Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/februar 2007 št. 2, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničujejo napovedi iz pomladanskega oziroma jesenskega poročila ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Boštjan Vasle (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje – EMU, Mednarodno okolje – ZDA), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun, Ekonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančni račun), Metka Stare (Menjava storitev), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Tomaž Kraigher (Trg dela, Trg dela – brezposelni v letu 2006), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Mateja Kovač (Kmetijstvo: proizvodnja in ekonomski računi (ERK)), Dušan Kidrič (Pokojninsko zavarovanje), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Izbrani kazalci konkurence v trgovinski dejavnosti), Janja Pečar (Regije 2006 – izbrani socioekonomski kazalniki po regijah), Eva Zver (Izdatki za zdravstvo – mednarodna primerjava), Jure Povšnar (Električna energija za gospodinjstva). Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Karla Železnik. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 2 Aktualno V letu 2006 smo zabeležili ugodna gibanja na trgu dela; anketna stopnja brezposelnosti se je znižala na 6,0 % str. 3 Mednarodno okolje – EMU Gospodarska rast v EMU lani višja od pričakovanj; obeti za letos boljši kot jeseni str. 4 Mednarodno okolje – ZDA Upočasnitev gospodarske rasti in inflacije str. 5 Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun Višina primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance ne ogroža plačilnobilančnega ravnovesja str. 6 Ekonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančni račun V letu 2006 so se kapitalski tokovi še okrepili str. 7 Menjava storitev Najvišjo rast v izvozu in uvozu storitev beleži skupina ostalih storitev str. 8 Cenovna gibanja in politika Prispevek povišanj cen k inflaciji, ki jih povezujemo s procesom uvedbe evra, je primerljiv s prispevki v ostalih državah EMU str. 9 Trg dela Število formalno delovno aktivnih se je v letu 2006 povečalo za 1,4 % in to predvsem v gradbeništvu in poslovnih storitvah str. 10 Trg dela – brezposelni v letu 2006 Povprečna stopnja anketne brezposelnosti se je v letu 2006 zmanjšala na 6,0 %, povprečna stopnja registrirane brezposelnosti pa na 9,4 % str. 11 Plače Letna 2,2-odstotna realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega pod ocenjeno rastjo produktivnosti str. 12 Predelovalne dejavnosti V lanskem letu zabeležena rekordna rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v zadnjih 15-ih letih str. 13 Gradbeništvo V zadnjem četrtletju lani visoka rast aktivnosti str. 14 Kmetijstvo: proizvodnja in ekonomski računi (ERK) Obseg proizvodnje in dodana vrednost lani po prvih ocenah nižji za okoli 6 % str. 15 IZBRANE TEME Pokojninsko zavarovanje Rast pokojninske osnove presegla rast plač str. 19 Električna energija za gospodinjstva Poraba električne energije v gospodinjstvih ni bolj neracionalna od porabe ostalih energentov str. 20, 21 Izbrani kazalniki konkurence v trgovinski dejavnosti V obdobju 2000–2005 se je konkurenca v trgovinski dejavnosti povečala str. 22 Izdatki za zdravstvo – mednarodna primerjava V letu 2004 je delež celotnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji znašal 8,5 % BDP, kar je nekoliko manj od povprečja EU 15 str. 23 Regije 2006 – izbrani socioekonomski kazalniki po regijah Največje razlike med regijami na področju brezposelnosti str. 24, 25 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % V primerjavi Zadnji z istim obdobjem predhodnega leta podatek s prejšnjim mesecem zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje XII -15,8 7,0 7,2 7,1 Predelovalne dejavnosti XII -17,5 7,5 7,8 7,7 Oskrba z elektriko, plinom, vodo XII 12,7 -0,9 0,4 0,9 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno XII -3,8 15,3 13,8 12,7 Izvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XII -16,0 16,4 16,6 16,7 Uvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XII -12,3 15,9 16,8 16,8 Stroški dela na enoto proizvodnje2 XI - -4,3 -4,4 -4,2 Realni efektivni tečaj tolarja3 XII 0,3 0,6 0,5 0,4 Bruto plača na zaposlenega, realno XII -9,9 2,2 2,4 2,2 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno4 XII 3,2 7,7 6,7 5,6 Javnofinančni prihodki, realno I -12,6 4,5 5,8 5,9 Število formalno delovno aktivnih XII -0,4 1,4 1,4 1,3 Število registriranih brezposelnih I 2,1 -16,0 -6,6 -5,8 Število prostih delovnih mest I 26,2 4,3 12,3 13,9 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % XII 8,6 8,6 8,9 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno5 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % II -0,2 -0,8 2,1 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % I 0,6 0,6 3,5 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Op 3merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; spreme trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francij Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izv 4medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem o za ombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2v predelovalnih dejavnostih, v košari valut; mba metodologije – v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 a, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov oz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno; b koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 5skupaj v dnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 3 Po visokih stopnjah rasti BDP v evroobmočju v letu aktivnih je bilo lani za 1,4 %, povprečno število delovno 2006 so se povišale tudi napovedi za letošnje leto. aktivnih po anketi o delovni sili pa za 1,3 % višje kot v Po prvi oceni Eurostata se je rast BDP v evroobmočju v letu 2005. Število formalno delovno aktivnih se je lanskem zadnjem četrtletju pospešila z 2,8 % na 3,3 %, povečalo predvsem v gradbeništvu in poslovnih v letu 2006 pa je bila tako v primerjavi s predhodnim storitvah, zmanjšalo pa se je v rudarstvu in letom precej višja (2,7 % v primerjavi z 1,4 %). predelovalnih dejavnostih. Število brezposelnih se je v Evropska komisija ocenjuje, da je bilo gospodarsko letu 2006 zmanjšalo predvsem iz konjunkturnih okrevanje široko osnovano, saj se je lani okrepila rast razlogov, število registriranih brezposelnih pa tudi iz izvoza in domačega povpraševanja. Posledično so se v administrativnih razlogov. Decembra lani je bilo pri primerjavi z jesenskimi izboljšale tudi napovedi Zavodu RS za zaposlovanje registriranih najmanj oseb Evropske komisije za letošnjo gospodarsko rast, ki naj po avgustu 1991, povprečna stopnja registrirane bi znašala 2,4 % (0,3 o. t. več kot v jesenski napovedi). brezposelnosti pa se je lani znižala na 9,4 %. Anketna Med našimi ključnimi gospodarskimi partnericami se stopnja brezposelnosti je v četrtem trimesečju 2006 pričakuje višja rast v Nemčiji in Italiji, medtem ko je ostala enaka kot v tretjem (5,6 %), letna stopnja pa se je napoved za Francijo nekoliko nižja od jesenske (gl. str. po naših izračunih znižala na 6,0 %. Ob ugodnih 4). splošnih gibanjih se še naprej povečuje število registriranih brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo ter Tudi v domačem gospodarstvu podatki o starejših. Povprečno število prvih se je lani povišalo za industrijski proizvodnji in gradbeništvu potrjujejo 7,6 % in znašalo 60,6 % več kot leta 2001, brezposelnih pričakovana uspešna gibanja ob koncu lanskega starejših od 50 let pa je bilo lani v povprečju za 4,2 % leta. Lani je bila zabeležena visoka, 7,5-odstotna rast več kot leta 2005 (gl. str. 10 in 11). industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Skoraj 90 % skupne rasti proizvodnje so prispevala največja Ob boljših gospodarskih rezultatih in kazalcih trga štiri podpodročja, ki so zmerno ali pa izrazito izvozno dela je realna rast plač ostala enaka kot v letu 2005. usmerjena, z izjemo enega pa se po metodologiji OECD Nominalna rast bruto plače na zaposlenega je lani uvrščajo tudi med visoko in srednje visoko tehnološko znašala 4,8 %, realna pa 2,2 %, kar ob višji zahtevna. Najslabše rezultate so dosegle nizko produktivnosti dela ponovno povečuje zaostanek med tehnološko zahtevne in pretežno na domači trg rastjo plač in produktivnosti. Poleg tega se ohranjajo usmerjene panoge (gl. str. 13). Najvišja rast v tudi velike razlike med rastjo plač v javnem in gradbeništvu v zadnjih 15 letih je bila povezana z zasebnem sektorju; realna rast v prvem je znašala gradnjo avtocest, okrepila pa se je tudi gradnja 1,0 %, v drugem pa 2,8 % (gl. str. 12). nestanovanjskih stavb (gl. str. 14). Veljavno pravilo za valorizacijo pokojnin, sprejeto Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se leta 2004, naj bi zagotavljalo, da je povišanje je povišal. Ta je leta 2006 po predhodnih podatkih najnižje pokojninske osnove enako povišanju plač. znašal 2,6 % ocenjenega BDP iz Jesenskega poročila V letu 2006 se je najnižja pokojninska osnova UMAR, kar je 0,6 o. t. več kot leta 2005. Kljub povišanju nominalno povišala za 5,1 %, kar je za 0,3 odstotne ocenjujemo, da je takšen primanjkljaj dolgoročno še točke več, kot so se povišale plače. Razlika je posledica vzdržen, saj glede na strukturo prihodkov in odhodkov načina določitve valorizacijske stopnje; določitev ne ustvarja večjih pritiskov na rast bruto zunanjega valorizacije pokojnin v novembru namreč temelji na dolga. K primanjkljaju na tekočem računu so prispevali oceni celoletne rasti plač, zato je v primeru, ko uradni primanjkljaji v vseh bilancah, razen v storitveni, kjer je podatek odstopa od ocenjenega, lahko valorizacija presežek ostal na približno enaki ravni kot v pokojninske osnove tudi previsoka glede na zasledovani predhodnem letu (gl. str. 6). cilj (gl. str. 19). Okrepili so se tudi kapitalski tokovi, struktura Inflacija v prvih dveh mesecih leta ostaja stabilna na finančnega računa pa se je spremenila. Po neto nizki ravni. Povprečna inflacija je tudi februarja ostala pritoku kapitala leta 2005 je bil lani zabeležen neto nespremenjena (2,5 %) oziroma na ravni, na kateri se odtok, ki je bil večinoma posledica okrepljenih naložb v giblje že od začetka leta 2006. Okoli te ravni še naprej vrednostne papirje v tujini in tudi nižjega dolgoročnega niha medletna inflacija, ki je decembra znašala 2,8 %, zadolževanja domačih bank v tujini. Čeprav so se do februarja pa se je znižala na 2,1 %. Njena nihanja so skupne devizne rezerve znižale, je njihova raven predvsem posledica sezonskih in enkratnih dejavnikov; zadoščala za kritje kratkoročnega dolga po zapadlosti in v februarju nižjih cen hrane in goriv ter višjih cen primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. rekreacije in kulture. Gibanja inflacije v prvih dveh Slednje pomeni, da likvidnost in solventnost mesecih leta tudi potrjujejo, da prevzem evra ni slovenskega gospodarstva kljub relativno visokemu povzročil dviga splošne ravni cen, pri čemer pa je prišlo bruto zunanjemu dolgu (80,5 % BDP) ni ogrožena (gl. do povišanj v posameznih skupinah cen, predvsem pri str. 7). storitvah (zaokroževanje cen). Na podlagi nedokončnih Ob sicer zelo spodbudnih rezultatih na trgu dela izstopa visoka brezposelnost posameznih skupin prebivalstva. Povprečno število formalno delovno podatkov na uradu ocenjujemo, da je skupno povišanje cen, ki ga lahko povežemo z uvedbo evra, znašalo 0,24 o. t. (gl. tudi str. 9). Mednarodno okolje – EMU Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 4 Primerjava različnih ocen oz. napovedi realne rasti BDP (v %) 2006 2007 2008 rast, v % 20051 UMAR JP062 EK nov 06 Cons. feb 07 EK feb 07 ocena1 UMAR JP062 EK nov 06 Cons feb 07 EK feb 07 UMAR JP062 EK nov 06 Cons. feb 07 EMU 1,4 2,5 2,6 2,7 2,7 2,7 1,8 2,1 2,1 2,4 1,9 2,2 2,1 Nemčija 0,9 2,2 2,4 2,7 2,7 2,7 1,1 1,2 1,7 1,8 1,5 2,0 2,0 Italija 0,0 1,7 1,7 2,0 1,9 2,0 1,2 1,4 1,3 2,0 1,5 1,4 1,5 Francija 1,2 2,3 2,2 2,0 1,9 n. p. 1,9 2,3 1,9 2,2 1,9 2,1 1,9 Vir podatkov: UMAR - Jesensko poročilo (2006); EC Autumn Forecasts 2006 (november 2006), Consensus Forecasts (februar 2007); EC Interim Forecasts (februar 2007). Opomba: 1Eurostat; 2predpostavke UMAR iz Jesenskega poročila. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska rast na trgovini ter investicije, kjer so rasle tako investicije v evro območju v zadnjem četrtletju leta 2006 opremo in stroje kot v gradbeništvu. Po več letih pospešila iz 2,8 % na 3,3 % (medletno stagnacije je lani k skupni rasti BDP prispevala tudi desezonirano). Prva ocena o rasti BDP v zadnjem zasebna potrošnja, kjer je na rast ob koncu leta lanskem četrtletju temelji na podatkih za tretjino članic začasno pozitivno vplival napovedan dvig DDV. Tudi EU. Tudi brez podrobnega razreza izdatkovne strani drugače so obeti za zasebno potrošnjo ob boljšem BDP (podrobnejši podatki bodo objavljeni 6. marca) je stanju na trgu dela (stopnja brezposelnosti je padla iz mogoče sklepati, da je gospodarsko okrevanje široko 9,5 % leta 2005 na 8,1 % lani) sedaj boljši. Zdi se, da osnovano. Komisija ocenjuje, da se je lani okrepila rast bodo negativni vplivi dviga stopnje DDV le začasni in da izvoza in ob višji rasti domačega povpraševanja tudi bo najkasneje v drugi polovici leta nemško rast uvoza. Znotraj domačega povpraševanja je gospodarstvo nadaljevalo s cikličnim okrevanjem. To prispevek zasebne potrošnje in investicij k skupni rasti potrjujeta tudi Ifo indeks poslovne klime in Gfk indeks BDP v prvih treh četrtletjih precej podoben. razpoloženja potrošnikov, ki sta v zadnjih dveh mesecih rahlo padla, vendar je podkomponenta pričakovanj Po oceni Eurostata se je lansko leto rast BDP na glede prihodnjih šestih mesecev pri Ifo indeksu rasla od evro območju v primerjavi z letom 2005 skoraj septembra do januarja, preden je februarja rahlo padla, podvojila (iz 1,4 % na 2,7 %). Posledično so se v pri Gfk indeksu pa raste že od lanskega oktobra. primerjavi z jesenskimi izboljšale tudi napovedi Evropske komisije za letošnjo gospodarsko rast. V V Italiji je v zadnjem četrtletju lani prišlo do občutne februarskih vmesnih napovedih je Evropska komisija pospešitve rasti BDP iz 1,7 % na 2,9 % (medletno popravila napoved za letošnjo rast BDP na evro desezonirano). Posledično je bila višja od jesenskih območju za 0,3 o. t. navzgor in ta sedaj znaša 2,4 %. pričakovanj tudi gospodarska rast v celem letu Do popravka je prišlo predvsem zaradi boljših obetov za (2,0 %). V ozadju pospešitve rasti ob koncu leta je bila Nemčijo (iz 1,2 % na 1,8 %) in Italijo (iz 1,4 % na predvsem nepričakovana pospešitev rasti industrijske 2,0 %), medtem ko je napoved za Francijo malo nižja (iz proizvodnje, ki je bila v zadnjem četrtletju 2006 najvišja 2,3 % na 2,2 %). Pozitivne obete potrjujejo tudi rezultati po tretjem četrtletju leta 1999. Zaradi višje lanske rasti različnih raziskav razpoloženja, ki signalizirajo od pričakovane so sedaj višja tudi pričakovanja za letos. nadaljevanje rasti, čeprav na za odtenek nižji ravni kot Po februarski napovedi Evropske komisije bo rast BDP lani. Tudi letos bosta glavna motorja gospodarske rasti za 0,6 o. t. višja kot so napovedovali jeseni, in sicer zasebna potrošnja in investicije. Do izboljšanih obetov 2,0 %. Kljub vsemu je moč pričakovati, da se bo v prvi glede rasti zasebne potrošnje je prišlo predvsem zaradi polovici leta gospodarska rast upočasnila, kar izboljšanega stanja na trgu dela, saj je bila rast nakazujejo rezultati raziskav razpoloženja tako v zaposlenosti lani 1,5-odstotna, medtem ko je bila industriji kot tudi med potrošniki, določen vpliv pa bo povprečna rast v zadnjih štirih letih 0,7-odstotna. Padla imela tudi pričakovana upočasnitev v Nemčiji v prvi je tudi stopnja brezposelnosti, in sicer iz 8,6 % leta 2005 polovici leta ter napovedana tesnejša fiskalna politika. na 7,8 % lani. V ozadju pozitivnih obetov glede rasti Po visoki rasti BDP v Franciji v drugem četrtletju je investicij je predvsem visoka stopnja izkoriščenosti v drugi polovici leta po ocenah prišlo do kapacitet, ki je januarja znašala 84 %, kar je nad upočasnitve, tako da je bila rast v vsem letu po dolgoletnim povprečjem. Izboljšale so se tudi napovedi mnenju komisije za 0,3 o. t. nižja od njihove za inflacijo, saj naj bi se rast cen po lanski 2,2-odstotni jesenske napovedi (1,9 %). V ozadju upočasnitve rasti rasti, ki je bila enaka inflaciji v letu 2005, letos znižala je padec oz. upočasnitev rasti izvoza v zadnjih dveh na 1,8 %, kar je za 0,3 o. t. manj od jesenske napovedi. četrtletjih, ki je odraz razmeroma nizke konkurenčnosti Gospodarska rast v Nemčiji se je lani pospeševala francoskega izvoznega sektorja. Letos bo gospodarska iz četrtletja v četrtletje in je v zadnjem četrtletju rast 2,2-odstotna, kar je za odtenek nižje od jesenskih znašala 3,7 % (medletno desezonirano) ter 2,7 % v napovedi. Še naprej bo glavni motor rasti domače celem letu 2006, kar je največ po letu 2000. Glavna povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja, na katero motorja lanske rasti BDP sta bila izvoz, kjer so nemška ugodno vpliva izboljšanje na trgu dela, saj je stopnja podjetja dobro izkoristila ugodna gibanja v svetovni brezposelnosti lani padla iz 9,6 % v letu 2005 na 9,0 %. Mednarodno okolje – ZDA Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 5 Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda v ZDA, po četrtletjih (2006) Medletna Anualizirana medčetrtletna Realne stopnje rasti v % Bruto domači proizvod Zasebna potrošnja Državna potrošnja Q1 3,7 3,4 2,1 Bruto investicije v OS 6,2 Stanovanjske 6,1 Q2 3,5 3,0 2,0 7,4 -1,5 Q3 3,0 2,7 1,6 5,9 -8,1 Q4 3,1 3,6 2,7 -2,3 -12,6 Q1 5,6 4,8 4,9 7,8 -0,3 Q2 2,6 2,6 0,8 1,0 -11,1 Q3 2,0 2,8 1,7 -0,8 -18,7 Q4 2,2 4,2 3,3 -15,6 -19,1 Nestanovanjske 7,4 Izvoz blaga in storitev 9,0 Uvoz blaga in storitev 6,4 7,2 8,2 6,4 8,3 9,1 7,2 6,2 9,3 3,4 13,7 14,0 9,1 4,4 6,2 1,4 10,0 6,8 5,6 -2,4 10,5 -2,2 Vir podatkov: US Bureau of Economic Analysis (januar 2007). Anualizirana medčetrtletna gospodarska rast v ZDA 12,9 %, njihov padec pa se je nadaljeval tudi januarja, je bila v zadnjem lanskem četrtletju 2,2-odstotna. Po ko je število glede na december padlo za 14,3 %, na 2,0-odstotni anualizirani medčetrtletni rasti BDP v najnižjo mesečno raven v desetletju. Slabi so tudi tretjem četrtletju se je predvsem po zaslugi pospešitve podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, ki so v vsem rasti zasebne potrošnje (iz 2,8 % na 4,2 %) in državne letu 2006 padli za 14,9 %, januarja pa za 2,8 % glede potrošnje (iz 1,7 % na 3,3 %) stopnja gospodarske rasti na december, kar nekateri jemljejo kot znak v zadnjem četrtletju za odtenek povišala. Rast je bila stabilizacije, a gre verjetno bolj za posledico dejstva, da višja kljub občutnemu padcu bruto investicij v osnovna poskušajo podjetja pred začetkom novih gradenj sredstva (iz -0,8 % na -15,6 %), do katerega je prišlo zmanjšati zaloge neprodanih objektov, ki so v lanskem predvsem zaradi največjega padca stanovanjskih tretjem četrtletju predstavljale skoraj sedem mesečno investicij po prvem četrtletju leta 1991 (-19,1 %). ponudbo, medtem ko je povprečje v letu 2005 znašalo Pozitivno so presenetili tudi podatki o zunanji trgovini, štiri mesece in pol. Na to je opozoril tudi guverner FED saj se je rast izvoza še pospešila (iz 6,8 % na 10,5 %), v svojem rednem poročanju Kongresu, kjer pa je medtem ko je uvoz padel (iz 5,6 % na -2,2 %). Sicer so vseeno zagovarjal tezo “mehkega pristanka”, po bili v zadnjem četrtletju ugodni tudi podatki o inflaciji, saj katerem naj bi se gospodarska rast upočasnila do te je indeks cen življenjskih potrebščin padel za 0,9 %, kar mere, da se zniža tudi inflacija, a hkrati ne bi pomenila je prvi padec po letu 1961 in je predvsem odsev padca začetka recesije. Namignil je tudi, da bo vodilna cen energije, kar potrjuje tudi osnovni indeks, brez obrestna mera ostala nespremenjena še nekaj časa, saj hrane in energije, ki se je povečal za 1,9 %. naj bi trenutni okvir monetarne politike po vsej verjetnosti prispeval k vzdržni gospodarski rasti in V letu 2006 je bila rast BDP v ZDA 3,3-odstotna in je postopnemu zniževanju inflacije. Sicer je FED objavila bila tako za odtenek višja kot leto prej (3,2 %). Dejanska gospodarska rast je bila za odtenek višja tudi od naše jesenske predpostavke (3,2 %). V primerjavi z letom 2005 so se upočasnile rast zasebne potrošnje (iz 3,5 % na 3,2 %), rast investicij (iz 5,4 % na 4,2 %) ter rast uvoza (iz 6,1 % na 5,8 %). Pospešili sta se rast tudi napoved gospodarske rasti za letos, ki naj bi znašala med 2,5 % in 3,0 %, ter za prihodnje leto, ko naj bi bila med 2,75 % in 3,0 %. Vrednosti različnih indeksov potrjujejo precejšnjo negotovost glede pričakovanj letošnje gospodarske državne potrošnje (iz 0,9 % na 2,1 %) in rast izvoza (iz rasti v ZDA. Oba indeksa, ki merita razpoloženje 6,8 % na 8,9 %). Rast cen življenjskih potrebščin se je potrošnikov, sta januarja narasla. Indeks Conference za odtenek znižala, in sicer iz 2,9 % na 2,8 %. Upočasnitev na nepremičninskem trgu tudi po mnenju ameriške centralne banke še naprej predstavlja glavno tveganje za gospodarsko rast, a na FED vseeno menijo, da je gospodarstvo na poti do “mehkega pristanka”. Prodaja novih stanovanjskih objektov je lani v primerjavi z letom 2005 padla za pod vrednost 50, ki signalizira recesijo. 17,3 %, prodaja obstoječih stanovanjskih objektov pa za 8,4 %. Število novih gradenj je v vsem letu padlo za Graf: Medletne stopnje gospodarske rasti v ZDA po četrtletjih, v % 3,8 3,6 3,4 Board je narasel že četrti mesec zapored, indeks Michigan University pa je januarja celo dosegel najvišjo vrednost v treh letih. Optimistični so tudi vlagatelji, saj je UBS indeks, ki meri njihovo razpoloženje, januarja dosegel najvišjo vrednost v treh letih. Po drugi strani je zaskrbljujoča vrednost indeksa ISM za predelovalne dejavnosti, ki je januarja že drugič v treh mesecih padla 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 Consensus, dec. 2006 Ev ropska komisija, nov . 2006 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Vi r podatkov: U S Bur eau of Economi c Anal ysis ( j anuar 2006) , Evr opska komi si j a ( november 2006) , C onsensus F or ecast ( december 2006) . Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–XII 2006, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–XII 2005 Tekoče transakcije 21.948,5 22.721,3 -772,8 -547,5 Blagovna menjava (FOB) 16.991,4 18.102,7 -1.111,2 -1.025,9 Storitve 3.508,5 2.651,5 857,0 855,6 Transport 1.050,4 594,9 455,4 398,0 Potovanja 1.501,8 850,3 651,5 678,4 Ostale storitve 956,4 1.206,3 -249,8 -220,7 Dohodki od dela in kapitala 736,2 1.083,5 -347,3 -283,1 Tekoči transferi 712,4 883,6 -171,3 -94,1 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance imeli zgolj neznaten vpliv na povečanje primanjkljaja v Slovenije je leta 2006 po predhodnih podatkih trgovinski bilanci. znašal 2,6 % ocenjenega BDP iz Jesenskega Rast storitvene menjave je bila v letu 2006 poročila. Primanjkljaj tekočih transakcij, ki predstavlja počasnejša od blagovne. Izvoz storitev se je v tudi razliko med bruto domačim varčevanjem in bruto primerjavi z letom 2005 nominalno povečal za 9,3 %, domačimi investicijami, se je četrto leto zapored uvoz storitev pa za 12,6 %. K rasti izvoza storitev sta večinoma financiral z neto zadolževanjem zasebnega največ prispevali rast izvoza skupine ostalih storitev in sektorja v tujini. Višina primanjkljaja je dolgoročno transporta. Kljub visoki rasti skupine ostalih storitev so vzdržna, saj se zaradi visoke rasti izvoznih prihodkov ne spremembe v strukturi slovenskega izvoza še vedno ustvarja večjih pritiskov na rast bruto zunanjega dolga. prepočasne, saj delež izvoza te skupine predstavlja le Pri nekoliko počasnejši nominalni rasti izvoznih (15,1 %) dobro četrtino, v državah EU pa dobro polovico izvoza od uvoznih tokov (15,4 %) se je primanjkljaj v menjavi s storitev. Tudi na uvozni strani sta bili rast skupine tujino medletno okrepil, kar je bilo zlasti posledica ostalih storitev in transporta najbolj dinamični kategoriji, večjega trgovinskega primanjkljaja z državami EU. Leta kar je bilo povezano z gospodarsko rastjo in rastjo 2006 se je v primerjavi z letom 2005 izvoz blaga blagovnega uvoza (gl. tudi str. 8). nominalno povečal za 16,1 % (v države EU za 17,1 %, v Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se je države nečlanice za 14,1 %). Ocenjujemo, da je rast povečal predvsem zaradi večjih neto izdatkov od izvoza v EU k skupni rasti blagovnega izvoza prispevala kapitala. Na strani prejemkov so se najbolj povečale 11,6 odstotne točke ali 72 % skupne rasti. Delež prejete obresti domačim bankam, in sicer zaradi slovenskega blagovnega izvoza v države EU se je tako okrepljenega financiranja tujine s posojili in izvoza še nekoliko povečal, in sicer od 67,9 % na 68,4 %. kapitala v obliki naložb v dolžniške vrednostne papirje. Visoko rast so izkazovali tudi uvozni tokovi, saj se je Na strani izdatkov so se zaradi visokega zadolževanja uvoz blaga leta 2006 v primerjavi z letom 2005 bank povečala plačila obresti na zunanji dolg. Izrazito nominalno povečal za 15,5 % (iz držav EU za 14,5 %, iz so se povečala izplačila dividend in nerazdeljenega držav nečlanic za 19,9 %). Ocenjujemo, da so se v letu dobička tujim investitorjem. Podatki o reinvestiranih 2006 povprečni deleži uvoza povečali v izvozu, dobičkih za leto 2006 še niso razpoložljivi. Po direktivi investicijski in zasebni potrošnji. Po podatkih ECB je BS spremenila metodo ocenjevanja nacionalnih računov (za prva tri četrtletja leta 2006) se reinvestiranih dobičkov za tekoče leto. Od triletnega je delež uvoza proizvodov za vmesno porabo v mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih blagovnem izvozu medletno povečal za 0,2 o. t., na dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke, se odštevajo 65,0 %. Povečanje uvozne komponente v investicijski dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu. potrošnji (s 34,5 % na 36,2 %) je predvsem posledica Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov se je okrepljene rasti investicij v opremo in stroje. Uvozna povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja komponenta je naraščala tudi pri proizvodih za široko transferov zasebnega sektorja. Na slednjega je porabo, saj se je delež uvoza proizvodov za široko večinoma vplival primanjkljaj iz naslova ostalih porabo v domači zasebni potrošnji medletno povečal za transferov (presežek iz naslova zapuščin, rent in 1,7 o. t., na 25,8 %. Slednje je tudi posledica invalidnin ni zadoščal za kritje primanjkljaja iz naslova globalizacije mednarodnih trgov, zaradi katere se davka na dohodek in premoženje ter socialnih domača ponudba proizvodov za široko porabo deloma prispevkov) v višini 60,1 mio EUR (leta 2005 presežek v nadomešča z uvozom. Poleg količinskih gibanj izvoza in vrednosti 15,8 mio EUR). Po predhodnih podatkih okrepljene rasti domače potrošnje je na visoko Ministrstva za finance je kumulativni presežek nominalno rast uvoza vplivala tudi rast uvoznih cen državnega proračuna RS v odnosu do proračuna EU (naraščajoče cene nafte, cene ostalih primarnih surovin leta 2006 znašal 62,2 mio EUR. Iz proračuna EU je in cene industrijskih proizvajalcev v EU). Ocenjujemo, Slovenija prejela 350,2 mio (78 % predvidenih da so se ob nekoliko hitrejši rasti uvoznih cen (indeks sredstev), v proračun EU pa je dejansko vplačala 287,9 105,3) od izvoznih cen (indeks 105,2), blagovni pogoji mio EUR (92 % predvidenih vplačil). menjave rahlo poslabšali. Poslabšani pogoji menjave so Ekonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančni račun Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 7 Plačilna bilanca Slovenije, I–XII 2006, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–XII 2005 Kapitalski in finančni račun 6.105,7 -5.150,3 955,5 403,7 Kapitalski račun 209,7 -325,6 -115,9 -113,9 Kapitalski transferi 206,2 -318,5 -112,3 -109,2 Patenti, licence 3,5 -7,1 -3,6 -4,7 Finančni račun 5.896,0 -4.824,7 1.071,3 517,6 Neposredne naložbe 264,2 -567,8 -303,6 -58,5 Naložbe v vrednostne papirje 685,0 -2.143,1 -1.458,0 -1.618,3 Finančni derivativi 0,0 -12,5 -12,5 -9,9 Ostale naložbe 3.666,0 -2.101,3 1.564,7 2.393,1 Terjatve 0,0 -1.925,1 -1.925,1 -1.530,7 Obveznosti 3.666,0 -176,2 3.489,8 3.923,8 Mednarodne denarne rezerve 1.280,8 0,0 1.280,8 -188,8 Statistična napaka 0,0 -182,6 -182,6 143,8 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Potem ko je bila Slovenija že v preteklem desetletju naložb v vrednostne papirje so povečale tako domače močno vpeta v mednarodne trgovinske tokove, se je banke kot podjetja, v strukturi pa so prevladovali obseg kapitalskih tokov znatno okrepil z letom 2003, ko dolžniški vrednosti papirji. Pri ostalih naložbah je med so bile v celoti odpravljene vse omejitve na področju odlivi prevladoval odliv gotovine in vlog prebivalstva, kapitalskih tokov s tujino. med pritoki pa zadolževanje zasebnega sektorja. Odliv tuje gotovine prek sektorja prebivalstva, ki z manjšimi V letu 2006 so se kapitalski tokovi še okrepili. nihanji poteka že peto leto zapored, je predstavljal tisti Medtem ko so se terjatve na kapitalskem računu le del tuje gotovine, ki je izven domačega bančnega neznatno povečale, pa se je precej spremenila struktura sistema. Vsebinsko gre za devize shranjene doma in finančnega računa. Finančne transakcije brez devize na računih v tujih bankah. Slednje je bilo mednarodnih denarnih rezerv so v letu 2006 namreč vključeno z zadnjimi metodološkimi spremembami izkazovale neto odtok kapitala v vrednosti 209,5 mio plačilne bilance. Večino zadolževanja zasebnega EUR (v letu 2005 je bil dosežen neto pritok kapitala v sektorja je predstavljalo zadolževanje bančnega vrednosti 706,4 mio EUR). sektorja, katerega tok prejetih posojil kot tudi vlog Neto izvoz kapitala (brez mednarodnih denarnih nerezidentov se je znižal. Čeprav se ocenjeni stroški rezerv in statistične napake) je bil večinoma financiranja, ki jih predstavljajo obrestne mere, pri posledica okrepljenih naložb v vrednostne papirje v domačih in tujih bankah niso bistveno razlikovali, in tujini in tudi nižjega zadolževanja v obliki imajo obrestne mere od zadnjega četrtletja leta 2005 dolgoročnih posojil. Priliv tujih neposrednih naložb je tendenco naraščanja, so podjetja in NFI okrepila bil v letu 2006 skromen; s 87,7 % je prevladoval neposredno zadolževanje v tujini. Zaradi primanjkljaja lastniški kapital, preostanek pa so predstavljale neto na tekočem računu in neto izvoza kapitala so se obveznosti do povezanih podjetij. Okrepile so se devizne rezerve znižale. domače neposredne naložbe v tujini, zlasti v države na Skupne devizne rezerve so konec leta 2006 znašale ozemlju nekdanje Jugoslavije. Padajoči delež 8.004,9 mio EUR in so zadoščale za kritje 4,6-slovenskega blagovnega izvoza v to regijo nakazuje, da povprečnega mesečnega uvoza blaga in storitev. Slovenija del prejšnjega izvoza kompenzira z lokalno Kljub naraščanju kratkoročnega, zlasti pa dolgoročnega proizvodnjo na teh trgih (market-seeking). Priliv tujih zunanjega dolga – celotni bruto zunanji dolg je po naložb v domače vrednostne papirje se je v letu 2006 predhodnih podatkih predstavljal 80,5 % ocenjenega usmeril zlasti v obveznice in zadolžnice državnega BDP za leto 2006 – je raven skupnih deviznih rezerv sektorja, medtem ko je država neto odplačevala zadoščala za kritje tako kratkoročnega dolga po posojila, najeta v tujini. Porast izhodnih portfeljskih zapadlosti kot tudi primanjkljaja na tekočem računu naložb, ki so bile od vseh odtokov kapitala največje, je plačilne bilance. bil deloma posledica omejenih naložbenih možnosti na domačem kapitalskem trgu. Izvoz kapitala v obliki Graf: Financiranje tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 SSSSS Mednarodne denarne rezerv e Ostale naložbe Finančni deriv ativ i Naložbe v v rednostne papirje Neposredne naložbe Kapitalski račun in statistična WB > > > > > ' ' ' ' ' u~~t" WAVAW. WW < < < < < ',',',',', 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: BS. napaka Neto kapitalski tokov i Menjava storitev Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 8 V mio EUR, tekoče cene Izvoz storitev Uvoz storitev Saldo 2005 2006 2005 2006 2005 2006 Storitve skupaj Transport 3.209,7 922,8 Potovanja Ostale storitve Komunikacijske storitve 1.448,0 838,9 90,8 Konstrukcijske storitve Zavarovalniške storitve Finančne storitve 107,4 11,3 18,1 Računalniške in informacijske storitve 90,9 Licence, patenti in avtorske pravice 13,2 Ostale poslovne storitve 479,1 Posredovanje 105,1 Oseb., kulturne in rekreacijske storitve 22,9 Državne storitve 5,1 3.508,5 -2.354,1 -2.651,5 1.050,4 -524,9 -594,9 855,6 857,0 398,0 455,4 1.501,8 -769,6 -850,3 678,4 651,5 956,4 -1.059,6 -1.206,3 -220,7 -249,8 91,8 -109,4 -107,2 -18,6 -15,3 101,6 -64,0 -67,7 43,4 33,9 12,4 -15,5 -18,6 -4,2 -6,1 27,9 -36,1 -42,9 -18,0 -15,0 97,0 -100,8 -113,4 13,8 -91,1 -122,2 -9,9 -16,4 -77,9 -108,4 576,9 -572,2 -648,8 -93,1 -71,9 170,1 -58,4 -65,6 46,7 104,5 29,4 -49,4 -60,9 -26,5 -31,4 5,6 -21,0 -24,7 -15,9 -19,1 Nominalna rast 2006/2005, v % Izvoz 9,3 13,8 3,7 14,0 1,1 -5,4 9,7 54,4 6,7 4,5 20,4 61,8 28,3 10,7 Uvoz 12,6 13,4 10,5 13,8 -2,1 5,7 19,7 18,9 12,4 34,2 13,4 12,3 23,1 17,9 Vir podatkov: BS (predhodni podatki za leto 2006), preračuni UMAR. Izvoz in uvoz storitev sta v letu 2006 naraščala ustvarijo največji del presežka v mednarodni menjavi, precej počasneje od blagovne menjave (gl. tudi vendar se je ta v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 str. 6). Čeprav je bila rast izvoza storitev v preteklem zmanjšal za slabih 30 milijonov evrov. Zaradi tega in pa letu relativno ugodna, pa je očitno, da ne more slediti zaradi naraščanja primanjkljaja v menjavi ostalih storitev hitri rasti izvoza blaga. Posledično se je delež izvoza je ostal presežek v celotni menjavi storitev skoraj storitev v skupnem izvozu blaga in storitev v letu 2006 enak kot leta 2005, medtem ko je od leta 2003 do leta zmanjšal v primerjavi z letom prej in je znašal samo 2005 vseskozi skokovito naraščal. 17,1 %, kar je najmanj doslej. Tako kot v letu 2005 je Konkurenčnost slovenskih storitev na zunanjih tudi v letu 2006 med vsemi storitvami najhitreje naraščal trgih se v zadnjem času izboljšuje. V obdobju med izvoz ostalih storitev (predvsem storitve posredovanja, letoma 2003 in 2005 se je tržni delež slovenskih storitev finančne storitve ter osebne, kulturne in rekreacijske v skupnem uvozu storitev v EU 15 povečal za 32 %, kar storitve; gl. tabelo). Podobno visoko rast je v letu 2006 je več od povprečnega deleža novih članic iz Srednje in dosegel izvoz transportnih storitev, najmanjše pa je bilo Vzhodne Evrope (SVE), pri čemer je Slovenijo povečanje izvoza potovanj kot posledica več prekašala edino Slovaška s 50-odstotnim povečanjem dejavnikov. Med njimi sta najpomembnejša stagnacija tržnega deleža (gl. graf). Ob tem velja izpostaviti zlasti priliva od igralnic in zmanjšanje prodaje v mejnih povečanje tržnega deleža slovenskih transportnih prodajalnah. Tudi v uvozu storitev so imele v lanskem storitev in ostalih storitev v uvozu EU 15. Pri letu najvišjo rast ostale storitve, kjer velja posebno transportnih storitvah je Slovenija dosegla največje izpostaviti uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic, povečanje tržnega deleža med novimi članicami iz SVE, katerih uvoz se je povečal za 34,2 % ter osebne, pri ostalih storitvah pa jo je prekašala edino Estonija. kulturne in rekreacijske storitve (gl. tabelo). Uvoz Slovenija je med ostalimi storitvami svoj tržni delež v transportnih storitev se je v letu 2006 povečal nekoliko uvozu EU 15 najbolj povečala v zavarovalnih storitvah, manj kot njihov izvoz, zato se je presežek v menjavi komunikacijskih ter računalniških in informacijskih transportnih storitev povečal. Potovanja še naprej storitvah. Graf: Tržni deleži v letu 2005 in njihova sprememba v uvozu storitev EU 15 v obdobju med letoma 2003 in 2005, v % 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 Češka Estonija Latv ija Litv a Madžarska Poljska Slov enija Slov aška 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 Vi r podatkov: Eur ostat, pr er ačun U M AR . Storitv e skupaj Transportne storitv e Ostale storitv e Tržni delež storitev skupaj, desna os Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 9 2006 2007 Indeksi cen XII 2006/ ? (I 06–XII 06)/ I 2007/ I 2007/ ? (II 06–I 07)/ XII 2005 ? (I 05–XII 05) XII 2006 I 2006 ? (II 05–I 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 99,3 102,7 102,5 Blago 102,1 102,0 98,7 101,6 102,0 Goriva in energija 103,9 108,2 98,1 100,2 107,2 Drugo 101,7 100,5 98,8 101,9 100,8 Storitve 104,3 103,4 100,7 104,9 103,6 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 99,5 102,8 102,6 Regulirane cene1 102,1 105,8 98,8 100,7 105,2 Energija 103,7 108,0 97,9 99,8 107,0 Drugo 97,9 100,2 101,1 102,7 101,0 Osnovna inflacija2 Odrezano povprečje 102,7 102,8 99,3 102,3 102,8 Brez hrane in energije 102,0 101,2 99,4 102,4 101,4 Cene industrijskih proizvodov (domači trg) 102,8 102,3 100,6 103,5 102,5 Vmesna poraba 104,1 103,5 100,8 104,8 103,8 Investicije 100,8 100,2 100,5 101,8 100,3 Široka poraba 101,7 101,5 100,5 102,4 101,6 Cene v EMU Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 101,9 102,2 99,5 101,8 102,1 Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,5 101,4 99,1 101,7 101,5 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,1 105,1 100,03 104,13 105,13 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno; 1zaradi sprememb indeksa reguliranih cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi; 2podatki o osnovni inflaciji, merjeni z odrezanim povprečjem, so zaradi posodobitve metodologije izračunavanja med seboj primerljivi od vključno 5. številke (2006) Ekonomskega ogledala naprej; 3podatek za predhodni mesec. Tretje leto zapored so se cene v januarju močno sicer le v januarju letos, z izjemo marca v posameznih znižale. Letos so se znižale za 0,7 %. Ker je bilo to letih, občutno odstopa od povprečnega deleža teh znižanje večje od lanskega (-0,5 %), se je znižala tudi proizvodov v zadnjih treh letih. Po drugi strani je bil tudi medletna inflacija, ki je v januarju znašala 2,7 %. delež proizvodov, ki so se v letošnjem januarju pocenili, Povprečna inflacija je v januarju ostala enaka največji v zadnjih treh letih. S tem je bil najmanjši tudi decembrski in je bila 2,5-odstotna. delež proizvodov, katerih cene so ostale nespremenjene. S prevzemom evra vseeno lahko v Deflacija v januarju je bila posledica posezonskih veliki meri povežemo predvsem dvig cen gostinskih razprodaj obleke in obutve. Znižanje cen v januarju je storitev, ki jih lahko pripišemo popravkom in bilo posledica sezonskih dejavnikov, ki med zaokroževanju. Po tem ko so se v decembru lani posameznimi leti postajajo čedalje bolj primerljivi. povišale za 1,8 %, je njihovo povišanje v januarju Najbolj so se znižale cene obleke in obutve (-11,9 %), ki znašalo 1,4 %. Seštevek prispevkov rasti cen teh so znižale skupno rast cen za 1,0 odstotne točke. storitev k inflaciji za oba meseca znaša 0,18 odstotne Znotraj skupine stanovanje so se med drugim zaradi točke, vendar ni v celoti posledica uvedbe evra. Poleg nižje cene uporabe elektroenergetskega omrežja tega je bilo v decembru in januarju še nekaj neobičajnih znižale cene električne energije za 0,8 %. Po drugi povišanj cen proizvodov in storitev, ki so skupaj k strani so se podražile komunalne storitve (za 1,6 %), inflaciji prispevale manj kot 0,1 odstotne točke, vendar med katerimi se je zaradi začetka ločenega zbiranja tudi te niso nujno povezane s procesom prevzemanja bioloških odpadkov odvoz smeti v Ljubljani podražil za evra. Kot kažejo izkušnje ostalih držav članic EMU, se 5 %. V januarju je bilo opaženo tudi zvišanje cen hrane je največ sprememb cen, povezanih z zamenjavo in brezalkoholnih pijač (1,7 %), ki so skupno rast cen valute, zgodilo v mesecu neposredno pred zamenjavo zvišale za 0,3 odstotne točke. in v mesecu po zamenjavi valute. Takrat so zaznali med Prve analize kažejo, da je bil prispevek rasti cen 80 % in 90 % skupnega dviga cen s tega naslova. Na proizvodov in storitev k inflaciji, ki jih lahko uradu ocenjujemo, da je v tem obdobju skupni povežemo s procesom prevzema evra v Sloveniji, prispevek povišanja cen k inflaciji, ki ga lahko primerljiv prispevkom v državah evroobmočja. Delež povežemo z uvedbo evra v Sloveniji, nekoliko presegel proizvodov, katerih cene so se povišale, je bil tako v 0,2 odstotne točke. decembru 2006 kot v januarju letos višji kot decembra 2004 in 2005 ter januarja 2004, 2005 in 2006. Ta delež Graf: Indeks cen gostinskih in nastanitvenih storitev 108 - r--»—^ S"" -^---- f I > ......... --*.--- -...-. 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: SU R S. Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 12 Plače v SIT XII 2006 Nominalno Realno1 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti XII 06/ XI 06 XII 06/ XII 05 I–XII 06/ I–XII 05 XII 06/ XI 06 XII 06/ XII 05 I–XII 06/ I–XII 05 Bruto plača na zaposlenega skupaj 302.207 90,5 104,0 104,8 90,1 101,2 102,2 Zasebni sektor (A do K) 284.972 87,8 104,2 105,4 87,4 101,4 102,8 A Kmetijstvo 244.960 89,0 104,7 105,6 88,6 101,8 103,0 B C Ribištvo 226.221 79,8 93,7 107,9 79,5 91,2 105,3 Rudarstvo 350.142 75,3 102,8 104,5 75,0 100,0 101,9 D Predelovalne dejavnosti 258.417 88,2 104,7 105,5 87,8 101,9 102,9 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 404.477 73,5 111,7 105,6 73,2 108,6 103,0 F G Gradbeništvo 245.003 90,2 103,2 106,2 89,9 100,4 103,6 Trgovina 276.686 93,9 105,6 105,6 93,5 102,7 103,0 H Gostinstvo 224.287 99,3 105,8 104,4 98,9 102,9 101,9 I J Promet, skladiščenje in zveze 315.296 83,0 91,9 103,6 82,7 89,4 101,0 Finančno posredništvo 487.279 72,8 112,6 107,2 72,5 109,5 104,6 K Poslovanje z nepremičninami 323.388 93,6 103,8 103,9 93,2 100,9 101,4 Javne storitve (L do O) 352.211 97,7 103,6 103,5 97,3 100,8 101,0 L Javna uprava 350.213 99,2 103,3 103,1 98,8 100,5 100,6 M Izobraževanje 369.042 99,7 104,5 104,8 99,3 101,7 102,2 N Zdravstvo in socialno varstvo 337.332 98,8 103,8 102,7 98,4 101,0 100,2 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 342.534 86,6 101,1 102,1 86,3 98,4 99,7 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je v decembru po in kjer se zaposlenim izplačujejo trinajste plače (gl. velikem novembrskem porastu nominalno upadla za tabelo). 9,5 %, realno pa za 9,9 %. Padec plač je bil predvsem V letu 2006 glede na leto poprej je bruto plača na v zasebnem sektorju (A do K), in sicer nominalno za zaposlenega nominalno porasla za 4,8 %, realno pa 12,2 % in realno za 12,6 %. V decembru je prejelo za 2,2 %. V okviru skupne rasti je v zasebnem sektorju trinajsto plačo 5,9 % zaposlenih, kar je tretjina bruto plača nominalno porasla za 5,4 %, realno pa za novembrskih prejemnikov trinajstih plač. Manjše število 2,8 % in v sektorju javnih storitev nominalno za 3,5 % in prejemnikov trinajste plače je glavni razlog za nižjo realno za 1,0 %. V jesenskem poročilu je bila raven povprečne decembrske bruto plače. Poleg tega je predvidena nekoliko višja nominalna rast bruto plače na bil december krajši po delovnih dnevih, kar je še zaposlenega (5,0 %), zaradi predvidene nekoliko višje dodatno vplivalo na upad bruto plače. V letu 2006 inflacije pa je bila predvidena realna rast bruto plače na (november in december skupaj) je trinajsto plačo prejela zaposlenega tolikšna, kot je bila dejanska letna rast. Na približno četrtina zaposlenih, kar je več kot leta 2005 ocenjeno skupno nominalno rast plač je vplivala ocena (21,6 %). Višina povprečnega zneska trinajste plače je nekoliko višje, 5,8-odstotne nominalne rasti bruto plač v dosegla približno 48 % povprečne bruto plače, kar je zasebnem sektorju zaradi predvidene nekoliko hitrejše nekoliko manj kot leto poprej (49 %). Največji delež rasti plač v drugem polletju. Vpliv nižje ocenjene, 3,1-prejemnikov trinajstih plač (približno 90 % zaposlenih) je odstotne nominalne rasti plač v javnem sektorju je bil bil v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter v manjši, saj ta pomeni le četrtino skupne rasti. V javnem finančnem posredništvu. Za dejavnosti gradbeništvo, sektorju je bila dejanska nominalna rast za 0,4 odstotne trgovina in gostinstvo je značilno, da je v teh dejavnostih točke višja od napovedi predvsem zaradi rasti plač najmanj prejemnikov trinajstih plač (pod 20 % koncem leta v dejavnosti javne uprave in dejavnosti zaposlenih). zdravstva. V nominalni rasti bruto plač javnega sektorja V okviru zasebnega sektorja je bruto plača na je bil upoštevan le del uskladitvenega odstotka, ker se zaposlenega najbolj upadla v skupini poslovnih zaradi dogovorjenega usklajevalnega mehanizma ostali storitev (J, K). Padec je bil 14,6-odstoten, predvsem del uskladitvenega odstotka odvaja za odpravo zaradi dejavnosti finančnega posredništva, kjer so nesorazmerij med plačami javnega sektorja. K trinajsto plačo v novembru dobili skoraj vsi zaposleni nominalni rasti bruto plač dodatno prispevajo še (91,7 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega v sredstva za uspešnost ter napredovanja, ki so vgrajeni v industriji in gradbeništvu (C, D, E, F) je upadla za dosedanji sistem plač. V letu 2006 so se plače v 12,9 %. Nekoliko manj je upadla bruto plača v skupini dejavnosti izobraževanja še zadnjič v juliju povečale za proizvodnih storitev (G, H, I), za 9,3 %. 3 %, kot izhaja iz aneksa h kolektivni pogodbi za to dejavnost. To je na letni ravni pomenilo za približno V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na 1,5 o. t. hitrejšo nominalno rast plač v tej dejavnosti zaposlenega nominalno upadla za 2,3 %, realno pa glede na ostale dejavnosti v javnih storitvah. za 2,7 %. Najbolj je upadla v dejavnosti druge javne, skupne in osebne storitve, ki ima pretežno tržni značaj Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 13 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 XII 2006/ XI 2006 -17,5 -15,0 -21,2 XII 2006/ XII 2005 4,7 7,4 5,2 I–XII 2006/ I–XII 2005 7,5 8,7 9,4 I–XII 2005/ I–XII 2004 3,5 6,8 3,9 Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 Povprečno število zaposlenih -11,5 -0,5 0,8 0,2 2,0 -1,7 -0,8 -1,8 Produktivnost dela Vrednost zalog proizvodov5 Prihodek od prodaje5 -17,1 -2,4 -15,0 4,5 2,2 5,1 9,3 2,0 5,9 5,4 5,1 4,8 Nova naročila5 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih - relativno glede na inflacijo -4,4 0,5 0,1 -3,2 3,4 0,6 5,5 2,3 -0,2 11,1 2,7 0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2005) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5realna rast. Decembrski padec proizvodne aktivnosti je bil prispevala kar 6,6 o. t. oziroma skoraj 90 % k skupni sezonske narave. Proizvodnja se je v primerjavi z rasti proizvodnje. Gre za dejavnosti, ki so izrazito (DG, novembrom, ki je bil za dva delovna dneva daljši, DK) oziroma zmerno (DJ, DL) izvozno usmerjene, z znižala za 17,5 %, po desezoniranih in delovnim dnem izjemo DJ pa se po metodologiji OECD vse uvrščajo prilagojenih podatkih pa je bila višja za 0,4 %. Na medletni ravni je bil obseg proizvodnje v decembru, ki je bil od predlanskega krajši za dva delovna dneva, višji za 4,7 %, ob izločitvi vpliva delovnih dni pa za 9,3 %. tudi med visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne dejavnosti. Najslabše rezultate so dosegle nizko tehnološko zahtevne in pretežno na domači trg usmerjene Lani je bila zabeležena rekordna rast industrijske panoge. Prve, v katere uvrščamo podpodročja DA, DB, proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Le-ta je DC, DD, DE in DN, so lani povečale obseg proizvodnje dosegla visokih 7,5 %. Desezonirani in delovnim dnem za 1 %. Panoge, ki večino prihodkov od prodaje prilagojeni medčetrtletni podatki kažejo, da se je rast ustvarijo na domačem trgu, so lani povečale obseg proizvodnje po pospešitvi v drugem četrtletju v drugi proizvodnje za 2 %. Poleg DA in DE, ki sta sicer tudi polovici leta ohranila na visoki ravni. Tako je v prvem nizko tehnološko zahtevni panogi, se sem uvrščata še trimesečju lanskega leta znašala 0,7 %, v drugem DF in DI (za opis kratic gl. str. P 22). 2,8 %, v tretjem in četrtem pa 2,9 % oziroma 2,6 %. Podjetniški optimizem se še vedno krepi. Na podlagi Najvišjo rast obsega proizvodnje so v letu 2006 ankete SURS o poslovnih tendencah v predelovalnih dosegla največja štiri podpodročja predelovalnih dejavnostih se je desezonirana vrednost kazalnika dejavnosti. Proizvodnja električne in optične opreme zaupanja februarja v primerjavi z visoko januarsko (DL) je v primerjavi s predlanskim letom povečala vrednostjo okrepila za 1,0 o. t. in je tako dosegla proizvodno aktivnost za 15,8 %, sledi ji proizvodnja najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju (tj. kemikalij in kemičnih izdelkov (DG) s 13,2-odstotnim od leta 1996). Na visoko vrednost kazalnika je v povečanjem proizvodnje in proizvodnja kovin in pozitivni smeri vplivala predvsem ocena o ravni skupnih kovinskih izdelkov (DJ) ter strojev in naprav (DK) z 12,3- naročil. Delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo oziroma 8,9-odstotno rastjo. Omenjena podpodročja, ki izboljšanje poslovne klime, v februarju tako za 15,0 o. t. predstavljajo dobrih 50 % predelovalnih dejavnosti, so presega delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje. Graf: Industrijska proizvodnja in zaposlenost v predelovalnih dejavnostih glede na tehnološko zahtevnost (levo) in izvozno usmerjenost panog, I–XII 2006/I–XII 2005 12 10 8 2 0 -2 -4 -6 -8 sssssss sssssss sssssss sssssss sssssss sssssss sssssss sssssss Visoko in srednje v isoko tehnološko zahtev ne panoge Srednje nizko tehnološko zahtev ne panoge Nizko tehnološko zahtev ne panoge SSSSSSs SSSSSSs Obseg proizv odnje Zaposlenost 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 Izrazito izv ozno usmerjene panoge sssssss sssssss sssssss Zmerno izv ozno usmerjene panoge Pretežno na domači trg usmerjene panoge Obseg proizv odnje Zaposlenost Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . Opomba: po metodolog i j i OEC D ( R evi si on of the H i g h- T ec hnol og y Sector and Pr oduct C l assi fi c ati on, 1997) . Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . Opomba: po metodol og iji OECD (Revision of the H i g h- Technol og y Sec tor and Pr oduc t C l ass i fi c ati on, 1997) . 6 4 Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 14 Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi Q4 2006/ Q4 2005 2006/ 2005 2005/ 2004 Vrednost opravljenih gradbenih del1 131,6 115,3 103,0 Stavbe 130,2 114,0 110,3 Stanovanjske 102,8 102,6 121,6 Nestanovanjske 138,6 117,7 107,1 Inženirski gradbeni objekti 133,0 116,8 95,5 Vrednost zaloge pogodb1, 2 (nominalno) 194,9 194,9 90,1 Vrednost novih pogodb1 (nominalno) 138,0 163,5 108,1 Število delovno aktivnih v gradbeništvu 109,7 107,5 104,6 Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu3 105,0 103,5 100,2 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: 1v raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost opravljenih gradbenih del je po zaključnih računih v letu 2004 dosegla vsaj 330 milijonov tolarjev, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; 2konec obdobja; 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Gradbena aktivnost se je v zadnjem četrtletju leta gradnji stavb. 2006 močno okrepila že tretje četrtletje zapored. Po Število delovno aktivnih se je lani močno povečalo, desezoniranih podatkih se je aktivnost v zadnjem še posebno v zadnjem četrtletju. Število delovno četrtletju povečala za 9,1 % glede na četrtletje pred tem. aktivnih v gradbeništvu je bilo lani v povprečju za 7,5 % Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl. opombo večje kot leta 2005. Samo v zadnjem četrtletju je bilo pod tabelo) je bila v zadnjem četrtletju za 31,6 % višja glede na leto pred tem višje kar za 9,7 %. Po kot v istem obdobju leta 2005. Ugodno so na rast dejavnostih se je število delovno aktivnih lani okrepilo vplivale tudi vremenske razmere. predvsem v zaključnih gradbenih delih, proti koncu leta Rast gradbene aktivnosti je bila lani najvišja v pa tudi v splošnih gradbenih delih; po »statusu« pa so zadnjih 15 letih. Visoka rast je bila ponovno povezana bile rasti višje pri samostojnih podjetnikih in njihovih z gradnjo avtocest, okrepila pa se je tudi gradnja zaposlenih. nestanovanjskih stavb, ki je bila najvišja po letu 1999. Rast števila načrtovanih stanovanj in skupne Vrednost opravljenih gradbenih del se je glede na leto načrtovane površine vseh stavb se je nadaljevala 2005 povečala za 15,3 %. V gradnji inženirskih objektov tudi v zadnjem četrtletju lani. Predvidena površina je bila rast 16,8-odstotna. V gradnji stavb je bila rast novih oz. povečav stavb je bila za 27,5 % večja kot v 14,0-odstotna; od tega v gradnji nestanovanjskih stavb istem četrtletju leta 2005 (nestanovanjskih stavb za 17,7-odstotna, v gradnji stanovanjskih stavb pa le 2,6- 43,8 %, stanovanjskih stavb pa za 16,9 %). V celotnem odstotna. Na podlagi podrobnejših podatkov o izdanih letu 2006 se je skupna površina načrtovanih stavb gradbenih dovoljenjih ocenjujemo, da se je lani okrepila povečala kar za 35,8 %; od tega stanovanjskih stavb za gradnja stavb za trgovino in druge storitve ter gradnja 19,7 %, nestanovanjskih pa za 56,0 %. Z izdanimi hotelskih stavb. Pri interpretaciji podatka o vrednosti del gradbenimi dovoljenji je bila lani predvidena gradnja v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke 8.260 novih stanovanj, kar je 19,6 % več kot leta 2005 niso vključena manjša podjetja (gl. opombo pod tabelo), oziroma za 47,0 % več kot v povprečju prejšnjih sedmih ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v let (od kar razpolagamo s podatki). Graf: Površina stavb in skupno število stanovanj, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji (1999–2006) 1.800.000 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 9.000 Predv idena skupna 8.000 pov ršina stanov anjskih stav b 7.000 6.000 5.000 Predv idena skupna pov ršina 4.000 nestanov anjskih stav b 3.000 2.000 Skupno štev ilo 1.000 stanov anj, predv idenih z fn"" __ fk 1 ^ r~^ r~M ,—11 r r i 1 1 1 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: SU R S. izdanimi gradbenimi dov oljenji (desna os) Kmetijstvo – proizvodnja in ekonomski računi Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 15 Stopnje rasti, v % 2006* 06/05 06/02 (05/04) (05/01) Pridelek, v tisoč t pšenica in pira koruza za zrnje 2002 2003 2004 2005 krompir sladkorna pesa 174,9 371,4 166,0 232,2 122,9 224,2 107,6 202,1 146,8 357,6 171,5 213,1 141,3 351,2 144,7 260,1 134,4 278,2 107,9 246,4 -4,9 -20,8 -25,4 -5,3 -23,1 -25,1 -35,0 6,1 silažna koruza zelenjadnice sadje 1.066,1 900,6 70,3 64,3 176,4 136,6 1.209,7 1.473,0 82,1 87,6 192,7 145,1 1.008,2 -31,6 -5,4 .. 6,7 11,1 .. -24,7 -17,7 grozdje 123,0 104,4 134,8 120,9 107,5 -11,1 -1,7 Število živine ob koncu leta, v tisoč govedo 473,2 450,2 451,1 452,5 451,3 -0,3 -4,6 prašiči perutnina 655,7 620,5 5.265,7 4.533,7 534,0 547,4 3.268,0 3.176,9 575,1 2.895,0 5,1 -8,9 -12,3 -45,0 drobnica 129,4 129,0 Prireja mesa in mleka, v tisoč t/mio l govedo 44,6 50,1 142,3 154,8 159,3 2,9 23,1 prašiči perutnina 61,8 53,1 73,3 56,8 45,0 71,2 52,9 44,2 61,4 55,0 .. -1,8 -13,8 4,0 12,2 5,7 1,7 drobnica mleko 1,5 706,4 1,8 642,4 1,7 631,5 1,9 639,8 11,8 1,3 58,3 1,6 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *začasni podatki. Po ocenah ekonomskih računov za kmetijstvo kmetijskih proizvodov, ki je bila za 2,8 % višja kot leto (ERK) se je obseg kmetijske proizvodnje po dveh za prej. Višja vrednost je bila odkupljena v živinoreji (za kmetijstvo razmeroma ugodnih letih lani znižal. 4,4 %) ter v sadjarstvu in vinogradništvu (za 1,3 %), Skupno je bil nižji za 6 %, pri čemer je bila rastlinska nižja pa v poljedelstvu (za 9,8 %). pridelava predvsem zaradi slabših vremenskih razmer Dodana vrednost kmetijstva se je po dveh letih nižja za 12 %. Nižji je bil pridelek žit, koruze, krompirja, razmeroma visokih vrednosti lani po ERK realno sladkorne pese in grozdja, višji pa naj bi bil le pridelek znižala. Skupno je bila nižja za 5,5 % (v EU 25 za sadja. Obseg prireje v živinoreji je ostal na ravni iz leta 5,1 %). K temu je poleg nespremenjene vrednosti 2005. V klavnicah je bilo pridobljenega več govejega in proizvodnje prispevala predvsem za 4,4 % višja predvsem prašičjega mesa, manj pa mesa perutnine vrednost vmesne porabe (v EU 25 za 2,4 %). Cene (podrobnejših podatkov o prireji še ni). Perutnine je bilo vmesne porabe so porasle manj, za 3,5 %. ponovno manj tudi ob štetju živali na gospodarstvih Gibanja vrednosti kmetijske proizvodnje so bila v koncem leta, večje pa je bilo predvsem število prašičev Sloveniji, povprečju držav EU ter v sosednji Avstriji (gl. tabelo). in Italiji v zadnjih letih podobna, vendar so bila v Vrednost kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah, Sloveniji izrazitejša. Leto 2002 je bilo zelo ugodno ki vključujejo tudi subvencije na proizvode, je lani (ugodne vremenske razmere), leto 2003 izjemno slabo realno ostala na ravni predhodnega leta. Pri tem se (poletna suša), leti 2004 in 2005 pa ponovno je vrednost rastlinske pridelave znižala za 1,2 %, razmeroma dobri. V letu 2006 (zapoznela in hladna vrednost živinoreje pa se je zvišala za 1,0 %. K pomlad, julijska suša ter izjemno hladen in deževen nespremenjeni skupni vrednosti kljub nižjemu obsegu avgust) je bila vrednost proizvodnje po prvih ocenah iz proizvodnje so pripomogle višje cene kmetijskih lanskega decembra nižja tako v Sloveniji kot tudi v pridelkov pri proizvajalcih, ki so po nekajletnem Avstriji in Italiji. Februarska ocena je pokazala, da naj bi zaostajanju za rastjo življenjskih stroškov lani rasle vrednost proizvodnje v Sloveniji lani ostala na ravni iz hitreje. Skupno so bile višje za 4,6 %, in sicer v leta 2005; objave za ostale države EU po tej oceni še ni rastlinski pridelavi za 9,9 % in v živinoreji za 2,2 %. (gl. graf). Višje cene so pripomogle tudi k višji vrednosti odkupa Graf: Rast kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah, 1996=100, v stalnih cenah, po ERK 120 115 110 105 100 95 Slov enija Av strija EU 15 Italija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vi r podatkov: Eur os tat, SU R S. Opomba: l eto 2006 j e ocenj eno; za Sl oveni j o v febr uar j u 2007, za Avs tr i j o i n Italijo pa v decembr u 2006. 2006 Kmetijstvo – proizvodnja in ekonomski računi Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 15 Stopnje rasti, v % 2006* 06/05 06/02 (05/04) (05/01) Pridelek, v tisoč t pšenica in pira koruza za zrnje 2002 2003 2004 2005 krompir sladkorna pesa 174,9 371,4 166,0 232,2 122,9 224,2 107,6 202,1 146,8 357,6 171,5 213,1 141,3 351,2 144,7 260,1 134,4 278,2 107,9 246,4 -4,9 -20,8 -25,4 -5,3 -23,1 -25,1 -35,0 6,1 silažna koruza zelenjadnice sadje 1.066,1 900,6 70,3 64,3 176,4 136,6 1.209,7 1.473,0 82,1 87,6 192,7 145,1 1.008,2 -31,6 -5,4 .. 6,7 11,1 .. -24,7 -17,7 grozdje 123,0 104,4 134,8 120,9 107,5 -11,1 -1,7 Število živine ob koncu leta, v tisoč govedo 473,2 450,2 451,1 452,5 451,3 -0,3 -4,6 prašiči perutnina 655,7 620,5 5.265,7 4.533,7 534,0 547,4 3.268,0 3.176,9 575,1 2.895,0 5,1 -8,9 -12,3 -45,0 drobnica 129,4 129,0 Prireja mesa in mleka, v tisoč t/mio l govedo 44,6 50,1 142,3 154,8 159,3 2,9 23,1 prašiči perutnina 61,8 53,1 73,3 56,8 45,0 71,2 52,9 44,2 61,4 55,0 .. -1,8 -13,8 4,0 12,2 5,7 1,7 drobnica mleko 1,5 706,4 1,8 642,4 1,7 631,5 1,9 639,8 11,8 1,3 58,3 1,6 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *začasni podatki. Po ocenah ekonomskih računov za kmetijstvo kmetijskih proizvodov, ki je bila za 2,8 % višja kot leto (ERK) se je obseg kmetijske proizvodnje po dveh za prej. Višja vrednost je bila odkupljena v živinoreji (za kmetijstvo razmeroma ugodnih letih lani znižal. 4,4 %) ter v sadjarstvu in vinogradništvu (za 1,3 %), Skupno je bil nižji za 6 %, pri čemer je bila rastlinska nižja pa v poljedelstvu (za 9,8 %). pridelava predvsem zaradi slabših vremenskih razmer Dodana vrednost kmetijstva se je po dveh letih nižja za 12 %. Nižji je bil pridelek žit, koruze, krompirja, razmeroma visokih vrednosti lani po ERK realno sladkorne pese in grozdja, višji pa naj bi bil le pridelek znižala. Skupno je bila nižja za 5,5 % (v EU 25 za sadja. Obseg prireje v živinoreji je ostal na ravni iz leta 5,1 %). K temu je poleg nespremenjene vrednosti 2005. V klavnicah je bilo pridobljenega več govejega in proizvodnje prispevala predvsem za 4,4 % višja predvsem prašičjega mesa, manj pa mesa perutnine vrednost vmesne porabe (v EU 25 za 2,4 %). Cene (podrobnejših podatkov o prireji še ni). Perutnine je bilo vmesne porabe so porasle manj, za 3,5 %. ponovno manj tudi ob štetju živali na gospodarstvih Gibanja vrednosti kmetijske proizvodnje so bila v koncem leta, večje pa je bilo predvsem število prašičev Sloveniji, povprečju držav EU ter v sosednji Avstriji (gl. tabelo). in Italiji v zadnjih letih podobna, vendar so bila v Vrednost kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah, Sloveniji izrazitejša. Leto 2002 je bilo zelo ugodno ki vključujejo tudi subvencije na proizvode, je lani (ugodne vremenske razmere), leto 2003 izjemno slabo realno ostala na ravni predhodnega leta. Pri tem se (poletna suša), leti 2004 in 2005 pa ponovno je vrednost rastlinske pridelave znižala za 1,2 %, razmeroma dobri. V letu 2006 (zapoznela in hladna vrednost živinoreje pa se je zvišala za 1,0 %. K pomlad, julijska suša ter izjemno hladen in deževen nespremenjeni skupni vrednosti kljub nižjemu obsegu avgust) je bila vrednost proizvodnje po prvih ocenah iz proizvodnje so pripomogle višje cene kmetijskih lanskega decembra nižja tako v Sloveniji kot tudi v pridelkov pri proizvajalcih, ki so po nekajletnem Avstriji in Italiji. Februarska ocena je pokazala, da naj bi zaostajanju za rastjo življenjskih stroškov lani rasle vrednost proizvodnje v Sloveniji lani ostala na ravni iz hitreje. Skupno so bile višje za 4,6 %, in sicer v leta 2005; objave za ostale države EU po tej oceni še ni rastlinski pridelavi za 9,9 % in v živinoreji za 2,2 %. (gl. graf). Višje cene so pripomogle tudi k višji vrednosti odkupa Graf: Rast kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah, 1996=100, v stalnih cenah, po ERK 120 115 110 105 100 95 Slov enija Av strija EU 15 Italija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Vi r podatkov: Eur os tat, SU R S. Opomba: l eto 2006 j e ocenj eno; za Sl oveni j o v febr uar j u 2007, za Avs tr i j o i n Italijo pa v decembr u 2006. 2006 Izbrane teme Pokojninsko zavarovanje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 19 Izbrani podatki, ki se uporabljajo pri valorizaciji pokojnin Povprečna letna višina v SIT I–XII 2005 I–XII 2006 Rast v % I–XII 2006/I–XII 2005 Pokojnine 1, 2 Starostne3 120.352 126.046 4,7 invalidske 91.644 95.073 3,7 družinske 77.045 81.599 5,9 referenčni podatki Najnižja pokojninska osnova Plače skupaj Plače v javnih storitvah 102.677 277.279 107.862 290.635 341.999 5,1 4,8 3,5 330.580 Vir podatkov: ZPIZ, SURS, izračuni UMAR. Opomba: 1povprečne letne višine pokojnin so preračunane iz povprečnih mesečnih podatkov o izdatkih in prejemnikih; 2brez varstvenega dodatka; 3komentarji se nanašajo samo na starostne pokojnine. Valorizacija pokojnin je prilagajanje njihove višine pripravi UMAR. S februarsko objavo podatka o rasti plač izbranim spremenjenim parametrom v ekonomiji. v decembru leta 2006 in ugotovitvijo njihove celoletne Glede na namen, ki je opredeljen v političnih zavezah ali rasti v tem letu, je omogočena evalvacija ureditve v družbenem razumevanju, se valorizacija opravi na valorizacije pokojnin. podlagi referenčnih podatkov. To so cene – če gre za V letu 2006 je najnižja pokojninska osnova porasla ohranjanje realne kupne moči pokojnin – ali plače – če za 5,1 %, plače pa so v povprečju porasle za 4,8 %. gre za ohranjanje določenega razmerja med Tudi v vseh obdobjih preteklega leta je bila rast pokojninami in plačami; lahko pa je tudi kombinacija pokojninske osnove hitrejša, kot je bila rast poprečnih obeh podatkov. Ne samo v Sloveniji, temveč v številnih plač. Razlika v rasti pokojninske osnove in poprečnih pokojninskih sistemih se od vseh določb v pokojninskih plač je bila še večja v sektorju javnih storitev, kjer je bila zakonih najpogosteje spreminja prav valorizacija njihova celoletna poprečna rast 3,5-odstotna, ter v pokojnin. Ni namreč prav vsako valorizacijsko pravilo panogah druge javne skupne in osebne storitve (2,1 %) primerno za vse prilike: določbe o pogostnosti in proizvodnja kemikalij kemičnih izdelkov in umetnih valorizacije so npr. odvisne od višine inflacije, določbe o vlaken (2,4 %). višini valorizacije pa od bolj ali manj upoštevane ocene Rast povprečnih pokojnin v posameznem letu ni o trenutni ali bolj dolgoročni vzdržnosti javnega odvisna samo od pravila za valorizacijo. Zaradi financiranja. Sedaj veljavno valorizacijsko pravilo je bilo sprejeto z zakonom v letu 2004, prvič pa je polno učinkovalo leta 2006. Z valorizacijo naj bi bilo zagotovljeno enako povečevanje pokojnin, kot se v istem obdobju povečujejo plače. To se doseže s povečevanjem najnižje pokojninske osnove, ker se samo tako posamična pokojnina povečuje le toliko, kot je ugotovljen količnik valorizacije. Ker v danem letu ni na spoštovanja načela aktuarske nevtralnosti, ki pomeni, da se pokojninski prejemki tistih, ki se na novo upokojujejo, ne smejo razlikovati zaradi njihovih manj ugodnih parametrov, se – ob predpostavki, da je zavarovalno obdobje 40 let in da enako razmerje velja za moške in ženske – vse stare pokojnine ob valorizaciji ne povišajo za celotno rast pokojninske osnove, temveč je valorizacija zmanjšana s količnikom, ki odraža relativno spremembo skupnih zbranih odmernih voljo vseh dvanajst mesečnih podatkov o rasti plač, odstotkov v dveh zaporednih letih. V letu 2006 je bil pokojnine pa so vse obračunane in izplačane v danem valorizacijski količnik zmanjšan za 0,6 odstotne točke. letu, je za ugotovitev celoletnega valorizacijskega Drugi vplivi na neenako rast pokojnin in plač so še količnika pri zadnji – novembrski – valorizaciji potrebno spremembe v porazdelitvi višine plač in pokojnin. uporabiti oceno celoletne nominalne rasti plač. Upoštevaje vse vplive na rast pokojnin so se Določeno je, da se uporabi jesenska napoved, ki jo povprečne pokojnine v letu 2006 povečale za 4,7 %. Graf: Medobdobna rast plač in najnižje pokojninske osnove v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 106 105 104 103 102 101 100 jan jan-feb jan-mar jan-apr jan-maj jan-jun jan-jul jan-avg jan-sep jan-okt jan-nov jan-dec Vi r i podatkov: ZPIZ , SU R S, i zr ačuni U M AR . Električna energija za gospodinjstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 20 Cene elektrike za gospodinjstva1 V EUR/ kWh Cene elektrike za gospodinjstva1 V PPS/ kWh Gospodinjska poraba elektrike na prebivalca2 V kWh Italija 0,1548 Slovaška 0,2080 Švedska 4.601 Nemčija 0,1410 Romunija 0,1628 Finska 3.895 Luksemburg 0,1390 Poljska 0,1598 Belgija 2.547 Portugalska 0,1340 Portugalska 0,1578 Francija 2.355 Irska 0,1285 Italija 0,1508 Irska 2.007 Nizozemska 0,1240 Madžarska 0,1448 Danska 1.912 Ciper 0,1221 Češka 0,1401 Ciper 1.779 Slovaška 0,1193 Malta 0,1386 Avstrija 1.765 Belgija 0,1136 Bolgarija 0,1366 Nemčija 1.701 Združeno kraljestvo 0,1103 Nemčija 0,1325 Luksemburg 1.644 Danska 0,1072 Ciper 0,1314 EU 27 1.589 EU 273 0,0991 Luksemburg 0,1217 Združeno kraljestvo 1.586 Malta 0,0985 EU 273 0,1201 Malta 1.548 Avstrija 0,0980 Litva 0,1176 Grčija 1.523 Švedska 0,0975 Slovenija 0,1170 Slovenija 1.508 Španija 0,0949 Nizozemska 0,1150 Nizozemska 1.443 Francija 0,0905 Latvija 0,1080 Češka 1.422 Poljska 0,0882 Belgija 0,1079 Španija 1.360 Slovenija 0,0873 Estonija 0,1053 Estonija 1.199 Češka 0,0837 Irska 0,1038 Portugalska 1.184 Finska 0,0826 Španija 0,1010 Italija 1.145 Madžarska 0,0809 Združeno kraljestvo 0,0999 Bolgarija 1.127 Romunija 0,0809 Avstrija 0,0928 Madžarska 1.092 Grčija 0,0643 Francija 0,0834 Slovaška 895 Estonija 0,0635 Švedska 0,0803 Latvija 634 Litva 0,0609 Danska 0,0787 Litva 601 Latvija 0,0584 Grčija 0,0735 Poljska 597 Bolgarija 0,0527 Finska 0,0727 Romunija 371 Vir podatkov: Eurostat, izračuni UMAR. Opombe: 1značilni porabnik s 3.500 kWh letne porabe (1.300 kWh ponoči), cene brez davka v juliju 2006; 2podatki za leto 2004; 3netehtano povprečje cen držav EU 27. Slovenska cena električne energije za SIT/kWh, je nižja od evropske približno toliko oziroma gospodinjstva, merjeno v evrih, ni veliko nižja od celo manj, kot je nižja splošna raven cen v Sloveniji. Po povprečne v državah EU 27, zlasti, če pri tem cene zadnjih podatkih (za leto 2005) je bila splošna raven po državah pri izračunu povprečja upoštevamo kot vseh cen (dobrin, ki vstopajo v bruto domači proizvod) enakovredne. Cena električne energije brez davka za za 28,1 % nižja od primerljive ravni cen v EU, dobrine, tipičnega gospodinjskega porabnika s 3.500 kWh letne ki predstavljajo končno porabo gospodinjstev, pa so bile porabe (od tega 1.300 kWh v nižji tarifi) je bila julija v Sloveniji v povprečju cenejše za 25,5 %. 2006 nižja od netehtanega povprečja cen držav EU 27 Zaradi nepopolnih in regionalno segmentiranih za 11,9 % (za 21,6 % od tehtanega povprečja cen trgov z električno energijo ter ohranjanja različne EU 25, ko je upoštevana tudi velikost porabe v mere regulacije pri gospodinjskem odjemu po posamezni državi). Praviloma imajo višje cene starejše državah v EU je nekoliko sporno govoriti o tržni članice EU, nižje pa vzhodnoevropske države. Izjeme ceni. Liberalizacija trga z električno energijo v Sloveniji so Slovaška z visoko ceno, na drugi strani pa Finska in poteka v skladu s tempom v ostalih državah EU. Grčija z nižjima cenama. Devet držav evropske Največji akterji, zlasti na proizvodnem trgu, imajo še sedemindvajseterice je imelo ceno električne energije močno prevladujoč položaj na trgu, kar pa ni v za gospodinjstva nižjo od Slovenije, po drugi strani pa je evropskem okvirju nič posebnega, saj je bil po podatkih bila na primer cena v največji evropski izvoznici Eurostata na primer tržni delež največjega proizvajalca elektrike, Franciji, le za 3,7 % višja kot pri nas. električne energije na domačem trgu v letu 2004 v Merjeno v standardnih enotah kupne moči je Sloveniji 53,0-odstoten, v EU pa v povprečju 62,6-slovenska cena električne energije za gospodinjstva odstoten. Na maloprodajnem trgu v Sloveniji je skoraj enaka povprečni v EU. Na ta način izmerjena koncentracija ponudnikov precej manjša, v prihodnje pa cena električne energije brez davka za tipičnega lahko pričakujemo še večjo konkurenco pri dobavi gospodinjskega porabnika je bila julija 2006 namreč le elektrike odjemalcem prek distribucijskega omrežja. Je za skromnih 2,6 % nižja od netehtanega povprečja cen pa AGEN-RS v svojem poročilu o stanju na področju v EU 27. Upoštevaje kupno moč v posamezni državi, energetike navedla, da je bilo v letu 2005 opaziti nekaj Italija in Nemčija nimata več najvišjih cen v Uniji, pač pa diskriminacijskega obnašanja distribucijskih podjetij do Slovaška, Romunija in Poljska (gl. tabelo). Slovenska novih dobaviteljev, ki vstopajo na trg (govorimo o trgu, cena električne energije za gospodinjstva, merjeno v kjer gre za dobavo upravičenim odjemalcem, kar bodo s Električna energija za gospodinjstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 21 1. julijem 2007 postala tudi gospodinjstva). Trgi z električno energijo v Sloveniji torej še niso dovolj konkurenčni, prav tako pa na ravni EU enotni trg z električno energijo še ni polno zaživel. Deloma je razdeljen na več regionalnih trgov, ki med seboj niso močno povezani. Zato je tudi težko govoriti o enotni evropski tržni ceni elektrike, saj večje pretoke energije med omenjenimi trgi preprečujejo ozka grla v smislu omejenosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti. O še vedno omejenem delovanju trga z električno energijo v EU pričajo tudi velike razlike v cenah električne energije za gospodinjstva po državah. Podatki Eurostata kažejo, da je razlika med najvišjo italijansko in najnižjo latvijsko ceno električne energije za gospodinjski odjem v EU približno 2,7-kratna, med Slovenijo in njenimi sosednjimi državami pa so razlike prav tako zelo velike. Italijanska in avstrijska cena presegata slovensko za 77,3 % in 12,3 %, medtem ko je madžarska cena nižja za 7,3 %. Takšne razlike kažejo, da so cene električne energije za gospodinjski odjem v posameznih državah odvisne od specifičnih ekonomskih razmer, zato ne moremo govoriti o ceni, ki bi jo določal trg, ampak nanjo očitno bolj odločilno vplivajo drugi dejavniki. Borzne cene kot približek gibanj tržnih cen so v večini držav EU le deloma osnova za končne cene električne energije za gospodinjstva. Preverili smo, koliko so nedavni porasti cen električne energije za pasovni odjem na nemški borzi EEX v Leipzigu vplivali na dvig končnih cen električne energije za gospodinjstva v državah EU. Spremembe borznih cen se v večini držav EU le v manjši meri odrazijo na spremembi končnih cen. Od januarja 2005 do julija 2006 se je borzna cena električne energije za pasovni odjem povišala za 47 %, medtem ko se je povprečna končna cena elektrike za gospodinjstva v EU povišala za manj kot 9 %. Tudi ko med seboj primerjamo končne cene elektrike za gospodinjstva v državah, ki naj bi gravitirale na isto borzo oziroma naj bi končno ceno v veliki meri določala ista borzna cena, ugotovimo velike razlike. Tako je na primer nemška cena elektrike za gospodinjstva (brez davka) kar za 44 % višja od Graf: Povprečna letna rast porabe električne energije 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 avstrijske. Ob tem je avstrijska cena le za 12 % višja od slovenske. Poraba električne energije za gospodinjstva v Sloveniji ni zelo visoka, podatki pa tudi ne kažejo, da bi bila v primerjavi z drugimi energenti posebno neracionalna. Poraba električne energije je v obdobju 1996–2004 v Sloveniji sicer naglo naraščala, vendar predvsem zaradi visoke rasti v industriji, medtem ko je poraba v gospodinjstvih naraščala zmerno, v povprečju za 1,7 % na leto (v industriji za 4,4 %; gl. tudi graf). Gospodinjska poraba elektrike na prebivalca je bila v Sloveniji v letu 2004 s 1.508 kWh za 5,1 % nižja od povprečja EU 27. Prav tako električne energije za gospodinjstva v primerjavi z drugimi viri ne uporabljamo nič bolj intenzivno oziroma neracionalno. Poraba električne energije za gospodinjstva na enoto bruto domačega proizvoda je bila v Sloveniji za 58,8 % višja kot v EU 27, intenzivnost končne porabe vseh energentov v gospodinjstvih za 60,3 %, skupna slovenska energetska intenzivnost pa je presegala evropsko za 58,2 %. Distribucijska podjetja kot celota že nekaj let zapored poslujejo s solidnim dobičkom, podobno pa velja tudi za prenosno ter proizvodna podjetja elektrogospodarstva. Izgube izkazujejo le v delu distribucijskih podjetij, ki vršijo dejavnost gospodarske javne službe dobave tarifnim odjemalcem. Te izgube so v letih 2004 in 2005 po podatkih AGEN-RS znašale 4.836 in 5.200 mio SIT. Ostale dejavnosti distribucije (to je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in tržne dejavnosti dobave upravičenim odjemalcem) pa so prinašale dobiček. Poslovanje distribucijskih podjetij kot celote je bilo tako v obeh letih pozitivno, dobiček je v letu 2004 znašal 5.822 mio SIT, v letu 2005 pa 4.420 mio SIT. Ob tem so dosegla velika proizvodna podjetja, vključno s HSE, v obeh letih 17.377 in 13.824 mio SIT dobička, prenosno podjetje pa je poslovalo s 1.685 ter 2.153 mio SIT dobička. V celoti gledano torej lahko ocenimo poslovanje elektrogospodarstva v zadnjih nekaj letih za uspešno. v EU 27 v obdobju 1996–2004 duU dtiffl W V gospodinjstv ih V industriji BG UK SK CZ DK SE RO LU DE AT HU EU BE SI IT NL FI PL FR LT EE LV GR IE MT PT ES CY Vi r podatkov: Eur ostat, Ener g y; i zr ačuni U M AR . Izbrani kazalniki konkurence v trgovinski dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2007 str. 22 Nekatere panoge s področja trgovine1 SKD Opis dejavnosti HHI2 Št. družb Delež3 največje družbe, v % Delež3 največjih treh družb, v % Delež3 v dej. G4, v % 2000 2005 2000 2005 2000 2005 2000 2005 2005 51.35 Trg. na debelo s tobačnimi izdelki 9.300 6.369 2 4 96,4 77,8 100,0 100,0 0,3 52.26 Trg. na drobno s tobačnimi izdelki 9.894 6.158 5 5 99,5 74,2 100,0 99,9 0,4 50.50 Trg. na drobno z motornimi gorivi 6.176 5.781 44 40 75,1 71,2 98,8 98,9 12,3 51.12 Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij 4.398 5.693 26 49 62,2 74,5 87,7 89,0 0,6 51.51 Trg. na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi 4.223 4.031 36 53 62,8 59,5 82,9 85,9 2,5 51.54 Trg. na debelo s kovin. proizvodi, inšt. mater., napravami za ogrevanje 2.524 3.775 273 283 43,1 61,3 70,0 64,4 5,4 51.17 Posredništvo pri prodaji živil, pijač, tobačnih izdelkov 5.363 3.326 48 57 72,1 53,8 88,4 81,8 0,1 52.44 Trg. na drobno s pohištvom, svetili in drugimi predmeti za gospodinjstvo 2.223 3.221 102 101 45,6 51,3 59,5 79,2 0,8 52.47 Trg. na drobno s knjigami, časopisi, revijami, papirjem, potrebščinami 3.213 3.061 97 101 49,9 41,9 80,1 82,8 0,8 52.33 Trg. na drobno s kozm. in toal. izdelki 2.279 2.577 20 32 40,4 45,8 72,5 68,6 0,2 51.52 Trg. na debelo s kovinami in rudami 760 2.570 36 47 10,9 38,7 32,1 76,7 1,0 52.11 Trg. na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili 857 2.369 761 460 22,8 42,1 39,1 74,0 16,5 51.56 Trg. na debelo z drugimi polizdelki 3.468 2.008 26 38 53,0 36,9 88,5 66,9 0,4 51.21 Trg. na debelo z žiti, semeni in krmo 2.225 1.988 22 26 41,0 34,7 69,1 71,6 0,5 51.36 Trg. na debelo s sladkorjem, čokolado 3.994 1.977 21 30 61,3 35,5 79,6 66,0 0,1 51.32 Trg. na debelo z mesom 2.310 1.942 27 25 34,6 34,8 80,4 67,2 0,1 51.44 Trgovina na debelo s porcelanom, steklenino, tapetami, čistili 1.794 1.823 17 24 30,2 35,6 64,0 61,6 0,2 Vir podatkov: AJPES , preračuni UMAR. Opombe: 1panoge s HHI nad 1.800 ter deležem čistih prihodkov na domačem trgu v čistih prihodkih dejavnosti trgovine nad 0,04 %; 2Hirschmann-Herfindahlovi indeksi so izračunani kot vsota kvadratov tržnih deležev posameznih gospodarskih družb posamezne panoge, pri čemer je panoga opredeljena kot dejavnost štirimestne SKD šifre; 3deleži čistih prihodkov gospodarskih družb na domačem trgu (2000: seštevek AOP 051 in AOP 053, 2005: seštevek AOP 092 in AOP 094); 4trgovina, popravila motornih vozil in izdelki široke porabe. V prispevku oceno napredka glede povečevanja dejavnosti v celoti posledica prehoda ene izmed konkurence v trgovini ocenjujemo s pomočjo sprememb največjih panog, trgovine na drobno v nespecializiranih v številu podjetij in vrednosti Hirschmann- prodajalnah, ki pretežno prodajajo živila, iz trga z nizko Herfindahlovega indeksa (HHI), saj nam nekateri drugi v trg z visoko koncentrirano strukturo. HHI omenjene kazalniki (stopnja regulacije in odprtosti trgov, število in panoge je še v letu 2000 izkazoval nizko vrednost (v velikost podjetij v panogi, tržna struktura, cene) zaradi letu 1995 je bil enak 213), v letu 2002 srednjo, v letu pomanjkanja podatkov niso bili na voljo. HHI smo 2005 pa je že prebil mejo visoke koncentracije (gl. izračunali iz podatkov AJPES o poslovnem uspehu tabelo). Čeprav število družb v tej panogi pada, gospodarskih družb. Kot trg smo opredelili posamezne (posledica propadanja malih družb ter prevzemov), se je razrede dejavnosti (razčlenitev na štirimestno šifro SKD) v njej v tem obdobju oblikovalo nekaj zelo velikih družb – v nadaljevanju panoge. Rezultati kažejo na (tudi tujih), tako da ne moremo trditi, da se je povečevanje konkurence v trgovinski dejavnosti. konkurenca v trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno prodajajo živila, zmanjšala. Število panog z visoko koncentracijo se je v Poleg povečanja deleža najmočnejše družbe v prihodkih obdobju 2000–2005 zmanjšalo, kar kaže na premike celotne panoge so se namreč še izraziteje povečali v smeri krepitve konkurence v trgovinski dejavnosti. deleži največjih treh (gl. tabelo) in največjih štirih družb V letu 2005 je bilo od skupno 77 trgovskih panog (s 47 % na 82 %). Še večje razlike se pokažejo, ko ugotovljenih 28 panog z visoko koncentracijo (36,4 % primerjamo leto 2005 z letom 1995, ko je bil delež vseh), 18 panog s srednjo (1000