Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Še V. 161. V Ljööiiöiii, v nedello. m 18. /uTifa 1920. Leto XLYE • SLOVENEC* теЦк p« p«4tl u т»в »treni Jtgo- slavi)* In t L|nbl|inl: n celo leto upre). K 180*-*a pol leta „ .. „ W— »a četrt Uta „ . . „ 45*— u ea meaec „ .. „ 15-— U laoiamf те eelole'uo K 240-- es Selfrt'ra» izdaja: es 2« o*Io leSn.....K 30-— »e taonv-'-j, . . „ 35 — W ärtSiiltw I« ▼ Kopitar!ort nllel Iter. 8/Ш. BokepUi r.ne vračajo; nelranklrua pismi »e ae ■prelevijo- Dredn. telet. ätf. 60, aprem, i te. 328. Političen list za slovenski naroi —U Inserat» вош КпмМраа petltrreta (M aa Uroka *в Л eun tU oka all a|« nroetor) nt enkrat ... p» K <■« aradnl raiglast, poalaaa tti. . . . . p« K v rti t efilea aeročftu popnat, We(ean)il »glil 59/8mm Kit. lebala mt dan Innall p»> netlel|ek la dan po putuiJie, eh i. nri «lutrat (JpriTa (a r Kopttarlerl al. 8, — Вабш poitne hraa. tlubl|aaeke It. 850 ia naročnino la it W3 ea oglas«, «TBtr. la ćeške 24.797, o-jr. 25.5«, wn.-bero, 758». Zločin irari demaiiini». Jamo vprašanje in poziv JDStrankf in vsem njenim pristašem. Desetletja že divja v naši ozki domovini »bratomorni boj«. Koliko narodne moči je zahteval in koliko zla povzročil, je nepreračunljivo. Strast in strankarstvo prevladuje vse. Prava državljanska vojska! Mislili smo, da bo svetovna vojska napravila konec temu srditemu medsebojnemu boju. A kako so nas te nade goljufale! Nekateri ljudje ne morejo mirovati in so komaj čakali trenutka, kdaj bodo spet bratom skočili v lase. Danes smo zopet popolnoma lam, kjer smo bili pred vojsko. Kljub temu pa, da strast prevzame vse, je vendar šc nekaj ljudi, ki so jim te razmere neznosne, ki pravijo, da v takih razmerah živeti je — žalost in sramota.. Razmotrivanje o teh razmerah in želja, napraviti jim konec, je rodila drobno knjižico, ki nosi ime »Zločin nad domovino«. Ta knjižica je bila doposlana vsem političnim listom in vsem znanim politikom UDStranke. Nad 50 izvodov. A — kakšen odmev je vzbudila knjižica? Nikakega... Vse — molči... Noben list še ni črhnil o njej... Pa bo že štirnajst dni, kar so jo prejeli. Kako vendar to? Saj so ti glasniki svoje stranke navadno tako zgovorni! Saj ne ostanejo nikomur nobene dolžni. Zdaj pa tak molk! Kaj jim je zaprlo usta? ... Cela JDStranka je obdolžena v knjižici ld bo šla v več tisoč izvodih po celi Sloveniji, zločina nad domovino. To vendar ni malenkostna obdolžitev! Knjižica slavi tudi konkreten predlog, na katerega bi bilo potrebno odgovoriti: Orožje proč! Na obeli straneh! če bodo naii nasprotniki to storili, dobro, bomo imeli mir! Cc ле bodo storili, bo vsakdo, kdor tega dozdaj ni \edcl, uvidel, da ga nočejo imeti. Jasno bo, kdo je kriv Lega boja. Če bodo pa nasprotniki dali mir, vam mi garantiramo, da ga mi nc bomo kalili. Na ta javno stavljeni predlog bi bilo treba javnega odgovora. Po vsem tem sc vzbuja v nas sumnja, da jm predlog — ni dobrodošel Ali res hočejo to stanje imeti za vsako ccr.o? Ali res hočejo zločin nad domovino nadaljevati? Zdi se, da je tako ... »Domovinarji so namreč zagrešili ravnokar nov zločin nad domovino, s tem, da so objavili pisanje nekaterih listov iz leta 1914. Kakšen namen ima to objavljanje? Kaj bo imela od tega domo<-ina. Namen brošure je samo prikupljati sc na zgoraj, nasprotstvo med slrankatni povečava-ii, bratomorni boj podžigati, olje na ogenj vlivati. Vse drugačen namen ima »Zločin nad domovino«. Dasi brezobzirno odkriva grehe nasprotc stranke, vendar nazadnje vse izzveni v stavek: Pripravljeni smo vse pozabiti, kar je bilo... Četudi šiba napake druge stranke, ipak priznava tudi napake lastne stranke. Pisec skuša biti nepristranski, in če se mu morda v tem ni posrečilo, ic pripravljen popraviti vsako neresnico, ki bi jo bil nevede zapisal. Popolnoma se strinjamo s kritikom, ki je pisal v »Slovencu« včeraj v notici »Medstrankarsko razsodišče«: Knjižica ima lep namen, delati na to, da se pri nas prične bolj spoštovati resnica in ljubezen do bližnjega. Ta namen bi knjižica po našem mnenju dosegla še bolj, če bi se hiln kar najstrožje vzdržala tudi najmanjšega pretiravanja, tako da bi nasprotnik, ki jo bere, nikdar nc mogel nobeni trditvi z uspehom ugovarjati. Najbolj pomirljivo vpliva vedno najčistejša resnica.« No, kakor rečeno, če bi knjižica ne bita v vsem točno zadela resnice — kajti vsak, četudi želi biti nepristranski, gletla vendar razmere skoz svoja očala —, jc pisec pripravljen vsako neresnico na primeren način prcklicati in popravili, Če se mu dokaže. Ker gre pri celi knjižici za tako vele-važno stvar, kakor so naše strankarske razmere, gre za prepir ali mir celega naroda, zato nc damo knjižice — z molkom ubiti. Ia zato prosimo in poživljamo tem potom vodilne kroge in liste JDSlranke, "da s« izjavijo resno in stvarno o ome-nfenrm predloga. Zato vprašujemo vodilne kroge in liste nasprotne stranke: AH smo še sprejemljivi za rcsnico ali ljubimo zmoto in laž? Ali ima pamcl še kaj govoriti, ali govori samo strast? Ali jc stranka več ali narod? Ali smo pripravljeni za doslojno razmerje med strankami, ali hočemo za vsako ceno večen tmičcvalen boj? Ako odločilni krogi nasprotne stranke nočejo o tem nič slišati, p'-.lem vemo, pri čem da smo: imeti hočejo domačo vojsko, vojsko brez kor.ca. PoLem nanje pede vsa odgovornost. Potem pa pozivamo vsaj vse pristaše JDSstrankc, ki imajo še kaj dobre volje, kaj čuta za resnico in dostojnost, kaj resnične domovinske ljubezni, ki z nami vred obžalujejo in obsojaio to sovraštvo in divjanje, — naj fi preskrbijo in prečitajo to knjižico, ter nepristransko presodijo, na kateri strani je resnica in pravica, na kateri krivda in zloba ... Knjižica se dobf: posamezni Izvodi v Jugoslovanski knjigarni in pri Ničmanu, no več skupaj pri »Katoliški ligi«, Mestni trg štev. 8. Domoljub. Naše Iroouinslgg informacije. Beogradski Trgovinski glasnik je objavil dne 15. t. m. sledeče poročilo: Brezdvomno bode naš trgovski svet zanimalo vprašanje o izgledih na padanje ali zvišanje cen pavolnatih izdelkov. Eden glavnih autoritet na Angleškem — Sir Charles \V. Macara — dal je nekemu tukajšnjemu listu sledeče mnenje: Cene surove pavole stoje, neglede na vse kčlebanje na borzi v zadnjem času, čvrsto in ni pričakovati daljnega padanja. Stroški pri proizvajanju pavole stoje visoko in se bodo še bolj povečali. Dnevnice delavcem v tovarnah so sedaj 170 odstotkov večje kot so bile pred vojno, A ker se sedaj v fabrikah manj ur na teden dela, jc i množina proizvodov manjša, ker že samo na sebi vzdržava cene visoko. Instalacije, popravila in nadomestila v tovarnah niso bile nikdar tako draga kot so sedaj. Pred vojsko je instalacija enega vretena stala 2.60 funtov strelingov, danes stane to 7 luntov. Tudi vse druge potrebščine v tovarnah — premog, petrolej, elektrika in drugi predmeti — so se izvanredno podražili, tako da nikjer več ne kaže na možnost padenja cen pavolnatim izdelkom. K navedenim razlogom Siro Charlesa Macaro-ja moremo dodati še sledeče: Angleški budžet in 60 odstotni davek na večji zaslužek tovarn imeli so že posledico, da se je v več tovarnah fabrikacija znižala. Tnkr» je nujna posledica, da bode tudi ponudba teh predmetov manjša. Nasprotno pa še prihajajo ti predmeti iz drugih krajih sveta v vedno večjih množinah. Torej nima izgleda, da bode cena pa-volnalih izdelkov ikoro padla. Privileg, agencija v Londonu. Čeda Mijatov. To kratko, suhoparno ne dosti informativno poročilo je vse, kar je od davnaj prišlo v javnost od naših agencij. Človek se mora res vprašali: Zakaj jih imamo? Zakaj jih vzdržuje država, če nimamo od njih nikakih koristi. Kaj dela ministrstvo trgovine? Ali nima na nie potrebne aulori-teto, da bi jih zganilo k delovanju ali pa farno nc vidi potrebe, da jih oživolvori. Morda nima sposobnih moči. Vse to so vprašanja, ki morajo zanimati trgovski svet. V trgovini vlada с'*печ velik'a 'desori- jentacija. Zunanji svet ге nam je pričel počasi odpirati. Dobivamo posamezne ponudbe pa tudi posamezna povpraševanja po trgovskih poslih. Vsakdo je nasproti tem pojavom skeptičen, bojazljiv. K temu še ko'ebanje valute. A tiste institucije, ki so poklicane, da nas o zunanjih tržiščih informirajo, da nas opozarjajo na trgovske posle, ki nam morejo biti v prid, da nam svetujejo v odnošajih, ako se na nje obračamo itd. Vsega tega danes ne vidimo nič. Trgovske agenture so danes institucije, za katere malokateri trgovec v novih krajih naše države sploh ve, da obsfoje. Žalostno je, da se mora staviti gorenj vprašanja po dveh letih ujedinjenja. Naša država ima velik uvoz kakor tudi izvoz. Zlasti radi slednjega je točna informacija o tujih tržiščih nujno potrebna. Ncpoznanje razmer je provzročilo, da ?o letos izvozniki izgubili v Švici milijone in milijone. Netočne informacije a'i neinformiranost obče ic vzrok, da naša vlada predpisuje carine, ki onemogočujejo izvoz in s tem oškoduje sama sehe, ker me^to visoko prornčuna-nih carin faktično ob onemogočenem izvozu sploh ničesar ne dobi. Na raznih konferencah v Eel;jradu jc mogel vsak, ki se jih ie udeleževal, opaziti, da je vlada informacije o tujih tržiščih iskala od udeležencev, meslo da bi rama stavila udeležencem konitrenc na razpolago. Izgleda, da od svojih konsti'nrnih in trgovinskih agentur ali ničesar nima ali pa nič na nje nc da. Dcvoliti ti moramo vprašanje tudi na na«e narodne zastopnike v Belgradu: Ali ste se kdaj bavili s tem vprašanjem, ki je za razvoj vsega našega ekonomskega življenja emincti e važnosti specijelno za naš eksport pa vitalnega pomena? Mi lahko z nezadovoljnostjo gledamo nesmotreno trgovinsko polil.ko, lahko kritiziramo, a re-mcdiira zavisi v ;.rvcm redu od naše delegacij v narodnem predstavništvu. Naša trgovska zbornica se more oslanjati na tuja poročila, a informacij iz naših lastnih in zanesljivih v|,-ov interesetom dati ne mote, ker brezdvomno sama nima vezi z našimi mtrodainimi zarlopniki v ministrstvu. Sam,t getovo občuti potrebo, da se naše trgovske agencijc spopolnijo in nesposobnimi mrdomeste s sposobnimi. Gotovo bode v stanu tudi sposobne moči svetovati in eventuelno od lastnega osobja staviti na razpolago, a zdi sc, da bi njena inicijativa dosti ne izdela. Zcpc! je mesto na naših zastopnikih. Da sc vprr ?\ап;с trgovskih agentur in njihovih agend vsestransko na pameten in po vel jen način reši, naj skliče vlada enke-to, h kateri nuj povabi trgov, zbornice in zadružne organizacije. Eni kot drugi po- LISTEK. Pile dr. Rudolf pl. Andrejka (Dalje.) Lep razgled sc ti nudi z Mlinarskega Sedla. Saj si že v višini nad 2000 metrov! Na vrhu piše hladen veter, vsedi se par metrov pod vrhom in vživaj razgled! Na t>edlu se pola cepijo. Ena pot drži navzdol na Pode in na Kokrško Sedlo, druga. na desno na Gr in t ovce in Irctja na levo na Skuto. V eni uri si na Grintovcu 12559 m). Steza gre po vrhu grebena, in komur se rado vrti v glavi, ga bo začela nekaka mrzlica obhajali in se mu bodo šibilc noge v kolenih. Posebno če gre šele prvič na Grintovec. Kdor pa jc žc vajen gora, mu ta pot ne bo delala nikakih preglavic. 2c omenjeni France Prelesnik je pripovedoval, da jc nekoč vodil nemškega gospoda na Grintovec. Do Mlinarskcga Sedla je šlo še dobro. Od tu dalje pa so sc gospodu začela šibiti kolena in ni ga bilo mogoče spravili naprej. Ker gospod ni bil obilne leže, ga je France zadel nit svoja široka pleča in ga je nesel na Grintov cc. Kakšne občutke je nemški gospod imel pri tej nošnji. ne sporoča zgodovina Kdor pa jc prijatelj simbolike, bo tu lahko na tel primero, kako jc skozi slolclia. nosil slovenski trpin na svojih plečih nemškega gospoda. Z Grintovce ic Prelesnik pcllal svojega varovanca na Kokrško tirati k Cojzovi koči. Ta pot ni nevarna, gospod jc lahko sam hodil po rušnati tako na gosto markirani stezi, da celo v gosti megli vedno vidiš dve ali Iri markacije pred seboj. Francetu se je zdela ta »ovčja« steza prcdolgo-časna, šel jc za gorskimi cvetkami in gospod ?e ni mogel načudlti, Uo jc viclcl Pre-lesnika preskakovati z neverjetno sigurnostjo in lahkoto od skale do skale, S Kokrškega Scc'la vodi «teza na cesto v Kokro, druga pa v Bistriško Dolino in v Kamnik. Toda, s'.oj! Pomudimo se raje na vrhu Grinlovca. V dveh spominskih knjigah lahko zabeležimo ime svojega rojstva in svojega krstnega patrona. Oglejmo si vet, kajti razgled je jako razsežen. Nekdo jc zapiral v spominsko knjigo, da jc z Grin-tovca videl morje. Drugi je pristavil vprašanje, katero morje, če nemara nc severno, a srečni razjjlednik še do danes ni odgovoril na to zanimivo vprašanje, ! no morje se na Grintovcu res lahko ve. i nI vidi, a ta razgled ni nič kaj prijeten, kajli lo je r?.zg!cd na — megleno morje! Pa udarimo jo nazaj proli Mlinarskemu Sedlu in odtod dalje na Skuto. Prekoračiti imamo strma snežišča. Na takih potih ie cepin najboljše orodje, mnogo boljše nego palica. S cepinom sc veliko boljše in Inžje primeš nego s palico, in če hi zdrsnil, se s cepinom veliko lažjo ustaviš kakor s palico. S palico sc počutiš na strmih sneži-ščih zelo nesiglirnega, (o te stori nervoznega in boječega. Torej jp cepin v lakih slučajih rie Ic lizično ,ampak tudi mora-lično velika opora nego še tako dobro okovana palica. Pozno poleti sicer tukaj sneg skopni oziroma se umakne višje pod stene, toda če hodiš tod po sregu, pazi, da nc zdrčiš navzdol v prepade, kjer bi moral pobirati kosti svojega rojstva ali pravzaprav bi jih mor;>li drugi pobira'i mesto tebe. Ponesrečil sc tukaj še ni nihče. Pač рг se pripoveduje neka Iragi-komična prigod-ba. Šla jc čez snežišče dni/.ba planinccv, med njimi gospod navezan na vrv. Gospod zdrsne. Nc vem, kako jc bilo mogoče, da mu jc pri padcu vrv namesto okrog pasu prišla okrog vralu, in ko jc ušel eni nevarnosti, da ni zdrčal po strmem rnegu, malo da ni bil fukaj, na visoki gori, na snegu obešen. Tako se torej ne Ic mornarju, ampak tudi planincu lahko pripeli, da hodi med Scilo in Karibdo. Pod grebenom Dolgega II r b l a (2479) pridemo na poglajeno zaokroženo S t r u c o (2-161). Koliko ledu ?e moralo v ledeni dobi drčali čez njo da jo j? tako zokroglilo in lako lepo ogladilo! Pot jc lahka in nriielna. Poletf steze zanazimo kotanjo s snegom oz. ledom ali z vodo napolnjeno, šc četrt ure pa smo na vrhu najlepše gore Savinskih planin. 2530 m nacl morjem. Prekrasen razgled! Skuta jc v marsikaterem oziru šc zanimivejša kakor Grintovec, od katerega i« le za 30 ni ni/ia. Skuta je vsa skalnata, ic težje dostopna kol Griotovcc. Grintovec jc cd južne strani do vrha poraščen in žc 6-lclni oiroei so prišli na vrh. Tudi ovcc pridejo prav na vrh Grintovca. »S k u t a pa ni za špas,« je rekel vodnik in oskrbnik Češke koče, zdaj tudi občin-s!ci gerent na Jezerskem Jernej Krč. Turisti jo j:«ko čislajo in na vrhu najdemo zopet dve spominski knjigi. Čc je lep dan, bomo v sezoni gotovo kake turiste našli na vrhu. Cc jc megleno, sc kratkočasimo s pregledovanjem spominskih knjig. Nekdo jc zapisal pri taki priliki: »Okrog in krog Skute sc megla podi, na vrhu pa petnajst turistov sedi.« l.cp dokaz, kako cenijo Skuto planinci, a tudi dokaz, da Skuta res »ni za špas . ker je vse to češčenje pogosto nc gane, da bi svojim časlilccm privoščila razgled. Malo pod vrhom na jezersko stran je precejšno snežišče. Na ta sneg je nekoč zr-šel Zdovnikov AnzcI in je celo noč čakal, ker ni nikamor videl, nikamor mogel. Drugo jutro se mu jc posrečilo, da je ves premražen oriSel znpet na vrh, a ta ponoč-ra reja pod vrhc.n Skute mu je prinesla pol lcla težke, smrtnonevarne bolezni An- znam s\o]e težnje, poznaio današne ne-dor'atke ir so v stanu dati vladi sveta zn smotrenr trgovsko politiko. I. №№ge rž Ker3»l;\m. Iz Korc5kc nam pi!e|o, dc namerava anlnnta odpraviti dcmorhnei skn zaporo med našim ln avstrijskim glasovalnim pasom. čeprav ni o tem ntkalte uradne vesti. Jc razumliivo, da je naša javnost, ki je vajena laških in nemških spletk, v»n-n«r-jena. Zaupamo pn naši vladi, r^ro^npm« predstavništvu in odgovornim činitel^m »ploh, da bodo znali varovati koristi i" tigled države. V tem stoji za njimi ve* narod brez razlike. Prepričani smo, da izrabimo ljudsko mnenje, če izjavliamo, da bi smatral nnš narod za nat'večjo krivico in najtežjo žalitev, ako bi se anlanta vdala pritisku naših nasprotnikov :n res poskušala odpreti vrata v zono A našim najslrupeneišim «ovražnikom. Takega pristranskega ravnanja in oškodovanja naših vitalnih državnih interesov si vsilili re damol Obmsina frcssBisS*'7. (Dopis iz R^gone.) Naša obmejna vprašanja slopaio v zadnji stadij. Mirovna pogodba z avstrijsko republiko stopi menda že julija v veljv-vo. S tem se močno približa koroš'ri plebiscit, osta'i d°l jugoelovensko-avstrijske meje pa bo fiksira l. Člen 48. mirovnr po godbe določa, da izvrši podrobno ureditev mej posebna sedemčlanrlc* komisija, ki s® poda na lice mesU» tekom 14 dni po uve-ijavljenju mirovne pogodbq. To je komisija za razgraničenje, Commission de dčlimita-tion. Kakor poročajo, je ta komisija ie na potu iz Pariza. A4 je naše zunanje ministrstvo že imenovalo zastopnika države SHS, ki po določilih nvrovr.e pogodbe sodeluje v tej komisiji, nam na ineji še ni znano, Opetovnno in na raznih mestih smo zahtevali, naj se ta naloga poveri možu, ki dobro pozna obmejne г-~чге Imenovati bi ga bilo treba vsaj »•-• iTff pred prihodom komisije tei p.-iiafi na mejo Avstrijci so to storili. Zač<»t.k. Tn marca bil določen za avstrijskega rSmcjnega komisarja fn zastopnika Avstrije v komisiji za uredbo meje dr. Glanz, Kakor jc poročal radgonski list »Murska Straža«, je dr. Glanz večkrat na licu mesta proučeval obmejne razmere in se posvetoval z občinami, društvi ln posamezniki. Prekoračil ie celo deiner-kacijsko črto in prišel v Radgono. V Gradcu vodi dobro organiziran informačni urad za obmejne zadeve. Nemški agitatorji šc zdaj prirejajo shode in posvetovanja v takozvani »apački kotlini«, ki leži na desnem bregu Mure in pripada nesoorno Ju goslaviji. Mi smo napravili čez Radgono in okolico križ, kakor hitro smo izvedeli za avstr. mirovno pogodbo. Lahko bi tudi agi-tirali, kakor Nemci v Apačah, toda že prvi protestni shod je prepovedala najprej vojaška oblast, na to pa vlada. Obmejni krogi so storili, kar se je dalo, ali niso našli zaslombe v slovenski javnosti, Avstrijci so zlasti proti koncu lanskega leta mnogo pi- sali o važnosti obmejne komisiie, pri nae se take stvari omenjajo s par vrsticami. Njihove priprave močno diše po Ikzv. neruski »Gründlichkeit«, toda Ja duh ni ravno zoprn, če se pomisli, da gre za slv«rl, ki lahko ostanejo še stoletja. Zla*4 pri malem narodu nc izgleda srnino, če ie p.v loga važnost no slednjo obmejno vnr^ ki jo hoče iztrgati tujec. Dr. Kamnikar dela baje na to, da dobe Apače nekako »samoupravo« (I), ako že ni mogoče jih pridobiti za Avstrijo. Za nas vprašanje Apač sploh nc obstoja, mi razpravljamo samo o naših minimalnih zahtevah in te segajo preko Mure, v Radgono in njeno slovensko okolico. Te dni se je v avstrijski skupščini sproži1 ■> vprašanje Radgone, Istočasno se ie avstrijski zunanji urad pri vrhovnem svetu pritožil proti skrčenju pravic komisije za razgraničenje. Bržkone je stvar taka, da bo komisija potrdila status o.uo in ■!a ne nride niti do najmanjših poprav v pogodbi tlo'očene črle, izvzemši mesta, kjer se ima la črtn šele določiti. S tem hi nemški upi splavali po vodi, o ludi naše zahteve bi ne prišle v razpravo. Ml bi morali Itnnrem julija popolnoma zapustiti Radgono, Nemci pa bi izpraznili desni breg Mure fapečko kotlino). Obmejni Slovenci imamo sledeče zahteve: Kot meja pri Radgoni nnj se določi sedanja demarkacijska črta, ki lepo in pravilno prehaja na prekmursko ozemlje ler tečo približno po naii jezikovni meji (h-vzemši mesto Radgona, ki je umetno ger-manizirano). Minimalno pa zahtevamo za Jugoslavijo železniški most, kot mejo železniške progo pri Polrni in odtod v severovzhodni smeri Cankova tako, da pripadejo občine Zcnkovci, Dedonci, Žetinci Pctma Jugoslaviji. To mejo hočemo ne 1p Iz narodopisnih, marveč v prvi vrsti iz g—_ vlarskih, prometnih in strotegičnih razlogov. Da je Jugoslavija upravičena do tega ozemlja, je priznala svojčes tudi mirovna konferenca, ko je odločala o usodi Рг«'к~".1гја in ga priklopila k naši državi. Niti govora pn ne nore biti o nemški zahtevi, da bi se kraj Spodnji grz, ki leži na desnem bregu Mure, a jc doslej spadal v uprava radgonske mestne občine, začno z Radgono prih topil Avstriji. To bi bil mejni monstrtim, kakšnega še ni videl svet, zakaj meja bi tekla sredi ulične ceste in po strehah poslopij. Ta zahteva, ki so jo v nasprotju s svoječasnimi izvajanji dr, Kam-nikaria, prinesli gromki listi, je tako neresna, da jo je pripisati junijskemu vremenu. Poživljamo vlado, da z največjo briž-nosljo varuje slovenske obmejne interese, ki so hkrati ludi državni interesi. Jasen je nemški načrt, da z dosego malenkostnih uspehov na raznih točkah določajoče se meje izvojuje poraz naših zahtev in nam zloradostno izlrga še kak košček naše očetovske zemlje, če prispe na mejo zavezniška komisija, smemo goliti navzlic preklicano slabim izkušnjam še upanje, da bo tukaj zavezniška in nc bo kar akcep-■ tirala vseh avstrijskih za'ilev, kakor upajo Nemci in renegatje na levem bregu Mure. В^Ш^з^а nasllsfua. Laika divjanja v Przinu. LDU Pulj, 16. julija. List »L'Azione« poroča z dne 15. t. m. iz Pazina, da so italijanski demonstranti udrli v tiskarno »Pučkcga prijatelja« ln jo popolnoma opu-stošili. Stroje so razbili ter pometali «kozi okna. Skušali so ludi napasti «' d dom«, kar pa so jim zabranili it ki karabinijerji, Isti list poroča iz Pulja, da so istega dne italijanski demonstranti po- ?činoma opuslošili in razbili pisarno dr. uccona, odvetnika v Pulju, kateremu so vso opravo razbili in uničili. Poskušali so tudi vdreti pri dr. Vratoviču, kar pa se jim ni posrečilo. Demonstracije v Pulju. LDU Trst, 16. julija. Listi poročajo »z Pulja z dne 16. t. m.; Preteklo noč so napadli prostore Circola giovanile socialista di Monte Grande (društvo socialistične mladine). Napadolci «o bili isti, ki so prejšnji večer sežgali Narodni dom v Pulju. Razbili so okna, razmetali vse akte, uni-čdi sliko Lj enina ln izvršili razna druga vandnlisličnn dejanja. Med delavci vlada vsled tega veliko rozburjenje. 15. t. m. so se demonstracije v Pulju nadaljevale. Narodni dom je še vedno gorel. Zvečer Je prišlo do novih demonstracij Italijanov pred stanovanji Jugoslovcnov. Ni izključeno, d a pride do novih konfliktov. Ponoči od 15. na 16. je močna skupina mladeni-čev napadla sedež hrvatskih društev na Monte Grande. Ob dveh zjutraj je odšla pred odvetnika Zuccona, kjer so s silo odprli vrata ter vdrli v njegovo pisarno in stanovanje. Odvetnika Zuccona nI bilo doma. Demonstranti so v stanovanju nošli Haje šest bomb in jugoslovensko zastavo. Mladeniči so stanovanje in pisarno opu-tlošili in vrgli na cesto vse pohištvo. Italijansko izzivanje. LDU Dup.kI, 17. julija. (CTU) Pravkar semkaj dospeli list »Corriere della sera« od 14. julija javno zahteva vojno proti Jugoslaviji in pUe, da Jugoslovani varajo sami sebe. Albanija ne pomenja Italiji niti milijonskega dela one cene kakor Alpe in jadranska meja, katera znači za Italijo moč in eksistenčno vpiašnnie. Na jugoslovansko izzivanje bo vsaka italijanska stranka in vsaka italijanska vlada odgovorila čisto drugače, kakor jc odgovoril Albancem Giolilti. Demobilizirati nc smemo, dokler nam preli jugoslovanski agresivni nacionalizem. Najprej moramo doseči mir, potem bo sledila demobiliza-cija. Najprej moramo izvesti, kar smo dolžni sloriti, potem pošljemo vse pozive domov. Vse drugo bi pomenilo samoumor. Spopadov pri Rakeku nI bilo» LDU Ljubljana, 17, julija. Ljubljanski dopisni urad ie od merodajne strani pooblaščen k izjavi, da so vse vesti listov o spopadu jugoslovcnskih in italijanskih obmejnih straž pri Rakeku neresnične in izmišljene, LDU Trst, 16. julija. Civilni generalni komisarijat objavlja: Tukajšnji list je priobčil danes dopoldne vesti o pretveznetr. poizkusu srbskih patrol, prekoračiti pri Logatcu dernarkaeijsko črto. Vesti so pretirane in ne odgovarjajo dejblvu Gre samo za nekatere strele na obmejne straže pri Rakeku. Storilci so neznane osebe onkraj demarkacijske črte. Naši so odgovorili z nekaj streli. Nekaj minut po polnoči je bil mir popolnoma vzpostavljen. Gie torej za incident trez vsakega pomena, kakor se je dogodil že večkrat na drugih točkah demarkacijskc črte. — (Vest, na katero se nanaša ta komunike civilnega generalnega komisarijata, je priobčila druga izdaja tržaškega lista »L' Era Nuova« od 15. t. m., kar imo ml priobčili v včerajšnji številki. Op. ur.) češki listi za Jugoslovane. LDU Praga, 17. julija. (CTU) »Narodna politika« piše: Med Jugoslavijo in Italijo se morajo takoj začeti pogajanja, da se prepreči vojna. Navzlic vsem provoka-cijam je Jugoslavija napram Italiji vedno zasledovala politiko zmernosti. — »Čeh« meni, da more le Amerika uspešno poseči v ta razpor in zmanjšati vojno nevarnost. — »Českoslovcnska republika« poudarja, da obstoji največja napaka v tem, ker se neprestano zavlačuje rešitev jadranskega vprašanja, v katerem bosta morali obe stranki popustiti. List se zavzema za skorajšnjo rešitev jadranskega problema. — »Narodni Listy« in »Narodni Demokracie« pišejo: »Nihče ne more zahtevati, da bi se jugoslovanski bratje, mučenci terorja, ki so se že dovolj borili za svoja prava in za svobodo, moiali za ta zopet bojevali « Driaua Regent v Sarajevu. IX:; Belgrad, 16. julija. »Pollaka« jav.ja: Končno jc ugotovljeno, da odide prestolonaslednik Aleksander iz Beltfrada 28 t. m , da uradno poseti Sarajevo. Kakor se sklepa, bi rt.j л» po dovrJenem potovanju po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. ako bi razmere dopuSČale, 5e' na r'i'.-iika jcz»ra, kjer bi ostal deset. dni. КрпЈгри kmctovnlcev. LDU PcVrsd, 16. Julija. Prvi dr'avnl kongres organiziranih in neorganiziranih kmetovalcev vse države bo dne 1. in 2. avgusta v Belgradu. Na kongresu bodo govorili o stanovskem vprašanju in o programu; všilc se bodo volitve glavnega izvršilnega odbora. G. Avramovič i>o Imel referat o organizaciji poljedeletv, dr. Miko Popovič o trgovinski politiki in poljedelstvu, dr. Vlajinac o valutni reformi. Za Sušak. LDU B?I