130. številka. ..Edinost" feliaia dvakrat nh itan. msiin nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh T. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja nli ?> uri zjutrnj. N«r<»#nlna xna proti Iti glasom. Pariz H. Zbornica poslaneev je brez debate sprejela od senata sklenjeni zakon, po katerem se ima v uvodni preiskavi vojaškega sodišča obtožencu priskrbeti branitelja. Pctroirrad H. Generalni pribočnik grof Pavel Suvnlov je o petdesetletnici svojega službovanja kakor Častnik dobil od carja Nikolaja pismo, ki pravi mej drugim sledeče: Moj nepozabni oče, ki je visoko čislal Vaše lepe zmožnosti, Vas je imenoval poslanikom pri nemškem cesarju. Na tem vzvišenem mestu ste si pridobili občih simpatij ter mnogo pomogli do tega, da se je utrdilo prijateljstvo z sosedno velevlastjo. 21 —X Spisal Poluks. y-- — AH so te natepli ? Kedo te pa je? ifh, no joči se! Kaj bi se jokal, tak velik fant! - Tončka je postalo menda malo sram, ker je samo v presledkih še malo zastokal. — Ali povej vendar, kaj ti je ? — Nekaj časa so jo pripravljal in potem je težko in tehtno palo iz ust: — Simčev je dejal, da nas prodajo! — In dečko je o tem zopet zajokal. Njej se je storilo milo. — Nič se ne jokaj, nič ! Saj ni res! (Jh, kaj boš vso verjel! ('akaj, obriši se, pa pojdeš z menoj v hlev. Mioe še ni, menda kje pleše, pa midva sama pomolzeva krave! — — Pa konje morava tudi napojiti — je pri-tavil deček važno. Le čakaj, napojiva tudi njih. — In šla sta z dečkom v hlev in ko mu je ona zatrjevala tako zopet in zopet, da ni nič res, da jih ne prodajo, da no odženejo ne sivke in ne ruse in tudi konj ne vzamejo, verjela je skoro" sama v svoja zatrjevanja. Zdelo se ji je nemogoče, da bi vse to, za kar je tako skrbela, kar je videla vsaki dan, prišlo v tuje roke. Postala je nekako vesela in brezskrbna. Zakaj smo siromaki? Kdor je slovanske krvi, kdor je zavzet za srečnejo bodočnost našo, kdor pozna vsaj nekoliko nesrečno minolost slovansko, kdor ve, da smo si svoje nesreče po velikem delu sami krivi (ker se — Hode že tako! — si je ponavljala vedno in pravila svojemu sinčku sto in sto lepili stvari. Postala je naravnost klepetava, Pravljice mit je pripovedovala in slikala vmes, kako bo, kadar bo velik, velik mož. — Jaz bom takrat že stara, a moral me boš imeti vsevedno rad! — — O jaz vas'bom imel zmtrnin rad, res,prav ztmrom! — ji je zatrjeval rosno in ji modro glodal v oči fi svojimi odkritimi otroškimi pogledi ! Oh, kako ga je imela rada ! Temnilo so je vedno bolj. Dekla seje vrnila iz vasi in potem stil skupaj opravili živino. Pove-čorjali so sami, Pavlovoa ni bilo. Gospodar so menda pri Dobniku — je dejala dekla boječe in pomilovalno pogledala gospodinjo. — Da, že j^pet pije - je dejala lo-ta in vsa nje nesreča ji je /hpet objela zavest. O Bog, ona je toliko skrbela, toliko trpela, a on je popival v gostilnah ! Neka mržnja se ji je budila v srcu proti njemu. Nekako privoščila bi mu to nesrečo, da ista ni zadevala tudi njenoga otroka. — Zasluži, ker je tak ! — sije mislila, kadar si je slikala, kako mu mora biti hudo, kako ga je sram. — Nekaj nesrečo bi mu prav nič ne škodilo, drugače se ga itak nič ne prime! nismo nikdar mogli otresti star ga podedovanega greha slovanskega : nezloge) in čegar slovanstvo sega više, nego strast vsakdanjih, mnogokrat ne-umljivih, vsikdar pa nezmiselnih in vsem jednako pogubnih bojev, ta obžaljuje gotovo iz srca ljuti boj in prepir med dvema plemenoma, ki nista nič druzoga, nego jedno in isto pleme: mod Hrvati | in Srbi. Človeku krvavi sree, ko premišlja o tužnom položenju našem in ko mu teži dušo prepričanje, da je to tužno položenje naše po velikem delu le posledica naših lastnih slabosti, naših lastnih grehov. Kaj smo Slovani v tej monarhiji in — kaj bi bi bili 1 a h k o, a ko ne bi bili taki, ku koran j i smo! Tako razmišljanje peče kakor peče razbeljeno železo, ako si jo položil na odprto rano! Da, odprta rana je ta nezloga naša, to nesrečno nagnjenje do prepira i — bratom: rana v vsej zgodovini naši. Taki smo bili in taki smo še v veliki meri. O nas velja pač beseda : da se nismo ničesar naučili in ničesar pozabili — kar se dostaje namreč pogubnosti naših medsebojnih sporov Ti spori so odprta rana. Taka velika, krvaveča in skeleča rana je tudi nesrečni prepir med Hrvati in Srbi! Sosebno mi Slovenci moramo le jokati na tem prepiru. Mal narodič smo, le mala neznatna vejica na velikem, košatem in — bujno širečem se drevesu. Odseči vejico od drevesa, kaj bo iz nje?! Le par uric naj bo ločena od debla, iz katerega je crpila življenja sok, le par ur naj padajo na njo žarki žgočega solnca in listi so jej zveneli — nehala jo živeti. Iz veje, na kateri jo klilo zeleno življenj , je postalo - suho rožje. Toda mi Slovenci prav za prav niti veja nismo na drevesu slovanstva, ampak le nežna in šibka mladika smo na jugoslovanski veji tega košatega drevesa. Kakor je življenje mladike spojeno z življenjem veje, in življenje veje z življenjem Bila je nekako vesela, da mora trpeti. Vedela je, tla vino in žganje nikakor ni moglo oglušiti v njem one bolestne zavesti, da je njegov dom zgubljen, da mu ga nič več in nikdo ne reši. — Naj le trpi! — jo dejala, ko jo sama čakala nanj. Dekla je odšla v svojo kainbro, Tončka je tudi spravila spat in tako je sama zdela pri mizi, kakor že tolikokrat. Mislila jd vedno na jutri. — Naravnost k mlademu Reiehu pojdem si je ponavljala. — Prav gotovo se me mora usmiliti, če ga bom le prosila, tako prav, prav iz srca ! — In zopet in zj^pet je sestavljala stavke in iskala besed, s katerimi ga zaprosi, da so usmili nje in njenega otroku. — O to ga gine tako, če ga spomnili, njegovo matere. Gotovo jo ima rad. Ti gosposki se imajo še posebno radi mod seboj. — Vse to si je pravila v mislih in si predstavljala vso tako veselo in srečno, da je sama verjela v svojo misli. In če bi ne hotel! — — To ji jo pač tudi šinilo v glavo. Sapa j' je za trenotek zastala strahu, a hitro je odpodila take misli. — Samo, če malo počaka, potem pojdem še k staremu Reiehu in ga bom prosila tako dolgo, da dovoli, da sami nekaj od prodamo. (Pride še.) debla, tako je naše življenje nerazdružno spojeno z življenjem Hrvatov in Srliov. Lojeni smo sieer na ne vemo koliki* skupin po upravnih in |»oli-tiških mejah, toda vse te meje ne l>i smele ločiti, kar je združeno |>o naravi, rojstvu, krvi in ukupni koristi. Reakcijonarne, srčnemn bitju narodnemu sovražne vlade morejo dajati stroge naredbe, da ovirajo naše fizično d ruže vanje, :di naseda moralnega zbliževanja ne morejo ovirati ! A iz tega naj se razvije, česar pričakujemo od bodočnosti. Mala Sotla naj nas le loči, ali vezi našega duševnega jedinstva se morejo avoht »dno plesti preko te male reke. Od trži te nas Slovence od tega jedinstva, odščipnite mladiko od veje — mi smo bili, nas ni ved. Kdo ne bi umel torej, da se nam krči sree, ko vidimo, kako se ta veja zvija, u pogibije in poka pod težo domačega prepira. Prepir med Hrvati in Srbi je morda največa nesreča za Slovane v monarhiji. Kaj bi bili mi in kaj bi bil oni sovražniki naši, ki drže sedaj svoj stopal na našem tilniku, ako !>i bile združene vse one sile naše, ki so v veri nem boju med seboj in se v lepi vzajemnosti paral i zujejo medsebojno in — uničujejo!! Bi-li bil mogoč na Hrvatskem tako reakcijonaren in vsakemu svobodnemu poletu nasproten /istem? Bi-li bile mogoče italijanizacija, germanizacija in madjarizacija (ta še posebno) v naših južnih slovanskih pokrajinah, ako bi nale-tale na naš ukupni, jednotni odpor?! Tužna premišljevanja to osebno za Slovenca v njega prekernem položenju, iz katerih se vsikdar spenja plemenito slovansko hrepenenje po onem trenotku, ki nam donese — spamctovnnjc! Mi tugujemo na tem hrvatsko-srbskem prepiru prav zato, ker vemo, da so jedno jedni in drugi, da so nam torej jednako bratje jedni in drugi in da le v pomoči iz njih — ukupnosti je tudi naša bodočnost. Ta jednaka ljubezen do jednih in drugih nam nalaga rodoljubno slovansko dolžnost, da smo strogo objektivni nasproti prepiru njiho- i vemu. Vemo tudi, da se je grešilo in se greši marsikaj na obeh straneh. Oh kako radi bi stiskali bratsko roko — obema! Ali kraj vse te naše objektivnosti in jednake resnične ljubezni do obojih, vendar ne moremo drugače, negoda pri poznavamo, da so včasih Srbi oni, ki nam podajejo se svojim postopanjem ilustracijo k izreku : da se Slovan u spenja do fanatizma le v boju proti bratu!! To je žalostno poglavje iz narodnega življenja Jugoslovanov. Težko je našemu sreu, ko smo morali izreči to, ali izvesttii dogodki v Dalmaciji in Banovini nas silijo v tako odkritosrčnost. Nočemo navajati teh dogodkov, ker so prežalostni. Le jeden najnoveji uprav kričeč izgled hočemo navesti tu. V Zemunu izhajajoče srbsko »Novo vreme* je prineslo jako oster članek, naperjen proti napadom Hrvatov na srhstvo in — nemštvo in izreka nado, da bodo Srbi z bratski naklonjenim jim nemštvo m (v Zemunu imajo namreč nemško pevsko društvo) ukupno in rama ob rami odbijali napade Hrvatov. In taki pojavi naj bi no boleli in žgali notri v dušo?! Prepir mej Srbi in Hrvati je verske in državnopravne nravi. A mi vprašamo brate Srbe, da-Ii so res tako uverjeni, da bo dobiček za srbsko idejo in za srbsko državno misel, ako v Sla-v o n i j i z a v 1 a d a nemštvo in v Dal m a e i j i pa i ta l i j a ns t v o ? ! Ali res ne poznajo teh naših nasprotnikov, ali res nimajo pojma o ciljih nemškega Drang nach Os ten ? Kar se pa dostaje čutstvo-vanja Italijanov do Slovanov in še posebno do Srbov, hočemo jim tu navesti klasičen izrek nekega Italijana istrskega. Jeden naših poslancev istrskih se jo pogovarjal z nekim Italijanom istrskim o bodočnosti Italije. Poslednji je bil popolnoma prepričan, da v Italiji pride do velikega prevrata, katerega račun poplača — dinastija. Na prigovore našega je vskliknil Italijan : « N i k d a r ne bo v a ša kri 11 a našem prestolu. Tu naj Srbje pomislijo dvojno. Istrski Italijan govori o italijanskem prestolu kakor o našem tronu. Bolj umevnega pojasnila pač ne treba o konečnih ciljih velikoitalijanske propagande. Ce si že avstrijski državniki maše oči in ušesa pred nevarnostjo te propagande, pa vsaj mi Slovani bi si jih ne smeli mašiti, kajti slovanske pokrajine so to, po katerih seza vel i koi talijanska roka. Ce bi hotela nesreča, da bi se kedaj uresničili ti italijanski načrti, ne bodo v pokrajinah ob Adriji gospodovali Hrvatje-- ali Srbi tudi ne. Takov jx>raz Hrvatov bi bil žalostno zadoščenje za Srbe. V drngo naj pomislijo Srbi, da je bil gori navedeni srditi izrek istrskega Italijana naperjen proti sedanji kraljičini italijanski, po katere žilah se pretaka srbska kri! ! Nedavno smo čitali — ne vemo ali v «Vrteu» ali «Angeljekii* — nastopno pripovedko. Narodi tega sveta so sešli na sredi zemlje, da bi si razdelili njene darove. Hoteli so metati kocke in vsak naj bi dobil, kar mu je odločila osoda. Jugoslovani so se uprli temu, češ, vsakdo naj si izbere sam, kar želi, in naj pove, kaj hoče. Lahi so rekli : «Mi hočemo modrost*, Angleži : • Mi hočemo morje*, Rusi: «Mi novce in rudo*, Francozi: «Mi denar in vojsko*. In potem so vprašali Jugoslovane, kaj da hočejo oni ? Ti pa so odgovorili: »Počakajte, da se domenimo*. Ali do danes se še niso domenili. Vsakdo je vzel svoje, a Jugoslovani so od išli praznih rok. Sapienti sat! Tu je povedano lapidarno, z a-k a j s tn o siromaki!! I11 mi se prepiramo . . . dalje ! Zgodovinske črtice. (Po Jo«. Apih-ovi knjigi : Slovenci in 184H. leto.) (Dalje.) 10. Slovensko slovstvo. »V takih razmerah se ni moglo raze v i tati slovensko slovstvo. Kdo bi pisal? Kdo bi čital? Saj je sam Stanko Vraz pisal nekoč prijatelju; »Slovansko pismo pisati stane kaplje slovanske krvi ; to znam, kajti se čutim, spisavši slovansko pismo, vselej potolčenega.« In vendar je bilo to Vrazu neizmerno laglje, nego tisočerim naših omikancev, eek> takim, ki niso imeli nobene mržnje do slovenščine. Kdo bi pisal knjige, za katere ni bilo dobiti založnika? Celo molitvene knjige so dobivale težko založnika. Slomšeku, namerjajočemu izdati slovenski molitvenik, so rekli knjigotržci j »Slovenskih knjig ne kupuje nikdo.« Kopitar pa veli: »Kmet ne piše, omikanec je nemški izobražen in renegat; s slovenskim jezikoslovjem se bavi zatorej samo kak diletant, ki mora svoje rojake malone prositi oproščenja za to »zabavo«. Razven tega je dušilu slovstvo tudi c o 11-zura: zabranila je, ako ji je le količkaj bilo mogoče. Do leta 1848. so igrali v ljubljanskem gledališču samo nemške igre, peli nemške pesmi, ako niso izjemoma kdaj zapeli nemški igralci in Kra-kovčani katere slovenske — proti policiji. Proti ukazu: »Nikdar in nikoli se ne sme v gledališču prepevati slovenski«, pregovoril je dr. Bleiweis nekterikrati igralce, da so ktero slovensko zapeli; burna polivala je donela tildi Krakovčanom, ako so nastopili. Guverner Wcingarten je pa takoj obdolžil aranžerje takih dogodkov : »Dobro .vem, da je vse to naredil dr. Bleivveis, katerega so gotovo Rusi s srebrnimi rublji podmitili.« Lavoslav Kor-deš je osnoval slovensko gledališko družbo, predelal in poslovenil dve Kotzebue-jevi igri — »a kako so ga pogledali, ko je na merodajnein mestu prosil dovoljenja, da se smeta igrati. Vesel je moral biti, da ga niso zaradi tega takoj zaprli.« (Ko je leto 1H4H. rešilo verig tudi slovensko Vilo, daje smelo njeno petje doneti raz javen oder, oponašal je Kordeš staro cenzuro tako-le: »W-a-s?? Ein sla-visehes — so was man sagt: ga 11 z slavisolies Tbeater in Laibach? in der Hauptstadt Krains?! Unmoglich! lTnerhort!«) Niti diletantom niso dovolili slovenskih iger v gledališči; gledališčni kritik ni smel niti omeniti, da se je zapela kdaj slovenska pesem. Več svobode je bilo v Zagrebu, Pragi in Lvovu. »Samo na Kranjskem so hoteli... nekateri visoko kvišku dvigneni nosovi izvohati na vsak način ognjišče strahovite pošasti panslavizma.« Saj vemo, da se ne bi bile smele prikazati niti poljedelske »Novica« na dan, da ni nadvojvoda Ivan sain se potegnil za-nje. Saj je ljubljanska cenzura prečrtala Kordešu celo poročila o slovanskih besedah na Dunaju, da, celih 40 let se ni dovolilo Krakovčanom prepevati kolede o sv. treh kraljih !« Nič bolje bi se ne go< ilo nam tržaškim in okoličanskim Slovencem, ako bi imel naš »liberalni«, 11a tisočletno kulturo ponosni in vrlo za svobodo navdušeni magistrat vso oblast v rokah. Nič bolje pravim, temveč stokrat hujše bi se go- dilo nam dandanea, nego se je godilo pred 100 leti našim srečnejšim bratom! S kamenito ploščo zakriti Dolenčev nagrobni napis nam kaj jasno priča o svobodoželjnosti laške gospode. Kakor so se pred 50 leti kar stresli Nemei v Ljubljani pred grozno jM»šastjo panslavizma, ako je kedo hotel le zapeti pesem o svetih treh Kraljih, baš tako se kar stresa naša gos}>6da pred vsako slovensko besedo, pred vsakim najmanjšim slovenskim napisom! Kaj je počenjala ta, baje za svobodo navdušena gospčda z nami, dokler je imela še ona pravico odločevati nad našimi veselicami?! V zadnjem trenotku, ko ni bilo več časa za pritožbo na višem mestu, nam je prepovedovala najnedolžnejše veseliee ! In sedaj je ta gospoda v liberalnih načelih došla tako daleč, da ne moremo v nobenem gledališču več prirediti slovenske predstave ! Krečani na Kreti, Makedonci in Armenci v Turčiji, Romuni na Ogerskem so se zatekli pred sodbo eivilizovane Evrope, kjer so tožili o krivicah, ki se jim gode. Zganimo se tudi mi tržaška raja, osnujmo si odbor iz lastne srede in temu odboru naložimo, naj obvešča vso oivilizovano Evropo o krivicah, ki nam jih dela naša »svobodoljubna« laška gosp&da. Zganimo se, da bo koncem 19. stoletja imel svet pravi pojm o tisočletni aviti eolturi! Grof Thun ve o vseh nasilstvih laške gospAde, a ker ni vlada nič storila proti njim, zganimo se mi, da bodo vedeli tudi v drugih državah, kaj se godi v Avstriji z nami! Slovenski zastopniki v deželnem in mestnem zboru niti slovensko niso govorili, posluževali se niso niti materinega jezika, a vendar, kaj je počenjala galerija, kaj je počenjala laška večina z njimi ? ! Vrelo je med tržaškimi Slovenci radi takega nesramnega postopanja laških gospodov, vrelo je po okolici, kajti grdo zasramovanje okoličanskih poslancev je bilo zasramovanje slovenskega naroda. Naj bi bil takrat le jeden zažgal ono iskro, ki je tlela v razburjenem ljudstvu in prišle bi bile posledice, kakoršnih gotovo ni pričakoval nihče. A tega ni storil nihče, ker vsakdo je bil prepričan, da slavna vlada poda zadoščenje užaljenemu narodu slovenskemu. A slavna vlada tega ni storila. Ob molku in čudovitem, skrivnostnem molčanju minevajo dnevi, minevajo meseci, a vedno le molk in molk. »Chi tace, conferma« — pravi Lah. Ako se je vlada postavila na tako stališče, tedaj je dolžnost naših poslancev, da obvestijo o vsem tem slovansko veČino v državnem zboru; in če se tudi ta postavi na isto stališče molka in nehanja, potem morajo vedeti naši poslanci, kaj jim jim je storiti kakor možem! (Pride še.) Politični pregled. TRST, junija 189if. K nagodbeni krizi. Te dni so imeli »pošteni posredovalci« vse polno dela. Thun in Szell nista te dni niti prišla v osebno dotiko in posredovalci Kallay, Goluchovski, Chlumetzky in menda tudi baron Feyervarv so pleli niti pogajanj od jednega do druzega. Včeraj popoludne še le sta se sešla Thun iu Szell, iz česar bi bilo sklepati, da delo posredovalcev ni bilo brezvspešno in da pride do sporazumljenja. O vsebini novega dogovora ne vedo poročila sicer ničesar, ali to trdijo, da bo isti do sobote gotova stvar. Do tega da je najbolj pripomogla odločna izjava cesarjeva, da nikakor nepritrdi in nikoli ni carinarski ločitvi, ni da ne vsprejme demisije ni tega ni onega minister-stva. Tako ni ostala vladama nobena druga pot, nego ona do kompromisa. Kdo pa tla poplača veči eel stroškov tega kompromisa, o tem, kakor rečeno, ni znano ničesar, ali najbrže se ne motimo, ako rečemo, da bo to naša polovica. Stoletnica rojstva Aleksandra S. Puškina, tega veleuma naroda ruskega in genija slovaustva, so praznovali minole srede po vsej veliki Rusiji. Slavja se je udeležila vsa službena in neslužbena Rusija, od vseučilišča doli do skromne vaške šole. Zelja prosvitljenega carja Nikolaja samega je bila, da bodi to pravi narodni praznik. Učilišča, društva, zavodi so zložili velikih svot, tla se zasnujejo štipendiji, šole, knjižnice in druge dobrotvorne ustanove v proslavo spomina velikega pesnika. Velika predstav i telj i ca vojne sile klanjala se je pred veličastjo duha. Osobito pomembna je bila slavnost v Petrogradu. Omenjamo je kakor »pendanfc« k današnjemu uvodnemu članku : »Zakaj «mo siromaki?«. D>čim beležimo v tem članku / žalostjo v sreu, da f»e razpor med dvema plemenoma jugoslovanskima siri bolj in bolj, so pa na banketu, ki so ga priredili petrograjski Poljaki v proslavo Puškina, celili drugo rano, nasprotje med Rusi in Poljaki. Cela vrsta govornikov, Rusov in PJjakov, so govorili o tem starem sporu, a vsi z željo, da bi se oba slovanska naroda združila in spravila v duhu ruskega velikana Puškina in poljskega velikana Mickieviča. Poljak Donimirski iz Poznanja je rekel, da podlaga Puškinovi slavnosti sta pravičnost in človekoljubje; Poljak Koper iz K rakovega je izrekel željo, da bi izginila vsa nezaupljivost mej Rusi in Poljaki; Poljak Pilz je opozarjal na važnost čestitk, došlih iz Galicije; docent Dvmsza pa je zaklical Slovanom pravo bla-govestje: »Mi moramo biti bratje. Slova n s k a p 1 e m e n a se ne smejo pobijati med seboj, ampak jim je celo v dolžnost, <1 a delajo skupno«. Z ozirom na brezzmiselno sovražtvo med Hrvati in Srbi pa je zadel žebelj na gla vo Poljak dr. Januškievič: V slov a n -s k e m o r g a n i z m 11 je neka bolezen i n Puškin je našel zdravilo za to b o 1 e z e n. Ali res naj ostanejo ti pojavi iz Petrograda brez utiša na prepirajoče se brate v Banovini in Dal-maeiji ?! Domače vesti. Na Puškinovo slavnost v Pctrograd je odposlal, »Slov. čitalnica« nastopno brzojavko: Slava Puškinu, slava njegovim čestileem. — Naše uredništvo: Slava spominu slovanskega genija! — Nekateri rodoljubi: Slavi bratskega ruskega naroda pridružujejo se na jadranskem obrežji (slede podpisi). — Slednjič je brzojavilo tudi uredništvo lista »Pensče slave«. Občinske volitve v Ponija mi. S Pomjan-šČine nam pišejo: Po tridnevnem boju so se dne 7. t. m. dovršile volitve za III. razred. — S pravico nam ne morejo nasprotniki nikjer do živega, toda za nas ni bilo še pravice in v Pomjauu je zmagata krivica. — Italijanska stranka je poslala za te volitve v Pomjan ne le najboljše agitatorje, ampak tudi z denarjem napolnjeno blagajno. — Saj, da se je kaj zaslužilo, ni bilo treba iti na volišče. Da je le kedo naših doma ostal, je dobil 1 gld., 2 gld. in tudi 3 gld.— VGambinijevi hiši v Pomjanu je bilo in je še sedaj, ko se vršijo volitve za II. razred, kakor v kakem davčnem uradu p r v e d n e v e m e s e c a, ko dohajajo vsi uradniki posvoje plače. V tej hiši imajo Lahi svojega odvetnika. Ta citira ljudi, on spisuje, on popravlja, kar treba, on plačuje prodane duše. — Drugi gospodje, nekateri v biei-kliški opravi, lovijo ljudi, kakor se lovi neumna živina, grozijo, žugajo in pritiskajo z vsemi sredstvi. — Se celč nekatere »signorc in signorine« v klobukih so prišle v pusti Pomjan, da spomnijo nekatere družine na dolžnost do laških »signorov«. — Upanje na zmago v tretjem razredu je dajala obljuba in zagotovilo koperskih »paulanov«, ima-jočih volilno pravico v Pomjanu, da ne pridejo na volišče. Sicer jih je prišlo osebno res malo, toda s krivičnimi pooblastili volilo jih je čez 100. Nekateri so volili po večkrat. O vsem tem smo brzojavnim potom obvestili c. kr. na-mestništvo v Trstu. Sadovi — kulture. Iz Buzeta nam pišejo: Le redko kedaj dobivate kako vest iz Buzeta, /.bok česar bi mogel misliti kdo, da se tu vedno in povsodi pretakata med in mleko kakor v obljubljeni deželi in da nimamo, da bi se tožili o čem. No, žalibog, temu ni tako. Italijanska kri je povsodi jedna in ista. Italijani se po vesoljnem svetu ponašajo se svojo kulturo, ali le z jezikom! Z dejanji pa kažejo, da je to — bruttura. Zares .škoda, da nismo sinovi blažene Italije, kakor so buzetski Italijani — bum !! Ne daj Bog, da bi naš narod hotel slediti taki kulturi, kakoršnjaje doma doli v kraljestvu, kajti prej slej bi nas dovela do banditskih, lopovskih čet in potem — do vešal. Mnogokrat že so pokazali plod svoje kulture in civilizacije tudi naši v Buzetu. Tu vam hočem navesti nekatere teli sadov, ki so dozorevali tekom tega meseca, a drugo hočem zamolčati za sedaj, kajti marsikdo bi morda ne mogel prebaviti vsega hkratu. Dne 1. t. m., na sv. Rešnjega telesa dan, so naši italijanski kulturonosei pobili okna na hrvatski šoli v Buzetu, a takoj drugi ali tretji dan na to pa jed nem u e. kr. uradnikov. Gospa soproga tega uradnika je bila sama z otročiči doma in si morete misliti sami, v kakem strahu je bila. Čudno je zares, jako čudno, da se mi moramo toliko bati te italijanske kulture, katero baje toliko ljubijo in spoštujejo vsi narodi po vsem svetil in eelo v Ahesiniji!! No, to vse ni nič, proti temu, kar vam hočem povedati sedaj. Minolo nedeljo, dne 4. t. m., je bila v sebi sv. Martin, pol ure od Buzeta, seja podružnice družbe sv. Cirila in Metrnla za Istro. Odšlo nas je nekaj sinov in hčeri verne nam majke Hrvatske, da bi se udeležili seje. Seja se je izvršila v najlepšem redu (da-si ni bilo govora o kakem paragrafu italijanske kulture) in smo se lepo in mirno, kakor se spodobi, pomudili z našimi kmeti. Človek se ne more tako lahko odtrgati od take zabave. Tako smo se malce zakasnili tudi mi in smo se veselo vračali proti Buzetu. No blizo mesta nas je minilo veselje, kajti, čim smo prišli blizu »Velikih vrat«, ki vodijo v mesto, hipoma se je usula na nas gromada velikega kamenja. Jeden kamen je pal cel skozi okno v bližnjo finančno postajo. Naše ženske so se seveda hudo prestrašile in jedni je prišlo tako slabo, da smo jo komaj zopet spravili k življenju. Ali stari Bog, ki je toliko stoletij na čudesen način branil in čuval Hrvate pred njihovimi neprijatelji, obvaroval je tudi nas od italijanske hrutture — pardon : kulture, tako, da nas ni zadel nijeden kamen. Dakako, da so junaški buzetski — divjaki, pardon: sinovi avite eolture, prošla vi vši na takov način to svojo kulturo, stisnili rep med noge in beži vsakdo v svojo luknjo kakor miši. Mi ne bi zamerili toliko buzetskim Italijanom, da nas kultiviraju na takov lep način, ako bi imeli občino v svojih rokah. Ali občina je v naših rokah! Tem čudneje je, da niti ne moremo v mesto brez nevarnosti, da nam — pobijejo glave. Ali ne bi mogla občina nastaviti dva strežarja, in sicer na stroške mesta samega, ki naj bi po noči in po dnevi skrbela za red in varnost občinarjev pred — avito col turo. Iz Lipice nam pišejo: Še enkrat moramo spregovoriti o tistem inženirju — Kraus-u ali Krause-u, kakor se že imenuje — ki gradi nov veliki hlev v dvorni konjarni in čegar postopanje je vedno odurneje proti našemu ljudstvu. Ono malo domačinov, ki so bili še tam na delil, je te dni zahtevalo, da bodi delavni čas kakor predpisano: od 6—12 in od 2—O1/,. In ker se ni ugodilo tej njih opravičeni zahtevi, so izjavili, da ne delajo dalje. Povsem mirno so ostavili delo in mirno so poseli tam blizu, a italijanski podaniki so jih gledali se strahom. V kazen se jim je prijavilo takoj, da so zgubili delo. Oni so protestovali, seveda je bilo vse zastonj. Potem pa so zahtevali, naj se jim izplača zaslužek — ker niso ničesar zakrivili — za ves teden. Kaj še! V7 Bazovico je podjetnik poslal po — orožnike in domačini so se morali umakniti, da niso prišli v kako nesrečo po slavnih izgledih iz nedavnih dob. — (Opomba uredništva. Te dni smo čuli, na svoja ušesa, kako se je gruča italijanskih delavcev — da so italijanski podaniki, se jim je bralo na obrazu — v ulici Gelsi razgovarjala o narodnih bojih. Seveda so obsipali Slovane z vsemi možnimi priimki, a jeden je vskliknil, da je to skrajna predrznost, če hoče kdo drugi gospodariti na »mojem domu« (časa mi a!) Naše primorske avstrijske pokrajine so torej za te usiljivce že »časa mia«, njih domača hiša, iz katere smejo ven metati nas Slovane. Je-li pa čudo to po stotinah ta- ' kili slučajev, kakoršen je ta iz Lipice! Je-li čudo, da se tuji podaniki čutijo tu že gospodarje in si domišljajo, da imajo pravico, preganjati domačine, ako dobivajo vspodhuje na takih mestih ? ! Res, le ljudstvo, kateremu je zmisel za mir in red prešel v meso in kri, kakor je našemu slovenskemu ljudstvu, more mirno prenašati taka zapostavljanja!) Cesarski dar. Cesar je podelil iz svojih privatnih sredstvih 200 gld. za dovršenje restavracijskih del v cerkvi Marije sedem žalosti v Rovinju. Vspored veselice ženske podružnice družbe sv. Cirila I n Metoda na vrtu »Narodnega doma» v sv. Ivanu, bo nastopni: 1. D.Jenko: »Naprej*, godba. 2. Vilko Novak: »Hrvatska Hrvatom*, «Slov. pev. društvo*. 3. Purschke: Mazurka, godba. 4. F. S. Vilhar- «Xa vrelu Bosne*, veliki iim/ki zbor z has-solo, »Slov. pev. društvo*. T>. « Ven-ček narodnih pesini», godba. 6. Ha rti: »Novinci*, «81« >v. pev. drnštvoa. 7. Bengalični oženji, kolo, rakete. Mej točkami ribarenje in pošta. Veselica se bo vršila v nedeljo in se prične ob 4. in pol uri. V nedeljo naj se v prijaznem sv. Ivanu zliere veliko sinov in hčera naroda slovenskega pod zastavo svetih apostolov naših ! Za Cirll-Meto-rilea nesrečnega K.dvarda Kadivu je dognana. Isti je stanoval nekaj dni v Trstu in v Harkov Ijah, kjer se je imenoval dr. Rrnat Selionemann i/ Lipfije. (»lasom brzojavke i/ Hamburga p« je njegovo pravo ime, katero je tudi naznanil policiji, h. v gen Paeh, doktor kemije in farmacije. I>il je osem let lekarnar in drogvist v Hamburgu. de- j eembru leta 1*!>7. so ga tlejuli pod kuratelo. Tudi po ulicah iti prodajalnicab tržaških se i je ta ptujee tako čudno vel, da je bilo videti, da ni pri pravi pameti. V kreditnem zavodu je shranil ven> svoto denarja, ne da bi se bil povrnil več, kakor jo obljubil. Denar so liili namreč vsprejeli le provizorično, ker ni imel nikake legitimacije. Tudi revolver, s katerim je ustrelil dečka, je kupil v Trstu za .'50 gld. Vse njegove stvari, ki jih je imel v hotelu v Harkovljah, so prenesli na policijo. Danes ob 0. uri sc je vršilo komisijsko raztelese-nje umorjenega dečka, ob <5. uri pa je bil pogreb. Samom ori I ca. najdenega dne 7. t. m. »pri Lovcu«, ni bilo mogoče spoznati do sedaj. Mrliča so fotografovali. Poškodba mej delom. V svobodni luki si jo včeraj stri levo roko 20-letni Anton Deluca, mornar na brodu «Due frntelli*. Zdravnik rešilne postaje, dr. Senigaglia, je U lilij 0. Pogodba je dovršena, to je gotovo; rešiti je le še nekatere formalnosti. Ni pa dvomiti, da v glavnem — bančnem vprašanju — je morala odnehati avstrijska vlada. Včeraj je bilo posvetovanje avstrijskih ministrov, ki so baje pritrdili sklenjenemu dogovoru. Madjari morejo biti zadovoljni. Dunaj 0. Včeraj so bile na večih krajih mesta soeijalnodemokratične demonstracije proti krščanskim socijalistom. Kričali so: Doli z Lue-gerjem ! Doli z volilno reformo! Redarji so zaprli 13 oseb. Pari/ 0. Več listov beleži vest o predstoječi ni i n iste rsk i krizi. Policijska prefektura je dovolila, da se klub avtomobilcev zopet otvori. V moji tyrdki Schivitz & Comp. V Trstu se dobivajo stroji vsako vrste in potrebčoine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kaveuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Kmeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantirani dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. v Mat. Zivic, inženir. Izdelujem tudi mi črte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. »ooooooooooooooooc Posredovalnica sa potovanja. A I ■ ■■ hm 1'iazza Negoriante 1. AIOIZII IVIOZGTlC H^ii«»v J S korAna potovanja in ■prejema predplačila za obisk svet. razstave v Parim 1. liHK). Zaloga krompirja, selja in fisola. 1*1 | i ulica Mol in piecolo 5t. !> VaiOVeC JdK. tižola in drugih pridelkov- Razprodava na debelo. Vogrič Poduk v glasbi. ■J ■ ulica Stadion 1!», I. n. po III u čuje glasbo praktično in teoretično, doma in zunaj Zaloga olja. mila in kisa. II i m g Ulica Torrente St. 2t». vatovec Anton ^^ °,ia mi,»n belo. Naročila izvrSuje točno. kisa na drobno in de- Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc cene zmerne. Via Acquedotto štev. H. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, Via Media St. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. ^ Androna H. Lorenzo (za magistra- I A«iA |||V*II tmn1, pristnega dalmatin- LUmIv J III II skega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Pirih Ivan Obuvala. „pri Pepetu Krasevcu" na Rožariju poleg cerkve Hv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Riborgo št. 2ft. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročbi. Stantič Josip Rehar Peter Trgovci. Grižon Nazarij Ant. Furlan cene brez konkurence. Via Giulia t>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko 'onijalnega blaga in olje Piazza S. Franeeseo št. 2. 1'ro-dajalnica jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna. Via 8. Franeeseo št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Oeppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonialno blago, delikatese, likere itd. Abram Fran Jak. Perhauc R. Kolar Anton Na razpolago i T. Zacinik I. Tavčar, Šorli priporoča svoji kavami Commercio .n Tedesco, ki sti Nhajaliači Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Via S. Franeeseo štev,-Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. krojač Via delle Becclierie štv. rt v Trstu. Novoi u vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2t/4°/0 30- „ ., :\*u<% V napoleonih na IM »-dnevni odkaz 2 °/0°/k 2 Vt° 3-mesečni 2 V/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost r. dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrolai oddal. V vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Vaktinloi na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablouz. Gradec, Sihinj, Iiiomostu Czovec, lijultljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja In prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vuovČenje kuponov proti odbitku l"/1!!« provizije. Inkaso vseh vrst pod liajumestnejšimi pogoji. Prodnjml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po-jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pobrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Rinnione Adriatica di Sicorta t Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. I Glavnica in rešena društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gld. 4,(KKMKM)'— Premijna reserva zavarovanja na življenje................„ 13,32B.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju........... 1, «32.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju............„ 49.4(>5,07 Reserva na razpolaganje ... oOO.OOO-— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . ,, artil.HiiiJ^ti Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „ TjOO.OOO'— Občna reserva dobičkov ... „ l,l«7.1(i4*8(i U ni d ravnateljstva : Via Valdlrlv" it. 2, (v laatnl hl*i;. Išče se voditelj dobro obiskovano krčmo v mestu tržaškem. V ti:j krčmi so potoči povpročnti lOO litrov vina na dan. — Kje? pove nml-ništvo tega lista. Upravo za spalno sobo ima na prodaj mizar Sfiuka v ulici Sette Fontane št. na dvorišču.