja komunikacijskih standardov, ki se ločijo glede na specifična področja uporabe, potrebno pa je zagotoviti njihov soobstoj. Glede na navedene postavke smo obravnavali stanje znotraj priprave standardov 802.15.3c (WPAN), IEEE 802.11TGad (WLAN), ECMA 387 / ISO/IEC 13156, WiHD (brezžični A/V prenos) in WiGig. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Skladno s programskim načrtom smo podali analizo arhitekture omrežja znotraj kot tudi zunaj zgradb, pri čemer smo med drugim raziskovali tudi možnost izkoriščanja antenskih polj in sorodnih MIMO elementov omrežja, vplive predaje zveze (handover), zahteve s področja predpisov in standardov, modeliranje prenosnega kanala z robnimi efekti na prehodih (vrata in vogali sob), posebnosti in vplive odbitih valov, frekvenčno in časovno selektivno presihanje (fading), integracijo brezžičnih in žičnih omrežij, možnosti za povečanje kapacitete kanala, možnosti za dinamično prilagajanje povezave v heterogenem omrežnem okolju, fleksibilne optično-električne pretvorbe v 60 GHz pasu, objavljene MAC protokole ter podporo mobilnosti s stališča predaje zveze (handover) in zagotavljanja kvalitete storitve (QoS -Quality of Service). Skladno z navedenim smo pripravili predlog eksperimentalne arhitekture za testiranje omrežij in storitev na bazi RoF tehnologije in 60GHz radia, s čimer smo v celoti pokrili vse zahteve prvega delovnega sklopa. V sklopu raziskav sloja za dostop do medija (MAC) smo opravili potrebne analize obstoječih algoritmov in postopkov MAC ter identificirali posebnosti, s katerimi se soočamo pri prenosu podatkov na način, predlagan v projektu. Posebnosti vključujejo usmerjenost zveze, kratek domet posamezne celice ter sonačrtovanje optičnega in brezžičnega prenosa signala. Na podlagi analize smo pripravili predlog primernega MAC sloja, ki izpolnjuje osnovne zahteve komunikacijskega sistema na 60GHz frekvenčnem pasu v izvedbi radijskega prenosa preko optičnega vlakna. Opravili smo raziskave osnovnih postopkov upravljanja spektralnih virov in metodologije predaje zveze (handover). Opravljena je bila študija postopkov predaje zveze (nadzor in metodologija), metrike, vrednotenja uspešnosti in upravljanja z viri, kar predstavlja izhodiščno zahtevo delovnega sklopa 3. Na tej osnovi smo oblikovali predlog postopkov, ki so primerni za podatkovni prenos skladen s specifikacijo projekta. Na osnovi opravljenega raziskovanega dela smo definirali vplive komunikacijskih kanalov znotraj stavbe, s tem pa smo spoznali, da je v mnogih primerih potrebno realizirati več baznih postaj majhnih moči v en prostor, predvsem zaradi možnega oviranja neposredne brezžične povezave (LOS) s strani uporabnikov. S tem smo zagotovili potrebne izhodiščne podatke za načrtovanje in modeliranje brezžičnih komunikacijskih sistemov v 60 GHz frekvenčnem področju. Z raziskavami in analizami novih možnih storitev, smo spoznali, da tovrstna širokopasovna omrežja učinkovito izpolnjujejo zahteve sodobnih avdiovizualnih storitev, saj omogočajo realizacijo niza virtualnih osebnih ali drugih širokopasovnih omrežij. Izpostaviti velja predvsem možnost prenosa neokrnjenih slikovnih podatkov v visoki ločljivosti ob minimalni latenci povezave. Diseminacija rezultatov poteka skladno z načrtom. Omeniti velja, da so nekateri ključni rezultati projekta še neobjavljeni. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Delo na projektu je potekalo skladno z osnovnim načrtom. Obseg aktivnosti na posameznih delovnih sklopih se je prilagajal aktualnosti obravnavanega področja. Obstoječim raziskavam smo dodali problematiko integracije in konvergence žičnih in brezžičnih hišnih omrežij. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Milenkovic, Jana, Tasič, Jurij F., Predikcija lastnosti 60 GHz širokopasovnega kanala na podlagi meritev 18 GHz komunikacijskega kanala ANG Milenkovic, Jana, Tasič, Jurij F., Indoor 60 GHz wideband communication channel prediction based on 18 GHz channel measurements Opis SLO Danes se vse bolj uveljavljajo širokopasovne storitve na malih razdaljah, kar pomeni razvoj storitev na vse bolj aktualnem področju 60 GHz komunikacij. Ugotovljeno je, da moramo pri novih storitvah mobilnega 60 GHz komunikacijskega sistema upoštevati tudi dejavnike vpliva na kvaliteto sprejetega signala, kot so gibajoče osebe, odboji od sten stavbe, odboji od jaškov dvigal, stopnišč itd. ANG Due to the trends for new wideband services we decided to analyse the behaviour of the 60 GHz communication channel. We found out that for new services at 60 GHz we have to take into account factors which influence on the quality of the received signal. Factors such as moving people, echoes from the walls of the building, echoes of the lift shafts, stairways, etc. influence non negligible on the level of the received signal. Objavljeno v Elektrotehniški vestnik. [Slovenska tiskana izd.], 2010, vol. 77, no. 2/3, str. 114-120. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 24288807 2. Naslov SLO MARTINEZ DIOSDADO M, ZAJC M, BURNIK U, TASIČ J F Izkoriščanje 60 GHz frekvenčnega pasu za naslednje generacije širokopasovnih brezžičnih storitev. ANG MARTINEZ DIOSDADO, Miriam, ZAJC, Matej, BURNIK, Urban, TASIČ, Jurij F. Exploiting the 60 GHz band for next generation of broadband wireless services. Opis SLO 60 GHZ tehnologija trenutno postaja zanimiva za komercialno izkoriščanje na širokopotrošnem tržišču, in multimedijska industrija je vse bolj osredotočena na milimetrske tehnologije, ki postajajo osnova naslednje generacije širokopasovnih brezžičnih storitev. Predstavljena so izhodišča nove tehnologije in dejavniki, od katerih bo odvisen nadaljnji razvoj, upoštevaje prednosti, izzive ter poslovne priložnosti 60 GHz tehnologije za vpletene subjekte. ANG 60 GHz technology is starting to reach the retail market, and multimedia industry's long perspectives is focused on the millimeter-wave band to become next generation of broadband wireless services' allocation. The context is defined on which this novel technology is starting to deployed and the factors on which will depend its development, considering 60 GHz band's benefits, challenges, commercial opportunities and different parties involved. Objavljeno v V: ZAJC, Baldomir (ur.), TROST, Andrej (ur.). Zbornik Osemnajste mednarodne elektrotehniške in računalniške konference - ERK 2009, 21-23. september 2009, Portorož, Slovenija. Ljubljana: IEEE Region 8, Slovenska sekcija IEEE, 2009, zv. A, str. 132-135 Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 7276628 3. Naslov SLO GOGIC, Asmir, SULJANOVIC, Nermin, HASANOVIC, Amer, MUJČIC, Aljo, ZAJC, Matej. Naključni model Markovskega za TCP pretok. ANG GOGIC, Asmir, SULJANOVIC, Nermin, HASANOVIC, Amer, MUJČIC, Aljo, ZAJC, Matej. Stochastic Markov model for TCP throughput. Opis SLO Za simulacijo storitev hitrega brezžičnega prenosa podatkov potrebujemo dobre podatkovne modele. Delo predstavlja modeliranje pretoka podatkov v omrežjih TCP/IP z naključnimi modeli Markovskega. ANG To simulate high-speed wireless data transmission, we need good data model. Modeling of data flow in networks of TCP / IP with random Markov models was elaborated. Objavljeno v EUROSIM 2010 : proceedings of the 7th EUROSIM Congress on Modelling and Simulation, September 6-10, 2010, Prague, Czech Republic. Vol. 2, Full papers (CD). Prague: Czech Technical University in Prague, 2010 Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 8115284 4. Naslov SLO Kolenc, Mitja, Plesnik, Emil, Tasič, Jurij F., Zajc: Matej: Uporaba brezžičnih senzorskih omrežij za zajem signalov EDA in EKG ANG Kolenc, Mitja, Plesnik, Emil, Tasič, Jurij F., Zajc: Matej: Using wireless sensor networks to capture the EDA and ECG signals. Opis SLO Telesna senzorska omrežja so omrežja senzorjev za spremljanje in pridobivanje različnih bioloških signalov. Namen prispevka je predstaviti koncept brezžičnega omrežja na telesu za pridobitev bioloških signalov, predvsem EKG in EDA signalov. Senzorska omrežja koristijo hitre hrbtenične brezžične komunikacije znotraj domačega omrežja za nove telemedicinske storitve. ANG Body sensor networks are a group of wireless sensor networks for monitoring and acquiring various biosignals. The goal of the paper is to present a concept of wireless body area network for acquisition of biosignals, especially ECG and EDA signals. The sensor network can benefit from high-speed backbone wireless communication transfer within a home network for new telemedicine services. Objavljeno v Zbornik Elektrotehniške in računalniške konference ERK 2010, Ljubljana, 2010. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 7914324 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO ŠEŠET, Matevž. Uporaba 60GHZ nelicenčnega frekvenčnega pasu za hiter brezžični prenos podatkov. Ljubljana, 2009. ANG ŠEŠET, Matevž. Application of 60GHZ unlicensed frequency band for high speed data communications. Ljubljana, 2009. Opis SLO Podaj je pregled novih tehnologij, ki nudijo visoke prenosne zmogljivosti, v 60 GHz nelicenčnem frekvenčnem pasu. Predstavljene so tehnologije hitrih brezžičnih omrežij. Razložene so prednosti in slabosti 60 GHz pasu, ter fizikalne lastnosti tega brezžičnega kanala. Predstavljene so aktivnosti, ki so še v fazi standardizacije (IEEE 802.11 VHT in 802.15.3c), kakor tudi že implementirane izvedbe (WiHD). Analizirana so pomembnejša testna okolja v na področju 60 GHz komunikacij. Predstavljena je uporaba hitrih 60 GHz podatkovnih povezav za prenos avdiovizualnih signalov (WiHD). ANG An overview of new technologies capable to provide high data transfer rates in the 60 GHz unlicensed band is presented. Wireless networks technology are explained. Advantages and disadvantages of the 60 GHz band and its physical nature is presented. Several activities are presented that are in the phase of standardisation (IEEE 802.11 VHT and 802.15.3c) as well as the already implemented technologies (WiHD). Important test enviroments for the 60 GHz unlicensed band are also listed. The use of 60GHz band in uncompressed A/V data transfer is described in detail. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 2009 Tipologija 2.11 Diplomsko delo COBISS.SI-ID 7448916 2. Naslov SLO Miriam Martinez Diosdado, Raziskave 60 GHz frekvenčnega pasu za brezžične multimedijske storitve ANG Miriam Martinez Diosdado, Investigation of 60 GHZ band for wireless multimedia services. Opis SLO V delu so podrobno obdelane brezžične komunikacijske storitve za prenos nestisnjenih multimedijskih pretočnih podatkov v področju 60 GHz. ANG The thesis explains details on wireless communication services for multimedia streaming transmission of uncompressed data in the field of 60 GHz. Šifra D.10 Pedagoško delo Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Objavljeno v 2009 Tipologija 2.11 Diplomsko delo COBISS.SI-ID 7654996 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Barbara Cerato, Member, Spase Drakul, 60 GHz brezžični kanal: karakteristike in izzivi (60 GHz wireless channel: characterization and challenges) 60 GHz tehnologije so obetavna osnova za naslednjo generacijo brezžičnih komunikacijskih sistemov. Predstavljen je pregled karakteristik 60 GHz prenosnega kanala in izziviz vidika implementacije te tehnologije. 60 GHz wireless communications are a promising technology for next generation wireless communication systems, this paper presents an overview of the characteristics of the 60 GHz channel and challenges that it will present on the implementation point of view. Objavljeno na: Wireless World Research Forum Meeting 23, 20-22. 10. 2009, Peking, Kitajska. (Objava je navedena na tem mestu, ker ni vpisana v sistem COBISS) 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Trenutni razvoj na področju tehnologij prenosa podatkov v področju milimetrskih valovnih dolžin je pomemben in hiter. V obdobju 2010-2012 pričakujemo dokončanje standardizacijskih postopkov na področju A/V prenosa, WPAN in WLAN omrežij. Skladno s standardizacijo se bodo na trgu pojavili osnovni nabori komunikacijskih VLSI vezij po ceni, ki je primerna za širokopotrošno uporabo. Implementacija novih storitev bo v tem času predstavljala nov tehnološki izziv, saj bodo navedeni sklopi predstavljali le jedro izvedbe, z zadostno prostostno stopnjo za optimizacije in izboljšave novih storitev. Omenjen razvoj spremljamo v vidiku izkoriščanja novih tehnologij na infrastrukturnem področju kot tudi na področju novih idej in produktov, ki jih omenjene tehnologije prinašajo. Za učinkovito izkoriščanje visoke pasovne širine, ki jo milimetrske tehnologije zagotavljajo, je poleg sprejemnih in oddajnih vezij potrebno zagotoviti celovito rešitev, ki omogoča učinkovito povezovanje RF modulov v omrežje, ustrezne dostopovne protokole, učinkovito predajo zveze v primeru mobilne uporabe ter optimalno izkoriščanje RF virov. Projekt se osredotoča na raziskave posebnosti komunikacijskega kanala v odprtih in zaprtih prostorih, načine prilagoditve obratovalnih pogojev (izravnava kanala, ekvalizacija, MIMO sistemi, vpliv odbojev, senčenje) na MAC in storitvenem nivoju, kot tudi na učinkovite mehanizme za prehode (predajo zveze) med nanocelicami. Našteta področja zaradi specifičnih posebnosti prenosa podatkov v milimetrskem radijskem področju vsako zase pomenijo velik raziskovalni izziv in možnost za uveljavitev. Poseben potencial vidimo v uporabi hitrih brezžičnih omrežij na področju telemedicine. Značilni primer aplikacije je nadzor kroničnih bolnikov z uporabo telesnih senzorskih omrežij, katerih podatke lahko integriramo v storitev z uporabo RoF hišnih omrežij. Rezultati projekta so tesno povezani z iniciativo i2010 in z aktivnostmi članov projektne skupine na EU projektu Omega. ANG_ Recent research in the field of radio data communications in millimeter wavelength is rapid and important. In the period 2010-2012 the completion of standardization in the field of A / V transmission, WPAN and WLAN networks is expected. In accordance with the appearing standards basic communication VLSI circuits are foreseen on the market at a consumer price. The adoption of new technology will at this time create a new technological challenge, since these sets will only provide core functionality, with a sufficient degree of freedom for optimization and improvement of new services. These trends are followed by our research to exploit these technological advantages in the field of infrastructure as well as to provide new ideas and services which would be based on the mentioned technologies. The effective use of high bandwidth provided by millimeter radio technology, in addition to receiving and transmitting circuits requires comprehensive solutions of effective integration of RF modules in the network, implementation of relevant access protocols, the effective handover in the case of mobile use and optimal utilization of RF resources. The project focuses on a detailed analysis of the specifics of a millimeter-wavelength data communication channel specifics in open and closed spaces and thus allow the adjustment of operating conditions (channel equalization, MIMO systems, the impact of reflections, shadows) at MAC and service level, together with effective mechanisms for nanocell handovers. These research fields due to specifics in millimeter radio data communications itself constitute a major research challenge and opportunity for international recognition. A specific potential is identified in high speed wireless networks supporting telemedicine services. A typical application example is the surveillance of chronical patients using body sensor networks, where data can be integrated into the service using RoF in-home networks. Project research is closely related to i2010 initiative and with active involvement of project group members in EU project Omega. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Milimetrski RF komunikacijski sistemi ponujajo nove možnosti inteligentnega povezovanja sistemov z okoljem, kar ima pozitivne vplive na učinkovito energetsko rabo, ekologijo, storitve v prometu, inteligentni dom in podobno. Glede na specifične lastnosti razširjanja elektromagnetnega valovanja v področju 60 GHz je vpliv na okolje kot tudi na konkurenčne storitve minimalen. Obvladovanje novih komunikacijskih tehnologij v milimetrskem prostoru pomeni predvsem izziv za nove industrijske izdelke, ki nove možnosti teh tehnologij aktivno izkoriščajo. Navedena področja predstavljajo le nekaj atraktivnih primerov, uporaba inteligence v kombinaciji s hitrimi ultraširokopasovnimi komunikacijskimi kanali pa predstavlja izziv tudi za druge potencialne partnerje v slovenski industriji in širše. Slovenija na podlagi rezultatov projekta v sodelovanju z razvojnimi in industrijskimi partnerji aktivno sodeluje pri razvoju novih storitev na navedenih področjih. Načrtujemo prenos pridobljenega znanja v sodelujočih podjetjih potencialnim partnerjem slovenskega gospodarstva. Premočrtna je možnost uporabe izsledkov projekta na področju komunikacijske infrastrukture, ki jo razvija podjetje THYIA na projektu TITRES (RIP 09) skupaj z partnerji (domači in zunanji). Velik potencial RoF in 60 GHz radio ima v hišnem ali komercialnem okolju (Telekom Slovenija, Mobitel, TUŠ Telekom, AMIS, T2, itn.). Direktne aplikacije ima tudi v industriji medicinskih naprav, novih telemedicinskih storitev, gospodinjskih izdelkov (Gorenje), v avtomobilski industriji (Revoz, ATP, Iskra Avtoelektrika) in drugje. Glede na navedeni potencial bi bila smiselna ustanovitev konzorcija slovenskih podjetij, ki v širokopasovni komunikaciji prepoznajo potencial in izziv za izboljšave, strategije in nove inteligentne produkte v svojih panogah. ANG_ Millimeter wavelength data communication systems provide new intelligent system interconnections within the environment, which has a positive impact on the efficient use of energy, ecology, transport services, intelligent home and the like. Depending on the specific characteristics of electromagnetic wave propagation in the 60 GHz range, the impact on the environment as well as on the competitive services is minised. Management of new communication technologies in mm space is in particular a challenge to develop new industrial products, that actively exploit the benefits of new technology. Those areas represent only a few attractive examples of the use of intelligence in combination with high-speed ultrawideband communication channels which represent a challenge for other potential partners in the Slovenian industry and beyond. Slovenia can, based on the results of the project in collaboration with the development and industrial partners, actively participate in developing new services in those areas. Transfer of knowledge from involved project partners, especially from THYIA, which has a national project TITRES jointly with other partners (national & International) to potential partners of Slovenian industry is foreseen. Direct application of RoF and 60 GHz radio lies in the field of telecommunication equipment and services (Telekom Slovenia, Mobitel, TUS Telkom, AMIS, T2, etc.). New applications of WINNEROF technology can be found in medical industry, new telemedicine services, household products (Gorenje), automotive industry (Revoz, ATP, Iskra Avtoelektrika) and elsewhere. Given the potential of the above we propose to establish a consortium of companies that recognize the challenge of ultrabroadband wireless communications and utilize it for improvements, strategies, and innovation in their industries. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov ZJ F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zl Uporaba rezultatov zl F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .} DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O ® O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o O 0 G.01.03. Drugo: o o o O G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O © G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o ® o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o ® o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O ® O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o © G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost O o o 0 G.02.07. Večji delež izvoza o o 0 o G.02.08. Povečanje dobička o o 0 o G.02.09. Nova delovna mesta o o 0 o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O 0 O G.02.11. Nov investicijski zagon o o 0 o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o 0 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O 0 O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o 0 G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o 0 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o 0 o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o 0 G.04.05. Razvoj civilne družbe o o 0 o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O 0 O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O 0 O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O 0 G.07.02. Prometna infrastruktura o o 0 o G.07.03. Energetska infrastruktura o o 0 o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O 0 G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer THYIA d.o.o. Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje 1,00 EUR trajanja projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 0,10 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Prenos znanja (ang. »know-how«) sodelujočih raziskovalnih institucij na področju modeliranja kanala in mrežne arhitekture za hišna in zunanja RoF omrežja (ang. »indoor & outdoor ROF networks«); F.04 2. Vključevanje tehnologije raziskovalnega dela v projektu TITRES (RIP 09/67/44), kjer smo med drugimi cilji postavili tudi izvedbo 60 GHz radia z RoF. F.11 3. Vključevanje raziskovanih rezultatov v novem evropskem projektu, ki ga pripravlja France Telecom pod oznako »OMEGA2«. F.05 4. Potrebno znanje za razvoj novih proizvodov za domači in tuji trg. F.01 5. Komentar Ocena Potencialni učinki rezultatov projekta WINNERoF so izraženi v akademski in industrijski sferi, kar prispeva k nadaljnji promociji raziskav na IJS in Fakulteti za elektrotehniko, kakor tudi v industriji, ker z uspešno realizacijo pridobljenega znanja pričakujemo razvoj novih proizvodov za domači in tuji trg. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Jurij Franc Tasič in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 22.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/235 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 132 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 16-10-30-04-2B-DA-CC-91-F5-4B-92-78-DD-2F-B8-85-60-4E-03-11