DRAGO VESEL ,Zakaj bi moral tu ostati? Ne mo- rem. Tudi drugi me čakajo. Moram k O KOVAČU PRIPOVEDAČU ,Pai kdo ste, očka?' .Glasnik radosti in veselega presene- čenja!' Kaj sem hotel? Moral sem ga pu- Zivel je pri nas kovač, ki so mu vsi sti*> naJ se še ^rugi veselijo. Spre- rekli pripovedač. Izvrstno je ostril mi1 fm .ga torej Pred k°™čmco m orače, še bolje pritrjal obroče na ko- Pr°si1' naJ se sPet kmalu vrne k meni lesa, imenitno koval konje, toda naj- Potem sem se, 7esel vrml k dflu: ozrI lepše je znal pripovedovati pravljice. *em se, °« nakl° m ugamte, kaj sem Njegova kovačnica je bila polna od f.am vJdei?« »Ko!> zla a! 7 Vrecico ce- tal do zakajenega stropa. Samo uda- k.nov! - Pest zlatmkov!« smo kncak riti je bilo treba po naklu in že je po- drug cez drugega. »Niste uganih!« se skočil škratec, vila, rusalka in ognje- Je smejal mojster. »Na naklu je lezalo- nih jezikov je bilo tam toliko, da je m°Je, k adl,vo\K,° sem gaJzel v r(*0' vse eorelo Je lahko kakor pero. Ko sem uda- Kako smo vselej mučili mojstra! ril z ?i™. Je zazvonilo kakor srebm Prežali smo za vrati, in komaj je odlo zvon « delo pod nj^m je raslo kakor žil kladivo, že smo bili pri njem z ne- lz Pravljice Iz navadnega kladiva je potrpežljivimi ušesi, z na stežaj odpr- f05^1,0 carj>bno kladivo. Prej je bila timi očmi, neodvrnljivi. Mojster je bil *" *&?•?**] >e /adost In vse to je mehkega srca. Obrisal si je s pred- storil tisti belolasi starcek Dobro pa- pasnikom roke, sedel na zaboj, poln zlte- da ga ne zavrnete, ce pnde k starega železa, si posadil najmanjšega Jam- Izpremeni vam delo v radost, in izmed nas na kolena in že se je začelo. ** *- kakor ce bl vam dal vreco »Veste, otroci, k meni je prišel zad- z 'L*'? , . ,.,,,. njič imeniten obiskovalec. Tu sem se- Dolg? ^mo nato ,0Led?™h kladl- del sam s kosom kruha v roki, kar vo,m Janko, se ^ okorajzil pa ga je uzrem med vrati starčka, ki me je pro- mal° s kazalcem pogladil. sil za košček. ,Kar naprej, očka', sem In nekoč nam Je pnpovedoval spet dejal in mu dal polovico kruha. Star- tole pravljico: ček je prisedel in jedel. Pogledal sem »Bila je zelo zelo lepa kraljična. In mu v oči in precej sem videl, da to ni kakor je že na svetu, vsi so jo nosili navaden berač. V očeh je imel toliko na rokah in jo čuvali kakor najdraiji ogenjčkov, kakor je na travniku cvet- zaklad podnevi in ponoči, da ne bi lic, in kakor da vse poje v teh iskri- pihnil niti vetrček nanjo. 50 stražni- cah. Tako sem ga bil vesel, da sem kov je stalo pred njeno sobo, 50 straž- sklenil, da ga nikoli več ne pustim od- nikov je stalo na vrtu, kjer se je igra- tod; hotel sem, da se tudi vi ogrejete la, 50 stražnikov je jahalo okrog koči- ob teh čarobnih ogenjčkih, ko pridete je, v kateri se je peljala na izprehod. sem. Starček je jedel in jedel, toda To je bila zelo pridna kraljična. Niti saj veste, kako jedo starčki, počasi, Hšpala se ni preveč, lepo je ubogala in prav počasi. Ko je pojedel, je vstal in ni bila tako svojeglavna, kakor so vča- krenil k vratom s tihim: ,Bog ti po- sih kraljične. Tudi sladkosnedna ni vrni!' bila in, če je prišel kdo k njej po ja- Poskočil sem, ga prijel za revno suk- bolko, mu jih je dala kar cel košek. njo in rekel: V tistem kraljestvu je stanoval ča- ,Počakajte, očka, sedite še malo! Ne rovnik Šišamura. Bil je siten mož, ki pustim vas. Pri meni morate ostati!' ni imel rad ljudi in jim je večkrat na- Starček ni bil hud, samo malo se je gajal. Na primer: Stari Zorec je z že- nasmehnil: no Rozalijo peljal kozo na semenj. Šla 234 sta, se razgovarjala, štela, koliko bo- Vesel dan je bil in povsod okrog je sta dobila za kozo. Rozalija se je ve- bilo toliko rož na mladih licih, da jih selila na novo naglavno ruto in Zorec ne bi toliko našel pri nobenem vrtnar- je bil vesel, da si bo spet napolnil ju na vsem svetu. mošnjiček s tobakom. Rozalija je ob- Nenadno pa je v to radost zapihal Ijubila Marjanici nove čeveljčke, Zo- močan veter, zatulil in zavil, hipoma rec pa Jakcu nož z dvema klinama. se je stemnilo, zabliskalo se je in za- Zdaj sta ti dve skrbni glavi računali, grmelo, zemlja se je tresla in ječala, kako bi se vse to nakupilo, da bi osta- otroci so se prestrašeni stisnili v maj- lo še za razbito okno v zadnji sobi. «^sv Vidite, ravno tega dobrega moža si je p^ ^ danes izbral Šišamura, da se bo z njim /\ , »*f pozabaval. Ko je bil Zorec že s kozo >^L_^>^ na sejmu in se je Rozalija pogajala s /C^V ^gjfix\ kupcem, zapiha hud veter, pridrvi cel / \ /<2f\ /"% {• " J^ steber prahu in nekdo se v njem divje / ifife' 2^\ fti^ fuA zasmeje. Rozalija si obriše solzne oči .T^^^^ljjflL ^TftJM / in gorje! Zorca ni nikjer in namestu *t ^S^jgK^—M». / S/ '~ /\ /f7^\ Tcoze sta tu dve kozi. Kaj se je zgo- ^^^S\ -^<^^ /^\ V M w dilo? I no, Šišamura se je pošalil. Za- / ^^^^^^C^^lZj^m čaral je Zorca v kozo in tako ima Ro- ( ^JaSjgffi-« jpjft-^- r\ —\F\\ zalija namestu ene dve. Seveda — ~-^^*V^^^^^^Wf V-^V I i '1 zdaj ni misliti na prodajo. Kako bi ^j)\_t^^SB/ ) ") Ai-J' U Rozalija mogla prodajati, ko sta obe Av^\ V^3@^^\ l/^^>/^J^—^ kozi docela enaki. Ne bo vendar pro- rT\SVrn^ x^T—^-----^— dala ubogega, zakletega Zorca! In ta- VN/^i^^f ij *^^^ ko žene obe kozi domov, od samega __-VjZ^jC^"^ "—— joka ne vidi na pot in, ko ji pritečeta "¦'^ ^^ Marjanica in Jakec naproti, ji je še . . . T , , . stokrat hujše. Vsa vas je pokonci, vsi h^skupine. Inspet se je vse poleglo, ogledujejo kozi, a nihče ne ve sveto- !,oncec,e .Je Posijalo ter posusilo otro- vati. Slednjič je Rozalija doma, pelje ske solz.ic,e m m.or.da *] se blhu0,tr0C1 kozi na dvorišče in zdaj, prosim, po- SP^ za"h *n\*° ^ se "e bl\ne- glejte! Komaj so se zaprla vrata, je tu ,nf,drio0 C"L. Prestrasen glas: ,Kje je kra- že spet samo ena koza in na dvorišču J^na?. K^e .Je, kralJlcna? . Toda kra- stoji Zorec. Nejevoljno se praska po l>iC™ Je, lz§inila !n .^ m bll° m°Šoce glavi, ko vidi, da je mošnjiček za to- ™>tl: Sdev C"kaiA casa \eA f"Pove" tak prazen. Takole se je Šišamura doval mah Mihec, da je videl ko se najrajši zabaval. Je zacel° {f*«1' fznanv° dekhco v raztrgani obleki, kako je bezala z vrta In prav Šišamura je bil kriv ne- proti biižnjemu gozdu. Zdaj so že vsi sreče kraljične. Le poslušajte, kako se vedelit da je čarovnik Šišamura pre- j je to zgodilo. tvoril kraljično v siromašno deklico, Ko je kraljična obhajala dvanajsti in kralj je brž odšel k njemu, da bi ga rojstni dan, ji je gospod kralj dovolil, prosil usmiljenja. da sme povabiti na kraljevski vrt vse Ampak Šišamura je bil trdega srca. otroke iz okolice. Brž ko se je to raz- Naj je kralj obljubljal, kar je hotel, glasilo, je prišlo otrok kakor listja in se je čarovnik le smejal in zmajeval z trave in povsod je bilo smeha in vese- glavo: ,Ne, ne in ne! Kraljično reši Ija, da joj! Kamor si pogledal, povsod samo velika Ijubezen. Tako dolgo bo si videl otroke; tu so se igrali slepe blodila po svetu, dokler ji nekje ne miši, tam vojake, drugod so spet ra- dajo celega srca.' Potem je Šišamura jali in tako dalje. Bil je tak krik in izginil in se ni nikoli več prikazal v , ¦vik, da so gospoda kralja ušesa bolela. tistem kraljestvu.« I 235 I Mojster je končal, nas nekaj časa smo se osokolili in prestopili prag. gledal, nato pa je še dodal: »Morda Mojster je sedel na zaboju, naslonjen pride tudi k vam uboga deklica. Imej- na zid; njegove oči so bile docela tuje. te jo zelo radi, da jo rešite!« Niti nasmehnil se nam ni, le komaj je In tako je bilo s pravljicami vedno zašepetal: »Danes ne, otroci, danes in vedno. Pritekli smo vselej h kova- ne!« in glava se mu je pobesila. čnici nedočakljivi in vračali smo se Po prstih smo odšli iz kovačnice in bogatejši za eno pravljico. Nekoč pa se brez besede raztekli domov. Potem nas je sprejela kovačnica z nenavad- so nam rekli veliki in žalostni ljudje: no tišino. Kakor da padajo na nas kosi »Mojster vam ne bo nič več pripove- leda, tako nam je vleklo skozi na po! doval pravljic. Sam je odšel danes za odprta vrata kovačnice. A vzlic temu krasno pravljico!«