Misijonski križ.

Šantl, pnffljmnja In molitve.

Po naj boljših misijonskih bnkvah nabral


''S'  ;\

A\' ^'

anez Volčič,

ljubljanske škofije.

Zal

iaJoi

jnbljani.

ija Gerber,  bukvovez

18 ^ 4 .


3


, a

jg 3

S ra"

g .S

o O

03

«-< ©

a

cS >■

3 žxf

o

O C

0

(-1

<

N

<

K

a >■ '®

I i*

© o_c

rW '3 'S*

•—I >0!)

. D ©
*

© ►*!
> ^ O

!§.£!
a if ®
^ ^3 a

rP a

'3 ^

© a

m

® i

o 3

'v

- ®
£ £
•p »<

£> S
'“3 *■*

2 P<

P-(rQ

/d ®

W H

O

a

o

rP

Cj

44

© 'g

Jh P
Ph •

£ r«

03  *J 3
»H O
■«■* >N

> rX M

III

• O O

> »X ?H

S o

■X >N

I | | |

P »H P -

XŠJ

I t- CD

I ©J T-l

• 1? >H

s ► 2 2

c6 ^ ca
ca  — 1

§11

-is a o

>N >N

kT O O

^ J-. Jh

£ a

>  ► S >

d d 7%  cC

H h a £

*^ >NJ

► > 9

’’* CD xHH O 03
WH^(?] U

ca ’

2 >

tH
ca

J> c; > > > > £ > > £ >■ >

«JicartBj.'fl 5 o 3 c 4 ^cjB!

. > > >  tT >  ►

ž  S

1 ž i  * * ^

k, « L k, L
+>>« -P -p 4^

s " s a' a a 5  s

. 00  50  * * - •

>Q^H

CO CT w  W H gl H

>->Cj|>(j!cebr>

nScSg^ojOojoj

• • P .  f3

H G « C J on rt . •

s 5  s a * « a a

— «5  22  *> . ^ •

IM H IN H o w  H o

fl S c) 9 c «9S<fltffld
«a 3 oc 3 o«cCo<Co 3 c 3
>0  >0  © >© © >o >o © >o C* »o >o

CD <D >M <D > r /! © © >05 © >o ® <p
>-f>Pt>p>t>; 3 >.©>.p»

COOHT|ioCDH(jJ(jl|*tIcO

— 1  ca^H ca^ca-H

«Oflwn«upcij©aaj
pC(«aosiCcjaDc«a
d  *S >© ‘K >© ec 'S >© cfi •£ >o c3
> m 0 2°2 > ^o£’ >0 o!P >c ''

“v. v.

^^ccccn-ocČ -^o:

P d
ca p

iš«*-

■^»OCDt-OOOiOrHCacO^O

t-t^t-t-t-t-OOOOOOCOCOaO

oocoooaoooaoaocoaocoaooo

r-4  «-x tH *“■< 1 f-i  rH rH r—1  tH  n

-——©g

1 *

4

>%>-

■So-

»-»»—r-r— r— r— >— I-

cocooooooooooooooooooooooococo

OO^tO^DtOtOtOOCOCOCOGDOOOO

, h K « h 10 to h

o <2  a l^ir

ir RB “

f ® o o ® o

1  o< cc c/j  o< m

r en M  ' ■**

s* c s°

P P rt
O P p

M1 _ „ >-» to r-*- rt*- H-*- I- lO »-

OD CT 05 W tD -q pi M K to 05 Oi W O

& & o« & & & 8< g< S<® ® & 3 S £<

«<2<2<a> 2< £< g< g< cd  g< © g< g< g

5 o p.

JSjBfS^fOppSJ^SJp
p B fl P B P B 3  g B B

ppp^pppp^pp

■ to

to

to

DtOOOOptP-CKtC-icDCJ;

3 B S B B B » g B  g B B S B B

* • • ••p«.  P.

c-P- rt- rt- c-t- rt- rt CO< rt rt rt rt rt- rt rt
rtrtrtrtrtrt©rtrt©*-irtrtrtrt

PPPPPPOPPBPPPPP

tO p—  — to *— to to — CO I— *—

tPHrc^^coco-^Ci^p^opoco

* .. '***'_* N<

rt rtrtrtrtrtrt^^^^^E^rttB

•* 5 5 E*

pppppppppp..

> rt* to tOtOrt

I O' •<! 0 > o o to w

Z?  P

: § g 5

3  * .*  O

EJ" E? g' rt rt P^ rt

S?!?-? gg

< <

rt g
2  *■*
•2  S°

tT* P -a od

&§<
p 5 .
» pr
r  p

M <N<

2. p

ffP 8

p «

& |i

S pr

to »-* to tO 03

^ ^ Q 03 ? O rt ,

< 35 <o 3 ^

k  Efe- gffff ‘

5 E" pr 5 I" p <

B. o
pr s
m r

-®S<

leto P rva  P ie ^ pepelnica velika noe vnebohod binkošti sv, J^^ n J e

pepel, ndl. r r _ Telo

5


ali

kratek popis življenja svetnikov
Božjih.

©o

]Pobožen

kristjan se rad spominja

svetnikov Božjih; vsako jutro se že
posebej priporoča svetniku, kterega
spomin sv. katoliška cerkev; tisti dan
obhaja. Tudi zvečer tega ne pozabi,
pa še pokliče na pomoč tistega, čigar
god drugi dan obhajamo. Da bi to
sveto opravilo se bolj razširilo in ložej
opravljalo, k temu naj služi, s po¬
močjo Božjo ta sveta pratika.

I. Prosinec ali Januar ima 31 dni.

1. Novo leto.  Kristus je dal prve kap¬
lje svoje presvete Krvi za odrešenje
naše. Dano mu je bilo ime: Jezus. &

►go—-—---

— 6  -

C

Začni vsako leto, vsaki dan v imenu:
Jezusa, Marije in sv. Jožefa.

2. Sv. Makari.  Imeniten pušavnik egip¬
tovske pušave; imel je dolgo in hudo
vojsko s skušnjavami hudobn. duha,
ktero je srečno premagal in umeri
1. 400. Dober pomočnik v vseh skuš¬
njavah.

3. Sv. Genovefa.  Na Francoskem doma.
Zavoljo njenega devištva je bila grdo
obrekovana; pa Bog jo je povzdig¬
nil v rešiteljo cele dežele pred straš¬
nim Atilom. Preganjani in obrekovani
jo kličejo na pomoč.

4. Sv. Tit, Škof.  Učenec sv. Pavla;
k 65 je učil sv. vero po Dalmaciji,
kamor ga je bil poslal njegov uče¬
nik; toraj je eden prvih učenikov
Slovanov.

5. Sv. Simeon, stolpnik ali stebernik.
Ubog pastirček je postal prečuden
svetnik. 37 let je preživel na viso¬
kem stebru, 3 čevlje širokem pod
milim nebom. Umeri je 1. 459 v
Antiohiji

6. Sv. 3 kralji.  Tri godove obhajamo

7  —

ta dan. Trije modri Gašpar, Melhior
in Baltazar so prišli iz Jutrovega
Jezusa molit, ter so mu prinesli
mire, kadila in zlata v dar. — Sveti
Janez je krstil Jezusa v reki Jor¬
danu, 30 let starega. — Jezus je v
Kani na Galilejskem storil prvi ču¬
dež, ko je vodo v vino spremenil.

7. Sv. Valentin, škof.  V 5. stoletji je
oznanoval sv. vero po Bavarskem in
Tirolskem.

8. Sv. Severin , apat.  apost. noriški; go¬
tovo je učil tudi naše pradede. Naj
dalje je učil Dunajčane. Umeri je 1.
483.

9. Sv. Julijan in sv. Bazilisa  njegova
žena. Radodarna in postrežljiva sta
bila z drugimi kristjani vred grozo¬
vito mučena 1. 311.

10. Sv. Pavel,  pušavnik. Orel mu je
nosil 60 let vsakdanjega kruha. 113
let star je umrl 1. 343.

11. Sv. Teodozij , predstojnik menihov
v Kapadocii. Zagovarjal je zoper

--- : —.— -<&

krivoverce Kristusovo Božjo in člo¬
veško natoro v začetku 6. stoletja.

12. Sv. Arkadi,  mučenec. Zavoljo sv.
vere so mu odrezali ud za udom;
on pa je veselo hvalil Boga, dokler
mu trebuha ne pretrgajo 1. 312.

13. Sv. Veronika,  nuna Milanska.
Ubožna deklica je bila toliko ubog¬
ljiva, da skoraj ni svoje volje poznala.
Lep zgled dekletam, je umerla 1497.

14. Sv. Hilari,  cerkveni učenik, škof
na Francoskem Serčen učenik zoper
arijance; se ni smerti nič bal. Umeri
1.369.

15. Sv. Feliks,  mašnik. Feliks, to je
Srečni; kajti pajčevina ga je obva¬
rovala, da ga preganjavci niso umo¬
rili. Bil je v Rimu doma.

16. Sv. Klemen,  škof in mučenik. Nje¬
gova mati sv. Zofija ga je naučila
za Boga živeti in umreti. Pri sveti
maši je bil umorjen v Rimskem
mestu 1, 309.

17. Sv. Anton •pnSavnik.  90 let je bil
v pušavi, kjer je molil in delal. 105 a

9

let star je zapustil perve redovniške
postave 1. 366. Njegovo truplo je !
preneseno na Francosko v mesto
Arles.

18. Sv. Petra stol.  L. 42 je prišel sv.
Peter v Rim, kjer je vladal vesoljno
cerkev 25 let. Vsi papeži, nasled¬
niki njegovi, vladajo sv. rimsko¬
katoliško cerkev.

19. Sv. Kanut,  Danski kralj. Zvesti
spričevavec sv. vere je bil od svojili
podložnih umorjen pri altarji, kjer
je molil, 1. 1086.

20. Sv. Fabijan in Sebastijan , muče¬
nika. Sv. Fabijan je bil 15 let pa¬
pež. CesarDeci gaje umoril 1. 252.

— Sv. Sebastjana, serčnega vojaka,
je cesar Deoklecijan zavoljo sv. vere
s pušicami umoriti ukazal. Pobožna
udova je na pol mertvemu lepo
stregla, da se je ozdravil in še serč-
neje za sv. vero delal, dokler ga s
kolmi ue pobijejo 1. 288.

21. Sv. Neža , devica in mučenica. Ena
najlepših nevest Kristusovih. Umor¬
jena l. 304. v Rimskem mestu.

— 10  —

to-«Hjg

22. Sv. Vincenci,  mučenik. Neusmiljeno v
terpinčen, ves raztergan, na ražnji
pečen in soljen, je hvalo Božjo pre¬
peval, v Valenci 1. 304.

23. Zaroka Device Marije.  Sv. Eme-
rencijana. Na grobu sv. Neže kam-
njana.

24. Sv. Timotej,  škof in mučenik. Uče¬
nec sv. Pavla, v Efezu kamnjan 1.
97.

25. Spreobrnjenje sv. Pavla.  Siloviti pre-
ganjavec Savel postane goreč ozna-
novavec sv. vere 1. 35.

26. Sv. Polikarp,  škof in mučenik.
Učenec sv. Janeza evangelista, je
70 let vladal Smirnsko cerkev. Go¬
reča germada mu ni nič škodovala.
Z mečem je bil umorjen 1. 166.

27. Sv. Janez Krizostom,  škof. Ta po¬
sebno imenitni cerkveni učenik je
umeri 1.401. Njegova učenost mu je
dala priimek Zlatoust.

L

28. Sv. Andrej Korzinski,  spoznovavec.
Pravi zgled meniške pobožnosti, je
veliko nadložnim s čudežem poma-


11  —

Ho


¥

gal. Živel je na Laškem pred 2()0
letini.

29. Sc. Frančišek Salezi,  škof. Lep
zgled čistosti, ponižnosti, krotkosti
in gorečnosti za bližnjega. Umeri je
1. 1622.

30. Sv. Janez,  miloščinar, škof Ale¬
ksandrijski. Njegovo miloserčnost do
ubozih, njegovo ljubezen do bližnjega
vse občuduje. Umeri je 1. 616.

31. Sv. Peter NolaŠki.  Rešitelj jetni¬
kov. Umeri je 1. 1256.

li. Svečan ali Februar ima 28 dni, v

prestopnem 29.

1. Sv. Ignaci,  škof in mučenik. Učenec
aposteljski, je bil iz Jutrovega v Rim
pripeljan; dva leva sta ga v glediši
raztergala, kakor je bil neverni ce¬
sar zapovedal, in je svetnik tudi
želel; 1. 107.

2. Svečnica.  Marija prinese 40 dni sta¬
rega Jezusa v tempelj; opravi dar
očiševanja; stari Simeon rad umerje,

x  ker ga je videl. d


12

r

3• Sv. Blaž,  škof in mučenik; ozdravi
v ječi z znamenjem sv. križa mla-
denča, kteremu je ribja košica v
gerlu obtičala. Je bil z mečem umor¬
jen 1, 516.

;n

4. Sv. Andrej Korzinski,  škof. Od slabe
tovaršije zapeljanega je pobožna mati
na prošnjo Device Marije na pravo
pot pripravila. Postal je spokornik,
škof in velik čudodelnik. Umeri je
1373.

5. Sv. Agata,  devica in mučenica. Hči
bogatih staršev na Sicilijanskem, za¬
voljo stanovitne nedolžnosti neusmi¬
ljeno mučena, je umerla v ječi
1. 251.

6. Sv. Doroteja,  devica in mučenica.

Iz moriša pošlje po angelu šopek
cvetlic nevernemu Teofilu, ki se tudi
spreoberne. Umorjena je bila pod
cesarjem Dioklecijanom v 4. stoletji.

7. Sv. Amadej,  škof, je Koroškim
Slovanom  sv. evangeli oznauoval.
Umeri 1. 675.

^ 8. Sv. Janez Malajski,  začetnik reda

-e*«

P

13  —

prešv. Trojice, ki je vjete in sužnje '
kristjane reševal. Umeri je 1. 1213.

9. Sv. Apolonija , devica in mučenica,
v Aleksandriji doma. Bogatajci so
jej zobe izbili in potem na germadi
sežgali 1. 249.

10. Sv. Sholastika , devica in nuna,
sestra sv. Benedikta. Umerla je 1.
543.

11. Sv. sedem začetnikov  reda služab¬
nikov Matere Božje, ki so premišlje¬
vali zlasti Kristusovo terpljenje in
žalosti Marijne v trinajstem stoletji.

12. Sv. JEvlalija,  devica, vštirnajstem
stoletju nečloveško mučena, je mo¬
lila: Zahvalim te, o moj Jezus! da
si mi tako terpljenje odločil, Živela
je v 3. stoletji:

13. Sv. Katarina , nuna; imenitne rodo¬
vine Rici v Florenci na Laškem.
Njeno učenost in modrost so cer¬
kveni učeniki občudovali. Umerla je
1. 1589.

14. Sv. Valentin , mašnik v Rimskem i

%o-, -— «w i

14  -

r-:---

mestu. Cesar Klavdi ga je umoril
1. 270.

15.  a Sv. Efrem,  diakon, cerkven učenik.
Učenost, gorečnost in svetost se vidi
v njegovih obilnih spisih. Živel je v
četertem stoletji na Jutrovem.

16. Sv. Julijana , devica; po grozovi¬
tem mučenji še glavo odsekajo 18
let stari mučenici v 3. stoletji.

17. Sv. Krizantijan  in 90 tovaršev,
Oglejski mučeniki.

18 Sv. Simeon , škof Jeruzalemski,
brat sv. ap. Jakoba mlajšega, ki sta
bila sinova Kleofe, Marijne sestre.

V sivi starosti je bil križan 1. 106.

19. Sv. Konrad , spokornik. Strastni
lovec je postal oster spokornik.
Umeri je 1. 1351 na Laškem.

20. Sv. Euheri,  škof. Imenitnega Fran¬
coskega rodu, se je poganjal za pra¬
vice cerkvene in je umeri v pre¬
gnanstvu 1. 743.

21. Sv. Eleonora.  vdova angleška,
krotka in pobožna, je umerla 1. 1292.

i 22. Sv. Petra stol v Antiohiji.  Sv. Mar- a

Iho—...—.-.-.«841

15

so —.—.— — -—-ona

garita Kortonska, velika spokorniea. ■
Po 231etni ostri pokori je umerla
I. 1297.

23. Sv. Peter Damijan , škof, cerkveni
učenik. S svojo bistroumno učenostjo
se je ustavljal nesrečnemu krivo¬
verstvu tedajnemu. Umeri 1. 1072.

24. Sv. Matija,  apostelj. Zmed 72 učen¬
cev izvoljen na mesto izdajavca Ju¬
deža. L. 63 so ga Judje s kamnjem
podsuli.

25. Sv. Valburga , devica, hči angle¬
škega kralja sv. Riharda, je bila po¬
božna nuna. Umerla 1. 779 na Nem¬
škem.

26. Sv. Aleksander , škof, imeniten
spričevavec sv. vere zoper Arija,
krivoverca, kterega je izobčil in v
Nicejskem cerkvenem zboru obsodil.

27. Sv. Baldomer , kovač; pridno je
molil in trdo delal, vse iz ljubezni
do Boga. Usmiljen do ubogih je
umeri blizo Liona na Francoskem
okoli 1. 660.

28. Sv. Roman , opat; priljuden in a

16  —

-t—■—-—:— : -—— -;-<M

f miloserčen menih, ni nikogar raz- ?

žalil. Umeri 1. 460 na Francoskem.

: 29. Svetniki brezimeni.  Brez števila je
■ svetnikov v nebesih, kterih imena
ne vemo. Zlasti veliko je mučencev
krščanske ljubezni; pobožni menihi
in svete device, ki bolnikom iz gole
ljubezni ljubeznjivo strežejo, ter jim
k telesnemu in dušnemu zdravju po¬
magajo.

III- SuŠeC ali Marc ima 31 dni.

1. Sv. Albin , škof. On se je poganjal
zlasti za svetost in zvestobo sv. za¬
kona. Umeri v sredi 6. stoletja,
i 2. Sv. Perpetua in sv. Felicita,  muče¬
nice. Serčnost in močnodušnost teh
| svetnic občuduje vsa cerkev. Vsaki
dan se pri sv. maši imenujete. Umor¬
jene ste bile v začetku 3. stoletja.

3. Sv. Kunigunda,  devica in cesarica.

Po smerti svojega moža, cesarja
Henrika, s kterim je deviško živela,
je vse svoje premoženje med uboge
razdelila, in v samostanu umerla 1.

17  —

S»- : -—-*MH

4. So. Kazimir,  spoznovavec. Sin polj- t
skega kralja; njega je kinčala či¬
stost in radodarnost. 26 let star je
umeri 1. .1484.

5. So. Albert , kmet. Vse je storil in
terpel, ker je bila to volja Božja.
Umeri je 1. 1297 v Kremoni na
Laškem.

6. So. Fndolin,  opat in misijonar. Za¬
voljo neke tožbe je celo mertvegaza
pričo v življenje poklical. Živel je v
6. stoletji.

7. Sv. Toma£ Akvin , menih, cerkveni
učenik. Neizrečeno bistrega uma,
angelski učenik imenovan, je z mno¬
gimi spisi pojasnil naj imenitniši
resnice sv. vere. Umeri v 48; letu
1274.

8. Sv. Janez od Boga , začetnik reda
usmiljenih bratov. Neprenehama je
vbogajme prosil za bolnike, kterim
je z vso ljubeznijo stregel. L. 1550
je umeri ravno 55 let star.

9. Sv. brata Ciril in Metodi,  apostelna
Slavjanov, iz Soluna doma. Na svo-

K»

Mii. križ.

-OKI

2

18  —

SNO“

jem popotovanji v Rim sta tudi naše
pradede v sv. veri poterdovala.

10. Sv. 40 mučeniki.  Rimski vojaki, so
bili kervavo stepeni, potem tri dni
in tri noči na ledu stoječi, grozovito
mučeni 1. 320.

11. Sv. Frančiška , vdova, lep zgled
zvestim ženam, skerbnim materam,
velika tolažnica ubogim in nadlož-
nim, je umerla v svojem samostanu
J. 1440.

12. Sv. Gregor,  papež, veliki imeno¬
van. Imeniten cerkven učenik, je
vredil cerkveno petje; ves vnet in
serčen za Božjo čast, je bil izurjen
tudi v svetnih rečeh. Umeri 1. 604.

13. Sv. Teodul , hlapec in mučenik.
Bil je že siv starček na križ pribit,
obdan od svojih otrok in vnukov,
1. 308 v Palestini.

14. Sv. Matilda,  kraljica, je.bila prava
mati ubogim, bolnim in jetnikom;
vsa zaničevanja je voljno prenašala.
Umerla 1. 968 na Nemškem.

15. Sv. Longin,  mučenik; on je tisti

n

— 19  -

-------

vojak, ki je Jezusu na križi vise- *
čemu njegovo stran s sulico odperl. j
Ob glavo dejan že pod Pilatom.

16. Sv. Marija,  spokornica. Od hinav¬
skega priliznjenca zapeljano je njen
stric sv. pušavnik Abraham na pot
ojstre pokore zavernil v sredi 4. sto¬
letja.

17. Sv. Jedert,  devica, Žlahtnega rodu
si je Jezusa ženina zvolila, ubogim j
in bolnikom stregla; čez vse je le¬
nobo sovražila, se več let na srnert
pripravljala, ki je bila 1. G58.

18. Sv. Janez Sarkander,  inašnik; bil
je fajmošter na Moravskem, kjer so
ga krivoverni Husiti do smerti ter-
pinčili 1. 1621.

19. Sv. Jožef,  rednik Jezusov, pa-
tron naše dežele inpatron cele ka¬
toliške cerkve.

20. Sv. Patrici,  škof. Na Irskem toliko
goreč apostelj, da so to deželo „de-
želo svetnikov 14  imenovali. Umeri 1.
464.

21. Sv. Benedikt,  opat; začetnik meni-

y, hov Benediktiuov, ki že več kakor 145 i

—--—ctNSa

2  *

20  —

r l> ------®Kg

sto let s svojo učenostjo in svetostjo
svet razsvetlujejo. Umeri je 1. 543.

22. Sv. Katarina  iz Genue. Vdova je
z veliko ljubeznijo stregla kužnim
bolnikom. Umerla 1. 1510.

23. Sv. Ciril,  jeruzalemski škof in cer¬
kven učenik, je veliko izverstnega
pisal zoper krivoverce. Umeri 1.386.

24. Sv. Gabriel , veliki angelj. Lep
zgled pokoršine in nedolžnosti.

25. Oznanj en j e Devici Mariji,
ali včlovečenje Sinu Božjega. Na to
preveliko ljubezen Božjo nas cerkev
vsaki dan s trikratnim zvonjenjem
opominja.

26. Sv. Ludger , škof na Saksonskem,
zidal je veliko cerkev in keršanskih
šol. Umeri je 1. 809.

27. Sv. Rupert,  škof Solnograški, poln
gorečnosti in učenosti. Njegov glas
je segal celo v Slavonijo. Umeri je
1. 623.

28. Sv. Janez pušavnik.  Zgled posebne
pokoršine in zatajevanja; umeri je
1. 394 v egiptovski pušavi.

lo-

--Cs<E

21

IftSSH— -— -cKg

V 29. Sv. Evstazi,  opat; njegova učenost V
in pobožnost je veliko menihov okrog
njega zbrala; umeri 1.627 na Nem¬
škem.

30. Sv. Janez Klimak,  opat na Sinajski
gori; dober svetovavec dvomljivim
in cerkven pisavec; umeri 1. 605.

31. Zveličani Modest,  škof pri Gospej
sveti na Koroškem; unet oznanova-
vec sv. vere vsim Slovencem; umeri
je 1. 760.

IV. Mali traven ali April ima 30 dni.

1. Sv. Hugon , škof Francoski. 40 let
je vodil svojo čedo ; njegova molitev,
njegove ljubeznjive pridige in rado¬
darnost do ubozih mu je naklonila
obilno serč. Umeri je 1; 1132.

2. Sv. Frančišek Pavijan , menih. Po¬
nižnost , zatajevanje, ljubezen do
bližnjega in čudodelnost ste ga zalj-
šale. Umeri je 1. 1507.

3. Sv. Baldomir , kovač. čistost je po¬
sebno ljubil. „Vse v imenu Božjem!“
je bil njegov pregovor. Umeri je v
ji Lionu na Francoskem pred 1100 leti.

- ■.

22  —

%<y -

4. Sv. Izidor , škof Sevilski; eden naj ?
imenitniših cerkvenih očetov ; brani¬
telj sv. vere, ljubljenec ubozih. Umeri

1. 636.

5. Sv. Vincenci Fereri,  menih; je po
mnogoterih deželah veliko ljudi s
svojimi gorečimi pridigami spreober-
nil. Doma na Španskem; je umeri
1. 1419.

6. Sv. Florentin,  šivar; v Hiponu doma;
uboštvo mu je bilo v delež; ves vdan
v Božjo previdnost, je živel v času
sv. Avguština.

7. Sv. Suzana , devica in mučenica.
Ljubezen do Jezusa ji je pridobila
krono devištva in mučenstva. Umor¬
jena je bila v Rimskem mestu v
času cesarja Dioklecijana.

8. Sv. Dionizi , škof in mučenik; pervi
oznanovavec sv. vere po Franco¬
skem. Svojo odsekano glavo še nese
nekoliko naprej, kjer je še zdaj spo¬
minek postavljen blizo Pariza. Umeri
je 1. 117.

9. Sv. Marija egiptovska,  spokornica.

V mladih letih velika pohujšljivka ,,


23 . -

F

je bila 47 let ojstra spokornica. V
pušavi, pri reki Jordanu, je umerla
1. 520.

10. Sv. Dizmas,  spokornik. Zadnjo uro
mu je Gospod dodelil milost, ko ga
je prosil: „Gospod, spomni seme!“

11. Sv. Leo,  papež. Z veliko modrostjo
in s slavno učenostjo je 21 let vla¬
dal sv. cerkev; umeri je 1. 461.

12. Sv. Saba , mučenec, slovanskega
rodu, v Valakiji doma. Zavoljo sv.
vere je bil neusmiljeno stepen in v
reki Musavi vtopljen 1. 372.

13. Sv. Hermenegild,  mučenec. Njegov
lastni krivoverni oča ga je ukazal
umoriti 1. 584 na Španskem.

14. Sv. Lidvina,  devica Holandska.
38 let je grozovite bolečine terpela,
vsa voljna in vdana; umerla 1. 1433.

75. Sv. Peter Gonzalez , menih in pri¬
digar. Priprostim, zapušenim in
brodnikom je naj raje pridigal, do¬
kler ni umeri 1. 1246 na Španskem.


16. Sv. Benedikt,  berač. Na Franco¬
skem doma, je bil poln ljubezni in

— 24  —

poterpežljivosti. Umeri današnji dan *
1. 1783.

17. Sv. Justin,  mučenik, rojen v ob¬
ljubljeni deželi, je prav modro za¬
govarjal verne kristjane. Bil je bi¬
čan in z mečem umorjen 1. 167.

18. Sv. Apolonij , mučenec, žlahtnik
Rimski, z mečem umorjen 1. 186.

19. Sv. Leo IX.,  papež; on se je z
veliko učenostjo potegaval za pra¬
vice sv. cerkve. Umeri je 1. 1054.

20. Sv. Neža,  devica in nuna. Čistost
in ljubezen do bližnjega ste jo po¬
sebno kinčale. Na Toskanskem doma,
je umerla 1. 1317.

21. Sv. Anzelm,  škof Angleški. Eden
najimenitnišib cerkvenih učenikov,
se je serčno potegoval za pravice
cerkvene. Umeri 1. 1109.

22. Najdenje trupel sv. Kancijana in
njegovih tovarSev,  Oglejskih muče¬
nikov.

25. Sv. Adalbert,  škof in mučenik.
Učil je Čehe in Poljake; ko še na
Prusko gre, ga neverniki primejo, a

- -

25

r  mu glavo odsekajo in ga na kol na- ?
taknejo 1.997.

24. Sv. Juri,  vojšak in mučenik. Vse
prilizovanje Dioklecijanovo ga ni pre¬
motilo. Njegova sv. glava je padla
1. 303.

25. Sv. Marko,  evangelist, škof v
Ogleji in potem v Aleksandriji, kjer
so ga malikovavci po mestu vlačili
do smerti, 1. 68.

26. Sv. Fidel,  kapuciu; goreč pridigar;
krivoverni Kalvinci so ga na potu
napadli in pobili 1.1622.

27. Sv. Cita,  dekla, 48 let je eni go¬
spodi služila vsa zadovoljna s svo¬
jim stanom; umerla 1. 1272 na La¬
škem.

28. Sv. Pavel od križa,  začetnik pasi-
jonistov; umeri 1. 1775.

29. Sv. Peter,  mašnik in mučenik.
Serčen pridigar zoper krivoverne
Albigenzarje, ki so ga na potu v
Milano umorili I. 1252.

30. Sv. Katarina Sienska ;  učena nuna,
polna ljubezni do bolnikov, je umerla

x 33 let stara 1. 1380. &

lš>S»------®3<B

26  —

-<$<B

V. Veliki traven »h  Maj (Marijin mesec), f

ima BI dni.

1. Sv. Filip in Jakob , apostelna. Filip
je učil po Frigiji, ter je bil tam
križani. 81. Jakob mlajši, brat Juda
Tadeja, je bil s tempelnove strehe
veržen 1. 61.

2. Sv. Atanazi  škof Aleksandrijski,
cerkven učenik, se je ustavljal ari¬
janski krivi veri; umeri 373. L

S. Najdenje sv. križa,  kterega je dala
sv. Helena izkopati, kjer bil postav¬
ljen steber boginji Veneri na čast,

1 . 326 .

4. Sv. Florijan , vojak in mučenik, ro¬
jen Avstrijanec. Minski kamen mu
na vrat privežejo in ga v vodo ver-
žejo 1. 303.

5. Sv. Monika,  skerbna mati sv. Avgu¬
ština, kterega je s svojo molitevjo
spreobernila; umerla konec 4. sto¬
letja.

6. Sv. Janez  pred latinskimi vratami
v Rimu, kjer je Dioklecijan sv. evan¬
gelista v vrelo olje vergel, ki mu j

i pa ni nič škodovalo, 1. 95. 6

aU>-—-<*#.

27  —

^ 7. Sv. Stanislav,  škof Krakovski, kte-

1

rega je hudobni kralj Boleslav umo¬
ril 1. 1079.

8. Prikazen sv. Mihaela  arhangela na
hribu Gargano.

9. Sv. Gregor Nazijanski,  škof in cer¬
kven učenik; velika modrost in
serčna zgovornost ste ga kinčale;
umeri je 1. 389.

10. Sv. Antonin,  škof Florentinski;
ponižen in radodaren, je sklenil
svoje življenje rekoč: „Bogu služiti
se pravi kraljevati,“ 1. 1459.

11. Sv. Sigismund,  kralj Burgundski.
Podšuntan je dal svojega sina umo¬
riti ; potem v vedni oj stri pokori je
storil veliko dobrega. Franki so ga
vjeli in umorili 1. 524.

12. Sv. Sankraci,  mučenik. Še le 14
let starega je Dioklecijan ob glavo
dejal 1. 302.

13. Sv. Bonifacij,  mučenik. Razuzdan
mladeneč, pa vedno usmiljen do
ubogih, je bil velik spokornik, v
Tarzi pa umorjen v 4. stoletji.

- 28  —

9 > ---

14. Sv. Ampeli,  kovač. Doma je bil v
Egiptu v 5. stoletji. Z molitevjo je
pričel in končal vsako delo. Raz¬
beljeno železo ga je opominjalo več¬
nih kazen.

15. Sv. Izidor,  kmet. Moli in delaj!
je bilo njegovo geslo. Angelji so
orali, ko je on molil. Umeri na
Španskem 1. 1170.

16. Sv. Janez Nepomulc.  Češki patron.
Zavoljo spovedne molčečnosti ga je
hudobni kralj Vencel vMoldavi. po¬
topil 1. 1383.

17. Sv. Paskal Bajlon,  pastir, pozneje
frančiškan. Ves ponižen je bil pose¬
ben častivec Matere Božje. Umeri
je 52 let star 1592.1. na Španskem.

18. Sv. Jošt,  opat. Kraljevega stanu
na Angleškem doma, je bil revežem
posebno usmiljen. Jezus sam je kot
berač prišel k njemu. Živel je v 7.
stoletji.

19. Sv. Peter Celestin,  papež. Ponižen,
ki je bil, je že čez 4 mesce odložil
papeževo čast, ter se je v samoto
nazaj podal. Umeri je 1296. 1.

29  —

ew»-

-eWi

9  ,

20. Sv. Bernardin Sienski,  frančiškan.
S svojo zgovornostjo je veliko terdo-
vratnih grešnikov na pot pokore
pripeljal. Umeri je 1. 1444.

21. Sv. Feliks , kapucin. 40 let je ubo-
gajme prosil za svoj samostan. Za
dobro in hudo je rekal: „Deo gra-
tias!“ t.j. „Bogu hvala !“ Umeri je
1. 1587. •

22. Sv. Julija , devica in mučenica.
Imenitne Kartaginske rodovine., je
bila v sužnost odpeljana. Stanovitna
v sv. veri je bila neusmiljeno mu¬
čena in poslednjič križana v 4. sto¬
letji.

23. Sv. Andrej Bobola , misijonar Je¬
zusove družbe. Krivoverski Poljaki
so ga ubili L 1657.

24. Praznik Matere Božje,  „Marija, po¬
moč Kristjanov" imenovan..

25. Sv. Urban , papež in mučenik. Ve¬
liko mučenikov je v nebesih, kterim
je on v nebesa pomogel. Tudi njemu
so glavo odsekali 1. 230.

26. Sv. Filip Neri , spoznovavec. Znana
je njegova zgovornost in velika lju-


— 30  ^

bežen do bližnjega. Umeri je v Rimu *
80 let star 1. 1595.

27. Sv. Magdalena Padska , devica.
Preserčno 'ljubezen je imela do pre¬
svetega Rešuj ega Telesa; neizrečeno
poterpežljiva v dušnem in telesnem
terpljenji je umerla 1. 1(>07 na La¬
škem.

28. Sv. Germani , škof Pariški. Poln
useh čednost, čez vse radodaren, je
umeri 1. 576.

29. Sv. Maksim , škof. Serčno se je
vstavljal arijanski krivi veri. Umeri
je 1. 349.

30. Sv. Ferdinand,  kralj Španski; velik
častivec Matere Božje od mladih
nog. Umeri je 1. 1252.

31. Sv. Kandjan, Kanci in Kancijanila,
mučeniki. V Rimskem mestu doma,
so prišli v Oglej, kjer so bili ob
glavo djani 1. 301.

VI. Rožnik ali Juni ima 31 dni.

1. Sv. Pamfilij , mašnik in mučenik.
Sv. Hieronim hvali njegovo goreč-

31  —

»-

nost za blagor bližnjega. Z drugimi *
spoznovavci vred je bil ob glavo
dejan L 309.

2. Sv. Erazem , škof in mučenik. Ži¬
vemu so čeva izmotali 1. 303.

3. Sv. Klotilda,  kraljica; s svojo lju¬
beznijo je kralja in veliko Froncozov
k sv. veri spreobernila. Umerla je
1. 545.

4. Sv. Kvirin , škof in mučenik. Bil je
doma v Siseku na Hrovaškem, kjer
je bil tudi v vodo veržen 1. 309.

5. Sv. Bonifacij , škof in mučenik.
Apostelj Nemcev imenovan. Neverni
Frizi so ga pobili 1.755.

6. Sv. Norbert,  škof. Potegoval se je
zoper krivoverce za pričujočnost Je¬
zusovo v najsvetejšem Zakramentu.
Umeri je 1. 1134.

7. Sv. Filip,  diakon; je živel v apo-
steljskih časih; je imel 4 hčere, ki
so bile vse čiste device; umeri v
Cezareji okoli 1. 60.

8. y8v. Medard , škof na Francoskem.

Ze mladeneč je bil lep zgled pokor- i

*>■— -—-——-cikli

32

-—-:--CJ.

šine, kot škof pa ves vnet za zveli¬
čanje bližnjega. Umeri 1. 345.

9. Sv. Primož in Felicijan , mučenika.
V Rimu sta bila brata umorjena 1.
286. Njune svetinje so v Frančiš¬
kanski cerkvi v Kamniku na Kranj-
skem, kjer jib verni v veliki časti
imajo.

10. Sv. Margarita,  kraljica Šotiška,
zvesta žena, skerbna mati, usmi¬
ljena ubogim in revnim. Uuierla leta
1093.-

11. So. Barnaba , apostelj. Judje so ga
na otoku Cipru s kamnjem podsuli,
ko je ravno vstajenje Kristusovo raz¬
kladal.

12. Sv. Janez Fakvndski,  spoznovavec.
Učeni dušni pastir na Španskem se
je goreče vzdigoval zoper pregrehe
ljudi; .umeri je 1. 1497.

13. Sv. Anton PaduansJci,  (frančiškan.)
Pridigaval je po Laškem, Franco¬
skem in Španskem, ter je neštevilno
veliko ljudi na pot pokore pripeljal.
Umeri je 1.1231.

JL——.—_

14. Sv. Bazili Veliki , škof, cerkven ?
učenik, je skerbel za čistost svete
vere, za dobro duhovšino in je zidal
velike hiše bolnikom in popotnikom.
Umeri 1. 379.

15. Sv. Vit,  mučenik. Njegov nečlo¬
veški oče sam ga je nevernim sod¬
nikom izdal, da je bil grozovito ter-
pinčen 1. 300. Njegove svetinje so v
Pragi na češkem.

16. Sv. Janez , Frančišek Regis , spo-
znovavec. Misijonar Jezusove družbe,
se nikdar ni utrudil; veliko je pre-
terpel z oznanovanjem sv. pokore;
pa jih tudi veliko spreobernil. Umeri
1. 1640.

17. Sv. Angela , devica in začetnica
Ursulinaric. Ubožnih staršev, je učila
žensko mladost; sebiojstra, drugim
mila in dobra, je umerla 1. 1540.

18. Sv. Feliks in Fortunat,  mučenca.

V Ogleji sta bila brata umorjena v
3. stoletji.

19. Sv. Gervazi in Protazi,  mučenca.
Bila sta pervine Milanskih svetnikov.

Ob glavo dejana v 2. stoletji.

Mia. križ.

3


— 34  —

? 20. Sv. Silveri,  papež in mučenec. Ker y
se je neverni cesarici Teodori vstav¬
ljal in za čistost sv. vere poganjal, i
je bil umorjen 1. 538. •

21. Sv. Alojzi , spoznovavec. Zares
pravi angeij v- človeški podobi ; v
postrežbi bolnikov je zbolel in v 23.
letu umeri 1. 1591 v Rimu. .

22. Sv. Ahaci in 1O.OO0 tovaršev , mu¬
čeniki. Neverni Hadrijan je- ukazal
jih s ternjem kronati in z žeblji na
les pribiti.

23. Sv. Fehronija,  devica in mučenica.

V Siriji rojena, pod Dioklecijanom
neusmiljeno mučena, na ražnji pe¬
čena ; poslednjič ob glavo dejana.

24. Rojstvo sv. Janeza Kerstnika.  Kres
nas spominja na pravo solnce Je¬
zusa, kterega je sv. Janez oznano-
val.

25. Sv. Gulielm,  apat. Sveta pobožnost
in ojstrost do sebe kinčate tega svet¬
nika, ki je umeri 1. 1142.

26. Sv. Janez in Pavel,  mučenika. Sv.
brata sta bila imenitna služabnika

——---©M

35

r ——--—•—’— -—-

nika na cesarskem dvoru. Julijan *
odpadnik ju je umoril v 4. stoletji.

27. Sv. Ladislav , kralj Ogerski. Dober
in moder vladar se je napravljal na
križansko vojsko, pa Bog ga je po¬
klical k sebi L 1095.

28. Sv. Leo , papež. Vredil je cerkveno
petje; bil je učen in pobožen. Umeri
1. 483.

29. Sv. Peter in Pavel,  pervaka
aposteljnov. V Rimskem mestu mu¬
čena 1, 67. Sv. Peter je bil križan;
sv. Pavel ob glavo djan.

30. Spomin sv. Pavla  ap. Neizrečeno
veliko je obhodil in prestal iz čiste
ljubezni do Jezusa in njegove svete
vere.

VII. Mali serpan ali Juli ima 31 dni.

1. Sv. Teobald,  spoznovavec; grofovske
rodovine, se je odpovedal vsi po¬
svetni zložnosti, ter je ojstro živel
mnogim v posnemanje, mnogim v
spokorjcnje. Umeri je 1066. 1.

2. Obiskovanje Device Marije.  Marija je
šla v Hebron k Elizabeti, svoji teti,
ki je bila mati sv. Janeza Kerstnikr

3 *

— 36  —

*3>eO-

f 5.

4 .

5.

6 .

7.

8 .

Sv. Heliodor , škof. Učenec sv. Hie
ronima, poln serčnosti in ljubezni,
se je boril zoper arijansko krivovero
v Oglejskem mestu. Umeri 1. 381.
Sv. Urh , škof Augsburgski. Je od
divjih Magjarov poderte cerkve in
šole pozidal, ter se njihovi razuz¬
danosti ustavil. Umeri je 1. 973.

Sv. Vigili , škof in mučeni k . Še le
20 let starega so škofa izvolili, ki
ni le v Tridentu, ampak dalje okoli
sv. vero učil. Neverniki so ga ubili
L 400.

Sv. Arnoldi , spoznovavec. Veliko je
veljal na cesarskem dvoru Karola
velicega, zato je ubogim veliko do¬
brega naklonil. Živel je v 8. stoletji.

Sv. Vilibald , škof in misijonar.
Kraljeve rodovine na Angleškem, je
popotoval v sveto deželo, čez več
let pride nazaj na Nemško, kjer je
bil do leta svoje smerti 786.

Sv. Elizabeta , kraljica Portugalska;
kakor dobra je bila svojim otrokom,
tako mila revežem; vedna častivka
Matere Božje je umerla 1. 1336.

— 37  —

H®—--— -----——--c

9. Sv. Kilijan,  škof in mučenik. Iz
Irskega doma, je po Nemškem učil
sv. vero. Hudobna prešeštnica je na¬
jela dva tolovaja, da sta škofa ubila
1. 689.

10. Sv. Felicita  in njeni 7 sinovi, mu¬
čeniki. Januar, Feliks, Filip, Silvan,
Aleksander, Vital in Marcijal so bili
ti junaki. Vsi nečloveško mučeni
vpričo svoje matere 1. 164.

11. Sv. Pij I.,  papež in mučenik. V
Ogleji doma. Mučen je bil 1. 167.

12. Sv. Hermagora in Fortunat,  apo-
steljna Slovencev. Sv. Hermagora je
učil po vsi naši domovini. Umorjena
sta bila 1. 66.

13. Sv. Margarita , devica in mučenka.
Sežgano in pečeno veržej o v vodo;
vsi ozdravljeni glavo odsekajo. Pravi
biser sv. cerkve. Umorjena okoli 1.
257.

14. Sv. Bonaventura,  škof in cerkven
učenik. Svojo bistroumno učenost si
je nabiral v premišljevanji križanega
Jezusa. Umeri še le 53 let star I.
1274.

■8»----—ce

38  —

■ 4 »--- ; --

? 15. Sv. Henrik , cesar, je živel čisto
deviško s svojo ženo sv. Kunigundo.
Zidal je veliko cerkva; tudi cerkev
M. B. na Blejskem jezeru je obda¬
ril. Umeri je J. 1024.

16. Devica Marija z gore Karmelske.
Začetek škapulirsko bratovšine.

17. Sv. Aleš,  berač, spoznovavec. Prvi
večer je zapustil svojo bogato ne¬
vesto , in ko čez dalj časa nazaj
pride, živi 18 let pod stopnicami
svoje hiše nepoznan, v velikem za¬
tajevanji. Umeri je okoli 1. 417.

18. Sv. Sinforoza in njeni 7 sinovi.  V
Itimu doma. Cesar Adrijan jih je
pomoril. Mater so potopili; Kres-
cenciju so gerlo prerezali, Julijami
persa, Nemeziju serce, Primitivu tre¬
buh, Justinu ude, Stakteja so s pu¬
šicami vstrelili, Eugenija, naj mlaj¬
šega,, na dvoje razcepili 1. 188.

19. Sv. Vincenci Pavijan,  začetnik La¬

zaristov in usmiljenih sester. Neiz¬
rečeno veliko dobrega je storil ; ves
goreč v ljubezni do Boga in do bliž¬
ji, njega je umeri 1.1660, skoraj 851. star. a
<r  x

-cKiJ

39  —

20. Sv. Hieronim Emilijan.  V Ogleji '
doma, je posebno skerbel za zapu-
šene sirote, velik častivec Matere
Božje je umeri 1537. 1.

21. Sv. Kamilo,  spoznovave.c; ustanov-
nik družbe redovnikov, ki strežejo
bolnikom, zlasti še kužnim. Umeri
L. 1514.

22. Sv. Marija Magdalena , spokor-
nica. Dolgo in preserčno je obžalo¬
vala svoje pregrehe.

23. Sv. Apolinar,  škof in mučenik.
Tovarš sv. Petra, je bil od neverni¬
kov večkrat neusmiljeno pretepan.

24. Sv. Kristina,  devica in mučenica.
Trije trinogi, med njimi, njen lastni
oče jo grozovito mučijo, preden si
zasluži nebeško krono okoli 1. 300.

25. Sv. Jakob , apostelj, veči brat sv.
Janeza. Zmed aposteljnov je bil prvi
umorjen 1. 44.

26. Sv. Anna.  mati Marije Device;
patrona pobožnih mater in ubozili.

27. Sv. Pantaleon.  mučenik; z mnogo-
., terimi

W»~ -

čudeži je pridobil veliko ne- i

_-I_,-cJ

— 40

-

eis era

9  vernikov; po raznem mučenji so mu v
glavo odsekali 1. 305.

28. Sv. Nazarij in Celz.  mučenika, v
Milani umorjena.

29. Sv. Marta , devica; sestra Lazarjeva
in Marije Magdalene, je večkrat Je¬
zusu stregla. Njeno truplo se po¬
sebno časti v Taraskonu na Fran¬
coskem.

30. Sv. Jnlita,  devica in mučenica. V
Cezareji. je bila na germadi mučena
1: 303.

31. Sv. Ignaci Lojolanski,  začetnik Je¬
zusove družbe, ali Jezuitov. Spisal
je imenitne bukve duhovnih vaj.
Umeri jel. 1556. Njegov red je eden
naj mogočnejših stebrov sv. cerkve;
zato od posvetnjakov z vso silo pre¬
ganjan.

Vlil. Veliki serpan ali Augustima3i dni.

1. Vezi sv. Petra  ap. Papež Sikst je
zidal cerkev v Rimu, kjer se častijo
dvojne sklenjene verige, v ktere je
bil oklenjen sv. Peter v Jeruzalemu
in v Rimu.

-d

— 41

v 2.

5.

L

Porciunkula,  je mala cerkvica na
Laškem blizo mesta Asiškega. Sveti
Frančišek je 1. 1223 v njej sprosil
od Jezusa popolnama odpustike vsim,
kteri jo skesani in spovedani ob-
išejo , kar ta dan tudi od druzih
frančiškanskih cerkva velja.
Najdenje trupel sv. Stefana,  pervega
mučenika, sv. Nikodema, sv. Gama-
liela in sv. Abibonesa v začetku 5.
stoletja.

Sv. Dominik , oče dominikanov. Ta
pridigarski red se je ustavljal zlasti
krivoverskim Abigenzerjem. Ta svet¬
nik nas je sv. roženkranc naučil.
Umeri je' 1. 1221.

Sv. Marija Snežnica.  Spomin posve¬
čevanja ene naj krasnejših Rimskih
cerkva v začetku 4' stoletja.

Spremenjenje Jezusovo  na gori Ta¬
bor, kjer je rekel sv. Peter: „Gospod,
tukaj nam je dobro biti.“

Sv. Kajetan , spoznovavec. Ves vdan
previdnosti Božji se je s svojimi to-
varši z gorečimi pridigami ustavljal
tedajni mlačnosti. Umeri je 1. 1547.
--

- 42

m<y-

8. Sv. Cirijak  in tovarši, mučeniki.
Mučen je bil s 23 drugimi kristjani
o 'času Dioklecijana 1. 303.

9. Sv. Alfonz Ligvori , škof. Eden naj
imenitniših cerkvenih učenikov no¬
vejših časov; poseben častivec Ma¬
tere Božje. Umeri je 1. 1787.

10. Sv. Lavrenci,  diakon in mučenik.
Bil je na ražnji počasi pečen 1. 258.

11. Sv. Tiburci in sv. Suzana , muče-
. nika. Sv. Tiburci je po žerjavici ho¬
dil, kakor po cvetlicah; oba sta bila
ob glavo djana o času Dioklecijana.

12. Sv. Klara,  devica. Že majhno dete
usmiljena do ubogih, je šla vsamo-
stan, kjer je prav ojstro živela.
Umerla je 1. 1253.

13. Sv. Hipolit,  yojšak in mučenik,
ko vidi tako veselo terpeti sv. Lav-
rencija, postane kristjan in je za sv.
vero umorjen.

14. Sv. Evzebi,  mašnik in mučenik.
Sivi starček je bil grozovito nate-
zan ; poslednjič ob glavo djan v za¬
četku 4. stoletja.

-: - «},

— 43  —

<5s

9 15. Vnebovzetje Device in Ma¬
ter e Marije.  „Moj duh iz telesa,
z Marijo v nebesa, povzdigni sc ti!“
poje- sv. Ligvori.

16. Sv. Bok , spoznovavec, rojen na
južnem Francoskem, je stregel kuž¬
nim bolnikom, ter jih veliko ozdra¬
vil z znamnjcin sv. križa. Po dolgem
zatajevanji je umeri 1. 1327.

17. Sv. Hiacint , spoznovavec, na Polj¬
skem doma, je z veliko vnemo o-
znanoval sv. vero doma in na ptu-
jem. Umeri je. 1. 1185. Njegove ko¬
žice počivajo v Krakovem.

18. Sv. Agapit,  mučenec; še le 15
let starega neusmiljeno mučijo, z
žerjavico obsujejo in z mečem umo¬
rijo 1. 274.

19. Sv. Ludvik,  škof Tulusanski, Si¬
cilijanskega kralja sin. Čistost, po¬
nižnost in ljubezen do ubozili.soga
čez vse kinčale; umeri je še le 33
let star.

20. Sv. Bernard,  opat, cerkven učenik.
Imeniten pridigar in velik častivec
Matere Božje, je umeri 1. 1153.

— 44

M»-

? 21. Sv. Johana Frančiška Fremiot,
vdova in vstanovnica nunskega reda
Marijnega obiskanja, prelepi zgled
devicam, ženam in vdovam; umerla
leta 1641.

22. Sv. Simforijan,  mučenik; cesar
Aureli je ukaz dal, da so ga hudo
stepli; njegova mati ga vsmertnem
boju opominja: „Življenje ti ne bo
vzeto; le v bolje ti bo spremenje¬
no. 1 * Umeri je okoli 1. 180.

23. Sv. Filip Beneciški,  spoznovavec;
že dojenček sc je postil; dalječ na
okoli je razširjal češenje Matere
Božje. Z besedami: „V Tvoje roke
izročim svojo dušo“, je sklenil svoje
življenje 1. 1285.

24. Sv. Jernej , apostelj. On je Na-
tanael, v kterem ni bilo nobene
zvijače. Po daljni Indiji je Kristusa
ozuanoval; živega so neverniki oderli
in mu še glavo odsekali.

25. Sv. Ludevik,  kralj Francoski; sv.
Blanka, njegova mati, ga je tako
lepo zredila, da je bil ves vnet za
Božjo čast. Umeri je v križanski
vojski 1. 1270.


-o>

— 45  —

r »-— -—«na

? 26. Sv. Umbelina,  spokornica, sestra ^
sv. Bernarda; je na njegove besede
spoznala nečimernost posvetno, ter
je 17 let pokoro delala. TJmerla je
leta 1141.

27. Sv. Jožef Kalasanski.  oče pobož¬
nih šol. 52 let je skerbel za izrejo
ubozih otrok. Njegovo ljubeznjivo
serce je bilo še čez 100 let nestroh-
Ijivo. Umeri je 1. 1648. 92 let star.

28. Sv. Avguštin,  škof in cerkven
učenik. Po pridigah sv. Ambroža
na pravi pot pripeljan, je bil eden
naj bolj gorečih škofov sv. cerkve.
Umeri je leta’430 v 76. letu svoje
starosti.

29. Obglavljenje sv. Janeza Kerstnika.
Zavoljo razuzdane plesavke ga je
Herodež umoriti ukazal.

30. Sv. Roza Limanska,  devica; perva
Amerikanska Jezusova nevesta. Svoje
nedolžno telo je ojstro imela; v
dušnih in telesnih britkostih je bila
vsa vdana v voljo Božjo. Umerla je
leta 1617. *

—— --———- —<#<11

■HDŠ"«

46

%

31. Sv. Rajmund,  kardinal. Marijo si ?

je z-volil. v svojo mater že mali pa¬
stirček; pa jo je tudi vedno častil
še kardinal, do svoje smertil. 1240.

IX. Kimovec ali september ima 30 dni.

1. Sv. Egidi , opat in pušavnik. Bil
je na Greškem doma. Previdnost
Božja ga je pripeljala na Francosko,
kjer je delj časa- v samoti živel
.konec 7, stoletja.

2. Sv. Stefan,  Ogerski kralj; zapo-
stelsko gorečnostjo je razširjal sv.
vero po Ogerskem. Priserčen časti-
vec Matere Božje je umeri 1. 1038.

3. Sv. Evfemija, Doroteja, Tekla  in
Erazma , perve mučenice Ogleljske.
Kerstil jih je sv. Hermagora. Ne¬
usmiljeno so bile terpinčene, i n po¬
slednjič ob glavo djane.

4. Sv. Rozalija,  devica. Imenitnega
stanu je zapustila posvetni lišp ter
je več let v skalnati votlini živela.
Umerla je 1. 1160. Sicilijanci jo
časte kot patrono zoper kugo.

!Ž®~-‘-—-

47

— - —-——-

w  5. Sv. Lavrenci Justini) an,  Beneški V
škof. .Ves goreč za zveličanje svo¬
jega bližnjega, je spisal veliko le-
i pih naukov. Umeri je 1. 1455. Nje-
I go ve svetinje so v Beneški stolnici,

i 6. Sv. Magnus,  opat. V 7. stoletji je
ličil po nemških deželah sv. vero.

! 7. Sv. Regina,  devica in mučenica,
j Na južnem Francoskem doma. Še
j le 16 let stara je bila nečloveško
mučena okoli 1. 251.

I 8. Rojstvo Device Marije.  Kar¬
dinal Baronij terdi, da je Marija
I bila rojena sabotno jutro. Njeni
starši šo bili Joahim in Ana, Da¬
vidovega rodu.

9. Sv. Gor goni in sv. Dorotej , muče¬
nika. Ko sta videla, kako je cesar
Dioklecijan kristjane mučil, sta djala:
Tudi midva vsa enake vere; in vsa
ranjena so s soljo in jesikom derg-
nilina žerjavici pekli in obesili.

! 10. Sv. Nikolaj Toleninski,  pušavnik.
j Ojster post si je le s sočivjem po-
j lajševal. Poseben dar je imel, ža-
a  lostne tolažiti in sovražnike spra- i

— -— ----— -ttm

48  —

i

-------------CJ

viti. S svojo molitvijo je rešil veliko
duš z vic. Umeri je 1. 1308.

11. Sv. brata Prot in Hiacint,  muče¬
nika. S svojo gospodinjo sv. Evge¬
nijo sta iz Egipta prišla v Rim, kjer
so bili umorjeni ob času cesarja
Galijena.

12. Sv. Gvidom , Cerkvenik. Naj veči
njegovo veselje je bilo, snažiti hišo
Božjo, in pomagati ubozim in rev¬
nim. Umeri je na Nemškem leta
1012 .

13. Sv. Notburga,  dekla. Na Tirolskem
doma, je prelepi zgled vsim poslom,
kako naj ubogajo svoje gospodarje,
pa spolnujejo Božje in cerkvene
zapovedi. Umerla je leta 1343, 47
let stara.

14. Povišanje sv. kriza.  Perzijanski
kralj Kozroa je poropal kos svetega
križa. Cesar Heraklij ga premaga
in sv. križ nazaj dobi, ter ga zopet
v Jeruzalemu postavi, današnji dan
leta 629.

15. Sv. Katarina Genovanska , zakon¬
ska žena. Z ljubeznijo je spreober-

-<&

— 49 —

--- -mm

? nila svojega hudobnega moža. Vdova £
je ojstro se postila in bolnikom
stregla. Velike in hude bolezni
svoje je \sa vdana preterpela. Umerla
je 1. 1510.

16. Sv. Ciprijan,  škof in mučenik.

V Kartagi je pasel Kristusovo čedo
in je bil zavoljo zvestobe umorjen
1. 258, tisti dan, kakor v Rimu sv.
Komeli.

17. Sv. Ludmila.  Češka kraljica. Njen
mož, kralj Borivoj se je oznanil s
sv. vero v Moraviji pri kralju Sva-
topluku, in sv. Metodi ga je kerstili
seboj je pripeljal mašnike, ki so
kraljico in druge kerstili.

18. Sv. Jožef Kupertin,  mašnik na
Napolitanskem doma. Ves goreč v
ljubezni do Boga je prav izgled
ponižnosti in pokorščine. Umeri je
leta 1663.

19. Sv. Januari,  škof in mučenik. Več
zvestih služabnikov je bilo z njim
vred pomorjenih. Njegova shranjena
kri še dan današnji tekoča postane,
kedar se bliz o njegove glave postavi.

----—«s4s

4ia. križ.

4

— 50

'\i  &

v 20. Sv. Evstahi in tovarsi,  mučeniki. 8
Vergli so njega in ženo in dva si-
; nova divjim zverinam v plen; pa

j nič žalega jim n« stm^ levi. V

razbeljenem bronastem volu so bili
potem zadušeni. L 120 v Rimu.

| 21. Sv. Matevž , apostelj in evangelist.

’ Rojen v Kani ua Galilejskem, je
i bil v Etiopiji pri sv. maši umorjen,

[ ker je deviško 'čistost visoko po-
j vzdigoval.

•  22. Sv. Mavrici,  vojšak ia tovarši,
j mučeniki. Celi Tebajskl legijon, t.j.

6668 vojakov, je bilo s svojim po-
! veljnikom Mavricijbm umorjen za¬

voljo sv. vere L 286.

23. -Sv. Lin,  papež, mučenik. Pervi
, . papež za sv. Petrom; je ukazal, da
žene ne smejo gologlave v cerkvi
biti. Enajst let je bil papež in glavo
so mu odsekali.

| 24. Sv. Gerard,  škof in mučenik. Do-
: ma na Laškem je bil škof na Oger-

j s kem. poseben častivec Matere Božje.

:j ■ Neverni Ogri so ga's  kamenjem
j, .pobili blizo Petrograda j. 1048. -

S. f-

---—---«K.@

51  -

. ; ; -'Cg-

r 25. Sv. Marija imenovana Sokos, t. j.

Pomoč,  na Španskem, devica. Perva
; zmed žen je stopila v red za re-
šenje vjetih kristjanov iz Turške
j- sužnosti, ter rešenim bolnim stregla
je veliko molilšf, ojstro se postila
ter je umerla 1. 1290 v Barcinoni.

I 26. Sv. Ciprijan in sv. Justina , mu¬
čenika. Neverni Ciprijan je snubil
verno Justino in postal tudi veren, j
da sta bila oba mučena in umor- i

I jena, 1. '304. .

:  27. Sv. Kozma in Damijan,  mučenika.

. Sv. brata sta bila zdravnika. Na-
| tezana, v morje veržena, v raz-
; beljeno peč potisnjena, s pičicami
streljana, sta bila poslednjič ob
glavo djana 1. 285..

28. Sv. Venceslav,  Češki kralj; unuk
p sv. Ludmile. Hudoben brat, nadra- 1
; žen od še luidobneje matere, ga je
v cerkvi umoril 1. 930.

J 29. Sv.. Mihael , veliki angelj. Mihael, ;
i t. j. „Kdo je, kakor Bog?“ je pre-
j magal Luciferja, ki je bil pahnjen v
a  pekel z vsimi priverženci svojimi. „

|te>-—--—--

■CHS*

-o-l

f

ft

30. Sv. Hieronim,  cerkven učenik. Bil
je Dalmatinec; dalj časa je živel
spokorno v sveti deželi, je veliko
pisal in v Betlehemu umeri 1. 420.

X. Vinotok ali Oktober ima 31 dni.

1. Sv. Remigi,  Remski škof. Za spre-
obernjenje Francoske dežele je ne¬
izrečeno veliko storil; 74 let je nosil
škfovsko palico, in jo umeri leta
533.

2. Sv. Tajda , spokornica; živela je
v 4 stoletji. Vso razuzdano je egip¬
tovski pušavnik sv. Pafnuci spre-
obernil, da je veliko let spokorno
živela.

3. Sv. Just in Pastor , šolarja in mu¬
čenika , na Španjskem doma. Sv.
Just, 13 let star pelje svojega brata
Pastorja 7 let starega pred neverno
sodbo in glave so jima odsekali
leta 304.

4. Sv. FranSiŠek Asiški , imenovan
serafinski zavoljo velike ljubezni
do Boga in do bližnjega, on je oče
menihov frančiškanov; umeri je 1.
1226.

53  —

r:

9  5.

e.

7.

8 .

9.

iis-«.

So. Placid in njegovi tovarsi,  mu- 9
čeniki. Vjeli so ga z 2 bratama in
s sestro Flavij o divji saracenski
tolovaji, ki so jih nečloveško mu¬
čili in pomorili 1. 546.

So. Bruno,  ustanovnik kartuzijan¬
skega reda. Učen mož je s svojimi
tovarši prav ojstro živel. Umeri je
1 . 1101 .

Sv. Pelagi,  mučenik, naš rojak, v
Emoni doma, serčen oznanovavec
sv. vere je bil mučen med sedajno
Kostanjevico in med Kerškem, kjer
je bilo takrat veliko mesto Noviodu-
num, leta 284.

Sv. Brigita,  vdova in nuna. Njena
velika ljubezen do Jezusa ji je da¬
jala pogled v prihodnost in dar
čudodelnosti. Umerla jc 1. 1373. 20
let po smerti je bila svetnikom
prišteta.

Sv. Dionizi,  škof in mučenik. V
Atenah na Gerškem rojen, je bil
učenec sv. Pavla; pozneje je prišel
na Francosko, in je bil s svojima
tovaršema, sv. Kustikom in Elevter-
jem križan 1. 117.

b

— 54  -

10. Sv. Frančišek Borgia,  spoznova- 9
vec; akoravno so ga kralji in ce¬
sarji, celo papeži visoko častili, je
bil vendar ponižnost sama, ter se
je le grešnika imenoval. Umeri je

v Rimu 1. 1572.

11. Sv. Justina,  devica in mučenica.

V Padui doma, je še le 16 let
stara grozovito mučena bila zadnje
leto cesarja Nerona.

12. Sv. Maksimilijan,  škof in muče¬
nik, naš rojak, v Celji doma. Ejulazi
mu je glavo odsekal 1. 283.

13. Sv. Eduardt ,  kralj angleški, pravi
oče ubogim, je popolnoma deviško
živel v svojem zakonu. Umeri je
1. 1066.

14. Sv. Kalist,  papež in mučenik.
Pozidal je veliko cerkva v Rimskem
mestu in je zlasti za pokope mu¬
čenikov skorbel. V vodnjak veržen
je umeri 1. 227.

15. Sv. Terezija,  devica in redovnica.
Na Španjskem rojena, je bila v raz¬
laganju sv. resnic jako razsvetljena.
Veliko lepih naukov je napisala -

-CK]

m.o

krotka in ponižna je umerla leta

16. Sv. Gol,  opat. Veliko nevernikov i
je pripeljal k luči sv. vere; brez
števila malikov je pokončal po Švici j
in po Nemškem. Umeri je 1. 628.

17. Sv. Hedvirj,  kraljica poljska. Po- f
božna žena, skerbna mati, je za¬
pustila posvetni bliš ter spokorno 1
v tihem samostanu živela. Bog jo ;

. je s čudeži poveličal; umerla je 1 . i
1243 .

IS. Sv. LukeŽ,  evangelist; rojen v
Antijohiji, je bil zdravnik in podo¬
bar. Sv. Pavel ga je kerst.il iu či¬
sto deviško pa Ojstro je živel. 84
let star je umeri v Carjem gradu.

19, Sv. Peter Alkantarjah,  spozhova-
vec. Na Španjskem je imel izverst-
ne pridige, V vednem pokorjenji je
tako čisto živel, da celo svojemu
bratu ni pripustil, da bi se v bo¬
lezni ga dotaknil. Umeri je 1. 1562.

20. Sv. Janez Kanci,  spoznovalec. Na

Poljskem doma, je bil zvest dušni

pastir. 35 let ni mesnih jedi vžival a

A.

1582.

fKSSI

- 50

-

ter se je vodno postil. L. 1767 je *
bil svetnikom prištet.

21. Sv. TJrŠula in njene tovaršice.  Pa-
ganski divjaki so pri mestu Kolinu
to svetnico z njenim velikim dru¬
štvom vred neusmiljeno pomorili. Go¬
dilo se je to 1. 451.

22. Sv. Janez Kapistran,  frančiškan.
Po Laškem je več let oznanoval
pokoro; pa tudi po Nemškem in
Poljskem je s svojo zgovornostjo
vnel ljudstvo za vojsko zoper lute-
ga Turka, kterega je tudi prema¬
gal. Umeri 1. 1456.

23. Sv. Ignacij,  carigrajski patriarh.
Serčen oznanovalec sv. vere se je
boril za pravice rimske cerkve, ktere
je rušil nesrečni Foči. Umeri je 1.
778.

24. Sv. Eafael , veliki angelj; kakor
je varno vodil mladega Tobijo, naj
vodi nas v večno domačijo.

25. Sv. Krispinin Krispinijan,  muče¬
nike. Bila sta brata čevljarja. Ne¬
verniki so ju zatožili, da sta krist-
"""• zato sta bila hudo mučena,


67  —



poslednjič so jima glave odsekali
v 3 stoletji.

26. Sv. Evarint , papež in mučenik.
Dal je zapoved, da vsak keršanski
zakon mora le v cerkvi mašnik bla¬
gosloviti. Mučen je bil 1. 121.

27. Sv. Nona,  zakonska žena, mati
svetih otrok, ktere je s svojim pre¬
lepim zgledom v nebesa vodila. Z
molitevjo je pričela in končala vsaki
dan in vsako delo. 95 let stara je
umerla 1. 375.

28. Sv. Simon in Juda , aposteljna.
Sv. Simon je bil Galilejec, je po
Egiptu misijonaril; Juda pa po Me-
zopotaniji; v Perziji sta se snidla
in Simon je bil prežagan, Juda pa
z balto pobit.

29. Sv. Narcis,  Jeruzalemski škof.
On je bil 13. škof v tem mestu.
Leta 195 je sklical cerkven zbor, v
kterem so sklenili, da se velika
noč vselej na nedeljo obhaja. Umeri
je v začetku 3. stoletja.

30. Sv. Marctl in Kasijan,  mučenika.

Ivo je bil Marcel obsojen v smert, a
---—-

68

r —-—---’-—

pravi Kasijan: To je krivična sodba. V
f In tudi on je ob glavo djan 1. 298.

! 31. Sv. Volbenli , Itatisbonski škof.
Oznanoval je sv. vero tudi po Oger-
skem; veliko je tu preterpel iz lju¬
bezni do bližnjega. Umeri je leta

994.

XI. Listopad ali November ima 30  dni.

■I

1. Praznik vseh svetnikov in
svetnic Božjih.  Nezmerno je
veselje v nebesih. Bomo li tudi mi
kedaj prišteti med te izvoljene trume?

2. Spomin vseh vernih duš v vicah.
Bodimo usmiljeni in usmiljenje bo¬
mo dosegli; pomagajmo jim z mo¬
litvijo, s postom in z milošino in
one bodo nam pomagale s svojo
priprošnjo pri Bogu!

3. Sv. Just , mučenik. Rojen v Terstu,
je bil usmiljen do ubozih in revnih.
Zvest služabnik Kristusov je bil
mnogotero mučen, poslednjič v morje
veržen, o času Dioklecijana.

4. Sv. Karol Baromej,  škof Milanski-
Sloveč dušni pastir je svojo ljube- &

8»—^-- s --

iw»-

— 50  —


? zen posebno pokazal v času gro- ?
zovite kuge, ker je bolnikom milo-
šino delil in jih s svetimi zakra¬
menti previdoval. Umeri je leta
1584.

5. Sv. Emerik,  kraljevič Ogerski; sin .
sv. Štefana in pobožne Gizele, je
že v mladih letih cele noči premolil;
živel je tako čisto, da je spoznal
celo čistost druzih. Še mlad je
umeri 1. 1031.

6. Sv. Lenar d.  spoznovavec, usmiljen
vsirn revežem, zlasti pa jetnikom,
jih je obiskoval in tolažil; veliko
nevernih je spreobernil; poslednjič
pa je živel kot pušavnik. Umeri je
leta 559.

7. Sv. Prosdocim , škof. Sv. Peter
apostel ga je bil poslal na gornje
Laško oznauovat sv. vero. Menda
je bil on naj dalje škof; kajti 93
let je nosil škofovsko palico.

8. Sv. Sever, Severinu , Karpofor in

Vifctorin , mučeniki, ki so bili po¬
tolčeni ; in Klavdi, Nikostrat, Sim-
forjan, Kastor in Simplici podobarji
—---

GO

tO—

10 T

ki pa niso hotli malikov delati, so
bili zato umorjeni o času Diokle¬
cijana.

9. Sv. Teodor,  vojšak in mučenik.
Trinogi so ga zmesarili, da so se
mu vidile gola rebra in potem ga
na germadi sežgo 1. 304.

10. Sv. Andrej. Avelin.  spoznovavec.

Na Neapolitanskem doma se je ro¬
dil 1. 1520. Prav zgled vseh duhov-
skih čednost, velik častivec sv. Reš-
ujega Telesa in ljubljenec Matere
Božje, je doživel 88. leto.

11. Sv. Martin , škof. Na Ogerskem
rojen je popotoval skozi našo do¬
movino na Francosko. Še mlade-
neč je bil usmiljen revežem in v
81. letu je umeri 1. 402.

42. Sv. Martin,  papež in mučenik, j
Skerbel je za čistost sv. vere in |
bil je umorjen 1. 654.

13. Sv. Didalc,  spoznovavec; Španjo- i
lec je bil bistrega uma, je razkladal
naj veči resnice sv. vere, z besedo
in s svojim zgledom jih je veliko
pridobil; umeri je 1. 1463. j,

6Hr>. ... .-ciJi

6 !


©w®-——-

T 14. Sv. Mena,  mučenik. Bil je
Egiptu rojen; služil je cesarju Dio¬
klecijanu; zavoljo sv. vere pa je
bil prav divjaško mučen. Njegova
glava se časti v Vatikanski cerkvi.

15. Sv. Leopold , spoznovavec, Avstrij¬
ski knez, je mašnike toliko častil,
da ga je papež sina sv. Petra ime¬
noval , 40 let je srečno vladal in
umeri je 1. 1136.

16. Sv. Jedert,  devica, učena nuna, je
zapustila veliko imenitnih spisov.
Umerla je 1. 1292.

17. Sv. Gregor Čudodelnik,  škof. S
svojimi čudeži je veliko ljudi na
pravo pot pripeljal; na smertni po¬
stelji sliši, da le še 17 nevernikov
je v velikem mestu, kakor je bilo
le 17 vernih, ko je škofijo nastopil.

18. Spomin posvečevanja cerkve sv.
Petra in Pavla o Rimu,  ktero je
sv. Oče Pij IX vnovič posvetil leta
1854 10. grudna.

19. Sv. Elizabeta,  vdova, hči Andreja
Ogerskega kralja. Koliko ljubezen
je do bolnikov in vsih nadložnih

EK-o---CM

k

62

-- --- «040

V imela in kako preserčrto jim stregla, V
■ se ne da dopovedati,
j 20. Sv. Feliks iz Valois,  spoznovavec.
Kraljeve rodovine na Francoskem
je vsacemu revežu rad postregel, j
Velik častivec matere Božje, umeri
je leta 1212.

21. Darovanje Device Marije.  3, ali 4 i
leta staro hčerko sta Joahim in
Ana pripeljala v tempelj, ter jo j
posvetila v službo Gospodovo.

22. Sv. Cecilija , devica, in mučenica.
Rimljanka je svoje devištvo Jezusu
obljubila, po svojem angelu tudi i
posvetnega ženina Valerijana spre- |
obernila, da sta oba krono muče- '
niško dobila.

23. Sv. Klemen,  papež, učenec sv.
Petra. Cesar Trajan ga je prega¬
njal in potem potopiti ukazal. Umeri
je leta 100.

24. Sv. Krizogon,  mučenik. Diokleci¬
jan je zapovedal v Rimu vjete krist¬
jane pomoriti, Krizogona pa v Oglej
pripeljati, kjer je bil mučen iu po-

s topljen. ^

iao— ; - --- ~em

63

|H<S-:------«&<$»

^ 25. Sv. Katarina,  devica in mučenica. V
Ta Aleksandrijska devica je s svojo i
bistroumnostjo neverne modrijane
spreobernila. Neusmiljeno mučeni
so glavo odsekali; njeno telo so
angeli na Sinajsko goro nesli.

26. Sv. Peter,  škof in mučenik. Vladal
je Aleksandrijsko cerkev; ustavljal !
se zlasti Arijevi krivi veri. Never¬
niki so mu glavo odsekali.

27. Sv. Valerijan.  škof Oglejski. Ve¬
liko se je trudi! za čisto sv. vero
zoper Arijancc, tako da sv. Hiero¬
nim njegove mašnike imenuje zbor
svetnikov. '

28 .  Sv. Jakob,  pohromljen mučenik.
Neverni Perzijani so mu poredama
porezali vse perste na rokah in na
nogah in vsega počasi, da je ostala
le glava, persa in trebuh; potem
mu še glavo odsekajo.

29. Sv. Viktor,  vojak in mučenik.
Cesar Maksimilijan je prihrumel na
Francosko, kjer je sv. Viktorja ne¬
usmiljeno mučil, mu noge in po-

i slednjič glavo odsekal. *

imo----cuss

64

£W>-

<*•

50. Sv. Andrej , apostelj, v Betsaidi V
doma, brat sv. Petra. Učil je po
Traciji in Ahaji, 'kjer je bi! križan;
pa še s križa je tri dni učil.

XII. Gruden aii December ima 31 dni.

L Sv. ELigi,  zlatar in škof. Poštenega
delavca je poklical Francoski kralj
na svoj dvor. To ga ni preslepilo;
sveto je živel in postal je škof ter
je ves goreč bil za zveličanje svo¬
jega bližnjega. Živel je v 7. stoletji.

2. So. Biljana , devica in mučenica.

V 4 stoletji je bila v Kirnu ta de¬
vica zapeljevana in mučena.

5. Sv. Frančišek Ksaveri.  Neutrudeno
je učil po Jutrovih deželah, veliko
kraljestvo je bos prehodil in sam
Bog ve, koliko duš pridobil za sv.
nebesa. Umeri je 1. 1552.

4. So. Barbara,  devica in mučenica.
Nečloveški oče sam jo trinogu izda,
ki jo prestrašno muči; celo še huje
divja, sam jej glavo odseka, ali
nagla srnert ga je zadela. Sv. Bar¬
bara je patroua umirajočim.



63  —


5. Sv. Peter Krizolog , škof v Imoli na
Laškem. Cerkven učenik, imeniten
pridigar, se je serčno ustavljal raz¬
uzdanosti tistega časa. Pravi oče
vdovam in sirotam, je umeri 1. 450.

6. Sv. Nikolaj , škof. Veliko dobrega
je delal, naj raji na skrivnem. V
Miri za škofa /voljen je zadnji mo-
likovavski tempelj poderl in z mno¬
goterimi čudeži Boga slavil.

7. Sv. Ambrož , škof in cerkveni uče¬
nik. Goreči pridigar, je veliko kri¬
vovercev na pravo pot pripeljal;
tudi imenitnemu cesarju je očital
storjeno hudo. Umeri je 1. 397.

8. Prečiš to spo.četje Device  Ma-
r ij  e. Od vekomaj izvoljena Mati
Božja je ta dan pričela svoje pre-
čisto neomadežano življenje.

9. Sv. Sirne,  škof, učenec sv. Petra. Pervi
je on oznanoval sv. vero po zgornjem
Laškem. Berž ko ne je hodil tudi
po naših krajih; 50 let je bil škof.

10. Spomin preselitve Lavretanske hi¬
šice.  Hišica, v kteri je Beseda meso
postala, je bila iz Nazareta prenesena
na Tersat blizo Reke 1. 1291. 10.

-

Mis. križ.


?cs

grudna 1294 pa na Laško, kjer se v
v Loreti visoko časti.

11. Sv. Damaz,  papež. Spanjolec, je
bil učen mož, ter je veliko pisal od
sv. devištva; vredil je cerkvene mo¬
litve in je umeri 1. 384.

12. Sv. Armda , dekla. V Britaniji
doma, je imela posebno ljubezen do
duš v vicah. Zvesto je služila svo¬
jemu gospodarju 35 let. Velike bo¬
lečine svoje zadnje bolezni je po-
terpežljivo terpela 1. 1671.

13. Sv. Lucija , devica in mučenica, na
Sicilijanskem doma. Svojo obilno
doto je med uboge razdelila. Ko jo
v hišo oskrunjevavcev vlečejo, jo
nevidna moč obderži, daje premak¬
niti ne morejo. Umorjena je bila 1.303.

14. Sv. Spiridijon,  škof. Mladenečje
na otoku Cipru ovce pasel. Kakor
ovčar, tako tudi kot škof je delal
veliko čudežev v spreobernjenje greš¬
nikov. Umeri je 1. 349.

15. Sv. Kristijana , dekla. Malo de¬
klico so roparji vjeli in unkraj čer-
nega morja v sužnjost prodali; ona j,

j j ——----- -«kI

— 67  —

TO> - : - ——— --

? je pa celo kraljestvo pokristjanila.
Živela je o času cesarja Konstantina.

16. Sv. JEvzebi,  škof in mučenik. Velik
preganjavec arijanske krive vere,
je tudi po naših krajih skerbel za
čisti nauk Kristusov. Veliko učenih
spisov je nam zapustil.

17. Sv. Lazar,  škof. Lazarja je Jezus
k življenju obudil, ko je že 4 dni
v grobu bil. Z Marto in Magdaleno
je po Božji previdnosti prišel na
Francosko in je tam škof bil v
Masiliji.

18. Sv. Blandina , dekla in mučenica.

V Lijonu so šibko in bolehavo, 18
let staro deklico, neusmiljeno več
dni terpinčili, ji poslednjič glavo
odsekali 1. 177.

19. Sv. Timotej in sv. Mavra,  zakon¬
ska in mučenika. Timoteju so raz¬
beljeno železo v uho vtaknili; sv.
Mavri lase populili, perste posekali,
potem so oba križali.

20. Sv. Vicenci Zerinenski,  spoznova-
vec; v mladih letih vojak na Fran-

<t, coskem, je spoznal nečimernost po- *

-cšm

JO

6 *



G8 -

>4

svetno, ter je postal menih. Učen bo- v
rivec zoper krivo vero, je umeri 1. 450.

21. Sv. Tomaž , apostelj. Bil je Gali-
lejec. Po Kristusovem vnebohodu
je učil sv. vero po jutrovih deželah,
celo po Indiji in Etiopiji, kjer je
tudi svojo kri prelil.

22. Sv. Olimpija,  vdova. V 4. stoletji
je ta svetnica veliko dobrega delala s
svojim obilnim premoženjem v Cari¬
grajskem mestu, kakor pile od nje sv.
Krizostom.

23. Sv. Servul,  berač. Od rojstva ves
hrom, se sam nič premakniti ni
mogel; vender je neprenehoma Boga
hvalil in častil. Živel je od milih
darov o času sv. Gregorija papeža.

24. Adam in Eva.  Po grehu pervih
staršev je prišla smert in vsa nad¬
loga na človeški rod; po Odrešeniku
pa blagoslov in večno življenje.

25. Roj st v o Zveličarja našega
Jezusa Kristusa.  Zdaj nam je
mili Odrešenik, enkrat nam bo ojster
Sodnik v

26. Sv. Štefan, pervi mučenik.
„Gospod, odpusti jim; ne prištevaj


— 69

m»— -----c*®

j  jiiu tega greha.!“ je molil za svoje ?

sovražnike, ki so ga kamnjali.
j 27. Sv. Janez,  apostelj in evangelist.
Njega. Cisto devico, je Jezus naj
bolj ljubil. Sveta, čista ljubezen
je obsežek vseh njegovih naukov.

28. Sv. nedolžni otročiči.  Zavoljo Je¬
zusa v lastni kervi keršeni, hodijo
zdaj za Jagnjetom nebeškim, ter
prepevajo novo pesem, ktere drugi
peti ne morejo. ,

29. Sv. Tomaž,  škof in mučenik, na
Angleškem doma, se je za pravice
sv. vere poganjal in zato bil pred
altarjem moleč umorjen !. 1170.

30. Sv. Nicefor ,  mučenik. Sapricij,
na moriše peljan, mu ni odpustiti
hotel, in krono temu odločeno je
Nicefor prejel.

31. Sv. Silvester , papež. Veliko je
storil za razširjenje in lepši rast
sv. cerkve. Umeri je 1. 335, ko je
21 let in 11 mesecev vladal Kri¬
stusovo cerkev.

Vsi svetniki in svetnice Božje,
prosite za nas! Amen.

jo-,-

70

■-CM

Opomba.  Ako vsakdanjega svetnika zakli¬
češ in pristaviš: „Za nas Boga prosi!"
imaš za vsaki mesec posebne litanije,; k
kterim zadnji dan mesca le še pristavi:
„Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ!“
i. t. d.

71  —

e«»

9

Misijonski križ.

(Za predgovor.)

ijuba keršanska duša! Vsako
nedeljo in vsaki praznik — še večkrat
vidiš misijonski križ pri svoji farni
cerkvi. O to je prav in dobro, da ga
vidiš! Le poglej ga, pa vselej z ver¬
nim in skesanim, vender tudi z za¬
upljivim sercem. Veš pa, kaj pomeni
ta križ? Slišiš li, kaj ti kliče, kaj ti
pravi? — Skerbno poslušaj! Misijon¬
ski križ ti glasno pravi:

„Reši svojo dušo!“ — ,De¬
lajte pokoro, zakaj nebeško
kraljestvo se je približalo!"
(Mat. 3,2.) Tako so klicali ljudstvo k
spravi z Bogom vsi oznanovavci sv.
evangelija, po zgledu sv. Janeza Kerst-
x  nika.


----t*<|

? Preljubi kristjan! Kaj ne, da si ?
tudi ti o času sv. misijona nastopil
pot pokore? Z resnično in odkrito-
serčno spovedjo si se s svojim Bogom
spravil, si mir in pokoj svojemu sercu
pridobil in si tako postal zopet' otrok
Božji. O kako dobro in lepo ti jr pri
tvojem Bogu in Očetu! kako srečen
si v preserčnem zedinjenji z njim!
Kakovo veselje vživaš v ljubezni nje¬
govi! Oj, da bi zrniraj tako bilo! —
No, da bo zrniraj tako, preberaj
in spolnuj, kar ti te bukvice pravijo!
Naj ti bodo vsakdanji misijonar! Po¬
slušaj in si v serce vtisni svete gla- j
sove spokornih pridigarjev. Kličejo ti: i

Sv. Dominik:

„0 človek, ti stvar Božja! zakaj
v svojem umerljivem mesu tako malo
skerbiš za večno veličastvo? Ivo bi
ti vedil, kako veliko je to večno ve- j
ličastvo, gotovo bi nič druzega ne po¬
želel, ter bi nikakor ne hrepenel po
nečimernem in po minljivem. In ako
z bi spoznal peklenske kazni, kolike in a

1*» ———-—-cs<i

— 73  —

* kako velike so. bi svoje meseno po- *
želenje zateral, in bi. ves potert, po
pravici objokoval svoje neštevilne pre¬
grehe. besede, dejanja in misli. Tako j
veliko je veselje izvoljenih, tako veliko
terpljenje zaverženih. da neizmernosti
njegove noben um zapopasti ne more,
dokler po smerti duša ne doseže sreče
dobrih, ali pa bo veržena med derhal
hudobnih. Zares, le eno je potrebno:
..Delajte pokoro!“

Sv. Avguštin:

Poglej, kakošna mora biti pokora!

1 Marsikdo vedno pravi, da je grešnik;

! pa pregrešno življenje ga le še veseli. :

To je spoznanje, pa ni. poboljšanje; i
I duša je tožena, pa ni ozdravljena;
j razžaljenje oznanjeno. ni pa odstra-
i njeno. — Resnična pokora ni v drugem,
kakor v vednem sovraštvu vsega greha

! in v vedni ljubezni Božji. Ako se
pokoriš, da ti je grenko v sercu, kar
ti je bilo poprej sladko v vživanji, in
kar te je telesno radovalo, zdaj tvojo
s dušo muči; si pravi spokornik. —


— 74  —

? Bog je tvoji pokori obljubil odpušenje; f
tvojemu odlašanju pa jutrajšnega dne¬
va ne.“

Sv. Ambrož:

„Kaj odrivaš pokoro na jutre?
Saj jo že današnji dan lahko pridobiš.
Bati se je, da tega ne dosežeš, unega
pa zgubiš. Zguba edine ure ni majhna;
tudi ena ura je del celega življenja.”

Sv. Bernard:

„In ker ko senca zginjajo dnevi
človeku, in s svetom in dobrotami
njegovimi tudi nabiravec taistih pre¬
ide; zato odpri že danes oči svoje
duše, da sprevidiš nečimernost sveta,
in radost in dobroto njegovo, ter se
pripraviš na zadnji trenutek! Delaj
pokoro, da ljubiš Boga čez vse, in se
vojskuješ pa premagaš svet, in vsacega
sovražnika, in samega sebe! Delaj
pokoro, da se spremeni tvoje delo v
pokoj, tvoje žalovanje pa v veselje,
da po temoti tega življenja zagledaš
nebeško jutranjo žarijo in opoldansko

jafcga------

aH®-

75

solnce pravice, v kterem boš gledal y
Gospoda neskončne slave.“

iezus Kristus

ti danes še pravi: „Tako, vam
povem, bo med angeli Božjimi veselje
nad enim grešnikom, kteri se spokori. 11
(Luk.. 15, 10.) Toraj, od Jezusa Kri¬
stusa ljubljena, z njegovo presveto
kervjo tako drago odkupljena duša!
poprimi se s sveto serčnostjo križa
pokore! Naj ti bo popotna palica
skozi to solzno dolino! Po kratkih
dnevih tvojega popotovanja se bo spre¬
menil v zmagovalno palmo ! In takrat
bodo zbrisane vse solze tvoje! Kajti
vedi, da zapisano je v bukvah preroka
prihodnjih reči:

„Potem sem vidil veliko trumo,
ktere nihče ni mogel prešteti, iz vsih
narodov in rodov, in ljudstev in jezi¬
kov, stati pred sedežem in pred Jag¬
njetom, bili so oblečeni v bele obla¬
čila, in palmove veje so bile v njih
rokah ... Iu je spregovoril eden
zmed starašin in mi je rekel: Kdo so

* 3 -~------——~ : - : -——

jo

9  ti, ki so oblečeni v bele oblačila ? in V’
od kod so prišli?" . . . In mi je re¬
kel : To so tisti, ki so prišli iz velike
nadloge in so oprali svoje oblačila in
jih obelili v Kervi Jagnjetovi. Zato
so pred sedežem Božjim, in mu slu¬
žijo noč in dan v njegovem tempeljnu .. j
Ne bodo več lačni, ne žejni; tudi |
solnce jih ne bode več peklo, ne kaka ’
vročina; zakaj Jagnje, ki je v sredi |
sedeža, jih bo paslo in jih vodilo k
virom žive vode; in Bog bo obrisal
sleherno solzo od njih oči." (Skr. raz.

7, 9—17.) „Jaz sem Alfa in Omega,
začetek in konec, reče Gospod, kteri
je, in kteri je bil, in kteri bo prišel,
Vsegamogočni." (1, 8.) —

To vse ti pravi, to ti kliče, to
ti pomeni

»Misijonski križ“.

Podgradom  14. kimovca v
praznik povišanja sv. Križa 1873.

-«J

77


I. Del.

Sv. misijon.

Havodi k


V štirih razdelkih.

„Učite jih spolnovati vse , karkoli
sem, vam zapovedal!“ (Mat. 28, 20.)
je rekel Jezus Kristus svojim apo-
steljnom.

I. Razdelek.

Pripomočki k stanovitnosti v Božji
milosti.

Dvanajst duhovnih palic.

1. Dnevni red.

„Red je voditelj k Bogu, in kar
je od Boga, je vredeno“, pravi sv.
Avguštin.

?o-

78  —

- --—•-okQ

? Nihče ne bo nikoli dospel do ' !
i pravo pobožnosti, ki je danes ves
:  vnet za sveto, jutre pa opusti vso
! molitev; ki en dan nezmerno se peha,
j drugi dan pa lenobo pase in vso raz-
I tresenost ljubi; ki en dan ojstro, drugi
j dan pa mehkužno živi. Ni ga nobe-
i nega zveličanja brez reda, brez ker-
j ganskega, našemu stanu in našim mo-
! čem primerjenega dnevnega reda. Zato
j opominja sv. Bernard vse, ki hočejo
; napredovati po poti svojega zveličanja,
s temi resnobnimi besedami: „Prosim
vas, z neprenehljivo skerbljivostjo se
deržite reda, da vas red ohrani!"

Predragi! za svoj vsakdanji red
j si to-le prav dobro k sercu vzemi:

1. „Kedar je čas vstati, se ne
: obotavljaj!“ (Sir. 32, 16.) Tvoj angel
j varh te kliče, kakor nekdaj Petra:
j ,,Vstani hitro ! . . . Ogerni svoj plajš
j in pojdi za menoj!" (ap. dej. 12, 7,8.)
j Nič ne poslušaj milovavnega glasu
zmehkužene natore; bistri, zbujeni duh
naj premaga leno meso tvoje. To za¬
tajilo, o kako lepo jutranje darilo je
6  v Gospodovih očeh! ,,

-:-c.hI


79

--- vzm

V 2. Tvoja perva misel naj bo: V
Bog. „0 Bog, moj Bog! s svitom vred
čujem k tebi!“ (Ps. 62. 2.)

3. Urno si prekrižaj čelo, usta
in persi! „Čast bodi Očetu, in Sinu,
in sv. Duhu!“

4. Obleci se; pa vedi, da Bog
te vidi ; tvoj angel varh ti je na strani.
„Gospod, daj mi oblačilo nedolžnosti
in svetosti, kterega je oropal greh
naše perve starše v paradižu. 11

* 5. Z vso mogočo pobožnostjo

opravi svojo jutranjo molitev, ter je
gotovo nikar ne odlašaj; sicer jo boš
pozabil. Začetek in konec vsega je Bog.

(5. Ako le premoreš, bodi vsaki
dan pri sveti maši; kajti tu je stude¬
nec vseh gnad in darov Božjih.

7. Preden začneš svoje vsak¬
danje opravilo , ponovi dober namen,
na kterem je tako neizrečeno veliko
ležeče. In ta namen je v tem, da
Bogu daruješ vse svoje misli, besede
in djanja, da vse storiš le v njegovo
Čast in v zveličanje svoje. S tem do¬
brim namenom bodo vse tvoje naj &

X

— 80  -

©Ko--

? manjši dela posvečene

ter postanejo

vedna molitev

8. Večkrat med delom povzdigni
svoje serce k nebu; pomisli včasih:
„Kar ni zavoljo Boga storjeno, je brez
plačila, je vekomaj zgubljeno.*- Roke
naj bodo pri delu, serce tvoje pa pri
Bogu!

9. Ko sv. cerkev kliče z-zvonom
zjutraj, opoldne in zvečer, moli ange¬
lovo češenje!** ter bodi hvaležen Bogu
za naj veči skrivnost včlovečenja Je¬
zusa Kristusa.

rt

10. Pred jedjo in po jedi po¬
vzdigni prose in hvaležno svoje roke
proti nebu. „Nič ne bo manjkalo mizi,
ktera se z molitevjo prične in z mo-
litevjo konča 1 *, pravi sv. Krizostom.
Zatajuj preveliko poželenje po jedi
in pijači, varuj se nezmernosti! Ako
imaš obilno, spominjaj se ubozega La¬
zarja ter mu privoši saj drobtinice
svoje mize.

11. Varuj se lenobe, ki je za¬
četek vsemu hudemu ! Ogni se tudi

„ vsake priložnosti k grehu! ,,

Mio- -

81

12. Ako te skušnjava napade, V
urno imej pripravljen kratek zdihljej!
„Spominjaj se poslednjih reči, in veko¬
maj ne boš grešil!“

13. Ako si storil kaki greh, pri
tej priči ga obžaluj , s terdnim skle¬
pom, da se ga boš spovedal prej ko
prej. Skerbuo se varuj malih pre-
greškov; kajti v velike grehe te bodo
zapeljali, da sam ne boš vedil, kdaj.

14. Ne poslušaj nikdar oprav¬
ljivcev ; pa še bolj se varuj sam oprav¬
ljanja.

15. Nikdar ne opusti večerne
molitve. Potem se spodobno sleci, se
pokropi z blagoslovljeno vodo ter si
misli, da bodo enkrat tako kropili
tvoje telo. Postelja naj te opomni na
grob, v kterega boš položen. Kamor
se navadno vležeš, tu boš morebiti
sojen. Imej pobožne misli, dokler ne
zaspiš. Pokliči na svojo desnico pre-
čisto Marijo Devico, na levico pa sv.
Jožefa, v sredi pa z obema rokama
objemi Jezusa. „Jezus, Marija in sv.
Jožef! O naj z vami sklenjen se lo-

. 2 ?

£3>ČO----

Mia. križ. 6

— 82 -

»**-

t  čim iz tega življenja!" Moli še za
duše v vicah!

Ne pozabi, da si po Božjih in
cerkvenih postavah zavezan, posveče¬
vati nedelje in zapovedane praznike.
Zato bodi s spodobno pobožnostjo pri
sv. maši, pri pridigi in pri popoldan¬
ski službi Božji. Beri kaj iz svetih
bukev; stori kako drugo dobro delo.
Nikdar pa s hlapčevskimi deli, ali s
posvetnim razveseljevanjem ne oskruni
teh dnevov, ktere je Gospod odločil
tvoji duši v zveličanje in tvojemu te¬
lesu v pokoj.

2.  Beg pred slabo priložnostjo.

„Naj iinenitniši vsih svetov, v
resnici podlaga vse vere je svet: ,,Beži
pred grešno priložnostjo!" pravi sv.
Bernardin. Grešna priložnost je pa
za te morebiti oseba, kraj, hiša, služba, |
snidenje, razveseljevanje, ki samo na j
sebi ni ravno prepovedano, za te pa j
j, je nevarno; ker te v hudo napeljuje,
ž

-c;


— 83

!®-—cg<|

Kdo zamore hoditi po žerjavici in bi
se ne opekel? Ravno tako ne moreš
pregrešnih priložnost ljubiti in v do¬
brem stanoviten biti. — Ogibaj se to-
raj prav skerbno osebe, v ktere družbi
si zgubil mir in pokoj svoje duše, si
zgubil morebiti celo nedolžnost svojo.

Ne bodi v hišo, kjer nespodobno, po-
bujšljivo govore, kjer vero in čednost
zaničujejo, in vse sveto zasmehujejo.
Varuj se ponočnih shodov, oskrunlji-
vega vasovanja, nečimemih plesov ,
ostudnega branja in vsega nevarnega!

3.  Pesebno izpraševanj e vesti.

„Začetek zveličanja je v spoznanju
greha“, pravi sv. Avguštin. Greli in
slabe navade zatreti, nasprot pa ker-
šanske čednosti v svoje serce vsaditi,
je naj boljši pripomoček posebno iz¬
praševanje vesti. To pa je v tem, da
človek izprašuje svojo vest le čez en
greh, ali premišljuje zamudo ene, od¬
ločne čednosti: „Ta mesec zatrimo en
greh, drugi mesec zopet druzega, pravi
A sv. Krizostom, in vedno boljši bomo A
-----—

6 *

84 -

m.a ---—- ozm

? ter bomo proti nebu hodili, kakor po “
stopnjicah. 11 ' Zoper vse hudobije na
enkrat se vojskovati, je prehudo; eno
za drugo moramo premagati. Tako
so delali celo neverni modrijani; da
so se zdaj vinu odpovedali, potem
meso zapustili. Potem so se priza¬
devali , da niso storili nobene laži,
tudi v šali ne. Tako so premagali
svoje slabosti ter so rastli v dobrem.

Kako pa boš ti, moj kristjan!
to storil? — Zjutraj, ko vstaneš, stori
poseben sklep, da se hočeš če.z dan
varovati zlasti tistega greha, vkterega
večkrat padeš, in da se boš vadil v
nasprotni v  čednosti. Prosi Boga za
pomoč, čez dan večkrat ponovi ta
sklep. Zvečer pa na kratko premisli,
kolikrat si svoj sklep prelomil, pa se
prizadevaj, da se. bo to vsaki dan
manjkrat zgodilo, in da se v nasprotni
čednosti vedno bolj vadiš.

4.  Natančna p o k o r š i n a d u š n i m u
vodniku.

„Vse je varno v pokoršini, in
i vse je sumljivo v nepokoršini“; uči 6
iNo--*- <%$i

- 85  -

apr--7-©3«g

v  sv. Frančišek Salezi. Vse pobožnosti ?
tvoje te bodo v popolnamosti tvojega
duha malo podpirale, ako na tanko
ne ubogaš svojega dušnega pastirja,
čigar beseda ni glas človeški, ampak
glas Božji je. — Poslušaj, kaj pravi
sv. Frančišek Salezi: „Jesti in spati
iz pokoršine je Bogu dopadljivši, kakor
je post in čuvanje pušavnikov brez te
čednosti.' 1  In še pravi: „Jesti iz po¬
koršine, to je, ker je tako volja Božja,
je boljši, kakor smert preterpeti brez
tega namena. Kdor se misli razsvet¬
ljenega, pa se pokoršini odpove, je
goljuf". Tako uči ta sveti mož.

Duše, ktere dušnemu vodniku
ugovarjajo iu ga napeljujejo na svojo
misel, na svojo voljo, so same sebi
sovražne. To je napuh, ki je toliko
strašnejši, kolikor manj ga človek
spozna. Popotnik naj ne kaže poti
njemu, ki ga vodi; tudi bolnik naj ne
svetuje zdravila njemu, ki ga zdravi.

„Veliko bolj, pravi zopet sv.
Frančišek, bodi s tem zadovoljen, da
te dušni vodnik zagotavlja, da prav
<s delaš, kakor da bi preiskava!, zakaj ^
©;>*>---—--—----- -oi'&

— 86  —

■&>---

je tako prav“. — Ta sveti mož koče,
da dušnemu vodniku ne prikrijemo
tudi naj manjši misli svojega serca.

S takim otroškim zaupanjem, s
pripravno, splošno in zvesto pokoršino
do svojega dušnega vodnika boš svo¬
jemu sercu pripravil prečudni mir; z
malim trudom si boš pridobil velike
zaklade Božjih gnad, ter boš v Božjih
očeh toliko veči, kolikor bolj boš po¬
koren njemu, ki v Božjem imenu k
tebi govori.

„Brez vterjenja v molitvi ni mo¬
goče pobožno živeti 11 , uči sv. Krizo-
stom. Ena naj imenitnejših dolžnost
pravega kristjana je molitev, to je,
povzdigovanje svojega serca k Bogu.
Da bo pa molitev dobra in Bogu do¬
padljiva, je potrebno:

1. I)a imaš čisto serce, ali saj
resnično željo, zadobiti čisto serce v
sv. pokori. „Gospod je dalječ od hu¬
dobnih , molitve pravičnih pa usliši".

Ustna molitev.

(Preg. 15, 29.)

87

f «o--- --- oK1

2. Moraš imeti resnično, živo *
vero. „Brez vere pa je nemogoče Bogu
dopasti.** (Hebr. 11, 6.)

3. Otroško in terdno zaupanje,
da te bo Bog uslišal, ako je tvoji duši
v zveličanje. „Prosi naj z zaupanjem,
brez vsega pomišljanja; zakaj, kdor si
pomišlja, je enak morskemu valu,
kterega veter goni in sem ter tje
meče. Naj tedaj ne misli tak človek,
da bo kaj prejel od Gospoda. 1 * (Jak.

1, 6, 7.)

4. Moraš imeti ljubezen. „Ako
ostanete v meni, in moje besede v
vas ostanejo, prosite, karkoli hočete,
in se vam bo zgodilo.** (Jan. 15, 7.)

5. Notranjo in zunanjo ponižnost.

„Gledal bo (Bog) na molitev ponižnih,
in ne bo zaničeval njih prošnje.** (Ps.
101, 18.) Ne v zaupanji na svojo pra¬
vico, ampak na tvoje obilno usmiljenje
pokladamo svoje prošnje pred tvoje
obličje.** (Dan. 9,18.) „Molitev ponižne¬
ga človeka oblake predere. (Sir. 35,21.)

6.-Odpušanje vsih razžaljenj.
„Kedar se molit vstopite, odpustite,
ako kaj Čez koga imate.** (Mark. 11,25.) i
---

— 88  —

@► 8 »

( miri

„Blagor usmiljenim, ker bodo usmi- v
Ijenje dosegli!“ (Mat. 5, 7.)

7. Imej zveličansko željo. „Pro-
site in ne prejmete, zato ker slabo
prosite." (Jak. 4, 3.) „In to je za¬
upanje, ktero vanj imamo: da nas
usliši, česar koli prosimo po njegovi
volji." (I. Jan. 5, 14.) Sv. Hieronim
pripoveduje, da je Nebridij vedno Boga
prosil, da bi se mu tako godilo, kakor
je za njega naj bolje. In sv. Avguštin
nam svetuje, da prosimo Boga, naj bi
nam ne dodelil tega, kar v svoji ne¬
vednosti prav ne prosimo.

8. Pazljivost na to, kar molimo.
„Kličem iz vsega serca, usliši me
Gospod!" (Ps. 118, 145.)

9. Stanovitnost. „Ne jenjaj mo¬
liti, če tudi nisi precej uslišan." „Ve-
liko premore stanovitna molitev pra¬
vičnega." (Jak. 5, 16.)

6. Premišljevanje.

„Moje serce se je v meni vnelo,

in v mojem premišljevanji se je ogenj
A  užgal." (Ps. 38, 4.)

0M»-

©Ho¬

rt. Deli premišljevanja.

9

Premišljevanje je notranja moli¬
tev, ter obsega kako večno resnico,
ali skrivnost sv. vere, kako djanje
Kristusovo ali kacega svetnika, ali pa
kako čednost ali pregreho. Vsako
premišljevanje naj ima tri dele: 1. Pri¬
pravo ; 2. tvarino, ki se premišljuje;
in 3. sklep.

Priprava  je v tem, da se živo
postaviš v pričujočnOst Božjo , se v
duhu zbereš ter vse svoje serce ober-
neš v.to, kar premišljevati misliš. Zdaj
zdihni s kratko molitvico k . Bogu za
pomoč, da bi iz tega kaj prida imel.
Ako hočeš premišljevati kako prigodbo,
si jo pred oči postavi z okolišinami;
tudi kraj prigodbe si misli, da se ložej
zbereš, ako bi te kaj druzega zmotilo.
Poslednjič prosi za gnado, da v pre¬
mišljevanji storjen sklep resnično do¬
polniti zamoreš.

Tvarino razdeli v več delov, ali
saj v začetek, sredo in konec.

Sklepi  omečijo voljo, oziroma
na to, kar um premišljuje, da to ali k

Jo.-—-;-:-eiHS

— 90  -

--®£<H

X g

9  uno dobro storiti hočeš. K temu se pri- v
stavi pogovor z Bogom ali s svetnikom,
kakor serce samo govoriti hoče. Tu
pa ni potreba nikakoršnih izvoljenih
ali lepih besedi; kajti Bog ne gleda
na besede, ampak na vneto serce.
Kolikor prostejši, toliko boljši.

b. Korist premišljevanja.

Premišljevanje večnih resnic je
eden naj boljših pripomočkov, s kte-
rim se duša v dobrem pokrepča in
pred grehom obvaruje. O koliko jih
stoče v peklenskem breznu, ki bi bili
prav lahko se zveličali, ako bi se bili
hotli poprijeti tega lahkega pripomočka!
Koliko grešnikov bi začelo pobožno
življenje, ako bi svete resnice premiš¬
ljevati hotli! „Spominjaj se svojih
poslednjih reči, in vekomaj ne boš
grešil! 11  (Sir. 7, 40.) In sveti Pavel
nas opominja, naj bi vsaki čas v duhu
molili. (Ef. 6, 18.)

Ako ti je toraj, predragi in pre¬
ljubi kristjan! zveličanje tvoje zares
kaj mar; ako se hočeš novega padca
i v greh resnično obvarovati; ako res- 6
@>§0 ----—- e $ g |

91  —

||>2o~---©KiSS.

* nobno hočeš keršansko in pobožno v
živeti; terdno skleni, da vsaki dan
premišljuješ kake pol ure, ali če ti še
tega ne pripuste tvoja opravila, saj
eno četert ure. — Ako to storiš, boš
s to sv. vajo zapovedi Božje bolj na
tanko spoznal; boš v njih, kakor v
ogledalu vidil in spoznal pregreške
svoje ; zlasti še boš spoznal svojo pervo
ali poglavitno pregreho, ki ti na poti
čednosti naj bolj nasprotuje ter se boš
naučil jo zatreti popolnoma. Pa boš
v premišljevanji tudi zvedil nevarnosti
svojega zveličanja, tudi pripomoke boš
našel in od Boga boš dobil razsvet¬
ljenje in moč, da boš njegove zapovedi
ložej spolnoval.

c. Kako pa hočeš premišljevati?

Premišljevati ni tako težko, ka¬
kor si kdo misli. Ako ti veš in znaš
premišljevati svoje vsakdanje opravila,
zakaj bi neki svojih večnih opravkov
ne vedil premišljevati par trenutkov?
Vendar ti tu podam mali na vod, kako
A  stori: |

-—----cM®

!0>

— 92

--— -cg<ig

1. Na pervo pokliči prav serčno ?

sv. Duha na pomoč, da te razsvetli.
Zdaj obudi živo vero, da je Bog pri
tebi, ali misli si Jezusa samega pred
seboj. V njegovi presveti pričujočnosti
zdaj zdihni z otroškim zaupanjem k
njemu ter reci: ,,Govori, o Gospod !
tvoj hlapec te posluša!“ Zdaj pa po¬
časi beri ali le premisli en stavek
svojega namenjenega premišljevanja.

2. Zdaj nekoliko postoj ter pre-
vdari v sveti resnobi, ali res veruješ
to, kar si bral. Ako je tvoja vera v
to resnico res terdna, zahvali Boga
za ta dar ter ga preserčno prosi, da
v tej veri stanoviten ostaneš. Če je
pa tvoja vera slaba, jo urno ponavljaj
in poživi ter večkrat zdihni iz dna
svojega serca : „Gospod, pomnoži mojo
vero !“

3. Ko si tako vterdil svojo vero
v resnico odbranega stavka, se pa
poprašuj: Kaj mi je storiti?— Zakaj
moram to storiti? — Kako moram to
storiti? Kdaj moram to storiti? —
Kakšen nasledek bo imelo moje djanje?
— Kaj bo, ako tega ne storim?

._u_--—-- : -:-:- OMB

Ali pa se vprašaj tako-le: Kaj V
me uči ta resnica ? — Kaj podučiv-
nega ima v sebi? — Ktero čednost
mi kaže? —K.čemu me spodbada ta
resnica? -— Kako se moje sedanje
življenje strinja s to resnico? •— Pa
še pomisli: Zakaj . sem' tako slab v
tej čednosti ? — Ktera pregreha mi
opovera to čednost? — Ktera je moja
poglavitna napaka, v ktero naj večkrat
zabredem ? Sme li kristjan tako na¬
pako nad seboj imeti, ako veruje raz¬
odete resnice?

4. Precej sedaj prav serčno ob-
žaljuj svojo dosedanjo poglavitno pre¬
greho, ter v svojem sercu terden sklep
stori, da se hočeš vedno vojskovati
zoper to poglavitno napako. Ponovi
večkrat ta sklep, pa pomisli, kako in
kdaj boš že danes imel priliko, svoj
sklep djansko spolniti; pomisli, kakovi
zaderžki ti bodo nasprotovali, kakovih
pripomočkov se boš poslužij, da zopet
ne omagaš, ampak da svoj sklep v
resnici spolniš. Vselej moraš še po-
j sebej skleniti, kako boš posamezne
6  djanja premagal, kako v ti ali uni a,
!§>■?»----—era

94

-cMD

posebni okolišini, svojo poglavitno pre¬
greho napadel in jo odvernil, da sta¬
noviten ostaneš. S splošnim sklepom
ne bodi nikdar zadovoljen; vselej naj
bo sklep obernjen na posebne pri-
merljeje.

5. Vterjuj ta posebni sklep, da
prevdariš, kako koristno, kako dobro,
kako prijetno, kako potrebno je to
tvoje zatajevanje v ti posebni okolišini.

6. Ako ti pa pervi stavek pre¬
mišljevanja nič kaj ne služi, in ga
nase prav obemiti ne moreš, vzemi
drugi stavek.

7. Nič se pa ne boj; tudi raz¬
tresenost naj te nič ne moti; kajti,
ako se boš kaj časa vadil v premišlje¬
vanji, ti bo kmalo lahko in prijetno.

8. Skleni pa svoje premišljevanje
z enim pobožnim očenašem in z eno
češena si Marijo in s ponižno prošnjo,
naj bi tvoje premišljevanje obilno sadu
obrodilo. Izvoli si mali izrek iz premiš¬
ljevanja, da si ga večkrat čez dan
v misel vzameš, ter zraven ponoviš
svoj storjeni sklep. Nikakor pa naj
ta sklep ne bo le v besedi; skerbi,



95

|>S»-—---

da ga pri vsaki priliki v djanji spolniš.
Le prav resnobno pomisli, kaj pravi
tvoj Zveličar Jezus Kristus: „Ne vsak,
ki pravi: Gospod, Gospod! pojde v
nebeško kraljestvo, ampak le on, ki
spolni voljo mojega nebeškega Očeta.

Vsako premišljevanje je v teh
kratkih pravilih zapopadeno:

Naj poprej pokliči sv. Duha na
pomoč; potem beri kaj malega, ter se
resnobno vprašaj:

1. Kaj mi tu pravi sv. vera?

2. Kaj mi je storiti po tej sv. veri?

3. Kako sem v tem delal dozdaj ? in

4. Kako hočem delati zanaprej ?
Potem pokliči še Boga in Marijo

na pomoč, in svoj storjeni sklep več¬
krat ponovi.

7 Branje pobožnih bukev.

Branje pobožnih bukev je ravno
tako koristno, kakor molitev. Sv. Hie¬
ronim pravi: „Kedar moliš, govoriš ti
z Bogom; kedar pa bereš, govori Bog
j, s teboj“.

- 96  —

- * -cKSi

1. Z branjem pobožnih bukev ?
bo tvoj duh podučen, in s svetimi res¬
nicami obogaten. ..Razlaganje tvojih
besedi razsvetljuje in daje spoznanje
malim.“ (Ps. 11.8, 130.) „Kjer duša
nima spoznanja, ni dobro. 11  (Preg. 19,

2.) Zato naj vsak človek uboga apo-
steljna, ki pravi: „Bodi priden v
branji!“ (I. Tim. 4, 13.) Dobre bukve
nadomestil jej o dobrega in resničnega
svetovavca; večkrat store še več; kar
nam prijatel povedati ali nas svariti

si ne upa, to nam dobre bukve brez
ovinkov povedo. Kmalo nam očitajo
naše grehe, ali pa nas napeljujejo k
potrebnim čednostim.

2. Ako si si pa kake pobožne
bukve odbral, jih tudi premišljeno in
pazljivo preberi od konca do kraja.
Zapomni ali zaznamnjaj si, kje si je-
njal, da tam zopet začneš. Kdor le
sem ter tje pregleduje ali stika po
bukvah, ali zdaj te, koj spet druge v
roke vzame, razodeva svojo nestano¬
vitnost, ter zaželjene koristi ne bo imel.
„Ne dajte se naglo premakniti od

A svojega spoznanja 11 , pravi sv. Pavel. 6

©Ho ----- - -oSO

<M{

97  —

BNlo--

(II. Tes. 2, 2.) - Spriden želodec mar- V
sikaj poželi.

3. Preden začneš brati, povzdigni
svojega duha k Bogu ter z Davidom
zakliči: „Odgerni mi oči!“ (Ps. 118,18.)
„Poslušal bom, kar mi Gospod govori. 11
(Ps. 84, 9.) „Kajti sveti spisi so tako
rekoč pisma iz naše nebeške domo¬
vine,“ pravi sv. Avguštin. Ne beri
mnogoterega, beri pa pazljivo. Kakor
namreč ploha ali nevihta ne omeči
zemlje ter je ne stori rodovitne, tako
mora branje premišljeno biti, da dušo
vlažno in rodovitno stori.

4. Naj bolj ti bo branje duhov¬
nih bukev koristilo, ako ti je v ogle¬
dalo, v kterem se duša ogleduje, da
si slabo in gerdo odstrani, ali pa s
čednostjo ozaljša. Kakošne bukve so
ti naj bolj potrebne, naj bolj koristne,
ti bo vedel tvoj dušni pastir naj bolj
svetovati.

8. Poslušanje besede Božje.

„Kdor je iz Boga, besedo Božjo
posluša 11 , pravi naš ljubi Jezus Kristus.
(Jan. 8, 47.)

*

M

Mis. križ.

7

98  —

Bfcšo- -- t - : -*- ; -

. 1. Pred pridigo. K pridigi 'v
pojdi vselej iz pravega namena; ne
iz radovednosti, ampak s to željo, da
"bi poboljšal življenje svoje. Ne glej
svoje učenosti. Sv. Ambrož pravi:
„Nihče, in če je še tako učen, ni to¬
liko učen, da bi poduka ne potreboval.
Božja Mati je podučenje pastirjev po¬
slušala, Sv. Avguštin pravi: „Sivi
in priletni škof sem vedno pripravljen,
da me podučuje mlad mo.ž.“ ,,Nič mi
ne pravi, piše sv. Tomaž Vilanovski,
jaz sem učen, imam doma spise sv.
Avguština, sv. Bernarda in druge,
čerka je mertva, glas pa je živ. Pri¬
digar je živ glas Božji“.

Serce naj bo poterto v obžalo¬
vanji svojih grehov. ,,Modrost ne gre
v hudo volj no dušo, tudi ne prebiva v
telesu, ki je vdano grehom." (Modr.

1, 4.) Tudi druge skerbi moraš na
stran položiti; kajti časne skerbi za- '
dušijo besedo Božjo. (Luk- 8.)

2. Med pridigo.  Gznanovavec
sv. evangelija naj ti bo poslanec Kri¬
stusov. Saj Gospod Jezus sam pravi:
k  „Kdor vas posluša, mene posluša", c
--- - —---eKii

99

m>~ ---=---■

’ 9 " (Luk. 10, 16.) Sv. Pavel sam se ime- v
nuje poslanca Božjega. „Namesto Kri¬
stusa smo poslani, kakor da bi Bog
po nas opominjal.' 1  (II. Kor. 5, 10.)

— Kar slišiš, nič na druge ne obračaj,
i le nase vse oberni. „Pazi nase in na
j nauk. 11  (I. Tim. 4, 16.) Le dobro si k
sercu vzemi, kar pravi sv. pismo:
j „Marija pa je ohranila vse te besede
(priprostih pastirjev), in premišljevala
! v svojem sercu. 11 ' (Luk. 2, 19.)

3. Po pridigi,  Zahvali Boga
! za prejete nauke. Ako je.že dolžnost,

I da ga zah vališ, za telesno hrano, ko-
| liko bolj ga hvali za dušno hrano!

| Skcrbi, da v djanji spolnuješ, kar si
j z ušesi slišal. Gospod Bog pravi:

■. j,Taka bo moja beseda, ki pride iz
; mojih ust; ona se ne bo vernila k
meni prazna, ampak opravila bo, kar-
! koli hočem, in srečno v tem, za kar
jo pošljem. 11  (Iz, 55, 11.) Prerok Ece-
]■ hiel toži Gospodu: „Oni poslušajo be¬
sede tvoje, pa ne delajo po njih. 11
’ (33, 31.) Vbogaj sv. Jakopa, ki pravi:
i „Bodite delavci besede, in ne samo
A poshršavci, s či,mur bi sami sebe za- a
|>io----—-- 7T***

100  —

©>?>-:-Cf<n

v  peljevali. 11  (1, 22.) „Niso namreč pra- *
vični pri Bogu poslušavci postave,
ampak spolnovavci postave bodo opra¬
vičeni. 1 ' (Rim. 2, 13.)

9. Sv. maša.

„Od solnčnega vzhoda do zahoda
bo moje ime veliko med narodi, in na
vsih krajih se bo darovalo, in čista
daritev se bo opravljalamojemuimenu. 11
(Malah. 1, 11.)

1. Veljava sv. maše.  Solnce
vseh duhovnih pobožnost je naj sve¬
tejši, naj imenitniši in Božje darovanje
in zakrament sv. maše, sredina ker-
šanske vere, serce pobožnosti, duša
kreposti, neizrečena in nezmernost
Božje ljubezni obsegajoča skrivnost,
v kteri se Bog resnično z nami zedini
ter nam svoje veličastne darove in
milosti deli. 11  Tako piše sv. Frančišek
Salezi. In sv. Tridentinski zbor uči:
„Ker je v tem Božjem daru, ki se pri
sv. maši opravlja, tisti Kristus sam,
in sicer nekervavo darovan, ki se je

A na altarji križa enkrat kervavo daro- A
šm -«l€

101

g>t> ---——--cfcsjp

v  val; zato je ta dar zares spravni dar ¥
ter ima to moč, da, ako z resničnim
sercem, z živo vero, s strahom in spo¬
štovanjem, skesano in poterto pristo¬
pimo k Bogu, zadobimo usmiljenje in
prejmemo gnado vprimerjeno pomoč."
(Sej. 22, 2.) In še dalje uči: „S tim
darom opravljenim dodeli Gospod mi¬
lost in dar pokore, ter odpusti zadol-
ženja in grehe, tudi še tako velike.
Kajti en in ravno tisti dar je, in ravno
tisti po službi mašnikov darovavni,
ki se je enkrat na križi daroval. Po
apostoljskem nauku se daruje ne le
za grehe, kazni, zadostenja in druge
potrebe živih pravovernih, ampak tudi
za nje, ki so v Kristusu umerli, pa
niso še zadost očišeni." Tako uči sv.
Tridentinski zbor.

2. Kako se prisv. mašiza-
deržimo?  Modri Sirah pravi: „V
vsih svojih delih bodi ti gospodar/'
(33, 23.) To velja še posebno oziroma
na sv. mašo, ki je kristjanu naj sve¬
tejši opravilo, s kterim hvali svojega
Boga in mu služi. Nobena stvar ga pri
A tem opravilu ne sme motiti. S tistim A
----

102  —

? namenom mora daritev sv. maše oprav- r
ljati, s kterim jo je Kristus postavil.
Kedar toraj v cerkev greš, da bi pri
sv. maši bil, obudi v svojem sercu
pobožne misli, ter zdihuj z Davidom:
„Veselim se tega, kar mi pravijo : V
Gospodovo hišo pojdemo!“ (Ps. 121,1.)

Ali : „Kako ljube so mi tvoje pr.ebi-
vališa!“ (83.)

Kako se obnašajmo pri sv. maši,
nas lepo uči sv. Krizostom, ki pravi:
„Mar ne veš, kako mirno stojijo, tiho
dejo, in nepremakljivo gledajo oni, ki
se poklonijo vidnemu, trohijivemu, čas¬
nemu in pozemeljskemu kralju? S
koliko večini spoštovanjem se moramo
pokloniti nebeškemu kralju!“ In še
pristavi: „Kaj počneš, o človek! Maš-
nilt ti zakliče: . „Na kviško serca!"
mar nisi obljubil in odgovoril: „K Go¬
spodu smo jih povzdignili!" Mar se
nič ne sramuješ, da ravno tisto uro
lažnik postaneš ? Oh, na altarji se ■
obhaja naj veči skrivnost; Jagnje
Božje se za te daruje; Serafini ga
obdajajo in molijo, in tebe ni groza,
ti se ne sramuješ, ti nimaš potertega 6


— 103  —

§M9-————- 1 -OM

v;

” serca ter se z Bogom spraviti nočeš.
Zmed sto osem in šestdeset ur celega
tedna si je Bog le eno samo uro od-
bral in to ti tako preživiš! S kakoš-.
nim zaupanjem boš kdaj stopil pred
njega, ko se bomo -vsi prikazali pred
sodbo njegovo?" — Preljuba duša!
pomisli, kaj se godi pri sv., maši!

'10.  Pogostna prejema sv. zakramen¬
tov, ih duhovno Obhajilo.

Sv. Frančišek Salezi pravi: „Ke-
dar te posvetnjaki poprašujejo, zakaj
se tolikrat spoveduješ in obhajaš, reci
jim: Zato, da se o.čišujem svojih ne-
popolnamost, da tolažbo dobivam v
svojih britkostih, da se vterjujem v
dobrem pri svojih slabostih ter tako
rastem v ljubezni Božji."

Ako hočeš v dobrem stanoviten
biti, približuj se pogosto studencem
vseh gnad in milost Božjih, to je, pri-
; stopaj k sv. zakramentom. Spoved
j očisti našo dušo vsega madeža; tu se
nam odpušajo vsi grehi, pa zadobimo
1  tudi obilne gnade, da ložej vse skuš-
b  njave premagati zamoremo.. Zberi si 6
Smo------;-


104  —

13.--Cftffi

— pa poprej prav serčno Boga za to *
poprosi, — modrega spovednika, ki ti
dobro hoče in te v duhovnem življenji
vadi. Brez gotovega vzroka ga ne j
zapusti; posvetovaj se z njim tudi !
o časnih rečeh. Sv. Filip Neri je več- I
krat djal: „Kdor hoče v popolnamosti
napredovati, se mora modremu spo- j
vedniku prepustiti, ter mu, kot na- j
mestniku Božjemu, v vsem radovoljno
polcoršino skazovati. Kdor to stori,
bodi zagotovljen. da pred Bogom ne
bo odgovora imel, po izreku Kristu¬
sovem, ki pravi: ,„Kdor vas (dušne
pastirje) posluša, mene posluša 1 *.

Sv. Obhajilo pa je po nauku sv.
tridentinskega zbora dobrodelno zdra¬
vilo, ki nas malih grehov očišuje, ve- j
licih pa varuje. Skušnja pa uči , da ;
duša, ki dalj časa to Božjo hrano 0-
pusti, bo težko zadost močna, da bi
skušnjave premagala in v greh ne za- !
bredla. Skerbi, da boš vreden, da s
privoljenjem svojega spovednika vsaki
teden ali saj na štirnajst dni zamoreš
k sv. Obhajilu pristopiti, da vedno v ;
stanu gnade Božje ostaneš. i

-—-e$4j|

105  —

©>?C»-

-eJO

Duhovni) Obhajilo.

Po nauku sv. Tomaža Akviua je
duhovno Obhajilo v goreči želji, pre¬
jeti Jezusa Kristusa v presvetem za¬
kramentu in v ljubeznjivi objemi v
duhu, kakor da bi ga resnično prejel.
Cerkveni učeniki učijo, da dobro oprav¬
ljeno duhovno Obhajilo pridobi duši
oziroma tiste gnade, kakor resnično
sv. Obhajilo. Sv. cerkven tridentinski
zbor ga prav visoko ceni, ter opominja
vse pravoverne, da bi se večkrat po
duhovno obhajali; še zlasti pri sveti
maši, kedar sc resnično ne obhajamo.

Sv. Alfonzi Ligvori nam zato daje
ta-le na vod:

O prečastiti Jezus! terdno veru¬
jem, da si v zakramentu presvetega
Rešnjega Telesa resnično pričujoč.
Ljubim te čez vse! Iz te ljubezni do
tebe serčno obžaljujem vse svoje grehe !
Vekomaj nikoli več nočem grešiti. —
Moja duša hrepeni po tebi ter te želi
prejeti. Ker te pa sedaj bistevno v
presvetem zakramentu prejeti ne mo¬
rem, pridi po duhovno k meni, iti na¬
hrani s svojo gnado moje serce!
to-———--—-©

H>£»

? • (Obudi zdaj želje, prejeti Jezusa ?

| v naj svetejšem zakramentu.)

Objamem te, o Jezus! kakor
1 resnično pričujočega! Popolnoma se
zedinim s teboj ; oj ne pripusti, da bi
se kedaj ločil od tebe!

11. Obiskovanje sv. Eešnjega Telesa.

„Jaz pa naj najdem tvoje altarje,
Gospod vojsknih trum, moj kralj in
moj Bog!“ (Ps. -88, 4.)

Dušam, ki Jezusa ljubijo, kaj
dobro de,' ako ga večkrat obišejo v
zakramentu presvetega Rešnjega Te¬
lesa. Kedar je naš Zveličar Jezus
Kristus zapustil: to zemljo, pa nas ni
samih pustiti hotel, temuč je v naj¬
svetejšem zakramentu altarja do konca
sveta pri nas ostati hotel, da vedno
vživati zamoremo pričujočnost njegovo.

On sam pravi : „ Glejte, jaz sem ž
vami do konca sveta!“ (Mat. 28, 20.)

Veliko ljudi se poda na dolge
pota, da obišejo sv. hišico v Loreti,
v kteri je Jezus nekaj časa prebival,
ali da obhodijo kraje v sv. deželi,
o kjer je rojen bil, kjer je terpel in umeri. 6
-Ui

107  —

-—--— : - «8

41  Po pravici meni oče Ayila, da ne ve r
zmed vsih sv. krajev nobenega sve¬
tejšega, ne ljubeznjivšega, kakor je
cerkev, v kteri je shranjeno presveto
Rešnje Telo; kajti tu je kraj, ne kjer
je Jezus en čas bival in terpel, am¬
pak kjer on resnično in bištevno še
zdaj prebiva.

Zato pa svetniki tu na zemlji
niso nikjer občutili in iineli večjega
veselja, kakor takrat, kedar so zamogli
v kaki cerkvi obiskati naj svetejši' za¬
krament altarja. Sv. Frančišek Ksa-
veri, sv. Frančišek Regis in drugi so
cele noči klečali pred altarjcm , kjer
j so se radovali z ljubljenim svojim.
Zares veličastne nebesa ima lahko
bogoljubna duša že tu na zemlji, ako
biva.pri nogah svojega Jezusa, ga
zagotovlja svoje ljubezni, mu potoži
svoje britkosti in nadloge, ter ga. prosi
potrebnih milost.

Keršanska duša! le poskusi;
kratek čas pred nebeškim ženinom ti
bo v neizrečeno' pomoč v življenji,
tolažilo v smerti in nezmerno veselje

A v večnosti!

'>E®~

6

£

-ona

v

12. Hoja v pričuj očnos ti Božji.

„Ako hočeš grešiti, poiši si kraj,
kjer te Bog ne bo videl, in potem
stori, kar hočeš,“ pravi sv. Avguštin.

Dokler je še čutilo sramožljivosti
in poštenosti v našem sercu, se ne
prederznemo storiti kaj nespodobnega
vpričo ljudi. Koliko bolj skerbno se
bomo ogibali celo sence vsacega greha,
ako se živo spominjamo resnice, da
Bog, naj čistejši, naj svetejši, je po¬
vsod pričujoč, da pregleduje naj skriv-
nejše kotičke našega serca, da ne mo¬
remo nič misliti in nič ne storiti, da
ne bi vedil naš Bog. Gotovo je, ko¬
likor bolj živo si pričujočnost Božjo
pred oči postavljamo, toliko bolj si
bomo prizadevali, da ne bomo le skerbno
se ogibali vsakega še tako malega
greha, da bi njegovim presvetim očem
ne bili nedopadljivi, teinuč se bomo
v čednostih vedno bolj vterdovali, ker
nas bo k temu prav močno spodbu-
dovala misel, da vedno je obernjeno
v nas oko njega, ki bo nekdaj naš
idnik in plačnik. A

— 109  —

spominjaš, napravi si kako znamnje,
nosi ga pri sebi ali postavi si ga na
mizo, ali na kraj, kjer delaš, ali kjer
si naj večkrat. V kratkih zdikljejih
si večkrat vnemaj v svojem sercu
ljubezen do Boga. Vsak zdihljej k Bogu
ti bo obilno poplačan; če bi tudi preč
nobene sladkosti ne občutil, ne boj se;
Bog bo vse prav obernil!

110  —

@> 8 »-

X

o

!J. Razdelek.

Potrebne čednosti, ktere mora imeti
duša, ki hoče popolnoma biti.

Dvanajst duhovnih stopinj.

1. Ponižnost.

Po nauku sv. Bernarda je po¬
nižnost podlaga vseh čednost. In sv.
Avguštin pravi : „Ako ponižnost ne
hodi pred drugimi čednostmi, ako jih
ne spremlja in ne hodi za njimi, so
urno napuhu v.plen“.

Ako pa hočeš ponižen biti, nič
ne zaupaj sam sebi, ne svojim močem,
ne svojim sklepom. Ne ponašaj se s
svojim stanom, ne s svojo vednostjo,
ne s svojo izurjenostjo. Ne pozabi,
da se Bog napuhnežu ustavlja, in le
A ponižnemu da svojo gnado. a

g}>s a ---_____-CpKSS

- 111

tnn

9

Prizadevaj si, da boš vsako za¬
ničevanje ne le tiho prenesel, ampak
z nekakim veseljem sprejel; zato ne
pozabi, da boš tako naj bolj podoben
Jezusu, svojemu Odrešeniku, ki nam
vsim kliče: „Učite se od mene, ki
sem iz serca ponižen!“

Ako le eno samo zaničevanje
poterpežljivo preneseš, imaš več za-
služenja, kakor bi se deset dni ob su¬
hem kruhu postil.

Dekla, glej,, Gospodova je
kraljica angelov!

Kar na zemlji, je ponižano —
je v nebesih povikšano.

„Kteri so Kristusovi, so svoje
meso križali z grehi in željami vred. u
To je, vedno sam sebe zatajuje, pravi
sv, apostelj Pavel. (Gal. 5, 24.)

. Tvoje telo s . svojim nerednim
poželjenjem je vzrok večidel vseh tvo¬
jih grehov in padecev. Ako hočeš po
potu popolnamosti napredovati, moraš
6  svoje meso okleniti v jami zatajevanja, a
-----

2.  Zatajevanje.

112

©Ho-

y ter mu moraš odreči ne le vsega ne-
pripušenega, ampak včasih tudi kaj
pripušenega.

Napravi z Jobom zavezo s svo¬
jimi očmi, da ne vidijo nič, kar bi
slabe misli obuditi zamoglo. Oči so
vrata, skozi ktere gre pregreha v člo-
| veško serce. Edini nevaren pogled
na Urijevo ženo je pripravil kralja
Davida, da je postal prešeštnik in
ubijavec. Sv. Frančišek Salezi pravi:
„Kdor noče, da bi sovražnik v terd-
j njavo priderl, naj vrata skerbno za-
pera“. To je, kdor hoče svojo dušo
čisto ohraniti, naj dobro varuje svoje oči.

Kavno tako imej svoj jezik v
pravi berzdi. Ne odkrivaj in ne pre¬
tresaj nikdar pregreškov svojega bliž¬
njega ; še bolj pa se varuj sumljivega
šaljenja.

Tudi svojim ustam kaj pritergaj.
Pusti včasih kako boljši jed; vestno
pa spolnuj od cerkve zapovedane poste.
„ Jej, da živiš, pa ne živi, da bi jedel
pravi sv. Frančišek Salezi.

Prav skertno zaperaj si svoje oei!

6 Veliko sovražnikov na-te preži.

L-“—,—


113  —

3. Poterpežljivost.

Po spisih 'sv. Tomaža Kempoana.


Jezus Kristus pravi: „Moj
siu! moja hči! da bi tebe zveličal,
sem prišel z nebes. Ne prisiljen, am¬
pak iz ljubezni do tebe sem toliko
terpljenja prevzel, da se učiš od mene
potrpežljivosti in časnih nadlog z
ne nevoljo prenašaš. Kajti od moje
rojstne ure do smerti na križi ni bilo
za-me trenutka ne, da bi jaz terpel
ne bil.

Terpel sem veliko pomanjkanje
vsega časnega. Preslišal sem mnogo
in veliko zaničevanja; krotko sem
prenašal vse preklinjevanje, in sirovo
zaničevanje; za dobrote sem prejemal
nehvaležnost, za čudeže zasramovanje
in za svoj nauk psovanje. — Tako
tudi ti, ako hočeš za menoj hoditi,
ne boš nikdar brez sovražnikov; am¬
pak vse svoje življenje boš potreboval
duhovnega orožja. Med sovražniki boš
stanoval; na desno in na levo te bodo
napadali; da ranjen ne boš, oboroži se
od vseh strani s škitom poterpežljivosti.

SžK®-.

Mis. križ.

114 —

-—o«!

Duša  naj moli: O Gospod! ker ▼
si ti v svojem življenji toliko poter-
pežljivo terpel, zlasti v tem, da si
voljo svojega nebeškega Očeta spolnil,
se pač spodobi, da tudi jaz, revni
grešnik, po tvoji volji terpim, dokler
ti hočeš; da nosim težo tega minlji¬
vega življenja v zveličanje svoje. Ako
je tudi sedanje življenje težavno , saj
je postalo s tvojo pomočjo ložej in po
zgledu tvojem in tvojih svetnikov pre-
nesljivo in častito.

4.  Zaničevanje sveta.

„Ne ljubite ne sveta, ne tega,
kar je na svetu; to je poželjenje mesa,
in poželjenje oči, in napuh življenja".

(I. Jan. 2, 15, 16.)

Nepretergano zaničevanje tega
sveta je bilo vse življenje Jezusovo,
po kterem tudi ti svoje življenje vre-
diti moraš. Jezus je vedno ljubil le
to, kar svet zaničuje: revšino, poni¬
ževanje, psovanje, terpljenje, prega¬
njanje, križ i. t. d. Ravno to so lju¬
bili njegovi učenci in vsi svetniki,
ki zdaj v nebesih z njim kraljujejo.

- - tim

115 -

— -- ----

Komur je mar zveličanje svoje 9
duše, zaničuje vse nepripušeno veselje,
se ogiba vsega radovanja, ktero žali
Boga in spodkopuje čednost.

Odtergaj toraj svoje serce od
dobrot in sladnost tega sveta, ki člo¬
veškega serca nikdar nikoli nasititi
ne morejo, in te, če ne poprej , o
smertni uri gotovo zapustijo. Upri se
mikavnemu vabljenju mesenosti; upri
se poželjenju svoje spačene natore,
nagonu svojega mesa. Z eno besedo:
Hrepeni po tem, kar je gori, kjer
Kristus sedi na desnici Božji, in ne
po tem, kar je na zemlji; kajti svet
s svojo nečimernostjo preide; kdor
pa svet premaga, ostane vekomaj.

5.  Ljubezen do Boga.

„Bog je svet tako ljubil, da je

dal svojega edinorojenega Sinu, da

kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi,

temuč ima večno življenje 5 * * * * * 11 . (Jan. 3,16.)

Najsvetejši, Najnedolžniši — je

tedaj za te umeri, umeri naj grozo-
o vitniše smerti, da bi te prepričal lju- 6
A.  Ja

8 *

116


bežni svoje. Še več; pred svojim
terpljenjem je še postavil veliko skriv¬
nost naj svetejšega zakramenta, v
kterem ti je zapustil svoje lastno meso
in kri v duhovno hrano, da imaš vedno
pred očmi nezmerno ljubezen njegovo.
V tem zakramentu ti da vse ; več,
kakor ti le poželeti zamoreš. Je li
storil kteri oče, je li storila ktera
mati kedaj toliko svojemu otroku, ka¬
kor je Bog tebi storil? In za vse te
dobrote ne tirja druzega od tebe,
kakor le, da ga ljubiš in nič več z
grehom ne žališ; in za to ljubezen ti
še obeta večno zveličanje.

In tega toliko dobrega Boga bi
ti ne ljubil ? Zares, kdor spozna Boga,
saj ne more, da bi ga ne ljubil. Kdor
spozna Boga, mora s svetim Petrom
reči: „ Gospod, ti vse veš; tudi veš,
da te ljubim 1 '; in s sv. Pavlom: „Kdo
nas bo ločil od ljubezni Kristusove?"

Toraj predrago odkupljena duša !
bodi pripravljena raji zgubiti vse, celo
življenje, kakor da bi zapravila z ve¬
likim grehom prijaznost Božjo. Prosi
večkrat Boga za pravo, resnično lju-

117  -

i >>f»--—-—Cj«g

bežen, delaj vse iz ljubezni, le da bi *

svojemu Gospodu vedno ljubeznjivša
prihajala! V terpljenji, v preganjanji,
v nesreči, v skušnjavah se oziraj na
križ, ter se uči iz ljubezni do svojega
Zveličarja terpeti, se vojskovati in
stanovitna ostati. Ljubi v ljubezni,
delaj v ljubezni, umiraj v ljubezni in
celo večnost boš srečna v tej ljubezni.

6. Vdanost v voljo Božjo.

„Gospod, kaj hočeš, da naj sto¬
rim ?“ je vprašal sv. Pavel. (Apost.
dj. 9, 6.)

1. Da nismo zadovoljni, je edini
ta vzrok, ker nasprotnosti sodimo po
natornem redu ali po hudobiji ljudi,
ne pa po nezapopadljivi, vselej lju-
beznjivi previdnosti Božji.

2. Jezus sam pravi, in njemu
moramo verjeti, da noben las ne pade
nam z glave brez volje nebeškega
Očeta. Ves serd hudobnih ljudi in
vsih hudobnih duhov nam ne more
storiti nič hudega, kar bi Bog ne
pripustil; kajti akoravno Bog noče in
1  oteti ne more nobenega greha, v

— i 18  -

-----——*N

dar pripusti, da nam ptuji grehi ško¬
dovati zamorejo. Tako, na primero,
on noče tatvine, pa vender pripusti,
da mi škodo terpimo. Zato že Job
svojih nesreč ni pripisoval ne Kaldej-
cem, ne ognju, ne viharju, ne hudiču;
temuč Božjemu dopadajenju ; ker ni
gledal šibe, ki ga je tepla, ampak
gledal je Božjo roko, ki je šibo vzdig¬
nila, ter je rekel: „Kakor je Gospodu
dopadlo, tako se je zgodilo; bodi če-
šeno Gospodovo ime!“ (1, 21.)

3. Zato vse, karkoli se ti na
svetu pripeti, premišljuj in vidi v
volji Božji, ako te zadene tudi kaj
težavnega, ponižavnega, terdno veruj,
da ti pošlje tebi v prid tvoj nebeški
Oče, ki hoče v vsem le zveličanje
svojih otrok. On pošilja britkosti,
kakor zdravnik grenko zdravilo zapiše,
in če tudi bolniku ni všeč, vender do¬
ber zdravnik hoče, da ga bolnik za-
vžije, da ga bo ozdravilo njegove
bolezni. V tem spričevanji in zvestem
spolnovanji je naj veličastniši svetost,
ker človek hoče in noče, kar Bog
sam hoče in noče.

119

7.  Dober namen.

,,Vse k časti Božji“, je navadno
rekel sv. Ignacij, začetnik jezuitov.

Dober namen je V tem, da vse
storiš le zato, da bi dopadel svojemu
Bogu. Dober ali slab namen pri vsakem
delu stori, da je v Božjih očeh do¬
padljivo ali pa zaničljivo. Sv. Magdalena
Pariška pravi, da Gospod plačuje naše
djanje po meri čistega namena. Zato:

1. Iši pri vsem svojem početji
edino le Boga, in nikdar ne sebe. Ako
išeš svoje lastne zadovoljnosti, ne pri¬
čakuj od Boga nobenega plačila. Re¬
dar toraj kaj dobrega delaš, imej
vselej namen, da bi dopadel Bogu
in da bi dober zgled dajal svojemu
bližnjemu.

2. Tudi vsakdanje opravila: na¬
vadno delo, jesti, spati, spodobno ve¬
drilo, vse stori iz čistega namena, da
bi Bogu dopadel. Čisti namen je ne¬
beška umetnija, ki železo v zlato
spreminja; to je, naj zaničljivši dela
so Bogu ljube, ako so storjene v ze-

« dinjenji z voljo Božjo. Sv. Magdalena ^
-— -eiH®

120  —

SSH>
1

i:.

pravi: „Kdor vse iz čistega namena
stori, naravnost v nebesa hiti“.

‘ 6 .  Sv. pušavnik se je pred vsa¬
kim delom proti nebu ozerl, ter je
nekoliko postal. Vprašan, zakaj tako
dela, je djal: ,,Gledam na tarčo, da
ne bom zastonj streljal. 1 ' Stori pred
vsakim delom tudi ti tako; imej vedno
pred očmi Boga, ki naj bo tvoj namen,
pa reci: Gospod, le zato hočem delati,
ali to storiti, da bom tebi dopadel.

8.  Ljubezen do bližnjega.

„Kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi
svojega brata." (I. Jan. 4, 21.) „Ljubi
svojega bližnjega, kakor sam sebe.“
(Luk. 10, 27.)

Ljubezen do bližnjega pa se
skazuje v besedah in v djanji.

Kar besede zadeva, 1. Ne obre¬
kuj nikdar nobenega. Obrekovavca
vse sovraži, Bog in ljudje. Kdor pa
od svojega bližnjega le dobro govori,
ga vse rado ima. Ako pregreškov
bližnjega zakriti ne moreš, saj zago¬
varjaj njegov namen.

-:-—oj

— 121  —

*>•-^--- : --—-—oKO

2. Nikdar ne odkrivaj drugim ^
kaj slabega, kar je bližnji storil; kajti
tako razodenje velikrat vzrokuje dolge
sovraštva in serd. Bog sovraži nje,
ki delajo razpertije.

3. Ne draži, ne pikaj nikogar
ne v šali in ne z zopernimi besedami.

Bi mar tebi ljubo bilo, ako bi kdo se
iz tebe norčeval, kakor ti z drugimi
delaš ?

4. Varuj se prepira! Včasih za
čisto prazen nič nastane prepir, ki v
nasprotno psovanje in v sovraštvo pri¬
pelje. Ogibaj se kljubovanja. So sit-
neži, ki vsaki, naj manjši stvarci na¬
sprotujejo. Povej rahlo svojo misel,
potem pa tiho bodi.

5. Govori z vsakim, tudi s svo¬
jimi podložnimi le krotko. Nikdar ne
preklinjaj in ne zmirjaj. Ako je tvoj
bližnji razkačen in te psuje, odgovar¬
jaj mu pohlevno ali molči, in prepir
se bo polegel. „Rahel odgovor jezo
utolažiA' (Prip. 15, 1.) Ako pa tebe
jeza tare, nikar ne govori; kajti zdrar
žena strast bi te predaleč zavlekla,

6  kar bi pozuej obžalovati mogel. Jj,

122  —


Kar tiče tvoje djanja do bližnjega,
si zapomni:

1. Pomagaj rad, kakor in koli¬
kor premoreš.

2. Ljubi bolnike, ki tolažbe naj
bolj potrebujejo. Ako so revni, nesi
jim kaj hrane; ali jih tolaži ali kaj
postrezi, če te tudi zato ne hvalijo.
Gospod, ki požerka merzle vode po¬
zabil ne bo, ti bo povernil.

3. Tudi sovražnike ljubi. Mar¬
sikdo z vso močjo ljubi svoje prijatle;
Jezus pa pravi: „Storite jim dobro,
ki vas sovražijo!“ (Mat. 5, 45.) Zve¬
ličani Angeli je Gospod nekdaj raz¬
odel, da, kdor razžalnikom odpusti,
ima najgotovši znamnje, da ga Bog
ljubi.

4. Poslednjič naj seže tvoja lju¬
bezen tudi čez smertni prag. Ljubi
tudi uboge duše v vicah. Pomagaj tem
revam; skerbi, da se za nje opravlja
daritev sv. maše, ali saj moli pri sv.
maši za večni pokoj dušam v vicah.
Daj zato kaj ubogajme, da drugi mo¬
lijo; oberni jim sv. odpusteke. Prav
gotovo ti bodo hvaležne, ter bodo za

3>go-

~eHS

123

■V*———-—-«8®

" te prosile že v vicah, še bolj pa v v
nebesih, ako s tvojo pomočjo poprej
pridejo pred obličje Božje.

9. Milošina.

„Milošina reši vsega greha in
smerti, in ne pusti duši priti vtemo.“
(Tob. 4, 11.)

Zakaj nek Bog, najljubeznjivši
Oče vsih ljudi, odločuje nekterim rev-
šino, nekterim pa bogastvo? Zato,
pravi sv. Avguštin, ker je v sedanjem
življenji za ohranjenje človeštva to
potrebno. Ako bi revnih ne bilo, bi
nihče ne delal, in bi ne bilo ne umet¬
nije , ne pokoršine, ne gospodstva.
Obilnost in pomanjkanje ste dve lju-
beznjivi roki, ki združeni objemate
ves človeški rod.

2. Nebeški Oče pa svojih revnih
otrok ni pozabil; saj ravno ubogi so
veselje njegovo; saj je bila njegova
sv. volja, da je njegov lastni Sin bil
v revšini rojen, v revšini zrejen, ter
je revno živel in revno umeri.

3. Kakor Bog pomaga osušeni

A zemlji s hladno roso in blagim dežjem, *

:|>So--—-i----®s<is

124

tako hoče, da ubogim pomagajo bo¬
gati z obilnostjo svojo. Kdor toraj od
svojega premoženja ubogim deli, ne
daje le prostovoljnega daru, ampak on
zadostuje ojstri zapovedi, ktero mu
naklada sam Bog, ki je skerben Oče
in naj viši Gospod bogatim in revnim,

4. Vender bodi pri delitvi mi-
lošine pazljiv in previden. Marsikdo
se revnega le hlini, da bi kaj dobil.
Zato je potreba, da si počasen v veri
in previden v deljenji, da tvojo rnilo-
šino zares potreben prejme, ne pa
kaki goljuf ali potepuh. Da bi bila
milošina vselej prav razdeljena, bi ne
bilo toliko potrebnih. Zato, da bi o
tako imenitnih dolžnostih prevarjeni
ne bili, dajejo nekteri svojo milošino
svojim dušnim pastirjem, ki že po
svojem stanu potrebe druzih bolj na¬
tanko poznajo.

5. Spominjaj se imenitnega iz¬
reka, kterega svetujejo vsi cerkveni
učeniki: Ako imaš obilno, daj obilno;
ako imaš malo, daj malo; kdor pa
nima nič, naj ima saj želje dobro sto¬
riti. V Božjih očeh velja namen de

125

S®-«Sfgj

livca več, kakor velikost njegovega f
daru. Majhen denarček uboge vdove
je bil Bogu dopadljivši, kakor veliki
darovi prevzetnih farizejev.

6. Deli tudi duhovno milošino.
Dober svet, spodbada k dobremu, lju-
beznjivo tolažilo, obiskovanje bolnika,
skerb in bramba vdov in sirot, poteza
za zapušenega ali preganjanega, to je
milošina, ki je toliko bolj zasluživna,
kolikor manj svet na to porajta.

10. Castenje Matere Božje.

„Glej! odsihmal me bodo srečno
imenovali vsi narodi. 1 ' (Luk. 1, 48.)

Po teh Marijnih besedah se sv.
katoliška cerkev vedno prizadeva, da
bi češenje in častenje Matere Božje
vedno bolj razširila med vernimi vseh
ljudstev in narodov. Zato so jo toliko
povzdigovali že sv. očetje pervih ker-
šanskih časov; zato so Se njenemu
varstvu izročevali knezi, rodovi in celi
narodi; zato je vstanovljenih veliko
duhovnih redov, brez števila družb in
i bratovšiu v njeno počeševanje, ki vsi še ^
pfo-;---i--- ch@

126

®Ko—----c?<c

*  dan današnji čutijo njeno mogočno ‘
varstvo in njeno pomoč.

Ktero so preroki že pred njenim
rojstvom visoko častili, ktero je veliki
angel gnade polno imenoval, ktero je
presveta Trojica s tako prečudnimi
sprednostmi ozaljšala, ktero so poča¬
stili sv. Elizabeta, pobožni starček
Simeon, sv. aposteljni in za temi ve¬
soljna cerkev, cerkveni očetje, in ktero
častijo in slavijo vse ljudstva že devet¬
najsto stoletje — njo častimo in sla¬
vimo tudi mi s posebno vnemo in z
otroško ljubeznijo.

Visoka čast, moč in dobrota
Marijna nas mora navdajati po pravici
z neomahljivim zaupanjem na njeno
priprošnjo. »Prošnja porodnice Božje,
pravi sv. Antonin, je podobna povelju,
in zato ni mogoče, da bi uslišana ne
bila“. In sv. Ligvori pristavi: „Ker
so prošnje Marijne prošnje materne,
so za Jezusa Kristusa nekake povelja,
zato pa tudi ni mogoče, da bi uslišana
ne bila, kedar ona kaj prosi: 1 . Kdor
se toraj k njeni priprošnji z zaupa-
i njem zateče, bodi zagotovljen, da bo s



— 127  —

- — -- ——

“ uslišan in bo milost zadobil; kajti ?
ona je „Matinaj svetejšega Jezusovega
Serca“.

Skerbi toraj. o duša keršanska!
da stopiš tudi ti v versto resničnih
Marijnili častivcev, da boš tudi ti na
njeno priprošnjo zadobil tolažilo v
britkostih, polajšanje v nadlogah, moč
v skušnjavah, ljubezen do Boga in
pomoč v smertni uri. Pred vsem si
pa prizadevaj, da jo posnemaš v nje¬
nih preslavnih čednostih, v ponižnosti,
v vdanosti v voljo Božjo, v čistosti,
v pokoršini in v vnemi za službo
Božjo. To bo naj lepši, naj boljši če-
šenje presvete Matere Božje.

Njene praznike pa s posebno po¬
božnostjo obhajaj; oberni vse sabote
še posebej v njeno službo; zapiši se
v kako Marij no bratovšino, in kakor
ljubo dete jo kliči na pomoč. Ako to
vse na tanko spolnuješ, bodi prepri¬
čan, da si pod njenim mogočnim var¬
stvom, pod njeno materno brambo,
zdaj v življenji, zlasti pa še v svoji
smertni uri. Zapiši se in bodi ud
A tiste toliko in tako naglo razširjene i
®Ko — ---— ---—»K®

3S8 —


? družbe naše ljube Gospe presvetega v
Jezusovega Serca in zdihni saj zjutraj
in zvečer: „Naša ljuba Gospa pre¬
svetega Serca , prosi za nas Boga 1“
za kar imaš vselej 100 dni od-
pusteka.

bo zveličan. 1 ' (Mat. 24, 13.)

„ Veliko jih začne sicer dobro,
pravi sv. Hieronim, malo jih pa v do¬
brem stanovitnih ostane" 1 . Kralj Savel,
Judež, in vsi tisti Gospodovi učenci,
od kterih je pisano: „ Odsihmal je ve¬
liko učencev odstopilo, in niso več z
njim hodili 11  (Jan. 6, 67.) ; ti vsi so
sicer dobro pričeli, pa so žalosten
konec vzeli, ker jim je manjkalo sta¬
novitnosti v dobrem. Ne bodi toraj
neskerben, temuč s strahom in trepe¬
tom delaj za zveličanje svoje, kakor
nas opominja sv. Pavel. Ako si toraj
pričel novo življenje v Kristusu, in si
že položil svojo roko na drevo , hodi

* nepremakljivo po nastopi j enem pot)

0*8*--r-----

• 11. Stanovitnost.

„Kdor bo stanoviten do konca,

129  —

BMo-----CMS

«fe # #  . So

? in ne oziraj se več nazaj, da ne boš ?
nezmožen postal za nebeško kraljestvo.
Nikar pa ne misli, da te bodo pri
miru pustili svet, meso in satan; še
s pomnoženo serditostjo te bodo nad¬
legovali, obilniši zanjke ti stavili in
zvito se prizadevali, da bi te preva-
rili in v greh napeljali.

Kaj hočeš toraj početi, da boš
stanoviten, nepremakljiv ostal v do¬
brem? Poslušaj svojega Zveličarja!
Dva pripomočka ti naznani, da z njima
neoskrunjen ohraniš zaklad posveču¬
joče gnade Božje. On pravi: „Čuj
in moli!“ — Cuj, to je, beži pred vsako
nevarnostjo, ogni se vsake priložnosti
v greh, in bodi zvest v spolnovanji
svojih dolžnost. Moli, to je, zate¬
kaj se k Jezusu in k Mariji, pre¬
jemaj večkrat sv. zakramente, in
stori vse, kar storiš, le , da bi do-
padel Bogu.

Še enkrat: „Čuj in moli! . . .
Duh je sicer voljan, meso pa slabo.“
(Mat. 26, 41.)

Mis. križ.

9

o®«®

130  —

12. Večno plačilo pobožnemu
js i vij e nj u.

„Bodi zvest do smerti, in ti bom j
dal krono življenja. “ (Skriv. raz. 2,10.) j
Ako si vseh enajst duhovnih sto- j
pinj skerbno prebral, veš zdaj, pre- I
dragi moj kristjan ! kaj ti je dobro in j
pbtrehno, veš, ktere čednosti moraš !
imetij da boš na potu popolnamosti [
napredoval ter tako svoj previsoki
namen dosegel. Pa tudi upanje več¬
nega življenja, živo pričakovanje več¬
nega plačila zvestega kristjana je delo
prave čednosti. Hrepenenje po svetih
nebesih, da bi pregrešnemu gnanju
tega sveta skoraj odtegnjen bil, da bi
z Bogom vekomaj sklenjen bil, ni le
dobro in koristno, ampak je celo ker-
šanska dolžnost.

Nepremagljivega se čuti vojšak
v vojskinem boju, ako misli na bližnjo
zmago. Serčneje se vojskuje kristjan
s peklom, ako se pogosto ozera na
bližnje zveličanje. Da boš toraj v
svojih sklepih terden in stanoviten,
naj te k sklepu opomnim še na ne-
k  izrečeno nebeško veselje.

<540

131  —

!P—- - -

Kraljevi pevec pravi:- „Kako lju,- *
beznjive so tvoje stanovanja, o Gospod
vojskinih trum ! — Ko bo prišlo veli¬
častvo tvoje, o Bog, bom nasiten! —
Svoje prijatle boš z radostjo napojil.
Radovali se bomo; veselje, za ktero
naš jezik imena nima, bo napolnovalo
naše presrečno serce. Čutili bomo,
kako nezmerno srečni bomo; izreči
pa tega ne bomo v stanu. „Jaz sam,
pravi Bog, bom tebi v nezmerno pla-
čilo.“ „Pravični se bodo svetili kakor
solnce v kraljestvu svojega Očeta od
vekomaj do vekomaj.“

Tako plačilo, taka sreča te čaka
v nebesih, ako se prizadevaš, da je
vreden postaneš. Spominjaj se na to
v skušnjavah, v britkostih in v terp-
ljenji. Saj Bog nič nemogočnega ne
tirja od tebe. Tedaj serčno na delo!
Kratka je vojska tu na zemlji; ne¬
skončno pa je plačilo tam v nebesih!
Bog ga daj tebi in meni! Amen.

0MO-

9 *

— 132

<o&®

f

III. Razdelek.

Duhovno orožje v zadobljenje nebeške
krone.

Dvanajst duhovnih orožij.

1. Premišljevanja vredna je bese¬
dica: „eno“ ali „edino“.

„V enoti je resnica 1 ', pravi sv.
Ciprijan.

Edino dušo imaš. Ako je ta
zgubljena, je vse zgubljeno.

Ena sama smert je. Je ta smert
nesrečna, je vse nesrečno.

Edinega sodnika imaš. Od tega
ne moreš nikamor naprej.

Ene same nebesa so. Ako si
od teh odločen, ti je pekel gotov.

Ena večnost te čaka. Ako ta
ni srečna, je vekomaj nesrečna.

BM®"

— 133  —

S>tO-

Eno sodbo boš slišal. Ako ne:
»Pridite, blagodarjeni!“ pa gotovo:
»Poberite se proč, vi prekleti!“

Edinega Boga imaš. Ako temu
ne služiš, si suženj satanov.

Le enega Odrešenika, Jezusa
Kristusa imaš. Ako njegovega glasu
ne poslušaš, boš vekomaj pogubljen.
„Le eno je potrebno 1 ': Reši svojo

dušo!

Ali ti bo vekomaj dobro, ali ve¬
komaj hudo.

Delaj, da ti bo vekomaj dobro,
ker še čas imaš.

2. Apostoljsko orožje.

„Sicer pa, bratje! bodite močni
v Gospodu, in v mogočnosti njegove
moči.

Oblecite orožje Božje, da zamo-
rete obstati pred zalezovanjem hudob¬
nega duha.

Ker se nam ni vojskovati zoper
meso in kri, ampak zoper poglavarstva
in oblasti, zoper gospodovavce tega
temnega sveta, zoper hudobne duhove
A v podnebji. J

— 134 —

m $> -——■--hm

Zavoljo tega primite za Božje ?
orožje, da se zamorete braniti ob hu¬
dem dnevu, in v vsih rečeh popolni
obstati.

Stojte tedaj opasani okoli svojih
ledij z resnico, in oblečeni z oklepom
pravice.

In obuti na nogah za oznano-
vauje evangelija miru.

Pred vsem pa vzemite v roko
škit vere, s kterim zamorete vse ognjene
pušice hudobnega ugasiti.

In vzemite čelado zveličanja, in
meč Duha, kar je beseda Božja.

In z vso molitvijo in prošnjo
molite vsak čas v duhu; v tem čujte
v vsi stanovitnosti in prošnji za vse
svete.“ (Efež.- 6, 10—18.)

3.  Serčni zdihljeji.

Kratki zdihljeji so ljubeznjivi
povzdigljeji serca k Bogu. Svet in
imeniten škof Frančišek Salezi terdi,
da taki kratki in serčni zdihljeji pre¬
sežejo v svoji moči vsako drugo mo-
^ litev. Zato so jih pa tudi pogosto A

H«*-

— 135  —

gno---OSI

r  opravljali vsi pravoverni, ki so v po- r
polnamosti napredovati želeli. Vsak
čas, na vsakem kraji, pri vsakem delu
so se jih posluževali, da so svojega
duha krepčali, svoj namen očiševali,
in tako milost in pomoč Božjo zase
in za svoje delo si naklonili. S ta¬
kimi ljubeznjivimi zdihljeji je človek
že tu na zemlji vedno in natanko
zedinjen z Bogom in vse njegovo de¬
janje zadobi veči veljavo, višji blagoslov,

Taki zdihljeji so :

F dvomih :

„Govori, Gospod! ker tvoj hla¬
pec posluša." (I. Kralj. 3, 10.)

„Gospod, kaj hočeš, da naj sto¬
rim? (Ap, dej. 9, G.)

„Stori mi znano pot, po kteri
naj hodim; ker k tebi povzdigujem
svojo dušo" ... „Uči me spolnovati
tvojo voljo; ker moj Bog si ti! (Ps.
142, 8, 10.)

V terpljenji:

„Gospod je dal, Gospod je vzel;

A  kakor je Gospodu dopadlo, tako se je ^
©>žo--i--------«Wi

EM®

-Of©l

9  zgodilo; Gospodovo ime bodi češeno' ^
(Job. 1, 21.)

„Kdo sem jaz, da bi odrekel
svojemu Gospodu ?“ (Jud. 12, 13.)

„ Gospod je ukazal ... in kdo
je, da bi se prederznil reči: zakaj je
tako delal ?“ (II. Kralj 16, 10.)

„Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih
od mene; vender ne moja, ampak
tvoja volja naj se zgodi.“ (Luk. 22, 42.)

„Ne bom li pil keliha, kterega
mi je Oče dal ?“ (Jan. 18, 11.)

V skušnjavah :

„Kako bi mogel to hudobijo sto¬
riti in grešiti zoper svojega Boga?"

(I. Mojz. 31, 9.)

„Poterdi me, Gospod Bog, in glej
to uro v delo mojih rok!" (Jud. 13,7.)

„0 Bog , glej na mojo pomoč ;
Gospod, hiti mi pomagat!“ (Ps. 69, 2.)

„ Usmili se me, Gospod, ker sem
slab.“ (Ps. 6, 3.)

„Moj Bog, razsvetli moje teme!
Zakaj po tebi bom rešen skušnjave."

A (Ps. 17, 30.)

7  ew

BKio--oM

137

V žalosti:

„Je kdo med vami žalosten, naj
moli.“ (Jak. 5, 13.)

„Zakaj si žalostna, moja duša,
in zakaj me motiš? Zaupaj v Boga;
zakaj še ga bom hvalil; on je pomoč
mojega obličja in moj Bog.“ (Ps. 42,5.)

„Blagor žalostnim, ker potola¬
ženi bodo." (Mat. 5, 5.)

„Kdor bo stanoviten do konca,
bo zveličan." (Mat. 24, 13.)

„Vaša žalost se bo v veselje
spreobernila." (Jan. 16, 20.)

V preganjanji:

„Blagor zavoljo pravice prega¬
njanim, ker njih je nebeško kraljestvo."
(Mat. 5, 10.)

„Kristus je za nas terpel, in
vam je zapustil zgled, da hodite po
njegovih stopinjah." (I. Pet. 2', 21.)

„Naša sedanja, kratka in lahka
nadloga nam pripravlja nezmerno vi¬
soko, večno čast, ktera vse preseže."
(II. Kor. 4, 17.)

„Bog je naše pribežališe in moč,
pomočnik v stiskah, ki so nas hudo
&>--,-----—«*

<5fl

— 138  —

X

9  zadele; toraj se ne bomo bali.“ (Ps. 9
■ 45, 2, 3.) .

„Gospod mi je pomočnik, ne bom
se bal, karkoli bi mi storil človek. 11
(Ps. 117, 6.)

„Yse v čast Božjo !" (Sv. Ignacij.)

„Išite naj poprej Božjega kra¬
ljestva in njegove pravice, in vse to
vam bo priverženo!“ (Mat. 6, 33 )

,,Uči me spolnovati svojo voljo,
ker moj Bog si ti!“ (Ps. 143, 10.)

„Kaj pomaga človeku, če ves
svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?"
(Mat 16, 26.)

„Ne nam , Gospod! ne nam,
ampak svojemu imenu daj čast!" (Ps.
113, 9.)

„Vse zamorem v njem, ki me
močnega dela." (Fil. 4, 13.)

„Ali jeste, ali pijete, ali kaj
druzega delate, vse k časti Božji de-

K Jezusu, k Mariji in k svetnikom:

Jezus, Marija in Jožef! vam izro-
v im svoje serce, svoje telo in svojo dušo!

Pri delu:

lajte. (I. Kor. 10, 31.)

-ciMg

— 139  —

Jezus, Marija in Jožef! stojte f
mi na strani v moji smertni uri!

Jezus! Marija in Jožef! z vami
naj živim in z vami naj umerjem!

Sv. Marija in vsi svetniki Božji,
prosite za me, da v gnadi Božji živim
in umerjem.

0 Marija, brez madeža izvirnega
greha spočeta, prosi za nas, ki k tebi
pribežimo.

Moj angel varh, vodi me po potu
zapoved Božjih v večno življenje.

(Dober namen visoko povzdigne veljavo vsili
naših dobrih del v očeh Božjih.)

„Z Bogom vse, brez Boga pa
nične“, pravi sv. Januarij.

Jaz te častim, poželim, ljubim
in te hočem poveličevati, o presveta
Trojica, Bog f Oče, f Sin in sv. f Duh!
Z vsim svojim djanjem!

Z vsim svojim terpljenjem!
Enkrat za vselej; celo svoje živ-

4. Sv. namen.

k  Ijepje!

iw>-


- HO —

Z veči vnemo svojega duha, ko
tlozdaj!

S tisuč milijoukrat veči vnemo!

Z vedno rastejočim napredova¬
njem čiste ljubezni in popolnamosti!

V tvoje povikšanje, v svoje po¬
niževanje !

Le in edino zato, da ti dopadem,
kolikor le premorem!

Za nobeno minljivo plačilo!

Ne zavoljo lastnega dobička !

Ampak po tvoji naj svetejši volji!

S tistim naj višim, preblaženim
namenom, kterega, da ti dopadem,
imeti zamorem, imeti moram in imeti
hočem!

Serafinsko !

Marijansko!

Kristusu podobno !

Yse obsegajoče !

Neskončno!

V tem nadomesten s terpljenjem
in djanjem vsih ljudi!

Sklenjen s Sercem in z zaslu-
ženjem svojega presladkega in prelju-
6 beznjivega Jezusa!

®H!®----c?

— 141 -

—--e*®

Sklenjen s Sercem in z zaslu- ?

ženjem Marije Device!

V posestvu lastnine tek zasluženj!

V darovanji tek zasluženj!
Sklenjen z zasluženjem vsik svet¬
nikov in nebeških dukov!

V posvečenji zaobljube!

S serčnostjo!

Kot pervine!

Z vsik svojih moči!

Po vsi tvoji vrednosti!

O presveta Trojica!

Bog f Oče, ki si me vstvaril!
Bog j Sin, ki si me odrešil!
Bog f sv. Duh, ki si me posvetil!
Le, ker te ljubim!

Da tudi ti mene ljubiš!

Zmiraj bolj in bolj, neskončno
bolj od vekomaj do vekomaj! Amen.

5,  Zvelieanske misli pri pogledu
peterih perstov na roki.

„Imenitnost lupine (telesa) naj
te uči spoznavati veljavo jedra (duše),“

pravi sv. Avguštin.
<?»•————-

— 142  —


a.  Na svoji roki imaš pet per- ?
stov; ne pozabi peterih naj imenitnišik
resnic, ktere verovati moraš, ako ho¬
češ zveličan biti; ter obudi živo vero
pri pogledu. svoje roke ;

1. Da je en Bog, Stvarnik vsih
reči; trojni v osebah: Oče, Sin in
sv. Duh.

2. Da Bog je pravičen plačnik,
dobro z dobrim, hudo s hudim plačuje.

3. Da je Bog Sin se vlovečil,
na sv. križu umeri, da bi nas zveličal

4. Da je človeška duša ne-
umerjoča.

5. Daje  gnada Božja k zveli¬
čanju potrebna.

b.  Peteri persti tvoje roke ti
pravijo, da je petero potrebno , ako
hočeš sv. pokoro vredno prejeti; in
to je : 1. Izpraševanje vesti; 2. Obža¬
lovanje ali kes; 3. terden . sklep ;

4. čista spoved; in 5. zadostenje.

e. Peteri persti te opominjajo,
da se z vso skerbjo pripraviš na pre-
jemo zakramenta presvetega Rešnjega
Telesa ; da si toraj 1. na telesu tešč;
spodobno opravljen ; na duši p,


— 143  —

3. imaš čisto vest; 4. sv. namen iu
5. si pobožnega serca.

d.  Peteri persti obojih rok te
opomnijo na desetere zapovedi Božje,
ktere moraš vse spolnovati, ako hočeš
v večno življenje iti.

e.  Peteri persti ti kličejo v spo¬
min petere cerkvene zapovedi, kterih
nobene prelomiti ne smeš.

/. Na petere perste našteješ pe¬
tere skrivnosti Jezusovega rojstva in
življenja; petere skrivnosti njegovega
terpljenja ; in petere skrivnosti njego¬
vega poveličanja.

g.  Kakor ne pozabiš svojih pe¬
terih perstov, tako ne pozabi peterih
Jezusovih ran; ter se v nje večkrat,
zatekaj, pa z nobenim grehom mu
novih ne sekaj.

h.  Kakor pet perstov imaš tudi
pet počutkov, nad kterimi pazno čuj
in jih berzdaj, da strupena kača pre¬
grehe se ne spiazi v tvojo dušo in je
ne umori. Enkrat, na smertni po¬
stelji bo mašnik te počutke s sv.
oljem pomazilil; že zdaj se priprav-

e Ijaj na to.

IV-

—ema

144  —

i.  Gospod je dal svojemu hlapcu *
pet talentov, in poplačal ga je obilno,
ker je izročene talente v dobro ober-
nil. Bodi tudi ti v malem zvest, ako
hočeš večno zveličanje v plačilo. Vse
gnade oberni v čast Božjo in v zve¬
ličanje svoje duše.

k.  Petere modre device , ki so
imele olje v svojih svetilih, so šle na že-
nitnino nebeškega ženina; petere ne¬
spametne pa so s sramoto bile odpah-
njene. Pri pogledu peterih perstov
se spominjaj Kristusovih besedi: „Čujte
in molite; duh je sicer voljan, meso
pa je slabo ! 11

l.  S peterimi ječmenovimi kruhi
je Jezus nasitil pet tisuč mož. Bodi
mu serčno hvaležen, kedar po jedi
svoje roke k molitvi povzdigneš.

„Mene pa Bog varuj , da bi se
z drugim hvalil, kakor s križem Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, po
kterem je meni svet križan, in jaz

6. Prelj ubi križ.

145  —

SHo----- rt -

4j> Le serčno s križem kod’ naprej, y

Saj Kristus ga je nesel prej!

Je s križa tekla sveta kri;

Tu vir tolažbe, milosti.

Na križu spravljen z Bogom si;

Le v križu krona ti bliši.

Ne boj se križa, ki pelja
Na dom veselja rajskega.

Je res, da križ potlači te,

Pa vendar čast kristjanu je.

Ce križ potare te do tal,

Križ Kristus >v  ti moč bo dal.

Ce križi vsi te obdajo,

Križ Jezusov te ohranil bo.

Kak’ nese Jezus križ voljno,

Poglej, in križ tvoj lahek bo.

Saj križ .njegov tak’ velik je,

Da tvoj se z  njim ne meri ne.

Križ Kristusov strašno težak,

In tvoj nasprot’ kot list lahak.

Ne ceni križa svojega,

Le Kristusov ti blagor d&.

V njegovem križu le je mir,

Pokoj in vse radosti vir.

Veselo križu se udaj,

Saj križa pot le pelje v raj!

Naj križ ti v slavo tukaj bo,

Da s križem prideš tje v nebč 1 AmeD.

Mis. križ.

10

146 —

©►go--—--os«®

»5  &

? 9

7. Zveližanski spomin na terpljenje
Kristusovo za vsako uro po dnevu.

„ Premišljevali,j e terpljenja Jezusa
Kristusa napeljuje dušo k vsemu do-
bremu“, uči Ljudovik Granaški.

Na večer ob 6. uri: Kristus
svojim učencem noge umiva. (Jan. 13.)

Ob 7. uri: Kristus postavi za¬
krament presvetega Rešnjega Telesa.
(Mat. 26.)

Ob 8. uri: Kristus moli v vertu
Gecemani, poti kervav pot in je vjet.

Ob 9. uri: Je peljan pred Ana
in Kajfa, kjer je neusmiljeno vdarjen.
(Jan. 18.)

Ko se spat spravljaš, premišljuj
zaničevanje, zasramovanje, zapljevanje
in udarce, ktere je preterpel Kristus
v Kajfovi hiši tisto grozovito noč.
(Mat. 26.)

Zjutraj  ob 4. uri: Kristusa
peljajo pred viši zbor.

Ob. 5. uri: Ga Ponciju Pilatu
tožijo.

Ob 6. uri: Ga Herodež z belim
6  oblačilom zasramuje. (Luk. 22.) A
2 >#>---—


147

Ob 7. uri: Ga k Pilatu nazaj ®
pripeljejo ter ga za slabšega kot mo-
rivca Baraba imajo. (Mat. 27.):

Ob 8. uri: Ga grozovito bičajo.
(Jan. 19.)

Ob 9. uri: Ga s ternjem kronajo
in vsi vojaki zasramujejo. (Jan. 19.)

Ob 10. uri : Vsega kervavega
Pilat ljudstvu pokaže ter ga v smert
obsodi. (Jan. 19.)

Ob 11. uri: Nese svoj križ na
goro Kalvarijo.

Ob 12. uri: Je v sredi dveh raz¬
bojnikov križan.

Ob 1. uri: Moli za svoje sovraž¬
nike. (Luk. 23.)

Ob 2. uri: Zdihuje: Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil!

Ob 3. uri: Vojak prebode njegovo
stran S sulico. (Jan. 19.)

Ob 4. uri: Mertev na križi visi.

Ob 5. uri: Je s križa snet in v
grob položen.

Kedar ura bije, zahvali svojega
božjega Odrešenika za tisto terpljenje,
ktero je on tisto uro za te preterpel,
ter reci: O preblažena ura, v kteri je 6
!Ho-----—

10 *

— 148 -

8>ecj -■---—---—=— -eKjs

™ S

? Kristus svojim učencem noge umival; 9

ali v kteri je naj svetejši zakrament
postavil; ali v kteri je kervavi pot
potil, i. t. d. In pristavi: Po tej skriv¬
nosti tvojega terpljenja te prosim, po¬
magaj mi v moji smertni uri! pa bodi
milostljiv dušam, ki so zdaj pred tvojo
sodbo!

8. 25 pravil za pobožno življenje.

(Sv. Frančiška Salezija.)

,,Karkoli vam poreče, storite!"
(Jan, 2, 5.)

1. Nič zoper Boga. To pravilo
nima nobene izjeme.

2. Od Boga in od Božjih reči
govori le z velikim spoštovanjem in s

. pravo ponižnostjo.

3. Komur je Bog vse, njemu
svet ni nič.

4. Ako se ozreš na Boga in se
ozreš na se, ne boš Boga nikdar videl
brez dobrote, sebe pa nikdar brez reve.

5. Podverzi se v vsem volji Božji
in se ne meni za sodbo ljudi.

R PnmifiH  7s\  1flpilfl.S m

►So-

149

-■—-CM)

7. Kedar gre za. dušni dobiček,
ne boj se nikakoršne časne škode.

8.. Duša nima v tem svojega
dobička, da veliko na Boga misli, ve¬
liko od njega govori; ampak v tem,
da veliko ljubi, in v tej ljubezni ve¬
liko stori.

9. Govori malo, pa stori veliko.

10. Zmed dveh reči, ki so ti na
voljo dani, zberi tisto, ki je Bogu
dopadljivši.

11. Ne stori nič sebi v čast;
ampak zavoljo Boga.

12. V vsik imenitnih primerljejih
se vprašaj: Kaj in kako bi storil Je¬
zus naš Gospod? In kar misliš, da
bi on storil, to stori.

13. Sami seboj ne bomo imeli
nikdar miru, ako ga z Bogom n i m amo.

14. Ker je človek za Boga vstvar-
jen, zato naj zanj in v njem tudi živi;
kolikor bolj pa za Boga živi, toliko
bolj bo odmeri svetu in sebi.

15. Malo je na tem, da živimo;
veliko pa na tem, da dobro in sveto

'livimb

? 16. Da boš prav živel, vedi, da v

boš mogel umreti; da boš pa srečno
umeri, čakaj vsaki čas svoje smerti.

17. Živo veruj, da na svetu ni
nič hudega razun greha. Zasramovanje,
revšina, bolezen, ako misliš, da je hudo,
vender ni toliko hudo, kakor en sam
majhen greh.

18. Vse bogastvo, čast in veselje
tega sveta ni toliko veliko dobro, da
bi si vse to kupil s ceno enega sa¬
mega odpustljivega greha. Veliko pre¬
drago bi bilo.

19. Naj se raji pogrezne ves
svet, kakor bi izustil le eno laž.

20. Ne zaničuj nikogar, naj si
bo kdorkoli hoče. Umetniku ni ljubo,
ako njegovo delo pričo njega grajaš.
Bog je povsodi in človek je njegovo
delo.

21. Krivična prederznost je, so¬
diti notranje druzega človeka, ko še
sam sebe ne poznaš.

22. Bodimo podobni čebelam, ki
iz vsili cvetlic le med serkajo. Pre¬
gledujmo dobre lastnosti svojega bliž-

6  njega, in skerbimo, da te posnemamo. A
---——

o----—c

23. Bodi zares ponižen; pa nik¬
dar ne boš mislil, da se ti krivica godi.

24. Svojega križa ne premišljuj
drugač, kakor pred Kristusovim kri¬
žem; in lahek in prijeten ti bo. Raji
boš z Jezusom terpel, kakor da bi
vžival vse posvetne tolažila.

25. Ne toži svojih britkost, do¬
kler na večnost ne misliš.

9. Devet stopinj ponižnosti.

(Sv. Benedikt.)

„Kdor se ponižuje, bo povišan."
(Luk. 14, 11.)

1. Imej zares skesano serce,
boj se Boga in njegovih sodb, pa hodi
vedno ponižno v pričujočnosti Božji.

2. Odpovej se popolnoma svoji

volji.

3. Ubogaj radovoljno in brez
godernjanja.

4. Poterpežljivo , brez ugovora
prenašaj vse terpljenje in vse zoper-
nosti.

5. Popolnoma odkrij svoje serce
A svojemu dušnemu vodniku.

r

6


152  —

6. Bodi vesel v ponižnosti, oprav- v
ljaj rad naj slabše dela, ljubi pripro-
stost serca in pa uboštvo.

7. . Natanko opravljaj svoje dolž¬
nosti, • ogibaj se vsega posebnega, vsega
nenavadnega v govorjenji in v djaaji.

8. Imej svoj jezik v pravi berzdi,
bodi tih in varuj se nespodobnega
smeha.

9. Tudi po zunanje se ponižno
obnašaj, kakor se grešniku spodobi.

10. Vsakdanje keršanske dolžnosti.

,„Kdor seje v obilnosti, bo tudi
v obilnosti žel“. (II. Kor. 9, 6.)

Dobro si k sercu vzemi: Danes
moraš :

1. Boga poveličevati.

2. Za Jezusom hoditi.

3. Njegovo sv. mater na pomoč
klicati.

4. Vse svete angele počastiti.

5. Vse svetnike za pomoč prositi.

6. Edino dušo rešiti.

7. Svoje telo zatajevati.

8. Svoj križ nositi.

S

§

153  —

9. Svoje delo posvetiti.

-C!

9

10. Svoje strasti krotiti.

11. Vse grehe zapustiti.

12. Vsake grešne priložnosti se
ogibati.

13. V čednosti se vaditi.

14. Svete zakramente prejeti.

15. Bližnjemu lepe zglede dajati.

16. Škodo poverniti.

17. Razžaljenja odpustiti.

' 18. Sovražnike ljubiti.

19. Tiho biti.

20. Obrekovanja se varovati.

21. Ubogim pomagati.

22. Čas v dobro oberniti.

23. Umirajoče tolažiti.

24. Smert si pred oči staviti.

25. Na sodbo misliti.

11. Keršanska ura. .

Vedi — spomni se, da kratko to življenje
Pelje te v zveličanje al’ v pogubljenje !

1. ura: En Bog je in Gospod;
njega samega moli; njemu samemu
6 služi; v njega samega zaupaj !

(Sv. Severin.)


— 154 —

»•»■----e®4H

sJfl p?5

? 2. ura: Dve zapovedi ste, ktere t

pred vsem spolnovati moraš: Ljubi
Boga iz vsega svojega serca, čez
vse; in svojega bližnjega kakor sam
sebe!

3. ura: Tri osebe so v presveti
Trojici in ti trije so eno; tri Božje
čednosti so: Vera, upanje in ljubezen.

4. ura: Spominjaj se vedno štirih
poslednjih reči, in vekomaj ne boš
grešil.

5. ura: Pet počutkov imaš, ki
jih moraš v Božjo čast obračati. —
Imej vedno v časti petere rane svo¬
jega Zveličarja Jezusa Kristusa.

6. ura: V šestih dneh je Bog
vstvaril nebo in zemljo. Hvali Vsega-
mogočnega, da je tebe in vse vstvaril;
pa pomisli, zakaj te je vstvaril?

7. ura: Sedem sv. zakramentov
je Jezus postavil v zveličanje naše.—
časti sedmere bolečine Matere Božje!

8. ura: Prizadevaj se za osmere
zveličanske čednosti.

9. ura: Spominjaj se na smert

4 svojega Zveličarja Jezusa. ^

©>S>---

i 55 —

10. ura : Deset zapoved nam je

HCgO@

f

Bog dal, da vse spolnujemo, ako ho¬
čemo zveličani biti. Večkrat misli na
desetere evangeljske device, kterih pet
je bilo modrih, pet pa nespametnih.

11. ura: Glej na pridne delavce
v vinogradu Gospodovem, ktere ti Jezus
v sv. evangeliju kaže; tudi ti bodi
zvest v tem vinogradu, v molitvi, v
čednostih in v dobrih delih.

12. ura: Večkrat premišljuj dva¬
najstere člene sv. vere, ter bodi jim
zvest.

12. Posvečenje dvanajsterih mesce v.

Jaz I. I., kakor sem pri sv. mir
sijonu sklenil, si izvolim za patrone
vsacega meseca posebne svetnike, s
tem namenom, da hočem posnemati
njihove lepe čednosti, da bom Boga
častil, bližnjega spodbujal in svojo
dušo zveličal.

Zato naj mi bodo ti svetniki v
zgled in posnemo; pa tudi moji pri-
A prošniki pri Bogu.

VflO--—

(Misijonske cvetlice za vse mesce celega leta.)

156  —

1. V prosincu: Sv. 3 kralji v v
veri, upanji in v ljubezni.

2. V svečanu: Sv. Apolonija v
poterpežljivosti..

3. V sušcu: Sv. Jožef v zvestobi.

4. Y malem travnu: Sv. Juri v
serčnosti.

5. V velikem travnu: Mati Je¬
zusova v ponižnosti.

6. V. rožniku: Sv. Alojzij v či¬
stosti.

7. V malem serpanu: Sv. Mag¬
dalena v ljubezni.

8. V velikem serpanu: Sv. Al¬
fonzi Ligvori v krotkosti.

9. V kimofcu: Sv. Mihael v
stanovitnosti.

10. V vinotoku : Sv. Terezija v
pokoršini.

11. V listopadu: Sv. Martin v
usmiljenji.

12. V grudnu : Sv. Frančišek
Ksaveri v vnemi ža zveličanje druzih.

V zvesto spolnovanje te moje
A svete obljube naj me blagoslovi vsega- a

mty --—okI

157  —

&£>

—cs<

Sina

mogočnost f Očeta, ljubezen f
in milost sv. f Duha. Amen.

Tako bo blagoslovljeno tvoje živ¬
ljenje, bo srečna tvoja zadnja ura in
bo obilno tvoje plačilo v nebesih.

158 —

Kratko premišljevanje naj imenitniših
verskih resnic.

(Marijne cvetlice za V vsaki dan mesca, ali
majkine Šmarnice.)

fPapež Benedikt XIV. je podelil vsim
pravovernim kristjanom popolnoma odpustek,
kteri celi mesec vsaki dan saj četert ure pre¬
mišljujejo kako resnico svete vere in enkrat
v mescu prejmejo sv. zakramente ter navadne
molitve za odpusteke opravijo. Ako se to
celo leto godi, se lahko ti odpusteki vsaki
mesec prejmejo, ter se tudi dušam v vicah
v prid oberniti zamorejo.

Kdor to stori Mariji Devici v čast, kakor
navadno obhajamo Marijne Šmarnice, zadobi
vsaki dan 300 dni odpusteka in enkrat v
mescu, v dan sv. Obhajila popolnoma odpustek.

IV. Razdelek.

Bij VII. 1815.)

-eHj

159

~T ^

? Molitev pred vsakdanjim premis- V
ljevanjem.

Pridi, sv. Duh! napolni serca
svojih pravovernih in vžgi v njih ogenj
svoje ljubezni!

In ti, moj Gospod in moj Bog!
dodeli mi um, ki bo tebe spoznal;
čut, ki bo tebe občutil; vnemo, ki bo
tebe dobila; dušo, ki bo tebe objela;
oči, ki bodo tebe gledale — tukaj v
veri, enkrat pa tam v gledanji! Amen.
Oče naš. Češena si Marija.

Molitev po vsakdanjem premiš¬
ljevanji.

O Bog, ki si serca svojih vernih
z razsvetljenjem sv. Duha učil; dodeli
tudi nam pravo modrost, da po ravno
tem sv. Duhu v svojem vsakdanjem
življenji razodevamo vse, kar smo za
prav in dobro spoznali. Dodeli nam
življenje, ki tebi dopade, stanovitnost
v dobrem do konca in večno življenje
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Vmen. Oče naš. Češena si Marija. *

— 160

m* —--- : -osa

v 1. Dan.  ?

; Zap.ovedi Božje.

1. Gospod, naš Bog,_ ki nas je
I vstvaril, nam je dal tudi zapovedi

svoje. Zapisal jih je na kamnite ta¬
ble, pa jih je tudi vtisnil v človeško
serce. Vsako dušo pa, ki spolnuje te
zapovedi, je zapiskal v bukve svojih
izvoljenih. „Ako hočeš v življenje iti,
spolnuj zapovedi!" (Mat. 19, 17.)

2. Da je Gospod Bog svoje za¬
povedi na kamnite table zapisal, po¬
meni, da jih vedno spolnovati moramo.
Pismo na papirji zamore pokončati
voda, ali ogenj ali čas. Tako, na du¬
hovno, zapovedi Božje lahko pokon¬
čajo valovi posvetnih poželenj, ali
ogenj hudobnih strast ali zastarelo
grešno življenje. Zato je Gospod na
kamen zapisal svoje zapovedi, v spo¬
min, da vedno ostanejo. Zato je pi¬
sano : „Nebo in zemlja bota prešla,
moje besede pa ne bodo prešle."
(Mark. 13, 31.)

3. Ko je Mojzes videl maliko-

6  vanje Izraelovo, je v svetem serdu ves &
mw&- -—--c&o

161  —


vnet razdrobil perve table Božjih za¬
povedi; in Gospod mu je druge dal.
Perve table pomenijo stan nedolžnosti,
druge pa pokoro. Ako si svojo ne¬
dolžnost razrušil, ti ostane edini pot
pokore.

2. Dan.

Pokora.

1. „Delaj pokoro !“ je pervi nauk
Jezusa Kristusa. On sam, akoravno
naj svetejši, nam je prečudni zgled
zapustil. Po prejetem kerstu je šel
v pušavo, kjer se je 40 dni in 40 noči
postil. (Mat. 4.)

2. Resnična pokora je podobna
drevesu; njena korenina je kesanje,
njene veje večkratna spoved, njeno
perje so svete čednosti, in njen mu-
zeg gnada Božja.

S. Radovoljno in veselo se po-
primi pokore; ker nam mili Bog po¬
nuja tako lahko sredstvo, da se z nje¬
govo pravico spravimo ter odidemo
večnim kaznim, ki so nespokorjenim
A grešnikom pripravljene. Rada nosi ^

Mis. križ.

11

— 162  —

-—-

1  tiča svoje perje, s kterim se proii
nebu povzdiguje; ljuba je popotniku
palica, s ktero proti svoji domovini
popotuje; lahko je vojaku orožje, s
kterim sovražnika premagati zamore.
Tako naj skesani grešnik rad prime
orožje pokore, s kterim bo hudobnega
duha premagal in si nebesa pridobil.

1. Kaj se mudiš, kaj čakaš, ka¬
kor da bi svojemu Bogu uiti hotel ?
Mar zamoreš to večno lepoto prezgo¬
daj ljubiti ? — Jutri, jutri! — oh za¬
kaj nek zmiraj jutri? Zakaj ne danes?
zakaj ne to uro ? — Jutri bo tvoja
vez le močneja, tvoje serce le terši.
— Kolikor dalj časa rane ne obvežeš,
toliko težje jo boš zacelil.

2. Kaj se bojiš, da pokoro od¬
lašaš? Kaj te odvračuje? Morde te
pretežko stane začeti novo življenje?
Spomni se, da moliš križanega Boga,
in da plačilo nebeško je še kaj več

3. Dan.

Odlašanje pokore.

6 vredno.

■ 5 ?

&%> -

- 163

m> -—ena

, s

3. Kaj ti pomaga še dalje odla- v

šati? Je mar prihodnji čas v tvoji
oblasti? Imaš mar z njim ti kaj za¬
povedati? Bog te čaka — to je res!
Mar pa tudi veš, kako dolgo te bo še
čakal? Spokorniku je obljubil odpu-
šenje, grešniku pa časa pokore ni
obljubil. Mar prepušaš negotovi uri
svoje večno odločilo?

Govoril sem in sklenil sem: ,,K
Bogu se hočem popolnoma oberniti.“

4. Dan.

Namen človeški.

Zakaj pač te je Bog vstvaril,
ako ne zato, da bi njemu samemu
služil in ves njegov bil. Zakaj se pa
temu braniš ? Saj vender biti mora, ako
hočeš zveličan biti. Ali mu radovoljno
služi tukaj — v tvoj prid; ali pa boš
nekdaj v svojo večno škodo primoran
čutil moč pravice njegove. Izvoli si
eno, kar ti je ljubši.

2. Kaj ti bo pomagalo, ako vži-
vaš vse veselje, alf o si nakopičiš vse

— 364 —

'?  ako pa zgubiš Boga in zgrešiš svoj
namen ? Kar ne storiš iz ljubezni do
Boga, je vse nečimerno in zgubljeno!

3. Bog ti je dal telo in dušo,
časne in duhovne dobrote; on ti je
dal luč sv. vere, toliko gnad in na-
'vdihljejev; ja, dal ti je svojo lastno
kri in svoje življenje, da bi toliko ložje,
toliko gOtovši dosegel svoj namen,
večno življenje. Kako si se pa vsega
tega zdaj poslužil?

O Bog, naj živim tebi! — Umer¬
jeni naj sebi!

1. Pervi človek je padel, ker je
hotel enak biti Najvišemu; zdaj pa
nobeden v nebesa ne more, ako ni
enak Sinu Najvišega. Zato je pa on,
Sin Božji, človek postal, da nas je
rešil in da ga mi posnemati zamoremo.
On je izvoljeni; kdor njemu ne ve¬
ruje, se tvega nebes.

2. Dvorniki se ravnajo po svo-

' ;m kralju; učenci po svojem učitelju; 1

5. Dan.

Hoja za Kristusom.

-e84H


— 165  —

----- t --eM|

* ti pa ne porajtaš, kako bi svoje živ- ^
ljenje ravnal po zgledu Kristusovem.

O sram nas bodi! Kristus gre pred
nami; in kdo hodi za njim?

3. Kako boš olistal sodnji dan,
ko bo tvoje življenje primerjeno živ¬
ljenju Kristusovemu ? Njegova poniž¬
nost, pa tvoj napuh! Njegove rane,
pa tvoja mehkužnost! Njegova krot-
kost, pa tvoja togota ! Kako se bo
strinjalo to ? Ti ne moreš stati pod
banderom križa, pa se boriti za svet
in nečimernost njegovo. !„Dvema Go¬
spodoma ne more nihče služiti!“ „Kdor
ni z menoj, ta je zoper mene“, pravi
Kristus. (Mat. 12, 30.)

6. Dan.

Ljubezen do križanega Jezusa.

S križa nam bliši sedem predra¬
gih ogledal sv. ljubezni, ki naše serce
močno nagibajo k nasprotni ljubezni.

1. V kušljej. nagnjena glava v
znamnje naše sprave.

2. Razpete roke nas objeti v

i znamnje, da smo za otrokeBožje sprejeti. A
-—--- i —

166  —

■-e

3. Odperta stran v znamnje na- y
šega očiševanja v kervi in vodi.

4. Prebodene roke in noge v
znamnje vednega spomina na nas.

5. Golo telo v znamnje, da se
je vsega dal za nas; v zahtevanje, da
se tudi mi njemu darujmo.

6. Križ, ki nam kliče, da tudi
mi svoj križ za Kristusom nosimo.

7. Ternjeva krona v znamnje
našega prihodnjega veličastva.

To je skrivnost sv. križa, čigar
dolenji del je ponižnost, gorenji lju¬
bezen , desni pokoršina, levi poter-
pežljivost. Na tem križi — iz lju¬
bezni do križanega tudi mi živimo in
umrimo!

1. Smo li zato kristjani, da bi
le posvetno veselje vživali? Ako bi
smeli le po svojem poželenji živeti,
saj bi nam nobenega evangelija treba
ne bilo. Keršansko življenje je spo-

7. Dan.

Križ in terpljenje.

A korno življenje; kdor se temu ne pod

167  —

-c

verže, če  tudi ime kristjana nosi, ni
posnemovavec Kristusa križanega.

2. Kaj pravi sv. evangelij ? —
„Blagor jokajočim!“ Mnogim je pa
to nerazumljiv in zaničljiv nauk. „Hu-
dič se križa boji“, pravi nek pregovor.
Od kristjana bi se to nikdar reči ne
smelo.

3. Kristus sam je hotel na križi
umreti. Vsi svetniki so le s križem
in terpljenjem si nebesa pridobili.
Mar ti misliš zastonj dobiti to , kar
je drugim toliko truda prizadelo ? Križ
je tu na zemlji znamnje in delež iz¬
voljenim. Križ je pravi nebeški ključ.

„Kdor ne nosi svojega križa,...

1. Karkoli nam sv. cerkev ve¬
rovati zapoveduje, je prejela iz Jezu¬
sovih ust in iz razodenja sv. Duha.
Kako bi ne bili v resnici, ko nas
sveta resnica sama uči ? In kdo bi *

ne more biti moj učenec!“ (Luk.
14, 27.)

8. Dan.

V era.

168  —

® >go--‘-—

'* branil, in bi ne podvergel veri svo- "
jega uma ?

2. Kaj ti pa pomaga tvoja vera,
ako po njej ne živiš ? Mar ni naj
veči slepotija, ako vero z jezikom
spoznaš, z deli pa zatajuješ? Premisli,
v čem tvoje življenje nasprotuje tvoji
veri; obžaljuj , kar si se pregrešil in
glej, kako se boš poboljšal.

3. Ako te svet zasmehuje, ti
svoje veselje, svoje dobrote in radosti
ponuja; te nadleguje, da bi ujegov
glas poslušal, se svojemu hudemu
nagnjenju vdal; spominjaj se nauka
Jezusovega, po kterem živeti in umreti
si se zavezal. Vera je močan škit
vsakemu kristjanu, ter ga oboroži zo¬
per vse nasprotnosti tega življenja.

„Verujem Gospod! pomagaj moji
neveri!" (Mark. 9, 23.)

9. Dan.

Upanje. '

1. Upanje nas zagotovi odpušenja
naših grehov, nas zagotovi, da zado-
* bimo večno življenje z gnado Božjo, «
— --- ; --c mt

169  —

^ ako z njo delamo. Ono je nepremak- t
I jivo zanašanje na obljube Božje, je
močan steber, ki nas podpera v vsih
tudi naj britkejših okolišinab našega
življenja.

2. Sv. Pavel imenuje upanje var¬
no in terdno sidro. {Hebr. 6.) Kakor
terdna sidra obvaruje v nevihti barko
pogina, tako nas krepča upanje v
nevihti britkost in skušnjav.

3. Upanje je podobno prav rodo¬
vitnemu drevesu, zasajenemu, pri hla-
divnem potoku; kajti z vodami milosti j
Božje napojeno, obrodi naj ljubeznjivši :
djanja sv. pobožnosti. Zato poje kra- j
ljevi pevec: „ Jaz sem, ka,kor rodovitna
oljka v Božji hiši; upam v Božjo mi¬
lost zmiraj." (Ps. 51, 10.)

„V. te, Gospod, zaupam, ne bom
osramoten vekomaj." (Ps. 30, 2.)

JO. Dan.

Ljubez-en. . j

. |

1. Ljubezen je zmed vsih čed- j
nost naj veči, naj bolj blišeča, ter se I
6  zato primerja zlatu, ki je naj žlaht- 6

M>--;-*-?-;--—

170  —

:<§>&» --cm@

^

niši, naj lepši in naj drajši ruda. Od !J
tega nebeškega zlata govori Gospod
Lavdicejskemu škofu, ko pravi: Sve¬
tujem ti kupiti od mene v ognji slru-
šenega zlata, da obogatiš." (Skr. raz.

3, 18.) Kajti zares ubožna je duša
brez zlata ljubezni.

2. „Trojna vervica se ne pre-
terga lahko", pravi sv. pismo. Ta trojna
vervica je ljubezen. „Kdo nas bo lo¬
čil od ljubezni do Boga?" kliče sv.
Pavel. Deli te vervice pa so čisto
serce, dobra vest in nepokažena vera.

3. Ljubezen se imenuje tudi
obleka, ker gerdobijo pregrehezagerne,
pred merzloto krivice varuje, in celega
notranjega človeka zaljša. In draga
obleka je ljubezen, kajti Bog sam jo
napravi, gnada sv. Duha jo kinča in
kri Kristusova jo opiše.

„Ljubiti ali pa umreti", pravi
sv. Terezija.

11. Dan.

Ljubezen do sovražnikov.

1. Sin Božji je vse odpustil njim,

^ ki so ga v naj sramotljivši in v naj A

BMb-- um®

171

ljenje vzeli; ti pa svojemu bliž¬
njemu majhine nasprotnosti odpustiti
nočeš ?

2. Kdor noče odpustiti, naj no¬
benega usmiljenja ne pričakuje od
Boga. S kakoršno mero bomo merili,
s tako se nam bo odmerjalo. Maševavni
kristjan si sam sebi sodbo dela , ke-

] darkoli sv. očenaš moli. Ti moraš
svoje sovražnike ljubiti, ali pa sam
sebe sovražiti.

3. -Kako vender se zamoreta so¬
vražiti dva kristjana, ki eno vero
spoznata, eno meso in kri Kristusovo
vživata, z enim Kristusom v nebesih
vekomaj združena biti želita? Ker-
šanska duša! ni ti pripušeno koga
druzega sovražiti, kakor samega hu¬
diča. Le v peklu je ta postava, da
eden druzega sovražijo. Poprašaj se
in preglej, ni li v tvojem sercu skrito
kako sovraštvo ? Iz ran svojega Zve¬
ličarja pa zajmi pravo ljubezen do
sovražnikov.

>£o-

-®Š«QS

— 172  —

BHo—-

f

12. Dan.

'Gigtost serca

1. „Pojdi, in umij se sedemkrat
v Jordanu, in ... očišen boš!“ je rekel
Gospodov prerok gobovemu Naamanu.
(IV. Kralj. 5, 10.) V večkratni spo¬
vedi se toraj očistijo gobe sedmerih
poglavitnih grehov. Kar pa spoved
umije, to poboljšanje posuši. „0 pri¬
hodu sodnikovem bo vesel le uni, ki
je posušil pregrešite svoje duše“, pravi
sv. Gregor.

2. Si pridobiti čisto serce, so
prav dobri ti-le trije pripomočki:
a.  Branje sv. bukev ali poslušanje sv.
naukov, kakor Kristus pravi svojim
učencem : „Vi ste zdaj čisti zavoljo
besed, ktere sem vam govoril. “ (Jan.
15, 3.) — b.  Solze britkega obžalo¬
vanja. „Vsenoči perem svojo posteljo;
s svojimi solzami močim svoje ležiše“;
zdihuje David. (Ps. 6, 7.) — c. Milo-
šina. „Dajte ubogajme od tega, kar
imate, in glejte! vse vam je čisto.“

A  (Luk. 11, 41.)

— 173  —

® ---•<*<©!

3. Veliko pa se jih čisti v ognji f
britkost in težav, ktere Gospod Bog
ravno zato pošilja grešnikom in tudi
pravičnim. — Kdor se pa noče po-
služiti nobenega teh pripomočkov, o-
stane nečist zdaj in na vekomaj po
besedah: „Nič’nečistega ne pojde v
nebesa. “

13. Dan.

Usmilj enj e. .

1. Po besedah sv. A m broža je
usmiljenje tisti preimenitni nauk, kte-
rega bo naš božji učenik pri očitnem
izpraševanji sodnji dan vse svoje učence
naj bolj prašal. „LaČen sem bil, že¬
jen sem bil; nag sem bil i. t. d., in
vi ste mi postregli. “ Kako boš kaj
takrat obstal

2. Usmiljeni je podoben modremu
kupcu, ki rad posojuje bogatemu in
radodarnemu kralju; kajti ta mu bo
gotovo povernil Vso gotovino, mu bo
poravnal vso škodo, pa ga še obda¬
roval z obilnimi obresti. Ta bogati

j in radodarni kralj je Bog, ki gotovino
A našega usmiljenja v svoji milosti ohrani, A

-■- : - — --o*®

174  —

»**--«£<gj

* dušno škodo z odpušenjem vsega dolga V
popravi ter nam vse z obilnimi obrestmi
poverne.

14. Dan.

Pravičnost.

1. Pravičnost, ki iz Boga izhaja
je naj terdnejši podlaga, na ktero se
stavijo vse čednosti. Ona daje Bogu,
kar je Božjega; to je, ljubezen in
hvaležnost. Ona daje bližnjemu, kar
želi, da bi se njej dajalo; pa tudi
sebi, kar je po sv. zapovedih.

2. Pravičnost je naj ravnejši
pot v nebesa; vsak drugi pot je ovi¬
nek. Zato pravi sv. pismo: Pravičen
je Gospod „peljal na pravo pot. da
so šli v mesto prebivališa.“ (Ps. 106, 7.)
„Hudobni pa hodijo okoli. “ (Ps. 11,9.)

3. Pravičnost je podobna stalni
zvezdi, okoli ktere se verti vesoljni
svet, sama pa je vedno nepremakljiva
na svojem kraji. Tako se premetava
vse naše življenje; pravičnost se pa
nikdar ne spremeni. Pravični terdno

o stoji. Ne zgrudi ga poniževanje; ne ^
HW>-■ -  —-c&®

— 175


povzdigne ga častenje; ne zruši ga
britkost. „V večnem spominu bo pra¬
vični, ... on ne omahne.“ (Ps. 111,7,8.)

15. Dan.

Čistost.

Ta nebeška čednost, ki človeka
angelom enacega dela, se primerja
prelepi liliji, ki ima šestero peres; v
sredi pa je ozaljšana z zlatimi zernci.
To zlato pomeni ljubezen Božjo, ki
vsim čednostim daje pravo veljavo.
Njene peresa pa nas učijo, kako naj
obranimo to čednost.

Pervo pero nas opominja na
zmernost v jedi in pijači;

Drugo na spodobno, priprosto
obleko ;

Tretje na delavnost;

Četerto na pazljivost nad svojimi
počutki, zlasti nad svojimi očmi in ušesi.

Peto na spodobnost v govorjenji.

Šesto na beg pred slabo pri¬
ložnostjo.

. Belota prelepe lilije je podoba
njega, ki se lilijo imenuje, ki je za-

-—-—

— 176  —

--;-—«M|

četnik in delivec vse čistosti, ki nam ?
deli beli kruh svojega zakramenta, ki
je v svetosti sprejet pravi in gotovi
pripomoček zoper Vse mikanje zape¬
ljivega mesa.

16. Dan.

, .  Zmernost.

1. Kakor jezdec svojega konja
z berzdo vodi, tako vodi duh z zmer¬
nostjo svoje meso. Pri vodi, pri ognji
ali ob robu prepada se morajo konju
berzde skerbno nategniti. Ravno tako
potrebuje meso berzde zmernosti zoper
nalive strastnih čutil, zoper ogenj po-
željivosti in zoper prepade velikih
hudobij.

2. Zmernost je tudi podobna
dobro oboreženi terdnjavi. Kakor se
terdnjava na svoji slabi strani naj
bolj oboroži, tako varuje zmernost člo¬
veka tam, kjer je slabost njegova naj
veči, in to je na telesu.

3. Res, da zmernost težko de, boli;
ali ta bolečina našega sovražnika umori;
kajti hudobni duh se valja v močvirnih 6

177


■o

¥ krajih, v grešnem človeku, pravi Job. ¥
Zmernost pa ga zapodi v suho pušavo
svete pokore, kjer ga zamori.

1. Skoraj nobena čednost se to¬
liko ne hvali, kakor sv. pokoršina.
Svetniki jo imenujejo šolo Zveličarjevo,
blaženo muko, zmagovalno palmo,
lestvico paradiško. Naj lepši zgled
prave pokoršine je Jezus sam.

2. Pokoren kristjan je podoben
človeku, ki se v barki naprej pelje.
Kakor vedno naprej gre, ako tudi
počiva v barki; tako človek v barki
pokoršine vedno napreduje, naj že spi
ali čuje, je ali pije, dela ali počiva;
kajti on ne stori nič iz svojega na¬
giba, ampak vse le po napeljevanji
nebeškega voditelja, ki mu v njegovih
sprednikih zapoveduje.

3. Tako je pokoršina tudi ključ
nebeških vrat. Nepokoršina nam je
sv. raj zaperla, pokoršina pa nam ga

A je zopet odperla. Zato je Kristus

SM*-- <

Mis. križ. 12

17. Dan.

Pokoršina.

178  -

©»---ejR©;

9  Simonu, ki pokoršino pomeni, rekel: 9
„Tebi dam ključe nebeškega kraljestva."

18. Dan.'

U I) o š t v o.

1. Jezus Kristus, Sin Božji, naš
Gospod in Zveličar, je uboštvo toliko
ljubil, da je ubog, brez vsili pozemelj-
skik dobrot stopil na to zemljo, da je
revno in ubožno živel in umeri, da je
uboge pastirje k svojemu rojstvu po¬
klical, uboge ribiče učence izvolil in
še zdaj vse, kar ubogim storimo, tako
sprejema, kakor bi njemu samemu
storili.

2. V ubožcih se leskeče žnamnje
Kristusovo, od kterega beremo: „Po-
stavljen bo v znamnje, kteremu se bo
zoper govorilo." Kajti veliko zoper-
vanja terpijo ubogi od ljubivcev tega
sveta, od lakomnikov in od napukne-
žev. Ali blagor ubogim ! Z uboštvom
je šel Sin človekov v kraljestvo svo¬
jega veličastva. Pojdimo tudi mi za njim!

3. Pobožen ubožček je velik Ijub-

s ljenec Božji. Njemu veljajo besede: <s


179

@p€>-“---——r CKSS

^ „Kdor se vas dotakne, se dotakne ?
punčice mojega očesa.“ (Cah. 2, 8.) :
Kajti nihče se toliko ne bliža Bogu,
kakor on, ki vse posvetno zaničuje,
z nogami tepta, ter si tako dela stop-
njice, po kterih.k njemu stopa.

19. Dan.

Delavnost.

Da se delovnosti učimo, nas
pošilja sv. pismo k mravlji, ter pravi:
„Pojdi k mravlji, lenuh! in ogleduj
njene pota, ter se uči modrosti. 1 '
(Preg. 6, 6.) Kajti:

1. Mravlja je majhina, kar nam
priporočuje ponižnost; 2. zernca so
ji v hrano, s tem nas uči poštenosti ;
3. ona pomaga svojim družicam, glej
ljubezen do bližnjega; 4. slcerbi za
prihodnost, kar nas uči previdnosti;
5. nikdar ni lena, kar nam vedno
pridnost priporoča; 6. ona skrije zernca
v deževnem času, to nas opominja
na beg pred slabo priložnostjo; 7. nese
breme, ki je veči kot ona sama, kar
e nam razodeva vnemo sočutja; 8. na-

12 ’

— 180  —

TOo-- : - 4 - ; --c§4®

*  bira o času žetve, da po zimi ne V
strada; s tem nas očitno uči, da si
9. nabirajmo v času gnade sadove
resničnega zasluženja, da bomo 10. lce-
daj v večnem življenji prejeli brane
neskončne slave.

20. Ban.

Post.

„ Človekovi sovražniki bodo njego¬
vi domači 11 , pravi Gospod. (Mat. 10,36.)

In ti domači so naše lastno meso in
naša kri, ki sta v zvezi s sovražnikom,
kterega zamore pregnati le zderžljivost
in post. Tako je umorila Holoferna
Judita, ki se je postila; tako se je
postil Elija 40 dni, da je odšel pre¬
ganjanju hudobne Jezabele.

2. Post priporočajo zdravniki kot
naj boljši sredstvo zoper telesne bo¬
lezni; pa ga ravno tako priporoča
nebeški zdravnik kot naj imenitniši
sredstvo zoper dušne bolezni. „ Človek
ne živi le od kruha, ampak od vsake
besede, ktera pride iz ust Božjih 11 ,
pravi Jezus, ki se je 40 dni in 40
o noči v pušavi postil. (Mat. 4, 4.) A
BMIo---eK®

-«8<f

- 181

>S>-

-e&®

3. Gospodu dopadljivi post pa
je: „Lomi lačnemu svoj kruh, in. vodi
ubožce in potikavce v svojo hišo; ko
vidiš nazega, ga obleci, in ne zaničuj
svojega mesa.“ (Izaj. 58, 7.) Tak post
z milošino je boljši, kakor spravljati
zaklade sveta. (Tob. 12, 8.)

f

21. Dan.

Nezaupnost do sebe.

1. Koga se hočeš bolj bati, ka¬
kor samega sebe? Tvoja lastna slabost
naj te navdaja z večim strahom, kakor
vsa peklenska moč. Edina besedica,
edin zdililjej, edini pogled te lahko
na tla verže. David je grešil, Salomon
je Boga zapustil, Peter je Kristusa
zatajil. Mar boš ti stal, ko so padli
toliki stebri, ako te Bog ne derži?

2. Kolikokrat smo bili že pre¬
magani, ko nas ni napadel noben ptuj
sovražnik ! Naše lastno čutilo, naše
poželenje se neprenehoma vojskuje
zoper nas. Naše serce derži z njim,
ter je naš naj hujši sovražnik. Kakor

h  je pisano: „Človekovi sovražniki so A,
igHa---—---—--

182  —

m> ;-----:-—-«SW®

° njegovi domači.' 1 2 3  Zato sam sebi manj °
zaupaj, kakor svojim očitnim sovraž¬
nikom.

3. Pazi toraj na se in na vse
svoje nagnjenja, ter večkrat s svetim
Filipom kliči k Bogu: „0 Gospod,
ohrani in vari me; ako me ti zapustiš,
ti bom nezvest postal! 11  „Kdor tedaj
meni, da stoji, naj gleda, da ne pade 11 .

(I. Kor. 10, 12.)

22. Dan.

Raba sedanjega časa.

1. Ne moremo tajiti, da potra¬
timo veliko predragega in lepega časa!
Naše življenje je kratko, čas tako
drag, in mi vender živimo, kakor da
bi nikdar ne umerli.

2. Kakor pa čas obračamo, taka
bo večnost naša. Kjer se nam kaže
časen dobiček, kjer se nam obeta raz¬
veseljevanje , tega noče nobeden za¬
muditi. Zgubljamo, zapravljamo pa
čas, ko bi si zamogli nebesa pridobiti!

3. Ni naj bolje obernjen tisti

A dan, v kterem si svoje časno delo
EMO--- <&m

— 183  —

-7-:--

° prav in srečno dognal; ampak tisti, "
v kterem si naj več zasluženja za
večnost nabral. Zato naj ne preide
nobena ura, noben. trenutek, od kte-
rega bi reči ne mogel: „Kar storim,
naj bo v čast Božjo in zveličanje moje!“

— „Dosti časa ti je za časno, malo
pa ga dobiš za večno. Vedi pa: Vsak
trenutek, ki ni za Boga obernjen, je
vekomaj zgubljeni čas!“ pravi sveti
Avguštin.

23. Dan.

Vnema v'službi Božji.

1. Bodi vnet za Boga, kakor on
skerbi za te, in delaj za zveličanje
svoje duše s toliko resnobo, kakor on
dela za te. Kaj želi, kaj iše druzega
s svojo toliko skerbljivo previdnostjo
in s svojo preblaženo milostjo, kakor
le to, da bi ti dosegel pravo popol-
namost in s to si prislužil večne nebesa.

2. V službi Božji si tako zani-
kern, kakor bi Bog tvojega truda vre¬
den ne bil, ali kakor bi te zadosti

^ plačati ne mogel. Ti mar nič vest A
----

SMo-

-cMa

^  ne očita, da tako svojega Boga zani¬
čuješ in njegovo službo zanemarjaš?

3. Naj manjše delo iz ljubezni
do Boga prav storjeno je zares več
vredno, kakor vse najimenitnejše po¬
svetne slavne dela. Človeku postreči,
človeku služiti si pripraven in uren;
zakaj si pa v službi Božji tako poča¬
sen? Pomisli, kako je s teboj; po¬
misli, je li preveč, da ti Bogu služiš
saj toliko goroče, kakor služijo drugi
svetu in sovražnikom svojegazveličanja.

„Bodimo vneti v službi Božji;
kajti mi služimo dobremu Gospodu! 11

24. Dan.

Lenoba v službi Božji.

1. Lenoba je mlačnost do do¬
brega, je merzlota do tega, kar za¬
deva zveličanje naše duše, in to iz
nemarljivosti ali iz neredne dušne
otožnosti. Sčasoma zabrede lenuh iz
te morivne zaspanosti v dušno — v
večno smert.

2. Lenuh zabrede v majhinem

ds času v naj veči revšino, in njegova ds
03>  -—cs<®

185  —

ffiH®-—-—-*$«

9  duša lakote umira, iu le plevel iii f
strastno nagnjenje se širi po njivi nje* j
govega serca, ker je obdelovati noče. j
3. Strahovita je ta dušna bole¬
zen, včasih škodljivši, kakor očitna
j hudobija; kajti, ako ranjeni človek
čaka in ne obeže svoje rane, se mu
gotovo prisadi, ter ga tudi lahko umori.

In taka se godi lenemu na duši. Pa j
tudi zato je lenoba nevarna, ker ima¬
mo tako dolgo pot — in je čas tako j
drag. Naše popotovanje je dolgo, ker j
pelje do nebes, čas tega življenja pa !
nam je tako na kratko odmerjen; zato !
ne smemo zgubiti ne ene ure ne, no¬
benega trenutka ne.

25. Dem.

j ■ Greli.

1. Greh je prostovoljno djanje
ali prostovoljna želja zoper postavo
Božjo. Ta krivica zoper naj višega
Stvarnika, ki razveseljuje satana, je
gnjusoba v naj čistejših očeh Božjih,
ki vsaki greh tako sovraži, kakor vsako
o čednost ljubi. |jj

-------

186  —

©Mo--- ; --*4$g

2. Po grehu je prišla smert nad ‘
vse ljudi,“ pravi sv. apostelj. (Kirn.

5, 12.) in ne le časna, ampak tudi
večna smert. Kajti greh je bolezen,
ki ne umori le telesnega, ampak umori
tudi dušno življenje. In zares ni manji
čudež vstajenje grešnikovo v življenje
milosti Božje, kakor je vstajenje umer-
lega človeka.

3. S kačjo zvijačnostjo, kakor
že v raji, zapeljuje satan ljudi z mno¬
goterimi zanjkami v greh. Kakor hi¬
navsko zviti igravec mu en čas kaže
dobiček, da mu na posled vse vzame;
ko mu za kratko radost dušo in telo,
Božjo gnado in večno slavo pobere.
Zato sv. pismo grešnika imenuje be¬
daka, ki ne ve, kam bo vlečen.

26. Dan.
Napuh.

1. Napuh je perva hudičeva za¬
lega, kije izlegel še sedem sebi enako
nagnjusnih pošast, to je prederznost,
častilakomnost, nepokoršino, zaniče¬
vanje, nespametno boječnost, zasme- 6

CrC.CŽ

— 187  —


<S<©S
X

h o vanj e pobožnih in hinavšino. Ti ?
gerdi plodovi so pa podobni unim
sedmerim knmernim letom, ki so po-
žerle ves sad sedmerih rodovitnih let.
Kajti te oropajo človeka vseh duhov¬
nih dobrot in vseh zasluživnih djanj,
ktere je storil v stanu gnade Božje;

2. Napuhnež je podoben sapi,
ki luč ugasne, ki roso posuši in prah
vzdviga; napuh pogasi luč modrosti,
posuši roso gnade, in povzdiguje prah
posvetne nečimernosti. — Podoben je
tudi dimu, ki se toliko bolj razkadi,
kolikor viši se vzdigne.

3. Napuhnež je podoben tudi
grobu. Kakor se zaljša grob, akoravno
zakriva le mertvega; tako marsikdo
zaljša svoje telo z nečimerno obleko,
če tudi je duša z napuhom umorjena.

27. Dan.

Boječnost pred ljudmi.

1. Naj drugi govore in mislijo
od tebe, kar se jim poljubi; kaj to
tebi mar ? Ti jim ne boš jezikov za-
A vezal. Mar pa ni bolje, ako pravijo, *
§>&>---*— 1 — ---

— 188  —

M - -cg<®

S,  . £

da si pobožen in bogaboječ, kakor če 9
po pravici slabo govorijo od tebe?
Kaj ti je toliko na ljudeh ležeče, da
je le Bog zadovoljen s teboj!

2. Za veliko čast si šteje, kdor
služi velicemu gospodu; in ti bi se
sramoval služiti Kralju, vseh kraljev?
Noben rokodelec se ne sramuje očitno
opravljati svojega rokodelstva, če je
tudi še tako priprosto; ti pa bi se
sramoval v sredi keršanstva živeti po
naukih Kristusovih. Mar ne veš, da
Jezus pred svojim nebeškim Očetom
ne bo spoznal njega, ki se ga pred
ljudmi sramuje.

3. Je mar ime Jezusovo tako
zaničljivo, da bi se ga sramoval in bi
mu očitno služiti ne smel? — Pre¬
misli in poprašaj se, nisi li kaj hudega
storil ali kaj dobrega opustil, da bi
lo ljudem dopadel? in glej, kako boš
to poravnal. — Strah pred ljudmi
človeka slabi; strah Božji pa ga ob¬
oroži.

189  —

28. Dan.

Sraert.

1. V vsih svojih delih se spo¬
minjaj svojih poslednjih reči, in ve¬
komaj ne boš grešil. 1 ' (Sir. 7 , 40.)
Kdo bi pač grešil, ako je v misli na
bližnjo smert, in na ojstro sodbo ves
presunjen? O žalostna in britka smert,
ki vsemu časnemu veselju urni konec
stori!

2. Zdaj delaj, zdaj stori, kar
želiš takrat storjenega imeti! Ne za¬
pravljaj nobenega trenutka; kajti vsaki
je lahko zadnji! Kolikor dalje že živiš,
toliko bližje si svoji zadnji uri. Pre¬
tekla bo, ko boš naj manj mislil na njo.

3. Dokler živimo, smo oslepljeni;
vse posvetno se nam dozdeva lepši,
kakor je v resnici. Smert pa nam bo
odkrila to goljufijo. Pazi toraj zdaj,
ko še čas imaš in umiraj vsaki dan
vsemu, kar boš o smertni uri zapu¬
stiti mogel. „Gorje meni, zdihuje
sv. Ambrož, ako svojih grehov ne
objokujem , ako resnične pokore ne

A delam! Že je sekira nastavljena na A

A

~cW&

-OŠ«®

— 190  —.

■§»-------■—

(So

drevo; delaj pokoro, kdor še premore, s
preden izteče grozovita ura, ki nas
bo poklicala pred pravičnega Sodnika.

29. Dan.

Sodba.

1. „ Vstanite vi mertvi in pridite
pred sodbo!“ Kaj boš odgovoril, o
grešni človek! ko boš odgovor dajal
od vsega svojega življenja, od vseh
svojih misel, besed in djanj ?

2. Spominjaj se, kliče sv. Ber¬
nard, spominjaj se, duša moja! s stra¬
hom in trepetom tiste groze polne 1
ure svojega odgovora! O prestrašila
britkost, ko boš sam zoper sebe pri¬
čal, ko bo Kristusov križ zoper tebe
govoril! In ako bo pravični komaj
obstal, kam se bo takrat grešnik djal?

3. Premišljuj, premišljuj, o duša!
nepreklicljivo zadnjo sodbo — ali:
»Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta
in posedite kraljestvo , ki je vam pri¬
pravljeno od začetka sveta!“ ali pa;.

»Poberite se od mene, vi prekleti v |

i  večni ogenj, kteri je pripravljen hu- <*,

Šh>

■ci

191  —

TO®---—-- c£<a

* diču in njegovim angelom!“ —- Kaj f
je bolj veselega, kakor pervo? kaj bolj
grozovitega, kaj bolj strašnega, kakor
zadnje?— O človek! živi tako, da
boš zaslužil in slišal pervi izrek!

30. Dan.

Pekel.

1. Naj bolj žalosten pot je od
sodbe v pekel, od koder na vekomaj
nobenega izhoda več ni., „Tam bo jok
in škripanje z zobmi.“ (Luk. 13, 28.)
Njih červ ne bo umeri in ogenj ne bo
ugasnil. Kdo bo mogel prebivati v
večnem plamenu?

2. „Bojte se tistega, ki more
dušo in telo pogubiti v pekel! (Mat.

10, 33.) Kaj bodo počeli hudobneži,
ki so ta kraj Božje pravice tajili, ga
s svojim zanikernim blebetanjem uni¬
čiti mislili? Ako so te kazni Božje
pravice le za eno uro neizrečene, ne¬
zmerne, kaj bo počel, ki jih bo terpel
celo neznansko večnost? —

3. Oh koliko solz bode prepozno

6  teklo iz milijonov oči! Kakovo rjo- +

TO>~----CsCS

192

,€>£>- -oMB

9  ven j e se bo zastonj razlegalo po te- 9
j motnih prostorih! Kakova obupnost
! se bo zastonj oklepala toliko nesreč¬
nih duš! Q nezapopadljiva groza !
za vse nobenega sočutja, nobenega
rešenja, nobenega usmiljenja več! —

O večna dobrota, ne zapusti me, brani
me, da ne bom v rop večnega pekla!

31. Dan.

Nebesa.

1. „Bi mar rad zvedil, kaj jev
i nebesih? vpraša sv. Avguštin. Tam

ne najdeš nič, česar bi ne želel; tam
dobiš vse, karkoli poželiš." In še
lepše pravi sv. apostelj : „Oko ni vi-
I dilo, uho ni slišalo, in v serce člove-
! kovo ni prišlo, kar je Bog pripravil
| tem, kteri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.)

2. Šli bomo v mesto živega Boga,

[ v nebeški Jeruzalem, k množici toliko
| tisuč angelov, v zbirališe pervorojenih,

ki so zapisani v nebesih.

3. „Sem slišal velik glas s se¬
deža govoriti: „Glej, prebivališe Boga

6 z ljudmi, in prebival bo z njimi. In

~*>K9

®;k>

— 193 —

#®»--—-----®HP

y  oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, v
njih Bog, bo z njimi. In Bog bo obri¬
sal vse solze od njih oči, in smerti
ne bo več; tudi ne bo več ne žalo¬
vanja, ne vpitja, ne bolečine. “ (Skr.
raz. 21, 'd,  4.)

O Oče, vzemi nas vse v svoje
svete nebesa! Po Kristusu Jezusu.—
Amen.

Mis. križ. 13

B>|3>-cS4®i

S

9  9

II. Del.

lisijoiisKe pobožnosti

t  dvanajstih razdelkih.

■

-- rg - U S T- .-

I. Razdelek.

„ Molitev je duhovna orožnica, na-  j
polnjena z Vselej zmagovalnim orož¬
jem za vsaki boj ; in s tem orožjem
bom Boga častil , svojo dušo rešil in
krono večnega življenja si pridobil

Sv. Vincencij.

Jutranji blagoslov.

(Sv. Elizabete.)

Blagoslovi me f Bog Oče! varuj
me f Jezus Kristus! razsvitli me f
* sv. Duh! Pomagaj mi, moj Gospod p
- ----cž<i

195  —

*?• in moj Bog! S tvojo gnado sem, kar 9
sem. Čast in hvalain zahvala ti bodi
0 češena, večnoslavna, presveta Trojica!

Moj Gospod in moj Bog! na vse
zgodaj se ozri na me, pelji in vodi
moje stopinje, da hodim po tvoji volji.
Dodeli mi otroško boječnost,. serčno
obžalovanje, duhovno ponižnost, vestno
čistost, da na nebeške reči navezujem
svoje serce, vsak greh sovražim in le
pravico ljubim.

Odvzemi mi, o Gospod! vse
škodljivo meseno poželenje, posvetno
žalovanje, duhovno lenobo, nečimerno
čast in vso prevzetnost. Vsadi mi v
serce zderžljivost, čistost, pravo po-
terpežljivost, resnično ponižnost, in
ljubezen do bližnjega.

Obvaruj, o Gospod! moje usta,
da ne govorim nič nepotrebnega, nič
nečimernega, da od nepričujočili nič
A slabega ne povem, da pričujočih s si- ^

Jutranja molitev.

(Sv. Hieronima.)

'0Ma -

—<«a

13

196

. - i*b)

? rovimi ali zaničljivimi besedami ne ?
žalim; ampak da le tebe častim in s
sercem in z ustmi tvojo slavo ozna-
nujem.

Obvaruj, o Gospod! moje oči,
da se željno in nespodobno ne ozirajo
na minljive podobe, na imetje in čast
mojega bližnjega, in ne na nečiinerne
reči; ampak da z Davidom kličem:
^,Moje oči so vedno obernjene v Go¬
spoda; kajti on bo rešil vsih zanjk
moje noge“.

Zagradi, o Gospod! moje ušesa,
da ne poslušajo ne obrekovanja in ne
nobene laži; ampak so le odperte
tvojim besedam.

Obvaruj, o Gospod! moje noge,
da ne pohajkvajo leno po hišah, in
niso otožne za tvojo službo; ampak
da so stanovitne na potu tvojih zapoved.

Obvaruj, o Gospod! moje roke,
da se ne stegujejo v podkup in kri¬
vico, ampak da se povzdigujejo čiste
in nedolžne le k tebi, da s prerokom
zdihniti zamorem: „Povzdigovanje mo¬
jih rok naj ti bo jutranje in večerno
'arovanje!“ A

197

§3

Obvaruj, o Gospod! moj izhod V

in moj prihod, da hodim v tvojem
imenu, da me spremlja tvoj sv. angel,
ter me vodi po dobrem potu, po stezi
miru in pravice. Po Odrešeniku na¬
šem, Jezusu Kristusu, kteremu bodi
slava in čast na vekomaj! Amen.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sv. Duh! kteri si
vse vstvaril, kteri vse ohranuješ in
vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo
kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji
včlovečil, da nas je s svojo smertjo
na križu odrešil in da nas sv. Duh
s svojo gnado posvečuje. Verujem in
terdim vse, kar si ti, o Bog razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar so
aposteljni oznanovali, in kar nam sveta,
rimska, katoliška cerkev zapoveduje
verovati. Vse to verujem, ker si ti,
o Bog! večna in neskončna resnica
6  in modrost, ki ne moreš ne goljufati. 6

Božje čednosti.

Vera.

— 198  —

Ip-go— -Cs<iSS

ne goljufan biti. 0 Bog! pomnoži ^
mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zasluženji
svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpušenje mojih
grehov, po smerti pa večno zveličanje
dal in dodelil, tebe z obličja v obličje
gledati, ljubiti in brez konca vživati.
Upam tudi od tebe potrebne pomoči,
vse to doseči. Upam od tebe, ker si
ti to obljubil, kteri si vsegamogočen,
zvest, neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen. O Bog, poterdi moje upanje!

Ljubezen,

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca čez vse, ker si naj veči
dobrota, neskončno popolnoma in vse
ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,
ker si do mene in do vseh stvari ne¬
skončno dobrotljiv. Želim iz vsega

ŠtKo—-—-——-

5  99  —

X

-  - 05«3

* serca, da bi te ravno tako ljubil, kakor f
so te tvoji naj zvestejši služabniki
ljubili in te še ljubijo. Z njih lju¬
beznijo sklenem svojo nepopolnoma
ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrot¬
ljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj
resnično in iz serca ljubiti želim in
si terdno prizadevam, mi je iz serea
žal, da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, ktero čez vse ljubim, svojega
stvarnika, odrešenika in posvečevavca
razserdil. Žal mi je, da sem grešil,
da sem tebe, svojega vsegamogočnega
Gospoda, svojega najboljšega Očeta
razžalil. Terdno sklenem, vse grehe
in vse grešne priložnosti zapustiti,
storjene grehe bolj in bolj obžalo¬
vati, in nikdar več zoper tvojo sveto
voljo ne ravnati. Sprejmi me spet za
svojega otroka, in dodeli mi gnado,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po
neskončnem zasluženji tvojega Božjega
Sina, našega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.

(Tsakikrat 280 dni odptisteka; oe jih
obndiš vsaki dan, celi mesec, tildi popolnoma
odpustek z navadnimi pogojami.)

S

SK-So-


— 200  —

« 5 »

?

k

s

Dober namen ali darovanje, v

Merim naj pobožen kristjan Bogu
posveti svoje djanja.

Presveti Bog! vse svoje misli,
besede in djanja ti darujem; sklenem
jih z neskončnim zasluženjem Jezusa
Kristusa. Sprejmi jih v svojo čast in
slavo, in v čast Marije, Matere Božje,
in v čast ljubim angelom in svetnikom,
v zahvalo za vse prejete dobrote, v
zadostenje za moje grehe, v zadobljenje
tvoje gnade, s ktero me varuj vsacega,
zlasti pa smertnega greha, v tolažbo
in pomoč dušam v vicah, v časni in
večni blagor vsem ljudem, zlasti tistim,
za ktere sem ali iz hvaležnosti, ali iz
ljubezni in pravice moliti dolžan. O
da bi te mogel s svojim djanjem tako
častiti in slaviti, kakor ti zaslužiš in
jaz želim! Ker pa tega ne premorem,
te prosim, o neskončno dobrotljivi Bog!
nadomesti mojo revšino in mojo ne¬
zmožnost z neskončnim zakladom Je¬
zusovega zasluženja in z bogastvom,
ki so ga zaslužili tvoji svetniki. Amen.

201

BMO-—-—

? Zdihljej k presvetemu Jezuso¬

vemu Sercu.

(Sv. Gere.)

Bodi pozdravljeno, presveto Serce
Jezusovo! ti živi studenec večnega
življenja, ti neskončni zaklad Božjega
bitja, ti sedež ljubezni Božje! Ti si
moje počivališe, ti moje pribežališe
zoper vse sovražnike moje!

O preljubeznjivi Jezus! vnemi
moje serce s plamenom svoje ljubezni,
vlij v mojo dušo iz obilnosti svojih
gnad, kterili nevsahljivi vir je tvoje
Serce, in zedini moje serce s svojim,
da bo tvoja volja tudi moja in se
moja volja vekomaj strinja s tvojo;
kajti nič druzega ne želim, kakor da
so moje želje, besede in djanja vrav-
nane popolnoma po dopadajenji pre¬
svete volje tvoje ! Amen.

Zdihljej k presvetemu Marij -
nemu Sercu.

Tvoje serce, o Marija, naj osreči me!

rn_• _ y . • 1. - • ___ _ i

Tvoja moč naj brani me!

202  —

Tvoja ponižnost naj ponižuje me ! 9
Tvoje uboštvo naj bogati me!

Tvoja poterpežljivost naj prenaša

me!

Tvoja pokoršina naj podverže me!
Tvoja nedolžnost naj obleši me!
Tvoja ljubezen naj vname me!
Tvoje usmiljenje naj, obdaja me!.
Tvoja Ijubeznjivost naj prevzame

me!

Tvoja lepota naj navdihne me!
Tvoje nagnjenje naj vlada me !
Tvoje solze naj omečijo me!

Tvoje terpljenje naj presune me!
Tvoja žalost naj rani me!

Tvoje veselje naj oblaži me!

O Devica Marija, usliši me!

V svoje sladko serce zapri me!

V življenji,in o smerti varuj me!
Da vedno bolj jaz, ljubim te

Tu sedaj in tam na vekomaj! Amen.


Večerne molitve.

Zahvala.

V imenu Boga f Očeta, in
in sv, f Duha. Amen.

Sina

h  ■

ar

203


-oK®

0 veliki in vsegamogočni Bog! *
zopet padem pred te na kolena,
ter se ti iz vsega serca ; zakvalim za
vse, karkoli si mi dobrega skazal ta
dan: za jed in pijačo, za zdravje in
vse moči svoje duše in svojega telesa,
za vse tvoje sv. navdihljeje in razsvet¬
ljenja, za tvojo pomoč in varstvo, in
za vse druge milosti, kterih zadosti
ne. spoznam in ne razumem. Zahvalim
se ti za vse,, o nebeški Oče 1 po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prošnja za razsvetljenje.

O vsegavedni Bog! ki vedno
gledaš vse moje obnašanje, in šteješ
vse moje stopinje, ki ti ni skrita no¬
bena misel; razsvetli moj um, da na
tanko spoznam, kaj sem danes hudega
storil, kaj sem dobrega opustil; omeči
mojo voljo, da serčno obžalujem svoje
napake ter se resnično poboljšam.

Izpraševanje vesti.

(Kaj sem se danes vse pregrešil?

6  — Kako sem se obnašal zjutraj, k<> *

— 204  -

sera vstajal, se oblačil?

--©KH

, &
Kako sem ?

molil? — Kako sem bil pri sv. maši? j
pri delu? pri jedi? — Kako sem se j
obnašal vpričo družili ljudi? s to ali
uno osebo? v tej ali uni priložnosti?
kako v nevarnosti? v nasprotnostih?
v skušnjavah?

Se nisem pregrešil:

V mislili?  Sem li pasel po
svoji glavi nečiste, napuhnjene , ne-
vošljive, maševavne, natolcevavne ali
obupne misli? in to prostovoljno? —
Sem li vanje privolil ? se dalj časa z
njimi mudil? — Kako dolgo? Koli¬
kokrat ?

V besedah?  Sem li klafal?
klel? lagal? — Se je to v naglici,
neprevidoma, ali s premislikom godilo ?

V djanji?  Sem bil len ali ne¬
voljen s svojim delom? — Sem li kaj
nespodobnega počel ? — Sem bil v
družbi razuzdan? — Svojim staršem
ali gospodarjem nepokoren? neotesan?

— Sem bil svojemu bližnjemu sovra¬
žen? nevošljiv? neusmiljen? krivičen?

— Sem se njegove časti lotil ? — Sem

mu kako škodo napravil ?



-C&®

205

>$>-

V

o p u š e n j u ? Nisem li opustil
ga posvariti, podučiti ali od
greha odverniti? — Kako sem skerbel
za dušo svojih otrok ? svojih podložnih ?
— Sem se dobrega sramoval? —-mo¬
litev opustil ?

S p tujimi grehi?  Sem se
ptujega greha veselil ? — Nisem kdaj
drugim v spodtikljej bil ? morebiti celo
svojim otrokom? svojim poslom? —
Sem li vselej greh zabranil, ko je bilo
to moja dolžnost, in bi bil to lahko ? —
Pomisli še: Kako si svoj zjutraj
storjeni sklep spolnoval? ali si ga in
kolikokrat si ga preloniil ? Dobro pre-
vdari, kaj je vzrok tvojega novega
padeca, in poiši si pripomočkov, da
boš zanaprej bolj stanoviten. Posebej
še premisli: Kako je s tvojim navad¬
nim — poglavitnim grehom. Vedi, da
kakor skerbno boš vsaki večer pre-
iskaval svoj dušni stan, tako boš rastel
v keršanski popolnamosti. —

Ko boš tako pregledal in spoznal
svoje pregreške in boš vidil, da si zopet
dobrega Očeta razžalil, ponižaj se pred
a  njim in s skesanim sercem obudi:)

JU>-


- 206  —

fB>3o--.-cWg

^ Obžalovanje.  •

O neskončno dobri Oče! zopet
danes sem te razžalil ! Je li to hva¬
ležnost, ktero sem ti dolžan za tolike
in tako velike dobrote tvoje ? Oh! saj
spoznam, da sem kriv, da nisem vre¬
den, tvoj otrok imenovan biti. Ali ti,
o moj Oče ! si neskončno dober in
usmiljen,' zato z zaupanjem pribežim ;
k tebi nazaj, ter te kleče prosim, jo¬
kaje zdihujem: O odpusti mi vse moje
grehe, ktere sem danes ali kdaj v
svojem življenji storil! Žal mi je, serčno i
jih obžaljujem; in to ne le zato, ker i
sem nebesa zgubil in pekel zaslužil, |
ampak ker sem razžalil tebe, svojega
Boga, tebe neskončno in preljubeznjivo
dobroto! O da bi zamogel vse to po¬
ravnati ! O da bi te nikdar nikoli ne
bil razžalil!

i

Sklep.

Terdno in resnično sklenem, da
bom prej ko prej in odkritoserčno se
o spovedal vseh svojih grehov, da se ©

—--•---ci4

207

«Wo—-- - -—--—

V bom ogibal vsake priložnosti v greh, r
da bom na tanko spolnoval vse svoje
dolžnosti, in raji hočem umreti, kakor
tebe, svojega preljubeznjivega Boga.!
še kdaj s kakim grehom vedoma raz¬
žaliti. Zato hočem koj začeti ter se
. posebno še vojskovati zoper svoj na¬
vadni, poglavitni greh. •—• Odpusti mi,
o preusmiljeni Oče ! kakor tudi jaz iz
ljubezni do tebe iz serca odpustim,
vsim razžalnikom svojim. Dodeli mi
le svojo mogočno pomoč, da pobožno
živim in ti zvest ostanem prav do
smerti.

Večerni blagoslov.

Prosimo te, o Gospod! obiši to
stanovanje, izženi iz njega vse zale¬
zovanje hudobnega duha; tvoji sveti
angeli naj prebivajo v njem, da. nas
obvarujejo v miru, in daje tvoj blagoslov
vedno nad nami. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Ti, o Marija! nas blagoslovi' s
k  svojim preljubim detetom Jezusom Kri- k
. ---i-—-cKsi:

— 208  —


? stusom; pred vsem hudim nas obva- ?
ruj, pred naglo, neprevideno smertjo, '
pred smertnim grehom!

Češeno bodi to sladko ime: Je¬
zus, Marija in sv. Jožef! Češena bodi
vsa nebeška družba, zdaj in na vse
večne čase! Amen.

Po svojem devištvu in čistem
spočetji, o Devica! očisti naše duše,
naše serca j

Današnji svetnik 1., in juternji
svetnik I., moj patron I., sv. Mihael,
vsi svetniki Božji, vsi angelski kori,
in ti, o Mati Božja! pokleknite pred
Jezusa Kristusa ter ga ponižno pro¬
site, naj se usmili vseh duš, ki so se
danes iz tega sveta ločile, ki so zdajle
pred sodnjim stolom, ki bodo nocoj
to noč in jutranji dan to solzno do¬
lino zapustile ; naj jim bo milostljiv !
pa naj dodeli tudi meni in vsim mojim
srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo !
Amen. Oče naš... Češena si Marija!...

Čast bodi...

209

¥ f

1. O Božiču.

Pozdravljenje deteta Jezusa.

(Syete Gere.)

Bodi pozdravljen, o ljubeznjivi
Jezušček! ti naj sladkejši ljubezen vse
vstvarjene ljubezni! v polnosti tvoje¬
ga božjega bitja te pozdravim, z
vsemi željami celega keršanstva te
objamem!

Bodi pozdravljen, o preserčni
Jezušček! ti blažena cvetlica Naza¬
renska, ti prelepa roža Jerihunska, ti
nebeška mladika iz korenine Jesetove,
ti cveteča terta iz vinograda Engad-
skega! vleci naše serca na se in po-
A živi jih s svojo sladkostjo.

II. Razdelek.

14

— 210  —

~«!H®

Bodi pozdravljen, o blaženi Je- S
zušček! ti živi kruh Betlehemski, ti
nedolžno Jagnje Jeruzalemsko, ti ro¬
jeni kralj Judovski, ti blagi vodnik
hiše Izraelske, ti veličastni knez vse
dežele Galilejske; sprejmi nas med iz¬
voljene služabnike svoje! Amen.

Božični psalm.

(Sv. Mehtildo.)

Slavljena bodi ura, v kteri se je
Bog včlovečil!

Slavljena bodi preblažena De¬
vica, ki je Kristusa rodila!

Slavljeni bodite sv. angeli, ki ste
Jezusa Kristusa v jaslicah molili!

Slavljene bodite solzice, ktere
je Kristus kot dete pretakal!

Slavljeno bodi uboštvo, ktero je
Kristus v hlevu preterpel!

Slavljena bodi ljubezen, ktera je
večnega Boga v včlovečenje pripeljala!

V tej ljubezni o večni Oče!
in zavoljo tega, kar je tvoj preljubi
Jezus v svoji mladosti storil in pre¬
stal, se usmili nas ubogih grešnikov
zdaj in o naši smertni uri! Amen. ^

šo--

— 211

O sv. treh kraljih.
Trojni dar.

(Sv. Gere.)

-CjMjg

O presveta in prečastna Tro¬
jica! Zedinjen s tisto molitvijo, sktero
so sv. trije kralji preljubo dete Jezusa
v naročji njegove matere molili, te mo¬
lim tudi jaz. Zamiro, ktero so ti oni
darovali, darujem tvojemu najvišemu
veličastvu iz dna svojega serca naj
svetejše telo Jezusa Kristusa z vsim
zatajevanjem in terpljenjem, ktero je
on preterpel.

O visoko češena Trojica! s sv. tremi
kralji padem pred te na svoj obraz,
ter te molim z naj večim spoštova¬
njem, in za kadilo, ktero so ti oni da¬
rovali, ti darujem naj bolj blago, naj
bolj blagoslovljeno dušo Kristusovo, z
vsim dopadajenjem, ktero si ti vedno
imela nad njo!

O presveta in preblažena Tro¬
jica! s sv. tremi kralji padem pred te
na svoj obraz, in te molim z naj ve¬
čim spoštovanjem, in za zlato, ktero
* so ti oni darovali, ti darujem s tako a


14 ’

— 212

-cK

častjo, s tako zvestim namenom, ko¬
likor je to le mogoče kaki stvari, naj
bolj blaženo, moljenja naj bolj vredno
dobro, ki se v nebesih in na zemlji
dobiti zamore — ti darujem veličastno,
visoko češeno, nezinirno božje bitje
Kristusovo, z vsemi zakladi bogastva
in milosti, ktero on obseže!

Vse to ti darujem zedinjeno s
tisto ljubeznijo, s ktero je bila skle¬
njena božja in človeška natora, ter te
prosim, da iz obilnosti tega daru po¬
množiš vsilil pobožnim svojo gnado,
izvoljenim pa njihovo veselje! Amen.

2. O velikonočnem časn.

Molitve k sedmerim pvelivanjem kervi Kristusove
zoper sedmere poglavitne grehe.

(Pred misijonskim križem.

1. Pri obrezovanji. Zoper napuh.

O toliko ponižni Zveličar, Go¬
spod Jezus Kristus! večna slava ti
bodi, ker si se že osmi dan svojega
b  umerjočega življenja v zgled ponižno- o

©.►8>------Cii«!©

213

S»--—.-:---—-e<N®

sti in pokoršine obrezovanju podver- f
gel! Zavoljo te tvoje nedolžne kervi
te prosim, odverni od mene ves na¬
puh ter mi dodeli ponižno, tebi dopad¬
ljivo serce! Amen.

2. Pri kervavem potu. Zoper lakomnost ,

O Jezus, pravi Bog in človek!
večna slava ti bodi, ker si na oljski
gori, ko je bila tvoja duša žalostna
do smerti, pretakal kervavi pot, ter si
ga za nas daroval svojemu nebeškemu
Očetu! Zavoljo prelivanja te kervi te
prosim, dodeli mi gnado sočutja v
vsaki potrebi mojega bližnjega, ter
odverni od mene vsako neredno nag¬
njenje do časnih in minljivih reči!
Amen.

3. Vri bičanji. Zoper nečistost.

O Jezus, ti lepi ženin čistih duš!
večna slava ti bodi, ker si svojo de¬
viško telo sleči in grozovito bičati pu¬
stil! Zavoljo prelivanja te kervi te
prosim, dodeli mi gnado čistosti, pre¬
suni moje meso z blaženim želom tvo¬
jega strahu, da te nikoli z nobeno nc-
i čistostjo ne žalim! Amen. >

I m~ -—--.-.-;--C&S

214 —

o» *-<M

V 4. Pri ternjevem kronanji. Zoper jezo.  9 "

O poterpežljivo Jagnje, Gospod
Jezus Kristus! večna slava ti bodi za
krotkost in nepremagljivo poterpežlji-
vost, ker si svojo sv. glavo s ternjem
kronati pustil! Zavoljo prelivanja te
kervi te prosim, dodeli mi gnado krot-
kosti zoper vso jezo! Amen.

5. Pri slačenji . Zoper požrešnost »

O Gospod Jezus Kristus! večna
slava ti bodi za poterpežljivost, s ktero
si se pred križanjem sleči in bolečine
svojih ran ponoviti pustil! Zavoljo
prelivanja te kervi te prosim, dodeli
mi gnado treznosti, ter me varuj vse
nezmernosti pri vživanji tvojih darov!
Amen.

6. Pri križanji. Zoper nevoiljivost.

O dobri in usmiljeni Samaritan,
Gospod Jezus Kristus! večna slava ti
bodi, ker si iz prevelike ljubezni pu¬
stil svoje roke in noge prebosti in
se na križ pribiti ! S prelivanjem te
a kervi odverni vso nevošljivost in A

w*>------csJi

»

— 215  —

mm --—

? vso zavidnost iz mojega serca, davsim
ljudem resnično privošim vso časno
in večno srečo ! Amen.

Pri odprenji njegove strani. Zoper lenobo.

O Jezus, zveličanje in življenje
vsim ljudem! večna slava ti bodi, ker
si svojo sveto stran s sulico odpreti
pustil! Zavoljo tvoje svete kervi in
vode, kije tekla iz tvoje strani, me pre¬
drami iz sramotnega spanja moje le¬
nobe, ter me prisili, da te djansko lju¬
bim in ti do smerti zvesto služim!
Amen.

Darovanje vseh djanj v sv. rane Jezusa Kristusa.

(Pred misijonskim križem.)

Predobrotljivi Jezus, v sladko
rano tvoje češene desne roke izročim
vse dobre djanja, ktere sem kdaj sto¬
ril ali jih bom s tvojo pomočjo še sto¬
ril, ktere ti v tvojo čast tako za terdno
posvetim, da naj njihovega zaslu-
ženja nikoli z nobeno nečimerno častjo
^ zgubiti ne morem. ;

mm -----.—————-«g«i

— 216  —

Predobrotljivi Jezus: v sladko J*
rano tvoje češ en e leve roke potopim
vse svoje grehe in hudobije, ter te
ponižno prosim , da jih s svojo pre¬
drago kervjo izbrišeš, da me pred tvojo
ojstro sodbo ne bodo tožile in ne bodo
klicale večne pogube čez me.

Predobrotljivi Jezus! v sladko rano
tvoje blažene desne noge izročim vse,
kar mi bo tvoja božja roka srečnega
in veselega v tem življenji naklonila,
ker vse s tvojo božjo voljo tako ze¬
dinim in ji tako podveržem, da me
nobena stvar od tebe ločiti ne pre¬
more.

Predobrotljivi Jezus! v sladko rano
tvoje blažene leve noge potopim vse
terpljenja, britkosti m skušnjave, ktere
mi bo tvoja božja previdnost še v
vsem mojem življenji poslala. Zedi¬
nim jih zdaj in za vselej s tvojimi
obilnimi težavami in s tvojim britkim
terpljenjem, da so tebi toliko bolj do¬
padljive in meni toliko bolj zaslu-
živne.

Predobrotljivi Jezus! v preslad-
’ o rano tvojega blaženega Serca za a

■-cs

— 217  —

©W»-

—c;<©

? klenem svoje serce z vsimi njegovimi
željami in nagnjenji, da bode s teboj
tako sklenjeno in očišeno, da se za
naprej nikdar več v pregrešne, reči
ne zaplete. Amen.

Svet, svet, svet je Gospod Bog
Sabaot! nebo in zemlja sta polna sla¬
ve veličastva njegovega. Amen.

Radujmo in veselimo se in ska-
zujmo mu čast; ker dan veselja je
zasvetil! Aleluja!

Vredno je Jagnje, ki je umorjeno
bilo, da sprejme moč, božestvo, mo¬
drost, čast in slavo! Amen.

Hvalite našega Boga vsi služab¬
niki njegovi, in vsi, ki se ga bojite, ve¬
liki in mali! Aleluja!

Slava in čast in moč naj bo njemu,
ki sedi na sedeži, in Jagnjetu na vse
veke! Aleluja!

Bodi ti hvala, vsegamogočni Bog,
ki si in si bil, in boš, ki si izročil
svojo moč Kristusu, svojemu Maziljen-

Velikonočni psalm.

(Sv. Mehtilde.)

* cu! Aleluja!

1 »

— 218  —

Ma--■— - -om

Prišla je slava in moč in kra-
j ljestvo našega Boga in Kristusa, Sinu
njegovega! Aleluja!

Zakaj zdaj je prelomljena sovraž¬
na moč, in premagano in poterto je
smertno zelo! Aleluja! Aleluja!

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; zdaj in na vekomaj! Amen.

Veseli zdihljeji v praznik Gospodovega vnebohoda.

(Sv. Bonaventura.)

Molimo in veselimo se zmage
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
I Kristusa; kajti odperl je vrata nebe-
] ške in je pot ravnal vsim, ki mu po
potu sv. križa nasledovati hočejo: on
| nas, dozdaj izgnane, hoče v našo pravo
: domačijo nazaj peljati, kjer nas je
j odmenil za sodeleže angeljske in hiš-
; nike Božje.

Molimo in veselimo se zmage
| našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
j Kristusa; kajti med slavnim petjem
, angeljskim in med ukanjeni Kerubinov
| in Serafinov je kakor na perutih mile

—«5<i

— 219

j|W>---———--cg

f dal v nebesa, kjer sedi na desnici
Očetovi, da pred njegovim obličjem
; vedno za nas prosi; da imamo tacega
j višega duhovna, ki je svet, nedolžen
!  in neomadeževan in viši kot nebesa
| same.

Molimo in veselimo se zmage
Gospoda našega in Zveličarja Jezusa
; Kristusa; kajti „Gospod“ je njegovo
! ime. — Tvoja slava, o Gospod vsih
| gospodov! naj te vzdigne iz te solzne
j doline, naj te nese čez višave nebeške,
da tudi nam pripraviš kraj preblaže-
nega zveličanja! Oh, raztergaj skorej
vezi naše sužnosti, in milostljivo nam
j dodeli, kar od tebe želimo, po čimur
) hrepenimo! V hišo tvojo gremo in v
družbi angeljski hočemo prepevati
tebi, ki se ti spodobi na zemlji in v
nebesih slava in hvala, na vse veke.
Amen.

6

— 220  —

0Ho--i--——--eJO:

f f

3. 0 binkoštih.

Pobožni zdihljeji k sv. Duhu za sedmere darove
njegove.

1. Pridi, sveti Duh! Duh vse

svetosti!

Pošlji mi z nebeške visokosti
Svoje sedmere darove!

Pridi, o Duh modrosti!  nauči
moje serce, da nebeške dobrote cenim
in ljubim, ter jih višej stavim nad vsimi
pozemeljskimi. Pokaži mi tudi pot, po
kteri jih dobiti in večno posesti za-
morem. Amen. Oče naš.

2. Pridi, sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh u m n o s t i! razsvetli
mojo dušo, da vse zveličanske skriv¬
nosti v veri spoznam, si jih k sercu r
vzamem, da enkrat v tvoji svitlobi
gledam večno luč in popolnoma spo- t
znam tebe in Očeta in Sina. Amen. j
Oče naš.

3. Pridi, sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh sveta! stoj mi na j
strani v vsem djanju tega minljivega j
A življenja! nagni moje serce k dobremu, o
tiVgo--—--- -cm,

-c l

r - s

9 odverni ga od hudega, in vodi ga po 9
pravem potu svojih zapoved, da do¬
sežem zaželjeni namen večnega zve¬
ličanja. Amen. Oče naš.

4. Pridi, sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh moči!  daj moč
mojemu sercu; ohrani ga terdnega v
dobrem v vseli zmotnjavahin nasprot-
nostih tega sveta. Daj mi serčnost
in moč zoper vse hudobne napade
mojih sovražnikov, da me nikdar ne
zapeljejo, da bi zapustil tebe, o naj
vikši dobrota ! Amen. Oče naš. itd.

5. Pridi sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh učenosti!  vodi
mojo radovednost, da nikoli ne želim
ne vedeti ne znati, kar bi mi bilo škod¬
ljivo ali nekoristno. Daj mi vnemo,
da dolžnosti svoje vere in svojega sta¬
nu vedno bolj spoznavam in na tanko
spolnujem; uči me pa tudi, kako naj
i jih tebi dopadljivo spolnujem. Amen.
Oče naš. itd.

6. Pridi sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh pobožnosti!
vnemi moje serce v pravi pobožnosti
A in v sveti ljubezni do tebe, svojega 9
-----=-

iKO-

— 222  —

Boga in Gospoda, da v vseli svojih ^
djanjih le tebe išem in v pravi lju¬
bezni tudi najdeni. Amen. Oče naš itd.

7. Pridi, sveti Duh! itd.

Pridi, o Duh strahu Božjega!
presuni mi serce s svojim zveličan-
skim strahom, da vedno tebe, svojega
Boga in Gospoda, pred očmi imam,
in da se vsega skerbno ogibljem, kar
bi ne dopadlo prečistim očem tvojega
Božjega veličastva. Amen.

Oče naš. itd.

Pridi, sveti Duh! napolni serca
svojih vernih!

In vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

Molimo.

Prosimo te, o Gospod! vlij mi¬
lostljivo v naše serca svetega Duha,
v čigar modrosti smo vstvarjeni in v
čigar skerbi smo vladani. Po ravno
tistem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
Gospodu našem. Amen.

Božja pomoč, ostani vedno pri
nas! Amen.


— 223  —

i f

Hvalni psalm o sv. Rešnjem Telesi.

(Sv. Gere.)

1. Hvaljen in češen bodi, naj
svetejši in naj častitljivši zakrament
altarja! s tolikratno hvalo, kolikor je
zvezd na nebu, isker v ognju, kaplic v
morju, peska na zemlji, cvetlic spo¬
mladi, sadu poleti, listja jeseni, sne¬
žink po zimi in vstvarjenih bitij v
nebesih in na zemlji! Kajti vse hvale
si vreden, o Jagnje Božje, presladki
Jezus! ki si bistveno in resnično pri¬
čujoč v zakramentalnih podobah !
Amen.

2. Hvaljen in češen bodi, naj
svetejši in naj častitljivši zakrament
altarja! s tolikratno hvalo, kolikor vsi
angeli in vsi ljudje z vsemi svojimi
močmi premorejo doseči in zmisliti,
ali v djanji storiti, s besedami izgo¬
voriti, z mislimi znajti in s sercem
poželeti! Kajti večne hvale si vreden,
o Gospod, naš Bog, ki nas hraniš s
svojim svetim mesom in nas napajaš

^ s svojo predrago kervjo! Amen. *
BHO---—©&S

— 224

©:►*> —

oi

m

j  3. Hvaljen inčešen bodi naj sve- 9
: tejši in naj častitljivši zakrament al-
tarja! s tolikratno hvalo, kolikor pre¬
sveta Trojica v svoji vsegamogočnosti
storiti, s svojo, vednostjo spoznati, in
s svojo dobroto želeti zamore; in to
na vse strani, po vsih krajih, na vse
čase, skozi celo večnost! kajti ne¬
zmerne hvale si vreden, o Jezus, ti
Sin živega Boga, ki v tem božjem
zakramentu svojo človeško in božjo
natoro deliš dušam, ki te z očišenim
sercem prejmejo! Amen.

Oešeno in hvaljeno naj vedno ho

Presveto Rešnje Telo!

Darovanje naj svetejšemu Jesusovemu Sercu.

(Pred misijonskim križem.)

O moj preljubeznjivi Jezus, da
se ti hvaležnega skažem, in da popra¬
vim svojo nezvestobo, darujem jez
I. I. tebi svoje serce, ter se ti popol¬
noma posvetim in terdno sklenem s
tvojo gnado nič več ne grešiti. (100 dni
o odpusteka vsak dan. Pij VII. 1817 '


22o


Drugo darovanje presv. Jezusovemu Sercu. ^

(Pobožne sestre Margarete Alakokve.)

Jaz I. I. posvetim in- darujem
presvetemu Sercu našega Gospoda Je-
zusa Kristusa svojo osebo, svoje živ¬
ljenje, svoje djanje, svoje britkosti in
terpljenja, da se zanaprcj vsega vdam
njegovi ljubezni in v njegovo pove¬
ličanje. Moj terdni, nepremakljivi sklep
je, da sem ves njegov, da vse iz lju¬
bezni do njega storim, in da se iz vse
stoje duše odpovem'vsemu, kar bi temu
božjemu Sercu dopadljivo ne bilo.

Za to edino tebe, p presveto Serce!
izvolim za svojo ljubezen, za varha
svojega življenja, v zagotovljenje svo¬
jega zveličanja, v brainbo svoji slabo¬
sti in v zadostilo vseh pregreškov
svojega celega življenja!

O Serce, vse milo in dobro! bo¬
di mi gotovo pribežališe ob uri moje
smerti; bodi mi opravičenje pred Bogom
in odverni od mene vso kazen njego¬
vega pravičnega serda!

O Serce, polno ljubezni! na te

6  stavim vse svoje zaupanje; ves moi s

Mis. križ.

1 5


— 2Ž6

to--—-cwa

strah je v moji hudobiji; vse moje za-
upanje pa je v tvoji dobroti. Zateri v
meni vse, kar bi tebi ne dopadlo, kar
bi tebi nasprotovati utegnilo. Tvoja čista
ljubezen naj se v moje serce tako glo¬
boko vsadi, da te nikdar pozabiti, ni¬
koli se od tebe ločiti ne morem.

O božje Serce! zarotim te pri
tvoji neskončni dobroti, da naj bo
moje ime globoko vtisnjeno v te; ker
v tvoji sveti službi hočem živeti in
umreti. Amen.

— 227 —

1. Čisto spočetje Marije Device.

0 Bog! ki si v čistem spočetji
preblažene Device Marije svojemu
Sinu vredno stanovanje pripravil; do¬
deli nam, ki si nas v terpljenji in smerti
Jezusovi posvetil, da po njeni dobrot¬
ni prošnji čisti in nedolžni enkrat
pridemo pred te. Po Kristusu, tvo¬
jem Sinu, Gospodu našem. Amen.

V svojem spočetji, o Devica!

| si brez madeža bila;

Prosi za nas Očeta, čigar Sina
si rodila!

2. Očiševanje Marije Device ali

Svečnica.

Vsegamogočni, večni Bog! čigar
£ edinorojenega Sina je danes njegova 6
----ojkill

15 *


- 228

't> -r-=-■;- <%m

presveta Mati v tempeljnu darovala; ?
dodeli, da nam življenje Marijno kot
sveta Inč sveti, da v posnemanji ta¬
istega vredni postanemo, da bomo en¬
krat postavljeni v tempelj- tvojega ve¬
ličastva. Po Kristusu i. t. d. Amen.
Stori me vrednega te častiti,
j o presv. Devica!

Daj mi moč zoper sovražnike

tvoje!

3. Oznanjenje Marije Device.

Svojo milost, prosimo, Gospod!
v naše serca vlij, da, ki smo po an¬
gelovem oznanjenji včlovečenje Kri¬
stusa, tvojega Sma, spoznali, po njego¬
vem terpljenji in križu častitljivo vsta¬
jenje dosežemo. Po Kristusu i. t. d.
Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji.

In je spočela od sv. Duha.

4. Vnebovzetje Marije Device.

Vsegamogočni večni Bog! ki si
6  dušo in telo častite Device Matere Ma- o

Mo--- -ttm

— 229 —

-s§<®

rije, da bi vredno prebivališe tvojega *
Sina biti zaslužila, s pomočjo sv. |
Dulia pripravil; daj, da bomo, ki se
njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega zlega
in večne snierti rešeni. Po ravno ti¬
stem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, j
Gospodu našem. Amen.

Povzdignjena je sv. Mati Božja,

čez kore angeljske v nebeškem
kraljestvu.

5, Bojstvo Marije Device.

Prosimo te, o Gospod! naj obilno j
teče tvoja nebeška gnada tvojim slu¬
žabnikom, da, kakor Je bilo matern-
stvo preblažene Device začetek našega j
zveličanja, naj pobožno praznovanje j
njenega rojstva nam mir pomnoži. Po
Jezusu i. t. d. Amen.

porodnica!

Je veselje oznanilo vsemu svetu.

O Božja porodnica, lepa lilija
čistosti!

Ne pozabi mene pri svojem Sinu! 6

Tvoje rojstvo, o Devica in Božja


-CM®

— 230 —

>8o--


6. Eoženkranski praznik.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
; nam je tvoj edinorojeni Sin s svo¬
jim življenjem, s smertjo in svojim
j vstajenjem dobroto večnega zveličanja
pripravil; prosimo te, ki smo te skriv¬
nosti v sv. roženkrancu preblažene
Device Marije pobožno premišljevali
in častili, dodeli nam gnado, da to
dosežemo, kar nam obetajo. Po ravno
tistem Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

O Marija, pokaži svojo moč zo¬
per sovražnike naše;

Da boš poveličana med narodi!

7. Škapulirski praznik.

O Bog! ki si škupulir na Karmel-
ski gori s posebenim varstvom in s
častnim imenom svoje Matere, pre-
čiste Device Marije poveličal; prosimo
te, naj nam bo njena prošnja vedna po¬
moč, da bomo po njej z neizrečenimi do¬
brotami obdarovani, rešeni vsili nevar-
A nost, v večnem veselji z njo sklenjeni A
----eM©

- 231 —

---HDŠ<(S

" v večni ljubezni. Po Jezusu Kristusu, v
M živi in kraljuje z Bogom Očetom v
edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Preljubeznjiva Kraljica sv. ška-
pulirja!

Prosi za nas!

8. V praznik presvetega Marijnega

serca.

O Bog! ki si presveto serce pre-
blažene in vedno neomadežane Device
Marija z duhovnimi darovi svoje gna-
de napolnil, in ga po podobi božjega
Serca svojega Sina Jezusa Kristusa z
ljubeznijo in milostjo obsul; dodeli nam,
da, ki obhajamo spomin tega preslad¬
kega serca, z zvestim posnemanjem
njegovih čednost oblečemo Jezusa Kri¬
stusa, Sina tvojega, Gospoda našega.
Amen.

9. Spomin sedmerega Marijnega ve¬

selja.

(Sedmero Marijno veselje je bilo:

t l. Pozdravljenje velicega angela Gabri- jS
►la------—c-KiSS

SgHiO---r- ; - C~<B

v Tjig

▼ jela; 2 .  Rojstvo Kristusovo; 3. Molitev y
sv. treh kraljev; 4. Snidenje z Jezusom
v Jeruzalemskem tempeljnu; 5. Vsta¬
jenje Kristusovo; 6. Vnebohod Kri¬
stusov; in 7. Prihod sv. Duha.)

O Bog, ki si'po vstajenji našega
Gospoda Jezusa Kristusa svet razve¬
selil; dodeli nam milostljivo, da po
njegovi Porodnici, preblaženi Devici
Mariji veselje večnega življenja dose¬
žemo. Po ravno tistem Jezusu Kri-
■ stusu i. t. d. Amen.

10. Praznik sedmerih. Mariinih žalost.

(Sedmere Marijne žalosti so bile:

1. Prerokovanje Simeonovo; 2 .  Beg
v Egipt; 3 .  Iskanje zgubljenega bož¬
jega Deteta'; 4. Marija sreča svojega
Sina, ko je nesel sv. križ; 5. Križanje
Kristusovo; 6. Snemanje sv. telesa s
križa; 7. V grob položenje Kristusovo).

Prosimo te, o Gospod Jezus Kri-
. stus, usliši prošnjo svoje žalostne Ma¬
tere Marije, ktere najsvetejši dušo je
o času tvojega presvetega terpljenja
<j 5  prebodel meč bolečin; usliši jo zdaj, A
m>-  ——-——-—-— €iW0

233

---

Š5s

9  posebno

, -- še ob uri naše smerti. Ki

živiš in kraljuješ z Bogom Očetom itd.
Amen.

■~c$m
S
v

11. Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste usliši nas!

Bog Oče nebeški, j

Bog 'Sin, Odrešenik sveta, {usmili
Bog sveti Duh, f na „ ,

Sveta Trojica en sami Bog, 1 ■ ./

Sv. Marija,

! Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

^ Mati ljubeznjiva,

£>>&> - — ------ -—

se

N

P

P

P

m

w

o

03

p

234 —

- - -—-—

X

* Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna, '

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,

^ Kraljica angelov,

Otto---—---

tSl

So

P

P

OD

> o

CfQ

go

►p

'rosi!

235  —

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ; zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-
lješ; usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-
. lješ; usmili se nas o Gospod;
Kriste, sliši nas!

Kriste, y usliši nas!

Oče naš ... Češena si Marija...

Molitve.

I. K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z  nebes si jim dodelil.

6  O. Kteri ima vso sladkost v sebi. *
—---- <%m

236

©Ho- --

«5

? Molimo.

I . :

0 Bog! kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega terplje-
nja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
■kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬
šenja vedno v sebi čutimo:

2. K sveti Devici Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverzi na¬
ših prošenj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej vseh nevarnost. O ča¬
stitljiva in blažena Devica, naša gospa,
naša srednica, naša besednica, naša
pomočnica. S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu
Sinu nas izročL

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,

A prosimo, Gospod Bog ! da vedno zdrav- A

HtW»~- -- : --—*——<&«

-CsCSS

237  -

OMo-

•-c«®

f

je na duši in na telesu vživamo, in

f

da bomo po častitih prošnjah presvete
Marije vselej Device sedanje žalosti •
rešeni in večnega veselja deleležni.

3. Češena kraljica.

Češena bodi kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi češena! K tebi vpijemo 'zapu-
šeni Evini otroci; k tebi zdihujemo
žalostni in objokani v tej solzni do¬
lini. Oh, oberai tedaj, naša pomočnica!
svoje milostljive oči v nas ; in pokaži
nam po tem revnem življenji Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa: o milost¬
ljiva , o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere
Marije, da bi, vredno prebivališe tvc

Molimo.

— 238  —

^ jega Sina biti zaslužila, s pomočjo sv. “
Duha pripravil, daj, da bomo, ki se
njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega zlega
in večne smerti rešeni.

4. K svetemu ložefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete Matere
Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

5. Molimo za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi
■6  in ohrani po prošnjah svoje izvoljene 6
@tfo- -—-oni

— 239

[<§»*>-
1

A

3 ? ,

gjKO-

Matere, ljube Device Marije in vseh
svojih svetnikov nas svoje služabnike,
naše dobrotnike in naše pohištvo v
vsi svetosti; očisti tudi vso našo ro¬
dovino in naše prijatle od hudobe in
grehov, in napolni jih z lepimi čedno-
stimi; dodeli nam mir in zdravje, od-
verni od nas vidne in nevidne sovraž¬
nike, in odženi vse hude želje; daj
nam zdravo vreme in dobro letino,
skaži milost našim prijatlom in ne-
prijatlom, in obvaruj to duhovnijo z
vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji,
in dodeli milostljivo vsem vernim krist¬
janom, živim in mertvim, v nebeškem
kraljestvu večno življenje, mir in po¬
koj. Obvaruj našega papeža L, našega
škofa L, našega cesarja I., in vso našo
duhovsko in deželsko gosposko, in vse
keršansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
na nas, in bodi vselej nad nami. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog vekomaj.
Amen.

S

Jg

~c i-ci

— 240 —

V. Božja pomoč ostani vselej ?
pri nas.

O. Amen.

Oče naš •... Cešena Marija ...
(petkrat.)

12. Pozdrav in prošnja k Materi
Božji na Božjih potih.

(Blaženega Nikolaja od Fliie.)

Blažena si,. čista, neomadežana
Mati Marija, Mati vse milosti, Mati
Kristusova in tudi-naša Mati! prosim
te, prečista in blažena Devica! bodi
nam mogočna priprošnica pri svojem
preljubem Sinu, Gospodu našem in
sodniku Jezusu Kristusu, da nas uboge
grešnike v tej solzni dolini vdeleži
svoje neizmerne milosti ter nas vedno
obrani v svoji ljubezni in prijaznosti,
in nas iz te revšine pokliči še. le, ko
bomo poprej s čistim sercem prejeli
njegovo presveto Kešu j e Telo.

Prosim te tudi, o visokočešena
in milosti polna Mati Marija! bodi mi
priprošnica pri svojem Sinu, da on
razlije svoje milo usmiljenje ne le čez a
- 1 --ciH®

241

1H»-— -—.- .— - - <m

§  ■ • &
r  vse tu živeče grešnike, ampak tudi čez ?

uboge verne duše v vicah, ter jih reši
iz njihovega terpljenja in jih milost¬
ljivo vzame V večno kraljestvo svoje.
Amen.

(Sv. Bernarda.) ,

Spomni se, o preusmiljcna Devica
Marija! da še ni bilo nikdar slišati, da
bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo
brambo pritekel, tebe na pomoč klical
in se tvoji prošnji priporočil. S tem
zaupanjem navdihnjen, k tebi, o devic
Devica! o Mati! pritečem, k tebi pri¬
dem, pred teboj zdihovaje jaz grešnik
stojim; nikar, o Mati Besede! ne za-
verzi mojih besedi, temuč milostljivo
me sliši in usliši! Amen.

Češeno bodi presveto in neoma-
dežano spočetje preblažene Device Ma¬
rije! (100 dni odpusteka).

— 242  —

1. K sv. angelju varhu.

(Sv. Gere.)

O sveti angel j, ki te mi je Bog
pri mojem rojstvu v varha odločil! pre-
serčuo se ti zahvalim za vse dobrote,
ktere si mi na duši in telesi že skazal.

Z ginjenim sercem te častim, ker si se
ponižal, da meni ubogi grešni stvari
tako zvesto na strani stojiš in mi stre¬
žeš. Blažena ura, v kteri si zame sker-
beti začel! Hvala ti bodi za vso skerb,
sktero delaš za zveličanje moje! Hvala
za vso zvesto ljubezen, s ktero si mi
že skazal toliko dobrot.

Za toliko in tako veliko zaslu-
ženje tvoje, ktero si mi toliko let ska¬
li zoval, se ti preserčno zahvaljujem. 6

1W--WI

- 243  —

Ponižno pa te prosim, odpusti mi vso ?
nepokoršino, s ktero sem te žalil. Ob- j
ljubim ti za naprej pokoršino in hva¬
ležnost.

Poslednjič pa se vnovič izročim
tvoji sfeerbi in zvestobi, tvojemu var¬
stvu in tvoji brambi, ter te prosim,
varuj me vsega zalezovanja hudobnega
duha, po moji smerti pa pelji mojo
dušo v večno veselje. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, kteremu bodi
z Očetom in sv. Duhom vred čast od
vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K svojemu patronu.

O veliki svetnik, sv. I.! sreča me
je došla, da nosim tvoje ime; dobrot¬
ljivi Bog meje tebi izročil, da skerbiš
za moje zveličanje, ko me je pri sv.
kerstu med število svojih otrok vzel:
zato te prosim, sprosi mi gnado, da
tako živim, kakor mi sv. vera živeti
zapoveduje. Pomagaj mi, oljubeznjivi
varh moje duše! da zopet dobim kerstno
6 gnado, ktero sem s svojimi grehi za- a

(Sv. Frančišek Sal.)



16 '

— 244

©po¬

pravil. Sprosi mi od svojega Boga tudi
to gnado, da te zvesto posnemam v
tvojih čednostih. Varuj me ves čas tega
nevarnega življenja in tudi o smertni
uri me ne zapusti! Amen.

O veliki svetnik! ki si bil tisti
zvesti in modri hlapec, kterega je Go¬
spod postavil čez svojo družino, kte-
. rega je zvolil rednika iu varha življenja
Jezusa Kristusa, tolažnika in pomočnika
njegovi presveti Materi, in tudi sode¬
lavca pri velikem delu odrešenja sveta.
Ti, ki si bil toliko srečen, da si živel
z Jezusom in z Marijo, o prečisti ženin
naj čistejše Matere Božje 1  o prečastna
podoba in mogočni patron vsim čistim,
ponižnim, poterpežljivim in Bogu vda¬
nim dušam! ozri se name, ki zaupam
v te in sprejmi dobrotno moje počešenje.

Zahvalim Boga za posebne gnade,
s kterimi te je počastil, ter te prosim,
sprosi mi s svojo mogočno priprošnjo
6 od Boga to gnado, da pridno posnema:

W %>-—----

3. K sv. Jožefu.

(Sv. Frančiška Sal.)

----flj

* tvoje čednosti. Prosi toraj za me, o
veliki svetnik! in zavoljo, tiste ljubezni,
s ktero si ti Jezusa in Marijo ljubil, in
's ktero sta tebe Jezus in Marija ljubila,
mi sprosi to neizrečeno srečo, da ži¬
vim in umerjeni v ljubezni do Jezusa
in Marije. Amen.

‘S

4. K sv. Janezu Kerstnik u.

Slavni napovedovavec Jezusa Kri¬
stusa, sv. Janez Kerstnik! ki si vsem
ljudem kazal pot v kraljestvo Božje;
prosi Gospoda, naj mi zavoljo tvojega
zasluženja dodeli to gnado, da čisto
in spokorno živim, ta svet zaničujem
in po večnih dobrotah hrepenim.
Amen.

5. V čast sv. apostcljnov Petra
in Pavla.

O Bog! kisi današnji dan posvetil
z mučeniško smertjo sv. aposteljnov
Petra in Pavla; dodeli svoji cerkvi
milost, da v vsili rečeh zvesto spolnuje
nauke tistih, po kterih se je keršan-
ska vera začela. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

— 246  —

6. K sv. Alojziju.

0 sv. Alojzi! ozaljšan z angeljsko
čistostjo! jaz, tvoj nevredni služabnik,
izročim v tvoje varstvo čistost svojega
telesa in svoje duše, ter te prosim po
tvoji angeljski čistosti, da me pripo¬
ročiš neomadeženemu Jagnjetu Jezusu
Kristusu, in njegovi presveti Materi,
Devici vseh devic, da se obvarujem
vsega, posebno smertnega greha. Ne
pripusti, da bi kdaj omadeževal z naj
manjšim madežem svojo nedolžnost;
temuč, ko me vidiš v skušnjavi ali
v nevarnosti, odženi od mene vse ne¬
čiste misli in želje; obudi v meni misel
na večnost in spomni me mojega
križanega Jezusa. Vtisni mi globoko v
serce misel na Boga in strah Božji;
vnemi v meni ljubezen do Boga, da te
tukaj na zemlji vedno posnemam, v ne¬
besih pa s teboj vred Boga na večno
j vživam. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
I našem. Amen. Oče naš...  Cešena si
I Marija . . . (100 dni odpusteka. Pij
VII, 1802.) £

- --- <.&©;

— 247  —

fKo--------oMB

7. V čast sv- Alfonzu Ligvorjanu. ?

O Bog, ki si po svojem za zve¬
ličanje duš toliko vnetem sv. spozno-
vavcu in škofu Alfonzu svojo cer¬
kev z novim redom razveselil; prosimo
te, dodeli nam, da bomo, po njegovih
zveličanskih naukih podučeni in po
njegovem zgledu vterjeni, srečno k tebi
dospeli. Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

8. V čast sv. 14 pomočnikom.

(Ti splošno češeni svetniki so:
ss. Dionizij, Blaž, Erazem, Juri, Kri¬
štof, Pantaleon, Vid, Ahacij, Evstahij,
Cirijak, Egidij, Katarina, Barbara in
Margareta.)

O vi sv. knezi nebeški ! vse, kar
ste na zemlji imeli, bogastvo, čast, še
celo življenje svoje ste darovali Bogu ;
zdaj pa srečno kraljujete v nebesih,
polni veselja in blagosti, gotovi večne
krone, ktero ste si tukaj prislužili; o
usmilite se mene, ubozega grešnika v
tej solzni dolini, in sprosite mi od ti-
* stega Gospoda, kteremu ste vi vse da- ^
lf >®>-----c®«®

— 248  —

----- ; - - -

&

9  rovali, in kteri vas zdaj toliko ljubi, 9
sprosite mi giiado, da tudi mene po-
terjuje, da zamorem poterpežljivo pre¬
našati vse terpljenje tega sveta, da
premagam vse skušnjave hudobnega
duha, in da do smerti stanoviten osta¬
nem, da tudi jaz enkrat v vašo drušino
pridem in najvikšega Boga z vami vred
častim in molim, pred čigar obličjem
vi stojite in še vekomaj veselite. Amen.

9. K sv. Katarini.

Prečastna prijatlica večhega Boga,
sv. Katarina! ki si z dvojno krono de¬
viške čistosti in mučenstva šla v nje¬
govo nebeško kraljestvo; prosi za-me,
da s stanovitno ljubeznijo do svojega
Zveličarja premagam vse, kar je hu¬
dega, in da sem le čednosti vdan, da
tudi jaz dospcm v tisto deželo miru,
kjer se ti in vsi keršanski junaki večno
veselite. Amen.

10. V čast sv. Barbari za srečno
zadnjo uro.

Vsegamogočni, večni Bog! k tvoji
& mili dobroti zdihujemo, da nam zavoljo 6

-ckI'

aM»-

— 249

!§>€>---—-—--- : -:-;-'--O«'®'

4 -. . ^

? zasluženja in priprošnje sv. device in ?
mučenice Barbare gnado dodeliš, da
ti z dušo in s telesom čisti in veseli
služimo, da prav pripravljeni umerjemo
in pred smertjo vredno prejmemo pre¬
sveto Telo tvojega Sina, da s to ne¬
beško hrano pokrepčani srečno svoj
namen dosežemo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

tl. K vsim svetnikom.

; (Sv: Mehtilde.)

Pozdravljeni mi bodite, vi sveti
očaki in preroki! v presladkem Sercu
Jezusovem; pa prosim vas, darujte za
me Bogu tisto goreče hrepenenje svo¬
jega serca, s kterim ste po včlovečenji
Kristusovem zdihovali!

Pozdravljeni mi bodite, vi sveti
aposteljniin učenci! v presladkem Sercu
Jezusovem; pa prosim vas, darujte za
me Bogu svojo sv. zvestobo in stano¬
vitnost, v kteri ste s Kristusom v svojih
skušnjavah premagali in s svojimi pri¬
digami njemu zvesto ljudstvo pridobili!

Pozdravljeni mi bodite, vi Sveti mu-
6  čeniki! v presladkem Sercu Jezusovem ; A
©>§> -4--o^I

H»®>- -- —--CMS

° pa prosim vas, darujte za me Bogu ^
svojo sv. poterpežljivost, s ktero ste
iz ljubezni do Jezusa svojo kri prelili!

Pozdravljeni mi bodite, vi sveti
spoznovavci! v presladkem Sercu Je¬
zusovem; pa prosim vas, darujte zame
Bogu svojo svetost, s ktero ste drugim
z besedo in zgledom pot v življenje
kazali!

Pozdravljene mi bodite, ve svete
device! v presladkem Sercu Jezusa,
vašega božjega Ženina; pa prosim vas,
darujte za me Bogu svojo čistost in
nedolžnost, s ktero ste zaslužile, da
ste v nebesih Kristusu naj bližej!

Pozdravim in počastim vas, vsi
svetniki Božji! v presladkem Sercu
Jezusovem, in po ravno tem presvetem
Sercu zahvalim Boga za vse milosti,
ki so tekle iz njega vam v blagor in v
zveličanje vaše. Prosim pa vas vse in
vsacega posebej, da darujete za me
Bogu vse tiste čednostim popolnamosti,
s kterimi ste vi vsak posebej dopadli
Gospodu. Amen.

— 251

vsili svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, .

Bog Sin, Odrešenik sveta, [usmili se

Bog sveti Dub, (  nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, j

Sveta Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica, za nas  Boga

Sv. Mihael, prosi!

Sv. Gabriel,

Sv. Bafael,

Vsi sveti angelji in arhangeli,

Vse sv. verste zveličanih duhov,
za nas Boga prosite!

Sv. Jože/ KerStnik ’ | za  »as Boga prosi!
Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga

— 252 —

td
. o

0Q

SO.

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Eilip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej
Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sv. aposteljni in evan¬
gelisti,

Vsi sv. učenci Gospodovi,

Vsi sv. nedolžni otroci,

Sv. Štefan, )

Sv. Lavrenci, >  za nas Boga prosi!

Sv. Vincenci, ^

Ss. Fabijan in Sebastijan,

Ss. Janez in Pavel, (za nas Boga
Ss. Kozma in Damijan,

Ss. Gervazi in Protazi,

CS4®

£

9

za nas
>  Boga
prosite!

prosita!


~CW!0

253  —

za nas

[Boga prosi!

— --- -

X

? Vsi sv. mučeniki, za nas Boga prosite!
I Sv. Silvester, \

Sv. Gregor, /

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton, \

Sv. Benedikt, (  za  nas

Sv. Bernard, > 1

Sv. Dominik, L  Boga prosi!

Sv. Frančišek, '

Vsi sveti mašniki in leviti, za, nas

Boga prosite!

Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena
Sv. Agata,

Sv. Lucija, za nas

Sv ^Jp r /£1

Sv! Cecilija, Bo £ a  P rosi!

Sv. Katarina,

* Sv. Anastazija,


— 254  -

r

So----

Vse sv. device in vdove, za nas Boga ?

prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

S skrivnostjo svojega sv. včlo-
večenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim kerstom in sv. postom,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojo smertjo in s svojim po-

i  kopom,

-

reši nas, o Gospod!

255  —

y  S svojim svetim vstajenjem, reši nas,
o Gospod!

S svojim čudovitnim vnebohodom, reši
nas, o Gospod!

S prihodom tolažnika sv. Duha, reši
nas, o Gospod!

V dan sodbe, reši nas, o Gospod!

Mi grešniki,

Da nam zanesi,

Da nam odpusti,

Da nas k pravi pokori pripelji,

Da svojo sv. cerkev vladaj in ohrani,

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sv.
veri ohrani

Da sovražnike sv. cerkve ponižaj,
Da našega cesarja obvaruj,

Da keršanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo enovoljnost
daruj,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeli,

Da nas vse v svoji sv. službi po-
terdi in ohrani,

Da naše misli k nebeškim željam
^ povzdigni,

—-----

prosimo te, sliši nas!

— 256

t  Da vsem našim dobrotnikom večne

dari dodeli,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov, večnega
pogubljenja reši,

Da sad zemlji daj in ohrani,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeli,

Da nas usliši,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. ...

prosimo te, sliši nas!

— 257  —

Molitve

po litanijah pri popoldanski službi
Božji ob nedeljah in praznikih , kteri
niso Matere Božje.

K svetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar jo izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

0. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja
Zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja
ve*dno v sebi čutimo.

Za odvernjenje vseh nadlog in
nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog! nebe-
L  ški Oče! poglej z očmi svoje neskončne 6

' —<*&■'
17

Mis. križ.

— 258  -

-——

* milosti naše reve in nadloge.

Usmili ?

se vsili vernih kristjanov, za ktere se
je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, voljno grešni¬
kom v roke dal, in je tudi svojo drago
kri na lesu sv. križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu odverni, milostljivi
Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služabnika, našega papeža
I., in vodi ga po potu večnega življenja,
da bos tvojo pomočjo, kar je tebi pri¬
jetno, želel in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nih! glej milostljivo na svojega slu¬
žabnika, našega škofa I., ki si ga pastirja
naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim,
čez ktere je postavljen, z besedo in* z
djanjem k dobremu služi, in tako s
čedo, ki mu je izročena, večno življe¬
nje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev! dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju
T  spoznati in častiti tvojo moč, s ktero a

ris


— 259  —

—-——<g<-©]

9  se sovražnik premaga, da bo, ker je ?
iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem
varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem do¬
brem dokovske in deželske oblastnike
in gosposke, da nas bodo na vse to
napeljevali, kar more k tvoji božji časti,
k našemu zveličanju, in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatle in ne-
prijatle, za zdrave in bolne, za vse
žalostne in revne kristjane, za žive
in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se
usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del
za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo,
da vsi, za ktere smo se namenili mo¬
liti, kteri so še pri življenji, ali pa so
se že s sveta ločili, na prošnje vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote od-
pušenje vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru ! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja in
ločitve. Preoberni naša serca k pravi
£ pokori in k poboljšanju našega življenja. ^
© Mo-——----cK m

17 *

— 260  —

-■-■-— -es<©

Z Z

? Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj *
nam goreče želje po vsi pravičnosti,
da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci
v življenji in v smerti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno pri¬
poročeno vse naše dejanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj
vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi
doseči, da te bomo v večnem veselji
in zveličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, Gospod nebeški Oče po Jezusu
Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu
našem in Odrešeniku, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti sv. Duha,
Bog vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas!

Amen.

Oče naš . .. Češena si Marija ."..
(petkrat.)

A o

ar i-

BMo--  -c*«

efa

V

— 261  —.

-cKi

V. Razdelek.

Sir. maše.

Priprava.

Vsegamogočni, večni Bog ! Go¬
spod vsega veličastva! pred tvojim se¬
dežem jih toliko sto in stokrat stoji,
ki z gorečo molitvijo in slavo poveli¬
čujejo tvoje čez vse visoko veličastvo!
ves prevzet ponižnega spoštovanja se
bližam tvojemu svetemu altarju, da se
vdeležim tiste preslavne daritve, ktero
je Jezus Kristus, večni veliki duhoven
po redu Melhizedeka, na večer svojega
terpljenja postavil, in kot vedni spo¬
min svoje kervave daritve na križi
6 obhajati zapovedal. k

fi>®>____ -c»

— 262

©>8»-----esc®

S .

v  Svojo molitev in svoj namen ze- *
dinim z molitevj o in z namenom maš-
nikovim in z namenom vesoljne ka¬
toliške cerkve, ter tebi, o moj Bog !
darujem to sv. mašo: V naj višje rno-
ljenje in počastenje tvojega božjega
veličastva; v hvaležni spomin življenja,
terpljenja in smerti mojega ljubega
Gospoda in Zveličarja; v zadobljenje
vseh, meni še potrebnih gnad, zlasti
še: (tu imenuj posebno gnado, za
ktero hočeš danes prositi); v dušni in
telesni blagor mojih staršev, prijatelov
in znancev (otrok), duhovne in de¬
želske gosposke, mojih dobrotnikov in
mojih sovražnikov in vseh, za ktere
sem dolžan moliti ali so se mi v mo¬
litev priporočili; v pomoč in tolažbo
pokojnih, da skoraj dospejo na kraj
miru in pokoja. Posebno pa ti da¬
našnjo sv. mašo darujem : (tu stori po¬
seben namen!)

Neskončno dobrotljivi Bog, pre-
ljubeznjivi Oče nebeški! sprejmi mi¬
lostljivo ta moj dober namen in dobro-
voljno usliši mojo molitev. Po Jezusu
^ Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem,
š>s>---

263

-<wg

v  ki s teboj in s sv. Duhom enaki Bog j*
živi in kraljuje od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Spovem se Bogu vsegamogočne- j
mu, sv. Mariji, vselej Devici, sv. Mi- j
haelu arhangelu, sv. Janezu Iverstniku,
ss. aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem
svetnikom, da sem grešil v mislih, z
besedo in z djanjem, in to sem le sam \
kriv. Zato prosim preblaženo Devico I
Marijo, sv. Mihaela arhangela, sv. Ja- |
neza Kerstnika, sš. aposteljha Petra j
in Pavla in vse svetnike Božje, naj i
prosijo za me pri Bogu, Gospodu na- |
šem. Amen.

Usmili se nas, vsegamogočni Bog, i
odpusti nam naše grehe in pripelji i
nas v večno življenje. Amen.

Milost, odvezo in odpušenje na¬
ših grehov nam dodeli, vsegamogčni
in usmiljeni Gospod! Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!
e Gospod, usmili se nas! A

Začetek.

- ciK@

Slava.

čast Bogu na visokem,. in mir
ljudem ua zemlji, ki so svete volje!
Hvalimo te, častimo te , molimo te,
povišujemo te, zahvaljujemo se ti za¬
voljo tvojega velicega usmiljenja. Bog,
nebeški Kralj!'Bog r vsegamogočniOče!
Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kristus!
Gospod ! Bog, Jagnje Božje, Sin Oče¬
tov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta,
sprejmi našo molitev! Ki sediš na
desnici Očetovi, usmili se nas! Ker ti
sam si svet, ti sam Gospod, ti sam
najvikši s sv. Duhom V veličastvu Boga
Očeta. Amen.

Vsegamogočni, večni Bog ! usliši
molitev- svojega ljudstva, in svojega
presvetega obličja ne obračaj od nas
zavoljo naših pregreh. Usliši milost¬
ljivo molitev svojega mašnika, ki prosi
. za zveličanje tvojega ljudstva ter do-
A deli nam, da od tvoje milosti dobimo, i

Molitev.

V'

¥  kar s svojim zaupanjem pri tebi išerno. ?
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

A berilu..

O Bog, sv. Duh! molim te, ki
si govoril po prerokih in aposteljnih
in še zdaj nam zmiraj govoriš po svoji
sv. cerkvi. S spoštovanjem in s po¬
nižnostjo sprejmem vse nauke in pod-
učenja, ktere mi daje sv. cerkev po
svojih mašnikih. Dodeli mi, o moj
Bog! da jih spolnujem in po njih ži¬
vim. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

K sv. evangeliju,.

Moj božji Zveličar! o kako velika
je bila tvoja ljubezen, da si sam kot
učenik prišel na to zemljo, da hi nam
pot.v nebesa pokazal! Dodeli mi mi¬
lost, da ponižno poslušam in. verujem
tiste resnice, ktere si ti učil; razsvetli
moj um, da jih spoznam; omeči mi
* serce, da jih ljubim, in spolnujem. Daj 6
— -;—_—:---—


266

MS

mi svojo božjo pomoč, da se tvojega ?
sv. evangelija nikdar ne sramujem,
ampak da ga spoznavam z besedo in v
djanji. Ki živiš in kraljuješ na veko¬
maj. Amen.

Pri veri.  (Moli apost. vero.)

I

Pri darovanji.

' I

O neskončno sveti Oče, vsega-
mogočni, večni Bog! sprejmi ta dar,
ki ti ga daruje mašnik za nas ! Terdno
in nedvomljivo verujem, da bo spre¬
menjen v pravo telo in pravo kri
Jezusa Kristusa. Sprejmi ta dar, o
nebeški Oče! v poveličevanje tvojega
presvetega imena, v zadostenje mojih
grehov, v zahvalo meni dodeljenih gnad,
v zadobljenje novih dobrot in zlasti
tistih pripomočkov, ki so mi v zveli¬
čanje potrebni; tudi za vso duhovsko
in deželsko gosposko, za prijatle in
sovražnike, za vse žive in mertve
kristjane. Amen.

6

X

-cKH

— 267

-

Predglasje.  "9

Zares spodobno in prav je, pri¬
stojno in koristno, da zmiraj in po-
vsodi hvalimo tebe, sveti Gospod, vse-
gamogočni Oče! večni Bog! Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem, po kterern
tvoje veličastvo angeli slavijo, knezi
molijo, moči pred njim trepetajo, ne¬
besa in vse moči nebeške z blaženimi
Serafini združeno veselo hvalijo. Z
njimi naj se strinjajo tudi naši glasovi,
ki z naj večini spoštovanjem kličemo :
Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!
Polne so nebesa in zemlja tvoje slave!
Kozana na visokem! Češen, ki pride
v Gospodovem imenu! Hozana na vi-
I sokem!

Tiha maša.

Ponižno te prosimo, o predobrot- j
ljivi Oče! po Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, Gospodu našem, sprejmi milost¬
ljivo in blagoslovi te ponudbe, te da¬
rila, te svete in neomadežane darove.

6  Darujemo ti jih zlasti za tvojo sveto 6
o- —--culi

*

v

— 268

-'-:----Cs<a

M

9 katoliško cerkev, (la jo po vesoljni ?
zemlji ohraniš v miru, jo varuješ in
vladaš, pa tudi za tvojega služabnika,
našega papeža I., in za našega škofa
I., in za našega cesarja I., in za vse
pravoverne spoznovavce katoliške in
apostoljske vere.

Spomni se, o Gospod ! tudi svojih
služabnikov in služabnic I. I. (tu se
spominjaj tistih živih, za ktere hočeš
posebno to sv. .mašo darovati: svo¬
jega spovednika, staršev, otrok, bratov
ali sester i. t. d.) in vseh pričujočih,
kterih vera in pobožnost ti je znana,
za ktere ti darujemo to hvalno dari¬
tev, 'za se in za vse svoje, v odrešenje
svojih duš, v poterjenje upanja, zve¬
ličanja in varnosti vsih, kteri pošiljajo
svoje želje tebi, večnemu, živemu in
pravemu Bogu.

;  Tako zdihujemo, v družbi in spo¬
minu, sosebno častite in vselej Device
Marije, porodnice našega Boga in Go¬
spoda Jezusa Kristusa; pa tudi tvojih
ss. aposteljnov in mučenikov: Petra,
in Pavla, Andreja, 'Jakoba, Janeza,

A Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja,. Ma- a
- —«N0

— 269  -

jSfcfo- : - 1 -—7--cg<l^

? tevža, Simona in Tadeja; Lina, Kleta,
Klemena, Ksista, Kornelija, Ciprijana,
Lavrencija, Krizogona; J aneza in P avla,
Kozina in Damijana, in Vseli tvojih
svetnikov.; po njihovem zasluženji. in
prošnji nam daj, da bomo v zavetji
tvoje moči v vsem obvarovani. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prosimo te torej,, o Gospod!
sprejmi potolažen ta dar., ki ti. ga
darujemo mi in vsa tvoja družina; daj
nam v tvojem miru preživeti vse svoje
dni, in varuj nas večnega pogubljenja
ter nas prištej čedi izvoljenih svojih.

Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

O Bog! naj bo ta dar ves po-'
svečen, sprejet, poterjen, 'resničen in
prijeten, da nam bo v telo in kri
tvojega preljubeznjivega Sina, našega
Gospoda, Jezusa Kristusa!

Povzdigovanje.

(Pri povzdigovanji sv. Eešnjega Telesa.)

Verujem , o Jezus! da si tukaj
v podobi kruha resnično pričujoč ka-

A kor Bog in človek. Ponižno te molim, A
-—-----

-eMi

- 270  —

m*----cwa

" moj Gospod in moj Bog! — O Jezus! ■'
tebi živim. — O Jezus! tebi umerjeni.

— O Jezus! tvoj sem živ in mertev!

(Pri povzdigovanji sv. Rešnje Kervi.)

Verujem, o Jezus! da si v po¬
dobi vina v tem kelihu resnično in
živ pričujoč ti sam in tvoja sveta
Režnja Kri, ki je bila nekdaj v spravni
dar za nas ljudi na lesu sv. križa
prelita! Molim te, o presveta Kri
mojega Zveličarja ! Operi in očisti me
vsega greha!

Po povzdigovanji.

Spominjamo se, o Gospod! Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina, našega
Gospoda, njegovega zveličavnega terp-
ljenja, njegovega vstajenja in njego¬
vega častitljivega vnebohoda, ter da¬
rujemo tvojemu prečudnemu veličastvu
od tvojih darov in daril sveti, čisti,
neomadežani dar: sveti kruh večnega
življenja in kelih vednega zveličanja.

Ozri se na te darove s potola-
&  ženim in milostljivim obličjem ter jih o
Uho- --cHšj

— 271

-—— cKi®

™ sprejmi všečno. kakor si bil sprejel 9
darove svojega služabnika pravičnega
Abeljna, in daritev našega očaka
Abrahama, in sveto daritev in neoma-
dežano hostijo, ktero ti je daroval tvoj
viši duhoven Melkizedek.

Zdihovaje te prosimo, vsegamo-
gočni Bog! ukaži svojemu sv. angelu,
naj te darove na svojih rokah prinese
na visoki altar tvojega božjega veli¬
častva; da vsi, ki bomo deležni tega
altarja prejeli presveto Telo in pre¬
sveto Kri tvojega Sina, bomo tudi na¬
polnjeni z vsim nebeškim blagoslovom
in gnado. Po ravno tem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Spomni se tudi, Gospod! svojih
služabnikov in služabnic I., I. (tu se
spomni mertvih, za ktere posebno mo¬
liti hočeš) , ki so šli pred nami z
znamnjem vere in spe v mirnem spanji!
Tem, o Gospod! in vsem, ki v Kristusu
počivajo, dodeli, te prosimo, kraj hladu,
luči in miru. Po ravno tem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim slu- |
a  žabnikom, v tvoje veliko usmiljenje o

O----—--


272  —

BW»--cg4@

v zaupajočim, daj delež in drušino s *
t tvojimi ss. aposteljni in mučenci: z
Janezom, Štefanom, Matijem, Bar¬
nabom, Ignacijem, Aleksandrom, Mar¬
cel inom, Petrom; s Felicito, Perpetuo,
Agato,, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anasta¬
zijo, in z. vsemi svojimi svetniki; v
njihovo drušino nas vzemi, ne po na¬
šem zasluženji, ampak po svoji priza¬
nesljivosti. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem. Po kterem , o 6 o,spod! zmirej
vse te darove stvariš, posvečuješ, živiš,
blagosloviš ter jih nam deliš. Po njem,
z njim in v njem je tebi, Bog vsega-
mogočni Oče, v edinosti sv. Duha, vsa
čast in slava od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Oče naš.

(Moli oče naš . . 0
Prosimo te, Gospod! reši nas
vseh zlegov preteklih, sedanjih.in pri¬
hodnjih, in na prošnjo blažene in ča¬
stite, vselej Device in Božje porodnice
Marije, svojih ss. aposteljnov Petra
in Pavla, in Andreja, in vseh svetnikov a

273  —

,Y,

v daj milostljivo, Gospod! mir v naših ?
dnevih, da bomo s. pomočjo tvoje mi¬
losti podpirani, vselej brez greha,, in
obvarovani vse zmote. Po ravno tem
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje
v 'edinosti sv. Duha,. Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

(Mašnlk spusti košSelc sv. hostije v kelih.)

To zmešanje in posvečenje Te¬
lesa in Kervi našega Gospoda Jezusa
Kristusa bodi nam, ki jo prejmemo,
v večno življenje. Amen.

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ ; usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; daj nam mir!

O Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel svojim aposteljnom: Mir vam
zapustim, svoj mir vam dam, ne glej
mojih pregreh, ampak vero svoje cer¬
ja—  a   --—  ■—c

Pred sv. obhajilom.

Mis. križ.

18

— 274  —

kvc, in po svoji volji ji dodeli mir
in edinost. Kteri živiš in kraljuješ
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, ki si po volji Očetovi, s pomočjo
sv. Duha s svojo smertjo svetu živ¬
ljenje dodelil; reši me s tem svojim
presvetim Telesom in s svojo Kervjo
vseh mojih pregreh in vsega zla; do¬
deli, da vedno tvoje zapovedi spolnu-
jem in se nikoli ne ločim od tebe,
kteri z ravno tem Bogom Očetom in
s sv. Duhom živiš in kraljuješ, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Vživanje tvojega Telesa, Gospod
Jezus Kristus, kteregasejaz nevredni
prejeti prederznem, naj ne bo meni
v sodbo in pregreho, ampak naj mi
bo po tvoji dobroti v hrambo in v
zdravje duše in telesa; ki živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom, v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Kruh nebeški bom prejel in Go¬
spodovo ime bom klical.

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, temuč reci le z be-

-•oHI

— 275  —

-—

1  sedo, in ozdravljena bo moja duša.
(Trikrat.)

Vsegamogočni, večni Bog! z dna
svojega serca se ti zahvalim za vse
mi skazane milosti in dobrote; po¬
sebno še za to, ker si nam dal svo¬
jega Sina v spravni dar in njegovo
Telo in Kri v živež in hrano našim
dušam. Varuj me milostljivo, da ne
bom nikoli nevredno pri daritvi sv.
maše, in da te presvete hrane nikoli
po nevrednem ne zavžijem. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Presveta Trojica! naj ti dopade
opravilo mašnikovo, in milostljivo
sprejmi daritev, ktero smo mi nevredni
opravili; naj bo nam in vsim, za ktere
smo jo opravili, v spravo in zveličanje;
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem,
i Amen

Iw»— -—ca

Po sv. obhajilu.

Pri blagoslovu.

18 *

iHo-----— -■--——-■:--cg«?

•276

Jezus, večna Beseda Očeta ne- '
beškega! človek si postal iz ljubezni
do naš. Molim te, zaupam v te, ljubim
te. Prišel si na svet , da si nam po¬
kazal pot v večno življenje. Vodi me,
ti prava luč tega sveta! da ne zaidem (
v temotah tega življenja, ampak da '
pri tvoji luči sveto živim in srečno
umerjeni.

Sklepna molitev.

O dobrotljivi Gospod Jezus Kri¬
stus ! dodeli mi, da vselej z ljubeznijo
in s hvaležnostjo obhajam daritev tvoje
neskončne ljubezni, in da vredno ča¬
stim skrivnosti tvojega Telesa in tvoje
Kervi; da se bom tudi vselej vdeležil
blaženega sadu tvojega odrešenja. Vodi
moje misli, besede in djanja do konca
mojega življenja in po neskončnem
zasluženji svoje spravne smerti se usmili
moje uboge duše; in ko se bo enkrat
ločila od tega telesa, jo vzemi v svoje
Večno stanovanje, kjer z Očetom in s
sv. Duhom živiš in kraljuješ, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.



— 277  -

9

Spornim' terpljenja in smerti Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa.

(Mašnik gre k altarju. — Kristus gre s svojimi j
učenci na Oljsko goro.)

Predobrotljivi Jezus! iz ljubezni
do mene si prostovoljno šel na Oljsko
goro, ter si tam svoje britko sv. terp-
ljenje pričel. Žalosten si bil do smerti
iz ljubezni do mene. Oh! odpusti mi
grehe, ki so bili vzrok tvoje žalosti, j
tvojega britkega terpljenja. Iz serca
jih obžalujem, ker sem ž njimi naj i
veči, vse ljubezni vredno dobroto in '
lepoto razžalil.

(Mašnik moli pred altarjom priklonjen. —
Kristus moli na Oljski gori in 'kervavi pot poti.)

Trikrat, o Jezus! si molil na Oljski I
£ gori k svojemu nebeškemu Očetu. Po- A
-:-——cj®

Pristop.

— 278  —

? polnoma si se bil vdal njegovi sv. volji.
Kervavi pot si potil v omivanje mojih
grehov. Nebeški Oče pošlje svojega an¬
gela, da te potolaži in okrepča. Lju-
beznjivi Jezus! daj mi gnado, da se
tudi jaz popolnoma vdam tvoji presveti
volji, in da serčno obžalujem vse svoje
pregrehe! Naj ne bo tvoja prelita kri
nad menoj zgubljena. Pošlji mi svo¬
jega sv. angelja z nebes, da me tolaži
v moji žalosti in me okrepčuje v vseh
skušnjavah!

(Mašnik kužne altar; gre na desno stran, in
moli. — Kristus je s kušljejein izdan, vjet in
zvezan k Anu peijan.)

Iz ljubezni do mene, o Jezus! si
se prostovoljno dal s kušljejem izdati,
vjeti in neusmiljeno zvezati in tako
h hudobnemu Anu peljati. Zavoljo
vseh bolečin in zasramovanj, ktere si
na tem potu z naj veči poterpežlivostjo
preterpel, te prosim za gnado, da to
malo, kar mi je terpeti, iz ljubezni
do tebe rad terpim in poterpežljivo
<s prenašam.

P f n  --d

►s®-

— 279  —

Ij - - -0§<ljSg

r (Mašnik gre na sredo altarja, in moli: K irij e ?
elejson!  — Kristusa peljejo k Kajfu. Peter
ga zataji; Judje ga zasramujejo in zaničujejo.)

Preljubi moj Jezus! pripustil si,
da so te peljali k velikemu duhovnu
Kajfu; tam te je Peter trikrat zatajil;
tam so te Judje vso noč neusmiljeno
zasramovali, zaničevali in š pestmi bili.
Prosim te, nikdar ne pripusti, da bi te
tudi jaz z besedo ali z djanjem kedaj
zatajil! Vterdi me v pravi veri do
konca mojega življenja. Dodeli mi
milostljivo, da sv. vero vselej očitno
in brez strahu spoznam in po njej živim.
Varuj me, da te nikoli z nobenim
grehom ne zatajim in ne žalim.

(Mašnik se oberne k ljudstvu rekoč: Gospod
z vami!  — Kristus se oberne k Petru ter ga
nagne k pokori.)

Večkrat, kakor Peter, sem te jaz
razžalil, o moj Jezus! Oh, oberni tudi
v me tiste svoje milostljive oči, s kte-
rimi si Petra pogledal, in dodeli mi
gnado, da tudi jaz ž njim vred ob¬
žalujem svoje grehe ter te nikoli več
ne žalim. ^

---------,--cHEK

280

- ; - 1 -Oa<19i

S Š

V ' (Mašnik gre spot na desnp in moli. — Kri- 9
stusa peljajo k Pilatu in ga tam tožijo.)

Prišel bo čas, o .Jezus! ko se
bom mogel prikazati pred tvoj sodnji ■
stol, ter bom mogel dati odgovor od
vsega.svojega življenja. Ojstro me bodo
tožili hudobni duhovi. — Preljubi moj
Jezus! po tistih bolečinah, ktere si
prestal, ko so te k Pilatu peljali in te
krivo tožili, te prosim, dodeli mi gnado
tako živeti, da bom kedaj v tebi za¬
gledal milega, ne . pa . ojstrega sod¬
nika, da se tožbe hudobnih duhov bal
ne bom.

(Mašnik gre na sredo altarja in moli; potem
gre na levo in bere evangelij. — Pilat pošlje
Kristusa k Herodu in ta ga zahmehuje in za¬
ničuje.) ■

i

O Jezus! od sodnika do sodnika
te vodijo. Kot neumneža te zaničujejo
z belim oblačilom. Pri vsem tem za¬
ničevanji molčiš in terpiš. Mar ne bom
tudi jaz iz ljubezni do tebe kaj ma¬
lega tiho in poterpežljivo prenašal ?

<8 To želim, to hočem, o Jezus! iu to 6

S  T

►§>. - : - : -

— 281

X

9  bom storil s tvojo gnado v zdaj in vselej c
ves čas svojega življenja. Že danes, zlasti !
če se mi bo kaj /opernega pripetilo, 1
hočem iz ljubezni do tebe vse tiho
in poterpežljivo prenesti.

krivo tožijo iii zasramujejo.)

Zahvalim se ti, o moj preljubi
Jezus! za vse stopinje, ktere si v svojem j
britkem terpljenji za me storil. Za-
hvalim se ti za poterpežljivost, ktero ]
si razodeval pri vsih tolikih krivih j
tožbah; zlasti, ko so za Baraba prosili,
tebe pa pogubili. Oh, ne pripusti, da
bi kdaj kako stvar bolj ljubil, kakor
tebe; ker ti edini zaslužiš ljubljen biti.

(Mašnik odkrije kelih in daruje kruh in viuo.
— Kristus je oblačil oropan, k stebru prive¬
zan in neusmiljeno bičan.)

Kristus Jezus! zavoljo tistihne-
£ številnih kapelj tvoje svete Kervi, ki

Darovanje.

a«o-

- 282  —

EfH.o--cK©,

t  je tekla pri neusmiljenem bičanji tvo- ^
jega naj svetejšega Telesa, te prosim,
nikar ne dopušaj, (la bi svoje telo ke-
daj oskrunil z ,gerdo, nesramno neči¬
stostjo, ki je bila poglavitni vzrok tvo¬
jega bičanja. Darujem svoje telo
popolnoma v tvojo službo. Nikoli nočem
nobenega uda svojega telesa oberniti
v tvoje razžaljenje. Raji hočem umreti,
kakor s svojimi očmi, s svojim jezi¬
kom, s svojimi ušesi, s svojim tele¬
som ali s svojo dušo zoper to angelsko
čednost, sveto čistost, se kaj pregrešiti.

K temu, o Jezus! mi daj ti svojo pomoč,
svojo gnado! Odverni pa od mene šibo
svoje jeze, ktero sem zaslužil s svo¬
jimi grehi, zlasti še s svojim telesom.

(Mašnik kelih pokrije. — Kristusa s ternjem
kronajo.)

Jezus Kristus! po strašnih bole¬
činah, ktere si prestal, ko so tvojo
sveto glavo s ternjem kronali, te pro¬
sim, prebodi moje meso s svojim sv.
strahom, in dodeli mi gnado, da sebe
6 vedno zatajujem in da bom tako vreden *
S»io------c

283  —

v  spoznan, da me boš kedaj v nebesih *'
kronal s krono svojega veličastva.

(Mašnik umiva roke. — Kristus je nedolžen
spoznan, kedar si je Pilat roke umil).

O Jezus! ti si res ves nedolžen;
oh, jaz, jaz sem kriv! jaz pa sem
grešil! Jaz zaslužim terpljenje in bo¬
lečine, ktere si ti terpeti hotel. Oh,
naj bom vender deležen zasluženja
tvojega nedolžnega terpljenja! operi
me bolj in bolj mojih pregreh! Očisti
me vse hudobije, ker vem, da nič ne¬
čistega v nebesa ne more.

(Mašnik se k ljudem oberne, in pravi: „Mo-
lite bratje! 1 ' — Kristus je pred ljudstvo
postavljen z besedo: „GJej clovek!“)

Nebeški Oče! poglej svojega Sina,
ki se je iz ljubezni do mene včlovečil.
Glej njegovo s ternjem kronano glavo!
Glej njegovo s pljunki omadežano in
z udarci razbito obličje! Glej njegovo
vse raztepeno, vse ranjeno telo! Glej!
vse to je iz ljubezni do mene prestal!

<s Zavoljo tega imej usmiljenje z menoj,
■H*----—-c3<$s

2  84  -

fG»Sa>-

f

---c*|

o predobrotljivi Oče! —In ti, o Jezus! ?
bodi mi milostljiv; zlasti takrat, kedar
bom postavljen pred tvoj sodnji stol,
in bom odgovor dajal od vsega svo-
j ega življenja. Takrat se spomni moje
sedanje prošnje, in vsega, kar si pre-
terpel za me, in nikar me ne za verzi
spred svojega obličja.

(Mašnik moli predglasje. — Kristus nedolžen
je k smerti obsojen.)

Neskončna zahvala naj ti bo., o j
Jezus! ker si sodbo toliko zaničljive
smerti za me radovoljno slišati hotel,
akoravno si ves nedolžen bil! Oh,
dodeli mi gnado , da svoje življenje :
zdaj tako začnem in tudi tako skle¬
nem, da ne bom kedaj slišati mogel
sodbe večnega pogubljenja zavoljo svo¬
jih grehov. Kedar boš prišel sodit,
oh! nikar me ne zaverzi! Takrat me
prištej tistim, ktere boš z veselimi
besedami poklical v večno veselje!

Mašnik tiho moli. — Kristus noše tiho težki
križ'na Kalvarijo.) '

O preljubi moj Jezus! ti si re-
^ kel: „Kdor hoče za menoj priti, naj £

- 1 -CHS

-eW'

285

®Hj>----C

sam sebe zatajuje, svoj križ zadene ?
in hodi za menoj!“ Vidim, kako si
ti svoj težki križ zadel in nesel na
goro Kalvarijo, v neizrečeno velikih
bolečinah, med zaničevanjem brez vse
pritožbe, z naj veči ljubeznijo in po-
terpežljivostjo. Preljubi Zveličar! ter-
dno sklenem, moja resnična volja je,
da grem za teboj. Zato radovoljno
prevzamem tisti križ, kterega si mi
ti naložil, in mi ga boš še naložil.
Nositi ga hočem, dokler bo tebi do¬
padljivo ;. in to brez toževanja, brez
godernjanja. Iz ljubezni do tebe in
zedinjen s teboj v tistih bolečinah,
ktere si terpel, kedar si težki križ
nesel, hočem vse rad preterpeti. Le
s svojo gnado me podpiraj; zakaj moj
duh je sicer pripravljen in voljan, ali
moje meso je slabo. V tebi pa zamo-
rem in premorem vse. O terpeči Jezus!
usmili se pa tudi vseh, za ktere sem
dolžan moliti, in za ktere sem moliti
obljubil. Dodeli meni in vsim gnado
pobožnega, življenja in srečne smerti.


6

T

— 285  —

S&*> --cKP

9  (Mašnik spreminja kruh in vino v Jezusovo ^
Telo in Kri. — Kristusa na križ pribijajo.)

O preljubeznjivi moj Jezus! po
tistih neznanih bolečinah, ktere si
preterpel takrat, ko so ti na Kalvarski
gori tergali oblačila s tvojega ranje¬
nega telesa, ko so tvoje sv. roke in
noge pribijali z velikimi žeblji na križ,
in zavoljo takrat prelite drage kervi
te prosim: odpusti mi vse grehe, ktere
sem kedaj storil s svojimi rokami ali
s svojimi nogami. In dodeli mi gnado,
da zanaprej svoje roke in svoje noge
le v tvojo službo obračam.

Povzdigovanje.

(Mašnik povzdigne sv. Telo. — Kristus je na
križi povzdignjen.)

Jezus Kristus, verujem v tebe !
— Jezus Kristus , upam v tebe! —■
Jezus Kristus, ljubim te čez vse! —
Ti sam si tukaj pričujoč, ki si se na
križi iz ljubezni do mene dal povzdig-
, niti in si se ljudstvu pokazal. Molim
;Ho-----

— 287  -

-•---d«!

te v ponižnosti svojega serca, moj s*
Bog in moj Gospod! Bodi milostljiv
meni, ubozemu grešniku!

(Mašnik povzdigne sv. Kri. — Kristus toči na
križi svojo sv. Kri.)

Jezus Kristus, verujem v tebe!
— Jezus Kristus, upam v tebe ! —
Jezus Kristus, ljubim te čez vse! —
Tvoja sv. Krije tukaj pričujoča, ktero
si nekdaj za me na križi prelil. Molim
te in te prosim, naj ne teče zastonj
za me, moj Bog in moj Gospod! Bodi
milostljiv meni ubozemu grešniku !

(Mašnik moli po povzdigovanji. — Kristus
visi tri ure na križi.)

Tri ure, o Jezus! si visel na
križi v neznanih bolečinah, v strašnem
terpljenji. Oh, to so bile strašne ure!
Tri ure si bil v smertnih težavah!
Oh, usmili se me v vseh bolečinah,
ktere bom še terpeti mogel, zlasti
takrat, ko bom v smertnih težavah.

Ne pušaj v pogubljenje moje duše, za
£ ktero si mogel toliko terpeti. Stoj na ^
----CMS

— 288  —

«i>€o-
X

strani s svojo gnado vsem tistim, ki
so zdaj v smertnih britkostih! Usmili
se vseli vernih duš v vicali! zlasti še...
Daj jim večni mir; meni pa gnado,
da tako živim, da kdaj srečno umer¬
jeni, in pridem v večni mir in pokoj!
Amen.

X

(Mašuik moli: Oče naš. — Kristus sedem¬
krat spregovori na križi.)

Iz ljubezni do tebe, o Jezus! ki
si na križi za svoje sovražnike prosil,
odpustim vsem tistim, ki so me kedaj
razžalili. — Daj mi, kakor spokornemu
razbojniku, gnado spokorjenja in vzemi
tudi mene v sveti raj. — Želim in
hrepenim živeti in umreti pod varstvom
Marije, ktero si tudi meni dal v lju-
beznjivo Mater, kakor sv. Janezu pod
križem.-r-Zavoljo tvojega prebritkega
zapušenja na križi te prosim, ne za¬
pusti me v moji zadnji uri! — Za¬
voljo tvoje velike žeje te prosim, do¬
deli mi serčno hrepenenje tebi zvesto
služiti, vse iz ljubezni do tebe storiti
in vse voljno poterpeti. — Želim vse
a  spolniti, kar ti, o Jezus! tirjaš od a
mo-- -----:—-<*<»

— 289  —

£


y  mene, in sicer tako, kakor si ti do- $
polnil voljo svojega nebeškega Očeta.

Že zdaj, kar bom želel v zadnji
uri, zdihnem po tvojem zgledu: „Oče,
v tvoje roke izročim svojo dušo!“

(Mašnik razdeli sv. hostijo. — Kristus umerje.)

Kako velika je tvoja ljubezen do
mene, o Jezus! Umerješ na križi iz
zgolj ljubezni do mene! Priserčno te
zato zahvalim; pa prosim te, daj mi
gnado, da dalje le iz ljubezni do tebe
živim, terpim in umerjeni. Amen.

(Mašnik se terka na persi, rekoč: Jagnje
Božje!  — Veliko se jih je spreobernilo pri
Jezusovi smerti. — Kristus dopusti odpreti
svojo stran.)

O Jezus, Bog mojega serca ! po
sv. ker vi in vodi, ktera je po tvoji
smerti tekla iz tvoje sv. rane, te pro¬
sim : vsega me spreoberni! Operi in
očisti moje serce vseh grehov, in daj
mi ponižno, skesano, poterto, tebi do¬
padljivo serce! Zato se udarjam na
i svoje grešno serce in rečem poln ke- 6
i*9-—------

Mis. križ.

19

— 290  —

©> s »---- «§<1

eK 4  <§a

V  sanja in poln zaupanja: Jagnje Božje! ' '
ki grehe sveta odjemlješ, usmili se
me, usmili se me!

Obhajilo.

(Mašnik se obhaja — Kristus' je pokopan.)

Preljubi moj Jezus! ki si pripustil,
da so po tvoji smerti tvoje presveto
telo sneli s križa, ga mazilili, v cisto
tančico zavili in v nov grob položili,
o kako srečen bi bil, ako bi te zmaš-
nikom vred zavžiti smel 1 Pa nisem
vreden, da greš pod mojo streho. Ven-
der pa hrepenim po tebi, o moj Jezus!
Verujem v tebe, o moj Jezus! Upam
v tebe, o moj Jezus! Iz serca te lju¬
bim, o Jezus! moja križana ljubezen!

In kdaj bo prišla tista srečna ura, da
se boš ponižal k meni priti? Prosim
te ponižno, očisti moje serce vsega,
kar ti ne dopade; kajti vse to obžalu¬
jem iz ljubezni do tebe. Pripravi si
v mojem sercu svojemu veličastvu
A spodobno stanovanje! Dodeli, da te a
- : --oNS

291

©Mo-----— -cg^|

^ vselej z vso mogočo spodobnostjo in 9
spoštljivostjo prejmem! Ne pripusti,
da bi ne prejel te svete popotnice, ko
se bom ločil s tega sveta!

(Mašnik moli na desni strani, gre na sredo,
pozdravi ljudstvo in spet moli zadnje molitve.
— Kristus vstane od smerti, se prikaže svojim
učencem, in ostane 40 dni pri njih.)

častitljivo vstaneš od smerti, o
Jezus! se prikažeš svoji ljubeznjivi
Materi, svojim aposteljnom, svojim
učencem; še štirdeset dni ostaneš pri
njih, jih tolažiš in učiš. Prosim te, ostani
pri meni s svojo gnado do konca mo¬
jega življenja. Dodeli mi gnado, da
tako živim, da enkrat častitljivo vsta¬
nem od smerti, in te s tvojo presveto
Materjo in z vsemi svetniki vred v
nebesih vso večnost gledam in častim.
Amen.

(Mašnik blagoslovi ljudstvo in moli zadnji evan-
geli. — Kristus gre v nebo in pošlje sv. Duha.)

Zavoljo svojega čudovitega vne-
6  bohoda, o Jezus! se me usmili. Daj mi
rnm-

19 *

— 292  —

3*fo

že zdaj svoj sv. blagoslov! Blagoslovi ?
vse moje misli, besede in djanja, vse
moje stopinje in nehanja! Blagoslovi
moje življenje in mojo smert.

S poslanim sv. Duhom, o Jezus!
se tudi mene usmili, ter tudi meni do¬
deli darove svojega sv. Duha! In ti,
sv. Duh, usmili se me, in vedno ostani
pri meni. Danes in ves čas mojega
življenja me krepčaj v vseh skušnja¬
vah ! uči in vodi me v vseh nevar¬
nostih; vnemaj me k Božji službi;
moje serce vžgi z ljubeznijo do Boga,
da danes in vselej iz ljubezni do Boga
vse hudo opustim in le dobro storim,
da vse težave poterpežljivo poterpim
in poslednjič tje pridem, kjer te bom
z Očetom in Sinom večno ljubil in
hvalil. Amen.

Po sv. maši.

Sprejmi, o nebeški Oče! to naj
svetejši daritev sv. maše v zedinjenje
s tisto daritvijo, ktero je tvoj ljubez-
<> njivi Sin, moj Odrešenik Jezus Kristus A

9Ko -

293

W&- -

^ na altarji sv. križa za zveličanje vsega v
sveta nekdaj opravil. Odpusti mi vse,
karkoli bi se bil kedaj pregrešil pri
sv. maši, in dodeli mi vse. tiste gnade,
ktere obilno deliš njim, ki so pobožno
pri tej sv. daritvi.

O Jezus! zavoljo neskončnega
zasluženja tvoje sv. daritve na križi,
te ponižno prosim za tvojo gnado v
življenji in v smerti. Vse, karkoli bom
danes mislil in želel, govoril in storil,
terpel in opustil, vse naj bo tebi v
čast, vse iz ljubezni do tebe!

Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv.
Duhu; kakor je bila od začetka, in
zdaj in vselej in na vekomaj. Amen.

Po tvojih rokah, o preblažena
Devica in Božja Mati Marija! darujem
presveti Trojici to sv. daritev in vse
ss. maše, ktere se danes po vsem svetu
opravljajo. In zato mi zadobi pri Bogu
gnado, cia obračam vse svoje življenje le
v Božjo čast in v zveličanje svoje duše.

Vsi svetniki Božji! prosite za
me, da se varujem vsega greha in v
gnadi Božji živim in umerjem. Amen.

— 294  —

s kterim se tudi nepričnjoči vdeležiti
zamoremo vseh sv. maš.

Vsakdanja molitev.

Vsegamogočni Bog! Gospod, ne¬
beški Oče! darujem ti tvojega božjega
Sina, kterega ti daruje mašnik pri
sv. maši; in sicer ti ga tolikrat daru¬
jem, kolikor svetih maš se danes po
vsem keršanskem svetu bere. Darujem
ti Jezusa, kakor se ti on sam na tvojih
altarjih daruje:

P er vi č v moljenje tvojega bož¬
jega veličastva.

Drugič  v zahvalo za vse pre¬
jete dobrote; zlasti za tvojo večno
ljubezen, ktero do mene in do vseh
ljudi imaš; za včlovečenje, terpljcnje
in smert Jezusa Kristusa in za ss. za¬
kramente ; za pravo vero, in da me
nisi v grehih umreti pustil; za ohra-
i njenje moje nedolžnosti in vseh zato A
--cKia

-«*<s

— 295  —

est^o--

-<ma

podeljenih milost; za vse notranje in ■
zunanje, natorne in čeznatorne gnade,
ktere si skazal meni, mojim staršem,
mojim bratom in sestram, mojim pri-
jatiom in dobrotnikom, tudi mojim so¬
vražnikom in nasprotnikom; zlasti za
tiste, ki so ti naj veči hvaležnost
dolžni, in za tiste, ki se ti sami naj
manj zahvaljujejo.

Tretjič  v zadostenje za vse
moje grehe. Tudi v zadostenje za
grehe tistih, ki so te naj huje razža¬
lili, ki naj manj na spokorjenje mi¬
slijo, in ki so najbolj zapušeni 'in naj
manj tvoje božje gnade imajo.

Četertič  v zadobljenje potreb¬
nih gnad. Zlasti te prosim po tej pre¬
sveti daritvi in po kervi tvojega Sina
Jezusa Kristusa ža pravo ponižnost,
za ljubezen do Boga in do bližnjega;
za neomadežano čistost duše in telesa;
za ohranjenje tvojih milost; za spre-
obernjenje grešnikov, zlasti terdovrat-
nih in tistih, ki v naj večih grehih
tiče in tvoje gnade nimajo, ki so v
naj veči nevarnosti večne pogube; za
ktere sem še posebej dolžan moliti; A
Mo--------—— -oK®

— 296  —

flSHJo-—-O;

^ za vse spokornike in že spokorjene,
da v stanu gnade in v tvoji ljubezni
ostanejo in ti do smerti zvesto .služijo.

Tudi te prosim, da svoji sv. cer¬
kvi dajaj dobre mašnike in jim svo¬
jega sv. Duba podeli.

Petič  te še prosim, usmiljeni
Oče! za uboge terpeče duše v vicah,
da jih njihovega terpljenja milostljivo
rešiš in v večno zveličanje pelješ.

Za vse to te prosim sam,  koli¬
kor te le prositi morem; ker je pa
moja uboga, slaba in mlačna molitev
veliko prerevna, zato ti darujem tvo¬
jega božjega Sina, kolikorkrat se ti
on na altarjih daruje. Sprejmi, o ne¬
beški Oče! to božjo kri svojega pre¬
ljubega Sina in po njem bodi milost¬
ljiv nam grešnikom! Amen.

Darovanje Jezusove presvete Kervi
nebeškemu Očetu.

Večni Oče! darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa v spravo za moje
grehe in za vse potrebe svete cerkve.
(100 dni odpusteka. Pij VII. 1817.)

-cs«i

S«o-

X

9

—  297  —

VI. Razdelek.

A. Pred spovedjo.

I. Prošnja k sv. Duhu za razsvetljenje.

. (Pred izpraševanjem vesti.)

O sveti Duh ! Duh gnade in raz-
| svetljenja, ki vidiš vse gobe mojega
! serca, in vse moje pregreške po vsi
I velikosti spoznaš, vse okolišine in na-
j sledke in vse stopinje zadolženja veš;
j razsvetli to uro mojo mračno zaved-
| nost, da na tanko spoznam vse svoje
I grehe, jih serčno obžaljujem in se za
| nje resnično spokorim. O Duh res-
! niče! razpodi od mene prevzetno lastno
A ljubezen, ki tako vse grehe

m> ---

zagovarja a

— 298  —

TOi---cg«®

in manjša, ki me le slepi in mi pravi
stan moje duše prikriva. Odpri mi ti,
o vsegavedni Duh božji! moje serce
in pokaži vse znotrajno moje, kakor
je odkrito tvojim vsegavedočim očem.
Kazodeni mi, kolikrat in kako hudo
sem se pregrešil v mislih, besedah in
v djanji, in z opušenjem tega, kar
sem bil dolžan storiti. Pomagaj mi,
o sveti Duh! da zvesto dopolnim vse,
kar je spokornik dolžan storiti, da
nič ne manjka moji pokori, kar je v
poboljšanje mojega življenja in v od-
pušenje mojih grehov potrebno. Ki
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in
njegovim edinorojenim Sinom, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

(Izprašuj natanko svojo vest. Postavi se
v prieujoenost Božjo'; napravi ojstro sodbo
nad seboj, ter se prizadevaj tako svojo vest
izprašati, kakor bi bila ta spoved zadnja v
tvojem življenji. Kdor sam sebe tukaj sodi,
ne bo enkrat sojen. Pomisli naj pred, ali
nisi pri zadnji spovedi iz lastnega zadolženja
kakega greba — celo smertnega — zamolčal?

Si Ji naloženo pokoro na tanko, opravil? Kaj
si se po zadnji spovedi zopet pregrešil ? V
duhu se postavi v kraje, v družine, kjer si

-‘--C*S

299  —

--——-©m®

‘j' bil; kako si dolžnosti svojega stanu opravljal? y
I Ktera je tvpja poglavitna pregreha? — Pre¬
misli vsako zapoved Božjo posebej! — tudi
cerkvene zapovedi — grehe lastne in ptuje ...

Ko si vest na tanko izprašal, svoje grehe
sereno obžaloval in terden sklep storil, da se
boš resnično poboljšal; potem se bližaj spo¬
vednici, kakor grešnik k sv. križu , kakor
bolnik k dušnemu zdravniku. Bodi miren,
poln ponižnega zaupanja v Božjo neskončno
milost. Vedi', da Bog gleda na tvojo voljo.
Spovej se odkritoserčno, kakor bi se Jezusu
samemu spovedoval. Zapomni si dobro vse
spovednikove nauke in posliiži se vseh pripo¬
močkov, da se ložej poboljšaš. Moli še to-le:.)

2. Obžalovanje grehov.

Vsegavedni Bog! s pomočjo sv.
Buha sem pregledal svoj notranji stan,
in oh! oh! zopet spoznam, da sem se
pregrešil zoper naj svetejši veličastvo
tvoje. Gospod! ako po resnici in pra¬
vici z menoj delati hočeš, kako bom
obstal? Aii pri tebi je odpušenje,
zato z zaupanjem zdihujem: Ne hodi
z menoj v sodbo; ampak usmili se me
po velikosti svojega usmiljenja, in po-
, žabi vse moje grehe v polnosti svoje
A neskončne dobrote. A

Štio-—-—---c®«

300

gjii^O-,---e&ii

t  O moj predobrotljivi Gospod Je- ®
zus Kristus! serčno mi je žal, da sem j
kdaj grešil, in da sem tolikrat in tako |
liudo v mislih, besedah in djanji in z
opušenjein dobrega razžalil tvoje visoko j
in neskončno veličastvo.

Obžaljujem in britko objokujem j
svoje pregrehe zlasti zato, ker sem j
tebe, o troj edini Bog! ki si naj vikši j
in naj ljubeznjivši dobrota, razžalil in
razserdil. Glej, v nezmerno globočino
tvojega večnega usmiljenja se pogrez¬
nem, ter kličem, prosim in zdihujem:
Odpusti mi, o Gospod Bog, moj Oče!
Odpusti mi, Gospod Bog, moj Odre¬
šenik! Odpusti mi, Gospod Bog, sveti
Duh! Zavoljo britkega terpljenja in
smerti mojega križanega Zveličarja mi
odpusti, o trojedni Bog! Amen.

3. Po zgledu kralja Davida.

(Psalm 50.) Usmili se me, o Bog!
po svoji veliki milosti; in po obilnosti
svojega usmiljenja izbriši mojo hu-
+>  dobijo! 6

IW -s

-c!


— 301

~ ~ -—

Operi me čedalje bolj od moje *
krivice; in očisti me od mojo pregrehe.

Ker spoznam svojo hudobijo in
moj greh je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil in vpričo
tebe sem hudo storil; da si opravičen
! v svojih besedah, in premagaš, ko si
j sojen.

Glej, v hudobiji sem spočet in
i v grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš, neznane
skrivnosti svoje modrosti si mi razodel.

Pokropi me s hisopom, in bom
očišen; operi me, in bolj bom bel,
kakor sneg.

Daj mi veselo in prijetno besedo
I slišati, in poterte kosti bodo od vese-
| lja poskakovale.

Oberni svoj obraz od mojih gre¬
hov, in zbriši vse moje hudobije.

Cisto serce vstvari v meni, o
Bog! in ponovi v mojem oserčji pra¬
vega duha.

Ne zaverzi me spred svojega
obličja; in svojega svetega Duha mi
j nikar ne vzemi.


302  —

-_-—cg4B

<55

Daj mi spet veselje svojega zve- ?
ličanja, in z gospodovavnim duhom
me poterdi.

Krivične bom učil tvoja pota;
in hudobni se bodo k tebi spreobernili.

Reši me dolgov kervi, o Bog.
Bog mojega zveličanja! in moj jezik
bo z veseljem hvalil tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice, in
moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo.

Ako bi daritev hotel, se ve, da
bi ti jo bil dal; nad žgavnimi darovi
nimaš dopadajenja.

Dar Bogu je prežaljen duh; po-
tertega in ponižanega serca, o Bog!
ne boš zaničeval.

Stori milost, Gospod! po svoji
dobri volji Sionu, da se zidajo zidovi
v Jeruzalemu.

Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vice, darove in žgavne daritve; tedaj
bodo pokladali na tvoj altar darove.

čast bodi Očetu . . .

6

X

*

X

-CK®

— 303  —

——--—;

4. Po zgledu sv. aposteljna Petra.

(A.ko si zopot v stare grehe padel.)

K tebi, o moj Jezus! spet pri¬
bežim, ki sem te že tolikrat s svojimi
grehi zapustil. Oh, kam hočem iti,
kakor le k tebi? Ako me ti zaveržeš,
kdo me bo neki sprejel ?. Ako me ti
pogubiš, kje bom odpušenje zadpbil ?
Res, da sem že poprej terdno sklenil
po tvojih zapovedih živeti in varovati
se greha, zlasti tega .....  pa , oh!
moja poželjivost me je premagala, in
spet sem te zapustil! Oh! spet sem
grešil! Kaj hočem početi ? Kam se
oberniti, jaz. nesrečni revež ? — Kam
drugam, kakor k tebi, ki si naša po¬
moč, naše življenje, naše vstajenje?

O. Gospod Jezus! ozri se milostno na
me, kakor si se ozerl na Petra. in
• usmili se me! O da bi mogel žalost
svojega serca pokazati s tolikimi sol¬
zami, kakor sv. Peter! O moj Jezus!
vse svoje upanje stavim na tvojo mi¬
lost, ki je veči, kakor so pregrehe
A moje. Saj ti zamoreš več odpustiti, 6
—----eSHŠ

— 304  —

®W»--—®S<a

# t-jr

V kakor zamorem jaz pregrešiti. Ne za- ¥
verzi me spred svojega obličja. Reci
I moji duši: .,Tvoja pomoč sem jaz.“
(Ps. 34, 3.) '

5. Po zgledu sv. Marije Magdalene.

!

I

Kje bom dobil solze, da objoku¬
jem svoje hudobije noč in dan? Ko¬
likokrat, o moj preljubeznjivi Jezus!
sem te razžalil s svojimi grehi? Lej,
kakor Magdalena se veržem k tvojim
nogam ; s presunjenim sercem jih ob¬
jamem in ku.šnem, ter britko zdihujem:
Usmili se me! — Odpusti mi, o Go¬
spod, odpusti mi! Oh, da bi mogel
svoje grehe zmiti s solzami, kakor
nekdaj Magdalena pri tvojih nogah!

O Jezus, nadomesti moje pomanjkljive
solze s svojo presveto Kervjo, ki je
tako obilno tekla za me na lesu sv.
križa! Tvojih nog se oklenem in jih
nočem spustiti, dokler me ne blago¬
sloviš, dokler ne slišim iz tvojih ust
tolaživnih besedi: „Odpušeni so ti
tvoji grehi!“ (Mat. 9, 2.) o

jo-

— 305  —

V

— <t4 S

6. Po zgledu zgubljenega sina.

„Oče! grešil sem zoper nebesa
in zoper tebe.; več nisem vreden tvoj
sin imenovan biti.“ (Luk. 15, 21.)
Svojemu poželenju, svojemu nagnjenju
sem stregel, tebe naj boljšega,^ naj
zvestejšega Očeta sem zapustil. Kopal
I sem si studence posvetnega veselja,

I ki vode ne derži, ter sem. zavergel
tebe, studenec žive vode. 'Veselja sem
j iskal v stvareh, pa le v tebi se pravo
j veselje dobi. Vem zdaj, da za greš¬
nika ni miru in da greh pogubi člo¬
veka. Zato hočem vstati, se verniti
j k tebi, svojemu naj boljšemu, naj lju-
i beznjivšemu Očetu, čigar usmiljenje
nima konca, čigar dobrota je nezmerni
i zaklad. K tebi kličem: Oče, grešil
j sem zoper nebesa in zoper tebe; več
nisem vreden tvoj sin imenovan biti.“

| Pa vender, daj mi še enkrat oblačilo
i svoje gnade, ktero sem zgubil s hu-
i dobijami svojimi; daj mi perstan lju-
i bežni, kterega sem zavergel v posvetni
j ljubezni!; S to dvojno lepotijo ozaljšan
A  stopim k mizi svojega Zveličarja, da <j>

’£LH>

cj«a

Mis. križ.

20

— 306  —

©>So-cKffl

eSa

? ga vredno prejmem in ž njim iti s ?
teboj vedno zedinjen ostanem. „Za me
pa je dobro, da se Boga deržim, in
da stavim v Gospoda Boga svoje za-
upanje.“ (Ps. 72, 28.)

7. Zdihljej k Mariji.

O Marija, pribežališe grešnikov!
oh oberni vender še zdaj svoje usmi¬
ljene oči v ubogo dušo mojo, ki je s
tolikimi grehi obložena, in sprosi mi
pri svojem božjem Sinu odpušenje
vseh mojih grehov. O premila Mati
božjega usmiljenja! ne zapusti me,
ampak pomagaj mi zdaj s svojo mo¬
gočno prošnjo, da vse svoje grehe
prav obžaljujem, se jih čisto spovem,
popolno odvezo in enkrat večno zve¬
ličanje zadobim. „0 naša Gospa pre¬
svetega Serca, prosi za nas Boga !“
Amen.

8. Zdihljej ravno pred spovedjo.

Ljubezen Boga, nebeškega Očeta,

— 307  —

--cg<j

pŠ* g

9  Jezusa Kristusa in pomoč sv. Duha ‘
naj bo z menoj, da v duhu pravega
in resničnega spokornika prejmem sv.
zakrament in da bom vreden prejeti
popolno odpušenje vseh svojih grehov.
Po Jezusu Kristusu. Amen.

B. Po spovedi.

I. Zahvala.

„Bodi potolažen: Odpušeni so ti
tvoji grehi!“ (Mat. 9, 2.)

„Tvoji grehi so ti odpušeni.“

O presladka in tolaživna beseda iz
ust mojega Zveličarja, ktero mi je po¬
novil njemu posvečen mašnik,. ki ima
oblast v Jezusovem imenu grehe od-
pušati! O preblažena beseda , kako
potolažiš dušo mojo! kajti zopet sem
otrok Božji, njegovemu naj svetejšemu
bitju dopadljiva stvar. Z veselim za¬
upanjem zamorem k njemu se ozreti
in zdihovati: Oče, ljubi moj Oče!

čast in hvala ti bodi, o neskončno
« usmiljeni Bog! za vse, kar si zdaj i

20 *

IM®--

(gH#*---- -Cg«®

dobrega storil moji duši! Čast in
hvala ti bodi za milostno odpušenje
mojih grehov, za tolažbo in mir moje
vesti, za dobre misli in sklepe, ktere
si to. blaženo uro položil v moje serce.
Velikrat in prav živo se hočem spo¬
minjati te ure in to dodeljeno usmi¬
ljenje naj mi bo naj močnejši spod¬
bujanje, da sem s tvojo gnado vedno
zvest, in kakor tvoj pokoren otrok v
vseh rečeh spolnujem tvojo presveto
voljo. Zapečati, o nebeški Oče! to
mojo pobožno misel, to mojo resnično
voljo, in naj obrodi obilen sad. Po
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Gospodu
našem. Amen.

2. Zdihljej k Materi Božji.

Ti pa, o presveta Devica Marija!
poganjaj se vnovič za me s svojo
materno ljubeznijo! Tebe, o Mati mi¬
losti in usmiljenja, sem zvolil v svojo
voditeljico, v svojo mater in Kraljico!
Prav otroško te prosim, bodi mi za
naprej moje pribežališe v mojih brh¬
kostih, moje tolažilo v mojih zadregah, a
EMO-

~«S«SJ

— 309  -

TCo-- 1 --— -<H®

f  iu moja pomoč v mojih potrebah. Od V
tebe se hočem naučiti čistosti, poniž¬
nosti in krotkosti. Iz tvojega preči-
stega serca hočem zajemati ljubezen
do naj svetejšega serca Jezusa , tvo¬
jega božjega Sina. O Marija, sliši in
usliši me! Amen.

(Zdaj opravi naloženo pokoro,
ako ti je mogoče.)

310  —

o

?

VII. Kazdelek.

»oilrtfi,

A. Pred sv. Obhajilom.

I. Božje čednosti.

(Glej stran 197.)

2. Zdihljej k svetnikom Božjim.

Pomagaj mi in prosi za me, o
preblažena Devica in Mati Marija!

Pomagaj mi in prosi za me, o
sveti Jožef!

Pomagaj mi in prosi za me, moj
angel varh!

Pomagaj mi in prosi za me, moj
6 sveti patron I!

——----—

— 311  —

@NS»-——---—eiH®

§ ... Ž

Y  Pomagajte mi m prosite za me, ?

moji posebno ljubljeni svetniki!

Pomagajte mi vsi kori angelski,

' ■ vse verste zveličanih duhov, in mi pri¬
pravite pot k Gospodovi mizi.

3. Zdihijej očišene duše k Jezusu.

(Sv. Alfonza Lig.)

,..Našla sem njega, ki ga moja
duša ljubi; prijela sem ga in ga ne
izpustim. “ (Vis. pes. 3, 4.) Proč ve
stvari; bežite vse iz mojega serca;
ljubila sem vas nekoliko časa, toda
takrat sem bila preslepljena. Zdaj pa
se popolnoma od vas odtergam; ne
morem vas več ljubiti; ker sem do¬
bila druzega, ki je neskončne ljubezni
vreden. Dobila sem v svoje serce
Jezusa, ki je s svojo lepoto v mojem
sercu vnel toliko ljubezen, da sem se
mu vsa vdala. Vzel me je, ko svojo
priljubljeno nevesto. Zato nisem več
sama svoja, in nič več seboj zapove¬
dovati ne morem- Spravite se toraj,
ve stvari; ve nimate nič več pri meni; A
IMo---cs<§8

— 312  -

fflMo-----—•-<&<©;

x z

9  pa tudi. nikoli več me ne bote imele. 9
Sem in hočem vedno biti le Jezusova,
in tudi on je moj in naj bo na ve¬
komaj moj! „Prijela sem ga, in ga
ne izpustim." V sv. Obhajilu.se hočem
z njim skleniti in v tej ljubezni sega
deržim, in ne pustim, da bi se kdaj
več od mene ločil. Zatoraj: O moj
preljubeznjivi Jezus! dovoli mi, da se
te oklenem tako, da se nikdar več ne
ločim od tebe. Glej, o Jezus! moje
serčne želje; glej bolj na zdihovanje
mojega serca, kakor na besede moje;
ker nikakor dopovedati ne morem,
kar čutim v svojem sercu. — Ljubim
te, o Jezus! — ljubim te, o .Jezus!

— res, ljubim te, in želim te ljubiti,
kakor zaslužiš ljubljen biti. To naj
bo moje veselje, to naj me vpokoji,
da te ljubim in da se vedno prizade¬
vam tebi dopasti. Zapovej, o moj Bog!
vsem stvarem, da naj me pri miru
puste, in ne poderajo mojega miru.
Reci jim: „Zarotim vas, ne zbujajte in
ne predramujte (moje) ljube!“ (Vis,
pes. 2, 7.) — Pa, o Jezus! kaj pravim?
a Če sam nočem, saj me vse stvari ne 6
H>žo---:---'O*®

— 313  —

---<4Mj

( 5 ^

y  morejo nikdar prisiliti, da bi te za- $
pustil. Zato te prosim: Pridi in po-
terdi mojo voljo! Zedini moje serce
s svojim božjim Sercem, da želim ie ,
to storiti, kar je. tebi dopadljivo. Tako j
upam, o moj Bog! tako naj se tudi
zgodi! Amen.

4. Zdihljeji ravno pred sv. Obhajilom.

(Sv. Janeza od križa.).

.

O moj Gospod! moj ženin Jezus
Kristus! oh, ne mudi se dalje in pridi
skoraj k mehi!

O moj Gospod! moj ženin Jezus
Kristus! obiši mojo dušo s svojo ne¬
beško pričujočnostjo!

O moj Gospod! moj ženin Jezus
Kristus! obdali mojo dušo s predragim
zakladom tvojega posestva za zdaj in
za vekomaj! Amen.

— 314  —

-«W®

9

B. Po sv. Obhajilu.

I. Prošnja.

(Sv.  Ignacija.)

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj, me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda Kristusove rane, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dobrotljivi Jezus! usliši me!

V svoje sv. rane zakrij me!

Od tebe ločiti se ne pusti me!
Pred hudobnim duhom varuj me!

O smertni uri pokliči me!

K tebi priti pusti me !

Da s tvojimi svetniki hvalim te
Tam v nebesih vekomaj! Amen.

2. Serafinski psalm.

(Sv. Gere in sv. Mehtilde.)

Naj te za me hvalijo, o Bog
4 mojega serca! vsi angelski kori, vse >s

JW>

--e!

— 315  —

---c kB

§ S

v  verste svetnikov, ktere si od vekomaj ?
v svoje veličastvo izvolil!

Naj te hvali za me tvoja pre¬
sveta Mati, prečista Devica Marija!

Naj te hvalijo za me sedmeri
prečastiti duhovi, ki so vedno pred
obličjem tvojega velečastnega sedeža!

Naj te hvalijo za me neštevilne
trume tvojih sv. angelov, ktere raz¬
pošiljaš v službo svojega izvoljenega
ljudstva!

Naj te hvalijo za me štiri in
dvajseteri starašini, z vsemi očaki in
preroki, ki kleče pokladajo svoje krone
pred sedež tvojega veličastva !

Naj te hvalijo za me štirje keru¬
bini, ki noč in dan oznanujejo tvojo
slavo!

Naj te hvali za me slavni zbor
aposteljnov, ki s svojo priprošnjo pre¬
čudno varujejo tvojo sv. cerkev!

Naj te hvali za me zmagovavna
truma mučenikov, ki so svoje oblačila
omili v predragi kervi Jagnjetovi!

Naj te hvali za me vsa množica
spoznovavcev, ktere si mogočno vpe-
a  ljal v prečudno svojo svetlobo ! A

!W-—

— 316  -

- : —

? Naj te hvali za me sv., neoma- ^
dežana truma devic, ktere posebno
zaljšaš z blišobo deviške čistosti!

Naj te hvali za me čudovitim
petje, ktero ti le one pojo , ki hodijo
za teboj, kamorkoli greš, ti čisto Jagnje,
ti deviški Ženin!

Naj te hvali za me vsa vojska
svetnikov in vsa truma tvojih izvolje¬
nih ; kajti ti si njim Bog, in oni so
tvoje ljudstva na vekomaj!

Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv.
Duhu! In čast nebeški kraljici, in vsi
množici nebeških vojsk na vekomaj!
Amen.

Oešeno in hvaljeno naj vedno bo
Presveto Rešnjo Telo! .

3. Darovanje sv. Obhajila presv. Marij-
nemu sercu za žive in mertve.

Neomadežana, deviška Mati Božja!
to sveto Obhajilo z vsemi dobrimi
sklepi, ktere sem zraven storil, polo¬
žim v tvoje prečisto in preljubeznjivo
serce, ter le to želim, da ga ti za me j
6  nebeškemu Očetu tako daruješ, kakor A
-— -« 840 !

— 317  —

®>|3—--——ež«ii

rta #  ^

9  si mu nekdaj v tempeljnu darovala 9
svojega ■ Sina z vsim, kar si imela.

Premila Devica! 's tem sv. Ob¬
hajilom želim popraviti vse pomanjk¬
ljivosti, vse slabosti, vse pregreške,
ktere sem kdaj zadolžil. Prosi toraj
nebeškega Očeta po predragi kervi
svojega Sina in po zaupanju, ktero
stavim na tvoje presveto serce, naj
mi dodeli pravo spoznanje in resnično
obžalovanje mojih grehov, in terden
sklep, raji vse, celo smert preterpeti,
kakor še kdaj ga prostovoljno razžaliti.

To sv. Obhajilo pa z vsemi od¬
pustki , ktere zadobiti zamorem, da¬
rujem z ljubezni do tebe tisti duši v
vicah, ktera te je tukaj posebno ča¬
stila in še potrebuje tolike dobrote.

Prosim te, o Bog, nebeški Oče!
po predragi kervi Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, dodeli meni in vsem
grešnikom, ki so se moji molitvi pri¬
poročili, ali za ktere sem moliti dol¬
žan, gnado popolnega spreobernjenja
in nepremakljive stanovitnosti do konca.

V ta namen hočem v čast tistih treh
* ur, ktere je Jezus za nas na križi £
smo-


— 318  —

-■—•--cj«©)

? visel in v spomin britkili bolečin nje- “
go ve presvete Matere moliti tri Oče
naše in tri češene Marije.

4. Za odpusteke.

(Molitev papeža Pija VII., ktera se moli
v zadobljenje popolnoma odpustka po preje¬
tih ss. zakramentih pred podobo križa.)

Glej, o dobrotljivi iii presladki
Jezus! pred tvojim obličjem se veržem
na svoje kolena, ter te preserčno prosim
in milo zdihujem, vtisni globoko v
moje serce žive občutljeje vere, upanja
in ljubezni, z resnično žalostjo čez
moje grehe in s terdnim sklepom po¬
boljšati se. Ko z živim občutljejem
in veliko bolečino tvoje petere sv. rane
premišljujem in v svojem sercu pre-
vdarjam, se spomnim tistih besedi, ki
so prišle iz posvečenih ust kraljevega
preroka Davida: „Prebodli so moje
roke in noge, in šteli so moje kosti.“

/

— 319  —

-CMS

VIII. Razdelek

Sveti križev pot.

Sv. Leonarda Porto-Mavriškega.

Darovanje sv. križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
neskončna milost. Žal mi je iz vsega
serca, da sem kdaj tebe, o naj veči
dobrota! razžalil. Darujem ti ta sv.
križev pot tebi v čast, v spomin tistega
težavnega pota, po kterem si zavoljo
mene, ubozega grešnika bodil. Vseh
odpustkov se želim vdeležiti, kteri so
za sv. križev pot podeljeni; toraj tudi
želim tako vse opraviti, kar in kakor
A je v zadobljenje odpustkov storiti po- *
SlHSa--——--

— 320  —

SHu—-——--c.W<3

iSs

treba. Prosini te, o Jezus! dodeli mi ?
gnado in moč, da bi s svetim. križevim
potom v tem življenji tvojo- milost, v
prihodnjem pa večno 'veselje zaslužiti
mogel. Amen.

(Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, j
za ktere hočeš, da bi jim bili v prid.)

Oh, pridite stvari! .

• Kaj, glejte,' sč godi!

On, ki nas vse živi,,

Strašno za nas terpi.

»>£>--— -CK®

— 321

Premisli prečudno ponižnost
svojega nedolžnega Jezusa, s ktero
je krivično sodbo brez vsega ugovar¬
janja poslušal in sprejel. Tvoji grehi
so tiste lažnjive in krivične priče, ktere
so sodbo podpisale. Hudobnost tvo¬
jega jezika, s kterim si se večkrat
zoper Boga in bližnjega pregrešil, je
<s sodnika oslepila, da je nedolžnega £

v

1. Stacijon.

Jeausa v smert obsodijo.

V.. Molimo te,'o Kriste!.in te hvalimo.
.0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

TO»~

-T,

¥

Mis. križ.

21


322  -

;®>So----cM

X ,T,

y  Jezusa v smert obsodil. Oberni se ?
tedaj k njemu in zdihui bolj s sercem
kakor z ustmi:

O moj ljubezujivi Jezus! kako
nezmerna je tvoja ljubezen proti meni
ubogemu grešniku! Boš li tedaj za
nevredno, hudobno stvar ječo, verige,
tepenje terpcl, in v tako grozovito
smert obsojen? Oh, toje zadosti, da
mi rani moje serce, da objokujem vse
pregrehe, ktere sem s svojim jezikom
storil. Tedaj jih obžalujem in kličem
k tebi: O Jezus! usmiljenje; prosim te,
usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče naš... Češenasi Marija... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Razgajžlan, zapljevan,

In kronan, zasramVan,

Prod sodbo jo peljan,

Nedolžno v smert izdan.

(B>S>


— 323

2. Štacijon.

Jezus vzame križ na rame.

V. Molimo te, o Kristo! in to hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in
radovoljniin sercem objame dobrotljivi
Jezus sv. križ, in kako poterpežljivo
prenaša tepenje in suvanje maloprid¬
nega ljudstva! Ti pa poln nevolje in
nevošljivosti bežiš pred križem, kar
* je le mogoče! Mar ne veš, da se ne A
9 Mo--—.___-—-c3-»

21 *

324  —

more brez križa nebeško veselje za- -*


dobiti? Oh, objokuj svojo slepoto;
oberni se k svojemu Gospodu, zdihni
in reci:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni
se spodobi križ. O težki križ! ki so
ti ga moji grehi naložili. O ljubeznjivi
Jezus! dodeli mi gnado in moč, da
bom objel vse križe, ktere sem s svo¬
jimi grehi zaslužil. Stori, da bom
voljno objel svoj križ, in se tako ločil
od sveta; daj mi tako ljubezen do
križa, da bom vselej s tvojo služabnico
sv. Terezijo vošil in želel: „Terpeti
ali umreti: umreti ali ter peti!“

Oče naš... Češena si Marija... čast bodi...
Usmili še nas, o Gospod! usmili se nas!

Glej, križ mu nalože,

Na ranjene rame.

'Oh, Jagnje Božje gre,

In nese vseh dolge.

325

Jezus pade pervič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus zavoljo tolikanj prelite kervi
ves oslabljen pervič na zemljo pade.
Ok! kako ga s pestmi bijejo, z nogami
teptajo in sujejo! Vender ni prito¬
ževanja ali nevolje iz njegovih ust
slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le
majhen križ občutiš, ali zoperno be-
6 sedo slišiš. Oh, sovraži svojo nepoter-
#W>--—-.—.-—

— 326  —

* pežljivost, svoj napuh in svojo neči-
mernost. Zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej me,
preubozega grešnika pred svojimi no¬
gami. Oh kolikrat in v kako velike
pregrehe sem padel! Kolikrat sem se
pogreznil v globočine pregreh! O Je¬
zus! stegni in podaj mi svoje roke!
Pomoči, o Jezus! pomoči pri tebi išem,
da bi ves čas svojega življenja nikoli
nikoli srnertnega greha ne storil, in
bi tako v svoji zadnji uri zveličanja
upati zamogel.

Oče naš... Cešena si Marija... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Opešal jo v možeh,
Podre ga križ, naš greh;
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

A

— 327  -

v

4. Stacijon.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem Svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečine
je občutilo serce Jezusovo! Oh, s
kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo
napolnjeno Marijno serce, ko sta se
srečala! Poslušaj, o nehvaležna duša!
„Kaj ti je storil moj Sin?“ ti kliče
£ Marija. „Kaj hudega ti je storila moja 6
©.H»-

— 328

? Mati?" te vpraša Jezus. Oh, zapusti v
že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih
midva toliko žalost in britkost tcrpiva.

O grešnik! kaj praviš na to ? Reci tedaj
in zdihni v svojem sercu:

O božji Sin Marije! o presveta
Mati mojegaljubeznjivega Jezusa! ves
potert in ponižan klečim pri vajinih
nogah. Jaz sem tisti izdajavec, s svo¬
jimi grehi sem brusil meč, kteri je
vajino serce ranil.. Oh, iz serca mi
je žal. Prosim vaji, odpustita mi!
Milost, o Jezus! milost, o Marija! po
svoji veliki milosti mi dovolita, da ni¬
kdar več ne bom grešil, temuč da bom
vajino grenko terpljenje in žalost noč
in dan premišljeval in objokoval.

Oče naš... Cešena si Marija... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh, žalosten spomin!
Ko sreča Mater Sin,
Njej gre moč bolečin
Do serca globočin.

— 329  -

5. Štacijon.

Simon Cirenejski pomaga Jezusu liriinositi.

V. Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečimernosti sveta in sladno-
stiin svojih počutkov ves vdan, ki
svojih križev ne nosiš radovoljno, am¬
pak le, ker se jih ubraniti ne moreš,
z veliko nevoljo. Oh, zbudi si že enkrat
serce, in usmili se svojega tako oblo-
; ženega Zveličarja. Sprejmi radovoljno A
N*«--:-- <%m

— 380  —

*  vse križe in nadloge, ktere ti bo poslal ?
tvoj ljubeznjivi Oče. Terdno skleni
ne samo vse zopernosti s poterpežlji-
vostjo prenašati, ampak tudi svojemu
:  Bogu za-nje hvaležnega se skazovati.
Prosi ga tako-le:

O ljubeznjivi Jezus! hvalim te
za toliko priložnost, ktere mi daješ,
da bi za te terpeti in za-se kaj zaslužiti
mogel. Oh, moj Bog! daj mi, da bom
vse, kar se mi bo v tem življenji tež¬
kega prigodilo, s poterpežljivim sercem
prenašal, in potem večnega veselja se
vdeležil. Stori, o Jezus! da bom tu¬
kaj s teboj jokal in terpel, potlej pa
s teboj v nebesih gospodoval.

Oče naš,.. (Jesena si Marija... čast hodi.. .

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se!

— 331  —

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvajimo.
0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in prevdari v tem pertu
sv. obličje Zveličarjevo ! Ljubi Jezusa,
in po tej ljubezni si njegov obraz v
serce vtisni. O kako srečen boš, ako
boš živel z Jezusovim obrazom v svo¬
jem sercu, in ž njim v večnost šel!
Da bi tedaj to gnado zadobil, prosi svo¬
jega Boga in reci:

332

!S>£0"

O moj žalostni Jezus!, prosim te, ?
vtisni v moje serce sv. obraz svojega i
obličja, da bom brez nehanja na te
mislil, noč in dan tvoje grenko terplje-
nje premišljeval*in svoje grehe objo¬
koval. O Jezus! s kruhom tvojega
terpljenja hočem nasitovati svojo dušo,
in moje oči bodo vedno solze točile '
nad mojimi pregrehami.

Oče naš... Gešena si Marija... Čast bodi... J
Usmili so nas, o Gospod! usmili se nas!

S pertom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin zato ji da
Terpljenja britkega.

- 333  —

V

7 .  Štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo-te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil. .

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in tvoj Gospod, zopet na zemlji leži,
ves oslabljen od velike bolečine, utru¬
jen in zaničevan od sovražnikov. Pre¬
misli, da je tvoja prevzetnost Jezusa
poterla, in ga na zemljo vergla, ker
je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo
^ ošabnost, ne bodi več tako napuknjen. a
-- —<%m


334

®> 3 »-
£ „

<'K®

S* Spokori se, in skleni pomžnejši biti.
Reci s skesanim sercem:

O prečastitljivi Jezus! akoravno
vidim, da na zemlji pod težo križa
ležiš, vender te molim in častim, ka¬
kor svojega mogočnega, večnega Boga.
Prosim te, poterdi moj napuh; vzemi
iz mojega serca vso ošabnost, da bom
spoznal svojo nečimernost, da bom
vse zasramovanja prejemal s tolikanj
tebi ljubo ponižnostjo, da bom potem
tudi s teboj povikšan v nebeškem kra¬
ljestvu.

Oče naš... Cešena si Marija... čast bodi...

Usmili se .nas, o Gospod! usmili se nas!

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;
O jenjaj, grešni svet!
Ponavljat greli preklet.

— 335  -

8. 8tacijon.

Jezu* tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli v svojem sercu, kolikanj
ti je vender treba jokati in žalovati.
Pervič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus to¬
liko zavoljo tebe terpi; drugič sam
nad seboj, ker si tako nehvaležen in
ga ne nehaš žaliti. Kako moreš,
premišljevaje njegove grozovite bole-
^ čine, še terdovraten ostati? Poglej, «
Ma-‘-

— 336  —

v kako milostnega se Jezus revnim Je- V
ruzalemskim ženam skazuje! Zaupaj
tedaj vanj in zdihni s sercem:

O ljubeznjivi Jezus! Oh, kako
je to, da \se moje serce ne razpoči v
solzah velike žalosti? Solze, o Jezus!
prosim; solze prave pokore in serčnega
obžalovanja mi daj, da bom z objoka¬
nimi očmi in s skesanim sercem za-
dobil tisto milost, ktero si ubogim že¬
nam skazal. Oh Jezus! ne obračaj od
mene svojih milostljivih oči. Poglej
me, ubozega grešnika, da bom tudi
jaz veš potolažen na zadnjo uro te
viditi mogel.

• Oče naš... Gešena si Marija'.... čast bodi,. ;
Usmili se nas;, o Gospod! usmili se nas!

Usmiljene žene !■

Ne jokajte za me!

Točite za-se le
Spokornih sere solze!

337

9. Štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Qh! s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!
Premisli: Jezusa, krotko, nedolžno Ja¬
gnje, Judje in neverniki kakor stekli
volkovi tepo, sujejo, sem ter tje po
terdih kamnih vlačijo! O nesrečni
greh, ki samega Sinu Božjega tako gro-

X,

-

v

Mis. križ.

22

— 338  —

K

9

-------egOS

TO

zovito terpinčiš! O grešnik! ni mo- ?
rebiti tvoj ves poterti in kervavi, j
včlovcčeni Bog vreden tvojih solz? I
Oh, reci tedaj ves objokan:

O vsegamogočni Bog! ki nebo
in zemljo z enim perstom deržiš, kdo
te je tako neusmiljeno vergel? Oh,
nobeden drugi ne, kakor moja pregreha,
v ktero sem tolikrat zopet padel!
Moja hudoba ni jenjala grešiti, in zato
se je množilo tvoje terpljenje. Toda
poglej, o Jezus! pred teboj zdaj kle¬
čim s skesanim sercem, in terdno
sklenem svoji hudobiji konec storiti.

Z objokanimi očmi ti terdno in zvesto
obljubim: Nikdar več nočem grešiti;
o Bog, nikdar več, nikdar več ne!

Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh Jezus omedli;

Pod kzižem spet leži;

Naj vender se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.


— 339  -

10. Štacijon.

Jezusa slečejo in mu iselča piti dajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako Jezusu
ki je po vsem životu ves ranjen in ste¬
pen,. še grenkega želča piti dajo. Po¬
glej , kako on tvojo nesramožljivost,
nespodobno obnašanje in nečimernost
y obleki s svojo nagoto plačuje, z
želčem pa tvojo požrešnost. Ali mo- |
$ re § svojega Jezusa brez milovanja, o
—— ---.____— o&m

22 *

— 340  —

a>io- - ■ — --— -•—ciM®

9  pogledati? Oh, verzi se k nogam svo- *
I jemu Jezusu in reci:

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med teboj in menoj. Ti si
ves ranjen, poln grenkosti in ves s
kervjo oblit; jaz pa ves nečimern,
poln sladnosti in veselja, ali saj tak
biti želim. Oh, jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravo
stezo. Stori, da mi bodo vse sladno¬
sti tega sveta grenke in zoperne, da
bom namesto njih želel tvoje terplje-
nje občutiti, in da tako vreden po¬
stanem s teboj večno veselje vživati.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.


§

•eiMS

fHšo-

9

341  —

y

11. Staeijon.

Jezusa na križ pribijajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te Hvalimo.

0. Ker si s svojim, križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je občutil dobrotljivi Jezus, kedar so
mu rabeljni ude, kite in žile z žeb¬
lji prebodli. O kako je to, da tvoje
serce kar žalosti ne poči, ker vidiš,
da tvoji grehi tako neusmiljeno more
tvojega Zveličarja? Saj zdaj toči solze,.

* obžaluj svoje grehe in reci: A

©Mo- -----:-

®>®o-

35

O dobrotljivi, zavoljo mene kri- ?
Žani Jezus! vlij v moje serce strah in
ljubezen do tebe! In ker so moji grehi
tisti žeblji, ki so tebe na križ pri¬
bili, stori s svojo gnado,^ da bodo vse
moje hude želje in občutki na tvoj
križ nabiti in tamkaj umorjeni, da
bom v življenji in ob smerti s teboj
križan, tudi s teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš, češena Marija. Oast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Na križ ga polože,

Kazpno roke, noge,

%  žeblji mu zdaj nove
Se rane narede.

343  —

Jezus umerje na križi.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj oči in premišljuj svo¬
jega na križ pribitega Jezusa. Poglej
vse bledo obličje Božje. Poslušaj,
ž  kako prosi odpušenja tistim, kteri ga 6
---—-,-Cg<l

344

m%>  --.-----:--CK0

X . X

? križajo in žalijo. Razbojniku obljubi
; nebeško kraljestvo, svojo Mater izroči
| Janezu; svojo dušo priporoči nebe-
| škemu Očetu; poslednjič pa umerjez
nagnjeno glavo. — Tedaj je moj Je¬
zus umeri! Res, umeri je na križi,
in umeri je zavoljo mene. O duša
moja! kaj boš zdaj počela? Ob, ne
| hodi proč, ako ne s ponižnim in ske-
i sanim sercem. Objemi križ in zdihni
k Jezusu:

|

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so, moji. .grebi, tisti ra¬
belj ni, kteri so tebe tako neusmiljeno
umorili. Nobene guade nisem vreden, j
ker sem tebe križal. Pa kako veliko
veselje in upanje občuti moja duša,
kedar te slišim tudi za tiste prositi,
j kteri so te križali. Kaj hočem tedaj
zate storiti, ker si ti toliko za me sto¬
ril? Poglej, o Jezus! pripravljen sem
in voljan, vsim odpustiti, kteri so me
kedaj razžalili. Res,, moj Bogi zavoljo
j tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca
jih objamem, in jim želim vse dobro.

A In tako tudi upam ob svoji smertni a
hw<*----—---

— 345

m>—■ ----c

« *j

' uri slišati vesele besede tvoje: „Šeda-
ues boš z menoj v raji!“

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili.se nas!

Na kvizi tam visi,
Oh, sveta teče kri!
Za grehe vseli ljudi
Zveličar smert stori.

0>;O—

6

-cwl

mo

— 346  —

18 . Štacijoo.

Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v na¬
ročje položi.

T. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč, ki
je prebodel serce žalostne Matere, ko je
svojega mertvega Sina v naročje vzela.
Vidila ga je vsega ranjenega in ker-
vavega. O kakšno žalost in bole¬
čino je ona takrat v svojem sercu
občutila. Kteri meč pa je bil tako 6

8>------Cg«@

— 347  —

^--—«§m

• , e5s

°jster, kije  prebodel njeno serce? ?
Oh, greh je bil, kteri je Jezusu živ¬
ljenje vzel , in je Marijno serce tako
močno ranil! Objokuj tedaj ta gro¬
zoviti greh. Skleni svoje solze s sol¬
zami svoje žalostne Matere, in zdihni
h njej tako:

O Kraljica vseh mučenikov! kdaj
bom vreden, da bi prav razumel tvojo
žalost in bolečino? Kdaj bom zado-
hil gnado, tvojo žalost v svojem sercu
nositi in s teboj terpeti? O velika
Gospa! sprosi mi, da bom noč in dan
žaloval nad svojimi grehi, kteri so tebi
tako žalost napravili, da bom ves
skesan in spokorjen v zaupanji in
ljubezni do tebe umeri, in po smerti
s teboj večno živel.

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili Se nas, o Gospod! usmili se nas!

Marija! k teb’ hitim,
Tvoj’ga Sina častim;

Z vama, dokler živim,
Kad jokam in terpim.

*>»>-

~«W@

— 348  —

-©K®

f

14. Štacijon.

Jezusa v grob jioloie.

V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo,
O . Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho-
vanje in jokanje Magdalene, Janeza
in drugih pobožnih duš, ko jim je bil
Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti
pa si v serce vtisni težavo in grenko
žalost Marije, njegove Matere, ko je
iz svojega naročja ljubeznjivega Sina
i dala. Premišljevaje njeno tedanjo ža-

■M*-■..... .-— C;

3.49  —

©>*»•■-
&

lost in njeno terpljenje se moraš res
sramovati, da si pri obiskovanji tega
križevega pota tako malo milovanja
občutil. Oh! zbudi svoje serce saj
zdaj pri zadnjem štacijonu. Kušni s
častjo kamen sv. groba; položi v duhu
vanj serce, in reci svojemu mertvemu
Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si po takem
korvavem potu šel iz ljubezni do mene,
častim te v grob položenega in te mo¬
lim. Oh, v svojem sercu te serčno
želim zapertega imeti, da bi s teboj
sklenjen po tem križevem potu k no¬
vemu življenju vstal, in se v tvoji gnadi
iz tega sveta ločiti mogel! Po za-
služenji tvojega terpljenja, ktero sem
premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo
uro tvoje sveto Režnje Telo moja
popotnica; da bodo moje zadnje
besede: Jezus! Marija! Jožef! iii da
svoje zadnje zdihovanje sklenem s ti¬
stim zdihovanjem, s kterim si ti na
križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj
jui z živo vero, s terdnim zaupanjem
in z gorečo ljubeznijo s teboj in za-

-egua

S

§► 8 »-..

- <m

— 350  —

TOo--——— -—■

^ «Ss

? voljo tebe umreti, in potlej s teboj ?
na večne čase živeti! Amen.

Oče naš. češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca!

Sklepna molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s ktero je on po svojem
britkem terpljenji in grenki sinerti
mene odrešil, ti darujem ta sv. križev
pot, kterega sem s tvojo gnado opra¬
vil. Vzemi to pobožno opravilo k
povikšanju svoje časti, v zalivalo za
vse, meni in drugim podeljene gnade,
za odpušenje grehov vsega sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah; zlasti
pa, za ktere sem v začetku prosil. O
milostljivi Oče nebeški! poglej na ob¬
ličje Kristusa, svojega Sina; usliši
glas njegove sv. kervi, in bodi milost¬
ljiv meni ubozemu grešniku! Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zveli¬
čar Jezus Kristus, in njegova žalostna
Mati Marija!

O Jezus! hvala zdej
Ti bodi in vselej;

Skoz’ svojo smert nam daj
Te ljubit’ vekomaj!

(src*- <m

1. Pred sv. misijonom; ali pred
misijonsko pridigo.

O preljubeznjivi Gospod Jezus
Kristus ! ki si sam z nebes k nam pri¬
šel, si nas učil in nam pridigoval in
si sam rekel, da beseda Božja je seme
vseh dobrih djanj; ponižno te prosim,
pripravi moje serce za to sv. misijon¬
sko pridigo, ktero zdaj poslušati ho¬
čem, tako, da s pomočjo sv. Duha, za
ktero te z vsemi tukaj zbranimi zdru¬
žen kličem, to Božje seme v dobro
zemljo pade, v čistem in dobrem sercu
ostane in v poterpežljivosti obilni sad
obrodi. Am en.

— 853  —

—

2. Po misijonski pridigi.

O dobrotljivi učenik, Gospod Je¬
zus Kristus! neskončna hvala ti bodi,
ker si nauk svojega sv. evangelija
do današnjega dne čist ohranil! Ne¬
skončna hvala ti bodi za vsak dober
nauk, za vsako opominjevanje, za vsako
spodbujenje, ktero si zdaj meni in vsem
zbranim vernim dodelil! Hvala ti bodi
za vsako obžalovanje, poboljšanje in
spokorjenje, ktero si obudil v nas! Daj
rast in vspeh vsemu dobremu, kar si v
tej milostni uri vsadil v nas! S svojo
gnado nam daj sv. popolnainost, ki
z Očetom in sv. Duhom živiš in kra¬
ljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

3. Ponovljenje kerstne obljube.

(Sv. Frančiška Salezija.)

Jaz I. I. vpričo večnega Boga
in pred vesoljnim nebeškim dvorom
slovesno spoznam:

O Bog! v tvoji pričujočnostizdaj
^ spoznam, kako sem bil dan svojega 6

£»§>■

c m

•23

Mis. križ.

— 354  —

f  svetega kersta veselo in sveto tebi da-
rovan in posvečen, da bi bil vekomaj
tvoj otrok; pa sem vendar pri vsi v
mojem imenu takrat slovesno dani
obljubi neštevilnokrat oskrunil svojo
dušo z mnogoterimi grehi, ktere sem
storil zoper veličastvo tvoje. Zdaj pa
sem šel sam v se, in poln kesanja in
sramote se veržem v naročje tvojega
neskončnega usmiljenja. Ponižno te
prosim, prizanesi mi, usmili se me,
o odpusti mi ves moj dolg, po terpljenji
in smerti Jezusa Kristusa, Odrešenika
moje duše. Opert na njega, večno pod¬
poro mojega upanja, ponovim in po-
terdirn sveto zavezo zvestobe, ki je bila
pri sv. kerstu v mojem imenu sklenjena
s teboj, o moj Bog!

Odpovem se hudiču, svetu in mesu,
in prekličem vse njihove nesrečne za¬
peljivosti, nečimernosti in poželjenje,
za ves čas svojega življenja in za celo
večnost. In k tebi, o. moj dobrotljivi,
milostljivi Bog! se obernem, ter želim,
volim in nepreklicljivo sklenem zdaj
in na vekomaj tebi živeti, le tebe
ljubiti. 6

*jg .

-

— 355

Zato ti darujem, dam in izročim

-«M0

svojo dušo, in vse njene moči, svoje
serce z vsim nagnjenjem njegovim, in
svoje telo z vsemi njegovimi počutki.
Zagotovim te toraj, da nočem nikdar
nobenega dela vsega svojega bitja ober-
niti zoper tvojo sv. voljo ali zoper tvoje
naj vikši veličastvo. Ponižno se tebi vse¬
ga popolnoma darujem, da bom na večno
tvoja dobra, tebi pokorna in zvesta stvar,
da se nikdar več ne ločim od tebe.

Pa> oh l ko bi me kedaj hudobni
duh premotil, ko bi me kedaj človeška
slabost premagala, da bi ta svoj sklep
prelomil, to svojo zavezo s teboj raz-
tergal! že zdaj slovesno prekličem tako
svojo nezvestobo, ter terdno sklenem
s pomočjo sv. Duha vnovič hitro vstati,
da se le zavem svojega padca, in se
hočem vnovič brez odlašanja nazaj
podati k tvoji milosti, o moj Bog!

To je moja volja, moj namen,
moj nepreklicljivi in terdni sklep, kte-
rega brez izjeme spoznam in poterdim
v tvoji pričujočnosti, o moj Bog! v
pričo zmagovavne in vojskovavne cer-
o kve tvoje, ki je mati moja.


23 *

«s<10

— 356  —

BM®-

---cjca

Ti pa, o moj Bog, večni, vsega- ?

mogočni Oče, Sin in sv. Duh! poterdi
milostljivo ta moj sklep, ter sprejmi
to mojo serčno daritev, in naj ti bo
prijetna! In ker si me razsvetlil in to
misel dal, da sem ti ponovil to obljubo,
daj mi tudi moč in gnado, da resnično
spolnujem to obljubo, in tako dosežem
zveličanje svoje.

O presveta Trojica! ti si moj
Bog, Bog mojega serca, Bog mojega
duha, Bog moje duše. Tako te spoznam
in tako te molim zdaj in na vekomaj.
Amen.

4. Prošnja za odpušenje pred
sv. Rešnjim Telesom.

Moj Bog, in moj Odrešnik Jezus
Kristus! pravi Bog in pravi človek,
vredna daritev Najvikšega, živi kruh
in studenec večnega življenja! iz celega
serca te molim v tem božjem zakra¬
mentu iz tega namena, da bi popravil
vse onečastenja, oskrunjenja inhudo-
’ ije, ki so bile storjene zoper tebe v A



-ef

«5

?  tej prečudni skrivnosti. Pred tvoje
sveto veličastvo se veržem ter te molim
namesto vseh tistih, ki te dolžnosti
nikdar spolnili niso, in kteri so še
tako nesrečni, da tega nikoli storili
ne bodo. O moj Bog! tako te želim
počastiti, kakor bi te ti vsi skupaj
počastili, ako bi ti zvesto skazovali
svoje častenje iu svoje hvaljenje. V
veri, ljubezni, v darovanji svojega serca
bi rad zbral vse, česar bi bili oni
zmožni, tebi darovati v čast in slavo
skoz vse stoletja v svoji molitvi in v
vsem svojem častenji.

In da vse te molitve posvetim
in tebi dopadljive storim, jih zedinim,
o moj Zveličar! s tistimi molitvami,
ktere ti tvoja sv. cerkev vedno daruje
v nebesih in na zemlji. Glej bolj na
misli mojega serca, kakor na besede
mojih ust. S tako ljubeznijo te želim
ljubiti, s tako molitvijo te častiti, ka¬
kor te je ljubila in častila Marija,
preblažena tvoja Mati in naj vredniši
kraljica nebeških trum. O to želim,
da bi tudi jaz vedil vse, kar je tvoj

£ sv. Duh navdihnil tvoji sv. Materi, da

1

— 358  —

»Jo—-:--—---—

™ te je častila; želim ti skazati tisto 9
ljubezen, tisto moljenje, ktero ti Bogu,
svojemu Očetu vedno skazuješ v tem
presvetem zakramentu, kjer si mu v
večno daritev. Ki živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom in s sv. Duhom, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

5. K presvetemu Jezusovemu
Sercu.

Presveto serce Jezusovo! iz dna
svojega serca te molim v naj svetejšem
zakramentu altarja, ter se zedinim, koli¬
kor premorem, s tvojimi mislimi in že¬
ljami, s tvojimi nameni in vednim daro¬
vanjem. O dodeli meni in vsim greš¬
nikom svojo božjo pomoč, da nadome-
stujemo čast tvojemu Očetu, kterega
toliko žalijo hudobije in pohujšanje
tega sveta. Naj občutimo vsi tvojo
neskončno usmiljenje, da te večno hva¬
limo, častimo in ljubimo. Amen.

&

B»8>-

--c&c

— 359  —

mm  — - : -^—cj<<3

¥ f

6. Sveta zaveza z Bogom.

(Sv. Gere.)

Vsegamogočni Bog! iz ljubezni
do tebe in iz hrepenenja, da bi te ves
dan in vse življenje brez nehanja častil,
storim vpričo vseh nebes zavezo š
teboj, naj bo od te ure zanaprej vse
dni mojega življenja vsak migljej mo¬
jega serca, pa vsak vdarec mojih žil
le tebi v čast in slavo, in naj pomeni
toliko, kakor: Svet, svet, svet je Go¬
spod Bog Sabaot! tako da naj tvoje
božje veličastvo s slehernim serčnim
vdarcem spozna, kakor da bi te be¬
sede S erah ni v nebesih peli.

In tako podarim in posvetim tebi,
o moj Bog! svoje serce in vse vdarce
svojih žil in svojega serca, da nikdar
ne smejo in ne morejo jenjati, tebe
mojega stvarnika vselej in povsod
častiti in hvaliti v zedinjenji s tisto
slavo, s ktero se presveta Trojica sama
časti in jo vsi angeli častijo ter te
ponižno prosim, da ti, o moj Bog!

A milostno in dopadljivo sprejmeš to A

th>--——.-—--e$J|

— 360  -

©►*o--

^ mojo zavezo s teboj — zdaj in na ve- v
komaj. Amen.

7. K terpečeimi Jezusu.

(Sv. Avguština.)

O Bog! ki si zavoljo zveličanja
sveta hotel biti rojen, obrezan, od Judov
zaveržen, od Judeža s kušljejem izdan,
z vervmi zvezan, kakor nedolžno Jagnje
v mesnico peljan, pred Ana in Kajfa,
pred Pilata in Heroda zaničljivo po¬
stavljen, od krivih prič tožen, bičan,
zasramovan, zapljevan, s ternjem kro¬
nan, s pestmi in s terstom vdarjan,
zakrit, oblačil oropan, z žeblji na križ
pribit, med razbojnike postavljen , z
želčem in jesihom napajan in s sulico
preboden; prosim te, o Gospod! za¬
voljo teh tvojih sv. bolečin, ktere jaz
nevredni zdaj premišljujem, in zavoljo
tvojega sv. križa in britke smerti, ob¬
varuj me peklenskih kazen; pa pelji
me tje, kamor si peljal seboj križa¬
nega razbojnika. Ki živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom in s sv. Duhom od
vekomaj do vekomaj. Amen.

o!

361

—--oKga

f

Darovanje Jezusovemu Sercu.

0 moj preljubeznjivi Jezus! da
se tebi hvaležnega skažem iu da po¬
pravim svojo nezvestobo, darujem jaz
I. I. tebi svoje serce, ter se tebi po¬
polnoma izročim in terdno sklenem s
tvojo gnado nič več ne grešiti.

(100 dni odpusteka vsaki dan. Pij VII.

1817.)

(Pred misijonskim križem tudi lahko
opraviš: ;Molitvo k 7 prelivanjem Korvi Kri¬
stusove zoper 7 poglavitnih grehov, na strani:
212. — Darovanje vseh djanj v rane Jezusove,
na strani: 215. — Darovanje naj svetejšemu
Jezusovemu Sercu, na strani: 224.)

9. Zadnji klic, pa prav potrebno
opominjevanje sv. misijona.

„Spokorite se in vervajte evan¬
geliju !“ (Mark. 1, 15.) „Ne odlašaj
se k Gospodu spreoberniti, in ne od-
kladaj od dneva do dneva; zakaj nje¬
gova jeza naglo pride, in ob času ma¬
ji sevanja te bo razdjal.“ (Sir. 5, 8, 9.) ^
—--«$©

— 362

(Luk. 13, 5.)

Keršanska duša! ti si to storila,
svoje grehe si obžalovala, objokovala
in, saj upajmo, tudi prav se spovedala.

— Je pa mar s tem že vse storjeno?

Ti ni treba nič več? Ni li mogoče,
da zopet padeš? Poslušaj, poslušaj,
kaj Jezus sam pravi: „Nikče, kteri s
svojo roko za drevo prime, in se na¬
zaj ozera, ni pripraven za Božje kra¬
ljestvo. “ (Luk. 9, 62.) „Kteri pa ob¬
stoji do konca, bo zveličan." (Mat. 10,
22.) „Kadar pa nečisti duh . . . najde
hišo prazno . . . tedaj gre, in si pri¬
vzame sedem drugih duhov, hujših
kakor on, in gredo vanjo, in ondi pre¬
bivajo, in poslednje tega človeka je
hujši, kakor perv.o.“ (Mat. 12,43—45.)

Mar niso to strahovite resnice,
s kterimi te Kristus opominja k sta¬
novitnosti, brez ktere je zgubljeno vse,
kar je v sv. misijonu Bog ti storil,
ali kar si ti sam storiti zamogel. Na
tej stanovitnosti je zdaj vse ležeče,
in to naj ho namen tega klica, da
imaš tu postavljen red, po kterem se 6

<1

— 363  —

f «

zvesto ravnaj, da z gnado Božjo na
pravem potu ostaneš in nazaj ne greš.

I. Vsakdanji red.  (Glej stran : 77.)

II. Tedenski red.

1. Vsaki dan opravi pobožno
svoje molitve ;• ako ti je kako mogoče,
pojdi tudi k sv. maši.

2. Saj enkrat v tednu, morebiti
v petek, moli pred misijonskim križem,
ter poprosi terpečega Jezusa, naj ti
dodeli stanovitnost v dobrem do konca
tvojega življenja.

3. Vsaki teden, še bolje vsaki
dan, se spominjaj ubozib duš v vicah,
in jim daruj kako molitev ali kako
drugo dobro delo; ali si saj v petek
kaj pritergaj njim v prid.

III. Mesečni red.

Pojdi k spovedi in k sv. Obha¬
jilu saj enkrat v mescu. Morebiti bi
k  bilo še bolje, da greš na vsakih štirnajst A
TO3- - --■---Cjfcl

©Mo-

— 364  —

®>5o—-

£ X

dni ali celo vsaki teden; venderlepo ?
nasvetu tvojega modrega spovednika, j
Gotovo je, da ga ni boljšega pripo¬
močka stanovitnosti, kakor je preje¬
manje sv. zakramentov.

2. Izvoli si en dan v mescu, v
kterem se posebno pripravljaj na srečno
smert. Izprašaj takrat še bolj skerbno
svojo vest ter pomisli: si li bolji ali
slabji? si li svoj navadni greh že opu¬
stil? ali se boš mogel še zanaprej zo¬
per njega vojskovati? ali boš kterega
druzega se znebiti skušal?

IV. Letni red.  j

Čas svetega misijona naj ti bo
zares svet; in zato obhajaj vsako leto
njegov spomin. Oberni v obletnico dva
dni; ako mogoče, dva praznika ali dve
nedelji. Takrat odloži, kolikor ti stan
pripusti, časne opravila na stran in
stori tako:

1. Že pred ta dan pojdi in po¬
klekni pred misijonski križ in prosi
prav priserčno svojega Zveličarja za
pomoč, da bi prav sveto obhajal ob¬
letnico sv. misijona. a

bo --cina

— 365  —

---cKSj

Pervi dan ali pervi praznik si r
prav živo pred oči postavi, kako sveto,
nebeško veselje si občutil, kedar si o
sv. misijonu s skesanim in potertim
sercem se spovedal svojih grehov in
si v sveti resnobi za terdno, slovesno
in očitno obljubil, da boš svoje živ¬
ljenje poboljšal, da boš le Bogu zvesto
služil. — Si li to svojo obljubo spol¬
nil ? Nisi li v poprejšnje grehe zopet
zabredel? — Ako si svojega ljubega
Boga zopet razžalil, oh, prav serčno
to vnovič obžaluj! — Ako si pa sta¬
noviten ostal in si se resnično pobolj¬
šal ; o, hvali Boga za to veliko milost,
pa ga lepo prosi, naj te še zanaprej,
naj te ves čas tvojega življenja obva¬
ruje vsega greha.

Potem pa še pomisli, koliko no¬
vih gnad si čez leto prejel in kako si
tudi marsiktero dobroto Božjo v nemar
pustil, zapravil ali celo v slabo ober-
nil. Poprašuj se: Kako vi dobiček imam
od toliko pridig, od toliko spoved in
sv. Obhajil in od drugih pobožnost?
Sem li kaj bolji, kakor sem bil lansko
A leto? Sem li poterpežljivši, krotkejši, o
©Hi»—---v&ss

---- : -

Š S

V ljubeznjivši, svojim sovražnikom pri- y
zanesljivši, revežem bolj usmiljen? —

Si li upam pred Boga stopiti ? — Le
dobro premisli in preglej, kaj moraš
še prenarediti, poboljšati! Ponovi svoj
sklep, da hočeš Bogu stanoviten ostati ;
pa prosi ga za pomoč po zasluženji
Jezusa Kristusa.

Posebno pobožno bodi ta dan pri
sv. maši. Daruj to presveto daritev
nebeškemu Očetu v zahvalo za vse
gnade, ktere si o času sv. misijona
in ktere si to pretečeno leto prejel.
Poslušaj pazljivo besedo Božjo in ako
na večer zapoje zopet misijonski zvon,
moli še posebej za spreobernjenje greš¬
nikov domače fare.

Drugi čas oberni v pripravo na
čisto spoved; morebiti od celega leta.

2. Drugi dan ali praznik misi¬
jonske obletnice pojdi k spovedi. Od-
krij svojemu spovedniku popolnoma,
prav z otroškim zaupanjem svoje serce.
Zlasti mu povej, kako je s tvojim po¬
glavitnim grehom; si ga li premagal,
ali še oblastuje tvojo dušo? Prosi ga
4  za dober svet. 6

1 -I-

Pripravi se z vso le mogočo po- ' ’
božnostjo k sv. Obhajilu. Daruj se
vsega svojemu nebeškemu gostu, kakor
se on tebi vsega daruje; skleni se z
njim , kakor se on s teboj sklene.
Obljubi mu , da mu hočeš za naprej
zvestejši služiti, vse boljši živeti. V
ta namen bodi tudi pri sv. maši.

Pojdi in poklekni še enkrat pred
misijonski križ in tam sam seboj res¬
nobno premišljuj: Kaj praviš, duša
moja! glej, križ, na kterem je visel
tvoj Zveličar Jezus Kristus. Glej,
kako te je Kristus ljubil! celo smert
ga ni mogla ločiti od ljubezni do tebe.

Ga li tudi ti ljubiš? Ga li tako lju¬
biš, da te ne bo nič odvernilo od lju¬
bezni do njega ? Zamoreš li v resnici
s sv. aposteljnom reči: „Kdo nas bo
ločil od ljubezni Kristusove ?“ (Rim.

8 ,. 35 .) J

Glej, o duša moja! vse zveličan-
ske misli in želje, vsi dobri sklepi in
nameni so blaženi sadovi zasluženja
tvojega Zveličarja. V svoji smertni
britkosti je še mislil na te, ter ti jih
A je s svojo molitvijo sprosil. In ti, o 6
a—  ---«IHS!

- 368  —

@l>3>-cš<®

duša! bi zamogla še taka biti, da bi ?
ta njegova ljubezen za te zgubljena
bila V Ako ti je težko, da svoje dobre
sklepe zvesto in stanovitno spolnuješ,
poglej in pomisli, kaj vse je storil
tvoj preljubeznjivi Odrešenik, da je
dopolnil delo odrešenja, ktero je le iz
gole ljubezni do tebe prevzel.

Ponovi zopet terden sklep, da
hočeš zvest biti svojemu križanemu
Jezusu; in da ti Jezus k temu svojo
pomoč podeli, moli pet Očenašev in
pet Češena si Marij v čast njegovim
sv. peterim ranam.

In v znamnje svoje zvestobe —
v pečat svoje zaveze z Jezusom kušni
pobožno sv. misijonski križ.

(Tako delaj tudi v dnevih, kedar
ima družba poštenja svoj praznik.)

10. Misijonski odpustki.

a. V žasu sv. misijona.

1. Popolnoma odpustek zadobi, j
* kdor je pri več misijonskih pridigah, 6

-

- 369  —

~elHE

*

saj pri petih, in prejme vredno sv. za¬
kramente ter moli v namen sv. cerkve.

2. Popolnoma odpustek zadobi,
kdor je na koncu sv. misijona pri de¬
ljenji papeževega blagoslova pričujoč,
ako je v stanu gnade Božje.

3. Sedem let in sedemkrat po
štirdeset dni za poslušanje vsake mi¬
sijonske pridige.

4. Popolnoma odpustek zadobi
po sprejemi sv. zakramentov, kdor je
pri blagoslovu in postavljanji misijon¬
skega križa v  pričujoč in moli petkrat
Oče naš, češena si Marija in čast
bodi... v čast sv. peterim Jezusovim
ranam. (Pij IX. 1848.)

b. Za vo lj o miši j on skeg a križa.

(Vsak misijonski križ je poseben spo¬
min sv. misijona, ko je marsiktera duša pre¬
jela posebne milosti Božje. Je tudi veden
spomin tega, kar se je takrat godilo. Pa je
tudi nagib v zadobljenje veliko sv. odpustkov,
ktere so sv. Očetje podelili.)

1. Popolnoma odpustek en dan
mesca grudna zadobi, kdor saj trikrat
vsak mesec skesano in pobožno moli


24


Mis. križ.

— 370

b>i> --——-ct4js

? tri Očenaše in češena si Marije z 9
Čast bodi... v spomin treh ur smertne
britkosti Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa. (Leon XII. 1826.)

2. Popolnoma odpustek v dan
obletnice postavljenja misijonskega
križa. Ravno tako v praznik najdenja
sv. Križa, in v praznik povišanja sv.
Križa. (Pij IX. 1855.) Kdor dopolni
navadne pogoje.

(Ako obletnica sv. misijond pride na
delavnik, se popolnoma -odpustek lahko zadobi
v nedeljo po tem dnevu. Pij IX. 1857.)

3. Pet let odpustka zamore vsak
dan enkrat zadobiti, kdor pred misi¬
jonskim križem moli trikrat Oče naš...
Češena si Marija in čast bodi . . .
v spomin treh ur Jezusove smertne
britkosti na križi. (Leon. XII. 1826.)

4. Sto dni odpustka tolikrat,
kolikorkrat kdo misijonski križ obiše
in pred njim kaj moli, ali ga le s po¬
božnim zdihljejem pozdravi.

. c.' Odpustki družbe poštenja.

(Kjer so o-času sv: misijona po željali
domačega dušnega pastirja vpeljane družbe
i poštenja, imajo družniki te-le odpustke :) ^

IS>io---

371

Z

V


1. Družniki se med seboj vde-
ležujejo vseh dobrih del, molitev in
sv. Obhajil.

2. Na poglavitni praznik zadobi
vsak družnik popolnoma odpustek, ako
vredno prejme sv. zakramente, cerkev
obiše in tam pobožno moli na pape¬
ževi namen. — Ta odpustek se za-
more zadobiti tudi tri nedelje pred ali
tri nedelje za tem praznikom, kdor
takrat ne more.

3. S takimi pogodbami lahko
vsak družnik zadobi popolnoma odpu¬
stek na kaki posebni dan med letom,
kterega si sam odloči.

4. Odpustek 7 letin 280 dni zadobi
družnik, kedarkoli je spodobno pri sv.
maši in moli tudi za druge družnike.

5. Odpustek 5 let zadobi, kdor
družnika k pogrebu spremi.

6. Odpustek 100 dni, kolikorkrat
moli za družbo Oče naš . . . Češena
si Marija . . . čast bodi ...

Vsi ti odpustki, kakor tudi po¬
prejšnji, se zamorejo za duše v vicah
oberniti. (Pij IX. 1850.)

S>£o---

~d*®

24 *

r

372  —

1. Molitve za poprejšnje zdravje.

(Sv. Avguština.)

Poslušaj me, o Gospod! glej,
tvoja stvar je v nevarnosti; moje te¬
lesne moči pešajo, moje telo se pogre-
zuje v svoj stari nič. Ti si me naredil,
delo tvojih vsegamogočnih rok sem;
ti si mi dal bitje in življenje, in kar
je še več, za me si bil na križ pribit.

Ne zapusti me, o Gospod! Glej na
rane svojih rok, v ktere si zapisal tudi
moje ime; beri to sveto pisanje in
posveti me.

Tvoja stvar je, ki k tebi zdihuje:
Moj Stvarnik, obrani me! Tvoje delo
6  je, ki k tebi kliče: Vseh stvari živ- 6

iL— __ <d

— 373  —

ljenje, poživi me! Tvoja podoba je,
ki se k tebi obrača: Vseh stvari začetnik,
poterdi me! Prizanesi mi, o Gospod!
kajti moji dnevi se svojemu koncu
bližajo.

Kaj pa je človek, da Boga, svo¬
jega začetnika nagovarjati sme? Ne
zameri mi, o Gospod ! da se to preder-
znein. Prizanesi svojemu služabniku,
ki se prederzne s teboj Najvišim go¬
voriti! Sila je neizmerno velika.
Bolečine me silijo, da kličem na po¬
moč ; moja revšina me tlači, da vpijem
k tebi. Bolan sem, zato kličem zdrav¬
nika; slep sem, zato hrepenim po luči;
umirajoč zdihujem po življenji. Ti
pa si zdravnik, luč in življenje. Jezus
Nazarenski, usmili se me! Ti polnost
vsega usmiljenja, sliši molitev ubozega
bolnika! Ti presveta luč,  sprejmi
slepega! podaj mi roko, da pridem k
tebi in da v tvoji svetlobi luč zagle¬
dam. Ti edini živi pokliči umirajočega
v življenje. Prizanesi, o Gospod! meni
ubogi revi. Amen.

— 374 —

2. Zahvala po zadobljenem zdravju.

Moj Bog! tvoja dobrota in tvoje
usmiljenje je neskončno! Kako te bom
zahvalil za veliko dobroto, ktero si
mi skazal, da si mi poprejšnje zdravje
zopet dodelil! Vse moje življenje je
obsuto s tvojimi dobrotami; zato bi
moglo tudi vse moje življenje vedna
zahvala biti; pa še posebno znamnje
tvoje ljubezni je to, kar si mi zdaj
skazal.

Velike bolečine so me obdajale,
nektero noč sem prečuti mogel; že
sem bil na robu svojega groba; klical
pa sem za usmiljenje k tebi; in ti,
o Gospod! si uslišal mojo molitev!
Uslišal si zdihovanje mojega serca, in
pomoč si mi poslal. — O duša moja!
hvali Gospoda; hvali in poveličuj ga
na vekomaj. Glej, on, ki vse grehe
odpusti, je tudi tvoje slabosti ozdravil,
in ti je življenje ohranil. Tudi za na¬
prej te bo z milim in ljubeznjivim oče¬
som gledal. Kakor se usmili oče svojih
a  otrok, tako se usmili Gospod njih, ki ^
---■--cwa

— 375  —

v se ga boje. Njegovo ime bodi češeno
zdaj in na vekomaj!

Obdarovan z novim zdravjem se
podam zopet na delo svojega zveli¬
čanja. Ti pa, o Oče usmiljenja! daješ
blagoslov in rast vsim našim delom.
Blagoslovi toraj vse moje početje;
j dodeli mi moč in pomoč, da z novo
vnemo spolnujem dolžnosti svojega
stanu, da veliko dobrega v tvojo čast
storiti zamorem.

Vse dni, kteri mi boš se daro-
! val, naj le tebi živim. Delati hočem,
dokler je dan, da bom enkrat pred
teboj obstati zamogel. Gospod! ti veš
j želje mojega serca; veš, kako naglo
sem od dobrega na hudo zavernjen. Daj
mi toraj ne le voljo za vse dobro , am-
: pak pomagaj mi tudi, da spolnim svoje
J sklepe; krepčaj in vterjuj me v čed¬
nosti, dokler me ne pokličeš iz te sol¬
zne doline v stanovanje miru in več¬
nega pokoja! Amen.

- - -C&fi

©Ho-

f

— 376

1

y

3. Zdihljeji v velikih bolečinah.

(Sv. Mehtilde.)

Poglej, o sladki moj Jezus! kako
ubožen ležim, in kako je obdano vse
moje telo s tolikimi bolečinami; o bodi
moje tolažilo!

O moj Jezus! hudo me vije bo¬
lezen; iz ljubezni do tebe pa vendar
vse voljno poterpim.

V tvoje presladko Serce, o moj
Jezus! položim vse bolečine svoje in v
njem jih darujem tebi v večno slavo.

O ti mila ljubezen božja! vse
svoje terpljenje, ti izročim s tistim na¬
menom, s kterim si mi jih ti poslala
iz svojega božjega Serca.

O dobrotljiva ljubezen Božja!
prosim te, sprejmi vse moje zdihljeje
ter daruj jih presveti Trojici v vedni
dar sv. molitve.

O moj Jezus! ker zavoljo obilnih
in velikih bolečin le malo moliti mo¬
rem, te prosim, daruj ti svojemu ne¬
beškemu Očetu tisto sveto molitev,

A  ktero si v svojem terpljenji opravil. 6
!*<>•---cwl

— 377 —

»►*>-

-<•*<©

O moj Jezus! vsega se izročim tvoji ?
presveti volji, kakor si se ti vdal volji
svojega nebeškega Očeta. Ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi!

O moj Jezus! vse svoje bolečine
zedinim z bolečinami, ktere si preter-
pel ti, in ktere so preterpeli vsi tvoji
sveti mučeniki.

O moj Jezus! po britkosti tvo¬
jega sv. terpljenja te prosim, dodeli
mi poterpežljivost in stori, da bodo
tebi v čast in meni v zveličanje vsi
trenutki, v kterili koli kaj terpim.

Tvoja ternjeva krona, o moj kri¬
žani Jezus! naj kot cvetlični venček
vedno počiva na mojem sercu.

4. Zveličanska priprava k smerti,
da bi doživel srečno zadnjo uro.

(Tudi za zdrave dni.)

(Zadnji trenutek tvojega življenja
ti določi celo večnost tvojo. Kar do
takrat zamudiš, nikdar nikoli več po- j
raviti ne moreš. *

-cs«a

— 378  —

JS«o-

<■

Y

Da boš pa srečno umeri, moraš
v svojih zdravih dnevih se na to pri¬
pravljati. O kaj vredno in potrebno
je, da to storiš; zato spolnuj, kolikor
mogoče, ta-le posebni red:

En dan v vsakem mescu odloži
svoje časne skerbi, kolikor ti le tvoj stan
dopuša, in oberni ga v pripravo za
srečno smert. Tisti dan, ko se zbudiš,
si misli, da Bog sam govori tebi, ka¬
kor je govoril nekdaj po preroku Ece-
hiju: „Vredi svojo hišo, zakaj umeri
boš!“ Po opravljeni jutranji molitvi
se, podaj v cerkev, ali poklekni doma
pred britko martro ali pred svoj hišni
altarček, ter serčno prosi Boga za po¬
moč, da namenjeno delo pobožno in
koristno opraviti zamoreš. Potem pa
beri in premišljuj z zbranim sercem
to-le:)

le še

Še sem pri življenji; to bo pa
en kratek čas terpelo in živ-
hitro teče in zginja.— Tudi
jaz bom umeri, kakor so pomerli drugi,
ktere sem poznal in s kterimi sem
živel. — Kaj bom pač zadnjo uro mi-
a  slil od vseh dobrot, od časti in veselja A

jo-

— 379  —

1*»*- 1 --——- : -<wa

<sfe ^

v  tega sveta? — Sem li pripravljen, ?
stopiti pred svojega Boga? — Kaj
mi pravi moja vest?— Nili obtežena
z nobenim velikim grehom ? — Mar
nič ne teži mojega serca? — Je li
prosto vse pregrešne ljubezni? prosto
skrivnega sovraštva? — So li moje
roke čiste vsega ptujega blaga! —Je
moje časno vredeno tako, da bi me nič ne
skerbelo, ako bi mogel zdaj le umreti ?

(Odgovori si sam te vprašanja,
in glej, kako bi popravil, kar bi prav i
ne bilo. Spovej se in sprejmi sv. j
I Bešnje Telo ta dan tako, kakor da bi j
| bil tvoj zadnji dan. —Tudi popoldne j
pojdi v cerkev, in prosi presveto Tro- i
| jico, naj ti zares da in podeli, kar j
ti je potrebno za srečno zadnjo uro, j
to je: Živo vero, prav terdno zaupanje,
popolnamo ljubezen in dobro voljo, da
sprejmeš svojo smert iz'rok Božjih po
njegovi sv. volji. Prosi tudi Jezusa
Kristusa, da te s svojo smertjo nauči
srečno umreti.

Zateci se tudi k Mariji, svoji
preljubi Materi in mogočni priproš-
4 >  njici; tudi k vsim angelom in izvolje- A

«9--

380

? nim Božjim, da bi ti pomagali in na 9
strani stali v tvojem poslednjem boju.

Vse to tudi doma lahko opraviš,
ako bi v cerkev iti ne mogel. Pred
vsim pa si dobro k sercu vzemi, kaj
te še straši že zdaj srečno umreti;
in premisli, si se li pretečeni me¬
sec prav prizadeval, da bi prema¬
gal in zapustil svoj poglavitni greh.
Povej tudi svojemu spovedniku, kako
si se v tem obnašal in prosi ga za
svet.

Po svojih večernih molitvah,
preden se k pokoju podaš, si prav
živo pred oči postavi, kakor da bi
tvoja postelj tvoj grob bila, ter moli
z vso le mogočo pobožnostjo šeto-le:

Molitev.

O presveti Bog! pred tvoje
obličje se veržem na kolena, ter te
milo prosim za gnado, in to za naj
veči gnado, da namreč svoje življenje,
ktero je tako slabo in revno, vender

dobro in keršansko dokončam. <s

ar

• m - --cmhi

— 381

" y " Odpusti mi vse hudo, karkoli sem ?
kedaj storil, iu naj ti bo dopadljivo
tisto malo dobro, kar sem s tvojo
gnado opravil. Iz ljubezni do tebe
serčno obžaljujem vse svoje grebe.
Odpusti mi, kakor tudi jaz vse od¬
pustim vsim, ki so me le kedaj kaj
I razžalili.

Verujem vse, kar si ti, o moj
j Bog! svoji cerkvi razodel. Upam na
I te in na obljube tvoje po neskončnem
| zasluženji Jezusa Kristusa, Zveličarja
j našega. Ljubim te iz vsega serca, z
vsemi močmi svoje duše. Ponižno te
molim, ter te zahvalim za vse milosti,
ktere si mi skazal vse moje življenje,
in s kterimi me na srečno smert pri¬
praviti hočeš. Radovoljno se podver-
žem smertni sodbi, kakor zasluženi
j kazni za svoje pregrehe, da tako
tebi, o Gospod mojega življenja, svojo
dolžno pokoršino skažem.

O Bog! o veliki Bog! o sveti
Bog! prizanesi mi, in po svojem ve¬
likem usmiljenji mi odpusti vse moje
6 grehe, vse moje hudobije! £

MWy-

— 382 -

!

mw»-

----eSCB

O Gospod! v tvoje roke izročim ^

svojo dušo. O predobrotljivi Jezus!
bodi moj Odrešenik in moj Zveličar,
zdaj in v moji smertni uri! Amen.

Sveta Marija, Mati usmiljenja!
naj bom na zadnje deležen tvoje mo¬
gočne priprošnje. — Sveti Jožef, Je¬
zusov rednik, ti ženin Matere Božje!
Moj sveti angel varh! in vi, moji sveti
patroni! z vsimi izvoljenimi angeli in
prijatli Božjimi, pomagajte mi in stojte
mi na strani na mojo zadnjo uro!
Amen.

5. Pri delitvi sv. poslednjega olja.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
po besedi svojega sv. aposteljna Ja¬
koba vsim bolnim ta zakrament deliti
ukazal, dodeli meni, svojemu služab¬
niku in ohrani v meni tvoje čednosti,
da spoznam in občutim tvojo božjo
moč ne le na telesi, ampak tudi na
duši. Po Kristusu, Gospodu našem.

Amen.

!@WO-

— 383 —

9  V tvojem imenu, o Oče f, Sin f 9
in sv. Duh f po pokladi rok tvojega i
mašnika in na priprošnjo vseh ange¬
lov , arhangelov, očakov, prerokov,
aposteljnov, mučenikov, spoznovavcev,
devic in vseh svetnikov naj bo zaterta
v meni vsa moč hudobnega duha!

Blagoslovi me, Bog Oče, ki si
me vstvaril! Blagoslovi in ozdravi me,
Bog Sin, ki si na križi za me terpel!
Blagoslovi in razsvetli me, o sv. Duh,
ki si se pri sv. kerstu čez me razlil!
Ohrani moje telo, ozdravi mojo dušo,
pošlji svoje božje žarke v moje serce,
vodi moje Čutila in pelji me v večno
življenje! Amen. Oče naš . . . Češena
. si Marija ... Verujem . . .

6. Zadnji zdihljeji umirajočega,

(ki se umirajočimi! tudi narekovati zamorejo.)

Presveta Trojica! Bog oče, ki si
me vstvaril! — Tebi živim! — Tebi
n umerjeni! — Tvoj sem živ in mertev! A
iHio--.-.-.- --e%m

— 384 —

©Kjo-- -t— -- -cK?S

X  S

9  Bog Sin , ki si me odrešil! — ?

Tebi živim! — Tebi nmerjem ! —
Tvoj sem živ in mertev!

Bog sveti Duh, ki si me posve¬
til! — Tebi živim! —Tebiumerjem!

— Tvoj sem živ in mertev!

Molim te, o pravi, živi Bog! —

Verujem v te, o večna resnica! — j

Upam v te, o neskončna mi¬
lost! —

Ljubim te, o preljubeznjiva do- j
brota! —

O Jezus , umerjem v zaupanji
na tvoje neskončno zasluženje! —

O Jezus, obžaljujem vse svoje
pregrehe! —

O Jezus, moj križani Zveličar,
v svoji milosti me sprejmi! — V tvo¬
jih božjih rokah naj umerjem! — O |
Jezus! v tvoji s sulico prebodeni strani
naj dobim svoje zavetje! Sprejmi mojo
dušo v svoje božje Serce, da bo varna
pred vsemi svojimi sovražniki! —

Pridi, o Jezus , in reši me! —
Pridi, o Jezus, in pelji me seboj v
* kraljestvo svoje! 6

®>f>-—--cK®

385 -

----eKS

" v  O Jezus, Marija in Jožef! po- ?
magajte mi in usmilite se me! —
Jezus, Marija in Jožef, bodite zmiraj
v mojem sercu! — Jezus, Marija in
Jožef, bodite zmiraj v mojih mislih!
Jezus, Marija in Jožef, bodite zmiraj
na mojem jeziku! — Jezus, Marija
in Jožef, bodite moja zadnja misel,
bodite moj zadnji zdihljej!

Jezus, Marija in Jožef, vam ži¬
vim!

j Jezus, Marija in Jožef, vam
umerjem!

Oče, v tvoje roke izročim svojo
dušo ! —

7. Molitev po sklenitvi bolnikovi.

Pojdi keršanska duša iz tega
sveta v imenu ,Boga Očeta, ki te je
vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa,
živega Boga, ki je za te terpel; v
imenu sv. Duha, ki je v te prišel; v
imenu angelov in arhangelov; v imenu
moči in gospodstev; v imenu nebeških

6  knezov in oblast, v imenu Kerubinov i
f ’ - *

®«0"——— ——-

-eHS*

25

Mis. križ.

— 386  —

Em--—-:--oj« g

? in Serafinov; v imenu očakov in pre- *
rokov; v imenu sv. aposteljnov in
evangelistov; v imenu sv. mučenikov
in spoznovavcev; v imenu sv. meni¬
hov in pušavnikov; v imenu sv. de¬
vic in vseli svetnikov in svetnic Božjih!
Danes bodi tvoje prebivališe v miru
in tvoje stanovanje v Sijonu. Po ravno
tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Pridite na pomoč, svetniki Božji!
Pridite naproti angeli Gospodovi!
Sprejmite to dušo, ter jo peljite pred
obličje^ Najvišega!

Naj te sprejme Kristus, ki te je
poklical, in angeli naj te neso v na¬
ročje Abrahamovo!

. Gospod, daj jej večni pokoj, in
večna luč naj jej sveti! Peljite to
dušo pred obličje Najvikšega!

Gospod, usmili se! — Kriste,
usmili se! — Gospod, usmili se!

Oče naš . . .

Gospod, daj jej večni pokoj! —

In večna luč naj jej sveti! — Od
vrat peklenskega brezna. — Reši, o
a  Gospod, to dušo! — Naj počiva v
Im—-*---cjn®

im

387  —

JN*---——-cfttt

^ miru! Amen. — Gospod, usliši mojo f"
molitev! — In moje vpitje naj do j
tebe pride!

Molimo.

Tebi, o Gospod, priporočimo
dušo tvojega služabnika (tvoje slu¬
žabnice) I., da ker je svetu odmeri
(odmerla), tebi živi; in kar je po
človeški slabosti v življenji grešil
(grešila), ti po neskončni milosti in
dobroti svoji odpusti in izbriši. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

8. Odpustki o smertni uri.

(Kdor pobožno zakliče presveti imeni
Jezus in Marija, zadobi vselej 25 dni od¬
pustka ; o smertni uri pa popolnoma odpustek,
ako je v stanu gnade Božje in saj v s Voj eni
sercu zdilme ti presveti imeni. (Sikst V., Be¬
nedikt XIII. 1728.)

300 dni odpustka zadobi, kdor moli za
duše vernih, ko jim zvoni zadnjo uro, tri O.če-
naše v čast terpljenjajn smertne britkosti Je¬
zusa Kristusa, in tri Češena si Marije v spo¬
min Marijnega terpljenja pod križem. Kdor
vsak dan to moli, se lahko vdeleži enkrat na
mesec popolnoma odpustka. (Pij VIL 1809.)

Š. - Mim - A

--CHS

25 *

388  —

f

’1'

<?

XI Razdelek.

1. Sv- maša za pokojne ali
eerna maša.

Pristop.

Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

„Tebi se spodobi hvalna pesem,
o Bog na Sijonu; in tebi naj se opravi
obljuba v Jeruzalemu! Usliši mojo
molitev; k tebi naj pride vse meso!“
(Ps. 64, 2, 3.)

Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

Gospod, usmili se nas! — Kri¬
ste, usmili se nas! — Gospod, usmili

se nas! A

X

gO-

Molimo.

iSHo-

S

v


Ozri se milostljivo, o Gospod,
na svoje vemo ljudstvo, ki v zaupanji
na tvojo dobroto za svoje pokojne
brate in sestre kliče v tvoje usmi¬
ljenje.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih, dodeli dušam svojih slu¬
žabnikov in služabnic odpušenje vseh
grehov, da milostljivo odpušenje, kte-
rega so vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo. Po ravno tistem
Gospodu našem, Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, ki s teboj in s sv. Du¬
hom živi in kraljuje, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

List.

„In sem slišal glas z neba, kteri
mi je rekel: Zapiši: Blagor mertvim,
kteri v Gospodu umerjejo! Odslej,
reče Duh, naj počivajo od svojega
truda; zakaj njih dela gredo za njimi."
(Skr. raz. 14, 13.)

Gospod, daj jim večni mir, in
£ večna luč naj jim sveti! s

—---—oxa

— 390  —

M> - 1 -'-—:--C-:<

f  Slava pravičnega ostane vekomaj;
nič se ne boji grozovitih sodba.

Reši, o Gospod! duše pokojnih
vernih vseh vezi njihovih pregreh, da
kazni tvoje pravice oprosteni vživajo
večno luč zveličanih!

Poslednji dan.

Strašen elan bo dan plačila!

Zemlja bo se v prah zdrobila,

Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,

Kedar bo sodnik prihajal,

K oj stri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grometi,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natora bo ster&ela,

Kedar bode stvar ož’vela,

K Božjemu sodniku ihtela,

Bukve bodo prinesene,

Dela bodeš bral storjene,

Dobre vse in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,

Vse, karko.lj je kdo naredil,

Celi svet bo tistkrat zvedel.

Revež, kam se čem podati?

Kje prijatla tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

1^,0--



391  —

Kralj nezmerne visokosti!

Rešiš svoje brez vrednosti,

Reši v moji me slabosti!
Spomni se, o Jezus mili!

Da so za me te vmorili,

Prosim, tisti dan se usmili!
Truden hotel si- hoditi,

Za me svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti !•

Daj .te imeti pomočnika,

Svojih duš Odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika!

Da sem kriv, to sam spričujem,
Sam pred sabo se sramujem,

Pa zanesi, Bog! zdihujem.

Rane grešniee zacelil,

Tolovaja si zveselil,

Meni upanje dodelil.

Nisem vreden odpušanja;
Vender, Bog pomilovanja!

Y T aruj v ogenj me jokanja!

Med ovce me den’ ovčico,

Reši, zmed kozlov srotico,

In pokliči na desnico!

Ko zaveržene, preklete,

Pahnil v ogenj boš ujete,

Deni me takrat med svete.

Sliši prošnjo, Bog! pohlevno,
Dušo glej pobito, revno,

Skerbi za me stvar nevkrevno.
Dan jokanja, polen straha,

Ko bo človek vstal iz praha,


q!

392

-—

%

V Naj mu njega hudobije

Milost tvoja, Bog! umije!

Daj jim Jezus, naš pastir!

Vežni pokoj, večni mir! Amen.

Evangeli.

,,Tisti čas je Marta rekla Jezusu:
Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj
brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem,
da, karkoli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus jej reče: Tvoj brat bo vstal.
Marta mu reče : Vem, da bo vstal ob
vstajenji, poslednji dan. Jezus jej je
rekel: Jaz sem vstajenje in življenje;
kdor v me veruje, bo živel, ako ravno
umerje. In kdor koli živi in v me
veruje, ne bo umeri vekomaj. Veru¬
ješ to? Mu reče: Kaj pa da verujem,
Gospod! da si ti Kristus, Sin živega
Boga, ki si na ta svet prišel." (Jan.

Gospod Jezus Kristus, kralj ve¬
ličastni ! reši duše vseh vernih mert-
A vili kazen spodnjega sveta in iz t
-

11 , 21 — 27 .)

Darovanje.

— 393  -

-- - -C'

9  globoke ječe; reši jih levu iz žrela,
da jih brezno ne požre in ne padejo
v temo; temuč da jih vojvoda, sv.
Mihael, sprejme v sv. luč, ktero si
nekdaj obljubil Abrahamu in njego¬
vemu zarodu.

Hvalivne daritve in prošnje ti
darujemo; o Gospod , sprejmi jih za
duše tistih , kterih se danes spomi¬
njamo ! Dodeli, o Gospod! da iz smerti
gredo v življenje, ktero si nekdaj ob¬
ljubil Abrahamu in njegovemu zarodu.

Tiha molitev.

Naj ti dopadejo, o Gospod! da¬
rovi, ktere ti darujemo za duše tvo¬
jih služabnikov in služabnic I. I. in
;  kakor si jih v tem življenji k zveli-
čanski veri svojega Sina Jezusa v
svoji dobroti poklical, tako v svoji
milosti v unem življenji uniči nasledke
njih pregrešltov, ter jih pokliči k
kroni zveličanske neumerljivosti, ki
je dokončani čednosti v nebeškem
kraljestvu prihranjena. To te prosimo
^ po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, *
- -- --C(H£S


394  —

>*>------r-«i<a

tvojem Sinu, ki s teboj in s sv. Du¬
hom enaki Bog živi in kraljuje na ve¬
komaj. Amen.

Sveto.

O predobrotljivi, neskončno usmi¬
ljeni Oče nebeški! sprejmi to pre¬
sveto daritev iz mašnikovih rok , ze¬
dinjeno s tisto sv. daritvijo, ktero ti
je daroval tvoj preljubeznjivi Sin v
vsem svojem življenji pri zadnji ve¬
čerji in tam na križi. Sprejmi jo v
razširjenje svoje sv. cerkve, za nje¬
nega poglavarja , rimskega papeža,
za njene škofe in cerkvene stanove,
za vso gosposko, za dobrotnike, pri-
jatle in sovražnike; pa tudi za tiste,
ki so moji molitvi posebej priporo¬
čeni. Vseh teh se usmili, o Oče ne¬
beški ! po svoji sv. volji, ter jim do¬
deli gnado, da ti bodo dopadljivi, da
ljubijo tebe, in tvojega Sina in sv.
Duha zdaj in na vse večne čase. Po
ravno tem tvojem Sinu se pa usmili
vseh ubogih duš pokojnih, ktere so
^ moji molitvi posebej priporočene, ktere ^

£►?£>--

-oHnt

— 395  —

-ena

moje prošnje po pravici pričakujejo
in za ktere ti hočeš, da naj prosim.
Dodeli jim milostljivo odpušenje in
večni pokoj, da hvalijo in poveličujejo
na večno tebe, ki si sam vreden vse
hvale in časti. Amen.

O Jezus, bodi jim milostljiv! —
O Jezus, hodi jim usmiljen! — O Je¬
zus, odpusti jim vse grehe!

O Jezus, tvoja sveta kri naj jim
bo v tolažbo! — O Jezus, tvoja sveta
kri naj jim bo v spravo! — O Jezus,
tvoja sveta kri naj jim bo v večno
veselje!

1. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬
lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je
prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬
šenik Jezus Kristus, ko je na Oljski
gori kervavi pot potil, te prosim, reši
duše iz terpljenja v vicah. Zlasti te
A Prosim za tiste, za ktere se naj mani «*>

Povzdigovanje.

Po povzdigovanji.

— 396

? moli. Reši jih in pelji jih v svoje ?
kraljestvo, da te tam na vekomaj hva¬
lijo , poveličujejo in časte; meni pa
sprosijo gnado'vere, upanja in ljubezni j
in gnado prave žalosti nad vsemi grehi j
in gnado pobožne molitve. Tega te j
prosim po tisti molitvi, ktero je opra- j
vil Jezus Kristus na vertu Gecemani,
po njegovem kervavem potu in po za-
služenji njegove grenke smerti. Amen.

Oče naš ... Češena si Marija ... j

O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

2. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬
lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je
prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬
šenik Jezus Kristus, pri strašnem bi¬
čanji, te prosim, reši uboge duše iz
terpljenja v vicah; zlasti te prosim
za tiste, ki so moje rodovine. Pelji
jih v svoje prebivališe, da te tam
gledajo in ljubijo na vekomaj, meni
pa sprosijo gnado čistosti in pravega
spokorjenja. Tega te prosim po Jezu¬
sovem kervavem bičanji in po zaslu-
fS ženji njegove smerti na križu. Amen. A
g»;o---- cHm

— 397  -

<«§•>


Oče naš ... češena si Marija ...

O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

3. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬
lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je
prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬
šenik Jezus Kristus, pri grozovitem
kronanji s ternjem , te prosim, reši
uboge duše iz terpljenja in žalosti v
vicah; zlasti te prosim za tiste, za
ktere moliti sem naj bolj dolžan. Pelji
jih v mir in veselje večnega zveli¬
čanja; obriši jim solze, ter jih nasiti
z obilnostjo svoje hiše; da se tam
brez konca v tebi vesele, meni pa
sprosijo tiste čednosti, ki so potrebne
mojemu stanu: Pravičnost, zmernost,
krotkost in popolnamo vdanost v tvojo
sveto voljo. Tega te prosim po Jezu¬
sovem kronanji, po njegovi takrat
preliti kervi. in po zasluženji njegove
britke smerti. Amen.

Oče naš ... češena si Marija ...

O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

4. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬
lažbe ! zavoljo drage kervi, ktero je

©Mo—

6

— 398

©>f >—■■— --— - : - 1 — : -c;-o

^ prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre- "
še n!k  Jezus Kristus, pri sramotnem
križanji, ktera je tekla iz njegovih
ran na rokah in na nogah, te prosim,
reši uboge duše iz strašnega plamena
v vicah; zlasti te prosim za tiste,
ktere naj več in že naj dalje terpe.
Pelji jih v blišobo svoje luči, da tam
tebe in tvojega Sina in sv. Duha hva¬
lijo in časte, meni pa sprosijo poniž¬
nost v sreči, zaupanje v nadlogi, v
smerti pa dušno tolažbo. Tega te pro¬
sim po grozovitem križanji Jezusa,
tvojega Sina, po njegovih peterih sv.
ranah, in po njegovi preliti kervi,
ktera je tudi zdaj tu na altarji priču¬
joča in po zasluženji njegove smerti
na križi. Amen.

Oče naš ... češena si Marija ...

O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj jim sveti!

5. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬
lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je
prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬
šenik Jezus Kristus, ktera je posled-
A njič iz njegovega Serca z vodo. vred a
©H®--:--CM®

— 399  —

tekla, kedar so mu po njegovi smerti
še odperli njegovo stran, te prosim,
reši uboge duše iz temne ječe v vi¬
cah ; zlasti te prosim za tiste, ktere
so v svojem življenji posebno častile
presveto Jezusovo Serce in neomade-
žano Serce njegove Matere. Pelji jih
v družbo svojih izvoljenih, da pojejo
z vsemi zveličanimi duhovi nebeške
pesmi pred tvojim sedežem in pred
sedežem Jagnjeta Božjega; meni pa
sprosijo otroško češenje naj svetejših
Sere Jezusa in Marije in stanovitnost
v dobrem do konca mojega življenja.
Tega te prosim po preliti kervi in
vodi iz Jezusove sv. strani, in zavoljo
zasluženja njegove smerti na križu.
Amen.

Oče naš ... Cešena si Marija ...

O Gospod, daj jim večni mir, in
večna luč naj.jim sveti!

Večna luč naj sveti dušam po¬
kojnih, o Gospod! kakor sveti tvojim
6  svetnikom na vekomaj po tvoji dobroti

A

Po sv. Obhajilu.

©Ko-


— 400  —

Ufe

v

~«w®

X

Gospod, daj jim večni mir, in večna ^
luč naj jim sveti; kakor sveti tvojim
svetnikom na vekomaj po tvoji dobroti!

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog ! za¬
voljo te presvete daritve tvojega edi-
norojenega Sinu odpusti dušam svojih
služabnikov in služabnic I. I. njihove
pregreške; očisti jih vseh nepopolna-
most ter jim zbriši zaslužene kazni,
da skoraj pridejo v večni mir in do¬
sežejo polno vživanje blažene neumer-
jočnosti. Tega te prosimo po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
kteri s teboj in s sv. Duhom enaki
Bog živi in kraljuje na vekomaj. Amen.

O Bog! dodeli nam svojega do¬
brega Duha, duše pokojnih pa naj v
miru počivajo! Amen.

O presveta Trojica! naj ti bo do¬
padljiva opravljena daritev tvojega maš-
nika; sprejmi milostljivo ta dar, kte-
rega smo prinesli tvojemu veličastvu,
da bo nam in vsem, za ktere smo ga
darovali, v spravo in zveličanje, po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

»>ji»-c h©

- 401

-:-'-

2. Libera ali male bilje.

O. Reši me, o Gospod! večne
smerti tisti strašni dan, kedar se bo
treslo nebo in zemlja! Ko prideš z
ognjem sodit svet.

V. Tresem se in se bojim, ko
pride preiskovanje in prihaja jeza.
Kedar se bo treslo nebo in zemlja.

V, Tisti dan, dan jeze, stiske in
reve, dan veliki in pregrenki. Ko pri¬
deš z ognjem sodit svet.

V. O. Gospod, daj jim večni mir,
in večna luč naj jim sveti!

O. Reši me, O Gospod! večne
smerti tisti strašni dan, kedar se bo
treslo nebo in zemlja. Ko prideš z
ognjem sodit svet.

j Gospod, usmili se! .— Kriste,

usmili še! — Gospod, usmili se!

Oče naš . . .

V. Peklenskih vrat !

O. Reši njih duše, o Gospod!

V. Naj v miru počivajo!

O. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev!
e 0. In moje vpitje na k tebi pride! 6

!>«>-- v -—— OMB

Mis. križ.

-c&SS

— 402  —

«8

Molimo. 9

O Bog, iz čigar usmiljenja duše
verni h  počivajo, daj svojim služabni¬
kom in služabnicam, kteri v Kristusu
počivajo, milostljivo odpušenje grehov,
da od vseli pregreh odvezani, se s
teboj brez konca veseliti zamorejo.

Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Duše vseh vernih kristjanov naj
po milosti Božji v miru počivajo.
Amen.

3. Psalm 129.

Iz globočine vpijem k tebi, o
Gospod!

Gospod, usliši moj glas! Naj po¬
slušajo tvoje ušesa glas moje prošnje!

Gospod, ako boš na pregrehe
gledal, kdo bo obstal, o Gospod!

Toda pri tebi je sprava, in za¬
voljo tvoje postave čakam tebe, o
Gospod! Moja duša čaka njegove be-
^ sede. £

-

— 403

©itjo- -—-oj

Moja duša v Gospoda upa.

Od jutranje straže do noči naj
Izrael v Gospoda upa.

Ker pri Gospodu je usmiljenje,
in pri njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael vseh nje¬
govih hudobij.

Gospod, daj jim večni mir! In
večna luč naj jim sveti!

Naj počivajo v miru! Amen.

26 *


XH. Razdelek.

I. Sveti misijon.

1.

Sveti in zlati čas svot’ga misjona,

O da smo dokončali tudi ga mi!

Milosti svoje znad večnega trona
Svojim otrokom zdaj Oča deli.

Duša keršanska, oj zdaj. se potrudi,
Zvoljen’ga časa nikar ne zamudi.

2 .

Ljudstvo, oj ljudstvo, izdrami se ’z spanja,
Dnovi zveličanja zdaj so za te;

Zdaj je čas tvojega obiskovanja,

O da b’ spoznalo, kaj v srečo ti gre!

Tak’ še zdaj usmiljeni Jezus zdihuje,

— 405  -

- —i.- ■-—•---e

3 .

Pridite toraj, vi starši keršanski!

Tukaj si zlajšali bote serce, —

Težke dolžnosti in križi vsakdanski
Stiskajo vas, in otroci skerbe;

Kaj bi storili, kako bi ravnali,

V svetem mis’jonu to bote spoznali.

4 .

Vi gospodarji in ve gospodinje!

Ojstra na sodbi bo tudi za vas ;

Berž obernite sem svoje stopinje,

Hitro poteče ta zvoljeni čas.

Kako skerbite, kak’ modro hišujte,

Sebe in svoje zveličat — tu čujte!

5 .

Pridi keršanska mladina ti tudi,

Sini in hčere in posli vi vsi;

V zanjke dobit’ vas svet spačen’ se trudi
Bodite serčni, da vas ne vlovi;

Oh, poslušajte glas svet’ga mis’jona,

Vojska je kratka, pa večna je krona.

6 .

Teci k mis’jonu zagrešena duša!

Gnade studenci zdaj tukaj teko.

Tukaj zastarani greh se odpuša ;

Glej spovednico, poklekni pred njo.

Rane skeleče se tukaj celijo,

Žalostne serca se tu ohladijo.

- 406  —

Oh, ne zamudi, keršanska dušica!

Z Bogom se spraviti; dans je tvoj čas;
Dans se vtolažit’ da Božja pravica,

Jutri je lahko že sodba za nas.

Danes je lahko še vse pridobljeno,

Jutri prepozno in vse zamujeno.

Glej, jaz sem blizo! sam Jezus nam kliče,
Kdor mene iše dans, našel me bo!

Kdor se pa danes od mene porniče,

Bode me iskal, pa našel težko.

Toraj Gospoda zdaj zvesto išimo,

Svet’ga mis’jona kar ne zamudimo.

9 .

Kar pa obetamo, zvesto deržimo:

Gola obljuba, saj nič ne velja.

Usmiljenja Boga goreče prosimo,

Da stanovitnosti milost nam da.

Oh, naj spominja in vselej nas viža
Posihmal znamnje mis’jonskega križa!

Slomšek.

2. Misijonski zvon.

l.

Že v krije tiha noč doline,
Živali spe in cvetje trat,

— 407

W®——   — -'«m

Mis’jonski zvon ’z visoke line ’»

Doni le tužno še enkrat.

O moli, moli, kliče zvon;

Daj dušam blagor svet’ mis’jon!

2 .

Kot skerben oča oznanuje
Mis’jonski zvon nebeški mir;

Po tergu, po vaseh se čuje,

In v vsako hišo najde tir.

O zvoni, zvoni, blagi zvon!

Hudobne' zbudi svet’ mis’jon!

3 .

Po krivih potih grešnik raja
In v sladnosti zapravlja dan,

Med dobrovoljeo svet zahaja,

V nesramno djanje zakopan ;

Tud’ njega glasno kliče zvon,

Na pot pokore svet’ mis’jon.

4 .

Glej, stari grešnik, oča sivi!

In ve posvetne matere!

Za vas, otroci ljubeznjivi!

Stegujejo k Bogu roke.

Oj zvčni, zvoni, blažen zvon!

Daj staršem milost, svet’ mis’jon!

5 .

O čujte, vi zgubljeni sini I
Poslušaj razuzdana ličil g,

- _

£

©>;>-

— 408  -

Za vas le oča v bolečini
In mati v solzah s6 topi.

O kliči, vpij na serca, zvon!

Da jih poboljša svet’ mis’jou

6 .

Bogu darujmo serce svoje,

Dokler nas kliče zvona glas.

K’dar sodbe strašna tromba poje;

Ne bo več milosti za nas.

Takrat ne bo več zvon zapel,

Mis’jon slovo za.vselej vzel.

Virk.

3. Misijonski križ.

1 .

Kraljevo znamnje — ki‘iž stoji,
Bandero glej vihrati!

In s križa .Jezus nas. uči,

Za dušo se vojsk’vati.

O sveti križ, življenja luč!

O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,

Zvestobo obljubimo.

. 2 .

O križ, izvoljeno drevo,

Z Rešnjo Kervjo polito!

Nosilo Jezusa Telo,

Oh, bodi nam častito!

O sveti križ, i.. t. d.

-

409  —

S>Sa-

I

3 .

Raz svetga križa Božji Sin
Čez zvoljen svet kraljuje;

Svet’ križ, terpljenja lep spomin,
Nam milost oznanuje.

O sveti križ, i. t. d.

4 .

Raz križa Jezus vabi nas.

Zvesto za njim hoditi,

Svoj križ zadeti vsaki č.as
In ga za njim nositi.

O sveti križ, i. t. d.

5 .

Svet’, križ bandero naše je,
Premagati skušnjave; .
Odverniti sovražnike,

Prenesti vse težave..

O sveti križ, i. t. d.

6 .

0 križ, n.a smertni postelji
Prijatel naš edini!

Na grobu pot nam kažeš ti
K nebeški domovini.

O sveti križ, i. t. d.

7 .

O križ, ti znamnje usmiljenja
Spokornim toljko milo!

Prihod sodnika ojstrega
Nam bodeš, oznanilo.

O sveti križ, i. t. d.

-<*<S

— 410  —

---—v—- c*©:

£

8 9

O sveti križ, ti boš spomin
'Nam svetega misijona:

Spominjaj nas, kar Božji Sin
Uči nas s svoj’ga trona:

Molite ino čujte vsi,

Ostan’te vselej zvesti mi,

In vam gotova krona
Bo svetega mis’jona.

Slomšek.

4. Izročilo Marii, naši Materi.

(V slovo Afrikansiim misijonarjem leta 1864.)

1 .

O Marija, naša Mati!

Čez valove, od nevihte gnane,

Tje v dežele, potnikom neznane,

V te zaupajoči gremo.

O Marija, varuj nas !

O Marija, vodi nas
Po pravi poti v sveti raj!

2 .

O Marija, naša Mati!
če nesreča nam bo kon’e kazala,

Up naš pobijala terda skala,

Takrat Mater nam se skaži!

6  O Marija, varuj nas! i. t. d.

mm --

sai>3>

£

v

3 .

O Marija, naša Mati!

Kadar bomo v hudi sili,

K tebi se, Marija, obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj!

O Marija, varuj nas! i. t. d.

4 .

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš, nas varno vodi,
Skerbna, mila Mati z nami hodi,
Spremljaj nas do konic življenja!

O Marija, varuj nas!

O Marija, vodi nas
Po pravi poti v sveti raj!

5. Misli pred sv. Križem.

Pred svetim križem rad stojim,
Pa grešnik — prašat’ se bojim :
Kak rešim dušo svojo ? —

Mi pravi s križa moj , Gospod :
Po ozki pot’ pokore hod’!

Boš rešil dušo svojo.

Bo Bog odpustil meni res
Prehudih grehov mojih zmes.
Opral mi dušo mojo? —

Spet pravi, ki lagat’ ne zna:
Kdor se kesa in greh spozna,

Si reši dušo svojo.

— 412

Jez ver’jem to, da Božji Sin,
Na križu mož si bolečin
Za ubogo dušo mojo. —

Le ver’vaj to, in ki sem dal
Življenje za te, ti opral
Bom tudi dušo tvojo.

To upam, al — ko sodil boš
Obisti, serce gledal boš :

Kak rešim dušo svojo? .—
Duhovnemu odpri'serce, .
Spovej na tanko grehov se:
Boš rešil dušo svojo.

In če duhoven mest’ Boga
Odvezo sveto meni da,

Je varna duša moja? —
Ogibaj se priložnosti,

In zadostuj po zmožnosti:

Bo varna duša tvoja.

Oh, to obljubil sem večkrat,
Pa storil še nobenikrat,

Kak rešim dušo.svojo? —
Sovraži svet in ljub’ Boga,

Ga ljubi ’z serca celega:

Tak rešiš dušo svojo.

Al duša moja vredna je,

Da toljko tirja Bog od nje,
Da Njemu bi se vdala? —
Le misli si, kar veš in znaš,
Ti cene take ne poznaš,

Da b’ dušo ti- plačala.

413  —

»$*•-—-cg«@

S* Gospod, če duša top’ velja, ?

O naj mi Tvoja milost da,

Da rešim dušo svojo!

Naj Tvoja roka res pelja'

V Tvoj raj me očišenega:

Tak rešim dušo svojo.

g

6. Marijo hvalite.

(Iz laškiga.)

Napev Biharjev. XIX.

Marijo hvalite
Vsi verni jeziki, .

Na nebu svetniki
Ji hvalo glasite !

Hvalite Marijo"

Hvalite, hvalite;

Hvalite Marijo,

Hvalite! (Ponavlj.)

Marija cvetlica,

Si lil’ja prebela,

Vse serca si vnela
K’ si Božja Rodnica.

Hvalite i. t. d.

Uklanja na nebi,

Marija predraga!

Luč lunina blaga
In solnce se Tebi.

Hvalite i. t. d. i

T

' -■-'----«fr«9

— 414

£,

9

-e*4i

Ti sebi v slavo
Zastarani kači
In njeni zvijači •
Zaterla si glavo.

Hvalite i. t. d.

Ti Dvica prečista
Preblago rodila
In milo hranila
Si nam Jezu-Krista.
Hvalite i. t. d.

Kraljuj, o Cešenal
Ki v angeljskih glasili
V vsih krajih in časih,
Si peta, blagrena.

Hvalite i. t. d.

Nebo Ti je dalo
Vsih milost dražčico,
Pletejo zvezdice
Ti krono prežalo.

Hvalite i. t. d.

O Božija Mati,

O rožica skrivna,

Svet’ raj, Jplostivna!
Nam sprosi vživati.
Hvalite i. t. d.

Jeran.

KŠMo-

--©S«]®








Stran.

Kazalo premakljivih praznikov ... 3

Sveta pratika ali ^kratek popis življenja

svetnikov Božjih. 5

Misijonski križ (za predgovor) ... 71

I. Del.

Svfeti Misijon.

Navod k pobožnemu življenju.

X. Razdelek.

Pripomočki k stanovitnosti v Božji
milosti.

1. Dnevni red . ..' 77

2. Beg pred slabo priložnostjo ... 82

j 3. Posebno izpraševanje vesti ... 83

| 4. Natančna pokoršina dušnemu vodniku 84

5. Ustna molitev.. . 86

6. Premišljevanje .   88

7. Branje pobožnih bukev ....  95

i 8. Poslušanje besede Božje .... 97 A

t  '-a

EHm-----eW9

- 417 —

ISMo--—oj

v Stran.

9. Sv. maša.100

10. Večkratna prejema sv. zakramentov

in duhovno Obhajilo ....  303

11. Obiskovanje sv. R<;5n j e ga Telesa . 106

12. Hoja v pričujočnosti Božji . . . 108

II. Razdelek.

Potrebne dednosti, ktere mora imeti
duša, ki hoče popolnoma biti.

1. Ponižnost.110

2. Zatajevanje.111

3. Poterpežljivost.113

4. Zaničevanje sveta.114

5. Ljubezen do Boga. 115

6. Enakost z voljo Božjo.117

7. Dober namen.119

8. Ljubezen do bližnjega.120

9. Milošina.123

10. Častenje Matere Božje . . . . 125

11. Stanovitnost.128

12. Večno plačilo pobožnemu življenju . 130

III. Razdelek.

Duhovno orožje v zadobljenje nebeške
krone.

1. Premišljevanja vredno eno . . . 132

2. Apostoljsko orožje.133

^ 3. Serčni zdihljeji.134 ^

l@W*---

Mis. križ.

27


— 418 —

©H>-—----CK'®

^ Stran, ^

4. Sveti namen.139

5. Zveličanske misli pri pogledu peterih

perstov na roki ..141

6. Preljubi križ.144

7. Zveličanski spomin na terpljenje Kri¬
stusovo za vsako uro po dnevu . 146

8. 25 pravil za pobožno življenje . . 148

9. 9 stopinj ponižnosti . . .. , . . 151

10. Vsakdanje keršanske dolžnosti . . 152

11. Keršanska ura . . ....  153

12. Posvečenje dvanajsterih mescev . . 155

IV. Razdelek.

Kratko premišljevanje naj imenitniših
verskih, resnic.

(Šmarnice.)

1. Dan. Zapovedi Božje.160

2. Dan. Pokora.. . . 16l

3. Dan. Odlašanje pokore . . . . . 162

4. Dan. Namen človeški .....  163

5. Dan. Hoja za Kiistusom ....  164

6. Dan. Ljubezen do križanega Jezusa 165

7. Dan. Križ in terpljenje . . . . 166

8. Dan. Vera ..167

9. Dan. Upanje.168

10. Dan. Ljubezen . . . . . . . 169

11. Dan, Ljubezen do sovražnikov . . 170

<jt 12. Dan. Čistost serca.172

©Mio- —ckH

— 419 —

SHo—--Cfc®

f Stran, f

13. Dan. Usmiljenje .......  173

14. Dan. Pravičnost.174

15. Dan. čistost.  176

16. Dan. Zmernost.176

17. Dan. Pokoršina .......  177

18. Dan. Uboštvo.178

19. Dan. Delavnost.179

20. Dan. Post.  180

21. Dan. Nezaupnost do sebe ....  181

22. Dan. Raba sedanjega časa . . . 182

23. Dan. Vnema v službi Božji . . 183

24. Dan. Lenoba v službi Božji . . . 184

25. Dan. Greh.185

26. Dan. Napuh.186

27. Dan. Boječnost pred ljudmi . . . 187

28. Dan. Smert.  189

29. Dan. Sodba . . . . . . . . 190

30. Dan. Pekel.  191

31. Dan. Nebesa ........ 192

II. Del.

Misijonske

I. Razdelek.

Vsakdanje molitve.

Jutranji blagoslov . . . . . . . . 194
Jutranja molitev ......  a  . 195

^ Božje čednosti.197 d

Sm- -cKl

27*

— 420 —

iS>š3- ; ---cK®

? Stran, f

Dober namoa ali darovanje ....  200

Zdihljej k presvetemu Jezusovemu Sercu 201
Zdililjej k presvetemu Marijnemu Sercu 201

Večerne molitve.

Zahvala  202

Prošnja za razsvetljenje.203

Izpraševanje vesti.203

Obžalovanje.• 206

Sklep..

Večerni blagoslov.207

II. Razdelek.

Molitve o praznikih Gospodovih.

1. O Božiču.209

O sv. treh kraljih.211

2. O velikonočnem času.212

O prazniku Gospodovega vnehohoda 218

3. O binkoštih.220

O sv. Rešnjem Telesu.223

Darovanje naj svetejšemu Jezusovemu

Sercu.224

III. Razdelek.

Molitve o praznikih Matere Božje.

1. Cisto spočetje Device Marije. . . 227

2. Očiševanje Device Marije ....  227

3. Oznanjenje Device Marije ....  228

t 4. Vnebovzetje Device Marije . . . 228 ^

►to- -

— 421

8W>---«S<®

»!q

9 Stran. 9

5. Rojstvo Device Marije. 229 j

6. Roženkranslri praznik.230

7. Škapulirski praznik.230

8. V praznik presv. Marijnega Serca . 231

9. Spomin sedmerega Marijnega veselja 231

10. Praznik Marijnih sedmerih žalost . 232

11. Lavretansko litanije.233

12. Pozdrav in prošnja k Materi Božji

na božjih potih.240

IV. Razdelek.

Molitve k nekterim svetnikom.

1. K sv. angelu varhu.242

2. K svojemu patronu.243

3. K sv. Jožefu.244

4. K sv. Janezu Kerstniku ....  245

5. K ss. apost. Petru in Pavlu . . . 245

6. K sv. Alojziju.246

7. K sv. Alfonzu Ligorjanu ....  247

8. K sv. 14 pomočnikom.247

9. K sv. Katarini.248

10. K sv. Barbari za srečno zadnjo uro 248

11. K vsem svetnikom.249

12. Litanije vseh svetnikov ....  251

V. Razdelek.

Svete maše.

1. Ob nedeljah in praznikih ....  261

2. Pasijonska maša. 277

©H®_— c-KB

fi«o

— 422 —

■-- <^a

^ Stran. y’

3. Namen, s kterim se tudi neprižujoči

v deleži ti zamoremo vseh sv. maž 294

VI. Razdelek.

Spovedne molitve.

A. Pred spovedjo.

1. ProŠDja k sv. Duhu.  297

2. Ohžalovarije grehov.299

3. Po zgledu kralja Davida ....  300

4. Po zgledu sv. aposteljua Petra . . 303

5. Po zgledu sv. Marije Magdalene . 304

6. Po zgledu zgubljenega sina . . . 305

7. Zdihljej k Mariji.  306

8. Zdihljej ravno pred spovedjo . . . 306

P- Po spovedi.

1. Zahvala..

2. Zdihljej k Materi Božji .... 308

VII. Razdelek.

Obhajilne molitve.

A. Pred sv. Obhajilom.

1. Božje čednosti.310

2. Zdihljej k svetnikom Božjim . . , 310

3. Zdihljej očišene duže k Jezusu . . 311

^ 4. Zdilrljeji ravno pred sv. Obhajilom . 313 ^

--c(HS3

423 -

®H>---—

ŽE (5E

V Stran. 9

B. Po sv. Obhajilu.

1. Prošnja .   314

2. Serafinski psalm.314

3. Darovanje sv. Obhajila presv, Marij- 316

nemu Sercu za žive in mertve .

4. Za odpuBtke.318

VIII. Razdelek.

Sveti križev pot . 319

IX. Razdelek.

Misijonske molitve.

1. Pred sv. misijonom, ali pred miši- 352

jonsko pridigo.

2. Po misijonski pridigi . . . . . 353

3. Ponovljenje kerstne obljube . . . 353

4. Prošnja za odpušenje pred sv. Reš-

njim Telesom.356

5. K presvetemu Jezusovemu Sercu . 358

6. Sv. zaveza z Bogom.359

7. K terpežemu Jezusu.360

8. Darovanje Jezusovemu Sercu . . 361

9. Zadnji klic pa prav potrebno opomi-

njevanje sv. misijona ....  361

10. Misijonski odpustki ......  368

X. 'Razdelek.

Molitve bolnikov in umirajočih.

1. Molitev za poprejšnje zdravje . . 372 '

^ 2. Zahvala po zadobljenem zdravju . 374

OHo---©S<li

— 424 —


—cK

Stran. y

3. Zdihljeji v velikih bolečinah . . . 376

4. Zvelieanska priprava k smerti, da hi

doživel srečno zadnjo uro . . . 377

5. Pri delitvi sv. poslednjega olja . . 382

6. Zadnji zdihljeji umirajočega . . . 383

7. Molitev po sklenitvi bolnikovi . . 385

8. Odpustki o smertni uri .... 387

XI. Razdelek.

Molitve za pokojne.

1. Sveta maša za pokojne ali černa maša 388

2. Libera ali male bilje.401

3. Psalm 129 . 402

XII. Razdelek.

Misijonske pesmi.

1. Sveti misijon.404

2. Misijonski zvon.406

3. Misijonski križ.408

4. Izročilo Marii, naši Materi . . . 410

5. Misli pred sv. Križem 411

6. Marijo hvalite.413

$


Tisk Blaznikov v Ljubljani.