PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA NA OBISKU V NAŠI OBČINI
Janez Zemljarič: Neobhoden je izvoz na konvertibilno področje
V začetku aprila je našo občino obiskal predsednik slovenskega izvršnega sveta Ja-nez Zemljarič s sodelavci. Razgovora v pro-storih Ilirije-Vedrog so se poleg predstavni-kov naših družbenopolitičnih organizacij in skupščine udeležili tudi direktorji številnih deiovnih organizadj v občini. PovaUjenih je bilo 21.
Nemogoče bi bilo v tako kratkem času predočiti vse težave s katerimi se ukvarjajo naše delovne organizacije in nemogoče bi bilo odgovoriti prav na vsa vprašanja, ki so jih nanizali udeleženci razgovora. Vsa pa so pravzaprav razgrnila težave v gospodarjenju danes.
Razprava se je začela po kratki predstavi-tvi naše občine. Glavne podatke je nanizal predsednik izvršnega sveta Joško Vučemilo. Težave v svoji delovni organizaciji je naj-prej opisal predstavnik gostiteljice razgovo-ra Ilirije-Vedrog. Povedal je, da so sicer z devalvacijo in drsečimi tečaji začeli kar do-bro poslovati, vendar pa so se hitro dvignile cene reprodukcijskega materiala, kar je spet postavilo nove ovire. Vzrok za upadanje izvoza je predvsem pomanjkanje reproduk-cijskih materialov.
O podobnih težavah so govorili tudi pred-stavniki drugih delovnih organizacij, poleg tega pa so Janezu Zemljariču udeleženci razgovora nanizali še vrsto težav s katerimi se ukvarjajo v trgovini, kmetijstvu, znan-stvenih organizacijah in inštitutih, na kakšne ovire naletijo pri urejanju prostora pozidavi industrijskih con kot tudi pri težnji, da bi se južni del mesta začel bolje in hitreje razvi-jati (tako kot to predvidevajo tudi doku-menti Ljubljane 2000) praksa pa je za zdaj drugačna.                    o                        "
Izvoz na kliring ni sprejemljiv
Janez Zemljarič je kot odgovor na prav-zaprav večino vprašanj dejal, da si morajo delovne organizacije predvsem prizadevati za povečanje izvoza in to na konvertibilno tržišče. Ni sprejemljivo sedanje stanje, da se predvsem hitro povečuje izvoz na klirinško tržišče. Ob tem pa je dejstvo, da mi potrebu-jemo konvertibilne devize za nekup repro-dukcijskih materialov, Tako tiste delovne organizacije, ki sploh ne izvažajo, čeprav bi lahko kot tudi tiste, ki so usmerjene pred-vsem na kliring, bodo moralo začeti delati drugače, saj bo izvoz na konvertibilo prav-zaprav edina možnost za »preživetje«. Te delovne organizacije ne bodo mogle priča-kovati, da bi dobivale surovine za delo, kup-ljene za trdne devize, če same ne bodo niče-sar prispevale.
Precej besed je Janez Zemljarič posvetil pridelavi hrane, za kar imamo v naši občini res veliko možnosti. Vsak dinar bo treba vložiti v to, da bomo zemljo kar najbolje izkoristili. Ker so odkupne cene živine pri nas in v drugih republikah precej različne, to pa je vzrok za »odhajanje« živine ne samo iz občine v občino, ampak tudi v druge repu-blike, bi morali nekako urediti enotnost ju-
goslovanskega tržišča. Ker pa vsi poskusi do zdaj niso uspeli, verjetno tudi ne bodo tako kmalu. Zato pa morajo (oziroma bi morali) kmetje upoštevati ves trud in ne nazadnje pomoč, da so si uredili kmetije, so preskrb-Ijeni z gnojili in še kaj, in živino prodati tam, kjer so se o tem dogovorili. Ni sprejemljivo, da bi se po vsej družbeni skrbi za razvoj kmetijstva in pridelavo hrane na to »požviž-gali« in zaradi boljšega izkupička fia to kar »pozabili«.
Vič-Rudnik ne sme biti spalno naselje!
Urejanje prostora je v naši občini pose-ben problem in ob njem se je ustavif tudi
predsednik republiškega IS. Ker v naši obči-ni stanuje in jo zato tudi pozna, meni, da bi morali zamašiti škrbine, ki jih je precej, saj bi s tem pridobili precej drugih zemljišč. Tudi pri gradnji industrijskih con bi morali težiti za tem, da bi jih zapolnili. Tako kot so poudarili razpravljalci, tudi po njegovem mnenju ne bi bilo prav, da bi bilo pri nas le spalno naselje, delali pa bi občani drugje. Prav tako meni, da je prav, da se potrudimo in skušamo uresničiti sedanje usmeritve, to je razvoj južnega dela Ljubljane, da bi s tem sebi in ostalim Ljubljančanom ohranili zdra-vo okolje.
In še nekaj: premik delovnega časa. O tem vprašanju je Janez Zemljarič povedal,
da vse preveč govorimo in da smo tej stvari posvetili vse preveč pozornosti, v številnih primerih tudi neopravičeni. Ob vsem po-udarjanju problemov, ki so nastali v zvezi s tem smo premalo govorili o delu in učinko-vitosti tega dela. Prav slednje pa jc osnovni razlog za ncdavni korak, ki ga pravzaprav niso naredili vsi, ki bi ga morali.
»Nikakor ne moremo sprejcti tcga, da bi živcli tako kot živijo v razvitcm zahodncm svetu, delali pa bi še naprcj po svojc«, jc dejal. Res je namreč, da so strokovne anali-ze pukazale, da tako zgodnja jutranja ura, za katero se zavzemajo v delu združcncga dela, ne zagotavlja res učinkovitega dcla.
Obisk predsednika republiškega IS je po--menil pravzaprav razgrnitev težav v delov-nih organizacijah in skupnostih, obenem pa je pred udeležene postavil kup nalcg, za katere se morajo zavzemati v prihodnje, da bodo lahko kos sedanjemu in jutrišnjemu gospodarskemu položaju in ne nazadnje tu-di težavam. Odogvornost torej, vendar ne samo za vsakega posameznega individualne-ga poslovodnega organa, ampak predvsem odgovornost do vseh delovnih ljudi in obča-nov Viča.