167. številka. Ljubljana, v sredo 23. julija. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MRI Ichaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemao za avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna na po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz nanila"plačuje se od četiristopne pet 11-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih alicah St. 12. DpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani, 23. julija. Minoli teden preteklo je dvajset let, ko je francoski cesar Napoleon III. napovedal vojno Nemcem. To je bil zgodovinsko važen korak, s to na-povedbo nastopila je za Evropo nova doba, doba nemške hegemonije. Na^bojiščih zmagali bo združeni Nemci Francoze, pridrli pred Pariz in vzlic vsem prizadevanjem francoskih rodoljubov udati se je morala francoska stolica nemški premoči. Tukaj ne bodemo preiskovali, so li Nemci zmagali s svojo močjo, ali pa imajo morda velik del svojih zmag pripisovati podmičenju in nenavadni sreči. Bodi temu kakor koli, nemški upliv v Evropi se je močno povzdignil s to zmagonosno vojno. Poprej so se oči evropskih politikov obračale v Pariz, od takrat pa v Berolin. Naravno je, da je nemška zmaga močno upli-vala na Avstrijo. V naši državi bila je tedanja vlada baš na potu, da se sporazumi s Slovani, vršila bo se pogajanja s Čehi, Stvar je že bila skoro dognana, a nakrat je prevladal nemški upliv, in palo je ininisterstvo Hohemvartovo, za njim je pa prišlo Auerspergovo, katero je zmatralo za svojo glavno nalogo, da pospešuje ponemčevanje v Avstriji. Nastopili so bili za avstrijske Slovane žalostni časi, ki pravo za pravo Še danes neso minoli. Še vedno imajo Nemci prvenstvo v naši državi, kar je deloma posledica nemških zmag na francoskih bojiščih. Pa še druge slabe posledice je imela ta zmaga. Za Evropo je nastopila doba militarizma. Nemčija se je vzlic svoji mogočnosti jela bati za svoj plen in za svojo eksistenco. Vedela je, da si je s svojimi zmagami nakopala nevarnega sovražnika ouo-stran Vogez. Začela je torej pomnoževati vojsko. To je pa dalo povod tudi drugim državam, da so pomnoževale vojske svoje. Bremena za vojske množila so se po vsej Evropi in jih sedaj že težko prenašajo evropski narodi. Prišlo je že tako daleč, da mnogi narodi že žele vojne, da bi se naredil konec sedanjemu neznosnemu stanju. Nemška zmaga je pa tudi močno uplivala na orijentalsko politiko in tu ne baš Slovanom v škodo. Rusija je našla priložnost, da je napravila luknjo LISTEK. v „Nemesis'*. (Is nemščine prevol N. li.) „Kako je z ladijo „Nemesis?" zaklical je bogati trgovec "VVerner svojemu knjigovodji. „Pripravljena je, da odplovi. Tu je pismo zavarovalne družbe !u "VVerner pregleda hitro polico ter mrmra zadovoljno smehljaje se pred se: 150.000 mark, — dobro, prav dobro! „Recite kapitanu, da bode danes zvečer odplovil." „Kapitan je v komtorji in nujno želi govoriti z vami, gospod Werner." „Nujno govoriti ? To pač ne bode toli važno! No, ljubi Herman, recite mu, naj ustopi." Nekoliko trenotkov pozneje stala je starega mornarja zagorela postava pred trgovcem. „Kaj mi prinašate, kapitan?" „Nič dobrega, gospodine Werner. Moštvo neče odploviti, misli namreč, da ladija ni več za morje." „Ali vi ne morete spametovati te druhali?" Vidim, vi kapitan, so starate, stari ste, previdni, bojazljivi . . . „Jaz bojazljiv?" vskliknil je moruar ter oble- v Pariški dogovor, in je kar naznanila velevlastem, da naj se razveljavi določba, po kateri bi ne smela imeti vojnih ladij na Dunavu, v Črnem morji pa le neznatno brodovje. Ker je Francija bila poražena, ni nobena velevlast ugovarjala in zbrisana je tako bila jedna posledica krimske vojne.. Dogodki 1875. do 1877. leta so pa še dalje prevotlili Pariški dogovor. Več balkanskih Slovanov je osvobodila zma-gonosna Rusija in Berolinski dogovor je razveljavil znova nekatere Rusiji nepovoljne določbe Pariškega dogovora. Da je v Parizu vladal še Napoleon III., bi Rusija gotovo na Balkanu ne bila dosegla tacih uspehov, ker bi gotovo bila Francija porabila ves upliv in vso svojo silo, da ostane Pariški dogovor v popolni veljavi. Uspehi Rusije na Balkanu so pa imeli za Nemce nepovoljne posledice. Veljava Rusije se je povekšala in začela se je borba za prvenstvo v Evropi. Ta borba ni bila krvava, temveč le diplo-matična. Rusija je imela pri tem ugodnejše stališče, ker ni imela tacih sovražnikov, kakor Nemčija. Razni dogodki so doveli do tega, da se o evropski usodi več ne odločuje v Berolinu, nego v Peterburgu. Nemci zatorej dvajsetletnice francoske vojne ne morejo nikakor biti posebno veseli. Nemčija je zjedinjena, pa ne popolnoma, ker na milijone Nemcev biva še zuuaj mej nemška države. Srečni pa Nemci neso, plačevati morajo velike davke in mnogi se že povprašujejo, je li bilo zjedinjenje vredno tacih bremen. Tudi skupna nemška ideja se ni po-sobno globoko ukoreninila v narodu. Skoro po vsej Nemčiji pojavljajo se partikularistične stranke. Da se danes začne podobna vojna, kakor se je pred dvajsetimi leti, bi gotovo vsi Nemci ne šli več tako naudušeni v boj. Zaradi neznosnih državnih bremen je pa jel razjedati mogočno državo črv socijalizma. Vsa sredstva, ki so se poskusila proti tej notranji bolezni, bila so dosedaj brezuspešna. Niti narodnogospodarske reforme niti sila ničesar ne pomagajo. Socijalnodemo-kratične ideje spodkopljavajo v Nemčiji najmočneji družbeni red, spodjedajo pa tudi narodno zavest. Socijalist je mejnaroden, to je: nemški socijalni demokrat ne ljubi nič bolj Nemca nego Francoza, del, „za Boga, kdo drugi bi ne smel kaj tacega reči." „Ve8 svet poreče tako, ako ne morete strahovati moštva." „Ne tako, gospod "VVerner! Jaz bi jih že strahova!, a jaz sam mislim, da bode to staro podganje gnezdo zrušilo se v prvem viharji." »Bi li bilo zavarovalno društvo tvegalo toliko vsoto za ladijo? Tu je pismo. Poglejte sami, gospod kapitan !u ^Zavarovalno društvo stori, kar mu drago, a življenje človeško, življenje ljudij se vender ne meče tako lahkomišljeno v nevarnost! Da vam dokažem, da strahu ne poznam, bodem odplovil. Odgovornost pa zvračam na vas! — Zdravstvujte !tt „Že dobro!" klical je VVerner za odhajajočim, „že dobro!" in demonsk smehljaj zaigral je ob njegovih velih ustnicah. * V starem pomorskem mestu zmatrali so Wer-nerja za previdnega in spretnega trgovca, ki umeje z neizprosno brezozirnoBtjo zasledovati eroj smoter: obogateti hipoma. On se ni plašil nobenega, še tako predrznega podjetja, kadar se mu je kazal dobiček in sreča mu je bila doslej vedno zvesta. Ladije njegove bogato nakrcane plovile so po morji in se ne ceni svojstev nemške narodnosti, ne pozna več nemškega narodnega ponosa. Ker se je socijalizem globoko ukoreninil mej narodno maso, lahko rečemo, da že milijoni odraslih Nemcev ne poznajo več narodne zavesti. Ta faktum je gotovo žalosten in mora s skrbjo napolnjevati vsacega nemškega državnika, tem bolj ker se baš na narodno idejo opira zjedinjena Nemčija. Će se narodna zavest mej narodom uniči, spodkoplje se tudi stališče državi. Vse to so pa le nasledki velike nemško-francoske vojne in nemške požrešuosti pri sklepanji miru po končanih krvavih bojih. Seme, katero so tedaj usejali nemški državniki, je obrodilo jako grenek sad, katerega se ne more veseliti noben pravi nemški rodoljub, kateremu je mari trajna sreča narodova, ne pa le hipna slava. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. julija. Novi deželni zbor bukovinski. V bukovinskem deželnem zboru bode 14 Ru-munov, 7 Nemcev, 5 Poljakov in 3 Rusini. Vladna stranka bode imela nad 20 glasov, nemško-liberaloa stranka pa le tri. Deželnim glavarjem imenovali bodo najbrž barona Wasilka. Namestnik deželnega glavarja bode pa kak Poljak. Nemški liberalci bi radi, da bi se to mesto zopet izročilo njih pristašu dr. Rottu. % nanje države. M usko francoska, zveza. „Novosti" hudo napadajo Nemčijo in AvBtrijo, ki delata ovire Rusiji na Balkanu. Avstrijo dolže, da si hoče prisvojiti ves Balkan, kakor si je prisvojila Bosno in Hercegovino. Da se pa to prepreči, priporoča omenjeni list zvezo s Francijo. Ker so „NovoBti" glasilo ruske liberalne stranke, tudi njenemu članku ni pripisovati posebne važnosti. Vlada se na mnenje tega lista ne ozira. Makedonski škofje. Italija je podpirala v Carigradu bolgarske želje glede cerkvenih zadev v Makedoniji. Pozneje sta se italijanskim prizadevanjem pridružili še Anglija in Avstrija. Imenovanje makedonskih škofov bode pri volitvah gotovo, koristilo bolgarski vladi. Vladna stranka bode kazala na ta uspeh bolgarske vračale navadno z velikim dobičkom domov; kadar se je pa katera potopila, bila je gotovo zavarovana za znatno vsoto, ki mu je več nego nadomestila škodo. Tako si je Werner v razmerno kratkem času pridobil veliko premoženje. Razven bogastva svojega, poznal je Barao Še jedno veselje: svojo hčer Lujizo, lepo cvetečo deklico. Za njo snoval je velike načrte, srečo njeno hotel je ustanoviti 8 Bijajno ženitvijo in si je mej mnogimi trgovskimi snubači že izbral najsposobne-jega. A srca neso blago, o katerem se lahko razpolaga, in tako so se proti načrtu njegovemu pojavile nepričakovane ovire. Ko je "VVerner hitel za kapitanom, prišla je Lujiza v pisarno poupraševat po očetu svojem. Namesto njega našla je v pisarni le Hermana, mladega knjigovodjo, ki je bil ob jeduem gospoda "VVernerja oddaljen sorodnik. Samo jeden pogled je zadoščeval, da je deklica zapazila mladega moža otožnost. „Kaj vam je, ljubi Herman?" upraša ga sočutno. „0 nič, prav nič, draga Lujiza!" „Vi hočete žalost bvojo meni prikrivati? Neseni li vašega zaupanja vredna ?" „V najpolnejši meri draga Lujiza, toda . . ." note. V Sofiji se sedaj nadejajo, da bode vladna stranka v novem sebranji močnejša, nego je bila dosedaj. Ruski listi in rctzorozenje. Ruski listi začeli so v zadnjem času pisati o razoroženji. Prvi bil je „Graždauin", o katerem je znano, da ima zvezo z ruskim dvorom. Zarad tega zbudila je njegova pisava sploSno pozornost. Zdaj se mu je pridružil „Svet", kateri pravi, da bi pri shodu nemškega in ruBkega carja bilo mogqče dogovoriti se q tej zadevi. Če bi 8e kaj jednacega, res moglo doseči, bila bi velika dobrota za ubogo, pod orožjem zdihajočo Europo, a žal, da je malo upanja. V francoski zbornici interpeloval je v soboto poslanec Chiche, kako je to, da je generalni državni pravdnik Quesnay de Beaurepaire imenovan komanderjem častne legije. Que8nay de Beaurepaire je namreč še le jedno leto častnik in bi v zmislu dekreta z dne 16. marca 1852 mogel dobiti tako odlikovanje še le drugo leto. Zbornica je odložila razgovor o tej interpelaciji za jeden mesec. Tedaj bodo pa že parlamentarne počitnice. Da Boulangerjevemu pristašu Cbi-che-ju ne prija odlikovanje generalnega državnega pravdnika, kateri je največ pripomogel k političnemu uničenju njih vodje, si lahko mislimo. Nova stranica v Italiji. V Italiji snuje se nekda nova konservativna stranka. Imenovala se bode „narodna konservativna stranka" in bode jiriznavala Rim za stolico italijanske kraljevine. K tej stranki pristopi mej drugim več duhovnikov. Snovanje te stranke je v zvezi s papeževo vožnjo po italijanskih tleh. Glede rečene vožnje naj omenimo, da klerikalni listi še trdijo, da zemlja, po kateri se je papež vozil, ni italijanska, ampak pripada Vatikanu. Govori se, da hoče Vatikan (.'''lo protestovati proti temu, da se ono ozemlje prišteva Italiji. To seveda ni prav verojetno, ker bi papež s tem, da bi le ta del rimskega ozemlja re-klamoval zase, priznal indirektno, da je vse ostalo mesto italijansko. To pa ni drugače mogoče, kakor če bi v Vatikanu čutili potrebo, sporazumeli se z italijansko kraljevino, a tako daleč stvari še neso dozorele. Zavarovanje delavcev. V belgijski zbornici poslancev predlagala sta Janson in Casse, da se uvede zavarovanje delavcev proti nezgodam in hi v ta namen morala država donašati jedno desetino, delavci dve desetini, delo-dajatelji 7 desetin. Če bi se delavec poškodoval po lastni neprevidnosti in krivdi, pa ne dobi nobene odškodnine. Vodja konservativne veČine Woeste se je pa izjavil, da so sicer pristaši njegovi za zavarovanje, toda predlagajo, da bi donašali v ta namen samo delodajatelji, delavci bi pa imeli pravico do odškodovanja, če se poškodujejo tudi po svoji krivdi. Konservativna stranka pokazala se je torej delavcem prijaznejša, nego liberalna. Predlogi konservativcev so pa tudi nekoliko opravičeni. Pri določevanji, se li kdo poškoduje po svoji krivdi, se kaj rado malo pristranski postopa v korist delodajate-Iju. Število delavcev, ki bi se nalašč poškodovali, je pač majhno a se veuder često sliši, da se je ta ali oni v tovarni poškodoval po svoji krivdi. Branili j a. Nek francoski list priobčil je pismo grofa d'Eu, zeta brazilijskega cesarja dom Pedra, vojnemu ministru začasne vlade. V tem pismu se ponuja, da je pri]>ravlje>i ustopiti v službo rejmbličanske vlade. On je pripravljen služiti pod vsako vladavino narodu, kateri ga je bil vsprejel v naročje svoje. Da bi bilo to pismo resnično, ne verjamemo, ker je grof ven-der moral vedeti, da se vlada ne bode dala preslepiti. Drugače bi si tega piBina tolmačiti ne mogli, kakor da si je grof hotel pridobiti Ž njim popularnost, če se pismo kje objavi. Saj se govori, da se je princ tudi v neki severni pokrajini še pred uatajo bil izjavil, da se bode dinastija umaknila, če v zbornici dobe večino republičani. To bi pač spominjalo na Orleanskega princa, ki se je bil vrnil v Francijo s pretvezo, da hoče ustopiti v vojake, a so ga potem /uprli. Omeniti je, da je grof d1 Eu tudi Orleanske rodbine. Dopisi. „No? . . „Vedite torej! Kakor me ljubezen vaša osre čuje, zmatram vender za svojo najsvetejšo dolžnost, da o najinem zuanji obvestiva vašega očeta. Vi ume-jete, da se s tem podajem v nevarnost, da se bodem za večno ločil od vas, in to je, kar . . .* „Nikarte se prehiteti, ljubi Herman!" „Kako bi jaz, ubožni sorodnik, katerega je vaš oče le iz usmiljenja vzel v svojo hišo, katerega je počastil z zaupanjem Bvojim, svoje oči povzdignil do vas? Kaj bi rekel on na to, kaj ošabni vaš brat? Koliko imam upa rja. da sem vam glede bogastva jednak?" „Vi ste si mojega očeta zaupanje pošteno pri služili, mojemu bratu pa ste zaradi njegove lahko živnosti skrajno potrebni. Podvojite gorečnost svojo, vse drugo pa donese bodočnost." „Kakor bo te besede, draga Lujiza, za me osrečevalne, se vender bojim najhujšega, kajti jaz moram, jaz hočem, očetu vašemu povedati vse." „0n je Že vse čul, gospodine mladi!" začul se je za njima gaspoda Wernerja glas." .Idi, Lujiza, govoriti mi je z gospodom Hermanom par besed." Z ljubezni polnim, bojazljivim pogledom na osuplega Hermana ostavila je deklica pisarno. (Konec prib.) Iz < cikljiiii ].ri Kranj i 21. julija. [Izv. dopis.] |ČuvŠi včerajšnjo veselico podružnice svetega Cirila in Metoda v Cerkljah pri Kranj i, spomnil se je človek nehote „besede": Na kraški zemlji, katero je opisal naš Erjavec. Tu in tam poslušalo je skoro zgolj kmetsko občinstvo deklamacije, gledališko igro, govore, vspre-jelo jih z živim zanimanjem, naudušilo se z&uje i živa priča narodne zavesti ter težnja po njej. Veselica imela bi se vršiti pod milim nebom na županovem vrtu, a Periin jo je nam zasolil z oblaki, gromom, bliskom in dežjem, da se je morala izvršiti v kritih, tesnejših prostorih. Pričela se je zvečer ob pol devetih sCegnarjevo pesnijo: Hej rojaki!" Deklamoval jo je prav dobro g. Gras-selli, dijak, ploskalo mu je tudi kmetsko občinstvo. Po kratkem presledku stopila sta pred nas lepi prikazni: gospodična Julijka Vavknova in Ivanka Bohinjcev a. Prva je bila v ta večer mlada žena, druga njena hišina v igri: „Popolna žena". Soprog mladi ženi je bil g. Ivan Vavken. Pričkala sta se mož in žena tako vrlo, da sta vsprejela mnogo pohvale, zlasti kmetsko občinstvo sta spravila v glasen smeh. Gospdč. Bohinjec — hišna umela je jako dobro kazati svoji mladi, a dokaj neredni gospodinji z gibkim jezičkom nevoljo svojo. K mladima poro-čencema je prišel v vas „strijček" — gospod B o rš tn i k, ki se je ta večer pokazal tudi kmet-skemu občinstvu v svoji rojstveni vasi. Naj ga ne hvalimo mi, pohvalili so ga sinoči njegovi rojaki — vrli kmetje. Kmalu po igri stopila je na oder gospodična Angela Vavken. Deklamovala je Žemlje v o Samoto". Sprva se ji je tresel glasek, a kmalu se ojunači, da smo čuli pravo pesen Takoj potem smo začuli Ceguarjevega „Duhovnika Smirnijana." To je bila prava deklamacija, deklamovalec g. Ivan Hribar, dijak. — Uvrstil se je potem prizor: Naš novi hlapec iz igre: „Danes bomo tiči." Meljhijor (gospod Borštnik) in Plaveč (g. I. Vavken). Pri tem prizoru nasmejati se mora vsak poslušalec, da se izvaje prizor tako, kakor sta ga ta dva gospode. Pri zadnji točki vsporeda iznenadil je vse občinstvo, zlasti navzočno razumništvo zahvalni govor kovača Janeza Šteraz Zgornjega Brnika Iz ust neukega, preprostega kmeta nesmo še čuli tako logično vezanega ter gladkega govora. Mislili urno, da mu ga je kateri izobraženec prej spisal, ter da se ga je le na izust naučil. A zrasel je na njegovih tleh, o čemer smo se uverili pozneje pri napitnicab v Vavknovi gostilnici. Izmej tujih odlič-njakov so veselici prisoBtvali: Viktor Globočnik, beležnik (ki je tudi ustanovnik podružničin) poleg petih drugih goBpodov iz Kranja, iz Ljubljane gosp. Ivan Hribar z obiteljo itd. Iz kranjskega &olf»lcega okraja 18. julija [Izv. dop.] UčitelJ8tvo kranjskega šolskega okraja imelo je 16. t. m. v Kranji svojo redno konferencijo. C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. A. Žumer otvori zborovanje ob 9. uri, pozdravi vse navzočne učitelje, predstavi novega c. kr. okrajnega glavarja gosp. dr. Gstetteuhoferja ter ga prosi, kakor doBedaj, tako tudi v prihodnje pospeševati s svojim uplivom ljudsKo Šolstvo kranjskega okraja. Gosp. okrajni glavar se zahvaljuje v jedernatih besedah na ta pozdrav, želi učiteljstvu pri njegovem težavnem, a važnem poslu najboljših uBpehov in obljubi, da bode deloval vedno, dokler bode zastopal to okrajno glavarstvo, v korist in napredek Bolstva. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika o nadziranji šol. Iz njegovega poročila smo spoznali, da imamo v gosp. nadzorniku izbornega, za napredek narodnega šolstva jako vnetega šolnika. Res, on je pri nas na svojem mestu! Podal nam je marsikak migljaj in svet, kako odpraviti še obstoječe nedostatke in zapreke nadaljnemu procvitaDju šolstva. Druga točka so bili podrobni načrti za realije na vseh kategorijah ljudskih šol domačega šolskega okraja. Te načrte so sestavili posamični odseki in sicer za jednorazrednice gg. Luznar, Okorn — poročevalec — in Rozman za dvorazrednice gg. Benedik — poročevalec — in Jelenec; za trorazrednice g. Vavken in za štirirazrednice gg. Kragl — poročevalec — in Pezdič. Načrte za dvo-tro in čveterorazrednice odobrila je konferencija brez večje debate, pri načrtu za jednorazrednice unela se je daljda debata ter končala s tem, da se po nasvetu gosp. Luznarja poročilo vrne odseku, ker je gosp. poročevalec Okorn ni sestavil v sporazumljenji odsekove večine, v zopetno posvetovanje in poročanje pri bodoči konfereneiji. Kot tretja točka bilo je poročilo gosp. nad-učitelja Jelenca o „metodi pri početuem pouku v zemljepisji." Poročal je jako obširno ter konečno stavil nasvet: „Današnja konferencija naj sklene, prositi slav. c. kr. okrajni šolski svet, da nam pripomore do prepotrebnega učila — zemljevjda kranjskega šolskega okraja — pri šolskih vodstvih pa delovati na to, da si vsaka šola oskrbi načrt šolskega poslopja in šolskega kraja ter načrt Šolskega okoliša. Dalje smo sklenili rabiti po vseh šolah Grub-bauerjeve zvezke, določili učne knjige za prihodnje šolsko leto ter slišali poročilo knjižničnega odbora. Poelednjič se je vršila volitev v knjižnični in stalni odbor. V prvi odbor so voljeni gg. Kuster, Pezdič, ltežek, Jelenec in gospica Jugo vic, v drugi pa gg. Vavken, Kragl, Papa in Jelenec. Po dovršenem dnevnem redu zaključi gospod predsednik zborovanje ob 1. uri popoludne s trikratnim „živio" na presvetlega cesarja. Skupni obed, pri kojem je bil navzoč tudi gosp. okrajni glavar, imeli smo na vrtu gosp. Petra Majerja ml. Tu so se vrstile lepe napitnice, naši pevci pa divno peli slovensko pesem. Pozdravili smo tudi brzojavno isti dan v Ljubljani zborujoče učitelJBtvo Ljubljanske okolice, na kar so nam oni ozdravili. Tako nam je minol jako znamenit dan, kate-terega se bo z veseljem spominjal vsak učitelj našega okraja posebno, ker smo imeli prvikrat mej seboj novega g. okrajnega glavarja. Predno je prišel k nam, slišali smo, kako iskren prijatelj je ljudskemu šolstvu in učiteljstvu. Čestitali bo nam naši tovariši Logaški, da dobi c. kr. okrajni šolski svet takega vrlega predsednika. Čuli smo zadnjič dva njegova govora. Iz obeh je velo veselje, da, navdušenje za ljudsko šolstvo in blaginjo učiteljstva. „ Postavil sem si", govori gospod okrajni glavar, „gotov cilj in ta cilj bom skušal po moči doseči, dovesti ljudsko šolstvo v tem okraji na kolikor mogoče visoko stopinjo ter mu pripraviti dostojno domovje. V to svrho pa potrebujem pomoči vas V8eh. Zato mi je ljubo, da se v raznih, neugodnih slučajih zatekate k meni!" Radovali smo se vsi takih besed ! Na skupno delo torej! —e— Iz Kamnika 21. julija. [Izv. dop.] Vaš cenjeni list je že večkrat poročal o znamenitostih Kamniških. Pred nekaj časa je opisoval zanimivi boj mej severom in jugom. Danes blagovol ite, gosp. urednik, vsprejeti mej Bvoje dopise nekaj vrstic o našem izbornem redarstvu, katero spada k našim posebnostim. Če pri nas redar najde na ulici človeka, ki bi ga imel peljati v zapor, gre si včasih poiskat delavca, da opravi ta posel. Če bi se gosp. redar ne spomnil koj na to, omenim samo prizor pred klobučarjem poleg Čitalnice. Morebiti pa je gospod redar vender pozabil na to, ni čuda, saj je že precej časa od takrat. Bolj se bode gotovo spominjal na sledeče dejanje: Po „Veliki ulici" je stopal pred kratkim nekoliko vinjen revež iz okolice s kosom na hrbtu. Sam sebi zapoveduje: „Eins, zwei" in druga taka povelja, ki si jih je zapomnil Bog ve kedaj. Policist stopi k njemu, mu vrže koš po ulici in ga neusmiljeno suje. Naš redar se zmatra po občni misli za nezavisnega vladarja v mestu. Jedno noč sam pije čez določeno uro v krčmi, drugo noč gre v krčmo, ki je zopet čez uro odprta terjat globo. On stavi meščana na isto stopinjo s potepinom. No, tukajšnji gospod beležnik mu je odpravil vsaj nekatere predsodke. Gosp. redar se bo pač spominjal res zanimivega prizora v pisarni omenjenega gospoda, kamor je bil poklican zaradi brezobzirnega postopanja proti nekaterim meščanom. Še drugo, res častno, nalogo sta rešila — tu sta bila oba — naša redarja. V nedeljo popoludne gre šest Italijanov, ki delajo na železniški progi, po trgu. Veselo pojo. Ljudje jih gledajo in se jim smejejo, ker ne umejo njih petja. Pred šolo stopita redarja proti njim. Vsi bkratu utihnejo Redarja pa jih kljubu temu, da jih ui bilo niti treba opominjati, naj utihnejo, zgrabita in ko se hočejo delavci izgovarjati, potegneta sable in jih začneta s ploškama biti po hrbtih. Vsi ljudje so bili nejevoljni, ko so zvedeli, zakaj so jih odgnali v zapor. Ali se tako dela red? Klubu temu, da se slišijo vedne pritožbe zoper naše redarje, se vender nič ne ukrene proti njim. Morebiti bodo te vrstice kaj koristile. Kedar bo imel čas, se zopet oglasi, če mu bodete dovolili prostor v listu Nevesekdo. Domače stvari. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je darovala povodom poroke g. Stibernika domoljubna družba, zbrana pri gosp. Hausenbicblerji v Zavci, 7 forintov. Častiti družbi ter pošiljatelju, g. Ljudevitu Hudoverniku — • mestnemu kapelanu v Celji — presrčna zahvala. — (Deželni o dbor k r an j ski) je imenoval dr. E. Klimek-a, sekundarija v tukajšnji bolnici, okrožnim zdravnikom na Bledu. — (Irredenta ne miruje.) Povodom razpusta društva „Pro I.'«tria" demonstrirali so Itali-lijani Tržaški še isti dan. V prostorih društva „Unione ginnastica" svirali so razne demonstrativne komade. V noči dne 18. t. m. pa so se znosili nad cesarskimi orli na nabiralnicah pisem po raznih delih mesta. — (Narodni papir.) Razprodajanje vi-zitnic, naznanilnih kartonov, pisemskega papirja in zavitkov iz zaloge „Krajcarske družbe" za Narodni Dom je prevzel tudi bukvovez in knjigotržec gosp. Gerber na Kongresnem Trgu. — („Brusa") izšla je 14. štev. Vsebina: Iz Henrika Heiue-ja poezij. — Premišljevanja Izidorja Muzloviča. — Plemenita osveta. — Ka-li ? — Go spod profesor Gratzy. — Dopisi. — Dobro se je izvil. — „Neue Freie Presse". — Incognito. — V šoli. — Franco Maričen. — Ferdinand v kopeli. — „Slovenski Dom". — Drobiž. — Telegrami itd. — (Za zgradbo novega gledališč a) od dal je deželni odbor dela na podlagi došiih mu ponudek tako: 1.) Zidarska in tesarska dela (72.000 gld.) tvrdki Tbnniesovi; 2.) kamnosd-ška dela (12.000 gld.) konzorciju, obstoječemu iz gg. Srečko Toman, Peter Toman, Alojzij Vod nik in Vinko Čamernik. 3.) Kleparska dela (6000 gld.) gg. Srečkotu No 1 kiju in Jos. S t ad-lerju. 4.) Traverze in železuino (5000 gld.) E Hammerschmidtu. Delo se ima takoj pričeti — (Matura) na tukajšnje j c. kr. višjej gim naziji vršila se je od dne 12. do du6 22. t. m. Delalo jo je v a-oddelku 30, v A-oddelku 33 kandidatov. V a-oddelku je napravilo 5 kandidatov ma turo z odliko, 14 jih je bilo aprobirauih, 9 jih je palo na dva meseca, 2 pa na jedno leto. Z boljšim vspehom pa so delali abiturijenti v A-oddelku. Z odliko jih je napravilo 11, aprobirauih je bilo 18, dva bosta ponavljala Čez dva meseca iz jeduega predmeta, dva pa čez leto dnij. — (Himen.) Zaročil se je v soboto 19. t. m gospod Anton Lokar, vrli narodnjak in strojar v Ajdovščini z gospodično Marijo II m o lak ovo z Lo kavča. — (Izkopavanja v barji.) Grof Attems s Štajerskega začel je pred nekoliko dnevi razko pavati in presledovati nekdanja mostišča (Pfah bauten) v Ljubljanskem barji in z najdenimi pred meti napolnil nekda že dva zaboja- Gosp. grof ima i/.vcHtno dovoljenje, da sme izkopavati, a zdi se nam vender, da bi ne bilo neumestno, ko bi se skr belo, da bi posebno znamenite najdbe ne šle iz dežele. Sicer se utegne zgoditi, da bodo drugej imeli lepše predmete, nego mi, ki smo na lici mesta Kakor smo čuli, našle so se 1876. 1. na meatu nekdanjih mostišč tri človeške lobanje in jedna čeljust, a kam so prešle, nam ni znano. Le toliko čujemo, da jih v našem muzeji ni ln te lobanje bile se gotovo izredno znamenite! — (Eksekutivni odbor jubilarne g o spodarsko-šumarske izložbe v Zagrebu.) doposlal nam je glavni program in „obćenite usta nove" za rečeno razstavo, ki se bodo otvorila dne 15. avgusta in trajala do 2 9. septembra 189 1. Razstava bode v proslavo petdesetlet- nice hrvatskn-slavonske kmetijske družbe, glavni namen pa jej je, da domači in inostranski svet spozna gospodarske in gozdarske proizvode hrvatske in da se 8 tem pospešuje gospodarstvo naroda. Oglasila za to razstavo se imajo doposlati najkasneje do 31. marca 1891, vsa oglasila in napisi imajo biti hrvatski. Stalna (permanentna) razstava obsezala bode poljske pridelke, vinarstvo, pivničar-stvo, sadjarstvo, vrtnastvo, čebelarstvo, avilogojstvo, ribarstvo, gospodarsko graditeljstvo, hišno obrt, go-zdarstvo, lov iu rudarstvo, začasna razstava pa živinorejo, vrtnarstvo, ovočje in grozdje. Z razstavo združena bode loterija. Dobitki bodo določeni iz razstavljenih predmetov. —(Bosensko-hercegovski vojaki na Dunaji.) Ob priliki cesarjevega rojstvenega dne 18. avgusta, bodeta prvikrat defilirala pred cesarjem dva batalijona boseusko-hercegovska, namreč Sarajevski (štev. 1.) in Mostarski (štev. 4.) Pripeljala se bosta s posebnim parobrodom do Trsta, od tam pa po železnici na Dunaj, kjer se bodeta udeležila praznovanja rojstvenega dne cesarjevega ter vsak po jedenkrat tudi na straži v cesarskem dvoru. — (Iz zavarovalnih krogov.) Kakor se poroča, sklenila bo vodstva zasebnih zavarovalnih družeb, da ustanove posebno bolniško zavarovalno društvo za svoje uradnike, ker so tedenski zneski, katere plačujejo splošne bolniške blagajne prenizki, da bi ž njimi mogle shajati osebe, nahajajoče bo v boljih socijalnih odnošajih. Pravila za to novo društvo so že skoraj gotova ter se bodo v kratkem predložila v potrjenje. — (Iz Trsta) se nam piše: Dne 13. t. m. bil je v Skednji delavski shod. Navzočnih je bilo nad 150 slovenkih delavcev. Shod otvoril je kurjač gosp. M. Samec, poudarjajoč vzbujanje mej slovenskimi delavci. Dal je potem besedo mlademu govorniku krojaču Andreju Klemenčiču, ki je kri-tikoval neslogo mej delavci in obširno in dobro razpravljal težuje delavcev, ki hočejo postavnim potom doseči svoje pravice. Delavski shod, ki se je vseskozi vršil v slovenskem jeziku in lepem redu, vspre-jel je naposled soglasno resolucijo, po kateri bi bilo odraslim delavcem delati normalno le osem ur na dan in bi se delavcem morala dati tudi volilna pravica. Na predlog delavca KrečiČa sklenilo se je tudi: Odbor naj skrbi, da se ustanovi list, ki bi izključno branil delavske koristi in izhajal dvakrat na mesec. — (Po Bosni in Hercegovini) potujeta v poučno-zabavne svrhe gospoda Barabant, upravitelj iztočne železnice francoske, in Dormov, višji in žener državnih rudnikov francoskih. "V Mostar pa je došel prešli teden iz Metkoviča stotnik japonskega cesarja Take« k a T h a ni a ne. Tudi njegovo potovanje ima namen proučavati narodne običaje v teh deželah. , — (Ruska vojna la d ija „Vladimir Mo-nomah") zapustila je po dvameBečnem bivanji v Miljah dno 20. t. m. Tržaško pristanišče, — (Požar.) V Gorenjivasi pri Ribnici pogorelo je v noči mej 18. in 19. t. m. 13 hiš. Prostovoljno gasilno društvo iz Dolenje vasi je hitro prišlo na pomoč in z vstrajnim delom omejilo požar. — (Koliko Ljubljana v jednem letu potrebuje.) V preteklem letu 1889. upeljalo se je v Ljubljano in zadacalo: 19.080 hI vina, 1195/// vinskega mošta, 65 /// sadnega mošta, IG.238 hI piva, 3712 volov, 8310 telet, 2734 ovac, 2297 jagnjet, 196 prašičkov, 7403 prašičev. Dalje 540 kv svežega in suhega mesa, 17.247 gosij in rac, 44.628 parov kokošij, 260 srn in divjih koz, 1885 zajcev, 261 ki črne divjačine, 107 fazanov in divjih peteli nov, 286 gozdnih jerebic in kljunačev (slak), 5052 ki žlahtnih rib, v olje uloženih sardin in sardel, 5052 Aro klinov in navadnih morskih rib, 15.989 ki polenovk 990 hl octa (kisa), 1599 kv riža, 50.471 kv moke 4809 ko ovsa, 29.247 kv sena in otrobov, 281 kv zelenjave, špargljev in zelenega graha, 6706 kr svežega sadja, kostanja in orehov, 1157 kv suhega in ukuhanega sadja, 625 kv surovega masla, gosje masti, lojevih in druzih sveč, 2671 ki to Išče, suro vega loja in koščene masti, 37.485 /.•/ svinjske masti slanine (špeha), 38.170 ki mila, 39.823 ki sira 1,486.608 jajec, 145.934 ki laškega, orehovega olja in petrolja, 7714 ki druzega olja, 28.717 trt3 trdih drv in borovega lesa, 7140 ms mehkih drv in butare 197.918 ki oglja, 199.388 bo premoga. — (Novo sejmišče v Zagrebu,) bode v kratkem gotovo, na prostorih takozvane „Zavrtnice nekdanjega igrališča Zagrebške mladeži. Ceste, ki bodo obdajale novi sejmskitrg uredile se bodo tako, da bodo služile tudi za jezdece in bicikliste. Ves prostor meri preko 25 oral in ga je kupilo mesto za 49.121 gld. Začasno prirejenje stalo bode kacih 6000 gld. Zahodnji del namenjen je za vsakdanjo prodajo deželnih pridelkov, lesa itd. ter za name-šČenje raznih kolib. Ostali prostor pa bo razdeljen na posamične oddelke, katere bodo ločile široke ceste. Prostora bode tam prilično za 8000 glav goveje živine, 2000 telet, 4000 prašičev, 2000 konj, in 3000 raznih voz. Na severni strani bode se zgradila začasna koliba za tehtnico, tržni komisari-jat in redarstveno ekspozituro, pozneje pa se bode zgradilo definitivno poslopje v to svrho. — (NamediciniČnera in blazničnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani) oddati je služba sekundarija. Prošnje naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 16. avgusta t. 1. — (Razpisana) so: Mesto okrajnega glavarja v politiški upravi na Kranjskem, začasno, eveutuvaluo mesto vladnega tajnika, okrajnega komisarja in vladnega koncipista. Prošnje do 10. avgusta t. 1. — Pri deželne vlade računskem oddelku v Ljubljani razpisano je mesto računskega asistenta. Prošnje do 20. avgusta t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 22. julija. Kralj Aleksander in bivši kralj Milan odpotujeta jutri zjutraj za več tednov v Niš. Protić ja bode spremljal. Ristić pojde v Vranjo, kamor je Belimarković že odšel. Kolonj 22. julija. „Kolnische Zeitung" javlja: Porta neče dati zadoščenja za umorjenega srbskega konzula Marinkovića v Prištini. Tudi zahtevo za odškodnino vdovi je odklonila. Kristijanija 22. julija. Mesto Hammer-fest v nedeljo po noči večinoma pogorelo. Škoda ceni se na pet milijonov kron. London 22. julija. „Standard" javlja iz Šangaja, da so v Kitaji bile velikanske po-vodnji. Okolu Pekinga je vse pod vodo, brez števila ljudij je potonilo. London 23. julija. Kongresu za mirovna nadsodišča predložila se je resolucija, da bi se sklenilo pogodbe, po katerih bi bili narodi vezani, pojavljajoča se nasprotstva predlagati razsodiščem. Madrid 22. julija. Uradni telegram iz Malage javlja iz Melile: Arabci streljali so na majhen oddelek španjske konjice. Jedea konj ranjen. Oddelek španjskih vojakov šel je na pomoč in ščitil povratek konjikov. Razne vesti. * (Z ruskega dvora.) Iz Peterburga javlja se, da se bode skoro v ruski cesarski hiši vršila zanimiva zaroka. Najstareja hči cesarjeva, velika kneginja Ksenija, zaročila se bode s svojim bratrancem velikim knezom Aleksandrom Mihajlovičem. Navzlic bližnjemu sorodu privolil je car v to zvezo, ker je ženitev iz ljubezni. — Ruski car odprl bode letos osebno veliki svetovnoznani sejm v Niž-nem Novgorodu. — Ruski prestolonaslednik pa se poda te dni k razstavi v Kazan. * (Nov vodovod na Dunaji.) Vsled zje-dinjenja Dunajskih predkrajev z Dunajem v jedno veliko upravno celoto, nastala je potreba, da se tudi na te raztegnejo vse one ugodnosti, katere podajo Dunaj svojim prebivalcem, mej katere spada v prvi vrsti dobra pitna voda. Nameravajo torej pomnožiti že obstoječe vodovode z novim takozvanim „Tiefquellen-VVasserleitung" iz Dunajskega Novegamesta. Neko angleško društvo prevzelo je haje financiranje te zadeve, ki je s tem zagotov Ijena, kakor se poroča. *(„Pest.er Llovdu" odvzet debit.) Srbski minister notranjih zadev odvzel je poštni debit „PeBter Llovdu" zaradi tega, ker piše neprijateljski proti srbski vladi. * (Simpatije francosko-ruske) pokazale so se, kakor pri vsakej ugodni priliki, tudi ko so nedavno praznovali v Peterburgu živeči Francozi spomin razrušenja Bastilje. Francoska stanovanja bila so okrašena z ruskimi in francoskimi zastavami in pri slavnostnem banketu, na kateri so bili povabljeni odlieneji ruski književniki in novinarji, vsprejeta je bila z burnim navdušenjem zdravica nečega Francoza ruskemu carju in Rusiji. Isto tako bila je vsprejeta zdravica ..simpatijam, katere Rusi goje proti Francoski, ter onemu naravnemu in iskrenemu čuvBtvu, ki ga francoski narod izkazuj" ru- I skemu orjaku." Na te besede zakličejo vsi: Živela Rusija! godba pa zaigra rusko himno, katero so vsi poslušali stoje. Berolinski listi pišejo nekako zlobno o tem proslavljenji. * (Bolgarski beguni.) Kakor poroča Be-ligrajski „Dnevni list" množe se beguni v bolgarski vo|ski, ubežali so mnogi častniki in vojaki, ter je bolgarska vlada dala ustreliti dne 17. julija 40 vojakov, kar je v zvezi z zaroto Panice. Govori se tudi, da so zasledili novo zaroto. * (Predrzen tat.) Pretekli petek zgodila se je jako predrzna tatvina na Dunaji. Pri belem dnevu razbil je nek človek na „Mariahilferstrasse" s pestjo veliko stekleno okno juvelirske prodajal-nice ter pograbil več razstavljenih stvarij, s katerimi je hotel pobegniti. Že prej oglasil se je, proseč miloščine v prodajalnici, a ni bil zadovoljen z malim darom, katerega so mu hoteli dati. Bliščeči kamni in zlatnina zmešali so ga tako, da je s krepkim udarcem razdrobil šipo in s krvavečo roko pograbil, kar je mogel ter pobegnil. Mnogo stvarij pa je padlo na ulico. Kondukter mimo vozečega tramvaja bil je prvi, ki je zgrabil tatu, katerega so odvedli na policijo. * (Srebrne, zlate in dijamantne poroke.) Po statističnih podatkih se je konstatovalo, da 10°/o zakonskih dvojic učaka petindvajsetletnico, iz mej tisoč jedna dvojica petdesetletnico, na deset tisoč jedna šestdesetletnico svoje poroke. * (Na grobu svojega deteta) ustrelila se je na Dunaji pretekli četrtek Anka F. mlada soproga uecega hotelskega tolmača. Nesrečna žena bila je po smrti svojega deteta neprestano razburjena, pohajala VBak dan na njega grob ter pogosto izraževala željo, da bi najraje počivala poleg svojega liubimca. * (Prav m ud j a rs k o.) Kakor poroča Zader-ski „Narodni list" pripeljali so dne 13. t. m. na Llovdovaro parobrodu iz Dalmacije na Reko dva človeka imenom Mustafa BerkiČ in Sali Ošik, rodom iz Hercegovine, ki sta umobolna. Nesrečneža nastanili so v redarstveno ječo, kakor kake zločince, in drugo jutro odpeljala sta ju dva orožnika in jeden redarstven stražar v Budimpešto, kjer so jih oddali v blaznico. * (Boj tihotapcev in carinarjev.) Iz Carigrada se javlja, da se jo preteklo sredo vršil velik boj pri Beicosu nasproti Terapiji. Carinske uradnike, ki so z 10 žandarmi zaplenili tri konje, obložene z ^tihotapljenim tabakom ter jih hoteli odgnati, napadlo je 25 oboroženih tihotapcev na konjih. Pri prvem strelu pobgenili so žandarmi ter pustili carinske uradnike same, od katerih sta bila dva ubita, ostali pa teško ranjeni. Dva oddelka konjice poslala sta se pozneje za pobeglimi tihotapci. * (Trinajst ribških ladij) utopilo se je pri zadnjih viharjih na obalih francoskih v obližji Urkadskih otokov, ter je poginulo 51 oseb. * (10 3 dni j se je postila.) V Allentownu v Pennsylvaniji je pod zdravniškim nadzorstvom ženska, katera se je do 12. t. m. postila že 103 dni. Tu gre namreč za veliko Btavo. Stanje postilke je še le 103. dan postalo kritično, ker jo je začela viti božjast in so se jej začele po tilniku prikazovati temnorudeče pege. Zadnjih 14 dnij postilka niti vode ne pije. * (Eksplozija v telegrafnem uradu.) Pretekli petek dogodila se je v glavnem uradu „Western-Union-Telegraf-Company" v Novem Yorku v sobi za električne baterije eksplozija, vsled katere je popolnoma pogorel gorenji del poslopja, tudi urad „Newyork Associated-Presse" bU je uničen, Škoda iznaša 250 000 dolarjev. * (Devetkrat poročena.) Kdo bi se ne mogel ločiti, če se more gospa VVeston?! Ta dama je v poslednjih 8 letih bila devetkrat poročena in njen prvi in poslednji mož je bil gospod VVeston. Bil je tudi njen drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi mož. Srečna dvojica bila je prvikrat poročena v cerkvi metodistov, drugikrat v katoliški cerkvi v Dublinu, tretjikrat jo je poročil na krovu ladije anglikanec, nadalje jo je poročil kraptist, unitarec, svedenborgijanec, presbitarijanec, spiritualist in državni uradnik. Gospod Weston še ni bil zadovoljen in je hotel, da bi ju še poročil kongregacijoualist. Siguren zdravilen n«peli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja uli slabega prebavi jenja, napenjanja, tiScanja glavobolja, pomanjkanja slaBtij do jedi} in drugih slabo-Btij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S ei d 1 i t z -p r a Se k". Skatljica l gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo vamtveno znamko in podpisom. 4 (55 — V) 19T1M jjmuiim zit VNe leto i.IJ«mi : 21. julija: Rozalija Klopčlč, posestaikova hci, 17 let, Florjanske ulice št. 24, za jetiko. 22. julija: Franca Lampel, psenikova hči, 19 let, Tržaška cesta št 19, za Brigthovo boleznijo. — Ivan Fa-bian, delavec, 40 let, Hrenove ulice Št. 16, za jetiko- — Karolina .Mil.-k, učiteljica, 38 let, Žabjak št. 6, za jetiko. — Marija Vidic, delavka, 26 let, Poljanski trg št. 5, za srčno hibo. 23. julija: Ivah Žagar, delavčev Bin, 7 mesecev, Stre-liške ulice št. 11, za katarom v želodci. V deželni bolnici: 21. julija : Marija Mittag, delavka, 28 let za jetiko. 22. julija: Lica Kub, gostija, 63 let, za emfizemoni. Meteorologično poročilo. Cas opazovanj ••• Stanje ,,, barometra v mm i peratura Vetrovi 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737- 9 mm. 738- 4 mm. 736-7 mm. 14-4° C 18-3° C 14 0° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. Neb( Mokrim v mm. 1-001 obl. obl. jas. dežja. Srednja temperatura 19-60, za 4-0° pod uormalom. nZ)-u.i}.a,3sls:si "borza, dne 23. julija t. 1. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) včeraj — danea Papirna renta.....gld. 8845 — gld. 88-45 Srebrna renta.....„ 89 60 — „ 89 70 Zlata renta....... 10905 — „ 109 10 5°/0 marčna renta .... „ 10115 — n 10125 Akcije narodne banko . . „ 985— — „ 982- — Kreditno akcijo.....„ 30.V— — „ 304 90 London........ „ 116*25 — „ 11625 Srebro........ „ —•— -- „ —•— Napol......... „ 9 21 •/, — „ 9 21 (J. kr. cekini .... . „ n-5'2 — „ B*68 Noiuške marku..... „ 56 85 — „ !->6 85 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 25) gld. 132 gld. 50 kr. Državne srečko iz 1. 1864 100 . 176 „ 50 , ngerska zlata reuta 4°/0.......102 „ 15 , Ogerska papirna renta 5°/0...... 100 T 10 „ Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. !21 „ 50 n Zemlj. obč. avstr. 4l/9"l0 zlati zast. listi . . 115 „ — „ Kreditno srečke......100 gld. 195 „ 50 „ Rudolfovo srečke..... 10 „ 19 „ 50 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 .. 154 , 7f> „ Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 218 „ 50 „ Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in ob britki izgubi najinega presrčno ljubljenega sina JOSIPA SMOLE-TA in za jako veliko udeležbo pri pogrebu izrekava svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujeva gg. udom krajnega šolskega sveta Dol. Logaškega, si. vodstvu Dol. Logaške šole, visokočastiti duhovščini, pokojnikovim šolskim tovarišem za ginljivo žaloBtinsko petje in darovani venec, rodbinam Pavla in Ivana Grudna iz Jeličnegavrba pri Idriji in Frana Arkota iz Dol. Logatca za prekrasne darovane vence. Dolenji Logatec, dne 22. julija 1890. (563) Josip in Terezija Smole. ^avurovalua družba za življenje išče spretnega zastopnika za Kranjsko pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe s priinarefereucanii pošiljajo naj se pod Vertre-ter 1171" na Annoncen-Expedition A. HirschSeld v Trstu. (564-1) Zalivala z a v a r o v »1 ii i družbi n a življe it je „THE GRESHAM" v Londonu. Najina pokojna mati bila je pri gorenji družbi za znatno glavnico v našo korist zavarovana. Po njeni smrti je generalni /HNlopniU v l.jult-Ijjanl gospod 4JiilrGCKG po 1 p. Dunaj, Rotunda. j V Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*4.