INFORMATIČA 3/1980
PRIMERJALNA AISIALIZA
POUKA RACUNALNlSTVA
NA SREDNJI STOPNJI
IZOBRAŽEVANJA
J. BENKOVIČ,
A. KORNHAUSER
m
V. RAJKOVIC
UDK: 373 : 681.3
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO - RCPU, UUBUANA
VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA, KRANJ
Probleme pri uvajanju pouka računalništva v srednjem izobraževanju v Šloveniji skuša reševati
interdisciplinarno- sestavljena raztskovalna skupina v okviru večletnega razvojno-raziskovalnega
projekta v ta namen. Cilj tega projekta je izdelava okvirnega vzgojnoizobrar.evalnega modela za
pouk računalništva na srednji stopnji usmerjenega izobrarievanja, njeaova evaluacija v praksi ter
priprava predloga slstema izobraževanja učiteljev računalništva za ta program.
Delo, o katerem je bilo poročano vsako leto (J.Benkovič, A.Kornhauser, V.Rajkovif et al., 1977,
1978 in 1979), je bilo zaključeno s komparativno analizo s pcnnočjo vpraSalnika, intervjuji u6i-
teljev na seminarjih in z neposrednim sodelovanjem raziskovalcev v delu na Solah. Ta analiza je
zajela doseganje vzojnoizobraževalnih smotrov, izbor tem, njih obseg in časovno razporeditev vse-
bine, zahtevnost programa za učence in učitelje ter podrobno analizo posameznih tem po teh' krite-
rijih. Končno je opredelila še ustreznost sistema izobraževanja ufiteljev računalnlštva. Služila
naj bi kot izhodišče za programiranje speci?iftneqa pouka računalništva na razliSnih smereh in
ustneritvah srednje stopnje usmerjenega izobraževanja.
COMPARATIVE ANALYSIS OF COMPUTER TEACHINH AT SECONDARV LFVEL; Problems encountered in the intro-
duction of coinputer teaching into secondary educatton were investinated by an interdisciplinary
research team within a developmental research project over several years. The aim of the project
was to design a broad educational model for computer teaching at the secondary level of vacational-
ly ortented education, to evaluate it in practlce and to prepare a proposal for a system of in-
service tratnlng of computer science teachers for this programme.
The project, on which annual reports were made (J.Benkovič, A.Kornhauser, V.Rajkovič et al., 1977,
1978,1979)/ also includes a comparative analysis using a nuestionnaire, interviews of teachers
during seminars and direct involvement pf researchers in coraputer teaching in schools. The ana-
lysis evaluates the achievement of educational objectives, the selection of topics, their scope,
a work schedule of the content of the programme, the level of the proqramine vis & vis students and
teachers, and a detailed analysls of individual toplcs according to the above criteria. Finally,
the adequacy of the system of in-service training of computer science teachers was also assessed.
The atm of the analysis was to provide a startlng point for settinq up a programme for specific
computer teaching in the different types of vocationally oriented secondary education.
Računalništvo je postalo- neogibni pogoj pre-
težnega števila dejavnosti, zato ga je nujno
uvajati tudi na nižje ravni izobraževanja. V
Sloveniji smo začeli s poukom računaln.ištva
na srednji stopnji izobraževanja ?.e pred dese-
timi leti,vendar postopno in v šole, ki so se
za to prijavile. V tem desetletju lahko zabe-
ležimo nekaj uspehov: v skoraj vse štiriletne
srednje šole je bilo vpeljano računalništvo,
najsi bo kot posebni predmet s tem imenom, ali
pa kot program v okviru praktičnih znanj.
Uvajanje pouka računalništva v srednje šole
pa je seveda odprlo vrsto problemov, zato je
bil osnovan razvojno-raziskovalni projekt z
namenom reševati te probleme v povezavi s prak-
ao tn pripravljati temelj za-raSunalništvo v
usmerjenem izobraževanju.
Smotri projekta so bili tako izobraKevalni kot
vzgojni, saj ra5unalništvo odpira široke mo*.^
nosti za doseganje obojih. Končni cilj pa je
bil izdelava vzgojnoizobraževalnega modela za
pouk računalništva na srednji stopnji izobra-
ževanja učiteljev za ta program.
Raziskovalna skupina je bila sestavljena tako,
da je zagotavljala interdisciplinarno povezavo
strokovnjakov na podro^ju računalništva, matema-
tike, naravošlovja in tehnologije, zajela pa je
tudi nporabnike. Ker je bil projekt razvojno-
raziskovalne nnrave, so v njom kot partnerji
sodelovali številni učiteljl srednjih šol -
vseh tistih, ki so bile pripravljene ne le uvaja-
ti računalništvo v svoje programe, temveč tudi
intenzivno sodnlovati prl zasnovi, izvedbi in
evaluacijl programov. To so bili: M.Andolšek,
Šolski center Radovljica, M.Budna, Gimnazlja
Velenje, M.Cokan, Šola za oblikovanje Ljubljana,
V.Elvi6-Volk, Ekonomsko-administrativna šola Ma-
ribor, A.Kališnik, Rudarski Solskl center Vele-
nje, J.Karčnik, Šolski center Idrija, M.Koren,
Ekonomsko-administrativna šola Maribor, M.Kovač,
Tehniška šola za strojništvo Ljubljana, A.Kramer,
Rimnazija Ivan Cankar Ljubljana, J.Pavlišič,
Center srednjih šol Črnomelj, E.Skočir, Gimnazi-
ja-ekonomska šola Trbovlje, N.Šilc, nimnazija
Celje, M.?iqman, Ekonomska srednja šola Ljublja-
na, r.iHgon, Gozdarski Solski center Postojna.
Poleq njih je obrasno sodelovala pri delu še
vrsta učiteljev rai^unalništva na druqih šolah,
tako da skupno število teh sodelavcev dosega 70.
Zaklju^ek dela predstavlja komparativna analiza
številhih parametrov pouka računalništva na
srednji stopnji izobraSevanja, o kateri poročamo
v nadaljnjera.

26
1. CILJ IN METODA ANALIZE
Cilj analize je bil primerjati pouk računalniS-
tva na srednji stopnji lzobraževanja pred uva-
janjem rezultatov projekta za razvoj pouka ra-
čunalništva v usmerjenem izobraževanju in po
njihovem uvajanju. Pri tem qre zlasti za na-
slednje rezultate projekta:
- novi učni načrt,
- zasnova didaktičnega kompleta,
- zasnova modela lzobraževanja učiteljev,
- izdolava navodil za učltelje računalništva
za izvajanje pouka in
- priporočila v zvezi z učnimi pripomočki.
Metoda dela je obsegala zlasti naslednje ele-
mentej
- vprašalnik za učitelje računalništva,
- poročila sodelavcev - učiteljev na šolah, ki
zajemajo Časovno razporedltev ufine snovi,
sekvcnco primerov algoritmov in vaj ter opis
didaktičnih probleraov s posebnim poudarkom
na praktičnem delu,
- načrtno zasnovane razgovore z učitelji raftu-
nalništva pri neposrednem delu na Solah, na
aktlvih in seminarjih.
Zgoraj navedenl elementi metode dela niso upo»-
rabljeni le .enkratno, ampak predstavljajo perr-
manonten ln povczan proces. Učitelji kontinu^-
lrano sodelujejo f.c tri do štiri leta. Posa-
mezni elementi se med seboj vsebinsko prepler-
tajo in dopolnjujejo. Tako npr. na scminarjih
v skupinskem sodolovanju raziskovalcov in ufl-
teljev tolmačimo odgovorc na vprašanja v vnra-
šalniku in poročila u^iteljev. Pri tem delu
običajno sodeluje le 10 do 30 učitoljev, dasi-
ravno je bil npr. vprašalnlk razposlan na 60
naslovov. Slabostlm, ki jih prinaša relativno
majhen vzorec, se skušamo tako izognlti s po-
globljeno razpravo, ki bistveno prispcva k jas-
nostl stališč. Zlasti pomombni so intorvjuji
učlteljev v neposrednih situacijah pri pbuku.
2. VPRAŠALNIK IN ODCOVORI
VpraSalnik je bil razdcljen v Stiri sklope, ki
so zajeli:
1. oceno vrednosti temo za doserjanje učno-
vzgojnih smotrov,
2. čas za obravnavo teme,
3. zahtevnost programa (temc) za učenco.
4. zahtevnost pronrama (teme) za učitelje.
2.1. Ocena vrednostl tcmc za doscganio u?no-
vzgojnih smotrov
Posamezne teme iz učncga naCrta za predmot ra-
čunalništvo je bilo troba ovrcdnotitl glede na
poraembnost za doseganje naslednjih smotrov:
A. Učenci se seznanjajo z osnovniml principi
delovanja računalnika in dobivajo vpogled
i^ •—• ——__i!^______
i.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Pojom računalnika, algoritma in prograna
Kratek prcc|led zgodovlne računalnikov
Snotri pouka računalništva
Paiun kibametike, organizacije, upravljanja
ln računalništva v sodcbnem času
Pojan lnfonracije
Prcdstavltov informacije
Analogni in digitalni računalniki
Binama prcdstavitev informacije
/•apis štovil in alfanuneričnih znakov '
v računalništvu
OBnovne cnote rafiunalnika
Matenatično telinlčne osnovo računalnika
Pixsprost ncxiel računaln.lka in zbimi jezlk
Odvijanje programa v računalniku
Osnovni ix)jml o računalniških sistemlh
Pojem jczlka
Poiion, v.l<xja In vrste progranekih jezikov
Provajanjc ptx3gramskili jozikov
Sistcntitlčni pristop k rcšovanju probleiivj
tezvoj in zapis alijoritnu za reševanje problema
Pror]r;uiBki jozlk
V.cjledl nxjrabe
H2sto in vloga računalniSkocja znanja v >X3klicih
A
0
Q
O
O
Q
Q
•
Q
Q
m
Q
B
•
o
Q
•
O
O
O
•
•
•
•
c
(J
o
o
o
o
o
Q
Q
o
Q
O
•
•
•
•
D
•
o
•
•
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
•
o
E
o
0
Q
o
—
o
o
o
o
Q
Q
F
F2
Pl
Fl
F2
F2
n
F2
Fl
Fl
FJ
f'3
agregirana
occna pomem.
2.5
1.75
1.0
2.0
1.5
2.25
1.75
1.75
2.0
1.75
2.25
2.75
2.25
2.25
2.0
2.25
1.5
2.75
2.75
3.0
4.5
1.75
1: OCENA VREDNOSTI TEME ZA DOSEGANJE UCNOVZGOJNT.il SMOTROV

27
v Stevilne možnostl njeoove uporabe s po-r
sebnim poudarkom na, lzbrani smeri.
B. učenci razvtjajo algoritmlčno mišljenje
ter natančnost in sistematiftnost pri reše-
vanju problemov.
C. Učenci se usposabljajo in spodbujajo za
reševanje preprostih problemov z računal-
nikom.
D. Učenci pridobivajo vpogled v mesto ln vlo-
go informatike, kibernetike, organizacije
in upravljanja pri človekovih aktivnostih.
E. učenci se seznanjajo z mestom in vlogo
računalniškega znanja v računalniških
poklicih.
Poleg zgornjih petih smotrov iz učnega načrta
so učitelji lahko dodali tudi specialne smo-
tre glede na svoje potrebe. Dodane smotre bi
lahko strnili zlasti v tri:
Fl, Ufienci krepljo samozavest.
F2, Ufienci spoznavajo mesto rafiunalniških
znanj v razvoju znanosti in tehnike.
P3. U^enci razvijajo sposobnosti za spreje-
manje novih doseSkov v zvezi s hitrim
razvojom dtsciplin.
Ocena vrednosti tene za doseganje učno-vzgojnih
smotrov je podana v tabeli 1. Ocena lahko za-
vzame štiri vrednosti:
£ zelo ponembno
(^ pomembno
pomembno
— ni v povezavi s smotrom
Stevilke ob desnom robu tabele, kl pomenijo
zdruKeno oceno pomembnosti teme,smo dobili tako,
da smo izračunali vsoto parcialnih pomembnosti,
kjer poln krocr okvirno pomeni 1, polovičen 0.5
ln prazen 0,25,
2.2. Čas za obravnavo tome
K posameznim temam je bilo treba vpisatl dejan-
ski porabljenl fas za izvajanje terpe in predlog
števila ur za morobitni novi u^ni naftrt.
Srednja vrednost dejansko porabljenih in predla-
ganih ur skupaj s planom po učnem na^rtu je po-
dana v tabelt 2.
*~ ~~———— ^-^__
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Pojem računalnlka, algoritraa in programa
Kratek pregled zgodovine računalnikov
Sniotri pouka računalništva
Pomen kibemetike, organizacije, \»ravljanja
in računalništva v sodobnem času
Pojem infornacije
Predstavltev informadje
Analogni in digitalni računalnik
Dinarna predstavitev lnfornBcije
Zapis števil in alfanumeričnlh znakov
v računalništvu
Osnovne enote rafiunalnika
Matematično tehnične osnove računalnika
Proprost model raCunalnika in zbirni jezik
Odvljanje programa v računalniku
Osnovni pojrai o računalniških sistemlh
Pojem jezika
Panen, vloga in vrste prooramskih jezikov
Prevajanje progranEkih jezikov
Sistenatični pristop k reševanju nrcblena
Razvoj in zapis algorltma za reševanje orcblenB
Programski jezlk
Zgledl uporabe
Masto in vloga rafiunalniškega znanja v pdklicih
PLAN 5 4
2.0
1 .0
1.0
2.0
0.5
0.5
0.5
1.0
1.5
3.0
2.0
1.0
1.0
1.0
0.5
0.5
1.0
1.0
6.0
25.0
1 .0
1.0
DEJ. 58
2.5
1 .0
1 .0
1.5
1 .0
1 .0
0.5
1.5
1.0
3.0
2.0
1 .0
1.5
1 .0
1.0
1 .0
1 .0
2.0
4.5
26 .0
2.0
1 .0
PRED. 68.5
3.0
1.5
1 .0
1.5
1 .0
1.0
1.0
2.0
1.5
3.5
*
1.5
2.0
1 .0
1 .0
1.0
1 .0
2.5
5 .0
29.0
3.0
2 .0
Tabela 2: ČAS ZA OBRAVNAVO TEME
* družbeno-ekonomska usmeritev: 0 ur,
naravoslovno-matematična usmeritev: 1 ura,
proizvodno-tehnična usmeritev: 4 ure.

28
2.3. Zahtevnost programa za učence
Zahtovnost posamozne teme za učence smo skuSali
opredeliti na osnovi kognitivne taksonomije po
Bloomu (Dloom,B.S. 1970), za katero smo upora-
bili okrajšave:
1. SZ spominsko znanje,kot je poznavanje po-
datkov, dofinicijin podobno, brez
globljega razumevanja ali sposobnosti
uporabe - nokakšno naučeno znanjej
2. R razumevanje, torej znanje, ki ga ufienec
dojema, globlje razumej
3. U uporaba znanja, kar pomeni, da je uče-
nec znanjo osvojil, ga razume in zna
uporabljatij
4. VK višje katecjorije znanja, kamor spada
analitično in sintetlfino mišljenje,
kjor iičenec zna analiziratl dolofieno
znanje na njeqove sestavine in to pove-
zati v večje celote, pa tudi sposobnost
evaluacijo znanja.
Uvedli pa smo Se koqnitivno katertorijo po nanne-
ju (Gaqne,R.M.. 1970) :
5. RP rešovanje problema, ki je opredeljeno
na osnovi učenčevega dela, kadar se
sreča's problemi, ki jih mora reSevati
s povdzovanjem zqornjih Stirih spoznav-
nih kategorij.
Rezultati so štrnjeno prikazani v tabell 3,
kjer pomenl:
0 zelo zahtevno
Q zahtevno
O manj zahtevno
- stopnje zahtevnosti ni' moqo<*e izraziti
(npr. zaradi nozadostno qlobine teme, ki
je bila qlede na fias ln navodila v ufinem
načrtu dose^.ena) .
2.4. Zahtevnost nrograma za uMtcljo
Za posamezno temo je bilo treba opredeliti zah-
tevnost qlede na:
- operacionallzacijo ciljov (oc),
- učno snov (SNOV),
- terminoloqijo (TER),
- metode (HET),
- opremo, učila (U^ILA),
- evaluacijo (EVM.) .
Rezultati so strnjeno prlkazani v tabeli 4, kjer
pomeni:
zelo zahtevno
zahtevno
manj zahtevno
Tema
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Pojem računalnika, algoritma in programa
Kratck.'pregled zgodovire računalnlštva
SnDtri.pouka računalništva
Pomsn kibernetike, organizaclje, upravljanja
in računalništva v sodobnem času
Pojem infornacije
Predstavitev informacije
Analogni in digitalnt računalnik
Binama predstavitev infontacije
Zapis števil in alfanmreričnih znakov
v računalništvu
Csnovne enote računalnika
Mabh;vitično tehnične osnove računalnika
Preprost nodel računalnika in zbimi jezlk
CMvijanje prograna v računalniku
Cenovni pojml o računalnišklh sistemih
Pojem jezika
Panen, vloga in vrste prograitBkih jezlkov
Prevajanje programsklh jezlkov
Sistcaiati&ii pristop k reševanju nroblema
Razvoj in zapis algoritma za reSevanje problema
Programski jozik
Zglodi uporabe
Mssto in vloga računalniškega znanja v pcklicih
SZ
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Q
o
o
R
o
o
9
Q
Q
Q
•
o
#
#
•o
Q
%
Q
Q
Q
u
(J
o
•
Q
Q
O
.Q.
o
o
o
0
o
o
J-
1
VK
•
#
Q
Q
O
Q
l
RP
Q
Q
J
Tabela 3i ZAHTEVNOST PROGRAMA ZA UČENCE

29
Tema
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
117
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Pojom računalnika, algorltira in programa
Kratek prcgled zgodovire računalni&tva
Smotri pouka računalništva
Pcntn kibomotike, ornanizacije, i^ravljanja
ln računalništva v sadcbnem času
Pojcm Infornacije
Prodstavitev informacije
Analogni ln digitalni računalntk
Uinama predstavitev infornBcije
Zapis števil in alfanuneričnih znakov
v računalništvu
Osnovne enote računalnlka
Mabematično tehnične osnove računalnika
Prcprost modcl računalnika in zbimi jezik
Odvljanjo pnograma v računalniku
OKnovni pojml o računalnišklh sistemih
Pojcm jczika
Pomtjn, vlocja in vrste programskih jezlkov
Prcvajanjo protjramskih jezikov
Sisteiitttični prlstop k reševanju prct>lena
Razvoj in zapis algoritma za reševanje nrcblema
^rogramaki jezik !
/gludi u;K)rabe
M;sto ln vlocja računalniškega žnanja v tx*llcih '•
OC
Q
o
#
®
0
(J
m
0
r®
o
0
t~~"O
\Q>
%
%
0
SMOV
. 0
o
o
0
0
o
0
O
$
©
0
o
0
©
0
©
®
TER
0
o
o
o
0
0
o
o
o
o
o
o
o
0
o
o
0
o
••"o"
MET
~o~
0
0
o
o
o
0
o
0
0
o
o
6
0
L ®
o
' o
Uf.II.A
TS~
o
o
o
o
c
o
o
__D_
0
0
0
o
. ___
o
o
o
0
o
10VAL
o
o
o
0
o
Q
o
o
o
0
o
o
0
o
Tabola 4: ZAllTEVNOST PROGRAMA ZA UČITELJE
3. REZULTATI EVAl.UACIJE
Rezultati ovaluaclje so podanl po temah za vsa
štiri področjai dosoganje učnovzgojnih smotrov,
Cas za obravnavo tomo, zahtevnost programa za
učenco ter zalitevnost programa za uMtelje.
3.1. Pojom računalnlka, algorltma ln programa
Ta tonm zajoma prikaz raCunalnika v praksi, po^-
jem algorltma in programa s primori diagramov
potoka tor deftnicijo računalnlka s pojmi ra-
čunalnik, vhod, obdelava, izhod.
Ankotlranci so oconili, da je to pomembna tema
in ji prlsodlli ocono 2.5. Potrobna je tako za
doscganjc smotrov pri obravnavl splošnih ra^-
čunalniSkili ziiiinj kot za uvajanjo v rcšovanjc'
problomov s pomof-jo računalnika, Meni^o, da jo
odmerjeni ča« za to uvodno temo preskromen,
poaobej še zaradi zahtovnosti prvega uvajanja
v mctodu in uftila. Tema vkljuSujo strukturira-
nje operaclj, toroj loglko, to pa so !Se poglo-
bi v tomali 18, ll) in 20. Prcdlagano je povefta-
nje odmcrjcncija ftasa z dveh na trl ure.
3.2. Razvoj raftunalnlkov
Tema podaja krratek prcgled razvoja računalnl-
kov. V sploši-iom ;)e manj zahtevna, vendar dokaj
privlaftna. Ocona jc 1.75. Prispeva predvsem k'
razumovanju dinamiko razvoja ra^unalništva in
s tem k roalnl. oceni današnjerta stanja, ki je
le Slen v verioi razvoja. Iz toga iziiaja tudi
potreba po atnlnom strokovnem lzpopolnjovanju.
11 (*• n 1 prlpomoSki so tu vrzol. Potrobno jo pred-
vsem ustrezno Klikovno nradivo, zlasti na•pro-
sojnicah, Prodlaaani ?:a.s za to temo jo 1.5 ure.
3.3. Smotrl ponka rnPunalnlfitvn
Smotri za okvir te uSnc cnoto so navodcnl pod
2.1. Ocona te tcme v vrcdnostjo 1.0 kaiie, da
uMteljl Se zolo malo noznajo pomon smotrov oz.
njlhovo opcracionalizncijo skozi vsobino, meto-
de in tehnike vznojnoizobra^.ovalneoa dela.
Crv :::-\ poskus, da bi u^ltolji skupaj z utenci
nai ' L nrimoru urcsnifovanja amotrov, navodonlh
poa 2.1. Pokazalo pa ao jo, dn ;|e ta toma uvr-
šftena prodvsem pruzo<xlnj, ko .uSonci i n učltelji
še nimajo dovolj uradiva za tako prlmoro, pa
tudl , da nc prvi ne drucii niso navajcni razmiš-
ljatl o smotrih svojocia pouka in uftcnja in so
ufo lo vseblno ter v manjši meri tudi mctod in
tehnlk.
Bistvena pomanjkljlvost jo tudl v ufrbeniku ln
druglh avadlvlli v tcm, da jo promalo žlvljenj-
skih primerov, v katorih učencl ne bl lo upo-
rabljali vsebine znanja, tomveč tudi metode in
tehnlke tor tako ureKnlčevali procesne cilje
vznojnoizobra*evalneqa programa v realnih

30
sltuacljah, ki bi najbolj prispevale k
ljanjti real i zacl je smotrov. Gre zlasti za me-
todo rcšcvanja realnih problcmov ter razvlja-
njc fiiz i skoval no-lzobra?.evalneqa prlstopa. Te
metode pa tudi uftltoljl še slabo poznajo, zato
JG treb.i načrtovati permanentno izobraSevanje
učJteljev zj.at.tl v toj smerl.
3.4. Ponion kibornotlko, organlzaclje, upravlja-
irja In r.ičiinalnlistva v proceslh dela ln
Ta toma ;jo nova in šo ni zajeta v učbeniku. ro-
kazal.o sc jo, da brez podporo učbenika ufiiteljl
zanjo niHO mocjli nnjti primorne vsebine in mo-
t.od. To tudJ razloži nizko occno 2,0. Spet bi
mora 11 prikazatl rcalne primere po posameznih
navodonih področjih, vendar jim le-ti očitno
manjkajo, zato KO tudi namenili tcmi le 1.5
ure, knr ;je nian;), kot jo bilo nrevideno (2 url).
Temu ufitrozno HO tudi toSavo uccncev. Krivdo
pr Iplsu jo jo pomnnjkanju gradiv in pripomočkov
(ncun.i !!.f>), kJ. l.ii jim pomaqali terao ustrezno
urcnničiti. Nujno potrcbujcjo rcalne, kvalitet-
no prlnuiru. Anal.Jza tudi v tem primeru jasno
kaže, da uftitolji lo malo .samostojno sledijo
razvoju računalni ?,tva tcr se prodvsom zanašajo
na iiMn.in.lk. Cotovo pa jo toniu krivo tudi dejst-
vo, da lmamo v domačih jozlkih le malo lltera-
turu, kl 1)1 ;j.im lahko učinkovito pomagala pri
siaino i zobr;ižovan j u.
3.5. pojoni informaclje
Tti uvodna tama za sklop naslodnjih štirih za<-
jema osinovne pojme iz tebrije informaci j . Po
oceni iz prinitirjalne analizo je ta tema prema-
lo konkrutna. To se necjativno odraža v opera-
cionallzaciji ciljov, saj učitelj nima realnih
sltuacij, na katore bi nradil uporabo defini-
ci.1. riodlocj je, da bi tomo mofinoje povezali z
nasloclnjo, ki dajo take moSnosti. Za loSeno
tcmo ao ufii.te.ljl dali ocono vsega 1 ,5 ln jo o-
mojllt na čas 1 uro.
3.6. Prodstavltev Inforninclj
Kot jo omcnjono zqoraj, je tenia nadaljevanje
projšnjo tor obravnava vrste predstavltve ln
nnčine zapi.Ha lnformacijo. Njen pomen preseaa
okvire prcciinpta računalništvo. Occna je 2.25,
Zanlmivo jo, da prl tej tcml n.l opaziti voftjj.h
tožav no prl učiteljih, nc prl učcnclh, verjet-
no zato, kor jc dobro strukturirana. Predlacjani
čaa jo 1 ura.
3.7. Ana_lof£ni ln dlgltalnl računalnlkl
Tcma opisuje analogne in dicjltalne računalnlke
in zlaiiti poudarja skupno znai^ilnosti In razli-
kc. f.re predvsom za j nformaci jo o računalnlkih,
toroj za VHohlnskc prlstO|>o. /,ato je tema tudi
dobila ni/.ko oceno 1,75, Opozoriti kaže, da bl
oto ustroznl predolavi tonia laliko sluSlla za do-
sorjanje vlSjih koqnitivnih katogorij, zlasti
na ravnl koinparativne anallze. Potrebni čas
jo 1 ura.
3.8. Dlnarna iirodstavltov informaclj
Tenia zajoma pre<iHtavltov informacij v blnarnem
slstemu in prodstavlja uvod v nnslednjo temo,
Nlzka ocona 1.75 ka?.o na toSavo, kl verjetno
znova izvlrajo lz dejstva, da jo prcmalo razun-
l^J.vlh praktičnih primorov, foprav jo nckaj po-
danlli. V tom smis.lu lahko rnzumcmo tucll pred-
log, da jo troba tomi posvctiti 2 uri.
3 • StovJl ln alf anumoclftnl li znakov v
rnf-unalnlku
nalnika kot stroja ::a avtomatako obdelavo po-
datkov, ne pa le kot raPunskena strojn. Hob-
ljona ocena 2,0 ka*c, da tcma fic ni ustrozno
izvajana, Gre zlasti za to, da ufencl to snov
te»c razumejo, kar jo razumljivo, Haj aro za
ve^jo stopnjo abatrakcije. Predvscm jo nujno
usvojeno znanje tudi razunoti, slcer učoncl
tena ne bodo monli uporabljatl, kar jo zahtova
nas.lednjlh tem. Tefi.Tve ui^oncev pa ao scvcda po-
ao;jene s teSavami ufltcliov, kl jim manjka mc-
todika za ODeraclon.ilizncl io cll jov, zlast i ta-
krat, kadar qre za premlk snovi od konkrctne
pri^tl abstraktnl. rredlananl fas jo 1.5 urc.
3.1C. Oanovno cnoto računnlnlka
To :ie dokaj obse^na toma, ki vklju^uje shrma-
tlfnl prikaz zaradbo ra^unnlnlka, splošno DOJ-
me o vhodnih in izhodnih onotah {<.• lokL ron-
sk.i plsalni stro), tjskalnlk, fitalnik in
luknjalnlk kartic, katodni zaslon In avotlobno
plf.aio, filtalnil' ln luknjalnik t.rnkii, r.l F.alnik,
optifini ftltalnlH , dnljo razllčno izvudbo pom-
njlnika, arltmoti^no cnoto in krmilno onoto.
Kli'ib obscf.nostl jo ta tonm zn učcnce prlvlafi-
na, predvsem zato, kcr podaja protcSno dcjstva
In lojme in ne torja vJ.ijih konnitivnlh dose?-
kov. Predvsem jo konkretnc naravc in zato učon-
ci nimajo to?iav z abstrakclio, Occna jo 1.75 ir
fias 3,5 ure. Bistvcno lahko prispovajo k vofjl
kvallteti zlasti Ofilodi rnSunalnlSkih naprav ob
njihovem delovanju ali prl vzdr8eval.nl h dolih.
3,11. Hatomatl^no-tohnlffnn osnove rafunalnlka
Ta tema vključujc pojcm I3oolove alnobro, dofini-
ciie konjunkcijo, dl«junkclje In noqacijo tor
oanovnlh pet aksiomov. Zatem proldc na prcklopno
alnebro ln kon^no na loqlftna vozja.
Komparatlvna anallza je pokazala, da
na druSboslovno-okonomskl iiKmerltvl to temo iz-
puS^ajo, kar ka?,e obiialovnti , saj so z.l<<Hti lo-
gična vezja lahko tudi osnova strukturl tranja
znanja v druf.boslovnih in šo posebej v ckonom-
aklh disciplinah. Iktotovlti pa je trcba, da je
tud:L na naravoslovnom podrofju tonia bolj površ-
no obdelana, ocena 1.25. !,o proizvodno-tolinlčna
usmerltev jl posvefa več pozornosti (ocona 2.75).
Povpreftna occna je 2.25.
Tema je zlasti jirlmorna za provor1anjer alJ sino
doseoll stopnjo razumovanja, omogofa pa tudi do-
senanje prej omenjenlh vjftjlh koonitlvnih kate-
qorij. USiteljl uqotavljajo zahtevnost snovl.
Predlagani fias je za pro.1 zvodno-tchni Cno u.snu-rl-
tev 4 uro, za naravoslovno-matoinat J<*no t uva,
za- druSboslovno-ekfinomsko pa ni^. 'l'o ka?.p na
potrebo po ponlobltvj dnla z uMtoljl, zlndtl
v smori strukturi rnivja znanja,
3.12. Preprost nodul rafunalnlka in y.bJrnl
jik
Tema skuša prlkazatl, kako ra^unčilnik dolujo lrv
vzroke za tako delov.injo. OboniMn nudl primor
proorama v zblrnem juzlku, Tuma jo vl.soko oco-
njena z 2.5. Ugotovl.jeno pa jo, <la je snov zah-
tovna tako za uMtiUja kot za uffiico. Prl tom
oro poscljoj za tef.avo z razumevanjcm zapisa
števil in alfanumori^nlh znakov. Poqoj za uspeh
pri tej teriatlkl )o ra7.uniovan.je snovi. I'red.laqa-
ni fas jo 2 uri.
3.13. janje procirama v ra^unalni ku
Ta sklop obravnavn predstavltov numcrične in
zatom nonumerlčno informaci)e v rafunalniku in
je ključna tcma za razumevanje' delovanja rnču-
Tema obsona vnaSanie
lzvajanjo procirama v
prlkazl posamcznih s
na stopnjo rcSuvanja
tevnost obravnavaue
uCnem na?:rtu jo bi la
pa predlnrjajo 2 ur.l.,
najmani uro ln nol.
proarama v ra^unalnlk ter
rafiunaJniku s shcniaLskinil
toponj . Prl tom ?.e nosctjanio
problomov, kar povu^a zah-
Hiiovi. Ocena jo 2.2r>. Po
predvldona 1 ura, uMtelji
S(T) scdaj porabijo za to
Ter;jano povečanje fasa ute-

31
meljujejo s potrebo po doseganju razumevanja
ln tudi višjih kognitivnih kategorij, vsaj
stopnje analize. Celo za učitelje je po nji-
hovem mnenju snov zelo zahtevna.
3.14. Osnovnl pojml o ra^unalniških slstemlh
Tema podaja pojem sistema in konfiguracije,
kapacitete pomnilnika, možnost konf iciuraci j
računalnika ter pojem računalniške mre?,e. Sle-
de opisi načinov delovanja računalnika ter o-
snove operacijskih sistemov. Tema zaključuje
z obravnavo možnosti napak v računalniku s
stališča zanesljivosti njegovega delovanja.
Povprečna ocena je 2.25, predlagani čas 1 ura
ustreza. Učenci imajo le delne teSave z razu-
mevanjem snovi in to velja tudi za učitelje.
Ugotavljamo visoko stopnjo motivacije, ki jo
zlast.l dosegamo s praktičnim delom na računal-
niških sistemih.
3.15. Pojem jezlka
Tema najprej opredeli naravne jezike, sintakso
in semantiko. Zatem preide na umetne jezike in
poudari zlasti programske. Ker gre predvsem za
definicije, je to spominsko zahtevna tema, ki
pa večinl ne predstavlja večjih težav - najbrš
zato, ker se veže na znanje iz slovenskega in
tujih jezikov. Predlagani čas je 1 ura, pov-
prečna ocena pa 2.0.
3.16. Pomen, vlocia ln vrste programsklh jezlkov
V tetn sklopu obravnavamo vlogo prograraskeoa je-
zika in odnosa: programski jeziki in človek
ter programski jezlki in računalnik. Obdela
hierarhijo jezikpv. Ocena je 2.25, predlagani
čas je 1 ura. To spet kaže, da tema - morda
prav zaradi poznavanja naravnth jezikov - ne
predstavlja večjih težav.
3.17. Prevajanje programsklh jezlkov
Tema pokaže zaenkrat še omejene možnosti ra-
čunalnika pri komunictranju s človekom in o-- •
predeli prevajalnl program kot prevajalnik ali
kompilator, Zatem to podkrepi s primerom pre*-
hoda od programa v višjem programskem jeziku
preko strojnega jezika do terjanih rezultatov.
Pomembnost teme je ocenjena sorazmerno nizko
z 1.5. Po mnenju učiteljev 1 ura v ta namen
ustreza, vendar ugotavljajo veliko zahtevnost
snovi. Ta ugotovitev pa se manj odra?,a prl u^
čencih, ki imajo le delne težave z razumeva-
njem.
3.18. Sistematlčnl prlstop k reševanju pro-
blema
Tema skuša razložiti, kako poteka reševanje
problemov z računalnikom in postavi šest sto^
penj v tem reševanju: 1. definicijo problema,
2. grobo zamisel ustreznega algorittna, 3. po-
drobno izdelavo algorltma, 4. pisanje progra-
ma, 5. testiranje programa in 6. konfno izvr-
šitev programa. TemaseTiadaljuje v naslednjih
štiri.h sklopih.
Ta tema je bistvenega pomena in je dobila oce-
no 2.75. Kaže pa, da je zelo trd oreh za učen-
ce in učitelje. Namesto planirane 1 ure nred-
lagajo učiteljl 2.5 ure, že sedaj pa norabijo
zanjo najmanj 2 uri. To kaže, da učiteljl ni-
SO vajeni metode reševanja problemov pri svo-
jem delu ozlroma, da je ta v šolah le malo v
rabi. Težko je dobro definiratl probleme, kaj
šele nadaljevati delo po naslednjih stopnjah.
Pri definiciji je treba ugotoviti, v čem je
bistvo problema in nato začrtati njegovo
reševanje tako, da bi lahko načrtno zbirali
in urejali podatke. Naslednja težava
je postavljanje hipotez o medsebojnlh odvisno-
stih urejenih podatkov, kl bi jih zatera skuša-
li preverjati.
Kljub takemu stanju je na teni treba vztrajati,
saj morajo učitelji rai^unalniStva tu popravlja-
tl ne le, kar je bilo pri drugih predmetih za-
nemarjenega, temve^ tudi svoje lastno lzobra-
^evanje, ki je očitno redko temeljilo na metodi
reševanja probletnov - ne glede na to, da vsak
delavec v praksi mora reševati probleme.
Preverianje hipotez kot zadnja, a ključna faza
metode reševanja problemov pa je mnogokrat kar
izpuš^eno. Tako učenci kot u^itelji se preveč
radi zadovoljijo s hipotezo kot konf-nim rezul- '
tatom, kar je seveda v nasprotju s potrebami
usmerjenega lzobrar.evanja za realne razmere
dela in vsakdanjega Sivljenja. Ta tema potre-
buje vsaj 2.5 ure. Sicer pa mora kot metoda
prepletati vse naslednje teme.
3.19. Razvp-j in zapis algorltma za reševanje
problema z rarunalnlkom
Temo sestavljajo primeri računalniško usmerje-
nih algoritmov. Predstavljeni so splošni Dojrai
računalniških algoritmov, snremenljivka, vhod-
izhod, kretnica, zanka, modul itd. Primerjalno
so podani tudi načini zapisa algoritma v pro-
cesu razvoja algoritma: naravni jezik, diagram
poteka, programski jezik.
Ocena teme je 2.75. Učitelji ugotavljajo, da so
ta?:o operaclonalizacija ctljev kot vsebina in
metoda zelo zahtevne, učenol iraajo te?.ave z ra-
zumevanjem, unorabo znanja in doseganjem vlšjih
kognitivnih kategorij,
Vse te težave izvirajo predvsem iz dejstva, da
je1 - kot je bilo Se ugotovljeno v prejšnji te-
mi - metoda reševanja nroblemov v naših šolah
redkost in ufienci niso vajeni svojega znanja
logiSno strukturirati. Podobno velja seveda tu-
dt za uftitelje, ki so bili tudi učenci taklh
išol na vseh stopnjah.
3.20. Pronramskl jezik
Uflitelji lahko izbirajo med fortranom in pasca-
lom. ObseSna terna zajema razvoj enega od jezi-
kov, vlogo prevajalnika, programske ukaze, a-
ritmetifine izraze, vhodno izhodne stavke, kr-
milne stavke . polja snremenljlvk in podprogra-
me. Struktura je podobna za oba jezika.
Tema je dobila visoko oceno 3. Predvidenih 25
ur .*,ele ufitelji povečatl na 29 ur. Učitelpi
ugotavljajo te.^.ave pri operacionalizaciji cl-
ljev, tj . ne vedo natančno, kako v tej teini
dosegati navedene cllje. Snov in metoda se jim
zdita zelo zahtevni. nokaj znanja terjajo tudi
ostall trije - termtnologija, uf^ila in evalu-
acija.
Za učence pa unotavljajo, da le stežka dosega-
jo višje kognitivne kategorlje od stopnje upo-
rabe znanja dalje. Celo vefi: 5e samo spoznava-
nje in razuraevanje snovi jim delata te?.ave. Te
pa še novečajo niSji programski jeziki (na pri-
mer asemblerji) in manj udobnl rai^unalniški si-
steni (na primer mikroračunalniki).
Težave predstavlja najorej aparaturna oorema,
ki ni vselej na razpolago ali celo ni doseglji-
va. Tem pa takoj sledljo nroblemi diferencia-
cije orogramov po posameznih usmeritvah, ki
zavise zlasti od uSiteljeve usnosobljenosti
in učnih pripomočkov.
Ugotoviti moramo, da je tema, ki predstavlja
ne le nreverjanje dosežkov celotnega pouka ra-
čunalništva, temveč tudi sintezo pridobljene-
ga znanja, bistvena, zato kaže o njej Se nose-

32
bej razmišljatii pri nadaljnjem delu in ji zago-
toviti potrebno1 vseblno, ustrezno metodo in pri-
mernl čas.
3.21. Zgledi un.orabe
Povsem razumlji-vo je, da je ta tema dobila naj-
večjo oceno po pomembnosti, tj. 4.5, saj gre za
doseganje vseh vzgojnoizobraževalnih smotrov.
Ofiitelji terjajo namesto predvidene 1 ure pove-
čanje na 3 ure. Poudaritl pa je treba, da gre
pri tej enotl v bistvu le za zaključno utrjeva-
nje snovi, saj so nrimert unorabe sestavni del
vsake učne enote. Pri tem je pomembna specifič-
nost posameznih usmeritev.
3.22. Mesto in vloga računalnlškega znanja v
pokllcih
To naj bi bila informativna tema za poklicno
usmerjanje učencev. Velika težava pri tem je
pomanjkanje znanja, saj učitelj ne more biti
strokovnjak za vsa področja. Tema je ocenjena
z 1.75, torej manj, kot bi zasluSila. To je
verjetno zato, ker jo je moč realizirati le z
vabljenimi sttokojvnjaki z različnih področij
dejavnosti, v;kat;erih ima računalnik pomembno
vlogo. še najlpoljje bi bllo, če bi le-to u^enci
spoznavali kar neposredno v njihovi delovni or-
ganizaciji. Pčtrejben čas je vsaj dve uri.
4. SINTEZA RE?ULTATOV
Iz zgornjo analize vpraSalnika, poroffil učite-
ljev na šolah-in razgovorov z učitelji rafiu-
nalniStva sledijo zlasti naslednjl zaključki:
4.1. Učnl načirt
- Teme sorazmerno enakomerno pokrlvajo uSno-
vzgojne smotpe. Izjemi sta le smotra uvodni
soznanjanje .z osnovami in zaključni smoter
z vlogo računalniških znanj v poklicih.
- Glede na pomeinbnost za doseganje smotrov
predmeta močno izstopa tema 21, sledijo pa
ji teme 20, 12, 18 in 19. filede na to ka*e
prestrukturirati vsebino predmeta tako, da
bi oraenjene teme z ustrezno sekvenco zgle-
dov, primerov in vaj prestavljale hrbtenico
učnega načrta, ki bi ga na ustreznih mestih
dopolnili z znanjl ostalih tem.
- Dodane smotre (Fl, F2, F3) je moč zajeti v
osnovnih smotrih, če bi jih jasneje oprede-
lili.
- časovno kaže okrepiti temo 2). Glede na te-
žave s fondom ur in različno pomembnostjo
tem je treba izdelati predlog minimalnega
učnega načrta oz. ključnih znanj, ki naj jih
dosežemo v okviru tega predmeta.
- Predmet IIG zalitova oč učencev preveč spominske-
ga znanja. Razurnevanje pa je sorazmerno zah-
tevno in pr.adstavlja oviro za uporabo znanja
in doseganjo višjih spoznavnih kategorij, ki
so vsolej zasnovane na razumevanju. Skok od
poznavanja do kategorije razumevanja je pri
marsikateri temi višji kot od razumevanja
do uporabe znanja.
- Predraet je usmerjen k reševanju problema z
računalnlkom, kar je velika obveza in spod-
buda tako učencem kot učiteljem. Računalnik
spodbuja, obenem pa podpira postopno dosega-
nje vlšjih kategorij znanja. Zato je treba
učencem in učiteljem pomagati z ustrezno o-
premo, učili in drugimi ufnimi pripomočki.
4.2. Zasnova didaktičnega kompleta
- Sedanji učbenlk (Dratko.I., Rajkovič,V.
1980) v glavncm pokriva navedene teme. Iz-
jeme so le teme 3,4 in 22. Ta problem vsaj de-
lcma reSuje učbenik "Osnove tehnike in proiz-
vodnje" s ponlavjem "Informatika in računal-
niStvo" (Bratko/l., Rajkovič.V. 1980). Ob
tem pa nas to poglavje razbremeni nekaterih
uvodnih tem, tako da se bo novi učbenik za
predmet računalništvo lažje posvctil že ome-
njenlm ključnim temam za razvijanje sposobno-
sti reSevanja problemov.
- Zblrka nalog (Benkovlč,J.,Cokan,A., Martinec,
VTT", Kelnhardt,R. , Roblek,B. 1980) je v pomoč
tako ufiencem kot učiteljem, zlasti pri napo-
rih za doseganjc vlšjih kategorij znanja v
poglavjih 18,19 in 20, ki izstopajo s svojo
zahtevnostjo.
- Prlročnlk za učltelje (v pripravi) je gledc
na sorazraerno zahtcvno snov, operacionaliza-
cijo ciljev ter evaluacijo znanja nujno pri-
praviti v najkrajšem f:asu. Pri pripravi je
seveda treba upoštevati rezultate te analize.
- Komplet prosojnic (v pripravi). Vcčina učite-
Ijev je pri obravnavi učil ln učnih pripomoč-
kov omenila potrobo po slikovnem gradivu v
obliki kompleta prosojnic. Ustreznc prosojni-
ce.uSitelji le težko pripravijo (npr. za temo
2), pomemben pa je tudi enoten komplet za te-
me 12, 13 in 21.
4.3. Zasnova modela izobraževanja učltoljev
- Zahtevnost ključnih tem (gledc na smotre) za
učence in učitelje priča, da smo s tečaji za
učitelje lahko pokrili le najnujncjše potre-
be (Roblek,B. 1972) . Čimprej je treba pričetl
izvajati ustrezni pedagoški modul v okviru
visokošolskega študija, ki ga zaenkrat kot
dodlplomski študij načrtujejo v sodclovanju
FNT - matematika, Fakulteta za elektrotehniko
in za motodološki sklop FNT - RCPU (Računal-
niški center za programirano učenje).
- Seminarji za učitelje (dvo do tridnevni), ki
so že postali redna praksa, so no lo pomemben
način dopolnilnocja izobraževan ja, ampak pred-
stavljajo perraanenton stik mcd učitelji in
sodelavoi projekta ter seminarjev. V bodočih
temah seminarjev bo treba več pozornosti po-
svetiti metodičnim problemom v zvezi z reševa-
njem problemov in ovaluacijo znanja, kajti
dejstvo je, da tistega, česar učitolj sam ni
bil dele?.en, ne more posredovati drugim.
4 >4. Izdclava navodll za uftitelje za lzvajanje
pouka računalnižtva
- Po mnenju učiteljev so sedanja navodila (Raj-
kovič,V. 1977) pripomogla k boljšomu doseganju
zahtevnosti prograina predvscm v okviru motod
podajanja računalniških koncoptov in rcševa-
nja problemov z računalnikom.
- Navodila je potrobno dopolniti gledo na teme
4 in 9 ter v odviru tem 18, 19 in 20 izvleči
programske in alqorimične koncepte ter jlh po-
vezati s sokvenco priraerov in vaj.
4.5. Učnl prlpomočkl
- Osnovni učni pripomoček je računalnik z viso-
kim prograraskim jezikom (pascal, fortran).
Zaželen je čimbolj neppsroden stik z računal-
nikom^ki ga omogoča interaktivno delo.
- Pri poglavjih 12 in 13 nekateri učitelji upo-
rabljajo tudi proqramiran kalkulator.
- Uporaba arafoskopa je poqosta, vendar je veza-
na na ustrezno pripravljene prosojnice, s či-
mer imajo učitelji vsaj pri nekaterih poglav-
jih (2,10,12,13,14) precej težav. To narekuje
čimprejšnjo pripravo kompleta prosojnic.

33
5. ZAKLJUČEK
Komparativna analiza realizacije vzgojnoizo-
braževalne;ga progratna računalništva v srednjih
šolah je pokazala zlasti:
1. Težave so v zvezi z operacionalizacijo ci-
ljev. Te ne izvirajo le iz vrzeli v metodah
in premajhnega števila primerov v okviru po-
sameznih učnih enot, temveč zlasti ia dejst-
va, da so učitelji vajeni razmišljati pred-
vsem o vsebinskih ciljih pouka in bistveno
manj o procesnih. Tako stanje pogojuje nji-
hovo lastno izobraževanje, saj je hiba naše
celotne vzgojnoizobraževalne prakse, da ter-
ja predvsem poznavanje podatkov o dejstvih
in.pojmih, bistveno manj pa njihovo globje
ra^zumevanje in sposobnost uoorabe. Prav tako
vse prepogosto napišemo cilje za začetek
učnovzgojnega programa, ker t.o pač terjajo
navodila, pri obravnavi tem pa jlh usoešno
ignoriramo.
Rešitev bi bila zahteva, da celotni sistem
ovaluaciJG pridobljenega znanja postavimo na
preverjanje doseganja deklariranih smotrov.
V tem smislu bi bilo treba evaluirati ne le
učenčeve dosežke, temveč tudi delo in pogoje
' za delo učitelja in šole ter ne nazadnje sam
vzgojnoizobraževalni orogram.
2. Dokaj visoka stopnja abstraktnosti v učni
snovi. predmeta raČunalništvo je seveda zah-
teva, ki jo težko premoščamo, saj je ugoto-
vljeno, da je prehod iz konkretne v abstrakt-
no sforo težak. Zato je treba sposobnost ab-
strakcije načrtno gojiti v sodelovanju z
vscnii drugimi predmeti.
3. Motoda reševanja problemov kot ključna me-
toda s pomenora za znanost in prakso je še
•pravi pastorek v vzgojnoizobraževalni praksi.
Vzrok za to pa ni le v nevajenosti učiteljev
v uporabi te metode, temveč tudi v poinanj-
kanju vrste dobrih primerov reševanja real-
nih pr-oblemov ob istočasni ohranitvi potreb-
ne sistcmatlke in logične hrbtenice predme-
ta. Zato bo treba terjati, da postane meto-
da reševanja problemov neogibni pogoj grad-
nje učnih ofiot.
4. Za interdisciplinarno povezovanje bi kazalo
iskati primere, ki bi pomagali uŠiteljem ra-
čunalnlštva, da svoje delo povezujejo z de-
lom učiteljcv drugih strok na šoli.
5. Povezava s prakso je nujna ne le pri zago-
tavljanju aparaturne oprerne, temveČ tudi za
usmerjanjo. Več bo treba storiti na šolah,
da bi bila ta povezava tesnejša. Še zlasti
pa je tiroba učoncem in učiteljem odpreti
vrata delovnih organizacij in jim nuditi
prostc kapacitote ter strokovno pomoč, sicer
šolo svojega programa ne bodo mogle uresni-
čiti, kar se bo otepalo praksi. Že sedaj je
nekaj svotlih zgledov takega sodelovanja,
ki. jih je treba poudariti kot primer za dru-
ge.
6. Projekt pouka računalništva v usmerjenem i-
zobraževanju mora stalno dopolnjevati učbe-
nik, graditi priročnik za učitelje, nriora-
viti komplot prosojnic, testo, razmišljati
o drugih avdiovizualnih pripomoSkih in uči-
lih. Na učitelje lahko prenosomo odgovornost
za indiv.tdualizacijo pouka, ne pa tudi za
celotno gradnjo programa. Ta mora biti sku-
pinsko delo najboljših strokovnjakov, ki ga
ocenijo ustreaiii strokovni in družbenopoli-
tični organi, da bi bilo zatem lahko osnova
delu na šolah.
7. Sistera izobraževanja učiteljev nasploh in
posebej učiteljev računalništva mora biti
tesno vozan na naloge njihovega dela. Vsa
praksakaže, da "česar se učitelj ni učil, tu-
di sam ne zna učiti drugih". Če jo bil vzgajan
k poslušanju predavanj, bo tudi sam prcdaval .
Če ni srečal metode reševanja problomov in
povezovanja teorije s prakso v svojera štu-
diju, tega tudi v šoli ne bo delal.
6. LITERATURA
Benkovič,J., Korbar.R., Rajkovič.V., Roblek,
B., Sirnik,I., Kritična ocena stanja računal-
hištva na srednjih Solah v SR Sloveniji, In-
formatica 77, 7 203.
Benkovi£,J., Bratko,!., Kornhauser,A., Rajko-
vi£,V., Roblek.B., Sirnik.I., Introducing
fundamentals of cybernetics with automatic
control at secondary levol, IFAC Symposium
Trends in Automatic Control Education, Bar-
celona,1977,
Benkovič,J., Cokan.A., Martinec,M., Relnhardt,
R., Roblek,B., Računalništvos Zbirka nalog 1,
Državna založba SLovenije, Ljubljana, 1980.
Bloom,B.S., Taksonomija ili klasifikacija o-
brazovnlh i odgojnih ciljeva, Jugoslovenski
zavod za proučavanje školskih i prosvetnih
pitanja, Beograd, 1970.
Bratko,I., Rajkovič,V., Roblek,B., Sorae as-
pects of secondary school computer education,
Modern trends in cybernetics and systems,
vol.3, Soringer-Vcrlag, Berlin, 1976, 35-40.
Bratko,I., Rajkovič,V., Uvod v računalništvo,
Državna založba Slovenije, Ljubljana,1980(po-
natis).
i
Bratko,I., Rajkovlč,V., Informatika in raču-
nalništvo, poglavje v u£beniku Osnove tehni-
ke in proizvodnje, Tehniška založba Sloveni-
je, Ljubljana, 1980.
Gagne,R.M., The conditions of learning, 2
edition, Ilolt, Rinehart&Winston, New York,1970.
Roblek,B . (uirednik) , Računalništvo : Gradlvo s
tečaja za učitelje, Zavod SRS za šolstivo,
Ljubljana, 1972.
Rajkovič,V., Metodični problenii nrl pouku
računalništva, gradivo za uSitelje računal-
ništva, 1977.
Rajkovič,V. , On tlie role of computer sciepge
subjects at the secondary school level, 3
International Contcrence on InCormation Tech-
nology, Jerusalem, 1978.
Rajkovič,V., Vrednotcnje rafiunalniške oprome
7.a potrebe reforinLrane srednje šolc, siinpozlj
lr. tormatica 78, Blcd, 7 107.
Hoihardt,R. .Rajkovič, V. , l.,a jovlc, I . , Vrcčko,
J., Kriteriji za izbiro programskega jozika
z,i pouk računalništva v srodnji šoli, simpo-
::lj Informatica 77, B.led, 7 107.
Reihardt.R., Renubliška tekmovanja srednje-
šolcev iz računalništva, Informatica, 2(1),
1978, 59-83.
Benkovlč.J., Kornhauser,A., Rajkovič.V., Po-
roči.lo o dolu, raztskovalni projekt Ponk ra-
čunalništva v usmerjenem izobražovanju, 1.fa-
za 1978, 2. faza 1979, 3. faza 1980.
Kornhauser,A., Uporaba računalntka v kemij-
skem izobraževanju, Vzgoja in izobraževanje,
6(5), 1975, 3-24. '