Misijonski križ. Šantl, pnffljmnja In molitve. Po naj boljših misijonskih bnkvah nabral ''S' ;\ A\' ^' anez Volčič, ljubljanske škofije. Zal iaJoi jnbljani. ija Gerber, bukvovez 18 ^ 4 . 3 , a jg 3 S ra" g .S o O 03 «-< © a cS >■ 3 žxf o O C 0 (-1 < N < K a >■ '® I i* © o_c rW '3 'S* •—I >0!) . D © * © ►*! > ^ O !§.£! a if ® ^ ^3 a rP a '3 ^ © a m ® i o 3 'v - ® £ £ •p »< £> S '“3 *■* 2 P< P-(rQ /d ® W H O a o rP Cj 44 © 'g Jh P Ph • £ r« 03 *J 3 »H O ■«■* >N > rX M III • O O > »X ?H S o ■X >N I | | | P »H P - XŠJ I t- CD I ©J T-l • 1? >H s ► 2 2 c6 ^ ca ca — 1 §11 -is a o >N >N kT O O ^ J-. Jh £ a > ► S > d d 7% cC H h a £ *^ >NJ ► > 9 ’’* CD xHH O 03 WH^(?] U ca ’ 2 > tH ca J> c; > > > > £ > > £ >■ > «JicartBj.'fl 5 o 3 c 4 ^cjB! . > > > tT > ► ž S 1 ž i * * ^ k, « L k, L +>>« -P -p 4^ s " s a' a a 5 s . 00 50 * * - • >Q^H CO CT w W H gl H >->Cj|>(j!cebr> nScSg^ojOojoj • • P . f3 H G « C J on rt . • s 5 s a * « a a — «5 22 *> . ^ • IM H IN H o w H o fl S c) 9 c «9S0 >0 © >© © >o >o © >o C* »o >o CD M r /! © © >05 © >o ®

-f>Pt>p>t>; 3 >.©>.p» COOHT|ioCDH(jJ(jl|*tIcO — 1 ca^H ca^ca-H «Oflwn«upcij©aaj pC(«aosiCcjaDc«a d *S >© ‘K >© ec 'S >© cfi •£ >o c3 > m 0 2°2 > ^o£’ >0 o!P >c '' “v. v. ^^ccccn-ocČ -^o: P d ca p iš«*- ■^»OCDt-OOOiOrHCacO^O t-t^t-t-t-t-OOOOOOCOCOaO oocoooaoooaoaocoaocoaooo r-4 «-x tH *“■< 1 f-i rH rH r—1 tH n -——©g 1 * 4 >%>- ■So- »-»»—r-r— r— r— >— I- cocooooooooooooooooooooooococo OO^tO^DtOtOtOOCOCOCOGDOOOO , h K « h 10 to h o <2 a l^ir ir RB “ f ® o o ® o 1 o< cc c/j o< m r en M ' ■** s* c s° P P rt O P p M1 _ „ >-» to r-*- rt*- H-*- I- lO »- OD CT 05 W tD -q pi M K to 05 Oi W O & & o« & & & 8< g< S<® ® & 3 S £< «<2<2 2< £< g< g< cd g< © g< g< g 5 o p. JSjBfS^fOppSJ^SJp p B fl P B P B 3 g B B ppp^pppp^pp ■ to to to DtOOOOptP-CKtC-icDCJ; 3 B S B B B » g B g B B S B B * • • ••p«. P. c-P- rt- rt- c-t- rt- rt CO< rt rt rt rt rt- rt rt rtrtrtrtrtrt©rtrt©*-irtrtrtrt PPPPPPOPPBPPPPP tO p— — to *— to to — CO I— *— tPHrc^^coco-^Ci^p^opoco * .. '***'_* N< rt rtrtrtrtrtrt^^^^^E^rttB •* 5 5 E* pppppppppp.. > rt* to tOtOrt I O' • o o to w Z? P : § g 5 3 * .* O EJ" E? g' rt rt P^ rt S?!?-? gg < < rt g 2 *■* •2 S° tT* P -a od &§< p 5 . » pr r p M ------®Kg sto let s svojo učenostjo in svetostjo svet razsvetlujejo. Umeri je 1. 543. 22. Sv. Katarina iz Genue. Vdova je z veliko ljubeznijo stregla kužnim bolnikom. Umerla 1. 1510. 23. Sv. Ciril, jeruzalemski škof in cer¬ kven učenik, je veliko izverstnega pisal zoper krivoverce. Umeri 1.386. 24. Sv. Gabriel , veliki angelj. Lep zgled pokoršine in nedolžnosti. 25. Oznanj en j e Devici Mariji, ali včlovečenje Sinu Božjega. Na to preveliko ljubezen Božjo nas cerkev vsaki dan s trikratnim zvonjenjem opominja. 26. Sv. Ludger , škof na Saksonskem, zidal je veliko cerkev in keršanskih šol. Umeri je 1. 809. 27. Sv. Rupert, škof Solnograški, poln gorečnosti in učenosti. Njegov glas je segal celo v Slavonijo. Umeri je 1. 623. 28. Sv. Janez pušavnik. Zgled posebne pokoršine in zatajevanja; umeri je 1. 394 v egiptovski pušavi. lo- --CsS»------®3-—-<*#. 27 — ^ 7. Sv. Stanislav, škof Krakovski, kte- 1 rega je hudobni kralj Boleslav umo¬ ril 1. 1079. 8. Prikazen sv. Mihaela arhangela na hribu Gargano. 9. Sv. Gregor Nazijanski, škof in cer¬ kven učenik; velika modrost in serčna zgovornost ste ga kinčale; umeri je 1. 389. 10. Sv. Antonin, škof Florentinski; ponižen in radodaren, je sklenil svoje življenje rekoč: „Bogu služiti se pravi kraljevati,“ 1. 1459. 11. Sv. Sigismund, kralj Burgundski. Podšuntan je dal svojega sina umo¬ riti ; potem v vedni oj stri pokori je storil veliko dobrega. Franki so ga vjeli in umorili 1. 524. 12. Sv. Sankraci, mučenik. Še le 14 let starega je Dioklecijan ob glavo dejal 1. 302. 13. Sv. Bonifacij, mučenik. Razuzdan mladeneč, pa vedno usmiljen do ubogih, je bil velik spokornik, v Tarzi pa umorjen v 4. stoletji. - 28 — 9 > --- 14. Sv. Ampeli, kovač. Doma je bil v Egiptu v 5. stoletji. Z molitevjo je pričel in končal vsako delo. Raz¬ beljeno železo ga je opominjalo več¬ nih kazen. 15. Sv. Izidor, kmet. Moli in delaj! je bilo njegovo geslo. Angelji so orali, ko je on molil. Umeri na Španskem 1. 1170. 16. Sv. Janez Nepomulc. Češki patron. Zavoljo spovedne molčečnosti ga je hudobni kralj Vencel vMoldavi. po¬ topil 1. 1383. 17. Sv. Paskal Bajlon, pastir, pozneje frančiškan. Ves ponižen je bil pose¬ ben častivec Matere Božje. Umeri je 52 let star 1592.1. na Španskem. 18. Sv. Jošt, opat. Kraljevega stanu na Angleškem doma, je bil revežem posebno usmiljen. Jezus sam je kot berač prišel k njemu. Živel je v 7. stoletji. 19. Sv. Peter Celestin, papež. Ponižen, ki je bil, je že čez 4 mesce odložil papeževo čast, ter se je v samoto nazaj podal. Umeri je 1296. 1. 29 — ew»- -eWi 9 , 20. Sv. Bernardin Sienski, frančiškan. S svojo zgovornostjo je veliko terdo- vratnih grešnikov na pot pokore pripeljal. Umeri je 1. 1444. 21. Sv. Feliks , kapucin. 40 let je ubo- gajme prosil za svoj samostan. Za dobro in hudo je rekal: „Deo gra- tias!“ t.j. „Bogu hvala !“ Umeri je 1. 1587. • 22. Sv. Julija , devica in mučenica. Imenitne Kartaginske rodovine., je bila v sužnost odpeljana. Stanovitna v sv. veri je bila neusmiljeno mu¬ čena in poslednjič križana v 4. sto¬ letji. 23. Sv. Andrej Bobola , misijonar Je¬ zusove družbe. Krivoverski Poljaki so ga ubili L 1657. 24. Praznik Matere Božje, „Marija, po¬ moč Kristjanov" imenovan.. 25. Sv. Urban , papež in mučenik. Ve¬ liko mučenikov je v nebesih, kterim je on v nebesa pomogel. Tudi njemu so glavo odsekali 1. 230. 26. Sv. Filip Neri , spoznovavec. Znana je njegova zgovornost in velika lju- — 30 ^ bežen do bližnjega. Umeri je v Rimu * 80 let star 1. 1595. 27. Sv. Magdalena Padska , devica. Preserčno 'ljubezen je imela do pre¬ svetega Rešuj ega Telesa; neizrečeno poterpežljiva v dušnem in telesnem terpljenji je umerla 1. 1(>07 na La¬ škem. 28. Sv. Germani , škof Pariški. Poln useh čednost, čez vse radodaren, je umeri 1. 576. 29. Sv. Maksim , škof. Serčno se je vstavljal arijanski krivi veri. Umeri je 1. 349. 30. Sv. Ferdinand, kralj Španski; velik častivec Matere Božje od mladih nog. Umeri je 1. 1252. 31. Sv. Kandjan, Kanci in Kancijanila, mučeniki. V Rimskem mestu doma, so prišli v Oglej, kjer so bili ob glavo djani 1. 301. VI. Rožnik ali Juni ima 31 dni. 1. Sv. Pamfilij , mašnik in mučenik. Sv. Hieronim hvali njegovo goreč- 31 — »- nost za blagor bližnjega. Z drugimi * spoznovavci vred je bil ob glavo dejan L 309. 2. Sv. Erazem , škof in mučenik. Ži¬ vemu so čeva izmotali 1. 303. 3. Sv. Klotilda, kraljica; s svojo lju¬ beznijo je kralja in veliko Froncozov k sv. veri spreobernila. Umerla je 1. 545. 4. Sv. Kvirin , škof in mučenik. Bil je doma v Siseku na Hrovaškem, kjer je bil tudi v vodo veržen 1. 309. 5. Sv. Bonifacij , škof in mučenik. Apostelj Nemcev imenovan. Neverni Frizi so ga pobili 1.755. 6. Sv. Norbert, škof. Potegoval se je zoper krivoverce za pričujočnost Je¬ zusovo v najsvetejšem Zakramentu. Umeri je 1. 1134. 7. Sv. Filip, diakon; je živel v apo- steljskih časih; je imel 4 hčere, ki so bile vse čiste device; umeri v Cezareji okoli 1. 60. 8. y8v. Medard , škof na Francoskem. Ze mladeneč je bil lep zgled pokor- i *>■— -—-——-cikli 32 -—-:--CJ. šine, kot škof pa ves vnet za zveli¬ čanje bližnjega. Umeri 1. 345. 9. Sv. Primož in Felicijan , mučenika. V Rimu sta bila brata umorjena 1. 286. Njune svetinje so v Frančiš¬ kanski cerkvi v Kamniku na Kranj- skem, kjer jib verni v veliki časti imajo. 10. Sv. Margarita, kraljica Šotiška, zvesta žena, skerbna mati, usmi¬ ljena ubogim in revnim. Uuierla leta 1093.- 11. So. Barnaba , apostelj. Judje so ga na otoku Cipru s kamnjem podsuli, ko je ravno vstajenje Kristusovo raz¬ kladal. 12. Sv. Janez Fakvndski, spoznovavec. Učeni dušni pastir na Španskem se je goreče vzdigoval zoper pregrehe ljudi; .umeri je 1. 1497. 13. Sv. Anton PaduansJci, (frančiškan.) Pridigaval je po Laškem, Franco¬ skem in Španskem, ter je neštevilno veliko ljudi na pot pokore pripeljal. Umeri je 1.1231. JL——.—_ 14. Sv. Bazili Veliki , škof, cerkven ? učenik, je skerbel za čistost svete vere, za dobro duhovšino in je zidal velike hiše bolnikom in popotnikom. Umeri 1. 379. 15. Sv. Vit, mučenik. Njegov nečlo¬ veški oče sam ga je nevernim sod¬ nikom izdal, da je bil grozovito ter- pinčen 1. 300. Njegove svetinje so v Pragi na češkem. 16. Sv. Janez , Frančišek Regis , spo- znovavec. Misijonar Jezusove družbe, se nikdar ni utrudil; veliko je pre- terpel z oznanovanjem sv. pokore; pa jih tudi veliko spreobernil. Umeri 1. 1640. 17. Sv. Angela , devica in začetnica Ursulinaric. Ubožnih staršev, je učila žensko mladost; sebiojstra, drugim mila in dobra, je umerla 1. 1540. 18. Sv. Feliks in Fortunat, mučenca. V Ogleji sta bila brata umorjena v 3. stoletji. 19. Sv. Gervazi in Protazi, mučenca. Bila sta pervine Milanskih svetnikov. Ob glavo dejana v 2. stoletji. Mia. križ. 3 — 34 — ? 20. Sv. Silveri, papež in mučenec. Ker y se je neverni cesarici Teodori vstav¬ ljal in za čistost sv. vere poganjal, i je bil umorjen 1. 538. • 21. Sv. Alojzi , spoznovavec. Zares pravi angeij v- človeški podobi ; v postrežbi bolnikov je zbolel in v 23. letu umeri 1. 1591 v Rimu. . 22. Sv. Ahaci in 1O.OO0 tovaršev , mu¬ čeniki. Neverni Hadrijan je- ukazal jih s ternjem kronati in z žeblji na les pribiti. 23. Sv. Fehronija, devica in mučenica. V Siriji rojena, pod Dioklecijanom neusmiljeno mučena, na ražnji pe¬ čena ; poslednjič ob glavo dejana. 24. Rojstvo sv. Janeza Kerstnika. Kres nas spominja na pravo solnce Je¬ zusa, kterega je sv. Janez oznano- val. 25. Sv. Gulielm, apat. Sveta pobožnost in ojstrost do sebe kinčate tega svet¬ nika, ki je umeri 1. 1142. 26. Sv. Janez in Pavel, mučenika. Sv. brata sta bila imenitna služabnika ——---©M 35 r ——--—•—’— -—- nika na cesarskem dvoru. Julijan * odpadnik ju je umoril v 4. stoletji. 27. Sv. Ladislav , kralj Ogerski. Dober in moder vladar se je napravljal na križansko vojsko, pa Bog ga je po¬ klical k sebi L 1095. 28. Sv. Leo , papež. Vredil je cerkveno petje; bil je učen in pobožen. Umeri 1. 483. 29. Sv. Peter in Pavel, pervaka aposteljnov. V Rimskem mestu mu¬ čena 1, 67. Sv. Peter je bil križan; sv. Pavel ob glavo djan. 30. Spomin sv. Pavla ap. Neizrečeno veliko je obhodil in prestal iz čiste ljubezni do Jezusa in njegove svete vere. VII. Mali serpan ali Juli ima 31 dni. 1. Sv. Teobald, spoznovavec; grofovske rodovine, se je odpovedal vsi po¬ svetni zložnosti, ter je ojstro živel mnogim v posnemanje, mnogim v spokorjcnje. Umeri je 1066. 1. 2. Obiskovanje Device Marije. Marija je šla v Hebron k Elizabeti, svoji teti, ki je bila mati sv. Janeza Kerstnikr 3 * — 36 — *3>eO- f 5. 4 . 5. 6 . 7. 8 . Sv. Heliodor , škof. Učenec sv. Hie ronima, poln serčnosti in ljubezni, se je boril zoper arijansko krivovero v Oglejskem mestu. Umeri 1. 381. Sv. Urh , škof Augsburgski. Je od divjih Magjarov poderte cerkve in šole pozidal, ter se njihovi razuz¬ danosti ustavil. Umeri je 1. 973. Sv. Vigili , škof in mučeni k . Še le 20 let starega so škofa izvolili, ki ni le v Tridentu, ampak dalje okoli sv. vero učil. Neverniki so ga ubili L 400. Sv. Arnoldi , spoznovavec. Veliko je veljal na cesarskem dvoru Karola velicega, zato je ubogim veliko do¬ brega naklonil. Živel je v 8. stoletji. Sv. Vilibald , škof in misijonar. Kraljeve rodovine na Angleškem, je popotoval v sveto deželo, čez več let pride nazaj na Nemško, kjer je bil do leta svoje smerti 786. Sv. Elizabeta , kraljica Portugalska; kakor dobra je bila svojim otrokom, tako mila revežem; vedna častivka Matere Božje je umerla 1. 1336. — 37 — H®—--— -----——--c 9. Sv. Kilijan, škof in mučenik. Iz Irskega doma, je po Nemškem učil sv. vero. Hudobna prešeštnica je na¬ jela dva tolovaja, da sta škofa ubila 1. 689. 10. Sv. Felicita in njeni 7 sinovi, mu¬ čeniki. Januar, Feliks, Filip, Silvan, Aleksander, Vital in Marcijal so bili ti junaki. Vsi nečloveško mučeni vpričo svoje matere 1. 164. 11. Sv. Pij I., papež in mučenik. V Ogleji doma. Mučen je bil 1. 167. 12. Sv. Hermagora in Fortunat, apo- steljna Slovencev. Sv. Hermagora je učil po vsi naši domovini. Umorjena sta bila 1. 66. 13. Sv. Margarita , devica in mučenka. Sežgano in pečeno veržej o v vodo; vsi ozdravljeni glavo odsekajo. Pravi biser sv. cerkve. Umorjena okoli 1. 257. 14. Sv. Bonaventura, škof in cerkven učenik. Svojo bistroumno učenost si je nabiral v premišljevanji križanega Jezusa. Umeri še le 53 let star I. 1274. ■8»----—ce 38 — ■ 4 »--- ; -- ? 15. Sv. Henrik , cesar, je živel čisto deviško s svojo ženo sv. Kunigundo. Zidal je veliko cerkva; tudi cerkev M. B. na Blejskem jezeru je obda¬ ril. Umeri je J. 1024. 16. Devica Marija z gore Karmelske. Začetek škapulirsko bratovšine. 17. Sv. Aleš, berač, spoznovavec. Prvi večer je zapustil svojo bogato ne¬ vesto , in ko čez dalj časa nazaj pride, živi 18 let pod stopnicami svoje hiše nepoznan, v velikem za¬ tajevanji. Umeri je okoli 1. 417. 18. Sv. Sinforoza in njeni 7 sinovi. V Itimu doma. Cesar Adrijan jih je pomoril. Mater so potopili; Kres- cenciju so gerlo prerezali, Julijami persa, Nemeziju serce, Primitivu tre¬ buh, Justinu ude, Stakteja so s pu¬ šicami vstrelili, Eugenija, naj mlaj¬ šega,, na dvoje razcepili 1. 188. 19. Sv. Vincenci Pavijan, začetnik La¬ zaristov in usmiljenih sester. Neiz¬ rečeno veliko dobrega je storil ; ves goreč v ljubezni do Boga in do bliž¬ ji, njega je umeri 1.1660, skoraj 851. star. a — 45 — r »-— -—«na ? 26. Sv. Umbelina, spokornica, sestra ^ sv. Bernarda; je na njegove besede spoznala nečimernost posvetno, ter je 17 let pokoro delala. TJmerla je leta 1141. 27. Sv. Jožef Kalasanski. oče pobož¬ nih šol. 52 let je skerbel za izrejo ubozih otrok. Njegovo ljubeznjivo serce je bilo še čez 100 let nestroh- Ijivo. Umeri je 1. 1648. 92 let star. 28. Sv. Avguštin, škof in cerkven učenik. Po pridigah sv. Ambroža na pravi pot pripeljan, je bil eden naj bolj gorečih škofov sv. cerkve. Umeri je leta’430 v 76. letu svoje starosti. 29. Obglavljenje sv. Janeza Kerstnika. Zavoljo razuzdane plesavke ga je Herodež umoriti ukazal. 30. Sv. Roza Limanska, devica; perva Amerikanska Jezusova nevesta. Svoje nedolžno telo je ojstro imela; v dušnih in telesnih britkostih je bila vsa vdana v voljo Božjo. Umerla je leta 1617. * —— --———- —<#<11 ■HDŠ"« 46 % 31. Sv. Rajmund, kardinal. Marijo si ? je z-volil. v svojo mater že mali pa¬ stirček; pa jo je tudi vedno častil še kardinal, do svoje smertil. 1240. IX. Kimovec ali september ima 30 dni. 1. Sv. Egidi , opat in pušavnik. Bil je na Greškem doma. Previdnost Božja ga je pripeljala na Francosko, kjer je delj časa- v samoti živel .konec 7, stoletja. 2. Sv. Stefan, Ogerski kralj; zapo- stelsko gorečnostjo je razširjal sv. vero po Ogerskem. Priserčen časti- vec Matere Božje je umeri 1. 1038. 3. Sv. Evfemija, Doroteja, Tekla in Erazma , perve mučenice Ogleljske. Kerstil jih je sv. Hermagora. Ne¬ usmiljeno so bile terpinčene, i n po¬ slednjič ob glavo djane. 4. Sv. Rozalija, devica. Imenitnega stanu je zapustila posvetni lišp ter je več let v skalnati votlini živela. Umerla je 1. 1160. Sicilijanci jo časte kot patrono zoper kugo. !Ž®~-‘-—- 47 — - —-——- w 5. Sv. Lavrenci Justini) an, Beneški V škof. .Ves goreč za zveličanje svo¬ jega bližnjega, je spisal veliko le- i pih naukov. Umeri je 1. 1455. Nje- I go ve svetinje so v Beneški stolnici, i 6. Sv. Magnus, opat. V 7. stoletji je ličil po nemških deželah sv. vero. ! 7. Sv. Regina, devica in mučenica, j Na južnem Francoskem doma. Še j le 16 let stara je bila nečloveško mučena okoli 1. 251. I 8. Rojstvo Device Marije. Kar¬ dinal Baronij terdi, da je Marija I bila rojena sabotno jutro. Njeni starši šo bili Joahim in Ana, Da¬ vidovega rodu. 9. Sv. Gor goni in sv. Dorotej , muče¬ nika. Ko sta videla, kako je cesar Dioklecijan kristjane mučil, sta djala: Tudi midva vsa enake vere; in vsa ranjena so s soljo in jesikom derg- nilina žerjavici pekli in obesili. ! 10. Sv. Nikolaj Toleninski, pušavnik. j Ojster post si je le s sočivjem po- j lajševal. Poseben dar je imel, ža- a lostne tolažiti in sovražnike spra- i — -— ----— -ttm 48 — i -------------CJ viti. S svojo molitvijo je rešil veliko duš z vic. Umeri je 1. 1308. 11. Sv. brata Prot in Hiacint, muče¬ nika. S svojo gospodinjo sv. Evge¬ nijo sta iz Egipta prišla v Rim, kjer so bili umorjeni ob času cesarja Galijena. 12. Sv. Gvidom , Cerkvenik. Naj veči njegovo veselje je bilo, snažiti hišo Božjo, in pomagati ubozim in rev¬ nim. Umeri je na Nemškem leta 1012 . 13. Sv. Notburga, dekla. Na Tirolskem doma, je prelepi zgled vsim poslom, kako naj ubogajo svoje gospodarje, pa spolnujejo Božje in cerkvene zapovedi. Umerla je leta 1343, 47 let stara. 14. Povišanje sv. kriza. Perzijanski kralj Kozroa je poropal kos svetega križa. Cesar Heraklij ga premaga in sv. križ nazaj dobi, ter ga zopet v Jeruzalemu postavi, današnji dan leta 629. 15. Sv. Katarina Genovanska , zakon¬ ska žena. Z ljubeznijo je spreober- -<& — 49 — --- -mm ? nila svojega hudobnega moža. Vdova £ je ojstro se postila in bolnikom stregla. Velike in hude bolezni svoje je \sa vdana preterpela. Umerla je 1. 1510. 16. Sv. Ciprijan, škof in mučenik. V Kartagi je pasel Kristusovo čedo in je bil zavoljo zvestobe umorjen 1. 258, tisti dan, kakor v Rimu sv. Komeli. 17. Sv. Ludmila. Češka kraljica. Njen mož, kralj Borivoj se je oznanil s sv. vero v Moraviji pri kralju Sva- topluku, in sv. Metodi ga je kerstili seboj je pripeljal mašnike, ki so kraljico in druge kerstili. 18. Sv. Jožef Kupertin, mašnik na Napolitanskem doma. Ves goreč v ljubezni do Boga je prav izgled ponižnosti in pokorščine. Umeri je leta 1663. 19. Sv. Januari, škof in mučenik. Več zvestih služabnikov je bilo z njim vred pomorjenih. Njegova shranjena kri še dan današnji tekoča postane, kedar se bliz o njegove glave postavi. ----—«s4s 4ia. križ. 4 — 50 '\i & v 20. Sv. Evstahi in tovarsi, mučeniki. 8 Vergli so njega in ženo in dva si- ; nova divjim zverinam v plen; pa j nič žalega jim n« stm^ levi. V razbeljenem bronastem volu so bili potem zadušeni. L 120 v Rimu. | 21. Sv. Matevž , apostelj in evangelist. ’ Rojen v Kani ua Galilejskem, je i bil v Etiopiji pri sv. maši umorjen, [ ker je deviško 'čistost visoko po- j vzdigoval. • 22. Sv. Mavrici, vojšak ia tovarši, j mučeniki. Celi Tebajskl legijon, t.j. 6668 vojakov, je bilo s svojim po- ! veljnikom Mavricijbm umorjen za¬ voljo sv. vere L 286. 23. -Sv. Lin, papež, mučenik. Pervi , . papež za sv. Petrom; je ukazal, da žene ne smejo gologlave v cerkvi biti. Enajst let je bil papež in glavo so mu odsekali. | 24. Sv. Gerard, škof in mučenik. Do- : ma na Laškem je bil škof na Oger- j s kem. poseben častivec Matere Božje. :j ■ Neverni Ogri so ga's kamenjem j, .pobili blizo Petrograda j. 1048. - S. f- ---—---«K.@ 51 - . ; ; -'Cg- r 25. Sv. Marija imenovana Sokos, t. j. Pomoč, na Španskem, devica. Perva ; zmed žen je stopila v red za re- šenje vjetih kristjanov iz Turške j- sužnosti, ter rešenim bolnim stregla je veliko molilšf, ojstro se postila ter je umerla 1. 1290 v Barcinoni. I 26. Sv. Ciprijan in sv. Justina , mu¬ čenika. Neverni Ciprijan je snubil verno Justino in postal tudi veren, j da sta bila oba mučena in umor- i I jena, 1. '304. . : 27. Sv. Kozma in Damijan, mučenika. . Sv. brata sta bila zdravnika. Na- | tezana, v morje veržena, v raz- ; beljeno peč potisnjena, s pičicami streljana, sta bila poslednjič ob glavo djana 1. 285.. 28. Sv. Venceslav, Češki kralj; unuk p sv. Ludmile. Hudoben brat, nadra- 1 ; žen od še luidobneje matere, ga je v cerkvi umoril 1. 930. J 29. Sv.. Mihael , veliki angelj. Mihael, ; i t. j. „Kdo je, kakor Bog?“ je pre- j magal Luciferja, ki je bil pahnjen v a pekel z vsimi priverženci svojimi. „ |te>-—--—-- ■CHS* -o-l f ft 30. Sv. Hieronim, cerkven učenik. Bil je Dalmatinec; dalj časa je živel spokorno v sveti deželi, je veliko pisal in v Betlehemu umeri 1. 420. X. Vinotok ali Oktober ima 31 dni. 1. Sv. Remigi, Remski škof. Za spre- obernjenje Francoske dežele je ne¬ izrečeno veliko storil; 74 let je nosil škfovsko palico, in jo umeri leta 533. 2. Sv. Tajda , spokornica; živela je v 4 stoletji. Vso razuzdano je egip¬ tovski pušavnik sv. Pafnuci spre- obernil, da je veliko let spokorno živela. 3. Sv. Just in Pastor , šolarja in mu¬ čenika , na Španjskem doma. Sv. Just, 13 let star pelje svojega brata Pastorja 7 let starega pred neverno sodbo in glave so jima odsekali leta 304. 4. Sv. FranSiŠek Asiški , imenovan serafinski zavoljo velike ljubezni do Boga in do bližnjega, on je oče menihov frančiškanov; umeri je 1. 1226. 53 — r: 9 5. e. 7. 8 . 9. iis-«. So. Placid in njegovi tovarsi, mu- 9 čeniki. Vjeli so ga z 2 bratama in s sestro Flavij o divji saracenski tolovaji, ki so jih nečloveško mu¬ čili in pomorili 1. 546. So. Bruno, ustanovnik kartuzijan¬ skega reda. Učen mož je s svojimi tovarši prav ojstro živel. Umeri je 1 . 1101 . Sv. Pelagi, mučenik, naš rojak, v Emoni doma, serčen oznanovavec sv. vere je bil mučen med sedajno Kostanjevico in med Kerškem, kjer je bilo takrat veliko mesto Noviodu- num, leta 284. Sv. Brigita, vdova in nuna. Njena velika ljubezen do Jezusa ji je da¬ jala pogled v prihodnost in dar čudodelnosti. Umerla jc 1. 1373. 20 let po smerti je bila svetnikom prišteta. Sv. Dionizi, škof in mučenik. V Atenah na Gerškem rojen, je bil učenec sv. Pavla; pozneje je prišel na Francosko, in je bil s svojima tovaršema, sv. Kustikom in Elevter- jem križan 1. 117. b — 54 - 10. Sv. Frančišek Borgia, spoznova- 9 vec; akoravno so ga kralji in ce¬ sarji, celo papeži visoko častili, je bil vendar ponižnost sama, ter se je le grešnika imenoval. Umeri je v Rimu 1. 1572. 11. Sv. Justina, devica in mučenica. V Padui doma, je še le 16 let stara grozovito mučena bila zadnje leto cesarja Nerona. 12. Sv. Maksimilijan, škof in muče¬ nik, naš rojak, v Celji doma. Ejulazi mu je glavo odsekal 1. 283. 13. Sv. Eduardt , kralj angleški, pravi oče ubogim, je popolnoma deviško živel v svojem zakonu. Umeri je 1. 1066. 14. Sv. Kalist, papež in mučenik. Pozidal je veliko cerkva v Rimskem mestu in je zlasti za pokope mu¬ čenikov skorbel. V vodnjak veržen je umeri 1. 227. 15. Sv. Terezija, devica in redovnica. Na Španjskem rojena, je bila v raz¬ laganju sv. resnic jako razsvetljena. Veliko lepih naukov je napisala - -CK] m.o krotka in ponižna je umerla leta 16. Sv. Gol, opat. Veliko nevernikov i je pripeljal k luči sv. vere; brez števila malikov je pokončal po Švici j in po Nemškem. Umeri je 1. 628. 17. Sv. Hedvirj, kraljica poljska. Po- f božna žena, skerbna mati, je za¬ pustila posvetni bliš ter spokorno 1 v tihem samostanu živela. Bog jo ; . je s čudeži poveličal; umerla je 1 . i 1243 . IS. Sv. LukeŽ, evangelist; rojen v Antijohiji, je bil zdravnik in podo¬ bar. Sv. Pavel ga je kerst.il iu či¬ sto deviško pa Ojstro je živel. 84 let star je umeri v Carjem gradu. 19, Sv. Peter Alkantarjah, spozhova- vec. Na Španjskem je imel izverst- ne pridige, V vednem pokorjenji je tako čisto živel, da celo svojemu bratu ni pripustil, da bi se v bo¬ lezni ga dotaknil. Umeri je 1. 1562. 20. Sv. Janez Kanci, spoznovalec. Na Poljskem doma, je bil zvest dušni pastir. 35 let ni mesnih jedi vžival a A. 1582. fKSSI - 50 - ter se je vodno postil. L. 1767 je * bil svetnikom prištet. 21. Sv. TJrŠula in njene tovaršice. Pa- ganski divjaki so pri mestu Kolinu to svetnico z njenim velikim dru¬ štvom vred neusmiljeno pomorili. Go¬ dilo se je to 1. 451. 22. Sv. Janez Kapistran, frančiškan. Po Laškem je več let oznanoval pokoro; pa tudi po Nemškem in Poljskem je s svojo zgovornostjo vnel ljudstvo za vojsko zoper lute- ga Turka, kterega je tudi prema¬ gal. Umeri 1. 1456. 23. Sv. Ignacij, carigrajski patriarh. Serčen oznanovalec sv. vere se je boril za pravice rimske cerkve, ktere je rušil nesrečni Foči. Umeri je 1. 778. 24. Sv. Eafael , veliki angelj; kakor je varno vodil mladega Tobijo, naj vodi nas v večno domačijo. 25. Sv. Krispinin Krispinijan, muče¬ nike. Bila sta brata čevljarja. Ne¬ verniki so ju zatožili, da sta krist- """• zato sta bila hudo mučena, 67 — poslednjič so jima glave odsekali v 3 stoletji. 26. Sv. Evarint , papež in mučenik. Dal je zapoved, da vsak keršanski zakon mora le v cerkvi mašnik bla¬ gosloviti. Mučen je bil 1. 121. 27. Sv. Nona, zakonska žena, mati svetih otrok, ktere je s svojim pre¬ lepim zgledom v nebesa vodila. Z molitevjo je pričela in končala vsaki dan in vsako delo. 95 let stara je umerla 1. 375. 28. Sv. Simon in Juda , aposteljna. Sv. Simon je bil Galilejec, je po Egiptu misijonaril; Juda pa po Me- zopotaniji; v Perziji sta se snidla in Simon je bil prežagan, Juda pa z balto pobit. 29. Sv. Narcis, Jeruzalemski škof. On je bil 13. škof v tem mestu. Leta 195 je sklical cerkven zbor, v kterem so sklenili, da se velika noč vselej na nedeljo obhaja. Umeri je v začetku 3. stoletja. 30. Sv. Marctl in Kasijan, mučenika. Ivo je bil Marcel obsojen v smert, a ---—- 68 r —-—---’-— pravi Kasijan: To je krivična sodba. V f In tudi on je ob glavo djan 1. 298. ! 31. Sv. Volbenli , Itatisbonski škof. Oznanoval je sv. vero tudi po Oger- skem; veliko je tu preterpel iz lju¬ bezni do bližnjega. Umeri je leta 994. XI. Listopad ali November ima 30 dni. ■I 1. Praznik vseh svetnikov in svetnic Božjih. Nezmerno je veselje v nebesih. Bomo li tudi mi kedaj prišteti med te izvoljene trume? 2. Spomin vseh vernih duš v vicah. Bodimo usmiljeni in usmiljenje bo¬ mo dosegli; pomagajmo jim z mo¬ litvijo, s postom in z milošino in one bodo nam pomagale s svojo priprošnjo pri Bogu! 3. Sv. Just , mučenik. Rojen v Terstu, je bil usmiljen do ubozih in revnih. Zvest služabnik Kristusov je bil mnogotero mučen, poslednjič v morje veržen, o času Dioklecijana. 4. Sv. Karol Baromej, škof Milanski- Sloveč dušni pastir je svojo ljube- & 8»—^-- s -- iw»- — 50 — ? zen posebno pokazal v času gro- ? zovite kuge, ker je bolnikom milo- šino delil in jih s svetimi zakra¬ menti previdoval. Umeri je leta 1584. 5. Sv. Emerik, kraljevič Ogerski; sin . sv. Štefana in pobožne Gizele, je že v mladih letih cele noči premolil; živel je tako čisto, da je spoznal celo čistost druzih. Še mlad je umeri 1. 1031. 6. Sv. Lenar d. spoznovavec, usmiljen vsirn revežem, zlasti pa jetnikom, jih je obiskoval in tolažil; veliko nevernih je spreobernil; poslednjič pa je živel kot pušavnik. Umeri je leta 559. 7. Sv. Prosdocim , škof. Sv. Peter apostel ga je bil poslal na gornje Laško oznauovat sv. vero. Menda je bil on naj dalje škof; kajti 93 let je nosil škofovsko palico. 8. Sv. Sever, Severinu , Karpofor in Vifctorin , mučeniki, ki so bili po¬ tolčeni ; in Klavdi, Nikostrat, Sim- forjan, Kastor in Simplici podobarji —--- GO tO— 10 T ki pa niso hotli malikov delati, so bili zato umorjeni o času Diokle¬ cijana. 9. Sv. Teodor, vojšak in mučenik. Trinogi so ga zmesarili, da so se mu vidile gola rebra in potem ga na germadi sežgo 1. 304. 10. Sv. Andrej. Avelin. spoznovavec. Na Neapolitanskem doma se je ro¬ dil 1. 1520. Prav zgled vseh duhov- skih čednost, velik častivec sv. Reš- ujega Telesa in ljubljenec Matere Božje, je doživel 88. leto. 11. Sv. Martin , škof. Na Ogerskem rojen je popotoval skozi našo do¬ movino na Francosko. Še mlade- neč je bil usmiljen revežem in v 81. letu je umeri 1. 402. 42. Sv. Martin, papež in mučenik, j Skerbel je za čistost sv. vere in | bil je umorjen 1. 654. 13. Sv. Didalc, spoznovavec; Španjo- i lec je bil bistrega uma, je razkladal naj veči resnice sv. vere, z besedo in s svojim zgledom jih je veliko pridobil; umeri je 1. 1463. j, 6Hr>. ... .-ciJi 6 ! ©w®-——- T 14. Sv. Mena, mučenik. Bil je Egiptu rojen; služil je cesarju Dio¬ klecijanu; zavoljo sv. vere pa je bil prav divjaško mučen. Njegova glava se časti v Vatikanski cerkvi. 15. Sv. Leopold , spoznovavec, Avstrij¬ ski knez, je mašnike toliko častil, da ga je papež sina sv. Petra ime¬ noval , 40 let je srečno vladal in umeri je 1. 1136. 16. Sv. Jedert, devica, učena nuna, je zapustila veliko imenitnih spisov. Umerla je 1. 1292. 17. Sv. Gregor Čudodelnik, škof. S svojimi čudeži je veliko ljudi na pravo pot pripeljal; na smertni po¬ stelji sliši, da le še 17 nevernikov je v velikem mestu, kakor je bilo le 17 vernih, ko je škofijo nastopil. 18. Spomin posvečevanja cerkve sv. Petra in Pavla o Rimu, ktero je sv. Oče Pij IX vnovič posvetil leta 1854 10. grudna. 19. Sv. Elizabeta, vdova, hči Andreja Ogerskega kralja. Koliko ljubezen je do bolnikov in vsih nadložnih EK-o---CM k 62 -- --- «040 V imela in kako preserčrto jim stregla, V ■ se ne da dopovedati, j 20. Sv. Feliks iz Valois, spoznovavec. Kraljeve rodovine na Francoskem je vsacemu revežu rad postregel, j Velik častivec matere Božje, umeri je leta 1212. 21. Darovanje Device Marije. 3, ali 4 i leta staro hčerko sta Joahim in Ana pripeljala v tempelj, ter jo j posvetila v službo Gospodovo. 22. Sv. Cecilija , devica, in mučenica. Rimljanka je svoje devištvo Jezusu obljubila, po svojem angelu tudi i posvetnega ženina Valerijana spre- | obernila, da sta oba krono muče- ' niško dobila. 23. Sv. Klemen, papež, učenec sv. Petra. Cesar Trajan ga je prega¬ njal in potem potopiti ukazal. Umeri je leta 100. 24. Sv. Krizogon, mučenik. Diokleci¬ jan je zapovedal v Rimu vjete krist¬ jane pomoriti, Krizogona pa v Oglej pripeljati, kjer je bil mučen iu po- s topljen. ^ iao— ; - --- ~em 63 |H- <*• 50. Sv. Andrej , apostelj, v Betsaidi V doma, brat sv. Petra. Učil je po Traciji in Ahaji, 'kjer je bi! križan; pa še s križa je tri dni učil. XII. Gruden aii December ima 31 dni. L Sv. ELigi, zlatar in škof. Poštenega delavca je poklical Francoski kralj na svoj dvor. To ga ni preslepilo; sveto je živel in postal je škof ter je ves goreč bil za zveličanje svo¬ jega bližnjega. Živel je v 7. stoletji. 2. So. Biljana , devica in mučenica. V 4 stoletji je bila v Kirnu ta de¬ vica zapeljevana in mučena. 5. Sv. Frančišek Ksaveri. Neutrudeno je učil po Jutrovih deželah, veliko kraljestvo je bos prehodil in sam Bog ve, koliko duš pridobil za sv. nebesa. Umeri je 1. 1552. 4. So. Barbara, devica in mučenica. Nečloveški oče sam jo trinogu izda, ki jo prestrašno muči; celo še huje divja, sam jej glavo odseka, ali nagla srnert ga je zadela. Sv. Bar¬ bara je patroua umirajočim. 63 — 5. Sv. Peter Krizolog , škof v Imoli na Laškem. Cerkven učenik, imeniten pridigar, se je serčno ustavljal raz¬ uzdanosti tistega časa. Pravi oče vdovam in sirotam, je umeri 1. 450. 6. Sv. Nikolaj , škof. Veliko dobrega je delal, naj raji na skrivnem. V Miri za škofa /voljen je zadnji mo- likovavski tempelj poderl in z mno¬ goterimi čudeži Boga slavil. 7. Sv. Ambrož , škof in cerkveni uče¬ nik. Goreči pridigar, je veliko kri¬ vovercev na pravo pot pripeljal; tudi imenitnemu cesarju je očital storjeno hudo. Umeri je 1. 397. 8. Prečiš to spo.četje Device Ma- r ij e. Od vekomaj izvoljena Mati Božja je ta dan pričela svoje pre- čisto neomadežano življenje. 9. Sv. Sirne, škof, učenec sv. Petra. Pervi je on oznanoval sv. vero po zgornjem Laškem. Berž ko ne je hodil tudi po naših krajih; 50 let je bil škof. 10. Spomin preselitve Lavretanske hi¬ šice. Hišica, v kteri je Beseda meso postala, je bila iz Nazareta prenesena na Tersat blizo Reke 1. 1291. 10. - Mis. križ. ?cs grudna 1294 pa na Laško, kjer se v v Loreti visoko časti. 11. Sv. Damaz, papež. Spanjolec, je bil učen mož, ter je veliko pisal od sv. devištva; vredil je cerkvene mo¬ litve in je umeri 1. 384. 12. Sv. Armda , dekla. V Britaniji doma, je imela posebno ljubezen do duš v vicah. Zvesto je služila svo¬ jemu gospodarju 35 let. Velike bo¬ lečine svoje zadnje bolezni je po- terpežljivo terpela 1. 1671. 13. Sv. Lucija , devica in mučenica, na Sicilijanskem doma. Svojo obilno doto je med uboge razdelila. Ko jo v hišo oskrunjevavcev vlečejo, jo nevidna moč obderži, daje premak¬ niti ne morejo. Umorjena je bila 1.303. 14. Sv. Spiridijon, škof. Mladenečje na otoku Cipru ovce pasel. Kakor ovčar, tako tudi kot škof je delal veliko čudežev v spreobernjenje greš¬ nikov. Umeri je 1. 349. 15. Sv. Kristijana , dekla. Malo de¬ klico so roparji vjeli in unkraj čer- nega morja v sužnjost prodali; ona j, j j ——----- -«kI — 67 — TO> - : - ——— -- ? je pa celo kraljestvo pokristjanila. Živela je o času cesarja Konstantina. 16. Sv. JEvzebi, škof in mučenik. Velik preganjavec arijanske krive vere, je tudi po naših krajih skerbel za čisti nauk Kristusov. Veliko učenih spisov je nam zapustil. 17. Sv. Lazar, škof. Lazarja je Jezus k življenju obudil, ko je že 4 dni v grobu bil. Z Marto in Magdaleno je po Božji previdnosti prišel na Francosko in je tam škof bil v Masiliji. 18. Sv. Blandina , dekla in mučenica. V Lijonu so šibko in bolehavo, 18 let staro deklico, neusmiljeno več dni terpinčili, ji poslednjič glavo odsekali 1. 177. 19. Sv. Timotej in sv. Mavra, zakon¬ ska in mučenika. Timoteju so raz¬ beljeno železo v uho vtaknili; sv. Mavri lase populili, perste posekali, potem so oba križali. 20. Sv. Vicenci Zerinenski, spoznova- vec; v mladih letih vojak na Fran- 4 svetno, ter je postal menih. Učen bo- v rivec zoper krivo vero, je umeri 1. 450. 21. Sv. Tomaž , apostelj. Bil je Gali- lejec. Po Kristusovem vnebohodu je učil sv. vero po jutrovih deželah, celo po Indiji in Etiopiji, kjer je tudi svojo kri prelil. 22. Sv. Olimpija, vdova. V 4. stoletji je ta svetnica veliko dobrega delala s svojim obilnim premoženjem v Cari¬ grajskem mestu, kakor pile od nje sv. Krizostom. 23. Sv. Servul, berač. Od rojstva ves hrom, se sam nič premakniti ni mogel; vender je neprenehoma Boga hvalil in častil. Živel je od milih darov o času sv. Gregorija papeža. 24. Adam in Eva. Po grehu pervih staršev je prišla smert in vsa nad¬ loga na človeški rod; po Odrešeniku pa blagoslov in večno življenje. 25. Roj st v o Zveličarja našega Jezusa Kristusa. Zdaj nam je mili Odrešenik, enkrat nam bo ojster Sodnik v 26. Sv. Štefan, pervi mučenik. „Gospod, odpusti jim; ne prištevaj — 69 m»— -----c*® j jiiu tega greha.!“ je molil za svoje ? sovražnike, ki so ga kamnjali. j 27. Sv. Janez, apostelj in evangelist. Njega. Cisto devico, je Jezus naj bolj ljubil. Sveta, čista ljubezen je obsežek vseh njegovih naukov. 28. Sv. nedolžni otročiči. Zavoljo Je¬ zusa v lastni kervi keršeni, hodijo zdaj za Jagnjetom nebeškim, ter prepevajo novo pesem, ktere drugi peti ne morejo. , 29. Sv. Tomaž, škof in mučenik, na Angleškem doma, se je za pravice sv. vere poganjal in zato bil pred altarjem moleč umorjen !. 1170. 30. Sv. Nicefor , mučenik. Sapricij, na moriše peljan, mu ni odpustiti hotel, in krono temu odločeno je Nicefor prejel. 31. Sv. Silvester , papež. Veliko je storil za razširjenje in lepši rast sv. cerkve. Umeri je 1. 335, ko je 21 let in 11 mesecev vladal Kri¬ stusovo cerkev. Vsi svetniki in svetnice Božje, prosite za nas! Amen. jo-,- 70 ■-CM Opomba. Ako vsakdanjega svetnika zakli¬ češ in pristaviš: „Za nas Boga prosi!" imaš za vsaki mesec posebne litanije,; k kterim zadnji dan mesca le še pristavi: „Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ!“ i. t. d. 71 — e«» 9 Misijonski križ. (Za predgovor.) ijuba keršanska duša! Vsako nedeljo in vsaki praznik — še večkrat vidiš misijonski križ pri svoji farni cerkvi. O to je prav in dobro, da ga vidiš! Le poglej ga, pa vselej z ver¬ nim in skesanim, vender tudi z za¬ upljivim sercem. Veš pa, kaj pomeni ta križ? Slišiš li, kaj ti kliče, kaj ti pravi? — Skerbno poslušaj! Misijon¬ ski križ ti glasno pravi: „Reši svojo dušo!“ — ,De¬ lajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo!" (Mat. 3,2.) Tako so klicali ljudstvo k spravi z Bogom vsi oznanovavci sv. evangelija, po zgledu sv. Janeza Kerst- x nika. ----t*<| ? Preljubi kristjan! Kaj ne, da si ? tudi ti o času sv. misijona nastopil pot pokore? Z resnično in odkrito- serčno spovedjo si se s svojim Bogom spravil, si mir in pokoj svojemu sercu pridobil in si tako postal zopet' otrok Božji. O kako dobro in lepo ti jr pri tvojem Bogu in Očetu! kako srečen si v preserčnem zedinjenji z njim! Kakovo veselje vživaš v ljubezni nje¬ govi! Oj, da bi zrniraj tako bilo! — No, da bo zrniraj tako, preberaj in spolnuj, kar ti te bukvice pravijo! Naj ti bodo vsakdanji misijonar! Po¬ slušaj in si v serce vtisni svete gla- j sove spokornih pridigarjev. Kličejo ti: i Sv. Dominik: „0 človek, ti stvar Božja! zakaj v svojem umerljivem mesu tako malo skerbiš za večno veličastvo? Ivo bi ti vedil, kako veliko je to večno ve- j ličastvo, gotovo bi nič druzega ne po¬ želel, ter bi nikakor ne hrepenel po nečimernem in po minljivem. In ako z bi spoznal peklenske kazni, kolike in a 1*» ———-—-csČO---- Mia. križ. 6 — 82 - »**- t čim iz tega življenja!" Moli še za duše v vicah! Ne pozabi, da si po Božjih in cerkvenih postavah zavezan, posveče¬ vati nedelje in zapovedane praznike. Zato bodi s spodobno pobožnostjo pri sv. maši, pri pridigi in pri popoldan¬ ski službi Božji. Beri kaj iz svetih bukev; stori kako drugo dobro delo. Nikdar pa s hlapčevskimi deli, ali s posvetnim razveseljevanjem ne oskruni teh dnevov, ktere je Gospod odločil tvoji duši v zveličanje in tvojemu te¬ lesu v pokoj. 2. Beg pred slabo priložnostjo. „Naj iinenitniši vsih svetov, v resnici podlaga vse vere je svet: ,,Beži pred grešno priložnostjo!" pravi sv. Bernardin. Grešna priložnost je pa za te morebiti oseba, kraj, hiša, služba, | snidenje, razveseljevanje, ki samo na j sebi ni ravno prepovedano, za te pa j j, je nevarno; ker te v hudo napeljuje, ž -c; — 83 !®-—cg<| Kdo zamore hoditi po žerjavici in bi se ne opekel? Ravno tako ne moreš pregrešnih priložnost ljubiti in v do¬ brem stanoviten biti. — Ogibaj se to- raj prav skerbno osebe, v ktere družbi si zgubil mir in pokoj svoje duše, si zgubil morebiti celo nedolžnost svojo. Ne bodi v hišo, kjer nespodobno, po- bujšljivo govore, kjer vero in čednost zaničujejo, in vse sveto zasmehujejo. Varuj se ponočnih shodov, oskrunlji- vega vasovanja, nečimemih plesov , ostudnega branja in vsega nevarnega! 3. Pesebno izpraševanj e vesti. „Začetek zveličanja je v spoznanju greha“, pravi sv. Avguštin. Greli in slabe navade zatreti, nasprot pa ker- šanske čednosti v svoje serce vsaditi, je naj boljši pripomoček posebno iz¬ praševanje vesti. To pa je v tem, da človek izprašuje svojo vest le čez en greh, ali premišljuje zamudo ene, od¬ ločne čednosti: „Ta mesec zatrimo en greh, drugi mesec zopet druzega, pravi A sv. Krizostom, in vedno boljši bomo A -----— 6 * 84 - m.a ---—- ozm ? ter bomo proti nebu hodili, kakor po “ stopnjicah. 11 ' Zoper vse hudobije na enkrat se vojskovati, je prehudo; eno za drugo moramo premagati. Tako so delali celo neverni modrijani; da so se zdaj vinu odpovedali, potem meso zapustili. Potem so se priza¬ devali , da niso storili nobene laži, tudi v šali ne. Tako so premagali svoje slabosti ter so rastli v dobrem. Kako pa boš ti, moj kristjan! to storil? — Zjutraj, ko vstaneš, stori poseben sklep, da se hočeš če.z dan varovati zlasti tistega greha, vkterega večkrat padeš, in da se boš vadil v nasprotni v čednosti. Prosi Boga za pomoč, čez dan večkrat ponovi ta sklep. Zvečer pa na kratko premisli, kolikrat si svoj sklep prelomil, pa se prizadevaj, da se. bo to vsaki dan manjkrat zgodilo, in da se v nasprotni čednosti vedno bolj vadiš. 4. Natančna p o k o r š i n a d u š n i m u vodniku. „Vse je varno v pokoršini, in i vse je sumljivo v nepokoršini“; uči 6 iNo--*- <%$i - 85 - apr--7-©3«g v sv. Frančišek Salezi. Vse pobožnosti ? tvoje te bodo v popolnamosti tvojega duha malo podpirale, ako na tanko ne ubogaš svojega dušnega pastirja, čigar beseda ni glas človeški, ampak glas Božji je. — Poslušaj, kaj pravi sv. Frančišek Salezi: „Jesti in spati iz pokoršine je Bogu dopadljivši, kakor je post in čuvanje pušavnikov brez te čednosti.' 1 In še pravi: „Jesti iz po¬ koršine, to je, ker je tako volja Božja, je boljši, kakor smert preterpeti brez tega namena. Kdor se misli razsvet¬ ljenega, pa se pokoršini odpove, je goljuf". Tako uči ta sveti mož. Duše, ktere dušnemu vodniku ugovarjajo iu ga napeljujejo na svojo misel, na svojo voljo, so same sebi sovražne. To je napuh, ki je toliko strašnejši, kolikor manj ga človek spozna. Popotnik naj ne kaže poti njemu, ki ga vodi; tudi bolnik naj ne svetuje zdravila njemu, ki ga zdravi. „Veliko bolj, pravi zopet sv. Frančišek, bodi s tem zadovoljen, da te dušni vodnik zagotavlja, da prav *>---—--—----- -oi'& — 86 — ■&>--- je tako prav“. — Ta sveti mož koče, da dušnemu vodniku ne prikrijemo tudi naj manjši misli svojega serca. S takim otroškim zaupanjem, s pripravno, splošno in zvesto pokoršino do svojega dušnega vodnika boš svo¬ jemu sercu pripravil prečudni mir; z malim trudom si boš pridobil velike zaklade Božjih gnad, ter boš v Božjih očeh toliko veči, kolikor bolj boš po¬ koren njemu, ki v Božjem imenu k tebi govori. „Brez vterjenja v molitvi ni mo¬ goče pobožno živeti 11 , uči sv. Krizo- stom. Ena naj imenitnejših dolžnost pravega kristjana je molitev, to je, povzdigovanje svojega serca k Bogu. Da bo pa molitev dobra in Bogu do¬ padljiva, je potrebno: 1. I)a imaš čisto serce, ali saj resnično željo, zadobiti čisto serce v sv. pokori. „Gospod je dalječ od hu¬ dobnih , molitve pravičnih pa usliši". Ustna molitev. (Preg. 15, 29.) 87 f «o--- --- oK1 2. Moraš imeti resnično, živo * vero. „Brez vere pa je nemogoče Bogu dopasti.** (Hebr. 11, 6.) 3. Otroško in terdno zaupanje, da te bo Bog uslišal, ako je tvoji duši v zveličanje. „Prosi naj z zaupanjem, brez vsega pomišljanja; zakaj, kdor si pomišlja, je enak morskemu valu, kterega veter goni in sem ter tje meče. Naj tedaj ne misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda. 1 * (Jak. 1, 6, 7.) 4. Moraš imeti ljubezen. „Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo.** (Jan. 15, 7.) 5. Notranjo in zunanjo ponižnost. „Gledal bo (Bog) na molitev ponižnih, in ne bo zaničeval njih prošnje.** (Ps. 101, 18.) Ne v zaupanji na svojo pra¬ vico, ampak na tvoje obilno usmiljenje pokladamo svoje prošnje pred tvoje obličje.** (Dan. 9,18.) „Molitev ponižne¬ ga človeka oblake predere. (Sir. 35,21.) 6.-Odpušanje vsih razžaljenj. „Kedar se molit vstopite, odpustite, ako kaj Čez koga imate.** (Mark. 11,25.) i --- — 88 — @► 8 » ( miri „Blagor usmiljenim, ker bodo usmi- v Ijenje dosegli!“ (Mat. 5, 7.) 7. Imej zveličansko željo. „Pro- site in ne prejmete, zato ker slabo prosite." (Jak. 4, 3.) „In to je za¬ upanje, ktero vanj imamo: da nas usliši, česar koli prosimo po njegovi volji." (I. Jan. 5, 14.) Sv. Hieronim pripoveduje, da je Nebridij vedno Boga prosil, da bi se mu tako godilo, kakor je za njega naj bolje. In sv. Avguštin nam svetuje, da prosimo Boga, naj bi nam ne dodelil tega, kar v svoji ne¬ vednosti prav ne prosimo. 8. Pazljivost na to, kar molimo. „Kličem iz vsega serca, usliši me Gospod!" (Ps. 118, 145.) 9. Stanovitnost. „Ne jenjaj mo¬ liti, če tudi nisi precej uslišan." „Ve- liko premore stanovitna molitev pra¬ vičnega." (Jak. 5, 16.) 6. Premišljevanje. „Moje serce se je v meni vnelo, in v mojem premišljevanji se je ogenj A užgal." (Ps. 38, 4.) 0M»- ©Ho¬ rt. Deli premišljevanja. 9 Premišljevanje je notranja moli¬ tev, ter obsega kako večno resnico, ali skrivnost sv. vere, kako djanje Kristusovo ali kacega svetnika, ali pa kako čednost ali pregreho. Vsako premišljevanje naj ima tri dele: 1. Pri¬ pravo ; 2. tvarino, ki se premišljuje; in 3. sklep. Priprava je v tem, da se živo postaviš v pričujočnOst Božjo , se v duhu zbereš ter vse svoje serce ober- neš v.to, kar premišljevati misliš. Zdaj zdihni s kratko molitvico k . Bogu za pomoč, da bi iz tega kaj prida imel. Ako hočeš premišljevati kako prigodbo, si jo pred oči postavi z okolišinami; tudi kraj prigodbe si misli, da se ložej zbereš, ako bi te kaj druzega zmotilo. Poslednjič prosi za gnado, da v pre¬ mišljevanji storjen sklep resnično do¬ polniti zamoreš. Tvarino razdeli v več delov, ali saj v začetek, sredo in konec. Sklepi omečijo voljo, oziroma na to, kar um premišljuje, da to ali k Jo.-—-;-:-eiHS — 90 - --®£§0 ----—- e $ g | 91 — ||>2o~---©KiSS. * nobno hočeš keršansko in pobožno v živeti; terdno skleni, da vsaki dan premišljuješ kake pol ure, ali če ti še tega ne pripuste tvoja opravila, saj eno četert ure. — Ako to storiš, boš s to sv. vajo zapovedi Božje bolj na tanko spoznal; boš v njih, kakor v ogledalu vidil in spoznal pregreške svoje ; zlasti še boš spoznal svojo pervo ali poglavitno pregreho, ki ti na poti čednosti naj bolj nasprotuje ter se boš naučil jo zatreti popolnoma. Pa boš v premišljevanji tudi zvedil nevarnosti svojega zveličanja, tudi pripomoke boš našel in od Boga boš dobil razsvet¬ ljenje in moč, da boš njegove zapovedi ložej spolnoval. c. Kako pa hočeš premišljevati? Premišljevati ni tako težko, ka¬ kor si kdo misli. Ako ti veš in znaš premišljevati svoje vsakdanje opravila, zakaj bi neki svojih večnih opravkov ne vedil premišljevati par trenutkov? Vendar ti tu podam mali na vod, kako A stori: | -—----cM® !0> — 92 --— -cg■?»----—era 94 -cMD posebni okolišini, svojo poglavitno pre¬ greho napadel in jo odvernil, da sta¬ noviten ostaneš. S splošnim sklepom ne bodi nikdar zadovoljen; vselej naj bo sklep obernjen na posebne pri- merljeje. 5. Vterjuj ta posebni sklep, da prevdariš, kako koristno, kako dobro, kako prijetno, kako potrebno je to tvoje zatajevanje v ti posebni okolišini. 6. Ako ti pa pervi stavek pre¬ mišljevanja nič kaj ne služi, in ga nase prav obemiti ne moreš, vzemi drugi stavek. 7. Nič se pa ne boj; tudi raz¬ tresenost naj te nič ne moti; kajti, ako se boš kaj časa vadil v premišlje¬ vanji, ti bo kmalo lahko in prijetno. 8. Skleni pa svoje premišljevanje z enim pobožnim očenašem in z eno češena si Marijo in s ponižno prošnjo, naj bi tvoje premišljevanje obilno sadu obrodilo. Izvoli si mali izrek iz premiš¬ ljevanja, da si ga večkrat čez dan v misel vzameš, ter zraven ponoviš svoj storjeni sklep. Nikakor pa naj ta sklep ne bo le v besedi; skerbi, 95 |>S»-—--- da ga pri vsaki priliki v djanji spolniš. Le prav resnobno pomisli, kaj pravi tvoj Zveličar Jezus Kristus: „Ne vsak, ki pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak le on, ki spolni voljo mojega nebeškega Očeta. Vsako premišljevanje je v teh kratkih pravilih zapopadeno: Naj poprej pokliči sv. Duha na pomoč; potem beri kaj malega, ter se resnobno vprašaj: 1. Kaj mi tu pravi sv. vera? 2. Kaj mi je storiti po tej sv. veri? 3. Kako sem v tem delal dozdaj ? in 4. Kako hočem delati zanaprej ? Potem pokliči še Boga in Marijo na pomoč, in svoj storjeni sklep več¬ krat ponovi. 7 Branje pobožnih bukev. Branje pobožnih bukev je ravno tako koristno, kakor molitev. Sv. Hie¬ ronim pravi: „Kedar moliš, govoriš ti z Bogom; kedar pa bereš, govori Bog j, s teboj“. - 96 — - * -cKSi 1. Z branjem pobožnih bukev ? bo tvoj duh podučen, in s svetimi res¬ nicami obogaten. ..Razlaganje tvojih besedi razsvetljuje in daje spoznanje malim.“ (Ps. 11.8, 130.) „Kjer duša nima spoznanja, ni dobro. 11 (Preg. 19, 2.) Zato naj vsak človek uboga apo- steljna, ki pravi: „Bodi priden v branji!“ (I. Tim. 4, 13.) Dobre bukve nadomestil jej o dobrega in resničnega svetovavca; večkrat store še več; kar nam prijatel povedati ali nas svariti si ne upa, to nam dobre bukve brez ovinkov povedo. Kmalo nam očitajo naše grehe, ali pa nas napeljujejo k potrebnim čednostim. 2. Ako si si pa kake pobožne bukve odbral, jih tudi premišljeno in pazljivo preberi od konca do kraja. Zapomni ali zaznamnjaj si, kje si je- njal, da tam zopet začneš. Kdor le sem ter tje pregleduje ali stika po bukvah, ali zdaj te, koj spet druge v roke vzame, razodeva svojo nestano¬ vitnost, ter zaželjene koristi ne bo imel. „Ne dajte se naglo premakniti od A svojega spoznanja 11 , pravi sv. Pavel. 6 ©Ho ----- - -oSO ~ ---=---■ ’ 9 " (Luk. 10, 16.) Sv. Pavel sam se ime- v nuje poslanca Božjega. „Namesto Kri¬ stusa smo poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal.' 1 (II. Kor. 5, 10.) — Kar slišiš, nič na druge ne obračaj, i le nase vse oberni. „Pazi nase in na j nauk. 11 (I. Tim. 4, 16.) Le dobro si k sercu vzemi, kar pravi sv. pismo: j „Marija pa je ohranila vse te besede (priprostih pastirjev), in premišljevala ! v svojem sercu. 11 ' (Luk. 2, 19.) 3. Po pridigi, Zahvali Boga ! za prejete nauke. Ako je.že dolžnost, I da ga zah vališ, za telesno hrano, ko- | liko bolj ga hvali za dušno hrano! | Skcrbi, da v djanji spolnuješ, kar si j z ušesi slišal. Gospod Bog pravi: ■. j,Taka bo moja beseda, ki pride iz ; mojih ust; ona se ne bo vernila k meni prazna, ampak opravila bo, kar- ! koli hočem, in srečno v tem, za kar jo pošljem. 11 (Iz, 55, 11.) Prerok Ece- ]■ hiel toži Gospodu: „Oni poslušajo be¬ sede tvoje, pa ne delajo po njih. 11 ’ (33, 31.) Vbogaj sv. Jakopa, ki pravi: i „Bodite delavci besede, in ne samo A poshršavci, s či,mur bi sami sebe za- a |>io----—-- 7T*** 100 — ©>?>-:-Cft> ---——--cfcsjp v val; zato je ta dar zares spravni dar ¥ ter ima to moč, da, ako z resničnim sercem, z živo vero, s strahom in spo¬ štovanjem, skesano in poterto pristo¬ pimo k Bogu, zadobimo usmiljenje in prejmemo gnado vprimerjeno pomoč." (Sej. 22, 2.) In še dalje uči: „S tim darom opravljenim dodeli Gospod mi¬ lost in dar pokore, ter odpusti zadol- ženja in grehe, tudi še tako velike. Kajti en in ravno tisti dar je, in ravno tisti po službi mašnikov darovavni, ki se je enkrat na križi daroval. Po apostoljskem nauku se daruje ne le za grehe, kazni, zadostenja in druge potrebe živih pravovernih, ampak tudi za nje, ki so v Kristusu umerli, pa niso še zadost očišeni." Tako uči sv. Tridentinski zbor. 2. Kako se prisv. mašiza- deržimo? Modri Sirah pravi: „V vsih svojih delih bodi ti gospodar/' (33, 23.) To velja še posebno oziroma na sv. mašo, ki je kristjanu naj sve¬ tejši opravilo, s kterim hvali svojega Boga in mu služi. Nobena stvar ga pri A tem opravilu ne sme motiti. S tistim A ---- 102 — ? namenom mora daritev sv. maše oprav- r ljati, s kterim jo je Kristus postavil. Kedar toraj v cerkev greš, da bi pri sv. maši bil, obudi v svojem sercu pobožne misli, ter zdihuj z Davidom: „Veselim se tega, kar mi pravijo : V Gospodovo hišo pojdemo!“ (Ps. 121,1.) Ali : „Kako ljube so mi tvoje pr.ebi- vališa!“ (83.) Kako se obnašajmo pri sv. maši, nas lepo uči sv. Krizostom, ki pravi: „Mar ne veš, kako mirno stojijo, tiho dejo, in nepremakljivo gledajo oni, ki se poklonijo vidnemu, trohijivemu, čas¬ nemu in pozemeljskemu kralju? S koliko večini spoštovanjem se moramo pokloniti nebeškemu kralju!“ In še pristavi: „Kaj počneš, o človek! Maš- nilt ti zakliče: . „Na kviško serca!" mar nisi obljubil in odgovoril: „K Go¬ spodu smo jih povzdignili!" Mar se nič ne sramuješ, da ravno tisto uro lažnik postaneš ? Oh, na altarji se ■ obhaja naj veči skrivnost; Jagnje Božje se za te daruje; Serafini ga obdajajo in molijo, in tebe ni groza, ti se ne sramuješ, ti nimaš potertega 6 — 103 — §M9-————- 1 -OM v; ” serca ter se z Bogom spraviti nočeš. Zmed sto osem in šestdeset ur celega tedna si je Bog le eno samo uro od- bral in to ti tako preživiš! S kakoš-. nim zaupanjem boš kdaj stopil pred njega, ko se bomo -vsi prikazali pred sodbo njegovo?" — Preljuba duša! pomisli, kaj se godi pri sv., maši! '10. Pogostna prejema sv. zakramen¬ tov, ih duhovno Obhajilo. Sv. Frančišek Salezi pravi: „Ke- dar te posvetnjaki poprašujejo, zakaj se tolikrat spoveduješ in obhajaš, reci jim: Zato, da se o.čišujem svojih ne- popolnamost, da tolažbo dobivam v svojih britkostih, da se vterjujem v dobrem pri svojih slabostih ter tako rastem v ljubezni Božji." Ako hočeš v dobrem stanoviten biti, približuj se pogosto studencem vseh gnad in milost Božjih, to je, pri- ; stopaj k sv. zakramentom. Spoved j očisti našo dušo vsega madeža; tu se nam odpušajo vsi grehi, pa zadobimo 1 tudi obilne gnade, da ložej vse skuš- b njave premagati zamoremo.. Zberi si 6 Smo------;- 104 — 13.--Cftffi — pa poprej prav serčno Boga za to * poprosi, — modrega spovednika, ki ti dobro hoče in te v duhovnem življenji vadi. Brez gotovega vzroka ga ne j zapusti; posvetovaj se z njim tudi ! o časnih rečeh. Sv. Filip Neri je več- I krat djal: „Kdor hoče v popolnamosti napredovati, se mora modremu spo- j vedniku prepustiti, ter mu, kot na- j mestniku Božjemu, v vsem radovoljno polcoršino skazovati. Kdor to stori, bodi zagotovljen. da pred Bogom ne bo odgovora imel, po izreku Kristu¬ sovem, ki pravi: ,„Kdor vas (dušne pastirje) posluša, mene posluša 1 *. Sv. Obhajilo pa je po nauku sv. tridentinskega zbora dobrodelno zdra¬ vilo, ki nas malih grehov očišuje, ve- j licih pa varuje. Skušnja pa uči , da ; duša, ki dalj časa to Božjo hrano 0- pusti, bo težko zadost močna, da bi skušnjave premagala in v greh ne za- ! bredla. Skerbi, da boš vreden, da s privoljenjem svojega spovednika vsaki teden ali saj na štirnajst dni zamoreš k sv. Obhajilu pristopiti, da vedno v ; stanu gnade Božje ostaneš. i -—-e$4j| 105 — ©>?C»- -eJO Duhovni) Obhajilo. Po nauku sv. Tomaža Akviua je duhovno Obhajilo v goreči želji, pre¬ jeti Jezusa Kristusa v presvetem za¬ kramentu in v ljubeznjivi objemi v duhu, kakor da bi ga resnično prejel. Cerkveni učeniki učijo, da dobro oprav¬ ljeno duhovno Obhajilo pridobi duši oziroma tiste gnade, kakor resnično sv. Obhajilo. Sv. cerkven tridentinski zbor ga prav visoko ceni, ter opominja vse pravoverne, da bi se večkrat po duhovno obhajali; še zlasti pri sveti maši, kedar sc resnično ne obhajamo. Sv. Alfonzi Ligvori nam zato daje ta-le na vod: O prečastiti Jezus! terdno veru¬ jem, da si v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa resnično pričujoč. Ljubim te čez vse! Iz te ljubezni do tebe serčno obžaljujem vse svoje grehe ! Vekomaj nikoli več nočem grešiti. — Moja duša hrepeni po tebi ter te želi prejeti. Ker te pa sedaj bistevno v presvetem zakramentu prejeti ne mo¬ rem, pridi po duhovno k meni, iti na¬ hrani s svojo gnado moje serce! to-———--—-© H>£» ? • (Obudi zdaj želje, prejeti Jezusa ? | v naj svetejšem zakramentu.) Objamem te, o Jezus! kakor 1 resnično pričujočega! Popolnoma se zedinim s teboj ; oj ne pripusti, da bi se kedaj ločil od tebe! 11. Obiskovanje sv. Eešnjega Telesa. „Jaz pa naj najdem tvoje altarje, Gospod vojsknih trum, moj kralj in moj Bog!“ (Ps. -88, 4.) Dušam, ki Jezusa ljubijo, kaj dobro de,' ako ga večkrat obišejo v zakramentu presvetega Rešnjega Te¬ lesa. Kedar je naš Zveličar Jezus Kristus zapustil: to zemljo, pa nas ni samih pustiti hotel, temuč je v naj¬ svetejšem zakramentu altarja do konca sveta pri nas ostati hotel, da vedno vživati zamoremo pričujočnost njegovo. On sam pravi : „ Glejte, jaz sem ž vami do konca sveta!“ (Mat. 28, 20.) Veliko ljudi se poda na dolge pota, da obišejo sv. hišico v Loreti, v kteri je Jezus nekaj časa prebival, ali da obhodijo kraje v sv. deželi, o kjer je rojen bil, kjer je terpel in umeri. 6 -Ui 107 — -—--— : - «8 41 Po pravici meni oče Ayila, da ne ve r zmed vsih sv. krajev nobenega sve¬ tejšega, ne ljubeznjivšega, kakor je cerkev, v kteri je shranjeno presveto Rešnje Telo; kajti tu je kraj, ne kjer je Jezus en čas bival in terpel, am¬ pak kjer on resnično in bištevno še zdaj prebiva. Zato pa svetniki tu na zemlji niso nikjer občutili in iineli večjega veselja, kakor takrat, kedar so zamogli v kaki cerkvi obiskati naj svetejši' za¬ krament altarja. Sv. Frančišek Ksa- veri, sv. Frančišek Regis in drugi so cele noči klečali pred altarjcm , kjer j so se radovali z ljubljenim svojim. Zares veličastne nebesa ima lahko bogoljubna duša že tu na zemlji, ako biva.pri nogah svojega Jezusa, ga zagotovlja svoje ljubezni, mu potoži svoje britkosti in nadloge, ter ga. prosi potrebnih milost. Keršanska duša! le poskusi; kratek čas pred nebeškim ženinom ti bo v neizrečeno' pomoč v življenji, tolažilo v smerti in nezmerno veselje A v večnosti! '>E®~ 6 £ -ona v 12. Hoja v pričuj očnos ti Božji. „Ako hočeš grešiti, poiši si kraj, kjer te Bog ne bo videl, in potem stori, kar hočeš,“ pravi sv. Avguštin. Dokler je še čutilo sramožljivosti in poštenosti v našem sercu, se ne prederznemo storiti kaj nespodobnega vpričo ljudi. Koliko bolj skerbno se bomo ogibali celo sence vsacega greha, ako se živo spominjamo resnice, da Bog, naj čistejši, naj svetejši, je po¬ vsod pričujoč, da pregleduje naj skriv- nejše kotičke našega serca, da ne mo¬ remo nič misliti in nič ne storiti, da ne bi vedil naš Bog. Gotovo je, ko¬ likor bolj živo si pričujočnost Božjo pred oči postavljamo, toliko bolj si bomo prizadevali, da ne bomo le skerbno se ogibali vsakega še tako malega greha, da bi njegovim presvetim očem ne bili nedopadljivi, teinuč se bomo v čednostih vedno bolj vterdovali, ker nas bo k temu prav močno spodbu- dovala misel, da vedno je obernjeno v nas oko njega, ki bo nekdaj naš idnik in plačnik. A — 109 — spominjaš, napravi si kako znamnje, nosi ga pri sebi ali postavi si ga na mizo, ali na kraj, kjer delaš, ali kjer si naj večkrat. V kratkih zdikljejih si večkrat vnemaj v svojem sercu ljubezen do Boga. Vsak zdihljej k Bogu ti bo obilno poplačan; če bi tudi preč nobene sladkosti ne občutil, ne boj se; Bog bo vse prav obernil! 110 — @> 8 »- X o !J. Razdelek. Potrebne čednosti, ktere mora imeti duša, ki hoče popolnoma biti. Dvanajst duhovnih stopinj. 1. Ponižnost. Po nauku sv. Bernarda je po¬ nižnost podlaga vseh čednost. In sv. Avguštin pravi : „Ako ponižnost ne hodi pred drugimi čednostmi, ako jih ne spremlja in ne hodi za njimi, so urno napuhu v.plen“. Ako pa hočeš ponižen biti, nič ne zaupaj sam sebi, ne svojim močem, ne svojim sklepom. Ne ponašaj se s svojim stanom, ne s svojo vednostjo, ne s svojo izurjenostjo. Ne pozabi, da se Bog napuhnežu ustavlja, in le A ponižnemu da svojo gnado. a g}>s a ---_____-CpKSS - 111 tnn 9 Prizadevaj si, da boš vsako za¬ ničevanje ne le tiho prenesel, ampak z nekakim veseljem sprejel; zato ne pozabi, da boš tako naj bolj podoben Jezusu, svojemu Odrešeniku, ki nam vsim kliče: „Učite se od mene, ki sem iz serca ponižen!“ Ako le eno samo zaničevanje poterpežljivo preneseš, imaš več za- služenja, kakor bi se deset dni ob su¬ hem kruhu postil. Dekla, glej,, Gospodova je kraljica angelov! Kar na zemlji, je ponižano — je v nebesih povikšano. „Kteri so Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred. u To je, vedno sam sebe zatajuje, pravi sv, apostelj Pavel. (Gal. 5, 24.) . Tvoje telo s . svojim nerednim poželjenjem je vzrok večidel vseh tvo¬ jih grehov in padecev. Ako hočeš po potu popolnamosti napredovati, moraš 6 svoje meso okleniti v jami zatajevanja, a ----- 2. Zatajevanje. 112 ©Ho- y ter mu moraš odreči ne le vsega ne- pripušenega, ampak včasih tudi kaj pripušenega. Napravi z Jobom zavezo s svo¬ jimi očmi, da ne vidijo nič, kar bi slabe misli obuditi zamoglo. Oči so vrata, skozi ktere gre pregreha v člo- | veško serce. Edini nevaren pogled na Urijevo ženo je pripravil kralja Davida, da je postal prešeštnik in ubijavec. Sv. Frančišek Salezi pravi: „Kdor noče, da bi sovražnik v terd- j njavo priderl, naj vrata skerbno za- pera“. To je, kdor hoče svojo dušo čisto ohraniti, naj dobro varuje svoje oči. Kavno tako imej svoj jezik v pravi berzdi. Ne odkrivaj in ne pre¬ tresaj nikdar pregreškov svojega bliž¬ njega ; še bolj pa se varuj sumljivega šaljenja. Tudi svojim ustam kaj pritergaj. Pusti včasih kako boljši jed; vestno pa spolnuj od cerkve zapovedane poste. „ Jej, da živiš, pa ne živi, da bi jedel pravi sv. Frančišek Salezi. Prav skertno zaperaj si svoje oei! 6 Veliko sovražnikov na-te preži. L-“—,— 113 — 3. Poterpežljivost. Po spisih 'sv. Tomaža Kempoana. Jezus Kristus pravi: „Moj siu! moja hči! da bi tebe zveličal, sem prišel z nebes. Ne prisiljen, am¬ pak iz ljubezni do tebe sem toliko terpljenja prevzel, da se učiš od mene potrpežljivosti in časnih nadlog z ne nevoljo prenašaš. Kajti od moje rojstne ure do smerti na križi ni bilo za-me trenutka ne, da bi jaz terpel ne bil. Terpel sem veliko pomanjkanje vsega časnega. Preslišal sem mnogo in veliko zaničevanja; krotko sem prenašal vse preklinjevanje, in sirovo zaničevanje; za dobrote sem prejemal nehvaležnost, za čudeže zasramovanje in za svoj nauk psovanje. — Tako tudi ti, ako hočeš za menoj hoditi, ne boš nikdar brez sovražnikov; am¬ pak vse svoje življenje boš potreboval duhovnega orožja. Med sovražniki boš stanoval; na desno in na levo te bodo napadali; da ranjen ne boš, oboroži se od vseh strani s škitom poterpežljivosti. SžK®-. Mis. križ. 114 — -—o«! Duša naj moli: O Gospod! ker ▼ si ti v svojem življenji toliko poter- pežljivo terpel, zlasti v tem, da si voljo svojega nebeškega Očeta spolnil, se pač spodobi, da tudi jaz, revni grešnik, po tvoji volji terpim, dokler ti hočeš; da nosim težo tega minlji¬ vega življenja v zveličanje svoje. Ako je tudi sedanje življenje težavno , saj je postalo s tvojo pomočjo ložej in po zgledu tvojem in tvojih svetnikov pre- nesljivo in častito. 4. Zaničevanje sveta. „Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je na svetu; to je poželjenje mesa, in poželjenje oči, in napuh življenja". (I. Jan. 2, 15, 16.) Nepretergano zaničevanje tega sveta je bilo vse življenje Jezusovo, po kterem tudi ti svoje življenje vre- diti moraš. Jezus je vedno ljubil le to, kar svet zaničuje: revšino, poni¬ ževanje, psovanje, terpljenje, prega¬ njanje, križ i. t. d. Ravno to so lju¬ bili njegovi učenci in vsi svetniki, ki zdaj v nebesih z njim kraljujejo. - - tim 115 - — -- ---- Komur je mar zveličanje svoje 9 duše, zaničuje vse nepripušeno veselje, se ogiba vsega radovanja, ktero žali Boga in spodkopuje čednost. Odtergaj toraj svoje serce od dobrot in sladnost tega sveta, ki člo¬ veškega serca nikdar nikoli nasititi ne morejo, in te, če ne poprej , o smertni uri gotovo zapustijo. Upri se mikavnemu vabljenju mesenosti; upri se poželjenju svoje spačene natore, nagonu svojega mesa. Z eno besedo: Hrepeni po tem, kar je gori, kjer Kristus sedi na desnici Božji, in ne po tem, kar je na zemlji; kajti svet s svojo nečimernostjo preide; kdor pa svet premaga, ostane vekomaj. 5. Ljubezen do Boga. „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sinu, da kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje 5 * * * * * 11 . (Jan. 3,16.) Najsvetejši, Najnedolžniši — je tedaj za te umeri, umeri naj grozo- o vitniše smerti, da bi te prepričal lju- 6 A. Ja 8 * 116 bežni svoje. Še več; pred svojim terpljenjem je še postavil veliko skriv¬ nost naj svetejšega zakramenta, v kterem ti je zapustil svoje lastno meso in kri v duhovno hrano, da imaš vedno pred očmi nezmerno ljubezen njegovo. V tem zakramentu ti da vse ; več, kakor ti le poželeti zamoreš. Je li storil kteri oče, je li storila ktera mati kedaj toliko svojemu otroku, ka¬ kor je Bog tebi storil? In za vse te dobrote ne tirja druzega od tebe, kakor le, da ga ljubiš in nič več z grehom ne žališ; in za to ljubezen ti še obeta večno zveličanje. In tega toliko dobrega Boga bi ti ne ljubil ? Zares, kdor spozna Boga, saj ne more, da bi ga ne ljubil. Kdor spozna Boga, mora s svetim Petrom reči: „ Gospod, ti vse veš; tudi veš, da te ljubim 1 '; in s sv. Pavlom: „Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove?" Toraj predrago odkupljena duša ! bodi pripravljena raji zgubiti vse, celo življenje, kakor da bi zapravila z ve¬ likim grehom prijaznost Božjo. Prosi večkrat Boga za pravo, resnično lju- 117 - i >>f»--—-—Cj«g bežen, delaj vse iz ljubezni, le da bi * svojemu Gospodu vedno ljubeznjivša prihajala! V terpljenji, v preganjanji, v nesreči, v skušnjavah se oziraj na križ, ter se uči iz ljubezni do svojega Zveličarja terpeti, se vojskovati in stanovitna ostati. Ljubi v ljubezni, delaj v ljubezni, umiraj v ljubezni in celo večnost boš srečna v tej ljubezni. 6. Vdanost v voljo Božjo. „Gospod, kaj hočeš, da naj sto¬ rim ?“ je vprašal sv. Pavel. (Apost. dj. 9, 6.) 1. Da nismo zadovoljni, je edini ta vzrok, ker nasprotnosti sodimo po natornem redu ali po hudobiji ljudi, ne pa po nezapopadljivi, vselej lju- beznjivi previdnosti Božji. 2. Jezus sam pravi, in njemu moramo verjeti, da noben las ne pade nam z glave brez volje nebeškega Očeta. Ves serd hudobnih ljudi in vsih hudobnih duhov nam ne more storiti nič hudega, kar bi Bog ne pripustil; kajti akoravno Bog noče in 1 oteti ne more nobenega greha, v — i 18 - -----——*N dar pripusti, da nam ptuji grehi ško¬ dovati zamorejo. Tako, na primero, on noče tatvine, pa vender pripusti, da mi škodo terpimo. Zato že Job svojih nesreč ni pripisoval ne Kaldej- cem, ne ognju, ne viharju, ne hudiču; temuč Božjemu dopadajenju ; ker ni gledal šibe, ki ga je tepla, ampak gledal je Božjo roko, ki je šibo vzdig¬ nila, ter je rekel: „Kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi če- šeno Gospodovo ime!“ (1, 21.) 3. Zato vse, karkoli se ti na svetu pripeti, premišljuj in vidi v volji Božji, ako te zadene tudi kaj težavnega, ponižavnega, terdno veruj, da ti pošlje tebi v prid tvoj nebeški Oče, ki hoče v vsem le zveličanje svojih otrok. On pošilja britkosti, kakor zdravnik grenko zdravilo zapiše, in če tudi bolniku ni všeč, vender do¬ ber zdravnik hoče, da ga bolnik za- vžije, da ga bo ozdravilo njegove bolezni. V tem spričevanji in zvestem spolnovanji je naj veličastniši svetost, ker človek hoče in noče, kar Bog sam hoče in noče. 119 7. Dober namen. ,,Vse k časti Božji“, je navadno rekel sv. Ignacij, začetnik jezuitov. Dober namen je V tem, da vse storiš le zato, da bi dopadel svojemu Bogu. Dober ali slab namen pri vsakem delu stori, da je v Božjih očeh do¬ padljivo ali pa zaničljivo. Sv. Magdalena Pariška pravi, da Gospod plačuje naše djanje po meri čistega namena. Zato: 1. Iši pri vsem svojem početji edino le Boga, in nikdar ne sebe. Ako išeš svoje lastne zadovoljnosti, ne pri¬ čakuj od Boga nobenega plačila. Re¬ dar toraj kaj dobrega delaš, imej vselej namen, da bi dopadel Bogu in da bi dober zgled dajal svojemu bližnjemu. 2. Tudi vsakdanje opravila: na¬ vadno delo, jesti, spati, spodobno ve¬ drilo, vse stori iz čistega namena, da bi Bogu dopadel. Čisti namen je ne¬ beška umetnija, ki železo v zlato spreminja; to je, naj zaničljivši dela so Bogu ljube, ako so storjene v ze- « dinjenji z voljo Božjo. Sv. Magdalena ^ -— -eiH® 120 — SSH> 1 i:. pravi: „Kdor vse iz čistega namena stori, naravnost v nebesa hiti“. ‘ 6 . Sv. pušavnik se je pred vsa¬ kim delom proti nebu ozerl, ter je nekoliko postal. Vprašan, zakaj tako dela, je djal: ,,Gledam na tarčo, da ne bom zastonj streljal. 1 ' Stori pred vsakim delom tudi ti tako; imej vedno pred očmi Boga, ki naj bo tvoj namen, pa reci: Gospod, le zato hočem delati, ali to storiti, da bom tebi dopadel. 8. Ljubezen do bližnjega. „Kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata." (I. Jan. 4, 21.) „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe.“ (Luk. 10, 27.) Ljubezen do bližnjega pa se skazuje v besedah in v djanji. Kar besede zadeva, 1. Ne obre¬ kuj nikdar nobenega. Obrekovavca vse sovraži, Bog in ljudje. Kdor pa od svojega bližnjega le dobro govori, ga vse rado ima. Ako pregreškov bližnjega zakriti ne moreš, saj zago¬ varjaj njegov namen. -:-—oj — 121 — *>•-^--- : --—-—oKO 2. Nikdar ne odkrivaj drugim ^ kaj slabega, kar je bližnji storil; kajti tako razodenje velikrat vzrokuje dolge sovraštva in serd. Bog sovraži nje, ki delajo razpertije. 3. Ne draži, ne pikaj nikogar ne v šali in ne z zopernimi besedami. Bi mar tebi ljubo bilo, ako bi kdo se iz tebe norčeval, kakor ti z drugimi delaš ? 4. Varuj se prepira! Včasih za čisto prazen nič nastane prepir, ki v nasprotno psovanje in v sovraštvo pri¬ pelje. Ogibaj se kljubovanja. So sit- neži, ki vsaki, naj manjši stvarci na¬ sprotujejo. Povej rahlo svojo misel, potem pa tiho bodi. 5. Govori z vsakim, tudi s svo¬ jimi podložnimi le krotko. Nikdar ne preklinjaj in ne zmirjaj. Ako je tvoj bližnji razkačen in te psuje, odgovar¬ jaj mu pohlevno ali molči, in prepir se bo polegel. „Rahel odgovor jezo utolažiA' (Prip. 15, 1.) Ako pa tebe jeza tare, nikar ne govori; kajti zdrar žena strast bi te predaleč zavlekla, 6 kar bi pozuej obžalovati mogel. Jj, 122 — Kar tiče tvoje djanja do bližnjega, si zapomni: 1. Pomagaj rad, kakor in koli¬ kor premoreš. 2. Ljubi bolnike, ki tolažbe naj bolj potrebujejo. Ako so revni, nesi jim kaj hrane; ali jih tolaži ali kaj postrezi, če te tudi zato ne hvalijo. Gospod, ki požerka merzle vode po¬ zabil ne bo, ti bo povernil. 3. Tudi sovražnike ljubi. Mar¬ sikdo z vso močjo ljubi svoje prijatle; Jezus pa pravi: „Storite jim dobro, ki vas sovražijo!“ (Mat. 5, 45.) Zve¬ ličani Angeli je Gospod nekdaj raz¬ odel, da, kdor razžalnikom odpusti, ima najgotovši znamnje, da ga Bog ljubi. 4. Poslednjič naj seže tvoja lju¬ bezen tudi čez smertni prag. Ljubi tudi uboge duše v vicah. Pomagaj tem revam; skerbi, da se za nje opravlja daritev sv. maše, ali saj moli pri sv. maši za večni pokoj dušam v vicah. Daj zato kaj ubogajme, da drugi mo¬ lijo; oberni jim sv. odpusteke. Prav gotovo ti bodo hvaležne, ter bodo za 3>go- ~eHS 123 ■V*———-—-«8® " te prosile že v vicah, še bolj pa v v nebesih, ako s tvojo pomočjo poprej pridejo pred obličje Božje. 9. Milošina. „Milošina reši vsega greha in smerti, in ne pusti duši priti vtemo.“ (Tob. 4, 11.) Zakaj nek Bog, najljubeznjivši Oče vsih ljudi, odločuje nekterim rev- šino, nekterim pa bogastvo? Zato, pravi sv. Avguštin, ker je v sedanjem življenji za ohranjenje človeštva to potrebno. Ako bi revnih ne bilo, bi nihče ne delal, in bi ne bilo ne umet¬ nije , ne pokoršine, ne gospodstva. Obilnost in pomanjkanje ste dve lju- beznjivi roki, ki združeni objemate ves človeški rod. 2. Nebeški Oče pa svojih revnih otrok ni pozabil; saj ravno ubogi so veselje njegovo; saj je bila njegova sv. volja, da je njegov lastni Sin bil v revšini rojen, v revšini zrejen, ter je revno živel in revno umeri. 3. Kakor Bog pomaga osušeni A zemlji s hladno roso in blagim dežjem, * :|>So--—-i----®stO- Eno sodbo boš slišal. Ako ne: »Pridite, blagodarjeni!“ pa gotovo: »Poberite se proč, vi prekleti!“ Edinega Boga imaš. Ako temu ne služiš, si suženj satanov. Le enega Odrešenika, Jezusa Kristusa imaš. Ako njegovega glasu ne poslušaš, boš vekomaj pogubljen. „Le eno je potrebno 1 ': Reši svojo dušo! Ali ti bo vekomaj dobro, ali ve¬ komaj hudo. Delaj, da ti bo vekomaj dobro, ker še čas imaš. 2. Apostoljsko orožje. „Sicer pa, bratje! bodite močni v Gospodu, in v mogočnosti njegove moči. Oblecite orožje Božje, da zamo- rete obstati pred zalezovanjem hudob¬ nega duha. Ker se nam ni vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove A v podnebji. J — 134 — m $> -——■--hm Zavoljo tega primite za Božje ? orožje, da se zamorete braniti ob hu¬ dem dnevu, in v vsih rečeh popolni obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice. In obuti na nogah za oznano- vauje evangelija miru. Pred vsem pa vzemite v roko škit vere, s kterim zamorete vse ognjene pušice hudobnega ugasiti. In vzemite čelado zveličanja, in meč Duha, kar je beseda Božja. In z vso molitvijo in prošnjo molite vsak čas v duhu; v tem čujte v vsi stanovitnosti in prošnji za vse svete.“ (Efež.- 6, 10—18.) 3. Serčni zdihljeji. Kratki zdihljeji so ljubeznjivi povzdigljeji serca k Bogu. Svet in imeniten škof Frančišek Salezi terdi, da taki kratki in serčni zdihljeji pre¬ sežejo v svoji moči vsako drugo mo- ^ litev. Zato so jih pa tudi pogosto A H«*- — 135 — gno---OSI r opravljali vsi pravoverni, ki so v po- r polnamosti napredovati želeli. Vsak čas, na vsakem kraji, pri vsakem delu so se jih posluževali, da so svojega duha krepčali, svoj namen očiševali, in tako milost in pomoč Božjo zase in za svoje delo si naklonili. S ta¬ kimi ljubeznjivimi zdihljeji je človek že tu na zemlji vedno in natanko zedinjen z Bogom in vse njegovo de¬ janje zadobi veči veljavo, višji blagoslov, Taki zdihljeji so : F dvomih : „Govori, Gospod! ker tvoj hla¬ pec posluša." (I. Kralj. 3, 10.) „Gospod, kaj hočeš, da naj sto¬ rim? (Ap, dej. 9, G.) „Stori mi znano pot, po kteri naj hodim; ker k tebi povzdigujem svojo dušo" ... „Uči me spolnovati tvojo voljo; ker moj Bog si ti! (Ps. 142, 8, 10.) V terpljenji: „Gospod je dal, Gospod je vzel; A kakor je Gospodu dopadlo, tako se je ^ ©>žo--i--------«Wi EM® -Of©l 9 zgodilo; Gospodovo ime bodi češeno' ^ (Job. 1, 21.) „Kdo sem jaz, da bi odrekel svojemu Gospodu ?“ (Jud. 12, 13.) „ Gospod je ukazal ... in kdo je, da bi se prederznil reči: zakaj je tako delal ?“ (II. Kralj 16, 10.) „Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vender ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.“ (Luk. 22, 42.) „Ne bom li pil keliha, kterega mi je Oče dal ?“ (Jan. 18, 11.) V skušnjavah : „Kako bi mogel to hudobijo sto¬ riti in grešiti zoper svojega Boga?" (I. Mojz. 31, 9.) „Poterdi me, Gospod Bog, in glej to uro v delo mojih rok!" (Jud. 13,7.) „0 Bog , glej na mojo pomoč ; Gospod, hiti mi pomagat!“ (Ps. 69, 2.) „ Usmili se me, Gospod, ker sem slab.“ (Ps. 6, 3.) „Moj Bog, razsvetli moje teme! Zakaj po tebi bom rešen skušnjave." A (Ps. 17, 30.) 7 ew BKio--oM 137 V žalosti: „Je kdo med vami žalosten, naj moli.“ (Jak. 5, 13.) „Zakaj si žalostna, moja duša, in zakaj me motiš? Zaupaj v Boga; zakaj še ga bom hvalil; on je pomoč mojega obličja in moj Bog.“ (Ps. 42,5.) „Blagor žalostnim, ker potola¬ ženi bodo." (Mat. 5, 5.) „Kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan." (Mat. 24, 13.) „Vaša žalost se bo v veselje spreobernila." (Jan. 16, 20.) V preganjanji: „Blagor zavoljo pravice prega¬ njanim, ker njih je nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 10.) „Kristus je za nas terpel, in vam je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah." (I. Pet. 2', 21.) „Naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja nezmerno vi¬ soko, večno čast, ktera vse preseže." (II. Kor. 4, 17.) „Bog je naše pribežališe in moč, pomočnik v stiskah, ki so nas hudo &>--,-----—«* <5fl — 138 — X 9 zadele; toraj se ne bomo bali.“ (Ps. 9 ■ 45, 2, 3.) . „Gospod mi je pomočnik, ne bom se bal, karkoli bi mi storil človek. 11 (Ps. 117, 6.) „Yse v čast Božjo !" (Sv. Ignacij.) „Išite naj poprej Božjega kra¬ ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo!“ (Mat. 6, 33 ) ,,Uči me spolnovati svojo voljo, ker moj Bog si ti!“ (Ps. 143, 10.) „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mat 16, 26.) „Ne nam , Gospod! ne nam, ampak svojemu imenu daj čast!" (Ps. 113, 9.) „Vse zamorem v njem, ki me močnega dela." (Fil. 4, 13.) „Ali jeste, ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti Božji de- K Jezusu, k Mariji in k svetnikom: Jezus, Marija in Jožef! vam izro- v im svoje serce, svoje telo in svojo dušo! Pri delu: lajte. (I. Kor. 10, 31.) -ciMg — 139 — Jezus, Marija in Jožef! stojte f mi na strani v moji smertni uri! Jezus! Marija in Jožef! z vami naj živim in z vami naj umerjem! Sv. Marija in vsi svetniki Božji, prosite za me, da v gnadi Božji živim in umerjem. 0 Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. Moj angel varh, vodi me po potu zapoved Božjih v večno življenje. (Dober namen visoko povzdigne veljavo vsili naših dobrih del v očeh Božjih.) „Z Bogom vse, brez Boga pa nične“, pravi sv. Januarij. Jaz te častim, poželim, ljubim in te hočem poveličevati, o presveta Trojica, Bog f Oče, f Sin in sv. f Duh! Z vsim svojim djanjem! Z vsim svojim terpljenjem! Enkrat za vselej; celo svoje živ- 4. Sv. namen. k Ijepje! iw>- - HO — Z veči vnemo svojega duha, ko tlozdaj! S tisuč milijoukrat veči vnemo! Z vedno rastejočim napredova¬ njem čiste ljubezni in popolnamosti! V tvoje povikšanje, v svoje po¬ niževanje ! Le in edino zato, da ti dopadem, kolikor le premorem! Za nobeno minljivo plačilo! Ne zavoljo lastnega dobička ! Ampak po tvoji naj svetejši volji! S tistim naj višim, preblaženim namenom, kterega, da ti dopadem, imeti zamorem, imeti moram in imeti hočem! Serafinsko ! Marijansko! Kristusu podobno ! Yse obsegajoče ! Neskončno! V tem nadomesten s terpljenjem in djanjem vsih ljudi! Sklenjen s Sercem in z zaslu- ženjem svojega presladkega in prelju- 6 beznjivega Jezusa! ®H!®----c? — 141 - —--e*® Sklenjen s Sercem in z zaslu- ? ženjem Marije Device! V posestvu lastnine tek zasluženj! V darovanji tek zasluženj! Sklenjen z zasluženjem vsik svet¬ nikov in nebeških dukov! V posvečenji zaobljube! S serčnostjo! Kot pervine! Z vsik svojih moči! Po vsi tvoji vrednosti! O presveta Trojica! Bog f Oče, ki si me vstvaril! Bog j Sin, ki si me odrešil! Bog f sv. Duh, ki si me posvetil! Le, ker te ljubim! Da tudi ti mene ljubiš! Zmiraj bolj in bolj, neskončno bolj od vekomaj do vekomaj! Amen. 5, Zvelieanske misli pri pogledu peterih perstov na roki. „Imenitnost lupine (telesa) naj te uči spoznavati veljavo jedra (duše),“ pravi sv. Avguštin. Le serčno s križem kod’ naprej, y Saj Kristus ga je nesel prej! Je s križa tekla sveta kri; Tu vir tolažbe, milosti. Na križu spravljen z Bogom si; Le v križu krona ti bliši. Ne boj se križa, ki pelja Na dom veselja rajskega. Je res, da križ potlači te, Pa vendar čast kristjanu je. Ce križ potare te do tal, Križ Kristus >v ti moč bo dal. Ce križi vsi te obdajo, Križ Jezusov te ohranil bo. Kak’ nese Jezus križ voljno, Poglej, in križ tvoj lahek bo. Saj križ .njegov tak’ velik je, Da tvoj se z njim ne meri ne. Križ Kristusov strašno težak, In tvoj nasprot’ kot list lahak. Ne ceni križa svojega, Le Kristusov ti blagor d&. V njegovem križu le je mir, Pokoj in vse radosti vir. Veselo križu se udaj, Saj križa pot le pelje v raj! Naj križ ti v slavo tukaj bo, Da s križem prideš tje v nebč 1 AmeD. Mis. križ. 10 146 — ©►go--—--os«® »5 & ? 9 7. Zveližanski spomin na terpljenje Kristusovo za vsako uro po dnevu. „ Premišljevali,j e terpljenja Jezusa Kristusa napeljuje dušo k vsemu do- bremu“, uči Ljudovik Granaški. Na večer ob 6. uri: Kristus svojim učencem noge umiva. (Jan. 13.) Ob 7. uri: Kristus postavi za¬ krament presvetega Rešnjega Telesa. (Mat. 26.) Ob 8. uri: Kristus moli v vertu Gecemani, poti kervav pot in je vjet. Ob 9. uri: Je peljan pred Ana in Kajfa, kjer je neusmiljeno vdarjen. (Jan. 18.) Ko se spat spravljaš, premišljuj zaničevanje, zasramovanje, zapljevanje in udarce, ktere je preterpel Kristus v Kajfovi hiši tisto grozovito noč. (Mat. 26.) Zjutraj ob 4. uri: Kristusa peljajo pred viši zbor. Ob. 5. uri: Ga Ponciju Pilatu tožijo. Ob 6. uri: Ga Herodež z belim 6 oblačilom zasramuje. (Luk. 22.) A 2 >#>---— 147 Ob 7. uri: Ga k Pilatu nazaj ® pripeljejo ter ga za slabšega kot mo- rivca Baraba imajo. (Mat. 27.): Ob 8. uri: Ga grozovito bičajo. (Jan. 19.) Ob 9. uri: Ga s ternjem kronajo in vsi vojaki zasramujejo. (Jan. 19.) Ob 10. uri : Vsega kervavega Pilat ljudstvu pokaže ter ga v smert obsodi. (Jan. 19.) Ob 11. uri: Nese svoj križ na goro Kalvarijo. Ob 12. uri: Je v sredi dveh raz¬ bojnikov križan. Ob 1. uri: Moli za svoje sovraž¬ nike. (Luk. 23.) Ob 2. uri: Zdihuje: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil! Ob 3. uri: Vojak prebode njegovo stran S sulico. (Jan. 19.) Ob 4. uri: Mertev na križi visi. Ob 5. uri: Je s križa snet in v grob položen. Kedar ura bije, zahvali svojega božjega Odrešenika za tisto terpljenje, ktero je on tisto uro za te preterpel, ter reci: O preblažena ura, v kteri je 6 !Ho-----— 10 * — 148 - 8>ecj -■---—---—=— -eKjs ™ S ? Kristus svojim učencem noge umival; 9 ali v kteri je naj svetejši zakrament postavil; ali v kteri je kervavi pot potil, i. t. d. In pristavi: Po tej skriv¬ nosti tvojega terpljenja te prosim, po¬ magaj mi v moji smertni uri! pa bodi milostljiv dušam, ki so zdaj pred tvojo sodbo! 8. 25 pravil za pobožno življenje. (Sv. Frančiška Salezija.) ,,Karkoli vam poreče, storite!" (Jan, 2, 5.) 1. Nič zoper Boga. To pravilo nima nobene izjeme. 2. Od Boga in od Božjih reči govori le z velikim spoštovanjem in s . pravo ponižnostjo. 3. Komur je Bog vse, njemu svet ni nič. 4. Ako se ozreš na Boga in se ozreš na se, ne boš Boga nikdar videl brez dobrote, sebe pa nikdar brez reve. 5. Podverzi se v vsem volji Božji in se ne meni za sodbo ljudi. R PnmifiH 7s\ 1flpilfl.S m ►So- 149 -■—-CM) 7. Kedar gre za. dušni dobiček, ne boj se nikakoršne časne škode. 8.. Duša nima v tem svojega dobička, da veliko na Boga misli, ve¬ liko od njega govori; ampak v tem, da veliko ljubi, in v tej ljubezni ve¬ liko stori. 9. Govori malo, pa stori veliko. 10. Zmed dveh reči, ki so ti na voljo dani, zberi tisto, ki je Bogu dopadljivši. 11. Ne stori nič sebi v čast; ampak zavoljo Boga. 12. V vsik imenitnih primerljejih se vprašaj: Kaj in kako bi storil Je¬ zus naš Gospod? In kar misliš, da bi on storil, to stori. 13. Sami seboj ne bomo imeli nikdar miru, ako ga z Bogom n i m amo. 14. Ker je človek za Boga vstvar- jen, zato naj zanj in v njem tudi živi; kolikor bolj pa za Boga živi, toliko bolj bo odmeri svetu in sebi. 15. Malo je na tem, da živimo; veliko pa na tem, da dobro in sveto 'livimb ? 16. Da boš prav živel, vedi, da v boš mogel umreti; da boš pa srečno umeri, čakaj vsaki čas svoje smerti. 17. Živo veruj, da na svetu ni nič hudega razun greha. Zasramovanje, revšina, bolezen, ako misliš, da je hudo, vender ni toliko hudo, kakor en sam majhen greh. 18. Vse bogastvo, čast in veselje tega sveta ni toliko veliko dobro, da bi si vse to kupil s ceno enega sa¬ mega odpustljivega greha. Veliko pre¬ drago bi bilo. 19. Naj se raji pogrezne ves svet, kakor bi izustil le eno laž. 20. Ne zaničuj nikogar, naj si bo kdorkoli hoče. Umetniku ni ljubo, ako njegovo delo pričo njega grajaš. Bog je povsodi in človek je njegovo delo. 21. Krivična prederznost je, so¬ diti notranje druzega človeka, ko še sam sebe ne poznaš. 22. Bodimo podobni čebelam, ki iz vsili cvetlic le med serkajo. Pre¬ gledujmo dobre lastnosti svojega bliž- 6 njega, in skerbimo, da te posnemamo. A ---—— o----—c 23. Bodi zares ponižen; pa nik¬ dar ne boš mislil, da se ti krivica godi. 24. Svojega križa ne premišljuj drugač, kakor pred Kristusovim kri¬ žem; in lahek in prijeten ti bo. Raji boš z Jezusom terpel, kakor da bi vžival vse posvetne tolažila. 25. Ne toži svojih britkost, do¬ kler na večnost ne misliš. 9. Devet stopinj ponižnosti. (Sv. Benedikt.) „Kdor se ponižuje, bo povišan." (Luk. 14, 11.) 1. Imej zares skesano serce, boj se Boga in njegovih sodb, pa hodi vedno ponižno v pričujočnosti Božji. 2. Odpovej se popolnoma svoji volji. 3. Ubogaj radovoljno in brez godernjanja. 4. Poterpežljivo , brez ugovora prenašaj vse terpljenje in vse zoper- nosti. 5. Popolnoma odkrij svoje serce A svojemu dušnemu vodniku. r 6 152 — 6. Bodi vesel v ponižnosti, oprav- v ljaj rad naj slabše dela, ljubi pripro- stost serca in pa uboštvo. 7. . Natanko opravljaj svoje dolž¬ nosti, • ogibaj se vsega posebnega, vsega nenavadnega v govorjenji in v djaaji. 8. Imej svoj jezik v pravi berzdi, bodi tih in varuj se nespodobnega smeha. 9. Tudi po zunanje se ponižno obnašaj, kakor se grešniku spodobi. 10. Vsakdanje keršanske dolžnosti. ,„Kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel“. (II. Kor. 9, 6.) Dobro si k sercu vzemi: Danes moraš : 1. Boga poveličevati. 2. Za Jezusom hoditi. 3. Njegovo sv. mater na pomoč klicati. 4. Vse svete angele počastiti. 5. Vse svetnike za pomoč prositi. 6. Edino dušo rešiti. 7. Svoje telo zatajevati. 8. Svoj križ nositi. S § 153 — 9. Svoje delo posvetiti. -C! 9 10. Svoje strasti krotiti. 11. Vse grehe zapustiti. 12. Vsake grešne priložnosti se ogibati. 13. V čednosti se vaditi. 14. Svete zakramente prejeti. 15. Bližnjemu lepe zglede dajati. 16. Škodo poverniti. 17. Razžaljenja odpustiti. ' 18. Sovražnike ljubiti. 19. Tiho biti. 20. Obrekovanja se varovati. 21. Ubogim pomagati. 22. Čas v dobro oberniti. 23. Umirajoče tolažiti. 24. Smert si pred oči staviti. 25. Na sodbo misliti. 11. Keršanska ura. . Vedi — spomni se, da kratko to življenje Pelje te v zveličanje al’ v pogubljenje ! 1. ura: En Bog je in Gospod; njega samega moli; njemu samemu 6 služi; v njega samega zaupaj ! (Sv. Severin.) — 154 — »•»■----e®4H sJfl p?5 ? 2. ura: Dve zapovedi ste, ktere t pred vsem spolnovati moraš: Ljubi Boga iz vsega svojega serca, čez vse; in svojega bližnjega kakor sam sebe! 3. ura: Tri osebe so v presveti Trojici in ti trije so eno; tri Božje čednosti so: Vera, upanje in ljubezen. 4. ura: Spominjaj se vedno štirih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil. 5. ura: Pet počutkov imaš, ki jih moraš v Božjo čast obračati. — Imej vedno v časti petere rane svo¬ jega Zveličarja Jezusa Kristusa. 6. ura: V šestih dneh je Bog vstvaril nebo in zemljo. Hvali Vsega- mogočnega, da je tebe in vse vstvaril; pa pomisli, zakaj te je vstvaril? 7. ura: Sedem sv. zakramentov je Jezus postavil v zveličanje naše.— časti sedmere bolečine Matere Božje! 8. ura: Prizadevaj se za osmere zveličanske čednosti. 9. ura: Spominjaj se na smert 4 svojega Zveličarja Jezusa. ^ ©>S>--- i 55 — 10. ura : Deset zapoved nam je HCgO@ f Bog dal, da vse spolnujemo, ako ho¬ čemo zveličani biti. Večkrat misli na desetere evangeljske device, kterih pet je bilo modrih, pet pa nespametnih. 11. ura: Glej na pridne delavce v vinogradu Gospodovem, ktere ti Jezus v sv. evangeliju kaže; tudi ti bodi zvest v tem vinogradu, v molitvi, v čednostih in v dobrih delih. 12. ura: Večkrat premišljuj dva¬ najstere člene sv. vere, ter bodi jim zvest. 12. Posvečenje dvanajsterih mesce v. Jaz I. I., kakor sem pri sv. mir sijonu sklenil, si izvolim za patrone vsacega meseca posebne svetnike, s tem namenom, da hočem posnemati njihove lepe čednosti, da bom Boga častil, bližnjega spodbujal in svojo dušo zveličal. Zato naj mi bodo ti svetniki v zgled in posnemo; pa tudi moji pri- A prošniki pri Bogu. VflO--— (Misijonske cvetlice za vse mesce celega leta.) 156 — 1. V prosincu: Sv. 3 kralji v v veri, upanji in v ljubezni. 2. V svečanu: Sv. Apolonija v poterpežljivosti.. 3. V sušcu: Sv. Jožef v zvestobi. 4. Y malem travnu: Sv. Juri v serčnosti. 5. V velikem travnu: Mati Je¬ zusova v ponižnosti. 6. V. rožniku: Sv. Alojzij v či¬ stosti. 7. V malem serpanu: Sv. Mag¬ dalena v ljubezni. 8. V velikem serpanu: Sv. Al¬ fonzi Ligvori v krotkosti. 9. V kimofcu: Sv. Mihael v stanovitnosti. 10. V vinotoku : Sv. Terezija v pokoršini. 11. V listopadu: Sv. Martin v usmiljenji. 12. V grudnu : Sv. Frančišek Ksaveri v vnemi ža zveličanje druzih. V zvesto spolnovanje te moje A svete obljube naj me blagoslovi vsega- a mty --—okI 157 — &£> —cs< Sina mogočnost f Očeta, ljubezen f in milost sv. f Duha. Amen. Tako bo blagoslovljeno tvoje živ¬ ljenje, bo srečna tvoja zadnja ura in bo obilno tvoje plačilo v nebesih. 158 — Kratko premišljevanje naj imenitniših verskih resnic. (Marijne cvetlice za V vsaki dan mesca, ali majkine Šmarnice.) fPapež Benedikt XIV. je podelil vsim pravovernim kristjanom popolnoma odpustek, kteri celi mesec vsaki dan saj četert ure pre¬ mišljujejo kako resnico svete vere in enkrat v mescu prejmejo sv. zakramente ter navadne molitve za odpusteke opravijo. Ako se to celo leto godi, se lahko ti odpusteki vsaki mesec prejmejo, ter se tudi dušam v vicah v prid oberniti zamorejo. Kdor to stori Mariji Devici v čast, kakor navadno obhajamo Marijne Šmarnice, zadobi vsaki dan 300 dni odpusteka in enkrat v mescu, v dan sv. Obhajila popolnoma odpustek. IV. Razdelek. Bij VII. 1815.) -eHj 159 ~T ^ ? Molitev pred vsakdanjim premis- V ljevanjem. Pridi, sv. Duh! napolni serca svojih pravovernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! In ti, moj Gospod in moj Bog! dodeli mi um, ki bo tebe spoznal; čut, ki bo tebe občutil; vnemo, ki bo tebe dobila; dušo, ki bo tebe objela; oči, ki bodo tebe gledale — tukaj v veri, enkrat pa tam v gledanji! Amen. Oče naš. Češena si Marija. Molitev po vsakdanjem premiš¬ ljevanji. O Bog, ki si serca svojih vernih z razsvetljenjem sv. Duha učil; dodeli tudi nam pravo modrost, da po ravno tem sv. Duhu v svojem vsakdanjem življenji razodevamo vse, kar smo za prav in dobro spoznali. Dodeli nam življenje, ki tebi dopade, stanovitnost v dobrem do konca in večno življenje po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Vmen. Oče naš. Češena si Marija. * — 160 m* —--- : -osa v 1. Dan. ? ; Zap.ovedi Božje. 1. Gospod, naš Bog,_ ki nas je I vstvaril, nam je dal tudi zapovedi svoje. Zapisal jih je na kamnite ta¬ ble, pa jih je tudi vtisnil v človeško serce. Vsako dušo pa, ki spolnuje te zapovedi, je zapiskal v bukve svojih izvoljenih. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi!" (Mat. 19, 17.) 2. Da je Gospod Bog svoje za¬ povedi na kamnite table zapisal, po¬ meni, da jih vedno spolnovati moramo. Pismo na papirji zamore pokončati voda, ali ogenj ali čas. Tako, na du¬ hovno, zapovedi Božje lahko pokon¬ čajo valovi posvetnih poželenj, ali ogenj hudobnih strast ali zastarelo grešno življenje. Zato je Gospod na kamen zapisal svoje zapovedi, v spo¬ min, da vedno ostanejo. Zato je pi¬ sano : „Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle." (Mark. 13, 31.) 3. Ko je Mojzes videl maliko- 6 vanje Izraelovo, je v svetem serdu ves & mw&- -—--c&o 161 — vnet razdrobil perve table Božjih za¬ povedi; in Gospod mu je druge dal. Perve table pomenijo stan nedolžnosti, druge pa pokoro. Ako si svojo ne¬ dolžnost razrušil, ti ostane edini pot pokore. 2. Dan. Pokora. 1. „Delaj pokoro !“ je pervi nauk Jezusa Kristusa. On sam, akoravno naj svetejši, nam je prečudni zgled zapustil. Po prejetem kerstu je šel v pušavo, kjer se je 40 dni in 40 noči postil. (Mat. 4.) 2. Resnična pokora je podobna drevesu; njena korenina je kesanje, njene veje večkratna spoved, njeno perje so svete čednosti, in njen mu- zeg gnada Božja. S. Radovoljno in veselo se po- primi pokore; ker nam mili Bog po¬ nuja tako lahko sredstvo, da se z nje¬ govo pravico spravimo ter odidemo večnim kaznim, ki so nespokorjenim A grešnikom pripravljene. Rada nosi ^ Mis. križ. 11 — 162 — -—- 1 tiča svoje perje, s kterim se proii nebu povzdiguje; ljuba je popotniku palica, s ktero proti svoji domovini popotuje; lahko je vojaku orožje, s kterim sovražnika premagati zamore. Tako naj skesani grešnik rad prime orožje pokore, s kterim bo hudobnega duha premagal in si nebesa pridobil. 1. Kaj se mudiš, kaj čakaš, ka¬ kor da bi svojemu Bogu uiti hotel ? Mar zamoreš to večno lepoto prezgo¬ daj ljubiti ? — Jutri, jutri! — oh za¬ kaj nek zmiraj jutri? Zakaj ne danes? zakaj ne to uro ? — Jutri bo tvoja vez le močneja, tvoje serce le terši. — Kolikor dalj časa rane ne obvežeš, toliko težje jo boš zacelil. 2. Kaj se bojiš, da pokoro od¬ lašaš? Kaj te odvračuje? Morde te pretežko stane začeti novo življenje? Spomni se, da moliš križanega Boga, in da plačilo nebeško je še kaj več 3. Dan. Odlašanje pokore. 6 vredno. ■ 5 ? &%> - - 163 m> -—ena , s 3. Kaj ti pomaga še dalje odla- v šati? Je mar prihodnji čas v tvoji oblasti? Imaš mar z njim ti kaj za¬ povedati? Bog te čaka — to je res! Mar pa tudi veš, kako dolgo te bo še čakal? Spokorniku je obljubil odpu- šenje, grešniku pa časa pokore ni obljubil. Mar prepušaš negotovi uri svoje večno odločilo? Govoril sem in sklenil sem: ,,K Bogu se hočem popolnoma oberniti.“ 4. Dan. Namen človeški. Zakaj pač te je Bog vstvaril, ako ne zato, da bi njemu samemu služil in ves njegov bil. Zakaj se pa temu braniš ? Saj vender biti mora, ako hočeš zveličan biti. Ali mu radovoljno služi tukaj — v tvoj prid; ali pa boš nekdaj v svojo večno škodo primoran čutil moč pravice njegove. Izvoli si eno, kar ti je ljubši. 2. Kaj ti bo pomagalo, ako vži- vaš vse veselje, alf o si nakopičiš vse — 364 — '? ako pa zgubiš Boga in zgrešiš svoj namen ? Kar ne storiš iz ljubezni do Boga, je vse nečimerno in zgubljeno! 3. Bog ti je dal telo in dušo, časne in duhovne dobrote; on ti je dal luč sv. vere, toliko gnad in na- 'vdihljejev; ja, dal ti je svojo lastno kri in svoje življenje, da bi toliko ložje, toliko gOtovši dosegel svoj namen, večno življenje. Kako si se pa vsega tega zdaj poslužil? O Bog, naj živim tebi! — Umer¬ jeni naj sebi! 1. Pervi človek je padel, ker je hotel enak biti Najvišemu; zdaj pa nobeden v nebesa ne more, ako ni enak Sinu Najvišega. Zato je pa on, Sin Božji, človek postal, da nas je rešil in da ga mi posnemati zamoremo. On je izvoljeni; kdor njemu ne ve¬ ruje, se tvega nebes. 2. Dvorniki se ravnajo po svo- ' ;m kralju; učenci po svojem učitelju; 1 5. Dan. Hoja za Kristusom. -e84H — 165 — ----- t --eM| * ti pa ne porajtaš, kako bi svoje živ- ^ ljenje ravnal po zgledu Kristusovem. O sram nas bodi! Kristus gre pred nami; in kdo hodi za njim? 3. Kako boš olistal sodnji dan, ko bo tvoje življenje primerjeno živ¬ ljenju Kristusovemu ? Njegova poniž¬ nost, pa tvoj napuh! Njegove rane, pa tvoja mehkužnost! Njegova krot- kost, pa tvoja togota ! Kako se bo strinjalo to ? Ti ne moreš stati pod banderom križa, pa se boriti za svet in nečimernost njegovo. !„Dvema Go¬ spodoma ne more nihče služiti!“ „Kdor ni z menoj, ta je zoper mene“, pravi Kristus. (Mat. 12, 30.) 6. Dan. Ljubezen do križanega Jezusa. S križa nam bliši sedem predra¬ gih ogledal sv. ljubezni, ki naše serce močno nagibajo k nasprotni ljubezni. 1. V kušljej. nagnjena glava v znamnje naše sprave. 2. Razpete roke nas objeti v i znamnje, da smo za otrokeBožje sprejeti. A -—--- i — 166 — ■-e 3. Odperta stran v znamnje na- y šega očiševanja v kervi in vodi. 4. Prebodene roke in noge v znamnje vednega spomina na nas. 5. Golo telo v znamnje, da se je vsega dal za nas; v zahtevanje, da se tudi mi njemu darujmo. 6. Križ, ki nam kliče, da tudi mi svoj križ za Kristusom nosimo. 7. Ternjeva krona v znamnje našega prihodnjega veličastva. To je skrivnost sv. križa, čigar dolenji del je ponižnost, gorenji lju¬ bezen , desni pokoršina, levi poter- pežljivost. Na tem križi — iz lju¬ bezni do križanega tudi mi živimo in umrimo! 1. Smo li zato kristjani, da bi le posvetno veselje vživali? Ako bi smeli le po svojem poželenji živeti, saj bi nam nobenega evangelija treba ne bilo. Keršansko življenje je spo- 7. Dan. Križ in terpljenje. A korno življenje; kdor se temu ne pod 167 — -c verže, če tudi ime kristjana nosi, ni posnemovavec Kristusa križanega. 2. Kaj pravi sv. evangelij ? — „Blagor jokajočim!“ Mnogim je pa to nerazumljiv in zaničljiv nauk. „Hu- dič se križa boji“, pravi nek pregovor. Od kristjana bi se to nikdar reči ne smelo. 3. Kristus sam je hotel na križi umreti. Vsi svetniki so le s križem in terpljenjem si nebesa pridobili. Mar ti misliš zastonj dobiti to , kar je drugim toliko truda prizadelo ? Križ je tu na zemlji znamnje in delež iz¬ voljenim. Križ je pravi nebeški ključ. „Kdor ne nosi svojega križa,... 1. Karkoli nam sv. cerkev ve¬ rovati zapoveduje, je prejela iz Jezu¬ sovih ust in iz razodenja sv. Duha. Kako bi ne bili v resnici, ko nas sveta resnica sama uči ? In kdo bi * ne more biti moj učenec!“ (Luk. 14, 27.) 8. Dan. V era. 168 — ® >go--‘-— '* branil, in bi ne podvergel veri svo- " jega uma ? 2. Kaj ti pa pomaga tvoja vera, ako po njej ne živiš ? Mar ni naj veči slepotija, ako vero z jezikom spoznaš, z deli pa zatajuješ? Premisli, v čem tvoje življenje nasprotuje tvoji veri; obžaljuj , kar si se pregrešil in glej, kako se boš poboljšal. 3. Ako te svet zasmehuje, ti svoje veselje, svoje dobrote in radosti ponuja; te nadleguje, da bi ujegov glas poslušal, se svojemu hudemu nagnjenju vdal; spominjaj se nauka Jezusovega, po kterem živeti in umreti si se zavezal. Vera je močan škit vsakemu kristjanu, ter ga oboroži zo¬ per vse nasprotnosti tega življenja. „Verujem Gospod! pomagaj moji neveri!" (Mark. 9, 23.) 9. Dan. Upanje. ' 1. Upanje nas zagotovi odpušenja naših grehov, nas zagotovi, da zado- * bimo večno življenje z gnado Božjo, « — --- ; --c mt 169 — ^ ako z njo delamo. Ono je nepremak- t I jivo zanašanje na obljube Božje, je močan steber, ki nas podpera v vsih tudi naj britkejših okolišinab našega življenja. 2. Sv. Pavel imenuje upanje var¬ no in terdno sidro. {Hebr. 6.) Kakor terdna sidra obvaruje v nevihti barko pogina, tako nas krepča upanje v nevihti britkost in skušnjav. 3. Upanje je podobno prav rodo¬ vitnemu drevesu, zasajenemu, pri hla- divnem potoku; kajti z vodami milosti j Božje napojeno, obrodi naj ljubeznjivši : djanja sv. pobožnosti. Zato poje kra- j ljevi pevec: „ Jaz sem, ka,kor rodovitna oljka v Božji hiši; upam v Božjo mi¬ lost zmiraj." (Ps. 51, 10.) „V. te, Gospod, zaupam, ne bom osramoten vekomaj." (Ps. 30, 2.) JO. Dan. Ljubez-en. . j . | 1. Ljubezen je zmed vsih čed- j nost naj veči, naj bolj blišeča, ter se I 6 zato primerja zlatu, ki je naj žlaht- 6 M>--;-*-?-;--— 170 — :<§>&» --cm@ ^ niši, naj lepši in naj drajši ruda. Od !J tega nebeškega zlata govori Gospod Lavdicejskemu škofu, ko pravi: Sve¬ tujem ti kupiti od mene v ognji slru- šenega zlata, da obogatiš." (Skr. raz. 3, 18.) Kajti zares ubožna je duša brez zlata ljubezni. 2. „Trojna vervica se ne pre- terga lahko", pravi sv. pismo. Ta trojna vervica je ljubezen. „Kdo nas bo lo¬ čil od ljubezni do Boga?" kliče sv. Pavel. Deli te vervice pa so čisto serce, dobra vest in nepokažena vera. 3. Ljubezen se imenuje tudi obleka, ker gerdobijo pregrehezagerne, pred merzloto krivice varuje, in celega notranjega človeka zaljša. In draga obleka je ljubezen, kajti Bog sam jo napravi, gnada sv. Duha jo kinča in kri Kristusova jo opiše. „Ljubiti ali pa umreti", pravi sv. Terezija. 11. Dan. Ljubezen do sovražnikov. 1. Sin Božji je vse odpustil njim, ^ ki so ga v naj sramotljivši in v naj A BMb-- um® 171 ljenje vzeli; ti pa svojemu bliž¬ njemu majhine nasprotnosti odpustiti nočeš ? 2. Kdor noče odpustiti, naj no¬ benega usmiljenja ne pričakuje od Boga. S kakoršno mero bomo merili, s tako se nam bo odmerjalo. Maševavni kristjan si sam sebi sodbo dela , ke- ] darkoli sv. očenaš moli. Ti moraš svoje sovražnike ljubiti, ali pa sam sebe sovražiti. 3. -Kako vender se zamoreta so¬ vražiti dva kristjana, ki eno vero spoznata, eno meso in kri Kristusovo vživata, z enim Kristusom v nebesih vekomaj združena biti želita? Ker- šanska duša! ni ti pripušeno koga druzega sovražiti, kakor samega hu¬ diča. Le v peklu je ta postava, da eden druzega sovražijo. Poprašaj se in preglej, ni li v tvojem sercu skrito kako sovraštvo ? Iz ran svojega Zve¬ ličarja pa zajmi pravo ljubezen do sovražnikov. >£o- -®Š«QS — 172 — BHo—- f 12. Dan. 'Gigtost serca 1. „Pojdi, in umij se sedemkrat v Jordanu, in ... očišen boš!“ je rekel Gospodov prerok gobovemu Naamanu. (IV. Kralj. 5, 10.) V večkratni spo¬ vedi se toraj očistijo gobe sedmerih poglavitnih grehov. Kar pa spoved umije, to poboljšanje posuši. „0 pri¬ hodu sodnikovem bo vesel le uni, ki je posušil pregrešite svoje duše“, pravi sv. Gregor. 2. Si pridobiti čisto serce, so prav dobri ti-le trije pripomočki: a. Branje sv. bukev ali poslušanje sv. naukov, kakor Kristus pravi svojim učencem : „Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril. “ (Jan. 15, 3.) — b. Solze britkega obžalo¬ vanja. „Vsenoči perem svojo posteljo; s svojimi solzami močim svoje ležiše“; zdihuje David. (Ps. 6, 7.) — c. Milo- šina. „Dajte ubogajme od tega, kar imate, in glejte! vse vam je čisto.“ A (Luk. 11, 41.) — 173 — ® ---•<*<©! 3. Veliko pa se jih čisti v ognji f britkost in težav, ktere Gospod Bog ravno zato pošilja grešnikom in tudi pravičnim. — Kdor se pa noče po- služiti nobenega teh pripomočkov, o- stane nečist zdaj in na vekomaj po besedah: „Nič’nečistega ne pojde v nebesa. “ 13. Dan. Usmilj enj e. . 1. Po besedah sv. A m broža je usmiljenje tisti preimenitni nauk, kte- rega bo naš božji učenik pri očitnem izpraševanji sodnji dan vse svoje učence naj bolj prašal. „LaČen sem bil, že¬ jen sem bil; nag sem bil i. t. d., in vi ste mi postregli. “ Kako boš kaj takrat obstal 2. Usmiljeni je podoben modremu kupcu, ki rad posojuje bogatemu in radodarnemu kralju; kajti ta mu bo gotovo povernil Vso gotovino, mu bo poravnal vso škodo, pa ga še obda¬ roval z obilnimi obresti. Ta bogati j in radodarni kralj je Bog, ki gotovino A našega usmiljenja v svoji milosti ohrani, A -■- : - — --o*® 174 — »**--«£-■ - —-c&® — 175 povzdigne ga častenje; ne zruši ga britkost. „V večnem spominu bo pra¬ vični, ... on ne omahne.“ (Ps. 111,7,8.) 15. Dan. Čistost. Ta nebeška čednost, ki človeka angelom enacega dela, se primerja prelepi liliji, ki ima šestero peres; v sredi pa je ozaljšana z zlatimi zernci. To zlato pomeni ljubezen Božjo, ki vsim čednostim daje pravo veljavo. Njene peresa pa nas učijo, kako naj obranimo to čednost. Pervo pero nas opominja na zmernost v jedi in pijači; Drugo na spodobno, priprosto obleko ; Tretje na delavnost; Četerto na pazljivost nad svojimi počutki, zlasti nad svojimi očmi in ušesi. Peto na spodobnost v govorjenji. Šesto na beg pred slabo pri¬ ložnostjo. . Belota prelepe lilije je podoba njega, ki se lilijo imenuje, ki je za- -—-— — 176 — --;-—«M| četnik in delivec vse čistosti, ki nam ? deli beli kruh svojega zakramenta, ki je v svetosti sprejet pravi in gotovi pripomoček zoper Vse mikanje zape¬ ljivega mesa. 16. Dan. , . Zmernost. 1. Kakor jezdec svojega konja z berzdo vodi, tako vodi duh z zmer¬ nostjo svoje meso. Pri vodi, pri ognji ali ob robu prepada se morajo konju berzde skerbno nategniti. Ravno tako potrebuje meso berzde zmernosti zoper nalive strastnih čutil, zoper ogenj po- željivosti in zoper prepade velikih hudobij. 2. Zmernost je tudi podobna dobro oboreženi terdnjavi. Kakor se terdnjava na svoji slabi strani naj bolj oboroži, tako varuje zmernost člo¬ veka tam, kjer je slabost njegova naj veči, in to je na telesu. 3. Res, da zmernost težko de, boli; ali ta bolečina našega sovražnika umori; kajti hudobni duh se valja v močvirnih 6 177 ■o ¥ krajih, v grešnem človeku, pravi Job. ¥ Zmernost pa ga zapodi v suho pušavo svete pokore, kjer ga zamori. 1. Skoraj nobena čednost se to¬ liko ne hvali, kakor sv. pokoršina. Svetniki jo imenujejo šolo Zveličarjevo, blaženo muko, zmagovalno palmo, lestvico paradiško. Naj lepši zgled prave pokoršine je Jezus sam. 2. Pokoren kristjan je podoben človeku, ki se v barki naprej pelje. Kakor vedno naprej gre, ako tudi počiva v barki; tako človek v barki pokoršine vedno napreduje, naj že spi ali čuje, je ali pije, dela ali počiva; kajti on ne stori nič iz svojega na¬ giba, ampak vse le po napeljevanji nebeškega voditelja, ki mu v njegovih sprednikih zapoveduje. 3. Tako je pokoršina tudi ključ nebeških vrat. Nepokoršina nam je sv. raj zaperla, pokoršina pa nam ga A je zopet odperla. Zato je Kristus SM*-- < Mis. križ. 12 17. Dan. Pokoršina. 178 - ©»---ejR©; 9 Simonu, ki pokoršino pomeni, rekel: 9 „Tebi dam ključe nebeškega kraljestva." 18. Dan.' U I) o š t v o. 1. Jezus Kristus, Sin Božji, naš Gospod in Zveličar, je uboštvo toliko ljubil, da je ubog, brez vsili pozemelj- skik dobrot stopil na to zemljo, da je revno in ubožno živel in umeri, da je uboge pastirje k svojemu rojstvu po¬ klical, uboge ribiče učence izvolil in še zdaj vse, kar ubogim storimo, tako sprejema, kakor bi njemu samemu storili. 2. V ubožcih se leskeče žnamnje Kristusovo, od kterega beremo: „Po- stavljen bo v znamnje, kteremu se bo zoper govorilo." Kajti veliko zoper- vanja terpijo ubogi od ljubivcev tega sveta, od lakomnikov in od napukne- žev. Ali blagor ubogim ! Z uboštvom je šel Sin človekov v kraljestvo svo¬ jega veličastva. Pojdimo tudi mi za njim! 3. Pobožen ubožček je velik Ijub- s ljenec Božji. Njemu veljajo besede: -“---——r CKSS ^ „Kdor se vas dotakne, se dotakne ? punčice mojega očesa.“ (Cah. 2, 8.) : Kajti nihče se toliko ne bliža Bogu, kakor on, ki vse posvetno zaničuje, z nogami tepta, ter si tako dela stop- njice, po kterih.k njemu stopa. 19. Dan. Delavnost. Da se delovnosti učimo, nas pošilja sv. pismo k mravlji, ter pravi: „Pojdi k mravlji, lenuh! in ogleduj njene pota, ter se uči modrosti. 1 ' (Preg. 6, 6.) Kajti: 1. Mravlja je majhina, kar nam priporočuje ponižnost; 2. zernca so ji v hrano, s tem nas uči poštenosti ; 3. ona pomaga svojim družicam, glej ljubezen do bližnjega; 4. slcerbi za prihodnost, kar nas uči previdnosti; 5. nikdar ni lena, kar nam vedno pridnost priporoča; 6. ona skrije zernca v deževnem času, to nas opominja na beg pred slabo priložnostjo; 7. nese breme, ki je veči kot ona sama, kar e nam razodeva vnemo sočutja; 8. na- 12 ’ — 180 — TOo-- : - 4 - ; --c§4® * bira o času žetve, da po zimi ne V strada; s tem nas očitno uči, da si 9. nabirajmo v času gnade sadove resničnega zasluženja, da bomo 10. lce- daj v večnem življenji prejeli brane neskončne slave. 20. Ban. Post. „ Človekovi sovražniki bodo njego¬ vi domači 11 , pravi Gospod. (Mat. 10,36.) In ti domači so naše lastno meso in naša kri, ki sta v zvezi s sovražnikom, kterega zamore pregnati le zderžljivost in post. Tako je umorila Holoferna Judita, ki se je postila; tako se je postil Elija 40 dni, da je odšel pre¬ ganjanju hudobne Jezabele. 2. Post priporočajo zdravniki kot naj boljši sredstvo zoper telesne bo¬ lezni; pa ga ravno tako priporoča nebeški zdravnik kot naj imenitniši sredstvo zoper dušne bolezni. „ Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust Božjih 11 , pravi Jezus, ki se je 40 dni in 40 o noči v pušavi postil. (Mat. 4, 4.) A BMIo---eK® -«8S>- -e&® 3. Gospodu dopadljivi post pa je: „Lomi lačnemu svoj kruh, in. vodi ubožce in potikavce v svojo hišo; ko vidiš nazega, ga obleci, in ne zaničuj svojega mesa.“ (Izaj. 58, 7.) Tak post z milošino je boljši, kakor spravljati zaklade sveta. (Tob. 12, 8.) f 21. Dan. Nezaupnost do sebe. 1. Koga se hočeš bolj bati, ka¬ kor samega sebe? Tvoja lastna slabost naj te navdaja z večim strahom, kakor vsa peklenska moč. Edina besedica, edin zdililjej, edini pogled te lahko na tla verže. David je grešil, Salomon je Boga zapustil, Peter je Kristusa zatajil. Mar boš ti stal, ko so padli toliki stebri, ako te Bog ne derži? 2. Kolikokrat smo bili že pre¬ magani, ko nas ni napadel noben ptuj sovražnik ! Naše lastno čutilo, naše poželenje se neprenehoma vojskuje zoper nas. Naše serce derži z njim, ter je naš naj hujši sovražnik. Kakor h je pisano: „Človekovi sovražniki so A, igHa---—---—-- 182 — m> ;-----:-—-«SW® ° njegovi domači.' 1 2 3 Zato sam sebi manj ° zaupaj, kakor svojim očitnim sovraž¬ nikom. 3. Pazi toraj na se in na vse svoje nagnjenja, ter večkrat s svetim Filipom kliči k Bogu: „0 Gospod, ohrani in vari me; ako me ti zapustiš, ti bom nezvest postal! 11 „Kdor tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade 11 . (I. Kor. 10, 12.) 22. Dan. Raba sedanjega časa. 1. Ne moremo tajiti, da potra¬ timo veliko predragega in lepega časa! Naše življenje je kratko, čas tako drag, in mi vender živimo, kakor da bi nikdar ne umerli. 2. Kakor pa čas obračamo, taka bo večnost naša. Kjer se nam kaže časen dobiček, kjer se nam obeta raz¬ veseljevanje , tega noče nobeden za¬ muditi. Zgubljamo, zapravljamo pa čas, ko bi si zamogli nebesa pridobiti! 3. Ni naj bolje obernjen tisti A dan, v kterem si svoje časno delo EMO--- <&m — 183 — -7-:-- ° prav in srečno dognal; ampak tisti, " v kterem si naj več zasluženja za večnost nabral. Zato naj ne preide nobena ura, noben. trenutek, od kte- rega bi reči ne mogel: „Kar storim, naj bo v čast Božjo in zveličanje moje!“ — „Dosti časa ti je za časno, malo pa ga dobiš za večno. Vedi pa: Vsak trenutek, ki ni za Boga obernjen, je vekomaj zgubljeni čas!“ pravi sveti Avguštin. 23. Dan. Vnema v'službi Božji. 1. Bodi vnet za Boga, kakor on skerbi za te, in delaj za zveličanje svoje duše s toliko resnobo, kakor on dela za te. Kaj želi, kaj iše druzega s svojo toliko skerbljivo previdnostjo in s svojo preblaženo milostjo, kakor le to, da bi ti dosegel pravo popol- namost in s to si prislužil večne nebesa. 2. V službi Božji si tako zani- kern, kakor bi Bog tvojega truda vre¬ den ne bil, ali kakor bi te zadosti ^ plačati ne mogel. Ti mar nič vest A ---- SMo- -cMa ^ ne očita, da tako svojega Boga zani¬ čuješ in njegovo službo zanemarjaš? 3. Naj manjše delo iz ljubezni do Boga prav storjeno je zares več vredno, kakor vse najimenitnejše po¬ svetne slavne dela. Človeku postreči, človeku služiti si pripraven in uren; zakaj si pa v službi Božji tako poča¬ sen? Pomisli, kako je s teboj; po¬ misli, je li preveč, da ti Bogu služiš saj toliko goroče, kakor služijo drugi svetu in sovražnikom svojegazveličanja. „Bodimo vneti v službi Božji; kajti mi služimo dobremu Gospodu! 11 24. Dan. Lenoba v službi Božji. 1. Lenoba je mlačnost do do¬ brega, je merzlota do tega, kar za¬ deva zveličanje naše duše, in to iz nemarljivosti ali iz neredne dušne otožnosti. Sčasoma zabrede lenuh iz te morivne zaspanosti v dušno — v večno smert. 2. Lenuh zabrede v majhinem ds času v naj veči revšino, in njegova ds 03> -—cs<® 185 — ffiH®-—-—-*$« 9 duša lakote umira, iu le plevel iii f strastno nagnjenje se širi po njivi nje* j govega serca, ker je obdelovati noče. j 3. Strahovita je ta dušna bole¬ zen, včasih škodljivši, kakor očitna j hudobija; kajti, ako ranjeni človek čaka in ne obeže svoje rane, se mu gotovo prisadi, ter ga tudi lahko umori. In taka se godi lenemu na duši. Pa j tudi zato je lenoba nevarna, ker ima¬ mo tako dolgo pot — in je čas tako j drag. Naše popotovanje je dolgo, ker j pelje do nebes, čas tega življenja pa ! nam je tako na kratko odmerjen; zato ! ne smemo zgubiti ne ene ure ne, no¬ benega trenutka ne. 25. Dem. j ■ Greli. 1. Greh je prostovoljno djanje ali prostovoljna želja zoper postavo Božjo. Ta krivica zoper naj višega Stvarnika, ki razveseljuje satana, je gnjusoba v naj čistejših očeh Božjih, ki vsaki greh tako sovraži, kakor vsako o čednost ljubi. |jj ------- 186 — ©Mo--- ; --*4$g 2. Po grehu je prišla smert nad ‘ vse ljudi,“ pravi sv. apostelj. (Kirn. 5, 12.) in ne le časna, ampak tudi večna smert. Kajti greh je bolezen, ki ne umori le telesnega, ampak umori tudi dušno življenje. In zares ni manji čudež vstajenje grešnikovo v življenje milosti Božje, kakor je vstajenje umer- lega človeka. 3. S kačjo zvijačnostjo, kakor že v raji, zapeljuje satan ljudi z mno¬ goterimi zanjkami v greh. Kakor hi¬ navsko zviti igravec mu en čas kaže dobiček, da mu na posled vse vzame; ko mu za kratko radost dušo in telo, Božjo gnado in večno slavo pobere. Zato sv. pismo grešnika imenuje be¬ daka, ki ne ve, kam bo vlečen. 26. Dan. Napuh. 1. Napuh je perva hudičeva za¬ lega, kije izlegel še sedem sebi enako nagnjusnih pošast, to je prederznost, častilakomnost, nepokoršino, zaniče¬ vanje, nespametno boječnost, zasme- 6 CrC.CŽ — 187 — &>---*— 1 — --- — 188 — M - -cg<® S, . £ da si pobožen in bogaboječ, kakor če 9 po pravici slabo govorijo od tebe? Kaj ti je toliko na ljudeh ležeče, da je le Bog zadovoljen s teboj! 2. Za veliko čast si šteje, kdor služi velicemu gospodu; in ti bi se sramoval služiti Kralju, vseh kraljev? Noben rokodelec se ne sramuje očitno opravljati svojega rokodelstva, če je tudi še tako priprosto; ti pa bi se sramoval v sredi keršanstva živeti po naukih Kristusovih. Mar ne veš, da Jezus pred svojim nebeškim Očetom ne bo spoznal njega, ki se ga pred ljudmi sramuje. 3. Je mar ime Jezusovo tako zaničljivo, da bi se ga sramoval in bi mu očitno služiti ne smel? — Pre¬ misli in poprašaj se, nisi li kaj hudega storil ali kaj dobrega opustil, da bi lo ljudem dopadel? in glej, kako boš to poravnal. — Strah pred ljudmi človeka slabi; strah Božji pa ga ob¬ oroži. 189 — 28. Dan. Sraert. 1. V vsih svojih delih se spo¬ minjaj svojih poslednjih reči, in ve¬ komaj ne boš grešil. 1 ' (Sir. 7 , 40.) Kdo bi pač grešil, ako je v misli na bližnjo smert, in na ojstro sodbo ves presunjen? O žalostna in britka smert, ki vsemu časnemu veselju urni konec stori! 2. Zdaj delaj, zdaj stori, kar želiš takrat storjenega imeti! Ne za¬ pravljaj nobenega trenutka; kajti vsaki je lahko zadnji! Kolikor dalje že živiš, toliko bližje si svoji zadnji uri. Pre¬ tekla bo, ko boš naj manj mislil na njo. 3. Dokler živimo, smo oslepljeni; vse posvetno se nam dozdeva lepši, kakor je v resnici. Smert pa nam bo odkrila to goljufijo. Pazi toraj zdaj, ko še čas imaš in umiraj vsaki dan vsemu, kar boš o smertni uri zapu¬ stiti mogel. „Gorje meni, zdihuje sv. Ambrož, ako svojih grehov ne objokujem , ako resnične pokore ne A delam! Že je sekira nastavljena na A A ~cW& -OŠ«® — 190 —. ■§»-------■— (So drevo; delaj pokoro, kdor še premore, s preden izteče grozovita ura, ki nas bo poklicala pred pravičnega Sodnika. 29. Dan. Sodba. 1. „ Vstanite vi mertvi in pridite pred sodbo!“ Kaj boš odgovoril, o grešni človek! ko boš odgovor dajal od vsega svojega življenja, od vseh svojih misel, besed in djanj ? 2. Spominjaj se, kliče sv. Ber¬ nard, spominjaj se, duša moja! s stra¬ hom in trepetom tiste groze polne 1 ure svojega odgovora! O prestrašila britkost, ko boš sam zoper sebe pri¬ čal, ko bo Kristusov križ zoper tebe govoril! In ako bo pravični komaj obstal, kam se bo takrat grešnik djal? 3. Premišljuj, premišljuj, o duša! nepreklicljivo zadnjo sodbo — ali: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta in posedite kraljestvo , ki je vam pri¬ pravljeno od začetka sveta!“ ali pa;. »Poberite se od mene, vi prekleti v | i večni ogenj, kteri je pripravljen hu- <*, Šh> ■ci 191 — TO®---—-- c£~----CsCS 192 ,€>£>- -oMB 9 ven j e se bo zastonj razlegalo po te- 9 j motnih prostorih! Kakova obupnost ! se bo zastonj oklepala toliko nesreč¬ nih duš! Q nezapopadljiva groza ! za vse nobenega sočutja, nobenega rešenja, nobenega usmiljenja več! — O večna dobrota, ne zapusti me, brani me, da ne bom v rop večnega pekla! 31. Dan. Nebesa. 1. „Bi mar rad zvedil, kaj jev i nebesih? vpraša sv. Avguštin. Tam ne najdeš nič, česar bi ne želel; tam dobiš vse, karkoli poželiš." In še lepše pravi sv. apostelj : „Oko ni vi- I dilo, uho ni slišalo, in v serce člove- ! kovo ni prišlo, kar je Bog pripravil | tem, kteri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.) 2. Šli bomo v mesto živega Boga, [ v nebeški Jeruzalem, k množici toliko | tisuč angelov, v zbirališe pervorojenih, ki so zapisani v nebesih. 3. „Sem slišal velik glas s se¬ deža govoriti: „Glej, prebivališe Boga 6 z ljudmi, in prebival bo z njimi. In ~*>K9 ®;k> — 193 — #®»--—-----®HP y oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, v njih Bog, bo z njimi. In Bog bo obri¬ sal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več ne žalo¬ vanja, ne vpitja, ne bolečine. “ (Skr. raz. 21, 'd, 4.) O Oče, vzemi nas vse v svoje svete nebesa! Po Kristusu Jezusu.— Amen. Mis. križ. 13 B>|3>-cS4®i S 9 9 II. Del. lisijoiisKe pobožnosti t dvanajstih razdelkih. ■ -- rg - U S T- .- I. Razdelek. „ Molitev je duhovna orožnica, na- j polnjena z Vselej zmagovalnim orož¬ jem za vsaki boj ; in s tem orožjem bom Boga častil , svojo dušo rešil in krono večnega življenja si pridobil Sv. Vincencij. Jutranji blagoslov. (Sv. Elizabete.) Blagoslovi me f Bog Oče! varuj me f Jezus Kristus! razsvitli me f * sv. Duh! Pomagaj mi, moj Gospod p - ----cž * — 204 - sera vstajal, se oblačil? --©KH , & Kako sem ? molil? — Kako sem bil pri sv. maši? j pri delu? pri jedi? — Kako sem se j obnašal vpričo družili ljudi? s to ali uno osebo? v tej ali uni priložnosti? kako v nevarnosti? v nasprotnostih? v skušnjavah? Se nisem pregrešil: V mislili? Sem li pasel po svoji glavi nečiste, napuhnjene , ne- vošljive, maševavne, natolcevavne ali obupne misli? in to prostovoljno? — Sem li vanje privolil ? se dalj časa z njimi mudil? — Kako dolgo? Koli¬ kokrat ? V besedah? Sem li klafal? klel? lagal? — Se je to v naglici, neprevidoma, ali s premislikom godilo ? V djanji? Sem bil len ali ne¬ voljen s svojim delom? — Sem li kaj nespodobnega počel ? — Sem bil v družbi razuzdan? — Svojim staršem ali gospodarjem nepokoren? neotesan? — Sem bil svojemu bližnjemu sovra¬ žen? nevošljiv? neusmiljen? krivičen? — Sem se njegove časti lotil ? — Sem mu kako škodo napravil ? -C&® 205 >$>- V o p u š e n j u ? Nisem li opustil ga posvariti, podučiti ali od greha odverniti? — Kako sem skerbel za dušo svojih otrok ? svojih podložnih ? — Sem se dobrega sramoval? —-mo¬ litev opustil ? S p tujimi grehi? Sem se ptujega greha veselil ? — Nisem kdaj drugim v spodtikljej bil ? morebiti celo svojim otrokom? svojim poslom? — Sem li vselej greh zabranil, ko je bilo to moja dolžnost, in bi bil to lahko ? — Pomisli še: Kako si svoj zjutraj storjeni sklep spolnoval? ali si ga in kolikokrat si ga preloniil ? Dobro pre- vdari, kaj je vzrok tvojega novega padeca, in poiši si pripomočkov, da boš zanaprej bolj stanoviten. Posebej še premisli: Kako je s tvojim navad¬ nim — poglavitnim grehom. Vedi, da kakor skerbno boš vsaki večer pre- iskaval svoj dušni stan, tako boš rastel v keršanski popolnamosti. — Ko boš tako pregledal in spoznal svoje pregreške in boš vidil, da si zopet dobrega Očeta razžalil, ponižaj se pred a njim in s skesanim sercem obudi:) JU>- - 206 — fB>3o--.-cWg ^ Obžalovanje. • O neskončno dobri Oče! zopet danes sem te razžalil ! Je li to hva¬ ležnost, ktero sem ti dolžan za tolike in tako velike dobrote tvoje ? Oh! saj spoznam, da sem kriv, da nisem vre¬ den, tvoj otrok imenovan biti. Ali ti, o moj Oče ! si neskončno dober in usmiljen,' zato z zaupanjem pribežim ; k tebi nazaj, ter te kleče prosim, jo¬ kaje zdihujem: O odpusti mi vse moje grehe, ktere sem danes ali kdaj v svojem življenji storil! Žal mi je, serčno i jih obžaljujem; in to ne le zato, ker i sem nebesa zgubil in pekel zaslužil, | ampak ker sem razžalil tebe, svojega Boga, tebe neskončno in preljubeznjivo dobroto! O da bi zamogel vse to po¬ ravnati ! O da bi te nikdar nikoli ne bil razžalil! i Sklep. Terdno in resnično sklenem, da bom prej ko prej in odkritoserčno se o spovedal vseh svojih grehov, da se © —--•---ci4 207 «Wo—-- - -—--— V bom ogibal vsake priložnosti v greh, r da bom na tanko spolnoval vse svoje dolžnosti, in raji hočem umreti, kakor tebe, svojega preljubeznjivega Boga.! še kdaj s kakim grehom vedoma raz¬ žaliti. Zato hočem koj začeti ter se . posebno še vojskovati zoper svoj na¬ vadni, poglavitni greh. •—• Odpusti mi, o preusmiljeni Oče ! kakor tudi jaz iz ljubezni do tebe iz serca odpustim, vsim razžalnikom svojim. Dodeli mi le svojo mogočno pomoč, da pobožno živim in ti zvest ostanem prav do smerti. Večerni blagoslov. Prosimo te, o Gospod! obiši to stanovanje, izženi iz njega vse zale¬ zovanje hudobnega duha; tvoji sveti angeli naj prebivajo v njem, da. nas obvarujejo v miru, in daje tvoj blagoslov vedno nad nami. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Ti, o Marija! nas blagoslovi' s k svojim preljubim detetom Jezusom Kri- k . ---i-—-cKsi: — 208 — ? stusom; pred vsem hudim nas obva- ? ruj, pred naglo, neprevideno smertjo, ' pred smertnim grehom! Češeno bodi to sladko ime: Je¬ zus, Marija in sv. Jožef! Češena bodi vsa nebeška družba, zdaj in na vse večne čase! Amen. Po svojem devištvu in čistem spočetji, o Devica! očisti naše duše, naše serca j Današnji svetnik 1., in juternji svetnik I., moj patron I., sv. Mihael, vsi svetniki Božji, vsi angelski kori, in ti, o Mati Božja! pokleknite pred Jezusa Kristusa ter ga ponižno pro¬ site, naj se usmili vseh duš, ki so se danes iz tega sveta ločile, ki so zdajle pred sodnjim stolom, ki bodo nocoj to noč in jutranji dan to solzno do¬ lino zapustile ; naj jim bo milostljiv ! pa naj dodeli tudi meni in vsim mojim srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo ! Amen. Oče naš... Češena si Marija!... Čast bodi... 209 ¥ f 1. O Božiču. Pozdravljenje deteta Jezusa. (Syete Gere.) Bodi pozdravljen, o ljubeznjivi Jezušček! ti naj sladkejši ljubezen vse vstvarjene ljubezni! v polnosti tvoje¬ ga božjega bitja te pozdravim, z vsemi željami celega keršanstva te objamem! Bodi pozdravljen, o preserčni Jezušček! ti blažena cvetlica Naza¬ renska, ti prelepa roža Jerihunska, ti nebeška mladika iz korenine Jesetove, ti cveteča terta iz vinograda Engad- skega! vleci naše serca na se in po- A živi jih s svojo sladkostjo. II. Razdelek. 14 — 210 — ~«!H® Bodi pozdravljen, o blaženi Je- S zušček! ti živi kruh Betlehemski, ti nedolžno Jagnje Jeruzalemsko, ti ro¬ jeni kralj Judovski, ti blagi vodnik hiše Izraelske, ti veličastni knez vse dežele Galilejske; sprejmi nas med iz¬ voljene služabnike svoje! Amen. Božični psalm. (Sv. Mehtildo.) Slavljena bodi ura, v kteri se je Bog včlovečil! Slavljena bodi preblažena De¬ vica, ki je Kristusa rodila! Slavljeni bodite sv. angeli, ki ste Jezusa Kristusa v jaslicah molili! Slavljene bodite solzice, ktere je Kristus kot dete pretakal! Slavljeno bodi uboštvo, ktero je Kristus v hlevu preterpel! Slavljena bodi ljubezen, ktera je večnega Boga v včlovečenje pripeljala! V tej ljubezni o večni Oče! in zavoljo tega, kar je tvoj preljubi Jezus v svoji mladosti storil in pre¬ stal, se usmili nas ubogih grešnikov zdaj in o naši smertni uri! Amen. ^ šo-- — 211 O sv. treh kraljih. Trojni dar. (Sv. Gere.) -CjMjg O presveta in prečastna Tro¬ jica! Zedinjen s tisto molitvijo, sktero so sv. trije kralji preljubo dete Jezusa v naročji njegove matere molili, te mo¬ lim tudi jaz. Zamiro, ktero so ti oni darovali, darujem tvojemu najvišemu veličastvu iz dna svojega serca naj svetejše telo Jezusa Kristusa z vsim zatajevanjem in terpljenjem, ktero je on preterpel. O visoko češena Trojica! s sv. tremi kralji padem pred te na svoj obraz, ter te molim z naj večim spoštova¬ njem, in za kadilo, ktero so ti oni da¬ rovali, ti darujem naj bolj blago, naj bolj blagoslovljeno dušo Kristusovo, z vsim dopadajenjem, ktero si ti vedno imela nad njo! O presveta in preblažena Tro¬ jica! s sv. tremi kralji padem pred te na svoj obraz, in te molim z naj ve¬ čim spoštovanjem, in za zlato, ktero * so ti oni darovali, ti darujem s tako a 14 ’ — 212 -cK častjo, s tako zvestim namenom, ko¬ likor je to le mogoče kaki stvari, naj bolj blaženo, moljenja naj bolj vredno dobro, ki se v nebesih in na zemlji dobiti zamore — ti darujem veličastno, visoko češeno, nezinirno božje bitje Kristusovo, z vsemi zakladi bogastva in milosti, ktero on obseže! Vse to ti darujem zedinjeno s tisto ljubeznijo, s ktero je bila skle¬ njena božja in človeška natora, ter te prosim, da iz obilnosti tega daru po¬ množiš vsilil pobožnim svojo gnado, izvoljenim pa njihovo veselje! Amen. 2. O velikonočnem časn. Molitve k sedmerim pvelivanjem kervi Kristusove zoper sedmere poglavitne grehe. (Pred misijonskim križem. 1. Pri obrezovanji. Zoper napuh. O toliko ponižni Zveličar, Go¬ spod Jezus Kristus! večna slava ti bodi, ker si se že osmi dan svojega b umerjočega življenja v zgled ponižno- o ©.►8>------Cii«!© 213 S»--—.-:---—-e I m~ -—--.-.-;--C&S 214 — o» *-------csJi » — 215 — mm --— ? vso zavidnost iz mojega serca, davsim ljudem resnično privošim vso časno in večno srečo ! Amen. Pri odprenji njegove strani. Zoper lenobo. O Jezus, zveličanje in življenje vsim ljudem! večna slava ti bodi, ker si svojo sveto stran s sulico odpreti pustil! Zavoljo tvoje svete kervi in vode, kije tekla iz tvoje strani, me pre¬ drami iz sramotnega spanja moje le¬ nobe, ter me prisili, da te djansko lju¬ bim in ti do smerti zvesto služim! Amen. Darovanje vseh djanj v sv. rane Jezusa Kristusa. (Pred misijonskim križem.) Predobrotljivi Jezus, v sladko rano tvoje češene desne roke izročim vse dobre djanja, ktere sem kdaj sto¬ ril ali jih bom s tvojo pomočjo še sto¬ ril, ktere ti v tvojo čast tako za terdno posvetim, da naj njihovega zaslu- ženja nikoli z nobeno nečimerno častjo ^ zgubiti ne morem. ; mm -----.—————-«g«i — 216 — Predobrotljivi Jezus: v sladko J* rano tvoje češ en e leve roke potopim vse svoje grehe in hudobije, ter te ponižno prosim , da jih s svojo pre¬ drago kervjo izbrišeš, da me pred tvojo ojstro sodbo ne bodo tožile in ne bodo klicale večne pogube čez me. Predobrotljivi Jezus! v sladko rano tvoje blažene desne noge izročim vse, kar mi bo tvoja božja roka srečnega in veselega v tem življenji naklonila, ker vse s tvojo božjo voljo tako ze¬ dinim in ji tako podveržem, da me nobena stvar od tebe ločiti ne pre¬ more. Predobrotljivi Jezus! v sladko rano tvoje blažene leve noge potopim vse terpljenja, britkosti m skušnjave, ktere mi bo tvoja božja previdnost še v vsem mojem življenji poslala. Zedi¬ nim jih zdaj in za vselej s tvojimi obilnimi težavami in s tvojim britkim terpljenjem, da so tebi toliko bolj do¬ padljive in meni toliko bolj zaslu- živne. Predobrotljivi Jezus! v preslad- ’ o rano tvojega blaženega Serca za a ■-cs — 217 — ©W»- —c;<© ? klenem svoje serce z vsimi njegovimi željami in nagnjenji, da bode s teboj tako sklenjeno in očišeno, da se za naprej nikdar več v pregrešne, reči ne zaplete. Amen. Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot! nebo in zemlja sta polna sla¬ ve veličastva njegovega. Amen. Radujmo in veselimo se in ska- zujmo mu čast; ker dan veselja je zasvetil! Aleluja! Vredno je Jagnje, ki je umorjeno bilo, da sprejme moč, božestvo, mo¬ drost, čast in slavo! Amen. Hvalite našega Boga vsi služab¬ niki njegovi, in vsi, ki se ga bojite, ve¬ liki in mali! Aleluja! Slava in čast in moč naj bo njemu, ki sedi na sedeži, in Jagnjetu na vse veke! Aleluja! Bodi ti hvala, vsegamogočni Bog, ki si in si bil, in boš, ki si izročil svojo moč Kristusu, svojemu Maziljen- Velikonočni psalm. (Sv. Mehtilde.) * cu! Aleluja! 1 » — 218 — Ma--■— - -om Prišla je slava in moč in kra- j ljestvo našega Boga in Kristusa, Sinu njegovega! Aleluja! Zakaj zdaj je prelomljena sovraž¬ na moč, in premagano in poterto je smertno zelo! Aleluja! Aleluja! Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; zdaj in na vekomaj! Amen. Veseli zdihljeji v praznik Gospodovega vnebohoda. (Sv. Bonaventura.) Molimo in veselimo se zmage našega Gospoda in Zveličarja Jezusa I Kristusa; kajti odperl je vrata nebe- ] ške in je pot ravnal vsim, ki mu po potu sv. križa nasledovati hočejo: on | nas, dozdaj izgnane, hoče v našo pravo : domačijo nazaj peljati, kjer nas je j odmenil za sodeleže angeljske in hiš- ; nike Božje. Molimo in veselimo se zmage | našega Gospoda in Zveličarja Jezusa j Kristusa; kajti med slavnim petjem , angeljskim in med ukanjeni Kerubinov | in Serafinov je kakor na perutih mile —«5---———--cg f dal v nebesa, kjer sedi na desnici Očetovi, da pred njegovim obličjem ; vedno za nas prosi; da imamo tacega j višega duhovna, ki je svet, nedolžen ! in neomadeževan in viši kot nebesa | same. Molimo in veselimo se zmage Gospoda našega in Zveličarja Jezusa ; Kristusa; kajti „Gospod“ je njegovo ! ime. — Tvoja slava, o Gospod vsih | gospodov! naj te vzdigne iz te solzne j doline, naj te nese čez višave nebeške, da tudi nam pripraviš kraj preblaže- nega zveličanja! Oh, raztergaj skorej vezi naše sužnosti, in milostljivo nam j dodeli, kar od tebe želimo, po čimur ) hrepenimo! V hišo tvojo gremo in v družbi angeljski hočemo prepevati tebi, ki se ti spodobi na zemlji in v nebesih slava in hvala, na vse veke. Amen. 6 — 220 — 0Ho--i--——--eJO: f f 3. 0 binkoštih. Pobožni zdihljeji k sv. Duhu za sedmere darove njegove. 1. Pridi, sveti Duh! Duh vse svetosti! Pošlji mi z nebeške visokosti Svoje sedmere darove! Pridi, o Duh modrosti! nauči moje serce, da nebeške dobrote cenim in ljubim, ter jih višej stavim nad vsimi pozemeljskimi. Pokaži mi tudi pot, po kteri jih dobiti in večno posesti za- morem. Amen. Oče naš. 2. Pridi, sveti Duh! itd. Pridi, o Duh u m n o s t i! razsvetli mojo dušo, da vse zveličanske skriv¬ nosti v veri spoznam, si jih k sercu r vzamem, da enkrat v tvoji svitlobi gledam večno luč in popolnoma spo- t znam tebe in Očeta in Sina. Amen. j Oče naš. 3. Pridi, sveti Duh! itd. Pridi, o Duh sveta! stoj mi na j strani v vsem djanju tega minljivega j A življenja! nagni moje serce k dobremu, o tiVgo--—--- -cm, -c l r - s 9 odverni ga od hudega, in vodi ga po 9 pravem potu svojih zapoved, da do¬ sežem zaželjeni namen večnega zve¬ ličanja. Amen. Oče naš. 4. Pridi, sveti Duh! itd. Pridi, o Duh moči! daj moč mojemu sercu; ohrani ga terdnega v dobrem v vseli zmotnjavahin nasprot- nostih tega sveta. Daj mi serčnost in moč zoper vse hudobne napade mojih sovražnikov, da me nikdar ne zapeljejo, da bi zapustil tebe, o naj vikši dobrota ! Amen. Oče naš. itd. 5. Pridi sveti Duh! itd. Pridi, o Duh učenosti! vodi mojo radovednost, da nikoli ne želim ne vedeti ne znati, kar bi mi bilo škod¬ ljivo ali nekoristno. Daj mi vnemo, da dolžnosti svoje vere in svojega sta¬ nu vedno bolj spoznavam in na tanko spolnujem; uči me pa tudi, kako naj i jih tebi dopadljivo spolnujem. Amen. Oče naš. itd. 6. Pridi sveti Duh! itd. Pridi, o Duh pobožnosti! vnemi moje serce v pravi pobožnosti A in v sveti ljubezni do tebe, svojega 9 -----=- iKO- — 222 — Boga in Gospoda, da v vseli svojih ^ djanjih le tebe išem in v pravi lju¬ bezni tudi najdeni. Amen. Oče naš itd. 7. Pridi, sveti Duh! itd. Pridi, o Duh strahu Božjega! presuni mi serce s svojim zveličan- skim strahom, da vedno tebe, svojega Boga in Gospoda, pred očmi imam, in da se vsega skerbno ogibljem, kar bi ne dopadlo prečistim očem tvojega Božjega veličastva. Amen. Oče naš. itd. Pridi, sveti Duh! napolni serca svojih vernih! In vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Molimo. Prosimo te, o Gospod! vlij mi¬ lostljivo v naše serca svetega Duha, v čigar modrosti smo vstvarjeni in v čigar skerbi smo vladani. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Gospodu našem. Amen. Božja pomoč, ostani vedno pri nas! Amen. — 223 — i f Hvalni psalm o sv. Rešnjem Telesi. (Sv. Gere.) 1. Hvaljen in češen bodi, naj svetejši in naj častitljivši zakrament altarja! s tolikratno hvalo, kolikor je zvezd na nebu, isker v ognju, kaplic v morju, peska na zemlji, cvetlic spo¬ mladi, sadu poleti, listja jeseni, sne¬ žink po zimi in vstvarjenih bitij v nebesih in na zemlji! Kajti vse hvale si vreden, o Jagnje Božje, presladki Jezus! ki si bistveno in resnično pri¬ čujoč v zakramentalnih podobah ! Amen. 2. Hvaljen in češen bodi, naj svetejši in naj častitljivši zakrament altarja! s tolikratno hvalo, kolikor vsi angeli in vsi ljudje z vsemi svojimi močmi premorejo doseči in zmisliti, ali v djanji storiti, s besedami izgo¬ voriti, z mislimi znajti in s sercem poželeti! Kajti večne hvale si vreden, o Gospod, naš Bog, ki nas hraniš s svojim svetim mesom in nas napajaš ^ s svojo predrago kervjo! Amen. * BHO---—©&S — 224 ©:►*> — oi m j 3. Hvaljen inčešen bodi naj sve- 9 : tejši in naj častitljivši zakrament al- tarja! s tolikratno hvalo, kolikor pre¬ sveta Trojica v svoji vsegamogočnosti storiti, s svojo, vednostjo spoznati, in s svojo dobroto želeti zamore; in to na vse strani, po vsih krajih, na vse čase, skozi celo večnost! kajti ne¬ zmerne hvale si vreden, o Jezus, ti Sin živega Boga, ki v tem božjem zakramentu svojo človeško in božjo natoro deliš dušam, ki te z očišenim sercem prejmejo! Amen. Oešeno in hvaljeno naj vedno ho Presveto Rešnje Telo! Darovanje naj svetejšemu Jesusovemu Sercu. (Pred misijonskim križem.) O moj preljubeznjivi Jezus, da se ti hvaležnega skažem, in da popra¬ vim svojo nezvestobo, darujem jez I. I. tebi svoje serce, ter se ti popol¬ noma posvetim in terdno sklenem s tvojo gnado nič več ne grešiti. (100 dni o odpusteka vsak dan. Pij VII. 1817 ' 22o Drugo darovanje presv. Jezusovemu Sercu. ^ (Pobožne sestre Margarete Alakokve.) Jaz I. I. posvetim in- darujem presvetemu Sercu našega Gospoda Je- zusa Kristusa svojo osebo, svoje živ¬ ljenje, svoje djanje, svoje britkosti in terpljenja, da se zanaprcj vsega vdam njegovi ljubezni in v njegovo pove¬ ličanje. Moj terdni, nepremakljivi sklep je, da sem ves njegov, da vse iz lju¬ bezni do njega storim, in da se iz vse stoje duše odpovem'vsemu, kar bi temu božjemu Sercu dopadljivo ne bilo. Za to edino tebe, p presveto Serce! izvolim za svojo ljubezen, za varha svojega življenja, v zagotovljenje svo¬ jega zveličanja, v brainbo svoji slabo¬ sti in v zadostilo vseh pregreškov svojega celega življenja! O Serce, vse milo in dobro! bo¬ di mi gotovo pribežališe ob uri moje smerti; bodi mi opravičenje pred Bogom in odverni od mene vso kazen njego¬ vega pravičnega serda! O Serce, polno ljubezni! na te 6 stavim vse svoje zaupanje; ves moi s Mis. križ. 1 5 — 2Ž6 to--—-cwa strah je v moji hudobiji; vse moje za- upanje pa je v tvoji dobroti. Zateri v meni vse, kar bi tebi ne dopadlo, kar bi tebi nasprotovati utegnilo. Tvoja čista ljubezen naj se v moje serce tako glo¬ boko vsadi, da te nikdar pozabiti, ni¬ koli se od tebe ločiti ne morem. O božje Serce! zarotim te pri tvoji neskončni dobroti, da naj bo moje ime globoko vtisnjeno v te; ker v tvoji sveti službi hočem živeti in umreti. Amen. — 227 — 1. Čisto spočetje Marije Device. 0 Bog! ki si v čistem spočetji preblažene Device Marije svojemu Sinu vredno stanovanje pripravil; do¬ deli nam, ki si nas v terpljenji in smerti Jezusovi posvetil, da po njeni dobrot¬ ni prošnji čisti in nedolžni enkrat pridemo pred te. Po Kristusu, tvo¬ jem Sinu, Gospodu našem. Amen. V svojem spočetji, o Devica! | si brez madeža bila; Prosi za nas Očeta, čigar Sina si rodila! 2. Očiševanje Marije Device ali Svečnica. Vsegamogočni, večni Bog! čigar £ edinorojenega Sina je danes njegova 6 ----ojkill 15 * - 228 't> -r-=-■;- <%m presveta Mati v tempeljnu darovala; ? dodeli, da nam življenje Marijno kot sveta Inč sveti, da v posnemanji ta¬ istega vredni postanemo, da bomo en¬ krat postavljeni v tempelj- tvojega ve¬ ličastva. Po Kristusu i. t. d. Amen. Stori me vrednega te častiti, j o presv. Devica! Daj mi moč zoper sovražnike tvoje! 3. Oznanjenje Marije Device. Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, da, ki smo po an¬ gelovem oznanjenji včlovečenje Kri¬ stusa, tvojega Sma, spoznali, po njego¬ vem terpljenji in križu častitljivo vsta¬ jenje dosežemo. Po Kristusu i. t. d. Amen. Angel Gospodov je oznanil Mariji. In je spočela od sv. Duha. 4. Vnebovzetje Marije Device. Vsegamogočni večni Bog! ki si 6 dušo in telo častite Device Matere Ma- o Mo--- -ttm — 229 — -s§<® rije, da bi vredno prebivališe tvojega * Sina biti zaslužila, s pomočjo sv. | Dulia pripravil; daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne snierti rešeni. Po ravno ti¬ stem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, j Gospodu našem. Amen. Povzdignjena je sv. Mati Božja, čez kore angeljske v nebeškem kraljestvu. 5, Bojstvo Marije Device. Prosimo te, o Gospod! naj obilno j teče tvoja nebeška gnada tvojim slu¬ žabnikom, da, kakor Je bilo matern- stvo preblažene Device začetek našega j zveličanja, naj pobožno praznovanje j njenega rojstva nam mir pomnoži. Po Jezusu i. t. d. Amen. porodnica! Je veselje oznanilo vsemu svetu. O Božja porodnica, lepa lilija čistosti! Ne pozabi mene pri svojem Sinu! 6 Tvoje rojstvo, o Devica in Božja -CM® — 230 — >8o-- 6. Eoženkranski praznik. Vsegamogočni, večni Bog! ki ; nam je tvoj edinorojeni Sin s svo¬ jim življenjem, s smertjo in svojim j vstajenjem dobroto večnega zveličanja pripravil; prosimo te, ki smo te skriv¬ nosti v sv. roženkrancu preblažene Device Marije pobožno premišljevali in častili, dodeli nam gnado, da to dosežemo, kar nam obetajo. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šem. Amen. O Marija, pokaži svojo moč zo¬ per sovražnike naše; Da boš poveličana med narodi! 7. Škapulirski praznik. O Bog! ki si škupulir na Karmel- ski gori s posebenim varstvom in s častnim imenom svoje Matere, pre- čiste Device Marije poveličal; prosimo te, naj nam bo njena prošnja vedna po¬ moč, da bomo po njej z neizrečenimi do¬ brotami obdarovani, rešeni vsili nevar- A nost, v večnem veselji z njo sklenjeni A ----eM© - 231 — ---HDŠ<(S " v večni ljubezni. Po Jezusu Kristusu, v M živi in kraljuje z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Preljubeznjiva Kraljica sv. ška- pulirja! Prosi za nas! 8. V praznik presvetega Marijnega serca. O Bog! ki si presveto serce pre- blažene in vedno neomadežane Device Marija z duhovnimi darovi svoje gna- de napolnil, in ga po podobi božjega Serca svojega Sina Jezusa Kristusa z ljubeznijo in milostjo obsul; dodeli nam, da, ki obhajamo spomin tega preslad¬ kega serca, z zvestim posnemanjem njegovih čednost oblečemo Jezusa Kri¬ stusa, Sina tvojega, Gospoda našega. Amen. 9. Spomin sedmerega Marijnega ve¬ selja. (Sedmero Marijno veselje je bilo: t l. Pozdravljenje velicega angela Gabri- jS ►la------—c-KiSS SgHiO---r- ; - C~- ——-——-—-— €iW0 233 --- Š5s 9 posebno , -- še ob uri naše smerti. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom itd. Amen. ■~c$m S v 11. Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste usliši nas! Bog Oče nebeški, j Bog 'Sin, Odrešenik sveta, {usmili Bog sveti Duh, f na „ , Sveta Trojica en sami Bog, 1 ■ ./ Sv. Marija, ! Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, ^ Mati ljubeznjiva, £>>&> - — ------ -— se N P P P m w o 03 p 234 — - - -—-— X * Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, ' Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, ^ Kraljica angelov, Otto---—--- tSl So P P OD > o CfQ go ►p 'rosi! 235 — Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- . lješ; usmili se nas o Gospod; Kriste, sliši nas! Kriste, y usliši nas! Oče naš ... Češena si Marija... Molitve. I. K presvetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 6 O. Kteri ima vso sladkost v sebi. * —---- <%m 236 ©Ho- -- «5 ? Molimo. I . : 0 Bog! kteri si nam v prečud¬ nem zakramentu spomin svojega terplje- nja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje ■kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬ šenja vedno v sebi čutimo: 2. K sveti Devici Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi na¬ ših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O ča¬ stitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izročL V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, A prosimo, Gospod Bog ! da vedno zdrav- A HtW»~- -- : --—*——<&« -CsCSS 237 - OMo- •-c«® f je na duši in na telesu vživamo, in f da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti • rešeni in večnega veselja deleležni. 3. Češena kraljica. Češena bodi kraljica, Mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo 'zapu- šeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni do¬ lini. Oh, oberai tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas ; in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, blaženi sad tvojega telesa: o milost¬ ljiva , o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da vredni postanemo obljub Kri¬ stusovih. Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi, vredno prebivališe tvc Molimo. — 238 — ^ jega Sina biti zaslužila, s pomočjo sv. “ Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smerti rešeni. 4. K svetemu ložefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! za- služenje ženina tvoje presvete Matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 5. Molimo za vse potrebe. Gospod! ponižno te prosimo, raz¬ veži po svoji milosti naših grehov vezi ■6 in ohrani po prošnjah svoje izvoljene 6 @tfo- -—-oni — 239 [<§»*>- 1 A 3 ? , gjKO- Matere, ljube Device Marije in vseh svojih svetnikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo ro¬ dovino in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čedno- stimi; dodeli nam mir in zdravje, od- verni od nas vidne in nevidne sovraž¬ nike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijatlom in ne- prijatlom, in obvaruj to duhovnijo z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsem vernim krist¬ janom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in po¬ koj. Obvaruj našega papeža L, našega škofa L, našega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. S Jg ~c i-ci — 240 — V. Božja pomoč ostani vselej ? pri nas. O. Amen. Oče naš •... Cešena Marija ... (petkrat.) 12. Pozdrav in prošnja k Materi Božji na Božjih potih. (Blaženega Nikolaja od Fliie.) Blažena si,. čista, neomadežana Mati Marija, Mati vse milosti, Mati Kristusova in tudi-naša Mati! prosim te, prečista in blažena Devica! bodi nam mogočna priprošnica pri svojem preljubem Sinu, Gospodu našem in sodniku Jezusu Kristusu, da nas uboge grešnike v tej solzni dolini vdeleži svoje neizmerne milosti ter nas vedno obrani v svoji ljubezni in prijaznosti, in nas iz te revšine pokliči še. le, ko bomo poprej s čistim sercem prejeli njegovo presveto Kešu j e Telo. Prosim te tudi, o visokočešena in milosti polna Mati Marija! bodi mi priprošnica pri svojem Sinu, da on razlije svoje milo usmiljenje ne le čez a - 1 --ciH® 241 1H»-— -—.- .— - - -—---- 3. K sv. Jožefu. (Sv. Frančiška Sal.) ----flj * tvoje čednosti. Prosi toraj za me, o veliki svetnik! in zavoljo, tiste ljubezni, s ktero si ti Jezusa in Marijo ljubil, in 's ktero sta tebe Jezus in Marija ljubila, mi sprosi to neizrečeno srečo, da ži¬ vim in umerjeni v ljubezni do Jezusa in Marije. Amen. ‘S 4. K sv. Janezu Kerstnik u. Slavni napovedovavec Jezusa Kri¬ stusa, sv. Janez Kerstnik! ki si vsem ljudem kazal pot v kraljestvo Božje; prosi Gospoda, naj mi zavoljo tvojega zasluženja dodeli to gnado, da čisto in spokorno živim, ta svet zaničujem in po večnih dobrotah hrepenim. Amen. 5. V čast sv. apostcljnov Petra in Pavla. O Bog! kisi današnji dan posvetil z mučeniško smertjo sv. aposteljnov Petra in Pavla; dodeli svoji cerkvi milost, da v vsili rečeh zvesto spolnuje nauke tistih, po kterih se je keršan- ska vera začela. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen. — 246 — 6. K sv. Alojziju. 0 sv. Alojzi! ozaljšan z angeljsko čistostjo! jaz, tvoj nevredni služabnik, izročim v tvoje varstvo čistost svojega telesa in svoje duše, ter te prosim po tvoji angeljski čistosti, da me pripo¬ ročiš neomadeženemu Jagnjetu Jezusu Kristusu, in njegovi presveti Materi, Devici vseh devic, da se obvarujem vsega, posebno smertnega greha. Ne pripusti, da bi kdaj omadeževal z naj manjšim madežem svojo nedolžnost; temuč, ko me vidiš v skušnjavi ali v nevarnosti, odženi od mene vse ne¬ čiste misli in želje; obudi v meni misel na večnost in spomni me mojega križanega Jezusa. Vtisni mi globoko v serce misel na Boga in strah Božji; vnemi v meni ljubezen do Boga, da te tukaj na zemlji vedno posnemam, v ne¬ besih pa s teboj vred Boga na večno j vživam. Po Jezusu Kristusu, Gospodu I našem. Amen. Oče naš... Cešena si I Marija . . . (100 dni odpusteka. Pij VII, 1802.) £ - --- <.&©; — 247 — fKo--------oMB 7. V čast sv- Alfonzu Ligvorjanu. ? O Bog, ki si po svojem za zve¬ ličanje duš toliko vnetem sv. spozno- vavcu in škofu Alfonzu svojo cer¬ kev z novim redom razveselil; prosimo te, dodeli nam, da bomo, po njegovih zveličanskih naukih podučeni in po njegovem zgledu vterjeni, srečno k tebi dospeli. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 8. V čast sv. 14 pomočnikom. (Ti splošno češeni svetniki so: ss. Dionizij, Blaž, Erazem, Juri, Kri¬ štof, Pantaleon, Vid, Ahacij, Evstahij, Cirijak, Egidij, Katarina, Barbara in Margareta.) O vi sv. knezi nebeški ! vse, kar ste na zemlji imeli, bogastvo, čast, še celo življenje svoje ste darovali Bogu ; zdaj pa srečno kraljujete v nebesih, polni veselja in blagosti, gotovi večne krone, ktero ste si tukaj prislužili; o usmilite se mene, ubozega grešnika v tej solzni dolini, in sprosite mi od ti- * stega Gospoda, kteremu ste vi vse da- ^ lf >®>-----c®«® — 248 — ----- ; - - - & 9 rovali, in kteri vas zdaj toliko ljubi, 9 sprosite mi giiado, da tudi mene po- terjuje, da zamorem poterpežljivo pre¬ našati vse terpljenje tega sveta, da premagam vse skušnjave hudobnega duha, in da do smerti stanoviten osta¬ nem, da tudi jaz enkrat v vašo drušino pridem in najvikšega Boga z vami vred častim in molim, pred čigar obličjem vi stojite in še vekomaj veselite. Amen. 9. K sv. Katarini. Prečastna prijatlica večhega Boga, sv. Katarina! ki si z dvojno krono de¬ viške čistosti in mučenstva šla v nje¬ govo nebeško kraljestvo; prosi za-me, da s stanovitno ljubeznijo do svojega Zveličarja premagam vse, kar je hu¬ dega, in da sem le čednosti vdan, da tudi jaz dospcm v tisto deželo miru, kjer se ti in vsi keršanski junaki večno veselite. Amen. 10. V čast sv. Barbari za srečno zadnjo uro. Vsegamogočni, večni Bog! k tvoji & mili dobroti zdihujemo, da nam zavoljo 6 -ckI' aM»- — 249 !§>€>---—-—--- : -:-;-'--O«'®' 4 -. . ^ ? zasluženja in priprošnje sv. device in ? mučenice Barbare gnado dodeliš, da ti z dušo in s telesom čisti in veseli služimo, da prav pripravljeni umerjemo in pred smertjo vredno prejmemo pre¬ sveto Telo tvojega Sina, da s to ne¬ beško hrano pokrepčani srečno svoj namen dosežemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. tl. K vsim svetnikom. ; (Sv: Mehtilde.) Pozdravljeni mi bodite, vi sveti očaki in preroki! v presladkem Sercu Jezusovem; pa prosim vas, darujte za me Bogu tisto goreče hrepenenje svo¬ jega serca, s kterim ste po včlovečenji Kristusovem zdihovali! Pozdravljeni mi bodite, vi sveti aposteljniin učenci! v presladkem Sercu Jezusovem; pa prosim vas, darujte za me Bogu svojo sv. zvestobo in stano¬ vitnost, v kteri ste s Kristusom v svojih skušnjavah premagali in s svojimi pri¬ digami njemu zvesto ljudstvo pridobili! Pozdravljeni mi bodite, vi Sveti mu- 6 čeniki! v presladkem Sercu Jezusovem ; A ©>§> -4--o^I H»®>- -- —--CMS ° pa prosim vas, darujte za me Bogu ^ svojo sv. poterpežljivost, s ktero ste iz ljubezni do Jezusa svojo kri prelili! Pozdravljeni mi bodite, vi sveti spoznovavci! v presladkem Sercu Je¬ zusovem; pa prosim vas, darujte zame Bogu svojo svetost, s ktero ste drugim z besedo in zgledom pot v življenje kazali! Pozdravljene mi bodite, ve svete device! v presladkem Sercu Jezusa, vašega božjega Ženina; pa prosim vas, darujte za me Bogu svojo čistost in nedolžnost, s ktero ste zaslužile, da ste v nebesih Kristusu naj bližej! Pozdravim in počastim vas, vsi svetniki Božji! v presladkem Sercu Jezusovem, in po ravno tem presvetem Sercu zahvalim Boga za vse milosti, ki so tekle iz njega vam v blagor in v zveličanje vaše. Prosim pa vas vse in vsacega posebej, da darujete za me Bogu vse tiste čednostim popolnamosti, s kterimi ste vi vsak posebej dopadli Gospodu. Amen. — 251 vsili svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, . Bog Sin, Odrešenik sveta, [usmili se Bog sveti Dub, ( nas! Sveta Trojica, en sami Bog, j Sveta Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, za nas Boga Sv. Mihael, prosi! Sv. Gabriel, Sv. Bafael, Vsi sveti angelji in arhangeli, Vse sv. verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Jože/ KerStnik ’ | za »as Boga prosi! Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga — 252 — td . o 0Q SO. Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakob, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakob, Sv. Eilip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, Vsi sv. aposteljni in evan¬ gelisti, Vsi sv. učenci Gospodovi, Vsi sv. nedolžni otroci, Sv. Štefan, ) Sv. Lavrenci, > za nas Boga prosi! Sv. Vincenci, ^ Ss. Fabijan in Sebastijan, Ss. Janez in Pavel, (za nas Boga Ss. Kozma in Damijan, Ss. Gervazi in Protazi, CS4® £ 9 za nas > Boga prosite! prosita! ~CW!0 253 — za nas [Boga prosi! — --- - X ? Vsi sv. mučeniki, za nas Boga prosite! I Sv. Silvester, \ Sv. Gregor, / Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Hieronim, Sv. Martin, Sv. Nikolaj, Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, \ Sv. Benedikt, ( za nas Sv. Bernard, > 1 Sv. Dominik, L Boga prosi! Sv. Frančišek, ' Vsi sveti mašniki in leviti, za, nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena Sv. Agata, Sv. Lucija, za nas Sv ^Jp r /£1 Sv! Cecilija, Bo £ a P rosi! Sv. Katarina, * Sv. Anastazija, — 254 - r So---- Vse sv. device in vdove, za nas Boga ? prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smerti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smerti, S skrivnostjo svojega sv. včlo- večenja, S svojim prihodom, S svojim rojstvom, S svojim kerstom in sv. postom, S svojim križem in terpljenjem, S svojo smertjo in s svojim po- i kopom, - reši nas, o Gospod! 255 — y S svojim svetim vstajenjem, reši nas, o Gospod! S svojim čudovitnim vnebohodom, reši nas, o Gospod! S prihodom tolažnika sv. Duha, reši nas, o Gospod! V dan sodbe, reši nas, o Gospod! Mi grešniki, Da nam zanesi, Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, Da svojo sv. cerkev vladaj in ohrani, Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sv. veri ohrani Da sovražnike sv. cerkve ponižaj, Da našega cesarja obvaruj, Da keršanskim kraljem in oblast¬ nikom mir in pravo enovoljnost daruj, Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost dodeli, Da nas vse v svoji sv. službi po- terdi in ohrani, Da naše misli k nebeškim željam ^ povzdigni, —----- prosimo te, sliši nas! — 256 t Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeli, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov, večnega pogubljenja reši, Da sad zemlji daj in ohrani, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeli, Da nas usliši, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. ... prosimo te, sliši nas! — 257 — Molitve po litanijah pri popoldanski službi Božji ob nedeljah in praznikih , kteri niso Matere Božje. K svetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar jo izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja Zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja ve*dno v sebi čutimo. Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnost. Vsegamogočni, večni Bog! nebe- L ški Oče! poglej z očmi svoje neskončne 6 ' —<*&■' 17 Mis. križ. — 258 - -—— * milosti naše reve in nadloge. Usmili ? se vsili vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešni¬ kom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu sv. križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri¬ hodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža I., in vodi ga po potu večnega življenja, da bos tvojo pomočjo, kar je tebi pri¬ jetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vseh ver¬ nih! glej milostljivo na svojega slu¬ žabnika, našega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in* z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življe¬ nje doseže. Bog, varh vseh kraljestev! dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju T spoznati in častiti tvojo moč, s ktero a ris — 259 — —-——®>____ -c» — 262 ©>8»-----esc® S . v Svojo molitev in svoj namen ze- * dinim z molitevj o in z namenom maš- nikovim in z namenom vesoljne ka¬ toliške cerkve, ter tebi, o moj Bog ! darujem to sv. mašo: V naj višje rno- ljenje in počastenje tvojega božjega veličastva; v hvaležni spomin življenja, terpljenja in smerti mojega ljubega Gospoda in Zveličarja; v zadobljenje vseh, meni še potrebnih gnad, zlasti še: (tu imenuj posebno gnado, za ktero hočeš danes prositi); v dušni in telesni blagor mojih staršev, prijatelov in znancev (otrok), duhovne in de¬ želske gosposke, mojih dobrotnikov in mojih sovražnikov in vseh, za ktere sem dolžan moliti ali so se mi v mo¬ litev priporočili; v pomoč in tolažbo pokojnih, da skoraj dospejo na kraj miru in pokoja. Posebno pa ti da¬ našnjo sv. mašo darujem : (tu stori po¬ seben namen!) Neskončno dobrotljivi Bog, pre- ljubeznjivi Oče nebeški! sprejmi mi¬ lostljivo ta moj dober namen in dobro- voljno usliši mojo molitev. Po Jezusu ^ Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, š>s>--- 263 -. - : - : - — 281 X 9 bom storil s tvojo gnado v zdaj in vselej c ves čas svojega življenja. Že danes, zlasti ! če se mi bo kaj /opernega pripetilo, 1 hočem iz ljubezni do tebe vse tiho in poterpežljivo prenesti. krivo tožijo iii zasramujejo.) Zahvalim se ti, o moj preljubi Jezus! za vse stopinje, ktere si v svojem j britkem terpljenji za me storil. Za- hvalim se ti za poterpežljivost, ktero ] si razodeval pri vsih tolikih krivih j tožbah; zlasti, ko so za Baraba prosili, tebe pa pogubili. Oh, ne pripusti, da bi kdaj kako stvar bolj ljubil, kakor tebe; ker ti edini zaslužiš ljubljen biti. (Mašnik odkrije kelih in daruje kruh in viuo. — Kristus je oblačil oropan, k stebru prive¬ zan in neusmiljeno bičan.) Kristus Jezus! zavoljo tistihne- £ številnih kapelj tvoje svete Kervi, ki Darovanje. a«o- - 282 — EfH.o--cK©, t je tekla pri neusmiljenem bičanji tvo- ^ jega naj svetejšega Telesa, te prosim, nikar ne dopušaj, (la bi svoje telo ke- daj oskrunil z ,gerdo, nesramno neči¬ stostjo, ki je bila poglavitni vzrok tvo¬ jega bičanja. Darujem svoje telo popolnoma v tvojo službo. Nikoli nočem nobenega uda svojega telesa oberniti v tvoje razžaljenje. Raji hočem umreti, kakor s svojimi očmi, s svojim jezi¬ kom, s svojimi ušesi, s svojim tele¬ som ali s svojo dušo zoper to angelsko čednost, sveto čistost, se kaj pregrešiti. K temu, o Jezus! mi daj ti svojo pomoč, svojo gnado! Odverni pa od mene šibo svoje jeze, ktero sem zaslužil s svo¬ jimi grehi, zlasti še s svojim telesom. (Mašnik kelih pokrije. — Kristusa s ternjem kronajo.) Jezus Kristus! po strašnih bole¬ činah, ktere si prestal, ko so tvojo sveto glavo s ternjem kronali, te pro¬ sim, prebodi moje meso s svojim sv. strahom, in dodeli mi gnado, da sebe 6 vedno zatajujem in da bom tako vreden * S»io------c 283 — v spoznan, da me boš kedaj v nebesih *' kronal s krono svojega veličastva. (Mašnik umiva roke. — Kristus je nedolžen spoznan, kedar si je Pilat roke umil). O Jezus! ti si res ves nedolžen; oh, jaz, jaz sem kriv! jaz pa sem grešil! Jaz zaslužim terpljenje in bo¬ lečine, ktere si ti terpeti hotel. Oh, naj bom vender deležen zasluženja tvojega nedolžnega terpljenja! operi me bolj in bolj mojih pregreh! Očisti me vse hudobije, ker vem, da nič ne¬ čistega v nebesa ne more. (Mašnik se k ljudem oberne, in pravi: „Mo- lite bratje! 1 ' — Kristus je pred ljudstvo postavljen z besedo: „GJej clovek!“) Nebeški Oče! poglej svojega Sina, ki se je iz ljubezni do mene včlovečil. Glej njegovo s ternjem kronano glavo! Glej njegovo s pljunki omadežano in z udarci razbito obličje! Glej njegovo vse raztepeno, vse ranjeno telo! Glej! vse to je iz ljubezni do mene prestal! - f ---c*| o predobrotljivi Oče! —In ti, o Jezus! ? bodi mi milostljiv; zlasti takrat, kedar bom postavljen pred tvoj sodnji stol, in bom odgovor dajal od vsega svo- j ega življenja. Takrat se spomni moje sedanje prošnje, in vsega, kar si pre- terpel za me, in nikar me ne za verzi spred svojega obličja. (Mašnik moli predglasje. — Kristus nedolžen je k smerti obsojen.) Neskončna zahvala naj ti bo., o j Jezus! ker si sodbo toliko zaničljive smerti za me radovoljno slišati hotel, akoravno si ves nedolžen bil! Oh, dodeli mi gnado , da svoje življenje : zdaj tako začnem in tudi tako skle¬ nem, da ne bom kedaj slišati mogel sodbe večnega pogubljenja zavoljo svo¬ jih grehov. Kedar boš prišel sodit, oh! nikar me ne zaverzi! Takrat me prištej tistim, ktere boš z veselimi besedami poklical v večno veselje! Mašnik tiho moli. — Kristus noše tiho težki križ'na Kalvarijo.) ' O preljubi moj Jezus! ti si re- ^ kel: „Kdor hoče za menoj priti, naj £ - 1 -CHS -eW' 285 ®Hj>----C sam sebe zatajuje, svoj križ zadene ? in hodi za menoj!“ Vidim, kako si ti svoj težki križ zadel in nesel na goro Kalvarijo, v neizrečeno velikih bolečinah, med zaničevanjem brez vse pritožbe, z naj veči ljubeznijo in po- terpežljivostjo. Preljubi Zveličar! ter- dno sklenem, moja resnična volja je, da grem za teboj. Zato radovoljno prevzamem tisti križ, kterega si mi ti naložil, in mi ga boš še naložil. Nositi ga hočem, dokler bo tebi do¬ padljivo ;. in to brez toževanja, brez godernjanja. Iz ljubezni do tebe in zedinjen s teboj v tistih bolečinah, ktere si terpel, kedar si težki križ nesel, hočem vse rad preterpeti. Le s svojo gnado me podpiraj; zakaj moj duh je sicer pripravljen in voljan, ali moje meso je slabo. V tebi pa zamo- rem in premorem vse. O terpeči Jezus! usmili se pa tudi vseh, za ktere sem dolžan moliti, in za ktere sem moliti obljubil. Dodeli meni in vsim gnado pobožnega, življenja in srečne smerti. 6 T — 285 — S&*> --cKP 9 (Mašnik spreminja kruh in vino v Jezusovo ^ Telo in Kri. — Kristusa na križ pribijajo.) O preljubeznjivi moj Jezus! po tistih neznanih bolečinah, ktere si preterpel takrat, ko so ti na Kalvarski gori tergali oblačila s tvojega ranje¬ nega telesa, ko so tvoje sv. roke in noge pribijali z velikimi žeblji na križ, in zavoljo takrat prelite drage kervi te prosim: odpusti mi vse grehe, ktere sem kedaj storil s svojimi rokami ali s svojimi nogami. In dodeli mi gnado, da zanaprej svoje roke in svoje noge le v tvojo službo obračam. Povzdigovanje. (Mašnik povzdigne sv. Telo. — Kristus je na križi povzdignjen.) Jezus Kristus, verujem v tebe ! — Jezus Kristus , upam v tebe! —■ Jezus Kristus, ljubim te čez vse! — Ti sam si tukaj pričujoč, ki si se na križi iz ljubezni do mene dal povzdig- , niti in si se ljudstvu pokazal. Molim ;Ho----- — 287 - -•---d«! te v ponižnosti svojega serca, moj s* Bog in moj Gospod! Bodi milostljiv meni, ubozemu grešniku! (Mašnik povzdigne sv. Kri. — Kristus toči na križi svojo sv. Kri.) Jezus Kristus, verujem v tebe! — Jezus Kristus, upam v tebe ! — Jezus Kristus, ljubim te čez vse! — Tvoja sv. Krije tukaj pričujoča, ktero si nekdaj za me na križi prelil. Molim te in te prosim, naj ne teče zastonj za me, moj Bog in moj Gospod! Bodi milostljiv meni ubozemu grešniku ! (Mašnik moli po povzdigovanji. — Kristus visi tri ure na križi.) Tri ure, o Jezus! si visel na križi v neznanih bolečinah, v strašnem terpljenji. Oh, to so bile strašne ure! Tri ure si bil v smertnih težavah! Oh, usmili se me v vseh bolečinah, ktere bom še terpeti mogel, zlasti takrat, ko bom v smertnih težavah. Ne pušaj v pogubljenje moje duše, za £ ktero si mogel toliko terpeti. Stoj na ^ ----CMS — 288 — «i>€o- X strani s svojo gnado vsem tistim, ki so zdaj v smertnih britkostih! Usmili se vseli vernih duš v vicali! zlasti še... Daj jim večni mir; meni pa gnado, da tako živim, da kdaj srečno umer¬ jeni, in pridem v večni mir in pokoj! Amen. X (Mašuik moli: Oče naš. — Kristus sedem¬ krat spregovori na križi.) Iz ljubezni do tebe, o Jezus! ki si na križi za svoje sovražnike prosil, odpustim vsem tistim, ki so me kedaj razžalili. — Daj mi, kakor spokornemu razbojniku, gnado spokorjenja in vzemi tudi mene v sveti raj. — Želim in hrepenim živeti in umreti pod varstvom Marije, ktero si tudi meni dal v lju- beznjivo Mater, kakor sv. Janezu pod križem.-r-Zavoljo tvojega prebritkega zapušenja na križi te prosim, ne za¬ pusti me v moji zadnji uri! — Za¬ voljo tvoje velike žeje te prosim, do¬ deli mi serčno hrepenenje tebi zvesto služiti, vse iz ljubezni do tebe storiti in vse voljno poterpeti. — Želim vse a spolniti, kar ti, o Jezus! tirjaš od a mo-- -----:—-<*<» — 289 — £ y mene, in sicer tako, kakor si ti do- $ polnil voljo svojega nebeškega Očeta. Že zdaj, kar bom želel v zadnji uri, zdihnem po tvojem zgledu: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ (Mašnik razdeli sv. hostijo. — Kristus umerje.) Kako velika je tvoja ljubezen do mene, o Jezus! Umerješ na križi iz zgolj ljubezni do mene! Priserčno te zato zahvalim; pa prosim te, daj mi gnado, da dalje le iz ljubezni do tebe živim, terpim in umerjeni. Amen. (Mašnik se terka na persi, rekoč: Jagnje Božje! — Veliko se jih je spreobernilo pri Jezusovi smerti. — Kristus dopusti odpreti svojo stran.) O Jezus, Bog mojega serca ! po sv. ker vi in vodi, ktera je po tvoji smerti tekla iz tvoje sv. rane, te pro¬ sim : vsega me spreoberni! Operi in očisti moje serce vseh grehov, in daj mi ponižno, skesano, poterto, tebi do¬ padljivo serce! Zato se udarjam na i svoje grešno serce in rečem poln ke- 6 i*9-—------ Mis. križ. 19 — 290 — ©> s »---- «§<1 eK 4 <§a V sanja in poln zaupanja: Jagnje Božje! ' ' ki grehe sveta odjemlješ, usmili se me, usmili se me! Obhajilo. (Mašnik se obhaja — Kristus' je pokopan.) Preljubi moj Jezus! ki si pripustil, da so po tvoji smerti tvoje presveto telo sneli s križa, ga mazilili, v cisto tančico zavili in v nov grob položili, o kako srečen bi bil, ako bi te zmaš- nikom vred zavžiti smel 1 Pa nisem vreden, da greš pod mojo streho. Ven- der pa hrepenim po tebi, o moj Jezus! Verujem v tebe, o moj Jezus! Upam v tebe, o moj Jezus! Iz serca te lju¬ bim, o Jezus! moja križana ljubezen! In kdaj bo prišla tista srečna ura, da se boš ponižal k meni priti? Prosim te ponižno, očisti moje serce vsega, kar ti ne dopade; kajti vse to obžalu¬ jem iz ljubezni do tebe. Pripravi si v mojem sercu svojemu veličastvu A spodobno stanovanje! Dodeli, da te a - : --oNS 291 ©Mo-----— -cg^| ^ vselej z vso mogočo spodobnostjo in 9 spoštljivostjo prejmem! Ne pripusti, da bi ne prejel te svete popotnice, ko se bom ločil s tega sveta! (Mašnik moli na desni strani, gre na sredo, pozdravi ljudstvo in spet moli zadnje molitve. — Kristus vstane od smerti, se prikaže svojim učencem, in ostane 40 dni pri njih.) častitljivo vstaneš od smerti, o Jezus! se prikažeš svoji ljubeznjivi Materi, svojim aposteljnom, svojim učencem; še štirdeset dni ostaneš pri njih, jih tolažiš in učiš. Prosim te, ostani pri meni s svojo gnado do konca mo¬ jega življenja. Dodeli mi gnado, da tako živim, da enkrat častitljivo vsta¬ nem od smerti, in te s tvojo presveto Materjo in z vsemi svetniki vred v nebesih vso večnost gledam in častim. Amen. (Mašnik blagoslovi ljudstvo in moli zadnji evan- geli. — Kristus gre v nebo in pošlje sv. Duha.) Zavoljo svojega čudovitega vne- 6 bohoda, o Jezus! se me usmili. Daj mi rnm- 19 * — 292 — 3*fo že zdaj svoj sv. blagoslov! Blagoslovi ? vse moje misli, besede in djanja, vse moje stopinje in nehanja! Blagoslovi moje življenje in mojo smert. S poslanim sv. Duhom, o Jezus! se tudi mene usmili, ter tudi meni do¬ deli darove svojega sv. Duha! In ti, sv. Duh, usmili se me, in vedno ostani pri meni. Danes in ves čas mojega življenja me krepčaj v vseh skušnja¬ vah ! uči in vodi me v vseh nevar¬ nostih; vnemaj me k Božji službi; moje serce vžgi z ljubeznijo do Boga, da danes in vselej iz ljubezni do Boga vse hudo opustim in le dobro storim, da vse težave poterpežljivo poterpim in poslednjič tje pridem, kjer te bom z Očetom in Sinom večno ljubil in hvalil. Amen. Po sv. maši. Sprejmi, o nebeški Oče! to naj svetejši daritev sv. maše v zedinjenje s tisto daritvijo, ktero je tvoj ljubez- <> njivi Sin, moj Odrešenik Jezus Kristus A 9Ko - 293 W&- - ^ na altarji sv. križa za zveličanje vsega v sveta nekdaj opravil. Odpusti mi vse, karkoli bi se bil kedaj pregrešil pri sv. maši, in dodeli mi vse. tiste gnade, ktere obilno deliš njim, ki so pobožno pri tej sv. daritvi. O Jezus! zavoljo neskončnega zasluženja tvoje sv. daritve na križi, te ponižno prosim za tvojo gnado v življenji in v smerti. Vse, karkoli bom danes mislil in želel, govoril in storil, terpel in opustil, vse naj bo tebi v čast, vse iz ljubezni do tebe! Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv. Duhu; kakor je bila od začetka, in zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. Po tvojih rokah, o preblažena Devica in Božja Mati Marija! darujem presveti Trojici to sv. daritev in vse ss. maše, ktere se danes po vsem svetu opravljajo. In zato mi zadobi pri Bogu gnado, cia obračam vse svoje življenje le v Božjo čast in v zveličanje svoje duše. Vsi svetniki Božji! prosite za me, da se varujem vsega greha in v gnadi Božji živim in umerjem. Amen. — 294 — s kterim se tudi nepričnjoči vdeležiti zamoremo vseh sv. maš. Vsakdanja molitev. Vsegamogočni Bog! Gospod, ne¬ beški Oče! darujem ti tvojega božjega Sina, kterega ti daruje mašnik pri sv. maši; in sicer ti ga tolikrat daru¬ jem, kolikor svetih maš se danes po vsem keršanskem svetu bere. Darujem ti Jezusa, kakor se ti on sam na tvojih altarjih daruje: P er vi č v moljenje tvojega bož¬ jega veličastva. Drugič v zahvalo za vse pre¬ jete dobrote; zlasti za tvojo večno ljubezen, ktero do mene in do vseh ljudi imaš; za včlovečenje, terpljcnje in smert Jezusa Kristusa in za ss. za¬ kramente ; za pravo vero, in da me nisi v grehih umreti pustil; za ohra- i njenje moje nedolžnosti in vseh zato A --cKia -«* --- zagovarja a — 298 — TOi---cg«® in manjša, ki me le slepi in mi pravi stan moje duše prikriva. Odpri mi ti, o vsegavedni Duh božji! moje serce in pokaži vse znotrajno moje, kakor je odkrito tvojim vsegavedočim očem. Kazodeni mi, kolikrat in kako hudo sem se pregrešil v mislih, besedah in v djanji, in z opušenjem tega, kar sem bil dolžan storiti. Pomagaj mi, o sveti Duh! da zvesto dopolnim vse, kar je spokornik dolžan storiti, da nič ne manjka moji pokori, kar je v poboljšanje mojega življenja in v od- pušenje mojih grehov potrebno. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in njegovim edinorojenim Sinom, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. (Izprašuj natanko svojo vest. Postavi se v prieujoenost Božjo'; napravi ojstro sodbo nad seboj, ter se prizadevaj tako svojo vest izprašati, kakor bi bila ta spoved zadnja v tvojem življenji. Kdor sam sebe tukaj sodi, ne bo enkrat sojen. Pomisli naj pred, ali nisi pri zadnji spovedi iz lastnega zadolženja kakega greba — celo smertnega — zamolčal? Si Ji naloženo pokoro na tanko, opravil? Kaj si se po zadnji spovedi zopet pregrešil ? V duhu se postavi v kraje, v družine, kjer si -‘--C*S 299 — --——-©m® ‘j' bil; kako si dolžnosti svojega stanu opravljal? y I Ktera je tvpja poglavitna pregreha? — Pre¬ misli vsako zapoved Božjo posebej! — tudi cerkvene zapovedi — grehe lastne in ptuje ... Ko si vest na tanko izprašal, svoje grehe sereno obžaloval in terden sklep storil, da se boš resnično poboljšal; potem se bližaj spo¬ vednici, kakor grešnik k sv. križu , kakor bolnik k dušnemu zdravniku. Bodi miren, poln ponižnega zaupanja v Božjo neskončno milost. Vedi', da Bog gleda na tvojo voljo. Spovej se odkritoserčno, kakor bi se Jezusu samemu spovedoval. Zapomni si dobro vse spovednikove nauke in posliiži se vseh pripo¬ močkov, da se ložej poboljšaš. Moli še to-le:.) 2. Obžalovanje grehov. Vsegavedni Bog! s pomočjo sv. Buha sem pregledal svoj notranji stan, in oh! oh! zopet spoznam, da sem se pregrešil zoper naj svetejši veličastvo tvoje. Gospod! ako po resnici in pra¬ vici z menoj delati hočeš, kako bom obstal? Aii pri tebi je odpušenje, zato z zaupanjem zdihujem: Ne hodi z menoj v sodbo; ampak usmili se me po velikosti svojega usmiljenja, in po- , žabi vse moje grehe v polnosti svoje A neskončne dobrote. A Štio-—-—---c®« 300 gjii^O-,---e&ii t O moj predobrotljivi Gospod Je- ® zus Kristus! serčno mi je žal, da sem j kdaj grešil, in da sem tolikrat in tako | liudo v mislih, besedah in djanji in z opušenjein dobrega razžalil tvoje visoko j in neskončno veličastvo. Obžaljujem in britko objokujem j svoje pregrehe zlasti zato, ker sem j tebe, o troj edini Bog! ki si naj vikši j in naj ljubeznjivši dobrota, razžalil in razserdil. Glej, v nezmerno globočino tvojega večnega usmiljenja se pogrez¬ nem, ter kličem, prosim in zdihujem: Odpusti mi, o Gospod Bog, moj Oče! Odpusti mi, Gospod Bog, moj Odre¬ šenik! Odpusti mi, Gospod Bog, sveti Duh! Zavoljo britkega terpljenja in smerti mojega križanega Zveličarja mi odpusti, o trojedni Bog! Amen. 3. Po zgledu kralja Davida. (Psalm 50.) Usmili se me, o Bog! po svoji veliki milosti; in po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo hu- +> dobijo! 6 IW -s -c! — 301 ~ ~ -— Operi me čedalje bolj od moje * krivice; in očisti me od mojo pregrehe. Ker spoznam svojo hudobijo in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samemu sem grešil in vpričo tebe sem hudo storil; da si opravičen ! v svojih besedah, in premagaš, ko si j sojen. Glej, v hudobiji sem spočet in i v grehih me je spočela moja mati. Glej, saj resnico ljubiš, neznane skrivnosti svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me s hisopom, in bom očišen; operi me, in bolj bom bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo I slišati, in poterte kosti bodo od vese- | lja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih gre¬ hov, in zbriši vse moje hudobije. Cisto serce vstvari v meni, o Bog! in ponovi v mojem oserčji pra¬ vega duha. Ne zaverzi me spred svojega obličja; in svojega svetega Duha mi j nikar ne vzemi. 302 — -_-—cg4B <55 Daj mi spet veselje svojega zve- ? ličanja, in z gospodovavnim duhom me poterdi. Krivične bom učil tvoja pota; in hudobni se bodo k tebi spreobernili. Reši me dolgov kervi, o Bog. Bog mojega zveličanja! in moj jezik bo z veseljem hvalil tvojo pravico. Gospod! odpri moje ustnice, in moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo. Ako bi daritev hotel, se ve, da bi ti jo bil dal; nad žgavnimi darovi nimaš dopadajenja. Dar Bogu je prežaljen duh; po- tertega in ponižanega serca, o Bog! ne boš zaničeval. Stori milost, Gospod! po svoji dobri volji Sionu, da se zidajo zidovi v Jeruzalemu. Tedaj boš sprejemal daritev pra¬ vice, darove in žgavne daritve; tedaj bodo pokladali na tvoj altar darove. čast bodi Očetu . . . 6 X * X -CK® — 303 — ——--—; 4. Po zgledu sv. aposteljna Petra. (A.ko si zopot v stare grehe padel.) K tebi, o moj Jezus! spet pri¬ bežim, ki sem te že tolikrat s svojimi grehi zapustil. Oh, kam hočem iti, kakor le k tebi? Ako me ti zaveržeš, kdo me bo neki sprejel ?. Ako me ti pogubiš, kje bom odpušenje zadpbil ? Res, da sem že poprej terdno sklenil po tvojih zapovedih živeti in varovati se greha, zlasti tega ..... pa , oh! moja poželjivost me je premagala, in spet sem te zapustil! Oh! spet sem grešil! Kaj hočem početi ? Kam se oberniti, jaz. nesrečni revež ? — Kam drugam, kakor k tebi, ki si naša po¬ moč, naše življenje, naše vstajenje? O. Gospod Jezus! ozri se milostno na me, kakor si se ozerl na Petra. in • usmili se me! O da bi mogel žalost svojega serca pokazati s tolikimi sol¬ zami, kakor sv. Peter! O moj Jezus! vse svoje upanje stavim na tvojo mi¬ lost, ki je veči, kakor so pregrehe A moje. Saj ti zamoreš več odpustiti, 6 —----eSHŠ — 304 — ®W»--—®S ’£LH> cj«a Mis. križ. 20 — 306 — ©>So-cKffl eSa ? ga vredno prejmem in ž njim iti s ? teboj vedno zedinjen ostanem. „Za me pa je dobro, da se Boga deržim, in da stavim v Gospoda Boga svoje za- upanje.“ (Ps. 72, 28.) 7. Zdihljej k Mariji. O Marija, pribežališe grešnikov! oh oberni vender še zdaj svoje usmi¬ ljene oči v ubogo dušo mojo, ki je s tolikimi grehi obložena, in sprosi mi pri svojem božjem Sinu odpušenje vseh mojih grehov. O premila Mati božjega usmiljenja! ne zapusti me, ampak pomagaj mi zdaj s svojo mo¬ gočno prošnjo, da vse svoje grehe prav obžaljujem, se jih čisto spovem, popolno odvezo in enkrat večno zve¬ ličanje zadobim. „0 naša Gospa pre¬ svetega Serca, prosi za nas Boga !“ Amen. 8. Zdihljej ravno pred spovedjo. Ljubezen Boga, nebeškega Očeta, — 307 — --cgžo---:---'O*® — 313 — ---<4Mj ( 5 ^ y morejo nikdar prisiliti, da bi te za- $ pustil. Zato te prosim: Pridi in po- terdi mojo voljo! Zedini moje serce s svojim božjim Sercem, da želim ie , to storiti, kar je. tebi dopadljivo. Tako j upam, o moj Bog! tako naj se tudi zgodi! Amen. 4. Zdihljeji ravno pred sv. Obhajilom. (Sv. Janeza od križa.). . O moj Gospod! moj ženin Jezus Kristus! oh, ne mudi se dalje in pridi skoraj k mehi! O moj Gospod! moj ženin Jezus Kristus! obiši mojo dušo s svojo ne¬ beško pričujočnostjo! O moj Gospod! moj ženin Jezus Kristus! obdali mojo dušo s predragim zakladom tvojega posestva za zdaj in za vekomaj! Amen. — 314 — -«W® 9 B. Po sv. Obhajilu. I. Prošnja. (Sv. Ignacija.) Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj, me! Kri Kristusova, napoji me! Voda Kristusove rane, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O dobrotljivi Jezus! usliši me! V svoje sv. rane zakrij me! Od tebe ločiti se ne pusti me! Pred hudobnim duhom varuj me! O smertni uri pokliči me! K tebi priti pusti me ! Da s tvojimi svetniki hvalim te Tam v nebesih vekomaj! Amen. 2. Serafinski psalm. (Sv. Gere in sv. Mehtilde.) Naj te za me hvalijo, o Bog 4 mojega serca! vsi angelski kori, vse >s JW> --e! — 315 — ---c kB § S v verste svetnikov, ktere si od vekomaj ? v svoje veličastvo izvolil! Naj te hvali za me tvoja pre¬ sveta Mati, prečista Devica Marija! Naj te hvalijo za me sedmeri prečastiti duhovi, ki so vedno pred obličjem tvojega velečastnega sedeža! Naj te hvalijo za me neštevilne trume tvojih sv. angelov, ktere raz¬ pošiljaš v službo svojega izvoljenega ljudstva! Naj te hvalijo za me štiri in dvajseteri starašini, z vsemi očaki in preroki, ki kleče pokladajo svoje krone pred sedež tvojega veličastva ! Naj te hvalijo za me štirje keru¬ bini, ki noč in dan oznanujejo tvojo slavo! Naj te hvali za me slavni zbor aposteljnov, ki s svojo priprošnjo pre¬ čudno varujejo tvojo sv. cerkev! Naj te hvali za me zmagovavna truma mučenikov, ki so svoje oblačila omili v predragi kervi Jagnjetovi! Naj te hvali za me vsa množica spoznovavcev, ktere si mogočno vpe- a ljal v prečudno svojo svetlobo ! A !W-— — 316 - - : — ? Naj te hvali za me sv., neoma- ^ dežana truma devic, ktere posebno zaljšaš z blišobo deviške čistosti! Naj te hvali za me čudovitim petje, ktero ti le one pojo , ki hodijo za teboj, kamorkoli greš, ti čisto Jagnje, ti deviški Ženin! Naj te hvali za me vsa vojska svetnikov in vsa truma tvojih izvolje¬ nih ; kajti ti si njim Bog, in oni so tvoje ljudstva na vekomaj! Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv. Duhu! In čast nebeški kraljici, in vsi množici nebeških vojsk na vekomaj! Amen. Oešeno in hvaljeno naj vedno bo Presveto Rešnjo Telo! . 3. Darovanje sv. Obhajila presv. Marij- nemu sercu za žive in mertve. Neomadežana, deviška Mati Božja! to sveto Obhajilo z vsemi dobrimi sklepi, ktere sem zraven storil, polo¬ žim v tvoje prečisto in preljubeznjivo serce, ter le to želim, da ga ti za me j 6 nebeškemu Očetu tako daruješ, kakor A -— -« 840 ! — 317 — ®>|3—--——ež«ii rta # ^ 9 si mu nekdaj v tempeljnu darovala 9 svojega ■ Sina z vsim, kar si imela. Premila Devica! 's tem sv. Ob¬ hajilom želim popraviti vse pomanjk¬ ljivosti, vse slabosti, vse pregreške, ktere sem kdaj zadolžil. Prosi toraj nebeškega Očeta po predragi kervi svojega Sina in po zaupanju, ktero stavim na tvoje presveto serce, naj mi dodeli pravo spoznanje in resnično obžalovanje mojih grehov, in terden sklep, raji vse, celo smert preterpeti, kakor še kdaj ga prostovoljno razžaliti. To sv. Obhajilo pa z vsemi od¬ pustki , ktere zadobiti zamorem, da¬ rujem z ljubezni do tebe tisti duši v vicah, ktera te je tukaj posebno ča¬ stila in še potrebuje tolike dobrote. Prosim te, o Bog, nebeški Oče! po predragi kervi Jezusa Kristusa, tvojega Sina, dodeli meni in vsem grešnikom, ki so se moji molitvi pri¬ poročili, ali za ktere sem moliti dol¬ žan, gnado popolnega spreobernjenja in nepremakljive stanovitnosti do konca. V ta namen hočem v čast tistih treh * ur, ktere je Jezus za nas na križi £ smo- — 318 — -■—•--cj«©) ? visel in v spomin britkili bolečin nje- “ go ve presvete Matere moliti tri Oče naše in tri češene Marije. 4. Za odpusteke. (Molitev papeža Pija VII., ktera se moli v zadobljenje popolnoma odpustka po preje¬ tih ss. zakramentih pred podobo križa.) Glej, o dobrotljivi iii presladki Jezus! pred tvojim obličjem se veržem na svoje kolena, ter te preserčno prosim in milo zdihujem, vtisni globoko v moje serce žive občutljeje vere, upanja in ljubezni, z resnično žalostjo čez moje grehe in s terdnim sklepom po¬ boljšati se. Ko z živim občutljejem in veliko bolečino tvoje petere sv. rane premišljujem in v svojem sercu pre- vdarjam, se spomnim tistih besedi, ki so prišle iz posvečenih ust kraljevega preroka Davida: „Prebodli so moje roke in noge, in šteli so moje kosti.“ / — 319 — -CMS VIII. Razdelek Sveti križev pot. Sv. Leonarda Porto-Mavriškega. Darovanje sv. križevega pota. O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te čez vse, ker si večna dobrota in neskončna milost. Žal mi je iz vsega serca, da sem kdaj tebe, o naj veči dobrota! razžalil. Darujem ti ta sv. križev pot tebi v čast, v spomin tistega težavnega pota, po kterem si zavoljo mene, ubozega grešnika bodil. Vseh odpustkov se želim vdeležiti, kteri so za sv. križev pot podeljeni; toraj tudi želim tako vse opraviti, kar in kakor A je v zadobljenje odpustkov storiti po- * SlHSa--——-- — 320 — SHu—-——--c.W<3 iSs treba. Prosini te, o Jezus! dodeli mi ? gnado in moč, da bi s svetim. križevim potom v tem življenji tvojo- milost, v prihodnjem pa večno 'veselje zaslužiti mogel. Amen. (Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, j za ktere hočeš, da bi jim bili v prid.) Oh, pridite stvari! . • Kaj, glejte,' sč godi! On, ki nas vse živi,, Strašno za nas terpi. »>£>--— -CK® — 321 Premisli prečudno ponižnost svojega nedolžnega Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez vsega ugovar¬ janja poslušal in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudobnost tvo¬ jega jezika, s kterim si se večkrat zoper Boga in bližnjega pregrešil, je So----cM X ,T, y Jezusa v smert obsodil. Oberni se ? tedaj k njemu in zdihui bolj s sercem kakor z ustmi: O moj ljubezujivi Jezus! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti meni ubogemu grešniku! Boš li tedaj za nevredno, hudobno stvar ječo, verige, tepenje terpcl, in v tako grozovito smert obsojen? Oh, toje zadosti, da mi rani moje serce, da objokujem vse pregrehe, ktere sem s svojim jezikom storil. Tedaj jih obžalujem in kličem k tebi: O Jezus! usmiljenje; prosim te, usmiljenje in milost, o Jezus! Oče naš... Češenasi Marija... Čast bodi... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Razgajžlan, zapljevan, In kronan, zasramVan, Prod sodbo jo peljan, Nedolžno v smert izdan. (B>S> — 323 2. Štacijon. Jezus vzame križ na rame. V. Molimo te, o Kristo! in to hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem in radovoljniin sercem objame dobrotljivi Jezus sv. križ, in kako poterpežljivo prenaša tepenje in suvanje maloprid¬ nega ljudstva! Ti pa poln nevolje in nevošljivosti bežiš pred križem, kar * je le mogoče! Mar ne veš, da se ne A 9 Mo--—.___-—-c3-» 21 * 324 — more brez križa nebeško veselje za- -* dobiti? Oh, objokuj svojo slepoto; oberni se k svojemu Gospodu, zdihni in reci: Ne tebi, o Jezus! ampak meni se spodobi križ. O težki križ! ki so ti ga moji grehi naložili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi gnado in moč, da bom objel vse križe, ktere sem s svo¬ jimi grehi zaslužil. Stori, da bom voljno objel svoj križ, in se tako ločil od sveta; daj mi tako ljubezen do križa, da bom vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: „Terpeti ali umreti: umreti ali ter peti!“ Oče naš... Češena si Marija... čast bodi... Usmili še nas, o Gospod! usmili se nas! Glej, križ mu nalože, Na ranjene rame. 'Oh, Jagnje Božje gre, In nese vseh dolge. 325 Jezus pade pervič pod križem. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli, kako tvoj Jezus zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen pervič na zemljo pade. Ok! kako ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo in sujejo! Vender ni prito¬ ževanja ali nevolje iz njegovih ust slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali zoperno be- 6 sedo slišiš. Oh, sovraži svojo nepoter- #W>--—-.—.-— — 326 — * pežljivost, svoj napuh in svojo neči- mernost. Zdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! poglej me, preubozega grešnika pred svojimi no¬ gami. Oh kolikrat in v kako velike pregrehe sem padel! Kolikrat sem se pogreznil v globočine pregreh! O Je¬ zus! stegni in podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri tebi išem, da bi ves čas svojega življenja nikoli nikoli srnertnega greha ne storil, in bi tako v svoji zadnji uri zveličanja upati zamogel. Oče naš... Cešena si Marija... Čast bodi... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Opešal jo v možeh, Podre ga križ, naš greh; Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. A — 327 - v 4. Stacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem Svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečine je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijno serce, ko sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj Sin?“ ti kliče £ Marija. „Kaj hudega ti je storila moja 6 ©.H»- — 328 ? Mati?" te vpraša Jezus. Oh, zapusti v že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih midva toliko žalost in britkost tcrpiva. O grešnik! kaj praviš na to ? Reci tedaj in zdihni v svojem sercu: O božji Sin Marije! o presveta Mati mojegaljubeznjivega Jezusa! ves potert in ponižan klečim pri vajinih nogah. Jaz sem tisti izdajavec, s svo¬ jimi grehi sem brusil meč, kteri je vajino serce ranil.. Oh, iz serca mi je žal. Prosim vaji, odpustita mi! Milost, o Jezus! milost, o Marija! po svoji veliki milosti mi dovolita, da ni¬ kdar več ne bom grešil, temuč da bom vajino grenko terpljenje in žalost noč in dan premišljeval in objokoval. Oče naš... Cešena si Marija... Čast bodi... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh, žalosten spomin! Ko sreča Mater Sin, Njej gre moč bolečin Do serca globočin. — 329 - 5. Štacijon. Simon Cirenejski pomaga Jezusu liriinositi. V. Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri si nečimernosti sveta in sladno- stiin svojih počutkov ves vdan, ki svojih križev ne nosiš radovoljno, am¬ pak le, ker se jih ubraniti ne moreš, z veliko nevoljo. Oh, zbudi si že enkrat serce, in usmili se svojega tako oblo- ; ženega Zveličarja. Sprejmi radovoljno A N*«--:-- <%m — 380 — * vse križe in nadloge, ktere ti bo poslal ? tvoj ljubeznjivi Oče. Terdno skleni ne samo vse zopernosti s poterpežlji- vostjo prenašati, ampak tudi svojemu : Bogu za-nje hvaležnega se skazovati. Prosi ga tako-le: O ljubeznjivi Jezus! hvalim te za toliko priložnost, ktere mi daješ, da bi za te terpeti in za-se kaj zaslužiti mogel. Oh, moj Bog! daj mi, da bom vse, kar se mi bo v tem življenji tež¬ kega prigodilo, s poterpežljivim sercem prenašal, in potem večnega veselja se vdeležil. Stori, o Jezus! da bom tu¬ kaj s teboj jokal in terpel, potlej pa s teboj v nebesih gospodoval. Oče naš,.. (Jesena si Marija... čast hodi.. . Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas! Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! — 331 — Veronika poda Jezusu potni pert. V. Molimo te, o Kriste! in te hvajimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in prevdari v tem pertu sv. obličje Zveličarjevo ! Ljubi Jezusa, in po tej ljubezni si njegov obraz v serce vtisni. O kako srečen boš, ako boš živel z Jezusovim obrazom v svo¬ jem sercu, in ž njim v večnost šel! Da bi tedaj to gnado zadobil, prosi svo¬ jega Boga in reci: 332 !S>£0" O moj žalostni Jezus!, prosim te, ? vtisni v moje serce sv. obraz svojega i obličja, da bom brez nehanja na te mislil, noč in dan tvoje grenko terplje- nje premišljeval*in svoje grehe objo¬ koval. O Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem nasitovati svojo dušo, in moje oči bodo vedno solze točile ' nad mojimi pregrehami. Oče naš... Gešena si Marija... Čast bodi... J Usmili so nas, o Gospod! usmili se nas! S pertom Veronika Obriše Jezusa; Spomin zato ji da Terpljenja britkega. - 333 — V 7 . Štacijon. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo-te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. . Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velike bolečine, utru¬ jen in zaničevan od sovražnikov. Pre¬ misli, da je tvoja prevzetnost Jezusa poterla, in ga na zemljo vergla, ker je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ^ ošabnost, ne bodi več tako napuknjen. a -- —<%m 334 ®> 3 »- £ „ <'K® S* Spokori se, in skleni pomžnejši biti. Reci s skesanim sercem: O prečastitljivi Jezus! akoravno vidim, da na zemlji pod težo križa ležiš, vender te molim in častim, ka¬ kor svojega mogočnega, večnega Boga. Prosim te, poterdi moj napuh; vzemi iz mojega serca vso ošabnost, da bom spoznal svojo nečimernost, da bom vse zasramovanja prejemal s tolikanj tebi ljubo ponižnostjo, da bom potem tudi s teboj povikšan v nebeškem kra¬ ljestvu. Oče naš... Cešena si Marija... čast bodi... Usmili se .nas, o Gospod! usmili se nas! Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O jenjaj, grešni svet! Ponavljat greli preklet. — 335 - 8. 8tacijon. Jezu* tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli v svojem sercu, kolikanj ti je vender treba jokati in žalovati. Pervič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus to¬ liko zavoljo tebe terpi; drugič sam nad seboj, ker si tako nehvaležen in ga ne nehaš žaliti. Kako moreš, premišljevaje njegove grozovite bole- ^ čine, še terdovraten ostati? Poglej, « Ma-‘- — 336 — v kako milostnega se Jezus revnim Je- V ruzalemskim ženam skazuje! Zaupaj tedaj vanj in zdihni s sercem: O ljubeznjivi Jezus! Oh, kako je to, da \se moje serce ne razpoči v solzah velike žalosti? Solze, o Jezus! prosim; solze prave pokore in serčnega obžalovanja mi daj, da bom z objoka¬ nimi očmi in s skesanim sercem za- dobil tisto milost, ktero si ubogim že¬ nam skazal. Oh Jezus! ne obračaj od mene svojih milostljivih oči. Poglej me, ubozega grešnika, da bom tudi jaz veš potolažen na zadnjo uro te viditi mogel. • Oče naš... Gešena si Marija'.... čast bodi,. ; Usmili se nas;, o Gospod! usmili se nas! Usmiljene žene !■ Ne jokajte za me! Točite za-se le Spokornih sere solze! 337 9. Štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Qh! s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Premisli: Jezusa, krotko, nedolžno Ja¬ gnje, Judje in neverniki kakor stekli volkovi tepo, sujejo, sem ter tje po terdih kamnih vlačijo! O nesrečni greh, ki samega Sinu Božjega tako gro- X, - v Mis. križ. 22 — 338 — K 9 -------egOS TO zovito terpinčiš! O grešnik! ni mo- ? rebiti tvoj ves poterti in kervavi, j včlovcčeni Bog vreden tvojih solz? I Oh, reci tedaj ves objokan: O vsegamogočni Bog! ki nebo in zemljo z enim perstom deržiš, kdo te je tako neusmiljeno vergel? Oh, nobeden drugi ne, kakor moja pregreha, v ktero sem tolikrat zopet padel! Moja hudoba ni jenjala grešiti, in zato se je množilo tvoje terpljenje. Toda poglej, o Jezus! pred teboj zdaj kle¬ čim s skesanim sercem, in terdno sklenem svoji hudobiji konec storiti. Z objokanimi očmi ti terdno in zvesto obljubim: Nikdar več nočem grešiti; o Bog, nikdar več, nikdar več ne! Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh Jezus omedli; Pod kzižem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi. — 339 - 10. Štacijon. Jezusa slečejo in mu iselča piti dajo. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša! kako Jezusu ki je po vsem životu ves ranjen in ste¬ pen,. še grenkega želča piti dajo. Po¬ glej , kako on tvojo nesramožljivost, nespodobno obnašanje in nečimernost y obleki s svojo nagoto plačuje, z želčem pa tvojo požrešnost. Ali mo- | $ re § svojega Jezusa brez milovanja, o —— ---.____— o&m 22 * — 340 — a>io- - ■ — --— -•—ciM® 9 pogledati? Oh, verzi se k nogam svo- * I jemu Jezusu in reci: O žalostni Jezus! kako velik raz¬ loček je med teboj in menoj. Ti si ves ranjen, poln grenkosti in ves s kervjo oblit; jaz pa ves nečimern, poln sladnosti in veselja, ali saj tak biti želim. Oh, jaz nisem na pravem potu! O Jezus! pelji me ti na pravo stezo. Stori, da mi bodo vse sladno¬ sti tega sveta grenke in zoperne, da bom namesto njih želel tvoje terplje- nje občutiti, in da tako vreden po¬ stanem s teboj večno veselje vživati. Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. § •eiMS fHšo- 9 341 — y 11. Staeijon. Jezusa na križ pribijajo. V. Molimo te, o Kriste! in te Hvalimo. 0. Ker si s svojim, križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ktero je občutil dobrotljivi Jezus, kedar so mu rabeljni ude, kite in žile z žeb¬ lji prebodli. O kako je to, da tvoje serce kar žalosti ne poči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno more tvojega Zveličarja? Saj zdaj toči solze,. * obžaluj svoje grehe in reci: A ©Mo- -----:- ®>®o- 35 O dobrotljivi, zavoljo mene kri- ? Žani Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen do tebe! In ker so moji grehi tisti žeblji, ki so tebe na križ pri¬ bili, stori s svojo gnado,^ da bodo vse moje hude želje in občutki na tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni, da bom v življenji in ob smerti s teboj križan, tudi s teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš, češena Marija. Oast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Na križ ga polože, Kazpno roke, noge, % žeblji mu zdaj nove Se rane narede. 343 — Jezus umerje na križi. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj oči in premišljuj svo¬ jega na križ pribitega Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj, ž kako prosi odpušenja tistim, kteri ga 6 ---—-,-Cg --.-----:--CK0 X . X ? križajo in žalijo. Razbojniku obljubi ; nebeško kraljestvo, svojo Mater izroči | Janezu; svojo dušo priporoči nebe- | škemu Očetu; poslednjič pa umerjez nagnjeno glavo. — Tedaj je moj Je¬ zus umeri! Res, umeri je na križi, in umeri je zavoljo mene. O duša moja! kaj boš zdaj počela? Ob, ne | hodi proč, ako ne s ponižnim in ske- i sanim sercem. Objemi križ in zdihni k Jezusu: | O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in spoznam, da so, moji. .grebi, tisti ra¬ belj ni, kteri so tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene guade nisem vreden, j ker sem tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kedar te slišim tudi za tiste prositi, j kteri so te križali. Kaj hočem tedaj zate storiti, ker si ti toliko za me sto¬ ril? Poglej, o Jezus! pripravljen sem in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kedaj razžalili. Res,, moj Bogi zavoljo j tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse dobro. A In tako tudi upam ob svoji smertni a hw<*----—--- — 345 m>—■ ----c « *j ' uri slišati vesele besede tvoje: „Šeda- ues boš z menoj v raji!“ Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili.se nas! Na kvizi tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vseli ljudi Zveličar smert stori. 0>;O— 6 -cwl mo — 346 — 18 . Štacijoo. Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v na¬ ročje položi. T. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. 0. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako ojster je bil meč, ki je prebodel serce žalostne Matere, ko je svojega mertvega Sina v naročje vzela. Vidila ga je vsega ranjenega in ker- vavega. O kakšno žalost in bole¬ čino je ona takrat v svojem sercu občutila. Kteri meč pa je bil tako 6 8>------Cg«@ — 347 — ^--—«§m • , e5s °jster, kije prebodel njeno serce? ? Oh, greh je bil, kteri je Jezusu živ¬ ljenje vzel , in je Marijno serce tako močno ranil! Objokuj tedaj ta gro¬ zoviti greh. Skleni svoje solze s sol¬ zami svoje žalostne Matere, in zdihni h njej tako: O Kraljica vseh mučenikov! kdaj bom vreden, da bi prav razumel tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom zado- hil gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi, da bom noč in dan žaloval nad svojimi grehi, kteri so tebi tako žalost napravili, da bom ves skesan in spokorjen v zaupanji in ljubezni do tebe umeri, in po smerti s teboj večno živel. Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. Usmili Se nas, o Gospod! usmili se nas! Marija! k teb’ hitim, Tvoj’ga Sina častim; Z vama, dokler živim, Kad jokam in terpim. *>»>- ~«W@ — 348 — -©K® f 14. Štacijon. Jezusa v grob jioloie. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalimo, O . Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdiho- vanje in jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti pa si v serce vtisni težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, ko je iz svojega naročja ljubeznjivega Sina i dala. Premišljevaje njeno tedanjo ža- ■M*-■..... .-— C; 3.49 — ©>*»•■- & lost in njeno terpljenje se moraš res sramovati, da si pri obiskovanji tega križevega pota tako malo milovanja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjem štacijonu. Kušni s častjo kamen sv. groba; položi v duhu vanj serce, in reci svojemu mertvemu Jezusu: O usmiljeni Jezus! ki si po takem korvavem potu šel iz ljubezni do mene, častim te v grob položenega in te mo¬ lim. Oh, v svojem sercu te serčno želim zapertega imeti, da bi s teboj sklenjen po tem križevem potu k no¬ vemu življenju vstal, in se v tvoji gnadi iz tega sveta ločiti mogel! Po za- služenji tvojega terpljenja, ktero sem premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sveto Režnje Telo moja popotnica; da bodo moje zadnje besede: Jezus! Marija! Jožef! iii da svoje zadnje zdihovanje sklenem s ti¬ stim zdihovanjem, s kterim si ti na križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj jui z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s teboj in za- -egua S §► 8 »-.. - ■ c m •23 Mis. križ. — 354 — f svetega kersta veselo in sveto tebi da- rovan in posvečen, da bi bil vekomaj tvoj otrok; pa sem vendar pri vsi v mojem imenu takrat slovesno dani obljubi neštevilnokrat oskrunil svojo dušo z mnogoterimi grehi, ktere sem storil zoper veličastvo tvoje. Zdaj pa sem šel sam v se, in poln kesanja in sramote se veržem v naročje tvojega neskončnega usmiljenja. Ponižno te prosim, prizanesi mi, usmili se me, o odpusti mi ves moj dolg, po terpljenji in smerti Jezusa Kristusa, Odrešenika moje duše. Opert na njega, večno pod¬ poro mojega upanja, ponovim in po- terdirn sveto zavezo zvestobe, ki je bila pri sv. kerstu v mojem imenu sklenjena s teboj, o moj Bog! Odpovem se hudiču, svetu in mesu, in prekličem vse njihove nesrečne za¬ peljivosti, nečimernosti in poželjenje, za ves čas svojega življenja in za celo večnost. In k tebi, o. moj dobrotljivi, milostljivi Bog! se obernem, ter želim, volim in nepreklicljivo sklenem zdaj in na vekomaj tebi živeti, le tebe ljubiti. 6 *jg . - — 355 Zato ti darujem, dam in izročim -«M0 svojo dušo, in vse njene moči, svoje serce z vsim nagnjenjem njegovim, in svoje telo z vsemi njegovimi počutki. Zagotovim te toraj, da nočem nikdar nobenega dela vsega svojega bitja ober- niti zoper tvojo sv. voljo ali zoper tvoje naj vikši veličastvo. Ponižno se tebi vse¬ ga popolnoma darujem, da bom na večno tvoja dobra, tebi pokorna in zvesta stvar, da se nikdar več ne ločim od tebe. Pa> oh l ko bi me kedaj hudobni duh premotil, ko bi me kedaj človeška slabost premagala, da bi ta svoj sklep prelomil, to svojo zavezo s teboj raz- tergal! že zdaj slovesno prekličem tako svojo nezvestobo, ter terdno sklenem s pomočjo sv. Duha vnovič hitro vstati, da se le zavem svojega padca, in se hočem vnovič brez odlašanja nazaj podati k tvoji milosti, o moj Bog! To je moja volja, moj namen, moj nepreklicljivi in terdni sklep, kte- rega brez izjeme spoznam in poterdim v tvoji pričujočnosti, o moj Bog! v pričo zmagovavne in vojskovavne cer- o kve tvoje, ki je mati moja. 23 * «s<10 — 356 — BM®- ---cjca Ti pa, o moj Bog, večni, vsega- ? mogočni Oče, Sin in sv. Duh! poterdi milostljivo ta moj sklep, ter sprejmi to mojo serčno daritev, in naj ti bo prijetna! In ker si me razsvetlil in to misel dal, da sem ti ponovil to obljubo, daj mi tudi moč in gnado, da resnično spolnujem to obljubo, in tako dosežem zveličanje svoje. O presveta Trojica! ti si moj Bog, Bog mojega serca, Bog mojega duha, Bog moje duše. Tako te spoznam in tako te molim zdaj in na vekomaj. Amen. 4. Prošnja za odpušenje pred sv. Rešnjim Telesom. Moj Bog, in moj Odrešnik Jezus Kristus! pravi Bog in pravi človek, vredna daritev Najvikšega, živi kruh in studenec večnega življenja! iz celega serca te molim v tem božjem zakra¬ mentu iz tega namena, da bi popravil vse onečastenja, oskrunjenja inhudo- ’ ije, ki so bile storjene zoper tebe v A -ef «5 ? tej prečudni skrivnosti. Pred tvoje sveto veličastvo se veržem ter te molim namesto vseh tistih, ki te dolžnosti nikdar spolnili niso, in kteri so še tako nesrečni, da tega nikoli storili ne bodo. O moj Bog! tako te želim počastiti, kakor bi te ti vsi skupaj počastili, ako bi ti zvesto skazovali svoje častenje iu svoje hvaljenje. V veri, ljubezni, v darovanji svojega serca bi rad zbral vse, česar bi bili oni zmožni, tebi darovati v čast in slavo skoz vse stoletja v svoji molitvi in v vsem svojem častenji. In da vse te molitve posvetim in tebi dopadljive storim, jih zedinim, o moj Zveličar! s tistimi molitvami, ktere ti tvoja sv. cerkev vedno daruje v nebesih in na zemlji. Glej bolj na misli mojega serca, kakor na besede mojih ust. S tako ljubeznijo te želim ljubiti, s tako molitvijo te častiti, ka¬ kor te je ljubila in častila Marija, preblažena tvoja Mati in naj vredniši kraljica nebeških trum. O to želim, da bi tudi jaz vedil vse, kar je tvoj £ sv. Duh navdihnil tvoji sv. Materi, da 1 — 358 — »Jo—-:--—---— ™ te je častila; želim ti skazati tisto 9 ljubezen, tisto moljenje, ktero ti Bogu, svojemu Očetu vedno skazuješ v tem presvetem zakramentu, kjer si mu v večno daritev. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in s sv. Duhom, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 5. K presvetemu Jezusovemu Sercu. Presveto serce Jezusovo! iz dna svojega serca te molim v naj svetejšem zakramentu altarja, ter se zedinim, koli¬ kor premorem, s tvojimi mislimi in že¬ ljami, s tvojimi nameni in vednim daro¬ vanjem. O dodeli meni in vsim greš¬ nikom svojo božjo pomoč, da nadome- stujemo čast tvojemu Očetu, kterega toliko žalijo hudobije in pohujšanje tega sveta. Naj občutimo vsi tvojo neskončno usmiljenje, da te večno hva¬ limo, častimo in ljubimo. Amen. & B»8>- --c&c — 359 — mm — - : -^—cj<<3 ¥ f 6. Sveta zaveza z Bogom. (Sv. Gere.) Vsegamogočni Bog! iz ljubezni do tebe in iz hrepenenja, da bi te ves dan in vse življenje brez nehanja častil, storim vpričo vseh nebes zavezo š teboj, naj bo od te ure zanaprej vse dni mojega življenja vsak migljej mo¬ jega serca, pa vsak vdarec mojih žil le tebi v čast in slavo, in naj pomeni toliko, kakor: Svet, svet, svet je Go¬ spod Bog Sabaot! tako da naj tvoje božje veličastvo s slehernim serčnim vdarcem spozna, kakor da bi te be¬ sede S erah ni v nebesih peli. In tako podarim in posvetim tebi, o moj Bog! svoje serce in vse vdarce svojih žil in svojega serca, da nikdar ne smejo in ne morejo jenjati, tebe mojega stvarnika vselej in povsod častiti in hvaliti v zedinjenji s tisto slavo, s ktero se presveta Trojica sama časti in jo vsi angeli častijo ter te ponižno prosim, da ti, o moj Bog! A milostno in dopadljivo sprejmeš to A th>--——.-—--e$J| — 360 - ©►*o-- ^ mojo zavezo s teboj — zdaj in na ve- v komaj. Amen. 7. K terpečeimi Jezusu. (Sv. Avguština.) O Bog! ki si zavoljo zveličanja sveta hotel biti rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od Judeža s kušljejem izdan, z vervmi zvezan, kakor nedolžno Jagnje v mesnico peljan, pred Ana in Kajfa, pred Pilata in Heroda zaničljivo po¬ stavljen, od krivih prič tožen, bičan, zasramovan, zapljevan, s ternjem kro¬ nan, s pestmi in s terstom vdarjan, zakrit, oblačil oropan, z žeblji na križ pribit, med razbojnike postavljen , z želčem in jesihom napajan in s sulico preboden; prosim te, o Gospod! za¬ voljo teh tvojih sv. bolečin, ktere jaz nevredni zdaj premišljujem, in zavoljo tvojega sv. križa in britke smerti, ob¬ varuj me peklenskih kazen; pa pelji me tje, kamor si peljal seboj križa¬ nega razbojnika. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in s sv. Duhom od vekomaj do vekomaj. Amen. o! 361 —--oKga f Darovanje Jezusovemu Sercu. 0 moj preljubeznjivi Jezus! da se tebi hvaležnega skažem iu da po¬ pravim svojo nezvestobo, darujem jaz I. I. tebi svoje serce, ter se tebi po¬ polnoma izročim in terdno sklenem s tvojo gnado nič več ne grešiti. (100 dni odpusteka vsaki dan. Pij VII. 1817.) (Pred misijonskim križem tudi lahko opraviš: ;Molitvo k 7 prelivanjem Korvi Kri¬ stusove zoper 7 poglavitnih grehov, na strani: 212. — Darovanje vseh djanj v rane Jezusove, na strani: 215. — Darovanje naj svetejšemu Jezusovemu Sercu, na strani: 224.) 9. Zadnji klic, pa prav potrebno opominjevanje sv. misijona. „Spokorite se in vervajte evan¬ geliju !“ (Mark. 1, 15.) „Ne odlašaj se k Gospodu spreoberniti, in ne od- kladaj od dneva do dneva; zakaj nje¬ gova jeza naglo pride, in ob času ma¬ ji sevanja te bo razdjal.“ (Sir. 5, 8, 9.) ^ —--«$© — 362 (Luk. 13, 5.) Keršanska duša! ti si to storila, svoje grehe si obžalovala, objokovala in, saj upajmo, tudi prav se spovedala. — Je pa mar s tem že vse storjeno? Ti ni treba nič več? Ni li mogoče, da zopet padeš? Poslušaj, poslušaj, kaj Jezus sam pravi: „Nikče, kteri s svojo roko za drevo prime, in se na¬ zaj ozera, ni pripraven za Božje kra¬ ljestvo. “ (Luk. 9, 62.) „Kteri pa ob¬ stoji do konca, bo zveličan." (Mat. 10, 22.) „Kadar pa nečisti duh . . . najde hišo prazno . . . tedaj gre, in si pri¬ vzame sedem drugih duhov, hujših kakor on, in gredo vanjo, in ondi pre¬ bivajo, in poslednje tega človeka je hujši, kakor perv.o.“ (Mat. 12,43—45.) Mar niso to strahovite resnice, s kterimi te Kristus opominja k sta¬ novitnosti, brez ktere je zgubljeno vse, kar je v sv. misijonu Bog ti storil, ali kar si ti sam storiti zamogel. Na tej stanovitnosti je zdaj vse ležeče, in to naj ho namen tega klica, da imaš tu postavljen red, po kterem se 6 <1 — 363 — f « zvesto ravnaj, da z gnado Božjo na pravem potu ostaneš in nazaj ne greš. I. Vsakdanji red. (Glej stran : 77.) II. Tedenski red. 1. Vsaki dan opravi pobožno svoje molitve ;• ako ti je kako mogoče, pojdi tudi k sv. maši. 2. Saj enkrat v tednu, morebiti v petek, moli pred misijonskim križem, ter poprosi terpečega Jezusa, naj ti dodeli stanovitnost v dobrem do konca tvojega življenja. 3. Vsaki teden, še bolje vsaki dan, se spominjaj ubozib duš v vicah, in jim daruj kako molitev ali kako drugo dobro delo; ali si saj v petek kaj pritergaj njim v prid. III. Mesečni red. Pojdi k spovedi in k sv. Obha¬ jilu saj enkrat v mescu. Morebiti bi k bilo še bolje, da greš na vsakih štirnajst A TO3- - --■---Cjfcl ©Mo- — 364 — ®>5o—- £ X dni ali celo vsaki teden; venderlepo ? nasvetu tvojega modrega spovednika, j Gotovo je, da ga ni boljšega pripo¬ močka stanovitnosti, kakor je preje¬ manje sv. zakramentov. 2. Izvoli si en dan v mescu, v kterem se posebno pripravljaj na srečno smert. Izprašaj takrat še bolj skerbno svojo vest ter pomisli: si li bolji ali slabji? si li svoj navadni greh že opu¬ stil? ali se boš mogel še zanaprej zo¬ per njega vojskovati? ali boš kterega druzega se znebiti skušal? IV. Letni red. j Čas svetega misijona naj ti bo zares svet; in zato obhajaj vsako leto njegov spomin. Oberni v obletnico dva dni; ako mogoče, dva praznika ali dve nedelji. Takrat odloži, kolikor ti stan pripusti, časne opravila na stran in stori tako: 1. Že pred ta dan pojdi in po¬ klekni pred misijonski križ in prosi prav priserčno svojega Zveličarja za pomoč, da bi prav sveto obhajal ob¬ letnico sv. misijona. a bo --cina — 365 — ---cKSj Pervi dan ali pervi praznik si r prav živo pred oči postavi, kako sveto, nebeško veselje si občutil, kedar si o sv. misijonu s skesanim in potertim sercem se spovedal svojih grehov in si v sveti resnobi za terdno, slovesno in očitno obljubil, da boš svoje živ¬ ljenje poboljšal, da boš le Bogu zvesto služil. — Si li to svojo obljubo spol¬ nil ? Nisi li v poprejšnje grehe zopet zabredel? — Ako si svojega ljubega Boga zopet razžalil, oh, prav serčno to vnovič obžaluj! — Ako si pa sta¬ noviten ostal in si se resnično pobolj¬ šal ; o, hvali Boga za to veliko milost, pa ga lepo prosi, naj te še zanaprej, naj te ves čas tvojega življenja obva¬ ruje vsega greha. Potem pa še pomisli, koliko no¬ vih gnad si čez leto prejel in kako si tudi marsiktero dobroto Božjo v nemar pustil, zapravil ali celo v slabo ober- nil. Poprašuj se: Kako vi dobiček imam od toliko pridig, od toliko spoved in sv. Obhajil in od drugih pobožnost? Sem li kaj bolji, kakor sem bil lansko A leto? Sem li poterpežljivši, krotkejši, o ©Hi»—---v&ss ---- : - Š S V ljubeznjivši, svojim sovražnikom pri- y zanesljivši, revežem bolj usmiljen? — Si li upam pred Boga stopiti ? — Le dobro premisli in preglej, kaj moraš še prenarediti, poboljšati! Ponovi svoj sklep, da hočeš Bogu stanoviten ostati ; pa prosi ga za pomoč po zasluženji Jezusa Kristusa. Posebno pobožno bodi ta dan pri sv. maši. Daruj to presveto daritev nebeškemu Očetu v zahvalo za vse gnade, ktere si o času sv. misijona in ktere si to pretečeno leto prejel. Poslušaj pazljivo besedo Božjo in ako na večer zapoje zopet misijonski zvon, moli še posebej za spreobernjenje greš¬ nikov domače fare. Drugi čas oberni v pripravo na čisto spoved; morebiti od celega leta. 2. Drugi dan ali praznik misi¬ jonske obletnice pojdi k spovedi. Od- krij svojemu spovedniku popolnoma, prav z otroškim zaupanjem svoje serce. Zlasti mu povej, kako je s tvojim po¬ glavitnim grehom; si ga li premagal, ali še oblastuje tvojo dušo? Prosi ga 4 za dober svet. 6 1 -I- Pripravi se z vso le mogočo po- ' ’ božnostjo k sv. Obhajilu. Daruj se vsega svojemu nebeškemu gostu, kakor se on tebi vsega daruje; skleni se z njim , kakor se on s teboj sklene. Obljubi mu , da mu hočeš za naprej zvestejši služiti, vse boljši živeti. V ta namen bodi tudi pri sv. maši. Pojdi in poklekni še enkrat pred misijonski križ in tam sam seboj res¬ nobno premišljuj: Kaj praviš, duša moja! glej, križ, na kterem je visel tvoj Zveličar Jezus Kristus. Glej, kako te je Kristus ljubil! celo smert ga ni mogla ločiti od ljubezni do tebe. Ga li tudi ti ljubiš? Ga li tako lju¬ biš, da te ne bo nič odvernilo od lju¬ bezni do njega ? Zamoreš li v resnici s sv. aposteljnom reči: „Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove ?“ (Rim. 8 ,. 35 .) J Glej, o duša moja! vse zveličan- ske misli in želje, vsi dobri sklepi in nameni so blaženi sadovi zasluženja tvojega Zveličarja. V svoji smertni britkosti je še mislil na te, ter ti jih A je s svojo molitvijo sprosil. In ti, o 6 a— ---«IHS! - 368 — @l>3>-cš<® duša! bi zamogla še taka biti, da bi ? ta njegova ljubezen za te zgubljena bila V Ako ti je težko, da svoje dobre sklepe zvesto in stanovitno spolnuješ, poglej in pomisli, kaj vse je storil tvoj preljubeznjivi Odrešenik, da je dopolnil delo odrešenja, ktero je le iz gole ljubezni do tebe prevzel. Ponovi zopet terden sklep, da hočeš zvest biti svojemu križanemu Jezusu; in da ti Jezus k temu svojo pomoč podeli, moli pet Očenašev in pet Češena si Marij v čast njegovim sv. peterim ranam. In v znamnje svoje zvestobe — v pečat svoje zaveze z Jezusom kušni pobožno sv. misijonski križ. (Tako delaj tudi v dnevih, kedar ima družba poštenja svoj praznik.) 10. Misijonski odpustki. a. V žasu sv. misijona. 1. Popolnoma odpustek zadobi, j * kdor je pri več misijonskih pridigah, 6 - - 369 — ~elHE * saj pri petih, in prejme vredno sv. za¬ kramente ter moli v namen sv. cerkve. 2. Popolnoma odpustek zadobi, kdor je na koncu sv. misijona pri de¬ ljenji papeževega blagoslova pričujoč, ako je v stanu gnade Božje. 3. Sedem let in sedemkrat po štirdeset dni za poslušanje vsake mi¬ sijonske pridige. 4. Popolnoma odpustek zadobi po sprejemi sv. zakramentov, kdor je pri blagoslovu in postavljanji misijon¬ skega križa v pričujoč in moli petkrat Oče naš, češena si Marija in čast bodi... v čast sv. peterim Jezusovim ranam. (Pij IX. 1848.) b. Za vo lj o miši j on skeg a križa. (Vsak misijonski križ je poseben spo¬ min sv. misijona, ko je marsiktera duša pre¬ jela posebne milosti Božje. Je tudi veden spomin tega, kar se je takrat godilo. Pa je tudi nagib v zadobljenje veliko sv. odpustkov, ktere so sv. Očetje podelili.) 1. Popolnoma odpustek en dan mesca grudna zadobi, kdor saj trikrat vsak mesec skesano in pobožno moli 24 Mis. križ. — 370 b>i> --——-ct4js ? tri Očenaše in češena si Marije z 9 Čast bodi... v spomin treh ur smertne britkosti Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa. (Leon XII. 1826.) 2. Popolnoma odpustek v dan obletnice postavljenja misijonskega križa. Ravno tako v praznik najdenja sv. Križa, in v praznik povišanja sv. Križa. (Pij IX. 1855.) Kdor dopolni navadne pogoje. (Ako obletnica sv. misijond pride na delavnik, se popolnoma -odpustek lahko zadobi v nedeljo po tem dnevu. Pij IX. 1857.) 3. Pet let odpustka zamore vsak dan enkrat zadobiti, kdor pred misi¬ jonskim križem moli trikrat Oče naš... Češena si Marija in čast bodi . . . v spomin treh ur Jezusove smertne britkosti na križi. (Leon. XII. 1826.) 4. Sto dni odpustka tolikrat, kolikorkrat kdo misijonski križ obiše in pred njim kaj moli, ali ga le s po¬ božnim zdihljejem pozdravi. . c.' Odpustki družbe poštenja. (Kjer so o-času sv: misijona po željali domačega dušnega pastirja vpeljane družbe i poštenja, imajo družniki te-le odpustke :) ^ IS>io--- 371 Z V 1. Družniki se med seboj vde- ležujejo vseh dobrih del, molitev in sv. Obhajil. 2. Na poglavitni praznik zadobi vsak družnik popolnoma odpustek, ako vredno prejme sv. zakramente, cerkev obiše in tam pobožno moli na pape¬ ževi namen. — Ta odpustek se za- more zadobiti tudi tri nedelje pred ali tri nedelje za tem praznikom, kdor takrat ne more. 3. S takimi pogodbami lahko vsak družnik zadobi popolnoma odpu¬ stek na kaki posebni dan med letom, kterega si sam odloči. 4. Odpustek 7 letin 280 dni zadobi družnik, kedarkoli je spodobno pri sv. maši in moli tudi za druge družnike. 5. Odpustek 5 let zadobi, kdor družnika k pogrebu spremi. 6. Odpustek 100 dni, kolikorkrat moli za družbo Oče naš . . . Češena si Marija . . . čast bodi ... Vsi ti odpustki, kakor tudi po¬ prejšnji, se zamorejo za duše v vicah oberniti. (Pij IX. 1850.) S>£o--- ~d*® 24 * r 372 — 1. Molitve za poprejšnje zdravje. (Sv. Avguština.) Poslušaj me, o Gospod! glej, tvoja stvar je v nevarnosti; moje te¬ lesne moči pešajo, moje telo se pogre- zuje v svoj stari nič. Ti si me naredil, delo tvojih vsegamogočnih rok sem; ti si mi dal bitje in življenje, in kar je še več, za me si bil na križ pribit. Ne zapusti me, o Gospod! Glej na rane svojih rok, v ktere si zapisal tudi moje ime; beri to sveto pisanje in posveti me. Tvoja stvar je, ki k tebi zdihuje: Moj Stvarnik, obrani me! Tvoje delo 6 je, ki k tebi kliče: Vseh stvari živ- 6 iL— __ •---cwl — 377 — »►*>- -<•*<© O moj Jezus! vsega se izročim tvoji ? presveti volji, kakor si se ti vdal volji svojega nebeškega Očeta. Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! O moj Jezus! vse svoje bolečine zedinim z bolečinami, ktere si preter- pel ti, in ktere so preterpeli vsi tvoji sveti mučeniki. O moj Jezus! po britkosti tvo¬ jega sv. terpljenja te prosim, dodeli mi poterpežljivost in stori, da bodo tebi v čast in meni v zveličanje vsi trenutki, v kterili koli kaj terpim. Tvoja ternjeva krona, o moj kri¬ žani Jezus! naj kot cvetlični venček vedno počiva na mojem sercu. 4. Zveličanska priprava k smerti, da bi doživel srečno zadnjo uro. (Tudi za zdrave dni.) (Zadnji trenutek tvojega življenja ti določi celo večnost tvojo. Kar do takrat zamudiš, nikdar nikoli več po- j raviti ne moreš. * -cs«a — 378 — JS«o- <■ Y Da boš pa srečno umeri, moraš v svojih zdravih dnevih se na to pri¬ pravljati. O kaj vredno in potrebno je, da to storiš; zato spolnuj, kolikor mogoče, ta-le posebni red: En dan v vsakem mescu odloži svoje časne skerbi, kolikor ti le tvoj stan dopuša, in oberni ga v pripravo za srečno smert. Tisti dan, ko se zbudiš, si misli, da Bog sam govori tebi, ka¬ kor je govoril nekdaj po preroku Ece- hiju: „Vredi svojo hišo, zakaj umeri boš!“ Po opravljeni jutranji molitvi se, podaj v cerkev, ali poklekni doma pred britko martro ali pred svoj hišni altarček, ter serčno prosi Boga za po¬ moč, da namenjeno delo pobožno in koristno opraviti zamoreš. Potem pa beri in premišljuj z zbranim sercem to-le:) le še Še sem pri življenji; to bo pa en kratek čas terpelo in živ- hitro teče in zginja.— Tudi jaz bom umeri, kakor so pomerli drugi, ktere sem poznal in s kterimi sem živel. — Kaj bom pač zadnjo uro mi- a slil od vseh dobrot, od časti in veselja A jo- — 379 — 1*»*- 1 --——- : - njici; tudi k vsim angelom in izvolje- A «9-- 380 ? nim Božjim, da bi ti pomagali in na 9 strani stali v tvojem poslednjem boju. Vse to tudi doma lahko opraviš, ako bi v cerkev iti ne mogel. Pred vsim pa si dobro k sercu vzemi, kaj te še straši že zdaj srečno umreti; in premisli, si se li pretečeni me¬ sec prav prizadeval, da bi prema¬ gal in zapustil svoj poglavitni greh. Povej tudi svojemu spovedniku, kako si se v tem obnašal in prosi ga za svet. Po svojih večernih molitvah, preden se k pokoju podaš, si prav živo pred oči postavi, kakor da bi tvoja postelj tvoj grob bila, ter moli z vso le mogočo pobožnostjo šeto-le: Molitev. O presveti Bog! pred tvoje obličje se veržem na kolena, ter te milo prosim za gnado, in to za naj veči gnado, da namreč svoje življenje, ktero je tako slabo in revno, vender dobro in keršansko dokončam. f>-—--cK® 385 - ----eKS " v O Jezus, Marija in Jožef! po- ? magajte mi in usmilite se me! — Jezus, Marija in Jožef, bodite zmiraj v mojem sercu! — Jezus, Marija in Jožef, bodite zmiraj v mojih mislih! Jezus, Marija in Jožef, bodite zmiraj na mojem jeziku! — Jezus, Marija in Jožef, bodite moja zadnja misel, bodite moj zadnji zdihljej! Jezus, Marija in Jožef, vam ži¬ vim! j Jezus, Marija in Jožef, vam umerjem! Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo ! — 7. Molitev po sklenitvi bolnikovi. Pojdi keršanska duša iz tega sveta v imenu ,Boga Očeta, ki te je vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa, živega Boga, ki je za te terpel; v imenu sv. Duha, ki je v te prišel; v imenu angelov in arhangelov; v imenu moči in gospodstev; v imenu nebeških 6 knezov in oblast, v imenu Kerubinov i f ’ - * ®«0"——— ——- -eHS* 25 Mis. križ. — 386 — Em--—-:--oj« g ? in Serafinov; v imenu očakov in pre- * rokov; v imenu sv. aposteljnov in evangelistov; v imenu sv. mučenikov in spoznovavcev; v imenu sv. meni¬ hov in pušavnikov; v imenu sv. de¬ vic in vseli svetnikov in svetnic Božjih! Danes bodi tvoje prebivališe v miru in tvoje stanovanje v Sijonu. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Pridite na pomoč, svetniki Božji! Pridite naproti angeli Gospodovi! Sprejmite to dušo, ter jo peljite pred obličje^ Najvišega! Naj te sprejme Kristus, ki te je poklical, in angeli naj te neso v na¬ ročje Abrahamovo! . Gospod, daj jej večni pokoj, in večna luč naj jej sveti! Peljite to dušo pred obličje Najvikšega! Gospod, usmili se! — Kriste, usmili se! — Gospod, usmili se! Oče naš . . . Gospod, daj jej večni pokoj! — In večna luč naj jej sveti! — Od vrat peklenskega brezna. — Reši, o a Gospod, to dušo! — Naj počiva v Im—-*---cjn® im 387 — JN*---——-cfttt ^ miru! Amen. — Gospod, usliši mojo f" molitev! — In moje vpitje naj do j tebe pride! Molimo. Tebi, o Gospod, priporočimo dušo tvojega služabnika (tvoje slu¬ žabnice) I., da ker je svetu odmeri (odmerla), tebi živi; in kar je po človeški slabosti v življenji grešil (grešila), ti po neskončni milosti in dobroti svoji odpusti in izbriši. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 8. Odpustki o smertni uri. (Kdor pobožno zakliče presveti imeni Jezus in Marija, zadobi vselej 25 dni od¬ pustka ; o smertni uri pa popolnoma odpustek, ako je v stanu gnade Božje in saj v s Voj eni sercu zdilme ti presveti imeni. (Sikst V., Be¬ nedikt XIII. 1728.) 300 dni odpustka zadobi, kdor moli za duše vernih, ko jim zvoni zadnjo uro, tri O.če- naše v čast terpljenjajn smertne britkosti Je¬ zusa Kristusa, in tri Češena si Marije v spo¬ min Marijnega terpljenja pod križem. Kdor vsak dan to moli, se lahko vdeleži enkrat na mesec popolnoma odpustka. (Pij VIL 1809.) Š. - Mim - A --CHS 25 * 388 — f ’1' - 1 -'-—:--C-:< f Slava pravičnega ostane vekomaj; nič se ne boji grozovitih sodba. Reši, o Gospod! duše pokojnih vernih vseh vezi njihovih pregreh, da kazni tvoje pravice oprosteni vživajo večno luč zveličanih! Poslednji dan. Strašen elan bo dan plačila! Zemlja bo se v prah zdrobila, Priča David in Šibila. Grozen strah bo svet obdajal, Kedar bo sodnik prihajal, K oj stri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natora bo ster&ela, Kedar bode stvar ož’vela, K Božjemu sodniku ihtela, Bukve bodo prinesene, Dela bodeš bral storjene, Dobre vse in nepoštene. Bo sodnik tedaj se vsedel, Vse, karko.lj je kdo naredil, Celi svet bo tistkrat zvedel. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. 1^,0-- 391 — Kralj nezmerne visokosti! Rešiš svoje brez vrednosti, Reši v moji me slabosti! Spomni se, o Jezus mili! Da so za me te vmorili, Prosim, tisti dan se usmili! Truden hotel si- hoditi, Za me svojo kri preliti; Daj k zveličanju to biti !• Daj .te imeti pomočnika, Svojih duš Odrešenika, Preden vid’mo te sodnika! Da sem kriv, to sam spričujem, Sam pred sabo se sramujem, Pa zanesi, Bog! zdihujem. Rane grešniee zacelil, Tolovaja si zveselil, Meni upanje dodelil. Nisem vreden odpušanja; Vender, Bog pomilovanja! Y T aruj v ogenj me jokanja! Med ovce me den’ ovčico, Reši, zmed kozlov srotico, In pokliči na desnico! Ko zaveržene, preklete, Pahnil v ogenj boš ujete, Deni me takrat med svete. Sliši prošnjo, Bog! pohlevno, Dušo glej pobito, revno, Skerbi za me stvar nevkrevno. Dan jokanja, polen straha, Ko bo človek vstal iz praha, q! 392 -— % V Naj mu njega hudobije Milost tvoja, Bog! umije! Daj jim Jezus, naš pastir! Vežni pokoj, večni mir! Amen. Evangeli. ,,Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da, karkoli boš Boga prosil, ti bo Bog dal. Jezus jej reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče : Vem, da bo vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus jej je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veru¬ ješ to? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod! da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel." (Jan. Gospod Jezus Kristus, kralj ve¬ ličastni ! reši duše vseh vernih mert- A vili kazen spodnjega sveta in iz t - 11 , 21 — 27 .) Darovanje. — 393 - -- - -C' 9 globoke ječe; reši jih levu iz žrela, da jih brezno ne požre in ne padejo v temo; temuč da jih vojvoda, sv. Mihael, sprejme v sv. luč, ktero si nekdaj obljubil Abrahamu in njego¬ vemu zarodu. Hvalivne daritve in prošnje ti darujemo; o Gospod , sprejmi jih za duše tistih , kterih se danes spomi¬ njamo ! Dodeli, o Gospod! da iz smerti gredo v življenje, ktero si nekdaj ob¬ ljubil Abrahamu in njegovemu zarodu. Tiha molitev. Naj ti dopadejo, o Gospod! da¬ rovi, ktere ti darujemo za duše tvo¬ jih služabnikov in služabnic I. I. in ; kakor si jih v tem življenji k zveli- čanski veri svojega Sina Jezusa v svoji dobroti poklical, tako v svoji milosti v unem življenji uniči nasledke njih pregrešltov, ter jih pokliči k kroni zveličanske neumerljivosti, ki je dokončani čednosti v nebeškem kraljestvu prihranjena. To te prosimo ^ po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, * - -- --C(H£S 394 — >*>------r-«i-- -oHnt — 395 — -ena moje prošnje po pravici pričakujejo in za ktere ti hočeš, da naj prosim. Dodeli jim milostljivo odpušenje in večni pokoj, da hvalijo in poveličujejo na večno tebe, ki si sam vreden vse hvale in časti. Amen. O Jezus, bodi jim milostljiv! — O Jezus, hodi jim usmiljen! — O Je¬ zus, odpusti jim vse grehe! O Jezus, tvoja sveta kri naj jim bo v tolažbo! — O Jezus, tvoja sveta kri naj jim bo v spravo! — O Jezus, tvoja sveta kri naj jim bo v večno veselje! 1. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬ lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬ šenik Jezus Kristus, ko je na Oljski gori kervavi pot potil, te prosim, reši duše iz terpljenja v vicah. Zlasti te A Prosim za tiste, za ktere se naj mani «*> Povzdigovanje. Po povzdigovanji. — 396 ? moli. Reši jih in pelji jih v svoje ? kraljestvo, da te tam na vekomaj hva¬ lijo , poveličujejo in časte; meni pa sprosijo gnado'vere, upanja in ljubezni j in gnado prave žalosti nad vsemi grehi j in gnado pobožne molitve. Tega te j prosim po tisti molitvi, ktero je opra- j vil Jezus Kristus na vertu Gecemani, po njegovem kervavem potu in po za- služenji njegove grenke smerti. Amen. Oče naš ... Češena si Marija ... j O Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti! 2. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬ lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬ šenik Jezus Kristus, pri strašnem bi¬ čanji, te prosim, reši uboge duše iz terpljenja v vicah; zlasti te prosim za tiste, ki so moje rodovine. Pelji jih v svoje prebivališe, da te tam gledajo in ljubijo na vekomaj, meni pa sprosijo gnado čistosti in pravega spokorjenja. Tega te prosim po Jezu¬ sovem kervavem bičanji in po zaslu- fS ženji njegove smerti na križu. Amen. A g»;o---- cHm — 397 - <«§•> Oče naš ... češena si Marija ... O Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti! 3. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬ lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬ šenik Jezus Kristus, pri grozovitem kronanji s ternjem , te prosim, reši uboge duše iz terpljenja in žalosti v vicah; zlasti te prosim za tiste, za ktere moliti sem naj bolj dolžan. Pelji jih v mir in veselje večnega zveli¬ čanja; obriši jim solze, ter jih nasiti z obilnostjo svoje hiše; da se tam brez konca v tebi vesele, meni pa sprosijo tiste čednosti, ki so potrebne mojemu stanu: Pravičnost, zmernost, krotkost in popolnamo vdanost v tvojo sveto voljo. Tega te prosim po Jezu¬ sovem kronanji, po njegovi takrat preliti kervi. in po zasluženji njegove britke smerti. Amen. Oče naš ... češena si Marija ... O Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti! 4. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬ lažbe ! zavoljo drage kervi, ktero je ©Mo— 6 — 398 ©>f >—■■— --— - : - 1 — : -c;-o ^ prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre- " še n!k Jezus Kristus, pri sramotnem križanji, ktera je tekla iz njegovih ran na rokah in na nogah, te prosim, reši uboge duše iz strašnega plamena v vicah; zlasti te prosim za tiste, ktere naj več in že naj dalje terpe. Pelji jih v blišobo svoje luči, da tam tebe in tvojega Sina in sv. Duha hva¬ lijo in časte, meni pa sprosijo poniž¬ nost v sreči, zaupanje v nadlogi, v smerti pa dušno tolažbo. Tega te pro¬ sim po grozovitem križanji Jezusa, tvojega Sina, po njegovih peterih sv. ranah, in po njegovi preliti kervi, ktera je tudi zdaj tu na altarji priču¬ joča in po zasluženji njegove smerti na križi. Amen. Oče naš ... češena si Marija ... O Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti! 5. O usmiljeni Oče, Bog vse to¬ lažbe! zavoljo drage kervi, ktero je prelil tvoj ljubeznjivi Sin, naš Odre¬ šenik Jezus Kristus, ktera je posled- A njič iz njegovega Serca z vodo. vred a ©H®--:--CM® — 399 — tekla, kedar so mu po njegovi smerti še odperli njegovo stran, te prosim, reši uboge duše iz temne ječe v vi¬ cah ; zlasti te prosim za tiste, ktere so v svojem življenji posebno častile presveto Jezusovo Serce in neomade- žano Serce njegove Matere. Pelji jih v družbo svojih izvoljenih, da pojejo z vsemi zveličanimi duhovi nebeške pesmi pred tvojim sedežem in pred sedežem Jagnjeta Božjega; meni pa sprosijo otroško češenje naj svetejših Sere Jezusa in Marije in stanovitnost v dobrem do konca mojega življenja. Tega te prosim po preliti kervi in vodi iz Jezusove sv. strani, in zavoljo zasluženja njegove smerti na križu. Amen. Oče naš ... Cešena si Marija ... O Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj.jim sveti! Večna luč naj sveti dušam po¬ kojnih, o Gospod! kakor sveti tvojim 6 svetnikom na vekomaj po tvoji dobroti A Po sv. Obhajilu. ©Ko- — 400 — Ufe v ~«w® X Gospod, daj jim večni mir, in večna ^ luč naj jim sveti; kakor sveti tvojim svetnikom na vekomaj po tvoji dobroti! Molimo. Vsegamogočni, večni Bog ! za¬ voljo te presvete daritve tvojega edi- norojenega Sinu odpusti dušam svojih služabnikov in služabnic I. I. njihove pregreške; očisti jih vseh nepopolna- most ter jim zbriši zaslužene kazni, da skoraj pridejo v večni mir in do¬ sežejo polno vživanje blažene neumer- jočnosti. Tega te prosimo po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj in s sv. Duhom enaki Bog živi in kraljuje na vekomaj. Amen. O Bog! dodeli nam svojega do¬ brega Duha, duše pokojnih pa naj v miru počivajo! Amen. O presveta Trojica! naj ti bo do¬ padljiva opravljena daritev tvojega maš- nika; sprejmi milostljivo ta dar, kte- rega smo prinesli tvojemu veličastvu, da bo nam in vsem, za ktere smo ga darovali, v spravo in zveličanje, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. »>ji»-c h© - 401 -:-'- 2. Libera ali male bilje. O. Reši me, o Gospod! večne smerti tisti strašni dan, kedar se bo treslo nebo in zemlja! Ko prideš z ognjem sodit svet. V. Tresem se in se bojim, ko pride preiskovanje in prihaja jeza. Kedar se bo treslo nebo in zemlja. V, Tisti dan, dan jeze, stiske in reve, dan veliki in pregrenki. Ko pri¬ deš z ognjem sodit svet. V. O. Gospod, daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti! O. Reši me, O Gospod! večne smerti tisti strašni dan, kedar se bo treslo nebo in zemlja. Ko prideš z ognjem sodit svet. j Gospod, usmili se! .— Kriste, usmili še! — Gospod, usmili se! Oče naš . . . V. Peklenskih vrat ! O. Reši njih duše, o Gospod! V. Naj v miru počivajo! O. Amen. V. Gospod, usliši mojo molitev! e 0. In moje vpitje na k tebi pride! 6 !>«>-- v -—— OMB Mis. križ. -c&SS — 402 — «8 Molimo. 9 O Bog, iz čigar usmiljenja duše verni h počivajo, daj svojim služabni¬ kom in služabnicam, kteri v Kristusu počivajo, milostljivo odpušenje grehov, da od vseli pregreh odvezani, se s teboj brez konca veseliti zamorejo. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Duše vseh vernih kristjanov naj po milosti Božji v miru počivajo. Amen. 3. Psalm 129. Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod, usliši moj glas! Naj po¬ slušajo tvoje ušesa glas moje prošnje! Gospod, ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! Toda pri tebi je sprava, in za¬ voljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka njegove be- ^ sede. £ - — 403 ©itjo- -—-oj Moja duša v Gospoda upa. Od jutranje straže do noči naj Izrael v Gospoda upa. Ker pri Gospodu je usmiljenje, in pri njem je obilno odrešenje. In on bo rešil Izrael vseh nje¬ govih hudobij. Gospod, daj jim večni mir! In večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen. 26 * XH. Razdelek. I. Sveti misijon. 1. Sveti in zlati čas svot’ga misjona, O da smo dokončali tudi ga mi! Milosti svoje znad večnega trona Svojim otrokom zdaj Oča deli. Duša keršanska, oj zdaj. se potrudi, Zvoljen’ga časa nikar ne zamudi. 2 . Ljudstvo, oj ljudstvo, izdrami se ’z spanja, Dnovi zveličanja zdaj so za te; Zdaj je čas tvojega obiskovanja, O da b’ spoznalo, kaj v srečo ti gre! Tak’ še zdaj usmiljeni Jezus zdihuje, — 405 - - —i.- ■-—•---e 3 . Pridite toraj, vi starši keršanski! Tukaj si zlajšali bote serce, — Težke dolžnosti in križi vsakdanski Stiskajo vas, in otroci skerbe; Kaj bi storili, kako bi ravnali, V svetem mis’jonu to bote spoznali. 4 . Vi gospodarji in ve gospodinje! Ojstra na sodbi bo tudi za vas ; Berž obernite sem svoje stopinje, Hitro poteče ta zvoljeni čas. Kako skerbite, kak’ modro hišujte, Sebe in svoje zveličat — tu čujte! 5 . Pridi keršanska mladina ti tudi, Sini in hčere in posli vi vsi; V zanjke dobit’ vas svet spačen’ se trudi Bodite serčni, da vas ne vlovi; Oh, poslušajte glas svet’ga mis’jona, Vojska je kratka, pa večna je krona. 6 . Teci k mis’jonu zagrešena duša! Gnade studenci zdaj tukaj teko. Tukaj zastarani greh se odpuša ; Glej spovednico, poklekni pred njo. Rane skeleče se tukaj celijo, Žalostne serca se tu ohladijo. - 406 — Oh, ne zamudi, keršanska dušica! Z Bogom se spraviti; dans je tvoj čas; Dans se vtolažit’ da Božja pravica, Jutri je lahko že sodba za nas. Danes je lahko še vse pridobljeno, Jutri prepozno in vse zamujeno. Glej, jaz sem blizo! sam Jezus nam kliče, Kdor mene iše dans, našel me bo! Kdor se pa danes od mene porniče, Bode me iskal, pa našel težko. Toraj Gospoda zdaj zvesto išimo, Svet’ga mis’jona kar ne zamudimo. 9 . Kar pa obetamo, zvesto deržimo: Gola obljuba, saj nič ne velja. Usmiljenja Boga goreče prosimo, Da stanovitnosti milost nam da. Oh, naj spominja in vselej nas viža Posihmal znamnje mis’jonskega križa! Slomšek. 2. Misijonski zvon. l. Že v krije tiha noč doline, Živali spe in cvetje trat, — 407 W®—— — -'«m Mis’jonski zvon ’z visoke line ’» Doni le tužno še enkrat. O moli, moli, kliče zvon; Daj dušam blagor svet’ mis’jon! 2 . Kot skerben oča oznanuje Mis’jonski zvon nebeški mir; Po tergu, po vaseh se čuje, In v vsako hišo najde tir. O zvoni, zvoni, blagi zvon! Hudobne' zbudi svet’ mis’jon! 3 . Po krivih potih grešnik raja In v sladnosti zapravlja dan, Med dobrovoljeo svet zahaja, V nesramno djanje zakopan ; Tud’ njega glasno kliče zvon, Na pot pokore svet’ mis’jon. 4 . Glej, stari grešnik, oča sivi! In ve posvetne matere! Za vas, otroci ljubeznjivi! Stegujejo k Bogu roke. Oj zvčni, zvoni, blažen zvon! Daj staršem milost, svet’ mis’jon! 5 . O čujte, vi zgubljeni sini I Poslušaj razuzdana ličil g, - _ £ ©>;>- — 408 - Za vas le oča v bolečini In mati v solzah s6 topi. O kliči, vpij na serca, zvon! Da jih poboljša svet’ mis’jou 6 . Bogu darujmo serce svoje, Dokler nas kliče zvona glas. K’dar sodbe strašna tromba poje; Ne bo več milosti za nas. Takrat ne bo več zvon zapel, Mis’jon slovo za.vselej vzel. Virk. 3. Misijonski križ. 1 . Kraljevo znamnje — ki‘iž stoji, Bandero glej vihrati! In s križa .Jezus nas. uči, Za dušo se vojsk’vati. O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ! Ponižno te častimo, Zvestobo obljubimo. . 2 . O križ, izvoljeno drevo, Z Rešnjo Kervjo polito! Nosilo Jezusa Telo, Oh, bodi nam častito! O sveti križ, i.. t. d. - 409 — S>Sa- I 3 . Raz svetga križa Božji Sin Čez zvoljen svet kraljuje; Svet’ križ, terpljenja lep spomin, Nam milost oznanuje. O sveti križ, i. t. d. 4 . Raz križa Jezus vabi nas. Zvesto za njim hoditi, Svoj križ zadeti vsaki č.as In ga za njim nositi. O sveti križ, i. t. d. 5 . Svet’, križ bandero naše je, Premagati skušnjave; . Odverniti sovražnike, Prenesti vse težave.. O sveti križ, i. t. d. 6 . 0 križ, n.a smertni postelji Prijatel naš edini! Na grobu pot nam kažeš ti K nebeški domovini. O sveti križ, i. t. d. 7 . O križ, ti znamnje usmiljenja Spokornim toljko milo! Prihod sodnika ojstrega Nam bodeš, oznanilo. O sveti križ, i. t. d. -<*3> £ v 3 . O Marija, naša Mati! Kadar bomo v hudi sili, K tebi se, Marija, obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj! O Marija, varuj nas! i. t. d. 4 . O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati z nami hodi, Spremljaj nas do konic življenja! O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! 5. Misli pred sv. Križem. Pred svetim križem rad stojim, Pa grešnik — prašat’ se bojim : Kak rešim dušo svojo ? — Mi pravi s križa moj , Gospod : Po ozki pot’ pokore hod’! Boš rešil dušo svojo. Bo Bog odpustil meni res Prehudih grehov mojih zmes. Opral mi dušo mojo? — Spet pravi, ki lagat’ ne zna: Kdor se kesa in greh spozna, Si reši dušo svojo. — 412 Jez ver’jem to, da Božji Sin, Na križu mož si bolečin Za ubogo dušo mojo. — Le ver’vaj to, in ki sem dal Življenje za te, ti opral Bom tudi dušo tvojo. To upam, al — ko sodil boš Obisti, serce gledal boš : Kak rešim dušo svojo? .— Duhovnemu odpri'serce, . Spovej na tanko grehov se: Boš rešil dušo svojo. In če duhoven mest’ Boga Odvezo sveto meni da, Je varna duša moja? — Ogibaj se priložnosti, In zadostuj po zmožnosti: Bo varna duša tvoja. Oh, to obljubil sem večkrat, Pa storil še nobenikrat, Kak rešim dušo.svojo? — Sovraži svet in ljub’ Boga, Ga ljubi ’z serca celega: Tak rešiš dušo svojo. Al duša moja vredna je, Da toljko tirja Bog od nje, Da Njemu bi se vdala? — Le misli si, kar veš in znaš, Ti cene take ne poznaš, Da b’ dušo ti- plačala. 413 — »$*•-—-cg«@ S* Gospod, če duša top’ velja, ? O naj mi Tvoja milost da, Da rešim dušo svojo! Naj Tvoja roka res pelja' V Tvoj raj me očišenega: Tak rešim dušo svojo. g 6. Marijo hvalite. (Iz laškiga.) Napev Biharjev. XIX. Marijo hvalite Vsi verni jeziki, . Na nebu svetniki Ji hvalo glasite ! Hvalite Marijo" Hvalite, hvalite; Hvalite Marijo, Hvalite! (Ponavlj.) Marija cvetlica, Si lil’ja prebela, Vse serca si vnela K’ si Božja Rodnica. Hvalite i. t. d. Uklanja na nebi, Marija predraga! Luč lunina blaga In solnce se Tebi. Hvalite i. t. d. i T ' -■-'----«fr«9 — 414 £, 9 -e*4i Ti sebi v slavo Zastarani kači In njeni zvijači • Zaterla si glavo. Hvalite i. t. d. Ti Dvica prečista Preblago rodila In milo hranila Si nam Jezu-Krista. Hvalite i. t. d. Kraljuj, o Cešenal Ki v angeljskih glasili V vsih krajih in časih, Si peta, blagrena. Hvalite i. t. d. Nebo Ti je dalo Vsih milost dražčico, Pletejo zvezdice Ti krono prežalo. Hvalite i. t. d. O Božija Mati, O rožica skrivna, Svet’ raj, Jplostivna! Nam sprosi vživati. Hvalite i. t. d. Jeran. KŠMo- --©S«]® Stran. Kazalo premakljivih praznikov ... 3 Sveta pratika ali ^kratek popis življenja svetnikov Božjih. 5 Misijonski križ (za predgovor) ... 71 I. Del. Svfeti Misijon. Navod k pobožnemu življenju. X. Razdelek. Pripomočki k stanovitnosti v Božji milosti. 1. Dnevni red . ..' 77 2. Beg pred slabo priložnostjo ... 82 j 3. Posebno izpraševanje vesti ... 83 | 4. Natančna pokoršina dušnemu vodniku 84 5. Ustna molitev.. . 86 6. Premišljevanje . 88 7. Branje pobožnih bukev .... 95 i 8. Poslušanje besede Božje .... 97 A t '-a EHm-----eW9 - 417 — ISMo--—oj v Stran. 9. Sv. maša.100 10. Večkratna prejema sv. zakramentov in duhovno Obhajilo .... 303 11. Obiskovanje sv. R<;5n j e ga Telesa . 106 12. Hoja v pričujočnosti Božji . . . 108 II. Razdelek. Potrebne dednosti, ktere mora imeti duša, ki hoče popolnoma biti. 1. Ponižnost.110 2. Zatajevanje.111 3. Poterpežljivost.113 4. Zaničevanje sveta.114 5. Ljubezen do Boga. 115 6. Enakost z voljo Božjo.117 7. Dober namen.119 8. Ljubezen do bližnjega.120 9. Milošina.123 10. Častenje Matere Božje . . . . 125 11. Stanovitnost.128 12. Večno plačilo pobožnemu življenju . 130 III. Razdelek. Duhovno orožje v zadobljenje nebeške krone. 1. Premišljevanja vredno eno . . . 132 2. Apostoljsko orožje.133 ^ 3. Serčni zdihljeji.134 ^ l@W*--- Mis. križ. 27 — 418 — ©H>-—----CK'® ^ Stran, ^ 4. Sveti namen.139 5. Zveličanske misli pri pogledu peterih perstov na roki ..141 6. Preljubi križ.144 7. Zveličanski spomin na terpljenje Kri¬ stusovo za vsako uro po dnevu . 146 8. 25 pravil za pobožno življenje . . 148 9. 9 stopinj ponižnosti . . .. , . . 151 10. Vsakdanje keršanske dolžnosti . . 152 11. Keršanska ura . . .... 153 12. Posvečenje dvanajsterih mescev . . 155 IV. Razdelek. Kratko premišljevanje naj imenitniših verskih, resnic. (Šmarnice.) 1. Dan. Zapovedi Božje.160 2. Dan. Pokora.. . . 16l 3. Dan. Odlašanje pokore . . . . . 162 4. Dan. Namen človeški ..... 163 5. Dan. Hoja za Kiistusom .... 164 6. Dan. Ljubezen do križanega Jezusa 165 7. Dan. Križ in terpljenje . . . . 166 8. Dan. Vera ..167 9. Dan. Upanje.168 10. Dan. Ljubezen . . . . . . . 169 11. Dan, Ljubezen do sovražnikov . . 170 š3- ; ---cK® ? Stran, f Dober namoa ali darovanje .... 200 Zdihljej k presvetemu Jezusovemu Sercu 201 Zdililjej k presvetemu Marijnemu Sercu 201 Večerne molitve. Zahvala 202 Prošnja za razsvetljenje.203 Izpraševanje vesti.203 Obžalovanje.• 206 Sklep.. Večerni blagoslov.207 II. Razdelek. Molitve o praznikih Gospodovih. 1. O Božiču.209 O sv. treh kraljih.211 2. O velikonočnem času.212 O prazniku Gospodovega vnehohoda 218 3. O binkoštih.220 O sv. Rešnjem Telesu.223 Darovanje naj svetejšemu Jezusovemu Sercu.224 III. Razdelek. Molitve o praznikih Matere Božje. 1. Cisto spočetje Device Marije. . . 227 2. Očiševanje Device Marije .... 227 3. Oznanjenje Device Marije .... 228 t 4. Vnebovzetje Device Marije . . . 228 ^ ►to- - — 421 8W>---«S<® »!q 9 Stran. 9 5. Rojstvo Device Marije. 229 j 6. Roženkranslri praznik.230 7. Škapulirski praznik.230 8. V praznik presv. Marijnega Serca . 231 9. Spomin sedmerega Marijnega veselja 231 10. Praznik Marijnih sedmerih žalost . 232 11. Lavretansko litanije.233 12. Pozdrav in prošnja k Materi Božji na božjih potih.240 IV. Razdelek. Molitve k nekterim svetnikom. 1. K sv. angelu varhu.242 2. K svojemu patronu.243 3. K sv. Jožefu.244 4. K sv. Janezu Kerstniku .... 245 5. K ss. apost. Petru in Pavlu . . . 245 6. K sv. Alojziju.246 7. K sv. Alfonzu Ligorjanu .... 247 8. K sv. 14 pomočnikom.247 9. K sv. Katarini.248 10. K sv. Barbari za srečno zadnjo uro 248 11. K vsem svetnikom.249 12. Litanije vseh svetnikov .... 251 V. Razdelek. Svete maše. 1. Ob nedeljah in praznikih .... 261 2. Pasijonska maša. 277 ©H®_— c-KB fi«o — 422 — ■-- <^a ^ Stran. y’ 3. Namen, s kterim se tudi neprižujoči v deleži ti zamoremo vseh sv. maž 294 VI. Razdelek. Spovedne molitve. A. Pred spovedjo. 1. ProŠDja k sv. Duhu. 297 2. Ohžalovarije grehov.299 3. Po zgledu kralja Davida .... 300 4. Po zgledu sv. aposteljua Petra . . 303 5. Po zgledu sv. Marije Magdalene . 304 6. Po zgledu zgubljenega sina . . . 305 7. Zdihljej k Mariji. 306 8. Zdihljej ravno pred spovedjo . . . 306 P- Po spovedi. 1. Zahvala.. 2. Zdihljej k Materi Božji .... 308 VII. Razdelek. Obhajilne molitve. A. Pred sv. Obhajilom. 1. Božje čednosti.310 2. Zdihljej k svetnikom Božjim . . , 310 3. Zdihljej očišene duže k Jezusu . . 311 ^ 4. Zdilrljeji ravno pred sv. Obhajilom . 313 ^ --c(HS3 423 - ®H>---— ŽE (5E V Stran. 9 B. Po sv. Obhajilu. 1. Prošnja . 314 2. Serafinski psalm.314 3. Darovanje sv. Obhajila presv, Marij- 316 nemu Sercu za žive in mertve . 4. Za odpuBtke.318 VIII. Razdelek. Sveti križev pot . 319 IX. Razdelek. Misijonske molitve. 1. Pred sv. misijonom, ali pred miši- 352 jonsko pridigo. 2. Po misijonski pridigi . . . . . 353 3. Ponovljenje kerstne obljube . . . 353 4. Prošnja za odpušenje pred sv. Reš- njim Telesom.356 5. K presvetemu Jezusovemu Sercu . 358 6. Sv. zaveza z Bogom.359 7. K terpežemu Jezusu.360 8. Darovanje Jezusovemu Sercu . . 361 9. Zadnji klic pa prav potrebno opomi- njevanje sv. misijona .... 361 10. Misijonski odpustki ...... 368 X. 'Razdelek. Molitve bolnikov in umirajočih. 1. Molitev za poprejšnje zdravje . . 372 ' ^ 2. Zahvala po zadobljenem zdravju . 374 OHo---©S