Položi svoj kruh na mojega, potem pa jej z vrha in ne z dna. Armenski pregovor naš tednik Številka 32 Letnik 50 Cena 15L- šil. (150,- SIT) 14. avgusta 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA S preureditvijo blagovnega sektorja Zveze-Bank si hočemo zagotoviti obstoj na domačem tržišču. KONRAD BLAJS V Šentjanžu je bil prvi študentski festival - Rebrški farani skrbijo za ohranitev kulturne dediščine. Na iniciativo Tone-ja Lindiča so Rebrčani obnovili Blažunov križ (desno). Poslikal gaje Kaplčan Ma-loveršnik. V Podkraju (fara Rebrca) pa je Otmar Gunther Bergmann dal renovirati pri Hanzeju Elbeju v Globasnici Črnežlnov križ. POLITIKA Pogovor z globaškim podžupanom Bernardom Sadovnikom, vodjo volilnega biroja Demokracije 98. Strani 2/3 SREČANJE KPD Drava iz Žvabeka je tudi letos uspešno priredilo srečanje vižarjev na Svetem mestu. Stran 9 KULTURA Kvartet New Svving z znanim pevcem Otom Pestnerjem je poskrbel za romantično vzdušje v Žitari vasi. Stran 10 2 Politika Politika Mag. Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Za resnično demokracijo NSKS je novembra 1993 izvedel temeljno glasovanje vseh funkcionarjev vseh slovenskih organizacij na temo: skupno zastopstvo - da ali ne? Odmev je bil zelo razveseljiv. Sodelovalo je skoraj 70 odstotkov vseh uradno registriranih odbornic in odbornikov (1102). Razveseljiv je bil tudi izid glasovanja; za skupno neposredno izvoljeno zastopstvo se je izreklo 659 odbornic in odbornikov. Prav tako je znano, kakšne so bile posledice temeljnega glasovanja - namreč nobene. Narodnemu svetu ni uspelo prepičati ZSO, da bi se opredelila za pluralistično zastopstvo na osnovi tajnih neposrednih volitev. Zato se je leta 1995 odločil, da se spremeni v Novi NSKS in sam izvede volitve. Spremenil je svoja pravila; po starih je temeljil na krščanskih načelih, po novih pa lahko postane član NSKS vsak/a koroški/a Slovenec/ka, „od duhovnika pa do komunista" (bivši predsdnik dr. Matevž Grilc). Na volitvah Novega NSKS je sodelovalo 6049 koroških Slovenk in Slovencev (z vpisom v volilni imenik); dejansko se je volilne pravice poslužilo 4516 pripadnikov. Toliko za poživitev spomina. In kje stojimo danes? Politični uspehi izostajajo (med redkimi izjemami so zadnje občinske volitve in nedavni sklep občine Bekštanj), krčenje finančnih sredstev pa ni povzročilo samo večjih lukenj v blagajnah organizacij, temveč tudi večjo nevoščljivost v narodni skupnosti. Notranje-slovenski odnosi so postali skrajno hladni, boj za prostor pod soncem uničujoč. V osrednjih organizacijah, tako politič- nih kakor kulturnih, vlada zbeganost. Nekateri vplivni „na-rodni funkcionarji" se je skušajo otresti tako, da se zagrizejo v svoj prav - v trdnem prepričanju, da so elitama manjšina v manjšini. Posledice te zbeganosti so za prihodnost narodne skupnosti lahko usodne. Ljudje na bazi se še bolj oddaljujejo od svojih „narodnih voditeljev". V svoji osamljenosti so eni nažrti na ..celovške gospode", drugi ignorantski, tretji pa so docela brez zaupanja. Nevarnosti, da dobijo v takšnih okoliščinah odločilno besedo ljudje, ki pod pretvezo narodnih interesov v resnici iščejo koristi zgolj zase ali za svoje ustanove, nikakor ne gre zanemarjati. Te ne zanima obči narodni blagor, pa naj še tako glasno zatrjujejo, da si prizadevajo za demokracijo in narodne interese. Govorijo „v imenu ljudstva", dejansko pa mislijo s tem čimveč finančnih subvencij, svojo častiželjnost ter uveljavitev ali ohranitev svojih oblastnih pozicij. Ljudstvo jim je v resnici deveta briga. Nanj se ozirajo tedaj, ko potrebujejo njegovo demokratično legitimacijo. Ko so jo dobili, so že pozabili, kdo jim jo je dal. Volitve Novega NSKS - vsaj doslej - niso pomagale premakniti razprave o skupnem zastopstvu z mrtve točke. Na drugi strani je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik lani povedal besede, ki upravičujejo rahli optimizem. Zelo bi bilo želeti, da bi se uresničile. Zares zadovoljni pa bomo lahko šele, ko se bo v narodni skupnosti uveljavila politika, ki ne zagovarja demokracije samo v teoriji, temveč predvsem tudi v praksi. Nekateri funkcionarji potrebujejo narodno skupnost za demokratično legitimacijo svojih interesov. Za nov pristop Ipolitičnemu delovanju Demokracija 99 - volilna zveza EL, LIF, Zelti jn Združenih Zelenih, je globaškemu podžupanu Bernardu Sadovniku zaupala vodenje volilnega boja. Z njim se jeiovarjal Janko Kulmesch. Naš tednik: Konec maja 1998 so EL, Zeleni, LIF in Združeni Zeleni (VGO) obvestli javnost, da bodo na naslednjih deželnozborskih volitvah kandidirali pod imenom Demokracija 99. Prejšnji teden ste imeli v tinjskem domu klavzuro. Kakšni so njeni rezultati? Bernard Sadovnik: Rešili smo vsa strukturalna vprašanja in izdelali smernice za koncept volilnega boja. Kot vodja volilnega boja pa imam nalogo, da izdelam celotni koncept. Ste se pogovarjali tudi o glavnem/glavni kandidatu/kandidatki? Demokracija 99 ne bo poznala enega samega glavnega kandidata, temveč jo bo vodil tim štirih kandidatk/kandidatov. Njihova imena še niso znana - razen predsednice VGO Andreje Wulz. To vprašanje bo dokončno rešeno konec septembra. Kaj naj bi signalizirala kandidatura Demokracije 99, predvsem pa njeni kandidati? Signalizirali naj bi predvsem nov pristop k političnemu delovanju ter medsedbojno spoštovanje in toleranco. V volilnem boju hočemo dokazati, da je složno in stvarno politično delovanje kljub različnim mnenjem mogoče. Omenili ste nov pristop k političnemu delovanju. Kaj hočete s tem povedati? Slej ko prej smo priča politiki, ki jo maloštevilne elite skušajo ukazovati od zgoraj. Taka politika nima prihodnosti. Ljudje na bazi je ne sprejemajo, ker natančno spregledajo, kdo si zares zanje prizadeva in kdo ne. Kdor je doma v komunalni politiki, se tega Važne strukturne odločitve Demokracije '99 • Glavni zbor je glavni odločilni gremij, ki daje glavne okvire za delovanje Demokracije 99. Pristojen je tudi za vsebinsko usmeritev, personalne in finančne odločitve. Zbor sestavljajo po dva zastopnika Enotne liste, Liberalnega foruma, Zelenih in Združenih Zelenih ter vodja volilnega boja, ki pa nima glasovalne pravice. • Predsedstvo je eksekutivni organ, ki se tedensko srečuje in obravnava aktualna vprašanja ter izvaja sklepe glavnega zbora. • Vodja volilnega boja izvaja sklepe predsedstva in glavnega zbora ter vodi pisarno Demokracije 99. • Pisarna Demokracije 99 je v Celovcu, VillacherstralBe 8/1 (tel.: 0664/4111647). zelo dobro zaveda, npr. predsednik EL Andrej VVakounig. Mislim, da nihče ne more odločati v visoki politiki, če ni v domačem okolišu dokazal, da ljudje upoštevajo njegovo delo. Tudi ne moremo na eni strani zahtevati od deželnih politikov, da upoštevajo demokratična načela, če na drugi strani sami nismo nič boljši. Kaj pomeni to za slovensko narodno skupnost? Upam, da bo tudi v naši narodni skupnosti prišlo do generacijske spremebe. Če manjšinske politike ne bomo radikalno spremenili, bomo dolgoročno imeli več slovenskih organizacij kakor koroških Slovencev. Ne delajmo si utvar: ozračje v deželi se je sicer zboljšalo, prijave k dvojezičnemu pouku rastejo - jezikovna kompetenca ter število družin, v katerih je pogovorni jezik slovenski, pa radikalno padata. Krivi za to so tudi današnji manjšinski politiki, ki mladim družinam nič ne nudijo in se raje ukvarjajo z organizacijami kakor 2 ljudmi. Kaj naj bi bila naloga slovenskega narodnega politika? Njegova naloga je, da ne zahteva samo dvojezičnih napisov, temveč tudi socialno varnost naših ljudi. Trenutno temu ni tako, ljudje pa se poslavljajo od narodne skupnosti. Če me bo kdo zaradi teh ugotovitev kritiziral, da filozofiram, mu odgovorim: tega nisem odkril jaz, to vedno spet slišim od ljudi v domači občini. Prav tako pa velja: kdor se za ljudi briga, ta žanje v politiki tudi uspehe. Kdor pa nima za sabo ljudi, temu še tako lepe funkcije nič ne pomagajo. Kako hoče Demokracija 99 upoštevati te potrebe? Demokracija 99 se je odločila za Program, ki krepi prikazani pristop k političnemu delovanju. To ne velja samo za manjšinsko vprašanje. Tudi glede varstva okolja oz. kanalizacije že dolgo dokazujemo, da smo na strani šibkejšega. Nadalje se zavzemamo za enakopravnost podeželja in da bodo na podeželju lahko preživele predvsem tudi delavske družine. Zelo pomembno je za nas sodelovanje Koroške s Slovenijo in Furlanijo-dulijsko krajino ter krepitev obmejnega prostora. Posebno pa nam gre za odpravo političnega Proporca in spremembo volilnega reda, ki bi malim strankam 0|ajšala vstop v deželni zbor. EL še ni določila svojih kandidatov za Demokracijo 99. Kdaj se bo to zgodilo? D tem bo odločalo deželno zborovanje EL, ki bo v nedeljo, 2T septembra 1998. Kdo naj bi bil po Vašem mnenju prvi kandidat EL? O tem ne odločam jaz, sicer bi nasprotoval temu, kar sem prej poudaril - potrebujemo namreč več demokracije. Osebno pa bom seveda izkoristil pravico delegata. Zato bom kot prvega kandidata EL predlagal Andreja VVakouniga, ki je v času, ko so drugi odpisali EL, vztrajal in politično riskiral svojo glavo. Ravno v tem času pa smo kot samosto- jno gibanje dosegli tudi zgodovinske uspehe. Poleg tega izpolnjuje Andrej VVakounig glavni pogoj za to nalogo - ima dolgoletne izkušnje v občinski politiki, ki so za delo v deželnem zboru neobhodno potrebne. Navsezadnje pa je Andrej VVakounig človek, ki vedno išče pogovor. Zaveda se, da je samo z dobronamernim pogovorom mogoče doseči tudi uspehe. Hvala za pogovor. Slej ko prej smo priča politiki, ki jo maloštevilne elite skušajo ukazovati od zgoraj. Taka politika nima prihodnosti. Če manjšinske politike ne bomo radikalno spremenili, bomo dolgoročno imeli več slovenskih organizacij kakor koroških Slovencev. ZELENI_____________________ Stoisits za manjšinske jezike v teletekstu ORF Manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisits zahteva, da bi v teletekstu ORF dnevno objavili nekaj strani „predvsem v hrvaščini, slovenščini in madžarščini". „Tako bi pripadniki narodnih skupnosti imeli prednost, da lahko ob vsakem času ponoči in podnevi prikličejo informacije v svojem maternem jeziku," poudarja državna poslanka Zelenih. SOCIALDEMOKRATI____________ Posch stavi na ustavno določilo in Evropo Manjšinski govornik SPO v dunajskem parlamentu VValter Posch je zahteval, da se v avstrijski ustavi zakorenini ustavno določilo (Staatszielbestimmung). Krivdo, da do tega še ni prišlo, pripisuje OVP. Posch: ..Ustavno določilo mora postati del naslednjega koalicijskega sporazuma, ne glede na to, kdo bo naslednji koalicijski partner SPO." Posch je zelo vesel, da je avstrijski parlament sprejel ratifikacijo evropske okvirne konvencije o zaščiti narodnih skupnosti. Ta daje, tako Posch, državnim vladam precej možnosti pri iskanju pragmatičnih rešitev. V privatnem radiu vidi Posch veliko pridobitev za narodne skupnosti. Manjšinski govornik SPO se je izrekel tudi proti diskriminaciji homoseksualcev. Nadalje je zahteval ..obširno šolsko vzgojo glede človekovih pravic na področju ksenofobije (sovraštvo vsega tujega) in rasizma". NEW YORK___________________ Slovenija predseduje varnostnemu svetu Varnostni svet je eden najpomembnejših organov OZN (Organizacija združenih narodov-UNO). Njegova naloga je predvsem zglajevanje in reševanje vojaških konfliktov v svetu. V mesecu avgustu mu predseduje Republika Slovenija, ki je bila lani izvoljena za nestalno članico VS (stalne članice so Francija, Kitajska, Ruska federacija, Velika Britanija in ZDA; nestalne članice so izvoljene za obdobje dveh let). Mandat Slovenije v VS poteče s koncem leta 1999. 4 Gospodarstvo Z novimi ukrepi v uspešnejšo prihodnost Blagovni sektor Zveze Bank (letni promet: 270 milijonov, sodelavcev: 127) si hoče zagotoviti obstoj na domačem tržišču. Odslej sta samostojni Zadrugi samo še Pliberk in Škofiče. Problemi, s katerimi se že leta ubada blagovni sektor avstrijskega zadružništva, so znani. To velja tudi za slovensko zadružništvo na Koroškem. Vodstvo Zveze Bank je zato že nekaj časa razmišljalo o konkretnih korakih, ki naj bi čimprej zagotovili pozitvno poslovanje njenega blagovnega oddelka. Konkretno so se odločili za naslednjo preureditev: s 1. avgustom je Zadruga-Market Pliberk prevzela poslovanje zadrug v Dobrli vasi, Železni Kapli, Globasnici, Šentjakobu v Rožu, na Brnci in Bistrici na Zilji. Nadalje je prevzela Zadruga-Market center v Šmihelu, predvidoma s 1. septembrom pa bo prevzela tudi poslovanje v Kotmari vasi (samostojnost je ohranila samo Zadruga-market Škofiče). Od njih je v celoti odkupila bla- Konrad Blajs, poslovodja Zadruge-Market Pliberk NAŠEMU TEDNIKU: „Dosedajšnji poslovodje ne bodo več opravljali poslovodskih obveznosti, zato pa se bodo lahko v večji meri posvečali strankam. “ go, vozni park in napravo EDV. Konrad Blajs, ki je doslej vodil Za poslovodjo je bil imenovan Zadrugo-Market center v Šmi- helu. Ta ne bo ukinjen, načrtovano pa je poslovanje na drugih področjih. Zadruge, katerih poslovanje je prevzel Pliberk, bodo ostale samostojne kot lastniki stavb in obratnih naprav. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poslovodja Blajs utemeljil prednosti tega koraka. Pozitivne učinke, predvsem glede zmanjšanja stroškov, pričakuje zato, ker bo nova centrala vodila celotno nabavo, prodajo ter cenovno politiko. Osnovni blagovni sortiman bo za vse zadruge identičen, posebno skrb pa hočejo posvetiti tudi strokovnemu svetovanju kupcev. Konrad Blajs: „Sedajšnji poslovodje bodo vodili podružnice. Ker bodo razbremenjeni nalog poslovodij, se bodo lahko v večji meri posvečali prodaji in stikom s strankami." Janko Kulmesch AVGUSTOVSKA NABIRKA 1998 “Moj dar živi“ Pomoč ob katastrofah. Posebno pozornost namenja Cari-tas, ko pomaga v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki vedno zopet pomoči, ki je potrebna ob akutnih katastrofah, ki jih povzročajo vojne, slabo gospodarjenje in naravne katastrofe. Takojšnja pomoč ob katastrofah je bila potrebna ne le v Afriki temveč, tudi v Albaniji, Bangladešu, Bosni, Bolgariji, Grčiji, Haitiju, Iranu, Keniji, Kongu, Koreji, Hrvaški, Libanonu, na Poljskem, v Romuniji, Senegalu, Sudanu in na Češkem. Cari-tas skuša reševati konkretne probleme na kraju samem in tako učinkovito pomagati. Za primer naj služi pomoč beguncem. Med Etiopijo in Eritrejo so zopet vojni spopadi. Po nekaj dneh je bilo 120.000 ljudi na begu. Caritas je organizirala pomoč. Občila ne poročajo več o katastrofi v Ruandi. To pa ne pomeni, da begunci tam niso več problem. Kakor že v preteklem letu, se Caritas trudi pomagati beguncem iz Tanzanije, Zaira in Burundija, da se lahko vrnejo v svojo domovino in začnejo znova. Prizadetih je približno dva milijona ljudi. Že z vsoto 5000,- šilingov posamična družina lahko zgradi kočo, kupi seme in orodje. Pomoč za samopomoč. Mnogo je primerov, ko se iz prve pomoči ob katastrofi razvije projekt, ki ljudem odpre obzorje v prihodnost. Sodelovanje z vodji projektov na kraju samem zagotavlja, da se sredstva uporabljajo ljudem v prid. Projekt za ženske v Južni Afriki. Poljedelski projekt omogoča 250 družinam, predvsem materam samohranilkam, ki morajo oskrbovati do 13 otrok, da pridelujejo zelenjavo, koru- zo za preživljanje. Skupno je vključenih 3000 oseb. Poseben izziv je bila gradnja namakalne naprave. K skupnim stroškom v višini 2,8 milijonov šilingov je Caritas prispevala 810.000.-šil. Zaradi velike obdelovalne površine bo treba nabaviti še večji rabljeni traktor. Nadaljnji načrt predvideva mlin za koruzo, ki stane 75.000.- šil. Pri avgustovski nabirki lahko prispevate svoj delež za nabavo traktorja in mlina. Projekt za mladino v Sanzi-barju: Medtem sta z vašo pomočjo nastali mizarska in tehnična delavnica, kjer se izobražujejo vajenci. Vendar je izobraževanje vedno povezano s finančnimi problemi. Za nadaljnje oskrbovanje mladincev in za gradnjo skladišča za les za mizarsko delavnico ni sredstev. Za financiranje tekočih stroškov naj bi služila prašičjereja. Povpraševanje po svinjini je v Sanzibarju veliko. Iz prodaje mesa bi se projekt kmalu lahko sam vzdrževal. Izobraževalne ustanove za otroke in mladince v Ugandi. Škof iz škofije Lugazi se je obrnil na koroško Caritas, da bi mu pomagala pri gradnji otroškega vrtca in šole. Sedaj so otroci v zasilni baraki. Celotni projekt bi stal približno 500.000 - šil., uresničili pa bi ga v dveh korakih. 1998 bi začeli z gradnjo osnovne šole, 1999 pa bi postavili otroški vrtec. To poročilo o projektih je le majhen izsek tega, kar Caritas po vsem svetu dela. V mnogih deželah sveta ljudje čakajo, da vaš dar zaživi. Car. 5 Kmetijstvo naših kmetij Tokrat vam podrobneje predstavljamo Hirmo-vo kmetijo iz Gornje vasi pri Žvabeku. Kmet in mesar Franc Hirm se pri izdelavi produktov osredotoča v glavnem samo na mesene izdelke. Hirmova družina s svojimi produkti. Z leve: Franc, Martina, Stefanie, Katarina in Štefka. Kupci vedno bolj cenijo domače kmečke produkte 1500 salam in 1500 kg pršuta. Toliko Hirmova družina letno ustvari na do-mači kmetiji. Kupci vsebolj stavijo na domače produkte. Na zelo lepi novoobnovljeni kmetiji v Gornji vasi blizu Žvabe-ka obdelujeta zakonca Štefka in Hanc Hirm 9 ha veliko kmetijo. Od teh je 4,5 ha gozda ostalih, T5 ha pa je travnikov in polj. Po-'e9 Štefke in Franca doma pomado tudi še dedej Jakob in babica Marija za otroke (Katarina 3, Martina 6, Štefani 8) pa je kmečko delo seveda še pretežko. Ker j® v današnjem času zelo težko živeti samo od prodaje mesenih kmečkih produktov, je Franc že let zaposlen pri mesarnici partl v Dobrli vasi. Moderna kmetija vsebuje tudi Ve|ik hladilni prostor, brez katere-9a dandanes ni več možno profesionalno proizvajati kakovostne lesene produkte. . Pri Hirmu se v glavnem ukvarja-J° z načrtno svinjerejo. Del svinj Pmdajo tudi kot tako imenovane Piemenske svinje, ostale pa spitajo- Seveda je možno kupiti znancem sosedom in interesentom tudi ma|e žive svinje do 30 kg težke. Direktna prodaja. Pred devetimi leti sta Štefka (po pokli-' Cu prodajalka) in Franc začela obdelovati kmetijo. Kmalu navrh pa sta začela s produkcijo in prodajo mesenih proizvodov kot so npr. salame, suhe klobase, vse vrste klobas, pršuta, odojkov in narezkov. „Pri kolini letno zakoljemo 50 svinj, iz katerih naredimo 1500 salam in 1500 kg pršuta," tako Franc Hirm v pogovoru z Našim tednikom. Posebnost na Hirmovi kmetiji je tudi proizvodnja jelenovih salam, katere Franc kot zelo aktiven in navdušen lovec še posebno ceni. Cilji. Prihodnji cilj angažiranega kmeta je, da napravi mojstrski izpit mesarja, nakar se bo začel doma ukvarjati z direktno prodajo. Nadaljnja želja Štefke in Franca je tudi prodaja mesenih domačih proizvodov v drugih krajih Koroške. Daniel Košutnik Franc Hirm pri predelovanju mesa v svoji klavnici. sliki: NT/Fera NAČIN PRIDELOVANJA Pri Hirmu delujejo na naraven način, kar pomeni, da ne dodajajo nobenih kemičnih snovi. Svinje, ki jih imajo doma, zakoljejo in jih predelajo doma. Kot pri krmi tudi pri predelovanju ne uporabljajo nobenih kemičnih dodatkov. Važno je, da se pri vseh mesenih izdelkih uporabljajo samo naravne snovi. To iz tega razloga, ker so domači produkti kvalitetnejši od kupljenih, sta Štefka in Franc Hirm prepričana. PONUDBA IN CENE Družina Hirm se veseli vsakega naročila. Za pomoč pri izbiri objavljamo nekaj izdelkov s cenami. 1 salama 110-1 jelenova salama 130-1 kg pršuta 160.— 1 kg narezka 160-1 kg suhih klobas 90-1 kg odojka 80-1 kg hrenovk 70-1 kg kranjske klobase 90-1 kg ekstra- klobase 50-1 kg poljske klobase 120-1 kg pikantne klobase 60-1 kg krakovke 80-1 kg mesenega sira 50-1 kg Špeha 100- NASLOV Franc Hirm Gornja vas/Oberdorf 5 9150 Pliberk/Bleiburg Tel. 04356/2843 NASVETI Važno pri proizvajanju salam je, da se meso počasi suši - sušiti se mora okoli 7 tednov. Pri jelenovih salamah je potek sušenja krajši. To zato, ker je divjačina bolj suha. Meso in salame imamo najprej v suhem prostoru, nato pa jih damo v drug prostor, kjer je zrak še bolj suh. Kakor salame je treba pršut večkrat umiti, da se na njem ne prime plesno-ba. Upoštevati je treba, da traja proces sušenja pri pršutu in šunki od dva do štiri mesece. 6 Reportaža Zbor dunajskeg kluba z voditeljico Anjo Kapun. 1. ŠTUDENTSKI FESTIVAL „Če študent na rajžo gre..." Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju je prišel v leta. Kot se ob takem jubileju spodobi, so klu-baši vseh univerz skupno organizirali 1. študentski festival v K & K centru v Šentjanžu. In ta je odlično uspel. Preteklo soboto je potekal v prostorih in na vrtu K & K centra v Šentjanžu 1. študentski festival. Vzrok praznovanja je bila 75-let-nica ustanovitve slovenskega študentskega kluba na Dunaju, ki se je na začetku imenoval Klub slovenskih akademikov. V klubu so se že tedaj zbirali koroški študentje in zasledovali izobraževalne in narodnopolitične cilje. Klub je organiziral razne počitniške seminarje najužnem Koroškem, tako tudi v Šentjanžu, in usposabljal mlade študente za kulturno politično delovanje v domačih društvih in organizacijah. Klub je bil in je še danes “kovačnica" političnih in gospodarskih kadrov za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Za uresničitev člena 7. Zaostritev manjšinskega vprašanja na Koroškem v zvezi s postavitvijo nekaj dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 in z zakonom o dvojezičnih tablah -zanj je bil odgovoren tedanji deželni glavar Hans Sima (SP) - ni bilo brez posledic za nastajajoče slovensko študentsko gibanje. Ustanovitev slovenskega časopisa Kladivo- Cajtenge za koroške Slovence in napisne akcije Kladivarjev in simpatizerjev je našlo močno podporo v ljudstvu, manj naklonjeni pa so bili sprva predstavniki naših obeh centralnih organizacij. Ta doba v sedemdesetih letih je bila za Klub politično najbolj razgibana in vplivna na manjšinsko politiko na Koroškem. Kdo se ne spominja mogočnih solidarnostnih demon- stracij na Dunaju in v Celovcu, kjer so manifestanti - stari in mladi, slovensko in nemško govoreči skupaj - skandirali po ulicah „Člen 7 - naša pravica". Funda-ment tega širokega povezovaja pa je bila akcijska enotnost, ki je imela v klubu že dolgo tradicijo, ! kjub notranji ideološki in politični diferenciaciji, kar je bilo in je povsem normalno. To slavno obdobje klubskega učinkovitega političnega in kulturnega delovanja je že v analih naše polpretekle zgodovine. Mlajša študentska ge- MNENJA IN SPOMINI Jožko Buch. travmatolog na Dunaju, študent medicine od leta 1963 - 1967: Moja babica, ki je bila “domači zdravnik" in je imela številne poljudne zdravniške knjige, v katere ob njeni prisotnosti nisem smel pogledati, me je pravzaprav privedla k študiju medicine. Z dunajskim klubom sem navezal stike tik po maturi na seminarju ob Dobskem jezeru pri Ledincah. Na Dunaju sem se takoj vključil v Klub, kjer sem se prijetno počutil. Večino študijskega časa sem bil tudi v odboru, v funkciji predsednika in podpredsednika. Klub je tedaj imel svoje prostore v študentskem domu Korotan. Zanimivo je bilo tedaj v Klubu, da smo vedno našli skupen jezik, čeprav smo prišli iz različnih političnih in svetovnonazorskih taborov. Klub je bil zatočišče koro- ških študentov na tujem, kjer smo našli domačnost. Maia Haderlap. dramaturginja na Mestnem gledališču v Celovcu, študij gledaliških ved in germanistike (1979-1985): Dunaj, labirint ulic, kjer se razvija nov čut orientacije. Mondschein-gasse, temna ulica z rdečimi vrati, vhod v KSŠŠD. V prostorih kluba veselje, trenja, tu in tam občutek, da gre za resne stvari, da je treba delati za obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nočni sprehodi po ulicah mesta. Gledališke predstave in spet gledališke predstave. Klubske so včasih nervozne. Aleksandra Tehovnik. študentka politologije, sociologije in angleščine na Dunaju: Mene so že v gimnaziji zanimali jeziki. Ker sem pripadnica malega naro- da, se zavedam pomembnosti znanja tujih jezikov. __ Dunaj je evropska metropola. Študentska leta so doba osamosvajanja in emancipacije, pripravljalna faza v svet odraslih. Dunaj je mešanica narodov in to mi je zelo všeč in se zelo dobro počutim tukaj. V tem semestru vodim tečaj slovenskega jezika v klubu, ki ga obiskujejo tudi nemškogovoreči študentje in študentke s Koroške in drugih dežel. Navdušena sem nad njihovo zagnanostjo in zanimanjem. Atmosfera na festivalu v Šentjanžu je počitniško obarvana in mi osebno nudi možnost spoznati košček južne Koroške. Darko Wakounia. študent zgodovine in ruščine na Dunaju: Šel sem na Dunaj študirat, ker me je zgodovina že vedno zanimala. Odločitev za Dunaj je že družinska tradicija, moj oče je študiral na Dunaju in tudi drugi sorodniki. Dunaj je center znanosti v Avstriji. Študentsko življenje v klubu je v marsičem nadaljevanje stikov na gimnaziji. Klub mi je pomagal, da sem se vživel v "tujini". Eno je, da je klub neke vrste toplo gnezdo, na drugi strani pa sem občutil pri študiju v tujini - v Nemčiji in Rusiji, da je klub zame neke vrste ovira pri odpiranju nasproti drugim. Čeprav sem na Dunaju, v duhu ostanja na Koroškem. Simona Kraiaer. študentka scenografije v Gradcu: Študentski festival 98 se odvija prvič na tak način v Šentjanžu. 7 Reportaža neracija, ki je sedaj včlanjena in aktivna v klubih, danes išče in [^vija druge oblike delovanja. qO. o o peto oprominjetjo in a njim *udi mi in študentje". Na obdobje narodnopolitičnega aktivizma v sedemdesetih letih pa so na festi-^a|u spominjale info-mize z debelimi foto-albumi, po katerih so obiskovalci z velikim zanimanjem segali. Praznik. Poletna vročina je o°lj vabila na kopanje ali oddih ob hladnih jezerih kot pa na fešto. kljub krasnemu vremenu, sonce J® neusmiljeno pripekalo na vrt k & K centra, so se zbrali številni študentje/študentke iz Roža, Pod-,Une in Žile. Seveda niso manjkali "Veterani", nekdanji člani in aktivi-sti- med njimi 15 nekdanjih predsednikov in predsednic (Feliks Bi-^er> Avguštin Malle, Maja Hader-'aP, Mirko Boročnik, Franci Seraj-oik in drugi), en častni predsednik 'o sedanji predsednik KSŠŠD 9®sko Deskoski ter domačini. Idi-'čen ambient pod zeleno in koša-0 Cingarco je dal tej fešti očarlji-v° obeležje. Desno ob vhodu na dvorišče so bile postavljene inf o 'vn knjižne mize študentskih klubov, zastoja je bila tudi študentska 0r9anizacija univerze v Ljubljani in Mariboru. Prav tako sta bila pridna Radio korotan in ^9ora, ki bosta Poslala valove skozi eter ok-tobra jeseni, kla vrtu so bile postavljne številne mize in klopi za goste, prav tako je bilo za pijačo in jedačo odlično poskrblje- Proti večeru, ko je vročina že malo popustila, pa so se zvrstile kulturne točke - v pozdrav je zapel dunajski klubski zbor, ki ga vodi Anja Kapun, v hiši in na vrtu so brali avtorji Maja Haderlap, Fabjan Hafner, Janko Messner, Jani Oswald, prevajalec Ivana Cankarja Ervvin Koestler in psev-doliterati. V kletnih prostorih je potekal filmski happening, ki ga je pripravil Stefan Hafner, v pritličju pa je bila razstava Simone Kraj-ger in inštalacije Petre Kohlen-prath. Kantavtor Jani Kovačič iz Slovenije je navdušil s svojimi kritičnimi in duhovitimi pesmimi, za zaključek pa je nastopila jazz formacija “Tonč Feinig Funktet". Fešta je trajala pozno v noč, bilo je tudi dosti nostalgije, joogovorov, srečanj in kramljanja. Študentskega festivala so se udeležili tudi častni gostje, med njimi konzul Slovenije Marko Vreve ter predsednika ZSO in KKZ Marjan Sturm in Janko Zerzer. Besedilo in slike: Mirko Štukelj Skozi okna je zapel zbor dunajskega kluba. ureditev kot taka se mi zdi 2e|o primerna, ker se študentje Srečajo v večjem krogu tudi ^d počitnicami. Druga dobra stvar je, da se študentski klubi Povežejo in skupno organizi-rai° dan srečanja. Posrečene s° tudi info-mize, kjer se klubi Pmzentirajo širši javnosti, tudi naprej bo študentarija ostala akšna, kakršna je že vedno bila. fižBPo Jenšac. študent slavistike in zgodovine v Gradcu: Študentje smo bili do Pred nedavnim še politično ak-'vnejši. Imeli smo v osemdese-letih pereče dispute o manjšinstvu in se tudi pojavljali v javnosti. Oglašali smo se, ko s°_ prodajali gospod Smolle Pašo dvojezično šolo, pa tudi v bobi dež. vladarja Haiderja smo šli brisat tla v spomin na "or-dentliche Beschaftigungspolitik im 3. Reich". Sedaj so študentje postali precej apolitični, predvsem pa "bruci" (novinci), katerim se ne zdi več potrebno boriti se za uresničitev člena 7. Mislim, da sedanja klubska dejavnost študentov- vseeno ali v Gradcu ali pa na Dunaju - nagovarja mlajše študente predvsem s kulturnimi priredtivami: nastopi slovenskih kantavtor-jev, sodobna glasba, nastopi manj branih avtorjev, zbori in „žuri". Drži, da položaj ni podoben tistemu v osemdesetih letih, ko so študentje še pritiskali na politiko osrednjih organizacij. Šedaj so v ospredju družabna srečanja v slovenskem okolju, ki privabijo študente v klubske prpstore. ..Člen 7 za nas še vedno aktualen" Stanko Bučovnik je soorganizator festivala. Je absolvent dunajske univerze, študiral pa je teologijo in slovenščino. Zakaj ste se odločili, da organizirate študentski festival? Stanko Bučovnik: Konkreten povod za to srečanje je bilo gostovanje našega zbora v KSŠŠ v Gradcu letos vigredi. Tam se je ta ideja rodila. Ugotovili smo v pogovorih, da imamo veliko skupnih interesov. S tem projektom smo hoteli predstaviti naše delovanje širši publiki na južnem Koroškem. K & K center v Šentjanžu smo si izbrali zato, ker nam nudi potrebno infrastrukturo. Organizirali smo festival skupno z vsemi klubi. Koliko slovenskih študentov/študentk je sedaj vpisanih na avstrijskih univerzah? Na Dunaju imamo v klubski evidenci približno 250 do 300 oseb. Aktivnih študentov/študentk je v klubu 150. Pri nas sodelujejo tudi koroški študentje, ki prihajajo iz nemško govorečih družin. Zanima jih delovanje nasploh v klubu, obiskujejo pa tudi tečaj slovenščine. Takih primerov je kar nekaj. V zadnijh letih se študentje vpisujejo pretežno na univerzo za gospodarske vede. To zaradi tega, ker so za absolvente gospodarskih ved poklicne možnosti po študiju še najperspektivnejše. Večji delež pa študira pravo, medicino, tehniko, umetnost, literaturo in jezike. Skupno je vpisanih na avstrijskih univerzah nad 500 slovenskih študentov in študentk. Varčevalni paket je tudi močno prizadel študentari-jo. Kako ocenite socialni položaj slovenskih študentov? Nasplošno se je z varčevalnimi ukrepi zvezne vlade socialni (finančni) položaj poslabšal. Število študentov, ki mora delati ob študiju, se je znatno povišalo. Stroški za življenjske potrebščine so narasli, cene za študentske domove so Stanko Bučovnik višje, število študentov, ki prejema štipendije, je padlo. Zaradi zamude pri izvajanju študijskih reform so se študijska leta podaljšala in s tem tudi stroški. 50 odstotkov študentov je prisiljenih, da do zaključka študija tudi dela. Nekateri bodo kmalu zaključili študij. Kakšne so možnosti zaposlitve v domačih strukurah na Koroškem? Dejstvo je, da se velik del absolventov zaposli zunaj Koroške. Bilanca je takšna, da polovica slovenskih absolventov avstrijskih univerz in visokih šol ostane v tujini. Vzrok tega je visoka kvalifikacija absolventov, ki težko najdejo ustrezno delovno mesto na Koroškem. Nekateri pa ostanejo na Dunaju zaradi odprte družbene klime in odtujitve od domačega okolja. Poznam pa nekaj absolventov, ki bi se radevolje vrnili na Koroško, vendar ne najdejo delovnega mesta. V sedemdestih letih je bilo težišče klubskega delovanja na Dunaju in v Gradcu boj za enakopravnost koroških Slovencev, za uresničitev člena 7 ADP. Kaj Vam pomeni člen 7 danes? V principu mi pomeni isto kakor študentom svojčas. Razlika do preteklosti je v tem, da danes očitno to ni več primarni problem koroških Slovencev. Težko je najti skupni imenovalec v narodnostni politiki osrednjih organizacij. Člen 7 je za nas še vedno aktualen, to dokazuje tudi naša publikacija "Der Ortstafelkonflikt in Karn-ten" ki je pravkar izšla in jo prvič predstavljamo javnosti. Naše delovanje v klubu gre v to smer, da z našim političnim delom seznanimo čim več študentovskih organizacij o situaciji na Koroškem in o naših zahtevah. Hvala za pogovor! 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Dr. Andreas Bre- *-** * vodja podjetja L i „Breschan & Partner Wirt- schaftstreu- hand GMBH", Dr. Andreas priseženi pre- Breschan gledovalec bi- lanc in knjigovodstva, sodelavka Birgit Tho-masser pa je sprejela zaobljubo kot davčna svetovalka. Prisrčno čestitamo in obilo poslovnega uspeha. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili VVernig iz Dobrle vasi, Rajmeju Hudlu in Roku Bučovniku iz Goselne vasi, Su-sani Sturm iz Mokrij, Mariji Tomažič iz Šentvida, Ivanki Kor-dež iz Podjune pri Globasnici in Ljudmili Smrtnik iz Kort. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Pečnik iz Grabalje vasi, ki slavi 75-letnico. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Železni Kapli je pred nedavnim praznovala rojstni dan Marija Portsch. Čestitamo! Te dni praznuje Joži Otto-witz, bivši občinski odbornik SGS v Podgori pri Št. Jakobu svoj osebni praznik. Čestitkam domačih se pridružuje tudi EL in uredništvo Našega tednika. Včeraj je slavil osebni jubilej Fric Kert iz Nonče vasi. Čestitkam in željam domačih se pri: družuje EL in uredništvo Našega tednika. V Vogrčah je pred kratkim slavil 30. rojstni dan Pepej Po-lesnik. Slavljencu iskreno četi-tamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Mali vasi je obhajal osebni jubilej Alexander Motschnik. Slavljencu iskreno četitamo in želimo vse najboljše. Naslednje voščilo za rojstni dan in god naj prejme Voranc Linče iz Globasnice. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači in sorodniki. V Apačah je slavila osebni jubilej gospa Antonija Podgornik. Čestitkam domačih se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Pred kratkim je slavila v Selah na Šajdi osebni praznik Rezi Čertov. Za 40 pomlad ji iskreno čestitajo družina in znanci. Ob Pleškem jezeru je slavila 90. rojstni dan gospa Marija Zanki. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. V Globasnici slavi te dni osebni praznik član občinskega predstojništva občine Globasnice Hubert Kordež. Čestitkam Našega tednika se pridružuje tudi EL. V Slovenskem društvu upokojencev Šentjakob naj prejmejo čestitke za osebne praznike naslednji člani: Tonči Gabriel v Lešah, Mici Krištof v Veliki vasi in Čili Serajnik v Št. Petru. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnogazdra-va in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Osebni praznik je v Železni Kapli slavila Mili Jug. Za ta praznik ji želijo vsi domači in zanci vse najboljše in ji kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. 65- letnico je v Lepeni obhajal Luka Sadovnik. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnogo zdravih in uspeha polnih let. V Grabalji vasi je obhajala 75. življensko obletnico Marica Pečnik. Čestitkam družine se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Prav jutri bosta stopila pred poročni oltar Marica Vavče z Letine in Edi Komar z Metlove. Za novo skupno življensko pot jima želimo vso srečo, predvsem pa dobro medsebojno razumevanje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mari Kaizer iz Večne vasi pri Globasnici, Heleni Vauče iz Strpne vasi, Ernstu VVolblu iz Globasnice in Mariji Žele iz Doba pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 53. rojstni dan te dni obhaja Rozi Polesnig v Vogrčah. Iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovljnih let. V Goričah pri Borovljah je pred nedavnim slavila rojstni dan Brigitte Ogris. Vse najboljše! Društvo upokojencev v Selah čestita sledečim članom za osebne jubileje: Tomeju Maku - Minov na Šajdi, Mariji Dovjak - Hribernca na Kotu in Marti Velik. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrav in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev o o priciručujo u rodniotvo h J QOO ga tednika. 85. obletnico življenja je te dni praznovala Johanna Pratnekar na Bistri pri Pliberku. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta. Christian TrieBnig iz Loč ob Baškem jezeru (nastavljen pri podjetju ŠEZ v Beljaku) je te dni po dvoletni izobrazbi v Celovcu uspešno opravil izpit za mojstra elektronike. Hkrati je v Gradcu delal pol leta tečaj za kakovostni menedžment ter vigredi izpite prav tako pozitivno opravil. Starši, sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo uspeha na nadaljnji poklicni poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 70-letnico sta pred kratkim obhajali na Moščenici Nani Bister in Dori Muller. Čestitkam vseh znancev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Nadja Janežič iz Sel te dni praznuje rojstni dan. K osebnemu jubileju ji čestitajo vse prijateljice in prijatelji. Nadji in Karliju Krautzerju iz Šentpetra pri Šentjakobu se je pred kratkim rodila hčerkica Theresia. Staršem želimo z otrokom veliko veselja, mladi zemljanki pa obilo sreče v življenju. -4 v m ČESTITKA TEDNA Slavljenec v mladih letih v krogu svoje družine (z leve: teta Albina, žena Marija, hčerke Krista, Emi, Cilka in Milka, na sliki manjkata hči Marija in sin Štefan). Osebni praznik Boštlnovega ateja 3. avgusta je v Nonči vasi pri Pliberku slavil svoj 70. rojstni dan Štefan Hudobnik, p.d. Boštlnov atej. Leta 1959 se je poročil s Simonovo Micko - Marijo Riedl. V družini se je rodilo šest otrok - pet hčera in sin. Danes je slavljenec že dedej, ki se veseli, kadar ga obiščejo vnuki in vnukinje, ki se jih je medtem nabralo že devet. Štefan Hudobnik je vsa leta marljivo in premišljeno vodil svojo kmetijo in je poleg tega vseskozi do danes izvajal tudi funkcijo „mežnarja” v domači minonški cerkvi Marija na pesku. Slavljenec se je vedno zelo zanimal za slovensko politiko in je nekaj let deloval tudi kot zaupnik Narodnega sveta v Pliberku. Svojo narodno zavednost in politično zainteresiranost je uspešno posredoval tudi svojim otrokom. Številnim čestitkam ob lepem življenjskem jubileju se pridružuje NSKS in uredništvo Našega tednika. - •" r ^ \ r \ ^ J J p * PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA pOXUJ9j[J9jj Poletje - čas za iakobiz^Heiji^nblut PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA UVODNIK Drage upokojenke, dragi upokojenci! država še lahko plačevala upokojnine? Ravno za to se pa mnogo mladih ljudi odloči, da začne na privatni podlagi vplačevati za svojo poznejšo upokoj-nino. V tej zvezi nastajajo tudi novi poklici in sicer v socialnem skrbstvu. Vedno več upokojencev se že poslužuje raznih socialnih Časi se spreminjajo - kako naprej ? e si pogledamo k°jnino in vedno več bo servjsnjh služb kot so na i danes okolico - upokojencev. primer Jed na kolesih" in vedno več starih p|0^ se vse hišno oskrbovanje v pri- Ijudi - osamljenih ! Kaj se postavlja vprašan- meru bolezni, je zgodilo . '^^✓je - kako dolgo bo Ugotavljamo tudi, da je vedno več enoosebnih gospodinstev. z"\tavi se vprašanje ali se mladi Ijud-^e^je na ta način hočejo znebiti odgovornosti za družino in starejši rod? Večkrat se tudi zgodi, da beremo v časopisih, da v mestih v velikih stanovanjskih hišah - starejši ljudje umrejo in se jih šele po dnevih ali celo po tednih najde - čeprav je v hiši mnogo sosedov. Ali je svet postal tako mrzel do človeka? Kje je ostala ljubezen do bližnjega? Pozdravlja Vas Vaša Micka Vajeni smo od prej mnogoštevilnih družin, kjer so otroci ostali doma in se po navadi v domačem kraju poročili in potem še prihajali na rodni dom. In danes se poročijo v tuje kraje, ustvarijo svoje družine in se tako odtujijo rodnemu domu in največkrat ostanejo starši sami. Dokler so sami še zdravi -drugače pa jim preti od-hod v dom starih. Časi so se po vojni spremenili - kar prej ni bilo n. primer, gre danes že vsako dekle nekam na delo in si zasluži svoj denar in ni več pozneje v zakonu odvisna od moža. Ustvarijo se družine z največ dvema otrokoma ali pa še to ne. Ogromno ljudi pa se odloči za samski stan, ker je življenje lažje in cenejše. S tem nastajajo veliki problemi. Z nazadovanjem rojstev nastanejo problemi - vedno manj ljudi bo, ki bi lahko skrbeli za starostno upo- 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 3 Početki ljudskih šol v Spodnjem Rožu Kot jih je opisal dekan Štefan Singer Šola v Kapli. V Kapli so otvorili šolo 1. junija 1811. Poučevali so v neki sobi pri "Krajovcu". Pouk se je vršil v treh oddelkih in v obeh deželnih jezikih. Leta 1817 so začeli tudi s ponavljalno šolo ob nedeljah. Obiskalo jo je 31 otrok. Za dekleta je bila ob nedeljah šola od 11. - 12., za fante popoldne od 1. - 2. ure. Ob delavnikih je obiskalo pouk 40 do 50 otrok. Leta 1850 je število otrok naraslo in morali so najeti pri „Spoku" še eno sobo. Šele 1856 so zidali severno od farne cerkve novo šolsko poslopje. Poslopje je pozneje odkupila cerkev. Učitelj je zaslužil v letu 1817 106 goldinarjev deloma v denarju, deloma v kolek-turi. Šolstvo -tako je bilo nekdaj 1854. Učni jezik je bil slovenski. S posebnim odlokom je deželni šolski svet 1867 dovolil, da se sme v šolah na Žihpoljah, na Bistrici in v Svečah poučevati tudi v nemškem jeziku, verouk pa se mora vršiti izključno le v slovenskem jeziku. Na vsak način pa se morajo vsi predmeti tako dolgo v slovenščini poučevati, dokler otroci ne morejo slediti nemškemu pouku. Pa tudi potem se morajo vsi predmeti poučevati v obeh jezikih. (Odlok 21.7.1867, štev. 2612). Na šoli v Svečah so poučevali Franc Sereinig (1854 -1869), Rochus Prekounig (1869 - 1874), Franc Podobnik (1874 - 1882) in Anton Holzl (1882- 1890). Šolo na Bistrici so šele 1870 spet otvorili kot privatno šolo za otroke tovarniških na-stavljencev in delavcev. Pouk se je vršil v tovarniški hiši „v plavžu". Dne 1. avgusta 1871 so zidali novo šolsko poslopje. Šola je kmalu dobila pravico javnosti in je leta 1886 bila trorazredna. V Rutah so pričeli s poukom 1893 pri Štefancu. V Slovenjem Plajberku so zidali 1833 mežnarijo in tukaj uredili tudi eno šolsko sobo. Mežnarija je bila lesena. Šele 1888 so postavili sedanje šolsko poslopje. Šola je bila enoraz-rednica. Učitelji so se izredno hitro menjali, ker je pač skušal priti na boljša mesta. Šola v Svečah in na Bistrici Župnik Tomaž Herker (1813-1856) je najel v neki hiši sobo, kjer je od leta 1816 naprej skozi 26 let dnevno dve do tri ure poučeval 30 ctrok. Že leta 1831 je štela šola v Svečah 103 otroke. Vlada je silila naj gradijo v Svečah novo šolsko poslopje 'n naj bo šola večrazredna. Toda farani niso hoteli za šolo nič prispevati. Dne 24. januarja 1853 so Bistričani prosili, da se jim dovoli graditi šolo in s° bili pripravljeni prevzeti tudi stroške. Na Bistrici je bila provizorična šola v neki sobi v tovarni že od leta 1845 in je tam učil kot provizorični učitelj Franc Germisch in pozneje Franc Serajnik. Ko so Svečani videli, da hočejo šolo Bistričani, so se odločili, da zazidajo novo šolsko poslopje leta 6. mednarodno srečanje ^ upokojencev bo letos spet v okviru pliberškega jormaka, v petek. 4. septembra 1998 od 11. ure naprej v šotoru SPD Edinost Pliberk. □ Na sporedu bo glasba, petje humor ter tradicionalni srečolov. □ Kakor vedno, je na ta dan za upokojence pijača in jedača cenovno znižana. v PREJELI SMO Pred kratkim je Milka Sienčnik v Dobrli vasi praznovala svoj 80. življenjski jubilej. Za to slavje ji je Vera Amenitsch napisala nekaj kitic, ki jih radi objavimo. Za častitljivi jubilej Milke Sienčnik Kaj lepšega bi mogla mati spomin otroku dati, kot besedo blago, njeno, z ljubeznijo izgovorjeno. Kdo bi stehtal žrtve njene v dan življenju položene? Kdo lahko bi vse povrnil, kar zob časa je odškrnil? Naj vse življenje darovano, v zahvalo bo zaznamovano! A z gornje-grajske tam strani, so geni njeni k vam prišli. Gospe Milki Sienčnik tudi uredništvo Našega tednika iskreno čestita in ji želi vse najboljše, predvsem zdravja, božjega blagoslova in zadovoljstvo v krogu svojih domačih. Čestitkam se pridružujejo tudi domača društva, še posebno Društvo upokojencev Podjuna, ki se veseli že naslednjega svidenja y krogu društvenikov. Še na mnoga leta! 4 NAŠ UPOKOJENEC 14. avgusta 1998 Izlet društva upokojencev Podjuna je letos vodiI upokojence na romarsko pot v Brezje, kjer so preživeli lep popoldan. Romanje k Mariji na Brezje To je bil dan katerega je naredil Gospod - bi lahko rekli našemu izletu majnika letos. Še tik preden je mesec mejnik odnesel pete v letošnjem letu, nas je predsenik našega društva cenjeni gospod Martin Komar, spravil na rajžo. Seveda so mu pomagali njegovi pomočniki. Razdajali so vabila, sprejemali telefonate in še drugo. Ob 10.30 uri sta nas pripeljala Sienčnikova šoferja k priljubljeni Materi Božji na Brezju. Poskrbljeno je bilo za spoved- no priložnost, molitev rožnega venca, sv. mašo, ljudsko petje. Bog plačaj ! Čeprav duševno okrepčani, smo bo 12. uri le imeli občutek, da v želodcu nekaj manjka. Za izkušene šoferje nobena težava in že smo se znašli v Podbrezjah pri gostilni Slavčku. Južina je bila izvrstna. Ne bi hotela pozabiti na dobro vino ali druge pijače. Vam povem na uho. To je slovenska kuhinja. Prav lepa hvala. Okoli pol treh smo se odpravili proti Kamniku. Na programu je bil še ogled in sprehod po parku Volčji potok. V tem času pospravljajo vigred ne rože in vse otočke posadijo s poletnimi rožami. Trajnice oziroma grmiči so v tem času v polnem cvetu ali v vedno zeleni obleki. No, tako proti večeru smo se spravili zopet v avtobus in vožnja se Iz življenja društva upokojencev Podjuna je usmerila proti domu. Pri Mohoriču je bil zaključek. Če bo zopet kaj podobnega napovedanega za člane podjunskih upokojencev, ne odlašajte preveč, temveč s korajžo na pot. Tudi mlajši lahko g rej o zraven. Starost ni nalezljiva, temveč jo je treba z življenjem pridobit'. Marija Vertjanz Župnik Jožef Koglek Dne 30. julija 1977 se je zbrala na škocijanskem pokopališču množica žalujočih, da se poslovi od pokojnega župnika Jožefa Kogleka. Nad 30 duhovnikov in množica hvaležnih vernikov ga je pospre-menila na božjo njivo k večnemu počitku. Župnik Jožef Koglek se je rodil 8. decembra 1905 v Šmarjeti v Rožu. Za mašnika je bil posvečen na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1930 in prišel leto pozneje za kaplana v Pliberk, kjer je 7 let deloval. Tu se je posebno močno oblikovala njegova duhovniška osebnost in tu je pokazal, kar je vse življenje ostal; skromen, dober. Kratko časa je bil za duhovnika v Rožeku, potem 30 let za župnika v Škocijanu, kjer je nadaljeval delo pokojnega žup- nika Vinka Poljanca, ob čigar grobu je našel zemeljski počitek in bo čakal zveličanja vstajenja. Njegovo dolgotranjo delo v Škocjanu je prekinila vojna; kot večina slovenskih duhovnikov, je moral tudi on v letih 1944 in 1945 zapustiti župnijo, pregnan je bil v župnijo Huttenberg. Pokojni župnik je bil vzgle-den kot človek in kot duhovnik. Kot človek je bil značajen, skromen. S svojimi sredstvi je zgradil farni dom, kulturni dom in gostišče letoviščarjem. Kot duhovnik je bil vsa leta služabnik božji in vernikov. V povojnih letih je vodil vrsto ljudskih misijonov po drugih farah, v svoji fari pa se resno prizadeval za rast božjega kraljestva na široko in globoko. Z veliko vnemo je obnavljal božje hrame - podružne cerkve - zgradil nanovo cerkev Št. Lorencu, nazadnje pa se po dolgi pripravi lotil povečanja farne cerkve, ki ga pa ni mogel več končati. Kot narodnjak je bil neustrašen branitelj pravice in resnice. Bil je vsa leta član duhovniške Sodalitete, več let odbornik in zadnja leta v nadzornem odboru Mohorjeve družbe. Leto za letom je osebno raznašel Mohorjeve knjige po razsežni fari in delal istočasno dušnopastirske dru- Naši rajni duhovniki žinske obiske. Duhovnik mora biti: Zelo velik in majhen zelo, kot kralj plemenit v kreposti visok, ponižen kot hlapec, preprost kot otrok. Samega sebe zmagujoči junak, z Bogom se boreči siromak... Svojemu poželenju gospod, služabnik slabotnik in sirot. Pred nobenim velikim klonec, malim dobrote deleč... S prosečimi rokami berač, iz božjih rok zlate darove deleč... Tak duhovnik je bil pokojni župnik Jožef Koglek. 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 5 Duhovna misel DUŠAN ČESEN župnik v pokoju Ne pozabite na lepote življenja in narave So časi, ki nas še posebej vlečejo v naravo. Malo spremembe človeku dobro de. Planince vleče v planine. „Na planine, na strme vrhe, me kliče in miče in vabi srce," tako je zapel Pesnik in si želel kakor nekdaj v svoji mladosti stopati po gorah in občudovati lepoto božje narave. Vesel in Bogu hvaležen je lahko vsakdo, ki more tudi v svojih visokih letih z mladostno hojo preštevati gorska pota. Vsakomur to ni dano. Toliko bolj pa se taki radi priklicujejo spomine iz mladostnih dni. Ob takih prireditvah si ši-hmo obzorje in tako postajamo vedno mlajši. Koliko je raznih cerkvic, ki jih na splošno komaj dobro Poznamo. Tudi druge znamenitosti so za marsikoga malo odkritje. In dokler se človek uči, še ni star! Niso Pa v življenju vedno lepi dnevi, da bi se lahko sprehajali in uživali lepoto narave. Tudi če dežuje. Bil sem z neko skupino na Svinjski planini. Drugi so °dšli nazaj v mesto, sam sem pa ostal v lovski koči nekega znanca. S seboj sem vzel Mausserjeve knjige, ki so v založbi Kronike začele izhajati. Bral sem, pozabil na večerjo in skoraj v temi odšel k počitku. Drugi dan je deževalo in spet je bila knjiga, ki me je popolnoma prevzela. Lepo je bilo. Kasneje nisem nikdar imel tako lepe priložnosti, da bi „požiral knjige". Tudi če smo že bolj ali manj v letih in imamo še kolikor toliko zdrave oči, je dobro in prav, da sežemo po knjigi. Zanimive so pa tudi knjige Sv. pisma. Danes jih imamo v različnih izdajah. Knjige z večjimi črkami bodo olajšale branje. Ko preberemo staro zavezo, berimo sproti tudi komentar. Vsaka dobra izdaja je opremljena s komentarjem. V svetem pismu so razna mesta, ki zahtevajo pravilno razlago. Zgodovinsko ozadje, razne navade in običaje nudijo okvir pripovedovanju. Njih poznanje je potrebno za dobro razumevanje poročil svetega pisma. Dandanes je pač tako, da vidimo le delo in zato da ničesar drugega ne vidimo, znati vse to povezati v zdravo enoto napravi človeka odprtega, da se lažje znajde v vsaki družbi in prav tako tudi doma. Nanizal sem nekaj misli, ki me spremljajo ob raznih srečanjih. Napraviti iz let, ki nam še bodo podarjena, čimveč, je lepa življenjska naloga. Lotimo se je z veseljem! Izpod peresa domačih pesnikov Zaljubljen biti je lepo Danes sem tako vesela, najrajši bi ves svet objeta, tako sem se zaljubita, sem skoraj srce izgubita. Nasproti fant se je približal, sladek nasmeh mi dat, z očmi prav močno pogledal, z rokami rahlo me objel. Vsa iz sebe sem bita, da na vse sem pozabita, bita sem zelo zaljubljena, da niti nisem govorila. Nikdar to ne bi verjela, če sama ee bi doživeta, da je zaljubljen biti tako lepo, o, če bi to vedno trajalo. Muha Oj muha sitna si ti teza, teza, braš okrog ljudi, le vsak bi te rad ulovil, če bi te le v pest dobil. Oj ti muha sitna si, odgnati pač se ne daš, preden kak trček na glavi imaš. Če že ena muha obteži, hitro druga nasprot prileti. Kati Marketz 6 NAŠ UPOKOJENEC 14. avgusta 1998 Iz zgodovine Dvora, Lipe in Skočidola, Loge vasi in Št. lija Prafara severno od Drave pa je bila Št. Rupert v Beljaku. Obsegala je med drugim tudi vse ozemlje sedanjih far Skočidol, Lipa, Dvor in Domačale. V času križarskih vojn je fara Št. Rupert plačala trikrat toliko za rešitev svete dežele kot Strmec, torej toliko kot danes stanejo tri male kmetije. Za zgodovino župnij Skočidol, Domačale, Lipa in Dvor v dobi okrog leta 1500 je važno, kar se je dogajalo po smrti grofa Ulrika Ceijskga, ki je umrl leta 1456 brez otrok. Bil je zelo bogat in je imel veliko gradov. Med dediči so postali prepiri. Končno je vse premoženje podedoval cesar Friderik lil. Precejšnji del podedovanega premoženja je podaril leta 1461 v novo ustanovljeni ljubljanski škofiji, med drugim tudi grada Landskron in Strmec, oba grada prafare Št. Rupert pri Beljaku. Fara Št. Rupert je spadala v nadškofijo Solnograd. Cesar Friderik pa jo je podelil škofiji Ljubljana. Duhovniki cerkva prafare Št. Rupert so se branili priznati ljubljanskega škofa za svojega ordinarija in niso hoteli plačevati v Ljubljano dajatev, ki so takrat znašale 42 dukatov. Ljubljanksi škof je imenoval za Št. Rupert novega župnika, solnograški škof pa ga je pregnal in kaznoval celo faro z in-terdiktom, z največjo cerkveno kaznijo. Takrat po farah Skočidol, Domačale, Lipa in Dvor ni bilo dovoljeno maševati in deliti zakramente. Toda cesar Friderik ni odnehal. Obrnil se je na papeža in po dvajsetih letih dosegel, da je papež Sikst IV. potrdil, da spada prafara Št. Rupert in vse ozemlje sedanjih fara Skočidol, Domačale, Lipa in Zanimiva zgodovina Dvor pod ljubljanskega škofa. Cerkev na Dvoru je stara in sega nazaj v 13. stoletje. Prvotni patron dvorske farne cerkve je bil Janez Evangelist, sedaj je Janez Krstnik. V zvoniku je še zvon iz leta 1458. Leta 1625 je ljubljanski škof Sigmund Krištof podelil na Dvoru zakrament sv. birme 1146, v Lipi 956, v Št. Rupertu 256 in v Beljaku 2686 birma-cem. Birme in vizitacije so bile zelo redke in je bilo zato veliko birmancev, starih in mladih. Tudi cerkev v Logi vasi je spadala v prafaro Št. Rupert, pozneje v St. Nikolaj v Beljaku in se že omenja pred letom 1200. Okrog leta 1500 so zidali podružnico na Zopračah. Ozemlje fare Št. lij in farna cerkev Št. lij pa sta takrat pripadali fari Hodiše. V desetih letih so torej naši predniki v Zgornjem Rožu pozidali kar 20 cerkva. Da znamo pravilno ovrednotiti njihovo delo se moramo zamisliti v tiste čase po turških vdorih: živine je bilo malo, davke so morali plačevati svoji gosposki, hrane je bilo tudi malo, ker je bila vsa dežela izropana. Zidanje cerkva je zahtevalo od njih velikih žrtev; gotovo niso zidali za denar, poleg tega pa so morali plačevati mojstre. Kakšna vera je bila v njih in kakšen idealizem, saj so imeli gotovo uničene tudi svoje domove in so morali pozidavati. Duh naših prednikov in njihovo versko prepričanje nam je res svetel vzor. Iz časopisa »Koroški Slovenec" leta 1938 Sedaj strmite! Kako bo leta 2000 po Kristusovem rojstvu? S tem vprašanjem se je ob pogledu na neverjetne čudeže moderne tehnike gotovo že prav mnog bavil. Odgovor si je našel na prav duhovit način. Ni vpraševal tehnikov, inženirjev, doktorjev in drugih učen-jakev, marveč se je obrnil na preprosto ljudstvo, kakšne želje goji za bodoče stoletje. Dobil je neštete odgovore, združil jih je v dvanajste točk ter jih predložil učenjakom, naj jih čimprej izvedejo in izpolnijo. S temi ugankami se sedaj bavijo učenjaki, ki izračunavajo zvezdam njihovo pot in kujejo iz narave in njenih sil ne- verjetne zaklade: Človeško življenje se mora podaljšati na 100 let. Rak in revmatizem morata postati hitro in popolno ozdravljiva. Vsako telesno bolečino, n. pr. zobobol i dr. , je treba popolnoma izločiti. Zemljo se mora obletiti v 24 urah brez vsake nevarnosti. Elektrika se mora prenašati brez žice in brez zgube. Proizvajati se morajo na debelo oddajni in prejemni radijski aparati v velikosti žepne ure. Proizvajati se mora v poljubnih količinah umetna, a popolna sončna svetloba za vsak kraj in vsak čas. Pospeševati se mora čista kemična prehrana, po kateri postane obdelovanje zemlje odvisno. Ženska lepota se mora ohraniti do najvišje starosti. Filmska platna v kinodvoranah morajo podajati barvne in otipljive slike. Vreme se mora po mili človekovi volji spreminjati na lepo in slabo. Te odgovore ali boljše ukaze je torej profesor predložil. Pozabil pa je priložiti odgovor muhastega ameriškega delavca, ki mu je zapisal tole: Vsaj v prihodnjem stoletju naj imam mir pred sitnimi vpraševale! in profesorji ! Delavec ga je pač najboljše pogodil s svojim odgovorom. Iz "Koroškega Slovenca" 5. januarja 1938 „Kindergarten". Najnovejša akcija Heimat-bunda so nemški otroški vrtci v slovenskih krajih. Že so ustanovili te najnovejše po-nemčevalnice v Št. liju, Glin-jah, rožanski Bistrici, Svečah v Št. Jakobu, Dobrli vasi i dr. Voditeljice so Nemke in se morajo redno posluževati tolmačev, da otroke razumejo. O delu v teh vrtcih ni treba izgubljati besed. Parola „Po-nemčujemo kar da !" velja torej v podvojeni in potrojeni meri v državi s krščansko ustavo ! (Pripomba - bilo je to še v prvi avstrijski republiki) Iz "Koroškega Slovenca" 5. januarja 1938. 14 avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Gladišnik (agrimonia filiš mas) daje iz korenike čaj proti trakuljo in črevesne gliste; dalje proti nabrekle žile, putiko in golšo. Gorčica (sinapis alba) daje iz semenja olje za obkladke pri vnetju. Grenjkulica (glechoma hederacea) daje iz želi in listov čaj proti zlatenico, želodčno slabost, plijučno bolezen in bolezen na mehurju; dalje tople kopeli proti protin. Hebat (sambucus ebulus) daje iz korenine, skorje in jagod čaj proti ledvično bolezen. Hmelj (humulus lupulus) daje moko proti pljučno in sečno bolezen. Hrast (guercus) daje iz skorje čaj proti srčno oslabelost. Lučnik ali papeževa sveča (verbascum thapsifor-me) daje iz cvetnih listov zdravilo proti zasližanje in kašlju ter raznim pljučnim boleznim. Malva ali rožna slez (alt-haea rosea) daje iz cvetja čaj za grgranje. Manov jesen (frašinus or-nus) daje sok za čiščenje črev. Materina dušica (thymus serpyllum) daje sok in čaj proti ledvične in sečne bolezni ter proti slabokrvnosti in kašlju. Vrtna materina dušica pa daje čaj uoper krču v trebuhu in oslovskemu kašlju. Medvedove češnje (arbu-tus uva ursi) dajo iz listja čas proti vodenici in raznim srčnim boleznim. Melisa (melissa officinalis) daje iz listja čaj proti trebušnim bolečinam. Meseček (calendula officinalis) daje iz listja čaj proti živčnim in ledvičnim boleznim. _ Meta (mentha piperita) daj čaj proti pljučnim in živčnim boleznim, oslabelosti in slabi prebavi; Črna meta (marrubium vulgare) pa daje čaj proti pljučni bolezni, splošni oslabelosti, oslovskemu kašlju in jetrnim boleznim. Milnica (saponaria officinalis) daje iz korenike čaj proti kožnim boleznim. Črna ali kapucinska murva (morus nigra) daje sok proti vnetju v goltu. Nokota ali kožušček device Marije (triconella foenum) daje iz semena moko za tople obkladke na tvore in gnojne rane, dalje čaj za grgranje. Omela (viscum album) daje čaj proti notranjim krvavitvam in bojžasti. Močvirski oslad (spiraca ulmaria) daje iz korenine, cvetja in želi čaj proti steklini, vodenici, krvotoku; obliž za gnojne rane. Oves (ovena sativa) daje iz semena čaj proti pljučnim in živčnim boleznim) Pelin (artemisia absinthi-um) daje čaj proti želodčnim, živčnim in revmatičnim boleznim). Peteršil (petroselium sati-vum) daje iz korenin in listov čaj proti motnjam v prebavilih. Planinski mah ali islandski lišaj (cetraria islan-dica) daje čaj proti zasliženju in je za pospeševanje teka. Plešec (capsela bursa pa-storis) daje čaj proti notranjim krvavitvam in za obk-ledke in krvaveče rane. Pljučnik (pulmonaria officinalis) daje čaj proti pljučnim boleznim in grižo. Ječmen (hordeum vulgare) daje čaj proti želodčnemu katarju, griži in hipavosti. Zrnje namočeno skuhamo in primerno osladimo. Jetičnik (veronica officinalis) daje čaj proti pljučnim in srčnim boleznim. Kamilica (matricaria cha-momilla) daje iz cvetja čaj proti želodčnim krčem, je za grgranje, izpiranje ust in nosa. Isto zdravilno vrednost ima rimska kamilica (anathe-mis robilis). Kislica (rumeš acetosa) daje čaj za čiščenej krvi in odvajanje vode. Kolmež (acorus calmus) daje iz korenike čaj proti Zdravstveni nasveti Tudi strokovnjaki priporočajo domača zdravila. težki prebavi. Komarček ali koromač (foeniculum officinalis) daje iz semena čaj uoper napenjanju. Kopriva (urtica dioica) daje iz listov in korenin čaj proti zlatenici in raznim ledvičnim in sečnim boleznim. Rabimo jo tudi za utiranje. Korenje (daucus carota) ja proti katarju, pljučnici in ble-doličnosti. Košutnik ali encijan (gen-tiana lutea) daje iz korenike čaj proti slabi prebavi, zaprtju in bledoličnosti in želodčnim krčem). Kozja češnja ali piskro- vec (rhamus cathartica) daje iz jagod sok proti zaprtju. Vodna kresa (nasturtium officinalis) daje čaj proti pljučnim boleznim. Krhlika (rhamnus fragula) daje iz skorje čaj proti zaprtju; čistilna krhlika (rhamnus cathartica) pa daje iz plodov in skorje čaj proti zaprtju in slabi prebavi. Lapuh (tusilago farfara) daje iz listja čaj proti pljučni bolezni in kašlju; dalje je proti influenci, jetiki in oteklim žlezam: listi so proti vnetim tvorom in ranam. Lesičjak (lycopodium cla-vatum) daje iz semen moko za posipanje. Lipa (tilia grandifolia parvi-folia) daje iz cvetja čaj proti prehladu. Potrošnik (cichoorium in-tybus) daje čaj proti zlatenici, živčnim in pljučnim boleznim. Preslica (eguisetum ar-vense) daje čaj proti sečnim in prebavnim boleznim, dalje je za obkladke na stare in gnoječe rane. Rabarbara (rheum offici-nale) daje čaj proti slabi prebavi in želodčnemu katarju. Regrat (tarasacum offici-nale) daje iz listov in korenin čaj proti tvorom v želodcu, napenjanju in vročici, dalje je za obkladke na rane. Repinec (lappa officinalis) daje iz korenin čaj proti griži. Res (alchemilla millefoli-um) daje iz cvetov in listov čaj proti jetrnim, želodčnim in črevesnim boleznim, dalje je proti krčem in prehladu). Rosika (drosera rotundifo-lia) daje sok proti oslovskemu kašlju. Rožmarin (rosmarinus officinalis) daje iz cvetočih vejic čaj za okrepitev srca in proti sečnim boleznim. Vinska rutica (ruta gra-veolens) daje čaj za pomirjanje živcev) Sivka (lavendula vera) daje iz cvetja in želi čaj in olje za okrepitev srca in je proti sečnim boleznim. Slez ali ajbiš (althaea officinalis) daje čaj proti prehlada. Smetljika (euphrasia officinalis) daje čaj proti zastarelemu katarju. Smreka (picea ešcelsa) daje iz mladih poganjkov čaj proti pljučnim boleznim. Srčna moč (potentilla tor-montilla) daje iz korenine čaj proti krvavitvam, zasliženosti pljuč, krvavi griži in notranjim ranam, ovitek pa je za zun-naje rane. 8 NAŠ UPOKOJENEC ______________14 avgusta 1998 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Prigode iz življenja župnika Vinka Poljanca ■ Poljančevega Cencka tc Samo nekaj utrinkov naj pokaže na Poljanca-duhovnika, v dno duše prepričanega Slovel nc ca, na šaljivca in človeka izredno dobrega srca. d V bivši socialno-demokratski Avstriji je neko nedeljo prišel tedanji tajnik delavske zbornice v Čelovcu s svojo ženo na izlet v okolico Klopinjskega jezera. Na sprehodu proti Št. Vidu opazita naenkrat za seboj dolgo procesijo z župnikom na čelu, ki glasno moli. Kot prepričana socialista se umakneta za bližnji grm, dokler bi pobožni sprevod ne šel mimo. Toda župnik ju je medtem že opazil. Stopi preprosto za njima in ju privleče vsakega za eno roko na čelo sprevoda. Celo dolgo uro hodi procesija, dokler ne pride na cilj - na čelu sprevoda pa župnik Poljanec, krepko držeč obe ubegli ovčici, tajnika delavske zbornice in njegovo ženo. Seveda s tem zadeva še ni končana: Treba je proslaviti spravo med križem in socialstičnima „uporni-koma". Oba sta gosta župnika Poljanca in na večer se razidejo kot dobri prijatelji. Župnik Poljanec je nadvse ljubil nageljče. Ta skromna in ponižna cvetka ga je spremljala na vseh njegovih zborovanjih, po pevskih turnejah, da, celo pri sejah v koroškem deželnem zboru. Ko sta se po plebiscitu na prvi seji deželnega zbora pojavila oba slovenska poslanca z redečim nagel-jčkom v gumbici, so se poslanci presenečeni spogledali, češ: Glejte dva socialista! Župnik Poljanec pa se je nasmehnil in dejali svojemu tova-rišu-polsancu Krajgerju: "Šele kadar imava svoj rdeči nagel-jček v gumbici, vem, da sem pravi slovenski fant !" Da, zares, bil je vedno in povsod pravi slovenski fant, zmeraj z rdečim koroškim nageljčkom v gumbnici. Župnik Poljanec je bil v svojem zasebnem življenju hudo skromen. Prijatelji so mu včasih očitali, da je kar preveč varčen. Vedeli so po- vedati mikavno zgodbico o njegovem cilindru, ki je napravil majhen ovinek, preden je prišel v njegovo posest: Neki posestnik, njegov faran, ga je zadel na tomboli, pa ga ni mogel rabiti in ga je ponudil za zmerno ceno župniku. Kupčija je bila lahka in odslej je bil cilinder župnikov zvesti spremljevalec ob vseh slovesnih pri- Vsreiisvujibreelruiiue VINCENC POLJANEC. ■ ZB. mam #76. i V masmka puvrtčra tS. julija HIB. \ BBuSkarijauu Zlri kaplan in 311« Župnik. UmrlM 1'žttOaBM. K 'V rji— r&jfr v' Bilje skrben dušni pastir. Značaj kakor čiste riale. Bolje ljubezni nositclj. Družinam pravi prijatelj. Narodu modri voditelj. _L Vinko Poljanec - njegov nagrobni kamen. ložnostih, da, tako tudi na sf ž jah Slovenske prosvetne zvi t; ze v Celovcu. In njegovi suK Š so prijatelji kaj radi opore^1 ir moderen kroj, češ da se mod' H vsaj vsakih deset let nekolik č menja tudi pri moških. Župm ti Poljanec pa jih je znal vedn p ukrotiti s prisrčno šalo 11 r začel pripovedvoati zgodbic1 l Slovenske šolske sestre v $ š Rupertu pri Velikovcu so morale pogosto boriti z velik' $ mi gospodarskimi težavam I slovenske gojenke v njih°' gospodinjski šoli često n'5‘ zmogle kriti niti dejansk ' stroškov- in v takih okoliščin3' | ni vedno lahko gospodariti. ^ pa saj tam v Škocijanu je žup nik Poljanec, pri sebi tak skromen, a kadar šolske seS' re ne vidijo izhoda iz gosp0 darskih težav, tedaj se odpr' vrata Poljančevega hleva in Št. Rupert odženejo najlepšj kravico ali telička. Včasih f tudi to ne pomaga iz zagate1'' takrat se odpre še Poljance^ listina - kar stotak se posl°'J lepih 100 šilingov. Župnik P° janec, ki štedi pri svojem kl° buku in suknji, ta župnik dal1 stotake, kadar vidi resnici potrebo. In mi pravimo: Župnik P°' si janec, dobro si delal in prav storil. Ko se koroškemu št3 dentu zaprejo šolska vrata 1 začuti zlato svobodo, ki se n11 bo smejala kar dobra dv< meseca, tedaj gre tudi še da nes rad na staro izhojeno P' nekdanjega slovenskega štih o" o, 5" e- 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 9 Iz naše zgodovine >n denta: Dva, trije vzamejo v ro-ke popotno palico in hajd po deželi, peš, od vasi do vasi, brez beliča v žepu. Prenoči se tako imenitno na svežem se-nu, za pod zob bo pa že Bog dal, čemu pa ima na zemlji avoje postaje - župnišča. Da, s£ župnišča so glavne postaje, Vl !arn je postanek obvezen. In ^ Skocijan je tako priročna, ' 'ženitna postojanka: tam je 1j k'°pinjsko jezero, kjer se k človek lahko okopa in ohladi, tam je - župnik Poljanec !- Pa Pride nekega dne taka trojica mladih, nadebudnih koroških učenjakov in potrka na vrata čkocijanskega župnišča. Vroči-na je bila huda, žeja velika in če večja praznina v zdravih želodcih. Sprejem prijazen, kot po na-(' vadi, nekaj uvodnih vrašanj, ki at se zdijo mladim študentom kot * Večnost. Potem pa se župnik ip sPomni na lakoto svojih mladih k Prijateljev - po lepi knjigi in si učenosti ter meni: "No, sedaj 'fl vam bom pa svojo knjižnico n Pokazal I" - Nekam tesno je pri I srcu nadebudni trojici, ko sto-;C Pa za župnikom Poljancem: Bo9 vedi, koliko zaprašenih č knJig bo treba občudovati - in II tak0 občudovanje ob krulečem v želodcu je navadno tako muč-'I' n°l Moj Bog, zakaj morajo 7 limeti župniki tudi knjižnice ! -i6 . ec*aj pa že odpre župnik vrata |£ ln " Ježeš, ali je to mogoče ? - v Polmračnem prostoru se -I namesto zaprašenih leksiko-;l n°v - prikažejo v vsej vabljivo-i- sti rejene klobase ter lepe sv-(i 'njske krače in šunke, na polici ij k°lobar sira, z eno besedo „za-i res idealna počitniška knjižnica i *;a izstradanega koroškega študenta, - prava, pristna • k°roška „Špehkamra". Zadnja pot župnika Vinka Poljanca Med rožami in venci je ležal naš pokojni voditelj in se tako še v telesni smrti vedro poslavljal od množice tisočih, prišlih na njegovo zadnjo pot. Na njegovi desni je visel velik zelen venec, ves poln rdečih nageljnov s križem iz belih rož počez - zadnji pozdrav Slovenske prosvetne zveze. Na levi je pozdravljal rajnega voditelja rdeč šopek lepih vencev slovenske Žile, naokoli pa so obdajali oder s pojnim truplom številni drugi venci in šopki. Z vseh strani se je zgrinjalo ljudstvo; tisoči iz Podjune in z ostale naše zemlje, zastopniki vseh slovenskih narodnih organizacij in do sto duhovnikov in bogoslovcev, med njimi zastopniki krškega knezoškofa mil. kanonik msgr. Podgorc, v imenu mariborskega kneza -vladike stolni dekan dr. Cukala, družina slovenskih koroških dijakov in še nebrojno število ostalih žalujočih. Nehote je občutil vsak: tako se posljavlja narod od svojih nekronanih kraljevskih sinov I Skozi oblake se je ukradel sončni žarek in poljubil belo krsto pred župniščem, duhovniški zbor je molil cerkvene obrede, njim je sledila melodija - žalostnika - škocijanski gospod župnik se je poslavljal od svojega tridesetletnega doma. Daritev je sledila daritvi, ko je bila položena krsta na črni katafalk sredi cerkve, s prižnice pa je mil. kanonik msgr. Podgorc svečano govoril o zvišenosti mašniškega poklica, o zvišenosti kulture, ki jo je duhovnik v naročju matere cerkve goji in čuva. Ko je dostojanstvenik daroval žalno peto mašo, je veličastno ko evangelij donela v božjem hramu pesem cerkvenega zbora: "Kdor veruje vame, ne bo umrl na vekomaj !" Dolg, dolg sprevod se je na- to vil skozi gornji Skocijan -pokojni dušni pastir je še v smrti blagoslavljal svoje ovčice v glasni pogrebni molitvi in v pritajenem joku tisočih. Ob grobu je hohovniščina odpela zadnje molitve. K odprti jami je nato stopil mil. tinjski prošt Benetek in prisrčno govoril o življenjski poti svojega prijatelja, segajoč od rojstne vasice sv. Urbana pri Ptuju pa preko pokojnikovih dijaških let v Mariboru, Celju in Celovcu. „Domala 40 let je služil župnik Vinko Poljanec svojemu Gospodarju in rodu, delil neštete dobrote revnim in potrebnim, izdatno podprl gradnjo tinjskega doma duhovnih vaj, bil podpornik šolskih sester, vneto širil v fari in še zunaj nje živo versko življenje in posvečal posebno brigo dobri vzgoji mladine. Vdano je prenašal trpljenje in še zadnji dan dvigal svoje trudne roke k blagoslovu. Bil je velik v pokorščini svojim predstojnikom, sv. obhajilo in sv. daritev sta mu bila vir skrivnostne moči v Gospodu. V govornikovih in množice očeh so se zablestele solze ob slovesu od rajnega duhovnika - prijatelja. V imenu Slovenske prosvetne zveze in družine slovenskih fantov in deklet se je od pokojnega voditelja poslovil urednik V. Zwitter. V kratkih izbranih besedah je izklesal lik narodnega bojevnika in voditelja, zavrnil očitke, ki so leteli na župnika Poljanca iz neprijaznih vrst ter dostavil: Župnik Vinko Poljanec I V globoki hvaležnosti in spoštovanju se klanjamo koroški Slovenci tvojemu delu in spominu. Dal si nam svoje srce in razum, svojo voljo in svoj spomin, svoje trpljenje in svojo smrt. Ze danes te uvrščamo med naše velike sinove in prosimo Očeta, da ti tisočero vrne vso tvojo ljubezen do nas, Slovenska prosvetna zveza, družina slovenskih fantov in deklet in ves nas rod ti kličejo v grob: Župnik Vinko Poljanec I Bodi med nami, slava tvojemu spominu I _ Še je govoril prijatelju v slovo dekan preč. Kindelman in podal sliko nadvse dobrega in iskrenega tovariša, polnega obzirov do vsakogar. Nad odprti grob se je vnovič žalostinka ulegla cerkvenih pevcev, pojočih o križu in odrešenju. Ž njo je jemala od velikega ljubitelja slovenskega petja slovo otožno-lepa koroška „Nmav čriez jizaro", ubrana od zbora koroških mož in fantov. Venci in cvetje so po zaključni molitvi zsgrnili krsto in zemlja škocijanska je vzela kar je bilo na župniku Poljancu njenega. Tesno ob obzidje škocijans-ke farne cerkve naslonjen raste svež, z rožami in zelenjem posut grob. Že prvi dan se je tiho in pobožno zbrala ob njem družinica slovenskih koroških dijakov. Dobro se je zavedala, da telesna smrt ne pokoplje plemenitih, svetih vzorov, marveč, da le ti po zemeljski smrti le še bolj blestijo in žarijo v svoji lepoti. Prijatelji I in ko nam bo hudo in tegobno, bomo spet poromali na grob našega voditelja župnika Poljanca in glasno izpovedali svojo vero: Veliki sinovi našega naroda tudi po smrti živijo naprej, živijo s svojo priprošnjo pri Očetu nad nami in s svojimi zvišenimi vzori v nas! 10 NAŠ UPOKOJENEC 14. avgusta 1998 Društvo upokojencev Pliberk je bilo junija na izletu po Sloveniji, skupinska slika pa je pri takih izletih seveda obvezna. Pred 10 leti je bilo naše društvo ustanovljeno Kako hitro mine čas. Spomladi letos je minilo že 10 let je odkar smo ustanovili v Pliberku Slovensko društvo upokojencev. Kako zelo je bila ustanovitev potrebna, pričajo številna dejstva. Da se je do zdaj v društvo vpisalo 375 članov, ni naključnje temveč dokaz, da se starejši ljudje radi shajajo in se radi poslužujejo ponudb društva, bodisi izletov, kulturnih in zabavnih ter družabnih prireditev ali zdravstvenih dopustov itd. Neštetokrat moramo najeti za naše izlete po dva avtobusa, da zajamemo množico prijavljenih članov. 25. aprila 1998 smo imeli v kletni dvorani Posojilnice-Bank Pliberk jubilejni občni zbor na katerem je predsednica Helena Močnik izčrpno poročala o delovanju društva v prvem 10 letju svojega obstoja. Kot častne goste je pred- Iz življenja Društva upokojencev Pliberk sednik občnega zbora ek. sv. Fric Kumer pozdravil župana občine Pliberk g. mag. Rai-munda Grilca, dv. sv. dr. Pavla Apovnika ter predsednika EL Andreja VVakouniga. Z zadovoljstvom so udeleženci občnega zbora vzeli na znanje poročila predsednice, tajnika in blagajnika ter se z bučnim aplavzom zahvalili odboru za plodovito in vestno delo in potrdili stari odbor še za prihodnjo poslovno dobo. Kulturni odkvir je oblikoval pevski zbor društva upokojencev Pliberk. Pomladanski izlet v Marijino Brezje, Kranjsko Goro in Trbiž 4. junija smo se odpravili na pot. Tudi z dvema avtobusoma, saj se je najavilo nad 80 oseb. Pot nas je vodila preko Celovca, Ljubljane na Brezje, kjer smo v lepi romarski cerkvi obhajali sv. mašo in je naš pevski zbor prepeval Marijine pesmi. Ko smo se poklonili Mariji, jo poprosili za zdravje in srečo ali se ji zahvalili za sprejete dobrote, smo se v bližnji krčmi osvežili in okrepčali ter se v veseli druščini pomenkovali, dokler ni napočil čas za odhod. V Kranjski Gori nas je že čakalo kosilo. Popoldne smo se podali na kratek obisk v Planico, nato pa preko slovensko-itali-janske meje proti Trbižu. Za tiste, ki so si hoteli kaj nakupiti, je čas pri pregledovanju stolnic kar hitro minil, seveda tudi onim, ki so si privoščili kavico, sladoled ali kozarček laškega vinca ni bilo dolgčas. In zopet se je reklo „na pot". Vračali smo se prek Roža in se ustavili še v Škofičah pri Pliberškem rojaku Puklu na malico. Na bližnjem parkirišču so ško-fiški kmetje imeli svoj tržni dan in prodajali na trgu svoje pridelke in razne dobrote. Tam je bil lep zaključek naše- 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 1 Pliberški upokojenci so sodelovali spet na tekmi koscev in Po tekmovanju s kosami so domačim' pospremiti pliberške žanjic v Šmarjah pri Lesah v Sloveniji. upokojence v toplice Rogaško Slatino ga izleta. Zadovoljni smo se vračali na svoje domove. Na tekmi žanjic in koscev v Šmarjah pri Jelšah Že drugič nas je društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah vabilo na sodelovanje pri tekmi žanjic in koscev, ki jo vsako leto prirejajo. Letos so se 12. julija pomerile s štajerska-mi žanjicami naše članice Lonca Žmavcer, Lenčka Kralj in Rozina Jop. No, saj so se kar dobro odrezale, niso bile ravno prve, pa tudi zadnje ne. Saj to ni važno, vazno je, da smo sodelovali. Pri koscih pa se je letos malo zataknilo. Namesto treh sta tekmovala samo dva in sicer Maks Piko in Jože Kert. Tudi ona sta se dobro držala, od 12 tekmecev sta zasedla 5. in 7. mesto, torej kar lep uspeh. Vsekakor se moramo našim tekmovalkam in tekmovalcem za prijeten dan zahvaliti, če se ti ne bi opogumili, bi morali ostati vsi lepo doma. Tako pa smo se prijetno imeli v družbi naših prijateljev iz Šmarij, kateri so nam pripravili srčen sprejem, nas pospremili v Rogaško Slatino, kjer smo si og- ledali tamkajšne zdravilišče in kjer sta nas pri obilnem kosilu pozdravila župan Rogaške in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Za izredno dobro organizacijo se moramo zahvaliti pri zmeraj vedri predsednici Ivanki Vehovar. Najlepša hvala. kratke društvene vesti Lojze Krištof Meseca julija so obhajali okrogle obletnice naši člani Ciril Rudolf 95 let (3. julija), Ana Čebul 90 let(4. julija) Lojze Krištof 80 let (14 .junija) Helena Kropivnik 80 let z Rut. Le dva dni po svojem 80. rojstnem dnevu nas je za vedno zapustil Igo Kraut p. d. Poltnik na Bistrici. Zahrbtna bolezen ga je strla. V ponedeljek 27. 7. ga je ogromna množica žalnih gostov pospremila na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šmihel. Polt-nikovi družini izrekamo naše iskreno sožalje. Naj mu bo domača zemlja lahka. Na občnem zboru so se člani zahvalili za delo svoji predsednici Heleni Močnik (levo). letošnji občni zbor je bil jubilejni. Predsednica Helena Močnik pa bo tudi v enajstem letu imela ob sebi odbor, ki.se je že v preteklih letih obnesel, saj je bi! zelo agilen. 2 NAS UPOKOJENEC 14. avgusta 1998 ZDRAVILNI SMEH Nič ne de. Zelo znani filmski igralec Hein Ruhmann je bil nekoč povabljen na slavnostno večerjo. Oblekel se je v frak in se odpeljal v hišo gostitleja. Tam mu je odprl sluga in mu pomagal sleči plašč. Ruhmann se je brž pogledal v ogledalo pa vprašal slugo: ,.Povejte no, kako so gospodje, ki so bili nocoj senkaj povabljeni, oblečeni?" Smehljaje je odgovoril sluga: „Vsi povabljeni gospodje so prišli v smokingu!" „Za božjo viljo, potem ja najbolje, da kar gem." je odgovoril Ruhmann: „Saj ne morem biti edini v fraku pri taki večerji!" „Naj vas ne moti to, gospod Ruhmann," ga je potolažil sluga. „Saj niste edini v fraku. Mene poglejte, jaz imam tudi frak!" Tako je dejal sluga in odprl vrata v obednico.. Sami poštenjaki. Goteborg. - V manjšem kraju v bližini Goteborga se zdi, da bivajo sami poštenjaki. Samo upravnik jetnišnice je goljufal. Čeprav je v njegovi jetnišnici že zelo dolgo časa sedel samo en kaznjenec, jih je upravnik dolge mesece javljal po dvanajst in tudi več. Sedaj sedita v tej ječi dva kaznjenca. Sreča v nesreči Mehiko.- Srečo je imel Mehikanec Fernando Sosia, da so ga v bližini samotnega kraja Pueblo de los Reyes napadli razbojniki. Ti so ga docela izropali; pustili so mu le spodnje hlače, sončna očala in pa star cilinder, ki so ga v nekaj ur prej ukradli neki drugi žrtvi. Ubogemu Fernandu ni preostalo drugega, kot da se je v tej čudni obleki odpravil na pot. Po dolgem pešačenju ga je srečal filmski režiser, obstal z odprtimi usti ob pogledu na to smešno postavo in - mu takoj ponudil večjo vlogo v enem izmed svojih filmov. Samega sebe je iskal Zelo predrznega se je pokazal Sam Paka, ki je pred dobrimi desetimi leti kot kaznjenec brez sledu pobegnil iz ječe. Nekoliko je spremenil obraz, si privzel drugo ime in stopil v policijsko službo. Pri policiji je kar hitro napredoval in postal šef policijske izsledo-valne službe v okraju Katang (Malakka)-. Kot tak je med drugim vodil zasledovanje samega sebe. Seveda se ni našel sam, pač pa ga je slučajno srečal bivši kaz-nilniški čuvaj, ga spoznal in izročil policiji. Morala se dviga Chikago.- Tat, ki je v ameriškem velemestu Chicagu izropal avtomat, je tam pustil listek z napisom: „Moral v našem ljubljenem mestu raste, vedno več je poštenjakov v njem, kajti v tem avtomatu sem našel same pristne novce in nobenega ponarjenega, ali celo navadnega „pleha“. Če poštenost tako raste, bi bilo treba počakati samo še, da se bo tudi ta tat poboljšal. ALI STE VEDELI? Kosti - najtežje jeklo sveta Vsi lasje na vaši glavi so prešteti .. ne samo od božjega očesa, preštel jih je tudi radovedni človek in jih naštel pri svetolasih največ 150.000, pri rdečelasih 90.000, pri rjavo in črnolasih pa približno 100.000 las. Poleg las na glavi poganja iz kože še 25.000 dlak po ostalem telesu. Svetel ženski las je najtanjši z debelino 0,07 mm, črni mongolski je z 0,15 mm najdebelejši in najmočnejši las. V mladih letih izpade človeku 40 las na dan, v srednjih letih 90 in v starosti 110. Zdrava koža požene vedno dovolj novih las, trepalnice se popolnoma zamenjajo vsake 3 do 5 mesecev. Človeške kosti (s specifično težo 1,75) so 4-krat lažje od železa (s specfično težo 7,2), a kljub temu izredno močne. 1 mm debela koščica zdrži pritisk 15 kg. Naša stegnenica se ne zlomi niti pri teži 1,65 tone in tako lahko nosi 20 kratno težo telesa, piščal pa 2 kratno težo. 220 kosti našega telesa je 30 krat močneje obteženih, kot so obteženi na primer hišni zidaki. 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 13 Iz življenja društva upokojencev Šentjakob Izlet v Heilgenblut je bi/za rožanske upokojence izredno lep doživetek. Upokojenci bili v Heiligenblutu V sredo, dne 13. maja 1998 smo se podali na izlet. Pot nas je vodila po Dravski ln Melski dolini v znani turistični kraj Heiligenblut pod Velikim Klekom. Vreme je bilo prekrasno. Kar se le redkokdaj v letu zgodi - videli smo Veliki Klek brez megle. Ogledali smo si znamenito cerkev ter pokopališče, ki je izredno lepo urejeno. Tudi gostilne smo si znotraj ogledali. Nadaljevali Srno pot na goro Iselsberg, Kjer smo zaužili dobro in izdatno kosilo. Mimo Belega jezera smo se še podali skozi Gitschtal v Ziljsko dolino. Naslednja postaja je bilo Preseško jezero, kjer smo občudovali lepote Ziljske doline. Kot že prejšnja leta tudi tokrat nismo mogli, da se ne bi ustavili v gostilni Prangar v Zmotičah. Na žalost nismo več našli tam vedno veselega in nasmejanega „Hanzija" Prangerja. Zapustil nas je vse nepričakovano in prezgodaj. Kljub temu so nas vdova Prangerca in hčerke z veseljem sprejele in smo tam preživeli nekaj časa s kramljanjem in obujanjem spominov. Ker mora pa vsega biti enkrat konec, smo se napotili na svoje domove. Spet smo spoznali košček naše prelepe domovine. Na kulturni prireditvi 21. junija v Šentjakobu sta nastopila harmonikar Pavie Kernjak in pevec Albert Sima. Kulturna prireditev V nedeljo, dne 21. junija 1998 je ..Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu" spet vabilo na kulturno prireditev z družabnim srečanjem. Na naše povabilo se je odzval „Hodiški oktet", ki nam je s svojimi lepimi pesmimi olepšal prireditev. Kar je bila posebnost tega petja, so bile v programu tudi pesmi z območja Alpe- Jadran. Med odmori je Pavli Kernjak igral na svojo harmoniko. Albert Sima je svojim prelepim glasom prepeval Kernjakove pesmi sam, in ob spremljavi harmonike. Razen tega je Albert poskrbel tudi za veliko smeha s svojimi posrečenimi dovtipi. Bil je to posrečen družabni popoldan, kjer je bilo tudi poskrbljeno proti žeji in nekaj za pod zob. Spet se je pokazalo, kako važna so tako srečanja, kjer se starejši ljudje lahko malo sprostijo in poveselijo in vsakdanje tažave za par uric pozabijo. Po tej poti velja naša iskrena zahvala tudi „Hodiškemu oktetu" - kateremu že danes kličemo na svidenje. Tudi Pa-vleju Kernjaku in pevcu Albertu Simi velja naša prisrčna zahvala. Računamo z vajunim sodelovanjem v mesecu septembru. 14 NAŠ UPOKOJENEC 14. avgusta 1998 V spomin Moji dragi mž iteri in zahvalo Kokje. V petek 12. junija 1998 je velika množica žalujočih pospremila našo drago rajno mamo Ano Pasterk iz Kokja k zadnjemu počitku. Po dolgi in težki bolezni, ki jo je vdano prenašala je prenehalo biti preblago srce od naše mame Ane Pasterk v torek, 9. junija, v 85. letu starosti. Rajna je preživela^ svojo mladost v Lepeni pri Železni Kapli. Leta 1934 se je poročila Filipom Pastorkom, ki je bil tedaj gozdni delavec v obratu grofa Thurna v Železni Kapli. Leta 1940 je bil odpoklican k vojakom v nemško vojsko, odkoder se ni več vrnil. Leta 1944 je prišlo sporočilo, da se je izgubil na rumunski fronti v Srbiji in od njega ni bilo več nobenega glasu. Tedaj je mati živela z nami 4 otroci vrh Remšenika, na zelo strmi kmetiji pri Štrucu, ki je bila tedaj last grofa Thurna. Leta 1943 je bil moj oče zadnji krat na dopustu doma. Leta 1945 je umrla moja najmlajša sestra Marija za krof-no boleznijo darice; stara je bila komaj 14 mesecev. Živeli smo tedaj v velikem strahu, ker je bila vojna, pogosto so bili v tistem kraju spopadi med nemškimi vojaki in partizani, en mamin brat je bil pri Štrucu od nemških vojakov celo ustreljen in so ga tam pri hlevu pod kapom pokopali. Ko bi nemški vojaki to vedeli, da je to mamin brat, bi nas gotovo izselili. Poleg moža oziroma mojega očeta je v vojni padlo 5 maminih bratov, mojih stricev, trije so se še vrnili iz vojske, pa še ti so bili invalidi. Po vojni smo se še večkrat preselili. Naša družina se je razšla, moji sestri Ančki in Karla sta šli po svojih poteh, v slovo in zahvalo Ančka je šla k Hrevelniku v Lepeni za deklo, mlajša sestra Karla pa se je primožila k Zgornjemu Vinklnu v Lepeni. Jaz sem tedaj ostal še pri mami, pozneje pa sem tudi dobil stanovanje pri stricu Roku Pasterk v spodnji Lepeni. Leta 1954 je mama kupila v Kokju malo staro kajži-co, kamor se je leta 1956 preselila s svojo mamo, oziroma našo babico in je za njo skrbela, babica so potem leta 1964 umrli. Ker je bila moja mama potrebna pomoči, sem leta 1959 priselil v Kokje tudi jaz, da ji pomagam delati. 1962 sem si ustanovil družino. Od leta 1967 pa do leta 1970 smo si z velikim trudom in naporom zgradili novo hišo, kamor smo se leta 1970 preselili. Ker sem bil jaz skozi 32 let zaposlen kot gozdni delavec v gozdovih grofa Thurna v Železni Kapli, sta morali doma delati in skrbeti za družino moja žena Trezka in moja mati, imeli sta dosti dela in skrbi, da je šlo tudi doma delo naprej in poleg tega tudi vzgoja otrok. Navedel sem le najvažnejše točke svojega življenja. Moja mati se je v Kokju dobro vživela v vaško skupnost. Bila je tudi naročnica slovenskih listov, Našega tednika, Nedelje in misijonskih listov. Ona je veliko brala in veliko molila. Bila je tudi članica „Živega rožnega venca", članica SPD Srce in članica slovenskega društva upokojencev Podjuna. Rada je darovala za uboge in potrebne in posebno še za duhovniške poklice. Dočakala je lepo starost, en mesec in pol ji je še manjkal, da bi dopolnila 85 let. Za svojo 84-letnico lani je še povabila svoji dve hčerki, sestro in brata, ter vnuke in Ana Pasterk pravnuke, da smo skupno popraznovali njen rojstni dan. Kako je bila še vesela in dobre volje ter rekla: „Letos še hočem z vami skupno po-praznovati, ker 85- letnice ne bom dočakala." Kot bi slutila, 85 letnice res ni več dočakala. 16 mesecev je bolehala, od tega je bila zadnjih 5 mesecev privezana na bolniško posteljo in je veliko trpela, vendar to trpljenje voljno in vdano prenešala z Božjo voljo. V torek, 9. junija pa je za vedno zatisnila svoje trudne in izmučene oči. Naparana je bila v mrliški vežici v Dobrli vasi. Na predvečer pogreba je bila zanjo skupna molitev. Od nje se je poslovil tudi MePZ „Srce" in kvarte „A-Capella" z molitvijo rožnega venca, z pesmimi in recitali. V imenu društva „Srce" pa je Andrej Sturm v lepih stavkih orisal njeno življenje. V petek, 12. junija je bilo od nje zadnje slovo. Pogrebne obrede je vodil domači provizor Janez Tratar ob spremstvu rektorja Jožeta Kopeiniga in kaplškega župnika Poldeja Zundra. Od raj- ne matere so se poslovili tudi cerkveni pevci iz Železne Kaple in domači cerkveni zbor. Ob odprtem grobu je spregovoril Peter Grilliz v imenu SPD „Srce" in se je zahvalil za njeno društveno delo in njeno podporo. Na tem mestu bi se tudi jaz rad vsem zahvalil, ki so našo rajno mamo obiskovali v času njene bolezni in bodrili. Zahvalujem se vsem duhovnikom, Janezu Tratarju, rektorju Jožetu Kopeinigu in Poidejo Zundru, ki so zanjo darovali sveto mašo zadušni-co in zanjo molili. Zahvala velja seveda tudi vsem pevkam in pevcem in govornikom, ki so se od rajne mame poslovili in ji izkazali zadnjo čast. Ob koncu pa se zahvalim tudi dragi pokojni mami za vse, kar si nam otrokom v življenju dobrega storila in nam pomagala, za verske in narodno vzgojo in za vse lepe nauke, ki smo jih od tebe sprejeli. Odpusti in pozabi pa vse naše žalitve, če smo te kdaj razžalili, žal nam je. Sedaj si se za vedno poslovila od nas, pogrešali te bomo. Ohranili pa te bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Želimo ti, da bi se v domači zemlji mirno odpočila od zemeljskega truda. Kar si na zemlji dobrega storila, pa naj ti bo Bog bogat. Hvala ti mati, hvala za vse. Bog naj povrne dobrote ti vse Hvaležni sin Jože Uredništvi Našega upokojenca in Našega tednika izrekata sinu Jožetu in hčerkama Karolini Haderlap ter Ani Pasterk z družinami iskreno sožalje. 14. avgusta 1998 NAŠ UPOKOJENEC 15 Pomladno srečanje podjunskih upokojencev ima že tradicijo in je zelo priljubljeno. Občinski odbornik Petek v pogovoru z upokojenci. Nekatera srečanja postajajo že tradicionalna Slovensko društvo upokojencev „Podjuna" je vabilo v nedeljo, 3. maja na vigredno srečanje ob materinskem dnevu k Voglu v Šentpri-mož. Iz življenja društva upokojencev Podjuna Že pred 12 uro je bila dvorana pri Voglu do zadnjega kotička napolnjena z gosti. Predsednik društva Martin Komar [e z zadovoljstvom pozdravil številne člane društva, se jim zahvalil za njihov prihod in jim zaželel dober potek dneva, materam pa je želel vse najboljše za materinski dan. Pozdravil je tudi otroški zbor "Danica", ki je v pozdravu za- pel nekaj pesmi pod vodstvom Tanje Štern ob spremljavi Tanje Hobei in zelo navdušil poslušalce. Nadalje je pozdravil Kati Marketz in Karlo Haderlap in škocijanskega župana Albert Holzerja in ga prosil za nekaj pozdravnih besed. Župan Holzer je vse lepo pozdravil se zahvalil predsedniku za povabilo, poleg tega čestital vsem materam k ma- terinskemu dnevu in se jim zahvalil za njihovo nesebično ljubezen in skrb, ki jo vsak dan vlagajo v svoje delo za svoje drage. Po zelo izvrstnem kosilu je sledil kulturni program, ki sta ga s pesmimi in deklemacijami oblikovali in zaokrožili Kati Marketz in Karla Haderlap, za kar sta bili deležni obilnega aplavza. K besedi se je javil tudi Vladimir Rutar, ki je pohvalil predsednika Komarja in se mu zahvalil, ker zna tako uspešno voditi društvo upokojencev. Želel mu je in celemu odboru še za naprej uspešno delovanje. V prijetnem razpoloženju in petju je hitro minilo par veselih uric, nakar so se upokojenci začeli veseli in zadovoljni razhajati na svoje domove. Jože Pasterk Karla Haderlap in Kati Marketz sta peli lastne skladbe. Predsednik Martin Komar (levo) v krogu društvenikov. POUČNO IN ZANIMIVO Slon je daljni potomec izumrlega orjaškega mamuta, ki je kraljeval po zemlji v ledeni dobi. Slonovo življenje je podobno življenju človeka. Pri petindvajsetih letih je v polnem razvoju. Samica lahko skoti šele pri osemnajstih letih, vendar je to zelo zgodaj. Če uporabljajo slona za delo, je pri petinšesdesetem letu že obnemogel in redkokdaj doživi petinsedemdest let. Sloni, ki živijo v divjini, porabijo dnevno za hrano 18 do 20 ur. Le tako napolnijo z rastlinsko hrano dvoje ogromne devetogrube. Običajno jedo spotoma, tako da smukajo listje. Spijo zelo malo po eno uro ali dve na dan. Slon, ki ga rabijo pri sečnji gozda, dela samo po tri ali štiri ure na dan in sicer v zgodnjih jutranjih urah, in to samo štiri dni v tednu. Nikoli ga ne silijo k delu v času vročine. Ali tudi to omejeno delo zahteva od živali mnogo truda, ki pa ji je poplačano z vsakodnevnimi obroki soli in tarmaridovih sadežev, katere zelo ceni. Vsak dan peljejo slona v kopel, potem mu odgrnejo kožo s hrapavo drevesno skorjo in z lupino kokosovih orehov. Tovorni sloni ne živijo v suženjstvu, ampak - kolikor mogoče - kot divje živali. Kjub temu so zaradi negovanja, ki so ga deležni, bolj zdravi kot njihovi bratje v džungli. Med počitkom blodi slon po džungli, kolikor ga je volja, in vleče za seboj dolgo verigo, ki pušča na tleh močno sled, po kateri ga lahko najdejo. Okrog vratu imajo privezan nalik zvonec, ki je po navadi lesen; v redkejših primerih pa, kadar prenaša nevarnejše tovore, mu obesijo kovinast zvonec, čigar zvok služi kot svarilo. Slon je visok tudi do tri metre, tehta pa približno pet ton. Samci imajo često okle. Vendar to ni splošno pravilo, kajti pri samcih, ki so brez njih, so opazili, da so telesno bolj razviti. Saj pravijo, da premaga tak slon brez oklov slona z okli in sicer tako, da mu vtakne rilec pod enega izmed obeh oklov, drugega mu pa ovije. Tako ga vrže na tla ali pa mu zlomi okel. Naj bo že karkoli, dejstvo je, da vodi čredo često samec brez oklov. Včasih zapadejo samci v neko nevarno stanje, ki ga povzroča premočno izločanje neke žleze v glavi. Slona, ki je v takem stanju, mora vodnik brzdati in krmiti, dokler ne ozdravi. Če pobegne, utegne postati nevaren. Sloni v primeru z drugimi prebivalci džungle nimajo niti ostrega vida niti dobrega voha in ne takega sluha. Sicer pa slonu ni treba, da bi stal na preži, kajti ničesar se nima bati razen tigra, ki pa napada le mlade slone. Pri slonih je nagon za druženje s čredo tako močan, da so nekoč sloni zaradi tega razdejali neko železniško postajo. Podjetje, ki je trgovala z živalmi, je kupilo slončka. Natovorili so ga na železniški voz, tega pa čez noč pomaknili na slepi tir. Žival, ki ni bila vajena takšnega ravnanja, je začela tuliti, da bi dala duška obupu. To pa je bilo klic na pomoč za vse slone v bližini, ki so najprej razbili voz in osvobodili mladiča, potem pa se lotili še postaje. Sloni, ki jih uporabljajo za delo v gozdovih, se skotijo večinoma v suženjstvu. Včasih so potomci dvojice slonov iz istega podjetja. Češče pa se samica spari s samcem iz divje črede. Navadno je težko ugotoviti, kdaj se slona sparita, ker ne pokažeta prehodno nobenega znaka. Tudi se ne parijo v točno določenem času. Živali se spoprijateljita in postaneta nerazdružljivi. De- lata vedno skupaj. Sparita se šele čez več tednov ali mesecev. Doba nosečnosti traja osemnajst do dvajset mesecev. Vendar je težko ugotoviti, kdaj pričakuje samica potomca. Rebra se pri slonu bočijo mično naprej. Ker nosi samica zarodek v prednjem delu trebuha, nosečnost navadno preteče neopažena. Večkrat se je zgodilo, da se je vrnila samica z dela s poskakujočim mladičem za petami, in nihče ni prej opazil njenega stanja. Mladič hodi takoj po rojstvu. Sprva ima samo okrnjen rilček nazaj, Novorojenček sesa mleko z gobcem, pri čemer ukrivi rilček nazaj. Ljudje navadno mislijo, da slon pije z rilcem, toda z njim le srka vodo, ki si jo potem brizga v gobec. Slone lovijo na več načinov. Običajen je ta, da ogradijo velik prostor s koli, ki se kot vrat pri steklenici vedno bolj oži. Vanj naženejo čredo ali pa se tja zateče sama. Naj so slona ujeli na kakršenkoli način, ga leto ne morejo uporabljati. V tej dobi pa umre dobra tretjina nalovljenih slonov in sicer zaradi srčnih motenj, ki jih je povzročila napetost lova. Kakor hitro pa je zmožen za delo je v dvajsetih dneh popolnoma izurjen. Urjenje se začne tako, da vodijo slona na krmo, da se privadi na človeka. Vodijo ga z rahlimi udarci z dolgimi bambusovimi palicami. Končno zaprejo slona v kletko iz trdega lesa, na katero je v višini 1,2 m nad slonovim hrbtom vodoravno obešen hlod. S tega hloda se spušča na hrbet debelokožca mož, ki se giblje po njem, da se žival navadi na ljudi. Medtem ga vodijo dnevno ven, da se sprehodi, ter ga obložijo z lahkimi tovori. Okoli vratu mu pritrdijo močno vrv, s katero ga privežejo na enega ali dva že izurjena slona. Čeprav je najstrožje prepovedano, se včasih v delovnih taboriščih vendarle pripeti, da mlade slončke razvajajo kot psičke. V takih primerih se iz njih često razvijejo nevarne živali. Ko se namreč slon zave, da telesno nadkriljuje človeka, predstavlja večno navarnost za one, ki ga silijo k delu. Slone zelo pogosto uporabljajo za prenos hlodov od šotora do vodnega toka ali kolovoza. Včasih pa ni poti, ki bi vodila do najbližnje reke. Tedaj je treba zgraditi drče, po kateri spuščajo hlode. Sloni se zelo hitro naučijo, kako spuščati hlode po drči. Zabavno je opazovati debelokožca, ki je prinesel hlod do vrha drče, kako ga spusti na tla, pobere verigo, ki se je vlekla za njim, in jo ponudi vodniku, nato položi hlod v pravo lego na drčo. Zatem se zravna in z okli ter rilcem porine hlod, s čemer si večkrat pomaga tudi s prednjo taco. Pazljivo sledi tudi hlodu, dokler ni prvi pridrsel v dolino. Včasih opravljajo prevoz z vozovi, ki jih vlečejo bivoli. Tedaj uporabljajo slone za nakladanje hlodov na vozove. Močan slon, ki ima okle, lahko dvigne hlod samo z okli in ga z lahkoto namesti na vozu s tem, da ga poriva zdaj na enem zdaj na drugem koncu, dokler ni hlod uvrščen z drugimi. Kadar se ob deževnih dobah tramovi zagozdijo v rečni struji, pošljejo slone, da očistijo zagozdo. V vodi, ki jim sega do ramen, odrivajo hlode z okli, čelom in rilecm, dokler ne odmaknejo tistih tramov, ki so povzročili zastoj in spravijo plovbo v tek. Vodnikom so sloni to, kar so bili kmetu voli in konji. Cenijo jih kot krotke in pametne živali. 9 Rož - Podjuna - Žila 12. SREČANJE VIŽARJEV Sveto mesto: Glasbeni zvoki v pasji vročini Nad 30 vižarjev s Koroške in iz Slovenije je tokrat nastopilo na tradicionalnem srečanju. čeprav je bila pasja vročina, je Preteklo nedeljo na Svetem mestu nastopilo nad 30 vižarjev, ki so odlično zabavali publiko. Letos je Katoliško prosvetno društ-v° „ Drava" priredilo srečanje že dvanajstič. Da pa je srečanje vedno popularnejše, pa kaže udeležba številnih vižarjev, ki prihajajo s cele Koroške in Slovenije- Tudi letos je oče srečanja vižarjev Hubert Krop zaigral prvo vižo in razveselil srca številnih obiskovalcev, ki so se zbrali ob lepem sončnem vremenu na Svetem mestu. Najstarejši vižar je bil zopet dolgoletni prijatelj srečanja Hanzej Novak iz Celov-Ca’ ki je z akrobatskim vložkom (igral je s harmoniko na glavi) navdušil udeležence. Svoje 2nanje pa je pokazal tudi najrajši harmonikar 7-letni Christi-an Scharf iz VVolfsberga. Posebnost je bil letos tudi nastop domačega kantavtorja Pe- peja Kropa. Skupno s člani vokalne skupine VOX je predstavil pesem „Dom", katero je pred kratkim posnel na zgoščenko, ki je izšla ob njegovem 40. rojstnem dnevu. Pepej Krop je med-drugim pokazal, da ima tudi talent kot moderator. Odlično je zastopal dolgoletnega povezovalca mag. Jokeja Logarja, ki je bil tokrat privatno zadržan. Seveda na srečanju vižarjev nista manjkala dobra kapljica in užitni prigrizek, za katerega je zopet poskrbela Pungratnikova družina. Daniel Košutnik Christian Scharf STRPNA VAS Srce je žalostno, močno je ranjeno... Vsemogočni je 53-letnega Eduarda Žoharja iz Strpne vasi poklical k sebi. Tako bi lahko opisali občutke vseh, ki so v soboto, dne 8. avgusta, bili soočeni z nepričakovano smrtjo Eduarda Žoharja iz Strpne vasi. Pretresljivo je dejstvo, da je komaj 53-letni oče moral zapustiti družino, ki mu je bila steber in smisel njegovega življenja. Rajni se je rodil 27. 2. 1946. Po šolskem zaključku je začel delati kot mesarski vajenec. Ta Poklic je seveda tudi uspešno zaključil. Pridne roke dragega očeta Eduarda Žoharja pa so stremele po lastnem domu in družinski toploti. Zato se je leta 1971 tudi odločil, da si zgradi dom. Leta 1972 se je poročil z Marijo in tako skupno z njo gradil temelje skupnega doma in zgledne družine. Zakoncema so se rodili trije otroci, ki jim je Posvetil vso očetovsko ljubezen. Zelo srečen je bil, da so si vsi trije po otroških letih pridobiti tudi poklic. To zgledno družinsko in oče- tovsko življenje rajnega pa se je zapazilo tudi v odnosu do sočloveka. Vedno dobre volje in nasmejan je kot sosed in človek pomagal tam, kjer so ga potrebovali. Zanj je bilo samoumevno, da se je vključil v razna društva. Še posebno se je udejstvoval pri raznih vaških akcijah kot tudi pri nogometnemu društvu v Šmihelu. Povezanost z domačo vasjo pa se je izrazila še posebej zadnja leta, ko je z vso vnemo pomagal pri ustanovitvi vaške skupnosti v Strpni vasi. Prav tako povezan je bil rajni z naravnimi lepotami. Kot čebelar se je veselil in užival ob čebelah. Lik pridne čebele bi lahko ravno tako bil lik pridnih rok rajnega. Z vso vnemo je sodeloval v slovenskem čebelarskem društvu Šmihel in se veselil s čebelarji vsakega uspešnega napredka. Bil pa je tudi vesten delavec, kar potrjuje tudi dejstvo, da je nad 20 let delal v tovarni filtrov v Šmihelu, del tega časa pa je celo kot zastopnik delavcev zastopal interese sodelavcev v odnosu do poslovodstva. Vsak, ki je rajnega poznal in z njim sodeloval, je našel v njim tudi zvestega prijatelja. Ta človeški lik zglednega družinskega očeta je v pridigi tudi izpostavil župnik Hanzej Dersula, ki je v tem žalostnem trenutku našel pravilne besede slovesa in upanja v temni uri. Prerana smrt še mladega družinskega očeta, ki ni pozabil na dejstvo, da nam je dal življenje Bog, ki nas po svoji volji odpokliče v zasluženo večnost, naj bo vsakomur opomin, da je vsak dan našega življenja božji dar. Rajni je to načelo dosledno živel. Pogreba se je udeležila množica sorodnikov in vernikov, obrede pa je vodil mestni župnik Ivan Olip ob somaševanju župnikov Hanzeja Dersu-le in Florjana Zergoja. Pesmi Eduard Žohar t žalostinke je zelo ganljivo zapel rajnemu v slovo domači cerkveni zbor. Pri odprtemu grobu pa sta se od rajnega poslovila Franc Ambrož v imenu sodelavcev in vodstva tovarne filtrov in predsednik Slovenskih čebelarjev v Šmihelu Hanzej Bric-man. S pihali pa so vzeli slovo bratje Vavti. Naj se rajni oče odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja, zavedajoč se, da bo nam vsem ostal v trajnem in spoštljivem spominu. Ženi Mariji, sinovom Eduar-du, Petru in Marku, mami in sestri ter bratoma in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik 10 Kultura SRD TRTA/ŽITARA VAS S svvingom v toplo poletno noč NEW SVVING poskrbel za romantično vzdušje v Žitari vasi. Naslednji dve nedelji pa čakata še dva druga cukrčka: koncert skupine The voice factory in Folklorna noč. Sicer so vsi že priletnejši možje, vendar le po starosti - slovenski kvartet New svving je tako star, kot se počuti pri petju. In to jamči za mladostno počutje. SRD Trta je s povabilom kvarteta preteklo nedeljo privabila na dvorišče župnišča v Žitari vasi tudi veliko število ljubiteljev kon-certantne ritmične glasbe. Skupina New svving z znanim Otom Pestnerjem je bila ustanovljena natanko pred 30 leti, 1968 v bližini Celja (Slo). Navdušujejo pa se - kakor že ime pove - za svving in vse vrste ritmične glasbe. Kdor pozna npr. pevca in filmsko zvezdo Deana Martina ter pred kratkim umrlega filmskega velikana Franka Sinatro, ve, kateri način petja goji New svving. Glasovi iz grl teh mojstrov zabavne glasbe so resda Kvartet New Svving z Otom Pestnerjem (2. z leve). sijajni in segajo od brundajočega drugega basa do žvrgoleče-ga prvega tenorja. Da take nočne serenade zagrejejo srca vseh starostnih kategorij, je zlahka razumljivo. Kdor je bil tam, je bil o tem prepričan. Flair krasnega nočnega neba s polno luno kot pomirljivim čuvajem pa je poskrbel za romantično vzdušje, kar je bila pikica na i tako za goste kot za organizatorja. V tej mili atmosferi je seveda tudi svving igraje lahkotno valoval z odra in preplavil celotni avditorij. V sklopu poletnih prireditev SRD Trta vabi še na dve drugi poslastici. Že to nedeljo je na sporedu naslednji open-air-kon-cert s skupino „VOICE FAC-TORY”, teden navrh pa je na vrsti ..FOLKLORNA NOČ”. Adke NA KNJIŽNI POLICI Zvon zvoni ■ zdana je I druga števil-I ka Zvona. Tej sicer manjka uvodni komentar, je pa drugače berljiva kot že dolgo ne. Uredništvo se je očitno odločilo, da objavlja krajše prispevke in tako skuša nagovoriti spet več bralcev (to mu bo mogoče uspelo predvsem na avstrijskem Koroškem). Vsebinski temelj pričujoče številke je zanimiva filozofska razprava v Italiji o še danes nerazčiščenem pojmu 'postmodernizem', natančno z ozirom na krščanstvo. Inicialka je bil prispevek nemškega teologa VValterja Kasperja na simpoziju o italijanskem mislecu Rosminiju v Trentu, kjer je Kas-per predaval na temo „Cerkev pred izzivi postmoderne”. V tej številki se lahko spoprimete tudi z odlomkom iz roma- toimUoimSuMuoerkiii KlStJtiH M nSIMODESM (igoiokro dfctu*) 08 5I0H1 KSftlfl »KI /IMUNI ŠUMNIK (eietil na „Na marmornih čereh” filozofa Ernsta C. Jungerja. Komur ni toliko do filozofije, pa lahko poizve-de, kaj ima biskvit opraviti s soc-komuni-stično preteklostjo v glavi pisatelja Andreja Arka ali pa ima na voljo nekaj lirike Radeta Krstiča. To pa še dolgo ni vse, saj »Pogled na literaturo P. Maffea” izpod peresa Ivanke Hergold z odlomkom iz Maffeo-jevega romana Pulčinela in njegovi vnuki” prav tako vabi k branju kot »Dokument o groznih časih” iste avtorice, kjer je obravnavan življenjepis Štanislava Leniča iz zapora. Zanimiv prispevek je dal tudi slikar Marjan Tršar, ki replicira svoje misli o umetniškem konceptu z barvami. To in še drugo vas pričakuje v novem Zvonu. Adke Profili literature na Koroškem K lova, ak-|\ I tualizira-I M na in razširjena naklada profilov novejše slovenske literature na Koroškem v nemški izdaji »Profile der neueren slovvenischen Literatur in Karnten" predstavlja z monografskimi študijami in uvodnim esejem o socialni zgodovini in poetiki tiste osebnosti koroške slovenske literature, ki so zadnja dve tri desetletja stopili v javnost s samostojno objavo knjig, piše v uvodnih besedah pričujoče publikacije, ki jo je pri Mohorjevi izdal dr. Johann Strutz. Rezultat je zelo informativna, hkrati pa berljiva in zanimiva enciklopedija. Strutz, drugače profesor na komparati-stiki celovške univerze, je z veliko skrbnostjo pripravil tudi raz- Johann Strutz (Hrsg.) Profile der neueren slovvenischen Literatur in Karnten širjeno izdajo, ki zares izčrpno obvešča v mnogih odtenkih o razvoju koroških slovenskih avtoric in avtorjev od Milke Hartmanu do Jožice Čertov ter od Valentina Polanška do Florjana Lipu-ša. Predvsem zanimiva je primerjava socialne zgodovine z načinom pisanja, saj prva komponenta dostikrat odgovorja na mnoga vprašanja, ki se recipientu pri prebiranju postavljajo, še posebno, kadar gre za liriko. Izdajatelju je s to knjigo uspelo pričarati na dan enciklopedični biser, ker knjiga ni samo kopičenje suhih biografskih podatkov, ampak biografski navedki dopolnjujejo celostno sliko dela posameznih avtorjev. Branje tudi za kratek čas. Adke Domače vesti 11 Izkupiček vaškega praznika je bil namenjen nakupu novih orgel. K temu so s kvalitetno in prijazno postrežbo še dodatno prispevale prostovoljnje delavke in delavci. Večna vas: Vaški praznik utrjuje povezavo Tudi letos so Večani in Večanke uspešno priredili vaški praznik. Ni bilo vaščana, ki bi se ne udeležil tega vaškega praznika. V času, ko izumirajo po vaseh gostilne in s tem tudi družabnost, vaški prazniki vse-bolj dobivajo velik družabni po- men. Večani in Večanke so v nedeljo dokazali, da niso samo izvrstni organizatorji, ampak tudi zelo gostoljubni. Ob petju in zvokih harmonike Hanzeja Čepina je vaška skupnost praznovalo dolgo v noč in nadaljevala praznik še tudi v ponede- ljek. Izvrstni kuharji in kuharice pa so poskrbele za telesno dobrobit. Vaškega praznika sta se udeležila tudi župan Paul Rob-nig ter podžupan Bernard Sadovnik. ŠTEBEN PRI GLOBASNICI 100-letnica gasilskega društva Šteben ^^red sto leti so v Štebnu ustanovili „Požarno brambo * Šteben" v sampomoč pri katastrofah in požaru na vasi ter v sosednjih vaseh. Skozi stoletja So štebljanski gasilci dosledno ži-Ve|i to zamisel ter si ob tem tudi nabavili moderno in času primer-n° opremo. Od gasilskega voza do lepe 9asilske hiše, ki je odprta tudi za druga štebljanska društva so Pfiča neumornega in idealistične-9a dela v Štebnu. Zato se je v nedeljo zbrala Množica občanov in častnih gostov, da skupno proslavijo ta lep Praznik. Kot se spodobi se je praznik Začel z mašo pred gasilskim do-tou, ki jo je daroval dekan Peter Sticker in olepšala domači cerk-v®ni zbor. Po maši je sledila blagoslovitev nove prikolice in slavnostni spored. Komandant šteb-rianskih gasilcev Karl Pitschek 2gledno v obeh deželnih jezikih Pozdravil vse goste ter orisal zgo-' Povino tega gasilskega društva. Še posebno je izpostavil prostov-Ijno delo gasilcev skozi desetletja ter počastil vrsto zaslužnih gasilcev med drugem tudi oba dolgoletna komandanta Franca Konrada in Roberta Erschena. Čestitali pa so v besedah tudi zastopniki gasilcev, župan Paul Robnig, podžupan Bernard Sadovnik ter namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler in državni poslanec Heinz Marolt. Slavnost sta olepšala Moški zbor Franc Leder-Lesičjak in Ge-mischter Chor Globasnitz. Po slavnostnem delu so gasilci nadaljevali praznik v šotoru. ŽITARA VAS______________ Koncert na prostem s The voice factory SPD Trta iz Žitare vasi vabi v nedeljo, 16. avgusta 1998 (ob 20.30) na koncert pevske skupine „The voice factory“. Člani skupine prihajajo sicer s Koroške,_ toda trenutno živijo na Štajerskem. Pojejo pa zabavno glasbo v širokem izboru. Vstopnina: 100,- šilingov v predprodaji, zvečer ob blagajni: 130 - šilingov. ARGENTINA_______________ Selani odpotovali v Argentino Selani v Argentini. Včeraj popoldan je Mešani pevski zbor Sele s spremljevalci z letališča v Celovcu odpotoval na tritedensko pevsko turnejo po Argentini. Višek turneje bo prav gotovo koncert zbora pod vodstvom mag. Romana Verdela ob instrumentalni spremljavi ansambla Drava jutri, v soboto 15. avgusta, ob 50-letnici ustanovitve društva ..Zedinjena Slovenija". O pevski turneji in doživljajih selske skupine pri argentinskih Slovencih bomo obširno poročali v Našem tedniku. BOVEC__________________ Poletni univerzitetni tečaji 1998 Od 16. do 30. avgusta potekajo letos že petič zaporedoma poletni univerzitetni tečaji. Organizira in vodi jih celovški univerzitetni profesor dr. Andreas Moritsch. Poletno univerzo financirajo z enakimi deleži Avstrija, Slovenija in Italija. Udeležilo se jih bo 48 študentov in mladih akademikov iz navedenih držav. Geslo poletnih tečajev je: Evropa v regijah. Glavni namen je približati in pripra-vati akademsko mladino v času evropske integracije na transnacionalno sodelovanje. Zaslužni gasilci (na sliki Hanzej Dumpelnik) so od namestnika deželnega glavarja dr. Ausservvinklerja prejeli odlikovanja gasilske zveze. T A T E D E N D I U NEDELJA, 16. avgusta '98,13.30 PONEDELJEK, 17. avgusta 1998 ORF2, ob 1.55___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: Buge waz primi, gralvva Venus -s tem slovenskim pozdravom je koroški vojvoda Bernhard von Sponheim v spremstvu deželnih stanov leta 1227 na deželni meji sprejel slovitega plemenitega pevca Ullricha von Leichtensteina. Buge naj prime tudi tiste, ki bodo v nedeljo z slaščico po kosilu sledili slovenskemu tv-sporedu. V sliki, besedi in melodiji jih bo, domačin in turiste, Mirko Bogataj pospremil v srce naše dežele, v še neoskrunjeno idilo in turistični trušč, na oder, ki pomeni svet, in v svetišče slovenske duše. Dobrodošli pri koroških Slovencih. Vsebino tv- oddaje in dnevnih radijskih sporedov lahko preberete tudi na teletekstu, stran 299. PETEK, 14. avgusta 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 15. avgusta 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (dr. M. Ostravsky) 18.00-18.30 Praznična (P. Zunder) NEDELJA, 16. avgusta 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel (Jože Kopeinig) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. PONED., 17. avgusta 18.00-18.30 Kratek stik. TOREK, 18. avgusta 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 19. avgusta 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 20. avgusta 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE Š f|!S LADY ANGELA Klagenfurt * Theatergasse Tel/Fax: 0463/ 51 42 71 Wegen Ubersiedelung Zaradi preselitve alle Artikel / vsi izdelki — 50%, — 60% do/bis — 70% Inh.: Angela und Mag. Erhard Fixl Sreda, 19. avgusta Petek, 14. avgusta PODJUNA PRI GLOBASNICI Koncert Čas: ob 20. 30 Kraj: v obnovljeni cerkvi v Podjuni Nastopa: kitarist Janez Gregorič iz Globasnice Prireditelj: SKD Globansi-ca Sobota, 15. avgusta MARIJA NA OTOKU Praznik Marijinega vnebovzetja (romarska sveta maša) Čas: ob 10. uri Kraj: v cerkvi Marija na Otoku (Maria VVorth) Sv. mašo bo daroval hodiški župnik Lovro Kašelj. Cerkveni zbor iz Hodiš pod vodstvom Foltija Pavliča bo s petjem olepšal mašo. V celotnem letu je to edina slovenska sv. maša. ŽELEZNA KAPLA Romarski dan pri devici Mariji v trnju Sv. maše: ob 7.00, 8.00, 9.00 in 10. 00 Romarji prisrčno vabljeni! RADIŠE Društveni izlet SPD Radiše Čas: Stražišče pri Kranju -Šmartna gora - Brdo pri Kranju - Jezersko Odhod: ob 7. uri Nedelja, 16. avgusta ŽITARA VAS OPEN AIR: Koncert „Voice Factory“ Čas: ob 20. 30 Kraj: na dvorišču župnišča (ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli) Vabi: SPD Trta BILČOVS Semenj - veselo v dan Čas: ob 10.30 Kraj: gostišče Miklavž Za zabavo igrajo: „Willi & Co“ Ponedeljek, 17. avgusta BILČOVS Semenj - veselo v večer Čas: ob 19. 30 Kraj: gostišče Miklavž Za zabavo igrajo: „Die 3 Rosentaler" POREČE Toni Kernjak - klavirski recital Čas: ob 20. 30 Kraj: Parkhotel Na sporedu bo klavirski recital s skladbami Schuma-na, Prokofieva, Brahmsa, Liszta. Rezervacija vstopnic pri „Portschach Information" ali pod tel. 04272/4072 Vabi: Johannes Brahms Gesellschaft Portschach Sobota, 22. avgusta ŽITARA VAS OPEN AIR: Folklorna noč Čas: ob 20. 30 Kraj: na dvorišču župnišča (ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli) Vstopnice za vse prireditve (9. 8., 16. 8. in 22. 8.) sov predprodaji na Posojilnicah Miklavčevo, Železna Kapla, Dobrla vas in Pliberk. Nedelja, 23. avgusta OBIRSKO 15. tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Vabi: Alpski klub Obir Za zabavo bodo igrali „Die lustigen VVimitzer" Ob slabem vremenu bo prireditev preložena na 30. avgust ob istem času in na istem kraju. Danes, v petek, 14. avgusta, bo v obnovljeni cerkvi v Podjuni pri Globasnici nastopil kitarist Janez Gregorič. Pričetek je ob 20. 30. Vabi SKD Globasnica. — reg. z. z o. j., Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H., SVVIFT: VSGKAT2K A-9010 Klagenfurt/Celovec, Paulitschgasse 5-7, Tel. 0463/51 23 65-12 reg. z. z o. j., Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H., SVVIFT: VSGKAT2K A-9010 Klagenfurt/Celovec, Paulitschgasse 5-7, Tel. 0463/51 23 65-12 Za naš kreditni oddelek iščemo Razpisujemo delovno mesto svetovalca za naše stranke na slovenskem vodje šalterja ter hrvaškem trgu. Potrebno je imeti bančno prakso, znanje obeh deželnih jezikov ter hrvaščine. Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov Pogoj: bančna praksa Pismene prošnje z življeniepisom pošliite na' Pismene orošnie z živlienieoisom oošliite na: ZVEZA BANK, r.z.z.o.j. ZVEZA BANK, r.z.z.o.j. Bank und Revisionsverband reg. Gen.m.b. H. Bank und Revisionsverband reg. Gen.m.b. H. 9010 Celovec/Klagenfurt, Paulitschgasse 5-7 9010 Celovec/Klagenfurt, Paulitschgasse 5-7 PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE EODN Razstava ljudskih votivnih tablic Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure PLIBERK galerija vvernerja berga Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ŠENTJANŽ Razstave umetnika Ericha Novoszela Kraj: K & K center Razstava „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“ Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. LIBUČE Znamenja časa - Zeichen der Zeit Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta do 5. septembra ob petkih in sobo- tah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600) VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja Kraj: galerija VViegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnev- no od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/72 32). TINJE Razstava slik umetnice Evelyn Sickl Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure SLOVENJ GRADEC Jože Tisnikar - retrospektivna razstava Kraj: Galerija likovnih umetnosti, glavni trg 24 Razstava je odprta do 10. oktobra, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. OBVESTILA 28. likovna kolonija v Vuzenici, spz sporoča, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23. do 29. avgusta v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesenti (otroke med 10. in 15. !etom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22. Razpis ravnateljskega mesta Društvo „Glasbena šola" razpisuje mesto ravnatelja Glasbene šole. Kandidati/tke morajo izpolniti naslednje pogoje: zaključen študij na visoki šolo za glasbo avstrijsko državljanstvo 1551 obvladanje obeh deželnih jezikov ^ večletna praksa na področju glasbene pedagogike organizacijske in vodstvene sposobnosti. Delovno razmerje se prične 15. septembra. Plača se določi po sistemu, ki velja tudi za glasbeno šolo dežele Koroške (Landesmusikschul-w®rk). Kandidati so naprošeni, da pošljejo svoje Prijave in ustrezne podatke do 31. avgusta 1998 na naslov: Glasbena šola, Mikschallee 4, A-9020 Ce-lovec/Klagenfurt. Za upravni odbor društva ..Glasbena šola", mag. Božo Hartmann, predsednik DOPUST Praktični zdravnik iz Borovelj dr. Franc Wutti sporoča, da je ordinacija zaradi dopusta od 13. 8. do 30. 8. zaprta. Objave prireditev Dragi društveniki! Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu. Telefon: 0463 / 51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22 Naša društva v internetu Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/sl ovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks- gruppenreport 97http://www.aprouc.co.a t/slovene/volksgruppenre- port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co. at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co. at/zb Slovenska športna zveza: http://members.ma-gnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Občina Suha in okolje -KPD Drava, RIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at /Stefan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.Org/k eutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliško dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ,.Narodni svet koroških Slo- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na na-24/i\/I,’ 9a zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10,-Oktober-StraBe slov: Naš tednik, lO.-Oktober-StraSe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, upra- nb, Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik ve in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28, Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna r„„„ne9a urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan'Fera (folograf), vsi: 9020 Ce- naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,-šil.; zrač-wec’ I0.-Oktober-Stra8e 25/Iv. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das- na pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. BKŠM W ?Q BOJAH 04239/26 42 v torek, 11. avgusta, ob 19. 30 Odprtje razstave: „Trenutki“ Razstavlja: Kurt Zissler iz Gradca v sredo, 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice od ponedeljka, 24. avgusta, od 18. ure do četrtka, 27. avgusta, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike nem. Voditeljica: prof. dr. Monika Ne-metschek Priprava na popravni izpit matematika: od 24. avgusta do 11. septembra; latinščina: od 31. avgusta do 11. septembra v četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri Slovenščina za začetnike I. del Vodi: Nadja Volanšek, Ljubljana od sobote, 3. oktobra, 14.30 do nedelje, 4. oktobra 16.30 Priprava na zakon Vodi: Jože Kopeinig Začetek jezikovnih tečajev v mesecih septembra in oktober 1998 Slovenščina, italijanščina, angleščina, francoščina, španščina Podrobne termine bomo objavili v naslednjem NT, informacije pa daje tudi dom v Tinjah. Potovanja: od ponedeljka, 24. avgusta do sobote, 29. avgusta 1998 Izobraževalno potovanje v Lombardijo Voditelj: dr. Johann Sturm od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998 Potovanje po Sloveniji Voditelj: prof. p. Andrej Kropej PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Velikovec 1:4 (1:1) Bilčovščani so v 10. minuti zasluženo povedli ter tudi navrh igrali dopadljiv nogomet, toda gostom je kljub temu še v 1. polčasu uspelo izenačenje. Po odmoru pa zopet hud propad ekipe trenerja Struggerja. BILČOVS: Schavvarz 3, Stocklas 2, Rajnovič 2, Lip-pusch 3 (70. H. Strugger 0), Arnavtovič 2, Partl 3, G. Schaunig 2, Aleksič 1 (75. H. Krušic 0), Durnig 2, Ouant-schnig 2,1. Strugger 2; Bilčovs: 150 gled.; sodnik: Meschnark (povprečen); strelec: I. Strugger (10.) A. Borovlje - Globasnica 0:2 (0:0) Odličen nastop Globašanov, predvsem njihove obrambe, saj je tokrat igrala izredno zbrano in zelo požrtvovalno ter domačinom ni dopustila skorajda nobenih priložnosti. Sicer pa so Globašani iskali uspeh v protinapadih. Prav to pa je bila tokrat povsem prava taktika, saj sta jim tako uspela dva zelo lepa gola. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 5, Kordesch 4, G. Sadjak 5, Hribar 4, Grubelnik 4 (77. VVritz 0), Dlopst 4, Buchvvald 4, M. Sadjak 5 (90. VVolbl 0), Silan 5, Szabo 5 (87. L. Sadjak 0) Borovlje: 100 gled.: sodnik: Greschonig (dober); strelca: Silan (62.), Szabo (74.) RAZRED Šmihel - Ruda 0:3 (0:2) Gostje so nastopili s popolnoma defenzivnim načinom igre, proti kateremu Šmihelčani niso vedeli recepta. Zadetki Rude pa so izključno Izhajali iz nepotrebnih osebnih napak domačinov. ŠMIHEL: Suschnig 2, Kreutz 2, Janet 2 (65. Kraiger 2), A. Gros 2, H. Motschilnik 2, A. Lutnik 2 (46. Burckhard 2), Kotnik 2, Hribernik 2, Peckart 2 (35. Berchtold 2), W. Motschilnik 2, Ch. Gros 2; Šmihel: 100 gled.; sodnik: Weber (povprečen); Železna Kapla - M. Rojach 3:1 (2:0) Po obetavnem nastopu v 1. polčasu so Kaplčani po odmoru zelo popustili ter celo prosili za zadetek. V zadnih 20. minutah pa so se zopet stopnjevali. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 4, Kock 3, Nerz 5, S. Grubelnik 3, Traun 3 (75. Germadnik 0), Šteharnik 4, Sporn 4, Lippusch 2 (35. Haller 4), Schurtl 4, Partej 5, Miklau 3 (71. VVicher 0); Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: Weber (dober); strelca: Partej (13., 75.), avtogol (35.) Grebinj - Rikarja vas 2:6 (1:1) Medtem ko so Rikarjani pred odmorom še zapravili številne lepe priložnosti, so se po odmoru znali zelo stopnjevati, predvsem Blažej, ki je s petimi zadetki zaporedoma ponovno dokazal, da na koroških nogometnih igriščih sodi med najnevarnejše napadalce. RIKARJA VAS: Pandel 4 (74. Hrovath 0), Urch 4, Gomernik 4, Streicher 4, Figoutz 5, Truschner 4, Pečnik 4, Sienčnik 4, Picej 5 (86. Sapetschnig 0), Blažej 5, Kampusch 4 (81. H. Hobel 0); Grebinj: 150 gled.; sodnik: Schellander (povprečen); strelci: Picej (15.), Blažej (46., 61., 78., 85., 90.) Osoje - Sele 1:2 (1:0) Domačini so prvo priložnost izkoristili za vodstvo, toda ekipa trenerja VVieserja je pokazala močno voljo ter si proti koncu tekme priborila zazluženo zmago. SELE: Scheiber 4, Djogič 4 (85. VVassner 0), M. Draže 4, D. Mak 4, Božič 4, Diexer 3, Razboršek 3,1. Kelih 4, F. Dovjak 4, K. Hribernik 3, A. Oraže 3; Osoje: 100 gled.; sodnik: Miklau (zelo slab); strelca: Razboršek (73.), A. Oraže (84.); rdeči karton: Diexer (86.) 2. RAZRED E Žvabek - Šentpeter 1:2 (0:0) Podcenjevanje gostov se je domačinom krepko maščevalo. Sicer so Žvabečani povedli, toda po napakah v obrambi prejeli dva zadetka. ŽVABEK: Jakob 3, Brezovnik.2, Jamer 2, Zechner 2, Breitenegger 2, A. Berchtold 2, Žlinder 2 (47. VVriessnig 2), Mlinar 2, V. Berchtold 2 (81. Ramusch 0), Juvan 2, Trampusch 2 (60. Pistotnik 2); Žvabek: 100 gled.; sodnik: Schatz (povprečen); strelec: Juvan (55.) Djekše - Dobrla vas 0:2 (0:1) Prepričljiva zmaga Dobrolčanov, ki so se v primerjavi s prejšnjo tekmo znali bistveno stopnjevati. Zmaga je bila zaslužena, bila pa bi lahko še višja. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Golautschnig 4, Nachbar 3, Roger 3, Kampi 3, Petek 3, Kastrun 2 (46. M. Lesjak 3), Velik 4, Opietnik 3, Ch. Lesjak 3, Pustoslemšek 4; Djekše: 100 gled.; sodnik: Ferlin (dober); strelec: Pustoslemšek (28., 67.) Šport GLOBASNICA Velike razprtije med lastnikom in najemnikom nogometnega igrišča portno se globaški nogom-^^etni klub nahaja na višku, ^xsaj mu je po lanskose-zonskem napredovanju uspel presenetljivo odličen štart v pod-iigi. Toda ni vse zlato, kar blesti. Tako se v senci športnih uspehov odvijajo velike težave zaradi nogometnega igrišča, ki bi moralo biti že zdavnaj obnovljeno (zaradi česar ekipa tekmuje v Ponikvi), toda najemnik igrišča (klub) in lastnik (Ana VVautsche) si nista edina. V pogodbi o najemu zemljišča, ki je bila sklenjena 1982 in velja do 31. 12. 2007, namreč piše, da klubu niso dovoljene nikakršne spremembe zemljišča brez privoljenja lastnika. Prav tako so lastniku pridržane pravice opravljanja kantine, kar je klubu še dodatno trn v peti. „Vse se da rešiti, toda le v dobrem," pravi lastnica Ana VVautsche, ki je nekoliko ogorčena o načinu in vedenju vodstva kluba, „ki se je v zadnjih letih do lastnika zelo poslabšalo". Zaradi tega se od kluba noče pustiti kratkomalo „pohoditi“. Vsekakor pa je pripravljena za obojestransko zadovoljivo rešitev, „to-da le, če bodo bolj prijazni", pravi VVautsche. Seveda je tudi predsednik globaškega športnega kluba Simon Harrich pripravljen za kompromis: „Le klub zaradi tega ne sme utrpeti škode." Kdaj se bo ta rešitev našla, je trenutno vsekakor še nejasno. Jasno je le, da bo morala članska ekipa zaradi tega celotno jesen igrati domače tekme na tujem - v Ponikvi (v primeru zavlačevanja spora, tudi vigred '99). F. S. Kdaj bodo Globašani doma v Globasnici zopet lahko veselili zadetka. MNENJA Simon Harrich, predsednik športnega kluba Globasnica: Zavedamo se, da se mora zadeva čimprej rešiti. Zato smo pripravljeni za kompromis, a ne za takšnega, da bo klub zaradi tega odškodovan. V celotni zadevi pa gre v prvi vrsti za opravljanje kantine. Ana VVautsche, lastnica zemljišča: Moti me način oz. obnašanje nekaterih pristojnih kluba, predvsem v zadnjih letih. Pogosto so namreč delali na zemljišču, ne da bi vprašali. Vsekakor, rešitev se mora najti - toda v dobrem in na prijazen način. Kar zadeva kantino, bom privolila, da bo odslej naprej na voljo igralcem oz. klubu. Nikakor pa ne kakemu gostilničarju. Christian VVolbl, trener Globasnice: Seveda za ekipo in tudi navijače trenutno stanje ni idealno. Edina prednost, ki jo ima ekipa, pa je dejstvo, da je na Ponikvi igrišče trenutno v bistveno boljšem stanju kakor v Globasnici. PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD DSG Borovlje - Bilčovs (v soboto ob 17.30) - Bilčovščani so po slabem startu zelo prizadeti. Zaradi tega je bil trener Strugger med tednom (na treningih) bolj psiholog kakor trener. Za tekmo proti Borovljam pa vsekakor pričakuje prvo točko v letošnji sezoni. Globasnica - VVelzenegg (v nedeljo ob 18. uri na Ponikvi) - Zaradi poškodb bosta manjkala VVolbl in Pasterk (izpade še šest tednov), sicer pa so vsi igralci zdravi in pri polnih močeh. Na tej tekmi se obeta zelo zanimiv dvoboj med dvema igralcema z redkim priimkom Gvido. Globašan Gvido Sadjak bo namreč moral paziti na nevarnega Gvida Franka, ki v ekipi gostov sodi med najnevarnejše napadalce. 1. RAZRED D Rikarja vas - Vovbre (v soboto ob 18. uri) - Rikarjani hočejo vsaj do petega kro- PODLIGA VZHOD 1. Mostič 2 2 0 0 10:1 6 2. Globasnica 2 2 0 0 5:2 6 3. Liebenfels 2 110 5:2 4 4. Velikovec 2 110 4:1 4 5. Žrelec 2 110 3:1 4 6. Welzenegg 2 110 3:1 4 7. ATUS Borovlje 2 10 1 3:2 3 8. DSG Borovlje 2 10 1 2:3 3 9. Podkrnos 2 0 2 0 5:5 3 10. ASV 2 0 11 3:5 11. Šentpavel 2 0 11 0:2 1 12. Vetrinj 2 0 0 2 2:4 0 13. Pokrče 2 0 0 2 0:5 0 14. Bilčovs 2 0 0 2 2:13 0 ■ 3. krog (15./16. avgust): Pokrče - Žrelec, Glo-basnica ■ VVelzenegg, Mostič - ATUS Borovlje, Velikovec - Vetrinj, DSG Borovlje - Bilčovs, Podkrnos - Šentpavel, ASV - Liebenfels. 1. RAZRED D t.Žitaravas 2 2 0 0 9:1 3 2. Rikarja vas 2 110 8:4 4 3. Eitweg 2 110 7:3 4 4. Ruda 2 110 3:0 4 5. Železna Kapla 2 110 3:1 4 6. Šmihel 2 10 1 2:3 3 7. Metlova 2 10 1 1:2 3 8. Sl. Stefan 2 10 1 2:6 3 9. Šentlenart 2 0 2 0 3:3 2 10. Vovbre 2 0 2 0 1:1 2 11. Maria Rojach 2 0 11 3:5 12. Grebinj 2 0 1 1 26 1 13. Klopinj 2 0 0 2 1:5 0 14. Labot 2 0 0 2 2:7 0 ■ 3. krog (15./16. avgust): Rikarja vas - Vovbre, Labot - Grebinj, Žitara vas - Eitvveg, Metlova - St. Stefan, Maria Rojach - Šmihel, Šentlenart - Železna Kapla. 2. RAZRED C ga, do tekme proti Žitari vasi, ostati neporaženi. Proti Vovbram, ki so se v primerjavi z minulo sezono poslabšale, so načrtovane celo tri točke. Čeprav je standardni vratar Brezovnik trenerju Feri zopet na voljo, bo branil Pandel, ki je prepričal na prvih dveh tekmah. Maria Rojach - Šmihel (v nedeljo ob 18. uri) - Šmihelčani hočejo na tej tekmi popraviti poraz proti Rudi. Napadalec W. Motschilnik je sicer poškodovan, toda bo kljub temu po vsej verjetnosti igral. Šentlenart - Železna Kapla (v soboto ob 16.30) - G. Grubelnik, H. Grubelnik in F. Ošina so trenerju Germadniku zopet na voljo, toda od začetka verjetno ne bodo igrali. ..Prednost imajo igralci, ki so prepričljivo premagali Maria Rojach," je slišati iz tabora odgovornih. 2. RAZRED E Pliberk - Žvabek (v nedeljo ob 17.30) Dobrla v. - Galicija (v nedeljo ob 18.) 1. Tholica 2. Šentjakob 3. Rožek 4. SAK II 5. Kriva Vrba 6. Sele 7. HSV 8. Donau 9. Škofiče 10. Hodiše 11. Poreče 12. Treffen 13. Ledince 14. Osoje 7:3 5:3 6:1 4:1 2:1 2:1 2:6 2:2 2:3 1:2 0:1 2:4 4:7 2:6 ■ 3. krog (15./16. avgust): Sele - SAK II, Kriva Vrba - Osoje, Šentjakob - Poreče, Tholica - Škofiče. Ledince - Donau, HSV - Treffen, Hodiše - Rožek. 2. RAZRED E 1. Tinje 2 2 0 0 8:4 2. Reichenfels 2 2 0 0 5:3 3. Sinčavas 2 110 5:2 4. Frantschach 2 110 3:2 5. Pliberkll 2 10 1 6:2 6. Važenberk 2 10 1 4:2 7. Dobrla vas 2 10 1 4:3 8. Preitenegg 2 10 1 4:3 9. Žvabek 2 10 1 4:4 10. Šentpeter 2 10 1 5:7 11. Galicija 2 0 11 3:4 12. St. Margarethen/L. 2 0 11 1:6 13. Mauterndorf 2 0 0 2 2:7 14. Djekše 2 0 0 2 0:5 ■ 3. krog (15./16. avgust): Preitenegg - Frantschach, Reichenfels - Važenberk, Sinča vas - Mauterndorf, Dobrla vas - Galicija, Šentpeter - Djekše, Pliberk II - Žvabek, St. Margarethen/L. - Tinje. Šport 15 Z remijem je bil najbolj zadovoljen sodnik Krappinger, ki je po nepotrebnem delil rumene kartone in spravil veliko hektike v igro. Tudi igralec-trener Vrabac njegovih odločitev včasih ni razume!. Foto: Fera Bravo! Mladi Sakovci so pokazali nogomet z ognjem Derbi se bo odločil v glavi, je pred tekmo SAK - Pliberk dejal Dinko Vrabac. Imel je prav - in to kar v dvakratnem smislu! Prvič so šli mladi Sakovci v tekilo z absolutno voljo do zmage, ki So jo imeli po lepem zadetku Simona Sadjaka do dve minuti pred koncem v žepu. Potem pa se je tekma na mah obrnila. Po nepozornosti pri kotu, je Miklau z glavo za Pliberk izenačil. Zaradi visokih temeperatur je sicer prišlo le 550 gledalcev, ki pa so videli derbi, kot smo ga bili vajeni v preteklosti: borba, lepe akcije in dva lepa gola. Iz vidika SAK je treba posebno poudariti odlično igro Christiana VVoschitza (17 let) in Romana Oražeta (18 let). Oba sta v tej težki tekmi dokazala več kot lfi talent. Zanki, Roy, Šmid. Vsi trije igralci so poškodovani, verjetno nobeden od treh v soboto ne bo igral. Zanki je bil ta teden celo operiran 'n izpade za 3 tedne. S. K. SAK-SVG Pliberk 1:1 (0:0) ^AK: Mallegg 5, Vrabac 4, A. Sadjak 4, S. Sadjak 4 ly6. Šmid), Hanjžič 3, K. VVoschitz 3 (87. Nachbar), Ure-novic 4, Dreier 3, Oraže 3 (81. Roy), Eberhard 2, Les- Pliberk: Maček 3, Lutnik 4, F. Wriesnigg 3, Krevralder 4 Slamanig 4, Umik 3, Bajrovic 3 (74. Moše Or), Hribar 2 (b0. Lisic 3), Škof 4, Miklau 5, Huber3; |9/išče ASV: 550 gled.; sodnik: Krappinger (hek-"“Mzgubii pregled); strelci: S. Sadjak (55.) oz. Mi- PaCO VVrolich (sredina) je bil v mladih letih igralec SAK in si je preteklo nedeljo ogledal derbi. Po tekmi je čestital strelcu gola Simonu Sadjaku (desno) in kapetanu Lojzetu Sadjaku (levo). Foto: Fera >- mnenja po tekmi >- mnenja po tekmi mnenja po tekmi Dinko Vrabac: „Škoda, zmagi smo bili zelo blizu, nekoncentracija na koncu pa je preprečila zmago.“ Marko VVieser st., navijač: „SAK mora izboljšati coaching na klopi. Vrabac ne more vsega videti, zato je prišlo pri menjavah do napak, ki se v regionalni ligi ne bi smele zgoditi." Lojze Jagodič, bivši trener SAK: „SAK je tekmo že dobil in zaradi napak pri menjavah ob koncu dal dve točki iz rok.“ Udo Mallegg: „Za zmago je res škoda, toda dokazali smo, da smo dobra ekipa. Predvsem pa me veseli dobra igra Oražeta in VVoschitza." Regionalna liga 1. VVAC 1 1 2. Hartberg 1 1 3. St. Veit 1 1 4. Leibnitz 1 1 5. Wels 1 1 6. Voitsberg 1 1 7. SAK 1 0 8. SVG Pliberk 1 0 9. Pasching 1 0 10.St. Florian 1 0 11. Grieskrichen 1 0 12. SVR Lienz 1 0 13. Gratkorn 1 0 14. LUV Graz 1 0 0 0 4:0 3 0 0 4:1 3 0 0 3:1 3 0 0 2:0 3 0 0 2:0 3 0 0 2:1 3 1 0 1:1 1 10 1:1 1 0 1 1:2 0 0 1 1:3 0 0 1 0:2 0 0 1 1:4 0 0 1 1:4 0 0 1 0:4 0 ■ 2. krog (14715. avgust): St. Florian - SAK, LUV Graz -Leibnitz, Pasching - St. Veit, Hartberg - Voitsberg, Grieskir-chen - VVels, Bleiburg - WAC, SVR Lienz - Gratkorn Regionalna liga St. Florijan - SAK V soboto, 15. avgusta 1998 ob 18. uri v St. Florijanu! 2. razred_______________ Sele - SAK V soboto, 15 avgusta, ob 18. uri v Selah! VESELJE PRI SAK II________________ Libero Saša Miiller sme proti Selam igrati SAK-Hodiše 0:0 SAK: Oraže 5 (46. Regvar 3), S. Sienčnik 4, Blajs 3, Tolmajer 3, Mesner 5, Kert 4, Lampich-ler 4, Blažej 3, (75. Ch. Galo 0), I. VVoschitz 3, Mandl 3 (75. Hajdini 0), VVieser 3; Grabštanj, 50 gledalcev.; sodnik: Mayerhofer (poprečen); Tekmo bi moral SAK dobiti, toda ponovno ni znal izkoristiti številnih možnosti. Namesto zaprtega libera Mullerja je na njegovem mestu igral Saša Sienčnik, ki pa proti Selam ne bo igral, ker ga Dinko Vrabac potrebuje v I. ekipi. V derbiju proti Selam z mladinci V derbiju v soboto v Selah bo SAK moral nastopiti tudi z mladinskimi igralci, ker je Dinko Vrabac odtegnil večje število igralcev. Kljub temu je na zadnjem treningu vladalo veselje: Lojzetu Lachu je na KFV uspelo zmanjšati kazen za Mullerja od dveh na eno tekmo in tako bo ekipa lahko nastopila s standardnim liberom. CENTER PLIBERK SAK U 16/1 je premagala celovškega prvaka U 16 V Vidri vasi so bili v gosteh prvaki ostalih skupin. Lep uspeh je bila za SAK zmaga proti prvaku celovške skupine, pri čemer je bil potem dan navrh poraz proti prvaku Labotske doline presenečenje. U 16: SAK/1 - ASV/Žrelec 7:2 (4:0) SAK/1 -ATSV/St. Stefan 1:2 (0:0); U 14: SAK/1 -ATSV/St. Stefan 6:3 (4:1) Tekme ta konec tedna: Nedelja. 16. 8. ob 18. uri SAK U16 - Rikarja vas, ob 9. uri Šentpavel U 14 - SAK. V ZASLUŽENEM POKOJU 31. julija se je poslovil od Mohorjeve - Lado Hajnžič z Rebrce. MOHORJEVA TISKARNA Hajnzicevo slovo Pred 40 leti, 3. septembra 1958, se je pridružil družini mohorjanov. Vsa leta ji je zvesto služil. Zanjo je živel kot tiskar, zanjo se je zavzemal povsod, kjer je bilo mogoče. Skratka, vsako podjetje je lahko ponosno na sodelavca, kakršen je bil za Mohorjevo tiskarno Lado Hajnžič z Reberce. 31. julija letos se je Lado službeno za vedno poslovil od „svoje" Mohorjeve; odšel je v zasluženi pokoj. Nobenega dvoma ni, da ga ne bi znal uživati - saj ga poznamo tudi kot ribiča z dušo in telesom. Prav tako ga poznamo kot prizadevnega občinskega politika. S Francem Smrtnikom st. sta bila pionirja EL Železna Kapla; brez njiju se samostojno politično gibanje v Železni Kapli ne bi začelo in ne bi obrodilo bogatih sadov. Lada Hajnžiča bo pogrešala Mohorjeva tiskarna, pogrešali ga bodo njegovi sodelavci, katerim je kot sindikalist vedno stal ob strani-pogrešalo pa ga bo tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Sodelovanje z njim je bilo nadvse prijetno. Za vse to, dragi Lado, prisrčen Bog lonaj ter obilo prijetnih trenutkov v krogu družine in ribiških prijateljev! -Kuj- OSEBE & DOGODKI Koroški morski ribiči. Pobudo je dal Ivko Ferm iz Šentjakoba v Rožu, organizacija je bila odlična, doživetje pa enkratno: 13 članov Kluba koroških ribičev je pred nedavnim bilo v Portorožu in Piranu na morskem ribolovu. Vsekakor se ne zgodi vsak dan, da lahko koroški ribiči, specializirani na jezera in reke, lovijo ribe na vznemirljivem odprtem morju. In ker je bilo tako čudovito, so člani Kluba koroških ribičev sklenili, da se bodo letos še večkrat podali v „boj" za morske sadeže -mdr. tudi 4. septembra, ko bodo uživali ob nočnem ribolovu. FRLOŽEV LUKA Željko Ražnjatovič, pd. Arkanov gospod iz Beograda, je obljubil ameriškemu predsedniku Billu Clintenu vso podporo v boju proti mednarodnemu terorizmu. Zelo lepo in pohvalno! Arkan že ve, kako se tej stvari streže; kot predsedniku jugoslovanskega nogometnega prvaka mu gotovo ni tuje, kako je treba meriti, da zadeneš v črno. Kaj, ko bi pobasal svoje pajdaše Slobodana^ Miloševiča, Vojislava Šešlja, Radovana Karadžiča in druge pa šel z njimi pričat pred mednarodno sodišče v Den Haag? Teroristična internacionala bi se stresla do kosti! MOPZ KRALJ MATJAŽ VABI 'V' 13. Libuško žeganje Sobota, 22. avgusta ■ ob 20.30 plesna zabava - THE CAPS iz Šmihela Nedelja, 23. avgusta ■ ob 9.00 sv. maša s pranganjem ■ ob 11.00 opoldanska zabava - igra TRIO PAVLIČ ■ ob 14.30 kulturni program - nastopajo: -» MoPZ Kralj Matjaž *» Upokojenci Pliberk •» Vinko Šimek-Jaka Šraufciger -» Plesalci in glasbeniki iz Grčije -» Plesalci latinskoameriških plesov in Rock'n rolla •» Cerkveni zbor z Obirske *» Lovski rogisti iz Trga in z Notranjske (Slo) -» Folklorna skupina KUD „Grifon“ iz Šentpetra v Savinjski dolini •* Mladi libuški muzikantje •» Vesele Štajerke