k*
Poštnima plačana v ¡jalovin*
LITO II., ŠTEV. 42
Koper, petek 16. oktobra 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA K) DIN
3i» iroiji,
ki ne bo dopustila nobene krivice
Neporavnanim krivicam našega jju astra do liaujansicih okupatorjev se je pridružila nova: n3ši včerajšnji zavezniki hočejo nagraditi fašistično Italijo za vse krivice, Sa nam jih je prizadejala, z delom našega narodnega telesa.
Pred desetimi leti so elitne italijanske divizije polagale pred primitivno oboroženimi ljudskimi množicami orožje. Bosa, naga in razcapana italijanska vojska se je vračala, naše ljudstvo je odpuščalo in (prekrižalo neporavnane račune. Slovanska velikodušnost se je izkazala pred onemoglim sovražnikom. Takrat smo bili prepričani, da jih bo samo njihov poraz spametoval, zato smo jim pomagali, smo jih liranHi, smo jih oblekli, smo jim obvezovali rane. Človečnost našega ljudstva se je pokazala v vsej svoji veličini in poštenosti. Nismo terja-ii maščevanja, kar bi bili popolnoma upravičeni po tolikih grozotah.
Prevarali smo se, kakor se prevara človek, ki je predober. Kljub (tema smo prepričani, da vsi Italijani naše velikodušnosti niso poza-oni. italijansko ljudstvo tega ni moglo pozabiti. Pozabili pa so te stvari poraženi fašisti, ki so se takrat hinavsko potuhnili. S temi imamo neporavnane račune. Ti poskušajo še nadalje zapletati svojo državo v nove konflikte z našimi svo-»odJOijutMiirm naroui. Kovan« so začeli takoj, ko so bili prepričani, da se jim ne more nič pripetiti, da imajo na zapadu zaveznike, ki jih l3bko ponovno speljejo na led. Začeli so dvigati svoje razbite glave in rožljati z amerikanskim orožjem (svojega so namreč pred desetimi ieti pustili na tuji zemlji). Zdaj so prepričani, la lahko ponovno pričnejo uganjati politiko, ki je Italijo že večkrat pahnila v prepad, zdaj si mislijo, da je ugoden čas za njihove naklepe.
Tem naklepnežem pa je vse jugoslovansko ljudstvo spregovorilo prav te dni: Naše potrpežljivosti je ko-ne-c. Kar iščete, boste dobili, le s to razlike, da vam sedaj ne bomo prizanesli.
Ce smo pred desetimi leti obračunali z vami, ko nismo imeli drugega orožja, kot tistega, ki smo ga vzeli ram, bomo tem laže danes, ko imamo moderno oboroženo ljudsko armad,!, prekaljeno vojsko pod "vodstvom preiskušenih ljudi.
T i t® s
Že na Okroglici in v Splitu sem rekel, da nočemo takoj o<l-gorvoriti z zbiranjem čet, ker se n*m zdi to s njihove stremi komedija. Rekel pa sem tudi, da bo še čas, če bomo videli, da so koristi naše dezpj.e ogrožene, da pridemo tja! Zdaj pa je prišel cas za to in mi smo morali odriniti tja. Zdaj, tovariši in tova-nisice, je čas, ko smo mi to morali storili, ko moramo storiti vse; seči pa vseh zakonitih sredstvih, da preprečimo novo izda-j»lsivo nad našo deželo.
¡Mm^mml] Tiim s
Po mojem mnenju bi morali zahodni zavezniki videti v iem običajno izsiljevanje. Nam so rekli, d& je treba Italijane pustiti, da bodo upravljali cono A. Zdaj so že nekoliko popustili in ne bodo poslali njihovih čet v io cono, marveč šele pozneje. Jaz pa pravim, da bomo mi zmeraj pazili na to, ali bo italijanski vojak stopil v cono A. V trenutku ko bo tja vkorakal, bomo vkorjkali v to cono tudi mi.
......—....... *
-i	> * tps^	-s^ <	s
I*/1' %. - *	' "J
0 PI 0
9
V	četrtek dopoldne sta veleposlanik Velike Britanije in odpravnik poslov ZDA obvestila predsednik n republika tovariša Tita, da sta so njuni vladi odločMi prepustiti upravo cono A Italiji. Ta način sta pojasnila z željo, da bi se. na "ta način definitivno rešilo tržaško vprašanje. 'Predsednik republike je ta korak vlad ZDA in Anglije odločno obsodil in izjavil, da sc jugoslovanska vlada nikakor ne more strinjati s takšnim enostranskim aktom.
Ogromne množice na ulicah jugoslovanskih mest
Vest o nezaslišanem dajanju vlad ZDA in Velike Britanije je kot blisk prodrla v sleherno mesto in vas našo domovine. Ljudje so (najprej onemeli obstali, nato pa iso se zgrnili v kolone in izačeili z ogorčenimi demonstracijami, kakršnih maJ-o pomnimo v zgodovini jugoslovanskih narodov.	,
V	Beogradu je ogorčeno ljudstvo kljub zaščiti ljudske milice .razbilo več oken na italijanskem poslaništvu Velika jnnožiea demonstrantov je prodrla kondome Ljudske _ milice pTed angleško in amer.iško čitalnico, latzbila šipe, vdrla v knjižnici in ju opustošila. Močnim oddelkom Ijud-ske milice, ki so stalno dobivali pc-jačanja, pa se je posrečilo preprečiti demonstrantom, da bi vdrli v angleško in ameriško poslaništvo. Pri tem •je bilo več članov ljudske milice ranjenih.
Velike manifestacije so bile tudi v Ljubljani. Ogromne množice Lrjub-IjanČamov so ise razlile po «koali sn inražale svojo strnjen ost okoli tovariša Tita in svoje simpatije do slovenskega živUja izven jugoslovanskih meja. Demonstranti so zlasti zahtevali, naj Varnostni svet zaščiti intc-crese tržaškega prebivalstva m jrugo-slovanskega iivlja v Trstu.
Tako je bi.1« tudi v vseh drugih krajih naše domovine. Ljudje:so zapuščali kino-dvoTane, gledališča ter kavarne ter šli enotao_ na uliceP° raznih delovnih kolektivih so preki-
nili delo in priredili protestna ^o-rovanja proti protizakonitemu de a
nju treh zahodnih velesil Množico demonstrantov so od ure do ure naraščale- Vsa Jugoslavija je bik na no~ah. Se nikoli ni bilo tako odloc-nega odgovora jugoslovanskih narodov proti nerazumnemu an tieprav ic-ne-mu sklepu zapadnih držav.
Številni jugoslovanski izšli v posebnih izdajah. »Polici« je poudarila, da zločine italijanskih fašistov nagrajujejo z jugoslovanskem ozemljem, »Borba« pa je naglasila, da je treba ta krivični sklep navali ¡pired Združenimi ntarodi >« .pozvati svetovno javnost, da se po<l-vzamejo potrebni koraki in se pre-, preči uresničenje te enostranske po-Le, ki nosi v sebi veliko nevarnost za nadaljnji razvoj dogodkov v sve«.
Prve izjave naših voditeljev
Takoj po objavi krivičnega sklepa o dodelitvi uprave v coni A Italiji je dal tovariš Edvard Kardelj kratko izjavo predstavnikom našega tiska, v kajteri je med drugim poudaril, da takšne koncesije italijanskemu imperializmu ne le udarjajo po elementarnih pravicah jugoslovanskih narodov, temveč tudi ne prispevajo k izboljšanju jugoslovansko-italLjan-
skih odnosov, kar sta hoteli vladi ZDA in Anglije doseči. Nasprotno, takšne koncesije samo vzpodbujajo italijanski imperializem k novim zahtevam. Gospod Pella je napovedal, da je to šele prva faza izpolnjevanja italijanskih zahtev.
Razen lega se izročajo italijanskemu imperializmu desettisoči Jugoslovanov v coni A. Njihova usoda mora globoko ganiti vsakega Jugoslovana. Iz vseh teh razlogov jugoslovanska vlada ni pripravljena pomiriti se s stanjem, kakršnega je povzročila od-ločitev vlad Velike Britanije in ZDA in bo podvzeila ivse ukrepe, 'ki jih .ima ma razpolago na osnovi Ustanovne listine OZN, da zaščiti jugoslovanski» interese v coni A,
Takoj po objava krivičnega sklepa
ii «rajiiji
Maršal Tito ob prihodu na veliko zborovanje v Skoplju
je (podal izjavo novinarjem tudi ju-m-lovan-ki tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je trenutno na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku. Pripomnil je, da Jugo- ■ slavije niso bili prej vprašali za mnenje in tudi je niso prej obvestili o ' anglo-ameriškem sklepu. Popovič je poudaril, da gre za enostransko akcijo ameriške in britanske vlade, ki je iziven njune kompetmee.
Tudi šef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, opolnomočeni minister Jože Zemljak, je takoj vložil protest rprj Zavezniški vojaški upravi v Trstu. Številni Ttgledini jugoslovanski politični in kulturni delavci so v svojih izjavah ostro obsodili samovoljni akt angleške in ameriške vlade in izrazili svoje ogorčenje na-d strahotno krivico, ki jo delajo našim bratom onstran meje.
Življenje damo, Trsta ne damo!
Naslednji dan je ogorčenje jugoslovanskega ljudstva še bolj naraslo. Zopot in zopet so se zlivale na ulice ogromne množice dolavcev, kmetov, študentov in mladine. Demonstracije so prenašale vse .jugoslovanske radijske postaje in številni listi so zopet izšli v posebnih izdajah.
V	Beogradu so bile po pozivu predsedstva SZBLJ, naj ise prebivalstvo vzdrži javnega izražanja svojih čustev, sklicana, protestna zborovanja po delovnih kolektivih. Kljub itemn pa so se zopet ¿brale pred angle -škiim in ameriškim veleposlaništvom množice demonstrantov. Le močnim oddelkom leteče milice, ki so morali poseči tudi po gasilskih črpalkah, se je. posrečilo ubraniti angleško, ameriško in italijansko poslaništvo prfd razjarjeno množico.
V	demonstracijah v Beogradu so bili zlasti aktivni študentje, ki so med drugim vzklikali: «Zapuščamo knjige naše,. javljamo se v bomba -še!«, »Življenje damo. Trsta ne damo!«, »Tito, daj nam topove, da uništimo fašističke lopove!«, »Aimi-ja. Trsi te kliče!« itd.
Demonstracije so bile tudi po vseh drugih mestih. Ljudje so vztrajali ves dan in vso (noč na ulicah ter vzklikali: .»Hočetmo puške, gremo na Tr--.t!<i Prebivalstvo je poslalo na tisoče protestnih brzojavk z zahtevami, naj jugoslovanska vlada učinko-vilo zaščiti slovensko prebivalstvo v Trstu in svoje interese. V Ljubljani je ljudska milica komaj ubranila ne-
kaj angleških avtomobilov, da jih ni množica 'popolnoma razbila.
Inozemski opazovalci so bili skrajno presenečeni nad tem spontanim izhruhoin ogorčenja jugoslovanskega ljudstva. Mnogi so primerjali razpo-1 oženje v Beogradu « 27. marcem 19-tl. Predvsem so bili .presenečeni angleški in ameriški predstavniki, ki kaj podobnega niso prioakovali. Marsikdo med njimi je spoznal, koliko je krivični sklep njihovih vlad škodil njihovemu ugledu.
Vlada FLRJ si pridržuje pravico, da uporabi odgovarjajoča sredstva na osnovi listine OZN
Državni podtajnik za zunanje zadeve dr, Aileš Bebler je sprejel v petek popoldne veleposlanika Velike Britanije dr. Iva Malleta in odpravnika poslov ameiriškaga veleposlaništva Woodrovva Wallncrja in jima je izročil protestno noto jugoslovanske vlade.
V jugoslovanski protestni noti je bilo poudarjeno, da sklep vlad ZDA in Združenega kraljest va o ukinit v: an.gloameriške uprave v coni A STO in prepuščanje te upraie republiki l talin pomeni enostransko kršitev mirovne pogodbe z Italijo iz l. 1047 in to v korist sile, lei je. leta 19II napadla Jugoslavijo in se borila na strani hitlerjevskih čet.
Izročitev cone A Italiji je nepravičen in nevaren akt. Republiki Italiji se izroča etnično mešano ozemlje. A'o njem. živi. po ocenit voh ZVU iz leta 1950 razen okrog 239.000 prebivalcev, ki govorijo italijanski jezik, tudi okrog 63.000 Slovencev in Hrvatov. Slovenci v coni. A se z aktom vlad ZDA in Združenega kra-Ijstva izročajo Italiji no milost in nemilost, kajti Italija z dobivanjem cone A ne. sprejema nikakršnih stvarnih- obveznosti in ne daje nikakršnih jamstei' za spoštovanje njihovih človeških in manjšinskih pravic.
Izročitev cone A Italiji pa je nepravičen akti tudi s stališča gospodarskih interesov Trsta in njegovega zaledja. Trst se loči od. svojega naravnega zaledja in s tem se spod-kopaiiajo njegovi, gospodarski teme-melji ter se obsoja na gospodarsko propadanje, kakršno je že doživel med dvema vojnama.
IzroČnn je cone A STO Italiji pa je tudi nevarno dejanje. Ta akt pomeni koncesijo in favoriziranje italijanskih tendenc za teritorialno ekspanzijo. ki so v povojni Italiji vedno bolj žive. zlasti proti Jugoslaviji in Balkanu. Za naše narode je očitno, da bo ta velika koncesija italijanskemu ekspanzionizmu, dajanje temu ekspanzionizmu mostišča na jugoslovanski, obali Jadranskega morja, še bolj spodbodla italijanski eks-panzionizent za nove pretenzije.
Zgoilovinske odgovornosti za take posledice ne more v nobenem primeru nositi Jugoslavija.
Vlada FLRJ izjavlja najodločneje, da nikakor ni. pripravljena strmjatJ se s stanjem, ki se ustvarja v coni A, niti odpovedati se upravičenim jugoslovanskim zahtevam na tem ozemlju. V zvezi s tem jugoslovanska vlada zahteva, da se sklep, o katerem se govori, ne izvede.
Iz vseh gornjih razlogov vlada FLRJ odločno protestira proti, sklepu vlad ZDA in Združenega kraljestva in si pridržuje pravico, da uporabi odgovarjajoča sredstva — nC osnovi listine Združenih narodov -da zaščiti interese Jugoslavije na Tržaškem področju.
Odgovor maršala Tita: FLRJ bo smatrala prihod italjan-ske vojske v cono A,
za agresivno dejanje in bo temu primerno postopala
Ogromna množica ljudi se je zbra. la v nedeljo v Leskovcu na proslavi desetle/tnice ustanovitve južnomorav-sklli partizanskih brigad. Na zborovanju, ki se je spremenilo v en sam ogorčen krik proti italijanskemu imperializmu, je. govoril predsednik republike maršal Tito. V svojem govoru je v zvezi s sklepom Anglije in Amerike glede Trsta med drugim dejal:
«.I/i tega akta ne priznavamo in mi smo jim to povedali. In jaz mislim. da naš narod ni nikoli tako jasno in glasno rekel: ne, kot je rekel na predvčerajšnjih, spontanih manifestacijah in demonstracijah.
Tovariši in tovarišice, postavljeni smo iznenada pred izvršeno dejstvo. Toda za nas to ni končano. Ko danes tukaj govorim, pretehtam vsako svojo besedo in želel bi, da razumejo to tudi tisti, ki nas doslej niso hoteli razumeti, ki niso hoteli razumeti. da jaz govorim zelo resno i" da govorim v imejui 17 milijonov ponosnih državljanov socialistične države.
Tovariši in toiarišice, naša država se je znašla mnogokrat iz oči v oči z zelo resnimi položaji. Moram reči, da smo danes zopet pred zelo kočljivim položajem. Ali mi moramo napraviti to, kar je v interesu nas samih. Mi moramo napraviti to tudi tokrat, ker ne moremo več nikomur
verjeti, temveč samo samim sebi, v moje sile, v svojo odločnost, v svojo dostojanstvo in v svoje pravice.
Na Okroglici sem govoril zelo resno. toda kaže, da so me na Zahodu napačno razumeli, misleč, dn je to propaganda pred 300.000 ljudmi. Jai sem govoril ono, kar misli vse naše ljudstvo, govoril sem zelo odkrito, da bomo mi smatrali prihod italijanski''t čet v cono A kot agresivni akt, da ga bomo smatrali kot akt agresije proti naši državi. (Te besede je velikanska množica sprejela s dolgotrajnim ploskanjem.J
Jaz danes s tega mesta, tehtajoč vsako besedo, izjavljam, dn to, kar sem izjavil na Okroglici, velja tudi danes in da tudi danes tako gledamo in da bomo podvzeli odgovarjajoče ukrepe, da bomo, kar smo rekli, tudi uresničili, in tako tucli ravnali. Našega potrpljenja je konec.
Danes, ko smo preti takim položajem. kaj naj bi. napravili? Naše ljudstvo je povedalo svoj: ne! Naše ljudstvo je ogorčeno. Odločili smo se, da zaščitimo naše interese na podlagi ustanovne listine Združenih narodov in imamo pravico, da uporabimo vsa sredstva, ki. jih ta listina predvideva, vključno tudi oboroženo silo. če bo potrebno. (Dolgotrajno pjloskanje in vzklikanje.) Kajti mi imamo prav. njihov akt pa je enostranski. Oni so prekršili mirovno pogodbo. Mi imamo pravico, da se dvignemo proti tej kršitvi, proti posegom v naše interese.«
Odločne besede maršala Tita. ki jih je 'jugoslovansko ljudstvo poslušalo po radiu, so spet pripeljale na ulice deseCtisoče novih manlfe.stantov. V Beogradu je zadonelo iz desetti-sočev grl: »Za Trst, za Trst — h ur J. bura, hura!« Vsepovsod je ljudstvo odločilo zahtevalo, da se enostranski diktat prekliče.
Večerne izdaje listov so hkrati poročale, da je 'jugoslovanska vlada poslala močne kontingente čet v našo cono in tla so se jugoslovanske čete že razmestilc na demarkaeijski črti med cono A in 'B ter na meji med cono A in Italijo. V pristanišča v coni B so prispele tudi enote jugoslovanske mornarice. Ljudstvo jugoslovanske cone STO je Sprejelo enote Jugoslovanske ljudske armade z nepopisnim navdušenjem in jih obsipavalo s cvetjem.
Ko bo prvi italjanski vojak položil svojo nogo na cono A, bodo tja vkorakale tudi enote JLA
V nedeljo se je zbrala v Skoplju četrtmilijouska množica in z burnimi o-vaeijami sprejela v svoji sredi .'.jubljenega voditelja jugoslovanskih narodov tovariša Tita. Kakor prejšnji dan v Leskovcu, se je tudi (ta. proslava ustanovitve makedonskih brigad spremenila v mogočtao manifestacijo za naše pravice v Trstu. Maršal Tito je v svojem govoru med d rugim ¡d e.j al:

¿¿"i-.i^-v-; ■'•"Sip?:;-;.', v. : :
Silgšffesšsisii:?: '.'.'.d -: . .
MŠmmššmMmmšmmSm
m
■ ,	im	-i
1 s-
Jugoslovanska vojska je iztrgala Trst ¡z rok italijanskih fašistov, Angleži in Amerikanoi, ne pozabite lega!
LJUDSTVO JE ODGOVORILO...
>iZdaj je. tovariši in tovarišice, čas, ko moramo ukreniti vse, ko se morama poslužiti vseh zakonitih sredstev. da hi preprečili noro iztlajo nad našo državo.
Mam očitajo, tla smo preveč temperamentni, da smo zaletavi, da smo nepopustljivi, Gorje tistemu pri nas. ki bi bil popustljiv takrat, ko se prodajajo interesi naše države! Vse naše ljustvo bi imelo pravico, da ga odstavi in opljuva, ker ne bi bil vreden, da ie na odgovornem mestu. Oni bi morali znati gledati ne samo nas, ki smo na vodilnih mestih, temveč vse vas. morali bi. vedeti, kaj vi govorite in mislite. (Dolgotrajno 'klic-a-nje: Mi smo Titovi • - Tito je 'naš!) Zunaj pravijo tako: Tito zmore vse tisto, česar Pella v parlamentu ne more. S tem hočejo reči, da Tito lahko. če hoče. tudi proda kak del naše zemlje Italijanom. Ne, jaz tega ne morem, pa tudi nočem delati!
Potem tudi pravijo: Tokrat ravna Tito za ulico, za množicami, potrebno pa h- bilo, da on komandira množice. Ne. jaz sem poklican samo. da poveljujem vojski, kadar bo to potrebno. ljudstvu pa nisem nikoli komandir a! in mu tudi ne smem Ao-mandirali. (Burno odobravanje.)
Ljudstvu se ne komandir»!
Rrkli so nam, da ie treba Italijane pustiti, da dobijo upravo v coni A. Zdaj so se že malo umaknili in ne bodo poslali svojih čet v to cono. tem teč kasneje.
Jaz pa povem, da bomo mi vodno pazili na to, kdaj bo prvi italijanski vojak stopil v cono A. Oni trenutek. ko bo tja stopil, bomo mi vkorakali v to cono.« (»Tako je«, močno, dolgotrajno odobravanje, ki se nikakor noči? poleči.)
Ob koncu svojega govora je maršal Tito izrazil prepričanje, da bosta tudi tokrat zmagala zdravi razum in želja, da se stvari ne zaostrujejo dalje. »Moja želja ie,« je poudaril maršal\ Tito. »in to je. tudi želja vseh naših ljudi, da pride do znosnih odnosov, da pride do neke rešitve, pri kateri ne bi trpeli interesi naših narodov.«
Hkrati z mitingom v Skoplju so bila številna mogočna zborovanja tudi v rlrugih. krajih države. Zopet so se izlivale po ulicah jugoslovanskih mest milijonske množice demonstrantov, kj so odločno povedali, da ne dovolimo, da bi jugoslovanskim narodom zabodli nož v hrbet. Stotlsoei prebivalcev glavnega mesta naše domovine so že četrti Jan preplavili ulice s svojimi borbenimi gesli. Eno ■izmed njih, ki se je v teh dneh najbolj pogosto pojavljalo, je bilo tudi naslednje: »Fašisti so digli njuške. druže Tito daj nam puške!«
Na protestnem zborovanju v Beo-•g-radu sta govorila Veljko Vlaho-v ;i č in Moša P i j a d e.
»Zgodila se je krivica, ki je ne bomo nikoli priznali,« je poudaril Pi-ja'de. »Dobro naj si zapomnijo, da ni rešitve brez Jugoslavije, ki je bila ti zadnji vojni zaveznik, Italija pa sovražnik miroljubnih sil. Mi se želimo 'pogajati z italijanslcim ljudstvom, toda morajo spoštovati naše pravice.«
Na drugem velikem beograjskem mitingu sta (govorila Vladimir S i -mič in Milovam D j i 1 a s.
Djilas je poudaril, da to, kar se dogaja, predstavlja začetek pohoda
italijanskega imperializma pod pokroviteljstvom atlantskega pakta pro-t; Jugoslaviji. proti miru na Balkanu. »Napravili bomo vse, da razbijemo lo sramotno trgovino z našo krvjo. Ravno v tej borbi za Trst mo-ramo vsem pokazali, da je. samo nova Jugoslavija sposobna boriti se zo svojo neodvisnost,«
Veličasten miting je bil <v nedeljo tudi v ¡Mladenovcu, kjer je na proslavi desete obletnice ustanovitve partizanskih brigad govoril Aleksander Rank o vid.
»/vere.« je dejal Rankovie, »da na Zapadu podcenjujejo dogodke pri nas in soiliio. tla so prehodni. Toda molijo se. To razpoloženje našega ljudstva ne bo popustilo, dokler bodo naši bratje trpeli pod tujim jarmom. dokler bo italijanski imperializem stegoval svoje kremplje na našo zemljo.
Mi bomo znali in pomnili, kdo mu ji tlal prvi košček našega živega mesa. Za nas ie važno prav to razpoloženje in želje našega ljudstva. Mi moramo to upoštevati, a na sumljivega prijateljstva, ki bi ga morah plačali z našim ozemljem. Mi bomo v prvi vrsti kot doslej to in samo to n poštevali.«
Predlog Jugoslavie za konfcrenco štirjh
V	ponedeljek ¡je predlagala jugoslovanska vlada sklicanje konference predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, na kateri bi razpravljali o možnosti odstranitve položaja okoli tržaške;::! vprašanja, ki utegne ogrožati mir. To je Jugoslavija predlagala v noti. ki jo ije (državni ipodtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler izročil v imenu državnega tajništva britanske-nu veleposlaniku v Beogradu Ivu Malletu in ameriškemu odpravniku poslov Wallnera. No!o enake vsebine so izročili tudi italijanskemu poslaniku.
V	smislu člena 33 listine OZN je predlagala jugoslovanska vlada vladam Združenih držav Amerike, Anglije in Italije neposredne razgovore o možnosti odstranitve nastalega položaja. V svoji noti utemeljuje jugoslovanska vlada svoje stališče do krivičnega sklepa Anglije in Amerike glede izročitve uprave, v coni A Italiji. Jugoslavija poudarja v svoji noti. da je njen predlog zelo nujen in da bi bila predlagana konferenca nesmiselna, če bi med tem časom prišlo do izvedbe sklepov ameriške in angleške vlade od 8. oktobra 1953.
Jugoslovanska vlada je poslala tudi posebno noto generalnemu tajniku OZN, v kateri ga seznanja z nastalim položajem in ga opozarja na nevarnost, ki grozi svetovnemu miru zaradi enostranske odločitve vlad ZDA in Anglije. Jugoslovanska vlada je hkrati zaprosila generalnega tajnika, da seznani z vsebino note vse članice OZN.
Medtem se demonstracije po jugoslovanskih mestih nadaljujejo in se bodo (nadaljevale, 'dokler ne bo popravljena krivica, ki je bila prizade-jana našim bratom onstran meja. Tržaško ljudstvo dobiva dnevno na dc-settisoče brzojavk iz vseh krajev Jugoslavije, v katerih mu jugoslovansko ljudstvo izraža svojo solidarnost
Četrtek, Í!. oktobra. Zlobna in zahrbtna vest leti po 'zraku: Anglo-američani so sc odločili, ¡dn pripustijo Italiji upravo- coné A Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ali je resnica, ali samo kruta šala kakega novinarja, ki jo je treba najostreje obsodili ? (Ljuldije obstanejo in sr. presenečeni vprašujejo: Saj ne more biti tos?
In vendar...
Radio Tirst oddaja: «... T¡ vladi (angleška in ameriška, op. ured.) nočeta več nositi odgovornosti za upravljanje cone A. Zato sta sklenili odpraviti Zavezniško vojaško upravo. umakniti svoje vojaštvo in, upoštevajoč pretežno italijanski značaj cone A, prepustiti upravo te cone italijanski vladi...«
Se hitreje kot tajfun, ki grozi z uničenjem, se je vest: razširila do poslednje samotne hiše v coni B, po Sloveniji in Jugoslaviji. Ljudje, ki še danes s težavami gradijo listo, kar je bil uničil italijanski okupator, so se zgrozili ob misli, da jta s privoljenjem zaveznikov auova stopa pred pr.ag, od koder je komaj odtekla prelita kri naših borcev, starcev, žena in otrok. Mesarji iz Rima. ki so po naročilu zločinskih voditeljev dobesedno izvrševali ukaze, poteptali vse vojaške zakone in se spremenili v klavce našega naroda, znova pohlepno prežijo tam z one strani .
Kje je tu pravica, kje je vojaško dostojanstvo, kje je zavezništvo, kje je človeška vest?! Ali smo res znova doživeli izdajstvo? Ali je vsa poštenost in humanost izhlapela nekam vzrak? Ali ije pozabljeno vse, kar so jugoslovanski partizani prispevali v veliki osvobodilni borbi za skupno stvar človeštva? Udarili ste nas bili že v dneh, ko smo tako zasluženo — krvavo zasluženo — pranovali zaključek naše .borbe v Trstu. Zgodovina še ne beleži takega udarca zavezniku že prve dni zmage. Se so nam vsem živo v spominu besede vašega generala Alexandra:
»Če bo potrebno, ibom ukazal streljati.«
¡Na koga bi bili takrat bruhali ogenj topovi iz že razmeščenih tankov po tržaških milicah? Saj je skoraj nepotrebno, da bi to povedali, toda moramo: Na vaše včerajšnje zaveznike — partizane! Ti partizani so zavzeli Trst z borbo še prej kot so privoziili vaši tanki, kjer so voj aki kuhali celo čaj, partizani pa še po-žirka studenčnice niso imeli časa popiti.
Trgovci, trgovci, trgovci!
Zgodovina bo [besede vašega generala obdržala zapisane z debelimi črkami na tisti strani, ki je določena za zločince.
'Nismo še pozabili prizora, ko so se morali — na vaš oborožen.i ukaz — naši partizani umakniti iz Trsta. S ponosnim molkom in neizrekljivo bolečino v srcih so korakali po ulicah. Če je zaradi miru in zavezaiištivia, naj ibo, lubogali so "n mirno odšli.
To je bilo torej plačilo, to je bila nagrada tistemu ubogemu, raztrganemu in z Tanami pokritemu jugoslovanskemu partizanu, ki >za skupno zmago ni št edil tistega dragocenega življenjskega soka, ki mu pravimo kri? To je bila nagrada tistem.ii jugoslovanskemu partizanu, ki je z golimi rokami uničeval jeklene tanke in zavzemal ¡trdnjave, ki jih je okupator zgradil na naši zemlji? Bogati zaveznik se jo itemu junaštvu in tej preliti krvi v obraz porogal. Mar mislite, da je kaj takega lahko pozabiti in odpustiti?!
Nagraditi ste hoteli tistega, ki vam je bil sovražnik, ki ije še na svetto podobice, ki so jih njihovi duhovniki delili otrokom, zapisal: D.io stra-maledica igli Ingilesi. Nagraditi^ ste hoteli rimske mesarje. 'Kaj naj na to rečemo drugega, kot da znova ponovimo :
Trgovci, trgovci, ilrgovoi!
Vso pravico imamo, da vam tako povemo. Že po prvi svetovni vojni
in mu zagotavlja, da je z njim v teh težkih dneh povezano na življenje in smrt.
(pismo zaveznikom)
ste — iv i veliki — dovolili, da je kos naše zemlje zasedel tujce. Tisti tujec je kaj kmalu pokazal — o h raz r i m; s k e volkulje — ki zna samo trgati dobljeni plen. Svojo »slavno« civilizacijo je pokazal s streljanjem naših mladih ljudi že kmalu po prihodu. Zato pa ste za del zločinov, ki jih je izvršil (nad jugoslovanskimi narodi, odgovorni tudi — vi veliki!
Nikar maj vas ne ¡preseneča, če je vsa Jugoslavija vstala kot en sam mož v protest proti taki krivici. 'Nikar se ne čudite, če slišite, da milijonske množice vzklikajo:
»Ne! Trsta ne damo! Puške, puške, puške! Dol z imperialističnimi trgovci! Dol s farizeji iz Londona in Washingtona! Zapuščamo skrbi naše, jailjamo sc v bombaše!«
V tistih ,ki ste jih vi hoteli ponovno nagraditi z našo zemljo, z našimi. Ijiurfmii, je šc žii- duh tistega, ki je oh prihodu v Gorico obsodil slovenski narod na smrt. Zamašite
Tako cnodušnega odpora vseh ljudi proti nameravani krivici, ki so jo olhčutili vsi prebivalci koprskega okraja in cone B v četrtek. 8. oktobra v kasnih popoldanskih urah, ko so zvedeli za vest o sklepu vlad ZDA in Velike Britanije, da bosta prepustili cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, še ni bilo. Čeprav t'ez glavo zaposleni z delom v tovarnah, na polju in v uradih, so ljudje pustili vse in pohiteli na ulice in trge, da množično spregovorijo odločne besede ogorčenja in protesta, da »avez-nikom na ves glas zakričijo:
Ne! Nikoli več Italije v naše kraje in v Trst!
Ni ga bilo prebivalca, ki ne hi bil občutil v tem aktu zaveznikov žgočega posmeha — ve-likih -— vsemu trpljenju in žrtvam, ki jih je ta obmorska zemlja, ki so jih ti ljudje doprinesli v borbi proti fašizmu vse od prvih dni njegovega vstopa na našo zemljo. Tovariš Škergat iz majhnega zaselka pri Marezigah, ki sc je leta 1921 udeležil napada na fašiste, je ves ogorčen dejal:
»Naša borba, naš odpor proti fašizmu se je pričel že leta 1921, ko smo se oboroženim fašist.om uprli z golimi rokami in kamenjem, jih nekaj pobili, ostale pa pognali v beg. Zdaj pa slišim, da bi zavezniki radi dali cono A naslednikom tistih fašistov v roke. Pokazali jim bomo, da iz tega ne bo nič.«
XXX
V Kopni je oh tej vesti, ki se je bliskovito hitro razširila povsod, zastalo vse delo. Ljudje so se usuli na ulice in trge in začeli demonstrirati po mestnih ulicah. Slišati je bi-
ni'u rajš; .nenasitni imperialistični gobce s kakim koščkom — vaie zemlje. To ho .vsaj bolj pošteno, ker boste dali — od vašega, od tistega, s čimer lahko prosto razpolagate.
Milijonske množice so se zgrnile na trge mest in vasi in povedale Italijanom: Dovolj! Ne boste prestopili meje ipri Trstu! Vaši generali ne bodo več p n radi rali pred postreljenimi jugoslovanskimi talci! Ne ho^tc več p oži ga 1 i in uničevali našega kulturnega in materialnega imetja! Dovolj nam je bilo vaše »kulture«, ki je lahko last samo tistih, ki pridejo iz Rima!
Vse to je podprla vojska. Zabrneli so tanki, oglasila se jc navdušena pesem mladine: »Na juriš!«
Tako govori ponosno ljudstvo nekdaj zatiranih in tlačenih narodov na Balkanu, tako odgovarja na nesramno trgovanje s tisto zemljo, ki je samo jugoslovanska in od nikogar drugega.
Ogarev
In ogorčene vzklike: »Ne priznamo barantanja z našo zemljo.« »Dol z italijanskimi imperialisti«, »Dol z mešetarji« in podobno. Več tisoč ljudi se je oh .poldeveti uri zbralo .na Titovem trgu. kjer sta Julij Bel-tram v slovenščini in Marin Santin v italijanščini v kratkih nagovorih pojasnila sklep angloameriških vlad. Tovariš Beltramje med drugim poudaril, da nismo pričakovali, da bodo tisti," s katerimi smo se skupno borili proti fašističnim morilcem, pomagali istim. Kdor podpira naše sovražnike, ne more hiti naš prijatelj.
Velika protestna zborovanja so bila isti večer tudi po vseh obalnih mestih eone B. \ Bujali je množici demonstrantov govoril predsednik občinskega odbora tovariš Anton Vok.
Ogorčenje prebivalstva cone B je naraslo v petek, 9. oktobra. Večje skupine ]ju'di so se zbirale na ulicah in živo komentirale vest prejšnjega večera. Dijaki srednjih šol so zapustili učilnice in se pridružili manifestantom. V tovarnah so delavci sami priredili protestna ■zborovanja, kjer so sestavili resolucije in jih nato poslali sekretariatu za zunanjo zadeve v Beograd, v katerih so zahtevali naj pod vzame najodločnejše korake, da se sklep zaveznikov ne izvede.
•Kmalu po osmi uri zjutraj so začeli prihajati manifestanti v Koper 7, avtobusi, avtomobili, ladjami in barkami. Od po vsoti je bilo slišati borbene pesmi in vak likanje: »Živ-(Nadaljevanje na 4. strani)
Protiletalska strojnica v akciji (z manevrov JLA)
üe nikoli v zgodovini Istre tako odločen: IVe!

iho
Na velikem predvolilnem zborovanju v Sežani je govoril Ivan Regent
■Preteklo nedeljo je sklicala mestna SZDL v Sežani predvolilno zborovanje, na katerem je govorjl za zvezno skupščino predlagana kandidat, član Izvršnega sveta LRS in znani borec za pravice primorskega ljudstva Ivan Regent. Zborovanje je bilo v prostorni kino dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, Govornik je med drugim dejal:
»Sred' predvolilne kampanje, v kateri smo se želeli z vso skrbnostjo in premišljenostjo pripraviti na novembrske volitve, pri katerih naj pride v smislu novega volivnega za. kona ljudska volja do najvišjega iz. raza. nas je .unenadit boleč dogodek, ki so ga povzročili predstavniki dveh svetovnih velesil. Brez nas so odločili, naj pripada Trst in co. na A pod upravo imperialistične I-talije. S tem so naši vrli zavezniki dali svojemu in našemu včerajšnjemu sovražniku ključ do uresničenja še preostalih, ne ravno skromnih pretenzij. Zato se moramo pred vsemi ostalimi vprašanji, ki so v zvezi s predstoječimi volitvami, najprej pogovoriti o tem, kako je prav za prav danes s tržaškim vprašanjem. Odgovor na to vprašanje posluša ves svet že nekaj dni in ga ho poslušal, dokler se zadeva ne bo zasukala tako, da bo nekako zbrisan ta sramotni madež, s katerim so Angleži in Amerikanci oskrunili naše zavezništvo iz tiste dobe, ko so moledovali pri nas za pomoč ;n nas z vsemi mogočnimi obljubami pripra-
vili do tega, da smo se golimi rokami lotili gigantske in neenake borbe s fašističnimi tolpami, ki so do zob oborožene ogrožale prav tako njihov imperij, kakor našo svobodo in neodvisnost. Tedaj, ko smo bili ta-ko rekoč goli in bosi, jim je bilo naše. zavezništvo potrebno in dragoceno. Danes, ko smo močna in ureje. na država, ki se izkazuje kot prvo-bnriteljica za mir v svetu, nas nočejo več poznati, nas omalovažujejo in prezirajo ter hočejo celo trgovati z nami. Del našega živega telesa hočejo potisniti v nenasitno žrelo i.. tr.lijunskemu imperializmu, da bi bilo zadoščeno zgodovinski tradiciji, ki je za Italijo v tem, da je bila v vsaki vojni premagana in je kljub temu vsako vojno dobila. Tako misli Italija, da mora dobiti tudi to pol svoji hijenski del. Tako menda niisPjo tudi, od nekdanje slave sve. tovnega imperija rimskih cezarjev omamljeni, ka-li, angleški in ame-rikanski diplomati, ki lezejo kakor hipnotizirana žaba v odprto žrelo belouške, v imperialistični goltanec fašističnega zmaja.
Te dni smo dali po vsej Jugoslaviji in še dajemo duška z ogorčenim obujanjem spominov na fašistične metode uzurpatorstva, nasilja in krvoločnosti. Z vseli strani o-svetijujemo Človeško in politično moralo Italijanov in svojih zapad-nih zaveznikov ter bi se o tem skorajda ne dalo veliko novega povedati. Naši narodi so jih spoznali do dna. Vendar bi. opozoril še na neka-
tere stvari, ki utegnejo docela razgaliti mentuliteto teh mešetarjev z malimi narodi. Ital-jani zahtevajo Trst in cono A, potem pa še Istro, Dalmacijo, Reko, Pulo in nemara kar vso nekdanjo Julijsko krajino. Angleži, ki slovensko in Hrvaško ne razumejo, so se seveda dali prepričati, da tod ljudje govore samo italijansko, se pravi da so Italijani i:i in-ci spadajo k Italiji. To je sicer dokaj naivna domneva, vendar si anglo-amerikanske radodamosti nc moremo predstavljati dosti dru. gacc. Čemu Italijani ne zahtevajo od Angležev Malte, kjer so res sami Italijani? Čemu ne zahtevav> od Francozov Nizzc, ki je res bila nekoč italijanska? Čemu ne zahtevajo od Švice italijanski kanton in od Avstrije Južne Tirolske? Tam je kostanj nemara prevroč in bi se nc kazalo približati Angležem in Francozom, pa tudi Švici in Avstriji ne s tako zahtevo. Nas hočejo razkosat , ker žive v prepričanju, da. smo ogroženi od Sovjetov in njihovih satelitov in zavoljo tega šib-ki. Naj pridejo in poskusijo preizkusiti to našo šibkost! Vendar naj se prej prepričajo, ako premore vsa Italija toliko vrvi, da bodo na njih razobesili svoje hlače.
Branimo in branili bomo Jugoslavijo ! Branili jo bomo do zadnjega diha, uporno in vztrajno, brezkompromisno, ker branimo v njej nekaj več kakor ozemlje. V Jugoslaviji branimo socializem, socialistično u-reditev svoje domovine, kjer ustvar-
(Nadaljevanje s 3. strani J Ijenje damo, Trsla ne damo«, Dait-nam puške, puške, puške.«
Ob deseti uri je bil Titov trg do zadnjega kotička zaseden. Nad 13-tisočglava množica je nestrpno pričakovala začetka. Prvi je spregovoril tovariš Furiani, ki je dejal:
»Mi, ki smo poskušali na lastni koži, kaj je italijanski fašizem, mi, ki vemo, kaj fašizem pomeni, ne moremo dovoliti, da pride znova v Trst. Žal nam je za Angloamerikan-ce, da jim moramo <v obraz zakričali, da je tako, da fašizem in italijanski imperializem nimata več ■vstopa v Trst. Mi se še dobro spominjamo časov, ko je radio London pozival naše ljudstvo, naj se bori. Borili smo se in smo s to borbo povezali našo usodo. Sedaj, po desetih letih pa isti borci ugotavljamo, da se z našimi takratnimi žrtvami in prelito krvjo nagrajajo fašisti in se jim dovoljuje, da bi znova teptali našo zemljo.«
V	nadaljevanju svojega govora, ki ga je množica večkrat prekinjala z vzMikanjcm. je tovariš Furiani poudaril, da lahko smatramo tristransko deklaracijo za žalitev mirovne pogodbe in žalitev tržaškega ljudstva. Sedaj se ta krivica ponavlja in še v širši obliki. Vsem, tudi Anglo-američanom pa povemo: Italijanske divizije ne bodo vstopale v Trst. Naše geslo je isto, kot je bilo pred desetimi Teti: Smrt fašizmu!
V	italijanščini je množici spregovoril tovariš Abram, ki je prav tako poudaril veliko ogorčenje vsega prebivalstva cone B. Navdušc-na množica je tudi tega govornika večkrat prekinjala z vzklikanjem: »Puške, puške, puške.«
Po govorih se je množica usula po ulicah itar ponovno vzklikala: »Dajte nam puške, gremo v borbo.«
Ob treh popoldne jc bil Titov trg ponovno pozornica velikanskega navdušenja ljudstva, ki je odločeuo, da si ne bo pustilo vzeti priborje-n i h pravic, da se bo zanje, če bo potrebno tudi borilo. Tokrat je spregovoril tovariš BeLtram in več govornikov iz ljudstva. V i.men,u žena je spregovorila Lojzka Plesničar. Ob nepopisnem navdušenju je bila sprejeta resolucija tovarišu Titu. V resoluciji je rečeno, da istrsko ljudstvo ne bo nikoli več dopustilo, da (bi imperialistični škorenj še kdaj tlačil to zemljo.
Demonstracije so se nadaljevale v soboto, nedeljo, j^r^deljek in torek. Posebno navdušena je mladina slovenske gimnazije v Kopru, ki je vse večere kasno v noč demonstrirala ¡>o mestnih ulicah, prepevala borbene pesmi in vzklikala tovarišu Titu, Armadi ter izražala svoje ogorčenje proti aragloameriškemu izdajstvu.
Protestna zborovanja so bila po vaseh obeh okrajev, tako v Ankaranu, v Bertokili, v Šmarjah, v Kor-tah, Nožedu, Seejolali, Kaštelu in drugod. Od .povsod so pošiljali protestne brzojavke in resolucije. Zlasti velike demonstracije so bile v obalnih mestih Izoli, Puranu, Bujah Umagu in Novigradu. Bivši boroi in aktivisti so množično zahtevala, da jih lodbori Zveze borcev vpišejo med prostovolljce, da bodo, če bo potreba, z orožjem zaščititi pravice jugoslovanskih narodov in tržaškega prebivalstva.
V Kopru se je v torek popoldne ponovno zbralo nad 15.000 ljudi iz vsega okraja, da sliši besede to-
jamo človeške pogoje življenja za vse delovne ljudi. Branimo ljudsko oblast, kjer ni in ne more biti nobene diktature, razen diktature pro-letar ata, ki je edini suvereni gospodar nad dobrinami, ki jih u-stvarja delavski razred in torej e-dini upravičen, da ima tudi oblast v svojih rokah. Vsem zatiranim narodom na svetu je socialistična Jugoslavija učitelj in vodnik v bor-
Nikomur ne moremo in nočemo več verjeti! Zaradi možnosti razvi. j a n j a zavezniških operacij proti fašističnim tolpam smo morali začas. no zapustiti Trst, ki smo ga mi o-svobodili za ceno 8.000 žrtev. Zavezniki so bili razpoloženi, da nam l.risoihjo Uor jo. Temu pa se je uprl naš tedanji najboljši zaveznik — Kus. Tako so dobili Gorico Italijan-, ki še danes ne vedo, kaj bi z
Na tisoče prostovoljcev v Slovenski Istri je pripravljeno zgrabiti za orožje
Nad 3000 Sožancev je demonstriralo
Deset, tis oesjl
Hm
■isocgitava množica na demona tracijab v Kopru
variša Borisa Kraigherja. Delovni kolektiv tovarne Ar r i,greni in bivše Ampelee se je pripeljal po morju. Manifestanlti so nosili napise: »Cona A in B — naši sla obe«, »Tito. Tr-it te čaka« in podobno. Nosili so tudi več karikatur, ki so smešile italijanske fašistične pohode. Zborovanje je zace.l tovariš Rado Čehovin, ki je podal besedo Borisu Kraigherju, ki je prišel v Koper na večkratno vabilo prebivalstva koprskega o-kraja. Tovariš Kraigher je v daljšem govoru poudaril, da jc z nami vse demokratično svetovno javno mnenje, da mi ne paradi ramo, kot mislijo nekateri onstran meja, temveč, da se upiramo. »Jugoslovanski narodi so pripravljeni z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti sramotno namero vlad ZDA, Anglije in Italije. Jugoslovanska vlada je ukrenila vse, da onemogoči to nepravično dejanje. Danes pravijo, da ¡je naša vlada nespravljiva.Naše ljudstvo ne želi vojne, naše ljudstvo želi mir, je pa res nespravljivo pri obrambi svojih interesov, nespravlji-vo, ko je treba branit; svojo domovino,« je med drugim dejal govornik.
Manifestacije se nadaljujejo po vsem okraju. Delavci d.veh največjih podjetij v okraju Ampelea in Arrigoni v Izoli so x manifestacijskega zborovanja poslali Glavnemu odboru O.F v Trat pismo, v katerem poudarjajo, da se bodo borilli vse dotlej, dokler krivični sklep ne bo razveljavljen. Z velikega protestnega zborovanja, ki so ga imeli v Izoli bivši borci in člani SZDL, so poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri mu sporočajo, tla je »pošteno prebivalstvo italijanske narodnosti v Izoli sklenilo ustanovili svojo brigado, ki se želi skupaj s slavno in junaško JLA boriti za življenjske: koristi naših narodov iproti nenasitnemu italijanske mu imperiaiizmu.«
XXX
Samo kratki odsevi tistega ogorčenja, ki je zajelo prebivalstvo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, so tu navedeni, toda že ti kažejo vse razpoloženje ljudstva, k.i ne mara več in tudi ne priznava diktatorskih vsiljenih sklepov, pa naj pridejo od kjerkoli. Za 'svobodno odločanje, za dobre sosedne odnose, za mirno sožitje s sosedi se je borilo to ljudstvo. Da bi mu še ikrojiil usodo kdorkoli, tega ne bo več dovolilo. Junaške tradicije partizanov še živijo v ljudeh. Zato pa bo odločnost, ki so jo pokazali te dni, vedno taka, da bo svet vedel, da tu ob morju živijo ljudje, ki hočejo biti sami gospodarji tistega, kar imajo.
bi za delavske pravice, v borbi zoper izkoriščevalce in nasilje. Zato bi nam v teh dneh moral stati ob strani proletariat vsega sveta. Prišel bo čas in neizbežno mora priti, ko bo delavski razred vsega sveta moral kreniti po poti, po kateri ho. dijo naši narodi. In le tedaj bodo mali narodi mogli uveljaviti svoje pravice, le tedaj bo svetu zagotovljen trajen mir in blagostanje. Dokler pa svetovna proletarska revolucija ne bo izbojevala svobode delavskemu razredu, tako dolgo bo o. stalo načelo o samoopredelitvi malih narodov papirnata iraza. sovjetska zveza, ki s; lasti monopol nad realizacijo marksizma, ki ga je že davno izdala in izmaličila, si še vedno upa trditi, da je Rusija domovina socializma. Istočasno pa glasuje Molotov pri OZN zoper od. cepitev malih narodov od izkorišče-valskih matičnih držav. Ruski »marksisti« so prodali našo Koroško za 140 milijonov dolarjev.
Gospod Pella, bedni junak tri-partitne deklaracije, pa z rimskim papažem poltleka pred oltar Najvišjega in goreče moli, naj bog pomaga italijanskemu narodu do včerajšnje Italije. Tudi boga hoče Pella prisiliti, da bi postal imperialist. Sveti oče pa je vprav te dni ponovno dokazal, da ni namestnik božji, marveč goreč zastopnik in zagovornik italijanskega imperialističnega pohlepa. Kakšno razočaranje za vse, ki vanj verujejo!
n,jo. Kdo, ki objektivno in pravično gleda na razvoj vseh teh stvari, nam more zameriti, ako danes kličemo: DOSTI! DO TU IN NE KORAKA DALJE! ČE NE POJDE DRUGAČE, BO ZOPET SPREGOVORILO NAŠE OROŽJE. ŠE IMAMO TITA! IN Z NJIM JE ARMA-DA 17 MILIJONOV JUGOSLOVA-NOV.
Tovariš Regent je nato poudaril važnost letošnjih volitev, ki naj dokažejo vsemu svetu, da smo čvrsto odločeni graditi sooializem naprej do uresničenja vseh pogojev za srečno življenje naših narodov. V tej uri nove težke preizkušnje moramo še bolj strniti svoje vrste in še bolj poglobiti enotnost naših narodov, ki prihaja ravno v teh dneh do spontanega izraza. V enotnosti je naša nepremagljiva moč, ob kateri se bodo morali zamisliti vsi tisti, ki hočejo z nami trgovati.
Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali in ga toplo pozdravljali kot svojega kandidata za zvezno skupščino. Prav tako kandidata za republiško skupščino Dolgana Ervina-Janeza, prvoborca v osvobodilni vojnii in sedanjega sekretarja okrajnega komiteja ZK za sežanski okraj. Po končanem zborovanju je bila sprejetta resolucija za zvezni Izvršni svet, nakar so zborovale! demonstrirali po Sežani.
2. J.

branim® Tl^st I
Kot bi dregnil v veliko mravljišče, tako izgleda že vse te dni po postojnskem okraju. Iz mirnega dela in predane graditve socialistične bodočnosti je vse naše ljudstvo vrgel v veliko ogorčenje enostranski in protipravni sklep zahodnih velesil, da upravo nad cono A tržaškega o-zemlja izročijo v roke Italiji,
Žc v četrtek zvečer, takoj ko se je po Postojni ra.zvedela novica o usodi, ki so jo Anglo-amerikanei pripravili Trstu in coni A, so ise na Titovem trgu zbrali mnogi Postojn-čani, ki so na ves glas dali duška »viojemu ogorčenju in odločno protestirali proti nečloveškemu in protipravnemu postopku Anglosakson-cev, zlasti pa proti požrešnemu italijanskemu imperializmu.
V petek se je j>olastiilo vseh Pos-itajnčanov pravo razburjenje, V velikih sprevodih so že navsezgodaj manifestirali skozi vse mesto, nakar so se zbrali na Titovem trgu, kjer jim je z balkona muzeja spregovoril sekretar OK ZKS tovariš Matevž Ha-ce. Sam star partizanski borec in vojni veteran je vzbudil, velikansko navdušenje pri ljudeh, ko je dejal,
da bi se mnogo rajše šel borit in z orožjem v rokah popravljati zgodovinsko krivico, ki nam je bila pri-zadejana. Za njim so govorili še drugi predstavniki ljudske, .oblasti in množičnih organizacij, na koncu pa so bile prebrane protestne resollucije in izjave solidarnosti z stališčem na-šesa državnega vodstva in maršala Tita.
Vse govornike so navzoči neprestano prekinjali s ploskanjem in vzklikanjem maršalu Titu, svobodi. JLA, prvi proletarski diviziji in jugoslovanskemu Trstu. Manifestanti so s skandiranjern zahtevali nuške. da bi branili Trst.
Manifestacije in protestna zborovanja se od tedaj vrstijo dkoži vse dni in trajajo po ves dan. Postojn-čani so trdno odločeni vztrajati do konca v tej borbi, to se pravi, toli-. ko časa, dokler ne bo na pravičen naein rešeno vprašanje Trsta, ki je naše življenjsko vprašanje. Le če bodo tako gledali na to vprašanje tudi ostali ljudje v svetu, bodo lahko v celoti presodili, kako odločni smo mi v obrambi naših pravic. Le če (Nadaljevanje na JO. strani)
>	«mr.istiiWiSnii
ve-..-; r« H^W ii(R»IK f^c (•><!-
i "¿Iiis o j sir i g s*
• rvt; d«<	» . fjssiS-jjfi« v«n«ti ■;
l,>i,<!" < sdyO'iftj i/m	s««f»:*
.<5: i !>»<■ :>««!»>«* « ;«f>r»p<Ji c* ?	:«*•:*>£ s> ? 'e ¡¿a( . ,.
^[¡Ol -Hf. - ■ '	. : ■ < "
'KV lt!.i »♦(-»O, .	*<
; r -0 S ö <St	'¡srS«' ept <,<■<> ! ¡^iji f <r> »Ž«	¿<
i'r,r 5; * » 1 *	$<•»♦<? Mt» t <;♦*«■**	'
* r<'«»'-*'r'	«»«•:'.Vi s.'.«y> ■<t»M.»i»t«<°»<S (J«r tf-T».
-i iost»fi M:9 iii ¿«»VivViÄy^iiii'S ! i , £ti Ü obifli*
'-»5:»« 3	;'<r,'v( ü Pf*:« iVstfa»,,'1: . . ' ~
' ' '' \ ". ' - ■ : ' ' ■ " . ' " ? ■ t i'-^l? ¡g'S-' sf." U iS	: .-.r.i -.--i	ä„ ; iS. is s!<;v..
ti»- U' r i> )•».«•«?•! > : 5.C.-,	.' »	- :	■
.,<;>•■.■:."! •'.-• Oiif«	C ! !- /"i ?.*-; i	»« H
Chi ,e<v-:i jgsfl	J ^j,: j j„	■,»<,,,'•
•'«	? ;«i ♦ -••» >« !«<> I • t
f t i ; »i i.» t . i i i'.» <!Rr
f •''V vM'S.K'i'Oi'ir sät	rt! • V 't ,<ff
•' •-'i > a-i';. -t-r>< Ch*	r<» - '
">, C S<:i'<it5 /veti»>;«	-jf-ii
> j';	i : <•><•	!;,.,-i r ( I ;
>!<>.->»-«	«; 1 f $ t..^; - * i
' > i	L >,; i T/ fiUi-^'ii ^ i i
:> K C Sv iiii ^ i t <'i5 Ui<iJ i i>v-<"
rr i :< - i v s;,* i
f^ifi' vi ' Frri sv i i
i»n»	«'.se-'«
" »-/.¡n •	- iyors^
Za vso bivšo Julijsko krajino, za JsLro, Tržaško in Slovensko Primor-jf. je bila rav.no v našem Kopru centrala za najhujše preganjali!e in zalirailnc. ukrepe proti Slovencem in Hrvatom po<i Italijo.
Sin nesrečnega Nazaria Saura. neizmernega v svojem sovraštvu do Slovencev, mladi Italo Sauro je bil osebni svetovalec MussoLiirija za iztrebljanje Slovencev in Hrvatov. Ni to pretiravanje, propagajida ali nekaj podobnega. Šar/a posebnega iz-trcbljcvalca vseh n;is je obstajala. Nosil jo je z vso zagrizenostjo cvet koprskih fašistov - Italo Sauro-Nič drugega ni mislil ves božji dan kot to. kako bi po Dekanih, Marezi-gah, Šmarju, Materadi in naprej po vsej Istri in Slovenskem Primorju potisnili Slovence in Hrvate iz vseh i-lužb. kako bi jih ociganil za njihovo zemljo, za njihovo živino, za njihove hiše. da, celo za gmajno: za tisto kraško grmičevje in kanmc.
Če. bi bil on sam tako strupen kot najhujša kraška vipera, naj bo, bi rekli naši stari, saj ni padel daleč od drevesa, saj je le seme, le plod z drevesa, ki nam je zmeraj odvzemalo zemljo in sonce. Toda Italo
Sauro jc bil, voditelj naše italijanske koprske gospode, je bil le eden izmed tistih, ki so posedali pred kavarnami naših istrskih mest in kovali načrte pro.ti naši zemlji. Vse polno naklepov proti nam so izvedli, še več so jih imeli za bregom, pa so jih naši partizani, naša iiisoslo-van-«ka vojska prehiteli. Odnesli so ti •zarotniki proti našemu življenju, proti našim brajdam svoje pete izia Debelega rliea in zapraštlo se jc za njimi izza klanca tam pri Škofijah, toda papirji so ostali. In ti njihovi papirji pričajo*, kalkšrii so bili ti Satiri, Ahnerigogne, Petnisi, De Castri In toliki drugi. Ti papirji nam povedo, kaj bi bilo z nami, če bi oni takrat, ali pa sedaj, ali v prihodnosti, vladali nad nami.
Italo Sauro še živi, 011 in njegovi prijatelji. Še kujejo naklepe proti naui. razdeljeni strateško v posameznih italijanskih političnih skupinah : eni vabijo in prcite v raznih CLN, drugi so spet že preveč poznani po svojih črnih srajcah in so ne morejo skrivati za nekimi demokratičnimi ograjami ter hodijo zato okoli kar v starem umazanem mo-Jiarhističnem ali pa neofašističnem
perilu, trčit j i — najnevarnejši kot n. pr. Italo Sauro — sc skrivajo za stomiiijomskimt fondi »Uffie.io zono di eonfine« pri italijanskem ministrskem predsedstvu.
Sramotno velika Ustanovna listina italijanske šovinistične nestrpnosti je oriložcna tukaj zraven na straneh našega ilista, na Tržaškem, v coni A pa jo počasi izpolnjujejo nekaj z ameriškim denarjem, nekaj a svojo slepljivo in varljivo gostobesednostjo.
Kaj so hoteli in kaj še hočejo z nami, je napisal Italo Sauro za vse italijanske iredenliste 24. oktobra 1939. Dokument jc v naših rokah:
1.	Pospeševati izseljevanje slovenskih kmečkih družin iz teh krajev.
2.	Ugotoviti vse nepremičnine: hiše in zemljo v rokah Slovanov.
3.	Posebna državna komisija mora paziti, da ne bo mogel Slovan kupiti ne zemlje ne hiše, ničesar stalnega na tej zemlji.
4.	Naseljevati povsod furlanske in benevanske italijanske družine, ki hi se najbolj upirale Slovanom.
5.	Mestne občine kot n. pr. Koper. Izola, Paran, Buje, Umag itd. morajo na podlagi zakonov o naseljevanju v mestih prepovedati vsakemu Slovenou ali Hrvatu, da bi se naselili i v mestih na obali: Oni naj ostanejo v svojih Krkavcah, Pomijami. Laborju, Kučihregiu. Še tam ne! Proč čez mejo!
(). Spraviti zgrda ali zlepa iz rok Slovanov zemljo ali kakor pravijo oni v svoj,i rimski človekoljubnosti: »Aiicnarc in tultc le forme gli slavi dal propri terrcini e dai paesi dcl-l'injternocc.
7.	Stpjravirtl' Slovane iz Istre kamorkoli: v Trst, v italijanska mesta, vsc|povsodi, samo da niso v Istni.
8.	Pa še poudariti: Pobirati vso zemljo Slovanom (Favoiire le alie-Tazioni di terreni da parte degli slavi).
9.	Z bančnimi operacijami in davčnimi bremeni spraviti na boben slovanske posestnike.
10.	Premeščati istrske spe.eializira-rane delavce in rudarje proč «z I«tTC.
11.	Čez morje v Abcsinijo, v Vzhodno Afriko slovanske kmečke in delavske družine. In sicer ne samo posamezni o, temveč v masah.
12.	Povečati število italijanskih šol in vrtcev po vseh istrskih vaseh in postaviti povsod moške italijanske učitelje in ne učiteljice, ki frka-jo zimeraj okoli.
13.	Pošiljati v italijanske šole in vntcc ne samo italijanske učitelje, temveč tudi italijanske redovnike in redovnice, da bi ti s svojimi kutamn oznanjali še po šolah samo italijansko besedo. Kot se vidi, je bil Italo Sauro pogost gost v Santinovi škofijski kuriji alii pa Santin z avtomobilom pri Sauiru.
14.	Po vsej deželi razpresti špi-jonsko mrežo in skrbno paziti nad vsemi tistami, k; imajo .sorodnike ' Jugoslaviji. Posebno pa imeti pod kontrolo vse tiste, ki so študirali ali delali v Jugoslaviji.
15.	Odstraniti iz dežele vse slovanske osumljenec.
16.	Nadzorovati vse delo slovanskih duhovnikov. Ustanoviti pri tržaškem semenišču poseben fond, da bi sc. mogli tamkaj brezplačno šolati mladi slovanski semenišč n iki Iz Istre. Tudi pri tej točki n.i hila daleč ma-ziljena Santinova rdka.
S temi šestnajstimi zapovedmi italijanskega iredentističnega čreda so hoteli in še hočejo izbrisati z zemlje vse, kar je slovenskega v tej lepi naši zemlji od Miljskih hribov pa do zelene Mirne. Že na svojem zborovanju na Riižani pred dvanajstimi stoletji so nam kričali: »Eic.i-mos cos fora!« Ven s Slovani! Dvanajst stoletij so poskušali, da izžene-jo nas vse. ne samo gosposke ljudi po pisarnah, duhovnike po cerkvah, obrtnike in trgovce po mestih, ne, nas vse, tudi kmete .tudi delavce, tudi rudarje, vse. proč. Preveč visimo na tej zemlji in zato nas niso mogli premaknili, pa čeravino suio bili sami. Sedaj pa so za nami jugoslovanski narodi in so smešna vsa iredentisfcična prizadevanja. Preveč smo tu'di pretrpeli, da hi verjeli njihov.im besedam. Ostanejo njihova zla dela in njihove zle oporoke. Niti najbolj preprostemu, naivnemu med nami ne morejo zaslepiti 0Č1.
a. r.
7damik dni
VOJSCICA V PLAMENIH
Vsi Kraševci se gotovo spominja-jajo zloglasnega nemškega maršala Kätnerja in njegove smrtne patro-le, ki je prinašala in povsod sejala smrt. Ta človek je na Krasu naredil nemalo gorja: veliko ljudi je depor-tiral v koncentracijska taborišča, druge je mučil, požigal je vasi, plenil vse in povsod. Ta človek se je posluževal posebne taktike, ki je bila v marsičem podobna partizanski. Namesto, da bi šel naravnost na kraj, kamor je bil odločen, je to storil v dolgih ovinkih in tako zakril vsako sled za seboj. Imeli smo sicer dobro obveščevalno službo, vendar se nam je v takem krožnem obhodu velikokrat prikril. Imel je še nekaj drugega, kar ga je obvarovalo, da mu nismo mogli do -živega. Maršalo si je v vasi nabral toliko ljudi, kolikor je imel svojih vojakov. S to strnjeno kolono se je vračal v Nabrežino, kjer je imel svoj stalni sedež. Tako bi v primeru našega napada padlo veliko število naših ljudi. Sicer pa je imel tudi vojake, ki so bili zelo dobrih nog. Vsaj desetkrat smo ga napadli na Krasu, a nikdar ni sprejel borbe, če je videl, da smo v premoči. Večkrat smo ga tudi ranili, zgubil je veliko vojakov, a še vedno se je pojavljal.
Takrat je bil naš bataljon na Voj-ščici. Taborili smo pod vasjo, okrog in okrog smo imeli razporejene straže in patrole. Ko so nam kuharji neko jutro ravno delili močnik, zaslišimo v vasi strel, nato še enega. Sledila je eksplozija. Vsakdo je takoj pomislil na stražo. In res, enega stražarja so Nemci že ubili, druga dva sta se pa umaknila v taborišče. Bataljon se je postavil takoj v strelce ter začel z obkoljeva-njem vasi. Takoj smo naleteli na Nemce in prešli v napad. Položaj je bil spočetka negotov. Ljudje so nam povedali, da je v vasi Kätner. U-spelo nam je, da smo Nemce obkolili. Zaletavali so se na vse strani in skušali obvladati položaj. Juris je sledil protijurišu. Kätner je epoznal, da smo v premoči, zato je izbral mesto, kjer smo bili šibkejši in se z jurišem prebil skozi obroč. Tu je bil smrtno ranjen komandir naše čete tovariš Colja. Sovražnik je pustil enega mrtvega. Bil je prav tisti oficir, ki je smrtno ranil našega stražarja. Ostale ubite in ranje-he so odpeljali s seboj. Tudi sam Kätner je bil v tej akciji ranjen, to so nam sporočili iz Brestovice.
še isti dan popoldne je prišla v Vojščico nemška kolona, z njo je bil tudi Kätner. Vaščani so vas že prej zapustili, nato so jo Nemci po-
žgali. Borbe z njimi nismo mogli sprejeti, ker jih je bilo preveč In ker so imeli v bližini pomoč. Zaradi gostih postojank se mi ne bi mogli umakniti in bi nas z lahkoto obkolili. Vas je še gorela, ko so mladinci in mladinke pisali na goreče zidove revolucionarne parole.
REŠITEV KURIRKE SONJE
Maja 1944 so Nemci aretirali partizansko kurirko Sonjo. Čeprav je bila že močno kompromitirana, je še vedno požrtvovalno izpolnjevala svoje naloge v Gorici. Zaprli so jo v goriške zapore, kjer je obolela. Operirali so ja na slepiču. V bolnici, kjer je ležala, so jo stražili kvesturini.
Carjeva sabotažna skupina je sklenila, da reši njo in druge tovariše, ki so bili v tej bolnici pod stražo. Naredili so podroben načrt in si preskrbeli voz s konjem, ki bi prepeljal bolnike v zaledje. Za ak-. cijo so zopet uporabili nemške uniforme.
Ko so Car in tovariši prispeli v bolnico, ki so jo stražili Nemci, so si takoj razdelili naloge. Dve sta prerezala telefonsko žico in zamašila vratarju usta, Car in Bogdan pa sta se podala v prvo nadstropje, kjer je ležala Sonja, zastražena od kvesturinov. Bila je že napol oblečena in pripravljena za odhod, kajti partizanski obveščevalci so ji že prej povedali, da se pripravlja njena rešitev.
Car je takoj pristopil k kvestu-rinoma in jim zaklical: »Hande hoch!« Videč nemške uniforme, se za povelje nista dosti zmenila in samo vljudno zamomljala: »Voi 6cherzate«. Car jima je nato pokazal revolver in ju razorožil. Njegova oborožitev se je takoj povečala za dve pištoli. Nato je odvedel Sonjo proti izhodnim vratom.
Nekaj trenutkov nato si videl na ulicah Gorice čuden prizor. Nemški kaplar (Car) je vodil voz, na katerem je bila Sonja in še trije drugi rešeni bolniki. Nihče se ni zmenil zanj in nihče si ni mogel niti od daleč predstavljati, da je ta kaplar še pred nekaj trenutki s svojimi tovariši zavzel bolnico in ustrahoval več. Nemcev in kvesturinov.
Ko so prepeljali Sonjo v Renče, je zavladalo po vasi veliko veselje. Zlasti pa je bil vesel njen oče, ki je že skoraj obupal, da jo bo še kdaj videl.
Znano je, da je bilo kulturno življenje istrskih in nasplošno primorskih Slovanov zelo razgibano. Kulturno življenje je zajelo sleherno primorsko vasico. Izhajalo je v bivši Julijski Krajini.30 slovenskih dn 10 hrvaških periodnih publikacij. To ni tako mala stvar za tako maloštevilen narod. Omenili bomo le najvažnejše publikacije.
Kot glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice je prvikrat izšel v Trstu, 8. januarja leta 1876. dnevnik Edinost in sicer sprva kot petnajstdnevnik. Izdajalo jo je Politično društvo Edinost. Leta 1880 je začela Edinost izhajati tedensko in končno od leta 1894 dalje do ukinitve kot dnevnik. Edi-nost je bila precej razširjena, saj je bila redna naklada šest do osem tisoč izvodov, ob posebnih prilikah je naklada dosegla celo dvanajst do petnsjst tisoč izvodov.
List se je držal skozi ves čas svojega obštoja programa: boj za narodne pravice in svobodo sloven-skeg& življa v Istri. Zadnja številka je izšla 4. septembra 1928. Torej je izhajala 53 let.
Kot glasilo komunistične strainke je začelo izhajati leta 1919 Delo. Sprva- je izhajalo večkrat na teden, pozneje (1924) kot tednik in končno od lrta 1926 dalje le ob priložnostih. List je prenehal izhajata, leta 1926. Tiskala je Delo tiskarna S. Spazlla. v Trstu.
V	CJorici in Trstu so tiskali Goriško stražo. Začela je izhajati v Gorifi leta 1918. Do konca vojne je izšlo 15 številk. Ponovno je začela izhajati v oktobru leta 1919. Izhajala je enkrat na teden in večkrat (odvisno je bilo od ekonomskih in političnih razmer) tudi dvakrat na tedeit.	1
Zadnja številka je izšla 9. novembra leta 1928. To številko so zaplenili- Enako usodo Sta doživeli še dve poslednji številki
V	Gorici je pričel izčhajati leta 1919. dvakrat na teden Goriški Slo-venes. Zadnja številka je izšla 14. avgusta 1920.
Tiskarna Edinost v Trstu je začela izdajati leta 1924 (prva številka je izšla 3. januarja 1924.) tednik Novice. Namen in program lista je bil: borba za enotnost slovenskega naroda v borbi proti okupatorjeva raznitrodovaini lin zatirata! politiki. Namenjen je bil vsem Slovencem na Primorskem. Boril se je proti pisanju Klerikalnega M'alega lista.
Mali list, s podnaslovom Tednik za novice in pouk, je začel izhajati v Trstu 23. februarja 1923. List je bil glasilo krščanske socialne stru-je. Po prihodu tega lista se je močno razvilo strahkarstvo, posebno na Goriškem. List je prenehal izhajati 26. februarja 1928., ko je bila zavrnjena prošnja odgovornemu uredniku za vpis v časnikarski seznam. Omeniti je, da je izdajal dovoljenje za vpis v časnikarski se-enam državni pravnik.
Čuk na pal'ci, humoristični' list, je začel izhajati 1. julija 1922 kot polmesečnik. Tiskala ga je Narodna tiskarna v Gorici. Urejeval ga je Fraince Bevk, ki je nekaj časa urejeval tudi Goriško Stražo. Od leta 1924. dalje je Cuk na pal'ci izhajal kot tednik. List je prinašal satiro, pesmi in prozo ter razne humoreske in smešnice. Bil je zelo priljubljen med slovenskim narodom, saj je dosegel naklado 10.000 izvodov. Izšli so tudi tri letniki Cu-Jcovega koledarja. Zadnja številka je izšla 20. aprila 1926. Istega dne so aretirali urednika lista zaradi nekega šaljivega dopisa. Odsedel je v ječi 4 mesece.
Leta 1922 je začela izhajati v Gorici Gmajna. Izšlo pa je le 7 števiik, ker ni imela idejne zaslombe ljudstva.. List je hotel biti »krit:ik razmer in glasnik slovenske inteligenco«, kar pa se mu ni posrečilo.
Kot glasilo Zadružne zveze v Gorici je začel izhajati leta 1922 Gospodarski list. Izhajal je mesečno.
Ukvarjal se je z, vsemi kmetijskimi panogami. Priobčeval je tudi lepe članke o zadružništvu. Izhajal je do meseca februarja leta 1928. List je prenehal izhajati, ko je bil imenovan za komisarja Zadružne zveze Pet-rella. Ukinitev strogo gospodarskega lista, ki se je bavil edino le z gospodarskimi kmetijskimi proble-jni, spada med ukrepe italijanske vlade, da slovensko ljudstvo zaostane tudi strokovno za naprednimi kmetovalci drugih dežel. Dokaz, da je celoten italijanski sistem slonel ne samo na političneem in kulturnem, temveč tudi na gospodarskem zatiranju slovenskega življa.
Gospodarski vestnik je začel izhajati 1. oktobra leta 1923 v Gorici kot mesečno glasilo Slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Tržaške kmetijske družbe v Trstu, Zadružne zveze v Trstu in Slovenske čebelarske zadruge v Gorici. Izdajatelj in lastnik je bil Konsorcij Gospodarskega Vestnika.
Po četrtem letu obstoja je postal Gospodarski Vestnik le glasilo Zadružne zveze v Trstu. List je končno prestal biti tudi glasilo Zadružne zveze v Trstu in je izhajal samostojno. Prevzel je leta 1928 tudi naročnike Gospodarskega liista, ali le za malo časa, ker je prenehal izhajati že meseca decembra istega leta.
Gospodarski vestnik je prenehal izhajati iz istega vzroka kot Gospodarska list. List ni smel izhajati, ker ni bila rešena prošnja odgovornega 'Urednika za. vpis v časnikarski seznam. To je zahteval ukaz od 26. 2. 1928, št. 384.
Z Gospodarskim Vestnikom so rfcgubili Slovenci v Italiji zadnje svoje strokovno glasilo, ki je veliko doprineslo k razvoju našega kmetijstva.	,
V januarju leta 1921 je začel izhajati v Trstu Pravni vestnik ko.t ■mesečno glasilo slovenskih pravnikov. Prenehal je vsled ekonomskih ¡razmer leta 1928.
Leta 1926. je začel izhajati tedensko na dveh straneh pri Sv. Jakobu v Trstu Vst »Preporod«, kot gla-gilo izmenjevalnih zadrug. Doživel je le šest številk.
Leta 1922. je začela izhajati v Gorici »Prosveta«, glasilo slovenskih kulturnih društev. Doživela je vsega samo 8 številk. Ob koncu leta il925 in v začetku leta 1926 so izšli trije snopiči dijaškega zbornika Rast.
Zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji je pričela izdajati s 1. marcem leta 1920 v Trstu svoje glasilo Učiteljski list. List je izhajal v slovenščini in hrvaščini, v začetku dvakrat mesečno, pozneje trikrat in zopet dvakrat na mesec. 1. avgusta ieta 1926. so oblasti razpustile zvezo in s tem je prenehal izhajati tudi Učiteljski list.
Težki tank Jugoslovanske ljudske
V letu 1921 je -izšla prva številka Zatirugarja. Zadrugar je bil vestnik Delavskih zadrug za Trst, Istro ;n Furlanijo.
Izhajal je na 4 straneh ter prinašal poročila in vesti o konsumnih zadrugah, cenah ter nasvete za gospodinje- in kmete. Prenehal je izhajati v decembru leta 1926.
Od ostalih publikacij, ki so izhajale več ali manj redno v tej perio-
Končno moramo omeniti Jaselce, ki so izhajale redno vsak mesec do leta 1929. V Jaselcah smo dobili med tekstom ljubke slike Toneta Kralja. Sotrudniki lista so bili po večini otroci. Tudi Jaselce, ki so se proti koncu zatekle v župnišča to od tam šle med otroke, so prišle tna indeks. Spominjam se, kako je italijansko učiteljstvo dobilo nalogo od svojih »didaktičnih ravnate-
Tako je fašistični bes razrušil slaven sko šolo ti Orljeku
(jev«, naj zasledujejo tiste, ki ta listič delijo in naj jih denuncirajo Dblastem.
Napačno bi bilo, če bi si kdo mislil, da je bilo lahko razpečavanje in širjenje slovenskega tiska tudi v Času, dokler je bilo svobodno razpošiljanje iin tilfek omenjenih publika^ pij. Od najnižjega italijanskega u-radnika do karabinjerja in finančnega stražnika, da niti ne omenjam fašistične organizacije in njenih funkcionarjev, vse je bilo obveščeno in zadoOžemo, da na vse mogoče načine ovira in zatira naš tisk ter da grobo postopa proti vsem tistim, ki so prejemali, kaiterasibodi ptovensko revijo ali časopis.
Pri nekaterih poštnih uradih bo liste enostavno plenili iin prisilili naročniške, da so se odpovedali naročnini. Vse to ni koristilo. Dokler eo se lista tiskali, so ilegalno (čeravno je zakon dovolil itisk in razprodajo) prihajali v istrsko vas in ljudstvo jih je z zanimanjem bralo. 6pomi'injam se, da smo, ko so izšli Koledarji, morali sami v Trst na določena mesta, kjer smo knjige prevzemali in jih osebno prinašali domov.
Dr. Fran Jnriševič
NA imčtm
LAŠKE .HRABROSTI'
Bilo je 19-12.Partizani so v Ljubljani pri belem dnevu napadali fašiste in izvedli vrsto saihotažnih uk-eij. Nekega dne so si privoščili tudi majhno šalo na račun »hrabre« italijanske vojake, ki pa je imela za okupatorja zelo nevšeone posledice.
Partizani so ujeli nekega psa in mu napisali na liri)«t z rdečo barvo »vinceremo!« Ko so Italijani zagledali ščenc, ki je krožilo po ulieah, so sc vsi besni pognali za njim. Pes pa je bil hitrejši in jo je na vso moč ubral po Tržaški cesti proti Trstu. Med divjimi kriki se je. podila za njim vojska ibersaljerov in alpineev.
Moramo pripomniti, da je bil njihov trud zaman in da psa niso ujeli. Pač pa so partizani izrabili to jiri-ložnost, napadli neko karahinjersko postajo, razorožili posadko in pobrali or.ožjc in vse drugo, kar jim je moglo koristiti. Koliko časa so ?c Italijani podili za svojima »vinceremo«, nam iri zmano. Prepričani pa smo, da niso bili ob povrntku r prazno postojanko nič manj zbegani od psa, ki so ga izasledovali.
di do ukinitve slovanskega tajska, je vredno omeniti Naš čolnič, ki je bil namenjen Slovenski družini in [je bil večinoma nabožne vsebine. Prinašal je tudi vzgojne članke, pe-Etrti, članke zgodovinske vsebine, ttd.
Naš glas je bil dober družinski list, ki je prinašal poučne in vzgojne članke ter članke iz svetovnega Blovstva in pesmi. Izhajal je 4 leta.
Od 1923. do 1329. leta je iahajal
pri naših ženah zelo priljubljen in cenjen Ženski svet s krojno prilo-igo. SodeSovale so pri listu naše napredne pisateljice in znani pisatelji in pesniki. Med Obrazi in dušami je list prinašal slike in življenjepise znamenitih slovanskih žena. Jvled leposlovnimi spisi je izšlo lepo število spisov naših pisatelji*; in raianih.del znamenitih pisateljic in pesnic svetovnega slovesa. Bogata tn zanimiva so bSla poročila: Po ženskem svetu, Materinstvo, Higiena, Gospodinjstvo, O lepem vedenju, in drugo.
Ponatis raznih kritik, ki so se nanašale na knjige Mohorjeve družbe ah Katoliške knj^ame, poročila o novo izislih knjigah in revijah .je prinašal Staničev vestnik, reklamni mesečnik Katoliške knjigarne v Gorici. Izhajal je dve leti.
armad e
O
l *
i&lte
pripovedujejo o iialijansl „zmaoah" v Jugoslaviji
Ob nezaslišanem sklepu vlad Velike Britanije in Amerike, da bodo prepustili upravo v coni A Italiiiji, smo obiskali nekaj oficirjev Jugoslovanske ljudske armade v Kopru in jih zaprosili za njihovo mnenje o tem dogodku. ■Rade volje so nam ustregli, saj so lahko svoje mnenje podprli z bogatimi izkušnjami iz italijanskih »zmag« v pretekli vojoni.
Major Karlo Turza je dejal:
»Mislim, da se gospod Pella ta drugi gospodje v italijanskem parlamentu najbrž ne spominjajo, kakšen je bil odhod italijanskih čet iz Jugoslavije in si ne predstavljajo, kako bi izgledala danes njihova vojska v srečanju z moderno oboroženo Jugoslovansko armado. Spominjam se okupacije leta 1941, ko so italijanski vojaki spraševali meščane, kje je pokrajina, kjer nosijo ljudje rdeče fese f mislili so na Bosance). Bali so se jih, kajti Bosanci so jih marsikaj naučili v prvi svetovni vojni. Zdaj pa bodo najbrž spraševali, kje so ljudje, ki nosijo titovke, kajti spomin ma titovke iz pretekle vojne jih najbrž ne more navdajati s prevelikim pogumom.
Meni je samo žal italijanskega naroda in italijanskih vojakov, ki bi morali plačevati račun za gospoda Pello in njemu podobno gospodo. Ako gospodu Pelli ne zadostujejo izkušnje iz' pretekle vojne, potem mu moramo povedati, da smo mi pripravljeni bolj kot kdaj koli prej, da si pogledamo iz oči v oči in da mu enkrat za vselej zaustavimo apetit po naši zemlji in naših ljudeh.«
Major Ante Crnika je povedal naslednji zanimiv dogodek-iz pretekle vojne:
»Na Tolstem vrhu pri Vrhniki je bila večja skupina partizanov, ki je povzročala strah in trepet Italijanom po vseh bližnjih postojankah in celo v Ljubljani. Italijansko poveljstvo se je zato odločilo, -da z velikimi silami napade to skupino. Italijanski oficirji so zapovedali svojim vojakom, da se morajo v največji1 tišini priplazita do partizanskega taborišča. Toda vojaki so bili drugega mnenja. Metali so čelade po tleh in delali ropot v prepričanju, da bodo preplašili partizane in se izognili borbi. Partizani so jih mirno pričakali na položajih in jffih obsuli s stroj-ničnim ognjem.
Na bojišču je nastala strahovite panika. »Hrabri predstavniki dvatisočletne kulture so začeli obupno klicati na pomoč »Mamma mia«, »Io sono comunista« itd. Vsa sreča za Italijane je bila v tem, da smo jih napadli vrh klanca. Navzdol proti Vrhniki, Borovniti in Ljubljani so šli kot brzovlak. Nekateri med njimi so prišli v bližnje vasi popolnoma goli, brez hlač in pušk, pa so kljub temu vzklikali »vinceremo«. Njihovo navdušenje pa je trajalo samo toliko Časa, dokler jih niso partizani dohiteli. Na bojišču je obležalo okrog 100 mrtvih sovražnikov«.
O »junaštvu« italijanskih vojakov je povedal nekaj besed tudi kapetan I. klase Matevž Grad:
»Med Narodnoosvobodilno borbo sem bil največ v enotah, ki so se borile prota Italijanom. Tako sem imel priložnost, da na lastne oči vidim vse zločine, ki so jih storili nad našim ljudstvom, hkrati pa tudi da spoznam, kakšni vojaki so to. Večjih plašljivcev bi si težko predstavljal. Bili so vedno lačni in nobena kokoš pa tudi mačka .ni bila varna .pred njimi. Bali so se 'lastne sence. Sodeloval sem v borbah z njimi v Metliki, Novem mestu, na Kalu, St. Ruperbu, Žužemberku, Mrni pe6i, Sv. Križu, Kočevju itd. Toda kjer koli smo se srečali, so se ponavljali isti prizori. Jokajoč so dvigali roke in prosili usmiljenja.
Takšno je bilo junaštvo vaše vojske, vi nenasitni im-perialisti z one strani Jadrana! Pustite svoje gnusne načrte in ne stezajte svojih krempljev po naši zemlji, sicer boste dobili še učinkovitejšo lekcijo, kot v pretekli vojni Jugoslavija ima danes nepremagljivo armado in bodite srečni, da je Jugoslavija vaš pohlep po tuji zemlji toliko časa m''rno in dostojanstveno prenašala. Sedaj je mera polna. Ne izzivajte nas, da ne boste zopet jokajoč prosili usmiljenja!«
In končno še dogodek iz spominov kapetana I. klase Marina Aljinoviča:
»živa priča sem dogodku iz leta 1942, ko je naša prva mosorska četa odbila ofenzivo 10,000 italijanskih vojakov. V petnajstdnevniih borbah nam je uspelo onesposobiti za borbo 780 sovražnih vojakov, kar je .priznalo tudi poveljstvo italijanske divizije, naše izgube pa so bile en sam laže ranjen partizan.
Takih primerov je bilo v pretekli vojni vse polno. Ne samo borci naše ponosne Dalmacije, temveč tudi naše žene so znale razoroževatii italijanske »kulturanosce«. Zato priporočamo gospodu Pelli, da dobro premisli usodo svojih bersaljerov, karabinjerjev in drugih lovcev na kokoši, pa ga bo najbrž kmalu minil pohlep po naši zemlji
'Mi, borci slavne Titove armade, bomo znali ponovno porezati prste rimskim grabežljivcem. To laihko trdim, kot eden izmed živih prič njihovega »junaštva« v pretekli vojni. Prepričan pa sem, da je to tudi mnenje vse naše Armade, ki stoji neustrašeno na braniku naše domovine.«
w
ZDRAVA PREHRANA JE VIR OTROKOVEGA ZDRAVJA IN POZNEJE DOBREGA UČNEGA USPEHA
S prehranjj-vanjcm otrok bi bilo veliko manj težav, če bi starši vedeli, iuli jedo otroci dovolj lalii ne. Res je, da mora imeti vsak otrok dobro brano, loda to še one ¡pomeni, da mora pojesti prav vse, kar predenj postavimo.
Kadar otrok moče jesti, starši sklepajo, da otrok mirna pravega Iteka. Br] tem ipa pozabljajo, da navadno že prav majhni otroeii vedo, katera jed jim diši in katera ne. Tudi no smemo pozabiti. da lahko jč otrok samo takrat, kadar je zares lačen. Če hranimo otiroka .izven obrokov, mu dajemo sladkarije, kadar ni za to čas. če hočemo, maj malo kosi, zato da bo zvečer ve? pojedel, petem seveda nastanejo pri hranjenju razne težave. Hranjenje pa ne bo več vprašanje, ko bodo starši doumeli, da ed'ino lakota uvravmava tek.
Zato ne .silimo otroka, da je več, kako.r more, iker se mm s tem jed

z a gnus i, izgubi Se .tisto malo teka in se -tudi navadi jesti samo, če ga silimo.
Se nečesa marsikateri starš; ne vedo. Zmanjšam 'tek pri otrocih, ki so prestopili iprvo leto starosti, ije čisto normalen pojav. V prvem iletu se otrok hitro razvija .in hitro rasle. Pozneje se to dogaja počasneje, zato otrok tudi manj je. V petem ali še--tem letu začne otrok zopet hitro rasti in zato se ,mu navadno poveča tudi apetit.
Pa si oglejmo pravilno prebrano našega išod.dcega otroka. Skoraj vsa-
ka mati ve, kako mora hraniti svojega dojenčka: kako mu dodaja, kako razredči mleko, kako ga sladka, katero zelenjavo mu lahko daje v določenem mesecu in podobno. Toda tudi sikoraj vsaka misli, da — ko otrok odraste in pride v šolske klopi — prehrana ni več tako važna. Vsaka mati pa bi se bolje zanimala, kako, kdaj .ira ikaj jé njen šolski otrok, če bii vedela, da ni od prehrane odvisna samo otrokova odpor-nost, ampak tudi njegov telesni .razvoj, življenjska doba in delovna sposobnost, torej tudi njegovi učni uspehi. Res je Se danes marsikaj drago, toda indeks življenjskega standarda v različnih državah nam še vedno kaže, da je prehrana pri mas cenejša kakor v marsikateri drugi državi. Zavedati pa se moramo tudi, da je pogosto zdrava prehrana cenejša kot ■nepravilna in da otrok rabi iste snovi kot odrasel človek.
Da bi otrok dnevno dobil vse potrebne snovi (maščobe, škrob, beljakovine, sladkor, rudninske .snovi in vitamine), so zdravnik; sestavili posebna priporočila. Ta bi bila:
1.	Kupujmo čm 'kruh, ki je cenejši in tudi bolj zdrav, ker .vsebuje vitamin B, k; ga ni v belem kruhu.
2.	Kupujmo na trgu vedno svežo zelenjavo, ker z njeno ovenelostjo pada tudi vitaminska vrednost. 'Na pa nujno, da kupujemo prvo zelenjavo, ki se pojavi in je zelo draga.
3.	Če nam je mogoče, kupujmo večkrat sveže ribe, ker vsebujejo zelo važne snovi.
1.	Če primanjkuje mleka, uporabil j a jmo tudi mleko v prahu, posebno ko mesimo kruh: namakajmo kruli za sesekljane zrezke, ko zalivamo zelenjavo, krompir in razne omake. ko bi sicer rabile smetamo.
5.	Za kuho uporabljajmo tudi jajca v prahu. 1' velika žlica jajc v prahu odgovarja vrednosti enega jajca.
6.	Namesto sira uporabljajmo tudi skuto, ki .je mnogo cenejša, vsebuje pa prav dragocene snovi za otrokovo zdravje.
7.	Tudi namesto masla lahko vzamemo včasih .margarino, toda le tisto. ki ima na zavitkih nazmačeno. da vsebuje vitamine.
Pri vsem tem pa bomo še pazile na naslednje:
"i. da ne bomo glavni del prehrane krile s kruhom;
2.	dia ne bomo dajale otroku pre-
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
ZNANOST V BOJU Z BOŽJASTJO
(Nadaljevanju in konec)
Ko 'So napadi s pomočjo 8 ali 10 .vrst zdravi!, s katerimi danes razpolagajo, premagani, se začne socialna plat zdravljenja. Tudi če božjastniki nimajo več napadov, se jih ostali mnogokrat še vedno izogibajo. Bojazen, da vidijo drugi v njih izobčenca, je nekako prekletstvo, ki jih stalno preganja. V nekaterih ameriških državah jim zakon prepoveduje, da bi se poročili. Tki k i zakoni so zastareli ter krivični, ker ne priznavajo, da so 'božjastniki ljudje kot vsi drugi in da imajo samo to nesrečo, da so žrtve napadov.
Starši se sramujejo svojih božjastnih otrok in živijo v ^prepričanju, da so oni krivi njihove bolezni. Vendar pa božjast ni dedna in lahko samo nagnjenost do te bdlezmi prehaja iz roda v rod ali pa tudi ne. To nam dokazuje primer dvojčkov, ki nam ga pripoveduje dir. William Cavenoss. Enega teh dvojčkov je njegov oče nadri, ker ni šel pravočasno s poti, ko je jemal avtomobili iz garaže. Deček jc prebledel in je čez pol ure d«l>U thiuid napad. Postal je božjasten. Njegov brat. pa je ostal zdrav, čeprav je podedoval isto nagnjenje k tej bolezni.
Božjastniki, iki so sicer zdravi.se lahko poročijo in imajo otroke, izjavlja dr. Lennox, ki je proučil primere 110 dojenčkov, ki so imeli božjast, in družine 1.000 drugih božjastnikov.
■Kot smo videli, llaliko znanost premaga božjast. Nekdanje žrtve te bolezni se počutijo izvrstno in navdaja jili želja, da bi delali, a vsi jim dopovedujejo, da je počitek zanje najboljši. Dejansko pa se prav radi brezdelja napadi lah-
ko povrnejo. Znanstveniki so dognali. da proizvajajo mišice in možganske celice, ki delajo, neko kemično snov, ki iVlagodejno vpliva na ustalitev možganskih valov. Pri božjastnih otrocih, ki se uče, in božjastnih odraslih, ki delajo, so napadi mnogo manj pogosti. Vendar božjastnikom, ki povedo, da imajo to bolezen, največkrat odrečejo delo. Jasno je, da ne smejo uporabljati motornih žag ali voziti avtomobilov, žalostno pa je, da jim včasih nočejo dati niti takega dela, ki bi ga lahko dolvro in varno opravljali.
Raziskovalci so trdno prepričani, da bo nadaljnji napredek znanosti še bolj pojasnil skrivnosti božjast i in da jim ibo uspelo najti blažiino sredstvo za psihomotorne napade, to jc za duševno zmedo, ki jo večkrat spremljajo tudi značilni božjastni krči. Te je najteže zdraviti. Te motnje v možganskih valovih jc najlaže opazovati, ko pacient spi. Če odpovedo prejšnja zdravila, lahko priskoči na pomoč novo. to je fenuronc, ki je prvu kemikalija, katera je uspešno sredstvo proti vsem trem oblikam božjastnih napadov, in sicer krec.m, treiuuitni izgubi zavesti in duševni zmedi.
Pni .takih pacientih so dosegli nekaj uspehov z aureomve.inom.
Ko se pojavijo božjastni napadi brez slehernega opomina, z drugimi besedami, če človek ob rojstvu ni utrpel nobene možganske poškodbe, ali če ni dobil nobenega močnega udarca na glavo, ali če ni imel nobene kužne bolezni v glavi — potem domnevajo, da jih jo pripisati »podedovanemu nagnjeni ju«. Starši grešijo, če o tem molčijo, ker so prav tak; napadi najbolj pogosti ter jih je najlaže preprečiti, in to čim prej tem ho-Jjc.
mastnega mesa;
3. da bo dobil dovolj mleka ter mlečnih proizvodov:
■t. da redno dobiva svežo zelenjavo in sadje;
5.	da se hrani reilno, to je da dobi hrano samo oh določenih urah, pet obrokov na dan;
6.	da je zajtrk obilnejši, ke.T so se prebavila ponoči toliko spočila, da jih lahko nekoliko bolj obremenimo, kakor [jc to pri nas navada. Za dopoldansko delo potrebuje otrokov organizem več energije, kakor mu jo daje samo kava in kruli, zato pa lahko nekoliko zmanjšamo ostale obroke (zajtrk: kruh. marmelada, maslo ali margarina, bela kava, včasih jajce, sadje, žganei ali močnik, zabeljen in zalit z mlekom in podobno);
7.	da so večerje lažje in dovolj zgodnje;
8.	da otrokom ne dajemo preveč sladkarij, posebno bonbonov, 'ki kvarijo zobovje in zmanjšujejo tek. Kadar jih dajemo, takrat samo po kosilu ali večerji;
9.	da ne dajemo otroku preobilne hrane, ki je ne bo mogel prebaviti in izkoristiti;
10.	da pazimo, da otrok ne bo postal izbirčen .in si čez mero želel samo ene vrste živil, ker je za zdravje potrebno ravnovesje;
11.	da gledamo, d>a bo hrana vedno bogata z vitamini;
12.	da bodo vsi obroki vsebovali čim raznovrstnejša živila.
Zavedajmo se, da mam bo trud in denar, ki ga bomo porabile za pravilno otrokovo prehrano, bogato povrnjen.
MAJHNA LEKARNA V KUHINJ
Mnoge žene poznajo sladkor samo kot sredstvo za si a jen je jedi, kuhinjsko sol za aodjenje >in kavo kot pijačo, ne vedo pa, da jim ta sredstva •lahko služijo tudi za izdravila.
Posebno če imamo majhne otroke, se nam večkrat zgodi, da moramo razkužiti majhno ranico, doma pa nimamo nobenega razkuževalnega sred-. iva. Žlička soli, raztopljena v kozarcu čiste vode, lahko za to odlično služi. Žlička soli v isti količini .po možnosti mlačne vode je odlično sredstvo za izpiranje oči, odstranjevanje rdečila, grgranje itd. Zelo dobro je 'izpirati 'grlo s slano vodo. Dobro je tudi umivati lase v slani vodi. ker to preprečuje izpadanje las.
Pa poglejmo zdaj sladkor. Kozarce sladke vode jc zelo koristno sredstvo za dobro prebavo in kot pijača za iboilniika z vročino. Deluje tudi kot dobro pomirjevalno in spalno sredstvo m ne škodi •organizmu kakor drugi tovrstni preparati.
Oslajeni čaj in kava nista škodljiva za organizem, kajti sladkoT nevtralizira delovanje teina in kofeina. Dobro je, če vsako jutro na tc-šče izpijemo kozarec sladke vode. Tako bomo imeli dobro in redno prebavo.
Prava kava poja«?a delovanje srca, zato se mnogi bolniki na srcu bolje počutijo, če spijejo malo kave. Toda mnogi ne vedo, da je prepražena prava kava, ki je skoraj spremenjena v ogjlje, zmešana z vodo, odlično sredstvo pri črevesnih motnjah m zastrupitvah.
Štirje modeli lepili svilenih bluz za bolj svečane prilike. Beli bluzi sta okrašeni s čipkami ali ažurjem, črna bluza pa je iz pikčaste svile. Prva obleka iz temnega volnenega blaga ima tričelrtinska rokava in na krilu velike žepe. Druga je iz svetlega blaga, krilo je ob straneh plisirano.
ŽENE IN MATERE V ČIL U UŽIVAJO MALO PRAVIC
Plašč, z raglan rokavi, kakršnega s> želimo za potovanja in za hladnejše jesenske dni. Kostum je klasične oblike. vedno je eleganten in pristaja vsalti postavi.
ispanske žen", ki so spremljale svoje, može-osvajalce v Južno Ameriko. so si s tem izbojevale poseben •položaj v družbi in v domači hiši. Ines de Suarez, ki je spremljala osvajalca Pedra de Valdivia, je postala v teh krajih Amazonka, vodja mošk-ili in ustanovitelj zadrug. V Čile je in r i nesla žitno kulturo, vzgojila domače živali in, ko so uporni Indijanci zažgali Santiago, je Ines de Suarez edina ohranila nekaj kokoši in pest klasja. Toda žen, kot jc bila Ine.a. je bilo malo. kajti Oe nekaj belih že.rta je spremljalo španske osvajalce. Večinoma so se beli možje poročili v Čilu z Indijankami in tako ustanovili družine, ki niso priznavale španskih zakonov.
■Položaj indijanske žene je bil v tem primeru popolnoma druzačen. V Čilu so priznavali poligamijo. ki je omogočala Špancu, da je imel več žena. Po večini pa so se Spanci po določeni dobi vračali v Evropo ali Ameriko in imistili številne otroke ženi. Indijanki. V tem primeru je postal poglavar družine najstarejši sin, kateremu se. je morala pokoriti mati in bratje ter isestre.
Prvi zakoni nove .republike so položaj žene izpremenili. Žena sicer ?e ni mogla biti varuh svojih otrok ali priča na sodišču, toda pravico dednosti so imeli otroci enako, brez ozira na spol. Ženin poiložaj se je izboljšal ¡e.ta 1925, ko jc zakon ženi priznal pravico, da je glavar družine. če mož za to ni sposoben, in žena lahko svobodno razpolaga s svojo imovino.
Po drugi svetovni vojni je zakon priznal enakopravnost obeli spolov, ker so tudi Čile član Organizacije združenih narodov. Toda to so pravice le na papirju, medtem ko v resnici še vedno smatrajo ženo za nižje bitje. Ženske organizacije so zaman •protestirale proti raznim diskriminacijam ženskih pravic.
Čilski zakon ne priznava popolne raaveze zakona, toda dovoljuje razveljavljen je zakona, če sta oba zakonca v tem sporazumna. Civilne oblasti (priznavajo zakon le, če je sklenjen v mestu stalnega bivališča, kar daje velike možnost; za zlorabo. Tako kc na primer zakonca lahko sporazumeta, da tej formalnost^ ni bilo zadoščeno, pa imata razveljavljen zakon. Tak zakon seveda ne daje nobene varnosti ženi in otTC-kom.
Vse žene v Čilu, tudi poročene, lahko stopijo v del-ovno razmerje po dovršenem 18. letu starosti, med 12. in 18. letom pa le z dovoljenjem staršev aili skrbnikov, če so končale obvezne šole. Toda ker statistike, ka-
žejo. da je med delavkami pod 18. letom m.noso nepismenih, je to dokaz. da zakona ne spoštujejo. O tem priča tudi uredba o osemumem delavniku v industriji. Po tej uredbi sme delati žena le dve naduri na dan. medtem ko je nočno delo pTe-jiovedano. V praksi pa jc mno;o tovarn. ki v treh izmenah zaposlujejo žensko delovno silo. Prav tako izigravajo zakon, ki zagotavlja žen; pri istem delu isto mlačilo kot moškemu. Podatki iz leta 1918 zovorijo, da je ženin zaslužek le 57 % moškega. Najbolj plačana ženska delovna sila so hišne pomočnice, katerih zaslužek i" znašal 7.1 9c moške plače.
Delavke in nameščenke imajo zagotovljeno zaposlitev v času nosečnost.!. in sicer 6 tednov pred in 6 tednov po porodu, polovično plačo med dopustom in dve uri odmora med delovnim časom za dojenje in zdravniško nego dojenčka. Tudi teh pravic povsod ne spoštu jejo, polovična plača pa že tako ne zagotavlja ženi niti življenjskega minimuma.
V Cilu je še vedno velika razlika med šoldko izobrazbo mož in žena_ kar delno rešujejo z večernimi tečaji. Toda žene so po navadi preveč zaposlene z gospodinjstvom ;in z nego otrok, da bi imele za te te-, čaje dovolj časa. Strokovne šotle za žene so zelo maloštevilne, posebno maloštevilne pa so žene na univerzah.
Zato položaj čilske žene še vedno ni enakopraven moškemu. Zakonske zveze so zelo rahle, posebno v nižjih slojih, ko številni otroci ostanejo v breme materi in od nje je odvisna njihova bodočnost in vzgoja. Ekonomski položaj delavk je v .resnici mnogo težji, kakor bi moral biti po pisanem zakonu.
Navodilo za likanje
Likalnik bo lepo drsel po naškrob-Zjenem perilu, če vodi, v kateri ste raztopili škrob, dodate malo fine soli.
*
Preden začnete 'likati, pogrnite čez deko na mizi prt ali rjuho. Ko končate z likanjem drobnih stvari,
bodo zlikane tudi velike.
*
Volnene tkanine likate z vročim •likalnikom in krpo, ki ste jo namočile v kisu. Likate vedno z desne proti levi.
i»
Čipke in vezenine likate tako, da daste pod nje zelo mehko tkanino. ¡Na ta način bo vezenje lepo izsto--a lo in lahko boste likali.
Biil je nekoč reven drvar, ki je živel s svojo ženo v leseni kolibi globoko v gozdu. Drvar je večkrat takole govoril:
»Tako osamljenega se počutim, ko nima v a otroka, da bi se z njim igral fin smejal. O, ko bi imela otroka, pa čeprav tako majhnega, kot je moj palec na roki!«
In res je drvarjev« žena kmalu rodila otroka. Bil je deček, ne večji od očetovega palca. In naj je še toliko jedel, nikdar ni postal večji. Eato so ga imenovali Palko Palček.
Toda čeprav Palko Palčič ni bil velik, ampak zelo majhen, vseeno je bil pameten in pogumen deček. Svoje starše je imel zelo rad in tudi ta so ljubili Palčka bolj kot vse in a svetu.
Nekega dne je šel oče drvar v gozd in pri tem je potožil:
»Ko bi vsaj našel nekoga, ki bi mi pripeljal drva domov, da mi ne bi bilo treba v gozd!«
je drvar zmenil s tujcema, da jima Palčka posodi, zato pa mu bosta plačevala dnino. Sporazumeli so se In odšli. Palček se je ugodno u-gnezdil enemu izmed njiju za klobukom.
Ko so korakali tako nekaj časa, je Palčka premagal spanec. Ko se je zbudil, je videl, da je sam. Začel je klicati svoja dva nova tovariša, toda odšla sta in nista niti Vedela, da je Palček padel s klobuka in ostal sam v gozdu. In ko ju je Palček tako iskal, je našel praz-¡110 polžjo hišico in splezal je varijo. Ko je hotel že zaspati, je zaslišal, kako se dogovarjata dva razbojnika, da bosta okradla nekega kmeta, medtem ko bo z vso svojo družino spal. Preglavice jiilma. je delalo samo to, da ima kmet na hiši tako debele in goste rešetke, da moreta skozi. Takrat je Palko Palčič splezal iz svojega skrivališča, pristopil k lopovoma in se ponudil,
»Oče, pusti mene, da grem po drva, vse bom pripeljal domov!« se je ponudil Palček.
Drvar se je smehljal pri misli, ,da bi mali Palček vlekel velike klade, toda, vseeno je pristal. Palček je zapregel konja in se odpeljal v goe>d.
In .-so se je tako peljal skozi gozd, sta ga srečala dva tujca. »Kako je to ¿"-dno,« je rekel eden izmed, njiju, »vidim voz, slišim voznika, toda ne vidim nikogar.«
»Pojdiva za vozom,« je predlagal drugi, »pa bova videla, kakšen čudež je to.«
Pa sta Videla, da je na vozu prav majhen deček in sklenila sta, da mu bosta sledila do doma. Doma sta pristopila k Palčkovemu očetu in rekla:
»Ali bi nama prodal tega majhnega dečka, ki ni večji od palca? Midva bi ga kazala na sejmih ljudem in tako zaslužila veliko denarja.«
»Kaj ne pravite!?« je rekel presenečeni drvar. »Nikdar ne bom prodal svojega sina.«
Toda medtem je Palček splezal •na očetovo ramo in mu šepnil na uho, naj ga kar pusti iti s temi ljudmi, pozneje se že vrne. Tako se
jo slastno šunko iin lepo rejene piščance. Ce hočeš, te bom tja odpeljal.«
Lakomni volk je pristal in Palček ga je otipeljal prav v hišo svojega očeta drvarja. Ko je bil volk na dvorišču, je Palček začel vpiti:
»Oče, oče! Osvobodi me, v volčjem trebuhu sem!«
Oče je takoj skočil na volka in ga pobil ter rešil Palčka iz volkovega želodca.
Tega dne sta se oče in mati za klela, da Palko Palček ne bo nikdar Več šel z doma in od takrat so sreč-(tip živeli v svoji leseni kolibi v gozdu, kjer mogoče živijo še danes.
E€rižaiMkS
Vo d o r a v no in navpično: 1) del pohištva, 2) reka v Jugoslaviji, 3) bodoča rastlina, 4) tanka deska.
Vodoravno in navpično: 1) dol noge, 2) tovarna športnega orodja v Sloveniji, 3) okilopno vozilo, 4) žensko ime.

da jima pomaga. Saj je bil tako majhen, da je lahko splezal skozi .vsako rešetko. Seveda sta bila razbojnika pomoči zelo vesela, čeprav nista slutula, da je Palčkov namen popolnoma drugačen.
Ko je Palček splezal skozi rešetko v sobo, je začel tako vpiti, da se je kmet zbudil in spravil pokonci vso hišo. Tako so lopova ujeli. Toda sam Palček se je komaj rešil v nastali zmešnjavi, saj ga ni nihče videl. Skril se je v hlevu, kjer je našel kup dišečega sena, kjer je sladko zaspal. Toda ko se je zbudil, je E grozo odkril, da se nahaja v kravjem želodcu. Krava ga je pogoltnila skupaj s senom. Začel je klicati na pomoč in lastnik krave ga je slišal, toda prestrašil se je, da je v kravi hudobni duh, zato jo je zaklal in vrgel njen želodec na Smetišče.
Palko Palček si je na vso moč prizadeval, da bi prišel ,iz želodca in ko se mu je to skoraj posrečilo, je prišel brskat na smeti volk, ki ga je pogoltnil z želodcem vred. Tako je bil mali Palčič še v večjih škripcih. Toda rekli smo, da je bil pogumen deček in zato ni obupal. In tako je začel govoriti:
»Slišiš, boter volk! Vem, kje ima-
REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
PIONIRSKE STOPNICE: Vodoravno — 1) 1, 2) en, 3) tok, 4) očka; navpično — 1) leto, 2) noč, 3) kk, 41 a.
UGANKE: 1) vino, 2) žena, ki nese na glavi vodo, 3) nikomur, ker nima oči, 4) moker.
Ta teden pa je bil za strica Miho posebno plodovit. Venomer so prihajala pisemca in kar odleglo mi Se, ko se mi jih je nabral lep kup. pomislil sem: zdaj pa lahko odgovarjam.
Po vrstnem redu bi bila prva BOMBAC MAJDA iz CAJNARJEV, |ki se mi v pismu zahvaljuje za po-plano knjigo in mi obljublja, da mi ho vedno zvesto dopisovala. Poslala in i je rešitev ugank in spis »Ptice r.e selijo«. Vse lepo in prav, draga JvTajda, toda lepo in prav ni, da niti poleg spisa navedla tudi imena (tistega, ki je to spisal. Saj to je lepo, da si nas opozorila na tak mo-|tiv, ko lastovke v jeseni odhajajo, toda, toda... No, drugič bom veliko bolj zadovoljen in vesel, če mi boš poslala kaj bolj preprosto napisanega, a bo Tvoje. Saj me razumeš, kajne, in ostaneva še vedno to, kar sva bila...
Iz CERKNICE se je oglasila KOROŠEC ELKA, ki se mi je nekoliko opravičila zaradi daljšega molka, poroča mi, da hodi sedaj v šolo v Perknico, da mi bo večkrat pisala in da so bili prvi dnevi v šoli malo težki. Poslala mi je spis »Naš rojst-fii kraj«, ki ga bom morda kdaj ka-pneje objavil. Draga Elka, lep po-tedrav in veliko dobrih uspehov Ti ¡zeli stric Miha.
Do tu sem odgovarjal posameznikom, zdaj pa pride na vrsto kar cela četa in sicer PIONIRSKI ODRED osnovne šole v SV. TROJICI, ki — če sodim po rešitvah — šteje 17 članov. Vsi ti so mi poslali rešitev križank, zato jih bom vse kar Imenoval, da se boste z njimi vsaj po imenu spoznali. Iz VII. razr. je fllODIC DRAGICA iz ROŽANC; iz VI. razr. so tri zastopniki HITI MARIJA ¡2 ANDREJCJEGA, DOBRIN VOJKO iz JERSANOVEGA on DOBRIN RAFAEL iz LOVRA-NOVEGA; iz V. razr. so se oglasili OTONICAR MILKA iz HRIBARJEVEGA, ki mi je priložila tudi spis o O kroglici, PONIKVAR MARIJA iz vasi SLEME, OTONICAR MILAN tudi s SLEMENA, pa še ZALAR ANTON iz LOVRANOVE-GA. Največ jih je iz IV. razr. Ce-dam deklicam prednost, bom začel z OTONICAR ANO iz POD-pLIVNICE, KRASEVEC MARI, (ki je pozaoiia napisati, od kje je), p trli em sledijo pionirji KRASOVEC ¿SILVO iz ULAKE, ŠTRUKELJ FRANC s HITENEGA, SKRLJ RO-fttAN s SLEMENA, SELJAK MATEVŽ z LOVRANOVEGA, PETRIC ANEMARIJ iz GRADISKE ter ŠTRUKELJ FRANC iz ULAKE. Ostala pa je še ena rešitev, ki je ¡nisem mogel uvrstiti v noben razred, kljub temu, da sem prepričan, da je njena lastnica pridna in uče-
Ca deklica; in ta rešitev je od TURSIC FRANCKE iz MAIINE-TOV. ki mi mora kaj kmalu pisati In mi natančno povedati vse, kar Ve. da me zanima. — Celemu odredu pa prisrčen: Nasvidenje!
Kako vesel je stric, ko dobi Tvoje pisemce, ljuba ONDINA! Ti mala Tržačanka boš stricu Mihi res o-svojila drobcen košček srca (veš, več Ti sa ne more prepustiti, ker ima toliko mladinskih srčec). Vse :1e res, kar mi v pismu pišeš. Več bi Ti napisal, pa ne morem. Toda nekoč bom nadoknadil. Vedno naj Ti ostane v srcu to, kar danes čutiš, 5n vsi bomo ponosni nate. Prav prisrčen pozdrav tudi bratcu Ljubu z eeljo, da bi dobro začel to pot v fivljenje. Ce bo tak kot Ti, bo prav. Uči ga, pomagaj mu in dajaj mu dober zgled!
Dolgo ni bilo na spregled naše stare znanke (tako se je podpisala) POLENC MARJANCE iz POSTOJNE. Zelo vesel sem Tvojih novic, da brat rad bere Jadran in da si ga tudi Ti vesela. Hvala Ti za sliko, morda je bom kdaj objavil. Lep po-pdrav!
In končno še eno pismo z dvema dopisnikoma. Pišeta mi' bratec in sestrica RADKO in NADICA ŠAV-JLI iz ZATOLMINA. Napisala sta mi vsak svoie pismo. Poleg tega pa sta mi poslala Desetnico, ki jo je spesnila Nadica, ilustriral pa bratec Radko. Povedati Vama moram, da mi je bila zelo všeč, zato bo najbrž zagledala beli dan.,, Oba sta rešila pravilno križanki. Le tako naprej in stric Miha, pa še vsi dru-jti Vaju bodo vedno veseli.
Kare! Širok:
Semni<Vt&
Kod ste hodili, kje se mudili?
—	V mestu na semnju. —• Kaj ste (kupili?
—	Tri krave rujave, tri bele konjiče, tri črne kozliee,
tri koze rogate in štiri copate: dvoje za strica, za strica Matijca, dvoje za teto, za ,teto Marjeto; a tebi prinesli smo vrečo luskin, rešeto medice, naprstnik rozin.
IFiilii v Zapadli® Nemčijo
Proti pričakovanju je v mestu precej živahen promet, ki je podnevi večji kot na primer v Ljubljani, medtem ko je v večernih urah mirnejše kot v kakšnem našem podeželskem mestu. iNi slišati glasbe, niti petja, da o ponočnih ¡merilcih cest sploh ne govorimo.
Potnik, ki pride iz kake tuje države, kjer je prebil kratko dobo, rad zapade v skušnjavo, da daje pavšalne sodbe o narodu, med katerim je živel. To se pravi, da svoje ,vtise, ki jih je dobil o ljudeh, is katerimi je čisto slučajno prišel v dotiko, rad posplošuje. Jasno je, da laliko damo pravilno sodbo o nekem narodu, o njegovem značaju in načinu življenja samo na temelju dolgotrajnega In temeljitega opazovanja. Vendar pa zadostujejo večkrat tudi trenutni vtisi, da si ustvarimo sliko, ki je tipična za večino prebivalstva.
Vzemimo na primer način, kako se Nemci oblačijo, že prej sem navedel, da so cene tekstilnih izdelkov precej nizke, Povprečen uslužbenec si lahko za mesečno plačo kupi dve do tri obleke, ženske pa so seveda še na boljšem Kljub temu sem že na prvi pogled dobil vtis, da Nemci ne posvečajo posebne pozornosti eleganci v oblačenju, kakor vidimo pn nekaterih južnih narodih. Prevladujejo skromne in solidne obleke, ne glede ,na družabne sloje. Iz razgovora z neko bolje situirano gospo sem zvedel, da Nemkam ne pada na pamet, da bi tratile denar za posebno elegantne in drage obleke. Zato pa nemška gospodinja polaga mnogo važnost, na opremo stanovanja, posebno še kuhinje. Tukaj vidiš najrazličnejše kuhalnike, električne in plinske hladilnike in še mnogo drugih tehničnih priprav, ki jih uporablja gospo-
dinjstvo. Opaziti je, da kupujejo Nemci zelo radi tehnične izdelke. Po trgih vidiš stojnice, kjer razni gostobesedni in šaljivi agenti prodajajo patente, kakor razne bruse, lepila, ;nilo brez uporabe vode in brisače, praktične posode itd.
Kakor varčujejo Nemke zato, da si nabavijo razne gospodinjske potrebščine, tako si tudi marsikateri Nemec ne privošči lepe obleke zato, da si lahko nabavi motorno vozilo, radio ali televizijski sprejemnik in podobno.
Se bolj kot pri oblačenju, sem dobil vtis, da varčujejo .Nemci pri hrani, posebno pri pijači. Ce se hraniš po hotelih, si seveda ne moreš ustvariti prave slike o načinu ,nemške prehrane. Jaz sem se hranil v rnenzi edine tovarne v mestu in večkrat tudi privatno in moram priznati, da je hrana za naše želodce zelo pičla in itudi ne preveč okusna. Dočim je zajtrk še precej dober :in obilen, je kosilo zelo ¿skromno. Pri kosilu nam niso nikoli dali kruha, pač pa je bila na mizi vedno, (skleda, polna krompirja» Meso je .redko prišlo na mizo in še to v miniaturni obliki. Se bolj ¡tipična pa je pri Nemcih večerja. Ves čas svojega bivanja ,v Nemčiji sem vedno enako večerjal: nekaj kosov rženega ■kruha, malo surovega masla ali margarine, košček sira, nekaj rezin salame in eden do dva paradižnika. Vse to si vsak sam naloži na kruhke in to potem, kar pri nas ni v navadi, reže na leseni deščici z vilicami in nožem. V razgovoru sem izvedel, da ne uživajo ¡Nemci na 'splošno nikjer };ople večerje. Seveda je zato potreben v gospodinjstvu hla-■dilnik, da Tazni delikatesni izdelki v poletnih mesecih .ostanejo sveži, Takšen hladilnik, ki se dobi že za okrog 20.000 .dinarjev, ima skoraj vsaka boljša gospodinja. Ce bi sodili Življenjski standard po prehrani, bi lahko trdili, da je pri /ias višji kot v Nemčiji. Naši ljudje se povprečno bolje .hranijo kakor Nemci. Ne samo zato, ker je v naši državi ,več živil in ker so cenejša, temveč predvsem zato, ker imamo pil več smisla za dobro in okusno hrano. Smelo trdim, da }>i naša gospodinja iz istega materiala napravila mnogo .boljše kosilo kakor pa Nemka. Mnoge jedi, ki so pri nas
;zelo priljubljene, so tam docela nepoznane. To velja posebno povrtnino iz južnih krajev, čeprav jo uvažajo. Nemci nam tudi l-ahko zavidajo, ker je pri nas toliko dobrega in raznovrstnega sadja. V kratkem, za dobrega jedca Nemčija ni primerna dežela.
Se neprijetneje bi se pučutil v Nemčiji kakšen »mokri« bratec. Nemška narodna pijača je pivo, ki je dobro in poceni (1 liter stane 70 do 100 din). Zadnje čase se tudi mnogo pije cocta—cola. Vina je v Nemčiji malo in še to je drago in slabše kakor naše. Zato pa naša vina in posebno žganje zelo cenijo. Kar se tiče cigaret in tobaka, je ta v Nemčiji precej drag.
Da so Nemci delavni in pri delu pedantni in natančni, je vsem znano. To lahko tudi sodimo po njihovih izdelkih] s katerimi konkurirajo vsemu svetu. (Se nadaljuje)
Moderna naselja v Nemčiji

Prišel je čas edine rešitve tržaškega vprašanja: Hočemo Jugoslavijo!
V imenu demokratičnega ljudstva Trsta je prva dvignila protest O-svobodilna fronta. Izvršni odbor je poslal protestno brzojavko predsed-aiiku Varnostnega sveta OZN in predsedniku glavne skupščine. Nadalje je poslal protestne brzojavke
trem zunanjim ministrom. Vladi FLRJ pa je poslal brzojavko, v kateri piše, da se obrača na vodstvo svoje matične države s popolnim zaupanjem in prepričanjem, da bo kakor dosedaj, tudi v tem težkem trenutku znalo učinkovito na-
Edin ice itfcše Jugoslovanske annade so vkorakale v Trst. V borhafi z oslanki nacifažisiov in njihovih hlapcev s protir.emSko krinko bijejo združeni jugoslo-vanski .narodi poslednjo bitko za Trst in za zadnjo peti Slovenskega Primerja.
psrlitiorsi«.! Slcyv<eraci,
zavedajte te odločilne važnosti tega trenutka! Grp za uresničenje naše davne želje po svdbodi in trsjui združitvi z ostalimi Slovenci In Jugoslovani, Ore za srečno pviliodnjost nas vseli in vseli bodočih rodov.
I^jrlmorfcB,,
napoči! je trenutek svobode. Vsi na noge! Vsi v jugoslovansko armado —	osvobodiieijico!
Vse, k3r premoremo, za rtaSc borce v njihovih posled. njiii naporih!
Bijmo sovrainii-a, preprečujmo mu uničevanje našega Imetja, osvobajajmo našo domovino! Kar si bomo priborili z lastnimi žrtvami nam nihče nt bo mogel vitli.
Naj živi Jugoslovanska armada naša cnvoboditetjical Nal živi maršal Tito, voditelj naše osvobodilne borbe i

S»ot<r£ijf«»tcJ o<3!>otOFza Slov. Pjpirnorje Stovenskai>ieti(aiislie««ŽGnskaZveKa atvessot Stow.'v;kc Mladine DetcivsUo Enatnost AtfcijsKI ooi»oir stfs ustanovitev Enotnih stn-llkntov dclnvcev Sm mimesicncev iuctosJa-vlJe z o Slovemslso Primorje
S-l 45-3.000-45
Taki letaki so v maju 1945 naznanili prihod naše vojske
Manifestacije m Postojnskem
(Nadaljevanje s 3. straniJ bodo tako gledali na vso stvar, ee si bodo vzeli k srcu odločne in nepreklicne besede tovariša Tita, bodo lahko preprečili večjo nesrečo. Mi se dobro zavedamo, da je pravica aa naši strani, zato ne bomo v nobeneme primeru dovolili, da bi nepoklicani in nepooblaščeni ljudje razpolagali z živim delom našega narodnostnega telesa, najmanj pa, da hi ga kar tako poklanjali sovražnemu tujcu kot nagrado za njegovo izdajstvo.
Smešno je, kako Italija poslavlja in s čem utemeljuje svoj pohlep po naši zemlji. Kraško zemljo, da je pojila kri tri sto tisočev italijanskih vojakov v prvi svetovali vojni, da so ibili vsi rti ikraji del starega rimskega imperija itd. Kdo pa jih je klical na to našo zemljo? Kaj pa so tiskali pri nas? S podobno pravico bi potem lahko aspirirali na vso A-bcsiiiijo, Libijo in Eritrejo ter Somalijo, na Slovenijo, Hrvatsko in Dalmacijo, na Albanijo in Grčijo in na Ukrajino: na vse dežele, kjer gnijo in trohne kostii italijanskih vojakov, ki so jih požrešni in nenasitni italijanski oblastniki za svoj račun poslali v smrt. Iz nemih in dn mrtvih prič svojega pohlepa iu svoje sramote bi radi danes naplavili živo pričo svoje zlagane pravice po nečem, kar nikoli ni bilo njihovo! Še mnogo bolj smešni pa so italijanski poizkusi, da bi svoje pravice na naša ozemlja snovali s tem, da so že nekoč bila kolonija starega rimskega imperija! Z isto pravico hi potem lahko zahtevali v svojo last vse Podonavje, vso Srednjo Evropo, Francijo, tudi Anglijo, celo Egipt, kajti vse to jc nekoč bilo del sta-rorilstkega imperija. V resnici je bila rimska volkulja nenasitna!
Itastko Bradaškja
stopati in braniti naše pravice.
Drugi dan, v soboto pa se je začelo z odločnejšo akcijo. Iz prvega ogorčenja so se ljudje naglo znašli in se začeli zbirati ob radiosprejem-nikih. V predmestjih so ljudje priredili zborovanja. Delavstvo je ko-minformističnemu voditelju Vidal-ju pokazalo, kaj misli o njem, ko se je moral z nekega zborovanja pri Sv. Magdaleni skrivaj umaknili skozi zadnja vrata pod zaščito kakih 30 »angelov varuhov.« Na Opčinah je ljudstvo zamazalo številne italijanske napise. Pri vseh ljudeh je bilo opaziti težnjo po skupnem nastopu proti prihodu Italije, ne glede na politično pripadnost.. V Skednju in v Lonjerju so prišli ljudje na zborovanje iz lastne volje, ker zborovanja ni nihče sklical, Spregovorili so delavci-proletarci m obsojali izdajalsko politiko Vidalija in Togliattija. Po zidovih so se znova pojavili napisi: »Nočemo Italije,« »Dol z izdajalci,« kar je šlo na račun koniinformističnih podrepni1-kov.
■Ne! Nikoli! To je bil krilc vseh poštenih Tržačanov, to je bil krik .vseh tržaških Slovencev. Ta. krik se je združil z krikom vseh narodov Jugoslavije.
V	imenu 40.000 volivcev so poslale proteste na OZN: Fronta za neodvisnost, Slovansko-italijanska ljudska fronta, Slovenska demokratska zveza, Slovensko-krščanska socialna zveza. Skupina neodvisnih Slovencev in Tržaški blok. Svoj protest so dvignili 'tudi bivši borci, matere in žene padlih borcev ter SHPZ. Na openski tramvajski postaji je na visokem drevu zavihra-Ia slovenska zastava.
V	ponedeljek je izšla izdaja '»Primorskega dnevnika« z govorom maršala Tlita ,v Skoplju in u-
vodnikom, kjer piše: »____da je vse
Tržaško ozemlje strnjen del slovenskega in jugoslovanskega narodnostnega ozemlja;
da se to strnjeno ozemlje nadaljuje preko krivičnih meja z Italijo vse do Čedada in Tarčenta in ,u-stja Soče;
da je mesto Trst zgolj osamljena kolonija na tem strnjenem narodnostnem ozemlju.,.«
Prebivalci Lonjerja in Katinare so se zbrali na mogočnem protestnem zborovanju. Po zidovih je polno. napisov, ki izražajo borbenost, ogorčenost in pripravljenost na nove žrtve. Sredi vasi pa plapola nad deset metrov dolga jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo. Med govorom tovariša Franca Stoke pade medklic:
»Na meji je jugoslovanska armada. Tudi .tukaj v Lonjerju nas je za bataljon, ki se hočemo boriti!«
Borbeno razpoloženje med prebivalstvom Trsta narašča iz dneva v dan. Zaskrbljenost se umika prepričanju, da bo z odločno akcijo vseh, ki so nasprotni prihodu Italije, mogoče to preprečiti. V številnih vaseh plapolajo slovenske zastave in se razlega borbena partizanska pesem. Ko je bil napovedan govor maršala Tita, je vse nestrpno pričakovalo pri radioaparatih. Po besedah da bo tisti hip, ko bo stopil prvi italijanski vojak na ozemlje STO, vkorakala tudi jugoslovanska vojska, so ljudje komentirali. To je beseda! Kominformist, ki vse od dneva zloglasne resolucije ni s so-bcrcem iz NOB spregovoril, je ob teh besedah pritekel k njemu, mu krepko stisnil roko in dej al:
»Ti, če bo borba, vedi, jaz sem z vami!«
Zgoniška in repentaborska občina sta imeli izredni seji,, ki sta bili sklicani z namenom, da predstavništvi občan odločno nastopita proti sklepu vlad ZDA in Velike Britanije. S seje zgoniške občine, je bila poslana glavni skupščini OZN spomenica, obsegajoča 34 strani, v kateri so prikazane vse krivice, ki se god'j o slovenskemu prebivalstvu v coni A STO. V spomenici so postavljene zahteve, da se preneha z diskriminacijo in zapostavljanjem na vseh področjih družbenega udej-stvovanja. Z obeh sej so poslali zahvalne brzojavke vladi FLRJ za odločnost in podporo v teh dneh.
Ljudstvo vse tržaške okolice se je dvignilo!
sestanki v Bazovici, Padrčali, na
V torek zvečer so bili množični Opčinah, Proseku, Ivontovelu, v Na-brežini, Cerovljali, Borštu in Mač-kovljah. Prav tako so bili sestanki tudi v mestu in predmestjih.
Iz Nabrežine so sporočili: Enote slavne Jugoslovanske ljudske armade, naj pridejo v cono A takoj!
Glavi trg v Bazovici je bil skoro premajhen, toliko ljudi se je zbralo. Ko je govornik pozval ljudi, naj se z vso odločnostjo uprejo ponov-n2mu zasužnjevanju, mu množica skoro ni več pustila do besede. Vihamo vzklikanje Jugoslovanski ljudski armadi, se kar "ni hotelo poleči.
Vaščani Devina in Stivana so na zborovanju izjavili, da raje vojno, kot pa ponovno pod Italijo, Prose-čani in Kontovelovci pa so med povorko, ki so jo priredili po zborovanju, vzklikali: »Nočemo Italije,« »Vsi smo borci IX. korpusa,« »Naj živi proletasrška brigada na straži proti povratku Italije!« V dvakrat požganlih MačkovIj ah so povedali, da je italijanski imperializem še predobro poznan vsem va-ščanom, saj jim je dvakrat požgal vse, odkar je stopil na to zemljo.
Se nekaj sličic...
Gostilničar Italijan:
»Gostilna (injegova) je takorekoč druga organizacija združenih narodov, kjer se razpravlja samo o politiki in to posebno te dni. Del mojih gostov je zelo zaskrbljen, kajti delajo pri: zaveznikih in jim sedaj preti, da se pridružijo ostalim brezposelnim ..«
i
Delavec:
»V preklet močnik so nas spravili. Res je sicer, da ne bo šlo vse tako gladko, vendar je za sedaj za nas edina rešitev jugoslovanska vojska, ker sicer nam bi »zavezniki« ponovno naprtili fcilste cigane, ki jih noben vrag me more več videti. ..« (V začetku misli zaveznike, na koncu italijansko vojsko).
Prometni stražnik:
»Upajmo, da bo Tito držal besedo, upajmo, da bo preprečil prihod Italije, kaj.ti sicer nam prav gotovo ne bo dobro. Sem Itai jan, vendar naj bo Italija tam, kjer je, in naj nas pustijo na miru ...«
■ i
Carinik:
»Tržačan sem, ne Slovenec, ne I-talijan. Tudi če bi Pella dobil Trst, bi ga to ne rešilo, ker italijanskega ■slabega gospodarskega stanja tudi tak »uspeh« ne more popraviti. Kar pa se tiče mojega osebnega mnenja o prihodu Italije, zaupam v one, ki so v Sežani in povsod ob meji. Tito je sicer vedno držal besedo in upajmo, da- jo bo tudi sedaj, kajti v Trst naj pride kdorkoli, samo Italija ne...«
Ogorčene demonstracije v Trsiu
Tržaško demokratično prebivalstvu je v sredo z odločnimi »ne« odgovorilo na sklep angleške in ameriške vlade, da izročita cono A Italiji. Kljub prepovedi odgovornih oblasti, kljub ogromnim policijskim silam in kljub fašističnim skvadram, ki so prišle, da terorizirajo tržaško prebivalstvo, se je zbralo popoldne na Gariibaldijevcm trgu veliko število Tržačanov. ki so glasno izrazili svoje ogorčenje nad sklepom angleške in ameriške vlade ¿ter v imenu 30 Itiisoč meščanov, ki so volili proti priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji, zahtevalo, da se ta krivični sklep prekliče. Policija, ki je prišla na tr<i še pred začetkom zborovanja, aii mogla razgnati Tržačanov. ki -o "wktikaHi: »Proč z Italijo!«. »Nočemo Italije!«, »Živela Jugosilovan-ka armada!«. »Živela Jugoslavija!«. ? tem je tržaško demokratično prebivalstvo izrazilo svoje odločno stališče proti sklepu, po katerem naj bi Trst prišel zopet pod Italijo. Iz vseh krajev trsa so odmevale borbene pesmi: »Na juriš!« »Bandiera rossa!« ter vzkliki: »Življenje damo, Trsta ne damo!« Fašistični pobalinl so okušali inscenirati izgrede, kar pa jim zaradi odločnoga nastopa tržaškega prebivalstvu ni uspelo. Borbenost Tržačanov je tako prišla zopet na: 'dan in mnogi tuji novinarji in foto» reporterji, ki so prišli na Garibal-dije.v trg, so lahko slišali in videli množico, ki je zahtevala preklic krivičnega sklepa in ki je vzklikala jugoslovanskemu! 'ljjuldstivu in njegovemu voditelju maršalu Titu.
JugasSoifBi^sk&gB
Takoj po objavi nesramnega sklepa. da nameravajo Angloamerikanci prepustiti cono A Italiji, so vsi listi po svetu na široko pisali o Trstu in o kritičnem položaju, ki je nastal zaradi samovoljne odločitve angleške in ameriške vlade. Angleški in ameriški tisk je prvi dan zavzel nekam medlo stališče, poskušal je opravičevati ukrep svoje vlade. Nekateri a-meriški listi so prav tako zavzeli, stališče svoje vlade in v svojem proti jugoslovanskem frastrojenju zagovarjali tako rešitev tržaškega vprašanja.
Ves ostali svetovni tisk pa je ostro napadel ta. ukrep dveh vlad in poudaril, nevarnost, ki preti zaradi takega samovoljnega ravnanja i« kršitve mednarodnih sporazumov. I ospredju so francoski Usti, ki so povsem naravno reagirali še posebno^ zato, ker Angloamerikanci niso nic vprašali francoske vlade in je niso prej tudi o njihovem sklepu obvestili.
Avstrijski tisk poudarja, dri sta dve državi prekršili sporazum, ki ga je podpisalo 21 držav. S tem dajeta ti dve vladi povod Sovjetski zvezi za nove kršitve sklenjenih sporazumov. Upravičeno izražajo listi bojazen, da bi se zaradi tega avstrijsko vprašanje zavleklo v nedogled in ne bi prišlo do sklenitve mirovne pogodbe. Prav tako pišejo avstrijski list', da pomeni lahko ta zaplet v mednarodnih odnosih v zvezi s Trstom velik udarec Združenim narodom.
Turški in grški tisk je komentiral sklep Angloamerikancev prav tako negativno, kakor ves svetovni tisk. ki mu je mar vprašanja mirti v svetu.
Povsem razumljivo je, da je italijanski tisk vzel objavo vesti kot novo priložnost, da zakriči na vse grlo o svojvh »pravicah« ne samo L' Trstu, marveč vse do albanske meje. Vsa predvidevanja o »navdušenju« Trsta, ki »se vrača v naročje domo-(Nadaljevanje na II, strani)
I
Družina treh članov gre po ulici, oče matii in majhna hčerka. Po govoriti ni iz Trsta, ker je naglas .toskanski, žena je zaskrbljena in vprašuje moža, kaj bo. Mož pa odgovarja :
»Najbolje bi bilo, da bi obveljal Titov predlog in sicer, internacionalizacija Trsta. Saj lima končno Tito prav, saj je vsa okolica Trsta zares slovenska in ima zato pravico zahtevati ozemlje zase...«
Skupine demonstrantov so v dolgih kolonah prihajale iz Izole in bližnjih vasi v Koper'
m
Mi jim odgovarjamo:
Vihar ogorčenja v sežanskem okraju
Ko 'je .prebivalstvo Sežane pretekli četrtek zvečer zvedelo za umazano diipJ.omat.-ko kupčijo, ki so jo sklenili Angleži in Amerikanei za svojega včerajšnjega sovražnika, imperialistično Italijo, je kakor elektri-zirano pohitelo na ulico, da bi dalo duška svojemu ogorčenju in zgražanju. Proč s krvavimi fašističnimi to-kami od našega Trsta in cone A! Življenje damo - v Trsta ne damo! Smrt izdajalcem inašega zvestega zavezništva ! Con i A in TJ n aši st a obe! - Ti un podobni vzkliki so napolni!; večerno ozračje po Sežani in se v teh dneh razširili ipo vsem Krasu. 'Brkinih in Slovenski Istri in ■ prodrli v sleherno vasico -in naselje. Se danes odmevajo vsepovsod in se ne bodo polegli vse dotlej, dokler London lin Washington ne spremenita te sramotne odločitve.
V	četrtek zvečer so bili vsi Se-žanei na nogah. V strnjeni povor-ki so se napotili proti obmejnemu bloku, kjer so z mogočnim glasom klicali čez mejo: Ne. hojile se, bratje in sestre v Trstu! Mi smo z vami! ■Ne bomo !dovoliIi, da bi ponovno postali sužnji fašistične krvoločnosti! Trst je naš in vaš! Smrt fašizmu — svobodo Trstu! Osem tisoč naših grobov je priča naši prisegi: Branili bomo Trst do poslednje kaplje krvi! — Pozno v noč je množica demonstrirala na sami meji ob coni A in se le nerada napotila nazaj proti Sezam.
Naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah je. bilo na sežanskih ulicah zopet vse živo. Delavci iz .podjetij, uslužbenci iz uradov, mladina iz šol, kmetje s .svojih domov, matere z otroki v naročju, vse staro in mlado se je pričelo zgrinjati proti središču mesta. Delovni kolektivi s transparenti in parolami, šolska mladina z zastavamii. »Dovolj je kupčevanja! Ne .boste hranili lačnih italijanskih fašistov z našim živim telesom! Tito, pokliči nas! Pripravljeni smo! V naši zemlji je prostor samo za fašistične. grobove! Smrt izdajalcem!«
V	takem razpoloženju so prebivalci Sežane čakali ,na protestno zborovanje, ki ga je sklicala me^t.na SZ-DL. Preko glavne ceste, po kateri je pripeljal kamion, so demonstranti pomagali obrniti vozilo tako, da je bil promet zaprt. Predsednik mestne SZDL tovariš Jež Slavko se je povzpel na kamion in demonstrantom na kratko razložil pomen zahrbtne odločitve anglo-ameriških vlad o odšlo pitvi Trsta in cone A v i t a-
Odmevi v svetovnem tisku
(Nadaljevanje z 10. si ran i J
men pa so klavrno propadla. Rezerviran prostor so morali napolniti s poročili o jugoslovanskih spontanih manifestacijah. Prav tako so morali priznati, da je Trst ostal hladen in zaskrbljen.
Odmev Titovega govora v Leskov-cu je našel veliko prostora u vsem ,svetovnem tisku. V Parizu so ga sprejeli kot »odločen opomin, Ici je popolnoma spremenil sedanji položaj«, kakor piše »Monde«. »Com-bat« je zapisal, da ni angloameriški sklep v skladu z zgodovinskimi in zemljepisnimi dejstvi in da ne more. prestati preizkušnje časa.
V Trstu je bila takoj razprodana naklada lista >tL<• ultirne notizie«, ki je prinesel izvlečke Titovega šotora. Slovenci so od veselja jokali, italijanskih iredentistov pa se je polotila prava panika.
Zanimivo je stališče izdajalskega korn.informističnega vodstva v Trstu Vidali je ukazal protestirati proti delitvi STO. ne pa proti krivici, lii so jo povzročili Angloamerikanor. S tem, da je. odklonil sodelovanje .1 protianeknhnističnimi skupinami iv Trstu, se je ponovno pokazal v pravi luči. Kako bo on in njegova centrala v Rimu reagirala na sovjetski predlog, pa ni znano. Dejstvo je. da je Vidali zgubil ves ugled in zaupanje tržaškega zapeljanega delavstva. V zvezi s tem. je zanimivo, kar menijo nekateri rimski politični kro-
gi. Ti namreč poudarjajo zasluge italijanskih kominformistov pri skupnem nastopu glede Trsta in pišejo »Togliati nam je prinesel Trst«.
Dva največja newyorška časopisa »New York Herald Tribunea in »New York Times« zavzemata t' uvodnikih različno stališče do tržaškega vprašanja. Med drugim, piše »Tribune«, da je več razlogov, zaradi katerih bi bilo treba sprejeti predlog maršala Tita Zn sklicianje konference, ki bo proučila ta spor. Pri tem bi. bilo treba upoštevati možnost, da bi bila tudi Francija povabljena na lkonferenco, ker je Trst evropski problem, in. sicer problem, ki ogroža enotnost Evrope pred morebitno sovjetsko napadalnostjo. »Times«, ki je znan po svojem pro-tiitalijanske^n stališču, sodi, da )$« da tržaško vprašanje rešiti, samo s plebiscitom in posredovanjem. Združeni': narodov. Časopis pa vendarle meni, da bo moral biti umik anglo-ameriških čet odložen.
Po nadaljnjem zapletu dogodkov je zanimivo, da se je tudi italijanski tisk na splošno umaknil in postal bolj miren. Značilno za ta umik je to. kar piše. demokrščanski list »Gazzetta sera«, ki izhaja v Torinu, List prinaša poročilo posebnega dopisnika iz Trsta, ki. poroča, da je. mesto na splošno mirno, ni pa tako veselo in navdušeno, kakor bi si. kdo mislil. Ni nobene manifestacije veselja. Vsi so upravičeno zaskrbljeni za prihodnost.
lijansko upravo. »To je noj. v hrbel nam. ki smo jim bili zvesti zavezniki v borbi proti skupnemu sovražniku. Zdaj nam plačujejo zavezništvo na ta način, da hočejo kosati naše narodno telo in metati te kose v žrelo krvoločni fašistični zveri! Nikdar ne bomo dovolili, da bi se •to zgodilo! Dovolj je bilo potrpljenja! Zdaj je mera polna! Čc ne poj-de drugače, si bomo svoje pravice zavarovali z orožjem. Naša slavna ljudska armada nam je .porok za to! V Ijondonu in Wasliingtonu naj vedo, da se igrajo z ognjem. Ako ne spremenijo in prekličejo umazane kupčije, bodo za posledico pred svetom in zgodovino odgovarjali oni, ne mi! Branili bomo, kar je našega, tujega nočemo, svojega ne damo!«
Zatem je govoril tovariš T it t k Karel, ravnatelj Narodne banke iz Sežane. Poudaril je, da so Angleži in Amerikanei s svojo nepremišljeno potezo resno ogrozili svetovni mir.
Oni dobro vedo, kako dragocena jim ije bila pomoč, ki smo jim jo med vojno nudili v borbi zoper fašistične uzvrrpatorje. Dobro vedo, da smo narod. k; zna hraniti svojo zemljo in suverenost. Oni dobro vedo, kakšna sila je v nas, kadar gre za obrambo naših svetili pravic. Poznajo našo miroljubnost in potrpežljivost, kar smo iz ljubezni do miru v povojnem času tolikokrail prav v reševanju tržaškega vprašanja dokazali. Toda vsaka metra je enkrat polna. Svojega potrpljenja ne damo podlo izkoriščati !
Tov. Turk je nato predlagal re-solmeijo, naslovljeno na maršala Tita. v kateri prebivalstvo Sežane izraža svoje ogorčenje nad podlim mesetar-j en jem s tržaškim ozemljem 'in izreka polno zaupanje vodstvu naše države ter Jugoslovanski ljudski armadi. Istočasno je tovarišica Z a h r i c Sonja prebrala resolucijo,naslov4jeno na Organizacijo Združenih narodov, ki naj uniči izdajalsko odločbo glede Trsta in da našim upravičenim zahtevam zadoščenje. Govorila sta še stara partizanska borca Keber Mario in Š.Coka Zdravko, ki sta demonstrantom jemala bc.sede in čustva iz srca. Ganljivo je bilo videti, kako so matere, z otroki v naročju ihtele v nepopisni boli in ogorčenju nad nasiljem, ki so ga izvršili nad našo socialistično domovino brezdušni imperialisti.
Po končanem protestnem zborovanju se je ogromna množica razvila v dolgo, strnjeno povorko iu demonstrirala po Sežani.
V soboto popoldne hi <-:e pričeli prebivalci Sežane, ponovno zbirati v goste skupine in odšli na prostor pred kinom »Svobode«, kjer so ]>o-,-luša.li radijski prenos govora maršala Tita v Leskovc.u. Prisotno je bilo zlasti veliko mladincev in mladink iz sežanskih šol z zastavami. Meu navdušenim aplavzom je navzočim spregovoril oficir JLA, ki je. najprej ožigosal sramotni akt z ¡patini h zaveznikov, nato pa pozval ljudstvo, naj ohrani mirno kri jn zaupa naši armadi, ki je danes opremljena z najmodernejšim orožjem in prepojena z visokim duhom rodoljub ja i« zvestobe ter oborožena z junaštvom, ki mu ne more biti kos nobena armada na svetu. »Ako so ob zlomu fašizma razoToževali italijanske divizije štirinajstletni in petnajstletni maši mladinci,« in pokazal je na zbrane sežanske srednješolce, »tedaj pač ne bo nihče dvomil v udarno moč današnje naše ljudske armade.« Tudi s tega zborovanja je bila poslana maršalu Titu resolucija, .nakar so se demonstracije nadaljevale.
Jaša

I^ova Gorica odločno proti četrtemu izdajstvu ¿^nglo-američanov
Ljudstvo iz Nove Goricc je šlo v ■teh dneh, ko vsi jugoslovanski narodi protestirajo zoper nad,vse krivičen sklep Angloameričanov o Trstu in coni A, večkrat na ulice in obljubilo svojo podporo našemu življu v Trstu in coni A. Protestnemu zborovanju, ki je. bilo minulo nedeljo na Srebraiičevem trgu v Novi Gorici, so se pridružile skupine prebivalcev iz. Soške doline, Brd. Srednjega Posočja j.n eelo iz hribovskih vasi, ki so prihitele v Novo Gorico s kamioni. Pred pričetkom zborovanja je pet tisoč demonstrantov z zastavami in transparenti prepevalo borbene partizanske .pesmi in vzklikalo maršalu Titu.
Z največjim navdušenjem so pozdravili zborovalci prihod člana CK ZKJ in Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Kraigherja, ki zaradi velikega navdušenja zborovalcev spočetka sploh ni mogel priti do besede. Vzkliki »Tito—Partija« ter »Dol z aktom Anglije in Amerike in orna-zann kupčijo s Trstom« so napolnjevali ozračje.
V začetku svojega govora je tov. Boris Krafghelr deijia|-, da je tov.
Tito izrazil s svojimi besedami mnenje vsega našega ljudstva, nato pa je poudaril, da sta nas vladi ZDA in Velike Britanije že četrtič izdali. Obsodil je tudi Vatikan in njegovo agenturo, ki ta enostranski akt podpira v interesu italijanskega imperializma. Svoj govor, ki so ga zborovalci večkrat prekinjali z navdušenim odobravanjem, je tov. Kraigher končal z besedami, da je naša moč v globinah ljudskih množic, na katere se opira tov. Tito. Pozval je zborovalee h krepitvi nase enotnosti, budnosti in discipline ter obrambne sposobnosti naše države.
Za njim so se povzpeli na govorniški oder še številni govorniki iz okoliških krajev, ob koncu pa so zborovalci sprejel; protestno resolucijo, v kateri pravijo med ostalim, da se strinjajo z zadnjim predlogom tov. Tita in mu obljubljajo svojo podporo.
Zborovalci so tudi sklenili, da bodo manifestirali in demonstrirali na množičnih sestankih rn zborih volivcev vse dotlej, dokler Angloamcri-čani ne. prekličejo svojega sklepa.
Katoliška duhovščina obsoja papeževo radost
Posamezni katoliški duhovniki v Brkinih in Slovenski. Istri, kakor tudi na Krasu, so dali našemu dopisniku izjavo v kateri obsojajo papeževo radost nad anglo-amensko odločitvijo, naj se Trst in celotna Svobodno tržaško ozemlje prepusti Italiji. Večina omenjenih duhovnikov sicer trdi, da. jim ni nič znanega o kaki papeževi izjavi glede tega sramotnega diplomatskega akta. pac pa so bili poučeni o tem, da je papež sprejel tržaškega župana Barto-l.ija v posebni ai-dijenci in mu izročil sv o i blagoslov za tržaške in istrske katoličane, ki bodo v njegovo veliko »očetovsko« radost kmalu pod okriljem matere Italije.
Sivolasi Župnik Piščanec iz Klanca je dejal, da se temu papeževemu veselju prav nič ne čudi, saj je papež vendar Italijan. Vsega obsojanja pa je vredno, da poglavar vesoljne katoliške cerkve blagoslavlja zločin, ki je bil. storjen nad malim narodom. Kristus je dejal: Pridite k meni vsi, ki ste žalostni in obre-menjeni in ki se vam godi krivica. — Kristus je bil zaščitnik zatiranih in zaničevanih in jih je imenoval svoje brate. Njegov namestnik pa je ribič, ki lovi majhne ribe, da bi. = njimi hranil velike. S tako izjavo radosti nad storjeno krivico malemu narodu je papež strahotno kompromitiral Kristusov nauk ljubezni in pravičnosti. Taka izjava je skrajno nemoralna za najvišjega cerkvenega poglavarja.
Bolehni vremski župnik Gulič se je v razgovoru okoli tega vprašanja spomnil okupacijskih č,asov. ko je Vatikan hotel tiuli slovenski kler iz
teh krajev romanizirati. Priporočal je našim duhovnikom, naj si dajo skrojiti obleke po modelu kalabrijskih dušnih pastirjev. K takim oblekam bi si morali naši duhovniki omisliti širokokrajne klobulce. Molče smo se papeževi želji uprli, ker nismo želeli učinkovati med našim ljudstvom kakor predpustne maska-re. Menda je tipična lastnost romanskih narodov, da so zagrizeni nacionalisti. Ta listnost in vplivna atmosfera. v kateri papež. živi. sla mu morala nujno narekovati, izjavo, ki gre v prilog njegovemu nacističnemu nastrojenju. Tako je podredil svoje vesoljno versko očetovstvo svoji nacionalni in politični strasti. Ako papež odobrava in celo blagoslavlja izdajalski akt Londona in TVashing-tona, ki. pomeni za nas ne samo noz v hrbet, marveč globoko srčno rano, tedaj je to vsega obsojanja vredno. Vsaj molčal naj bi bil.
V Rodiku vodi versko življenje vaščanov župnik Vidav, ki je prepričan, da je »sveti oče« spričo svoja izjave o radosti nad anglo-ameri-kanskim ukrepom glede Trsta zgubil vso avtoriteto pri Slovanih, a zamajala se mu je takisto med ostalimi katoličani na svetu. Ako je tako izjavo res podal, tedaj je to skrajno žalostno. Nima pravice, da bi nam prepovedoval ljubiti svojo domovino. In mi, primorski duhovniki, jo ljubimo. Vedno smo bili s svojim ljudstvom in bomo ostali z njim. Tudi mi smo prehodili trnjevo pot skozi fašistično okupacijo do osvoboditve. Spoštujemo papeža kot vrhovnega cerkvenega predstojnika. Če pa ima on pravice, biti Italijan, imamo mi isto pravico biti Sloven-
■ '" V
■ ; v: vc	,
Kombinirana akcija naše pešadijc in tankov
ci. Zato njegovo politično izjavo obsojam.
V tem smislu so podali našemu dopisniku izjavo tudi župniki iz Slivja, Hrušice, Golca in nekaterih župnij, kar je dokaz, da so celo Vatikanu službeno podrejeni predstavniki cerkve morali uvideti usodno zablodo svojega najvišjega Terskega predstojnika, ki svojo cerkveno avtoriteto izrablja v politične intrige in mahinacije posvetnih oblastnikov. S tem rimski papež dovolj zgovorno dokazuje, da je »njegovo kraljestvo od lega sveta«.
Ž. J.
TUDI DUHOVNIKI POSTOJNSKEGA OKRAJA NAJOSTREJE OBSOJAJO GRABEŽLJIVI ITALIJANSKI IMPERIALIZEM IN NJEGOVE POKROVITELJE
V torek so se zbrali v Postojni, razen članov CMD, tudi drugi duhovniki postojnskega okraja na protestno zborovanje proti krivičnemu in protipravnemu sklepu dveh zahodnih sil, da upravo nad cona A STO z mestom Trstom prepustita Italiji, tisti Italiji, ki je primorskemu ljudstvu in tudi duhovščini povzročila že toliko zla v letih med dvema vojnama, zlasti pa med zadnjo vojno. Vsi duhovniki so enoduš-no obsodili to dejanje in naslovili ti a Organizacijo Združenih narodov protestno resolucijo. Brko
Mali oglasi
ŽMDARSIČ AMALIJ, rojeni 5. aprila 1923 v Gažonu, istotam stanujoči štev, 95, so ukradli legitimacijo in denar v Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru, dne 8. t. m. Prosim, da mi legitimacijo vraic na moj naslov, sicer jo proglašam za neveljavno.
LOZEJ Bojana iz otroške bolnice Koper, je izgubila zlato zapestnico z graviranim imenem — Marčela — Ladij, 17. VII. 1951 — na poti iz Ivanjigrada do Kopra, Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na upravo lista, proti nagradi.
RM3snansiwuiiiitiiiNiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiNiiniiitwimKuiE!
Berite in širite
Slovenski Jadran
M
SI
MMMRHimwi MimiimiiimmiiiuniiinMmtiimnmnmtimim
//
r
tale© naprej/
Hajvecii uspeli slovenskega nooomela
Edini slovenski predstavnik v zvezni nogometni ligi ljubljanski Odred je v nedeljo preskrbe! za največjo senzacijo letošnjega nogometnega prvenstva in na svojem igrišču premagal državnega prvaka in vo-doce moštvo na tabeli Crveno zvezdo s 4:3 (2:0). Mimo lahko rečemo, tla je to naijvečji ts^peh slovenskega nogometa po osvobodiitni, hkrati pa tudi največje presenečenje. Kdo bi ra-Eumel igralec Odreda, ki so preti nekaj tedni izgubili na svojem igrišču z najslabšim na tabeli Rabot-ničkim in mu niso znali zabiti nin enega gola, zdaj pa so pretresli mrežo državnega prvaka večkrat, kakor ■vsi drugi klubi zvezne lige v sedmih kolih skupaj (igoldiferenca Crvene rvezde je bila do te tekme 12:3), U.ganka je aelo enostavna: borbenost, požrtvovalnost in volja do zmage premagajo čestokrat vse ovire!
Tekma sama se je začela z ostrimi napadi Odreda, ki jc že po desetih mun.utah vodil 2:0. Gledalci niso mogli verjeli svojim očem, kajti ta redki so bili med njimi, ki so mislili, da se bo laluko Odred resno uprl državnemu prvaku. Stadion je zajel val navdušenja, ki se jc neprestano stopnjevalo. Vsi poskusi Crvene zvezde, da bi zmanjšala rezultat. so bili lrrczruspešni, kajti o-bramba Odreda se je borila z neverjetno požrtvovalnostjo.
V	drugem polčasu so gledalci pričakovali veliko ofenzivo Beograjčanov, ki so igrali z vetrom. Res ie Zvezda uprizorila nekaj nevarnih napadov, vendar jc vratar Beneik uspešno reševal še tako kritične situacije- V deseti minuti je padel gol, toda ne za Crveno zvezdo. Dosegel ga je Životdč po lepi kombinaciji z Brelrerjem in Hočevarjem. Toda niti ta gol ni zanedel vrstt Crvene zveade, ki je nadaljevala s pritiskom na got ■domačih in nekaj minut nato zmanjšala razliko za 3:1.
Bilo je v 28. minuti. Nenaden prodor Odireda. Hočevar je podal prostemu Toplaku, ki je prisebno pošla! žogo mirno K/rivokuče v mrežo. Stadion se je trese! od navdušenja, ljudje so metali v zrak pokrivala, plašče in več minut navdušeno vzikli-kali svojemu moštvu. Navdušenje gjedalcev je takorekoč nosilo igralce Odreda, ki so začeli zopet oblegati vrata Crvene zvezde in le njihovi nervoznosti je pripisali, da niso v naslednjih minutah povišali rezul-t®t na 5:1 aili 6:1. Dogodki na igrišču so kazali, da bo Zvezda doživela katastrofalen poraz.
Tedaj pa jc nastopil nenaden preobrat. Igralci Odreda, ki so se vso (tekmo bom!i s skrajno požrtvovalnostjo, nfeo več vzdržali ostrega tempa. Umaknil; so se v obrambo in samo gledali, kako bi žogo spravili čim dlje od svojih vrat. V leb minutah je Crvona zvezda zmanjšala razliko na 4:3, toda zmage ni mogla več preprečiti.
Ob zaključku tekme so gledalci zopet navdušeno pozdravili domače moštvo, na stadionu pa je zagorelo na čast zmagi na stotine časopisnih bakel.
Of) koncu moramo poudariti, da jo bila tudi ta tekma povezana z manifestacijami proti krivičnim sklepom vlarf Anglije in Združenih držav Amerike. Igralci obeh moštev so pri-Itekli na isriščo z napisom: SMRT RASIZMU TRSTA NE DAMO! Prebrali so tudi protestno resolucijo proti krvični odločitvi, ki jo je občinstvo spcrqjelo ■ z dolgotrajnim aplavzom. Po končani tekmi se jc uvrstilo IOjOOO ljudi v veličasten sprevod, kjer so manifestirali ^ za pravično rešitev (tržaškega rvprašanja in proti pohlepu italijanskih impe-riaiistov.
PURAN JE MORAL PREPUSTITI PRVO MESTO BRANIKU
V	petem kolu zapadne slovenske ntSKoenotne Mige je prišel v vodstvo Bc&janslu Branik, ki jo premagal Ždezaiičarja iz Nove Gorice z 2:1-Pfauačand so gostovali r Postojni, kjer so od domačega moštva pretrpeli ppvi, vendar zasluženi poraz 1:2.
IVngc tdkme v tej skupini so ss LonŽale. brez presenečenj. Odrod B je visoko porazil Krim s 4:1. Slovan pa Domžale s 3:1. Najbolj poceni je priSia do touk koprska Aurora, k« Jeseničani nts» prisjreli na tekmo.
Tabela po petem kolu je naslednja :
Branik	S	4	0	1	12:9	8
Piran	5	3	1	1	11 r6	7
Železničar	(G) 5	2	2	1	9:5	6
Slovan	5	3	0	2	8:6	6
Aurora	5	2	■1	2	9:7	5
Odred B	5	2	1	2	12:10	5
Postojna	5	2	1	2	10:9	S
Krim	5	2	1	2	13:13	5
Jesenice	5	Í	0	4	6:13	2
Domžale	5	0	0	5	5:17	0
IZOLA SE VZTRAJNO DRŽI REPA
Četrto kolo sloveiisko-lirvatske lige je prineslo še en poraz nogometnemu predstavniku jugoslovanske cone STO. Izola je izgubila srečanjo z reško Lokomotivo s 4:2 (1:2). Kakor prejšnjo nedeljo proti varaž-dinski Slobodi je Izola tudi to tekmo prevladovala v prvem polčasu, proti koncu pa povsem popustila. Vse kaže, da manjka moštvu kon-dieije, da bi vzdržalo tekme do konca, ali pa prehitro izgubi moralo, če ne gre vse tako, kot b; si želelo. Izola nima zaenkrat še nobene točko in je res skrajni čas, da pregleda svoje vrste in ugotovi vzroke dosedanjih neuspehov, ki niso bili povsem potrebni.
V tem kolu sta dosegla lep uspeh slovenska predstavnika v tej ligi Kladlivar in Ljubljana. Prvi je na Svojem igrišču premagal reški Kvar-ner z 1:0, drugi pa v Sisku z istim rezultatom Scgasto. Na zadnjem mestu tabele pa je kranjski Koro-lan, ki je v neddljo na svojem igrišču izgubil s Tekstilcem.
Nagel vzpon Gligoriča
t
V 24. kolu šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo v Ziiricim so bili doseženi naslednji rezultati: Gligo-rie-BolicslavEkji retmi, Bronsteln-Ko-tov remi in Smislov-Korea 1:0. Prekinjene so bile naslednje partije: Petrosjan-Szabo, Najdorf-Euwe, Taj-ananov-Stalilborg in Reshewsky-Gel-iler.
Po potem kolu je stanje na tabeli naslednje: Smislov 14 in pol točke, Resliewskö in Bronsterin 13 in pol, Keres 13, Kotov 12, Gligorič in Naj-idorf lil, Peitrosjan, Auerbach in Bo-leslavski 10 in pol, Tajmanov 10, Szabo in Euwe 9 in pol. Geller 9 ■in Stahlberg 6 točk.
Ravnateljstvo češarullie gimnazije je nedavno organiziralo zanimivo športno tekmovanje svojih dijakov. Tekmovali so v teku, skoku, v višino, skoku v daljino, v suvanju 4 kg težke 'krogle in n> metu ročne bombe.
Na znak ravnatelja Janka Pertota se je pognala v tek najprej skupina tlf jakov, '¿ki je \morala preteči razdaljo 80 metrov. Deklicam pa so fo progo skrajšali za 20 metrov. Oba zmagovalca sta se postavila s dobrima rezultatoma. Petošolka Mira Ko-drič je pretekla 60 metrov v dobrih devetih sekundah, čelrtošolec Oskar MaJmič pa razdaljo 80 metrov celo v desetih sekundah. ~
V skoku v višino se je najbolje ■ odrezal Miloš Bizjak iz petega razreda, ki je skočil 135 m, med mladinkami pa zopet- Mira Kodrič, ki je skočila 25 cm manj. Ista mladin-
Eden najboljših igralcev na terenu je bil Odredov vratar Bencik. Na sliki, vidimo, kako zaustavlja akcijo Tomaševiča (CZ)
lia ie je odlikovala tudi v skoku t) daljino, kjer je. bil pred njo samo petošolec Marko Lazar s rezultatom 468 cm.
V metu krogle, moramo omeniti predvsem četrtošolca Dušana Lidca-čer, 'ki jo je vrgel 976 Cm daleč, in Miro Kodrič, ki je bila to pot slabša za 3 metre in 86 cm. Lukač je tudi o metu bombe dokazal, da je treba manj resno računati, saj jo je zagnal 30 cm manj kot 55 metrov. Četrtošolka Mira Kariš pa je z mf-tom 30 metrov prekinila serijo zmag svoje soimenjakinje.
Tudi vsi drugi tekmovalci in tekmovalke so se dobro odrezali, vendar lmi prostor ne dopušča, da bi vsakega posebej pohvalil. Omenim naj le še Anico Mohorčičevo, ki je pretekla razdaljo 60 metrov v desetih selcundah in njeno sošolko Lidijo Kariš, ki je dosegla isti čas ter skočila v daljavo 3 in pol metra daleč.
Tekmovanje dijakov je pokazalo, da se lahko sežanski Partizan mirno pripravi za sprejem novih članov. Zmagovalci téga tekmovanja so že po večini v njegovih vrstah, vsi drugi pa so resni kandidati za prihodnje javne nastope v okviru društva. S tem tekmovanjem je hotelo ravnateljstvo sežanske gimnazije opozoriti na pomen telesne vzgoje šolske mladine, ki se razvija vzporedno z umstveno vzgojo.
J.Š.
Križanka
Vodoravno: 1. žgan sladkor. 7. enota električnega upora. 8. iine (filmske .igralke lIayworih, 9. čnn, H. kralj živali, 12. vrsta konjenika, 14. priimek predsednika jiužnokorejske vide, 15. nedoločeni zaimek, 17. evropska draava, 19. reka v Nemčiji, 20. okrajšan podredni veznik, 22. reka v Jugoslaviji, 24. ruski vladar v srednjem veiku, 26. nedoločni zaimek, 27. trska, odpadek pri sekanju, 29. medmet, 30. moško ime, 32. izumrlo germansko plleime.
Navpično: 1. povezanost, prometna zveza (tujka), 2. važni obesek pri primitivnih narodih, 3. enota ploskovne mere, 4. ljubek, 5. brezbarvna omamna tekočina, 6. plaz, 10. lovec na rake, 13. zagon, poskusni let, 16. zdravilo proti mrzlici, 18. neoblačen, laliko razumljiv, 21. kar-ta pri taroku, 23. noglasna znamenja, 25. zemeljski veletoki, 28. pristanišče ob Belem morju, 31. kemič-' ni znak za kalcij.
»Pej u.u, oStija, kaj mi pueveš«, sem se obrnu uni dan na strniča To-nela, ki mi je pravu, da so Angleži anu Amerikanci sklenili, da bejo da li conu A v pjest italijanskemu im-perjalizmu. »O pej nja, sem še rekel, tega pej nja berno pestili. Nikdar nje bemo pestili, da se. v slovenske kraje povrnejo tisti strgani ušivei, ki so nas 35 let zatirali.«
Veljc puele sva se s Tonetom odpravila poslušat, kej bo puavu radio od Jovanina. Ku sva prišla <3ja Ji Jovaninu, je bla žej puluna hiša ledi, ki so vsi poslušali kaku je radio govoru o ogromnih demonstracijah pu vsaj našj domovini pruti iskljepu Angležem in Amerikaucem, da ■daju Trst anu slovenske kraje cone A italijanskem fašistom. aMa vjes kej, pravem Jovaninu, taku pa ne l>u slo. Če prou sem star, sem še vedno duober, da primem za puško. Dvakrat sem jih že lovil: v prvi in drugi vojski. Če bo potreba, jih bom še tratiji buot.ee «Prou jemeš, Vane«, mi praveta Jovanin in Tone«. Prav nilč se jili ne bojimo. Naj le skušajo prit v Trst, jim bomo že pokazali«. Taku jih bomo napuedli, kot. smo jih že per desetimi Ijcfti, ko su tjek-di, da se je za njim kar kadilo«. »Čalki, Vane, mi pravi Jovanin, da ti puovcim, kaku jih je prav zadnje dneve an muej pnjatu duobro prnjc-su okulii. Soj znaš, da su že pred mjje-Soai pripeljali na me ju patuiti Jugoslaviji puno divizij. Nu ja, ta muc j pri j »tu jem a 'grunt na uni strani proti ItaJjiji. Ko .pa se je zvečjer vraču z djela dcanu, je zagledal 'tam puno beisaljerjev, ki su se pukrivali s stcJjem, Pa jih ta muej prijatu pobara: »zakaj pa se taku šjeaneste?« »I zakaj? zaitu, da nas z une strani ne bi vidik, pravi laški oficir. »Bejšte no bojšte, odgovori ta niuej prijatu, saj vas že zadosti puznaju!«. «Ja, prav laku mu
ije odgovoru«. Gujte, pa sle brali •zadnje dni v časnikijii zadnje dni. kej se je zgodilo tam pri Doberdobu? Nu ja, tam je bil an od teh .»junakov« na straži, pa ga je na en imet prejelo, da ibi šel, kakor mi pravmo — njekam. Snel si je puško z ramen amu jo mislu položiti zraven grma. Pa tisti moment je nekaj zašumijeflo za grmom. Bil je zajec. Jiunak pa se je taku prestrašit, da jc vrgel pušku v grm in stekel po njivi. PuSka, ki je padla, se je sama sebe sprožila in ustrelila. Da bi jih vidli. Cel divtizyon je bil polkueneu. V Rim pa so poslali poročilo, da so jih napadli Jugoslovani. Ker pa je omenjeni stražaT s svojim »junaškim nastuepom« rešil divtizjon od napadalca, je dobil za tu kolajnu direktno od šjora generala.
J a, prav taki »junaki« so ti le laški šoldatije. Počakajte da Vam povem, kaj se jc uni dan zgodilo mojemu komparetu Pepelu. Opoldne ko je 'prš-u domu, na btilo rujegove Žele nikjer.
»Ali s.i danes kej vidu Žefo?«, je vprašali soseda, »Nikar se ne buej. Žefo so davaj ranobillizali za perico«. Kaku za perico?, sem si misKl. Aha, že znam gottovo je Sla v Štiivan. Tje moram it, pa bom zvedel, kaj je pravzaprav z Žefo. In res sem jo •dobil >7. drugimi pericami pred anein velikim kupom vojaškega perila. Že od daleč mi je zavdarjalo v nos, da sem si ga moral zatismti s prsti.
»Kaj pa djelaš Ijati«, sem jo prejel, nsaj znaš, kaku te duoma pogrešan»?«.
»Saj znaš, ml odgovori, mobilizirali so me za perico«.
»Kaku, za peri.au?! S tem «e bno nič. Kar pesjva !<t
•Prejel sem jo za rokav in jo ¡«0-HeU odpeljati. Kar na en buet pa j» skočil pred mana a» od Siiutca ožja» človek, ki je revaail r mt*e:
»Koza volete?«
»Kaj, kozla da valim?! Ti že pokažem pu čem je istrska mast.« Da bi samo vidli, kaku so delovale te besede! Laški oficir jo je s tako naglico pobrisal proti bloku, da se jc kair kadilo.
Na vso grlo je kričal: Aiuto, partizani !
Pepi en Žefa pa sta litela puečit od smjeha.
Juca ze pripomnila »kar predstavljam si, kakšen kup perila buo jutri na oni strani«.
Ja, prov taki so vsi ti »eroi«. Zatu pa sem prepričan, da bomo brez posebnih težav pometli«.
Vaš Vane
ZA dobro VOLJO NA RAČUN »NEPREMAGLJIVE«
laske armade
Leži laški mitraJijezcc ob težki bre-di iin šklepeta z zobmi.
»Karaj-ža velja,« ga vzpodbuja le-neute. »Če pade komanda, bomo pač udarili!«
»Tisto že,« zaječi j a mrtraljezec, »le kdo nas bo branil?! . . .
l	2		3	k	* !	6
7		SHEŠ	e			
9		10	fríiiiÜ	11		
12			13	Hy	14	
15				16	fp	
17					18	
		19				
20	21	II	22			23
24		25	ÍÍHÜii	26		
27			28	11	29	
30				31	¡II	
32						
Bataljon bersaljerov je zasedel položaje vzdolž moje ter sc Skrbno zamaskiral. Pride mimo kmet ter jih pobara, čemu so so tako zakamufli-rali. »Da nas z one strani ne bi videli.« ga pou?i laški oficir.
»Bežite no,« zamahne kmet, »čemu bi vas še gledali, saj vag že dovolj poznajo!«
»Kako krasnega ipsička imate, g*-spa Bruna! Ali je nemški ovčar?«
»Ne, je čistokrvni laski volčjak.«
»Po čem pa se to vidi?«
»Kadar ga je istrab. tokrat «arad-n<j najbolj divje kaže zobe in «nj-bal j besno laja . . ¿<c
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Levstik, 8. okarina, 9. kota, 10. oniks, 13. mokasin, 15. Omar, 16. ma, 17. lin, 18. tpl, 19. ij, 20. meri, 21."vagonet, 23. orisi, 25. asič, 26. postaje, 28. antičen.
Navpično: 1. Lokomotiva, 2. ekonomija, 3. Vatikan, 4. srakar, 5. ti. 6. Ina, 7. ka. 11. ss, 12. analitičen, 14. impresije, 18. tenisač, 20. morati, 22. go, 24. Don, 26. pa, 27. it.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolta — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 057-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 259 in četrtletna 13» din.