FR. ROJEC:
Na Golico!
^^"^^^" "*¦ lrelepi majski dnevi vabijo in kličejo v prirodo, ki
^^^^^m" i  je   na   novo   oživljena ter zopet   bogato okrašena
JS»Qp^^Mj  z zelenjem in cvetjem. Temu vabilu se radi odzo
Wma!^^S^\   veJ° mladi in stari. Zato vsakdo, posebno pa mla*
ra6»to(jp^p«L3\tg   (Jina v svojem svobodnern   času   in   ob   ugodnem
a^^^jjK^^   vremenu   zapusti   mrke   prostore   stanovanja   in
^^"¦^^"   veselo pohiti na izprehod. Kdor ima čile rioge in
lahka  pljuča,  pa se ne  zadovolji z navadnim cestnim izprehodom,
temveč se napoti v gozd in — če dopuščajo okolnosti — se potrudi,
da pride čim višje na hribe in gore. Človek je že tako ustvarjen, da
mu duh in srce hrepenita višje in višje nad mračne in vlažne zemeljske
210
XXVIII—9                                                                                          ZVONČEK
nižine in silita tudi telo, da se po zmožnostih spenja z njima na naj= višje zemeljske točke, ki jih more doseči s svojimi močmi. Zrako* plovec se zdaj lahko dviga z letalom visoko pod nebo, toda taki zračni poleti so dragi in nevarni. Vesel in zadovoljen naj bo vsak, kdor ima zdrave in krepke noge, da more hoditi na bližnje holme in hribe ter plezati tudi na daljne visoke gore, ako ga to veseli.
Pot na Golico
Na gorah uživamo krasen razgled okrog po bližnjem in daljnjem svetu, na gorah rasto divne in žlahtne planinske cvetice in tamkaj iive najlepše in najznamenitejše žuželke. S pohodi v visoke gorske • kraje pa si tudi krepimo telesne in duševne moči. Zato so priporoč* ljivi taki izleti vsakemu zdravemu človeku.
Pred vojno sem bival v Radovljici in sem ob prilikah svojih gors skih pohodov najrajši obiskoval Golico nad Jesenicami, kamor prideš z jeseniške železniške postaje v dobrih treh urah. Golica je visoka 1835 m. Na njej stojita dve planinski koči, ena na vrhu, a druga neko liko niže. Hoja na to goro pa je jako prijetna in tako lahkotna, da pride nanjo brez težkoč vsak dobro hodeči 41etni ali 51etni otrok. Od Jesenic do gorskega znožja drži skozi prijazne gorske gozdiče, polje in vasi lepa cesta, ki jo kaže naša sprednja slika, a v reber na goro drži skozi gozd in po senožetih navadna vozna pot, ki ni nikjer naporno strma.
211
ZVONČEK__________________________________________________XXVUI~9
Golica je znana po cveticah narcisih, ki ji v mesecu maju pobe* lijo spodnje bregove, toda v poznejših mesecih zacveto tudi po tratah na njenih gornjih pobočjih. Z vrha se posebno lepo vidi na koroško stran, v Dravsko dolino, na Vrbsko jezero in daleč tja čez na Turske gore. V prejšnjih letih sem se vselej z veseljem oziral na te lepe in znamenite kraje, ki so foili nekdaj središče slovenske domovine. Na* dejal sem se, da v kratkem tudi tjakaj poseže združena Slovenija in združena Jugoslavija s svojimi materinskimi rokami in vse kraje, kjer žive Slovenci v večini, objame in sprejme v svoje naročje.
Po nesrečnem ljudskem glasovanju na Koroškem je ves Korotan pripadel Avstriji, a naše uboge koroške rojake imajo zdaj Nemci popolnoma v svoji oblasti. Prilično še vedno rad hodim na lepo Golico, toda pri srcu mi je sedaj vselej tesno in zdi se mi, kakor da bi romal na goro Kalvarijo, ko se bližam zelenemu slemenu Golice in vidim gori kamenite državne mejnike. Zadnjič sem bil na Golici lani 26. maja in takrat sem zapisal v spominsko knjigo v spodnji koči nastopne vrstice:
Tu   danes  je  krasno:                     Srce me boli,
nebo   mi 'je   jasno,                        ker tu  že meji
narcisi cveto,                                 država na nas,
da bel jd ves breg,                        ki stotine let
kot padel bi sneg;                         ogroža naš svet,
na vrhu pa res                              a zadnji je čas
še  sneg je, a ves                           še ves Korotan
pač kmalu skopni,                         ugrabila  nam
saj solnce toplo                              in bratov sto tisoč
spet greje  zemljo.                          umira nam tam!
Narcis in vrhnja koča na Golici
272