264. šievilka.                     Ljubljana, smio 17. novembra.                XIII. leto,  1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemSi popedeljke in dneve po praznikib, ter volja po poftti prejecuan za avitro- opersk e deftele za ćelo leto 16 gl., za pol let* 8 gi. M ćetrt teta 4 gld. — Za Ljnbljano brez poiiijanja na dotu za ćelo leto 13 ghi., za ćetrt leta 3 tfld. 30 kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za metee, <iO kr. za ćetrt leta. — Za taje dcžcle toliku već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solah in sa dijake velja znižana cena in iicor: Za Lj ubij a no za ćet.rt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeinan za ćetrt leta 3 ^roltl.    —    Zn o znan tla  se placujo
od ćetisis opne pefit-vrste 6 kr, 6e »e oznanilo enkrat tiska, ."> kr., oe se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali vrćkrat tiska.
Dopisi naj  ae izvole frankirati. ■-- Rok opi »i  se ne vraćaj««. — II re <1 n i it v o je  v Ljubljani  v Franc Kolmanovej  hi5i At. li „gledaliSka  stolba". Opravu i štvo, ua katero naj ae blugovolijo pojiljati naročnine, reklamacije, -cmianila, t. j. administrativne stvari, je   v „ Narod nej tiskarni" v Kolmanovej hiji.
Fiasko „parteitagovcev".
Z DuuaJA  15. nov. [Izv. dop.)
Kakšen fiasko je nemŠko-Iiberalni „por-teitag" naredtl glede neudelefcitve prebival-stva, to se no da popisati, to se more le ču-liti, ako se koraci po ultcah dunajskih! To je torej žalostni konee, konec, tako bombastično in samozavestno napovedanih „ausserparlamen-tarisehe kundgebungen!"
Nikjer nobene spremembe.
Ćeli in odkriti izraz malomarnosti, nebriž-ljivosti. Kje je nnpovedana razsvitljava? Ka-cih 7 do 8 hiš v notrnnjem mestu je razsvit-Ijenih, pa slabo in žalostno. Na Lnndstrasse v Btrankarskih ulicab Sofiensnala je bila p;ič, to se mora potrditi, vsaka druga hi&i razsvitljena uli ćelo pri ruzsvitljenih je stal grdi kontrast nerazsvitljcnili stanova nj, in to je v oči bodlo.
PriČakovanja mno/ih obiskovalcev tega strankar.skegu shoda ni jao bila čisto nič izpol-nena. Vsi ti, ki so prišli, neso domu prepri-Canje, da Du naj cunje ne maraju žanje, da jih je dunajsko novinarstvo nalagalo, če jim je obetalo slavne ^prejeme.
Komična je bila videti hiU „Neue Freie Presse" v Fiebtegusse. Vaa okna bogato ras-Bvitljena — ali jedina razsvitljena hišu v celej ulici in na celem „ringu".
Večina gospodov gostov „parteitagoveev" je Čutila neuddeženje dunajskega prebi vafs^va, in izrekali so, da jim je žal, da so prišli.
Župan dunajdki je pri sprejemanji gostov igral žalostno rolo. Dr. Newald, „otrok" mu je rekla ondan „N. Fr. Pr.", je bil komaj prve besede svojega pripravljenega govora iz-rekel, ko mu sapo zapre in je bil nekaj minut mučen molk.
Sofiensaal je bil paft fioln, ali udeleženri snmi so bili vesuli, ko je Schnipykal svoj govor konfiil in ko je vse pri kraji bilo.
Da boste videli, da tuđi tukaj>nji listi, kateri so izžli denes v pondeljek, (ko je god .sv. Leopold.i, praznik na Doienjem Avstrijskem, torej večji ustuvoverni dnevtiiki ta dan nijso izšli. Ur.) tako sodijo o parteitagu, kukor jaz, naj vam jih citiram :
Denašnji tukajšnji „Sonn- und Feiertags Courier" piše: „Četrli nemSko-avstrijski shod je včeraj bil ob 10. zjutraj v Soh'ensaalu. Ude-ležitev nij bik j>o.sebno velika. Tuđi nij prišlo prifakovano navdušenje v stolnično na?e mesto. Dunaj je bil miren in le tu pa tam je fifrala kaka posamezna zastava iz kaceo'a okna. Kakor je tuđi dunajskemu prebivalstvu simpatično, da se odbijtijo češke pretenzije, ven-dar ljudstvo nema veselja vedno boj nadalje-vati, za kar ga noto voditelji ustavoverne atranke navdu^iti s tem, da mu navidezne ne-varnosti stikajo."
„Publicistische Bfuttor" od 15. nov. poro-čajo v članku „Ohne Sang und Klang" tako-Je: Nemško av.strijski strankar^ki shod je včeraj vr.5il fe rpo programu". Župan Newald ga je pozdravi! v imenu mosta, ali prav hladno in trudnosrčno. Nt'wuld je naglašal jedinost države, a nasproti so mu klic.ili: Nemstvo! Nemštvo! Jocljnje je svoj govor govoril . . . Na ulicah je bilo kljubu :>000 udelu/.encev parteitaga vse mirno in nij bilo nič sledii. Čeravno so časniki pozivali naj se hiše deko-rirajo iu razsvetijo, bile so le posamezne zastavice videti, tako, d.i je bilo inelanholično.
„Sonn- und Montags Zoitung" piše:
„Prav tukrat, ko so se klaverno in potrti ra2kropljali člani netnSko-av.strtjskega „par-
teitaga", za kateri se je ljudstvo komaj zme-nilo, oživelo je vse v zapadnih dunajskih pred-mestjih. Gostejše in gostojSo so bile čete, ki so se gibale po iMariahilfer.skej cesti v kolo-s ej, kjer je prieclo posvotavati se na tisoCi zbranega ljudstva. Velika dvorana nij mogla obseči ćele množice. ki se je raztezala dalefi doli v bližnje ulice. Ta ljudski shod, ki se nij zanj agitiralo mesece in meaece in h kateiemu je smel vs.ikdo priti, je bil največji ođ vseh, kolikor jih je uže tukaj bilo. In to, kar je sklenil, je bila uničujoča obsodba vsega peče tj a takozvane ustavovernestranke, obsodba ščuvanja naroda zoper narod, ki se goji v najsebičnejših interesih. A obseg te re-solucije se svojimi radikalnimi zahtevanji glede preobraženja političnih in gospodarskih razmer govori glasneje, kakor bi mogli govoriti narc-dovi govorniki, zoper sumničenje strankarskih ča^nikov, češ, to manifestacijo je vlada naredila. Ako so bili vodje in faiacuri takozvane ustavoverne stranke včeraj strašno pobiti in ča je strah decimiral njih milo število pri-vrženikov,   pripii5ejo na/   to svojemu početju."
Politični  ra/^lcnl.
IVotfrtftiiJ«' «i<"i<»!«*.
V Ljubljani  16. novembra. Na neileljskem parteitagu ustavovercev je bila sklenena Schmejkalova re»ollcl.|af
ki pravi, da je neinški narod v vseh krnjih Avstrije globoko vznemirjen vsled tega, ker Taallejeva vlad-i dda zoper nem.štvo, da je zatorej treba, da se Nemci združijo na odločni odboj vsega, kar jim je protivno. Waltors-k i r c h e n o v a resolucija pa pravi, da je dolž-nost vsacega Nemca v Avstriji podpirati nein-ški „schulverein", ki naj su protivi razger-iiui niziranj u.    „(jlejmo  okolo po nekdanjej
Tri dni v Vrazovem zavičaji.
(Spisa 1 Vatroslav Holz.) 1.
,,Ajd na one kraje, gd»'; ti je stajala Zibka, a uz zibku sestrica pčvala." „Djulabije."
Ideja o proslavljenji rojstnega Vmzovega doma, ki je uže nekaj časa kakor električna iskra mej Slovenci in Hrvati sem ter tija Svi gala, postala je — dejanje, ki se je dne 8. septembra letos sijajno vržilo. Mise], da se je uresničila ta ideja, izšla je brž ko ne od pesnikovega nečaka, Fra uja Vraza, ki mi je liže 1. 1873 v Maribor pisal, da bi želei, ka bi se na rojstvencj Vrazovej hiui uzidala kuka ploča. Ondaj se je ta misel raznesla po jugo-
slovanskem svetu, pojavljajo se zdaj v sloven skib, zdaj  v hrvatskih rasopisih,   dokler se je nij poprijcla „Hrvatska Matica", ki jo je zdaj toli krasno proizvedla.
Lctos v spomladi je pohodi I slavni hrvatski draniatik, g. dr. Franjo pl. Marko vir, profesor na zagreb.^kom vseučiližči, kot povrje-nik „Hrvatske Matice", Vrazov zavičaj iu si oglodal njega rojstni dom ter se pogovoril s tainošnjiini narodnjaci glede prtjirav za dolo-čeno svečanost. V Orinoži se je ustanovit v to svrho slaviiosten odbor pod predsedniStvom g. dr. Ivana Gržaka in — v teku nekaj me-secev je bila svefiunost prirejena.
Ko je slavnostni odbor razposlal listke za znižano vožnjo, sem otresel pisarnični prah in se odpeljal doli v „štajerski raju.
Vlažna megla je ležala nad Ljubijano, ko me je v jutro dne i>. septembra ponesel vlak j tijii po šiim-m polji proti — iztoku.
Slastnim predslutnjam udan sem sedel v svojem kotu, željno pričakovaje belega dne, radovedeu, da-li bode Jupiter Pluvius, ki je letoSnjemu letu toli kruto vladal, zopet točil solze nad tem pregradnim svetom. A glej! ko se peljemo tija proti Poličanam, kjer ae tesna dolina izteka v Sirno mvan, dvigne se moglcni zastor in jasen poleten dan obsije zelena brda slovenskih goric, razgrebajoča se na desnej strani pred nami.
Dospevšega v Orraož me prijazno vzprime slavnostni odbor, zvedavo povpraSevaje, kedaj dojdejo ljubljanski pevci, kdo in koliko SIo-vencev s Kranjskoga se bode udeležilo svečanosti. Vrli možje so imeli mnogo truda s pripravami za to svečanost, kajti spored, pri katerem so sodelavali Hi vatje in Slovenci, za-grebfiki, ljubljanski in ptuj^k: pevci, bil je jako kompliciran, a kraj .svečanost' zi dve uri od mestA oddjiljen, visoko gori ni hribu.^
Ko   smo   bili  tKili  na  siečen izid osno-
vzbodnjej marki nemSke države, povsod vidimo pri ne nemSkih narodih živahno, narodno življenje se razvijati. Leto za leto gre netnška meja nazaj Ud."
Takrat, ko se ja vr3il nemSko-nacijonulni parteitag, otvoren je bil v Schwenderjevem koloseumu tuli »Iiod (I u na J» kili mestj.-i-nov, delavcev in obrtnikov. Nad 4000 osob je bilo navzočnih v dvorani, 4000 fakalo jih je zunaj. Sprejeli so oštro resolucijo zoper „parteitago vce". Vsi govornik: so odločno protestovali zoper neinško nacijonalno propagando, ter naštevali grebe parteikigovcev. Sbod je govornikom odločno pritrdd. Jeden govor nik je kons*rtiral, da je parteitag samo do-govorjena ''omedija.
Iz Za^rrba se poroča, da se potresi ne ponavljajo več, delo popravljanja razpokanih poslopij se marljivo nadaljuje, Zagrebčanje so baje sami nevoljni, da se v nekaterih dunaj-skih listih opisi pretiravajo in tako trgovini škođuje.
VituiiJ«k driiivo.
Potrjuje se, da se bode rti«k<t uprava reformovala. Ministerstva bodo naredili samo fitiri: za notranje, za vnanje, za vojno in za finance. Tem bodo pridružene vse ostale upravne službe. Ministri se sledeči imenujejo: grof Loris Melikov za notranje, Miljutin za vojno, Abaza za finance. Poslednji je uže imenovan. Vi tanjega ministra baje da car ne bode še imenoval, ker sam oskrbeva vnanjo politiko.
V seji pruske zbornice poslancev dne 11. t. m. se je posebnej komisiji izroćil provincijalni red za poljsko PoziKtiisIt«*. Ta red jo jako zanimiv posebno iz tega uzroka, ker se iz njega razvidi, da Nemcem nij dru-zega Da umu, nego kako bi Slovanstvo zatirali; dalje zarad tega, ker kaže pruska vlada svoj strah pred Poznanskim, kljubu temu, da je tam uže jako mnogo germanizirala, a dobro ve, da Poljaki so v Poznanskem še zmirom odločilni faktor. Po tem novem provincijalnem redu si vlada pridržuje pravico, da ona imenuje 10 poslancev iz Poznanske, tako da m o-rajo Poljak i biti zmirom v manjšini. Poznan-sko volt 70 poslancev v poznanski deželni zbor. 12 kmetskih in 2 mestna volilna okraja volijo nemške poslance, 12 volilnth kmetskih okrajev voli Poljake, v 4 okrajih kmetskih je pa na-vadno volitev nego tova tako, da bi v dobrem slučaji večino lehko dobili Poljaki. Tega pa vlada ne pusti, zato boce ona imenovati vselej 10 Nemcev v deželni zbor. To je namreč nem-žko-liberalno in to je nemški konstitucijonali-zem. Poznanski Poljaki so sicer protestirali zoper tak red in Wi ndhorst je hvalil av-strijsko postopanje napram Poljakom, a pruski notranji minister Eulenburg je na Windhor-Btovo opomnjo odgovori!: „Če g. predgovornih naglaSa uspeh avstrijske vlade v Galiciji, moram se tuđiti, da ga smatra se svojega stališča kot Neinec posebno zažele-negft". Dvojno se razvida iz tega odgovora prvič Nemčija  je   „prijateljica" Avstriji  same
onda, če se v Avstriji Slovanstvo zatira in germanizuje ; drugič, da Nemčija zlorabi „zvezoa z Avstrijo in ae vtika v avstrijske čisto notranje zadeve.
Iz I^oiidoiia se javlja 14. nov.: VČeraj je v Bristolu Northcote itnel govor, v katerem je karal ves pritisk na Tureijo, »kopram on želi, da bi Turčija izpolnila svoje dolžnosti. Demonstracija s floto nij imela uspeha. Anglija da ae ne bode za Grke vojevala. Northcote je grajal tuđi vladno politiko v irskem vpraSanji.
Kakor smo uže poručali, namerava prsiti kralj iti ogledat armado na gr3ko-tur$kej meji. To vznemiruje baje diplomatstvo, in 'evropske vlade odsvetavajo to potovanje grSkemu kralju.
Dopisi.
Iz Lltlf«? 15. nov. [Izv. dopis.]   (Spet jeden Vesteneckovvolilni manever.) Naš gospod Vesteneck je spet pokazal,  da je nespremenljiv, t. j. vedno politični   volilni   agitator, ki mu je vsako   sredstvo   dobro,   da  bi svoj agitacijski   namen   dosegel.   —   Dne   12. t. m. je bila namreč  volitev  za   novi   cestni odbor. Goreča Vesteneckova želja je bila uže od nekdaj, da bi bil tuđi on v ta odbor izvoljeti in ž njim taki kimovci, 8 katerimi   bi  on pometal, kakor bi   hotel.    Zukaj   se   on   zato toliko poteza, to je lahko uganiti,   Če   se   pomisli, da bi on s tem župane še bolj v svoje pesti dobil, kar bi mu pri kakih drugih   voli-tvah dobro služilo.    Kaj si tedaj  unrsli  pre meteni mož, da bi bil gotovo izvoljen. On na-znani volitev svojim privržencem  mnogo prej. Uže   već  ko jeden teden je Zagorjanski Župan Medved, jeden   najzvestejših  njegovih ki-malcev, raznaSal kandidate za  ta  odbor, mej temi se ve da prvega Vestenecka in lovil vo-lilce  na svoje limance.    Pa tuđi drugih agita-torjev njegovih je letalo okolo cei trop, tako, da jih je na vsacega posameznega volilca prišlo preeejšnje Steviio.    Skrbno so se  pa  ogi-, bali   ti   agitatorji   t«cih volilcev, ki za Veste-i necka nijso pristopni. Tuđi volitev je bila tem ' volilcem naznanjena samo jeden   dan  ali  pol-' drugi dan prej in to tuđi na prav čuden  način.    Prižel je namreč dopis samo do župana v katerem je bilo naznanjeno, da je ta  in   t£ dan volitev, pa brez vsega pristavka,  kdo  di naj priđe k volitvi.    Zakaj  po  postavi   imaj( volilno pravico ne samo župan, ampak tuđi ob činski svetovalci.   Ugiblje   se, da si je g. Ve steneck pri tem to le mislil:   Moji privrženci ki za volitev uže zdavnaj vedo,   store   za-ine kar je mogoče; moji nasprotniki, ki za volite le jeden dan ali poldrugi dan   prej  zvedo,  n< morejo nič agitirati in pridejo čisto nepriprav
Ijeni; ti tuđi po mojem kratkem povabilu, ker je mej župani već novincev, morebiti ne bodo prav vedeli, kdo ima priti in zna tako marsi-kateri od njih odpasti.
Vendar ta račun se mu je nekoliko po« kazil. (Jrof Pače, dozdanji prvomestnik ce-stnoga odbora, ki je tuđi volilec, ko dobi tuđi le jeden dan prej omenjeni čudni dopis v roke, gre naravnost v Ljubijano, ter poda zoper to strankarsko ravnanje pritožbo c. k. deželne vlade predsedništvu. To pobije dne 12. t, ni. k volitvi g. grofa Chorinskega, kot vlad-nega komisarja. Volitev se prične. Na naSe veliko čudo se je tu pokazalo, da skiivna rova rij a nij bila brez vspeba tako, da ko bi bili volitev obstala, g. Vesteneck bi bil svoj namen dosegel. Ali ravno omenjeno pomanjkljivo po-vabilo in vsled tega dvomba, ali so bili vgi volilci pravilno povabljeni ali ne, je dala g. grofu Chorinskemu povod, da je volitev, pri katerej je bilo mej uasprotnima strankama le malo razločka, precej ovrgel, ter ima nova volitev bitt dne 19. t. m.
Preobčirno Jbi bilo, ko bi hotel vse manevre, ki so se pri tej volitvi godili, natanko opisovati, naj omenim le to, da se je volilcem lagalo, da grof Pače dobiva 900 gold. plača (v resnici jih pa ima le 200 gold.) — a Vesteneck da bi to brez plače opravlja!; da moramo 15 "/o za ceste plaćevati (v resnici jih plačujemo le 10°/0) itd. Kazposlani so bili tuđi davkarski eksekutorji, da bi skuSali na-sprotne volilce doma zadržati, veleč jira, da morajo ž njimi iti za davke rubit. In res ja bil jeden župan na ta način zadržan. Davkarski uradniki so pomagali ljudi motiti, ker so tuđi oni krivično trdili, da se za ceste 15 °/0 plačuje.
Jeden davkarski uradnik po imenu Peter-man je posebno marljivo okolo volilcev zunaj tekal in agitira), mej tem, ko bi imel v svojem uradu delati.
In koliko opravila imajo spet g. Vesteneck, Peterman in Medved za novo volitev, ki ima biti dne 19. t m.
Iz tega vidite, da pri nas še nij konca volilnega boja mej ljudstvom in c. k. uradniki, in ga menda ne bode, dokler se g. Vestenecku energično na prste ne stopi. — Prihodnji izid te volitve vam naznanim.
X Duiiafa 10. novembra. [Izv. dop.] (Vseučiliški korners. — Hujskanje in demonstriranje neraškib dijakov zoj)er vlado.) Vaš list je omenjal pred ne-cimi  dnevi  na kratko o komersu,   kojega   60
vane svečanosti, napotil sem se gori v — Cerovec.
Cesta, ki vede iz Ormoža proti severu v Ljutomer, vije se mej plodnimi njivami, senč-mtimi gozdi in zelenimi travniki po divnej dolini, prostirajoče; se mej prijaznirai, z vinsko trto obraščenimi griči, po katerih bele hiSe bliSče. Na desno in levo ob cesti te pozdrav-Jjajo izmej sadonosnega drevja lični selski dvori in bujno rastlinstvo se razgrinja po brdih okrog njib. —
Za kake poldruge ure hoda od Ormoža đviga se na prisojnem holmi, mej zelenimi vinogradi belobliščeča cerkva — Svetinje — župa, kjer je bil Vraz krščen. Od ondod se vidi Vrazov dom. Srce mi je zaigralo v radosti ko sem zagleda! zopet to posvećeno tvoriSfe pesnikove mladosti in vskliknil sem navdihnjen :
Pozdravljam te, oj liiž« veličastnu! lili^ćeći mej goricami labud, Ki strehe si prostirala perut
Ntid pevčevo zibćljo   ....
Pohodiv5i svoje znance pri Svetinjah, krenil sem mej gorica mi dalje gori proti Cerovcu.
Na Vrazovem domu najdem zbrane pred hišo pod orehoin pesuikove sorodnike, ki so me radostno vzprijeli. In glej, — mej njimi me pozdravi — g. dr. M a r k o v i 6 iz Zagreba, ki je uže zjutraj prišel sem z Rendie'e.vim kiparjem g. M o r e 11 i j e m, da nadzorujeta uzidanje spomenične ploče in medaljona, ki so ga podarile Hrvatice.
G. dr. Marković je ognjen Čestilec Vraza, ki je prouči! vsa njegova dela z iskreno zani-mivostjo. On je priredil slavnostno izdajo izbranih Vrazovih pesnij, poj)i.sal je rojstni kraj pesnika v „Obzoru" in napLsal temeljit njega životopis, priobćen v „Vienci", ki je posvećen sedemdesetletnici Vrazovega rojstva.
Da so se najini pogovori nukali izključ-ljivo o Vrazi in njegovem delovanji, tega mi nij treba naglaSevati. Pozno v noč smo sedeli tu pod   košatovejnim  orehoin in v tem ko je
mladi Italijan Moretti prepeval sladkoglasnd melodije italijanskih in hrvatskih oper, razglabala sva midva z g. profesorjem Vrazove težnje po zjedinjenji Slovencev s Hrvati.
„Dakle" — vpraša me g. dr. Marković — „vi Slovenci, kakor svedoči „Vrazov album", ste se naposled vendar-le sprijaznili se svojini „vskokom"? Jako me je razveselilo, ko sem čital one karakteristične izjave vaših veljakov, ki so napravile  na Hrvatskem   ugoden   utis.u
„Da, vsakako prodira pri nas spoznanje, da mi Slovenci potrebujemo zaslombe v vas Hrvatili", odgovorim jaz. „In kar je Vraz hotel doseći .skokoma, vrši se prirodnim potem, po-lagoma. A vzlic temu Slovenci ne odobravajo brezpogojnega njegovega prestopa k „ilirizmu" in to buš v onej otožnej dobi, ko smo na slovstvetiem polji pogrešali delavnih mož! Presi ren in Vraz, za jeden in isti smoter za-vzeta in združena v skupnem delovanji — ko» liko knisnega bi bila proizvedla! Preširen, rojea
napravili 4. t. m. nemški „burschi" z ftkade-mićno čitalnico (akademische lesehalle). Na-vadno se ne pripisuje tacim in enacim komer-som veliko veljave; a ta komers je bil zate-gadelj važen, ker so tedaj nemSki burJi liuj-skali in oČitno zasramovali 81 ova ne, ker so govorili o „zatiranji" nemSkega plemena in nemškega jezika v Avstriji, ker se je v.se to godilo in vršilo v navzočuo.sti c. kr. v 1 a <! n ega komisarja, in v navzočnosti najviSje akddemične instance, v prisotnosti rektorja.
Nabiti so bili nekaj dnij pred komersom velikanski plakati, ki so naznanjal\ da napravi 30 burSovskih zavez (hurlenschaft) z akade-mično recte židovsko čitalnico na ćelu vseuči-liđk? komers. Ti plakati bili so z dovoljenjem rektorjevim na univerzi nabiti. A vpraSamo tu vsacega objektivnega Človeka, kako smejo nem-ško-nacijonalni burSi napraviti vseučiliSče komers, na ka terena so povabljoni samo Neniei — m welehem alle deutscben studenten hoHiehst eingclarlen sind? — Komers je le tedaj vse-učilišk, kadar ga'napravijo vsi vseučilisčniki, siovan.ski kakor nemški dijaki, Magjari kakor I tali jun i in Rumu ne i. In vendar kako mogo nemški dijaki ignorirati ob takej priložnosti slovansko pleme, ko nas je vendar okolo 500 Slovanov na univerzi dunajskej? Kako mogo nemski dijaki 8 smeSno razpara-nimi obrazi naglačevati, da je dunajska uni-verza nemška? Dunajska univerza nij nernškn, nij slovnnska, ona je avstrijska ali internacijo nalna. Dunaj je sredile mnogojezi one Avstrije, v katerej so Slovani v većini in tako tuđi univerza nij nemSka. A to bi se vse bilo, a čuditi se moramo, da je e. kr. vladni komi :Sar dopustil tako zabavljati zoper vlado.
Na tem komersu naglaševal se je nemški •značaj univerze, govorilo se je o straSnem v nebo upijočem „zatiranji" Nemcev. Dunajsko univerzo obiskujejo po mnenji Velikonemca Jfeanee-ja, cegar ime nam pa je uže dovolj porok, da seje narodil tam, kjer se razteza „das reich •der gottesfurcht und guten sitte". Mi Slovani nijsmo nobeden faktor na univerzi, mi nijsmo itulturni narod, le kadar nas bodo sprejeli nemški nacijonalci in akademični židi v svojo eredo, tedaj pa bodo oprani madeži naši ter očisteni grehov bodemo srkali nemško kulturo. Le ena veđa in literatura je na svetu, to je nemška, vse drugo je prazno. In tu na dunajskej univerzi, za katero plačuje tuđi borni slovenski kmet, tuđi tu naj zatirajo slovanske .dijake, tu naj se pridiguje nemška kultura, tu naj se bojuje zoper Slovanstvo ?   „Die gei-
stigen interessen bem'hen sich nicht blos auf das scientifhche, sondeni sie sind aucli i u der fortuiihrenderi betonung des d eu tsc h en echt germanischen eharacters unserer universitiit enthilten. Weil der born der deutschen \vissen-sciiaft allen Deutschen und Niehtdeutschen rlr^sst, soli die Hut nicbt ent.fitrbt und unocht \verden. Ks gibt noch eine marht, die dafiir sorgen \vird, dass es eine einige deutsche universitiits-partei geben  \vird.u
Drugi govornik govoiil je zopet o položaji avstrijskih Nemcev pod Taatfejevo vlado „in einer periode, wo deutsch zu sein etv\;i.s „an-iHchig" ist. Kako so nam pod Auerapergom in Lasserjem ob vsacej priložnosti zamagli usta, a sedaj smejo Nemci svobodno rogovi!iti zopei vlado, ki hoče le postave spolnovati. To nam je uganjka.
/nanemu pruskemu rogoviležu Sdionererju, ki nkili zinirom v Pruaijo, na s'avo p«»li so di-jnki prusko protiavstrijsko „die Wacht am Ithein". In celjski dijaki, ki so predlnuskem peli rusko himno, kakSna osoda jih je dole-tela ? Kje je enakopravnostV Kedaj se bodo spolnile Taalfejeve besede, da se ne smejo Slovani na steno pritiskati V Ali je sedaj res prepovedano, biti pošten Avstrijec, ter protestirati zoper nemške navale V
Še nekaj nam je tu omeniti. Kakor se sploSno Čuje mej dijaSkim svetom, govorilo se je tuđi tišti večer, da je prišel sedaj eas, ko je treba skrbeti „dass alles was dcutsch ist, unter einem deutschen seepter und unter einem deutschen kaiser vereiniget wird." Tedaj na to dclujejo sedaj Nemci, da se razbije Avstrija, ter da se oklenejo zve-li?avne Prusije. Menda vendar nij vladi tako postopanje ljubo! Kako vendar vladni zastop-nik ne razpusti zbora, kjer se sploh Sčuva na Avstrijo ter dela propagando za Nemčijo? Neniiko židovski listi nijso tega donesli, bali so se menda, da ne bi bili konh'skovani, dru-gič pa tuđi nečejo burSov v zadrego spraviti. Vse drugaće godi se se slovanskimi dijaš-Skimi društvi na Dunaji. „Ituskaja Osnova" bila je zaradi čisto nedolžnega v slovanskem smislu sestavljenega telegrama razpuSčena. Kadar koli je v slovanskem društvu v navzoS-nosti vladnega zastopnika govornik govoril o slovanskem položaju, prestrigel mu je vladni zastopnik besedo, ter žugal s razpuščenjem društva. In nemSkim dijakom, kojih edino delo na vseučilišču je, popivati, biti se, tepsti se na javnih kraj ih ter skandale delati, tem je ćelo dopušceno,   na  komersu,   kjer  je   bilo   toliko
mej gorostasnimi gorenskimi planinami, kjer se je navzel one goreče Ijubezni do lepe svoje domovine, kremenit značaj, prosvetljen, smeli duht a Vraz, veseli sin slovenskih gone, kjer sladki trsov sok gorje življenja blaži, kjer brdka Slovenka ves dan prepeva, mož vedre čudi in rabločutefiega srca — koli skladno-ubrana dvojica ! Diven pesnišk svet bi se moral razviti iz njijne zveze! ..."
„Dakako!" seže mi živahno g. doktor v besedo. „Lep sad bi bilo obrodilo sporazum-ljenje teh dveh izvoljenih duhov slovenskih! Mi Hrvati vemo, koliko ste Slovenci z Vrazom izgubili in živo Ćutimo, da smo dolžni zahvalo materi Sloveniji, da nam je podarila tega svojega Ijubljenca! — Ali — Vraz je tuđi za vas Slovence mnogo storil! Nabral vani je lepo Itevilo narodnih pcsm'j, napevov in prisloviu iti iz vseh njegovih del razodeva se ognjena Iju-bezen do mile slovenske domovine! Nje£°ve pesni   so   pravi   slavospev   slovenskoj   zemlji!
Kdo je lepše opeval svoj zavičaj, nego Vraz v drugem deli svojih „Djulabij"? Kateri izrnej vaših ali naših pestukov je crpil toliko iz svojega naroda, nego on! Kedaj ste stišali v katerem svojem ali našem slovstveniku, da bi mej prostim ljudstvom nabiral pesni, kakor je to storil Vraz! „Iz naroda na narod" bilo mu je gasio! Premda je prestopil v naš tabor in pisal v našem jeziku, ipak se nij izneveril svojemu rodu: opeval je v krasnih svojih posnih Hrvatom — Slovence in iz Hrvatskega hrepe-neval je nazaj v dragi svoj „štajerski raj". ! Zatorej, kakor pravi naš fSenoa, Stanko Vraz je
,,I \ hS i iiai!.....
Slovenci, vi ste njemu zibkit dali,
Hrvati duše .Stanku ruku.....
Iz vaš li tfor;i (Jotiil  sladki piov;
Mi juvor-^itsle Ušli mu u ruke!. . . ."
in zbog tega ga moramo  slaviti Hrvatje iu
Slovenci!"
(Dalje prih.)
ljudi navzočnib, rogoviliti zoper Avstrijo in av1-strijske Slovane ter kaliti javni mir? Čakali smo nekaj dnij, da se bode vlada oglasila ter razpustila tako društvo, upali smo za trdno, da se bode to zgodilo, pa zastonj smo to pričakovnli.
Se na nekaj hočemo občinstvo opozoriti! Po-stavno je dijukom prepovedano, po statutih jim je zabičeno, da se ne smejo nikedar in nikoli v svojih društvih in na društvenih veselicah s politiko pečati, tim manj je dovoljeno demonstrirati zoper vlado in zoper Avstrija. Ako pa društvo prestopi statute svoje, mora biti na vsuk način razpušćeno. Zakaj tu vlada ne postop.i, k a kor j ej veli postava; treba ba .^e mnogo dela dokler se ixtrebijo nekoji elementi iz uradniškega življenja, kojim je vsako demonstrovanje zoper vlado dobro doilo. Aka-dcmi.sche Lesehalle, koja se je doslej gerirala ssinironi kot internacijonalno društvo, ki spre-jema ali je vsaj doslej sprejela za ude sinove raznih avstrijskih plemeu, ona ki je dobila tuđi mnogo nenemSkega denarja in le kot ia-ternacijonalno društvo obstati more, kako se more ona splezati, jgnorovaje društvene statute, na čelo nemških narodnih ne avstrijskih dijakov, ki rogovilijo zoper Avstrijo? Kako je mogoče, da dobiva društvo neavstrijsko dru-fitvene sobe zastonj na univerzi? Tu so data, svet naj sam sodi, kako srne vsak nemški po-stopač zabavljati zoper vlado. Čujmo, kaj piše neki tukajšni list o tem komersu: nEs war stellemveise eine allzugrosse demonstration zu gunsten des deutschthums." Upajmo, da bo vendar tu vlada pustila postavo obveljati ter razpustila druStvo s prtiskimi načeli.
Vse to pa živo kaže, da je sedaj zadnji čas, da Rtopimo slovanski vseuSiliSČniki v eno društvo. Le tako bodemo imeli trdno podlago, le tako bodemo močni na notranje in zunanje. Le tedaj bode mogoče, da se branimo proti najhujSemu sovragu Slovanstva, le tako mo-remo pospeševati naše interese. Pokazati moramo mi, da nijsmo samo faktor na dunajskej univerzi, ampak smo tuđi mofian faktor, kateri ne bodo kultivirali dunajski burSi. Protestirati moramo ob vsaki priložnosti zoper naklepe nemških nacijonalnih dijakov, kajti dobro vemo, da imamo mnogo druzih Neslovanov za narni. To je pa le tedaj mogoče, ako se sklopimo v eno društvo in to je Akademickv spolek. Le tedaj edini in svesti si svoje naloge se mo-remo gerirati kot moč&n faktor. Upajmo, da je o tem većina slovanskih dijakov prepričana, ter se bode tuđi to zgodilo!
A. H.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Zagreb 16. novembra. (Ob dveh po-poludne.) () polunoči je bil zopet hud potres, temu sta sledila dva slaba s podzemnim šuinenjem. Vse je zbežalo iz hiŠ. Do 4. ure so bili se štirje manjši potresi. Ljudje zopet bežijo. Denes mirno, vibracija slaba.
Domnče sfvnri.
— (Nemarnost naših nemškutar-jev.) Pretečeni teden je bila seja kranjske trgovinske zbornice. Akoravno sedita v tej zbornici sumo dva narodnjaka, vendar nijso v zudnjej seji mogli spraviti ftevilo dva-najsterih udov vkup, da bi bili sklepčni, rei5iti je moral skupštino g. Horak. Tako se dajo neim'-urji ćelo nepostavno voliti v zastope, po tem pa še k sejam ne prihajujo.
— (Porotne sodnije v Ljubljani) <o se pričele v ponedeljek. Predsedovala jim bosta deželne nadsodnije svetovalec dr. Ka-prec in deželne sodnije avetovalec pl. Zhu-ber. Trotji imenovani prvosednik pri porotnih sodbah, deželne sodnije ljubljanske prvosednik, g. Gerčar, je jako zelo na putiki bolan. I'n prvej obravnavi je bil II) let šturi kmetski fant Andrej Lah, iz Koniend« pri Kamniku, obaojen zaradi teške telesne požkodbe na jedno leto teške ječe, pooštrene vsnk mesec z jednim postom.
—   (Novega  vina) speljalo seje letos tako malo v Ljubljano,   kakor  uže  <lol#o   let ne- Mej tem, ko se je druga leta do sv. Mai-tinu,   ko   se   more   vino   še   kot  mošt dosti ceneje zamititi, vpeljalo na tisoče veder   vina, je   letos   bilo   zamitenih komaj kakili 50O do 600 veder na mitnicah.
—  (Užitnina za  ljubljansko me-Bto), cesarska in mestna za leta  1881, 1882
in 1883, bila je preteceni teden pri hnančnej direkciji na licitaciji, a nobene ponudbo nij bi!o stavljene. Razpisala se bode licitacija še enkrat.
— (Za šolski vrt) v Komnu je vlada dovolila 100 gld.
Ain 2<i. (1. M. \v.ir .ma hiesigen Kustrlllicrge dio Lizitation der Hrodlieterung fiir VerpfJegnng l'er Arreatanten gegen vorgoschriebene ertbrderliche Cmi-tionalegung fiir daa .Talir  1HH1.
Ich babo dic ("aut on und <1as hilligntc OfTVrt gelegt, wi« (lio OfierterotVtiung gleich nncliffewiescii bat.
Ich habe niich aut" diess bin mit (Setreide ver-at-hon im Werthbt*tnige vini iibt'r  10.000 fl
Zii meinera Krstauncn vitrdo nencrdings dom vorji'ihrigeii Lieferuntrn trotz seine« Iniher g'oatellteii OUVrtes weitur>iiti dio Ucfcrutig belassen.
Zu \velchetn Z\vecke sind eigcntlich dio uTTent-lielien Lizitationen V
Ziiid Nutzcn des bohcn Aerars ist unstreitig dan hilligMte Ofiert, \veshalb diu Ollertau.sschreibungen statttinden.
Icb bin in der Lage dio Verptle^ung aut" da« sotideste su gnt wie der vorige Lirferant clurchzufuhren, indeiu   icb   den   Vorratb,   wie   ich   angegebeu   liabe,
stUnđlich nactnveisen kann,   icb dieses Vorgeben un-
mr^lich ao auf »ich beruhen Ussen kann.
(581)                                  _________________«T. B.
Komi,
dobor   prodajalec   manufakturnoga   blaga   sprejinc  se t.ikoj.  l7.w s*1  iz  prijaznosti i>ri opravniStvu ^Sloven-
sk.'^l    \;iro,|;l\        "                                       (582 — 2)
■             Zahvala.             ■
^H           V.sem, kf no sr spremstvoin in mnopimi   ^|
^H   krušni mi venci Ventili sporain zilaj v(iospodu   ^| ^m   iiiinijuL-eKU Ko^potU                                           ^1
I        Karla Khern a,       I
H      c. kr. višjega flnanćnega svetnika    H
■                     v pokoji,                     ■
^M   in tuđi vspm  onim,  ki no sč svojim ljubez-   ^M
^H   rijivim soetitjera ob bolezni in smrti  (lr;>zci;ii   ^M
^M   ranjcu^H Nkušali  bolest zapuSćcnih ublažiti,   ^B
^H   7.a>ivaJjujujo hu iiHJiskreriojo                             ^H
I  r..s;i)                  žalujočl zapuščeni.    I
^B          V Jjj u I) Ij a u i, dnu 15. novembra 1880.   ^B
16. novooibni: Pri Nloum Bel'ak iz Danaja. — Ulčar iz Kn-dovljice. — Dr. Tomoc iz Kaoiiiika. — Kckstoin ii Puna ja. — Biiim i/. Gradca. —  Fischer iz Trsta.
Pr    H»ll«li   B;ijardi iz Gradca,
Đunajska borza 16. novembra
Enotni drž. dulg v t>atik(»vcih  .    .    71  #ld.  90       kr.
Enotni  drž. dolg v srebru    .    .    .    7.'j     „    20         „
Zlata rmjte.........t6     „    ►5         „
18«<> drž. posojilo......130     „    50         „
Akcije uaroduc banke    .... 819    n    —         n
Kreditne akciju.......282     „60        n
Londcm..........11?     „    40        „
Napol...........9     „    bB1/,    „
C. kr. cekini........ft     „    Hl             „
Državne m:irko   ...          .    .    .    f-7     „    95             B
Ćujte, glejte in strmite!
Zhop   likvidiranja   nedavno   na   nič   prišle   velike   forume   sa l»ritanl|a-Mr<>l»ro   odda se aledcuib   47 kontu<lov ud dobroga  brl-tMnljH-Hrcbrtt uamo za |(l«i. O.O09  kou.aj   za  samu  čutrti del  tega, kar j • debi Bla'o, dakle nkoraj  *t»Nt<»uf9  in  Bicor: 6 kom. vrlo   dobrih  niimlunih   noiev,   z  rotnikom  od1 "o.^^f | britanija-srebra,  s pravo anglcškimi srcbrno-jekle-     "'č„- § nimi ostrinami;                                                             |« ^ *
6     n     jako finih Tlllr9 britanija-srobro, iz jednoga kosa;    ^a-^a 6     „      teških Alfo m J«'«li od britanija-srebra;                   Jj.« o-^ ^
12     „      ilic »u leuvo od britanija-srobra,  najbo'jde kva-    ^.-S — r-as litoti;                                                        SSl^»
1  masivni cujcuinlec c» uilcko od britanija-srobra;         'S'g'ci ij
1   teški zaJvuiHle«; la joho od britanija-srebra;                > oS "" > w 6  kom   |»otluožnlkov od  britnu ja-sroijni;                       c ^.i^
6     „      po«l»t»vlt«>v, fino cizelirani;                                    B •*£ # «
2  kraaini n»uiiznu ttvečuika o>l britanija-srebra;              -^ ^Jj p
1  kodek zh kruli9 masivni, od britanija-srebra.                 »™ « ® £
t^m^^^^^                                                                                                                                    *■*" *^" °° **
i 7 kom. Vseli teh 47 rečij je izdelano iz mijfmejsega britanija-srebra, 'X I ki je na celem svetu jedina kovina, kutera ostane vočno bela in so od pravega srebra tuđi po SOlctncra rabljenji no moro razloćiti, U kar ■e garantvje.
Kazcn toga sj da dobi:
18 britamja-srebrnih uožev9  vilie in žlio po 6 komadov, vseh 18 ko-madov samo gl .'} 75.
6 takih žilu ztk kavo........  prnje gl. 3.—, zdaj gl. —,'JO
1 zajemulcc m Juho              od brit- srab.     n      „   3.—,    „     „     1 —
1             .               „    mleko            „     „        „        n      „   1.50,    „     „   —.50
6 taH                                                     „      „        „               „   5 —,    „      „      1.50
6 itotliiožiiikov                             „     „        „        „      „   4.50,    „      „     1.50
1 Mlndkoruik                                 »      H        „        »      „   4.—,    „     „     1.20
1  par »tcčuikov                           „     „        „        «      «   S-fjO,    „     n     1.20
1                     n             vecji                 „     „        „               „   2.—    in    „     3.—
1  zvouček                                       „     „        „      prejegl.4—, ztlaj gl.   1.—
1  kot»K'«k za jajru                 „     „        n         „      „—.(i'>,    „     B   —.,jo
1   Hulujuk  iu ]»«>|>riijak           „     „        „        n      „   a.fO,    „     „   — 75
I   kar»uli«I«'lj zh jfNili nolje„     „        „               „   3 50    in    „     4.:'0 1  oi*o«ljt> zu žf'(>|»l«'iik« za na mizo, težko, od britanija srebra, preio gl. U—, zdaj  gl -.9 .
Priprava za kavo in čaj a gl. 2.—. 2.50, 3.—, 4.—; kieŠče za sladkor a kr. 35, 50, 80, gl. 1.— ; B.adkormki a gl. 2.—, U-80, 4.— ; sipalr.iki za sLdkor ;'i kr. a5, 40, 75, 1*0, gl. 1,—; karatindelj za jesih in olj« a gl 2.—, 4.—;  škatijice za surovo   maslo  a kr. 75, 9 , gl. 1.70, 2.80,  3.25, 4.—;
in  še mnogo  daizoga   blaga. V dokaz, da moje naznanilu
B^~ nij Hlcparstvo, *W
zavežrni se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, j© vzumem brci ugorom uazaj. Omenjam tuđi mnogo meni priposlanih zahvalnih pišem, kutera si bodem dozvoljeval polagoiua objavljati. — Kdur hore teuaj d< biti dobro in solidno blago a uo oUbo za svoj denar, naj rtu obrne nanio i.a judini kraj za narnčiivo za v se ces. kr. av3tio-oger*kt» provincije pod naslovom:
IGeneral-Depot der I. engl. Britaiinia-Silber-Kabrikon a. wm&tmm9 "Wlen, Rothenthurmstrasse 9, gegentiber dem erzbisohdflloheu Palals.                                 (302—11)
Lekar «i. i\iiNsliaiiiiiei*-jev<»
[zdravstveno vino!
Kitajsko - železno - malaga - vino
najzanesljivejie in neoporekljivo zdravilo, da se
mr kri nareja in čisti -»■
tor najhitreje ođpravl: pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želođei, bolezni spolskih
organov, osobito inoževsko sluhust in neplodnost. !!lSol«»ziii v Jabolku, grollanci in pljiičali !!
! Kitajsko Malaga-vino!
hnejoć v sebi ćistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno kropilo za  otroke in žene po hudej  bolezni.
Trofusor in zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na porodifinici v Uncu o  tom fabrikatu tako-le govori:
Potrjnjem, da sem v Kitajsko-želczno-Malaga-vinu lokarja J. Nusa-baumerja v C'eJovci dobit lzvrstno in lehko probavljivo zdravilo katero biuuui vrlo priporućati.                   l*rol. tlr. J. II. Tlialcr.
Itadostno potrjuje podpisani,  da je Kitajsko- železno- Malaga- vino lekarja NiiHsbaunierja v Celovci  preparat izvrstne dobrosti in vpHv-no»ti ter v svojej   iastnosti   množitelj   krvi   m  pospeSujoć prebav-ljenje mnogo prekoai vso druge železne preparate. tM6~G)                                                                  l>r. ■„ Uiutcniitz.
Zalogo za Kranjsko ima lokar G-. S»iecoll v Ljubljani.
JB
IVajf^otovojMa pomoe
kakorkoli bolnim i vratu in prsih
lekarja O. liloiueiilov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično oku.sen, popolnein  Hhrauljiv  izlecek najboljiih tirolskih planinskih zeliič.
Goj]).jilu lokuriinrjii <». lilciii<>ii(ii  v liitmiONt u!
Kor tva <il> iiurctkii zimo liudo kaSljuln, ter trjirlu titulu muko v pruiii in nopro-nohtjivo »HHlizciiju, ruliilu svu nu mnogo uvMo jaz in moja noiiroj/ii vaš ,,lirolski prMHl Nirii|»"; n/c v krutki'in čami hvu tiila pojtolncm ozdruvljisnu. KikIudIui) teduj ini/iiuiijiivu vum tuku iručun ufcinwk vušega izleOku plaitiuskili zuliič, tor bu vuni mijiMkri!iii>je zativuljujuva.
V limntONlu, novembra 1H70.                            Olto l*r<><lilU'i-,
upok.  c. kr. vtulja drž. urJiiva in piiatolj.
Cena izv.  slcleaalci:   X  etI^-- av. -v.
Osrednja zaloga ju i piinje\al?]ji lekarji  0. KLEMENTU v Inomostu.
V Ljubljani: lekar Tmkotzy;  v  Velove i: lekar Bimbacher. NB. Pri  kupovaiiji naj Be pazi na ime prirejevateljevo in njt'govo brain-beno znamenje: Očiuo zi'liNćv (edelueiss) % uioiioicruiuoiu na
črncj podlogi.                                                                          (ii3—iJ2)
Izdatelj  in urednik Makso Armi/i.
Lutitniua in ti.sk „Narodne Li&knine".