ROGOZA Matija Črešnar 100Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S b ROGOZA Matija Črešnar ⁞ Prispevki: Mira Strmčnik Gulič, Maja Janežič, Branko Mušič, Metka Culiberg, Nina Zupančič, Jayne-Leigh Thomas, Borut Toškan, Lucija Šoberl, Richard Evershed, Pieter M. Grootes, Clive Bonsall, Tomas Higham, Mihály Molnár 100 Rogoza  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor  ⁞Tomas Higham  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Matija Črešnar  ⁞Oxford Radiocarbon Accelerator Unit. urednica  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Research Laboratory for Archaeology and the  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec Univerza v Ljubljani History of Art  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Dyson Perrins Building  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞matija.cresnar@ff.uni-lj.si  ⁞Oxford OX1 3QY, UK in likovna urednica  ⁞thomas.higham@rlaha.ox.ac.uk  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Mira Strmčnik Gulič  ⁞Mihály Molnár  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Zvezna ulica 68, SI-2000 Maribor  ⁞Isotoptech Zrt.  ⁞Maša Saccara, članica  ⁞mira.strmcnik.gulic@gmail.com  ⁞Piac utca. 53. 2/9  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞4025 Debrecen, Hungary  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Maja Janežič  ⁞molnarmihaly@isotoptech.hu  ⁞Center za prevetivno arheologijo, Zavod za Izdajatelj varstvo kulturne dediščine Slovenije Recenzentka  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Biba Teržan  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞maja.janezic@zvkds.si  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Zanj  ⁞Branko Mušič  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Lektorice  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞branko.music@ff.uni-lj.si  ⁞Fiona Thompson, Patricia Groenewald (angleščina)  ⁞Metka Culiberg Prevod  ⁞Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana  ⁞Maja Sužnik  ⁞meta.culiberg@gmail.com  ⁞Nina Zupančič Oblikovanje in prelom  ⁞Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška  ⁞Nives Zupančič fakulteta, Univerza v Ljubljani  ⁞Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije  ⁞nina.zupancic@ntf.uni-lj.si  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič, Maja Jerala  ⁞Jayne-Leigh Thomas Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Indiana University  ⁞Ivo Bizjak, Matija Črešnar, Gašper Rutar,  ⁞Student Building 318 Nejc Dolinar, Manca Omahen Gruškovnjak  ⁞701 E. Kirkwood Ave.  ⁞Bloomington, IN 47403, USA Terenske fotografije  ⁞thomajay@indiana.edu  ⁞Ivo Bizjak  ⁞Borut Toškan Načrt najdišča  ⁞ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo,  ⁞Ivo Bizjak, Aleš Bizjak, Vera Bizjak, Matija Črešnar  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞borut.toskan@zrc−sazu.si Geodetske izmere  ⁞Peter Slana  ⁞Lucija Šoberl  ⁞Organic Geochemistry Unit, School of Risbe predmetov Chemistry, University of Bristol  ⁞Drago Oman, Simona Tomažič  ⁞Cantock’s Close  ⁞Bristol BS8 1TS, UK  ⁞lucija.soberl@gmail.com Fotografije predmetov  ⁞Matija Črešnar, Nejc Dolinar  ⁞Richard Evershed  ⁞Organic Geochemistry Unit, School of Ljubljana, 2022 Chemistry, University of Bristol  ⁞Cantock’s Close Spletna izdaja  ⁞Bristol BS8 1TS, UK  ⁞r.p.evershed@bristol.ac.uk Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne.  ⁞Pieter M. Grootes http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige  ⁞Leibniz Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Christian-albrechts-Universität  ⁞Max-Eyth-Str. 11–13, D-24118 Kiel, Germany  ⁞pgrootes@leibniz.uni-kiel.de  ⁞Clive Bonsall  ⁞School of History, Classics and Archaeology, Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v University of Edinburgh Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani  ⁞Old High School COBISS.SI-ID 127318019  ⁞Infirmary Street ISBN 978-961-7169-30-0 (PDF)  ⁞Edinburgh, EH1 1LT, Scotland  ⁞cbonsall@ed.ac.uk 2 Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geološka slika pokrajine 6 3⁞ Geofizikalna raziskava Branko Mušič 8 ⁞ 3.1 Uvod 8 ⁞ 3.2 Geološka zgradba terena 9 ⁞ 3.3 Geofizikalna metoda in rezultati 10 4⁞ Osnovne stratigrafske plasti in poskus razlage lokalnih geoloških procesov Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar 20 ⁞ 4.1 Razlaga geoloških procesov 20 ⁞ 4.2 Naselbinska dejavnost 33 5⁞ Zgodnja bronasta doba 45 ⁞ 5.1 Opis lončenine 45 ⁞ 5.2 Primerjava lončenine 49 6⁞ Pozna bronasta doba 52 ⁞ 6.1 Kovinske najdbe bronaste dobe 52 ⁞ 6.2 Keramične najdbe 58 ⁞ 6.3 Prežgan stenski omet 102 ⁞ 6.4 Interpretacija naselbinskih ostalin 103 ⁞ 6.5 Mesto Rogoza v pozni bronasti dobi 118 7⁞ Starejša železna doba 121 8⁞ Mlajša železna doba 130 9⁞ Rimsko obdobje Maja Janežič 134 ⁞ 9.1 Stekleni predmeti 134 ⁞ 9.2 Lončenina 134 ⁞ 9.3 Sklep 137 10⁞ Analize 138 ⁞ 10.1 An osteological assessment of cremated remains from the Early Iron Age burial mounds Jayne–Leigh Thomas 138 ⁞ 10.2 Analiza živalskih kostnih ostankov Matija Črešnar, Borut Toškan 140 ⁞ 10.3 Analiza rastlinskih ostankov in njihova razlaga Metka Culiberg, Matija Črešnar 141 ⁞ 10.4 Analiza kamnitih najdb Nina Zupančič, Matija Črešnar 148 ⁞ 10.5 Radiokarbonske analize gradiva Matija Črešnar, Pieter M. Grootes, Tomas Higham, Clive Bonsall, Mihály Molnár 154 ⁞ 10.6 Rezultati analize organskih ostankov iz prazgodovinske keramike Lucija Šoberl, Richard Evershed 164 11⁞ Rogoza 170 ⁞ 11.1 Early Bronze Age 170 ⁞ 11.2 Late Bronze Age 171 ⁞ 11.3 Early Iron Age 173 ⁞ 11.4 Late Iron Age 174 ⁞ 11.5 Roman period 174 12⁞ Literatura 175 13⁞ Katalog stratigrafskih enot Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar 187 ⁞ 13.1 Seznam osnovnih stratigrafskih enot 187 ⁞ 13.2 Zgodnja bronasta doba 192 ⁞ 13.3 Pozna bronasta doba 195 ⁞ 133.4 Starejša železna doba 261 ⁞ 133.5 Novi vek 265 ⁞ 133.6 Časovno neopredeljene strukture 266 14⁞ Katalog arheološkega gradiva 299 ⁞ 14.1 Prazgodovinske najdbe Matija Črešnar 300 ⁞ 14.2 Rimske najdbe Maja Janežič 588 1Uvod V sklopu arheoloških raziskav, ki so spremljale gradnjo (sl. 31). Med posameznimi sektorji so stali profili, ki so omo-slovenskega avtocestnega križa, so bili na AC odseku SK gočali lažje sledenje spremembam v stratigrafiji. Nekaj jih je 04 Slivnica–Miklavž v letu 1997 tudi v bližini Rogoze pri v nadaljevanju tudi grafično predstavljenih (sl. 18−28). Mariboru izvedeni ekstenzivni terenski pregledi. Rezul- Terenske raziskave so potekale v skladu s sprejetimi meto- tati so bili pozitivni in so nakazovali obstoj arheološkega dološkimi standardi, po plasteh, kot so si sledile po strati-najdišča. Po ustaljeni praksi je sledil intenzivni pregled grafskem sosledju.3 Na terenu je bilo poskrbljeno tudi za odprtih njivskih površin. Izkopanih je bilo deset testnih vzorčenje izkopanega zemljenega materiala ter oglja in jarkov, narejene pa so bile tudi geofizikalne prospekcije. kosti, prav ti vzorci pa so kasneje dopuščali izvajanje antra-Rezultati so bili jasni in sledilo je arheološko izkopava- komskih, karpoloških, antropoloških, osteoloških ter ne na- nje, ki je pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič z ZVKDS OE zadnje tudi radiokarbonskih analiz, ki so predstavljene v po-Maribor potekalo v času od 20. maja 1998 do 31. maja sebnih poglavjih. Ob teh so bile takoj po koncu terenskega 1999, ko je bilo območje uradno sproščeno za izvajanje dela ob prvem pregledu arheološkega gradiva predvidene gradbenih del1 (Strmčnik Gulič 1999, 1–2). Raziskave so tudi analize kamnitih in kovinskih najdb. bile omejene na območje uničenja oziroma gradbenega posega v najdišče, kljub temu pa je bila njegova veli- Med poizkopavalnim delom, ki je sledilo, sta bila pregleda- kost izjemna, 600 × 50 m, kar je z nekaterimi razširitva- na vsa dokumentacija in odkrito materialno gradivo.4 Že na mi skupaj znašalo 32176 m2 izkopane površine2 (Djurić začetku je treba opozoriti, da razmerje lončenine po časov-1996–1997; Djurić 1998; Strmčnik Gulič 1999; Strmčnik nih obdobjih, ki izhaja iz kataloga, ni realno. Na najdišču je Gulič 2001a; Strmčnik Gulič 2001b, 122). bila še mnogo večja količina keramičnega posodja iz pozne bronaste dobe, medtem ko so bili posode in odlomki, pripi- Najdišče je bilo razdeljeno na 58 sektorjev, praviloma v veli- sani zgodnji bronasti dobi ter starejši in mlajši železni dobi, kosti 24 × 24 m, ti pa nadalje na kvadrante v velikosti 4 × 4 m izbrani v veliki večini. Najdbe iz rimskega obdobja so bile odkrite le v premešanih plasteh, kar je posledično botrovalo 1  Pri terenskem delu so sodelovali strokovni sodelavci Zavoda za tudi njihovi slabi ohranjenosti, izbrane pa so bile po svoji iz-varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor (Ivan Tušek, Stanko povednosti. Vsako obdobje je obdelano v svojem poglavju, Gojkovič, Saška Colnarič in občasno Marija Lubšina Tušek ter Mihe- največ pozornosti pa je namenjene poznobronastodobnim la Kajzer Cafnik), Pokrajinskega muzeja Maribor (Vesna Koprivnik), naselbinskim strukturam in najdbam. Pokrajinskega muzeja Ptuj (Ivan Žižek, Mojca Vomer Gojkovič), Ko- roškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec (Saša Djura Jelenko), Prva obdelava najdišča je bila opravljena v sklopu doktor- Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (Branko Kerman), Inštituta za skega študija avtorja, ki je potekal pod mentorstvom akad. arheologijo pri ZRC SAZU (dr. Slavko Ciglenečki), samostojni razred. prof. dr. Bibe Teržan in je bil z doktorsko disertacijo za- iskovalci (Dženi Los, Danijela Brišnik, Urša Jarc) ter terenska ekipa ključen leta 2009 (Črešnar 2009). To delo predstavlja tudi Arhej, d.o.o. 2  Najdišče je bilo celostno obdelano v doktorski disertaciji M. Črešnar-jedro predstavljene monografije. ja (2009) z naslovom Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja, ki jo je na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izdelal pod mentorstvom akad. red. prof. dr. Bibe Teržan. Ob tej priložnosti bi se ji rad avtor za vso podporo in nasvete najlepše zahvalil. Prav tako gre zahvala tudi 3  Velikost najdišča, velikost terenske ekipe, uvajanje nove tehnologije Miri Strmčnik Gulič, ki je avtorju gradivo prepustila v obdelavo. Diserin pobiranje višin reliefa s tahimetrom so botrovali tudi razkoraku v tacija je tudi osnova za pričujočo monografijo, ki je bila dopolnjena kakovosti dokumentacije med različnimi izvajalci, ki jo je mogoče na le v nekaterih segmentih, ne pa celostno, zato na nekaterih mestih nekaterih mestih zaznati v različnih besedilih, predvsem pa v poglav- manjkajo reference na novejšo literaturo. Ob tem velja opozoriti tudi ju Katalog stratigrafskih enot. na več objav, ki so že izšle na temo najdišča Rogoza in posameznih 4  Skupaj je bilo v času poizkopavalnih del pregledanih več kot 70.000 obdobij poselitve oziroma rabe tega prostora (npr. Črešnar 2010; kosov keramičnih najdb, skoraj 3000 kosov prežganega stenskega Črešnar 2010a; Črešnar 2012; Črešnar 2014; Črešnar 2021). ometa ter več kot 1000 kosov različnega drugega gradiva. Rogoza, AAS 100, 2022 5 2Geološka slika pokrajine Najdišče Rogoza leži na skrajnem severozahodnem delu Dravsko-Ptujskega polja, tik pod jugovzhodnimi obronki Pohorja, in se potemtakem nahaja na stičišču dveh geo- grafskih svetov, panonskega in alpskega (sl. 1−5). Zahodni del Dravsko-Ptujskega polja je udorina ob tekton- skem robu Pohorja in Kozjaka, nato pa se razširi v široko rečno dolino. V pleistocenu je Drava udorino zapolnila s sili- katnim prodom, ki prekriva kar tri četrtine površja. Preostalo četrtino prekrivajo glineno-ilovnati nanosi, ki so jih čez prod nanesle vode z jugovzhodnega Pohorja in Slovenskih goric. Pohorje je na geografsko podobo območja torej vplivalo s številnimi vodotoki, ki so na svoji nekaj kilometrski dolin- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. ski poti proti Dravi ob obilju vode nosili tudi velike količine gline, ilovice in peska. Ostanki najmanj treh so vidni tudi na obravnavanem arheološkem najdišču. Kot je prav tako mogoče prepoznati na najdišču, je bilo območje zaradi čezmerne količine vode v polpreteklem obdobju podvrže- no tudi agromelioracijskim posegom v obliki jarkov, po vsej verjetnosti pa so tukaj potekale tudi nad pokrajino dvignje- ne struge potokov oziroma izgoni, po katerih je pas doline pod Pohorjem dobil tudi ime »izgonska pokrajina« (Perko 1998, 592–596). Na poselitev območja je vplivala tudi prst. Na nekarbona- tnem produ in pesku sta se na velikem delu Dravsko-Ptuj- skega polja razširila distrični ranker in distrična rjava prst z različno debelino humusnega pokrova, ki sta oba ugodna za gojenje kulturnih rastlin (Lovrenčak 1998, 179–181). Ob zgoraj naštetem je za poselitev obravnavane lokacije najpomembnejša mikrolokacijska geološka dinamika, ki je predstavljena ob opisih osnovnih stratigrafskih plasti. 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo 1 : 100 000. 6 Rogoza, AAS 100, 2022 3 Raziskani predel najdišča Rogoza pri Mariboru na trasi SK 4 Trasa AC in območje najdišča na digitalnem ortofoto 03 Miklavž–Slivnica; podlaga TTN5, listi I272300A, I272400A, posnetku; podlaga DOF5, listi I272361B, I272461B, I273361B I273300A in I273400A; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. in I273461B; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 5 Položaj najdišča na Franciscejskem katastru, AS 3000/M540: m540a01, m540a02, m540a03, m540a04; AS 3000/M697: m697a01, m697a02, m697a03; AS 3000/M756: m756a01, m756a02, m756a03, ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Merilo 1 : 10 000. Rogoza, AAS 100, 2022 7 3Geofizikalna raziskava Branko Mušič 3.1 Uvod podrobnejše paleookoljske interpretacije. Podatki v tem pri- spevku, ki se nanašajo na rezultate arheoloških izkopavanj V sklopu predhodnih arheoloških raziskav na trasi od- in deloma tudi na izsledke geoloških raziskav, so povzeti seka avtoceste pri Rogozi je bilo v času od 30. 4. do 5. po doktorski disertaciji Matije Črešnarja (2009), rezultati in-5. 1998 opravljeno geofizikalno kartiranje z geoelektrič- tenzivnega terenskega pregleda pa so povzeti po poročilu no upornostno metodo (Geoscan RM15) in magnetno Bojana Djurića (1998). metodo (Geoscan FM36) na površini 3,28 ha (sl. 6, 7) (Mušič 1998). Kot pričajo rezultati interpretacije rezultatov geofizikal- ne raziskave, lahko (le) na ta način pridemo do nekaterih Pri geofizikalnih raziskavah za potrebe arheološke prospek- povsem novih spoznanj. Geofizikalne raziskave za potrebe cije imamo le izjemoma možnost primerjave rezultatov z de- arheologije so praviloma (logično) usmerjene v prepozna- janskimi (izkopanimi) oblikami (viri anomalij) na tako velikih vanje anomalij posameznih arheoloških virov (objektov), za površinah. Pravzaprav so predhodne arheološke raziskave kar je s stališča geofizike potrebno relativno visoko razmerje na trasah avtocest verjetno edina takšna možnost v Slove-med signalom (koristna informacija – arheologija) in šumom niji nasploh. Zaradi podrobne arheološke dokumentacije in (vse vrste motenj, tudi geološka podlaga). Povsod, kjer je geološke spremljave so vse naravne in antropogene oblike razmerje med signalom in šumom nizko, gre pravzaprav za ustrezno izrisane, kartirane in natančno opisane, kar omogoča neposredno primerjavo med anomalijami v fizikalnih poljih in viri teh anomalij na velikih površinah, kjer so poleg površina raziskana z geofizikalno metodo arheoloških tudi naravni konteksti zadostno pojasnjeni za površina raziskana s terenskim pregledom meja izkopnega polja t - Dravske terase raziskana površina (3,28 ha) 6 Osnovna geološka karta 1 : 50 000, list Maribor in 7 Površini, raziskani z intenzivnim arheološkim terenskim Leibniz (Žnidarčič, Mioč 1989) in površina raziskana z pregledom in geofizikalno raziskavo, ter meja arheološkega geofizikalno metodo. Raziskana površina se nahaja na eni izkopnega polja. Merilo 1 : 10 000. od dravskih teras (t) s prevladujočo peščeno prodnato sestavo sedimentov in generalno usmeritvijo prodnih sipin vzhod−zahod. 8 Rogoza, AAS 100, 2022 Material Ω (ohm.m) geološkega kartiranja, geofizike in vrtin. V arheologiji so za- prod do 8000 radi kompleksnosti arheoloških in paleookoljskih kontekstov pesek 100−300 sistematična arheološka izkopavanja za geofizikalno meto- melj 20−120 do kot metodo daljinskega zaznavanja pravzaprav edina glina, ilovica 2−50 relevantna povratna informacija v smislu ground truthing. 8 Razponi vrednosti upornosti (ohm. m) za prod, pesek, melj Izraz strukture v smislu geološke rabe uporabljamo zaradi in glino so razmeroma veliki zaradi odvisnosti od sestave boljšega razumevanja principa določanja pomenljivih ozi- in namočenosti sedimentov. Te okvirne vrednosti so bile roma kritičnih vrednosti v fizikalnih poljih, ki so relevantne za upoštevane za opredelitev upornostnih facij, ki predstavljajo opredeljevanje sedimentnih sekvenc kot morebitnih paleo- območja upornosti kot geofizikalni ekvivalent sedimentnim okoljskih indikatorjev za poselitev v arheološki preteklosti. facijam. nekakšno »slepo cono«, ker so amplitude šuma podobne ali večje od signala in zato zakrivajo šibke vire koristnih infor- 3.2 Geološka zgradba terena macij. Ena od takšnih tipičnih situacij so arheološka najdišča na pedosekvencah na produ in pesku (za razlago glej Stritar Krajinskim sistemom oziroma pedosekvencam na produ 1990). Prodne sipine so za upornostno metodo zaradi izra-in pesku moramo zaradi njihove razširjenosti v Sloveniji in zito visoke upornosti (glej sl. 8) izrazita slepa cona (glej npr. predvsem zaradi arheološkega potenciala na področjih reč- Mušič 1999; Mušič 2005; Mušič 2006). nih teras, kjer prevladujejo peščeno-prodnate sipine, posve- titi ustrezno pozornost. Poleg tega imajo arheološke negativne strukture zaradi ve- likega (neustreznega) razmerja med globino in prostornino V nadaljevanju sledi povzetek opisa kvartarnega pokro-pogosto tudi zelo majhen magnetni učinek na današnjem va Dravskega polja po tolmaču Osnovne geološke karte površju in so zaradi tega izven merilnega območja magne-1 : 100.000, list Maribor in Leibniz (Žnidarčič, Mioč 1989), ki je tne metode. V takšnih primerih so seveda deloma upraviče- potreben za korektnejšo oceno potenciala geofizikalne razi- ni komentarji »geofizika ni dala nobenih rezultatov«, ali bolj skave. Najdišče Rogoza se nahaja na rečni terasi reke Drave, določeno »geofizika v primeru negativnih struktur ni dala kjer so rečni sedimenti zastopani s prodom, peščenim pro-nobenih rezultatov«, za razliko od intenzivnega terenske- dom, peskom, meljem in peščeno glino. Na Dravskem polju ga pregleda ipd. Rešitev paradoksa se vsaj deloma skriva v je Drava urezala v že akumuliranem materialu 4 glavne in podatkih, pridobljenih na velikih odkopanih površinah, kjer več vmesnih terasnih nivojev, katerih višine znašajo od nekaj so arheologi sami že večkrat prišli do ugotovitev, ki ponu-metrov do 30 metrov. Večji del terasnih nivojev je že erodira- jajo rešitev v smislu prostorskega odnosa med arheološki- nih in jih ni mogoče slediti kontinuirano, zato so na osnovni mi ostanki, geomorfologijo in npr. zrnavostjo sedimentov v geološki karti terase označene le s simbolom »t« (sl. 6). Med geološki podlagi. Pomembne so ugotovitve, do katerih so terasnimi sedimenti prevladuje predvsem prod (70 %), ki mu prišli pri izkopavanjih na arheološkem najdišču Pod Kotom– sledita pesek (20 %) in peščena glina (10 %). Prodniki so v jug pri Krogu (Šavel 2009), kjer je večina arheoloških ostan- glavnem iz metamorfnih in magmatskih kamenin, v manjši kov ohranjena v prodnih in peščenih sedimentih. Irena Šavel meri pa tudi iz karbonatnih sedimentov. Sortiranost je slaba, v poglavju Geografski in geomorfološki oris najdišča piše: velikost posameznih prodnikov pa spremenljiva, od nekaj »Višji vrhovi sipin so tako ostali na površini, bili so nepopla- centimetrov do par decimetrov. Po starosti terasni sedimenti vljeni in so vse do nastanka potencialna hodna površina. (posamezni nivoji) pripadajo pleistocenu in holocenu. Na teh višjih vrhovih, ki jih poplavne vode niso dosegle, so Po poročilu Tomaža Verbiča, ki je izvajal geološko spremlja-bili v geološko podlago gramoza in peska vkopani prazgo- vo arheoloških izkopavanj (Verbič 2008), so povzeti nekateri dovinski grobovi in zgodnjesrednjeveška zemljanka; v nižje podatki, pomembni za razlago rezultatov geofizikalne raz-ležečih sipinah pa so bili pod plastjo mlajših naplavin odkriti iskave. Verbič (2008) rečne sedimente na najdišču kronolo-sledovi poselitve iz zgodnje bronaste dobe.« ško razvršča takole: najstarejši je peščen prod, pretežno ne- Iz geofizike za potrebe geoloških raziskav vemo, da ciljne- karbonaten, sediment Drave iz obdobja zadnje poledenitve ga objekta zaradi neugodnega razmerja signal/šum pogo- in deglaciacije, ko je Drava nasula obsežen aluvialni vršaj, sto ne odkrivamo neposredno, temveč poskušamo zaradi ki se razprostira po pretežnem delu površine današnjega ugodnejšega razmerja med signalom in šumom prepo-Dravskega in Ptujskega polja. Pleistocenski prod je obli- znati tipično strukturo, v kateri se ciljni objekt lahko naha- koval valovito pokrajino, v kateri so nižja območja kasneje ja. V geologiji modele različnih struktur izdelajo na podlagi zapolnili glineno-ilovnati sedimenti, prineseni z vodotoki z severovzhodnega dela Pohorja. Peščeni, muljasti in drobno Rogoza, AAS 100, 2022 9 prodnati sedimenti so večji del iz obdobja med poselitvijo do globine največ 1,5 m. Razdalja med merilnimi točkami v in po njej (predvsem iz severnega dela najdišča), le v manj-smeri geoelektričnih profilov in razdalja med profili sta bili šini so te plasti starejše. Vkopi (arheološke strukture) segajo enaki in sta znašali v obeh primerih 1 m. skozi distrična rjava tla, nastala na dravskem produ. Verbič Zaradi podobne razdalje med parom premičnih elektrod nadalje sklepa, da daljšega transporta arheoloških ostankov (C1P1) in parom oddaljenih nepremičnih elektrod (C2P2) ni pričakovati. Zglajenost arheološkega materiala je lahko je bila za izračunavanje (navidezne) upornosti uporabljena posledica tudi zelo kratkega transporta, če je material sicer enačba: v koritu, vodni tok pa nima moči, da bi ga prenašal. Prodniki v potočnem koritu so pretežno manjši od 1 cm. Potok je bil ρ = πRd aktiven med samo poselitvijo. Njegovi sedimenti so prekrili ρ – upornost kulturne površine. Vodotok je v koritu nasipaval predvsem R – upor drobnozrnat muljasto peščen prod, izven korita po razlitju d – razdalja med parom premičnih elektrod pa predvsem mulj in peščen mulj. Pogoste limonitne oblo- (enaka ali približno enaka je tudi razdalja med parom ne- ge na stiku muljastega poplavnega sedimenta in distričnih premičnih elektrod) rjavih pokopanih tal (nastala na pretežno nekarbonatnem Enačbo predlaga R. Walker s sodelavci (Resistance meter peščenem produ) v podlagi so posledica izključno naravnih RM15-D, Manual). Vsi rezultati geoelektričnega kartiranja so hidrogeoloških in geokemičnih procesov. Drobnozrnat pe-predstavljeni kot upornost (ohm.m) in ne kot upor (ohm). ščeno muljast prod (sediment potočnega korita) se pojavlja Sicer se pri geoelektričnem kartiranju v arheologiji najpogo-v profilu v lečastih oblikah. steje uporablja kar upor (ohm), ker nas praviloma zanimajo izključno relativne spremembe upora v bočni smeri. 3.3 Geofizikalna metoda in Pri razlagi rezultatov geofizikalne raziskave moramo upo- števati učinek moderne kmetijske izrabe zemljišč (sl. 9). rezultati Mehanske spremembe prvih nekaj dm tal namreč zaradi Geoelektrična upornostna metoda oranja spremenijo njihovo kohezivnost. Ti faktorji, ki so še Geoelektrično kartiranje smo izvajali z metodo elektrodnih vedno slabo razloženi, izdatno vplivajo na površinsko upor-dvojčkov (Twin probes) (glej sl. 7, površina: 3,28 ha). Geoe- nost. Parazitske anomalije pogosto ugotavljamo na parcel- lektrična upornostna metoda temelji na električnem polju, ki nih mejah in tudi v smeri ornic, zato jih moramo odstraniti iz ga pod površjem vzpostavimo preko galvanskega člena in geofizikalne razlage z natančnim opazovanjem topografije para tokovnih elektrod. Z drugim parom elektrod spremlja-površja. Pri arheološki interpretaciji moramo pri tem rav- mo spremembe v potencialni diferenci, ki jo ob poznavanju nati pazljivo, ker so lahko te linearne anomalije tudi posle-toka izrazimo v (navidezni) upornosti določene prostornine. dica starejših parcelacij ali drugih struktur, ki se odražajo v Ta je opredeljena z geometrijskim faktorjem, kot imenujemo sodobnih parcelnih mejah (Scollar 1990). Pri tem pomaga razvrstitev štirih elektrod na površju. Za različne elektrodne dejstvo, da v homogenem mediju dajo pozitivne topograf-razvrstitve dobimo različne vrednosti upora, ki ga šele z ske anomalije praviloma nižje vrednosti od ozadja, medtem enačbami, ki upoštevajo specifični geometrijski faktor, preko se negativne topografske anomalije kažejo kot višje vre- tvorimo v (navidezno) upornost. Metoda elektrodnih dvojč- dnosti od upornosti v neposredni okolici. Učinek sodobne kov, ki se najpogosteje uporablja za geoelektrično kartiranje kmetijske rabe zemljišča najbolje vidimo na rezultatih ge-v arheologiji, je dobila ime po dveh identičnih parih elektrod oelektričnega kartiranja po uporabi filtra nizkih frekvenc (C1P1 in C2P2). En par tokovne in potencialne elektrode je (high pass filter), ki odstrani nizkofrekvenčne, dolgovalovne teoretično neskončno oddaljen od drugega enakega para. anomalije, ki so pogosto posledica učinka geološke podla-Pri takšni medsebojni oddaljenosti orientacija merilnega ge, in poudari visokofrekvenčne, kratkovalovne anomalije, para ne vpliva bistveno na izmerjene vrednosti. ki so v tem primeru v glavnem sodobne parcelne meje in/ ali globoke brazde. Na ta način prepoznamo in odstranimo To metodo praviloma uporabljamo za geoelektrično karti- parazitske linearne anomalije zaradi majhnih topografskih ranje, ker beležimo vrednosti električnega upora do enake oblik, ki so posledica sodobne intenzivne kmetijske izrabe globine, ki je določena z razdaljo med premičnima elektro-zemljišča (sl. 9). dama. Globina dosega pri razdalji 0,5 m pri optimalni vla- žnosti tal znaša največ 1,5 m. Izračunane vrednosti (navide- zne) upornosti predstavljajo integralne vrednosti upornosti 10 Rogoza, AAS 100, 2022 usmerjenost sodobnih parcelnih mej prodne sipine 9 Rezultati „high pass“ filtra pri različnih velikostih okna (A: 3 × 3, B: 5 × 5, C: 10 × 10, za vrednosti upornosti od -3s do +3s). Manjše okno (A) je ustreznejše za prikazovanje parcelnih mej, večje okno (C) pa za prikazovanje mej prodnih sipin. razprostira po pretežnem delu površine današnjega Dra- Upornostne facije5 vskega in Ptujskega polja. Vrednosti (navidezne) upornosti so bile glede na celotni iz- Facija srednjih vrednosti upornosti (sl. 10, 11, 12: f-II, interval merjeni razpon od 52 do 330 ohm.m razvrščene v tri ra- upornosti: 80–120 ohm.m). Peščeni, muljasti in drobnopro- zrede oziroma upornostne facije, ki v splošnem ustrezajo dnati sedimenti so večji del iz obdobja med poselitvijo in po trem tipom rečnih sedimentov, ki so bili opisani pri geološki njej (predvsem iz severnega dela najdišča), le v manjšini so spremljavi arheoloških izkopavanj (glej Verbič 2008) (glej sl. te plasti starejše. 10, 11, 12). Facija nizkih vrednosti upornosti (sl. 10, 11, 12: f-III, interval Facija visokih vrednosti upornosti (sl. 10, 11, 12: f-I, interval upornosti: 50–80 ohm.m). Sedimenti vodotoka iz obdobja upornosti: 120–330 ohm.m). Dravski prod, pretežno nekar-med poselitvijo in po njej. Vodotok (sl. 10: nekdanji vodo- bonaten sediment Drave iz obdobja zadnje poledenitve in tok) je v koritu nasipaval predvsem drobnozrnat muljasto deglaciacije, ko je Drava nasula obsežen aluvialni vršaj, ki se peščen prod. Izven korita po razlitju pa predvsem mulj in peščen mulj. Drobnozrnat poplavni sediment se razprostira 5  Facies oziroma facija je termin, ki se sicer uporablja v sedimentolo-po vsem jugovzhodnem delu raziskane površine. giji za razlago sestave in predvsem mehanizmov odlaganja sekvenc sedimentov, vezanih na točno določeno sedimentacijsko okolje in Za območje facije nizkih vrednosti upornosti (sl. 13: f-III) je ki odražajo posebnosti mehanizmov odlaganja sedimentov v tem značilna odsotnost površinskih najdb ali pa te nastopajo v okolju. Upornostni facies v tem smislu ne predstavlja povsem ustre- sorazmerno manjšem številu na enoto površine v primerjavi znega izraza, vendar rezultati geoelektričnega kartiranja velikih po- z ostalimi upornostnimi facijami. To pripisujemo oblikovano- vršin odražajo razlike v sestavi sedimentov, ki jih lahko predvsem na sti površja iz časa med poselitvijo, ko se je nekdanje površ- podlagi arheoloških izkopavanj in podatkov, pridobljenih z geolo- ško spremljavo izkopavanj, povsem jasno povežemo z določenimi je od prodnih sipin dravskega proda proti jugu polagoma vrednostmi upornosti sekvenc sedimentov, odloženih v različnih se- spuščalo v smeri vodotoka (sl. 13: nekdanji vodotok) s širšim dimentacijskih okoljih. Ker gre za arheologijo pomembne okoljske pasom poplavnega območja, kjer so se iz meandrirajočega informacije, smo si izposodili izraz, ki se nam zdi v tem primeru za korita odlagali pretežno drobnozrnati sedimenti (mulj, pe- naš namen sprejemljiv za razlago izključno lateralnih prehodov med ščen mulj). Arheološka izkopavanja so odkrila korito potoka različnimi okolji sedimentacije. Rogoza, AAS 100, 2022 11 10 Rezultati geoelektričnega kartiranja (52−210 ohm.m) in meje treh upornostnih facij, ki smo jih opredelili kot f-I (visoke vrednosti upornosti; sipine dravskega proda plitvo pod današnjim površjem. S1, S2-deli prodnate sipine tik pod današnjim površjem. s1, s2-deli prodnate sipine relativno globlje), f-II (srednje vrednosti upornosti; peščeni, muljasti in drobnoprodnati sedimenti iz obdobja med in po poselitvi) in f-III (nizke vrednosti upornosti; drobnozrnat muljasto peščen prod, mulj in peščen mulj poplavnega sedimenta nekdanjega vodotoka). 12 Rogoza, AAS 100, 2022 11 Geoelektrična profila Pr 1−Pr 1' (A) in Pr 2−Pr 2' (B). Označeni so razponi (navidezne) upornosti, ki jih pripisujemo trem upornostnim facijam: visokih vrednosti upornosti f-I: 120−280 ohm.m, srednjih vrednosti upornosti f-II: 80–120 ohm.m in nizkih vrednosti upornosti f-III: 50−80 ohm.m. Rogoza, AAS 100, 2022 13 dravski prod (peščen prod): upornostna facija f-I drobnozrnat, muljasto peščen prod: upornostna facija f-II pesek, muljast pesek: upornostna facija f-III(II) mulj in peščen mulj: upornostna facija f-III presek 2 1 2 1b 5 6 7 3 presek 3 2 1 4 5 6 presek 4 2 600 1 5 5a 6 6a 5 3 5a 8 6 presek 8 1 3a 3 395 369b 369a presek 10 1 2 1a 3 600 = 3a 9 = 1304 3a 3b presek 11 1 2 3 600 566 546 12 Tipi sedimentov v geoloških profilih so bili opredeljeni s pomočjo opisov stratigrafskih enot (po Črešnar 2009) in dopolnjeni z opisi geologa (Verbič 2008) ob periodični geološki spremljavi izkopavanj. Položaj profilov v izkopnem polju je označen na sliki 10. 14 Rogoza, AAS 100, 2022 in lečaste preseke nekdanjih korit, ki kažejo na bočne premi-dravski prod (peščen prod): upornostna facija f-I ke potočnega korita. Pri tem je prišlo do erozije dravskega drobnozrnat, muljasto peščen prod: upornostna facija f-II proda v širokem pasu in odlaganja drobnozrnatega po- pesek, muljast pesek: upornostna facija f-III(II) plavnega sedimenta. Na topografsko nižjem delu terena so mulj in peščen mulj: upornostna facija f-III bile ob vodotoku pri izkopavanjih odkrite številne drobne najdbe, ki pa so se glede na današnjo površino nahajale presek 2 1 pod več kot 1 m debelimi naplavinami vodotoka in s tem 2 1b 5 izven dosega sodobne kmetijske mehanizacije. Na drugi 6 7 3 strani lahko zaključimo, da se keramični odlomki pojavljajo v ornici povsod, kjer se pokopana tla na dravskem produ, presek 3 2 v katera so vkopane naselbinske strukture, nahajajo plitvo 1 pod današnjim površjem. Osrednji del naselbine je rahlo 4 5 6 privzdignjen, geološka osnova pleistocenski dravski prod pa se tukaj dviga zelo visoko in leži danes ponekod tik pod presek 4 2 600 ornico. Pleistocenski prod je oblikoval valovito pokrajino, v 1 kateri so nižja območja kasneje zapolnili glineno-ilovnati se- 5 5a 6 6a 5 dimenti, prineseni z vodotoki z JV Pohorja (Črešnar 2009). 3 5a 8 6 Dobra korelacija med arheološkimi najdbami in upornostjo presek 8 nesporno velja za upornostno facijo f-I (sl. 13), kjer ugota- 1 vljamo izrazito pozitivno korelacijo med upornostjo na eni 3a 3 395 strani ter koncentracijo površinskih najdb in prisotnostjo 369b 369a naselbinskih struktur na drugi strani (sl. 14, 15, 16). Visoka koncentracija površinskih najdb in negativnih naselbinskih presek 10 struktur se zelo natančno ujemata z območji najvišjih vre- 1 2 1a dnosti upornosti (za izkopavanja glej sl. 14, 15, 16: S1 in 3 S2). Visoka koncentracija keramike je bila ugotovljena tudi 600 = 3a 9 = 1304 3a 3b na jugozahodnem delu raziskane površine na upornostni faciji f-II (sl. 13). Predvidevamo, da gre za podobno situacijo presek 11 1 2 kot na f-I, a s to razliko, da se na upornostni faciji f-II dravski prod z naselbinskimi strukturami nahaja topografsko nižje 3 600 566 546 od območja upornostne facije f-I in je bil verjetno prekrit s peščenimi, muljastimi in drobnoprodnatimi sedimenti iz ob- dobja med poselitvijo in/ali po njej (sl. 13). Rogoza, AAS 100, 2022 15 13 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in intenzivnega terenskega pregleda (Djurić 1998). Število najdb na enoto površine je veliko na upornostni faciji f-I in na južnem delu facije f-II, medtem ko je za upornostno facijo f-III značilna mestoma odsotnost, mestoma pa bistveno manjša koncentracija površinskih najdb. Na upornostni faciji f-I vidimo, da je število najdb večje na območjih S1 in S2, kjer se nahajajo prodne sipine tik pod današnjo površino, in sorazmerno manjše na območjih s1 in s2, kjer se sipine nahajajo nekoliko globlje. 16 Rogoza, AAS 100, 2022 14 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in negativnih naselbinskih struktur, odkritih pri arheoloških izkopavanjih. Razpon vrednosti upornosti je za A1 in A2 od 52 do 150 ohm.m za B1 in B2: pa od 52 do 180 ohm.m. 15 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in negativnih naselbinskih struktur, odkritih pri arheoloških izkopavanjih. Razpon vrednosti upornosti je za C1 in C2 od 52 do 210 ohm.m za D1 in D2: pa od 52 do 240 ohm.m. Rogoza, AAS 100, 2022 17 16 Primerjava rezultatov geoelektričnega kartiranja in negativnih naselbinskih struktur, odkritih pri arheoloških izkopavanjih. Prikaz upornosti po uporabi postopka uravnavanja kontrastov ( histogram equalisation). 18 Rogoza, AAS 100, 2022 Magnetna metoda nT. Zaradi šibkih magnetnih kontrastov na najdišču se nahaja celotni razpon vrednosti gostote magnetnega pretoka, ki je Magnetna metoda je pasivna metoda, ker z magnetometri uporaben za arheološko interpretacijo, med -3 in +3 nT. To merimo lokalne spremembe v »zunanjem« Zemljinem ma-pomeni, da ločljivost ne zadošča za zanesljivo prepoznavanje gnetnem polju, ki so posledica sprememb v magnetni suscep- šibkih magnetnih virov oziroma je zadovoljiva le na ravnih tibilnosti materialov pod površjem. Pri magnetni prospekciji površinah z minimalnim šumom zaradi morfologije površja. so se uveljavile meritve sprememb v gostoti magnetnega pretoka zemeljskega magnetnega polja (v nT) na (psevdo) Boljšo ločljivost od 0,5 nT, ki je potrebna za lociranje prazgo- gradientni način nasproti meritvam totalnega magnetnega dovinskih negativnih struktur, zanesljivo zagotavljajo samo polja. Gradientni način namreč deluje kot filter nizkih frekvenc novejši protonski magnetometri (npr. Overhauser GEM19) (high-pass filter), ker zelo poudari šibke magnetne anomali-in magnetometri, ki delujejo na principu optičnega črpa- je majhnih objektov na majhnih globinah (signal) in odpravi nja (Optically Pumped Magnetometers), kot je npr. cezijev dolgovalovne anomalije, ki so posledica geološkega ozadja magnetometer Geometrics G-858. S tem magnetometrom (šum). V arheološki stroki je še vedno najpogosteje upora-dosežemo ločljivost 0,1−0,2 nT pri meritvah gostote magne- bljen pretočni gradiometer angleškega proizvajalca Geoscan tnega pretoka totalnega magnetnega polja pri hitrosti od-Research (Fluxgate Gradiometer FM36), ki meri gradient nav- čitavanja 0,2 s. V praktičnem smislu to pomeni, da dobimo pične komponente gostote magnetnega pretoka, ki smo ga pri hitrosti normalne hoje odčitke v smeri profila v intervalih uporabili tudi pri tej prospekciji. Slabost tega magnetometra 15 cm. To so tehnični podatki, ki vsaj teoretično omogoča-je kratka razdalja med obema senzorjema (0,5 m), kar močno jo kartiranje šibkih magnetnih anomalij, ki so v arheologiji poudari anomalije magnetnih virov zelo plitvo pod površjem običajno posledica šibkih kontrastov v magnetni suscepti-oziroma na površju. Zaradi tega vsebujejo magnetogrami bilnosti med tlemi in arheološkimi negativnimi strukturami terenov na globoko zoranih njivah ogromno šuma, ki je po-in/ali neustreznejšega razmerja med globino in prostornino sledica skoraj izključno mikromorfologije brazd (glej sl. 17). arheoloških objektov. Druga pomanjkljivost je relativno slaba ločljivost, ki znaša 1 17 Rezultati magnetne metode. A: razpon vrednosti od -3 do +3 nT, B: razpon vrednosti od -1 do +3 nT, reverzna paleta sivih tonov, C: histogram equalisation, D: absolutne vrednosti od 0 do 4 nT. Pozitivne korelacije med magnetnimi anomalijami in izkopanimi negativnimi strukturami ne moremo zanesljivo določiti. Rogoza, AAS 100, 2022 19 4Osnovne stratigrafske plasti in poskus razlage lokalnih geoloških procesov Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar Kot osnovne stratigrafske plasti predstavljamo tiste, ki 4.1 Razlaga geoloških procesov praviloma prekrivajo večje površine in so, čeprav vsebujejo arheološko gradivo, večinoma naravnega nastan- Matija Črešnar ka. Na najdišču Rogoza gre predvsem za naplavinske Odgovor na vprašanje, zakaj je bilo poseljeno prav osrednje plasti.6 Nanje se navezujejo manj obsežne stratigrafske območje izkopanega najdišča, je kot na dlani, če soočimo enote, prevladujoče antropogenega izvora, ki so pred-stanje stratigrafskih plasti v sektorjih južnega osrednjega in stavljene v poglavju Katalog stratigrafskih enot. Pogosto severnega dela najdišča. Pri plasteh v južnih sektorjih (I– jih lahko povezujemo v strukture, ki so skupaj z najdba- XXV) gre v večji meri za relativno mlade naplavinske sedi- mi v njih neposreden odsev človekovih dejanj. Njihova mente, katerih kronološko zaporedje je do neke mere neja-razlaga in datacija sta predstavljeni v posameznih kro- sno, saj se med seboj pogosto mešajo (sl. 18−22). Celostno noloških poglavjih. gledano je najnižja in s tem najstarejša plast, ki še vsebuje arheološke ostanke, SE 8 ter najmlajša SE 5a. Verjetno gre za pogosto poplavljeno območje, o čemer pričajo tudi mno- go kasnejši jarki za osuševanje kmetijskih površin, ki so se tam ohranili. Okoliščine se delno ponovijo na skrajnem se- vernem delu najdišča, vendar je tukaj delovanje vode manj SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 84 81 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 1 1 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 2 2 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 7 7 SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 84 81 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 1 1 2 2 7 7 18 Presek 1. Merilo 1 : 100. 6  Okoliščini, ki sta močno vplivali tako na koreliranje plasti iz posameznih sektorjev kot na njihovo razlago, sta ponekod pomanjkljivo opisani, saj so bile nekatere plasti komajda omenjene, prav tako je nepopolna grafična dokumentacija, saj plasti pogosto niso bile izri- sane na istem nivoju. To onemogoča grafično predstavitev osnovnih plasti in njihovih odnosov v obliki Harrisove matrike. 20 Rogoza, AAS 100, 2022 obsežno, časovno gledano pa delno nekoliko mlajše. Osre-sektorje še naprej odlagale naplavinske plasti (npr. SE 5a). dnji del naselbine je rahlo privzdignjen, geološka osnova Na območju južneje od sektorja XXVII struge ni bilo več mo-pa so pleistocenski dravski prodi (SE 3). Ti so ponekod po- goče ločiti od okoliških plasti, razlog pa je iskati v plasteh, po kriti še z različnimi nanosi (sl. 27, 28), ponekod pa se dvi- katerih je tekla, saj te niso imele trdnosti gruščnatih plasti v gajo zelo visoko, tako da jih danes prekriva le orna zemlja severnem delu. Vodotok je tukaj lahko meandriral in s tem (sl. 23−26).7 sproti brisal svoja nekdanja korita. Za razumevanje poselitve je poglavitno območje sektorjev XXVI do XXVII, kjer lahko sledimo robu nekdanje terase. Ta se je proti severovzhodu dvigala za približno 0,80 m, s čimer se je poselitveno območje nahajalo nad poplavno ravnico (sl. 29a). Na vznožje terase so pred oblikovanjem ugotovlje- ne nekdanje struge vodotoki postopoma odlagali različne naplavinske sedimente, ki s svojo granulacijo odražajo in- tenzivnost vodnega režima. Najprej je bila odložena pro- dnato-peščena plast (SE 8), sledilo pa je obdobje drugačnih vodnih aktivnosti, kar kažejo finejše peščeno-ilovnate plasti (SE 5, SE 6, SE 6a). Nekoliko severneje je bila odložena plast SE 395. Po tej stopnji je območje zaznamoval vodni preboj, torej trenutek, ko se je oblikovala struga (sl. 29b, 30a, 30b). Preboj je viden v profilu 6 (sl. 23, 24), ki kaže strugo SE 531, ki je prebila enotno naplavinsko plast SE 6. Tudi kasneje so se sorodni procesi še nadaljevali, saj so se v južno ležeče SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 84 81 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 84 81 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 1 1 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 2 2 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 1 1 7 7 2 2 SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 7 7 84 81 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 1 1 2 2 7 7 7  Pleistocenski prodi so oblikovali valovito pokrajino, v kateri so nižja območja kasneje napolnili glineno-ilovnati nanosi, ki so jih prinesli vodotoki z jugovzhodnega Pohorja. Rogoza, AAS 100, 2022 21 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 1b – temno rjava, polmastna, zbita, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 163 162 161 160 159 158 157 156 155 1 SE 1 1 2 6 6 SE 2 5 SE 7 1b 7 7 19 Presek 2. Merilo 1 : 100. SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 4 – svetlo rjava peščeno ilovnata prst SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 1 1 SE 4 – svetlo rjava peščeno ilovnata prst 2 4 2 SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst 5 5 5 4 SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast 6 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 1 1 2 4 2 5 5 5 4 6 20 Presek 3. Merilo 1 : 100. 22 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 1b – temno rjava, polmastna, zbita, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 7 – svetlo rjava, ilovnata plast 163 162 161 160 159 158 157 156 155 1 SE 1 1 2 6 6 SE 2 5 SE 7 1b 7 7 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 4 – svetlo rjava peščeno ilovnata prst SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 4 – svetlo rjava peščeno ilovnata prst 1 SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst 1 2 SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast 4 2 5 5 5 4 6 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 1 1 2 4 2 5 5 5 4 6 Rogoza, AAS 100, 2022 23 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 6a – sivo rumena, peščeno-ilovnata naplavinska plast SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 1 SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod 2 1 2 600 SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast 5 5a 5a 6 5 6a SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst 5 6 6 SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst 5a 3 5a 8 3 6 5 SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 6a – sivo rumena, peščeno-ilovnata naplavinska plast SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 575 576 577 578 SE 1 – 579 temno rjava, polmastna, z dr 580 obnim gruščem mešana humozna orna plast 581 582 583 584 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 1 SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst 2 1 SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst 2 600 5 5a SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast 5a 6 5 6a 5 6 SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast 6 5a SE 212 – temno rjavosiva plast z veliko proda 3 5a 8 3 6 5 SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 21 Presek 4. Merilo 1 : 100. SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast 1 2 1 SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast 5a 600 5 5a 5 SE 212 – temno rjavosiva plast z veliko proda 6 212 6 SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 8 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 1 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 2 1 5a SE 5 – temno siva mastna ilovnata prst 600 5 5a 5 SE 6 – zelenosiva sipka peščena plast 6 212 6 SE 7 – svetlo rjava ilovnata plast 8 SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 530 – svetlo rjava do sivorjava zbita peščeno ilovnata plast SE 541 – sivo sipko zemljeno polnilo 22 SE 542 – sivo sipko zem Presek 5. Merilo 1 : 100. ljeno polnilo SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 798 781 772 755 746 729 1 600 2 530 6 541 6 5 8 531 542 7 23 Presek 6. Merilo 1 : 100. 24 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 6a – sivo rumena, peščeno-ilovnata naplavinska plast SE 6a – sivo rumena, peščeno-ilovnata naplavinska plast SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 575 576 577 578 579 580 581 582 583 575 584 576 577 578 579 580 581 582 583 584 1 1 1 2 2 600 2 1 2 5 5a 5a 600 6 5 6a 5 5 5a 5a 6 6 5 6a 6 5 6 5a 6 6 5 5a 3 5a 8 3 3 5a 8 3 6 5 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 5 – temno siva, mastna, ilovnata prst SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 5a – oranžno rumena, mastna, ilovnata prst SE 212 – temno rjavosiva plast z veliko proda SE 6 – zeleno-siva, sipka, peščena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast SE 212 – temno rjavosiva plast z veliko proda SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 1 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 2 1 5a SE 5 – temno siva mastna ilovnata prst 600 5 5a 5 SE 6 – zelenosiva sipka peščena plast 6 212 6 1 SE 7 – svetlo rjava ilovnata plast 8 2 1 5a 600 SE 8 – temno siva, sipka, prodnato peščena plast 5 5a 5 6 212 6 SE 530 – svetlo rjava do sivorjava zbita peščeno ilovnata plast SE 541 – sivo sipko zemljeno polnilo 8 SE 542 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast S SE 1 – E 1 – temno rjava polmastna, z dr temno rjava polmastna, z dr obnim gruščem mešana humozna or obnim gruščem mešana humozna or na plast na plast 798 781 772 755 746 729 SE 2 – SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 5 – SE 5 – temno siva mastna ilovnata pr temno siva mastna ilovnata prst st 1 SE 6 – SE 6 – zelenosiva sipka peščena plast zelenosiva sipka peščena plast 600 2 SE 7 SE 7 – – svetlo rjava ilovnata plast 530 svetlo rjava ilovnata plast 6 541 6 5 SE 8 – tem SE 8 – tem no siva, no siva, sipka, pr sipka, pr odnato peščena plast odnato peščena plast SE 530 – svetlo rjava do sivorjava zbita peščeno ilovnata plast 8 531 542 SE 530 – svetlo rjava do sivorjava zbita peščeno ilovnata plast 7 SE 541 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 541 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 542 – sivo sipko zem SE 542 – sivo sipko zem ljeno polnilo ljeno polnilo SE 600 – tem SE 600 – tem no rjava pr no rjava pr odnato zemljena plast odnato zemljena plast 798 798 781 781 772 772 755 755 746 746 729 729 1 1 600 600 Rogoza, AAS 100, 2022 25 2 2 530 530 6 6 541 541 6 6 5 5 8 8 531 531 542 542 7 7 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 610 – rumenorjava ilovnata gramozna plast SE 658 – sivorjava ilovnata prst SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 610 – rumenorjava ilovnata gramozna plast SE 658 – sivorjava ilovnata prst 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 1 1 610 3 658 656 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 1 1 610 3 658 656 24 Presek 7. Merilo 1 : 100. SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 369a – sivorjava ilovnata plast SE 369b – siva prodnata plast na dnu struge SE 395 – svetlo rjava oz. rumenorjava ilovnata plast 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 1 1 1 SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod 3a SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast 3 369a 369b SE 369a – sivorjava ilovnata plast 395 SE 369b – siva prodnata plast na dnu struge SE 395 – svetlo rjava oz. rumenorjava ilovnata plast 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 1 1 1 3a 3 369a 369b 395 25 Presek 8. Merilo 1 : 100. SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod 1025 1010 999 984 973 958 SE 1 1 3 3 26 Presek 9. Merilo 1 : 100. 26 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 610 – rumenorjava ilovnata gramozna plast SE 658 – sivorjava ilovnata prst SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav r S ečni pr E 1 – od temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 610 – rumenorjava ilovnata gramozna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 658 – sivorjava ilovnata pr SE 610 – st rumenorjava ilovnata gramozna plast SE 658 – sivorjava ilovnata prst 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 1 1 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 610 3 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 658 656 1 1 610 1 1 3 658 610 3 656 658 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 656 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast SE 369a – sivorjava ilovnata plast SE 369a – sivorjava ilovnata plast SE 369b – siva prodnata plast na dnu struge SE 369b – siva prodnata plast na dnu struge SE 395 – svetlo rjava oz. rumenorjava ilovnata plast SE 395 – svetlo rjava oz. rumenorjava ilovnata plast 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 1 1 1 SE 3 – temno rdečerjavi rečni prod 1 1 3a 1 SE 3a – temno rjava, sipka, peščeno prodnato zemljena plast 3 3a 369a 369b SE 369a – sivorjava ilovnata plast 369a 395 3 SE 369b – siva prodnata plast na dnu struge 369b 395 SE 395 – svetlo rjava oz. rumenorjava ilovnata plast 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 1 1 1 3a 3 369a 369b 395 SE 1 – temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod 1025 1010 999 984 973 958 SE 1 1 3 3 Rogoza, AAS 100, 2022 27 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 3a = SE 600 – temno rjava sipka peščeno prodnato zemljena plast SE 3b – temno rjava mastna prodnato-ilovnata plast SE 9 = SE 1304 – sivorumena ilovnata plast SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 3a = SE 600 – temno rjava sipka peščeno prodnato zemljena plast 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 SE 3b – temno rjava mastna prodnato-ilovnata plast 1 SE 9 = SE 1304 – sivorumena ilovnata plast SE 1 2 2 1 3a = 600 SE 3a 3b 3a = 600 9 = 1304 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 1324 1323 1322 1321 1320 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 SE 3 – temno rdečerjav rečni prod 1 SE 1 SE 546 – sivo sipko zemljeno polnilo 3a = 600 SE 566 – 2 temno sivorjavo sipko zemljeno polnilo 2 1 SE 3a 3b 3a = 600 SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 9 = 1304 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 27 Presek 10. Merilo 1 : 100. SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 SE 546 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 566 – temno sivorjavo sipko zemljeno polnilo 2 2 SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 1 1 SE 3a 600 600 3 3 546 566 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 2 2 1 1 SE 3a 600 600 3 3 546 566 28 Presek 11. Merilo 1 : 100. 28 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 3a = SE 600 – temno rjava sipka peščeno prodnato zemljena plast SE 3b – temno rjava mastna prodnato-ilovnata plast SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 9 = SE 1304 – sivorumena ilovnata plast SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 3a = SE 600 – temno rjava sipka peščeno prodnato zemljena plast SE 3b – temno rjava mastna prodnato-ilovnata plast SE 9 = SE 1304 – sivorumena ilovnata plast 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 1 SE 1 2 2 1 3a = 600 SE 3a 3b 3a = 600 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 9 = 1304 1 SE 1 2 2 1 3a = 600 SE 3a 3b 3a = 600 SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast 9 = 1304 SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 546 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 1 – temno rjava polmastna, z drobnim gruščem mešana humozna orna plast SE 566 – temno sivorjavo sipko zemljeno polnilo SE 2 – svetlo rjava ilovnata peščena plast SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast SE 3 – temno rdečerjav rečni prod SE 546 – sivo sipko zemljeno polnilo SE 566 – temno sivorjavo sipko zemljeno polnilo SE 600 – temno rjava prodnato zemljena plast 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 2 2 1 1 SE 3a 600 1468 600 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 3 3 546 566 2 2 1 1 SE 3a 600 600 3 3 546 566 Rogoza, AAS 100, 2022 29 29a Digitalni model reliefa (DMR) geološke podlage (SE 3, SE 7) na območju sektorjev XXVI do XXVIII (po: Novšak et al. 1999). 30 Rogoza, AAS 100, 2022 29b Sektor XXVIII; A) DMR geološke podlage (SE 3, SE 7), B) DMR naplavinskih plasti (SE 5, SE 6) in struge vodotoka (SE 531) (po: Novšak et al. 1999). Rogoza, AAS 100, 2022 31 30a Pogled na nekdanjo strugo potoka v sektorju XXIX. 30b Pogled na nekdanjo strugo potoka po dežju v sektorju XXXII. 32 Rogoza, AAS 100, 2022 4.2 Naselbinska dejavnost keramičnimi najdbami so zastopane različne oblike skled (G105, G110, G113), v dveh primerih prav tako okrašene Takšna je najverjetnejša slika geološkega oblikovanja ob- s poševnimi kanelurami. Ob tem se pojavi tudi specifična močja, ki pa jo je nekoliko bolj zapleteno povezati z na- oblika razčlenjenega rebra (G107) in vrezan okras v obliki selbinskimi dejavnostmi (sl. 31−33). Najnižja plast, v kateri šrafiranih trikotnikov (G104). Vse omenjene najdbe so v po-so bile odkrite arheološke najdbe, je plast SE 8. Ta je med dobnih kontekstih znane od Ha A naprej, težišče pojavljanja drugim vsebovala odlomek lončenine, ki bi ga morda lahko nekaterih pa je iskati v zgodnjem Ha B. Tudi iz te plasti je označili za zgodnjebronastodobnega (G95),8 poškodovano bil odvzet vzorec oglja za radiokarbonsko analizo, ki sodi v kladivasto sekiro iz serpentinita (G133) in brezoblično ka-obdobje med 1131 in 989 cal BC (2σ-87,1 %). pljico bakra (G129), ki sta natančneje obravnavana v po- sebnih poglavjih.9 Nekatere druge keramične najdbe v plasti Če izhajamo tako iz tipološke podobnosti gradiva kot iz (G132, G136 – Sk1, G137, G138) imajo najboljše primerjave vseh omenjenih radiokarbonskih datumov, so bile razme-na Olorisu in v Rabelčji vasi, zopet druge sicer tipološko ne- re na raziskanem območju v tem časovnem obdobju do- izpovedne pa izstopajo po izredni trdosti (npr. G130, G131, kaj pestre. Po odložitvi prodnato-peščene plasti SE 8 je na G135).10 Arheološko torej ne gre za časovno homogeno območju nekaj časa vladal vodni režim, ki ni prinašal novih gradivo, ki pa je vsekakor terminus post quem za nastanek sedimentov. Nato pa so je v krajšem času odložilo več raz-plasti, za katero je po prodnato-peščeni sestavi sodeč ver- ličnih plasti, kar govori tudi o menjavanju struge v zgornjem jetneje, da je nastala v krajšem časovnem obdobju. Plast je toku vodotoka. Vprašanje seveda ostaja, kako je arheološko bila datirana tudi z radiokarbonsko analizo, po kateri sodi gradivo prišlo v omenjene plasti. Najbolj pomenljivo je vi-oglje iz te plasti v obdobje 1776–1625 cal. BC (2σ-82,7 %), soko število odlomkov keramike, pa tudi prežganega sten-kar pa je ponovno verjetno le orientacijska datacija. Plasti, ki skega ometa v plasti SE 6, kar bi morda lahko govorilo o se nahajajo nad njo, SE 5, SE 6 in SE 6a, prav tako vsebujejo poplavi naselbinskega prostora in o odnašanju materiala z premešano gradivo, pri vseh pa gre za finejše sedimente, ki južnega dela naselbine. kažejo na umirjanje vodnega režima. Najstarejša odlomka Podobne razmere lahko razberemo tudi iz kasnejšega iz te plasti lahko po značilni fakturi in odtisih v obliki nasnu-stratigrafskega zapisa. V strugi je najnižja gruščnata plast te vrvice (G70, G126) datiramo v zgodnjo bronasto dobo. SE 542, ki ni vsebovala arheoloških najdb. Sledile so ji bolj Medtem pa zasledimo še odlomke skled, okrašenih s po-fine plasti, bogate z najrazličnejšimi arheološkimi najdbami, ševnimi kanelurami (G67, G85, G154), ki se pri nas ne po- od odlomkov lončenine do prežganega stenskega ometa. V javljajo prej kot v Ha A, v podoben čas pa lahko postavimo strugo in na območje tik ob njej, ki je bilo občutno nižji od tudi amforo variante A3b (G86). Plast SE 6 je ob tem vse-vzhodno ležečega dela terase, so nato kasneje, ob poselitvi bovala še okrašeno bikonično glavico igle (G78), ki jo lahko oziroma po njenem koncu, erodirale naselbinske plasti. Če datiramo v starejše oziroma v začetek mlajšega žarnogro-preverimo razprostranjenost najdb v plasteh sektorjev XX do biščnega obdobja. Oglje, odkrito v eni izmed njih, SE 6, je XXXIII, ugotovimo, da se je izredno majhna količina naha-bilo analizirano z radiokarbonsko metodo, ki ga datira v čas jala na višjem delu poselitvene terase, nasprotno pa je bilo 1122–968 cal BC (2σ-88,3 %). Za časovno določevanje ge-mnogo raznovrstnih najdb pripisanih plastem v vodotoku in oloških procesov je pomembna tudi plast SE 208, odkrita v ob njem (sl. 34). Da je šlo za prenašanje z vodno silo, doka-temnorjavosivi naplavinski plasti z veliko proda SE 212. Gre zuje tudi zaobljenost številnih odlomkov keramike. Glede na torej za najzgodnejše naplavinske sedimente, ki so se od-opise in risbe oziroma profile, ki jih imamo na voljo, je med ložili, potem ko se je s prebojem peščeno-ilovnatih plasti zasutji struge SE 212 = SE 531 = SE 656 = SE 369 najverje- (SE 5, SE 6) izoblikovala struga nekdanjega vodotoka. Med tnejše povezovanje SE 530, SE 658 (SE 658a) in SE 369a, kar lahko preverimo tudi na nivoju pripisanih odlomkov kera-8  Gre za odlomek iz drobnozrnate lončarske gline, žgan oksidacijsko, mike (presek 8). Za dataciji najjužnejšega dela (SE 530) so na površini pa ima delno še ohranjen rdeč glinen premaz. Po primer- najpomembnejše najdbe glavica bronaste igle (G166), ki javah sodeč bi lahko sodil med lončenino, ki je pripisana lokalnim se pojavlja v Ha A in zgodnjem Ha B, lonec variante L7b različicam lengyelske kulture mlajšega neolitika, katere absolutno kronološko mesto je v prvi polovici 5. tisočletja pr. n. š. (Budja 1994, (G178), ki je sočasen, ter skodelica s presegajočim kolenča-20, fig. 5; Šavel 1994, 39–50; Tomaž 1997, 119, 129; Guštin 2005, 14–17, stim ročajem G179 (Skd1a), značilna za Ha B. Starejši, dati-sl. 2, 3; Tomaž 2005, 115–116, sl. 6; Tomaž, Velušček 2005, 88–89; Turk, ran v čas zgodnje pozne bronaste dobe, je lahko le odlo-Svetličič 2005, 68–73). mek dna na nogi G177 (D5b). V plasti SE 658 so slednjemu 9  Za natančnejšo obravnavo glej: Analiza kamnitih najdb in njihova sočasni skleda G279 (Sz1) in dna, okrašena z odtisi prstov interpretacija in Kovinske najdbe bronaste dobe. (G460, G462 – D3). V obdobje Ha A sodijo med drugim 10  Za natančnejšo obravnavo glej: Tipologija in kronologija lončenine. Rogoza, AAS 100, 2022 33 LVII LVIII raziskano območje presek kvadrant 4 × 4 m LVI LV LIII LIV LII LI XLIX L XLVIII XLVI presek 11 XLV XLVI XLIV XLI I presek 10 XLI XLI XL XXXIX XXXVII XXXVIII XXXVI XXXV presek 9 XXXIII XXXIV presek 8 XXXII XXXI presek 7 XXIX XXX presek 6 XXVIII XXVII XXVI XXIII XXIV XXV presek 5 XXII XXI XX presek 4 XVII XVIII XIX XVI XV XIV XI XI XIII presek 3 X IX VI VIII presek 2 VI V IV presek 1 I I I I 31 Območje najdišča s sektorji in preseki. Merilo 1 : 2500. 34 Rogoza, AAS 100, 2022 odlomek fasetiranega ročaja G264 (R3g), skodelica G269 se delovanje vode tudi kasneje ni umirilo. Tako smo odkrili (Skd4a), amfora G430 (A3c) in odlomki fasetiranih izvihanih najdbe, ki so po svojih značilnostih nedvomno datirane v ustij (G274, G445, G478), tudi kasneje pa se lahko pojavita zgodnjo bronasto dobo (npr. G243, G245, G252). Ob njih skodelica G287 (Skd4c) in kroglast lonec z usločenim vratom se pojavi skleda z na notranji strani odebeljenim ustjem G466 (L8a). V obdobje Ha B najverjetneje sodijo kroglast vrč (G241 – So2), ki jo lahko povezujemo predvsem z zgodnjo z usločenim vratom G446, dva primera kolenčastih ročajev in srednjo pozno bronasto dobo. V starejšo žarnogrobiščno (G465, G488) in predilno vretence, okrašeno z vtisnjenimi obdobje lahko nato datiramo skledo z na notranji strani od-krožci (G275). Večina najdb, kot so sklede in veliki shramb- rezanim ustjem variante So1b (G224) in odlomke na notranji ni lonci, pripada repertoarju Ha A in Ha B. Tudi plast pod strani fasetiranih izvihanih ustij (npr. G226, G236). Sledita njo SE 658a premore podoben keramični zbir. Pripisano ji je velika skleda variante Sv3d (G411) in amfora variante A3b dno na nogi, ki ga morda lahko datiramo na začetek zgo- (G412), ki sta prisotni predvsem v kontekstih Ha A, a ju za- dnje pozne bronaste dobe (G297 – D5b), nekoliko kasnejši sledimo tudi kasneje. Tako za Ha A kot Ha B so značilni pa sta skleda s fasetiranim uvihanim ustjem (G296) in skleda okrašena skleda G357 (Sv3b), kroglasta amfora G413 (A3a) G306 (Sv3c), ki sta značilni za obdobje Ha A. Medtem ko je ter trebušast lonec z visokim koničnim vratom G361 (L7b). konična skleda G303 (Sz3b) značilna tako za obdobje Ha A Nato pa so tu še predmeti s predvsem mlajšežarnogrobišč- kot Ha B, pa so odlomek sklede G304 (Sz4b) ter okrašena nimi vzporednicami, kot sta skodelica s presegajočim ro-odlomka G292 in G300 verjetno mlajšežarnogrobiščni. Ker čajem G410 (Skd4b) in kolenčast ročaj G390 (R4a). Plast je je bil najsevernejši del struge dokumentiran nekoliko dru-vsebovala tudi večjo količino oglja, z radiokarbonsko meto- gače in je večina najdb pripisana kar strugi (SE 369), smo do datiran vzorec pa kaže na čas 1210–1015 cal BC (2σ-95,4 najdbe preučili kot celoto. Slika se po pričakovanju ponovi. %).12 Datacija je celo starejša od tistih, ki označujejo nasta-Najzgodnejši sta skledi G572 (Sv1b) in G622 (Sv1a), s parale- nek vodotoka, prav tako pa preddatira nekatere naselbinske lami predvsem v zgodnji pozni bronasti dobi. V čas Bd D/Ha strukture. Datumov, pridobljenih iz naplavinskih plasti, ki naj A lahko datiramo skledo, okrašeno s poševnimi kanelurami bi pomagali časovno opredeliti geološke dogodke, torej ni-G582 (Sv3e), sočasna pa sta tudi skodelica s presegajočim kakor ne smemo uporabljati brez premisleka, saj predvsem ročajem G604 (Skd4c) ter odlomek fasetiranega ustja G599 slednji vzbuja argumentirano nezaupanje v datacije vzorcev (U2k). Večina drugih najdb, kot so veliki shrambni lonci (npr. iz plasti, ki so zapolnjevale vodotok. G603) in sklede s poševno kaneliranimi uvihanimi ustji (npr. Severno oziroma severovzhodno od območja vodotoka G561, G571, G595), se pojavlja tako v Ha A kot Ha B. Za sledimo arheološkim ostalinam, ki so delo človeških rok in slednje pa sta značilnejši skleda variante Sz4b (G575) ter jih pripisujemo prazgodovinski poselitvi.13 Večinoma gre le amfora variante A1b (G610). Kot lahko torej razberemo iz za najnižje ostanke jam, medtem ko o t. i. hodni površini ne najdb, je do uničenja naselja prišlo pred postavitvijo starej-moremo govoriti. To valovito območje se je namreč sča- šeželeznodobnih gomil v severnem delu najdišča, saj v stru- soma zravnalo, k čemur je v dobršni meri prispevala tudi gah nismo našli niti enega odlomka takšne lončenine, ki jo intenzivna poljska obdelava. Rezultat je viden na profilih iz nekaterih plasti z najdišča Rogoza sicer poznamo. Ob tem sektorjev južnega dela naselbine (preseki 7–8; sl. 24–25), pa je zanimivo tudi, da se najdbe iz plasti, ki naj bi ležale ena kjer opazimo, da orna prst pogosto leži neposredno na ge-nad drugo (SE 658 in SE 658a), časovno ne razlikujejo, med ološki osnovi. drugim pa smo v obeh našli tudi odlomke, ki pripadajo iste- mu predmetu. To pa pomeni, da je do obeh poplav prišlo Kot že rečeno, je večina jam vkopana v plast SE 3, ki ji je v izredno kratkem času.11 Morda pa lahko konec življenja v pripisano tudi nekaj najdb, ki so verjetno ležale na njeni po-naselbini iz Rogoze povežemo prav z vremenskimi nevšeč- vršini. Njihov časovni razpon je širok, saj sodi ena najdba nostmi, zaradi katerih so se vodotoki s Pohorja okrepili do te v zgodnjo bronasto dobo (G57), večino drugih, ki jih lah-mere, da so dobršen del naselbinskih ostankov z vrha terase ko opredelimo, pa datiramo v starejše in mlajše žarnogro-dobesedno prestavili na nižji del terase in v strugo potoka. biščno obdobje. To so sklede z vodoravno fasetiranimi ustji (G897, G901, G903), značilne za Ha A, ter različne sklede Najvišje ležeča plast, ki jo še lahko povezujemo z vodoto- (G899, G900), ki se lahko pojavijo tudi kasneje v Ha B. Nad kom, saj ga prekriva, je SE 610, ki ponovno vsebuje arheo- loške najdbe širokega časovnega razpona, dokazuje pa, da 12  Glej: Die Radiokarbondatierung der Proben aus Rogoza bei Maribor – KIA37294. 11  Tukaj gre za odlomka svitka G268 in G305, ki sta bila najdena v 13  Sledovi poselitve, ki so bili odkriti južno, so bili praviloma vkopani različnih plasteh (SE 658 in SE 658a) in različnih kvadrantih (SE 826, v višje plasti, najdbe, odkrite v njih, pa so pogosto premešane. Te t. i. SE 851) ter sta bila ob odkritju oddaljena več kot osem metrov. stratigrafske enote so predstavljene v nadaljevanju. Rogoza, AAS 100, 2022 35 LVII LVIII raziskano območje LVI LV geološke plasti zgodnja bronasta doba pozna bronasta doba starejša železna doba neopredeljeno LIII LIV recentno neopredeljeno LII LI XLIX L XLVIII XLVI XLV XLVI XLIV XLI I XLI XLI XL XXXIX XXXVII XXXVIII XXXVI XXXV 36 XXXIII XXXIV XXXII XXXI XXIX XXX XXVIII XXVII XXVI XXIII XXIV XXV XXII XXI XX XVII XVIII XIX XVI XV XIV XI XI XIII X IX VI VIII VI V IV I I I I LVII LVIII raziskano območje LVI LV geološke plasti zgodnja bronasta doba pozna bronasta doba starejša železna doba neopredeljeno LIII LIV recentno neopredeljeno LII LI XLIX L XLVIII XLVI XLV XLVI XLIV XLI I XLI XLI XL XXXIX XXXVII XXXVIII XXXVI XXXV XXXIII XXXIV XXXII XXXI XXIX XXX XXVIII XXVII XXVI XXIII XXIV XXV XXII XXI XX XVII XVIII XIX XVI XV XIV XI XI XIII 32 (strani 36–37) Pregledni načrt X IX ugotovljenih arheoloških naselbinskih ostalin. Merilo 1 : 1000. 37 VI VIII VI V IV I I I I njo so bile na različnih mestih zabeležene plasti SE 9, ki jo SE 999, ki so ju izkopavalci že pri terenskem delu enačili, enačimo s SE 1304a, nato SE 9a, ki jo enačimo s plastema tako da lahko s tem poenotimo tudi njuno datacijo. SE 1260 in SE 1304, ter SE 601 in SE 999a. Gre za različne Plast, ki bi jo lahko priključili tej trojki, saj se časovno ujema-naplavinske plasti, v katere so bile ponekod vkopane jame jo, je že obravnavana plast SE 610, ki predstavlja erodiran za sohe in druge strukture, pomembnejših najdb pa ni bilo. material, ki je na določenih mestih kot zadnji prekril strugo. Prav tako nad SE 3, delno pa tudi nad katero izmed pravkar Če sestavimo razprostranjenost keramike po vseh treh po-omenjenih plasti, je bila plast SE 3a, na nivoju katere so se sameznih plasteh, SE 3a, SE 600 in SE 999, dejansko po-ponekod, predvsem v sektorju XXXVII, že videle jame za krijemo celotno naselbinsko območje. Ker gre za glavne sohe in druge strukture. Njena datacija, ki izhaja iz velikega plasti, ki so vse vsaj delno ležale na geološki osnovi SE 3, števila arheoloških najdb, je razpeta od zgodnje bronaste jih lahko pogojno združimo v glavno kulturno plast, ki je dobe, ki jo označuje manjšina najdb (npr. G711, G714– bila najmanj poškodovana in tako ponuja največ podatkov G715, G718, G720, G1076), pa vse do mlajšega žarnogro- o rabi prostora (sl. 31), najdbe v njih pa smo uporabljali pri biščnega obdobja.14 Velika večina najdb pa je datirana v časovni opredelitvi posameznih ostalin stavbnih objektov in ožje časovno obdobje. Dno, okrašeno z odtisi prstov (G509 gospodarstev. – D3), ima analogije le na koncu srednje in v zgodnji pozni bronasti dobi, v starejšežarnogrobiščno obdobje pa lahko nedvomno uvrstimo kaneliran ročaj G808 (R1j), verjetno pa tudi ročaj trikotnega preseka G803 (R1g) in kakšno od na notranji strani fasetiranih izvihanih ustij (G702 – U2k, G710 – U2e). Mlajši so kolenčasti ročaji (G699 – R4a) ter nekateri značilni mlajšežarnogrobiščni okrasi, kot so odtisi koleščka (G727) in različni vrezani motivi (G696, G932). Velika večina najdb, kot so odlomki najrazličnejših skled in loncev, pa po- novno sodi v časovni okvir Ha A in (zgodnjega) Ha B. Kot že omenjeno v opisih posameznih plasti, so nekateri s pravkar obravnavano SE 3a vzporejali še eno arheološko bogato plast SE 600. Z vidika najdb je bilo njihovo pred- videvanje pravilno. Ponovno zasledimo najdbe iz zgodnje bronaste dobe (npr. G63, G220, G1248–G1249, G1269) in morda tudi iz začetka srednje bronaste dobe (G1110), veči- na najdb pa je spet kasnejših. Tunelast držaj G1146 (Dr1a) in držaj z vbočenima stranskima ploskvama G219 (Dr2b) lahko vzporejamo z obdobjem konca srednje in začetka pozne bronaste dobe, sočasna pa je tudi skleda z izvihanim ustjem G190 (Sv1a). V Ha A sodita skledi s horizontalnimi fasetami (G1120, G1199), veliko pa je posodja, kot so sklede, okra- šene s poševnimi kanelurami, katerih uporaba se iz Ha A nadaljuje v Ha B. Kot predvsem mlajšežarnogrobiščne lahko označimo skledi G195 (Sz2a) in G196 (Sz4a), nekaj odlom- kov, okrašenih z vrezanim okrasom (G222, G347, G348), in izbočen ročaj, okrašen z navpičnimi kanelurami G333 (R3f). Naslednja plast, ki jo po vseh pridobljenih podatkih lah- ko povežemo z obravnavanima, je plast SE 999. Nekatere najdbe (G804–G815) so bile pripisane tako plasti SE 3 kot 14  Nekaj najdb je še kasnejših, kot na primer čolničasta fibula (G787), 33 (strani 39–43) Pregledni načrt ugotovljenih arheoloških ki je tukaj brez konteksta, s sočasnimi najdbami pa je obdelana v naselbinskih ostalin z interpretiranimi objekti in ognjišči. posebnem poglavju. Merilo 1 : 500. 38 Rogoza, AAS 100, 2022 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 LVII LVIII 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 raziskano območje struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d LVI LV 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b Ognjišče 8 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b XLIX L 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a Stavbni objekt 33 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a XLVIII XLVII 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 39 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 XLIV XLIII 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 XLI XLII 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 Ognjišče 3 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 XL Stavbni XXXIX 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 Stavbni 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni objekt 18 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 Ognjišče 2 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 Stavbni objekt 11 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 Gospodarstvo 1 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 Stavbni objekt 2 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 Stavbni objekt 1 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 LVII LVIII 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 raziskano območje struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d LVI LV 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b Ognjišče 8 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b XLIX L 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a Stavbni objekt 33 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a XLVIII XLVII 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 XLIV XLIII 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 XLI XLII 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 Ognjišče 3 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 XL Stavbni XXXIX 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 Stavbni 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni objekt 18 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 Ognjišče 2 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 Stavbni objekt 11 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 Gospodarstvo 1 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 Stavbni objekt 2 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 Stavbni objekt 1 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 LVII LVIII 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 raziskano območje struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d LVI LV 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b Ognjišče 8 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b XLIX L 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 Stavbni objekt 33 LVII LVIII 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 XLVIII XLVII raziskano območje 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d XLV XLVI LVI LV 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c XLIV XLIII 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c Ognjišče 5 LIII LIV 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b XLI XLII Ognjišče 8 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b Stavbni objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b Ognjišče 3 XLIX L 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b XL Stavbni XXXIX objekt 27 Ognjišče 7 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 1212 1213 1214 1215 1216 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a Stavbni objekt 23 Stavbni objekt 33 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 1163 1164 1165 1166 1167 1168 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a XLVIII XLVII 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 objekt 18 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 Ognjišče 2 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 objekt 8 XLIV XLIII 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 Stavbni objekt 11 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a Stavbni objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a Stavbni objekt 6 Stavbni 952a 952 951 950 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 Stavbni 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni XXXI objekt 30 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 916 915 914 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 Gospodarstvo 1 XLI XLII 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 Stavbni objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni objekt 2 Stavbni 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 Ognjišče 3 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 XL Stavbni XXXIX 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 Stavbni objekt 1 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 Stavbni 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 Stavbni 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni 41 objekt 18 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 Ognjišče 2 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 Stavbni Stavbni objekt 7 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 Stavbni objekt 11 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 Gospodarstvo 1 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a Stavbni objekt 2 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 Stavbni objekt 1 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 LVII LVIII 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 raziskano območje struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d LVI LV 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b Ognjišče 8 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b XLIX L 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a Stavbni objekt 33 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a XLVIII XLVII 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 XLIV XLIII 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 XLI XLII 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 Ognjišče 3 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 XL Stavbni XXXIX 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 Stavbni 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni objekt 18 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 Ognjišče 2 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 Stavbni objekt 11 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 Gospodarstvo 1 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 Stavbni objekt 2 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 Stavbni objekt 1 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 42 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 LVII LVIII 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 raziskano območje struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d LVI LV 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b Ognjišče 8 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b XLIX L 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a 1881 1880 1879 1878 1877 1876 1875 1874 1873 1872 1871 1870 1869 1868 Stavbni objekt 33 LVII LVIII 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a 1853 1852 1851 1850 1849 1848 1847 1846 1845 1844 1843 1842 1841 XLVIII XLVII raziskano območje 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a struktur 1828 1829 e z zgodnjebr 1830 1831 1832 1833 onastodobno keramiko 1834 1835 1836 1837 1838 1839 1840 strukture s poznobronastodobno keramiko 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 poznobr 1827 1826 1825 onastodobni interpr 1824 1823 etirani objekti1822 1821 1820 1819 1818 1817 1816 1815 poznobronastodobne ograde in staje 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1802 1803 1804 1805 1806 1807 1808 1809 1810 1811 1812 1813 1814 interpretacija poznobronastodobnega gospodarstva 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 strukture s starejšeželeznodobno keramiko 1801a 1801 1800 1799 1798 1797 1796 1795 1794 1794a 1794b 1794c 1794d recentne strukture Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 nedoločeno1786a 1786 1787 1788 1789 1790 1791 1792 1793 1793a 1793b 1793c 1793d neznane strukture 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 1785 1784 1783 1782 1781 1780 1779 1778 1777 1777a 1777b 1777c 1777d XLV XLVI LVI LV 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1768 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1776 1776a 1776b 1776c 1776d 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1767 1766 1765 1764 1763 1762 1761 1760 1759 1759a 1759b 1759c 1759d 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1750 1751 1752 1753 1754 1755 1756 1757 1758 1758a 1758b 1758c 1758d 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1749 1748 1747 1746 1745 1744 1743 1742 1741 1740 1739 1739a 1739b 1739c 1739d 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 1728 1729 1730 1731 1732 1733 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c XLIV XLIII 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 1720 1719 1718 1717 1717a 1717b 1717c 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c LIII LIV 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1698 1697 1696 1696a 1696b 1696c 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c LII LI 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b XLI XLII Ognjišče 8 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b Ognjišče 3 XLIX L 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 Stavbni 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b XL XXXIX 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 Ognjišče 7 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a Stavbni 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 Stavbni objekt 33 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1505a XLVIII XLVII 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 objekt 18 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 Ognjišče 2 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a Stavbni objekt 32 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 1373 1374 1375 Ognjišče 6 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 XLIV XLIII 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 objekt 11 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361 Stavbni Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 Ognjišče 5 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni Stavbni 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313objekt 31 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 Stavbni 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 objekt 30 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 Gospodarstvo 1 XLI XLII 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 Stavbni objekt 2 Stavbni 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 objekt 29 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 Ognjišče 4 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 Stavbni objekt 28 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 Ognjišče 3 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 XL Stavbni XXXIX 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 objekt 27 1212 1213 1214 1215 1216 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 1204a 1204 1203 1202 1201 1200 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 Stavbni objekt 1 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 Gospodarstvo 4 Stavbni objekt 26 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 Stavbni 1180a 1180 1179 1178 objekt 24 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 Stavbni objekt 25 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 Stavbni 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 objekt 23 1163 1164 1165 1166 1167 1168 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI Stavbni objekt 22 1156a 1156 1155 1154 1153 1152 1151 1150 1149 1148 XXXVII XXXVIII 1147 1146 1145 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 Stavbni Stavbni objekt 18 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 objekt 19 Gospodarstvo 3 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a Stavbni objekt 20, 21 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 Ognjišče 2 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV Stavbni 1082a 1082 1081 1080 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070objekt 17 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 1057a 1057 1058 1059 XXXVI 1060 1061 1062 1063 1064 1065 1066 XXXV 1067S 1068 tavbni 1069 objekt 15/16 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 Stavbni Stavbni objekt 7 1005a 1005 1006 1007 S 1008 tavbni 1009 1010 1011 1012 1013 objekt 1014 1015 1016 1017 12/13 objekt 8 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 1004a 1004 1003 1002 XXXIII 1001 1000 999 998 997 996 995 Stavbni 4 XXXIV 994 993 992 Stavbni objekt 11 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 Gospodarstvo 2 979a 979 980 981 982 983 objekt 7 984 985 986 987 988 989 990 991 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 Stavbni Stavbni 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 objekt 9 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 objekt 10 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 952a 952S 951 950 tavbni objekt 6 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 Stavbni 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 objekt 5 936 937 938 939 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 926a 926 925 924 XXXII 923 92 921 920 919 918 917 XXXI 916 915 914 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 Gospodarstvo 1 901a 901 902 903 904 905 906 907 908 909 910 911 912 913 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 900a 900 899 898 897 896 895 894 893 892 891 890 889 888Stavbni 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 objekt 3 875a 875 876 877 S 878 879 tavbni objekt 4 880 881 882 883 884 885 886 887 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a Stavbni objekt 2 874a 874 873 872 871 870 869 868 867 866 865 864 863 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 851a 851 852 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 850a 850 849 XXIX 848 847 846 845 844 843 842 XXX 841 840 839 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 827a 827 828 829 830 831 832 833 834 835 836 837 838 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 826a 826 825 824 823 82 821 820 819 818 817 816 815 Stavbni objekt 1 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 803a 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 813 814 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 802 801 800 799 798 797 796 795 794 793 792 791 790 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 777 778 779 780 781 782 783 784 785 786 787 788 789 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 776 775 774 XXVIII 773 772 771 770 769 768 XXVII 767 766 765 764XXVI 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 751 752 753 754 755 756 757 758 759 760 761 762 763 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 750 749 748 747 746 745 744 743 742 741 740 739 738 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 724 723 72 721 720 719 718 717 716 715 714 713 712 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 699 700 701 702 703 704 705 706 707 708 709 710 711 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 698 697 XXIII 696 695 694 693 692 691 XXIV 690 689 688 687 686 XXV 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683 684 685 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 672 671 670 669 668 667 666 665 664 663 662 661 660 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 647 648 649 650 651 652 653 654 655 656 657 658 659 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 646 645 644 643 642 641 640 639 638 637 636 635 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 62 621 XXII 620 619 618 617 616 XXI 615 614 613 612XX 611 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 599 600 601 602 603 604 605 606 607 608 609 610 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 598 597 596 595 594 593 592 591 590 589 588 587 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 575 576 577 578 579 580 581 582 583 584 585 586 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 574 573 572 571 570 569 568 567 566 565 564 563 562 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 549 550 551 552 553 554 555 556 557 558 559 560 561 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 548 547 XVII 546 545 544 543 542 XVIII 541 540 539 538 537 XIX 536 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 52 521 520 519 518 517 516 515 514 513 512 511 510 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 496a 496 495 494 493 492 491 490 489 488 487 486 485 484 484a 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 471a 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 483a 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 470a 470 XVI 469 468 467 466 XV 465 464 463 462 461 460 45 XIV 9 458 458a 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 445a 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 457a 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 444a 444 443 442 441 440 439 438 437 436 435 434 433 432 432a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 419a 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 431a 417 416 415 414 413 412 411 410 409 408 407 406 405 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 XI 389 388 387 386 385 384 383 382 381 380 379 378 377 XII XIII 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 361 360 359 358 357 356 355 354 353 352 351 350 349 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 43 332 331 330 329 328 327 326 325 324 323 322 321 320 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 303 302 301 X 300 299 298 297 296 295 294IX 293 292 291 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 28 275 274 273 272 271 270 269 268 267 266 265 264 263 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 247 246 245 244 243 242 241 240 239 238 237 236 235 234 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 220 219 218 VII 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 VIII 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 194 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 168 167 166 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 140 139 138 VI 137 136 135 134 133 132 V 131 130 129 128IV 127 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 56 55I 54 53 52 51 50 49 II 48 47 46 45 44 III 43 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 raziskano območje kulturne plasti (v kosih) 1–2 3–10 10–50 50–100 >100 plasti vodotoka (v kosih) 1–2 3–10 10–50 50–100 >100 34 Razprostranjenost keramike v kulturnih plasteh (SE 3a, SE 600, SE 999) (rdeča), v plasteh vodotoka (SE 658, SE 658a, SE 530) in ob njem (SE 610) (rumena). Merilo 1 : 2500. 44 Rogoza, AAS 100, 2022 5Zgodnja bronasta doba Prvo obdobje, ki je na območju najdišča Rogoza za se- z le enim fragmentiranim loncem (G759) in ustjem sklede boj pustilo oprijemljive arheološke sledove, tako v obli- (G760) ne nudi mnogo podatkov za morebitno interpre- ki naselbinskih kontekstov kot njim pripisanih najdb, je tacijo. Ob njej je še jama SE 918, ki jo obkrožajo tri jame za zgodnja bronasta doba (sl. 35). Lončenina je bila pre-kole, a je tudi ta težko opredeljiva. Kar pet drugih (SE 993a, poznana po specifičnih oblikah, okrasih, lončarski masi SE 961a, SE 935a, SE 105 in SE 149) tvori blag lok, usmerjen ter načinu žganja, ki jih bomo natančneje opisali v na-od JV proti SV, razdalje med njimi pa so od 10 do 15 m. daljevanju. Za izris in natančnejšo analizo smo izločili 56 Stratigrafski podatki torej ne dopuščajo natančnejše opre-predmetov, med katerimi prevladujejo manjši odlomki, delitve človeških posegov v ta prostor v času zgodnje bro-nekaj pa je tudi v večji meri ohranjenih loncev. naste dobe, kljub temu pa je neizpodbitno dejstvo, da ome- Razprostranjenost najdb (sl. 36) je najgostejša na osrednjem njene jame predstavljajo njihove sledove. območju izkopnega polja, v sektorjih XXXVII–XL. Južneje je najdb manj, njihova pojavnost pa je skoraj izključno veza- na na potek vodotoka. Severneje je najdb prav tako manj, 5.1 Opis lončenine močnejšo koncentracijo pa smo zasledili le še na meji sek-Največ odlomkov pripada grobi lončenini; od teh je večina torjev L in LI. Večina lončenine izvira iz plasti, od tega šest okrašenih z glavničastim okrasom, pripišemo pa jih lahko iz površinskih slojev SE 1 in SE 2, glavnina pa je bila odkrita kroglastim oziroma trebušastim loncem z dolgim, srednje v nižjih slojih (SE 3a, SE 3b, SE 208, SE 600, SE 610, SE 999, do močno izvihanim, lijakastim ali blago usločenim vratom. SE 1303, SE 1304), ki pa kljub temu vsebujejo tudi najdbe iz Pet posod je ohranjenih v takšni meri, da lahko opišemo mlajših arheoloških obdobij. Dva odlomka sta bila odkrita v njihovo obliko (G687, G753, G760, G1076, G1249), ve-plasteh, ki ne vsebujejo mnogo elementov iz mlajših arheo- čji del pa predstavljajo le odlomki ostenij loncev sorodnih loških obdobij (SE 3, SE 6), še pomembnejši pa so predmeti, oblik. Značilna je tudi njihova izdelava. Lončarska glina je ki so bili odkriti v jamah (SE 105, SE 149, SE 776, SE 882/1, drobno do grobozrnata s primesmi sljude in kremenčevega SE 918, SE 935, SE 961, SE 964, SE 993, SE 1558) in na z reč- peska. Barva zunanje površine je praviloma svetlosivorjava, nimi oblicami tlakovani poti SE 547. Jama SE 918 vsebuje medtem ko je notranjost večinoma temnosiva do črna, raz-premešano gradivo, med katerim prevladujejo kosi prazgo- merje debelin obeh plasti pa v profilih variira (sl. 37). Žga- dovinske lončenine, a gre verjetno za naknaden vkop v sta- nje je v začetni fazi torej potekalo v redukcijskih pogojih, v rejšo strukturo. Podobno premešano gradivo je tudi ob poti drugem delu pa je bil dotok zraka sproščen. Med celotnim SE 547. V preostalih jamah so predstavljeni odlomki edine procesom so bile posode bodisi pokrite bodisi obrnjene na najdbe, ali pa sta ob njih le še en ali dva kosa znotraj bro-glavo, saj je notranjost obdržala temno barvo površine, kar naste dobe natančneje neopredeljivega gradiva. Zato skle- pomeni, da so se tam še naprej ohranili redukcijski pogoji pamo, da jih lahko s kronološko občutljivimi najdbami tudi žganja (npr. G753). Po tehnoloških značilnostih in dimen- časovno opredelimo. Jama SE 776, v kateri je bil odkrit od- zijah sodeč, pripadajo loncem tudi fragmenti ustij (G1224, lomek G663, je odkrita na isti globini kot še nekatere jame G1230), ki so lahko okrašena ali neokrašena. Njihov okras v bližini, s katerimi jo večinoma druži tudi podobno zasutje. so lahko ozka, gladka in vodoravna plastična rebra, kot kaže Njihova razporeditev je krožna, z eno jamo v sredini, kljub temu pa o ostalinah stavbnega objekta brez pomisleka le ne moremo govoriti. Druge jame so razporejene predvsem na širšem prostoru osrednjega dela izkopnega polja, ki pa je bil mnogo močneje obljuden v kasnejših obdobjih. Le jama SE 1558 je bila odkrita na severnem delu najdišča. Najza- nimivejša je jama SE 964, ki je največja med njimi in meri 37 Zunanja površina, prelom in notranja površina značilne pribl. 3 × 1,5 m ter dosega na enem delu globino 0,89 m, a glavničasto okrašene lončenine. Rogoza, AAS 100, 2022 45 1660 1659 1658LII 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 LI1650 1649 1649a 1649b 1637 1638 1639 1640 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1558 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1591 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b raziskano območje 1588 1587 XLIX 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 L 1579 1578 1577 1577a 1577b strukture z zgodnjebronastodobno 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a keramiko 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 1540 1539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1528 1528a 1516 151 XL 5 VIII 1514 1513 1512 1511 1510 1509 XL 1508 VII 1507 1506 1505 1505a 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1457 1445 1446 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 1444 1443 XLV 1442 1441 1440 1439 1438 1437 XLVI 1436 1435 1434 1433 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 1373 1374 1375 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 1372 1371 XLIV 1370 1369 1368 1367 1366 1365 XLIII 1364 1363 1362 1361 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 1300a 130 0 XLI 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 XLII 1292 1291 1290 1289 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 1252a 1252 1251 125 0 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 149 1229a 1229 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 1228a 1228 1227 XL 1226 1225 1224 1223 1222 1221 XXXIX 1220 1219 1218 1217 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 1212 1213 1214 1215 1216 105 1204a 1204 1203 1202 1201 120 0 1199 1198 1197 1196 1195 1194 1193 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 1935 = 1465 1180a 1180 1179 1178 1177 1176 1175 1174 1173 1172 1171 1170 1169 961a 1157a 1157 1158 1159 1160 1161 1162 1163 1164 1165 1166 1167 1168 1156a 1156 XXXVII 1155 1154 1153 115 964a 2 1151 1150 XXXVIII 1149 1148 1147 1146 1145 993a 1133a 1133 1134 1135 1136 1137 1138 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1132a 1132 1131 1130 1129 1128 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 1109a 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 1117 1118 1119 1120 1120a 1108a 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 1100 1099 1098 1097 1096 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1095a 1082a 1082 1081 108 0 1079 1078 1077 1076 1075 1074 1073 1072 1071 1070 882/1 1057a 1057 XXXVI 1058 1059 1060 1061 1062 1063 1064 XXXV 1065 1066 1067 1068 1069 1056a 1056 1055 1054 1053 1052 1051 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1030a 1030 1029 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 35 Ostanki poselitve v zgodnji bronasti 1005a 1005 1006 1007 1008 1009 1010 1011 1012 1013 1014 1015 1016 1017 dobi. Merilo 1 : 800. 1004a 1004 XXXIII 1003 1002 1001 100 0 999 998 997 XXXIV 996 995 994 993 992 979a 979 980 981 982 983 984 985 986 987 988 989 990 991 46 Rogoza, AAS 100, 2022 978a 978 977 976 975 974 973 972 971 970 969 968 967 966 776a 953a 953 954 955 956 957 958 959 960 961 962 963 964 965 952a 952 951 950 949 948 947 946 945 944 943 942 941 940 927a 927 928 929 930 931 932 933 934 935 936 937 938 939 raziskano območje zgornje plasti 1–2 3–10 10 in več spodnje plasti 1–2 3–10 10 in več konteksti 1–2 3–10 10 in več neznani konteksti 1–2 3–10 10 in več 36 Razprostranjenost zgodnjebronastodobne keramike. Merilo 1 : 2500. Rogoza, AAS 100, 2022 47 38 Primerjava okrasa odtisa vite (dvojne) vrvice (A, B) in navite vrvice (C, D) s primeri z najdišča Rogoza (po Črešnar 2010a). en izmed bolje ohranjenih odlomkov (G1249), a se med fine lončenine, kjer so prav tako okrašeni le vratovi (G252, seboj močno razlikujejo. Drug pogosteje uporabljen način G795). V teh primerih lahko gre za dve vrsti posod, za lonce krašenja je odtis navite vrvice (sl. 38).15 Motiv, v katerem se (G795) in vrče (G70, G126, G252). Prvi je žgan na enak na-pojavlja, so vedno vzporedne vodoravne vrste, ki pokrivajo čin, kot smo omenili za grobe lonce, drugi pa so bili ves čas območje vratu pod robom ustja (npr. G254, G715, G720). žgani v redukcijskih pogojih. Sledove njegove uporabe smo opazili tudi na odlomkih Po izbiri lončarske gline je mogoče kot zgodnjebronastodobno opredeliti tudi predilno vretence G353, ki je nenava- 15  Za razliko od klasičnega pramenastega odtisa vite (dvojne) vrvice gre tukaj za odtis vrvice, ki je navita bodisi okoli debelejše vrvice bo-dno predvsem zato, ker ni popolnoma preluknjano. disi okoli lesene tanjše veje. Za to so primerne različne nekoliko bolj Ob izstopajočih najdbah je zgodnji bronasti dobi pripisanih upogljive vrste, sami pa smo pri poskusu za odtiskovanje uporabili še nekaj odlomkov ustij in držajev, ki smo jih opredelili s brezo in bršljan. Na sliki poskusnega odtiskovanja gre pri odtisih vite vrvice za bolj pomočjo primerjav. rahel in močnejši odtis manj in bolj trdno vite vrvice, medtem ko sta naviti vrvici odtisnjeni le z različno močjo. Med poskusom se je izkazalo, da vita vrvica v nobenem primeru ne more imeti med odtisi posameznih kolutov večjih razmakov ter da se pri močnejših vitjih zgornji in spodnji robovi posameznih kolutov priostrujejo. Za razliko od tega ima način odtiskovanja navite vrvice mnogo več manevrske-ga prostora pri njegovi izvedbi, saj so lahko koluti postavljeni popolnoma navpično, po drugi strani pa tudi močno poševno, prav tako pa lahko variira tudi razdalja med posameznimi koluti navitja. 48 Rogoza, AAS 100, 2022 5.2 Primerjava lončenine Ig b in LB VI po Parzingerju (Korošec 1957, t. VI: 1–2; Korošec 1959; Harej 1981–1982, t. 15: 8, t. 25: 2, t. 31: 3,4; Harej 1986, Najdišča s podobnimi najdbami so na vzhodu Slovenije po- 118–119, t. 8: 2; Parzinger 1984, 50–53, t. 4). znana že dlje časa, a je bila celostna slika še do konca prej- šnjega tisočletja precej nejasna (Dular 1999, 85, 94, sl. 2). Ob Ob naštetih najdbah iz Slovenije smo primerjave zasledili kasnejših odkritjih je bilo na to temo pripravljenih več objav predvsem na vzhodnoležečem območju Panonije. Te lahko (npr. Guštin 2005; Sankovič 2009; Sankovič 2010; Črešnar najdemo v naselju Balatongyörök, kjer je I. Torma po stra-2010a), zato v nadaljevanju le povzemamo nekatera dogna- tigrafski in tipološki analizi predvidel dvostopenjsko delitev nja, ki so relevantna za razumevanje gradiva, odkritega na kulture Kisapostag ter jih uvrstil v njeno zgodnjo stopnjo17 najdišču Rogoza. (Torma 1972, Abb. 12: 1–6, 9). Nekaj odlomkov enakih po- sod je bilo odkritih tudi na severnem Hrvaškem, na najdi- Kroglasti oziroma trebušasti lonci s srednje do močno iz- šču Čezma – Rađinac, kjer jih Z. Marković v svoji najnovejši vihanimi, lijakastimi ali blago usločenimi ustji, ki so glavni- analizi gradiva postavlja v horizont protolicenske keramike18 čeni po vsem trupu, so bili odkriti na sosednjem najdišču (Marković 2003, 127, t. 4: 9, t. 5: 4). v Slivnici, kjer je prav tako mogoče zaslediti uniformnost v okrasu ostenja posod in pestrost pri okrasu ustij, kjer pre- Alternativni način krašenja kroglastih oziroma trebušati lon- poznamo plitke žlebove, plastične aplike in vbode. Najdbe cev, katerih oblike zaradi fragmentarnosti primerov z naj-prav tako pripadajo delno premešanim plastem, nekaj pa je dišča Rogoza niso povsem znane, so vrste odtisov navite bilo odkritih v jamah B, C, D in SE 106. Te zaradi keramičnih vrvice na lijakastem ali blago usločenem vratu. Večino od-sestavov, ki se v njih pojavljajo, omogočajo tudi določanje lomkov lahko uvrstimo med grobo posodje (G254, G656, sočasnih posod, ki so uvrščene v najzgodnejšo stopnjo na-G711, G714, G720, G734, G949, G1097), le eden pa pri- selbine, Slivnica 1a (Lamut 2000a, npr. t. 66: 1, t. 165: 2, t. 230: pada fini lončenini (G795). Slednji ima vrat okrašen s petimi 1, t. 233: 1, t. 244: 1; Strmčnik Gulič 2003b, 238). Podoben vzporednimi vrstami odtisov, torej z motivom, ki po številu lonec, katerega trup je okrašen z odtisi glavničenja, njegov vrst odtisov ustreza značilnostim, lastnim predvsem zgodnji vrat pa z vrsto odtisov nohtov, je bil skupaj s sorodnimi najd-stopnji kulture Kisapostag.19 Najbližje primerjave je ponovno bami, med katerimi so tudi sklede, okrašene z odtisi vrvice, mogoče iskati v Slivnici, kjer je vrat lonca v edinem bolje odkrit tudi v le nekoliko oddaljeni Orehovi vasi, kjer najdbe ohranjenem primeru nekoliko krajši in posledično okrašen pripadajo stavbni jami s pripadajočim ognjiščem (Grahek le s tremi vrstami odtisov, temu tipu pa bi lahko pripadalo še 2015, 26–27, G1). Po preliminarni objavi sodeč je bila takšna več odlomkov lončenine20 (Lamut 2000a, t. 234: 1, t. 233: 4, keramika odkrita tudi v Lavšah pri Šikolah, kjer prav tako 8, 10, t. 235: 5, 6, t. 248: 2, t. 270: 3). Prav tako so omenje-pripada zaključenim kontekstom. Med najdbami so prisotni ne oblike prisotne na kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju, lonci, katerih trup je okrašen z glavničastim ornamentom, najdiščih Pod Kotom – jug pri Krogu in Nova Tabla, oba pri ustja pa so lahko, podobno kot v Orehovi vasi, okrašena Murski Soboti, Čezma – Rađinac in Balatongyörök, kjer ima-z odtisi navite vrvice (Lubšina Tušek 2003, 171). Odlomki jo nekateri lonci med vratom in ramenom pritrjen trakast glavničene lončenine, za katere ni mogoče ugotoviti oblike ročaj (Korošec 1957, t. I: 2; Torma 1972, t. 13: 12, 14, 16, 18; posod, a so njene tehnološke značilnosti nezamenljive, so Marković 2003, t. 4: 1, t. 5: 1; Guštin 2005, sl. 2: 1–2; Sankovič bili odkriti tudi na najdišču Selska cesta na Ptuju, kjer izvi-2009, G330, G406, G408; Guštin et al. 2017, 65–75, G570). rajo iz zasipa nekdanje struge.16 Najbogatejše doslej znano Lonci z najdišča Pod Kotom – jug pri Krogu imajo za razliko najdišče s sorodnim gradivom na slovenskih tleh pa je bilo od drugih praviloma okras narejen iz več vrst, a so tipološke odkrito na lokaciji Pod kotom – jug pri Krogu pri Murski sorodnosti več kot očitne (Korošec 1957, t. I: 2; Marković Soboti, kjer obstajajo skoraj v celoti ohranjene primerja-2003, t. 4: 1, t. 5: 1; Sankovič 2009, G330, 406, 4089). ve obravnavanim loncem z najdišča Rogoza. Ob tem se v različnih kontekstih in premešanih plasteh nahaja še kopica 17  Gradivo z Balatongyöröka je postalo osnova za delitev kulture Kisa-podobnih posod in njihovih odlomkov, ki jih je S. Sankovič postag; nanj se sklicujejo še dandanes. vzporedil s kulturo Kisapostag (Sankovič 2009, G337, G338). 18  Isto gradivo je avtor pred leti še uvrščal v kulturo Kisapostag, sedaj V osrednji Sloveniji so takšne lonce razkrila le izkopavanja pa ga z njo le vzporeja (Marković 1994, 119−121). na Ljubljanskem barju, natančneje v Notranjih Goricah in na 19  Vratovi tako vrčev kot loncev, najdenih na madžarskih najdiščih, ki Partih, kjer so datirani v stopnjo Ig II po P. Korošec oziroma jih pripisujejo kulturi Kisapostag, so praviloma okrašeni s tremi do petimi vrstami odtisov (Torma 1972, 34−35). 20  Okras je zaradi nepoznavanja tehnike njegovega izdelovanja risan 16 M. Lubšina Tušek in A. Magdiču se zahvaljujem za ogled gradiva, nepregledno, a tudi avtor preliminarne analize B. Lamut govori o ki so ga na različnih najdiščih odkrili sodelavci ZVKDS OE Maribor. odtisih (ovite) vrvice. Rogoza, AAS 100, 2022 49 Motiv več kot petih vzporednih vrst (večvrstični motiv) za- »klasične licenske kulture«, na moč podobne iz najdišča znamuje tudi nekaj primerljivih odlomkov lijakastih ali us- Čazma – Rađinac pa že v predhodno protolicensko stopnjo ločenih vratov, najdenih z najdišča Rogoza (G254, G656, (Marković 2003, 127–128, op. 7, t. 4: 5, t. 5: 3, t. 6: 1–2). G711, G714, G720, G734, G1097). Narejeni so iz drobno- Odlomka lijakastega vratu z zaobljenim oziroma zoženim do grobozrnate lončarske gline, ki se zaključujejo z zaob-ustjem ter dva odlomka vratu, od katerih ima prvi ohranjen ljenim ali vodoravno odrezanim ustjem. Okrasi so enotni in tudi prehod v rame (G70, G126, G252, G888), so nareje-se nekoliko razlikujejo le po globini odtisnjene navite vrvice. ni iz fine lončarske gline in okrašeni z večjim številom vrst Primerjalno gradivo je najštevilčnejše zastopano na najdi-odtisnjene navite vrvice. Glede na velikost pripadajo vrčem, šču Pod Kotom – jug pri Krogu, kjer imajo takšne vratove najštevilnejše primerjave zanje pa ponovno zasledimo na lonci in vrči, pri čemer so rogoški kosi, sodeč po zrnavosti najdišču Pod Kotom – jug pri Krogu pri Murski Soboti. Zanje lončarske gline in debelini ostenja, verjetno pripadali prvim. je značilen lijakast ali blago usločen vrat, ki je ves okrašen V enem primeru na soroden odlomek naletimo tudi na ko-in se zaključi z zoženim ali zaobljenim ustjem, trup je lahko liščih na Igu, kjer verjetno pripada vrču (Korošec 1957, t. II: kroglast ali bikoničen, trakast ročaj pa povezuje vrat in rame 1, 2; Sanković 2009, npr. G252, G322, G324, G407, G428, (Sankovič 2009, npr. G329, G331, G362, G415). G429). Nadalje so bile analogije odkrite na najdiščih Nova Tabla pri Murski Soboti, Čezme – Rađinac, Grabrovac pri Med prvimi, ki imajo kroglast trup, je bil soroden okras na Đakovu, Podgorač, v jamah Vindija pri Varaždinu in Mačk-vrču iz Maribora, ki je naveden kot primer pramenaste kera- ove špilje nad Višnjico, nedaleč od slovensko-hrvaške meje, mike in ima že nekoliko mlajšo kroglasto obliko, enako pa je ter po en odlomek na Balatongyöröku in Lánycsóku21 (Tor-označen tudi nedavno odkrit vrč iz jame PO 29 z najdišča na ma 1972, t. 8: 4; Šimek 1975, t. II: 13, t. III: 4, 5, 8, 11; Majna- Novi tabli ter le v streljaj od nje oddaljenih Kotarah22 (Dular rić-Pandžič 1977, 72, t. 5: 8, t. 6: 1, t. 7: 4; Ecsedy 1979, t. X: 1999, sl. 2: 4; Gabrovec 1983, I: 4, 4a; Kerman 2003, 162, sl. 20; Vinski Gasparini 1983, t. LXX: 14; Martinec 2002, t. III–X; 3; Kerman 2011, G48; Guštin 2005, sl. 5: 2; Guštin et al. 2017, Marković 2003, t. 4: 5; Guštin 2005, sl. 5: 1; Guštin et al. 2017, G160). Oblika in okras sta poznana tudi na koliščih na Igu, G159, G234). Največje število primerljivih odlomkov prihaja najdišču St. Salvator pri Brežah na avstrijskem Koroškem, v iz naselbine Grabrovac, natančneje iz stavbne jame, kjer je hrvaškem medrečju Drave in Save, iz jame Vindija pri Vara-bilo ob njih tudi nekaj grobih loncev, okrašenih z glavniča- ždinu ter iz naselij Čazma – Rađinac in Gradac pri Pleternici stim okrasom, še pomembnejši pa je pojav južnopanonske (Majnarić-Pandžić 1977, sl. 2: 1; Vinski Gasparini 1983, t. LXX: inkrustirane keramike, ki je zabeležen tudi v Podgoraču. 3, 3a; Benkovsky Pivovarová, Gömöri, Kaus 1987, Abb. 8; Kontekst je m. Martinec zaradi odsotnosti motiva valovnice, Marković 2003, sl. 3: 1, t. 4: 7, t. 5: 3). Nekaj analogij je tudi narejene v »maniri pramenaste keramike«, datiral v pozno na naselbinah v Balatongyöröku in Ordacsehi – Bugasze-stopnjo kulture licenske keramike, ob tem pa spregledal, da gu, kjer naj bi bili motivi, ki niso izpolnjeni z inkrustacijo, pri okrasu nekaterih odlomkov ne gre za odtise žigov, ki značilni predvsem za zgodnjo stopnjo kulture Kisapostag, posnemajo pramenast okras, temveč za grobe odtise nater na grobiščih Dunaújváros in Ordacsehi – Csereföldön, ki vite vrvice, ki je značilnost kulture Kisapostag. Prav tako je sta datirana v drugo stopnjo. Čeprav so osnovne tipološke lončenina, okrašena z inkrustacijo, zgodnja, kar pomeni, da značilnosti enake, pa je treba opozoriti tudi na razlike. Vrči bi lahko kontekst primerjali z grobom v Balatonkaliju in dru-madžarskega področja imajo ročaje vedno pritrjene na rob gimi sorodnimi najdbami ter ga postavili v stopnjo pozne ustja ali tik pod njim, žgani so oksidacijsko oziroma v nenad-Kisapostag – zgodnje inkrustirane keramike po S. Honti in V. zorovanih pogojih in z izjemo redkih okrašeni le z do petimi Kiss (Torma 1978, 22, 27; Honti, Kiss 1996, 38). Edina poseb-vrstami odtisov navite vrvice. Če je število slednjih večje, so nost gradiva iz Grabrovca, ki ga ločuje od primerov z najdi- te praviloma razporejene v pasove po tri do pet skupaj in/ali šča Rogoza, Pod Kotom – jug pri Krogu in Balatongyöröka, so prekinjene z nizi odtisov krožcev. Nasprotno pa imajo ju-je njegova barva, saj ne gre za sive, temveč za črne tone in govzhodnoalpski pogosto ročaj pritrjen nižje na vratu, žgani po besedah avtorja za izključno redukcijsko žgano posodje so redukcijsko in imajo ves vrat okrašen z enakomerno raz- (Martinec 2002, 287–289, 294–296, t. III–X). Mnenje o neu- porejenimi vrstami (Torma 1972, t. 6: 30, t. 13: 3, 4; Szathmári strezno pozni dataciji omenjenega konteksta zastopa tudi Z. 1983, npr. Abb. 46: 1, 2; Somogyi 2004, t. 6: 3; Belényesy, Marković, ki najdbe postavlja v svojo zgodnjo stopnjo (A–1) Honti, Kiss 2007, 214, 215, Fig. 203 (Ordacsehi – Bugaszeg)). 21  Pri gradivu iz Podgorača gre lahko tudi za odtis vite dvojne niti, kar pa iz slikovnega materiala ni razvidno, prehod med tehnikama pa, 22  O pripadnosti mariborskega vrča licenski keramiki je podvomil že predvsem ko govorimo o nekoliko debelejši vrvici, ni povsem oster. S. Pahič (1968, 17, sl. 2). 50 Rogoza, AAS 100, 2022 Drugi, katerih trup je bikoničen, kažejo splošno vzhodnej- šo razširjenost. Tako jih ob morebitnem pojavu z najdišča Rogoza od slovenskih najdišč premore le še najdišče Pod Kotom – jug pri Krogu, pri čemer pa je eden izmed prime- rov okrašen s kombiniranim okrasom, pri katerem se nizi vodoravnih vrst odtisov navite vrvice izmenjujejo z vrstami odtisnjenih krožcev. Ta okras ima analogije na najdiščih Du- naújváros in Balatongyörök, kjer so uvrščeni v drugo sto- pnjo kulture Kisapostag. Iz tega območja izvirajo tudi vse nadaljnje primerjave temu tipu vrčev, ki prihajajo iz Bala- tongyöröka, Dunaújvárosa ter Ordacsehi – Csereföldöna in Ordacsehi – Bugaszega, kjer sodijo tako v prvo kot dru- go stopnjo obravnavane kulture (Torma 1972, t. 13: 9–10; Szathmári 1983, Abb. 47: 1, Abb. 52: 1, Abb. 56: 2; Somogyi 2004, t. 10: 1; Belényesy, Honti, Kiss 2007, Fig. 185–186; San- kovič 2009, G327, G331). Obe obliki vrčev se ohranita tudi kasneje, ko ju zaradi neka- terih sprememb v obliki in proporcih, redukcijskem žganju in značilnem okrasu pripisujemo t. i. pramenasti oziroma licenski keramiki, kot je predlagal že Torma (npr. Marković 1994, t. 41: 7, 8; Vinski Gasparini 1983, t. LXX: 1, 8; Torma 1972, 26). Med zgodnjebronstodobne najdbe smo po lončarski masi opredelili tudi tkalsko vretence G353, ki je nenavadno pred- vsem zato, ker ni popolnoma preluknjano. Da bi to lahko držalo, potrjuje tudi analogija, saj smo podobno vretence zasledili med značilnim gradivom Hatvanske kulture na Ma- džarskem (Kalicz 1984, t. 57: 14, 16). Nazadnje pa lahko kot zgodnjebronastodobnega oprede- limo tudi vsaj enega izmed držajev z vdolbino na sredini (G248). Sicer je podobno oblikovanih še več držajev (tip Dr 2g), ki pa so narejeni iz popolnoma drugačne lončarske gline in so drugače žgani. Po obliki gre za časovno neo- predeljive ročaje posod, saj jih poznamo od zgodnjebro- nastodobnega konteksta v Slivnici do starejšeželeznodobnih plasti s Poštele (Lamut 2000a, t. 230: 6, t. 235: 9; Teržan 1990, t. 34: 12). Rogoza, AAS 100, 2022 51 6Pozna bronasta doba 6.1 Kovinske najdbe bronaste tordiranjem. V. Pahič je na podlagi širokega spektra najdb, dobe igle z veliko vazasto glavico, fibule tipa Marco po Caranci- niju, dvorezne britve ter očalaste fibule s spiralno osmičko, Bronastih najdb v naselbini ni bilo obilo, saj smo našteli grob opredelil v zgodnjo stopnjo grobišča, ki bi se lahko za-le fragmente treh igel, fibulo, fragmenta dveh obročev čela na prehodu iz Ha A2 v Ha B1 (Carancini 1975, 37; Pahič oziroma zapestnic in eno fragmentirano preluknjano 1988–1989, 184–186, t. 1: 1–4, 6–7; Črešnar 2006, 142–143, ploščico. Ob tem so bili najdeni še bakrena plano-kon-sl. 34). Slednji je skoraj identična igla iz depoja Pffefingen v veksna pogača in štirje brezoblični koščki bakra, ki so jugozahodni Nemčiji, datiranega v stopnjo Ha B1, še bližjo skupaj s štirimi drobci žlindre pomembni za ugotavljanje analogijo pa ima v grobu 164 iz Dobove, ki je uvrščen v dru-metalurških dejavnosti v naselbini. Dodatno težo pa daje go stopnjo grobišča po Dularju oziroma na prehod iz sta-predmetom ICP-AES analiza njihove kemijske sestave, rejšega v mlajše žarnogrobiščno obdobje. Ob tem je prav ki je bila narejena na petih izmed naštetih predmetov tam bila še ena igla tega tipa, ki pa je okrašena v drugačni (sl. 39) in je vključena v njihovo obravnavo.23 maniri25 (Müller Karpe 1959, 176–178, t. 164: 1; Stare 1975, Nadaljnje bronaste najdbe so bile odkrite v sklopu starej- t. 9: 1, t. 23: 6; Dular 1978, t. 1). Po obliki in okrasu sorodna šeželeznodobnih gomil, ki se nahajajo nekoliko severneje je tudi igla iz najdišča Marefy na Moravskem, kjer je prav od naselbine. To so bili fragmenti gladke bronaste ovratnice tako okrašena z nepravilnim tordiranjem, ki pa ga dvakrat in bronaste igle z danes brezoblično glavico, ki so skupaj s prekinja pas t. i. smrekovih vejic (Říhovský 1979, t. 47: 1153). čolničasto fibulo opredeljeni v sklopu obdelave starejšehal- Nadalje so takšne igle znane iz naselja Velemszentvid na štatskega gradiva. zahodu Madžarske in prav tam odkritega depoja, katere- 24 ga časovni razpon je širok, najmlajše najdbe pa sodijo na 6.1.1 Bronaste najdbe začetek mlajšežarnogrobiščnega obdobja. Na območju se- verovzhodno od nas je en primer poznan iz Gradca, nekaj V največji meri je ohranjena igla s cigarasto oblikovano gla- nadaljnjih z Moravske, eden pa s Slovaške26 (Říhovský 1979, vico (G1064), ki je okrašena z vrezanim okrasom v obliki 95–100, 150–152, t. 27: 492, t. 47: 1153–1156). nepravega tordiranja. Odkrita je bila v jami za soho SE 226, s še šestimi odlomki prazgodovinske lončenine. Obravnavani tip igel opredeljuje Říhovský kot podvrsto kija- stih igel, h katerim prišteva tudi takšne s širšim klobučastim Podobna je bila odkrita v grobu 30 na Brinjevi gori, le da je ta nastavkom in takšne s stožčasto glavico. Medtem ko slednje okrašena z menjajočim se različno usmerjenim nepravilnim datira v čas stopnje Baierdorf-Velatice s posamičnimi kasnej- šimi primerki, pa igle s cigarasto oblikovano glavo posta- vlja v kasnejši čas, saj so na Moravskem datirane v stopnjo 23  Analize so bile izvedene leta 2008 v Analiznem laboratoriju na In- štitutu za kovinske materiale in tehnologijo v Ljubljani pod vodstvom dr. A. Kocijan v okviru raziskovalnega programa Narodnega muzeja 25  Dular (1978, t. 1) je iglo iz groba 164, po kronološki tabeli sodeč, Slovenije. Za posredovanje vzorcev v analize in pomoč pri njihovi in-pripisal iglam s čebuličasto glavico in odebeljenim vratom, a razlo- terpretaciji se najlepše zahvaljujem dr. N. Trampuž Orel. Analiza ICP-ga za to ne navaja, prav tako pa ta ni razviden iz primarne objave -AES (induktivno sklopljena plazma atomske emisijske spektroskopi- predmeta. je) omogoča razmeroma enostavno in hkratno določanje velikega 26  Na najdišču Velemszentvid je Říhovský (1983, 35) kot cigarasti števila elementov z veliko natančnostjo tudi pri nizkih vsebnostih, kar opredelil le dve igli (št. 346, 347), a bi lahko v to skupino postavili velja za sledne elemente. Je obenem kvalitativna kot kvantitativna še marsikatero izmed predstavljenih (npr. št. 285, 302, 308, 338, 340, metoda, kar pomeni, da razkrije tako vrsto kot absolutno količino iz-341 – vse Velemszentvid, 345 – neznano najdišče na Madžarskem). branih elementov. Za običajne arheometalurške potrebe se analizira Novotná (1980, 144ss) prinaša le eno takšno iglo, ki pa jo obravnava 12–13 elementov hkrati, vzorec, ki je za to potreben, pa je nekaj de- med iglami s tordirano kijasto glavico, čeprav je okrašena z vodo- set miligramov kovine, kar je mogoče odvzeti iz vrtine s premerom ravnimi vrezi (št. 963-Vel’ký Grob). Podobna, a neokrašena igla je 1 mm (Klemenc, Budič, Zupan 1999; Trampuž Orel, Urankar 2009). bila odkrita tudi na najdišču Pince (Pod Grunti) pri Lendavi (Kerman 24  Glej poglavje Starejša železna doba. 2018, G1237). 52 Rogoza, AAS 100, 2022 Kat. št. Predmet Element (wt%) Cu Sn Pb As Ni Sb Co Bi Ag Fe Mn Zn Vsota As+Ni+ Sb+Co G124 sekira (?) 90,66 0 0,03 2,24 0,21 6,67 0 0,02 0,18 0,01 0 0 100,02 9,15 G129 kapljica z 95,07 0,27 0,04 2,74 0,09 0,18 0,07 0 0,03 0,08 0 0 98,57 3,12 žlindro G636 pogača 96,18 0,03 0,01 0,82 1,11 0,59 0,04 0 0,08 0,42 0 0,01 99,29 2,56 G732 obroček 80,9 16,5 0,15 0,51 0,31 0,41 0,03 0,01 0,38 0,18 0 0,02 99,4 1,41 G961a kapljica 90,66 0,3 0,13 0,93 1,24 4,25 0,05 0,04 0,6 0,02 0 0 98,22 6,6 (večja) 39 Rezultati analize kovinskih najdb z metodo ICP-AES. Domamyslice, ki jo lahko vzporejamo z mlajšo KŽG. Avtor Vzhodnih Alp opredelil Říhovský, je nedorečena, saj se po-je ob tem eno izmed nedvomno cigarastih igel, odkrito v javljajo v vsej pozni bronasti dobi, medtem ko so tiste z za-naselju Lovčičky na Moravskem, ki je okrašena popolnoma obljeno bikonično glavico pogoste predvsem v obdobjih Ha enako kot rogoška, pripisal tipu igle z betičasto glavico (Kol-B (Říhovský 1979, 120–121, t. 34–36; Říhovský 1983, 22, t. benkopfnadel), kasneje pa je bila iz istega najdišča obja- 7–8). Primerjave iglam z bikonično glavico v bližnji okolici vljena še ena podobna igla. Obe sta pripisani naselbinskim najdemo na severnem Hrvaškem, kjer so značilne za prvi kontekstom, ki so datirani v starejšežarnogrobiščno obdobje horizont pozne bronaste dobe, ki mu pripada najdba iz La- (Říhovský 1979, 151–155; Říhovský 1982b, Abb. 4: 6; Říhovský slova pri Osijeku, v naslednjo stopnjo pa sodi glava igle iz 1983, 36, 44, t. 36: 4; Novotná 1980, 144). depoja Brodski Varoš pri Slavonskem Brodu. Časovno torej Podobne igle s širšega območja centralnega Balkana je sku- sodijo v zgodnjo in starejšo pozno bronasto dobo (Vinski paj z navadnimi kijastimi iglami obravnaval Vasić in jih dru- Gasparini 1973, sl. 1: 10, t. 52: 35). žno datiral predvsem v čas starejše KŽG, pri čemer pa je za Druga glavica, ki prihaja iz plasti SE 530, vrhnjega zasutja primera iz Doroslova na severozahodu Vojvodine predvidel nekdanje struge ob naselbini (SE 531), je močno poškodo-mlajšo datacijo27 (Vasič 2003, 82). vana, a po obliki sodeč najverjetneje pripada iglam s čebu- Pojavnost obravnavanih igel je omejena s starejšim in mlaj- ličasto glavico (G166). Říhovský igle s čebuličasto glavico na šim žarnogrobiščnim obdobjem, pri čemer pa so najboljše vzhodnoalpskem območju deli v več variant, ki jih med seboj primerjave starejše. Ob tem je zanimivo, da slovenski prine more časovno ločevati. Ob nekaterih zgodnejših prime- meri, najdeni v grobovih, sodijo na sam začetek grobišč, rih jih datira predvsem v čas mlajše KŽG, njihova prisotnost na prehod iz Ha A v Ha B, kasneje pa se ne pojavljajo več. pa je ugotovljena na širokem območju od vzhodne Francije Takšno datacijo potrjuje tudi radiokarbonska analiza oglja iz do zahodne Madžarske (Říhovský 1979, 182–188, t. 56). Med jame SE 226, v kateri je bila odkrita (1109–1093 cal BC (2σ- bližnjimi primerjavami je treba omeniti zgodnji primer igle s 2,8 %), 1086–1066 cal BC (2σ-3,6 %), 1059–922 cal BC (2σ- tordiranim vratom iz groba 2 z grobišča na dvorišču SAZU 89,1 %)). v Ljubljani, ki pripada stopnji grobišča Ia. Nadalje lahko te igle, kot je pokazala že B. Teržan, preko najdb na otoku Krk, Od drugih dveh igel sta se ohranili le poškodovani glavi- kjer se pojavljajo skupaj z velikimi ločnimi fibulami z dvema ci. Pri prvi, v naplavinski plasti SE 6 odkriti igli, gre za iglo gumboma, vežemo na jadransko-mediteranski svet pozne-z navadno bikonično glavico, manj verjetno pa za iglo z ga 11. in 10. stoletja (Stare 1954, t. 6: 1–9; Stare 1975, t. 6: 1–3; zaobljeno bikonično glavico, ki je okrašena z odprtimi sto-Batovič 1983, t. 45: 5–7; Teržan 1995, 353–361). ječimi koncentričnimi trikotniki (G78). Po obliki sodeč je bolj sorodna prvim, saj se vbočen spodnji del pri slednjih ne po- Ob tem pa bi lahko šlo tudi za iglo z odebeljenim vratom. javlja več. Z drugimi pa jo povezuje okras, saj so pogosto Med njihove starejše primere štejemo iglo iz depoja Pekle-okrašene na podoben način, pri prvih pa se ta ne pojavlja nica, predstavnika prve stopnje pozne bronaste dobe na in je večinoma omejen na horizontalne linije. Datacija igel severnem Hrvaškem. Najti jo je tudi na grobišču Zagreb – z navadno bikonično glavico, kot jo je za širše območje Horvati, ki pa sodi v tretjo stopnjo po isti kronološki delitvi, v kateri veljajo obravnavane igle za značilen element (Vinski Gasparini 1973, t. 20: 5, t. 93: 14, 16). S slednjimi je načelo- 27 Avtor teh igel sicer ne loči od drugih okrašenih kijastih igel s stožčasto glavico, vendar je v naboru vsaj nekaj igel, ki bi jih lahko opredelil ma sočasna tudi igla iz groba 334a iz Dobove, ki je datiran kot cigaraste (št. 536 – Adaševci, 545, 548 – obe Batajnica, 558 – v drugo stopnjo grobišča (Stare 1975, t. 48: 12). Podobne Dobanovci, 561, 562 – Doroslovo, 586 – Jagodina, 589 – Klenje, 596 ugotovitve za ves vzhodnoalpski svet prinaša tudi Říhovský, – Male Livadice). Rogoza, AAS 100, 2022 53 saj so obravnavane igle najpogostejše v časovnem obdobju od prehoda Bd C/Bd D do Ha A28 (Říhovský 1979, 74–95). K obročastemu nakitu lahko pogojno prištevamo dva fra- gmenta gladkih bronastih zapestnic oziroma obročkov (G694, G732) ovalnega preseka, a je po analizi kovine pri enem izmed njih mogoče tudi, da nista namenjena le rabi kot nakitna predmeta (sl. 39). Oblikovno podobne zapestnice se sicer pojavljajo v grobo- vih ruške žarnogrobiščne skupine, a je med njimi mnogo pogostejši kot ovalen lečast presek. Ta je pogost pri neokra- 40 Obroček (G732) z označenim mestom razkosavanja. šenih zapestnicah. Okrašene zapestnice, večinoma z moti- vom nasproti stoječih vrezanih snopov, datirane po Müller %). Njegov odstotni delež naj bi v teh primerih presegal 10 Karpeju v Ha B2, so predvsem na prvem ruškem grobišču, odstotkov. Takšnih izjemnih predmetov je bilo tudi v Slove-manj pa na Pobrežju, kroglastega preseka (Müller Kar- niji odkritih kar nekaj. Medtem ko jih med gradivom Bd D pe 1959, 124, t. 108–115; Pahič 1972). Popolnoma enakega ni zaslediti, pa so prisotni v depojih stopenj Ha A (Debeli preseka so odlomek brez najdiščnih okoliščin, ovratnica iz vrh, Hercegovščak, Hočko Pohorje in Pekel) in Ha B (Kanal-groba 26 s prvega ruškega žarnega grobišča, pri kateri lah- ski Vrh), kjer se pojavljajo bodisi kot falere bodisi kot obroči ko zaradi njenega majhnega premera sklepamo na otroški oziroma obeski (Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 187). grob, ter zapestnica z nesklenjenimi konci iz neohranjene Tipološko bi rogoški obroček najlaže primerjali s podobnim grobne celote na Pobrežju iz Hercegovščaka, ki v 90 % sestoji iz kositra, ter z obro- 29 (Kaerner 1989, t. 125: 10; Müller Karpe 1959, t. 109: A3; Pahič 1972, t. 38: 11). Zapestnica s po- či oziroma zapestnicami s Kanalskega Vrha, od katerih jih dobnim presekom prihaja nadalje iz depoja Kamena Gorica pribl. 70 % vsebuje več kot 10 % kositra. V iskanju njegove blizu Varaždina in je datirana v zaključno fazo kulture žarnih datacije pa je pomembna tudi vsebnost nečistoč.30 Skupna grobišč na severu Hrvaške (Vinski Gasparini 1973, t. 126: 9). vrednost arzena (As), niklja (Ni), antimona (Sb) in kobalta (Co) v tem primeru ne presega 2 %, med tremi opazova- Dodatne in to pot pomembne podatke o enem izmed od- nimi elementi pa vlada razmerje As>Sb>Ni. Podobne zna- lomkov (G732) prinaša ICP-AES analiza, ki je razkrila kemij- čilnosti deli tudi ena izmed rogoških »kapljic« bakra (G129), sko sestavo predmeta. Med pridobljenimi podatki izstopa ki pa ima predvsem na račun arzena nekoliko višji skupni visoka vsebnost kositra (16,5 %), na podlagi katere lahko seštevek nečistoč. Sodeč po dosedanjih analizah je mogoče domnevamo, da gre za obroček, namenjen legiranju bakra takšne značilnosti bakra v Sloveniji povezovati predvsem z v bron. metalurgijo obdobja Ha A, pa čeprav lahko takšna kovina Dodaten indic, ki govori v prid tej hipotezi, je ugotovitev, da ostane v uporabi še v zgodnjem Ha B31 (Trampuž Orel, Dr-je obroček na enem koncu zaključen s popolnoma ravno glin 2005, 47–49). površino, kar dokazuje njegovo razkosavanje (sl. 40). Predpostavki, kako so v procesu pridobivanja brona rela- tivno dostopnemu bakru v metalurških postopkih dodajali 30  Za določevanje vrst bakra oziroma brona so pomembni določeni sledni elementi oziroma nečistoče (As, Ni, Sb), ki se v njih pojavljajo. mnogo redkejši kositer, sta vsaj dve. Po prvi naj bi dodajali Merodajne so predvsem njihova skupna absolutna vrednost ter raz- kovinski kositer v obliki ingotov, ki so bili odkriti predvsem like, ki temeljijo na njihovih absolutnih vrednostih in njihovih relativ-v Angliji in na zahodnem Mediteranu, druga pa predvideva nih medsebojnih razmerjih. Na podlagi pojavljajočih se kombinacij dodajanje bronastih predmetov s povišano vsebnostjo ko- je bilo glede na prevladujoči element (As, Ni ali Sb) opredeljenih sitra. Ta možnost bi lahko veljala za večje predele srednje tudi sedem kompozicijskih skupin, ki nakazujejo sedem tipov bakra Evrope in tudi za Slovenijo, kjer se kositrovi ingoti ne po- in so se ob tem izkazale tudi za do neke mere občutljiv kronološki pokazatelj (Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 202−206; Trampuž javljajo, kositer v predmetih pa je v povprečju nizek (5,68 Orel, Urankar 2009). 31  Primerjava z analizo depojev Ha B je do neke mere problematična 28  Za primerjave so zanimive predvsem nekatere igle tipov Deinsdorf in zavajajoča, saj večina vzorcev dejansko pripada depojem Veliki (npr. 398, 404, 407) in Graz (npr. 459). Otok in Kanalski Vrh I in II, ni pa primerljivih analiz mlajših predmetov, 29  Primerjalnih analiz med številnimi grobnimi predmeti in predmeti odkritih v vzhodni Sloveniji. Izjema novejšega datuma je depo z naj- iz depojev nimamo, saj so med slovenskimi najdbami opredeljene le dišča Pod Kotom - jug) pri Krogu, ki ga raziskava postavlja na konec slednje, zato tipološke obravnave ob predočitvi kemijske analize ne stopnje Ha A, a še ni vključen v celokupno statistično sliko (Jereb moremo kar opustiti. 2009; Trampuž Orel, Urankar 2009). 54 Rogoza, AAS 100, 2022 6.1.2 Bakrene najdbe polizdelkov iz že omenjenega dragomeljskega depoja.34 Pri tem gre za fragmentiran ingot in dve pogači, ki sta po obliki Med kovinskimi najdbami zagotovo izstopa popolnoma zelo podobni rogoški, a manjši in posledično lažji, pri tem ohranjena bakrena plano-konveksna pogača (G636), ki je pa je vsebnost niklja pri vseh treh občutno višja od osta-bila skupaj z večjim loncem s stožčastim vratom (G637) od- lih nečistoč. Podobnost z omenjenimi najdbami na podlagi krita v jami tik ob strugi potoka (SE 370). obsežnih študij N. Trampuž Orel omogoča tudi hipotetično Po obliki in velikosti bi obravnavano pogača pripisali tipu iskanje izvornega področja rude na širšem območju Mitter-Uzsabánya I, kot ga je na zahodu Madžarske opredelil berga. Tu se namreč nahajajo Sloveniji najbližja ugotovljena Czajlik. Datiral ga je na začetek mlajšega žarnogrobiščnega ležišča bakrovih rud z dominantnim nikljem in dokazanim obdobja, čeprav omenja tudi zgodnejše primere32 (Czajlik rudarjenjem skozi vso bronasto dobo35 (Trampuž Orel, He-1996). Na slovenskem prostoru pogačo najlaže povežemo ath, Hudnik 1996, 202, Fig. 11 (prinaša tudi tabelo za Švico z naselbinskim depojem Dragomelj I, ki je vseboval 38 v – po Rychner, Kläntschi 1995); Trampuž Orel, Heath 2001, veliki meri popolnoma ohranjenih plano-konveksnih pogač, 158, 161, sl. 6a). ki so se med seboj po velikosti in obliki močno razlikovale. Količina svinca (Pb), katere vrednost je 0,01 %, kaže, da gre Obravnavano pogačo lahko po velikosti in teži postavimo za naravno vsebnost kovine.36 ob bok tamkajšnjim največjim primerom, a je njegov visok zvončast presek značilen le za srednje velike dragomeljske Brezoblični koščki bakra (G124, G129, G944a, G961a) iz-primere. Depo je vseboval še večje število bikoničnih ingo- hajajo iz različnih stratigrafskih enot od ornice SE 1 do niž- tov, kot jih poznamo na primer tudi s Kanalskega Vrha ter so jih plasti SE 3a, SE 8 in SE 1237. Pri dveh izmed njih (G129, značilni za območje od srednje in severne Italije do osrednje G944a) je mogoče prepoznati odtise in tudi ostanke podla-Slovenije v času Ha A2/Ha B1 (Trampuž Orel, Heath 2001, ge, na katero sta padla v tekočem oziroma staljenem stanju, 158–159; Turk 1997; Turk 2000, 14–38, 141–151). pri enem pa celo žlindro, ki se drži kovine. Razlagamo jih lahko kot kapljice bakra, ki so bile izgubljene med metalur- Kemijska sestava pogače z najdišča Rogoza razkriva mar- škimi postopki. Nekoliko bolj zapletena je razlaga zadnjega sikaj (sl. 39). Glede na nizko vsebnost kositra (0,02–0,03 %) kosa (G124), ki je kar zajeten, saj tehta slabih 41 g. Po obliki gre za kovinski baker, ki se je oblikoval ob taljenju bakrove spominja na del rezila sekire ali pa surovec oziroma del roba rude v peči in ima obliko jame, v katero se je stekala kovina bakrene pogače, ki pa je »obrabljen« do te mere, da ostri med metalurškim procesom. Za debelejše pogače, kakršna robovi, nastali ob morebitnem razkosavanju, niso več vidni.37 je rogoška, nadalje velja, da naj bi jih bilo mogoče prido- bivati le z razvitejšim tipom peči, ki je vključeval rešetko za Analizirani so bili kar trije izmed teh predmetov in izkazalo zadrževanje žlindre33 (Czajlik 1996, 166). se je, da se po kemijski sestavi relativno močno razlikujejo (sl. 39).38 Kapljico z žlindro smo že omenili (G129), njeno Vsebnost seštevkov relevantnih nečistoč (2,5 %) je v pov- razmerje nečistoč pa lahko povezujemo z bakri iz časa Ha prečju nekoliko višja od najpogostejše vsebnosti v surovcih A. Popolnoma drugačno sliko pa razkrivata analizi drugih iz Ha A depojev (0,5–1,0 %), kar po primerjavah dopušča najdb. Nekoliko večja kapljica bakra (G961a) ima vsoti ne-umestitev tako med predmete Ha A kot Ha B (Trampuž Orel, čistoč 6,5 %, razmerje relevantnih elementov Sb>Ni>As, Drglin 2005, 48, Fig. 6). Prav tako je njeno mesto nedore-medtem pa ima predmet G124, ob 9,1 % nečistoč, razmerje čeno, če upoštevamo njihovo razmerje, Ni>As>Sb (3. kom- Sb>As>Ni. Gre torej za t. i. baker z vodilnim antimonom, ki pozicijska skupina), ki je na Slovenskem v obeh omenjenih obdobjih zelo redko, analize iz Švice pa takšno sestavo pri- pisujejo predvsem srednjebronastodobnim in zgodnje- ter 34  Gre za predmete PL 3, PL 9 in PN 28 po Turk 2000, sl. 17: 1, 5, sl. starejšepoznobronastodobnim predmetom (Bd D, Ha A1), 22: 25. medtem ko je njihov delež v mlajšem žarnogrobiščnem ob- 35  Za posredovanje rezultatov analiz se zahvaljujem dr. P. Turku iz dobju izjemno majhen. Nekoliko podobno sestavo bakra z Narodnega muzeja Slovenije (PL 3 = As – 0,41 %, Ni – 3,49 %, Sb – izstopajočim nikljem in nižjimi vrednostmi arzena in anti- 0,21 %; PL 9 = As 0,71, Ni – 1,96, Sb – 0,12; PN 28 = As – 0,89 %, Ni 3,87 %, Sb 0,28 %). mona bi morda lahko videli v neobjavljenih analizah treh 36  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 192. 37  Podobna opažanja navaja P. Turk v zvezi z nekaterimi surovci in kosi 32  S svojim največjim premerom 19,6 cm sodi dejansko na mejo med ingotov iz depoja Dragomelj I, kjer omenja, da so bolj obrabljeni kosi srednje (15−20 cm; tip Uzsabánya I) in velike (20−30 cm; tip Újfalu) v višji plasti depoja. Te naj bi prebivalci naselbine jemali iz depoja in pogače. jih po »uporabi« ponovno vračali vanj (Turk 2000, 20–21). 33  Ni pa to edini način za pridobivanje pogač, saj je na pogače iz 38  Predmet G944a ni primeren za analizo zaradi svoje majhnosti in recikliranih predmetov opozoril že P. Turk (2000, 141–142). posledično možnosti, da bi bil ob vzorčenju uničen. Rogoza, AAS 100, 2022 55 Ha A Ha B Rogoza Skupina Ha A Ha B Pod Kotom Rogoza 0,0-0,01 jug 0,01-1,0 1 1 skupina 1 57 13 37 40 1,0-1,25 26 34 20 skupina 2 21 8 42 1,25-1,5 27 6 skupina 3 7 8 5 20 1,5-1,75 23 8 skupina 4 3 7 1,75-2,0 11 3 skupina 5 5 19 5 20 2,0-3,0 6 2 20 skupina 6 6 42 11 20 3,0-4,0 7 15 20 42 Pogostost seštevkov nečistoč arzena, niklja, antimona v 4,0-5,0 2 21 analiziranih predmetih iz depojev Ha A in Ha B obdobij v 5,0-6,0 2 6 Sloveniji ter njihova primerjava z rezultati analiz predmetov z 6,0-7,0 1 3 20 najdišča Rogoza (prirejeno po Trampuž Orel, Urankar 2009, 7,0-8,0 2 8,0-9,0 2 sl. 91, 93). 9,0-10,0 20 10,0-15,0 1 3 arzenom, ki je značilen za predmete obdobja Ha A v Slove- 15,0-20,0 1 niji in v Vzhodnih Alpah. Povezujejo ga s koriščenjem sulfi- dne rude vrste halkopirit, pri čemer pa je vsebnost železa v 41 Pogostost kompozicijskih skupin nečistoč arzena, kapljici tako nizka, da ne gre za izgubo surovine po primar- antimona in niklja v predmetih iz depojev Ha A in Ha B obdobja v Sloveniji ter njihova primerjava z rezultati analiz nem postopku taljenja, ko je vsebnost železa mnogo višja, predmetov iz najdišč Pod Kotom - jug in Rogoza (prirejeno saj je bilo mogoče podobno nizko doseči šele v naslednjih po Trampuž Orel, Urankar 2009, sl. 92). stopnjah metalurškega procesa (Trampuž Orel, Heath, Hu- dnik 1996; Klemenc, Budič, Zupan 1999, 146–148). Ob tem je značilen za obdobje Ha B, kar potrjuje tudi visoka skupna pa so ugotovljene tudi že omenjena skupina 3 z vodilnim vsebnost nečistoč (Trampuž Orel, Drglin 2005, 47–49). nikljem ter skupini 5 in 6 z vodilnim antimonom. Slednji Če premerimo rezultate kemijske analize v celoti, dobimo sta v Sloveniji in širšem prostoru Vzhodnih Alp v uporabi vtis, da najdbe kljub njihovi maloštevilnosti podajajo zelo predvsem v obdobju Ha B1, ko so za pridobivanje bakra pestro sliko metalurgije z najdišča Rogoza. ponovno začeli izkoriščati rudo tipa Fahlerz oziroma medli- ca in različne kompleksne rude (Trampuž Orel, Heath 2001, Vsebnost kositra (Sn) pri analiziranih predmetih je zabele- 160–161; Trampuž Orel, Drglin 2005, 49–50). žena le v dveh skrajnostih. Štirje predmeti so bakreni, saj vsebujejo le do 0,3 % kositra, kar je značilno za pogače in Ob pravkar obravnavanih najdbah pa so bili na najdišču surovce iz obdobij Ha A in Ha B (Trampuž Orel, Heath, Hu-odkriti tudi štirje drobci žlindre (sl. 43). Ti so skupaj z že dnik 1996, 183), medtem ko je obroček narejen iz brona, omenjenima polizdelkoma, pogačo, obročem ter naključno pri čemer je delež kositra dosegel 16,5 %. Kot omenjeno, izgubljeno surovino v obliki kapljic bakra nedvoumni poka-gre torej morda za predmet uporabne funkcije, namenjen zatelji, da so prebivalci naselbine Rogoza obvladali metalur-legiranju bakra v bron. ško dejavnost, za katero pa ne moremo opredeliti prostora, kje se je odvijala.40 Vse najdbe, za katere lahko predposta- Vsebnost svinca (Pb) med 0,01 % pri bakreni pogači in 0,13 vljamo, da so bile odložene na naključnih mestih, brezoblič- % oziroma 0,15 % pri obroču in kapljici z žlindro kaže na ni kosi bakra in žlindre so bili odkriti izven osrednjega dela naravno prisotnost v rudi. naselbine. Vsi trije kosi, ki so bili odkriti južneje, ob njih pa Vsota vsebnosti nečistoč arzena, niklja in antimona od 1,41 še glavica bronaste igle (G166), prihajajo iz območja struge % do 9,15 % daje slutiti dve skupini, prvo med 1,41 % do 3,12 % ter drugo od 6,60 % do 9,15 %. Pri tem je prva, z (Ni>Sb>As, Ni=Sb>As, Ni>Sb=As), skupina 5 (Sb>Ni>As), skupina 6 vsebnostjo okoli 2 %, značilna predvsem za predmete iz Ha (Sb>As>Ni, Sb>As=Ni). A, višje vrednosti pa za tiste iz Ha B (sl. 41, 42). 40  V naselbinah, ki so oddaljene od rudišč, so se praviloma odvijali le metalurški procesi, ki so vezani na legiranje kovine in vlivanje pred-Glede na razmerja med opazovanimi nečistočami lahko metov. Njihovo izvajanje pa je mnogo preprostejše od ekstrakcije predmete razdelimo v štiri različne kompozicijske skupine bakra iz rude. Potrebno je sicer ognjišče, a je bilo tudi z arheološkimi (sl. 41).39 Od teh skupina 1 predstavlja tip bakra z vodilnim eksperimenti dokazano, da takšen proces večinoma ne pusti sledov, ki bi jih lahko razlagali kot metalurške peči, v najboljšem primeru ognjišča. Prav tako ne potrebujemo oglja, saj je že les dovolj ka- 39  Povzeto po Trampuž Orel, Heath 2001 in Trampuž Orel, Urankar lorično gorivo, da z njim dosežemo temperature, višje od 1200 °C, 2009, sl. 92. Skupina 1 (As>Sb>Ni, As>Sb=Ni, As=Sb>Ni), sku-kar presega talilno temperaturo bakra, ki je pri 1083 °C (Fasnacht, pina 2 (As>Ni>Sb, As=Ni>Sb), skupina 3 (Ni>As>Sb), skupina 4 Trachsel 2001). 56 Rogoza, AAS 100, 2022 raziskano območje zgornje plasti 1–2 3–10 10 in več spodnje plasti 1–2 3–10 10 in več konteksti 1–2 3–10 10 in več neznani konteksti 1–2 3–10 10 in več brezobličen kos bakra koščki žlindre 43 Razprostranjenost kovinskih najdb. Merilo 1 : 2500. Rogoza, AAS 100, 2022 57 Če za konec povzamemo kronološke ugotovitve o mestu vseh kovinskih najdb, ugotovimo, da tako tipološka kot me- talografska analiza pa tudi radiokarbonsko datiranje konte- kstov, v katerih so najdbe bile, prinašajo dokaj enotno po- dobo. Že po tipološki opredelitvi sodijo kovinski predmeti v starejšo in na začetek mlajše kulture žarnih grobišč, podob- no datacijo pa ponuja tudi kemijska analiza, saj večino ob primerjavi s statističnimi podatki, pridobljenimi z analizami širokega zbira v Sloveniji najdenih predmetov, lažje pove- žemo s predmeti obdobja Ha A, dva pa morda sodita že v čas Ha B. Takšen časovni okvir pa podpirajo tudi relevantne 44 Koščka žlindre, odkrita v ornici (SE 1). radiokarbonske datacije. nekdanjega vodotoka, kar pomeni, da gre za preneseno gradivo, ki se ne nahaja na prvotnem mestu. Tudi najse- verneje odložena drobca žlindre, ki sta bila odkrita v ornici 6.2 Keramične najdbe (SE 1), v tem pogledu nista povedna (sl. 44). 6.2.1 Značilnosti in način izdelave Zato pa je toliko pomembnejši par kapljic kovine G944a in G961a, odkritih v sosednjih kvadrantih sektorja XLII. Še ve- keramike dno govorimo o plasteh z infiltriranimi mlajšimi najdbami, Poglavje obravnava način izdelovanja keramičnega gradiva, a je njihovo število majhno in s tem pomen bakrenih najdb odkritega na najdišču Rogoza, ki pripada osrednjemu času večji. Le nekoliko severneje in nekoliko južneje so bile od-poselitve v pozni bronasti dobi. Skupaj je bilo analiziranih krite ostaline stavbnih objektov 28, 30, 31, od katerih sta bili 1150 keramičnih izdelkov, od katerih večina pripada posod-ob dveh ognjišči. Te stavbe z nekaterimi drugimi tvorijo red- ju, le majhen del pa drugim uporabnim predmetom. keje poseljeni zunanji del naselja, v katerem se nahaja tudi Na podlagi analize, ki je zaobjela vse keramične najdbe, velika večina odkritih ognjišč.41 Morda so torej nevarnejše smo tudi s pomočjo opredeljevanja značilnosti keramike in dejavnosti, povezane z intenzivno uporabo ognja, kot je njihovih povezanosti z določenimi oblikami posod in njiho-metalurgija, ki predstavljajo potencialno nevarnost za požar, vimi okrasi ta zbir ločili od keramičnih najdb drugih obdobij. opravljali izven osrednjega dela naselbine, v morebitnem Vsak je predstavljen v posebnem poglavju, kjer so natanč- »obrtnem« območju, kar je mogoče sklepati tudi na podlagi neje opisane značilne lastnosti lončenine.44 polpreteklih primerjav.42 Vsakemu kosu keramike smo opredelili zrnavost lončarske Prav tako pomenljive so najdiščne okoliščine bakrene poga- gline, iz katere je narejen, pri višjih razredih zrnavosti pa tudi če in bronastega obročka, ki sta bila odkrita v jamah (SE 370, najpogostejše vključke (sl. 45: A).45 Prav tako smo beležili SE 900). Ob njiju so bili v obeh primerih lončenina ter zogle-obdelavo površine, torej način, kako so lončarji dokonča- nela žitna zrna, njuna možna obredna razlaga pa je ponuje- li obdelavo, v vseh primerih prostoročno narejenih posod na na drugem mestu.43 (sl. 45: B). Po sestavi in videzu prelomov smo ugotavljali na- čin žganja keramike, o kakovosti katerega mnogo pove tudi 41  Najdišče je razkrilo osem morebitnih ognjišč (SE 211, SE 218, SE 826, trdota lončenine (sl. 45: C). SE 1291, SE 1311, SE 1321, SE 1511, SE 1544), razen ognjišča 2 (SE 826) pa so vsa locirana bodisi severno bodisi južno od osrednjega dela Že v uvodu je treba povedati, da je bilo kar dobrih 13 % naselbine. V nobenem primeru ne gre za vsa ognjišča, ki so v naselju izbranih keramičnih izdelkov poškodovanih do te mere, da bila v uporabi, saj je bilo na primer v Ormožu domala na vsakem analize nekaterih parametrov ni bilo mogoče izvesti, saj je »dvorišču« ognjišče. Uničenje t. i. hodnih površin je z najdišča Rogo-v izstopajočih primerih popolnoma razpadla notranja struk- za skoraj popolno, tako da so se ohranila le nekatera ognjišča, ki so tura predmetov. V določeni meri je mogoče ugotoviti vpliv bila vkopana ali pa postavljena na nekoliko nižjem terenu. ognja, ki je ponekod posode preoblikoval tako močno, da 42  Slovenski misijonar I. Knoblehar, ki se je sredi 19. stololetja mudil v Sudanu in v tem času gojil pristne stike z nilotskim ljudstvom Bari, v svojih zapiskih razkriva tudi mnogo detajlov v zvezi z njihovo meta-44  Za druge analize glej poglavje Zgodnja bronasta doba, Starejša lurgijo železa. Kovači so bili sicer najbogatejši sloj v skupnosti, a so železna doba. morali živeti zunaj naselbine, prezir pa jim je prinašalo tudi življenje 45  Pri zrnavosti smo ugotavljali prevladujoče oziroma najpogostejše brez posedovanja živine (Frelih 2005, 48, 56). vključke, tako da prisotnost enega večjega zrnca še ni postavila od- 43  Glej poglavje Analiza rastlinskih ostankov in njihova razlaga. lomka v drugi razred zrnavosti. 58 Rogoza, AAS 100, 2022 Zrnavost (A) Način žganja zelo fina do 0,25 mm nepopolno oksidacijsko 23,0 fina od 0,26 do 0,50 mm oksidacijsko 28,5 drobna od 0,50 do 2,00 mm redukcijsko 14,4 groba od 2,01 do 3,00 mm nekontrolirano 3,2 zelo groba nad 3,01 mm nepopolno oksidacijsko / redukcijsko 3,2 oksidacijsko / redukcijsko 3,1 Obdelava površine (B) redukcijsko / oksidacijsko 24,6 površno vidne grobe poteze obdelave brisanje 47 Odstotni deleži načinov žganja. brisanje vidne fine poteze obdelave glajenje poteze obdelave so nezaznavne Obdelava površine poliranje površina lončenine sije površno brisanje 3,6 brisanje 32,6 Trdota (C) glajenje 60,1 mehko 1. in 2. stopnja po Mohsu poliranje 1,3 trdo 3. in 4. stopnja po Mohsu kombinacije 2,4 zelo trdo 5. in 6. stopnja po Mohsu 48 Odstotni deleži načinov obdelave površine. izjemno trdo 7. in 8. stopnja po Mohsu 45 Parametri, uporabljeni pri določanju značilnosti keramike. dodajanje pustil, ki v prvi vrsti višajo odpornost na tempera- turne spremembe, zagotovo dokazujejo vključki zdrobljene niso uporabne za tipološko analizo, v drugih primerih pa keramike, ki pa so bili zaznani razmeroma redko. V lončar-gre za vpliv neopredeljenih postdepozicijskih dejavnikov, skih glinah je bilo opaziti tudi glinena jedra kot naravno se-verjetno povezanih z vodnim delovanjem, tako s tokom stavino gline in delce neizgorelih organskih snovi, pustilo ali vode kot z njenim zastajanjem. naravno sestavino gline. Prisotnost slednjih lahko povežemo Izdelava posod tudi z nepopolnim procesom žganja (sl. 47). Večinski delež si med razredi zrnavosti s približno 39 % de- Posode so bile, kot že rečeno, vse narejene prostoročno. lijo finozrnate in drobnozrnate lončarske gline, ki se oboje Razen miniaturne posodice G573, ki je bila najverjetne-pojavljajo v vseh tipoloških skupinah posodja, od loncev je oblikovana s ščipanjem, so bile vse keramične posode do skled in celo skodelic. Za zadnje je najbolj značilna zelo oblikovane iz trakov in/ali svaljkov (sl. 49, 50), kar je dobro fina lončarska glina, ki pa se pojavlja tudi drugje. Skupaj je iz takšne lončarske mase narejenih slabih 11 % analiziranih posod, približno toliko pa je narejenih tudi iz grobe zmesi. Najredkejše so posode iz izjemno grobe gline, pri katerih pa gre v večini primerov za odlomke velikih ovalnih lon- cev (sl. 46). Med vključki, ki so bili na makroskopski ravni prepoznani v glini, prevladujeta sljuda in kremen. Zabe- ležena sta bila v domala vseh kosih, spreminjata pa se le velikost zrnc in njihova pogostost. Njuna prisotnost pa ni 49 Odlomek dna z ostenjem G546 z označeno mejo med iz nepričakovana, saj gre za območje, ki leži na pleistocenskih svaljkov sestavljenim dnom in ostenjem. silikatnih prodnih zasutjih reke Drave, preko katerih so se naložili glineno-ilovnati nanosi s Pohorja. Tako je manjša ali večja vsebnost vključkov lahko naravna, čeprav nekateri kosi keramike z izjemno povečano gostoto predvsem sljude ter z ostrorobimi vključki dajo slutiti tudi nasprotno. Namerno Zrnavost zelo fina 10,9 fina 39 drobna 38,6 groba 10,5 zelo groba 1 Skupaj 100 50 Odlomek okrašenega ostenja G1171 z vidnim stikom 46 Odstotni deleži stopenj zrnavosti lončarskih glin. med sledečimi si trakovi. Rogoza, AAS 100, 2022 59 vidno pri nekaterih površno brisanih posodah, katerih delež Stopnje trdote pa je izjemno majhen. Mnogo več, slabih 33 %, je bilo po mehko 0,5 površini brisanih, kar pomeni, da je bila površina predmeta trdo 18,3 v surovem oziroma nesušenem stanju izravnana tako, da je zelo trdo 57,4 površina delno ostala neravna in ostra na dotik. Nasprotno izredno trdo 23,8 pa glajenje po obdelavi nudi površine gladke na otip in do- 51 Odstotni deleži stopenj trdote. mala brez nepravilnosti. Tako obdelanih je bilo 60 % posod. Pri tem je treba dodati, da se tudi glajene površine med seboj kar precej razlikujejo, saj je glajenje mnogih skodelic in skled že močno mejilo na poliranje. Tega smo ugotovili le pri peščici predmetov, kjer je bila površina dejansko loščena do sijaja, za kar je morala biti površina predmeta že delno posušena (sl. 48). Pri nekaterih posodah je bilo mogoče opaziti tudi razliko med obdelavo zunanje in notranje površine, pri čemer pa gre za redkejši pojav, opažen predvsem pri zaprtih posodah, kjer je notranjost težje dosegljiva, ob tem pa pri uporabi tudi skrita očem, tako da ne kazi videza izdelka.46 Keramika je bila v nekoliko več kot polovici primerov žgana oksidacijsko 52 Odlomki posode G1022, odkriti v isti stratigrafski enoti, ki (sl. 47), pri čemer pa pri slabi polovici proces ni bil dokon-pa se močno razlikujejo po barvah. čan. Dobrih 14 % izdelkov je bilo žganih redukcijsko, nadalj- njih 24 % pa redukcijsko z zaključno oksidacijsko stopnjo. Po trije odstotki so bili žgani nepopolno ali popolno oksidacij- sko z dimljenjem v zaključni fazi ter nenadzorovano. Podatek, ki je prav tako relevanten v povezavi z žganjem rumeni toni lončenine, je njena trdota (sl. 51). Po analizi je kar 57 % rdeči toni predmetov opredeljenih kot zelo trdih, slabih 24 % kot izre- rjavi toni dno trdih, dobrih 18 % kot trdih, skoraj zanemarljiv delež pa ima mehko površino. sivi toni Če pretresemo podatke, lahko govorimo o nekoliko dru- gačnih rezultatih, kot jih je avtor pred leti predstavil po ob- delavi gradiva z drugega ruškega žarnega grobišča. Razlogi se skrivajo najprej v različnem značaju posodja, saj gre pri 53 Odstotni deleži barv pri predmetih z enotno barvo obeh grobiščni lončenini za izbrano in pogosto bolje ohranje- površin. no gradivo, med katerim je v dotičnem primeru le nekaj odlomkov shrambnih loncev, ki v naselbinah predstavljajo Znotraj Zunaj Zunaj najštevilčnejši del posodja. Prav tako lahko vpliv pripišemo rumeni toni samemu terenu, ki v primeru Ruš ni zamočvirjen, prav tako rdeči toni pa območje ni bilo podvrženo tako obsežnemu in intenziv- nemu agrarnemu uničenju kot z najdišča Rogoza. rjavi toni 47 sivi toni Bolj kot beleženje drugih značilnosti je vprašljivo določa- nje barve. Postavljata se vprašanji, kakšno natančnost si pri Znotraj tem delu lahko privoščimo, da zagotavljamo primerljivost sivi toni rezultatov, ki so kljub danes že ustaljeni uporabi Munsellovih rjavi toni rumeno-rdeči toni 46  V tej povezavi je treba omeniti posodo G661, ki je z zunanje strani brisana in izredno vešče okrašena, notranjost pa je površno glajena, tako da so vidni celo odtisi prstov lončarja. 54 Odstotni deleži barv pri predmetih z različno obarvanima 47  Za primerjavo glej Črešnar 2006, 108–116. površinama. 60 Rogoza, AAS 100, 2022 barvnih tablic pogosto vprašljivi, ter kakšen je smisel te vča- Vzrokov za različno obarvanost površin posod je lahko sih pretirane natančnosti. Pojavljajo se namreč primeri, ko mnogo, verjetno pa je za njihov končni videz zaslužen nji-so odlomki iste posode, kot npr. sklede G1022, ki so bili hov seštevek. Najprej je to različen dotok zraka do zunanjih odkriti v isti stratigrafski enoti, popolnoma drugačne bar-in do notranjih površin posod že med žganjem, kar je od- ve (sl. 52). Daleč od tega, da bi zavračali beleženje barve, visno tako od tipa peči in razporeditve goriva kot od posta-ki je nepogrešljiv podatek, ki spremlja pogosto le v silhueti vitve posod med žganjem. Sledi njihova uporaba, pri kateri narisan predmet, a je njeno navajanje, ko govorimo o praz-so posode prihajale v stik z odprtim ognjem, v njih je bila godovinski lončenini, morda bolj modro omejiti na osnovne postrežena hrana itn. Kot zadnji, a ne najmanj pomembni, barve oziroma tone. pa so procesi, ki so na posode vplivali po njihovi uporabi in Pri opisovanju barv smo predmetom, katerih barve med odložitvi v zemljo. V primeru Rogoze so to visoka vlažnost notranjo in zunanjo površino močno variirajo, pripisali obe, ter fizični in kemični vplivi intenzivnega poljedelstva. podobno pa smo storili tudi pri lisastih površinah, ki smo jih Za določene tipe posod so značilni ročaji in držaji, ki so jih opazili pri slabih 10 % predmetov. lončarji pritrjevali predvsem na dva načina. Prvi in obenem Med predmeti s površinama enotne barve je nekoliko manj pogosteje ugotovljen je način z zajedo in čepom, pri kate-kot polovica obarvanih v rjavih tonih (sl. 53), sledijo pa taki rem je stena posode preluknjana, vanjo pa je vstavljen čep, v rdečih (21 %), rumenih (19 %) in sivih tonih (12 %). Podob-oblikovan na notranji strani držaja ali ročaja (sl. 55 – A, B, no prevladajo rjavi toni tudi pri zunanjih površinah različno D). Okolica zajede je lahko še posebej reliefno pripravljena, obarvanih predmetov (sl. 54), spremembo pa je opaziti na kar omogoča boljši oprijem (sl. 55 – B). Drugi način, brez notranjih površinah, ki so v večji meri temnejše in sivoton-luknje v steni posode, za lažje pritrjevanje koristi prav sle- ske. Občutno se zmanjša tudi delež najsvetlejših rumenih in dnje, v nekaterih primerih pa, sodeč po odsotnosti vsakršnih rdečih tonov. sledi, površina posode ni bila predhodno dodatno prirejena (sl. 55 – C). 55 Načini pritrjevanja držajev in ročajev. Rogoza, AAS 100, 2022 61 Okraševanje posod Vrsta okrasa vrezi 37 8,9 Posebna značilnost keramike, ki je tukaj predstavljena le s kanelure 85 20,5 tehnološkega in statističnega vidika, je njeno okraševanje. fasete 45 10,9 Med obravnavanimi 1150 predmeti jih je bilo okrašenih 414 žlebovi 12 2,9 odtisi / vbodi 64 15,5 oziroma 36 %. Načini ornamentiranja so različni, vsi pa so aplike 148 35,7 bili izvedeni na nežganih površinah (sl. 56).48 Največkrat smo kombinacije 23 5,6 zabeležili različne nalepljene okrase, med katerimi močno Skupaj 414 100,0 prevladujejo razčlenjena rebra, medtem ko so bradavice in 56 Odstotkovna razmerja med vrstami okrasov na predvsem gladka rebra manj številni. Skupno predstavljajo analiziranem keramičnem gradivu. kar slabih 36 % okrasov. Odstotkovno jim sledijo kanelure z dobrimi 20 %, med njimi pa močno prevladujejo trakovi ali dvojna (G434), ali pa so sestavljene v trak (G255). Krasijo poševnih linij. Če vse tehnike odtiskovanja in vbadanja ome-rame, prehod z ramena v vrat in izjemoma notranjo stran njamo skupaj, dosežejo 15,5 % in so tako po pogostosti pred ustja sklede (G523), na mnogih odlomkih ostenij pa je nji-fasetami s slabimi 11 % in vrezi s slabimi 9 %. Med posame- hovo mesto natančneje nedoločljivo. Zanimivo je, da se ena znimi okrasi je najmanj žlebov, slabe 3 %.49 črta pojavi le na prehodu z ramena v vrat, ki ga tako vizual- Ob tem naj omenimo še kombinacije različnih ornamentov, no poudarja, medtem ko se zaporedja pojavljajo predvsem ki so bile uporabljene na slabih 6 % okrašenih predmetov. drugje. Poševne ravne črte se kot samostojen okras pojavijo Vrezi nastopajo v kombinacijah z različnimi tipi odtisov oro-le enkrat, kjer gre za niz vzporednih ravnih črt na fragmentu dij, medtem pa so žlebovi, kanelure in fasete praviloma sa- ostenja manjše posode (G566). Poredko zasledimo cikcaka- mostojni. Med samostojnimi odtisnjenimi okrasi je mogoče sto črto, ki je lahko samostojna ali dvojna (G292). prepoznati odtise prstov in različnih ostrih ali topih orodij,50 Med sestavljenimi motivi gre za okras, narejen iz vodoravnih ki se pojavljajo v nekaterih že omenjenih kombinacijah. Od-in poševnih vrezov (G344) ali šrafiranih trikotnikov (G496) tisi prstov se ob tem pojavljajo le na plastičnih rebrih. Sle- ter vodoravnih in cikcakastih linij (G661, G1023). Izjemen dnja so kot vse bradavice in druge ročno oblikovane aplike motiv je krožen trak, v katerem se izmenjujejo snopi različno lahko tudi neokrašena, a so ta izjemno redka. usmerjenih črt na notranji strani dna posode (G1236). Ugotovljeni načini krašenja so bili uporabljeni za različno Med kombiniranimi motivi se pojavlja povezava vrezov pestre palete motivov, prav tako pa se med seboj razhajajo z »odtisi koleščka« (G741) ali z odtisi v obliki različnih pik po mestih, kjer jih najdemo.51 Vrezi (sl. 57) se najpogosteje (G247, G737), kot poseben motiv pa moramo omeniti t. i. pojavljajo v obliki vodoravne črte, ki je samostojna (G984) trikotnik z zastavicama, ki je zastopan le enkrat (G412). 48  V tabeli so predstavljeni vsi tipi okrasov in njihovih kombinacij, ne pa Žlebljene vodoravne črte so večinoma samostojne (G1078), tudi vsi motivi, če gre le za manjša odstopanja. Vsaka varianta krašenja lahko se pojavijo v traku (G1037), vselej pa označujejo preje predstavljena tudi s svojimi kombinacijami, pri čemer pa se slednje hod z ramena v vrat (sl. 58). Trak, ki obkroža posodo, lahko pri drugi varianti, ki je uporabljena v kombinaciji, ne ponovijo. sestavljajo tudi navpične (G306) ali poševne (G1039) ravne 49  Pri njihovem opisovanju uporabljamo naslednjo sistematiko: če se linije. Oboje pokrivajo rame in zgornji del trebuha različnih vodoravni linijski element, ki v večini primerov obkroža celotno po- sodo, pojavi vzporedno enkrat ali dvakrat, to izrazimo s številko, če posod, slednje pa tudi ustje sklede (G30). pa se pojavi trikrat ali večkrat, potem to imenujemo trak (npr. trak Sestavljene motive tvorijo trakovi vodoravnih in snopi nav- vzporednih vodoravnih linij). Nekoliko drugače označujemo manjše pičnih linij (G413), snopi različno usmerjenih poševnih linij nevodoravne elemente. Če se ti navpični ali poševni linijski elementi pojavijo enkrat ali dvakrat zaporedoma, jih prav tako izrazimo s šte- (G649), slednje pa so lahko tudi v kombinaciji z vodoravnimi vilko. Če se pojavijo v sosledju od tri- do osemkrat, takšno zaporedje linijami (G300). Njihovo običajno mesto so še zmeraj rame, imenujemo snop. V primeru, da se elementi zapovrstjo pojavijo več čeprav se širijo tudi po ostenju, pri zadnje navedenem pri- kot osemkrat, a zaporedje ne obkroža celotne posode, je to niz, če meru pa okras prehaja tudi na vrat. pa posodo popolnoma obkrožajo, je to trak. V primerih odtisov pr- stov in odtisov v obliki pik govorimo o linijah (Črešnar 2006, op. 176). Kanelure (sl. 59) v obliki vodoravne linije so največkrat sa- 50  Orodje je mišljeno na splošno kot nadpomenka za raznovrstne mostojne (G452, G752) ali dvojne (G615). Mesto okrasa je pripomočke, s katerim so narejeni odtisi v obliki različno velikih pikic, najpogosteje spet prehod z ramena v vrat, redko pa tik po poševni vbodi in tudi ostrejše členjenje na nekaterih plastičnih rebrih. 51  Za enostavne okrase so značilni ponavljajoči se enaki elementi, narejeni na enak način, za sestavljene so značilni različni elementi, prav narejeni na različne načine. Pri posebnih okrasih način izdelave pra-tako narejeni na enak način, za kombinirane pa raznoliki elementi, viloma ne igra pomembne vloge. 62 Rogoza, AAS 100, 2022 57 Motivi, narejeni z vrezovanjem. 58 Motivi, narejeni z žlebljenjem. 59 Motivi, narejeni s kaneliranjem. ustjem ali pa na ustju. Več sledečih si kanelur, kar je redkeje, se pojavlja na ramenu (G580), vratu (G568) ali v notranjosti ustja (G1150). Navpične kanelure so pogosto opažene le na držajih in ročajih, ob tem pa po enkrat krasijo ustje (G994) in prehod ustja v vrat (G644). Po številu brez dvoma izsto- pajo poševne kanelure, ki praviloma oblikujejo trak različno gostih linij na ramenih različno visokih posod (G633), še po- 60 Motivi, narejeni s fasetiranjem. gosteje pa krasijo ustja skled (G451). podobno kot kanelure, krasijo tudi ramena (G635) in zuna- Komplicirani okrasi s kanelurami so le enovrstni, saj se poja- nje dele ustij različnih skled (G1199). vljajo le z bradavicami, ki jih lahko obkrožajo (G1089) ali pa Kot že omenjeno, je največje število posod okrašenih s pla-so vključene v kaneliran okras (G1165). stičnimi aplikami (sl. 61). Najmanjši med njimi so nalepljeni Fasete (sl. 60) so v vseh primerih ločene od drugih okrasov, krožci, ki so prisotni le enkrat, oblikujejo pa motiv vodoravne kajti tudi če isto posodo pokrivajo še drugi okrasi, ne gre linije (G793). Številnejše so bradavice, ki so lahko stožčaste govoriti o kombinacijah. Najpogosteje fasetirano mesto je (G206), kroglaste (G802) ali piramidalne (G1123). Dve stož- notranji rob ustja visokih posod, kar ima najbrž funkcionalen časti (G1079) ali piramidalni (G150) bradavici lahko skupaj pomen, variira pa le število faset (G495, G990). Ob tem, tvorita dvorogeljni držaj, ker pa je podobno oblikovan tudi trirogeljni držaj (G542), to le potrjuje namembnost bradavic. Rogoza, AAS 100, 2022 63 Med plastičnimi rebri naj najprej omenimo gladka. Lahko so tem pa je mogoče prepoznati tudi stranske odtise (G355, vodoravna (G978), različno usločena brez jasnih oblik (G75, G849) in razčlenjevanje z orodji (G856, G1163). G1128), ali pa tvorijo različne geometrične like (G12, G203). Odtisi prstov, ki so tako številno prisotni v kombinaciji s pla- Mnogo številnejša in po obliki odtisov na njih pestra, po stičnimi rebri, so tudi samostojni najštevilnejši med vsemi svoji obliki pa skorajda enaka so razčlenjena rebra, ki so naj-odtisnjenimi okrasi (sl. 62). Gre za vrsto podobnih okrasov, značilnejša za velike ovalne shrambne lonce. Nameščena so ki se, razen v enem (G408) primeru, pojavljajo izključno v lahko na različnih mestih, predvsem pa so številna v zgor-enojni vrsti. Posode, na katerih so uporabljeni, so številne, njem delu posod na in nad največjim obsegom, kjer dopol- od različnih skled (G517, G886, G1083) do velikih shramb- njujejo funkcijo držajev, zasledimo pa jih tudi na odlomkih nih loncev (G477). Najpogosteje so z njimi označena ustja, pekev. Njihovih variant poševnih (G849), usločenih (G1017) izjemoma pa tudi ostenja (G408, G782), med katerimi je in dvojnih reber (G835) poznamo le za vzorec. Odtisi, ki so največkrat okrašen del tik nad dnom (G462). zanje značilni, so različni, saj že med enostavnimi odtisi pr- Manjše število odtisov, ki pa so bolj pestri, je narejeno stov zasledimo več variant (G325, G396, G653, G1010), ob z najrazličnejšimi pripomočki. Prvi imajo oblike različno 61 Motivi plastičnih aplik. 62 Motivi, narejeni z odtisi. 64 Rogoza, AAS 100, 2022 velikih pik, ki se ob že predstavljenih kombinacijah z vre- 6.2.2 Tipološka in kronološka zi (G247, G737) pojavljajo tudi samostojno. Gre za enojne opredelitev lončenine (G89, G861) in dvojne (G91) vrste ter neprepoznavne vzorce (G214). Majhni krožci, pri katerih gre za odtis votlega Tipološka opredelitev keramičnega gradiva se opira na že predmeta krožnega preseka, so krasili le predilno vretence obstoječe študije (Patek 1968; Vinski Gasparini 1973; Oman (G275). Prav tako so prisotni tudi odtisi koleščka z značilni-1981; Vrdoljak 1994; Horvat 1999; Dular, Šavel, Tecco Hvala mi okrasi girland (G1060) in visečih trikotnikov (G727) pod 2002). vodoravnimi linijami. Nazadnje naj navedemo še odtise Keramične najdbe so tako razdeljene na keramične posode ostrega predmeta, ki so različno usmerjeni in razporejeni v in druge keramične predmete, ki so vsi označeni z okraj-enojnih (G1226) in dvojnih vrstah (G134, G892), v katerih je šavami, na koncu pa je dodana še opredelitev treh kosov v enem primeru še ohranjena inkrustacija (G134). prežganega stenskega ometa. Med posodami smo ločili Za zaključek pa se še dotaknimo zanimivih podatkov, ki niso sklede (S), skodele (Sk), skodelice (Skd), pladenj (Pl), vrč (V), neposredno vezani na način izdelovanja keramike, temveč amfore (A), lonce (L), pekve (P) in cedila (C). Ob tem smo na njihovo vzdrževanje. K temu nas napeljuje najdba odlom-posebej obravnavali še dele posod ustja, dna, držaje in ro- kov posode (G1153), na katere je nanesen nekaj milimetrov čaje, ki smo jih povezali z oblikami posod, ki jim (morebiti) debel sloj smole (sl. 63).52 Ta je prekrival luknje, ki so nastale pripadajo. Pri drugih predmetih gre v večini primerov za ob poškodovanju posode, in s tem omogočal njeno nadalj-analizo uporabnih predmetov. Vse predmete smo, v kolikor njo uporabo. Po gradivu sodeč, gre za popravilo močno po- smo zaznali večje razlike v obliki določenih delov posod, škodovane posode, saj je zunanja površina posode manjkala delili na tipe (1–x) in variante (a–x)53. Tipološka obravnava, ki na večjih površinah, deloma pa stene ni bilo več. O nekaj je razložena v besedilu, je opremljena tudi s slikovnim gra-manjših krpanjih ob tem pričajo tudi nekatere grobne najdbe divom, s kodnim sistemom oznak posod pa je povezovanje iz žarnogrobiščnega in starejšehalštatskega obdobja. Ugoto-obeh sistemov zelo olajšano. vljena sta dva načina. Ob pravkar omenjenem, ki smo ga za- Na tipološko obravnavo vsakega tipa oziroma variante se sledili na skledi (G1260) iz gomile 2 (SE 236), pa je opaziti tudi navezuje njegova/njena kronološka opredelitev in členitev drugačnega, ki je bil, kot kaže, uporabljen pri drugem tipu možnih različic njihovega okrasa. Če se slednji pojavi le na poškodbe, pri razpokanju. Na skodelici in dveh vrčih s prve-odlomkih, ki jih ne moremo povezati z določeno obliko po- ga ruškega grobišča je bila na vsaki strani razpoke izvrtana sod, je ta obravnavan v zaključku. po ena luknja, skoznje pa so bile najverjetneje napeljane niti, s katerimi so utrdili poškodovan trup posode (Müller Karpe Keramične posode 1959, t. 111: G1, t. 112: K, t. 114: D3). Sklede (S) (sl. 64, 65, 66) Gre za večinoma nižje posode s proporcionalno velikim pre- merom ustja, ki je lahko izvihano ali uvihano. Posebej smo obravnavali tudi visoke sklede, ki so po obliki primerljive z nekaterimi lonci, a se od njih močno razlikujejo po velikosti. Sklede z izvihanim ustjem (So) (sl. 64)54 Tip So1 So zaobljene sklede z rahlo izbočenim ostenjem, ki imajo navpična ali navzven nagnjena ustja. Po obliki jih delimo v štiri variante. V prvo (So1a) sodijo plitke sklede z navzven usmerjenim, zaobljenim ustjem (G109, G522, G523, G534), od katerih je 53  Ker se posode pogosto razlikujejo po ustjih in so njihove oblike izjemno pestre, je podobno tudi poimenovanje. Pri ustjih smo po 63 Odlomki s smolo popravljene posode (G1153). potrebi opisovali: usmerjenost (navpično/uvihano/izvihano), intenzivnost usmerjenosti (blago/srednje/močno/izjemno močno), obliko 52  Za podatek se zahvaljujem A. Žibrat Gašparič, ki je snov določila. (ravno/usločeno) in obliko roba ustja (zaobljeno/odrezano, zoženo, Ker nam je ta podatek zadostoval, nadaljnjih analiz, ki bi razkrile še odebeljeno …). drevesno vrsto, ki ji smola pripada, nismo izvedli. 54  Gre za sklede, katerih ustja so navpična oziroma izvihana. Rogoza, AAS 100, 2022 65 ena na notranji strani okrašena z neenakomernimi vodorav-prisotnost prav tako mogoče slediti še kasneje (Patek 1968, nimi vrezi oziroma glavničenjem (G523). 99–100, 103–105, t. 6: 25, t. 7: 1; Lochner 1986b, t. 4–59; V drugo (So1b) sodijo plitke sklede z navzven nagnjenim Tomažič, Olić 2009, G323, G234, G238?; Žižek 2005, t. XVII: ustjem, ki je na notranji strani poševno odrezano (G224, 1). Vse druge primerjave z območja slovenskega Podravja G258). pa so kasnejše. Sledimo jih na naselju Pobrežje, v Orehovi vasi, v Gornji Radgoni, v Slivnici in na Hajndlu pri Ormožu V tretjo (So1c) sodi plitka skleda z navpičnim, zaobljenim (Šavel 1994, pril. 49: 15; Velušček 2002, t. 2: 1; Strmčnik Gulič ustjem (G945). et al. 2000, t. 341: 4; Grahek 2015, sl. 31: Sk 2b; Mele 2003, t. V četrto (So1d) sodijo sklede, ki imajo lahko navpična ozi- 2: 4; Mele 2006, t. 25: 261; Mele 2007, t. 4: 1). Vzporednice roma pokončna ostenja in zaobljena ustja, med katerimi je imajo tudi med sporadičnimi najdbami z drugega ruškega večina neokrašenih (G25, G267, G292, G519, G532, G536, žarnega grobišča in v grobu 86 s Pobrežja, ki ga kot zgo-G540, G880, G943, G1098, G1176), le tri pa imajo pod dnjega v sklopu Ha B opredeljuje očalasta fibula s svitkasto ustjem okras. Pri eni sta to usločeni kaneluri (G880), pri dru-osmičko, ter v grobu 38 z istega najdišča, ki ga je mogoče gi vrezi v obliki cikcakaste linije (G292) in pri tretji razčle- na podlagi zapestnic z nasproti stoječimi vrezi in tordirane njeno rebro (G982). Njihova ostenja so lahko tudi nekoliko ovratnice datirati v mlajšo fazo najdišča, vzporedno s Ha položnejša (G414, G463, G487, G538, G567, G796, G882, B2 po H. Müller Karpeju (Pahič 1957, t. 17: 4; Pahič 1972, t. G1018, G1065, G1096, G1182), njihova ustja pa so zaob- 9: 9, t. 17: 3; Müller Karpe 1959, Abb. 51: 10). Takšne posode ljena ali odrezana. Nekatere izmed njih imajo ali pa so imele so prav tako prisotne na grobišču Dobova, med katerimi je pritrjene držaje (G463, G1096). Le ena je bila okrašena s grob 14 datiran v najmlajšo stopnjo grobišča oziroma Ha B2. plitkimi odtisi (G1018). Še nekoliko mlajše bi lahko datirali tudi grob 395, ki ga za- znamuje skleda na nogi, okrašena s poševnimi kanelurami. Dobre primerjave v vzhodnoslovenskih naselbinah imajo Takšne Müller Karpe postavlja v zaključno stopnjo prvega prav vse. Prva (So1a) pripada horizontu I iz Gornje Radgo- žarnega grobišča v Rušah, ob njem pa je tudi lonec oziroma ne, ki je datiran v Ha A2, verjetno nekoliko kasnejša pa je skleda s poudarjenim prehodom iz ramena v vrat, ki ima najdba podobne posode s pobreške naselbine (Šavel 1994, dobre primerjave na Lepi ravni pod Poštelo (Dular 1978, t. 1; 48: 11; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 25: 261). Drugo (So1b) je Stare 1975, t. 7: 6, t. 13: 1, t. 29: 15, t. 39: 4, t. 47: 4, t. 55: 6; mogoče zaslediti v 2. plasti Brinjeve gore, ki je mlajša izmed Teržan 1990, t. 58: 9, t. 60: 2). Še mlajšo analogijo zasledimo plasti, datiranih v Ha A, njena oblika pa je dokaj nenavadna na naselbini Kapfsteiner Kogel na jugovzhodu avstrijske Šta-in neznačilna za širše obravnavano območje (Oman 1981, jerske, datirano na prehod iz Ha B v Ha C, pa tudi na višinski 148–150, t. 15: 1). Po obliki jo lahko primerjamo s skledo v postojanki na Pošteli (Teržan 1990, 35: 16; Penz 2001, t. 3: 2). najvišji plasti Pečine na Leskovcu na Tržaškem Krasu, kate- re gradivu je Leben pripisal mlajšebronastodobno starost. Nekoliko globlje z bolj pokončnim ustjem, ki pa jih prišteva-Podoben primer takšne sklede z naselja Gradina na Brijunu mo isti varianti (So1d), imajo primerjavo tako med najdbami je datiran v poznobronastodobno stopnjo istrske kulture, iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu, z datacijo v pozni srednji bro-ki po Batovičevem mnenju tudi sicer izkazuje povezave z nasti dobi in zgodnjem žarnogrobiščnem obdobju (Bd C/Bd vzhodno Slovenijo (Leben 1967, 61, t. 13: 4; Batovič 1983, D), kot na Hajndlu pri Ormožu. Tam je kontekst, iz katerega 295–301, op. 53, t. 42: 9). Tretja (So1c) je morda nekoliko izhaja, datiran na konec žarnogrobiščnega obdobja in na mlajša, saj se podobna nahaja v tretji plasti Brinjeve gore začetek železne dobe55 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. ter v Slivnici, kjer pa njeno mesto v sklopu pozne bronaste 5: 26; Magdič 2006, t. 66: 4). Datacijo v čas mlajšežarno-dobe še ni dorečeno (Oman 1981, t. 24: 9; Strmčnik Gulič et grobiščne kulture je mogoče predvidevati tudi po vrezanem al. 2000, t. 170: 1). Ob tem smo prav tako skledo zasledili na okrasu v obliki cikcakaste linije, ki je ob naselbinskih najd-naselbini Kapfsteiner Kogel, kjer je datirana na prehod iz Ha bah, kjer je z drugimi okrasi najbolje proučen na Brinjevi B v Ha C (Penz 2001, t. 2: 129). gori, samostojno ali v kombinacijah prisotna na domala vseh grobiščih ruške skupine mlajše KŽG (npr. Müller Karpe Med skledami, ki pripadajo varianti So1d, najdemo skledam 1959, t. 112: H2; Pahič 1957 t. 4: 9; Pahič 1981, pril. 3: 17–5; s položnejšim ostenjem najzgodnejše primerjave v Šimanu Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 9: 3). Po obliki zelo sorodne pri Gotovljah in Dolgih Njivah pri Šikolah, nekoliko kasneje pa se na prehodu iz srednjega v mlajšežarnogrobiščno obdobje v velikem številu pojavijo na najdišču Oberravels- 55  Pri slednjem so dokaj različno oblikovane posode združene pod bach v Spodnji Avstriji. V Panoniji so značilne predvsem za tip koničnih loncev. Zavedajoč se, da mejo med takšnimi lonci in glo- bokimi skledami postavlja vsak sam, bi nekatere izmed njih pripisal zgodnje in starejše žarnogrobiščno obdobje, a je njihovo slednjim. 66 Rogoza, AAS 100, 2022 So1a (1 : 3) So1b (1 : 3) So1c (1 : 3) So1d (1 : 5) So2 (1 : 5) So3 (1 : 5) So4 (1 : 4) So5a (1 : 5) So5b (1 : 5) So6a (1 : 8) So6b (1 : 8) 64 Tipološka razvrstitev skled z izvihanim ustjem. Rogoza, AAS 100, 2022 67 so jim panonske skodele z ročaji na oziroma pod ustjem, ki G961. Le ena takšna skleda (G761) ima ohranjeno tudi dno, jih je E. Patek datirala v obdobje Bd D/Ha A in Ha B (Patek ki v ostenje prehaja sedlasto. Okrašene so tri, od tega ena z 1968, 103–109, t. 7: 5, 36). odtisi prstov (G117), druga ima pod ustjem pritrjeno brada- Tip So2 vico (G860), tretja pa razčlenjeno rebro (G763). Ena ima na So sklede z enostransko odebeljenim ustjem (G21, G90, ustju pritrjen tudi držaj (G607). Nekoliko usločena, a kljub G112, G427, G927, G1292) ali obojestransko odebeljenim temu sorodno oblikovana je tudi skleda G1172. oziroma »T« profiliranim ustjem (G1237). Zaradi fragmen- Tiste s položnejšim ostenjem imajo primerjave v naselbini tarnosti mnogih odlomkov je težko razbrati njihovo obliko, na Dolgih Njivah pri Šikolah, v najzgodnejši poznobronasto-ki pa je lahko zaobljena ali konična. Ena skleda (G112) ima dobni plasti na Brinjevi gori ter v Slivnici pa tudi na Hajndlu pod ustjem pritrjen ročaj. ter Pošteli, ki zaokroža njihovo pojavljanje (Oman 1981, t. 6: Primerjave imajo v Olorisu in v Rabelčji vasi pri Ptuju, nji- 7; Teržan 1990, t. 35: 14; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 161: 3, hova datacija na konec srednje bronaste dobe in na zače-t. 343: 7; Kovač 2004, t. 4: 7; Žižek 2005, t. 7: 1). Ponovno tek žarnogrobiščnega obdobja pa je potrjena z najdbami je treba omeniti tudi naselbino Kapfsteiner Kogel na avstrij-v Šimanu pri Gotovljah in Selski cesti na Ptuju (Dular, Šavel, skem Štajerskem, ki prav tako pozna sorodne oblike skled, Tecco Hvala 2002, sl. 7: S1, S2; Filipidis 2008, t. 7: 2; Strmč- datirane na prehod Ha B/Ha C (Penz 2001, t. 3: 119). nik Gulič 1988–1989, t. 1: 11, t. 4: 18; Tomažič 2000, t. 17: 6, Najstarejša primerjava skled z nekoliko pokončnejšim oste-t. 22: 4, t. 41: 8, t. 49: 3). Obojestransko odebeljeno ustje njem je iz Šimana pri Gotovljah, datiranega v čas Bd C/Bd najdemo še v Slivnici, medtem ko enostransko odebeljeni D, nato pa nanje ponovno naletimo na Dolgih Njivah pri različici zasledimo bodisi v Slivnici bodisi na Pobrežju, obe Šikolah, naselbini iz starejše pozne bronaste dobe, pa tudi pa v Orehovi vasi (Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 147: 3, t. 264: v mlajši plasti datirani v Ha A Brinjeve gore, najzgodnejšem 4; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 18: 220; Strmčnik Gulič et al. horizontu Gornje Radgone, v Orehovi vasi in za konec na 2007, t. 2: 4, t. 5: 7; Grahek 2015, sl. 31: Sk 6). Tako na no-Hajndlu pri Ormožu, ki je datiran na konec pozne bronaste tranji strani kot obojestransko odebeljenim ustjem sledimo dobe in na začetek starejše železne dobe (Oman 1981, t. tudi na območju pogorja Bakony, kjer jih zasledimo tako 7: 6; Šavel 1994, t. 48: 16; Tomažič 2000, t. 40: 11; Tomažič, v zgodnji (Bd D) kot pozni (Bd D/Ha A) stopnji tamkajšnji Olić 2009, G269, G329; Mele 2003, t. 2: 7; Žižek 2005, 20: gomilnih grobišč (Jankovits 1992, 76–77). Na zunanji strani 5; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 25: 257; Strmčnik Gulič et al. odebeljeno ustje ima še več primerjav. Na konični posodi je 2007, t. 1: 4). Prisotna je tudi v grobu 38 s prvega ruškega bilo odkrito še v naselbini na Dolgih Njivah pri Šikolah, kjer žarnega grobišča56 (Kaerner 1989, t. 79: 1). Podobne oblike kontekstu (SE 22) z več za primerjave zanimivimi najdbami so tudi na grobišču Horn, ki je datirano v razvito stopnjo dominira kaneliran ročaj, najverjetneje pripadajoč posodi Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1, občutno kasneje pa na tipa »Säulchenschüssel«, datiran v Ha A1. Takšno ustje na naselju Kapfsteiner Kogel, ki je datirano na prehod iz mlaj-zaobljeni skledi pa beležimo tudi v grobu 108 s Pobrežja, še bronaste v starejšo železno dobo (Lochner 1991a, t. 10: ki ga je S. Pahič postavljal v zgodnjo stopnjo grobišča, ter 21–22, t. 40: 28; Penz 2001, t. 3: 7). Končno ji najdemo priv grobu 21 z drugega žarnega grobišča, ki je mlajši (Pahič merjavo tudi na naselju Kalakača v Vojvodini, kjer po P. Me-1957, t. 8: 4–5; Pahič 1972, t. 22: 1; Žižek 2005, t. IV: 1, t. VI: doviću sodijo v stopnjo Bosut IIIa (Medović 1988, sl. 307: 4). 1). Podobno pozne primerjave beležimo na naselju Kalakača Pogosto so okrašene z odtisi prstov na robu ustja, kar smo na desnem bregu Donave, kjer je takšna skleda datirana v zasledili na območju od Kalakače do slovenskega Podravja fazo Bosut IIIa, ki se po srednjeevropski kronologiji začne v (Magdič 2006, t. 42: 7; Medovič 1988, 389). Na eni izmed Ha B1 in se verjetno zaključi s koncem Ha B2 (Medović 1988, posod (G607) se na ustju pojavi držaj, ki je večkrat prisoten sl. 311: 1; Teržan 1990, 40). na naselju Sarvaš, ki leži ob danes mrtvem rokavu Drave v Tip So3 bližini Osijeka, in je predstavnik skupine Belegiš II, z izrazi- So konične sklede, ki se med seboj razlikujejo po naklonih to poselitvijo v času Ha A (Šimić 1992, t. 2: 2–4). Primer se ostenij in zaključkih ustij, a jih zaradi neizrazitih mej in fra-ponovi tudi na Meljskem Hribu, ki je poseljen v pozni bro- gmentarne ohranjenosti obravnavamo skupaj. nasti dobi, a je najdba brez argumenta datirana v eneolitik (Kavur 2001, 356, t. 1: 2). Sklede z nekoliko preoblikovanimi Položnejše ostenje imajo sklede G517, G647, G761, G877, ustji imajo zanimivo predvsem mlajšežarnogrobiščne pri-G1071. Med njimi je ena (G517) okrašena z odtisi prstov, merjave, saj jih najdemo na naselju Kalnik nad Križevci, ki druga (G877) pa z odtisi glavnika. Pokončnejša ostenja so pri skledah G117, G140, G500, G607, G763, G858, G860, 56  Prinaša tri posode več za isti grob kot Müller Karpe 1959, t. 109: H. 68 Rogoza, AAS 100, 2022 je datirano v drugo in tretjo stopnjo kulture žarnih grobišč t. 11: 1; Lamut 1988–1989, t. 6: 13; Strmčnik Gulič et al. 2000, na severovzhodu Hrvaške po Vinski Gasparini oziroma Ha t. 135: 2, t. 263: 2; Tomažič 2000, t. 4: 6; Tomažič, Olić 2009, A, pri čemer pa je nekaj elementov tudi mlajših. Uporaba sl. 39: sklede z rahlo izvihanim ustjem II, npr. G273; Velušček takšnih skled se je nadaljevala tudi kasneje, kar sklepamo po 2002, t. 34: 3). Sliko dopolnjuje tudi primer iz Velike Gori-najdbah v Slivnici, v Orehove vasi, na Pobrežju in na Hajndlu ce, ki je okrašen z odtisi koleščka v maniri, kot to poznamo pri Ormožu, povsod pa je zanimivo njihovo število v pri-tudi z najdišča Rogoza (G727), njeno datacijo v IV. stopnjo merjavi s skledami z uvihanim skledami nizko (Vrdoljak 1994, kulture žarnih grobišč po Vinski Gasparini pa vzporejamo s t. 23: 1; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 142: 6, 259: 4; Strmčnik stopnjami Ha B1 in delno Ha B2 po Müller Karpeju (Vinski Gulič et al. 2006, t. 16: 169; Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 6: 8, Gasparini 1973, 157, t. 105: 8). Takšne posode je ne nazadnje 10: 11; Grahek 2015, sl. 31: Sk. 2b; Kovač 2004, t. 44: 2). skupaj obravnavala tudi E. Patek, njihov čas pojavljanja pa Posode tega tipa kot konične sklede omenja tudi E. Patek, ki je omejila na obdobji Ha A in Ha B (Patek 1968, 102–103, t. pa jih prav tako natančneje ne deli, njena datacija zanje pa 6: 34). zajema celotno pozno bronasto dobo Panonije z nadaljeva- Drugi varianti (So5b) smo najzgodnejši primerjavi med ke- njem tudi v halštatskem obdobju (Patek 1968, 101, t. 6: 24). ramiko sočasnih naselbin našli na Brinjevi gori, kjer sta bili Tip So4 najdeni v prvi plasti Ha A (Oman 1981, t. 3: 1, t. 5: 3). Ob tem To je skleda s položnim ostenjem, ki preko blagega kleka je sorodna skleda pripisana tudi verjetno nekoliko mlajšemu prehaja v rahlo navzven nagnjeno zaobljeno ustje (G900). prvemu ter sledečemu drugemu horizontu Gornje Radgo- ne. Prav tako so vzporednice v Slivnici, Orehovi vasi, na Po- Skleda ima dobri analogiji v Ormožu, kjer pa obe pripa- brežju, v keramičnem zbiru prvega horizonta Ormoža ter data prvi fazi naselbine in sta tako datirani v Ha B (Lamut končno Hajndla pri Ormožu, kjer pripada prehodu iz pozne 1988–1989, t. 5: 1, t. 8: 1). bronaste v starejšo železno dobo (Šavel 1994, pril. 48: 13, 50: Tip So5 3; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 17: 2, t. 130: 1; Strmčnik Gulič To so globoke zaobljene sklede z izvihanim ustjem, na pod-et al. 2006, t. 6: 7; Grahek 2015, sl. 31: Sk4, G465; Lamut lagi oblikovanosti katerega jih delimo v dve varianti. 2001, t. 3: 5; Velušček 2002, t. 6: 7; Mele 2003, t. 2: 10). Vzpo- rednice jim je najti tudi na grobiščih Baierdorf, z datacijo v V prvo (So5a) sodijo sklede, katerih ostenje tekoče prehaja stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma na prehod iz Bd D v Ha v izvihano, usločeno ustje. Med njimi naj najprej omenimo A1, in Horn, ki je datirano v razvito stopnjo Baierdorf-Ledni-sklede z nekoliko manj izvihanim ustjem, ta pa so zaobljena, ce oziroma Ha A157 (Lochner 1986a, t. 5: 6; Lochner 1991, t. pri nekaterih pa je opaziti blago odebeljenost na zunanji 12: 10). Ena primerjava prihaja tudi z mlajšežarnogrobiščne strani (G276, G529, G920, G923, G933, G1283, G1293, nekropole v Mariboru (Kaerner 1989, t. 50: 1). G1314). Ena izmed predstavljenih (G529) je okrašena z bra- davico. Ob tem pa so tu še sklede z daljšimi in bolj izviha- Tip So6 nimi ustji, ki so zaobljena ali zožena (G273, G319, G399, To so velike, globoke konične sklede, katerih ostenje tekoče G481, G494, G586, G643, G751, G915). Njihove velikosti oziroma preko blagega kleka prehaja v izvihano ustje. Glede močno variirajo, saj premer največje (G319) več kot dvakrat na njihovo oblikovanost jih delimo v dve varianti. presega premer najmanjše (G586). V prvo (So6a) sodijo sklede s kratkim, blago izvihanim V drugo (So5b) sodijo sklede, katerih ostenje z blagim kle- ustjem, ki je pogosto različno oblikovano (G189, G199, kom prehaja v izvihano, večinoma ravno ustje (G217, G341, G233, G234, G565, G577, G605, G697, G778, G872, G516, G645, G789, G939, G1091, G1099). G1170). Dvakrat je pod ustjem nameščeno razčlenjeno re- bro (G605, G697). Dno je ohranjeno pri eni posodi (G1170), Analogij prvi varianti skled (So5a) je mnogo, začenši z kjer je vbočeno in zaobljeno prehaja v ostenje.58 Olorisom, kjer so pogosto z gladkimi rebri okrašene skle- de združene v tipu S8. Njihovo kronološko mesto je po- V drugo (So6b) sodijo sklede z dolgim, močno izvihanim temtakem na prehodu iz pozne srednje bronaste dobe v ravnim ustjem, ki praviloma z blagim klekom prehaja v oste-zgodnje žarnogrobiščno obdobje (Dular, Šavel, Tecco Hvala nje. Ponovno so ustja lahko različno preoblikovana (G92, 2002, 152–153, sl. 8: S7, S8). Poleg tega so tudi v Šimanu pri G386, G433, G452, G455, G555, G748, G782). V enem Gotovljah, v drugi plasti Brinjeve gore, ki je datirana v Ha A, v Slivnici in na Pobrežju, datiranem v mlajšežarnogrobiščno 57  Obe skledi imata tudi ročaje, ki jih pri rogoških kosih zaradi njihove obdobje, ter v Ormožu, kjer pripada njegovemu prvemu fragmentarnosti ne moremo izključiti. horizontu, časovno postavljenem v Ha B (Oman 1981, t. 7: 4, 58  K tej varianti lahko morda prištejemo tudi odlomke ustij G66, G237, G277, G372, G456, G457, G602, G801, G881, G979. Rogoza, AAS 100, 2022 69 primeru je ostenje (G782) in v štirih rob ustja okrašen z od-katerih sta dve okrašeni na ramenu. Okrasni elementi so en- tisi prstov (G386, G455, G748, G782), enkrat je pod ustjem krat vodoravne kanelure (G572) in enkrat vbodi, ki so raz-nameščeno razčlenjeno rebro (G433), v enem primeru pa je porejeni v vodoravni vrsti (G1226). prisotno oboje (G555). Ena izmed skled ima na zunanji stra- Analogije prvi varianti (Sv1a) smo našli v Olorisu, v Rabelčji ni prehod iz ustja v ostenje poudarjen s kaneluro (G452).59 vasi, na Šimanu pri Gotovljah in v Podsmreki, vse pa posta- Predstavljen tip je zaradi raznolikosti in dokaj specifičnih re- vljamo v pozno srednjo bronasto dobo in zgodnje žarno- šitev pri oblikovanjih ustij težko vzporejati z gradivom dru- grobiščno obdobje. Podobna posoda, ki je bila okrašena z gih najdišč, a je kronološko mesto, ki smo ga opredelili naj- razčlenjenimi rebri, je bila odkrita tudi v Žlebiču pri Ribnici enostavnejšim med njimi, verjetno lahko orientacijska točka na Dolenjskem, kjer pa gre po najdbah sodeč najverjetneje tudi za druge. za sočasno postojanko (Puš 1988–1989, t. 9: 1; Strmčnik Gu- Varianta So6a je bila odkrita tudi v Ha A okolju Dolgih Njiv lič 1988–1989, t. 2: 6; Tomažič 2000, t. 49: 4; Tomažič, Olić pri Šikolah, kjer je v kontekstu SE 22 skupaj s še štirimi pred-2009, G391; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 153–156, sl. 9: meti, primerljivimi z Rogozo, v Orehovi vasi ter na Hajndlu Sk 2; Murgelj 2008, t. 43: 2; Murgelj 2013, G528). Zanimive pri Ormožu, kar dokazuje njen pojav tudi na prehodu v sta-primerjave prihajajo tudi z najdišča Batković pri Bijeljini na rejše halštatsko obdobje (Kovač 2004, t. 5: 3; Žižek 2005, t. skrajnem vzhodu Bosne. Tukaj se obravnavane sklede na-6: 2; Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 20: 8; Grahek 2015, G298, hajajo v grobovih skupaj iglami s kijasto in makovo glavo, G1006; Sk3–4). Starejšim primerjavam so sočasne tudi najd-po čemer jih lahko datiramo predvsem v zgodnjo in starejšo be z grobišča Horn (Spodnja Avstrija), ki so datirane v Ha pozno bronasto dobo (Bd D, Ha A) (Teržan 1995, 324–327, A1 (Lochner 1991a, t. 10: 16, t. 14: 11). Drugo varianto (So6b) Abb. 3; Vinski Gasparini 1973, t. 28: 24, t. 52: 39). Enotnost lahko postavimo ob bok le eni skledi iz Šimana pri Goto-datacije morda nekoliko razširi enaka skleda z naselbine Po- vljah, ki je za razliko od naših okrašena z gladkim plastičnim brežje, katere časovno mesto še ni natančno raziskano, bi rebrom, v kontekstu, kateremu je pripisana (SE 26), pa sta pa lahko, sodeč po nekaterih zgodnjih najdbah iz grobišča, še dve z Rogozo primerljivi najdbi, od katerih je Sv1b jasno sodila prav tako še v stopnjo Ha A (Pahič 1972, 15, t. 8: 18; vezana tudi na Oloris pri Dolnjem Lakošu in s tem v čas Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 7: 3). Bd C/D. Med variantami z drugače oblikovanimi ustji ima Druga varianta (Sv1b) ima najzgodnejše primerjave, ki so nedvoumno primerjavo le G565, najdena med gradivom obenem sorodno okrašene kot G1226, na skodelicah v de-najstarejšega horizonta Gornje Radgone, datiranem v Ha A poju keramičnega posodja v Maisbirbaumu v Spodnji Av- (Šavel 1994, pril. 48: 14; Tomažič 2000, t. 33: 4; Tomažič, Olić striji, ki je datiran v pozno srednjo bronasto dobo oziroma 2009, G266). Bd C261 (Neugebauer 1994, t. 89, 90). Na podobno obli- Visoke sklede (Sv) (sl. 65)60 kovani posodi, z nekoliko bolj ostrim prehodom iz vratu v trup, je okras tudi na Kiringradu v hrvaškem Pokolpju, kjer je Tip Sv1 datiran v pozno bronasto dobo (Balen-Letunić 1987, t. 2: 6). So sklede z zaobljenim ali stožčastim trupom, ki se s kleka- Nadaljnje primerjave kažejo enoten čas rabe, saj so odkrite stim prehodom nadaljuje v usločen, izvihan vrat in navzven v Rabelčji vasi, v Olorisu in Šimanu pri Gotovljah, prav tako nagnjeno ustje. Glede na oblikovne razlike jih delimo v dve samo v Bd D pa takšne posode v Podonavju datira tudi E. varianti. Patek (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 2: 5, t. 4: 14; Tomažič V prvo (Sv1a) sodijo sklede z nizkim, blago do srednje iz-2000, t. 29: 7; Tomažič, Olić 2009, G236; Dular, Šavel, Tecco vihanim ustjem (G48, G190, G194, G622, G623, G1061, Hvala 2002, 154–156, sl. 9: Sk 1). G1104). Pri dveh posodah je ohranjeno tudi dno, ki je Okras z odtisi ostrega orodja, ki si sledijo v vodoravni vr-pri obeh ravno, v ostenje pa se nadaljuje enkrat z ostrim sti, lahko v bližnji okolici zasledimo v naselbinah v Slivnici, (G1061) in enkrat s sedlastim (G48) prehodom. na Pobrežju in v Orehovi vasi ter med premešanim gradi- V drugo (Sv1b) sodijo sklede z visokim, blago do močno vom z ljubljanske žarne nekropole. Enak način krašenja je izvihanim ustjem (G329, G572, G780, G1226, G1247), od uporabljen tudi pri okrasu, kjer so odtisi v vrsti postavljeni podolžno (G134), primerjavo zanj pa ponovno zasledimo tako med najdbami iz Maisbirbauma kot s Pobrežja (Stare 59  K tej varianti lahko morda prištejemo tudi odlomka ustij G428 in 1954, t. 59: 5; Neugebauer 1994, t. 90: 7; Strmčnik Gulič et G508. 60  Gre za sklede, ki imajo jasno izražene vratove, ki so ločeni od trupa. Po značilnostih so podobne nekaterim loncem, a se od njih razlikuje- 61  Sorodnost v obliki trupa je velika, a lahko pri rogoških primerih jo predvsem po svojih dimenzijah. zaradi fragmentarnosti gradiva o obstoju ročajev le ugibamo. 70 Rogoza, AAS 100, 2022 Sv1a (1 : 4) Sv1b (1 : 5) Sv2 (1 : 4) Sv3b (1 : 4) Sv3a (1 : 4) Sv3c (1 : 5) Sv3d (1 : 6) Sv3e (1 : 5) 65 Tipološka razvrstitev visokih skled. al. 2000, t. 99: 3, 8; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 19: 234; med njimi, je na največjem obodu okrašena s pasom po-Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 19: 14; Velušček 2002, t. 7: 7; ševnih kanelur. Grahek 2015, G224). V drugo (Sv3b) sodijo sklede z blago poudarjenim oziroma Tip Sv2 klekastim prehodom v koničen ali blago usločen vrat (G89, To je skleda, katere zaobljeno ostenje z ostrim klekom pre- G90, G300, G357, G609, G631, G633, G635, G689, G984, haja v kratek, pokončen vrat, ki se tekoče, na notranji strani G1022, G1039, G1206, G1245). Slednja ima ohranjeno pa klekasto nadaljuje v kratko, močno izvihano ustje (G350). dno, ki je usločeno in zaobljeno prehaja v ostenje, izvihano, Primerjamo jo lahko s skledo iz groba 113 v Dobovi, vendar usločeno ustje. Večina posod je okrašenih (kanelure, žlebovi, datacija na podlagi ene najdbe ni zanesljiva (Stare 1975, t. vrezi, vbodi).63 18: 11). V tretjo (Sv3c) sodi skleda z blago usločenim dnom, ki se Tip Sv3 zaobljeno nadaljuje v izbočen trebuh. Nizko rame z blagim To so sklede z izraženim trebuhom, ki pa se glede na obliko klekom prehaja v visok usločen vrat. Ustje je dolgo, močno vratu in načina prehoda med trupom in vratom delijo v pet izvihano in usločeno, na notranji strani pa fasetirano (G306). variant.62 V četrto (Sv3d) sodi velika skleda, katere ostenje preko bla- V prvo (Sv3a) sodijo sklede s tekočim prehodom v visok gega kleka prehaja v koničen vrat, ta pa v dolgo, močno stožčast vrat in s kratkim, srednje izvihanim, usločenim izvihano, usločeno ustje, ki je na notranji strani fasetirano ustjem (G299, G441, G755, G811). Skleda G755, največja (G411). Rame posode so okrašene s poševnimi žlebovi. 62  Eni izmed variant tega tipa lahko pripišemo tudi naslednja fra-63  K tem posodam lahko najverjetneje prištevamo tudi fragment dna gmentirana ostenja: G183, G343, G484, G485 in G689. (G630). Rogoza, AAS 100, 2022 71 V peto (Sv3e) sodi skleda z izrazito klekastim prehodom v prostoru, v najbližji okolici pa na zahodnem Madžarskem lijakast vrat (G582). Rame posode je okrašeno s poševnimi in v hrvaškem medrečju Save in Drave65 (Horváth 1994, t. kanelurami. 14: 1, 2; Vinski Gasparini 1973, 70–71). Naslednjemu okrasu, Kronološko mesto prve (Sv3a) lahko nakažemo na podlagi traku poševnih žlebov, ki obdajajo posodo na višini ramena primerjav z naselbine Žlebič, ki jo večina njenega gradiva (G357), nudi najboljšo primerjavo prvo ruško žarno grobi-vzporeja z Olorisom in Rabelčjo vasjo, ob tem pa tudi z šče. Okras je lahko datiran na osnovi vrča iz groba 137, ki mlajšežarnogrobiščno naselbino na Pobrežju in z grobi-je zaradi sklede z uvihanim ustjem, okrašene z vodoravnimi ščem v Kalsdorfu pri Gradcu, kjer jo datirajo v drugo sto- fasetami, in sedlastih spiralnih nanožnic datiran v Ha B3 po pnjo najdišča oziroma Ruše II po Pareu (Puš 1988–1989, t. 4: Müller Karpeju (Müller Karpe 1959, t. 113: F). Žlebovi, raz-4; Tiefengraber 2005, 127–130, t. 16: 2; Strmčnik Gulič et al. porejeni v traku nasprotno obrnjenih poševnih snopov ali 2006, t. 16: 174). Očitno kronološko razhajanje je mogoče pa v navpičnem traku, so zastopani le nekajkrat (npr. G300, omiliti, če ne prezremo, da so takšne skodelice tuje gradivu G306), pa tudi sicer so dokaj redek okras. Prvega beležimo iz Olorisa in Rabelčje vasi, med gradivom iz Žlebiča pa je v tretji plasti Brinjeve gore, datirani v Ha B, oba pa v Slivnici mogoče opaziti tudi sklede z uvihanim ustjem, ki jih Oloris in na Pobrežju, ki sta po preliminarnih objavah datirana v prav tako ne pozna, Rabelčja vas pa le v dveh primerih. Ob čas mlajšežarnogrobiščne kulture. Kot značilno žarnogro-dejstvu, da je šlo na Žlebiču le za manjši arheološki poseg, biščne jih označuje tudi C. Metzner Nebelsick. Okras, ki ga kar je poudaril že Puš, torej ni izključena njegova poselitev prav tako zasledimo pri tem tipu skled, so vodoravne fasete tudi v starejšem in morda celo v mlajšem žarnogrobiščnem na ramenu (G635). Njihovo mesto, kot ga je opredelila E. obdobju (Puš 1988–1989, t. 3: 2, 7; Strmčnik Gulič 1988– Patek v Panoniji, je omejeno na zgodnjo in starejšo pozno 1989, t. 4: 16, t. 5: 26). Sklede variante Sv3b se med seboj bronasto dobo, saj se kasneje v takšni obliki naj ne bi poja-nekoliko razlikujejo, a jih obravnavamo skupaj, saj natanč- vljal, prisoten pa je tudi na Z Slovaškem, v času horizonta nejše delitve onemogoča slaba ohranjenost. Najzgodnejšo Velatice-Očkov (Oman 1981, t. 27: 8, 17; Strmčnik Gulič et al. paralelo imajo v drugi Ha A plasti na Brinjevi gori, kjer se 2000, t. 148: 6, t. 266: 2; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 13: 162, prav od začetka pa vse do konca Ha B pojavlja z značil-t. 20: 2; Metzner Nebelsick 2002, 160–166, Abb. 64: 9–10; nim okrasom traku poševnih kanelur na ramenu. Nadaljnje Paulik 1962, Abb. 14: 10–12; Patek 1968, 96–97, 102, 107–108, analogije so znane med keramičnim gradivom iz Orehove t. 6: 12, t. 7: 24, 25). Takšno datacijo potrjujejo tudi najdbe iz vasi64 in Hajndla, kjer pa je predvsem zaradi okrasa navpič- višinskega naselja Kalnik pri Križevcih (SV Hrvaška), datirane nih kanelur, ne pa tudi po tipoloških značilnostih, uvrščena v v čas od Bd D/Ha A do konca Ha A, ter odlomek iz groba 5 čas III. naselbinskega horizonta na Pošteli oziroma na konec na grobišču Zagreb–Vrapče (Vrdoljak 1994, t. 31: 7, 8; Vinski starejšehalštatskega obdobja (Oman 1981, t. 7: 9; Magdič Gasparini 1973, t. 24: 8). 2006, 103–104; t. 58: 6; Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 22: 1; Nadalje beležimo vbode v obliki pikic, ki so razporejene v Grahek 2015, sl. 32). Takšna skleda, ki je, kot v nekaterih pri-vodoravni vrsti in so lahko kombinirane z vodoravnim vre- merih z najdišča Rogoza, okrašena s poševnimi kanelurami, zom (G89). Slednje so sicer znane v najstarejši Ha A plasti je bila odkrita tudi v grobu 13 na drugem ruškem žarnem Brinjeve gore ter v zgodnji stopnji pripadajočega žarnega grobišču, kjer je datirana v Ha B2, prav tako pa jo je mogo-grobišča, kjer so prisotne le v kombinaciji s šrafiranim triko- če opaziti med posodami brez ohranjenih grobnih celot s tnikom, do uveljavitve okrasa, kombiniranega z vodoravni-Pobrežja. Na sočasen pojav lahko računamo tudi v Dobovi, mi elementi, pa pride kasneje, v času Ha B. Okras je znan kjer so sklede, kot je ta iz Rogoze, po ramenih okrašene tudi v naselbinah na Pobrežju ter v Slivnici in ima bolj mlaj-s poševnimi kanelurami. O mnogo kasnejšem pojavljanju šežarnogrobiščni značaj, saj jih kasneje v tako fini obliki ni v starejši železni dobi pa priča najdba iz poštelske sonde več mogoče zaslediti (Oman 1981, 144–147, t. 27: 12, t. 34: 3, 77 (Pahič 1957, t. 5: 2; Pahič 1972, t. 32: 7; Stare 1975, npr. t. 45: 12; Pahič 1988–1989, t. 1: 7; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 32: 2; Teržan 1990, 32–34, t. 14: 29; Črešnar 2006, 145). t. 367: 1, 8; Velušček 2002, t. 2: 6). Varianta Sv3c ima pri-Omenjen okras na takšnih posodah ima torej časovno ši- merjavo v grobu 125 na grobišču Budapest–Békásmegyer, v roko paleto primerjav. Njegov izvor bi bilo iskati v skupini katerem je tudi nož, ki ima dobro primerjavo v Dobovi, po Baierdorf-Velatice v času prehoda iz zgodnje v starejšo pozno bronasto dobo, ko se enak okras pojavi tudi na širšem 65  Po objavi celotnega najdišča Baierdorf in po nomenklaturnem sistemu, ki ga je predlagal H. Müller Karpe (1959, 180–186, Abb. 22), sodi sedaj Baierdorf na konec zgodnjega in v začetek starejšega žar- 64  Takšne posode so kljub prevladujoči odsotnosti ročajev v Orehovi nogrobiščnega obdobja oziroma na konec Bd D in v začetek Ha A1 vasi poimenovane vrči (Grahek 2015, 39, sl. 32). (Lochner 1994, 197). 72 Rogoza, AAS 100, 2022 Říhovskem pa sta datirana v stopnjo Klentnice II oziroma na G932, G1207, G1295, G1297) ali zoženo (G376). Okrašeni prehod Ha B1 v Ha B2. Njun okras na ramenu sicer ni enak, sta dve, od tega ena s poševnimi kanelurami (G716) in ena saj so kanelure pri loncu z najdišča Rogoza navpične, kar pa z vrezano cikcakasto linijo (G932). je sicer pogost okras na omenjenem grobišču. Njegov pojav V drugo (Sz2b) sodita veliki skledi s srednje do močno uvi-je že starejši, saj ga zasledimo v keramičnem depoju Ober- hanim, zaobljenim ustjem (G1215, G1312). Pri slednji, ki je ravelsbach v Spodnji Avstriji, datiranem na prehod iz Ha A v v dobršni meri ohranjena, dno sedlasto prehaja v ostenje. Ha B (Stare 1975, t. 24: 13; Lochner 1986b, t. 1: 8, 11–12, t. 3: 6, 7; Kalicz-Schreiber 1991a, Abb. 15: 4, 19: 8; Říhovský 1972 61, V tretjo (Sz2c) sodi miniaturna skleda z ravnim dnom, ki t. 21: 236). Podobno posoda prihaja tudi z višinske naselbine zaobljeno prehaja v ostenje ter se konča v rahlo uvihanem, Kalnik nad Križevci (SV Hrvaška), ki je živela od prehoda Bd zoženem ustju (G174). D/Ha A1 do konca Ha A2 (Majnarić-Pandžić 1992; Vrdoljak Pri skledah variante Sz2a je vzporejanje nekoliko oteženo 1994, 29, 38–39, t. 31: 5). Fragmentirana skleda tipa Sv3e, ki zaradi slabše ohranjenosti. Verjetno gre za tip skled, kot jih v je okrašena z značilnim poševnim kaneliranjem, ima vzpo-velikem številu poznamo na grobišču Pobrežje, ki so pogo- rednice s skledami, ki so bile odkrite na spodnjeavstrijskem sto okrašene z vrezanim cikcakastim okrasom in ki so kljub grobišču Horn in so značilne za razvito stopnjo Baierdorf-večji pogostosti v mlajšem obdobju prisotne v obeh hori- -Lednice oziroma Ha A1, podobna pa je bila odkrita tudi na zontih najdišča (Pahič 1972, t. 4: 9, t. 5: 3, t. 8: 3). Vzpore-najdišču Mala Pupelica v bližini Bjelovarja, ki je prav zaradi dnice najdemo tudi v grobu 8/1993 na drugem ruškem žar-tega odlomka datirano tudi v sočasno drugo stopnjo pozne nem grobišču, ki je med najmlajšimi grobovi nekropole, in v bronaste dobe na severovzhodnem Hrvaškem po Vinski grobu 5 iz Ormoža, kjer sta kar dve takšni skledi, podobnih Gasparini (Majnarić-Pandžić 1989, 22–24, sl. 4: 2; Lochner pa je na vsem grobišču, datiranem v mlajši Ha B, kar nekaj 1994, 198–199, Abb. 106). Podobno datacijo je za skledo z (Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 11: 2, 3; Črešnar 2006, 146, lijakastim vratom in kaneliranim ramenom podala tudi E. t. 2: B2). Enak tip sklede je najti tudi v naselju Burgstall pri Patek, saj naj bi bile v Panoniji prisotne le v obdobju Ha Kleinkleinu, in sicer v njegovi začetni fazi, ki jo Smolnik datira A, ob tem pa je najdba iz grobišča Budapest–Békásmegye v mlajšežarnogrobiščno obdobje (Smolnik 1994, 89: 10, 11). datacijo morda razširila v zgodnji Ha B. Enako velja tudi za Številne analogije ima tudi varianta Sz2b. Če ima najzgo-skledo variante Sv3d, katere notranja stran ustja je okrašena dnejše, še ne popolnoma kroglaste oblike na Brinjevi gori s fasetami, rame je okrašeno s poševnimi kanelurami, oboje v drugi plasti Ha A, pa so vse nadaljnje s Pobrežja ter iz pa so ponovno značilnosti, ki jih je omenjena avtorica pri-Ormoža mlajše. Slednji jih premore tako v prvem in dru- pisala skledam Ha A (Patek 1968, 100–101, t. 6: 18, 20–22; gem horizontu naselbine, torej v času Ha B in na njegovem Kalicz-Schreiber 1991b, Abb. 23: 1). Na vzhodu Slovenije so prehodu v starejšo železno dobo, pa tudi na grobišču, kjer podobne posode zelo redke, med njimi pa ima obravnava-je najboljša primerjava iz najbogatejšega ženskega groba na posoda največ vzporednic s skledo iz pobreškega groba 7. Slednjega zaznamuje pojav cele vrste nakita iz brona, pa 164, kot sorodno pa lahko morda označimo tudi eno iz-tudi iz železa, stekla in zlata ter je datirana na prag starejše- med posod z Zgornje Hajdine (Müller Karpe 1959, t. 116: 41; ga halštatskega obdobja (Tomanič Jevremov 1988–1989, t. Strmčnik Gulič 1980, sl. 4: 3; Pahič 1991, t. 8: 1). 14: 2; Lamut 1988–1989, t. 8: 3; Lamut 2001, t. 9: 5; Strmčnik Sklede z uvihanim ustjem (Sz) (sl. 66) Gulič et al. 2006, t. 5: 73). Tip Sz1 Tip Sz3 To sta skledi polkroglaste oblike z rahlo do srednje uvihanim, To so konične ali zaobljene sklede s tekočim prehodom v na notranji strani odebeljenim ustjem (G279, G1201). uvihano, usločeno ustje. Glede na oblikovanost jih delimo v tri variante. Najboljšo primerjavo imata na Olorisu, tako da zanju pre- dlagamo tudi enako datacijo v pozno srednjo in zgodnjo V prvo varianto (Sz3a) sodita globoki skledi s koničnim oste-pozno bronasto dobo (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. njem in rahlo uvihanim, zaobljenim ustjem (G1087, G1132). 7: S1). Drugi varianti (Sz3b) pripisujemo veliko večino koničnih in Tip Sz2 zaobljenih skled s tekočim prehodom v uvihano, usločeno To so sklede polkroglaste oblike, ki jih glede na oblikovanost ustje. Razloga sta dva. Ločevanje te vrste skled je domala ne-delimo v tri variante. mogoče in tudi nesmiselno, saj se usločenost ustij ne ravna po določenih merilih, tudi višino posod pa je po fragmen- V prvo (Sz2a) sodijo sklede z rahlo uvihanim ustjem, ki je tih pogosto težko oceniti. Zato menimo, da bi bila takšna lahko zaobljeno (G528, G530, G716, G785, G866, G884, Rogoza, AAS 100, 2022 73 Sz1 (1 : 8) Sz2b (1 : 8) Sz2c (1 : 4) Sz2a (1 : 4) Sz3a (1 : 5) Sz3b (1 : 5) Sz3c (1 : 5) Sz4a (1 : 5) Sz4b (1 : 5) Sz4c (1 : 5) Sz5 (1 : 5) 66 Tipološka razvrstitev skled z uvihanim ustjem. ločitev nasilna. Drugi razlog za združitev je istočasen pojav redki. Kar pogosto na skledah zasledimo tudi držaje (npr. večine teh posod, ki so lahko neokrašene (G54, G76, G113, G121, G429, G556, G903, G1068). G120, G121, G291, G449, G464, G556, G619, G678, G682, V tretjo varianto (Sz3c) sodijo sklede z uvihanim ustjem, ki G733, G756, G762, G818, G930, G1095, G1103, G1122, je odebeljeno in − razen v enem primeru (G1302) − okra-G1250, G1303, G1329, G1332, G1333), še pogosteje pa so šeno: s poševnimi kanelurami (G742, G683, G1330), z odtisi vezane na značilne, tudi kronološko občutljive ornamente. prstov (G886) ali s plitkimi žlebovi (G1315). Velika večina je okrašena s poševnimi kanelurami (G33, G85, G110, G111, G154, G235, G240, G282, G284, G303, G317, Prvi varianti (Sz3a) smo najstarejšo vzporednico našli rela-G438, G451, G503, G504, G560, G561, G562, G571, G584, tivno zgodaj, saj prihaja iz Rabelčje vasi. Morda je njeno da-G595, G692, G738, G747, G772, G773, G800, G879, G899, tacijo treba nekoliko pretehtati, saj ne prihaja iz zaključene G922, G937, G947, G975, G1059, G1068, G1141, G1156, celote, druge primerljive najdbe pa so mlajše (Lamut 1988– G1157, G1165, G1306), večkrat je prisoten okras v obliki 1989, t. 8: 4; Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 5: 27; Velušček vodoravnih faset (G296, G328, G758, G897, G901, G903, 2002, t. 7: 6). Najdemo jo tudi na Dolgih Njivah pri Šikolah, G1077, G1120, G1133, G1199), medtem ko so okrasi, kot torej v okolju, datiranem v starejšo pozno bronasto dobo, a so navpične (G492) in vodoravne kanelure (G280), pošev-so primeri s Pobrežja, iz Gornje Radgone in Ormoža enotno ni žlebovi (G29, G30) in bradavice (G504, G1165), izjemno vezani na mlajšežarnogrobiščno obdobje (Šavel 1994, pril. 74 Rogoza, AAS 100, 2022 49: 6; Lamut 2001, t. 7: 7; Žižek 2005, t. 20: 1; Strmčnik Gulič V tretjo (Sz4c) sodita skledi z zaobljenim ostenjem, ki pre-et al. 2006, t. 2: 25). haja v kratko, izredno močno uvihano ustje (G422, G902). Tudi varianta Sz3b, natančneje najgloblja med njimi (G903), Najzgodnejšo analogijo ima varianta Sz4c v Šimanu pri Go-ima najzgodnejšo primerjavo v Rabelčji vasi, ponovno pa tovljah, ki sodi na prehod iz pozne srednje v zgodnjo pozno ne prihajata iz zaključene celote, druge primerljive najdbe bronasto dobo, podoben primer pa smo zasledili tudi med pa so mlajše (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 4: 16). Večina dru-gradivom naselbine na Pobrežju, ki premore tudi primerjavi gih se pojavi bodisi v prvi (oblika kot G284, G571, G1165) za prvi dve varianti tega tipa skled (Tomažič 2000, t. 12: 4; bodisi v drugi (oblika kot G303, G451) Ha A plasti Brinjeve Velušček 2002, t. 45: 21; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 5: 73). gore, v delno sočasnem keramičnem repertoarju prvega Ob tem ima druga (Sz4b) tudi mnoge druge vzporednice, horizonta Gornje Radgone in v Dolgih Njivah pri Šikolah ter med katerimi najstarejše prihajajo iz starejšežarnogrobiščnih v Orehovi vasi (Oman 1981, t. 5: 2, t. 3: 17, 20, t. 4: 8, t. 10: kontekstov Brinjeve gore, Gornje Radgone in Dolgih Njiv pri 11, t. 12: 6; Šavel 1994, pril. 48: 4, 49: 2; Žižek 2005, t. 10: 2; Šikolah (Oman 1981, t. 11: 5; Šavel 1994, pril. 48: 15; Žižek Grahek 2015, sl. 33). Njihova pogostost naraste v stopnji Ha 2005, t. 3: 1). Ob pobreški naselbini sta podobno oblikovani B, ko jih zasledimo na domala vseh naselbinah in grobiščih skledi tudi v grobovih 7 in 52, ki pripadata zgodnji oziroma širšega območja, njihova raba pa se nadaljuje tudi v starejši pozni fazi pripadajočega grobišča66 (Pahič 1972, t. 2: 8, 9, t. železni dobi, kar dokazujejo sicer ne več tako pogoste najd- 11: 17), nadalje v Orehovi vasi ter v obeh starejših horizontih be s poštelskega kompleksa (npr. Lamut 1988–1989, t. 6: 14, naselbine v Ormožu, od katerih slednja že sega v starejšo t. 7: 12; Lamut 2001, t. 7: 10; Teržan 1990, t. 9: 18, t. 17: 20, t. železno dobo (Lamut 1988–1989, t. 9: 3; Lamut 2001, t. 5: 5; 56: 5; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 115: 1; Strmčnik Gulič et Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 17: 6; Grahek 2015, G148). Še al. 2006, t. 7: 1; Velušček 2002, t. 15: 6, t. 22: 1, t. 48: 9; Mele kasnejša je najdba iz gomile iz Velenika pri Spodnji Polskavi, 2003, pril. 1: 1a, 4a, 5a). ki je na podlagi spremnega gradiva datirana v III. horizont Tudi sklede variante Sz3c, med njimi tiste manj odebeljene, poštelske naselbine (Teržan 1990, 83, t. 71: 10). se najprej pojavijo na Brinjevi gori, v njeni 2. plasti, nekoliko Tip Sz5 mlajši primer je poznan tudi iz Gornje Radgone. Prav tako To je skleda z usločenim ostenjem, ki tekoče prehaja v dol-ima vzporednice z naselbinama v Slivnici in Ormožu (Oman go, rahlo uvihano, zaobljeno ustje (G1284). Okrašena je z 1981, t. 16: 7; Lamut 1988–1989, t. 12: 14; Šavel 1994, 48: 18; bradavico. Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 268: 2). Še nekoliko mlajše so Njena najzgodnejša primerjava je skleda iz prve plasti Bri-močno odebeljene sklede (G1330), ki se prvič pojavijo v njeve gore, ki je datirana v starejšo pozno bronasto dobo zgodnjem Ha B v prvem horizontu ormoške in drugem gor-oziroma Ha A. Naslednja primerjava njeno datacijo močno njeradgonske naselbine, vzporedno pa tudi v pobreškem razširi, saj je bila odkrita med gradivom III. horizonta nasel-grobu 15b. Pogostejša postane v stopnji Ormož II, torej na bine v Ormožu, značilnim za razvit starejši halštat (Oman prehodu v starejšo železno dobo, kjer pa se njena raba ne 1981, t. 4: 11; Lamut 2001, t. 23: 7). Del vmesnega obdobja, zaključi, saj je tudi v sondi 64 iz Poštele, kjer je skupaj z zna-začetek starejše železne dobe, zapolnjuje primer okrašene čilnim gradivom tretje naselbinske stopnje (Pahič 1972, 3: 7; sklede iz groba 1/94 iz Kalsdorfa pri Gradcu (Tiefengraber Lamut 1988–1989, t. 2: 6, t. 22: 3, 17, t. 23: 13; Lamut 2001, t. 2005, t. 19: 3). 21: 1; Teržan 1990, t. 9: 19; Šavel 1994, pril. 50: 14). Skodele (Sk) (sl. 67) Tip Sz4 To so konične ali zaobljene sklede z ostrim prehodom v Med skodele sodijo posode z ročajem, ki so po osnovni ustje. Glede na oblikovanost jih delimo v tri variante. obliki podobne nekaterim tipom skled, skodelic in ovalnih loncev. Na podlagi oblikovanosti ostenij in ročajev so raz- V prvo (Sz4a) sodijo sklede s kratkim, rahlo uvihanim, zaob- deljene v tri tipe. ljenim ustjem (G110, G196, G210, G526), v enem primeru pa je poševno odrezano (G956). Dve od njih sta okrašeni s Tip Sk1 poševnimi kanelurami (G110, G956). To je zaobljena skodela z izvihanim ustjem, pod katerim V drugo (Sz4b) sodijo sklede z visokim, srednje do močno je pritrjen trakast ročaj (G132). Ostenje je v višini pritrditve uvihanim ustjem, ki je v dveh primerih okrašeno s poševnimi kanelurami (G454, G575). Preostala ustja so zaobljena (G105, G304, G512). 66  Pare (1998, Abb. 25: 27) za razliko od Pahiča skodele z dvorogljatimi ročaji uvršča v svojo drugo stopnjo, Ruše II, ob upoštevanju tega pa bi bila datacija groba 7 širša. Rogoza, AAS 100, 2022 75 kjer sodijo na prehod iz srednjega v mlajšežarnogrobišč- Sk1 (1 : 4) no obdobje oziroma Ha A2/Ha B1 (Lochner 1994, Abb. 108: Grab 11; Vrdoljak 1994, t. 29: 1). Drugo varianto (Sk2b) pri- merjamo s skodelo v grobu 32 z drugega ruškega grobišča in groba 31 s Pobrežja. Bolje kronološko opredeljiv je slednji, ki mu zapestnice, okrašene s snopi nasproti stoječih vrezov, in tordirana ovratnica določajo mesto v stopnji Ha B2 po Sk2a (1 : 4) Sk2b (1 : 8) Müller Karpeju. Podobna, a z nižje pritrjenim ročajem, je tudi skodela iz Ormoža, ki pripada drugemu horizontu na- selbine, datiranem na prehod iz pozne bronaste v starejšo železno dobo (Pahič 1957, t. XIII: 1; Pahič 1972, t. 6: 7, 13–17; Lamut 1988–1989, t. 14: 5). Tip Sk3 To so skodele z zaobljenim trupom in presegajočim roča- Sk3a (1 : 4) Sk3b (1 : 5) jem, ki jih ločimo v dve varianti. V prvo (Sk3a) sodi plitva skodela z blago uvihanim ustjem. Največji obseg je na srednjem delu posode, kjer je pritrjen tudi spodnji del kolenčasto oblikovanega presegajočega ro- čaja (G465). V drugo (Sk3b) sodi skodela, katere rame tekoče prehaja v 67 Tipološka razvrstitev skodel. nizek usločen vrat, ta pa v močno izvihano usločeno ustje. spodnjega kraka ročaja okrašeno z razčlenjenim rebrom. Največji obseg je na robu ustja, ki ga presega trakast ročaj Verjetno je del takšne skodele tudi odlomek G265. (G307).67 Najboljše primerjave ima v Olorisu pri Dolnjem Lakošu, kjer Prva (Sk3a) ima oblikovno primerjavo, a brez značilnega Dular takšne skodele združuje v tip S7, prav takšne pa za-kolenčastega ročaja, med najdbami brez grobnih celot s sledimo tudi v Rabelčji vasi. Kot okras se pri njih pojavljajo pobreške nekropole. Kot kronološko občutljiv element lahko predvsem plastična rebra, ki so bodisi gladka bodisi razčle-tukaj služi kolenčast ročaj, ki ga natančneje obravnavamo na njena (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 8: S7, 16: 1; Strmčnik drugem mestu, njegov čas pojavljanja pa je predvsem mlaj-Gulič 1988–1989, t. 4: 8). Njihova datacija na konec srednje šežarnogrobiščno obdobje68 (Pahič 1972, t. 35: 21; Velušček bronaste dobe in na začetek žarnogrobiščnega obdobja to-1996, 63–64). Za drugo varianto (Sk3b) smo našli primerjavo rej ni sporna. le med neopredeljenimi najdbami z grobišča Pobrežje, kar pa je vsaj orientacija za njeno datacijo (Pahič 1957, t. 13: 1; Tip Sk2 Pahič 1972, t. 6: 6, t. 35: 13). So globoke skodele z zaobljenim trupom in ročajem, pritr- jenim na višini ustja, ki jih ločimo v dve varianti. Skodelice (Skd) (sl. 68) V prvo (Sk2a) sodita skodeli s pokončnim ustjem, katerih Skodelice so posode, ki so po oblikah podobne skodelam in največji obseg je na ustju (G657, G807). skledam, a jih od obojih loči predvsem razlika v velikosti, od slednjih pa tudi ročaji. Delimo jih v štiri tipe.69 V drugo (Sk2b) sodi skodela z izraženim ramenom in izvi- hanim ustjem (G749). Ohranjeno dno je ravno in ostro pre- haja v ostenje. Prehod iz ramena v nizek, usločen vrat, ki se nadaljuje v srednje izvihano usločeno ustje, pa je tekoč. Največji obseg je na robu ustja, najširši del trupa pa je okra- 67  K skodelam s presegajočimi ročaji lahko prištejemo tudi fragmenta šen z razčlenjenim rebrom. ročajev, ki po velikosti in drugih značilnostih nedvomno sodita v to Prva varianta (Sk2a) ima najboljšo primerjavo v Slivnici. Bolj skupino (G342, G583). 68  Za natančnejšo obdelavo glej poglavje Ročaji – Tip R4. oddaljene primerjave prihajajo na eni strani z naselja Kalnik 69  K skodelicam lahko prištejemo tudi fragmente ročajev z ohranje-nad Križevci, z datacijo od Bd D/Ha A1 do konca HaA2, ter nimi deli ostenja, ki po velikosti in drugih značilnostih nedvomno so-na drugi strani z grobišča Burgschleinitz iz spodnje Avstrije, dijo v to skupino (G101, G349, G486, G588, G632, G654, G1194, G1203). 76 Rogoza, AAS 100, 2022 Sk1 (1 : 4) Sk2 (1 : 4) Sk3 (1 : 4) Sk4a (1 : 4) Sk4b (1 : 4) Sk4c (1 : 4) Sk4d (1 : 4) 68 Tipološka razvrstitev skodelic. Tip Skd1 presegajoči ročaji (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 9: Sk 4; Sem sodi zaobljena skodelica s pokončnim ustjem in ko- Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 7: 14). lenčastim presegajočim ročajem. Njen največji obseg je na Tip Skd4 višini ustja (G179). To so skodelice s presegajočimi ročaji, ki jih na podlagi raz- Če najprej obravnavamo le obliko posode brez specifične lično oblikovanih ostenij delimo v štiri variante. oblike ročaja, zasledimo mnogo primerjav. Ormoška pripa- V prvo (Skd4a) sodita skodelici z nizkim polkroglastim tru- da prvi naselbinski plasti in je tako datirana v zgodnji Ha pom in visokim lijakastim vratom (G269, G1246). Njuno dno B, sočasen je tudi primer iz Velike Gorice, ki ga K. Vinski je vbočeno in zaobljeno prehaja v ostenje. Gasparini datira v IV. stopnjo pozne bronaste dobe na se- veru Hrvaške (Vinski Gasparini 1973, 221, t. 105: 7; Lamut V drugo (Skd4b) sodi skodelica s polkroglastim trupom in z 1988–1989, t. 12: 3). Prav tako je bila podobna posoda od-nizkim usločenim vratom (G410). Njeno dno je vbočeno in krita med najdbami brez najdiščnih podatkov na grobišču zaobljeno prehaja v ostenje. Pobrežje, kot edina najdba iz groba 137 iz Maribora ter v V tretjo (Skd4c) sodi posoda s presegajočim ročajem. Njeno grobu 395 iz Dobove, ki sodi v mlajšežarnogrobiščno obdo-dno je vbočeno in ostro prehaja v ostenje (G287). bje. Natančneje bi lahko umestili grob 49 s prvega ruškega žarnega grobišča, z dvema z vrezi okrašenima zapestnica- V četrto (Skd4d) sodi skodelica bikonične oblike. Njeno uslo- ma, datiranima v Ha B2 po Müller Karpeju (Pahič 1972, t. 35: čeno dno ostro prehaja v blago izbočen trup, ki z ostrim kle-16; Kaerner 1989, t. 48: 2; 85: 4; Pare 1998, Abb. 25: 21). kom prehaja v stožčast vrat. Ustje je močno izvihano (G604). Tip Skd2 Skodelicam tipa (Skd4a) lahko najdemo različne analogije, Sem sodi zaobljena skodelica s srednje izvihanim ustjem, med katerimi najstarejša sega v mlajšo srednjo bronasto kjer je tudi največji obseg. Skodelica ima presegajoč trakast dobo (Bd C2), natančneje v keramični depo iz Maisbirba-ročaj (G231). uma. Skodelica nima presegajočega ročaja, ki je pri naši rekonstruiran, je pa po obliki domala enaka. Ob njej so za Tej varianti smo našli le eno ustrezno primerjavo, ki prihaja iz nas nadalje zanimive skodelice, ki so na prehodu iz vra-groba 48 na grobišču Budapest–Békásmegyer, datiranega v tu v trup okrašene z vrstami vrezov oziroma odtisov ostrih starejšo stopnjo Ha B (Kalicz-Schreiber 1991b, t. 15: 2). orodij, kot je to pri ostankih sklede tipa Sv1b (Neugebauer Tip Skd3 1994, 163, Abb. 89: 14, 16, Abb. 90: 15). Za najboljšo bližnjo Sem sodi skodelica s kroglastim trupom, ki se tekoče na- primerjavo bi lahko šteli odlomek iz Rabelčje vasi (Strmč- daljuje v usločen vrat in blago izvihano ustje, ročaj pa roba nik Gulič 1988–1989, t. 6: 24). Naslednje primerjave, ki imajo ustja ne presega (G639). odlomljen presegajoč ročaj, tako kot predstavljena skode- lica, prihajajo z grobišča Horn, ki sodi v Ha A1, in iz groba Zanjo je značilen ročaj, ki se zaključi pod robom ustja, kar 3 z najdišča Balatonmagyaród Hídvégpuszta, datiranim v po eni strani zasledimo tako v Olorisu pri Dolnjem Lakošu mlajšo stopnjo najdišča. Sočasno se podobna, le da z obču-kot v Rabelčji vasi, po drugi strani pa je skoraj popolnoma tnejšim klekom na prehodu iz trupa v vrat in nekoliko bolj tuje mlajšežarnogrobiščnim najdiščem, kjer prevladujejo Rogoza, AAS 100, 2022 77 izvihanim ustjem, pojavi tudi v grobu 13 iz istega najdišča, Skodelici četrte variante (Skd4d) najdemo primerjavo na kjer sta še skleda tipa Sz3b s poševno kaneliranim ustjem grobišču Balatonmagyaród–Hidvégpuszta, natančneje v ter širok lonec (Horváth 1994, t. 13: 5, t. 14: 1, 2, 4). Njegova delu, ki ga zaradi pojava novih oblik posodja, med katerimi oblika na moč spominja na amforo tipa A2a, loncu takšne se pojavi tudi okras poševnega kaneliranja, datirajo v Ha A1 oblike pa bi lahko pripadali tudi usločeni ustji, ki tekoče pre- (Horváth 1994, t. 13, 14; Horváth 1996, sl. 30: skrajno desno hajata v pokončen, usločen vrat (U2i). Prav takšni skodelici spodaj). (Skd4a) sta bili najdeni tudi v (naselbinski) jami na najdišču Pladenj (sl. 69) Beli Manastir–Ciglana, v kateri so bili še odlomek na ramenu poševno fasetirane posode in igli s kijasto glavico. Kontekst Pladnji so plitve posode, ki imajo največji obseg v zgornjem sodi v starejšo stopnjo skupine Zagreb, kar je vzporedno z delu ostenja oziroma na ustju. Na obravnavanem najdišču drugo stopnjo KŽG depojev na severnem Hrvaškem ozije bila odkrita le ena posoda takšne vrste. Ima ravno dno, roma v Ha A1 (Vinski Gasparini 1973, 177, t. 22: 1–7; Vinski ki ostro prehaja v nizko, blago izbočeno ostenje, in rahlo Gasparini 1983, sl. 35: 12). uvihano, zaobljeno ustje (G585). Polkroglasti skodelici s kratkim usločenim vratom (Skd4b) najdemo vzporednice v naselbinah Slivnica, Ormož, kjer pripada prvi plasti in je torej datirana v zgodnje obdobje Ha B, sočasna pa je tudi v Gornji Radgoni, kjer sodi v II. horizont. Primerjavo ima v skodelici iz groba 11 s Pobrežja, ki je zaradi visokega bikoničnega lonca v vlogi žare datiran 69 Pladenj. Merilo 1 : 5. v mlajšo stopnjo grobišča po Pahiču oziroma Ha B2 po Mül- ler Karpeju (Pahič 1972, t. 1: 16; Horvat Šavel 1981, t. 1: 15; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 111: 5, 6). Morda najzgodnejši Vrči (sl. 70) primer smo zabeležili na naselju Kalnik nad Križevci, datira-Vrči so posode z ročajem, ki se v vratnem delu praviloma nem v drugo in tretjo stopnjo kulture žarnih grobišč po Vin- zožijo ter se najpogosteje zaključijo z izvihanim ustjem. Ro- ski Gasparini, kjer pa je večina skodel in skledic oblikovanih čaj, ki povezuje rame z ustjem, je pogosto presegajoč. V z ostrejšim prehodom iz ostenja v vrat (Vrdoljak 1994, t. 27). celoti ohranjena posoda s takšnimi značilnostmi je bila od- Tretjo (Skd4c) lahko primerjamo s skledo z naselbine v Gor- krita samo ena. nji Radgoni, kjer sodi v najzgodnejšo naselitveno fazo ozi- To je vrč z ravnim dnom, ki zaobljeno prehaja v kroglast roma Ha A. Kasnejše oblikovno podobne posode prihajajo trup, ta pa se tekoče nadaljuje v visok, usločen vrat, ki se z grobišč, v vseh primerih pa gre najverjetneje za skodele, zaključi z rahlo izvihanim, usločenim ustjem. Presegajoč ro-npr. v grobovih 4 in 27 z Mladinske ulice v Mariboru, kjer sta čaj je v spodnjem delu pritrjen na prehodu iz ramena v vrat skodeli/-ci najdeni z nizkimi ovalnimi lonci z izvihanimi ustji, (G446).70 ki imajo tudi ročaj. Ti imajo primerjave v grobovih 31 in 38 na Pobrežju, oba pa sta zaradi zapestnic, okrašenih s snopi Povezovati ga je mogoče z enim izmed radvanjskih vrčev, nasproti stoječih vrezanih linij, datirani v Ha B2 po Müller ki je brez ohranjene grobne celote, kot sorodne pa lahko Karpeju. Podobni skodeli/-ci sta bili odkriti tudi v grobu 38 s prvega ruškega grobišča ter v grobu 19 z drugega ruškega žarnega grobišča, ki je opredeljen v Ha B2 po Müller Karpe- ju (Pahič 1957, t. 9: 3; Pahič 1972, t. 6: 5–16, t. 9: 1–10; Müller Karpe 1959, t. 109: H2; Horvat Šavel 1981, t. 6: 11; Kaerner 1989, t. 20: 3, t. 25: 1, t. 79: 3; Črešnar 2006, 145). Omeniti velja tudi primerjavo iz groba 2 na dvorišču SAZU v Ljublja- ni, ki je datiran v njegovo prvo stopnjo. Grob med drugim vsebuje še iglo s čebulasto glavico in tordiranim vratom, ki jo lahko vzporejamo z iglo v grobu 9 iz Dobove, uvrščenim v II. stopnjo grobišča (Stare 1954, t. 6: 1–9; Stare 1975, t. 6: 1–3; Teržan 1995, 353–361). 70 Vrč. Merilo 1 : 4. 70  K vrčem lahko prištejemo tudi fragmenta ročajev, ki po velikosti in drugih značilnostih morda sodita v to skupino (G164, G103). 78 Rogoza, AAS 100, 2022 A1a (1 : 10) A1b (1 : 8) A1c (1 : 8) A2 (1 : 10) A3a (1 : 8) A3b (1 : 8) A3c (1 : 8) A4 (1 : 10) 71 Tipološka razvrstitev amfor. obravnavamo tudi vrč iz mariborskega grobišča in dva vrča V tretjo (A1c) sodi amfora z zaobljeno bikoničnim trupom. iz grobov 29 in 8/1993 z drugega ruškega žarnega grobi- Prehod iz ramena v vrat poteka z blagim klekom (G1031).73 šča, pri čemer je slednji med najmlajšimi z nekropole (Pahič Prvo varianto (A1a), ki je zastopana le z eno posodo, lahko 1957, t. 11: 4; Müller Karpe 1959, t. 117: 17, t. 119: 21; Črešnar vzporejamo z amforo iz groba 245 iz Dobove, v katerem je 2006, 146, t. 2: B3). bil odkrit odlomek noža z ravnim hrbtom in rezilom, ki ima Amfore (A) (sl. 71) ohranjen tudi prehod v jezičasti ročaj ali trnast nastavek za Amfore so visoke posode, ki se podobno kot vrči v vratnem ročaj. Njegova datacija je nekoliko širša, saj bi lahko pripadal delu zožijo, zanje pa sta značilna dva trakasta ročaja, ki pra-tako starejšemu kot mlajšemu žarnogrobiščnemu obdobju.74 viloma povezujeta vrat in rame posode. Na podlagi oblik Povezujemo lahko tudi njun okras, saj je prehod iz ramena v njihovih vratov jih najprej delimo v štiri tipe, ki se nato po vrat pri obeh poudarjen z vzporednimi kanelurami. Zanimi-drugih oblikovnih značilnostih razdeljene v variante. Mednje va sta tudi njena ročaja, ki sta kolenčasto zalomljena in spo-smo uvrstili tudi nekaj posod, ki med ohranjenimi fragmenti minjata na ročaje pri amforah tipa A2 in A3c, ki jih oboje da-sicer niso imele ročajev in bi lahko sodile tudi med lonce, a tiramo v starejšežarnogrobiščno obdobje. Slednje potrjuje so po obliki bolj primerljive z amforami.71 fasetiranje notranje strani ustja. Amfori druge variante (A1b) imata primerjave na žarnogrobiščnih najdiščih Podravja, kjer Tip A1 gre predvsem za trebušaste amfore z nizkimi rameni. Za- So amfore z visokim stožčastim vratom, ki jih glede na raz- stopane so med gradivom z Zgornje Hajdine, v pobreških lično oblikovanost delimo v tri variante. grobovih 41 in 134, pa tudi v grobu 272 iz Dobove (Müller V prvo (A1a) sodi amfora z zaobljenim trupom in blagim Karpe 1959, t. 117: 33; Stare 1975, t. 39: 2; Kaerner 1989, t. klekastim prehodom iz ramena v vrat. Močno izvihano, us- 17: 1). Amfora variante A1c ima zgolj oblikovno primerjavo ločeno ustje je na notranji strani fasetirano (G1037). Amfora je na prehodu iz ramena v vrat okrašena s plitvimi kanelura- 73  Tej varianti amfor lahko morda pripišemo tudi odlomke G119, G344 in G1023, od katerih sta slednja okrašena z vrezi. Po drugi mi in koničnima bradavicama. strani pa lahko gre tudi za lonce, ki jih z najdišča Rogoza ne po- V drugo (A1b) sodi trebušasta amfora, katere ročaji so na- znamo, so pa del keramičnega zbira ruške žarnogrobiščne skupine meščeni na vratu. Prehod iz nizkega trupa v vrat je tekoč (Kaerner 1989, t. 67: 2). 74  Podoben je nekaterim nožem tipov Stillfried in Reipersdorf, kot jih (G610).72 je opredelil Říhovský (1972, 55−58, 60−61, t. 18: 199, t. 19: 207, t. 21: 233), pri čemer so prvi značilni za območje od Švice do Madžarske, slednji pa predvsem od južne Nemčije do jugovzhodno alpskega prostora. Kasneje je navedbe potrdil tudi Jirán (2002, 59−60, t. 20: 71  K amforam pripadata še najmanj dva fragmenta posod (G108, 215), ki pa problematizira široko opredelitev predvsem tipa Stillfried. G591). Slednji pa uvaja še eno podobno obliko nožev, tip Bílina, katerih 72  Oblikovno je soroden odlomek G640, ki pa nima ohranjenih mo-datacija je podobna, njena razprostranjenost pa je omejena na osre- rebitnih ročajev. dnjo in severozahodno Moravsko. Rogoza, AAS 100, 2022 79 v fragmentirani posodi iz Rabelčje vasi, sorodno oblikovane Karpe 1959, 121–122, t. 114: E2, t. 117: 30; Pare 1998, Abb. posode se pojavijo v grobovih 87 in 101 s Pobrežja, v grobu 25: 31). Zanimiva in več kot le omembe vredna je povezava 2 z drugega ruškega žarnega grobišča ter v grobu 284 iz z nekaterimi panonskimi enoročajnimi posodami oziroma Dobove, ki je datiran v 4. fazo najdišča oziroma Ha B2 po vrči, ki so lahko okrašene tudi z enakimi okrasi, E. Patek pa Müller Karpeju (Pahič 1957, t. 1: 3; Pahič 1972, t. 18: 9, t. 20: jih datira tako v Ha A kot Ha B. Ob tem istočasno ugotovi, 14; Stare 1975, t. 42: 10; Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 6: 33). da so si posode z enim oziroma dvema ročajema, torej vrči Tip A2 in amfore, zelo blizu. Prav tako sledeča tipa (A3b in A3c) Gre za trebušasto amforo z lijakastim vratom. Njeno dno je označi kot starejša in pogosta predvsem v Ha A (Patek 1968, ravno in ostro prehaja v visoko ostenje, ki ima največji obseg 97–99, t. 5: 1–5, 19). Varianta A3c ima primerjave v dveh gro-na prehodu iz trebuha v rame. To nato preko kleka prehaja bovih na Pobrežju, kjer sta oba datirana v zgodnjo stopnjo v vrat, ta pa v dolgo izvihano ustje (G1003). razvoja nekropole, in v grobu 35 z grobišča pod Brinjevo goro, kjer posodi druži tudi okras poševnega kaneliranja Najboljše primerjave ima med amforami, ki so okrašene (Pahič 1972, t. 12: 1, t. 14: 15; Pahič 1988–1989, 186, t. 10; s poševnimi kanelurami, odkritimi skupaj s t. i. »Säulchen-Pittioni 1954, 409–444, t. 294, 296, 297). Nekoliko drugače schüsseln« posodami in drugimi sorodnimi posodami, zna- okrašena, z vodoravnimi kanelurami, a oblikovno sorodna čilnimi za starejšežarnogrobiščno obdobje, kot so bile odkri- amfora z ročaji prav tako trikotnega preseka prihaja z gro- te na spodnjeavstrijskem grobišču Horn, datiranem v razvito bišča v Dobovi (Stare 1975, t. 17: 6). Podobno oblikovane stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1. S tem tipom pa enoročajne posode oziroma vrči so značilni tudi za grobi-smo že poskušali vzporejati tudi sklede variante Sv3e ter šče Burgschleinitz (Spodnja Avstrija), ki ga tam datirajo na poševno kaneliran ročaj (R2j). Povezujemo lahko tudi obliko prehod iz srednje v mlajšo KŽG (Lochner 1994, Abb. 112). ročaja, ki je značilno zalomljen in se v podobni obliki pojavi Dobrih primerjav ne gre prezreti niti na Kalniku nad Križevci, tudi pri amforah tipa A1a in A3c (Lochner 1991a, t. 12: 2, t. datiranem v drugo in tretjo stopnjo kulture žarnih grobišč, 18: 2; Lochner 1994, 198–199, Abb. 106). Podobne posode na severu Hrvaške po Vinski Gasparini, kjer gre za močno s prav takšnimi ročaji je najti tudi med sočasnim gradivom fragmentirane posode, ki pa so kljub nejasnostim vse pripi-kulture Čaka na Slovaškem (Paulik 1962, Abb. 35: 1). Raba sane enoročajnim posodam (Vrdoljak 1994, t. 25: 2, t. 30: 1, podobnih posod se ob nekaterih spremembah nadaljuje 2). Enako bi lahko postavili tudi amfori variante A3b, ki imata tudi kasneje. Srečamo jih na grobiščih Zgornja Hajdina in paralele ponovno na Pobrežju, kjer primerljiva posoda nima na Pobrežju, kjer so zanje značilni tekoči prehodi iz ramena ohranjene grobne celote, ter v enoročajni posodi oziroma v vrat in bogat vrezan ali žlebljen okras, značilen za mlajšo vrču iz keramičnega depoja Oberravelsbach (Spodnja Av-KŽG (Müller Karpe 1959, t. 116: 41; Pahič 1991, t. 8: 1). strija) (Pahič 1972, 33: 9; Lochner 1994, Abb. 108). Zanimiva Tip A3 primerjava okrasa na vrču G412, variante A3b, prihaja iz So amfore z usločenimi vratovi, ki jih zaradi različnih obli- groba 256 iz Dobove, kjer ne samo da okras sestavljajo cik- kovnih značilnosti delimo v tri variante. cakaste linije, ampak je vključen tudi že večkrat obravnavan motiv »trikotnika z zastavicama« (Stare 1975, t. 37: 3; Čre- V prvo (A3a) sodi amfora s kroglastim trupom, ki se z bla- šnar 2006, 141–142). gim klekom iz ramena nadaljuje v visok vrat. Njeno ustje je blago izvihano (G413). Tip A4 To je amfora z zaobljeno bikoničnim trupom, ki se zaobljeno V drugo (A3b) sodita trebušasti amfori z rahlo vbočenim nadaljuje iz ravnega dna in prehaja v srednje izvihano ustje. dnom, ki ostro prehaja v ostenje, to pa se z blagim klekom Tik pod ustjem je okrašena z odtisi prstov v dveh vzporednih nadaljuje v zelo visok vrat. Ustje je blago izvihano. Ena iz-vodoravnih vrstah (G408). med takšnih amfor je okrašena z vrezi (G412). Po okrasu sodeč ima primerjave v zgodnjem oziroma sta- V tretjo (A3c) sodi amfora z bikoničnim trupom. Njeno rav- rejšem žarnogrobiščnem obdobju, saj se odtisi prstov kot no dno zaobljeno prehaja v ostenje, ki se z blagim klekom samostojni okrasi ostenja pojavljajo predvsem na Olorisu, v nadaljuje v zelo visok usločen vrat. Ustje je blago izvihano. Rabelčji vasi, v Slivnici ter v drugi Ha A plasti na Brinjevi gori. Ohranjena amfora je okrašena s poševnimi kanelurami na Lokalne oblikovne analogije so manj zanesljive, saj so vse ramena (G430). podravske bikonične amfore, ki pridejo v poštev za primer- Amfora s kroglastim trupom in usločenim vratom (A3a) ima javo, občutno manj pokončne. Je pa enotna njihova data-v Podravju številne primerjave, z najboljšo na Zgornji Hajdini cija, saj jih na Pobrežju vse datiramo v zgodnji horizont in (Pahič 1957, t. 11: 1; Pahič 1972, t. 14: 10; Pahič 1991, 87; Müller torej na začetek mlajšega žarnogrobiščnega obdobja (Pahič 80 Rogoza, AAS 100, 2022 1972, t. 8: 5, t. 17: 1–2; Stare 1975, t. 42: 10; Oman 1981, t. iz žarnogrobiščnega v halštatski čas. Lonec s tako oblikova-11: 7; Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 3: 3; Strmčnik Gulič et al. nim ustjem je bil odkrit tudi v grobu 138–139 v Dobovi (Stare 2000, t. 111: 1; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 11: O16). 1975, t. 22: 3; Lamut 2001, t. 13: 3; Žižek 2005, t. 17: 3). Bolj Če sežemo še nekoliko na vzhod, ugotovimo, da so takšne oddaljeno analogijo, ki pa je kot odlomek z najdišča Rogoza oblike, ki so primerljive po obliki in položaju ročajev, po E. okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom, je mogoče najti Patek značilne za Ha B (Patek 1968, t. 8: 3). Izredno podob-v naselbini Kalakača ob Donavi, ki je datirana v čas Ha B1/B2 na posoda, le da brez ročajev, ki ima z rogoško domala (Medović 1988, sl. 45: 15). identičen okras, je bila odkrita tudi na grobišču Gladbäck v Tip L2 nemški pokrajini Severno Porenje – Vestfalija. Gradivo z gro- So ovalni lonci, katerih ustja so nagnjena navznoter. Ob za- bišča z nekaj več kot 200 pokopi je mogoče v nekaj primerih obljenih ustjih, ki prevladujejo (G537, G539, G876, G885, neposredno navezovati na območje južnonemške žarno-G954, G1088, G1129, G1140, G1169, G1310), se pojavijo grobiščne kulture, tudi s pomočjo teh pa je njegova raba tudi vodoravno (G551, G1183, G1185) in poševno odre-datirana v Ha B (Wand-Seyer 1985, 20–22, t. 1: 3). zana (G626) in odebeljena (G203) ustja. En je okrašen z Lonci (L) (sl. 72, 73) usločenimi kanelurami (G537), dva z bradavicami (G551, Lonci so globoke posode različnih oblik in velikosti, ki so gle- G1129), en z vzorcem, narejenim iz gladkih reber (G203), de na njihove oblikovne značilnosti razdeljene v devet tipov. eden pa ima pod ustjem pritrjene držaje (G1169). Tip L1 Podobno kot pri loncih L1 je tudi pri loncih L2 zaznati širok So lonci valjastih ali rahlo lijakastih oblik, katerih ustje je razpon rabe. Najzgodnejši primerjavi iz Olorisa, torej iz časa navpično ali nagnjeno rahlo navzven. Medtem ko je veči-Bd C/Bd D, sledijo časovno strnjene najdbe iz Slivnice, Po- na ustij zaobljenih (G148, G321, G674, G721, G828, G989, brežja, prvega horizonta Ormoža in slednjemu bližnjega G1171, G1235, G1241), se pojavijo tudi različno odebeljena Hajndla. Kot najmlajša se ponovno izkaže primerjava iz Po-ustja (G40, G131, G483, G934, G1286), eno pa je poševno štele, ki je bila v sondi 77 datirana v III. naselbinski horizont, odrezano (G746). Medtem ko je slednje okrašeno z odtisi ob bok pa ji lahko postavimo tudi najdbe iz Burgstalla pri Kle-prstov in je pod njim pritrjeno še razčlenjeno rebro, pa so inkleinu, kjer takšne lonce sledimo od prvega do poslednjega drugi okrašeni bodisi z odtisi (G934) bodisi z rebrom (G148, horizonta (Lamut 1988–1989, t. 5: 6; Smolnik 1994, t. 5: 9, t. G321, G674, G989, G1171). 28: 12; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 140: 1; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 7: 4; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 37: 1, t. 39: 5; Dokaj številčni lonci imajo morda manj analogij, kot bi jih Mele 2003, pril. 4: 3a). Za najmanjšega med njimi (G1169), ki pričakovali, a je njihov časovni razpon izjemno širok. Bele-ima pod ustjem pritrjene držaje, smo našli tudi vzporednice žimo jih od Olorisa, torej od časa Bd C/D naprej, kar je za z manjšim loncem iz starejšeželeznodobnega groba 2775 iz Panonijo ugotovila tudi E. Patek (Dular, Šavel, Tecco Hvala Nove Table pri Murski Soboti (Guštin, Tiefengraber 2001, sl. 4: 2002, t. 15: 7; Patek 1968, 111–112, t. 8: 11). Sledijo primeri v 5; Guštin et al. 2017, G1639). Le eno primerjavo v prvi Ha A drugi Ha A plasti na Brinjevi gori, med najdbami starejše-plasti Brinjeve gore ima lonec z na notranji strani odrezanim bronastodobne naselbine Dolge Njive pri Šikolah, prav tako ustjem, kar pa seveda ni dovolj za njegovo datacijo, je pa za-pa tudi v mlajši stopnji brinjegorskega žarnega grobišča, na nimivo, da se lonci s podobno oblikovanim ustjem med lonci Hajndlu pri Ormožu, kjer sodi na prehod iz pozne bronaste L1 prav tako pojavijo šele v Ha A (Oman 1981, t. 3: 2). Zanimiv dobe v starejšo železno dobo, ter končno tudi na Pošteli, je tudi okras na odlomku G203, ki je po eni strani v podobni kjer se v sondi 64 nahaja med gradivom III. Poštelskega ho-obliki izveden na loncih iz Olorisa, po drugi strani pa tudi na rizonta (Oman 1981, t. 17: 5; Teržan 1990, t. 9: 1; Mele 2003, loncih iz žarnogrobiščne nekropole Pobrežje (Pahič 1972, t. 2: pril. 4: 2b; Žižek 2005, t. 16: 1; Pahič 1988–1989, t. 3: 1). Lonce 3; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 60: 1, t. 62: 10, sl. 11: O6). z nekoliko navzven izvihanim ustjem najdemo med gradi- vom iz Šimana pri Gotovljah, Slivnice, Pobrežja, najmlajše pa Tip L3 ponovno najdemo na Hajndlu pri Ormožu (Tomažič 2000, To sta lonca najverjetneje vedraste ali ovalne oblike z nizkim t. 34: 4; Tomažič, Olić 2009, cilindrični lonci I in II; Strmčnik ramenom in navpičnim (G527, G533) ustjem. Gulič et al. 2000, t. 83: 4; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 12: 143; Najstarejšo primerjavo imajo v močno fragmentiranem lon-Mele 2003, pril. 4: 2c). Zanimivo je na notranji strani odre- cu iz Šimana pri Gotovljah, kjer je pripisan premešani plasti, zano ustje (G746), ki ima primerjave na Dolgih Njivah pri Šikolah, kjer je okrašeno z gladkim plastičnim rebrom, ter v 75  V prvem citiranem prispevku (Guštin, Tiefengraber 2001) je grob drugem horizontu naselbine Ormož, ki je datiran na prehod označen s številko 27, v drugem prispevku (Guštin et al. 2017) pa s številko 70. Rogoza, AAS 100, 2022 81 L1 (1 : 5) L2 (1 : 5) L3 (1 : 8) L4a (1 : 8) L4b (1 : 10) 72 Tipološka razvrstitev loncev (1. del). datiran pa je po prevladujočih najdbah naselbine v Bd C/ V prvo (L4a) sodijo lonci z rahlo do srednje izvihanim Bd D (Tomažič 2000, t. 19: 4; Tomažič, Olić 2009, G156). V ustjem, ki je lahko zaobljeno (G107, G145, G293, G403, žarnogrobiščno okolje je datirana primerjava, odkrita na G535, G684, G1101, G1108, G1163), vodoravno odreza-rudarskem območju pri Schwazu na avstrijskem Tirolskem no (G142, G182, G1090, G1166) ali odrezano na notranji (Rieser, Schrattenthaler 1998–1999, 143–144, Abb. 28: 7–8). strani (G232, G1174, G987, G1197). V primeru, ko je dno Še kasnejše so na višinski naselbini Kapfensteiner Kogel na ohranjeno, to sedlasto prehaja v ostenje (G145). Pogosto so avstrijskem Štajerskem, ki je datirana na prehod iz pozne okrašeni z razčlenjenim rebrom pod ustjem oziroma z odtisi bronaste v starejšo železno dobo (Penz 2001, t. 5: 7, 11), ne prstov na ustju (G107, G142, G182, G293, G1163, G145, nazadnje pa je tak lonec (G1262) pripisan tudi starejšežele-G535, G684), lahko pa je pod ustjem tudi držaj (G1101). znodobni gomili 2 (SE 236). Njihove velikosti močno variirajo. Tip L4 V drugo (L4b) sodijo lonci s srednje do močno izvihanimi So ovalni lonci z rahlo do močno izvihanimi, praviloma uslo- ustji, katerih prehod v ostenja je lahko tudi odebeljen. Prevla- čenimi ustji, ki jih glede na oblikovanost delimo v dve varianti.76 dujejo veliki lonci s krajšimi ustji (G326, G336, G360, G447, G477, G690, G852, G1002, G1026), nekaj je prav tako veli- 76  Temu tipu loncev lahko pripišemo tudi mnoge odlomke kerami- kih, ki imajo daljša, pogosto različno oblikovana ustja (G146, ke, okrašene z brazdastimi rebri, od katerih nekateri omogočajo G472, G603, G1001), sorodno oblike pa so tudi pri manjših tudi delno rekonstrukcijo oblike posode (G309, G563, G789, G928, G1014, G1016, G1020, G1021). 82 Rogoza, AAS 100, 2022 loncih (G143, G320, G431, G459, G461).77 V primeru, ko je Gornji Radgoni, kjer I. Šavel te okrase navaja kot značilne za dno ohranjeno, to sedlasto (G431, G459, G1001, G1002) ali II. in III. kulturni horizont naselbine (Šavel 1994, pril. 48–51). zaobljeno (G146) prehaja v ostenje. Ustja so pogosto okra- Tip L5 šena z odtisi prstov (G477, G447, G360, G690), pod ustjem So lonci s širokim zaobljenim trupom, ki tekoče ali pa s kle-se pojavlja vodoravno (G143, G146, G320, G459, G1026) kom prehaja v nizek vrat. Njihova ustja se lahko med seboj ali usločeno (G336, G1001) razčlenjeno rebro, v katero so močno razlikujejo, saj poznamo od navpičnih (G1144), bla-lahko vključeni držaji (G326). Nekaj loncev je okrašenih na go izvihanih (G223, G646, G846, G1162, G1164, G1173) oba načina hkrati (G472, G603, G1001, G1002). do močno izvihanih ustij (G358, G416, G515, G587, G1012, Prva varianta (L4a) je neokrašena ali pa je okrašena z zna- G1034, G1126, G1304).79 Ta tip loncev ni enoten niti po čilnimi okrasi za domala večino loncev tega tipa, z razčle- velikosti, posebej pa naj izpostavimo le najmanjšega (G497). njenimi rebri ali pa z odtisi prstov na ustju. Zastopana je na Dno, ki je ohranjeno le v enem primeru (G589), pri katerem Olorisu, v Rabelčji vasi, kjer jih datiramo na prehod Bd C/Bd pa ni ohranjeno ustje, sedlasto prehaja v ostenje. D, nadalje pa v Ha A horizontu Gornje Radgone, na mlajše- Trije lonci (G497, G589, G646) so okrašeni z razčlenjenim žarnogrobiščnem Pobrežju ter v prvi plasti naselbine Ormož rebrom, ki v drugem primeru poudarja prehod iz ramena v in v njej bližnjem Hajndlu, kjer že sodi v starejšo železno vrat, eden pa z vrezi in odtisi koleščka (G741). dobo (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 6: 20; Šavel 1994, pril. 48: 17; Lamut 2001, t. 3: 8; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 4: V žarnogrobiščno okolje je datirana primerjava lonca z nav-L2; Magdič 2006, t. 75: 4; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 9: 2). pičnim ustjem, ki je bil odkrit na rudarskem območju pri Sch- wazu na avstrijskem Tirolskem (Rieser, Schrattenthaler 1998– Nekoliko drugače velja za lonce variante L4b. Najzgodnejši 99, 143–144, Abb. 28: 7–8). Kasnejšo vzporednico ima tudi na so na Brinjevi gori, natančneje v njeni najzgodnejši Ha A višinski naselbini Kapfensteiner Kogel na avstrijskem Štajer-plasti, nato pa se v obdobju Ha B pojavljajo na skoraj vseh skem, ki je datirana na prehod iz pozne bronaste v starejšo najdiščih, bodisi na naselbinah bodisi v grobiščih. Med pr- železno dobo in ki premore primerjave tudi loncem tega tipa vimi so to na primer Pobrežje, Gornja Radgona, Ormož in z drugače oblikovanim ustjem (Penz 2001, t. 5: 6–7, 15). Hajndl, kjer ponekod takšne posode dočakajo tudi starejšo železno dobo, kar lahko podkrepimo z najdbami s Pošte- Oblike z izvihanimi ustji imajo najboljše primerjave med le. Na nekropolah, kjer so pogosto uporabljene kot žare, gradivom z žarnih grobišč Pobrežje, Spodnje Radvanje in po številu takšnih oblikah loncev prednjači predvsem prvo Maribor (Müller Karpe 1959, t. 116: 43, t. 121: 8; Pahič 1972, t. ruško grobišče (Müller Karpe 1959, npr. t. 113: H, K1; Oman 28: 1; Kaerner 1989, t. 49: 3.). Sorodne lonce zasledimo tudi 1981, t. 2: 1; Lamut 1988–1989, t. 3: 6; Teržan 1990, npr. t. v naselbinah na Pobrežju, v Slivnici, v Orehovi vasi ter na 50: 1, 7; Šavel 1994, pril. 49: 1, 51: 12; Magdič 2006, 77: 3; Brinjevi gori, kjer so pripisani različnim plastem (Oman 1981, Velušček 2002, t. 9: 5). Najpogostejši okrasi, s katerimi so za-t. 14: 1, t. 28: 5, t. 30: 13; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 143: 1; znamovani ti lonci, so odtisi prstov na ustju in še pogosteje Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 20: 4; Grahek 2015, sl. 28: L6, sl. razčlenjena plastična rebra. Med slednjimi lahko na primeru 29: L8; Velušček 2002, t. 5: 2). stratigrafskih plasti na Brinjevi gori zarišemo nekatere kro- Specifična oblikovanost notranjih delov ustij s fasetami pri nološke razlike. Rebra z odtisi prstov se v različnih oblikah nekaterih loncih (npr. G1034) je prisotna na še nekoliko bolj pojavljajo v vseh stratigrafskih plasteh, medtem ko se rebra, zaobljenih loncih iz grobov 9, 12, 53 in 219 iz Dobove. Prvi, razčlenjena s pripomočki, v različnih variantah pojavijo šele grob 9, je zaradi igle s čebuličasto glavico in tordiranim vra-v plasteh, pripisanih Ha B. Ob tem lahko izluščimo tudi, da tom datiran v 2. stopnjo najdišča oziroma Ha A2, v drugem, so odtisi prstov na ustju pogostejši v zgodnjih plasteh, pra-grob 12, pa je še odlomek skodelice, ki je po Dularju značil- viloma pa so odsotni na mlajšežarnogrobiščnih nekropolah na za 3. stopnjo grobišča oziroma Ha B1 (Stare 1975, t. 6: 3, Podravja78 (Oman 1981, npr. t. 2: 1, 3, t. 7: 2, t. 28: 2, 5, 9, t. 11–12, t. 12: 6, t. 30: 9; Dular 1978, t. 1; Teržan 1995, 338–339). 50: 1–20). Ob tem takšen okras zasledimo na višinski nasel- bini Špičak Gradina II v Hrvaškem Zagorju, ki ga povezuje- Zanimivo analogijo ima najmanjši lonec (G497) na Dolgih mo z ruško žarnogrobiščno skupino (Pavišić 1993, 175–177, Njivah pri Šikolah, torej v okolju starejše pozne bronaste t. 2: 1–6). V zvezi s tem je zanimivo tudi odstopajoče stanje v dobe, vse druge pa so tudi v tem primeru mlajšežarnogrobiščne. Takšni so tudi lonci iz Ormoža, kjer pripadajo prvemu 77  Po podobnosti z G461 sodeč, sodita sem tudi odlomka ustij G322 in G375. 79  Med lonce tega tipa sodi tudi ostenje G589, med slednje z močne- 78  Izjema je morda rebro, razčlenjeno z orodjem iz prve plasti (Oman je izvihanim ustjem pa lahko verjetno prištevamo tudi fragmentirano 1981, t. 1: 9), a je risba v objavi preslaba za natančno opredelitev. ustje G478. Rogoza, AAS 100, 2022 83 horizontu in s tem času zgodnjega Ha B, ter z naselja in iz izvihano, usločeno ustje, ki je na notranji strani fasetirano. grobišča na Pobrežju (Lamut 2001, t. 17: 8; Velušček 2002, t. Lonec je pod največjim obsegom okrašen z razčlenjenim 22: 2; Žižek 2005, t. 4: 2). rebrom, katerega del so lahko tudi držaji, ki pa lahko nasto- Tip L6 pajo tudi samostojno. K temu tipu lahko verjetno prišteva- So lonci z zaobljenim ostenjem, ki se tekoče nadaljuje v us- mo tudi fragmentirane lonce (G614, G615, G1028). ločen vrat in izvihano ustje. Delimo jih v dve varianti. V drugo (L7b) sodijo lonci, ki imajo največji obseg v sre- V prvo (L6a) sodijo lonci z usločenim vratom, ki prehaja v dnjem delu nizkega trupa, pod katerim so pogosto pritrjeni blago izvihano, usločeno ustje (G288, G362, G377) in je v držaji. Prehod iz ramena v vrat je pri ohranjenih primerih dveh primerih okrašeno z odtisi prstov (G288, G377). V to blago poudarjen. Vrat se nadaljuje v dolgo, močno izviha-varianto lahko uvrstimo tudi odlomek ostenja G731. no, usločeno ustje, ki je lahko na notranji strani fasetirano (G308, G361, G474, G637). K tej varianti verjetno lahko pri- V drugo (L6b) sodijo lonci z usločenim vratom, ki se nada- števamo tudi lonec (G178), katerega vrat je skoraj cilindri- ljuje v srednje do močno izvihano ravno ali usločeno ustje. čen, a je njegova ohranjenost izjemno slaba. Ta so večinoma poševno odrezana (G1006, G1027, G1030, G1032, G1046), eno pa je zaobljeno (G1042). V enem pri- Varianta L7a ima dobro primerjavo v najverjetneje soča- meru je lonec okrašen z razčlenjenim rebrom, ki vključuje snem loncu iz bližnjih Spodnjih Hoč (Kramberger, Jerala, tudi držaj (G1046). Novšak 2021, 21, G2). Naslednja primerjava prihaja z mlaj- šežarnogrobiščnega naselja na Ptujskem gradu (Dular 2013, Široko paleto primerjav, začenši z Olorisom in z Rabelčjo t. 1: 1, t. 55: 1). Širši spekter podobnih posod je bil najden na vasjo v pozni srednji oziroma zgodnji pozni bronasti dobi, naselju Kalakača na desnem bregu Donave, datiran v fazo ima varianta L6a. Da tudi ta ni kratkotrajen pojav, dokazu-Bosut IIIa, ki se po srednjeevropski kronologiji začne v Ha B1 jeta lonca iz Slivnice in Pobrežja, od katerih lahko predvsem in se verjetno zaključi s koncem Ha B281 (Medović 1988, sl. za slednjega predvidevamo mlajšežarnogrobiščno starost 308; Teržan 1990, 40). (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 5: 2; Strmčnik Gulič et al. 2000, t. 134: 2; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 4: L1; Velušček 2002, Loncem z nižjimi trupi variante L7b, za katere so značilni t. 7: 9). Nekoliko ožje lahko opredelimo varianto L6b, ki je tudi držaji, najdemo analogije v vseh plasteh na Brinjevi zastopana v prvi Ha A plasti Brinjeve gore, morebiti sočasni gori, pri čemer pa se njihovo število močno poveča v mlaj-prvi plasti Gornje Radgone, in v prvi ormoški plasti, ki je da- šežarnogrobiščnih slojih (Oman 1981, t. 1: 15, t. 30: 1, t. 31: 9, tirana v zgodnji Ha B. Podobnega smo zasledili tudi v grobu t. 51: 1). Nadaljnje primerjave smo zasledili v grobu 10 iz Bur-53 iz Dobove, ki vsebuje tudi lonec tipa L5 (Stare 1975, t. 12: gschleinitza v Spodnji Avstriji, ki ga datirajo na prehod iz sta-7; Lamut 1988–1989, t. 3: 5; Šavel 1994, pril. 48: 12). rejšega v mlajše žarnogrobiščno obdobje. Podobno dotične lonce, le da večinoma brez držajev, predstavlja tudi anali- Tip L 7 za E. Patek na gradivu Panonije. Omeniti velja tudi novejšo So lonci z visokimi stožčastimi vratovi, ki prehajajo v trebu- najdbo z grobišča Budapest–Békásmegyer, ki je datirana v šast trup. Glede na njihovo oblikovanost jih delimo v dve Ha B1 skupine Vál-Chotín (Patek 1968, 90, t. 3: 7, t. 48: 24, varianti.80 t. 103: 1; Kalicz-Schreiber 1991a, Abb. 22: 5; Lochner 1991b, V prvo (L7a) sodijo veliki lonci z največjim obsegom visoko 271, 299, t. 13: 1, 15: 1; 1994, Abb. 108: grob 10; Pare 1998, na trupu, za njihovo opredelitev pa je pomembno razmerje 400–401). Soroden lonec, a brez fasetirane notranje strani med višino trupa in vratu 1 : 3. Pri domala v celoti ohranje-ustja, najdemo tudi v grobu 277 iz Ljubljane, v katerem je nem primeru je dno rahlo vbočeno in sedlasto prehaja v kronološko pomembna kijasta igla, značilen element pred-ostenje. Trebuh je v enem primeru rahlo izbočen (G495), vsem v zgodnjem in starejšem žarnogrobiščnem obdobju. pri drugem vbočen (G1004), največji obseg pa ima v zgor- Podobna igla zanimivo označuje tudi enega izmed najsta- njem delu, kjer rame preko kleka, ki je lahko poudarjen s rejših grobov na Pobrežju, grob 36 (Puš 1971, t. 7: 1–2; Pahič kaneluro, prehajajo v vrat. Ta se nadaljuje v dolgo, močno 1972, t. 8: 18; Říhovský 1979, 145–153; Teržan 1995, 330–339). 80  K temu tipu loncev lahko prištejemo tudi stožčast vrat, ki pa nima ohranjenega prehoda v rame in je okrašen z aplikami (G793), raz-81  Posode s Kalakače so po proporcih zelo podobne rogoškim, razlika lične odlomke ostenij loncev (G82, G169, G312, G469, G752, G737, pa je v pojavu držajev tudi na prehodu iz ramena v vrat (npr. Medo- G1078, G1119, G1158, G1257) ter v ognju poškodovan lonec, ki bi vić 1988, sl. 110: 1), kot to poznamo pri nekoliko drugače grajenih, a lahko pripadal drugi varianti loncev, a zaradi deformiranosti njegova kljub temu sorodnih loncih iz Ormoža, ki pa že sodijo na konec žar-oblika ne more biti z gotovostjo ugotovljena (G1036). nogrobiščne kulture (Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 7: 3, t. 22: 3). 84 Rogoza, AAS 100, 2022 L5 (1 : 8) L6a (1 : 8) L6b (1 : 8) L7b (1 : 12) L7a (1 : 12) L8a (1 : 6) L8b (1 : 6) L8c (1 : 10) L9 (1 : 6) 73 Tipološka razvrstitev loncev (2. del). V primeru, da gre pri loncu G178 za lonec s povsem cilin- V tretjo (L8c) sodi trebušast lonec, katerega trup tekoče pre- dričnim vratom, pa ima primerjavo v grobu 4 iz Drljanov- haja v izredno visok vrat in srednje izvihano, usločeno in ca pri Novi Rači, nedaleč od Bjelovarja, ki premore gradivo zaobljeno ustje (G46). tako stopenj Virovitica kot Zagreb po Vinski Gasparini, pa Lonec variante L8a ima primerjave v Sághegyju v madžarski tudi na grobišču Horn v Spodnji Avstriji, kjer je datiran v županiji Vas, kjer je datiran na konec stopnje Ha A in na razvito stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1 (Majnarić- začetek Ha B (Patek 1968, 36, 94–95, t. 11: 19, t. 12: 7). V -Pandžić 1989, t. 2: 3; Lochner 1991a, t. 24: 1). ta časovni okvir lahko verjetno vključimo tudi analogijo iz Tip L8 naselbine na Pobrežju (Velušček 2002, t. 12: 4). Majhnemu So lonci z usločenim vratom, ki jih zaradi oblikovnih razlik loncu variante L8b dejansko nismo odkrili primernih analo-ločimo v tri variante. gij. Glede na okras, ki je soroden tudi okrasu na odlomku V prvo (L8a) sodi manjši lonec kroglaste oblike z največjim domnevne amfore G1023, mu najdemo mesto v repertoar-obsegom v srednjem delu trupa. Rame se z blagim kleka- ju okrasov ruške žarnogrobiščne skupine. Slednja sicer tako stim prehodom nadaljuje v položen vrat, ki se zaključi s sre- oblikovanih majhnih loncev ne premore, saj se pojavljajo dnje izvihanim, usločenim ustjem (G466). Podobno obliko predvsem takšni s kroglastimi trupi, po drugi strani pa so ima še en keramični odlomek (G1221). sorodno oblikovani nekateri vrči, prav tako značilni element skupine, ki so pogosto okrašeni s takšnimi motivi. Boljšo pri- V drugo (L8b) sodi manjši trebušast lonec z rahlo vbočenim merjavo ima lonec z izredno visokim vratom tipa L8c med dnom, ki zaobljeno prehaja v trup, ta pa se prav tako tekoče gradivom iz Dolgih Njiv pri Šikolah. Ne le da je že samo nadaljuje v pokončen vrat. Rame je okrašeno z bradavicami, najdišče razmeroma ozko datirano, saj obsega le starejšo vrat pa z vrezanim ornamentom (G661). pozno bronasto dobo, lonec je bil za povrh v jami odkrit skupaj z poševno kaneliranim ročajem, ki je najverjetneje Rogoza, AAS 100, 2022 85 pripadal posodi tipa »Säulchenschüssel«, ki je značilna za P1 (1 : 5) razvito stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1 (Lochner 1994, Abb. 106; Žižek 2005, t. 5: 2). Nekoliko mlajša je pri- merjava iz groba 2/96 na grobišču Kalsdorf pri Gradcu na avstrijskem Štajerskem, kjer je datiran v Ha B1 (Tiefengraber 2005, 127, t. 23: 5). Tip L9 To je zaobljen lonec z visokim, usločenim, lijakastim vra- tom (G432). Ustje je močno izvihano in na notranji strani P2 (1 : 6) fasetirano.82 Enak lonec prihaja iz Sarvaša v bližini Osijeka, kjer se je ohranil kot edina najdba iz uničenega groba, K. Vinski Gasparini pa ga je datirala v svojo drugo fazo žarnogrobiščne kulture na severu Hrvaške oziroma Ha A1 (Vinski Gasparini 1973, 218, t. 25: 3). Mlajše so primerjave z grobišča Budapest – Békásmegyer, kjer je takšna ali podobna oblika vratu in P3 (1 : 4) ustja izjemno pogosta ter večinoma okrašena s kanelurami oziroma fasetami, datirane pa v čas Ha B1–2. Podobni, le da 74 Tipološka razvrstitev pekev. z nekoliko bolj stožčastimi vratovi, so značilni tudi za širšo Panonijo, pri čemer jih je E. Patek prepoznavala predvsem Tip P3 v kontekstih poznega Ha A in zgodnjega Ha B (Patek 1968, Kot tretji tip pekev smo opredelili odlomek G1179, ki ga 94, t. 4: 2; Kalicz-Schreiber 1991a, Abb. 15: 4). zaznamuje jezičast držaj. Njegove analogije je zaslediti med Pekve (P) (sl. 74) natančneje neopredeljenimi najdbami na Brinjevi gori, na Pošteli, pa tudi na naselbini Kapfsteiner Kogel na jugovzho- Med fragmenti, ki jih lahko pripisujemo pekvam, jih le pe- du avstrijske Štajerske, kjer je datiran na prehod iz Ha B v ščica nedvomno pripada tej skupini posod, ki jih po obliki HaC83 (Pahič 1985, t. 6: 11; Teržan 1990, t. 34: 17–21; Penz delimo v dva tipa. V mnogih primerih so ohranjeni le stojni 2001, t. 7: 13). robovi pekev, ki pa bi lahko bili tudi ustja skled z izvihanim ustjem. Podobno je tudi z odlomki ostenij, ki bi lahko bili deli Prenosna pečka (sl. 75) trebušastih ali kroglastih loncev. Med gradivom smo naknadno prepoznali tudi odlomek Tip P1 prenosne pečke oziroma pakača (G1124). To so polkroglaste oziroma zaobljene pekve (G56, G202, Po nedavno predstavljeni tiplogiji bi šlo za tip B2e (po Rom-G592, G651, G660). Ročaj je ohranjen le enkrat (G202), sauerju oziroma Gerbec), ki je v več primerih prepoznan stojni rob pa enkrat, ko je odebeljen na notranji strani (G56). tudi na sosednji sočasni naselbini v Orehovi vasi (Grahek V treh primerih so pekve okrašene z razčlenjenimi rebri 2015, G476, G624, G846), pri tem pa gre za pogosto najdbo (G56, G592, G660). na številnih poznobronastodobnih in starejšeželeznodobnih Tip P2 najdiščih širšega prostora (Gerbec 2018). To so konične pekve, med katerimi lahko ločimo takšne brez bradavičastih oziroma rogljastih izrastkov ob traka- stem ročaju (G128) in takšne, ki bradavičaste izrastke imajo (G1177, G1288). Temu tipu morda pripadajo tudi fragmen- ti stojnih robov, ki so zaobljeni (G80, G130, G213, G425, G511, G1121, G1232, G1253), vodoravno odrezani (G463, 75 Prenosna pečka. Merilo 1 : 4. G1071), ali odebeljeni in vodoravno odrezani (G211, G116, G436). Ena izmed njih ima držaj tudi tik nad stojnim robom (G425). 83  Pahič ima odlomek obrnjen kot pekvo, medtem ko imata druga avtorja najdbe obrnjene kot dno posode, od katerih pa nobene in- 82  K temu tipu bi lahko pripadalo tudi ustje G417. terpretacije ne gre povsem ovreči. 86 Rogoza, AAS 100, 2022 Cedila (sl. 76) V prvo (U1a) sodijo srednje do izredno močno izvihana Od cedil so se ohranili le fragmenti, ki ne omogočajo re- ustja, ki tekoče prehajajo v usločen ali raven visok lijakast konstrukcije njihove oblike (G225, G874, G1131, G1138, vrat. So zaobljena (G18, G23, G201, G259, G629), zožena G1196). Le v prvem primeru je ohranjeno izvihano ustje, ki (G94, G323, G374, G730, G936) ali pa na vrhu vodoravno pa ne dopušča rekonstrukcije premera, a skupaj z drugimi odrezana (G1238, G1320). fragmenti dopušča predvidevanja o zaobljenih oziroma ko- Lahko bi pripadala skledam z izvihanim ustjem, visokim ničnih skledastih cedilih. skledam, skodelam ali amforam z lijakastim ustjem. V drugo (U1b) sodijo kratka, rahlo do močno izvihana, us- ločena ustja, ki tekoče oziroma preko blagega kleka preha- jajo v koničen oziroma usločen vrat, ki pa je pogosto sla- bo ohranjen. Ustja so zaobljena (G23, G257, G278, G442, G625, G628, G712, G868, G1041, G1080), poševno od- rezana (G1305) ali zožena (G272, G440, G606, G859). Z 76 Cedila. Merilo 1 : 4. vodoravnima vrezanima črtama je okrašen le en fragment (G442), eden pa je na notranji strani fasetiran (G628). Miniaturna posoda Pripadala bi lahko visokim skledam, vrčem, amforam ter Takšna posodica je le ena; je kroglaste oblike in stoji na pr- morebiti manjšim loncem. stanastem dnu (G573). V tretjo (U1c) sodijo močno izvihana ravna ustja, ki tekoče ali Deli posod z blagim klekom prehajajo v koničen oziroma usločen vrat. Ustja (U) (sl. 77, 78) Dvakrat je ustje zaobljeno (G159, G569), dvakrat na notranji strani odebeljeno in zaobljeno (G373, G1043) ter dvakrat Tip U1 na zunanji strani navpično odrezano (G458, G479). To so ustja posod manjših velikosti, ki se nadaljujejo v različ- no oblikovane in usmerjene vratove. Glede na oblikovanost Pripadala bi lahko visokim skledam, amforam ali manjšim jih delimo v štiri variante. loncem. U1a (1 : 4) U1b (1 : 4) U1c (1 : 4) U1d (1 : 4) 77 Tipološka razvrstitev odlomkov manjših ustij. Rogoza, AAS 100, 2022 87 V četrto (U1d) sodijo dolga, močno izvihana, usločena ustja, močnega kleka (G135). Zaključijo se zaobljeno (G87, G135, ki se tekoče nadaljujejo v pokončen (G94, G295) ali položen G327, G332, G480, G833, G1328), vodoravno odrezano (G274, G576) vrat in so zaobljena (G274, G295) ali zožena (G847) ali pa zoženo (G685, G1211, G1294, G1299). (G94). Pri slednjem je tik pod ustjem nameščen držaj. Najverjetneje bi jih lahko pripisali loncem. Pripadala bi lahko velikim visokim skledam, amforam ali V peto (U2e) sodijo srednje do močno izvihana, usločena manjšim loncem. ustja, ki tekoče prehajajo v pokončen ali poševen, koničen Tip U2 ali usločen vrat in se zaključujejo zaobljeno (G191, G204, To so ustja večjih posod, ki se nadaljujejo v različno obliko- G226, G244, G274, G318, G450, G574, G617, G710, G891, vane in usmerjene vratove. Glede na oblikovanost jih delimo G1029, G1045) ter poševno (G285, G990) ali vodoravno v enajst variant. odrezano (G1307). Pet ustij je na notranji strani fasetiranih V prvo (U2a) sodijo navznoter nagnjena, navpična ali bla- (G226, G574, G710, G891, G990), okrašena pa so lahko go izvihana ustja na visokih, blago usločenih vratovih. Tri tudi z odtisi prstov. so zaobljena (G340, G835, G1322), dva sta zožena (G482, Najverjetneje bi jih lahko opredelili kot dele loncev. Nekate-G1239) eno pa vodoravno odrezano (G394). Eno je na re bi lahko še natančneje pripisali varianti L4b oziroma tem zunanji strani okrašeno z dvojnim razčlenjenim rebrom podobnim, druge pa loncem z visokimi stožčastimi oziroma (G835), pri enem pa nadaljevanje vratu v ostenje označuje usločenimi vratovi. Nekatere bi lahko pripadali tudi visokim žleb (G394). skledam ali amforam. Lahko bi pripadala loncem, amforam, velikim visokim skle- V šesto (U2f) sodijo srednje do močno izvihana ravna ustja, dam, manj verjetno pa vrčem. ki tekoče ali preko blagega kleka prehajajo v pokončen, ko- V drugo (U2b) sodijo srednje do močno izvihana usloče- ničen ali usločen vrat in se zaključujejo zaobljeno (G270, na ustja, ki tekoče prehajajo v lijakaste in usločene vratove. G384, G453, G594, G616, G644, G664, G783, G887) ali Večina ustij je na koncu zaobljenih, takšni fragmenti pa so poševno odrezano (G251). Tri imajo na notranji in obenem lahko manjši (G31, G32, G43, G260, G400, G518, G618, odebeljeni strani klek, pet jih je na koncu okrašenih z odtisi G627, G724, G790, G813, G916, G921, G1075, G1145, prstov (G384, G453, G616, G783, G887), eno je okrašeno G1175, G1222, G1240, G1243, G1296, G1326) ali večji z vodoravno kaneluro (G664), eno z navpičnimi kanelurami (G35, G337, G518, G676, G679). Med slednjimi sta dva pod (G644), eno pa z razčlenjenim plastičnim rebrom, v katere-robom okrašena z razčlenjenim rebrom (G35, G337). Ustja ga je vključen držaj (G265). so lahko tudi zožena (G1321), poševno odrezana (G506, Najverjetneje bi jih lahko opredelili kot dele loncev, nekatere G729, G1135) ali navpično odrezana (G260). Eno ima na pa bi lahko ob tem še natančneje pripisali varianti L4b ozi-notranji strani, kjer je odebeljeno, klek (G729), eno pa je na roma tem podobnim. koncu okrašeno z odtisi prstov (G618). V sedmo (U2g) sodijo srednje do močno izvihana ravna Verjetno gre v večini primerov za lonce, amfore ali pa večje ustja, ki tekoče ali z blagim klekom prehajajo v poševen, sklede z izvihanim ustjem. koničen ali usločen vrat. Večina je zaobljenih (G197, G777, V tretjo (U2c) sodijo kratka, rahlo do srednje izvihana ustja G788, G810, G831, G855, G893), nekaj pa jih je poševno s tekočim prehodom v položne, konične oziroma usločene odrezanih (G383, G550, G660, G691, G919). Tri imajo klek vratove (G391, G468, G650, G836, G841, G957, G1127) ali na notranji, odebeljeni strani (G550, G662, G691). Pet ustij je poševno odrezana ustja (G686, G832, G849, G850, G1142). okrašenih z odtisi prstov (G383, G810, G831, G855, G919). Tri ustja so iz zunanje strani okrašena z odtisi prstov (G832, Najverjetneje bi jih lahko opredelili kot dele loncev, nekatere G836, G1142), eno je blago usločeno (G849), dvakrat pa je pa bi lahko ob tem še natančneje pripisali varianti L5 oziro-pod ustjem nameščeno poševno usločeno plastično rebro ma tem podobnim. (G849, G850). V osmo (U2h) sodijo dolga, srednje do močno izvihana, Pripadala bi lahko večjim visokim skledam, amforam ali ravna ustja, ki tekoče ali preko kleka prehajajo v pokončen, loncem. koničen oziroma usločen vrat. Prehod je na notranji strani V četrto (U2d) sodijo kratka, močno izvihana ustja, ki pravi- lahko odebeljen ali poudarjen s klekom. Zaključujejo se za- loma tekoče ali preko blagega kleka prehajajo v pokončen, obljeno (G310, G393, G1228, G1256, G1311), vodoravno koničen ali usločen vrat. Le eno ustje prehaja v ostenje preko 88 Rogoza, AAS 100, 2022 U2a (1 : 6) U2b (1 : 6) U2c (1 : 6) U2d (1 : 6) U2e (1 : 6) U2f (1 : 6) U2g (1 : 6) U2h (1 : 6) U2i (1 : 6) U2j (1 : 6) U2k (1 : 6) U3 (1 : 4) 78 Tipološka razvrstitev odlomkov večjih ustij. Rogoza, AAS 100, 2022 89 odrezano (G387, G388) ali poševno odrezano (G1025, medtem pa fasetirana zasledimo tudi kasneje v plasti 3, naj-G1198). starejši plasti, datirani v Ha B. Kljub temu jih Pahič obravnava Najverjetneje bi jih lahko pripisali loncem ali morebiti amfo- kot značilen element Ha A, podobno pa takšno gradivo iz ram z visokimi stožčastimi oziroma usločenimi vratovi. Kostela ob Kolpi obravnava tudi Velušček (Oman 1981, npr. t. 2: 2, t. 4: 2, t. 7: 15, t. 9: 9, t. 22: 5 , t. 23: 4; Pahič 1981, V deveto (U2i) sodi dolgo, močno izvihano usločeno ustje, 84; Velušček 1996, 65; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 6: ki tekoče prehaja v pokončen, usločen vrat. Je zaobljeno ter L13). Variante ustij U2e, U2g ter mnoge oblike na notranji na notranji strani fasetirano (G1007). strani fasetiranih ustij kažejo primerjave na najdiščih pozne Ustje bi lahko pripisali loncu ali amfori s cilindričnim ali blago bronaste dobe na severu Hrvaške, med katerimi je za pri-usločenim vratom. merjavo najprimernejše gradivo z naselij Gaćište–Lanici pri Virovitici, ki je datirano na prehod iz Bd D v Ha A1, Novigrad V deseto (U2j) sodijo dolga, močno izvihana, ravna ustja, na Savi, kjer najdbe govorijo o poselitvi od Bd D do Ha ki z (blagim) klekom prehajajo v položen, koničen oziroma B s težiščem v Ha A, ter Kalnik pri Križevcih, z razponom usločen vrat. Njihova ustja so lahko odebeljena ter se zaklju-poselitve od Bd D do konca Ha A (Vrdoljak 1994, t. 26: 3, čujejo zaobljeno (G445, G739, G1152) ali zoženo (G359, t. 29: 3, 31: 5; Pavišić 1992, t. 1, 2; Majnarić-Pandžič 1993, G513, G642). V večini primerov je notranjost fasetirana sl. 5, 9). Vzporednice najdemo tudi v severozahodni Bosni, (G445, G513, G642, G1152). kjer je fasetiranje pogosto predvsem v 3. plasti naselbine na Najverjetneje bi jih lahko uvrstili med lonce ali morebiti am- Zecovi pri Prijedoru, datirani v srednjo in predvsem v pozno fore z visokimi stožčastimi vratovi. bronasto dobo, ob tem pa zaznamuje tudi starejši sloj na V enajsto (U2k) sodijo dolga, močno do izredno močno Kekića glavici blizu Bosanske Krupe, ki je datirana na konec izvihana usločena ustja, ki tekoče ali preko blagega kleka pozne bronaste dobe (Benac 1959, 43–44, t. 18: 5, 19: 3; prehajajo v koničen oziroma usločen vrat. Večina se za- Čović 1962, 49–50, 56). Kalakača ob Donavi pa jih ob tem ključuje zaobljeno (G11, G147, G168, G236, G381, G702, pozna tudi kasneje (Medović 1988, sl. 308: 18–22). Sorodne G740, G750, G792, G838, G870, G925, G929, G964, G988, primere zasledimo tudi v sočasnih horizontih v Avstriji, na G1005, G1033), tri zoženo (G395, G641, G1150), eno pa Madžarski in Slovaški, kjer jih premorejo grobišča Baierdorf, je navpično odrezano (G599). Pogosto so na notranji stra-Horn, Mende in Očkov, datirani v čas Bd D in Ha A (Paulik ni odebeljena in okrašena s fasetami (G147, G274, G599, 1962, Abb. 14: 1; Kemenczei 1975, Abb. 2: 1, 2, 4; Lochner G641, G702, G964, G1033) ali kanelurami (G1150), dva pa 1986a, t. 3: 1; Lochner 1994, Abb. 106). sta okrašena z odtisi prstov (G925, G929). Posamezne prepričljive analogije lahko poiščemo tudi neka- Najverjetneje bi jih lahko uvrstili med lonce ali morebiti am- terim drugim variantam. Nekatera ustja variante U2a močno fore z visokimi stožčastimi vratovi. spominjajo na ustja skled in vrčev, kot jih poznamo na pri- mer na prvem ruškem žarnem grobišču, v Mariboru in na Tip U3 Pobrežju (Kaerner 1989, t. 48: 5; t. 109: 1, t. 129: 1, 7; Pahič To so izvihana ustja z navznoter nagnjenim nadaljevanjem 1972, t. 34: 10). Ustja U2k so sorodna ustjem vsaj dveh posod posode. V večji meri gre za dolga, močno izvihana, zaob-z naselja Kalnik pri Križevcu, kar jih uvršča v čas zgodnje in ljena ustja, ki tekoče ali preko blagega kleka prehajajo v starejše žarnogrobiščne kulture (Vrdoljak 1994, t. 10: 1, t. 14: ostenje (G7, G138, G207, G263, G406, G423, G426, G514, 1). Nekaj ustij, uvrščenih v tip U3, spominja na odlomke skled G564, G1220). Ob teh sta še dva na zunanji strani poševno S5 iz Olorisa in Rabelčje vasi, kar njihovo datacijo pomika v odrezana (G736, G878) ter dva navpično odrezana (G339, čas pozne srednje in zgodnje pozne bronaste dobe (Strmč- G909). Eno (G406) je okrašeno z odtisi prstov, tri (G7, G426, nik Gulič 1988–1989, t. 4: 16, 5: 27; Dular, Šavel, Tecco Hvala G1220) pa so na notranji strani fasetirana. 2002, 150, sl. 7). Pripadajo lahko torej bodisi večjim skledam z izvihanim Dna (D) (sl. 79) ustjem bodisi loncem oziroma amforam, ki imajo usločene ali lijakaste vratove. Tip D1 To so manjša vbočena dna, ki zaobljeno prehajajo v polo- Ustja imajo mnoge primerjave na najdiščih v Sloveniji, ob žno, zaobljeno ostenje in so lahko na notranji strani odebe-tem pa jih lahko povežemo tudi s sosednjimi prostori. Naj ljena ali zožena (G302, G854, G889, G1148). ponovno omenimo Oloris, ki pozna nekaj fasetiranih ustij, ter Brinjevo goro. Na slednji je zaslediti na notranji strani Odlomkom tega tipa najdemo primerjave že med posoda-kanelirana ustja, ki so značilna le za prvi dve plasti (Ha A), mi, datiranimi v Ha A, kot so na primer skodelice Skd4a in 90 Rogoza, AAS 100, 2022 Skd4d, njihovo število pa naraste predvsem med gradivom G546, G547, G725, G813, G896, G996, G998, G1000, iz nekropol ruške žarnogrobiščne skupine Ha B, kjer se po-G1040, G1147, G1217, G1236, G1270). Okrašena so štiri, javlja na skledah, skodelicah in malih amforah. Ob tem je tri z odtisi prstov na robu dna (G334, G462, G1000). Le dva-zanimiva njihova popolna odsotnost v naselbini na Brinjevi krat v položno izbočeno ostenje prehaja odebeljeno dno gori, kar pa je morda le stanje objavljenosti gradiva (npr. (G324, G552). Pokončnih, izbočenih ostenij je mnogo manj, Müller Karpe 1959, t. 108: A, P1, 109: A4, F1; Pahič 1972, t. 8: vanje pa prehajajo predvsem (blago) vbočena dna, katerih 2, t. 12: 6, t. 25: 2, 4, 8). velikosti so različne (G37, G172, G460, G521, G717, G1151, Tip D2 G1255, G1282). Okrašeno je le eno, ki ima rob dna okrašen To so dna, ki zaobljeno in le redko ostro prehajajo v ostenje. z vodoravno linijo odtisov prstov (G460). Mnogo manj je Razlikujejo se po oblikovanosti in naklonu ostenij, v katera ravnih in slabše ohranjenih primerov (G338, G754, G851, prehajajo. G985, G992). V pokončna, stožčasta ostenja se nadaljujejo le vbočena dna Za razliko od izbočenih ostenij sedlast prehod v stožčasto (G352, G791, G999, G1234). V položna, stožčasta ostenja ostenje ni običajen, saj smo ga opazili le pri enem vboče-se največkrat nadaljujejo ravna dna (G15, G570, G672, nem dnu (G655). G941, G994), le nekoliko manj številčna so vbočena dna Sedlasti prehodi, ki jih imajo tudi visoke sklede (Sv3e), so (G83, G681, G1213). značilni predvsem za lonce, tako za velike ovalne (L4a, L4b) V pokončna, izbočena ostenja največkrat prehajajo ravna kot za tiste z visokimi vratovi tipa L7a, kar govori o njihovem dna (G149, G704, G993, G1084, G1093, G1154), le dva- časovno širokem pojavljanju. Med zanimivejšimi in časovno krat pa vbočeno dno (G545, G991). Popolno nasprotje je pri občutljivimi odlomki so nedvomno tisti, ki so tik nad dnom položnih, izbočenih ostenjih, v katera se zelo pogosto nada-okrašeni z vodoravno vrsto odtisov prstov. Ti so tudi drugje ljujejo vbočena dna (G38, G88, G153, G283, G351, G402, sicer redki, a zastopani tako v Olorisu kot v Rabelčji vasi. G553, G558, G578, G638, G995, G1178), ob tem pa le en- Ker drugih primerjav zanje ne poznamo, jih lahko časovno krat odebeljeno dno (G557) in enkrat ravno dno (G139). zasidramo v pozni srednji in zgodnji pozni bronasti dobi (Strmčnik Gulič 1988–1989, npr. t. 3: 19; Dular, Šavel, Tecco V pokončna, blago vbočena ostenja se največkrat nadaljuje- Hvala 2002, t. 20: 8–10, t. 54: 1–3). jo vbočena dan (G541, G794, G817), le dvakrat smo opazili ravno (G499, G814) in enkrat na notranji strani odebeljeno Tip D4 dno (G637). V položno blago vbočeno ostenje se nadaljuje To so dna, katerih rob je proti stojni ploskvi konično ali zaoble eno vbočeno dno (G301). ljeno razširjen. Razlikujejo se po oblikovanosti in po naklonu ostenij, v katera prehajajo. Tudi med odlomki, kjer manjše dno zaobljeno prehaja v ostenje, predvsem v izbočeno, lahko prepoznamo takšne, V pokončno, zaobljeno ostenje se po dvakrat nadaljujejo ki bi pripadali različnim skledam in skodelam ter amforam. vbočena (G665, G666) in ravna dna (G914, G997), v polo-Nekateri odlomki po velikosti sodeč prej pripadajo loncem. žno, zaobljeno ostenje pa le eno ravno dno (G192). Njihovo obliko težje ocenimo, saj poznamo le dele njihovih V konična ali blago vbočena ostenja pa prehajajo vbočena trebuhov, ki so torej zaobljeni ali stožčasti. (G658, G1327) in še pogosteje ravna (G19, G100, G262, Tip D3 G853, G1318) dna. To so dna, ki sedlasto prehajajo v ostenje. Razlikujejo se po Takšno dno ni ohranjeno na nobeni izmed bolje ohranje-oblikovanosti in po naklonu ostenij, v katera prehajajo. nih posod. Njihove primerjave v velikem številu zasledimo v Tukaj prevladujejo predvsem položna, izbočena ostenja, Olorisu, pa tudi v Rabelčji vasi. Njihovo število kasneje, kot v katera prehajajo vbočena dna, ki so lahko velika (G184, kaže, upade, a dolgoživost oblike dokazujejo lonci z žarne-G215, G369, G502, G509, G670, G1339) in mala (G162, ga grobišča na Pobrežju (Pahič 1972, t. 24: 10, t. 26: 11, t. 35: G163, G401, G473, G501, G579, G688, G804, G959, 4; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 38: 2, t. 44: 1–3, t. 54: G1320). Okrašena so le prva, od katerih imata dve rob dna 1–2, sl. 16: 11, sl. 18: 4). okrašen z vodoravno vrsto odtisov prstov (G184, G509), Tip D5 pri enem pa je s plitkimi navpičnimi kanelurami okrašeno To so prstanasta dna oziroma dna na nizkih nogah, ki jih ostenje nad dnom. Še pogosteje smo pri takšnih ostenjih glede na oblikovanost delimo v dve varianti. zasledili ravna in slabše ohranjena dna, katerih velikosti pa se močno razlikujejo (G99, G242, G298, G334, G443, G462, Rogoza, AAS 100, 2022 91 D1 (1 : 4) D2 (1 : 4) D3 (1 : 4) D4 (1 : 4) D5a (1 : 4) D5b (1 : 4) 79 Tipološka razdelitev odlomkov dna. 92 Rogoza, AAS 100, 2022 Dr1a (1 : 4) Dr1b (1 : 4) Dr2a (1 : 4) Dr2b (1 : 4) Dr2c (1 : 4) Dr2d (1 : 4) Dr2e (1 : 4) Dr3a (1 : 4) Dr3b (1 : 4) 80 Tipološka razvrstitev držajev. V prvo (D5a) sodijo dna z nizko pokončno nogo (G543, Držaji (Dr) (sl. 80) G1125, G1233, G1285). Tip Dr1 V drugo (D5b) sodijo dna s konično nogo, ki so lahko ozka To so tunelasti držaji, ki jih glede na usmerjenost delimo v (G437) ali široka (G106, G177, G297, G415, G548, G867). dve varianti. Tako prva kot druga varianta tega tipa dna imata primer- V prvo (Dr1a) sodijo vodoravni držaji (G1146, G1242, jave na Šimanu pri Gotovljah, konične noge D5b pa imajo G1289, G1291). Eden je na zunanji strani okrašen s plitkimi ob tem primerjave tudi na Olorisu in Rabelčji vasi (Strmčnik navpičnimi kanelurami (G1146). Gulič 1988–1989, t. 6: 28; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 8: V drugo (Dr1b) sodi navpičen držaj (G905). 6–7, t. 9: 8, t. 20: 11, 13, t. 27: 13–15, t. 31: 8, 19; Tomažič 2000, pril. 6: dna I, II, III; Tomažič, Olić 2009, sl. 38: prstanaste noge Tunelasti držaji so na najdišču Rogoza izjemne najdbe, več I–III). Za njihovo natančnejšo datacijo so predvsem zanimiva pa jih zasledimo na primer na Olorisu pa tudi na Brinje-najdišča virovitiške skupine na severovzhodnem Hrvaškem, vi gori, kjer se zadnji pojavi v plasti 3 oziroma prvi izmed kjer bi lahko pripadale značilnim skodelicam na nogah, ki plasti, v katerih prevladuje mlajšežarnogrobiščna keramika, so najkasneje opažene ob koncu omenjene skupine, v času medtem ko so v zgodnejših mnogo pogostejši. Njihove uveljavljanja »baierdorfskih« elementov oziroma na preho-vzporednice lahko najdemo pri večji količini virovitiškega du iz Bd D v Ha A1 (Vinski Gasparini 1973, t. 8: 5, t. 9: 6; gradiva z najdišč Virovitica in Sirova Katalena, v kasnejšem Pavišić 1992, t. 5: 7). obdobju oziroma skupini Zagreb pa so na primer na epo- nimnem najdišču Zagreb Vrapče že izjema. Ob tem pa so Rogoza, AAS 100, 2022 93 popolnoma odsotni na mlajšežarnogrobiščnih najdiščih G219, G312, G709, G820, G1008, G1036). Fragmenti, pri tako na severnem Hrvaškem kot na tistih, pripisanih ruški katerih lahko domnevamo mesto pritrditve, so bili pritrjeni skupini (Vinski Gasparini 1973, t. 7: 2, 6, t. 8: 1, t. 11: 1–3, 5, 11, na največjem obsegu trebušastih (G312, G1008) oziroma t. 14: 1, t. 23: 6; Oman 1981, t. 3: 11, t. 9: 5, t. 29: 17; Pahič 1981, bikoničnih (G1036) posod. Zasledili smo jih na primer na 118; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 10: R3). Olorisu ter na Brinjevi gori, kjer pa so ob njihovem pojavu v Tip Dr2 najstarejši plasti prisotni tudi v najvišjih treh, kar njihovo na- To so jezičasti držaji, ki se glede na obliko in presek precej tančno datacijo nekoliko otežuje (Dular, Šavel, Tecco Hvala razlikujejo, delimo pa jih v pet variant. 2002, sl. 10: R3, D4; Oman 1981, t. 6: 12, t. 29: 5, t. 57: 12, 15). V prvo varianto (Dr2a) uvrščamo kopico različno oblikova- V tretjo (Dr2c) sodijo držaji z zaobljenim presekom in vdol- nih držajev; razlike med njimi so manjše, vendar vsekakor bino na sredini (G51, G248, G883, G970, G1209). Ti so iz-omembe vredne. redno zanimivi zaradi svoje dolgotrajne uporabe, saj se že v neposredni bližini pojavijo v zgodnjebronastodobnem in Pravokotni držaji so v preseku lahko zaobljeni (G79, G531) starejšeželeznodobnem okolju Slivnice in Pivole. Med njimi ali oglati (G1013, G1014, G1016, G1020). Slednji so večino-je sicer z najdišča Rogoza mogoče izpostaviti po lončarski ma nagnjeni rahlo poševno navzdol, kar trije pa so vključeni glini najverjetneje zgodnjebronastodobne, razlike v načinu v razčlenjena rebra (G1013, G1014, G1020). izdelave kasnejših pa ne pričakujemo, saj med mlajšežarno- Trapezasti držaji so lahko zaobljenega preseka, med seboj grobiščnim in zgodnjehalštatskim gradivom tudi sicer po-pa se tako po obliki kot usmeritvi, močno razlikujejo (G69, gosto ni razlik (Teržan 1990, t. 34: 12; Lamut 2000a, t. 230: G94, G127, G167, G181, G187, G286, G382, G489, G490, 6, t. 235: 9). G510, G590, G593, G601, G607, G869, G926, G928, G962, V četrto (Dr2d) sodijo usločeni, navzdol nagnjeni jezičasti G976, G983, G1014, G1096, G1169). Nekateri so vključe-držaji (G1, G703, G722). ni v razčlenjena rebra (G181, G309, G382, G489, G563, G593, G928). Prav tako so lahko trapezasti držaji bolj ogla- V peto (Dr2e) sodita dva navpično pritrjena držaja, ki sta v tega preseka (TP1: G3, G9, G22, G82, G115, G169, G170, zgornji polovici vodoravno preluknjana (G967, G1067). Ta-G182, G379, G397, G407, G467, G556, G700, G767, G768, kšni držaji so izjemno redki, a jih najdemo v mlajših plasteh G1004, G1046), od katerih sta dva vključena v razčlenjeno Brinjeve gore in na mlajšežarnogrobiščnih najdiščih v Mari-rebro (G182, G1046), eden pa je dvakrat navpično prelu- boru in na Zgornji Hajdini (Oman 1981, t. 56: 1, 2; Kaerner knjan (G556), ali pa trikotnega preseka (TP1: G10, G161, 1989, t. 14: 4, 47: 2). G316, G698). Tudi med temi je eden navpično preluknjan Tip Dr3 (G316). To so držaji, ki so sestavljeni iz različnega števila rogljev, na Med zaobljenimi držaji jih ima največ zaobljen presek (G13, podlagi česar smo jih tudi razdelili v dve varianti. G20, G239, G356, G680, G786, G845, G1308, G1316, V prvo (Dr3a) sodijo dvorogeljni držaji, pri katerih sta roglja G1335). Dva od njih sta navpično preluknjana (G239, G786), večinoma stožčasta (G842, G946, G1079, G1086, G1116), v eden ima na spodnji strani globoke odtise prstov (G356), enem primeru pa sta piramidalna (G150). eden je okrašen s plitvimi kanelurami (G1308), eden pa je V drugo (Dr 3b) sodi en trirogeljni držaj (G542). vključen v razčlenjeno rebro (G13). Mnogo manj je zaob- ljenih držajev z oglatim presekom (G944, G1063, G1254), Prvim lahko analogije zasledimo na dobovskem grobišču, od katerih sta slednja dvakrat oziroma enkrat navpično podobni pa so tudi na skledi z uvihanim ustjem iz Ruš in preluknjana, ali s trikotnim presekom (G719, G951, G1168, Zgornje Hajdine ter na odlomkih z grobišča na dvorišču G1190, G1227). SAZU v Ljubljani (Puš 1971, t. 51: 1; Puš 1982, t. 57: 7, 59: 1; Stare 1975, t. 36: 7, 44: 1, 13, 46: 1, 53: 2; Kaerner 1989a, Držaje te variante lahko pripišemo tako koničnim skledam t. 11: 4, 92: 4). Obe varianti imata ob tem analogije med (So3) kot skledam z uvihanim ustjem (npr. Sz3b), ki bi jim gradivom s Poštele ter na loncu iz groba 6 s pripadajočega pripisali manjše primere, večina pa nedvomno pripada naj-planega grobišča na Habakuku oziroma Lepi ravni (Teržan različnejšim oblikam loncev, med katerimi naj izpostavimo 1990, t. 31: 21–23, 34: 9–13, 57: 5). le ovalne lonce (L4a in L4b) ter lonce z visokimi vratovi (L7a in L7b). V drugo (Dr2b) sodijo trapezasti držaji z zaobljenim prese- kom in vbočenima stranskima ploskvama (G14, G16, G34, 94 Rogoza, AAS 100, 2022 Ročaji (R) (sl. 81) mesto neznano (G72, G673, G1279), a lahko sklepamo na V obravnavo ročajev smo vključili ne samo ročaje, ki so podobno postavitev. fragmentirani ali se nahajajo na nerazpoznavnih odlomkih Tip R2 posod, temveč tudi ročaje, ki pripadajo bolje ohranjenim To so ovalni, včasih kolenčasto zalomljeni ročaji, ki jih gle-posodam, s čimer se poveča možnost za ugotavljanje nji- de na mesto pritrditve in obliko preseka delimo v dvanajst hove pripadnosti in tudi datacije. variant. Tip R1 V prvo (R2a) sodita presegajoča ročaja z zaobljenim prese- To so krožno-ovalni ročaji, ki pa imajo za razliko od R1 ne- kom (G410, G1246), ki pripadata skodelicama. primerno manjšo odprtino, ki ni primerna za držanje z roko. V drugo (R2b) sodi presegajoči ročaj z oglatim presekom V enem primeru je nameščen na največjem obodu trupa (G231), ki pripada skodelici. ovalnega lonca variante L4a (G145), trikrat pa je njegovo R1a (1 : 5) R2a (1 : 5) R2b (1 : 4) R2c (1 : 5) R2d (1 : 4) R2e (1 : 6) (1 : 4) R2f (1 : 5) (1 : 8) R2g (1 : 4) (1 : 8) R2h (1 : 4) R2i (1 : 5) R2j (1 : 4) R2k (1 : 5) R2l (1 : 8) R3a (1 : 4) R3b (1 : 4) R3c (1 : 4) R3d (1 : 6) R3e (1 : 2) R3f (1 : 5) R3g (1 : 4) R4a (1 : 3) R4b (1 : 4) R4c (1 : 6) 81 Tipološka razvrstitev ročajev. Rogoza, AAS 100, 2022 95 V tretjo (R2c) sodijo ročaji na ustju, ki imajo zaobljene prese-uvrstiti v katerega izmed prejšnjih tipov. Delimo jih po njiho- ke (G639, G657, G749, G807), ki pripadajo skodelam. vih presekih. V četrto (R2d) sodijo ročaji z zaobljenimi preseki, ki so na- Večino teh ročajev pripisujemo skodelam, skodelicam ali meščeni na vrat (G132, G265) in pripadajo skodelam ter so vrčem. nameščeni med rame in vrat (G81, G98, G108, G408, G610, V prvo (R3a) sodijo presegajoči ročaji zaobljenega preseka G776, G1037) in pripadajo amforam, ali pa na različne dele (G101, G103, G164, G269, G287, G307, G342, G446, G588, ostenja oziroma njihovo mesto ni določljivo (G118, G158, G613). Med seboj se razlikujejo po ohranjenosti, ki je lahko G370, G505, G924, G1137). Eden takšnih pripada tudi pe-ovira pri ugotavljanju oblik presekov, pa tudi po velikosti, kvi (G507). Eden izmed ročajev je v srednjem delu močno mestu pritrditve in obliki ter tipu posode, ki jim pripadajo. zožen, torej ima obliko t. i. peščene ure (G1037). V drugo (R3b) sodijo ročaji, ki imajo zaobljen presek (G28, V peto (R2e) sodijo ročaji oglatega preseka, ki so lahko ko- G68, G349, G486, G583, G591, G744, G824, G826, G898, lenčasto zalomljeni ter nameščeni med vrat in rame (G413, G952, G1194, G1203, G1214). Tisti, ki jim lahko določimo G1003) ali ovalni (G209). Oba določljiva ročaja pripadata mesto pritrditve, so pritrjeni na ramenih pod navznoter na-amfori. gnjenimi vratovi. V šesto (R2f) sodijo ročaji, ki imajo na zunanji strani izpo- V tretjo (R3c) sodijo ročaji, ki imajo oglat ali zaobljen pra- stavljen sredinski greben oziroma je zunanji del trikotno iz- vokoten presek (G156, G632, G654, G701, G931, G1107, bočen. Nameščeni so med vrat in rame ter so ovalni (G86, G1139, G1219). Odlomek G632 je pritrjen na navzven na-G1031) ali kolenčasti (G412, G430), ponovno pa je lahko gnjeno ostenje, tako da najverjetneje pripada skodeli, od-njihovo mesto nedoločljivo (G865, G1109). Večina določlji- lomek G1219 pa je pritrjen na ustju, vendar ga ne presega. vih ročajev pripada amforam. Posebnost predstavlja velik ročaj, ki ima na zunanji strani izpostavljen sredinski greben V četrto (R3d) sodijo ročaji, ki imajo na zunanji strani izbo-in je nameščen na pekvi (G128). čen presek (G186, G659, G966). V sedmo (R2g) sodijo ročaji ostrega trikotnega preseka V peto (R3e) sodijo ročaji, ki imajo na zunanji strani vbočen (G229, G803, G1288). Velik ročaj ostrega trikotnega prese-presek (G816, G864, G1212). ka, ki ga na strani krasita roglja, je del pekve (G1288). V šesto (R3f) sodijo ročaji, ki so na zunanji strani okrašeni V osmo (R2h) sodijo ročaji, ki so na zunanji strani vboče- z dvema oziroma tremi kanelurami (G331, G333, G1073, ni, njihovo mesto pritrditve pa ni določljivo (G525, G745, G1317, G1324). G1186, G1188, G1200). V sedmo (R3g) sodita ročaja, ki sta navpično fasetirana V deveto (R2i) sodijo ročaji, ki so na zunanji strani okrašeni z (G74, G264), od tega prvi le na zunanji strani, slednji pa po dvema ali tremi navpičnimi kanelurami (G96, G611, G1130, vsem obodu. G1161, G1287). Mesto pritrditve je ugotovljivo le pri prvem, Med ročaji tipov R2 in R3 lahko obravnavamo najprej ti-ki je povezoval vrat in rame in je verjetno pripadal amfori. ste, ki jim je skupna oblika trikotnega preseka oziroma z V deseto (R2j) sodi ročaj, ves okrašen s poševnimi ka- izpostavljenim grebenom na zunanji strani (R2f, R2g, R3d). nelurami (G808), ki je najverjetneje pripadal skledi tipa Zanje je že S. Pahič na Brinjevi gori ugotovil povečano po- »Säulchenschüssel«. gostost v plasteh pod tlemi stavbe D, s čimer jih je datiral predvsem v obdobje Ha A, dobre povezave pa jim lahko V enajsto (R2k) sodi ročaj, ki je ves navpično fasetiran (G238). najdemo tudi na območju baierdorfske skupine in celo med V dvanajsto (R2l) sodi širok ročaj, ki ima na robovih nizka sočasnimi najdbami s pogorja Bakony (Pahič 1981, 118, op. rebra (G141), za katerega sklepamo, da je pripadal pekvi. 94, 95; Lochner 1986a, t. 2: 6; Kustár 2000, 25, t. 18: 11, 15, Tip R3 19, 22). Ročaj variante R2j lahko primerjamo s sorodnim z To so večinoma iztegnjeno-ovalni ročaji, ki jih glede na naselbine na Dolgih Njivah pri Šikolah, datirane v starejšo mesto pritrditve in obliko preseka delimo v sedem variant. pozno bronasto dobo, prav takšen pa je bil odkrit tudi na V prvih dveh so fragmenti razdeljeni glede na njihovo ce-višinski postojanki Kalnik nad Križevci, ki je datiran v drugo lostno podobo in/ali mesto pritrditve, v drugih variantah in tretjo fazo pozne bronaste dobe za severovzhodno Hr-pa so uvrščeni vsi fragmenti ročajev, ki nimajo natančne- vaško. Za vse lahko predpostavljamo, da gre za dele posod je določljivega mesta pritrditve, ob tem pa jih nismo mogli tipa »Säulchenschüssel«, kot so bile na primer odkrite na spodnjeavstrijskem grobišču Horn in so značilne za razvito 96 Rogoza, AAS 100, 2022 stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1 (Lochner 1994, Med kolenčaste ročaje morda sodita po obliki tudi fragmen-198–199, Abb. 106; Vrdoljak 1994, t. 36: 4; Žižek 2005, t. VI: ta ročajev G911 in G963, saj je močno oženje proti vrhu 1). Ob njih se pojavljajo tudi ročaji, ki so kolenčasti, in so značilno predvsem za ta tip ročajev. pogosti pri vseh tipih rogoških amfor oziroma med ročaji Med rogoškim gradivom sta zastopana tipa 3 in 4 kolen- (Lochner 1991a, t. 12: 2, t. 18: 2; Lochner 1994, 198–199, Abb. častih ročajev, kot jih je opredelil Velušček in jih datiral v 106). Lahko so ovalnega (R2e) ali trikotnega preseka ali ima-mlajšežarnogrobiščno obdobje (Velušček 1996, 63–64, sl. 3). jo na zunanji strani greben (R2f). Slednji so zastopani tudi med najstarejšim gradivom z grobišč na Brinjevi gori in na Okrašeni odlomki lončenine Pobrežju (Pahič 1972, t. 14: 15; Pahič 1988–1989, t. 1: 10). Po-Načini okraševanja so bili s tehnološke plati predstavljeni v dobne amfore kot na najdišču Rogoza s prav takšnimi ročaji posebnem poglavju, prav tako pa so bili kronološko ob-so bile najdene tudi med sočasnim gradivom kulture Čaka delani načini, ki se pojavljajo na tipološko določljivih tipih na Slovaškem (Paulik 1962, Abb. 35: 1). posodja. Na tem mestu bomo v luči primerjav pretresli le Prav tako je časovno omejeno pojavljanje ročajev, ki so na okrašene odlomke, ki jih še nismo obravnavali.84 zunanji strani okrašeni z navpičnimi kanelurami (R2i, R3f) Vrezani okrasi imajo kljub majhnemu številu širok motivni in se pri njih kaže določena dvojnost. Medtem ko se tako razpon od najenostavnejših, ki jih predstavlja le ena vodo-okrašeni ročaji pravokotnega preseka pojavijo na Olorisu, ravna črta, preko raznovrstnih sestavljenih, kjer so vrezi včatorej na prehodu Bd C/Bd D, pa so izbočeni, kakršni so tudi sih kombinirani z odtisi v obliki pik, narejenimi s pripomočki, rogoški, v mlajših plasteh na Brinjevi gori, ki so datirane v Ha in z odtisi s t. i. koleščkom. Takšni in podobni sestavi, med B, ter na nekaterih posodah, odkritih na grobiščih mlajšekaterimi so mnogi edinstveni, so značilni za grobišča ruške žarnogrobiščne kulture (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, npr. žarnogrobiščne skupine, kar njihov razcvet nedvomno uvršča t. 1: 10, t. 2: 14, t. 4: 4; Pahič 1972, t. 30: 13; Oman 1981, t. 25: v mlajšežarnogrobiščno okolje (glej npr. Müller Karpe 1959, 4, 39: 9, 12, 48: 9–10; Kaerner 1989, t. 86: 2, t. 101: 4). Ročaju, t. 116: 41, 117: 38; Pahič 1972, t. 6: 1; Kaerner 1989, t. 2: 2, 19: katerega zunanjost je navpično fasetirana (R 3h), najdemo 3, 42: 3). Začetek njihovega številnejšega pojavljanja lahko analogije v grobu 1 z grobišča Baierdorf v Spodnji Avstriji, zasledimo na prehodu iz starejšega- v mlajšežarnogrobišč- kjer se ob njem pojavita tudi poševno kaneliran ročaj (R2j) no obdobje, kar dokazujejo najdbe iz keramičnega depoja in takšen s trikotnim presekom, prav tako poznana na naj-Oberravelsbach na spodnjeavstrijskem (npr. Pahič 1957; 1972; dišču Rogoza. Datirani so v prehod iz Bd D v Ha A (Lochner Pahič 1981, t. pril. 3; Oman 1981; Lochner 1986b, t. 1: 1–4, 2: 1986a, t. 1: 3). Zadnji časovno ožje opredeljivi so ročaji, ki so 2, 8; Črešnar 2006, 132–142). Med motivi izstopa odlomek z zunanje strani občutno vbočeni (R2h, R3e). Ti so popol-G247, ki nima pravih primerjav, a ga lahko morda vseeno noma odsotni v najdiščih zgodnje in starejše kulture žarnih vzporejamo s prav tako edinstvenim okrasom iz groba 1 z grobišč, zasledimo pa jih šele v mlajšežarnogrobiščnem ob-drugega ruškega žarnega grobišča (Pahič 1957, sl. 6: 2). dobju, kjer so na grobiščih običajni na skodelah, skodelicah, vrčih in amforah (npr. Kaerner 1989, t. 25: 1, 30: 2, 31: 5, 33: Odtiskovanje s koleščkom je bila samostojno uporabljeno 3, 41: 1). za izdelovanje dveh sorodnih motivov (G727, G1060). Prvi, ki ima pod vodoravnimi črtami najverjetneje cikcak črto, ima Tip R4 primerjave iz celotnega obdobja Ha B, saj ga sledimo od To so kolenčasti ročaji, za katere je značilno, da je spodnji groba 35 s Pobrežja, ki je zaradi očalaste fibule s spiralno del zaobljeno oblikovan, pri vrhu pa so kolenčasto obliko-osmičko datiran v Ha B1, preko groba 78 s prvega ruške- vani v smeri ostenja posode. Pripišemo jih lahko skodelam ga žarnega grobišča, kjer ga v Ha B2 datirajo zapestnice, in skodelicam. Glede na njihovo oblikovanost jih delimo v okrašene z nasproti stoječimi snopi vrezov, do groba 6 iz tri variante. Ormoža, kjer je ob tako okrašenem bikoničnem loncu dvo- V prvo (R4a) sodijo ročaji, pri katerih je zgornji rob plosk ročajni vrč, datiran na konec žarnogrobiščnega obdobja (G179, G390, G465, G549, G699). (Pahič 1972, t. 8: 5; Müller-Karpe 1959, 124, t. 112: A1, 2, 4; Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 12: 3). Drugi, ki ima pod V drugo (R4b) sodita ročaja, pri katerih je zgornji rob zožen vodoravnimi črtami trakove girland, pa ima ob analogijah s (G488, G812). V tretjo (R4c) sodi odlomek ročaja, ki ima na vrhu oblikovan greben, ki se proti vrhu oži (G435). 84  Delitev okrasov po ožjih variantah tukaj ni na mestu, saj gre v na-sprotju z grobišči za velike količine pretežno močno fragmentirane- ga in fizično raztresenega gradiva, ki pa v celostni sliki ne bi prinesel nikakršnega rezultata. Rogoza, AAS 100, 2022 97 pobreške naselbine in mariborskega grobišča na Mladinski pri Brnu, po katerih jih lahko datiramo v mlajšežarnogro-ulici primerjave tudi v plasti II v Ormožu, torej s prehoda Ha biščno obdobje (Říhovský 1982a, npr. t. 22: 4,22). B v Ha C, in približno sočasnega groba 5 na Lepi ravni pod Vodoravna gladka plastična rebra (G978), ki so na najdišču Poštelo (Kaerner 1989, t. 62: 4; Teržan 1990, t. 56: 6; Lamut Rogoza zelo redka, so po primerjavah prisotna v kontekstih 2001, t. 21: 6; Velušček 2002, t. 2: 5, 41: 3). celotne pozne bronaste dobe, v uporabi pa ostanejo tudi v Izmed odtisnjenih okrasov v obliki pikic oziroma krožcev je starejši železni dobi (Pahič 1972, t. 12: 8; Teržan 1990, t. 31: večina narejena z različnimi pripomočki, njihovo rabo pa 26; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 46: 19–22; Velušček beležimo skozi vso mlajšežarnogrobiščno obdobje. Ob tem 2002, t. 2: 4). Drugače je z usločenimi linijami (G1128), za naj posebej omenimo večje pravilne odtise v obliki polnih katere smo našli vzporednice v drugem horizontu naselbine in praznih krožcev, ki so nekoliko redkejši, verjetno pa lahko na Ormožu, datiranem na prehod iz pozne bronaste v sta-zanje predvidevamo tudi posebna orodja oziroma žige. Prvi rejšo železno dobo, ter med gradivom z ljubljanskega žar- (G861) ima analogije v Ha B plasteh na Brinjevi gori ter v nega grobišča (Puš 1982, t. 57: 3; Lamut 1988–1989, t. 17: 9). grobu 31 s Pobrežja, ki sodi v mlajšo stopnjo grobišča oziro- Nazadnje naj opozorimo še na odlomek G12, ki izstopa ma Ha B2. Drugega (G275) zasledimo posamezno kot del tako po okrasu kot po načinu izdelave. Slednjo deli z neka-sestavljenih motivov na grobiščih Hajdina, Maribor in Ruše, terimi odlomki, odkritimi v plasti SE 8 (G131, G135), okrasu šele v najmlajši plasti Ha B na Brinjevi gori, v zgodnjem Ha pa na regionalnem področju nismo našli primerjave. Morda B pa v Ormožu. Oba nadalje zasledimo tudi na Pošteli, kjer prinaša nekaj podatkov o njegovi dataciji najdba iz Mistel-so tako okrašene tudi ognjiščne koze (Kaerner 1989, t. 14: 4, bacha (Spodnja Avstrija), kjer je bil odkrit podobno okrašen 52: 3, 87: 2; Lamut 2001, t. 3: 3; Oman 1981, t. 27: 13, 49: 25; vrč, isto najdišče pa premore tudi analogijo za še en okrašen Teržan 1990, t. 6: 21, 7: 1–4, 7, 12: 4). odlomek (G1110). Gre za eponimno najdbo stopnje Mistel- Zaobljenim in stožčastim bradavicam (npr. G551, G600), ki bach-Regelsbrunn srednje bronaste dobe na vzhodnoalp-se na najdišču Rogoza venomer pojavijo posamezno, lahko skem območju oziroma Bd B1 (Benkovsky-Pivovarová 1976, potegnemo paralele iz Olorisa, predstavnika pozne srednje t. 3: 5; Neugebauer 1994, 145–152, t. 79: 5, 80: 16). in zgodnje pozne bronaste dobe, iz različnih plasti na Bri- Drugi keramični predmeti in njihova njevi gori, ob tem pa tudi z naselbine Orehova vas ter naselij uporaba in grobišč na Pobrežju (Pahič 1972, t. 9: 9, 14: 7; Oman 1981, t. 9: 13, 43: 19, 49: 16; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 11: Piramidalne uteži (Ut) (sl. 82) 10; Strmčnik Gulič et al. 2006, t. 6: 1; 2007, t. 17: 12; Grahek To je skupina piramidalno oblikovanih predmetov, ki so v 2015, G141). V iztekajočem se žarnogrobiščnem obdobju se zgornjem delu vodoravno preluknjani. Na podlagi različnih pojavijo nizi bradavic, ki pa ne izpodrinejo njihovega samo-oblikovnih značilnosti oziroma presekov njihovega trupa so stojnega pojavljanja, saj jih skupaj zasledimo tudi na Pošteli razdeljeni v tri tipe. (Lamut 1988–1989, t. 18: 15; Tomanič Jevremov 2001, t. 12: 1; Teržan 1990, t. 4: 6, 6: 8). Kot kaže, so nekoliko kasnejše Tip Ut1 večkotne oziroma piramidalne bradavice (npr. G554), saj se To so manjše uteži piramidalne oblike, ki imajo ostre robo-najzgodnejša primerjava pojavi v najvišji plasti Brinjeve gore, ve ploskev in posledično pravokoten presek (G102, G634, kjer je zaslediti tudi bradavice v nizu, mnogo številnejše pa G980, G1167). so v starejšeželeznodobnih kontekstih Poštele (Oman 1981, Tip Ut2 t. 43: 17, 19; Teržan 1990, t. 8: 22, 15: 29). Nekatere bradavice To so večje uteži piramidalne oblike, ki imajo zaobljene smo zaradi načina izdelave in tipoloških povezav datirali v robove ploskev in posledično zaobljen pravokoten presek starejšo železno dobo. Povsem drugače pa moramo uvrstiti (G27, G713, G1047, G1048, G1051, G1052, G1106). odlomek G1089, pri katerem je bradavica obdana s široko kaneluro. Njene povezave ne gre iskati v srednji bronasti Ut1 (1 : 5) Ut2 (1 : 8) Ut3 (1 : 8) dobi, za katero so značilne močneje izbočene bradavice. Bolj verjetna je povezava z Brinjevo goro, kjer je le nekoliko bolj izbočena bradavica, ki jo obkroža široka kanelura, pri- sotna v najzgodnejši plasti Ha A, v mlajšežarnogrobiščnih plasteh pa se bradavice spremenijo (Oman 1981, t. 3: 3, 25: 16, 27: 5, 35: 20). Še boljše primerjave ima na najdišču Podoli 82 Tipološka razvrstitev piramidalnih uteži. 98 Rogoza, AAS 100, 2022 Vr1a (1 : 2) Vr1b (1 : 2) Vr1c (1 : 4) Vr2a (1 : 2) Vr2b (1 : 2) Vr3a (1 : 2) Vr3b (1 : 2) Vr4a (1 : 4) Vr4b (1 : 2) Vr5a (1 : 2) Vr5b (1 : 2) Vr6a (1 : 2) Vr6b (1 : 2) Vr6c (1 : 2) Vr6d (1 : 2) 83 Tipološka razvrstitev predilnih vretenc. Tip Ut3 V drugo (Vr2b) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrič- Sem sodi fragmentiran predmet, ki ima zaobljene robove ne oblike, a se proti vrhu stožčasto ali ovalno razširi (G354, ploskev in zato zaobljen pravokoten presek, a v zgornjem G1205, G1278). delu ni popolnoma preluknjan, saj vdolbina sega približno Tip Vr3 do tretjine njegovega predvidenega premera (G1053). To so vretenca bikonične oblike, ki so glede na obliko sre- Predilna vretenca (Vr) (sl. 83) dinske navpične predrtine razdeljena v dve varianti. Predilna vretenca so skupina različno oblikovanih predme- V prvo (Vr3a) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrične tov, ki pa imajo vsi sredinski del navpično preluknjan. Na oblike (G968, G1062). podlagi različnih oblikovnih značilnosti so razdeljeni v šest V drugo (Vr3b) sodi vretence, katerega predrtina je cilindrič- tipov, ki se glede na oblikovanost sredinske luknje delijo v ne oblike, a se proti vrhu stožčasto razširi (G389, G1066). variante. Tip Vr4 Tip Vr1 To so vretenca zaobljene bikonične oblike, ki so glede To so vretenca konične oblike, ki so glede na obliko sredin- na obliko sredinske navpične predrtine razdeljena v dve ske navpične predrtine razdeljena v tri variante. varianti. V prvo (Vr1a) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrične V prvo (Vr4a) sodi vretence, katerega predrtina je cilindrične oblike (G612, G781, G1105). oblike (G1319). V drugo (Vr1b) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrič- V drugo (Vr4b) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilin- ne oblike, a se proti vrhu stožčasto ali ovalno razširi (G212, drične oblike, a se proti vrhu stožčasto razširi (G125, G940, G221, G275). G1074). V tretjo (Vr1c) sodi vretence, katerega predrtina je v spo- Tip Vr5 dnjem delu cilindrične oblike, nato pa se stožčasto razširi To so vretenca kroglasto-ovalne oblike, ki so glede na obliko (G475). sredinske navpične predrtine razdeljena v dve varianti. Tip Vr2 V prvo (Vr5a) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrične To so vretenca zaobljene konične oblike, ki so glede na obli- oblike (G77, G84, G404, G476, G830). ko sredinske navpične predrtine razdeljena v dve varianti. V drugo (Vr5b) sodi vretence, katerega predrtina je cilin- V prvo (Vr2a) sodijo vretenca, katerih predrtina je cilindrične drične oblike, a se proti vrhu ovalno razširi (G444, G1336). oblike (G227, G667, G1274). Rogoza, AAS 100, 2022 99 Tip Vr6 Sv1 (1 : 7) Sv2a (1 : 7) Sv2b (1 : 7) To so posamezna vretenca raznolikih oblik. Takšnih vretenc je pet. Prvo (Vr6a) vretence je cilindrične oblike s cilindrično sredin- sko predrtino (G491). Drugo (Vr6b) vretence je v spodnjem delu ovalne oblike in se v zgornjem delu razširi. Sredinska predrtina je v spo- dnjem delu cilindrična, nato pa se stožčasto razširi (G216). 84 Tipološka razvrstitev svitkov. Tretje (Vr6c) vretence je vbočene konične oblike s cilindrično kjer pa je močno uničen (Magdič 2006, t. 41: 13). Verjetno sredinsko predrtino, ki se proti vrhu konično razširi (G421). gre za ploščico, ki je bila uporabljena pri t. i. ploščičnem tka- Četrto (Vr6d) vretence je močno usločene bikonične oblike nju (nem. Brettchenweberei, angl. Tablet-waeving), pa če-s cilindrično sredinsko predrtino, ki pa vretenca ne prebada prav naj bi bile bolj pogosto narejene iz lesa ali kosti. Tkalec popolnoma (G353). je za izdelavo tkanine potreboval le od želene širine odvisno število ploščic in niti. V Evropi je takšen način tkanja poznan Keramični svitki (Sv) (sl. 84) že vsaj od bronaste dobe, kar v Sloveniji poleg najdbe z Svitki so krožno oblikovani keramični predmeti z izvotljenim najdišča Rogoza potrjuje tudi najdba s Ptujskega gradu, bolj osrednjim delom, ki jih glede na njihov presek delimo v dva uveljavljen pa je postal v starejši železni dobi, ko tehniko tipa. poznamo tudi na Pošteli85 (Korošec 1951, 328; Teržan 1990, t. 24: 1). Takšen način tkanja je enostavnejša alternativa nav- Tip Sv1 pičnim statvam, ki jih dokazujejo piramidalne uteži, a je po To so svitki s krožno-ovalnim presekom (G165, G250, G648, drugi strani primeren le za tkanje ožjih izdelkov. G668, G839, G935, G1050). Tudi drugi tukaj prestavljeni predmeti, predilska vretenca, Tip Sv2 piramidalne uteži in svitki, so bili po uveljavljeni razlagi upo- To so svitki z ledvičasto-ovalnim presekom in so glede na rabljeni v procesu predenja in tkanja (na statvah), obenem velikost razdeljeni v 2 varianti. pa so edine priče tega procesa. A več tudi ne bi mogli priča- V prvo (Sv 2a) sodijo veliki svitki z ledvičasto-ovalnim prese- kovati, saj so to večinoma edini neorganski elementi, upora- kom (G176, G268, G294). bljeni pri teh dejavnosti v prazgodovinskih obdobjih. V drugo (Sv 2b) sodijo mali svitki z ledvičasto-ovalnim pre- Za predenje in tkanje velja, da sta se, kot še mnoga dru- sekom (G180, G942, G1208). ga znanja, v bronasto dobo prenesla iz mlajše kamene in Tkalska ploščica bakrene dobe, ko je bil najpogosteje uporabljeno predivo lan ( Linum usitissimum). Novost na tem področju nastopi na To je trikoten ploščat predmet z blago usločenimi stranicami prehodu iz bakrene v bronasto dobo, ko se je pojavila volna, in z zaobljenimi koti, ki so vsi preluknjani (G152). ugotovljena pa je tudi uporaba konoplje ( Cannabis sativa), Tukaj predstavljene druge keramične predmete, katerih upo- koprive ( Urtica dioica) ter ličja različnih drevesnih vrst, kot sta rabo bomo prav tako osvetlili, lahko opredelimo kot striktno hrast ( Quercus) in lipa ( Tilia) (Grömer 2004, 175–176). uporabne predmete, katerih oblike pa (še) ne dopuščajo natančnejših tipološko-kronoloških delitev. Najprimerneje je torej celoten zbir teh predmetov soočiti s podobnimi, ki so bili zabeleženi na Brinjevi gori. Kljub veliki količini različno 85  Skozi ploščice, ki imajo najmanj dve, večinoma pa štiri luknje, so napeljane niti, ki so na eni strani fiksirane, z drugim koncem pa ope-oblikovanih vretenc ima domala vsako primerjavo (Oman rira tkalec. En korak v tem procesu predstavlja simultan obrat ploščic 1981, t. 31: 1–7, 32: 16–17, 42: 16–18, 54: 8–11; Pahič 1985, t. za 90° ali 180°, tako da nastane zev, vanjo pa se nato vstavlja votek. 11: 17). Tudi če primerjamo piramidalne uteži, ugotovimo, da Če to ponavljamo, nastaja na prednji strani tkanina, ki jo vešči tkalec se delitev na dva velikostna razreda ponovi, podobno pa je lahko okrasi z zapletenimi vzorci (Barber 1990, 118-122; Kurzynski potrjena tudi naša delitev, ki zadeva svitke (Oman 1981, t. 30: 1996, 15-16). Slovenska etnološka zapuščina pozna v Beli krajini po- 5–12, 14, 53: 11, 15–17). doben pripomoček kot »brdce za tkanje trakov«, ki ga je B. Račič (1951, 147−148, sl. 10) označil kot najstarejšo in najprimitivnejšo na-Na kratko velja predstaviti morebitno tkalsko ploščico. Po- pravo za tkanje. Za razliko od prazgodovinskih ploščic ima prostor doben predmet je bil najden tudi na Hajndlu pri Ormožu, za devet niti, uporablja pa se samostojno, tako da resnično dopušča le tkanje ožjih trakov, a je potek postopka dejansko enak. 100 Rogoza, AAS 100, 2022 Spremembo je pogojevala uveljavitev nove vrste ovac, po-drugi strani pa so manj prikladna valjasta in kroglasta vre- raščenih z volno, ki so zamenjale ovce, poraščene z dlako, tenca, ki so morda služila kot zaključek na polni preslici, ko občutno pa se je povečala tudi povprečna velikost živali. je ta čakala na uporabo.88 Kot njihovo izvorno področje se navaja Mala Azija (Benecke Statve poznamo dveh osnovnih oblik – horizontalne in 1998, 65). Prednost volnenih vlaken je v njihovi pripravi, saj vertikalne. Oboje so po slikarijah in kipih sodeč poznali v za razliko od rastlinskih ne potrebujejo tako obsežne pred-Egiptu, v Evropi pa je po različnih tipih uteži in njihovih upo- hodne obdelave. Presti je tako mogoče neposredno iz runa, dobitvah mogoče rekonstruirati uporabo vertikalnih statev za to pa se uporabljata preslica, na dveh koncih zožena pa-z obteženimi osnovnimi nitmi. Zelo natančne upodobitve lica, na katero se navija nit, in vretence. Preslice so največkrat takšnih statev poznamo iz grškega vaznega slikarstva, ne-lesene, lahko pa so tudi koščene ali iz rogovja, izjemoma pa koliko manj nazorne, a prav tako pregledne, pa iz bronasto-tudi iz brona ali slonovine. Iz različnih materialov so lahko dobnih skalnih slikarij iz Val Camonice v severni Italiji. Zanje narejena tudi vretenca, a so odkrita kljub temu večinoma je značilno, da osnovne niti visijo z zgornje prečne preklade, keramična. Vretenca so širše gledano pogosta, saj nanje na-na spodnji strani pa so zaradi potrebne napetosti obteže- letimo na najdiščih od Male Azije in Egipta do švicarskih ne z utežmi različnih materialov, oblik in velikosti. Čeprav kolišč, zelo jasne pa so tudi upodobitve v likovni umetnosti kažejo slikarije na grških keramičnih posodah in nekatere (Barber 1991, 39–78; Bazzanella et al. 2003, kat. 66; Grömer arheološke najdbe precej enotno oblikovane in enakomer-2004, sl. 1). Na preslicah se večinoma pojavljajo posamezno, no težke uteži na posameznih statvah, pa se lahko uteži tudi le redko v paru. Posamezna so iz spodnje ali zgornje strani86 na enih statvah med seboj močno razlikujejo po teži, pa nataknjena na preslice, primeri iz švicarskih kolišč pa kažejo, tudi po obliki, saj se ponekod med piramidalnimi in drugimi da so lahko bila na preslice pritrjena s smolo. Njihova vloga utežmi pojavijo tudi t. i. svitki, kar potrjujejo tudi primerjave je najmanj dvojna. Najprej preprečujejo, da bi preja zdrsnila z etnološkimi zapisi. Na lažje je v takem primeru navezanih s preslice, ob tem pa s svojo obliko in težo delujejo kot ro-manjše število osnovnih niti, na težje pa proporcionalno več tirajoča utež, ki nastajajočo nit drži napeto in jo navija. Zato (Schierer 1987, npr. Obrany pri Brnu (Češka) sl. 19; Barber so pomembni njena oblika, premer in natančno centrirana 1991, 91ss, sl. 3.11, 3.13, 3.24). V tem kontekstu je zanimiva luknja. Vrsta preje pogojuje tudi težo vretenca, ki za krajša tudi delitev rogoških uteži. Teža prvih (Ut1) pri popolnoma volnena vlakna znaša 8–33 g, za surovo volno 100–150 g, ohranjenih doseže 120 g (G634), medtem ko pri drugih medtem ko morajo biti vretenca pri dolgih rastlinskih vla- (Ut2) pri ne v celoti ohranjenih preseže tudi 600 g (G1047), knih še težja. Rogoška vretenca, ki tehtajo od 8,8 (G968) pa čeprav tudi ta med seboj zelo variirajo. V kolikšni meri do 44,7 g (G1274), z največjo zgostitvijo med 19 in 22 g, lahko na najdišču Rogoza s tkalskimi dejavnostmi poveže-torej omogočajo zaključek, da so v naselbini tkali le iz krajših mo tudi svitke, ni jasno. V istem kontekstu s sicer večjim volnenih vlaken. Prav tako je imel pomembno vlogo premer številom uteži najdemo svitek le enkrat (SE 1503), a je po vretenca, saj večje vretence povzroča počasnejše in daljše drugi strani tik ob jami tudi ognjišče (SE 1511). Različne so vrtenje, manjše pa hitrejše in časovno krajše vrtenje, vpliva lahko tudi širine statev, odvisno od tega, kako široke izdel-pa seveda na ohlapnost oziroma čvrstost vite niti ter lahko ke želimo stkati. Naj omenimo zanimiv primer hiše 1/02 s vodi tudi do trganja (Barber 1991, 52). Vretenca v paru se starejšeželeznodobnega naselja Nové Košariská, kjer so bile med seboj razlikujejo po profilu, zato lahko predpostavlja-ob dveh sosednjih stenah postavljene statve, ene velike pri- mo razlike tudi v njihovih funkcijah.87 V profilu enostranska bližno 4 m in druge približno 2 m, razlikovale pa so se tudi konična oblika (V1 in V2) je, ob že omenjeni rabi vretenc, po povprečni teži in velikosti uteži, ki so jim pripadale (Bela-primerna za uporabo v nadaljnjem postopku, pri tkanju, kjer nová, Čambal, Stegmann-Rajtár 2007, sl. 3). je takšna preslica lahko služila kot čolniček, ki ga je enostav- no premikati skozi osnovne niti na statvah. Še primernejša Da piramidalne uteži niso služile le vzpostavljanju napeto-so za takšno uporabo delno izvotljena vretenca (V1c), po sti v osnovnih nitih na statvah, pa pričajo primeri, ko per-foracija zgornjega dela uteži ni izvršena do konca. Takšni primeri so bili poleg Rogoze (Ut3) odkriti tudi v Dolnjem 86  Takšen način se predvideva za prazgodovinsko Evropo, kjer upo- dobitve, ki so sicer precej pozne, kažejo poenoteno sliko, medtem Lakošu, v Ormožu ter na Pošteli, njihove razlage pa so lah- ko v Egiptu vsi dokazi prikazujejo uporabo vretenca na zgornjem ko različne. Lahko so bili uporabljeni za stabilizacijo preslice delu preslice, tako pa je zasnovan tudi hieroglif za predenje (Barber 1991, 52ss). 88  Zaradi velikega števila vretenc v nekaterih grobovih in hišah lahko 87  Izjema je etruščanska bronasta preslica iz Vulcija, ki je lita v enem predpostavljamo, da so tkalke oziroma predilke najprej pripravile več kosu skupaj z »vretencema«, ki ju sestavljata dva oziroma trije plo-polnih (raznobarvnih) preslic niti, preden so začele tkati (Barber 1991, ščati diski (Buranelli 1992, sl. 89). 303ss). Rogoza, AAS 100, 2022 101 ob odvijanju niti, znani pa so tudi primeri, ko so bile uteži 6.3 Prežgan stenski omet najdene ob oziroma na ognjišču, kjer so morda podpirale raženj ali posode ter jih držale nad ognjem oziroma žerjavi- Med najdbami z najdišča Rogoza so bili odkriti trije kosi co. V kontekstu ognjišča so bili po drugi razlagi uporabljeni bolje ohranjenega prežganega stenskega ometa (sl. 85), ki tudi svitki. Na njih naj bi med kuho stale posode, ki bi s tem do neke mere pomagajo razumeti način izdelave in videz zadušile manj ognja, kot če bi stale neposredno v ognju stavbnih objektov. Prvi in drugi kos kažeta na velikostni ra-oziroma žerjavici, in s tem doprinesle k učinkovitejši izrabi zred premerov vej med 1 in 3 cm, gostota sledov pri drugem energije89 (Lamut 1988–1989, tab. 1: 3, 14: 10, 16: 7, 21: 14, 24: pa ustreza odtisu prepleta. Tretji kos po drugi strani dokazu-1; Barber 1991, 97, op. 11; Greif 1997, 43, sl. 29; Dular, Šavel, je prisotnost večjih lesenih brun. Še posebej je zanimiv, ker Tecco Hvala 2002, t. 28–29; Teržan 1990, t. 16: 16, 17: 16, 18: daje vtis, da gre za dve večji bruni eno ob drugem, kar lahko 12, 13, 25: 13). primerjamo s kosi stenskega ometa na poznobronastodob- ni Brinjevi gori ter starejšeželeznodobnem Kučarju pri Pod- Na jasne upodobitve tkanja, pogosto skupaj s predenjem, zemlju, kjer hiše tudi zaradi drugih okoliščin razlagamo kot poleg številnih umetniških stvaritev starih civilizacij naletimo t. i. brunarice (Pahič 1981, 94, t. 5; Pahič 1985, t. 6: 16a–16č; tudi na železnodobnih spomenikih našega okolja, kot sta Dular 1995, 63–67, sl. 37: 1, 38). Kljub temu je verjetnost za tintinabulum iz Tomba degli ori bolonjske nekropole Arse-takšne stavbe tukaj majhna in moramo predvsem razmišljati nale Militare ter žara, trebušasta posoda s koničnim vratom, v smeri, da gre za omet pri določenih stavbnih elementih, z madžarskega grobišča Sopron (Barber 1991, 39–78; Eibner kot so na primer vrata, ki pa jih ob tako maloštevilnih kosih 2007, sl. 2). Oba sta pomenljiva že zaradi lege v grobu ter težko zadovoljivo preučimo. svoje motivike, ob dejstvih, da so vretenca od pozne bro- naste dobe redno odkrita kot pridatki (predvsem) v ženskih G821 grobovih, piramidalne uteži pa so v železnodobnih konte- kstih pogosto označene z različnimi simboli, ki so morda odraz astronomskih znanj, lahko preji in tkanju ter s temi dejavnostmi povezanim elementom morda pripišemo tudi dodatno religiozno noto, ki je bila že večkrat poudarjena (Eibner 1986; 2007; Teržan 1996; Belanová, Čambal, Ste- gmann-Rajtár 2007; Primas 2007). G1049 Keramične ploščice Med keramičnimi predmeti se pojavljajo tudi takšni, katerih namembnost ni poznana. To so blago usločene okrogle plo- ščice (G157, G620, G621), med katerimi ima prva na robu izvihane strani zajede. Medtem ko prva nima primerjav, pa imata drugi dve, ki sta narejeni iz ostenij posod, dokaj šte- vilne vzporednice na Brinjevi gori, kjer so prisotne v skoraj vseh plasteh naselbine (Oman 1981, t. 4: 9, 9: 18–20, 29: 11, 45: 8). G1058 89 Piramidalne uteži so (bile) ponekod v Makedoniji uporabljene kot podstavki za podnice, kar je predstavljeno tudi v etnoloških zbirkah. Za to informacijo se zahvaljujem A. Pleterskemu iz Inštituta za arhe- 85 Prežgan stenski omet z odtisi konstrukcije stenskega jedra ologijo ZRC SAZU. in vej. 102 Rogoza, AAS 100, 2022 6.4 Interpretacija naselbinskih Dimenzije objekta so približno 7,5 × 2,5 m, njegova usmeri- ostalin tev pa V–Z. V jami SE 1102 (s polnilom 1103) je bilo tudi oglje, ki je bilo radiokarbonsko datirano (1021–910 cal BC (2σ-90,3 Kot smo ugotovili pri obravnavi obsežnejših, večinoma po %), kar predstavlja eno najmlajših datacij v sklopu naselbine. naravni poti nastalih plasti, je osrednji prostor izkopnega Na objekt se morda navezuje tudi jama SE 1120, v kateri polja s svojo prodnato geološko sestavo nudil dobre pogoje bilo prav tako odvzeto oglje za radiokarbonsko analizo je za poselitev, kar je človek večkrat izkoristil. V pričujočem (1697–1533 cal BC (2σ-85,5 %)). Na območje objekta se poglavju smo poskušali opisati naselbinske ostaline, njihovo prostorsko vežeta le dva predmeta (G330 in G331) iz plasti časovno mesto ter morebitne spremembe v poselitvi tega SE 600, od katerih je eden izbočen ročaj, okrašen z navpič- prostora (sl. 32, 33). nimi kanelurami, značilen predvsem za obdobje Ha B. Datiranje posameznih objektov v prvi vrsti temelji na tipo- Dataciji objekta glede na najdbe in oglja iz jame za soho sta loški analizi keramičnega gradiva, najdenega neposredno v torej skladni. Odstopa pa datacija velike jame ob njem, ki jamah za sohe in v navezujočih se jamah drugih namemb-verjetno ni sočasna. Izziv razlage jame je toliko večji, saj na nosti.90 Ker pa je njihovo število razmeroma majhno, za nji- najdišču docela primanjkuje arheološkega gradiva, ki bi ne- hovo opredelitev uporabljamo tudi najdbe, ki se prostorsko dvomno dokazovalo poselitev tega območja na koncu zgo-ujemajo z objekti in ležijo v plasteh nad njimi.91 Nekatere dnje oziroma na začetku srednje bronaste dobe. Po drugi jame in jame za kole, pripisane objektom, so ponujale tudi strani pa sta med skupaj 34 radiokarbonskimi datacijami še zadostno količino oglja za radiokarbonsko analizo. dve, ki sta vsaj deloma sočasni. Ena izvira iz plasti SE 8, dru- Južni del izkopanega območja (sek. I–XX) je bila poplavna ga pa iz jame za soho SE 1413 ob stavbnem objektu 20/21 ravnica, ki ni bila poseljena, arheološke ostaline, označene (sek. XXXVII). Pri prvi gre za naplavinsko plast z mešanim na tlorisu, pa pripadajo kasnejšim obdobjem (sl. 86).92 Na-arheološkim gradivom, tudi pri slednji pa je situacija dvou- jjužnejše ostaline, ki jih lahko povezujemo z naselbino, se mna. V ob njej ležeči jami za soho SE 900a je bil odlomek nahajajo v sektorjih XXIV, XXVII in XXVIII, večina pa jih je bila bronastega obročka, ki ga tako po obliki kot po izsledkih ke-odkritih tik ob nekdanji strugi vodotoka (sl. 33). To so ostanki mične analize datiramo v razpon Ha A in zgodnjega Ha B. ognjišča SE 211, sicer pa prevladujejo plitke jame nepravilnih Dvom o ustreznosti kar treh časovno podobnih datumov je oblik, med katerimi je bilo le v jami SE 514 nekaj kronološko po našem mnenju odveč, vprašljiva pa ostaja pravilna razla-občutljivih odlomkov keramike (G146–G148). Od njih dva ga. Ker lahko oglje nastane na različne načine, naselbinske pripadata loncem, pri tretjem (G147) pa gre za na notranji dejavnosti niso njegov edini vir. Pomanjkanje arheološkega strani fasetirano ustje, kakršna so značilna predvsem za ob-gradiva, ki bi ga lahko datirali v pozno fazo zgodnje bro- dobje Ha A. naste dobe, nas napeljuje na misel, da je bilo to območje vključeno v gospodarsko zaledje katere bližnje naselbine. Gospodarstvo 1 – stavbni objekti 1, 2, Koriščenje ognja oziroma požigalništvo za pridobivanja no-3 (sl. 86) vih kmetijskih površin bi torej lahko bilo izvor tega oglja, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na naravne požare.94 Nekoliko severneje, v kvadrantih 811–813 in 816–818, so bili odkriti ostanki stavbnega objekta 1, ki leži v sektorju XXX. Stavbni objekt 2 se prav tako nahaja v sektorju XXX, v kva-Tvorita ga dve vzporedni vrsti s po štirimi jamami za sohe.93 drantih 843–845, 856–858 in 868, a je njegova oblika slab- še ohranjena. Njegove dimenzije, kot jih predvidevamo pri 90  Ob tem se moramo zavedati problematičnosti najdb iz jam za začrtani varianti, znašajo 7,5 × 5,7 m, pri takšni čelni širini sohe. Po eni strani so lahko prišle v jamo ob izkopu jame, ko je bila pa so za podpiranje strešne konstrukcije že potrebne tudi po postavitvi sohe ponovno zatrpana s polnilom, ali med uporabo slemenske sohe. Njegova usmeritev je približno S–J z bla- objekta, ko je bila površina nad njimi v uporabi, ter seveda po opu- stitvi objekta, ko je soha propadla in je osrednji del jame zasul nad gim odklonom proti zahodu. Na objekt se v različne smeri njim ležeč material. 91  Tukaj smo upoštevali predvsem najdbe iz plasti SE 3a, SE 600 in kot je to predlagal Dular (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 43). Kriteriji, SE 999, ki jih lahko pogojno razlagamo kot glavno kulturno plast. ki smo jim dosledno sledili, so obstoj vogalnih jam za sohe, pri večjih 92  Natančneje so procesi predstavljeni v poglavju Osnovne stratigraf-razponih čelnih sten pa morajo biti prisotne tudi jame za slemenske ske plasti in poskus razlage lokalnih geoloških procesov. sohe. 93  Ker je velike razlike med posameznimi jamami za sohe opaziti pri 94  Občutno previsoko starost je pokazala tudi analiza vzorca iz jame objektu, kjer domala ni pomislekov o njegovem videzu, potem tudi za soho SE 376, ki pripada stavbnemu objektu 13, saj je njena vre- pri drugih objektih razlike v obliki in profilu jam za sohe ne moremo dnost 31320 +240/-230 BP. Pri tem iz laboratorija niso sporočili nika-upoštevali kot verodostojnega kriterija za določanje stavbnih tlorisov, kršnih dvomov o starosti vzorca. Rogoza, AAS 100, 2022 103 navezujejo sohe, ki morebiti predstavljajo ostanke prizidkov uvihanim ustjem (G317, G328 – Sz3b). Čeprav ima najsta-ali ograj. rejša najdba (G329) analogije le v pozni srednji in zgodnji Stavbni objekt 3 iz sektorja XXXI, kvadrantov 884–891 in 912, pozni bronasti dobi, večina drugih sodi v Ha A, kar velja prav tako nima povsem jasne oblike. Jame za kole, ki mu jih tudi za njihov okras. Med mlajše najdbe lahko uvrstimo od-pripisujemo, so bile deloma izjemno plitke. Vendar je treba lomek, okrašen z vrezanim okrasom (G311), ki ima vzpo-opozoriti, da gre za območje, kjer je oranje močno posega- rednice le v mlajšežarnogrobiščnih kontekstih. Stavba torej lo tudi v prodnato geološko osnovo, ki jo je v času izkopa- najverjetneje sodi v čas Ha A do prehoda v Ha B. vanj pokrivala le ornica (glej slike profilov sl. 24−25). V eni Stavbni objekt 5 izmed jam (SE 615) je bil tudi odlomek prežganega sten- V severnem delu sektorjev XXXI je bilo zabeleženih precej skega ometa. Dimenzije skoraj pravokotnega objekta so jam za sohe in nekaj večjih jam, med katerimi lahko z nekaj 8,7 × 5,7 m, njegova usmeritev pa je približno JZ–SV. Nanj pazljivosti domnevamo stavbni objekt 5. Sestavljata ga dve se na jugovzhodnem delu navezujejo večja jama (SE 617) vzporedni vrsti s po tremi jamami za sohe, a se kar v treh ter tri jame za kole, ki bi pogojno lahko nudile oporo predd-vogalih pojavljajo dodatne sohe, ki nakazujejo kasnejša po- verju oziroma prizidku. Najdba, vezana na objekt, je le od- pravila objekta. V osrednjem delu stavbe je bila za podporo lomek ovalnega lonca, okrašenega z razčlenjenim rebrom strehe nameščena tudi slemenska soha. Njegove dimenzije (G336), ki je časovno neznačilen. so 7,4 × 3,8 m. S stavbo lahko povežemo tudi nekaj jam, od Skupina stavbnih objektov 1, 2 in 3 s svojo razporeditvijo in katerih se ena nahaja v jugovzhodnem vogalu hiše, druge usmerjenostjo omejuje prostor med njimi. Takšno razpore-pa so razporejene v oddaljenosti do 6 m od njene vzhodne ditev v nadaljevanju imenujemo gospodarstvo (1). Predsta- stranice. Ob stavbi so nadalje zanimive v vrstah razporejene vljamo si, da gre za stavbe, ki so pripadale določeni družbe- jame za kole, ki vse potekajo od JZ proti SV in se delno na- ni enoti, a ne nujno družini.95 Na osrednjem prostoru je bilo njo tudi navezujejo. Ker se tudi ostanki te stavbe nahajajo na ob eni večji podolgovati jami ugotovljenih tudi nekaj jam območju, kjer je nad geološko osnovo v večji meri le orna za sohe, ki tvorijo različno usmerjene vrste, vendar zanje še prst, imamo ponovno opravka z obsežnim uničenjem plasti, nismo našli ustrezne razlage. Ob tem je zanimivo, da so bile zaradi česar so jame za sohe nenavadno plitke. Prostorsko najdbe keramike v plasti SE 600, ki se je nahajala na obmo-lahko na objekt vežemo štiri najdbe (G337–G340), od ka- čju hiš iz sektorja XXX, v veliki večini izven stavbnih prosto- terih ima ustje G339 (U3) analogije v času pozne srednje in rov. Najdbe, ki so primerne za natančnejšo opredelitev, so zgodnje pozne bronaste dobe, ustje G340 (U2a), odkrito v le tri (G332–G334). Med njimi sta dno, okrašeno z odtisi pr-jami za soho SE 1010, pa sodi predvsem v mlajšežarnogro- stov, in ročaj z navpičnimi kanelurami, po katerih sklepamo biščno okolje. na razpon od prehoda Bd D/Ha A do začetka mlajše Ha B. Nekoliko zahodneje, bliže vodotoka, v sektorju XXXII, je bilo Stavbni objekt 4 ob maloštevilnih jamah za sohe odkrito večje število globljih Nekoliko vzhodneje od tega gospodarstva je bila ob vodo- jam nepravilnih oblik. Keramične najdbe izvirajo le iz jam za toku odkrita večja jama SE 658b, v kateri je bila tudi jama za sohe (SE 1126, SE 1140) in plasti nad njimi. Med njimi izstopa-soho. Ob veliki količini keramičnega gradiva so bili v jami ta skleda tipa So5a (G494) iz jame SE 1126, ki se pojavlja vse tudi kamniti brus, kalcinirane živalske kosti ter velika količina od zgodnje do mlajše pozne bronaste dobe, ter skleda tipa prežganega stenskega ometa, zaradi česar predvidevamo So5b, odkrita v jami SE 1040 (G341), s paralelami iz časovne-nekakšno nadgradnjo. V inventarju (G311–G329) zasledi- ga okvirja Ha A in zgodnjega Ha B. Še nekoliko zahodneje, mo velike in tudi nekoliko manjše ovalne shrambne lonce v kvadrantih 925–927 in 952, naj omenimo večjo zgostitev (G320, G326 – L4b) ter sklede z izvihanim (G329 – Sv1b) in najdb v plasti SE 610. Tam je bila ob veliki količini lončenine (G358–G362, G369–G377, G381–G408, G410–G417), ki 95  Pri definiciji gospodarstva se opiramo na razlago termina farm-jo datiramo v stopnji Ha A in zgodnji Ha B, odkrita velika stead B.K. Robertsa (1996, 15−16). Po njem gre za skupino objektov, količina kamnitih orodij, predvsem žrmelj (G363–G368), ob ki tvorijo kmetijsko skupnost, sestavljeno iz enot za različne name- tem pa tudi semena prosa ( Panicum), ječmena ( Hordeum) ne. Predvidevamo lahko prostore za ljudi in živali, kašče, delavnice, in boba ( Vicia faba var. minor). Gre za delno premaknjene dvorišča itn., ki so lahko omejene oziroma zagrajene z ograjami. plasti, ki so se nahajale ob in nad nekdanjo strugo, a je ver- Ponekod je mogoče domnevati tudi soobstoj več gospodarstev, ki so jetno, da je bil v bližini prostor, kjer so mleli žito in morda lahko soodvisna, saj skupaj obdelujejo zemljo, skrbijo za živino itn. Po nekaterih primerjavah gospodarstva ne gre enačiti s pripadnostjo opravljali tudi druge obrtniške dejavnosti. le eni družini, kot si to po zgledih v današnjem kulturnem okolju radi predstavljamo. 104 Rogoza, AAS 100, 2022 651 1008 1018 raziskano območje 1014 1016 strukture s poznobronastodobno keramiko 947 946 945 944 943 942 1010 687 941 940 poznobronastodobni interpretirani objekti nedoločeno 1070 1094 1042 1068 5 1044 635 1046 1066 1126 932 933 1040 934 935 1054 936 1050 937637 938 939 1092 1058 1056 1128 1076 649 1060 647 641a 639 629 1062 641b 643 1064 1038 645 1030 XXXI 921 920 919 918 917 916 915 91 4633a 633 1080 1090 631 906 907 908 909 910 911 1006 912 913 611 Gospodarstvo 1 621 = 1004 1122 602 1078 1022 1020 3 895 894 893 892 1072 891 890 889 888 689 617 604 613 608 625 619 615 880 881 882 883 884 885 886 887 1138 1148 1130 1136 1158 1134 870 869 868 1002 867 866 865 1132 864 863 673 671 679 1146 1000 1088 669 2 1156 855 856 667 857 659 858 681 683 685 859 860 861 862 1144 1142 1150 1140 1160 665 677 846 845 844 843 XXX 842 841 840 839 663 831 832 833 834 835 836 837 838 1120 661 1110 1116 1118 1112 1114 1 22 821 820 819 818 1108 817 1106 1104 816 1102 815 807 808 809 810 811 812 813 81 4 86 Pregledni načrt gospodarstva 1. Merilo 1 : 200. Rogoza, AAS 100, 2022 105 Stavbni objekt 6 G538, Sz2a – G528 in Sz4a – G526), njihov časovni razpon pa obsega stopnji Ha A in Ha B. V času zgodnje pozne bro- Na območju sektorjev XXXIII in XXXIV so se sledi arheolo- naste dobe se že pojavi lonec variante L3 (G527, G533), ških ostalin še zgostile. Ob vodotoku je bilo v kvadrantih tako zgodnji pa bi lahko bil tudi odlomek posode na nogi 951–954, 977–978 odkritih nekaj jam za sohe, ki tvorijo bla-G548 (D5b). Naj omenimo še varianto lonca L2 (G537), ki se go trapezoiden stavbni objekt 6, z dimenzijami 6,5 × 3,1 m, pojavlja skozi vso pozno bronasto dobo. Predvidena raba ki obdaja jamo SE 370a, z eno izmed najpomembnejših objekta je torej umeščena predvsem v stopnja Ha A. najdb najdišča. V njej je bila ob popolnoma ohranjenem loncu (G637 – L7d) odkrita v celoti ohranjena planokonve- Nekoliko severneje ležeči stavbni objekt 8 se razprostira v ksna bakrena pogača (G636). Glede na primerjave ju lahko kvadrantih 1000, 1008–1009, 1026–1027, njegove dimenzije uvrstimo na prehod iz starejšega v mlajšežarnogrobiščno obdobje, kar potrjuje tudi analiza kemijske sestave pogače. 807 1230a 829 874/1 Jama je ob tem vsebovala tudi ožgane ostanke lesa in ko- 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 828 1040 1041 763a 1042 1043 1231a šček žitnega zrna. Sestav se ponovi v jami za soho SE 900a, 350a 1226a 388 761 762a ki je domnevno del stavbnega objekta 20/21. V njej so bili 760a 770a 343a odkriti seme boba (Vicia faba var. minor) in žitno zrno, mor- 380a 339 Gospodarstvo 2 346a 340a 345a 344a 731a 393a da ječmen (Hordeum), več odlomkov neznačilne lončenine 1030a 1030 1029 394a 339b 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 791a 796a 726a in odlomek bronastega obročka oziroma zapestnice. Slednji 792a 793a 1227a 339a vzbuja pozornost zaradi visoke, kar 15 %, vsebnosti kositra, 347a 348a 794a 784a 342a 723a 725a 758a 349a 1228a kar ga morda uvršča celo med polizdelke, ki se v metalur- 787a 785a 1229a 790a 7 757a raziskano območje 341a 754a 724a 1235a škem procesu uporabljajo kot vir kositra. Lesno oglje iz jame 1005a 1005 1006 1007 1008 1009 strukture s poznobronastodobno keramiko 789a 8 1010 1011 1012 1013 1014 727a 738a 1232a 1015 1234a 1236a 1016 1017 364 704a 756a SE 370a je omogočilo tudi radiokarbonsko analizo, ki jamo poznobronastodobni interpretirani objekti 708a 710a 769a 707a 788a 755a 1233a 795a 396a datira v čas 1208–991 cal BC (2σ-95,4 %). Ob tem je bilo nedoločeno 783a 398a 703a 729a 737a 709a 1238a analizirano tudi oglje iz jame za soho SE 1100, ki je sestavni 376a 375a 786a 397a 1219a 1220a 771a 753a 353a 702a 705a del stavbnega objekta 6. Datacija se je izkazala za sočasno 1004a 1004 1003 1002 1001 1000 1221a 359a 799a 337 999 998 997 701a 996 995 994 993 992 352a 358a 392a XXXIV 752a 11 749a (1211–1012 cal BC (2σ-95,4 %). 700a 751a 357a 354a 351 712a 748a 713a 367a 355a 360a 12/13 759a 377a 711a 746a Stavbna objekta 7, 8 (sl. 87) XXXIII 356a 371a 1213a 1214a 372a 378a 391a 399a 743a 744a 768a 338 767a 742a 1215a V zahodnem delu sektorja so bile odkrite ostaline še dveh 1216a 979a 979 980 981 982 983 984 985 986 987 988 989 990 373a 991 782a 721a 1218a stavbnih objektov, v plasti nad geološko osnovo pa se nanju 336 361a 365a 766a 368a 714a 732a 741a 781a 10 1210a 1211a 386 navezuje nekaj lončenine, ki se kot v sektorju XXX nahaja 7 722a 747a 798a 764a 715a 379a 721i 750a 1209a 1217a predvsem izven tlorisov stavb. Južnejši, stavbni objekt 7, se 1222a 366a 740a 374a 1212a 362 1207a 1208a 721c 390 780a razprostira v kvadrantih 973–974 in 983–984, oblikujeta pa 383a 772a 736a 978a 978 721e 382a 977 976 975 974 797a 973 972 971 970 735a 969 778a 968 721g 967 730a 966 ga dve vrsti s po štirimi jamami za sohe. Njegove dimen- 745a 389a 363a 9 720a 774a 721k 370 734a 1200a 719a 1203a 1206a 779a zije so 6 × 3,3 m. V severnem delu so bili odkriti tudi plitka 775a 1202a 1201a 776a 1204a ovalna jama, nekaj manjših jamic, morda ostankov kolov, ter 381 733a 765a 716a 777a 739a 385a 384a 718a 1205a 387a 717a prodnata plast nepravilne oblike. Podobna je bila odkrita 953a 953 954 955 956 957 1036 958 959 960 961 962 963 964 965 tudi ob južnem delu stavbe, le da je bila slednja mnogo 1084 1012 1052 1032 1074 1024 večja in je bila v njej tudi večja količina odlomkov lončenine. 1096 651 1100 1008 Ob severnem delu stavbe so bile v smeri zahoda jame za 1018 1014 1016 sohe oziroma kole, ki potekajo v rahlem loku in morda na- 1034 952a 952 951 950 949 948 947 946 945 944 943 942 1010 687 941 940 kazujejo obstoj ograje ali staje. Natančneje datirane najdbe (G522–G548) izvirajo le iz plasti SE 336, ki je bila delno pre- 606 1070 1094 1068 1044 635 mešana, saj se je nahajala le 0,20–0,25 m pod površino orne 1042 1082 5 1046 1066 zemlje in je bila posledično v njej tudi novoveška keramika. 1126 1152 927a 927 928 929 930 931 932 933 1040 934 935 1054 936 1050 937637 938 939 Razpon prazgodovinskih najdb je širok, saj sta ob prevladu- 1092 1058 1028 1056 649 jočih poznobronastodobnih kosih tudi mlajša odlomka, ki 1128 1076 1060 647 641a 639 629 ju pripisujemo starejši železni dobi (G524, G525). Med pre- 1062 641b 1064 643 ostalimi so bili različne sklede ter nekaj loncev. Sklede tako 645 926a 926 925 924 923 922 921 1030 1086 920 1038 919 918 917 916 915 91 4 XXXII XXXI 633a pripadajo kar štirim variantam (So1a – G534, So1d – G532, 633 87 Pregledni načrt gospodarstva 2. Merilo 1 : 200. 106 Rogoza, AAS 100, 2022 pa so 5 × 3 m. Sestavljata ga dve vrsti s po petimi sohami, predvidevanju se postavljajo tudi vprašanja o načinih gramed katerimi so kar štirje pari. Stavba je imela še slemensko dnje, na katera pa zaradi odsotnosti ostankov stenskega soho. Jame, ki so na severni strani stavbe, so morda tvorile ometa ne moremo odgovoriti. Verjetno je, da je bila gradnja prizidek. Glede na število jam in njihove lege se zastavlja s sohami z vmesnimi stenami iz prepleta. Manj verjetna je vprašanje o številu hiš in načinu gradnje. Po prvem scenariju gradnja z med dvema navpičnima sohama ukleščenim bru-gre za dva objekta, pri tem pa je bil ob popravilu drugi le nom, ki je doslej poznana le pri gradnji ograj. Taka stavba blago zamaknjen. Lahko pa gre za le en objekt s parnimi bi spominjala na brunarico, oporo pa bi ji nudile navpične sohami, saj je podoben način gradnje opaziti tudi pri vzhodni steni stavbnega objekta 11 (sek. XXXIV). Ob takšnem 807 1230a 829 874/1 1031a 1031 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 828 1040 1041 763a 1042 1043 1231a 350a 1226a 388 761 762a 760a 770a 343a 380a 339 Gospodarstvo 2 346a 340a 344a 731a 393a 1030a 1030 1029 345a 394a 339b 1028 1027 1026 1025 1024 1023 1022 1021 1020 1019 1018 796a 791a 726a 792a 793a 1227a 339a 347a 348a 794a 784a 342a 723a 725a 758a 349a 1228a 787a 785a 1229a 790a 7 757a raziskano območje 341a 754a 724a 1235a 1005a 1005 1006 1007 1008 1009 strukture s poznobronastodobno keramiko 789a 8 1010 1011 1012 1013 1014 727a 738a 1232a 1015 1234a 1236a 1016 1017 364 704a 756a poznobronastodobni interpretirani objekti 708a 710a 769a 707a 788a 755a 1233a nedoločeno 795a 396a 783a 398a 703a 729a 737a 709a 1238a 376a 375a 786a 397a 1219a 1220a 771a 753a 353a 702a 705a 1004a 1004 1003 1002 1001 1000 1221a 359a 799a 337 999 998 997 701a 996 995 994 993 992 352a 358a 392a XXXIV 752a 11 749a XXXIII 700a 751a 357a 354a 351 712a 748a 713a 367a 355a 360a 12/13 759a 377a 711a 746a 356a 371a 1213a 1214a 372a 378a 391a 399a 743a 744a 768a 338 767a 742a 1215a 1216a 979a 979 980 981 982 983 984 985 986 987 988 989 990 373a 991 1218a 336 361a782a 721a 365a 766a 368a 714a 732a 741a 1210a 386 781a 7 10 1211a 722a 747a 798a 764a 715a 379a 721i 750a 1209a 1217a 1222a 366a 740a 374a 1212a 362 1207a 1208a 721c 390 780a 383a 772a 736a 978a 978 721e 382a 977 976 975 974 797a 973 972 971 970 735a 969 778a 968 721g 967 730a 966 745a 389a 363a 9 720a 774a 721k 370 734a 1200a 719a 1203a 1206a 779a 775a 1202a 1201a 776a 381 1204a 733a 765a 716a 777a 739a 385a 384a 718a 1205a 387a 717a 953a 953 954 955 956 957 1036 958 959 960 961 962 963 964 965 1084 1074 1012 1052 1096 1032 651 1024 1100 1008 1018 1014 1016 1034 952a 952 951 950 949 948 947 946 945 944 943 942 1010 687 941 940 606 1070 1094 1042 1068 1082 5 1044 635 1046 1066 1126 1152 927a 927 928 929 930 931 932 933 1040 934 935 1054 936 1050 937637 938 939 1092 1058 1028 1056 1128 1076 649 1060 647 641a 639 629 1062 641b 1064 643 645 926a 926 925 924 923 922 921 1030 1086 920 1038 919 918 917 916 915 91 4 XXXII XXXI 633a 633 Rogoza, AAS 100, 2022 107 sohe.96 Okoli nje je razporejenih še nekaj večjih jam, med Le slabega 1,5 m severneje so bili v kvadrantih 989–990, katerimi izstopa SE 339, v kateri je bilo tudi več odlomkov 993–994 in 1015–1016 ostanki stavbnega objekta 11 z dimen-lončenine. Edina značilna najdba, ki jo morda lahko pove- zijami 5,4 × 3 m. Orisujeta ga dve vrsti soh, od katerih vzho- žemo s stavbo, je kolenčast ročaj iz jame za soho SE 346 dno sestavlja pet parov jam za sohe, medtem ko je zahodna (G549), ki leži v isti vrsti kot severna stena objekta in morda linija slabše ohranjena.98 pripada prizidku. Posode s takšnimi ročaji so najpogostejše Z zahodnega dela zapira dvorišče kompleks stavbnih objek-na začetku mlajšega žarnogrobiščnega obdobja. tov 12 in 13, ki se razprostira v kvadrantih 970–971, 986–987, Gospodarstvo 2 – stavbni objekti 9–14 995–997 in 1013–1014. Pri poskusu razlage ju nismo uspe- (sl. 87) li primerno ločiti. Prvi, ki leži južneje in je usmerjen skoraj natančno v smeri S–J, predvidoma meri 4,7 (7,2) × 3 m, Nekoliko vzhodneje, v osrednjem delu sektorja XXXIV, je označujeta ga dve vrsti jam za sohe, v enem vogalu pa se bilo večje število ostalin objektov, ki so glede na postavitev nahaja večja jama. Drugega, usmerjenega JZ–SV, oblikuje-okoli dvorišča oblikovali eno izmed gospodarstev (2). Na- jo tri vrste jam za sohe. Njegove dimenzije so 5,7 × 3,7 m. jjužnejši je manjši stavbni objekt 9, ki se nahaja v kv. 960–961 Omeniti je treba še severovzhodno nadaljevanje osrednje in 970–971. Orisuje ga šest jam za sohe, ki tvorijo skoraj pra-vrste soh istega objekta, kjer sta bili odkriti manjša dvojna vokotno obliko z dimenzijami 2,9 × 2,7 m. Vzporejamo ga in manjša enojna jama za soho oziroma kol. Prostorsko je lahko z nekoliko manjšim stavbnim objektom 14 v kvadran-na omenjene stavbe vezanih več jam različnih oblik. Med tih 992 in 1017, katerega oris podajajo le štiri jame za kole. drugim je v kvadrantih 961–962 skupina jam, katere starost Njuna namembnost kot kašče, kar je pri tako velikih objektih morda opredeljuje odlomek lončenine iz SE 776, ki ga po-pogosto, pa je zaradi pomanjkanja najdb zgolj hipotetična. stavljamo v zgodnjo bronasto dobo. Najdb, ki se vežejo na druge objekte, je zelo malo, saj je bila nad geološko plastjo Jasen je obris 5 × 3,8 m velikega stavbnega objekta 10, ki le ornica. Kljub temu je bilo nekaj najdb v jamah za sohe leži v kvadrantih 967–986 in 989–990. Oblikujejo ga tri vrste (G657–G659, G662), od katerih pa le SE 399a pripada tlori-jam za sohe, pri čemer pa srednja ni centralna, temveč deli su naše stavbe 12. Po primerjavah sodijo v starejšo in mlajšo stavbo na eni tretjini. Ob tem je zanimiva zahodna vrsta z pozno bronasto dobo. Na takšno starost teh objektov kaže jamami za sohe v jarku, v katerem so se ohranili tudi odtisi tudi radiokarbonska analiza vzorca oglja iz jame za soho zabitih kolov, ki so sestavljali stensko konstrukcijo. Do neke SE 727a, ki kaže na časovni razpon 1133–1010 cal BC (2σ- mere podobno gradnjo poznamo iz kasnejše naselbine na 76,7 %). Hajndlu pri Ormožu ter iz nekaterih madžarskih naselbin, le da so tam na takšen način grajene celotne stavbe97 (Csányi, Sektorja XXXV in XXXVI zaobjemata osrednji del naselbi-Tárnoki 1994, Fig. 114–116; Mele 2005). S stavbo lahko po- ne, kjer se geološka podlaga že nekoliko spusti, tako da je vežemo tudi jame zahodno od nje ter večje število jam za bilo uničenje vkopanih arheoloških elementov na tem delu sohe, ki se pojavljajo predvsem ob vzhodni strani objekta manjše.99 Zahodni del, ki meji na strugo vodotoka, je do-in so morda pokazatelji kasnejših popravil. Podobno kot pri mala brez arheoloških ostalin oziroma je njihova gostota za stavbah 5 in 7 tudi tukaj opazimo vrsto soh, ki v loku izhajajo mnogokrat manjša od siceršnje. Tukaj lahko predvidevamo iz jugozahodnega vogala stavbe. osrednji prostor naselbine, morda »trg«, ki ima primerjave tudi pri nekoliko starejših naseljih, kot sta Sodolek pri Sv. Juri- ju ob Ščavnici in Pince (Pod Grunti) pri Lendavi (Kavur 2007, 96  Dejstvo je, da stavba, narejena le iz vodoravnih brun, ki se v vogalih vežejo na preklop, ne potrebuje dodatne opore niti dodatne sle-sl. 2; Kavur 2018, 63; Kerman 2018, 58). Med ostalinami na menske podpore, saj je njena nosilnost zadostna. Stvar pa se bi spre- tem območju je le nekaj večjih jam (npr. SE 801, SE 809–810, menila, če bi šlo za drugačno vezavo, ki pa jo lahko predvidevamo le SE 882/1), ob katerih je bilo tudi nekaj manjših jam (za sohe), teoretično. Stik dveh isto usmerjenih brun lahko predvidevamo tudi vendar pa razen krajših vrst ni drugih značilnih razporeditev. po enem izmed rogoških kosov prežganega stenskega ometa (sek. XLIII, kv. 1337, 1337a; SE 1504; G1058). Kljub temu pa drugačnih oblik gradnje, ki jih danes ne poznamo več, ne gre popolnoma izključiti, 98  V njenem severozahodnem vogalu je prišlo tudi do recentnega saj je to čas, ko so na Brinjevi gori postavljene prve stavbe, ki so bile uničenja (SE 728a), ob tem ne poznamo niti profila jame SE 371a, ki grajene iz brun in se predvidoma vežejo na preklop. Morda pa bi bi lahko vključevala jamo za soho, kot to poznamo pri jami SE 933a lahko v času spoznavanja tega načina gradnje predvidevali tudi ek- ob stavbnem objektu 24. sperimentiranje z drugačnimi rešitvami, ki se kasneje niso uveljavile. 99  Podatki o teh sektorjih so izredno skopi, saj nismo imeli na voljo 97  Glede na plitke jame tega objekta bi tudi tukaj morda lahko pred-opisov SE-jev, število najdb, ki so bile pripisane temu območju, pa je videvali jarke, ki so učvrščevali stenske konstrukcije, a je indicev za v primerjavi z drugimi izredno malo. Prav tako popolnoma manjkajo resnejše zaključke enostavno premalo. podatki o prisotnosti prežganega hišnega ometa. 108 Rogoza, AAS 100, 2022 Najstarejša in edina, ki jo lahko dobro datiramo, je jama »skriva« še dve (pod-)fazi gradnje. Gre namreč bodisi za SE 882/1, v kateri je bil lonec (G687), značilen za kulturno stavbo, ki jo sestavljata dve vrsti s po štirimi pari jam za sohe, skupino Kisapostag iz zgodnje bronaste dobe. Na vzhodu bodisi sta to dva objekta, in sicer z drugim, ki je po sko-območje osrednjega prostora zaključujejo večje podolgo- raj isti osi zamaknjen za dobrega pol metra. Kot dokaz za vate jame, ki so bile razporejene med že obravnavanim relativno zaporedje gradnje enega izmed njih lahko služijo stavbnim objektom 12/13 in naslednjim stavbnim objektom fragmentirane žrmlje (G669), ki so bile kot kamnita zagozda 15–16. Ena izmed jam (SE 731) je z vsebnostjo oglja omogo-uporabljene v jami za soho SE 842. To pomeni, da je bila čala tudi radiokarbonsko analizo, ki jo datira v čas 1285–1112 stavba zgrajena, ko je naselje že živelo, saj so bile žrmlje po cal BC (2σ-95,0 %). poškodbi preuporabljene za zagozdo. Kaže, da je bil torej starejši drugi (oz. tretji) objekt, velikosti 5,1 × 3,6 m, ki ima Gospodarstvo 3 – stavbni objekti tudi zamaknjeno centralno os, saj je usmerjen JV–SZ. Tudi 15/16–18, ognjišče 2 (sl. 88) ta ima na najmanj dveh mestih po dve jami za sohe, kar najverjetneje pomeni, da je bil popravljan. V kvadrantih 1066–1067, 1072–1073 in 1092–1093 je bil stavbni objekt 15/16, z dvema opredeljenima fazama gra- Le štiri metre vzhodneje se je nahajal 4,3 × 2 m velik stavbni dnje, ki pa ju časovno ne moremo jasneje ločiti. Ob tem objekt 17. Slednji izstopa po dimenzijah, saj je med ožjimi prvi, z dimenzijami 8,5 × 3,3 m in usmerjenostjo od juga stavbami v naselju, tudi po obliki pa ga lahko vzporejamo s proti severu z blagim odklonom proti severovzhodu, morda stavbnim objektom 26. Obema sta skupni trdnejša gradnja Gospodarstvo 3 1126 1125 1124 1123 1122 1121 1428a 1463a 19 928a 1420a 1472a 1427a 1115 1116 1117 1429a 1118 1119 1120 1120a 859 18 891 864 899 892 863 898 890 876 1102 1101 110 0 1099 1098 1097 1096 875 865 866 852 870 871 843 851 Ognjišče 2 860 862 892/1 842 17 872 826 836 854 853 841 861 851/1 1089 1090 1091 1092 839 1093 1094 874 867 1095 1095a 840 844 855 868 877 846 838 845 837 847 888 869 889 878 879 15/16 827 848 873 1076 1075 1074 1073835 895 1072 849 1071 1070 850 880 832 830 881 834 XXXV 831 833 857 893/1 1063 1064 1065 1066 1067 1068 1069 884 885 894/1 894 1050 1049 1048 1047 1046 1045 1044 raziskano območje 895/1 858 strukture s poznobronastodobno keramiko ognjišče poznobronastodobni interpretirani objekti 829 874/1 nedoločeno 1037 1038 1039 828 1040 1041 763a 1042 1043 88 Pregledni načrt gospodarstva 3. Merilo 1 : 200. Rogoza, AAS 100, 2022 109 129 1329 156 133 1313 Ognjišče 4 1252a 1252 1251 125 0 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 1321 132 1330 134 raziskano območje 130 1331 131 1310 1332 149 1322 strukture s poznobronastodobno keramiko 155 1328 krajših stranic, ki jih je sestavljalo večje število soh, in ohla- 28 ognjišče 1333 pnejša predvsem na zahodni, podolžni strani, kjer je v obeh 1229a poznobr 1229 1230 onastodobni interpr 1231 etirani objekti 1232 1233 1234 1318 1325 154 1235 1236 1237 1238 1239 1240 1323 118 primerih stala le ena soha. Takšno gradnjo bi lahko po obliki 1326 poznobronastodobne ograde in staje 1327 primerjali s pokritimi stajami na nekaterih slovenskih plani- nedoločeno 107 1317 1324 nah (Cevc 1984, 118). Še vzhodneje, na meji izkopnega polja, 1317 1334 1335 106 1336 117 XL 128 127 153 je bila odkrita jama SE 826 z obilico oglja in prežgane ilovi- 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 126 XXXIX 1337 ce, ki jo zatorej lahko razumemo kot ognjišče. K tej skupini 126a 1338 152 stavb sodi tudi manjši stavbni objekt 18 s štirimi sohami, ki 160 112 126b 1319 meri 2,8 x 2,6 m in po obliki močno spominja na južneje le- 113 151 27 žeča objekta 9 in 14. Zaradi pomanjkanja najdb je to gospo- 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 1212 1213 1214 1215 1216 darstvo težko natančneje datirati, saj so na voljo le najdbe 120 109 108 150 1314 iz premešanih plasti (G672–G686). Njihov razpon je sicer 110 119 143 148 143 1309 »klasičen rogoški«, saj odlomek lonca G677 vzporejamo s 141 142 105 140 pozno srednjo in zgodnjo pozno bronasto dobo, odlomek 145 1204a 1204 1203 1202 161 1201 111 120 0 146 1199 144 1198 139 1308 1197 1196 1195 1194 1193 116 147 odebeljenega ustja sklede G683 (Sz3c) pa z mlajšežarno- 121 114 115 26 1306 1316 1307 grobiščnim obdobjem; vse druge najdbe prav tako sodijo Gospodarstvo 4 138 1305 v ta razpon. 122 137 1315 123 158 122a 1320 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 124 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 Gospodarstvo 4 – stavbni objekti 125 1430a 970a 1408a 1418a 1468a 1405a 1475a 19–26 (sl. 89) 1461a 1423a 1431a 1459a 1424a 1469a 1477a 1458a 1485a 969a 965a 1476a Osrednji del gospodarstva so sestavljale ostaline objektov 935 = 1465 945a 1471a 1499f 1445a 1460a 926a 1453a 941a 20/21, 23 in 24, ki so bili razporejeni okoli dvorišča. Ob njih 1180a 118 0 1179 1178 1442a 1177 1176 1175 1174 1482a 1173 1464a 1451a 25 1172 1171 117 0 1169 1499c 1433a 1406a 1435a 939a so bili na vzhodni strani v loku razporejeni še objekti 19, 22, 1432a 24 942a 1454a 1401a966a 1499a 940a 25 in 26, ki jih najverjetneje prav tako lahko prištevamo k tej 930 1440a 944a 1438a 943a 1434a 998a 1466a 1467a celoti, vendar jih v nadaljevanju omenjamo posebej. 1450a 1400a 1446 967 1436a 1157a 1157 1158 1159 981a 1160 938a 937a 1161 1162 1163997a 1164 1426a 1165 1166 1167 1168 Stavbni objekti 19, 22, 25, 26 1439a 1452a 952a 929a 933a 954a 953a 23 1404a 1440a 1407a 962a Na meji sektorjev XXXV in XXXVIII je stal večji, blago proti se- 1497 1402a 1498a 927 933c 1480a 1449a 1479a 996a verovzhodu usmerjen stavbni objekt 19, dimenzij 6 × 2,7 m, 933e 951a 1483a 968 1473a 920a 1456a ki ga orisujeta dve vrsti s po tremi jamami za sohe, okoli 1156a 1156 1155 1154 925a 1153 1152 960a 1151 115 0 1149 1148 1147 1146 1145 XXXVII 959a njega pa se nahaja še nekaj različno oblikovanih jam. Edina 1403a 947a 22 979a 1443a 958a 993a 1478a 1492a 963a 950 najdba, ki jo lahko neposredno vežemo na objekt, je okra- 918a 957a 990a 991a 923a 980a 992a 956a 994a 1474a šen odlomek ostenja posode G671. Proti severu je pote- 995a 1498f 924a 1490 1437a kala vrsta jam za sohe, ki je vodila do stavbnega objekta 1133a 1498h 1133 1498j 1134 1491 1135 1136 1441a 917a 1137 1138 1496a 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1447a 22. Objekt je ležal v kvadrantih 1140–1141, 1148–1149, njego- 1498c 978a 1444a 936a 971a 1409a 1448a 1462a va usmeritev pa je bila JZ–SV. Stavbo, velikosti 4,7 × 3,2 m, 948a 972a 1488a 1495 973a 1498d 1494a 955a 975 921a XXXVIII oblikujeta dve vrsti jam za sohe, od katerih jih ena šteje tri, 916a 949a 974a 977a 934 druga pa dve. Ob tem lahko s to stavbo povežemo tudi Gospodarstvo 3 1132a 1132 1131 113 0 1493a 1129 976 1128915a 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 1487a 911a 1489a 1410a 912a 1428a dve prodnato-zemljeni plasti (SE 967, SE 968) ter katero od 989a 1411 907a 904a 1463a 910a 1422a 928a 982a 988a 903a 905a jam okoli nje. Jama SE 991a je bila podolgovato ovalne obli- 913a 985a 19 909a 1415 1417a 1425a ke, prav takšna pa je bila tudi le tri metre južneje ob stavbi 987a 984a 914a 906a 1420a 983a 902a 908a 901a 1472a 1486a 1416a 1427a 1412a 20/21 19. Ob tem je pomenljiva tudi najdba žrmeljnega kamna 1421a 1109a 1109 1110 1111 1112 1414 1419a 1113 1114 1115 1116 1117 1429a 1118 1119 1120 1120a 900a (G797) »pred« stavbo 22 oziroma na strani, kjer stavba nima 1419a 825 859 1413a 824 18 891 864 centralne sohe. Le nekaj metrov vzhodneje od objektov je 899 892 863 898 bila prodnata plast velikosti 1,5 × 1,4 m. Časovna uvrstitev 890 888/1 obravnavanih objektov je težavna. Edini najdbi, ki pripadata 876 1108a887/1 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 110 0 1099 1098 1097 1096 kontekstu SE 993, sta odlomka G794 in G795, med katerima 886/1 875 865 897/1 885/1 866 884/1 852 870 871 822 843 851 Ognjišče 2 823 860 862 883/1 892/1 842 17 872 826 836 854 853 841 89 Pregledni načrt gospodarstva 4. Merilo 1 : 200. 861 851/1 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 839 1093 1094 874 867 1095 1095a 880/1 821 840 844 855 868 893 877 846 838 845 110 Rogoza, AAS 100, 2022 837 847 888 869 889 878 820 897 879 15/16 827 848 819 818 814 873 1082a 1082 1081 108 0 1079 1078 1077 809, 810 1076 1075 1074 1073835 895 1072 849 1071 1070 850 889/1 817 813 811 880 832 129 1329 156 133 1313 Ognjišče 4 1252a 1252 1251 125 0 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 1321 132 1330 134 raziskano območje 130 1331 131 1310 1332 149 1322 strukture s poznobronastodobno keramiko 155 28 1328 ognjišče 1333 1229a poznobr 1229 1230 onastodobni interpr 1231 etirani objekti 1232 1233 1234 1318 1325 154 1235 1236 1237 1238 1239 1240 1323 118 1326 poznobronastodobne ograde in staje 1327 nedoločeno 107 1317 1324 1317 1334 1335 106 1336 117 XL 128 127 153 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 126 XXXIX 1337 126a 1338 160 112 152 126b 1319 113 151 27 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 1212 1213 1214 1215 1216 120 109 108 150 110 1314 119 143 148 143 1309 141 142 105 145 140 1204a 1204 1203 1202 161 1201 111 120 0 146 1199 144 1198 139 1308 1197 1196 1195 1194 1193 116 147 121 114 115 26 1306 1316 Gospodarstvo 4 1307 138 1305 122 137 1315 123 158 122a 1320 1181a 1181 1182 1183 1184 1185 124 1186 1187 1188 1189 1190 1191 1192 125 1430a 970a 1408a 1418a 1468a 1475a 1461a 1405a 1423a 1431a 1459a 1424a 1469a 1477a 1458a 1485a 1476a 969a 935 = 1465 945a 965a 1499f 926a 1471a 1453a 1180a 118 01445a 1179 1178 1442a 1177 1460a 941a 1176 1175 1174 1482a 1173 1464a 1451a 25 1172 1171 117 0 1169 1499c 1433a 1406a 1435a 1432a 24 939a 942a 1454a 1401a966a 1499a 940a 930 1440a 944a 1438a 943a 1434a 998a 1466a 1450a 1467a 1400a 1446 967 1436a 1157a 1157 1158 1159 981a 1160 938a 937a 1161 1162 1163997a 1164 1426a 1165 1166 1167 1168 1439a 1452a 952a 929a 933a 954a 953a 23 1404a 1440a 1407a 1497 962a 1402a 1498a 927 933c 1480a 1449a 1479a 933e 951a 996a 1483a 968 1473a 920a 1456a 1156a 1156 1155 1154 925a 1153 1152 960a 1151 115 0 1149 1148 1147 1146 1145 XXXVII 959a 1403a 947a 22 979a 1443a 958a 993a 1478a 1492a 963a 918a 957a 990a 991a 950 923a 980a 992a 956a 994a 995a 1474a 1498f 924a 1490 1437a 1133a 1498h 1133 1498j 1134 1491 1135 1136 1441a 917a 1137 1138 1496a 1139 1140 1141 1142 1143 1144 1447a 1498c 978a 1444a 936a 971a 1409a 1448a 1462a 948a 972a 1488a 1495 973a 1498d 1494a 955a 975 921a XXXVIII 916a 949a 974a 977a 934 Gospodarstvo 3 1132a 1132 1131 113 0 1493a 1129 976 1128915a 1127 1126 1125 1124 1123 1122 1121 1487a 911a 1489a 1410a 912a 1428a 989a 1411 907a 904a 1463a 910a 1422a 928a 982a 988a 903a 905a 913a 985a 19 909a 1415 1417a 1425a 987a 984a 914a 906a 1420a 983a 902a 908a 901a 1472a 1486a 1416a 1427a 1412a 20/21 1421a 1109a 1109 1110 1111 1112 1414 1419a 1113 1114 1115 1116 1117 1429a 1118 1119 1120 1120a 900a 1419a 825 859 1413a 824 18 891 864 899 892 863 898 890 888/1 876 1108a887/1 1108 1107 1106 1105 1104 1103 1102 1101 110 0 1099 1098 1097 1096 886/1 875 865 897/1 885/1 866 884/1 852 870 871 822 843 851 Ognjišče 2 823 860 862 883/1 892/1 842 17 872 826 836 854 853 841 861 851/1 1083a 1083 1084 1085 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 839 1093 1094 874 867 1095 1095a 880/1 821 840 844 855 868 893 877 846 838 845 837 847 888 869 889 111 878 820 897 879 15/16 827 848 819 818 814 873 1082a 1082 1081 108 0 1079 1078 1077 809, 810 1076 1075 1074 1073835 895 1072 849 1071 1070 850 889/1 817 813 811 880 832 je slednji zagotovo datiran v zgodnjo bronasto dobo. To da-nepregledno število jam za sohe in kole, a nam je uspe- tacijo pa ne gre kar prenesti niti na stavbo 22, še manj na ce- lo izluščili dva tlorisa stavbnih objektov (20, 21), s podob- loten kompleks stavb. Med najdbami, ki so bile v sosednjih no usmeritvijo skoraj natančno Z–V, z blagim odklonom kvadrantih odkrite v plasteh nad geološko podlago (G778– proti severovzhodu. Obris prve stavbe (20) z dimenzijami G785), so takšne, ki imajo najboljše analogije v pozni srednji 6,9 × 2,6 m sestavlja sedem jam za sohe. Na objekt so se bronasti dobi ter zgodnjem in starejšem žarnogrobiščnem tako na jugu kot na vzhodu navezovale večje in manjše obdobju (G780), pa takšne s primerjavami iz starejšega in jame za sohe ter nekatere še manjše jame za kole, ki so mlajšega žarnogrobiščnega obdobja (G778), ne manjkajo tvorile obliko, podobno odprti živalski staji. Morda je bil ta pa niti starejšeželeznodobni odlomki (G784–G785). prostor južno od poslopja tudi nadstrešen, saj ga obdajajo Le tri metre severneje, v kvadrantih 1163–1164, 1173–1174, je močne jame za kole, ob njih pa še kopica jam za kole, ki bi ležal stavbni objekt 25, velikosti 4,9 × 2,9 m, njegova usme-lahko proti notranjosti objekta tvorile steno. Nadalje so bile ritev pa je bila JV–SZ. Vsako izmed njegovih daljših stranic številne majhne jame za sohe odkrite tudi na prostoru do-so najprej podpirale po tri sohe, o kasnejših popravilih pa mnevne staje, katerih namena pa ne moremo določiti. Dru-lahko sklepamo po nadaljnjih jamah za sohe ob njih. Znotraj ga stavba (21) je bila le nekoliko zamaknjena proti severu. hišnega tlorisa sta bili odkriti še dve ovalni jami z zemljeno- Njen obris je najverjetneje sestavljalo šest jam za sohe, ob -kamnitim zasutjem. Proti SV je od sredine objekta potekala naknadnih popravilih pa so bile dodane še tri. Eni izmed hiš vrsta manjših jam za kole, kar smo zasledili že pri nekaterih lahko pripišemo tudi večjo jamo nepravilne oblike SE 915a, drugih stavbah. Kot ob stavbi 22 so bile tudi tukaj odkrite ki se nahaja znotraj tlorisov obeh stavb. kamnite žrmlje (G798). V plasteh nad ostanki stavbe je bila Neke vrste posebnost predstavlja območje kvadrantov najdena starejšeželeznodobna bronasta čolničasta fibula 1109a–1111, 1130–1132a in 1133a–1135, v katerem je bilo daljše (G787), v sosednjem kvadrantu pa odlomka skled (G800– zaporedje jam za sohe oziroma kole, ki so obdajale nepra- G801), kot se pojavljajo od starejšega žarnogrobiščnega vilno oblikovan prostor v velikosti pribl. 80 m2. V njem razen obdobja naprej. Vzhodneje so bili odkriti odlomek, okrašen ene večje in ene manjše jame ni bilo nobenih drugih ostalin. z glavničastim okrasom, datiran v zgodnjo bronasto dobo Verjetno lahko ta prostor razumemo kot odprto stajo. (G805), poševno kaneliran ročaj posode iz časa Ha A (G808 V kvadrantih 1138, 1150–1151, 1162–1163 smo prepoznali od – R2j) ter kolenčast ročaj skodelice, značilen za začetek Ha JZ proti SV usmerjen stavbni objekt 23. Oblikovali sta ga B (G812 – R3b). dve vrsti jam za sohe, pri čemer je bilo v jugozahodnem Le nekaj metrov severneje je bil v sektorju XL odkrit že ome- vogalu odkritih več jam, kar morda kaže na popravila v teku njen stavbni objekt 26, ki kot stavba 17 oblikovno spominja njegove uporabe. Z njim lahko povežemo tudi dve jami ne-na pokrito stajo. Krajši stranici 5,4 × 1,8 m velikega objekta je pravilnih oblik, od katerih je v SE 1404a tudi jama za soho, ki podpiralo štiri oziroma pet soh, jugovzhodno steno ob vo-leži natančno v smeri stene. galnih še dve, na severozahodni strani pa je streha slonela le V kvadrantih 1154–1155 in 1158–1159 je bil odkrit JZ–SV na eni. Tukaj bi lahko potemtakem predvidevali vhod. Nanj usmerjen stavbni objekt 24, ki sta ga oblikovali dve vrsti s po se navezuje pet keramičnih predmetov (G893–G897), ki so štirimi jamami za sohe, kasneje pa so bila, kot kažejo doda-ležali na geološki podlagi SE 3. Med njimi je bila tudi skle- tne jame za sohe, tudi pri tem objektu potrebna popravila. da s fasetiranim uvihanim ustjem (G897 – Sz3b), najdena V jugozahodnem vogalu stavbe z dimenzijami 6,2 × 2,8 m »pred« objektom, ki je značilna predvsem za Ha A in Ha B. je bila odkrita še velika jama SE 933, v kateri sta bili tudi dve Druge najdbe tej dataciji ne oporekajo. V okolici objekta je jami za sohe. bilo odkritih še več predvsem manjših jam za sohe, ki morda kažejo na obstoj ograj, a njihovega videza ni bilo mogoče rekonstruirati. rezultatov. Nasprotno pa so se jasno pokazali tlorisi, ko smo vse Stavbni objekti 20/21, 23, 24 (sl. 89) jame obravnavali kot celoto. Gre torej za plast, ki je nastajala v času V sektorju XXXVII so bili odkriti kopica jam in številne najd-uporabe stavb, po njihovem propadu pa je ostanke nekaterih soh prekrila zemlja, nekaterih pa ne. Podobno situacijo je opaziti tudi be.100 V kvadrantih 1112–1114 in 1127–1129 je bilo domala pri stavbnem objektu 25, kjer sta bili kamnito-zemljeni polnili jame (SE 965a in SE 966a) opaženi že v zgornji plasti, medtem ko so bile 100  V tem sektorju so se nekatere jame pojavile na višini plasti SE 3a, vse jame za sohe vidne šele na geološki osnovi. Seveda pa pri tem druge pa na površini geološke podlage SE 3. Razlika med njima odstopajo jame, ki niso presegle globine mlajših plasti (npr. SE 928a, znaša do pribl. 0,10 m. Poskus sestaviti tlorise hiš na podlagi ločeva-SE 938a, SE 940a, SE 952a) in so praviloma brez arheoloških najdb, nja jam glede na višino, na kateri so se pojavile, ni pokazal dobrih kar verjetno kaže na njihov mlajši čas nastanka. 112 Rogoza, AAS 100, 2022 Kako lahko datiramo ta kompleks oziroma gospodarstvo deloma že postavili pod vprašaj, smo se vseeno odločili za prepletajočih se stavb in drugih jam neznanih funkcij, ki datacijo objekta v pozno bronasto dobo. oblikujejo osrednje dvorišče? Med najstarejše strukture sodi Kronološko edinstvena na tem območju je jama SE 919, ki je velika jama SE 964a, ki se nahaja v kvadrantih 1136 in 1137. vsebovala tudi odlomek posode (G735) iz starejše železne V njej sta bila med večjo količino lončenine odkrita tudi fra-dobe, ki najverjetneje določa njeno kronološko mesto. gmentiran lonec (G760) in fragment ustja posode (G759), ki sodita v zgodnjo bronasto dobo. To datacijo potrjuje Med najdbami iz najnižjih plasti nad geološko podlago smo tudi radiokarbonska analiza oglja iz te jame, ki kaže na čas zasledili tako zgodnjebronastodobne (G857), starejšežele-2045–1896 cal BC (2σ-84,5 %). A keramičnega gradiva ta- znodobne (G825), pa tudi latenske oziroma rimske (G840, kšne starosti je bilo v sosednjih jamah še več, vendar nobeo G848) odlomke keramike, kot povsod drugod pa močno izmed njih ni vezano na katerega izmed opisanih objek-prevladujejo odlomki poznobronastodobne lončenine. Med tov. Podoben lonec (G753) je bil v jami SE 935, odlomek, njimi so takšni, ki so značilni za vso žarnogrobiščno obdo-okrašen z glavničenjem (G757) v jami SE 961, sočasen pa je bje, kot na primer globoke sklede z izvihanim ustjem So1d tudi odlomek (G734) iz jame SE 918. Kar nekaj fragmentov (G880), spet drugi so bolj specifični. Ročaj trikotnega preseka takšne keramike je bilo med premešanimi najdbami višjih (G865) se pojavlja na posodah predvsem v Ha A, medtem plasti (G711, G714, G715, G720). ko so okrasi odlomkov ostenij posod G856 in G861 ter od- lomek sklede G866 (Sz2a) predvsem mlajšežarnogrobiščni. V jami SE 963 je bil najden odlomek sklede s fasetiranim ustjem (Sz3b – G758), katere oblika, še posebej pa okras, Stavbna objekta 27, 33 jo uvrščata v starejše žarnogrobiščno obdobje. Ob tem je Le nekoliko severneje so bile v sektorju XL odkrite ostaline vredno omeniti tudi najdbe (G754–G756) iz jame SE 947, ki stavbnega objekta 27. Gre za jamo, ki je bila obdana z dva-jo datirajo v starejše ali začetek mlajšega žarnogrobiščnega najstimi jamami za kole, ki orisujejo 1,8 × 1,4 m velik prostor. obdobja. Najširši izbor najdb ima jama SE 933, ki pripada Ker nimamo na razpolago niti najdb niti njegovega opisa, je stavbnemu objektu 24. V njej zasledimo tako na notranji njegova razlaga lahko le posredna. Podoben je namreč delu strani fasetirano izvihano ustje posode (G740), značilno stavbnega objekta 33, ki leži v kvadrantih 1498–1499, 1510– predvsem za Ha A, kot tudi najdbe s širokim časovnim raz- 1512 in 1522–1523, in s katerim ju druži tudi blago stopničast ponom v pozni bronasti dobi (So5a – G751, L1 – G746). Ob profil, ter ognjišču 7, odkritem v kvadrantu 1573. Sodeč po tem naj omenimo še skodelo Sk2b (G749), skledo z uviha-najdbah, odkritih v objektu 33, skledi, shrambnemu loncu in nim ustjem z odebeljenim robom Sz3c (G742) in nekate- pekvi (G1177, G1182, G1183), bi lahko bil to prostor, pove- re okrašene odlomke ostenij posod (G737, G741, G743), zan s shranjevanjem ali pripravo hrane. ki imajo predvsem mlajšežarnogrobiščne vzporednice. Ta jama je ob keramičnih najdbah zaradi vsebnosti oglja in Ob tem je zanimiva datacija tudi nekaterih drugih jam ožganih plodov (želod) nudila tudi možnost za radiokar-sektorja XL. To so jame SE 105 in SE 149, v katerih so bili bonske analize. Datirana sta bila kos oglja (1132–1008 cal BC kosi ostenij loncev, okrašeni z odtisi glavnika (G906–G907, (2σ-80,5 %)) ter pooglenel želod (1212–1045 cal BC (2σ-92,4 G910), okrasom, ki je značilen za lončenino zgodnje bro- %)), ki sta dala dokaj podobne rezultate. Nadalje je bila ob naste dobe. Soroden kos (G904) je bil najden tudi v plasti objektu 20/21 odkrita že omenjena jama SE 900a, v kateri nad geološko osnovo. Na slednji so ležale nekatere krono-je bil bronast obroček z visoko vsebnostjo kositra, ki ga po loško značilne najdbe, kot so odlomki različnih skled. Takšne obliki in po rezultatih kemijske analize lahko datiramo v Ha z uvihanimi ustji so datirane od Ha A do Ha B, ob tem pa A oziroma zgodnji Ha B. Del objekta 20/21 je bila tudi jama okras nekaterih primerkov (G901, G903) kaže na zgodnejše za soho SE 948a (s polnilom SE 948), ki je vsebovala oglje. obdobje. Mlajša je le skleda z izvihanim ustjem variante So4 To je bilo radiokarbonsko datirano (1128–982 cal BC (2σ-91,8 (G900), ki ima primerjave v Ha B. %)), rezultat pa ustreza zgornjim ugotovitvam. Stavbni objekt 28, ognjišče 4 Nekoliko presenteljiva za datacijo predvsem objekta 20/21 V sektorju XXXIX so bile v kvadrantih 1215–1218, 1239–1241 je radiokarbonska analiza oglja iz ene izmed jam za sohe odkrite ostaline velikega troladijskega objekta 28. Od JV (SE 1413a), ki so ga obdajale. Jama je sicer brez najdb, da- proti SV usmerjen objekt ima dimenzije 7,3 × 5,2 m, njegov tacija vzorca oglja pa kaže na razpon 1745–1604 cal BC tloris in način gradnje pa kažejo štiri vrste s po štirimi jama- (2σ-88,2 %). Ker pripadnost jame k temu objektu ni povsem mi za sohe, pri čemer je najjužnejša vrsta rahlo zamaknje-gotova, ob tem pa smo datume tega časovnega razpona na. Ob severovzhodnem vogalu objekta je bilo odkrito še ognjišče 4. Rogoza, AAS 100, 2022 113 Skleda z odebeljenim uvihanim ustjem Sz3c (G886), ki je Ograda za živino, ognjišče 6 bila odkrita v jami za soho SE 1324, je edina dobro oprede- ljiva najdba, neposredno vezana na objekt. Njene primerja- Severno in vzhodno od tod je bilo območje, ki je bilo na ve prihajajo iz starejše- in predvsem iz mlajšežarnogrobišč- videz nepravilno posejano z jamami za sohe in kole. Števil- nih najdišč. Objektu pa lahko pripišemo tudi nekaj najdb ne je bilo mogoče povezati v vrste, tako da gre morda za iz plasti SE 1303 (G867, G873–G876). Te so odlomek oste-slabše ohranjene stavbne objekte, ali pa za ostanke večjega nja posode, okrašen z glavničenjem, značilnim za zgodnjo ograjenega prostora oziroma več manjših ograd, kot smo bronasto dobo (G873), noga posode (G867), ki spominja jih zasledili tudi ob nekaterih stavbah, in v katerih bi se lahko na podobne iz pozne srednje in zgodnje pozne bronaste zadrževala živina. Tukaj odkrite jame so manjše in plitvejše dobe, ter lonec variante L2 (G876), ki ga iz pozne brona-od tistih, ki so pripadale stavbnima objektoma 29 in 30, ki sta ste dobe sledimo tudi v starejšo železno dobo. Za datacijo bila v neposredni bližini. Omeniti velja tudi večjo koncentra-objekta sta pomembni tudi radiokarbonski analizi oglja. Za cijo jam v osrednjem delu domnevne ograde. skrajno južno vogalno jamo za soho SE 1338 je bila poda- V kvadrantih 1259, 1260 in 1269 so bile najdbe iz zgodnje na datacija 1218–1047 cal BC (2σ-93,8 %). Drugačen razpon bronaste dobe (G948–G950, G953), a nobena ni bila v jami ima radiokarbonska analiza vzorca iz jame SE 1329, ki sicer ali jami za soho. Druge najdbe z območja ograde so ka-ne sodi v začrtan obris objekta, vendar leži v vrsti z vzhodno snejše. V jami SE 226 je bila ob nekaj odlomkih keramike steno objekta ter je tako velika in globoka kot jame, ki mu jih odkrita tudi razlomljena cigarasta igla, ki jo lahko datiramo pripisujemo. Njena datacija je 2070–1956 cal BC (2σ-56,3 %) predvsem v starejše in na sam začetek mlajšežarnogrobišč- in sovpada z drugo zgodnjebronastodobno datacijo vzorca nega obdobja. S tem je v veliki meri skladna tudi radiokar-z najdišča. Objekt zaradi številčne prevlade mlajših najdb po bonska datacija oglja iz te jame (1109–1093 cal BC (2σ-2,8 vsej verjetnosti sodi v siceršnji časovni razpon naselbine, Ha %), 1086–1066 cal BC (2σ-3,6 %), 1059–922 cal BC (2σ-89,1 A in zgodnji Ha B. %)). Med lončenino je zaslediti odlomek lonca L2 (G954) iz Ognjišče 3 pozne bronaste dobe, odlomek na notranji strani fasetira- nega izvihanega ustja posode (G964), kakršna so značilna V osrednjem delu sektorja je bilo odkrito ognjišče 3 (SE 1311). predvsem za Ha A, in odlomke različnih skled z značilnim V njem je bilo več odlomkov keramike, med njimi tudi nekaj okrasom iz obdobij Ha A in zgodnjega Ha B (So5b – G939, močno prežganih, ki dopuščajo datacijo ognjišča. Skleda Sz3b – G937, Sz4a – G956). Podobno kaže tudi vrezan variante Sz2 (G884) je po primerjavah mlajšežarnogrobiščni okras na odlomku ostenja posode G955, ki je pogost predelement, ob tem pa se lonec variante L2 (G885) pojavlja vsem v mlajšežarnogrobiščnem obdobju. najmanj skozi vso pozno bronasto dobo in tudi v starejši železni dobi. V ognjišču je bilo tudi oglje, primerno za radi- Nekoliko severneje se je na območju brez drugih ostalin okarbonsko analizo (851–794 cal BC (2σ-70,3 %)). Datacija nahajalo ognjišče 6 (SE 218), ki je zapiralo severni dohod je vredna premisleka, saj se do neke mere prekriva z radi-do obravnavane ograde, ki je bila iz treh strani obdana s okarbonsko datacijo gomile starejše železne dobe (gomila stavbnimi objekti. Ognjišče je, kot je pokazala radiokarbon-2, SE 236), po drugi strani pa je precej mlajša od najmlajših ska datacija, sicer kasnejše, saj sodi že v starejšo železno datacij drugih naselbinskih ostankov. Ognjišče bi lahko pri-dobo (796–747 cal BC (2σ-50,5 %)). pisali grobiščnemu kontekstu iz starejše železne dobe, ki je Stavbna objekta 30, 31, ognjišče 5 natančneje orisan v drugem poglavju. V kvadrantih 1291–1292, 1309–1311, 1315 je bil odkrit stavbni Stavbni objekt 29 objekt 30, ki je bil morda povezan z ogrado, saj so bile jame Ležal je delno v sektorjih XL in XLI, natančneje v kvadrantih za sohe oziroma kole ograde zelo blizu objekta. Ob usmeri-1251–1254 in 1276. Od JV proti SV usmerjeno stavbo, ve- tvi JZ–SV in dimenzijah 7,9 × 2,9 m ga označujeta dve vrsti s likosti 7,9 × 2,8 m, uokvirjata dve vrsti s po štirimi jamami po petimi sohami. Dodatni jami za sohe, ki sta bili na severni za sohe, v njej pa je bila tudi plitka podolgovata jama. Na strani ob eni izmed osnovnih jam, verjetno pričata o kasnej-objekt sta vezani najdbi G902 in G909, od katerih je prva ših popravilih. Oglje iz ene od jam za soho tega objekta skleda z uvihanim ustjem variante Sz4c. To lahko tudi zaradi (SE 1246a) je bilo radiokarbonsko datirano (1114–967 cal BC okrasa v obliki poševnih kanelur datiramo najzgodneje v Ha (2σ-84,6 %)). A, a je lahko tudi mlajša. Le dva metra proti severovzhodu je bil v kvadrantih 1313– 1315, 1334–1336 odkrit stavbni objekt 31. V obliki črke L po- stavljeno stavbo uokvirja sedem jam za sohe, njegovi daljši 114 Rogoza, AAS 100, 2022 stranici pa merita 5,4 × 4,3 m. Na tem območju je bilo najdb Pot manj, sporočilen pa je fragmentiran žrmeljni kamen, ki je bil uporabljen kot zagozda v jami za soho SE 1242. Sklepamo Proti severu število vkopanih arheoloških struktur upade. V lahko, da stavba ni bila postavljena ob ustanovitvi naselbine, sektorjih XLIV do XLVII je bila odkrita s prodniki tlakovana, temveč da je šlo za kasnejšo gradnjo, ob kateri so preupo-od JZ proti SV usmerjena pot (SE 547), ki preči celotno iz- rabili zavržen material. Edina najdba, ki jo povezujemo z kopano območje. V kvadrantu 1417 sta bili na njej odkriti obema objektoma (30, 31), je odlomek sklede z uvihanim koncentraciji večjih lomljencev (SE 543), ki so jih izkopavalci ustjem variante Sz3b (G947), ki jo lahko datiramo v Ha A razumeli kot podstavka. Ob tem pa je pomenljivo, da je ob in Ha B. južni strani cesto spremljala vrsta jam za sohe, ki se je konča- la prav pri omenjenih kamnih. Datacija poti sloni na trinajstih Ob njem so bile v kvadrantih 1336–1336a in 1337–1337a od- keramičnih najdbah (G1085–G1097), med katerimi jih je ve- krite tri večje ovalne jame, od katerih smo eno označili kot čina značilna za obdobje Ha A in Ha B (npr. So5b – G1091, ognjišče 5 (SE 1511). Ob oglju in prežgani ilovici je vsebovalo Sz3a – G1087, Sz3b – G1095), le po ena pa je očitno starej-le eno s spodnje in zgornje strani zbrušeno predilsko vre- ša (G1097) oziroma mlajša (G1094), tj. iz zgodnje bronaste tence (G1062). Nenavadni pa sta tudi drugi dve jami. dobe in iz starejše železne dobe. V prvi (SE 1501) je bilo več odlomkov spodnjega dela lon- Nekoliko južneje od poti je bila še ena delno vzporedno ca (G985), v drugi SE 1503 pa nekaj odlomkov kamnitih vrsta jam za sohe. Njena datacija v Ha A je le posredna, saj lomljencev, ene cele in ene fragmentirane kamnite žrmlje, opredeljivi odlomki keramike, kot so kanelirano in fasetira-fini tolkač, piramidalne uteži, svitek, veliko število odlomkov no izvihano ustje ter poševno kaneliran trup posod (G1149, delno prežgane keramike (G1036) in zajetna količina pre-G1150, G1152), izvirajo iz jame SE 1606, ki leži med njimi. žgane prsti. Ob tem preseneča tudi raznolikost oblik kera- Stavbni objekt 32 mičnega gradiva (G986–G1058). Gre predvsem za posode, ki so sestavni del značilnega repertoarja Ha A, kot sta na Težje je razložiti skupino jam za sohe v kvadrantih 1447, primer amfori G1037 (A1a) in G1003 (A2a), ter veliko število 1450, 1462–1466 severno od poti, ki smo jo označili kot raznovrstnih fasetiranih izvihanih ustij večjih posod (G1007, stavbni objekt 32. Njegova oblika je nedorečena, saj je mo-G1012, G1033). Ob tem pa ne gre spregledati gradiva z goče kar sedem jam povezati v ravno vrsto, ob tem pa le vrhom pojavnosti v mlajšežarnogrobiščnih kontekstih, kot štiri orisujejo domnevni manjši stavbni objekt. Ob tej skupini so visoke sklede Sv3b (G1022, G1039), ki pa ga je občutno jam za sohe je bila odkrita tudi večja jama SE 554, v kateri manj. Kot je mogoče ugotoviti, prevladujejo deli velikih po-je bila najdena večja količina keramičnega gradiva (G1098– sod, ob tem pa zaman iščemo sklede z uvihanim ustjem in G1106), od shrambnih loncev ter skled do tkalskega vre-drugo manjše posodje. Radiokarbonska datacija 1126–974 tenca in piramidalne uteži. Med najdbami so lonec variante cal BC (2σ-90,7 %), pridobljena z analizo oglja iz ognjišča L4a (G1101), značilen za vso pozno bronasto dobo, skleda SE 1511, se ujema z odkritim keramičnim gradivom, kaže pa variante Sv1a (G1104) predvsem za obdobje Bd D in Ha tudi na sočasnost z objektoma 30 in 31. A, skleda z uvihanim ustjem Sz3b (G1103) pa za časovni V kvadrantih 1267 in 1285 sta bila odkrita tudi dva brezoblič- stopnji Ha A in Ha B. Ob tem imamo na razpolago tudi na kosa oziroma kapljici bakra (G944a, G961a), verjetno iz- radiokarbonski dataciji, pridobljeni z analizo vzorcev oglja iz gubljena v metalurškem procesu. Po okoliških najdbah ju ne jame SE 554 (1226–1055 cal BC (2σ-94,3 %)) in jame za soho moremo natančneje časovno opredeliti, po analizi kemične SE 557 (1047–909 cal BC (2σ-95,4 %)). S svojima razpono-sestave pa lahko slednjega z veliko verjetnostjo datiramo v ma nakazujeta podobno sliko kot zgoraj omenjene najdbe, Ha B. morda pa kažeta, da objekt in jama ob njem nista sočasna, 101 Ker sta to edina kosa iz nižjih plasti, ki dokazujeta metalurško dejavnost, sta še toliko pomembnejša. Morda ju kot smo prepoznali tudi pri objektu 1. lahko povežemo z le nekoliko severneje ležečima stavbama Ostaline v sektorjih od XLVII do LII je treba predstaviti sku-30 in 31 in ognjiščem 5 ob njima, podobno pa velja tudi za paj, saj se kljub večjim razdaljam med njimi kažejo nekatere nekoliko južneje ležečo stavbo 28, ob kateri je bilo ognjišče skupne poteze. 4. Ognjišče je bilo seveda nujno za izvajanje metalurških Izjemna je jama SE 577, z dodatno poglobljenim delom, dejavnosti, za katere lahko predvidevamo, da so se tod od-v katerega so bili vkopani oziroma zabiti štirje koli. Njene vijale, a so lahko sledovi takšnih ognjišč zelo skromni (glej funkcije ne poznamo, na podlagi sklede variante So 13c npr. Fasnacht, Trachsel 2001). (G1170) in lonca variante L 1a (G1171) pa jo lahko datiramo v starejše do mlajšežarnogrobiščno obdobje. 101  Glej poglavje Kovinske najdbe bronaste dobe. Rogoza, AAS 100, 2022 115 Stavbni objekt 33 Ob ostankih severnega vodotoka je bila v kvadrantih 1752– 1753, 1764–1765 odkrita le še manjša ploščad iz prodnikov, Stavbni objekt 33 sta sestavljala dva dela. Enega označuje ob kateri pa ni bilo najdb, ki bi jo časovno opredelile. Kot jama, obdana z osmimi jamami za kole (SE 585), drugega primerjavo lahko navedemo le ploščad ob vodotoku na pa s štirimi jamami za sohe obrisan, 5,1 × 4,6 m velik, pro-Dolgih Njivah pri Beli Cerkvi, ki pa je zaznamovana z najd- stor. Izmed najdb, ki mu jih pripisujemo, sta časovno dobro bami žganine, keramike in ožganih kosti ter je verjetno slu-opredeljivi skleda variante So1d (G1182) in lonec variante L2 žila v ritualne namene103 (Mason 2003). (G1183), s primerjavami iz starejše- in mlajšežarnogrobišč- nih kontekstov. Vprašanje, ki ga je podkrepila radiokarbon- Zaključne ugotovitve o videzu ska datacija oglja iz jame SE 585, zadeva sočasnost obeh bronastodobnega naselja Rogoza delov objekta. Gre namreč za najmlajšo prazgodovinsko radiokarbonsko datacijo na tem najdišču, ki sodi že v mlajše- Nekoliko privzdignjen teren, ki se dviguje nad poplavno halštatsko obdobje (516–392 cal BC (2σ-95,4 %)), pri tem pa ravnico na jugu in predstavlja osrednji del raziskanega dela najdb, ki bi jih tako opredelili, na najdišču nismo prepoznali. arheološkega najdišča Rogoza, je bil glede na raziskave V kvadrantih 1517 in 1540 je bila dvojna jama SE 571, SE 571a, bronastodobnega gradiva poseljen vsaj dvakrat. Ker so bile od katerih sta bila v slednji ob neznačilnih odlomkih kerami-najdbe iz zgodnje bronaste dobe obravnavane v posebnem ke tudi takšna, ki že imata značilnosti starejše železne dobe poglavju,104 poskušamo na tem mestu strniti spoznanja, ki (G1187, G1188). Istočasen okrašen odlomek ostenja poso-jih razkrivajo poznobronastodobne najdbe. de (G1160) je bil tudi v jami SE 575 v kvadrantu 1528a, dru- Med kopico jam za sohe in jam drugih namembnosti smo ge najdbe iz iste jame pa se pojavljajo v širšem časovnem izluščili tlorise 33 stavbnih objektov. Domnevamo, da je bila obdobju mlajše pozne bronaste in starejše železne dobe. večina stavb grajenih na splošno razširjen način z v jamah Le ena najdba, ki jo datiramo v halštatsko obdobje, je bila učvrščenimi navpičnimi stebri oziroma sohami. Za trdnost še v jami SE 1705 iz kvadranta 1601b. Ob njej je bilo še več konstrukcije so bile pogosto uporabljene kamnite zagozde. jam za sohe brez najdb. V skladu s »prehodnim« karakter- Po kosih prežganega stenskega ometa in odtisih zabitih ko- jem najdb je bila tudi radiokarbonska datacija oglja iz jame lov v vrstah jam za sohe lahko sklepamo, da je jedro sten SE 575 (811–776 cal BC (2σ-95,4 %)). oblikoval preplet iz vejevja z navpičnim ali vodoravnim vpe- Ognjišči 7 in 8 tjem, ki je bil nato zamazan z glino (sl. 85).105 Videz stavb- nega objekta 4 z le eno jamo za soho napeljuje k domnevi, Omeniti moramo še ognjišče 7 (SE 1291) z usločenim obo- da gre za enostavno streho na škarje, medtem ko lahko pri dom iz petih jam za sohe na južni strani, ki ga ni bilo mogo- objektih 27 in 33 domnevamo le neke vrste nadstrešek za če datirati. Podobno velja za ognjišče 8 (SE 1544), ki je bilo jamo in morebitni manipulativni prostor ob njej. V stavbah in odkrito v kvadrantih 1640–1641. ob njih so bile praviloma odkrite tudi druge jame neznanih Časovni razpon struktur na tem območju na eni strani namembnosti. označuje jama SE 1558, v kateri sta bila dva zgodnejbro- Večino objektov označujeta dve vrsti s po tremi oziroma nastodobna odlomka okrašene keramike (G1251–G1252), štirimi jamami za sohe, medtem ko so drugače zasnova-nadaljnja dva pa sta bila v plasti nad njo (G1248–G1249). ni objekti izjeme. Med pravokotnimi objekti sta zastopana To jamo je sekala kasnejša jama SE 1556, ki pa se je nahajala dva glavna velikostna razreda, prvi z objekti dimenzij pribl. v vrsti z nadaljnjimi tremi jamami sektorja LI. Iz ene izmed 5–6 × 3–4 m (npr. stavbni objekt 11) in drugi z objekti velikosti njih (SE 1546) je v celoti ohranjena skleda z uvihanim ustjem pribl. 7–8 × 3–6 m (npr. stavbni objekt 15), pri čemer večina G1250, katere čas uporabe obsega obdobji Ha A in Ha B. rogoških stavb sodi v prvega. Ugotovili smo tudi nekaj izsto-Vrsta jam se je nadaljevala vse do plitke jame s polnilom iz pajočih objektov. Tisti skoraj kvadratne oblike in z velikostjo večjih lomljencev (SE 1290) v kvadrantih 1586 in 1591. Po-stranic, manjšo od 3 m, kot so stavbni objekti 9, 14 in 18, so menljivo je, da se smer razporeditve jam domala popolno- pogosto označeni kot kašče. Dva ožja podolgovata objek- ma ujema s smerjo prej obravnavane poti SE 547. ta, katerih zahodna stranica kaže večjo odprtost, stavbna Zadnje obsežnejše ostaline, ki so bile odkrite v sektorjih LIII objekta 17 in 26, smo poskušali primerjati z objekti, znanimi in LIV, so štiri gomile iz starejše železne dobe, ki so z drugimi sočasnimi najdbami obravnavane v posebnem poglavju.102 103  Vodji raziskav, kolegu P. Masonu (ZVKDS CPA), se zahvaljujem za dodatne informacije o poteku poizkopavalnih raziskav. 104  Glej poglavje Zgodnja bronasta doba. 102  Glej poglavje Starejša železna doba. 105  Glej poglavje Prežgan stenski omet. 116 Rogoza, AAS 100, 2022 v tradicionalnem stavbarstvu, kjer so tako grajene pokrite Gospodarstva z večjim številom stavbnih objektov, pa tudi staje. Ob tem je bilo v naselju tudi nekaj različno oblikova-druge hiše, ki so stale posamezno, dajejo vtis, da so bile raz- nih manjših objektov, kot so na primer stavbni objekti 4, 27 porejene z ozirom na organizacijo naselbine. Ta je imela, kot in 33, ki so bili morda namenjeni zaščiti različnih vkopanih lahko razberemo iz tlorisa (sl. 32, 33), na vodotok vezano struktur, kot so shrambne jame in manipulativni prostori ob podolgovato ovalno obliko. V osrednjem delu se je raztezal njih. Težja je razlaga pravokotnih stavb večjih dimenzij. V večji prazen prostor. Podobno obliko z osrednjim prostorom razmislek je lahko, da je kar pet izmed objektov nižjega ve-so imela tudi nekoliko starejša naselja, kot sta Sodolek pri likostnega razreda povezanih z gruščnatimi plastmi bodisi Sv. Juriju ob Ščavnici in Pince (Pod Grunti) pri Lendavi. So-v njih bodisi pred njimi (stavbni objekti 7, 8, 22, 24, 25), kar rodno zasnovo razkriva tudi naselje kulture žarnih grobišč lahko morda povežemo z gospodarskimi dejavnostmi, ob Lovčičky na Moravskem. Slednje, ki ni v tolikšni meri vezano tem pa štirje od teh niso vključeni v osrednji del katerega na vodotok, je oblikovano krožno, v osrednjem delu pa je izmed opredeljenih gospodarstev. Prav tako stojita samo-ponovno prazen prostor (Kavur 2007, Fig. 2; Kavur 2018, 63; stojno dve od treh stavb (28, 31), ob katerih so ognjišča. Kerman 2018, 58; Říhovský 1982b, Abb. 16, 17). Blizu sta bili odkriti tudi kapljici bakra (G944a, G961a), ki Ob poskusu ugotavljanja prostorske dinamike je pomembna ju razumemo kot dokaza za metalurško-obrtne dejavnosti, predvsem natančnejša časovna opredelitev. Kot je mogoče čeprav delavnice za predelavo oziroma obdelavo kovin ni-razbrati iz primerjav keramičnega gradiva z bolj ali manj smo uspeli locirati. Ognjišče 5 ob objektu 31 je zanimivo tudi sočasnih vzhodnoslovenskih najdišč, pa tudi iz oblikovnih zaradi jam okoli njega, od katerih SE 1503 vsebuje veliko in kemičnih analiz kovinskih predmetov ter ne nazadnje ra- število različnih oblik posod, ki so v dobršni meri prežgane. diokarbonskih analiz, je najdišče doseglo vrhunec poselitve Najverjetneje gre za odpadno jamo, ob tem pa se zastavlja predvsem v času starejše (Ha A) in prehoda v mlajšo kulturo vprašanje, če lahko kontekst razlagamo kot lončarsko de- žarnih grobišč (Ha B). Zelo maloštevilne najdbe segajo še v lavnico, ki je ob peči imela tudi odpadno jamo, kamor so čas horizonta Oloris-Podsmreka, ki je datiran v čas pozne odlagali neposrečene izdelke. Ob tem je pomenljivo, da je srednje in zgodnje pozne bronaste dobe (Bd B2/C–Bd D). bilo v sklop gospodarstev vključeno le ognjišče 2 v kvadran- Ob tem pa je zanimivo, da so te najdbe osredotočene le na tu 1095, ki je obenem tudi edino ognjišče, ki je bilo odkrito v gospodarstva oziroma del naselja z najbolj gosto postavitvi-osrednjem delu naselbine, vsa druga so odmaknjena bodisi jo stavb, ki so razporejene okoli osrednjega prostora, med-v južno bodisi v severno obrobje.106 tem ko v objektih in strukturah severneje od objekta 28 ozi- Vsako izmed gospodarstev vključuje najmanj eno večjo roma sektorja XXXIX ni bilo gradiva, ki bi se pojavljalo pred stavbo, razvrstitev objektov v prostoru pa ne sledi skupni stopnjo Ha A. Ob tem velja dodati, da le v delu najgostejše oziroma prevladujoči orientaciji, temveč je logika njihove poselitve zasledimo stavbe, pri katerih lahko predvidevamo postavitve drugačna. Pogosto so postavljeni tako, da je med obsežnejša popravila oziroma celo več faz gradnje na istem več objekti nastal osrednji »dvoriščni« prostor. Na manjšem mestu. Torej lahko predvidevamo, da je bil ob ustanovitvi prostoru je ob tem združenih več objektov, za katere lahko naselbine, v začetku Ha A, najprej poseljen prostor, ki je tudi glede na razlike v obliki in velikosti predpostavljamo različ- kasneje obdržal osrednjo mesto v naselbini. no namembnost. Podobno so opazili tudi na najdišču Dra- Poselitev severnega območja, ki ob nekaj stavbah vključuje gomelj, kjer so bila gospodarstva razporejena nekoliko bolj tudi pot, več ognjišč in veliko stajo, je verjetno sledila neko-vsaksebi (Turk 2003, 111–112, Fig. 3). liko kasneje, ko je naselbina že nekaj časa živela. Tlakovanje Tako ob samostojnih objekti kot tistih v gospodarstvih več- poti, ki je vplivala na usmeritev struktur ob njej, in izgradnja krat zasledimo daljše (usločene) linije jam za sohe oziroma večje staje oziroma staj za morebitno (skupno) živino, sta kole, ki napeljujejo na razmislek o obstoju ograd. Te so bo-dejavnosti, ki sta vključevali trud celotne skupnosti naselbine disi omejevale prostore, pripadajoče posameznim stavbam in ne le enega gospodarstva. Takšna skupna dejavnost bodi-oziroma gospodarstvom, nekatere pa so omejevale samo- si v religiozne bodisi v gospodarsko-preskrbovalne namene stojna območja, kot na primer največja, ki je ležala v se- je za življenje in obstoj v skupnostih nujna (glej npr. Roberts vernem delu naselbine (sek. XLI–XLIV). Njihova uporaba kot 1996, 15–16). staje za živino je v tem trenutku zgolj hipoteza. 106  Ob tem se moramo zavedati, da to najverjetneje niso bila vsa ognjišča, ki so bila v naselju v uporabi. Manjša in nevkopana se zara-di uničenja hodnih površin niso ohranila. Rogoza, AAS 100, 2022 117 6.5 Mesto Rogoza v pozni presegajočimi ročaji (Skd4b–d).107 Tem je najti primerjave v bronasti dobi sočasnih naselbinah Podravja in Pomurja, tako v Ha A kot zgodnjem Ha B. Med oblikami, ki jih najdišče Rogoza deli le Primerjalni analizi keramičnih in kovinskih najdb ter različne s po eno od sosednjih naselbin, izstopa Pobrežje, presene-analize dopuščajo, da iz kopice pridobljenih podatkov iz- tljivo pa je tudi število sorodnih elementov z Brinjevo goro. luščimo bistvene in s tem poznobronastodobno naselbino Nekaj takšnih izstopajočih povezav lahko zasledimo prav na Rogoza postavimo v kronološki kontekst. vsaki izmed primerjanih naselbin. Najstarejšim najdbam, ki jih povezujemo z začetkom pose- Za čas starejše žarnogrobiščne kulture lahko navedemo tudi litve žarnogrobiščne naselbine z najdišča Rogoza, najdemo najbolj nedvomne primerjave iz sosednjih dežel. Amfori tipa najboljše primerjave v najdiščih horizonta Oloris-Podsmre-A2 (sl. 71) so sorodne posode, okrašene s poševnimi kane- ka, a so redke ter jih v najdiščih Ha A/Ha B ne srečujemo lurami, značilne za starejšežarnogrobiščno obdobje, natanč- več. Naj na tem mestu torej še enkrat izpostavimo sklede neje za razvito stopnjo Baierdorf-Lednice oziroma Ha A1. z izvihanim ustjem So2, predvsem tiste s »T« oblikovanim Njej ob bok lahko postavimo tudi skledi Sv3d in Sv3e (sl. 66) ustjem, visoke sklede Sv1b, skodele Sk1a, skodelice Skd3a ter poševno kaneliran ročaj (R2j) (sl. 81), ki bi lahko pripa-in dna skodel na nogah D5b. Medtem ko večini ustreznih dal posodi tipa »Säulchenschüssel«. Enak ročaj je bil odkrit analogij v sosednjih pokrajinah nismo zasledili, pa imajo tudi na naselbini Kalnik pri Križevcih v hrvaškem Zagorju, kjer skodele na nogah najboljše primerjave na najdiščih virovi-ga uvrščajo v drugi in tretji horizont žarnogrobiščne kulture tiške skupine v spodnjem toku Drave, kjer so značilne do po Vinski Gasparini. Kalnik povezujejo z najdiščem Rogoza konca omenjene skupine oziroma prehoda iz Bd D v Ha tudi vodoravno fasetirane sklede z uvihanimi ustji (Lochner A1 (Vinski Gasparini 1973, t. 8: 5, 9: 6; Pavišić 1992, t. 5: 7). 1994, 198–199, Abb. 106; Vrdoljak 1994, t. 36: 4). Tudi te imajo Približno sočasno se začnejo pojavljati tudi posode, lonci in vzporednice na zahodnem Madžarskem, v kontekstih, kjer se amfore z močno izvihanimi fasetiranimi ustji. Zasledimo jih pojavljajo elementi baierdorfsko-velatiškega repertoarja ozi-v skupinah oziroma stopnjah Virovitica in Zagreb (stopnja I roma Ha A1, ter v sočasni Čaka kulturi na Slovaškem (Paulik in II po Vinski Gasparini) na severnem Hrvaškem, Baierdorf– 1963, Obr. 10: 1, 29: 2, 30: 8; Patek 1968, 102, t. 6: 28, 29; Hor- Velatice in Čaka v vzhodni Avstriji, na zahodnem Madžar- váth 1994, t. 29–32; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 190–193, skem ter jugozahodnem Slovaškem (Paulik 1962, Abb. 14: 1; t. 29–31). Nekoliko mlajše so amfore variant A3a, A3b in A3c Kemenczei 1975, Abb. 2: 1, 2, 4; Lochner 1986a, t. 3: 1; Loch- (sl. 71), ki sodijo med najstarejše posode na grobiščih mlajše- ner 1994, Abb. 106). Takšne so značilne tudi za vrsto plasti z žarnogrobiščne kulture tako v Sloveniji kot širšem jugovzho-naselbine na Brinjevi gori, katerih gradivo uporabljamo kot dnoalpskem in panonskem prostoru, datirane pa so bodisi v orientacijo za datacijo regionalnih primerjav predvsem iz Ha A bodisi na prehod Ha A/Ha B (Patek 1968, 97–99, t. 5: časa Ha A. Podobno kot omenjena ustja je tudi velika večina 1–5, 19; Lochner 1994, Abb. 108, 112). Enako časovno in pro-rogoških posod, ki jih po eni strani zasledimo v naseljih iz storsko so opredeljeni tudi lonci tipov L7b, L8c in L9 (sl. 73) pozne srednje bronaste dobe in zgodnje kulture žarnih gro- (Patek 1968, 90, t. 3: 7, 48: 24, 103: 1; Kalicz-Schreiber 1991a, bišč, kasneje prisotna tudi v kontekstih starejše, nekatere pa t. 22: 5; Lochner 1994, Abb. 108: Grab 10; Pare 1998, 400–401; celo mlajšežarnogrobiščne kulture. Takšno sliko posredujejo Tiefengraber 2005, 127, t. 23: 5). sklede z enostransko odebeljenimi ustji, ki smo jih opredelili Prav tako v čas Ha A in začetka Ha B smo uvrstili kovinsko kot varianto So2, sklede z izvihanim ustjem tipov So1d, So3 gradivo z Rogoze. Največji pomen smo pripisali planokon-in So5a, visoke sklede Sv1a ter različni lonci (L1, L2, L4a, L6a). veksni bakreni pogači, ki pa kot polizdelek očitno časovno Sočasno ali pa z manjšim časovnim zamikom se pojavijo sovpada s končnimi izdelki, kar so pokazale tudi kemijske tudi oblike posod, ki nimajo povezav s horizontom Olo-analize bakrenih in bronastih vzorcev z vsebnostjo zlitin, ris-Podsmreka. Njihove datacije naslanjamo predvsem na značilnih tako za Ha A kot Ha B. najdbe iz zgodnjih plasti na Brinjevi gori, prvega horizonta Primerjave iz časa Ha B, ki dejansko predstavljajo novosti, Gornje Radgone in dobro datiranih kontekstov z Dolgih Njiv smo našli predvsem na ozko regionalnem območju ruške pri Šikolah. Treba je omeniti pojav ovalnih loncev z moč- neje izvihanim ustjem (L4b), pestro paleto različno obliko- vanih, pogosto s poševnimi kanelurami okrašenih skled z 107  Sklede z uvihanimi ustji variante Sz3b se v nekoliko globlji izvedbi uvihanim ustjem (Sz3b) in visokih skled (Sv3b), ter posod s pojavijo tudi v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1988−1989, t. 4: 16,21, 15: 27). A nobena izmed njih ne prihaja iz zaključenega konteksta, prav tako pa to niso edine najdbe, ki jih je mogoče časovno datirati v Ha A, na kar je opozoril tudi Dular (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 173–174). 118 Rogoza, AAS 100, 2022 žarnogrobiščne skupine, za katero je že H. Müller Karpe ugotovil, da ima z geografsko lego pogojen samosvoj karakter, ki jo ločuje od drugih sosednjih skupin108 (Müller Kar- pe 1959, 115–116). Ob njej lastnih okrasih, ki smo jih ugotovili na različnih odlomkih posod, je treba omeniti predvsem vrč, amfori variant A1b in A1c, lonce tipa L5, polkroglaste skle- de Sz2a, skodelice tipov Skd1a, Skd2a in Skd4a ter skode- le Sk2a in Sk3 ter ne nazadnje tudi kolenčaste ročaje (R4) (sl. 67, 68, 72, 81). Število različnih oblik teh posod je sicer veliko, a gre v večji meri le za posamezne primerke, ki ne izstopajo iz okvirja zgodnjega Ha B. Najdbe torej narekujejo, da ustanovitev rogoške naselbine datiramo v čas prehoda Bd D/Ha A, njeno opustitev pa v mlajšežarnogrobiščno stopnjo Ha B1. Takšen relativno kro- nološki razpon glede na trenutne absolutne datacije v sre- dnji Evropi pomeni trajanje poselitve od približno 1200 pr. n. š. do približno 950 pr. n. š.109 Podobne rezultate prinašajo tudi radiokarbonske datacije z Rogoze, od katerih jih 17 sodi v ta časovni razpon (sl. 90). Najstarejši datum iz zaključenega konteksta (SE 731) tako začrtuje zgornjo mejo 1285–1112 cal. BC (2σ-95,0 %), naj- mlajši (SE 557) pa spodnjo 1074–909 cal BC (2σ-95,4 %). Ta razmeroma širok razpon skoraj štirih stoletij gre jemati zgolj okvirno, saj poselitev brez dvoma ni trajala tako dolgo. Ob razmisleku o trajanju naselbine je mogoče uporabiti modelirane datacije, ki so seveda prilagojene našim izhodi- ščem, da gre za eno fazo poselitve. Tako pridobljen spreme- njen razpon (sl. 90: levo) je mnogo krajši in se ob tem ujema z ugotovitvami, ki izhajajo iz obdelave odkritega gradiva. Slika časovnega razpona trajanja naselbine se ne spremeni občutno niti, če predvidimo dvofazni razvoj naselbine, kot je delno izhajalo iz najdb, torej iz njenega osrednjega dela proti jugu in predvsem severu, od koder izhajajo tudi naj- mlajše datacije (sl. 90: desno). 108  Njegove ugotovitve pa povzema tudi E. Patek 1968, 51−52. 109  Absolutne datacije so povzete po objavah Sperber 1987; Sperber 2003, op. 19; Pare 1998, 294−299; Gleirscher 2006. Nekoliko slabše sta absolutno časovno datirana prehoda Bd C/Bd D in Bd D/Ha A1, pri katerih je glede na razhajanja med njihovimi datacijami (Sperber 1987; Schopper 1996; Mäder, Sormaz 2000) mogoče pričakovati še določene spremembe. Rogoza, AAS 100, 2022 119 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) Sequence Sequence Start 1 Boundary Start 1 Boundary 1 Phase 1 Phase KIA37296, SE 731 R_Date(2975,25) KIA37296, SE 731 R_Date(2975,25) KIA37293, SE 554 R_Date(2950,20) KIA37293, SE 554 R_Date(2950,20) KIA37307, SE 1338 R_Date(2930,25) KIA37307, SE 1338 R_Date(2930,25) DeA24346, SE 933 R_Date(2921,24) DeA24346, SE 933 R_Date(2921,24) KIA37297, SE 933 R_Date(2900,25) KIA37297, SE 933 R_Date(2900,25) KIA37294, SE 610 R_Date(2915,30) KIA37294, SE 610 R_Date(2915,30) KIA37298, SE 1100 R_Date(2910,30) KIA37298, SE 1100 R_Date(2910,30) KIA37295, SE 727 R_Date(2905,25) KIA37295, SE 727 R_Date(2905,25) KIA37291, SE 370 R_Date(2895,30) KIA37291, SE 370 R_Date(2895,30) KIA37288, SE 208 R_Date(2890,25) KIA37288, SE 208 R_Date(2890,25) DeA24366, SE 948 R_Date(2882,23) DeA24366, SE 948 R_Date(2882,23) KIA37305, SE 1511 R_Date(2875,25) KIA37305, SE 1511 R_Date(2875,25) KIA37290, SE 006 R_Date(2865,25) KIA37290, SE 006 R_Date(2865,25) DeA24368, SE 1246b R_Date(2857,23) Transition 1/2 Boundary DeA24346, SE 226 R_Date(2844,24) 2 Phase DeA24367, SE 1103 R_Date(2823,23) DeA24368, SE 1246b R_Date(2857,23) DeA24365, SE 557 R_Date(2823,24) DeA24346, SE 226 R_Date(2844,24) End 1 Boundary DeA24367, SE 1103 R_Date(2823,23) DeA24365, SE 557 R_Date(2823,24) 1600 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 Modelled date (BC) End 2 Boundary 1600 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 Modelled date (BC) 90 Radiokarbonske datacije naselbinskih ostalin iz pozne bronaste dobe, modelirane kot ena (levo) ali potencialno dve (desno) fazi poselitve (po Teržan, Črešnar 2021, sl. 3). 120 Rogoza, AAS 100, 2022 7Starejša železna doba Območje najdišča Rogoza je bilo v rabi tudi v času sta- le tiste iz starejših dveh, kjer se pojavlja tudi kot samostojen rejšega halštatskega obdobja. Kot starejšeželeznodobne okras (Pirkmajer 1983, t. 7: 14, 9: 9–10; Teržan 1990, t. 10: lahko že ob bežnem pogledu na tloris najdišča z veliko 5, 13, t. 39: 14–16, t. 40: 1–11). V poštelskem horizontu II se verjetnostjo opredelimo štiri krožne strukture, ostanke pojavlja na posodah s stožčastimi vratovi, ki so pod ustjem grobnih gomil, ki se nahajajo v severnem delu izkopne-pogosto okrašeni z vodoravnimi kanelurami. Takšne značil- ga polja (sl. 91). Vse so močno uničene, tako da obstoj nosti razkrivata tudi dva odlomka, odkrita v rogoški gomili ene dokazujemo le z obodnim jarkom (SE 243 – gomila 2 (G1263, G1264). Ob bradavicah lahko v tem časovnem 4), druge tri (SE 241 – gomila 1 in SE 236 – gomila 2, obdobju, pa tudi kasneje, rame in trebuh posod krasijo raz-SE 242 – gomila 3) pa imajo razen jarka ohranjen vko- lično oblikovane kanelure, ki pogosto sestavljajo pasove, ti pan centralni grob in/ali gramozno nasutje kot ostanek pa oblikujejo trikotnike, polkroge ali spirale (G524, G815, plašča gomile. V njih so bile odkrite keramične najdbe, ki G1160, G1187, G1265). Slednje je prav tako mogoče opa-so v prvih dveh gomilah z vkopanima centralnima gro- ziti v najmlajšem rifniškem naselbinskem horizontu (III), ki je bovoma dobro ohranjene. Nasprotno so bronaste najd- delno sočasen s horizontoma Poštela II in III (Pirkmajer 1983, be močno poškodovane in fragmentirane, saj so bile kot t. 26: 5, t. 27: 2; Teržan 1990, 10: 13, 11: 4–6, 14: 5, 6, 15: 25, del noše skupaj s preminulim sežgane na grmadi. 40: 1–11, 41: 4). Najnovejše najdbe sorodno okrašenih posod Sočasne najdbe so bile odkrite tudi v več premešanih pla- so bile izkopane na grobišču Nova Tabla pri Murski Soboti steh in drugih kontekstih. (Guštin 2003, sl. 3: 7; Guštin et al. 2017, npr. G1767, G1325, G1431, G1571). Datacijo v halštatsko obdobje potrjujejo tudi radiokarbonske datacije oglja in sežganih človeških kosti.110 Ostaline in najdbe iz starejše Omeniti velja, da je bil v obodnem jarku gomile odkrit odlo- železne dobe mek dna posode (G1268). Gomila 1 (sl. 93) Gomila 2 (sl. 93) V grobu gomile 1 je bila kot žara uporabljena posoda z vi- V grobu gomile 2 je bil odkrit lonec z nizkim ramenom in sokim stožčastim vratom (G1265). Njena rame in prehod iz navpičnim zaobljenim ustjem (G1262). Ob njem so bili še ramena v vrat sta okrašena z bradavicami in koncentričnimi dve skledi na nogi z vodoravnimi kanelurami na zunanjem polkrožnimi kanelurami pod njimi. Ustje je dolgo lijakasto. delu uvihanega ustja (G1259, G1260), fragmentirana broV njej so bili ob žganini in človeških posmrtnih ostankih nasta igla s sedaj brezoblično glavico (G1261) in odlomka še predilno vretence (G1266) in fragmenta gladke brona-ustij s kaneliranim stožčastim oziroma pokončnim usloče- ste ovratnice okroglega preseka (G1267). Žara ima dobro nim vratom (G1263, G1264). Lonec predstavlja pri nas red-primerjavo v gomili Höchschusterwald 2 pri Kleinkleinu, ki ko obliko, ki kaže starejše poteze, kar bi lahko sklepali tudi je s štirimi fibulami različne provenience in bronastim kotli-po njegovem načinu izdelave, popolnoma jasna pa ni niti čem ena najbogatejših gomil na tem delu nekropole in sodi njegova stratigrafska lega. Njegove analogije so dokaj razv 2. stopnjo grobišča. Soroden in sočasen je tudi lonec iz pršene, saj so bile najstarejše odkrite na bronastodobnem groba 10 v Wildonu, oba pa lahko časovno vzporejamo z najdišču Šiman pri Gotovljah, podobne tipološke značilnosti II. horizontom Poštele oziroma Štajersko IIIa (Dobiat 1980, pa najdemo tudi med lončenino s Poštele ter med lonče-166–172, t. 2: 11; Teržan 1990, 128–129; Kramer 1996, 214, t. 8: nimi situlami, ki so pogoste v panonsko-vzhodnoalpskih 1). Poševno navzgor usmerjene stožčaste, pa tudi večkotne, bradavice na ramenu loncev (G771, G784) je najti v drugem horizontu naselbine na Rifniku ter v vseh starejšeželezno- 110  Eden od datiranih vzorcev oglja (KIA37311) glede na starost kaže, dobnih slojih višinske naselbine na Pošteli, a so primerljive da gre za infiltrirano najdbo, saj sovpada s poselitvijo v rimskem obdobju (235−362 cal AD, 2σ-95,4 %). Rogoza, AAS 100, 2022 121 1728 1729 1730 1731 173224 1733 1 1734 1735 1736 1737 1738 1738a 1738b 1738c 1727 1726 1725 1724 1723 1722 1721 172024 1719 2 1718 1717 1717a 1717b 1717c LIII 236 LIV 1706 1707 1708 1709 1710 1711 1712 1713 1714 1715 1716 1716a 1716b 1716c 243 1705a 1705 1704 1703 1702 1701 1700 1699 1697 1698 1696 1696a 1696b 1696c 1685 1686 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 1695b 1695c raziskano območje starejša železna doba (slika 92) 1684 1683 1682 1681 1680 1679 1678 1677 1676 1675 1674 1673 1673a 1673b 1673c kamen 1661 1662 1663 1664 1665 1666 1667 1668 1669 1670 1671 1672 1672a 1672b 1660 1659 1658 1657 1656 1655 1654 1653 1652 1651 1650 1649 1649a 1649b LII LI 1637 1636 1635 1634 1641 1642 1643 1644 1645 1646 1647 1648 1648a 1648b 1636 1635 1634 1633 1632 1631 1630 1629 1628 1627 1626 1625 1625a 1625b 1613 1614 1615 1616 1617 1618 1619 1620 1621 1622 1623 1624 1624a 1624b 1705 1612 1611 1610 1609 1608 1607 1606 1605 1604 1603 1602 1601 1601a 1601b 1589 1590 1691 1592 1593 1594 1595 1596 1597 1598 1599 1600 1600a 1600b 1588 1587 1586 1585 1584 1583 1582 1581 1580 1579 1578 1577 1577a 1577b XLIX L 1565 1566 1567 1568 1569 1570 1571 1572 1573 1574 1575 1576 1576a 1564 1563 1562 1561 1560 1559 1558 1557 1556 1555 1554 1553 1553a 1541 1542 1543 1544 1545 1546 1547 1548 1549 1550 1551 1552 1552a 15405711539 1538 1537 1536 1535 1534 1533 1532 1531 1530 1529 1529a 575 571a 585 1517 1518 1519 1520 1521 1522 1523 1524 1525 1526 1527 1526 1528a 580 573 1516 1515 1514 1513 1512 1511 1510 1509 1508 1507 1506 1505 1504 XLVIII 572 XLVII 1493 1494 1495 1496 1497 1498 1499 1500 1501 1502 1503 1504 1504a 1492 1491 1490 1489 1488 1487 1486 1485 1484 1483 1482 1481 1469 1470 1471 1472 1473 1474 1475 1476 1477 1478 1479 1480 1468 1467 1466 1465 1464 1463 1462 1461 1460 1459 1458 1459 1445 1444 1447 1448 1449 1450 1451 1452 1453 1454 1455 1456 1444 1443 1442 1441 1440 1439 1438 1437 1436 1435 1434 1433 XLV XLVI 1421 1422 1423 1424 1425 1426 1427 1428 1429 1430 1431 1432 1420 1419 1418 1417 1416 1415 1414 1413 1412 1411 1410 1409 1397 1398 1399 1400 1401 1402 1403 1404 1405 1406 1407 1408 1396 1395 1394 1393 1392 1391 1390 1389 1388 1387 1386 1385 Merilo 1 : 50 1373 1374 1375 1376 1377 1378 1379 1380 1381 1382 1383 1384 218 1372 1371 1370 1369 1368 1367 1366 1365 1364 1363 1362 1361Ognjišče XLIV XLIII 1311 1349 1350 1351 1352 1353 1354 1355 1356 1357 1358 1359 1360 1348 1347 1346 1345 1344 1343 1342 1341 1340 1339 1338 1337 1337a 1325 1326 1327 1328 1329 1330 1331 1332 1333 1334 1335 1336 1336a 1221 1220 1324a 1324 1323 1322 1321 1320 1319 1318 1317 1316 1315 1314 1313 1301a 1301 1302 1303 1304 1305 1306 1307 1308 1309 1310 1311 1312 1212 1213 1300a 1300 1299 1298 1297 1296 1295 1294 1293 1292 1291 1290 1289 XLI XLII 1277a 1277 1278 1279 1280 1281 1282 1283 1284 1285 1286 1287 1288 91 Ostaline iz starejše 1276a 1276 1275 1274 1273 1272 1271 1270 1269 1268 1267 1266 1265 železne dobe. Merilo 1 : 600. 1253a 1253 1254 1255 1256 1257 1258 1259 1260 1261 1262 1263 1264 1252a 1252 1251 1250 1249 1248 1247 1246 1245 1244 1243 1242 1241 122 XL XXXIX 1229a 1299 1230 1231 1232 1233 1234 1235 1236 1237 1238 1239 1240 1228a 1228 1227 1226 1225 1224 1223 1222 1221 1220 1219 1218 1217 1205a 1205 1206 1207 1208 1209 1210 1211 1212 1213 1214 1215 1216 raziskano območje 1731 1732 1733 4 3 7 1 5 3 7 1 1736 7 3 7 1 1 8 3 7 1738a starejša železna doba kamen 241 1724 1723 2 2 7 1 1 2 7 1 0 2 7 1 9 1 7 1 8 1 7 1 1717 1717a 236 LIV 1709 1710 1711 1712 1713 4 17 1 5 1 7 1 1716 1716a 242 LIII 243 3 0 7 1 2 0 7 1 0 7 1 1 0 0 7 1 9 9 6 1 8 9 6 1 7 9 6 1 1696 9 6 1 8 8 6 1 9 8 6 1 0 9 6 1 1691 1692 1693 1694 1695 1695a 92a Gomile iz starejše železne dobe. Merilo 1 : 200. 92b Zračni posnetek gomil, obdanih s krožnimi jarki. Rogoza, AAS 100, 2022 123 Gomila 11265 1267 1269 1268 Gomila 2 1263 1262 1261 1264 1260 1258 1259 1257 Gomila 3 Gomila 4 1277 1278 1279 93 Najdbe, odkrite v gomilah; merilo 1 : 2 (G1261, G1267 − oboje bron), merilo 1 : 4 (vse drugo − keramika). 124 Rogoza, AAS 100, 2022 kontekstih starejše železne dobe111 (Teržan 1990, 33: 9; Patek sl. 4: 3a, b). Nekoliko kasneje podobne sklede z navpičnimi 1993, Abb. 36; Nebelsick 1997, 69–77; Tomažič 2000, t. 19: vratovi srečamo tudi na Pošteli, kjer pa ima večina že ostro 4; Tomažič, Olić 2009, G156). Bolj oprijemljive podatke po-profiliran trup (Teržan 1990, t. 14: 4). Oblika je znana tudi nujajo sklede na nogah, ki se po primerjavah sodeč pojavijo med gradivom iz legenskih gomil, kjer se pojavi skupaj s v zaključku mlajše KŽG, kar dokazujejo najdbe na prvem skledo, okrašeno z že omenjenim okrasom vodoravnih ka-ruškem grobišču, odkrite pa so bile tudi na Legnu pri Slo- nelur pod ustjem (Strmčnik Gulič 1979, t. 8: 14). Na prostoru venj Gradcu ter v Benediktu v Slovenskih goricah. Pri sle- gomile je bilo odkrito tudi predilno vretence (G1278). dnjih gre najverjetneje, podobno kot pri rogoških skledah, za komplet, kar skupaj s keramično situlo spominja na ser- Gomila 4 (sl. 93) vise, kot jih poznamo na preostalem panonsko-vzhodno- Na območju gomile 4 je bil odkrit le neznačilen ročaj alpskem področju, na kar je opozorila že B. Teržan (Müller (G1279). Karpe 1959, 109: E2; Teržan 1990, 90, t. 70: 3, 4; Strmčnik Gulič 1979, t. 14: 6, 8). Prav tako je značilen njihov okras, Kot je bilo že večkrat poudarjeno, lahko tako način izdelo-vodoravne kanelure pod ustjem, ki ima primerjave v skledah vanja keramike kot njene oblike in ornamente, ki se pojavlja-z Legna, od katerih stoji ena na »S« profilirani nogi, na naj- jo v Podravju predvsem na začetku starejše železne dobe, dišču Poštela, kjer je bila skleda odkrita nad plastmi prvega zasledimo že v repertoarju ruške žarnogrobiščne skupine horizonta, ter v Ormožu, kjer v drugi stopnji naselbine na- (Teržan 1990, 35). Ker je razlikovanje pripadnosti določenih domesti enak tip okrasa, narejen s fasetami (Strmčnik Gulič plasti ali objektov na podlagi grobe lončenine torej skoraj 1979, t. 8: 13; Teržan 1990, 50: 24; Lamut 2001, 215, t. 13: 1). nemogoče, smo se odločili, da posebej opredelimo le lon- čenino, ki po tehnoloških značilnostih (sl. 94−98), obliki in Rekonstrukcija igle je težavna, a domnevamo lahko, da gre okrasu v tolikšni meri odstopa od žarnogrobiščne proizvo-za iglo s sploščeno kroglasto glavico. Te so poznane že v dnje, da jo lahko uvrstimo v starejšo železno dobo. pozni bronasti dobi, ki pa jo v posameznih primerih preži- vijo. To potrjuje tudi zgodnjehalštatski grob 2 iz gomile M v Gniebingu na avstrijskem Štajerskem, ki ga je P. Gleischer Zrnavost lončarske mase opredelil kot enega prvih halštatskih grobov na tem obmo- zelo fina 20 čju in ga datiral na prehod iz 9. v 8. st. pr. n. št.112 (Gleirscher fina 24 2006, 85–86; Kramer 1996, 209, Abb. 1: 3; Říhovský 1979, drobna 10 124–130). groba 2 Datacijo potrjujejo tudi radiokarbonske datacije oglja in se- 94 Razredi zrnavosti lončarske gline keramike iz starejše železne dobe. žganih človeških kosti.113 Obdelava površine Gomila 3 (sl. 93) Brisanje 19 brisanje - poliranje, brisanje 5 Na njenem območju je bila odkrita trebušasta skleda z bla- brisanje - poliranje 4 gim klekastim prehodom v skorajda navpičen usločen vrat, brisanje, poliranje 3 katere ustje je blago izvihano ter zaobljeno (G1277), v bli- poliranje, brisanje 6 žini pa je bila še ena podobna skleda (G1275). Poznamo jih poliranje 10 glajenje 7 iz Hajndla pri Ormožu, iz rifniške pete hiše, ki sodi v drugo brisanje, glajenje 1 fazo naselbine (Pirkmajer 1983, t. 8: 1; Magdič 2006, 27–28, površno glajenje 1 95 Razredi obdelave površine keramike iz starejše železne 111  Po besedah izkopavalke so z naknadnim izkopavanjem preseka dobe. čez gomilo ugotovili, da se je površina, ki so jo najprej opredelili kot dno gomile, nahajala pod površino, na katero so nasuli gomilo. Načini žganja Zato ne moremo izključiti, da bi kateri izmed odlomkov lončenine, oksidacija 6 odkritih v gomili, sodil še v bronasto dobo. redukcija 23 112  Glavica igle iz Gniebinga je po objavi sodeč nekoliko bolj bikonič- oksidacija/redukcija 19 ne oblike, po opisu avtorice pa naj bi šlo za čebulasto oblikovano nepop. oksidacija/redukcija 4 glavico. oksidacija/redukcija 3 prežgano 113  Datacije iz različnih laboratorijev in narejene na različnih materialih 1 se med seboj sicer nekoliko razlikujejo, a tukaj ni mesto za obširnejšo 96 Razredi načinov žganja keramike iz starejše železne razpravo o (morebitnih) razlogih za to. dobe. Rogoza, AAS 100, 2022 125 Razredi trdote Ob navedenih jamah moramo opozoriti tudi na ognjišči izredno trda 32 SE 218 in SE 1311, ki sta bili radiokarbonsko datirani (SE 218: zelo trda 23 796–747 cal BC (2σ-50,5 %), SE 1311: 851–794 cal BC (2σ- trda 1 70,3 %). Dataciji se delno prekrivata z datacijami oglja in 97 Razredi trdote keramike iz starejše železne dobe. sežganih kosti iz starejšeželeznodobnih gomil, a bi lahko bilo vsaj starejše (SE 1311) po uveljavljeni kronologiji tudi po- Način krašenja znožarnogrobiščno (Gleirscher 2006, sl. 1; Pare 1999, 299). kanelure 16 bradavica 9 Ker je datacija več kot stoletje mlajša od drugih naselbinskih žlebljenje 2 struktur, najdbe pa temu ne nasprotujejo, bi tudi ognjišče odtisi 1 SE 1311 lahko povezali z zgodnjehalštatskim grobiščem. rebro 1 Med okrasi na lončenini iz teh kontekstov naj omenimo še fasetiranje 2 fasetiranja - bradavica 2 navpično rebro na ramenu (G1202). To ima zgodnje pri- kanelure - bradavica 2 merjave z najdišča Rifnik, kjer sodi v drugo stopnjo naselbi- vrezovanje 1 ne, sočasno s Poštelo I, ter v grobu 3 na planem grobišču na Habakuku (Lepa ravna), kjer sta ob tako okrašenem loncu 98 Odstotni deleži načinov krašenja keramike iz starejše tudi dve z vrezi ornamentirani sklenjeni masivni bronasti za- železne dobe. pestnici. Kot kažejo najdbe iz naselbin na Pošteli in v Ormo- Tako opredeljene najdbe so bile raztresene po vsej severni žu, se okras razširi predvsem v obdobju Ha C, kar potrjujejo polovici izkopnega polja (sl. 99). Pripadajo tako najvišjima tudi grobovi iz kleinkleinskih nekropol (Dobiat 1980, t. 30: 2, plastema SE 1 in SE 2 kot tudi globljim plastem, ki pa kljub 40: 2; Pirkmajer 1983, t. 7: 15; Teržan 1990, 53, t. 14: 18, 15: temu še vsebujejo do neke mere mešano arheološko gra-18, 41: 7, 55: 3). divo (SE 3a, SE 600, SE 1237, SE 1303). Nekaj odlomkov to- vrstne lončenine je pripisanih tudi drugim arheološkim kon- Pri odlomkih uvihanih in izvihanih ustij ter ročajev gre za tekstom, tj. plastem, jamam in ognjiščem. Najjužnejši med oblike, ki se sicer že pojavljajo v pozni bronasti dobi, ven-njimi je bila plast nepravilne oblike SE 336, ki pa se je na- dar so iz celotnega keramičnega zbira izločene zaradi svojih hajala tik pod ornico. Gradivo, najdeno v njej, je večinoma tehnoloških značilnosti. mogoče pripisati pozni bronasti dobi, a so bili med njim tudi Kronološko je pomembna tudi čolničasta fibula (G787), ki ima odlomki novoveške lončenine. Najdbe ob in na s prodniki najboljši primerjavi z najdišč Placarovci pri Gorišnici in Rifnik, tlakovani poti SE 547 so večinoma poznobronastodobne, pri čemer je prva ohranjena v celoti, slednja pa kot rogoška železnodobni pa sta le izjemi (G1092, G1094). Nekoliko fragmentirana. V obeh primerih gre za najdbi brez ožjih najbolj zapletena je razlaga pri nekaterih drugih strukturah. diščnih podatkov, a je najdba z Rifnika vključena v širšo sliko V jami SE 575 je bilo ob nedvomno starejšeželeznodobnih rifniškega kompleksa in je časovno uvrščena v njegov III. ho-odlomkih (G1158, G1160) tudi več odlomkov, ki pa bi lahko rizont114 (Teržan 1990, 101–105, sl. 24: 5, t. 79: 15). sodili tako v mlajšežarnogrobiščno kot zgodnje halštasko obdobje. Da gre za jamo iz vsaj prehodnega obdobja kaže Tehnološka opredelitev keramičnih tudi radiokarbonska datacija oglja (811–776 cal BC (2σ-95,4 najdb iz starejše želzne dobe %)). Podobno velja tudi za jamo SE 1503, v kateri je verje- Keramika je v veliki meri narejena iz fine ali zelo fine lon- tno starejšehalštatski le en kos keramike (G990), vsi drugi čarske gline (sl. 94), kot vključka pa se pojavljata kremen in pa dopuščajo obe dataciji. Pri nadaljnjih treh jamah SE 571a, sljuda. Površina izdelkov je bila večinoma dobro glajena ali SE 919a in SE 1705 je ponovno potreben razmislek o njihovi polirana (sl. 95). Razlike med obdelavo notranje in zunanje potencialni železnodobni starosti, saj so natančneje krono-površine so opazne, pri čemer je večinoma slabše obdelana loško opredeljive le tovrstne najdbe (G735, G1187, G1188). notranjost. Ravno obratno je pri nekaterih skledah, kjer je Omeniti velja še jamo nepravilne ovalne oblike in stopni-bolje obdelana, polirana, notranjost (npr. G1259, G1260). V častega profila, ki jo je obdajalo osem manjših jam za kole nekaj primerih so na notranji ali zunanji površini ohranjeni (SE 585), ki se prav tako nahaja v severnem delu izkopnega sledovi črnega premaza (G1178). Glede na prelome pre-polja. Datirana je s pomočjo radiokarbonske analize oglja in vladuje keramika, žgana redukcijsko, pri čemer pa je lahko naj bi sodila celo v mlajše halštatsko obdobje (516–392 cal BC (2σ-95,4 %)). 114  Pri fibuli gre za tip okrasa, ki se pojavi le v teh treh primerih. Edina v celoti ohranjena je tista iz Placarovec (Jerin 2001, 59−60). 126 Rogoza, AAS 100, 2022 bilo na začetni stopnji žganje oksidacijsko (sl. 96). Da je bilo a sta po prvih analizah dve razmeroma jasno odstopali.117 žganje dovolj dolgotrajno, dokazuje analiza trdote kerami- Podobne datacije kot za gomile so analize pokazale tudi za ke, saj je domala vsa izredno ali zelo trda (sl. 97). eno od jam (SE 575) in obe ognjišči. Ob upoštevanju vseh Do te mere ohranjenih posod, da je možna natančnejša ti- omenjenih datacij, za katere predvidevamo, da predstavljajo pološka in kronološka uvrstitev, je šest, od tega dva lonca in eno fazo rabe prostora, in drugih ugotovitev o absolutni štiri sklede. Med drugimi odlomki, ki smo jih pripisali starejši kronologiji širšega območja (Črešnar 2014; Teržan, Črešnar železni dobi, je več kot polovica okrašenih. Načini in motivi 2014), lahko grobove v gomilah 1 in 2 z veliko verjetnostjo krašenja se ujemajo z doslej poznanim repertoarjem štajer-datiramo v prvo polovico ali sredino 8. stoletja pr. n. št. V ske starejšeželeznodobne ornamentike (sl. 98). ta čas ali nekoliko kasneje so radiokarbonsko datirani tudi jame in ognjišči, ki so najverjetneje ostanki dejavnosti, po- Opredelitev najdišča Rogoza in njeno vezanih s pokopavanjem oziroma obredji, ki so potekala v mesto v starejši železni dobi bližini gomil.118 Omeniti velja tudi lego jame SE 575 in ognji- šča SE 218 tik ob prodnati poti, ki južno od gomil poteka v Relativno kronološki odnosi med gomilami 2, 3 in 4 so jasni smeri JZ–SV. Ob njej so sicer predvsem ostanki konstrukcij že ob analizi njihovih stratigrafskih odnosov, saj se njihovi iz pozne bronaste dobe, a ne gre izključiti njene kasnejše obodni jarki sekajo (sl. 92). Najstarejša je potemtakem go-uporabe. mila 2, ki ji sledi gomila 3, medtem ko je gomila 4 najmlajša.115 Po radiokarbonski dataciji oglja iz tega okvira izstopa jama Težje je njihovo ločevanje na podlagi gradiva. Najstarejši SE 585, obdana z jamami za kole, ki jo pripisujemo objektu vtis dajeta gomili 1 in 2, saj obe ob keramiki, ki jo je delno 33. Njena datacija z veliko verjetnostjo kaže na mlajšehal- že mogoče datirati v horizont Poštela II, vsebujeta starinske štatsko obdobje, a te starosti ni mogoče pripisati nobenemu elemente, ki so trdno zasidrani v žarnogrobiščnem okolju. V prepoznanemu arheološkemu gradivu. gomili 2 dajejo takšen vtis igla in sklede na nogi, mlajši ele- ment pa predstavljajo vodoraven kaneliran okras na skledah Kljub slabi ohranjenosti in neizpovednosti človeških posmrter odlomka vodoravno kaneliranih vratov visokih posod.116 tnih ostankov glede spola pokojnikov lahko nanj sklepamo V gomili 1 je starinski element gladka bronasta ovratnica, a na podlagi najdb v treh gomilah.119 Gomila 2 je tako najverje žara že okrašena v maniri, ki se pojavi šele v Ha C. Da sta jetneje pripadala moškemu, saj je bila v njej bronasta igla, ki gomili 3 in 4 mlajši, smo že nakazali z njuno stratigrafsko je tako kot ovratnica in predilni vretenci v »ženskih« gomilah lego, kronološko mesto pa potrjuje trebušasta skleda z nav-1 in 3 spolno indikativni element. Eni izmed uničenih gomil pičnim, blago usločenim vratom, najdena na mestu gomile je najverjetneje mogoče pripisati tudi fragmentirano čolni-3, ki je prav tako novost obdobja Ha C. Gomila 4 je po strati- často fibulo. grafskih odnosih še kasnejša, a časovno nikakor ne odstopa Pomenljiva je tudi razporeditev gomil, saj je moška gomila občutno, saj nobena izmed starejšeželeznodobnih najdb, s premerom slabih 10 m največja, ženski gomili, s premeri raztresenih po različnih plasteh najdišča, za katere lahko do pribl. 5,5 m in 7 m, pa se nato nahajata približno SZ in JJV neke mere predvidevamo, da pripadajo uničenim gomilam, od nje. Gomila 1 sicer nima neposrednega stika z gomilo 2, ne izstopa iz repertoarja oblik stopenj Štajerska II in IIIa. ima pa proti njej usmerjeno prekinitev v obodnem jarku ozi- Kosi sežganih človeških kosti in oglja iz gomil 1 (SE 236) in 2 roma »vhod«.120 Gomile 2, 3 in 4 oblikujejo vrsto, usmerjeno (SE 241), oglje iz dveh jam (SE 575, SE 585) in ognjišč (SE 218, SE 1311) so bili radiokarbonsko datirani (sl. 118). Rezultati 117  Ena od datacij (KIA37311), kot že rečeno, kaže na poškodbo gomile niso povsem enoznačni, a kljub temu pomembno dopol-2 (SE 241) v času rimske poselitve tega območja. Pri obravnavanju njujejo sliko najdišča Rogoza v starejši železni dobi. Analize starejšeželeznodobne faze pa gre izpustiti tudi eno od datacij žgane kosti in oglja iz gomil so bile narejene v več laboratorijih, človeške kosti iz gomile 2 (SE 236, OxA-21484, 2785 ± 39 BP), saj je občutno prestara. 118  Jama SE 1311, ki je najbolj oddaljena od gomil, leži več kot 200 m 115  Stratigrafski odnosi med gomilami oziroma njihovimi obodnimi južneje. jarki med izkopavanji niso bili opaženi. Vsaka gomila je bila označe- 119  Glej: An osteological assessment of cremated remains from the Ear-na kot ena stratigrafska enota (SE 236, SE 241, SE 242 in SE 243), prav ly Iron Age burial mounds. tako pa so bili vsi obodni jarki označeni kot ena stratigrafska enota 120  Pomen tega dela gomile podkrepi najdba jam za sohe v eni izmed (SE 245). Revizija je bila možna na podlagi zračnega posnetka, ki je gomil iz najdišča Nova Tabla (Tiefengraber 2001, 87; Guštin et al. pojasnil odnose med različnimi strukturami. 2017, 90). Podobna vhodna območja so bila opažena tudi pri drugih 116  Nekoliko nejasen je status odlomkov kaneliranih vratov (G1263 tipih podobnih gomil, odkritih v Franzhausnu v Spodnji Avstriji, tako in G1264), saj med izkopavanji nista bila označena kot del polnila tistih s kamnitim prstanom kot drugih, ki jih obdaja pas jam za sohe groba, a sta kasneje v poročilu tako obravnavana. (Neugebauer 1997, Abb. 72). Rogoza, AAS 100, 2022 127 raziskano območje zgornje plasti 1–2 3–10 10 in več spodnje plasti 1–2 3–10 10 in več konteksti 1–2 3–10 10 in več neznani konteksti 1–2 3–10 10 in več 99 Razprostranjenost starejšeželeznodobnih najdb. Merilo 1 : 2500. 128 Rogoza, AAS 100, 2022 proti JJV, pri čemer se sekajo le njihovi obodni jarki. Gomila Ob gomilah, katerih opredelitev je torej jasna, je razlaga 4, s premerom pribl. 8 m, ima ob gomili 1 edina v jarku pre-drugih struktur, med katerimi sta tudi ognjišči, bolj zaplete- kinitev, ta pa je ponovno usmerjen proti jugojugovzhodu.121 na. Že zaradi enoznačnosti gradiva lahko govorimo o soča-Nakazuje se torej enoten načrt gradnje grobišča. snih strukturah, pri tem pa njihove namembnosti ne pozna- Pomen rogoških gomil je tudi širši, saj skupaj z nekaterimi mo. Glede na odkrite sledove na tem mestu najverjetneje ne drugimi v zadnjih desetletjih odkritimi gomilami na najdi-gre za ostanke naselbine, saj bi v takem primeru pričakovali ščih, kot so Srednjica pri Ptuju, Kotare Krogi in Nova Tabla občutno več značilnega gradiva. Upoštevajoč tudi gostoto pri Murski Soboti ter verjetno tudi Pri Muri pri Lendavi, obli-in razprostranjenost halštatskih struktur in najdb (sl. 99) je kuje sliko nižinske poselitve na območju vzhodne Slovenije bolj verjetno, da imamo v severnem delu izkopanega najdi-v starejši železni dobi, ki jo dopolnjujejo tudi naselbine, kot šča opraviti z grobiščnim kompleksom, ki so ga ob gomilah je bližnja pri Hotinji vasi (Guštin, Tiefengraber 2001; Tie-sestavljale še druge strukture. Te gre, če izpostavimo obe fengraber 2001; Guštin 2003; Lubšina Tušek 2008; Lubšina datirani ognjišči,122 povezovati z ritualnimi aktivnostmi, ki so Tušek, Kavur 2011; Kerman 2011; Šavel, Sankovič 2011; Ger-se odvijale na takšnih območjih, a jih z izkopavanji grobišč, bec 2014; Guštin et al. 2017). Najdišča se sicer razlikujejo po praviloma usmerjenimi v grobne strukture, tj. gomile, obi- številu in raznolikosti grobnih oblik, a rogoške gomile kljub čajno ne odkrijemo.123 delni uničenosti prinašajo pomembne podatke o njihovi zgradbi. Večina omenjenih gomil/grobov zaradi uničenosti ne ponuja mnogo podatkov o prvotnem videzu. Po del- no ohranjenih prodnatih plaščih gomil 2 in 3 z Rogoze pa lahko sklepamo, da gre tako pri krožnih jarkih z vkopanim grobom kot pri tistih brez vkopane grobne jame za gomile. Tako kot se po notranji strukturi razlikujejo na primer gomile na grobiščih pri Pivoli in na Habakuku, ki sodijo v poštelski poselitveni kompleks (Teržan 1990, 56–57, 316–338, sl. 12), lahko podobno raznolikost domnevamo tudi pri omenjenih nižinskih nekropolah. 122  Omeniti velja, da sta bližje gomilam kot ognjišče 3 (SE 1311) še ognjišči 7 (SE 1291) in 8 (SE 1544), ki pa z ničimer nista časovno opredeljeni, tako da sta morda del naselbine, prav tako pa ne moremo izključiti njune povezave s halštatskimi gomilami oziroma širšim gro- biščnim kompleksom. 121  Če bi sledili »sistemu«, bi imeli tudi gomili 2 in 3 prekinitev jarka na 123  Ritualen značaj smo na primer pripisali zgostitvama keramike in jugovzhodu oziroma jugojugovzhodu, kjer pa se jarki gomil sekajo, sežganih kosti ob južni skupini gomil na planoti Habakuk pod Pošte- tako da bi teoretično lahko prišlo tudi do njihovega uničenja ob po- lo, ki sta bili prepoznani z geofizikalnimi prospekcijami in potrjeni z stavitvi naslednje gomile. izkopom testnih sond (Črešnar, Vinazza 2019, 446). Rogoza, AAS 100, 2022 129 8Mlajša železna doba Število arheoloških najdb, ki jih lahko uvrstimo v čas datirani v srednje in pozno latensko obdobje (Lamut 2000b, mlajše železne dobe, je precej skromno, saj je takšnih npr. t. 109: 1, 116: 1, 124: 5, 310: 5, 327: 3, 369: 1; Strmčnik le 16 odlomkov lončenine in en kos steklene zapestni-Gulič 2001b, 121; Strmčnik Gulič 2003b). Sočasni sta tudi ni- ce. Prav vsi izvirajo iz premešanih plasti, od tega šest iz žinski naselbini Šmatevž in Trnava v Spodnji Savinjski dolini, najvišjih plasti SE 1 in SE 2, vse druge pa so bile odkrite v ki ju zaznamuje podobno gradivo (Bolta 1966, 377–378, 2: nižjih plasteh (SE 3a, SE 600, SE 999, SE 1303), v katerih 8; Novšak, Tica 1998; Novšak et al. 2006, 22–25, G23, 24, so bile ob bronastodobnih tudi najdbe iz mlajših arhe-50, 52, 54; Tica, Djurić 2007, G38). Sorodno gradivo je bilo oloških obdobij. Večji del najdb se pojavlja v severnem odkrito tudi na poznolatenskih višinskih naselbinah, kot so delu najdišča (sl. 101).124 Poštela, Meljski Hrib, Novine pri Šentilju, ne nazadnje tudi Keramično gradivo predstavljajo le odlomki grobe lončeni- Cvinger pri Stični in druga dolenjska višinska naselja126 (Pa- ne, od katerih štirje pripadajo loncem, narejenim iz grafitne hič 1966, t. 4: 9–10; Gabrovec 1994, t. 11: 10; Grahek 2016, lončarske gline, katerih uvihano ustje je na zunanji strani iz-129–132, sl. 41, 42 – primerjaj tipe loncev 35d, c, 36a, 37, 38, razito odebeljeno v obliki črke »P« (sl. 100). Delimo jih lahko 39, 40, 41; Teržan 1994, t. 6: 9, 14, 7: 11; Kavur 2001, sl. 8: 7). po oblikovanosti zaobljene odebelitve ustja, ki je asimetrič- Grafitna keramika se sicer pojavlja že v zgodnjelatenskem na oziroma ima največjo debelino v spodnjem delu (G912, obdobju, vendar gre v teh primerih predvsem za situlasto G64, G1216) ali simetrična (G62). oblikovane posode. V srednjelatenskem obdobju, predvsem v njegovi zaključni fazi (Lt C2), se uveljavi grafitna keramika s profiliranim ustjem in pogosto glavničastim okrasom ter postane del značilnega repertoarja vseh takratnih latenskih naselbin od južne Nemčije do Madžarske. Višek produkcije doseže v zgodnjem poznolatenskem obdobju, nato pa sle- di upad (Lt D2), a se njena uporaba ponekod kljub temu ob- drži tudi do zgodnjerimskega časa (Kappel 1969, 51–55, pril. 1, 2; Božič 1983, 88; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 27–28; Urban 1996; Artner 1998–1999, 247, 277: op. 633). 100 Najznačilnejši tipi ustij latenske keramike. Zadnji fragment ustja grafitne lončenine (G498) pripada loncu z navpičnim ali blago uvihanim ustjem, ki ni oziroma Gre za dele kuhinjskih loncev,125 ki so bili pogosto okrašeni z je le neznatno razširjeno. Lonci takšnih značilnosti so manj navpičnim, poševnim ali mrežastim glavničastim ornamen-pogosti kot zgoraj obravnavani, a so prav tako del vzhodne tom, a je ohranjenost rogoških fragmentov preskromna, da skupine grafitne keramike. Zanje je sicer značilna vodoravna bi to lahko preverili. kanelura, ki ločuje ustje od trupa posode, a je ta pogosto Odlomki odebeljenih ustij so mnogo pogostejši že v bližnji zelo plitka in zato na fragmentu, kot je dotični, lahko ne-Slivnici, kjer so bili odkriti naselbinski ostanki preliminarno zaznavna. Analogije lahko najdemo na najdišču Puch (Haberg) v Spodnji Avstriji, kjer je lonec s takšnim ustjem datiran 124  Vodotok je bil v času mlajše železne dobe že dodobra zapolnjen s v srednje latensko obdobje in je označen kot značilna oblika starejšimi sedimenti, a je povsem verjetno, da je še zmeraj tekel pod grafitnega posodja, ki ni okrašeno z glavničenjem (Kappel nekoliko višjo prodnato teraso. 1969, sl. 45: 4 (Puch, Haberg)). Temu tipu posodja pa lahko 125  Dodatek grafita najprej zmanjša poroznost keramike, ob tem pa morda celo več primerjav kot v neposredni okolici poiščemo poveča njeno toplotno prevodnost in odpornost na temperaturne spremembe. Zaradi omenjenih lastnosti je takšna lončenina izredno primerna za kuho, kar so pokazale tudi analize gradiva iz Manchin- 126  Podobno oblikovana so tudi ustja loncev na Starem gradu nad ga, kjer se prežgani organski ostanki pojavljajo predvsem na odlom- Podbočjem, kjer pa niso bili narejeni iz grafitne lončarske mase (Gu- kih takšnih posod (Kappel 1969, 47−49). štin, Cunja, Predovnik 1993, 10: 14, 11: 1−3). 130 Rogoza, AAS 100, 2022 raziskano območje zgornje plasti 1–2 3–10 10 in več spodnje plasti 1–2 3–10 10 in več konteksti 1–2 3–10 10 in več neznani konteksti 1–2 3–10 10 in več 101 Razprostranjenost latenskih najdb. Merilo 1 : 2500. Rogoza, AAS 100, 2022 131 na območju Skordiskov. V okolici Vinkovcev so lonci z blago Način krašenja je sicer redek, a zastopan že v sosednji Sliv-odebeljenimi oziroma neodebeljenimi ustji celo pogostejši nici, kjer je datiran v 1. in 2. stoletje, kombinacija vrst trikotni-kot tisti z močno profiliranimi ustji, njihov okras pa je večino- kov in pravokotnikov pa je bila odkrita v Hočah, kjer pripada ma spet izveden z navpičnim glavničenjem. Začetek njihove plasti, datirani v čas od 1. do 4. stoletja (Strmčnik Gulič 1996, uporabe sodi v srednjelatensko stopnjo Lt C1, pojavljajo pa 108, t. 8: 8; Koprivnik 2000, 28, npr. t. 271: 11, 274: 9, 275: 10, se tudi v starejšem poznolatenskem obdobju oziroma Lt D1127 11, 277: 13; 279: 5, 312: 7; Kramberger, Janežič, Novšak 2021, (Dizdar 2001, 81–88, npr. t. 1: 4, 12: 7, 22: 2, 3, 26: 2, 36: 1). G47, G118). V prvi stoletji datira tak okras tudi S. Pahič, ki je V obravnavanem keramičnem zbiru se na odlomku, nareje- tako okrašene posode odkril v prekmurskih antičnih gomi- nem iz lončarske gline brez primesi grafita (G1113), pojavi lah ter jim pripisal latenoiden karakter (Pahič 1960–1961, 111). tudi okras z navpičnimi vrezi. Podoben okras je bil na enaki Na naselbini Göttlersbrunn (Spodnja Avstrija) je bil podoben vrsti keramike najden tudi na najdiščih Slivnica, Poštela, Bri-fragment, okrašen z odtisi, odkrit v srednjelatenski plasti, njeva gora, Rifnik, Gradišča pri Krškem, Stari grad nad Pod- na Frauenbergu pri Lipnici pa so bili datirani v čas Lt D, pri bočjem, Cvinger pri Stični, v Kranju pa se pojavi tako na gro- čemer je njihova raba nakazana tudi v sledečem rimskem bišču pri vili Prah kot v naselbinskih plasteh ob farni cerkvi obdobju (Artner 1998–1999, t. 32: 413, 33: 428, 41: 527, 44: (Gabrovec 1966a, t. 31: 6; Gabrovec 1966b, 6: 12, 7: 14; Frey, 549, 54: 682; Karl, Prochaska 2005, t. 36: 194, 55–56). Prav Gabrovec 1969 sl. 1: 1, 6; Oman 1981, 58: 8; Teržan 1990, npr. tako v pozno latensko obdobje je datirana peščica tako 44: 12, 13; 51: 21; Bolta 1966, 378–381, 7. 3: 1; Guštin, Cunja, okrašenih odlomkov iz grafitne lončarske gline, najdenih v Predovnik 1993, 8: 11; Lamut 2000b, npr. t. 205: 8, 351: 10, 11). Manchingu in Straubingu na Bavarskem (Kappel 1969, sl. 30: Ta način krašenja se uveljavi skupaj s pojavom grafitne ke- 4, t. 34: 824a–826,832a–833). ramike s profiliranimi ustji v srednjelatenskem obdobju ter Med zanimivejše in kronološko občutljive najdbe prišteva-ostane v uporabi tudi v poznolatenskem obdobju (Artner mo odlomek steklene narebrene zapestnice modre barve 1998–1999, 240–251, t. 6: 72, 19: 250, 21: 283, 40: 510, 54: (G346). Gre za trorebrno zapestnico z izstopajočim sredin-679, 57: 706, 58: 716 (Frauenberg)). skim rebrom, ki po uveljavljenih tipoloških razdelitvah tovr- Podobno mesto ima tudi okras vrezov v obliki mreže (G918, stnih zapestnic sodi v skupino 6a po Haevernickovi oziroma G1115, G1118, G1189), ki krasi različne vrste loncev, tako ti-v serijo 11a po Gebhardu. Karta njihove razprostranjenosti ste iz lončarske gline brez grafita, katerim pripadajo vsi tukaj kaže razširjenost na severu alpskega loka, na vzhodnoalp-najdeni primeri, kot grafitne. Tak okras je tudi na lončenini iz skem prostoru, na Moravskem in Češkem ter ne nazadnje na srednje- do poznolatenskih naselbin Slivnice, Šmatevža ter jugovzhodnoalpskem in severozahodnobalkanskem pro-poznolatenskodobnih višinskih naselbin Poštele, Cvingerja storu. Gre za ozke srednjelatenske zapestnice, obravnavani pri Stični in Špičastega hriba nad Dolami pri Litiji (Frey, Ga-fragment pa zaradi svoje širine (1,2 cm) po Gebhardu sodi brovec 1969, 17, op. 11, sl. 3: 3; Teržan 1990, 44: 17; Lamut med mlajše primerke serije, ki se v večjem številu pojavijo v 2000b, npr. t. 98: 9, 100: 3, 4, 8, 129: 10, 265: 8, 299: 6; Dular, mlajši fazi srednjega latena (Lt C2). Enako oblikovane zape-Pavlin, Tecco Hvala 2003, t. 9: 20–21; Tica, Djurić 2007, 13, stnice so lahko obarvane tudi drugače, a se takšne izved-G1–3, G7–9, G55, G56, G135, G136). be pojavljajo predvsem kasneje (Haevernick 1960, 49–50, 75–94, 124–129, t. 21: map 8; Gebhard 1989, 13–15, 70–73, Nekaj odlomkov posod, ki niso narejene iz grafitne lončar- 123–127, 131–132, 197–199, t. 7–9; Venclova 1990, 118–120; ske gline, je bilo okrašenih z odtisi oziroma žigi, morda s ko- Karwowski 1998–1999, 217–218; Božič 1999, 195ss; Križ 2001, leščkom. V štirih primerih gre za bolj grobe oblike odtisov, 60–61; Dizdar 2006, 84–85). Fragment podobne zapestnice ki so narejeni na debelejših fragmentih lončenine, njihove je bil odkrit v bližnji Slivnici, poznani pa sta med drugimi tudi oblike pa so ovalne oziroma brezoblične (G1191, G840, z najdišč Bela Cerkev in Stari grad nad Podbočjem128 (Gu-G862, G1110). V enem primeru gre za odlomek tanjšega štin, Cunja, Predovnik 1993, 30, sl. 7: 16; Lamut 2000b, t. 1: 7; ostenja, narejenega iz fine lončarske gline (G848), okras pa Križ 2003, 97–98; Strmčnik Gulič 2003b). predstavljajo odtisi dveh vrst pravokotnikov in ene vrste tri- kotnikov med njima. 128  Dizdar (2006) je najdbe pripisal skupini 6b/2 po Haevernickovi, a je manj verjetno, da gre za neokrašene dele okrašenih zapestnic, 127  Podobnosti med srednjelatenskim gradivom Tavriskov in Skordis- verjetnejša pa je njihova pripadnost neokrašenim zapestnicam. Ob kov ni nobena novost, saj je te na mnogo obsežnejšem gradivu že tem pa tudi Haevernikova (1960, 118−121) opozarja, da lahko gre v bilo večkrat predstavljeno (npr. Guštin 1984, 339−343). teh primerih za okrašene zapestnice tipa 6b, predvsem 6b/1. 132 Rogoza, AAS 100, 2022 V primerjavi s številom drugih zapestnic so obravnavane relativno redke na območju južnega Posavja in Podravja, kjer so številnejše na primer okrašene zapestnice skupine 6b. Podobno je tudi na avstrijskem Štajerskem, občutno več pa jih poznamo iz vzhodne Avstrije, natančneje na severnem Gradiščanskem in v Spodnji Avstriji. Tukaj je prav skupina 6a najpogostejša, med njenimi variantami prav modre, ki so časovno umeščene predvsem v mlajši del stopnje Lt C1. V naslednji stopnji Lt C2 jih zamenjajo enako oblikovane za- pestnice, ki pa so narejene iz brezbarvnega stekla in ima- jo vstavljeno rumeno »folijo« (Karwowski 2004, 21, 46–47, 77–80, t. 8: 98–12: 159; Dizdar 2006, 82–83, 85). Ker gre pri izdelavi zapestnic za kompleksne postopke, se predvideva obstoj usposobljenih delavnic, ki so zalagale večja območja (Gebhard 1989, 142–167; Haevernick 1960, 4–33). Gre torej za predmete, ki v srednje- in poznolaten- skem obdobju dokazujejo trgovske stike s severnoalpskim območjem, kjer naj bi te obstajale (Dizdar 2006, 115–117). Predstavljenega gradiva za sedaj v sklopu srednje- in po- znolatenskega obdobja ni možno podrobneje opredeliti, saj gre za dolgotrajne oblike, ki se lahko pojavljajo še v zgo- dnjerimskem obdobju. Kljub temu pa gre začetek latenske naselbine v Rogozi, ki najverjetneje leži v neposredni bliži- ni izkopanega dela arheološkega najdišča, iskati ob koncu srednjelatenskega ali na začetku poznolatenskega obdobja oziroma Mokronog IIb ali IIIa po Božiču (Božič 1999, 197– 199, 210–211). Kljub temu pa je Rogoza še eno arheološko najdišče, odkrito v času izkopavanj na trasah slovenskega avtocestnega križa, ki dopolnjuje sliko poselitve nižin Po- dravja in Pomurja v mlajši železni dobi (Črešnar 2012). Rogoza, AAS 100, 2022 133 9Rimsko obdobje Maja Janežič Na najdišču Rogoza niso odkrili nobenih arheoloških 9.2 Lončenina struktur, ki bi jih lahko pripisali rimskemu obdobju. Vse najdbe iz tega časovnega obdobja so bile odkrite v pre- Med odkrito rimsko lončenino z Rogoze smo za nadaljnjo mešanih plasteh, in sicer v ornici in naplavinskih plasteh, obdelavo izločili izpovedne odlomke, ki jih je 61 (55 odlom-njihovo število pa je v primerjavi s prazgodovinskimi kov z izkopavanj in 6 s terenskih pregledov). Osnova klasi-precej nizko. fikacije je oblika predmeta (npr. lonec, skleda, pokrov itd). Znotraj oblike so opredeljeni po fabrikatih (fini in grobi). 9.1 Stekleni predmeti Vrstni red oblik predmetov iz keramičnega zbira z Rogoze je zasnovan po številčnosti znotraj najdišča: največ je loncev, Stekleni predmeti so med obravnavanim gradivom redko sledijo pokrovi, trinožniki, vrči, sklede, čaše in krožniki. Posa-zastopani. Odkrili so jih pri terenskem pregledu in pri izko- mezni odlomki, ki niso bili določljivi po obliki, so obravnava- pavanjih (G1340, G1380). ni na koncu tega poglavja v rubriki Ostalo. Dve stekleni jagodi po obliki sodita med melonaste jagode. Zaradi lončarske regionalne produkcije smo primerjave is-Ena je svetlo zelene, druga pa modrozelene barve (G1380). kali čim bližje obravnavanemu območju (npr. Petoviona in Najpogosteje se pojavljajo v različnih odtenkih turkizne Flavia Solva). barve. Med obravnavano rimsko lončenino ni nobena posoda Jagode, ki so pogosto obravnavane med steklenim gradi- ohranjena v celoti, vse so risarsko rekonstruirane. vom, niso izdelane iz stekla, ampak iz posebnega materiala, Makroskopska analiza rimske keramike ki je v arheološki literaturi opredeljen z različnimi pojmi: npr. fajansa, steklena pasta in kvarzitna keramika, kajti osnovna Makroskopsko analizo keramike smo naredili na svežih lo-sestavina tega materiala je kremenčev prah oziroma moka, mih pri vseh izločenih odlomkih posod. Pri opazovanju smo dobljena iz zdrobljenega ali mletega kremenčevega peska, uporabili lupo z desetkratno povečavo in prisotnost kalcita kosov kremena ali prodnikov. preverili z 10-odstotno raztopino žveplene kisline. Vključke v keramiki smo opisali in določili po kriterijih iz priročnika Izdelava predmetov iz te zmesi je tehnološko na meji med o keramiki v arheologiji (Orton, Tyers, Vince 1993, 133–135, proizvodnjo stekla in keramike. Kemijska reakcija sestavin 231–242). Trdota keramike je določena po Mohsovi lestvici in proces taljenja ustrezajo proizvodnji stekla, postopek (Orton, Tyers, Vince 1993, 138). hladnega oblikovanja zmesi in pečenja oziroma žganja za utrditev izdelka pa ustreza proizvodnji keramike. Surovina Poimenovanja in opisi uvoženih fabrikatov so povzeti po že za proizvodnjo je kremenčev pesek, pomešan z vodo in or-objavljenih študijah (Tomber, Dore 1998; Brulet, Vilvorder, ganskim vezivom, ki vsebuje sodo ali natron (Höpken 2003). Delage 2012). Najpogosteje se pojavljajo v drugi polovici 1. in v začetku 2. Ugotovili smo tri različne fabrikate, ki smo jih razvrstili v dve stoletja, pojavljajo pa se tudi kasneje (Riha 1990, 80). skupini. Ti sta pogojeni predvsem s funkcijo posode in fizič- nimi lastnosti fabrikata. Ni pa nujno, da ta delitev sovpada Stekleno prstanasto dno (G1340) svetlo zelene barve naj- z dejansko rabo predmeta v rimskem času. Dva od teh (F 2 verjetneje sodi med čaše. in F 3) sodita v skupino grobih fabrikatov, ki zajema posode, primarno namenjene kuhanju hrane. V skupini finih je fabri- kat F 1, posode iz tega fabrikata so bile primarno namenje- ne serviranju (npr. vrči, sklede), uživanju (npr. krožniki, čaše) in shranjevanju hrane (npr. lonci, vrči). 134 Rogoza, AAS 100, 2022 Fabrikati 5: 12, 6: 14; Tušek 1996, t. 8: 20, 30, 34) in niso ožje časovno opredeljeni. F 1: Fina kompaktna keramika svetlo rdeče in svetlo rjave barve. Najverjetneje oksidacijsko žgana. Vsebuje drobne Lonci G1342, G1362 in G1365 imajo izvihano ustje, ki je in srednje velike delce sljude in do 1 mm velike rdečerjave odebeljeno in zaobljeno oblikovano. Lonec G1365 ima še delce. Trdota je 3. Predmeti tega fabrikata so bili izdelani na nastavek za pokrov. hitrem vretenu. Makroskopsko je podobna petovionskemu Lonci G1339, G1384 in G1385 imajo izvihano ustje, ki je fabrikatu F 7 (Istenič 1999, 88). Na podlagi tega domneva-zaobljeno ali ravno odrezano (G1385). Vsi imajo nastavek mo, da so posode iz tega fabrikata najverjetneje izdelki pe- za pokrov. Takšni lonci so poznani s Petovione in niso ožje tovionskih delavnic. časovno opredeljeni (Mikl Curk, Tušek 1985, t. 5: 12). F 2: Struktura keramike je grobozrnata, vsebuje veliko del- Lonca G1363 in G1390 imata izvihano ustje. Pri loncu G1363 cev kremena, ki so veliki do 3 mm, ter precej drobne sljude. je elipsasto oblikovano, pri G1390 pa poševno zaobljeno. Prevladujeta svetlo rdeča in svetlo rjava barva, izjemoma se pojavljajo tudi temnejši odtenki. Na podlagi tega sklepamo, Lonec 1381 ima odrezano ustje in žlebove na ostenju. da so večinoma žgani oksidacijsko, lahko pa tudi redukcij- Med lonce sta dodeljena še dva odlomka ostenja (G1377, sko. Trdota je 3. Predmeti tega fabrikata so bili izdelani na G1394). Ostenje G1377 je okrašeno z metličenjem, ostenje hitrem vretenu. G1394 pa z odtisi nepravilnih pravokotnikov in kvadratov. F 3: Struktura keramike je bolj groba in porozna. Vsebu- Pokrovi je posamezne delce kremena, ki so veliki do 3 mm, drob- Med pokrove sodi 11 odlomkov (G1349, G1344, G1347, ce sljude in delce kalcita. Prevladujejo odtenki svetlo rjave G1350, G1359, G1360, G1361, G1367, G1373, G1382 in barve, na podlagi tega sklepamo, da so bile posode žgane G1388). Narejeni so iz F 1 in F 3. oksidacijsko. Trdota je med 2 in 3. Izdelane so bile na hitrem vretenu. Pokrov G1350 ima zaobljeno oblikovano ustje in je na oste- nju okrašen s kanelurami. Pokrov G1382 ima pa poševno Uvožena keramika – sigilatno posodje zaobljeno oblikovano ustje. Pokrov G1373 ima ustje ravno Med sigilatno posodje sta dodeljena samo dva odlomka odrezano. Pokrova G1359 in G1361 imata poševno odre- (G1376), ki nimata ohranjenega premaza. zano ustje. Pokrov G1359 je na ostenju okrašen s kanelura- mi. Pokrove z zaobljenim in poševno zaobljenim ustjem ter Skleda G1375 je oblike Lud. Td, najverjetneje prav tako iz ravno in poševno odrezanim ustjem najdemo v naselbin-delavnic Rheinzaberna. Te delavnice so delovale po letu 150 skih plasteh Petovione (Tušek 1996, t. 11: 7), grobiščih (Istenič do okoli 270, del proizvodnje pa še do konca 3. oziroma 2000, t. 27: 5, 34: 1, 143: 3; Jevremov 1985, t. 5: 16; Kujundžić začetka 4. stoletja (Delage 2012, 188). 1982, t. 3: 8; Tušek 2004, t. 1: 4), odlagališčih ob pečeh na Lokalna in regionalna keramika območju današnje Hajdine (Strmčnik Gulič 1993, t. 9: 13, 10: 1, 7) in vodnjakih na dvorišču obrtne četrti (Vomer Gojkovič Lonci 1993, t. 2: 6). Ožje časovno opredeljeni so samo v grobo- vih, in sicer od 1. do prve tretjine 2. stoletja (Istenič 2000, Med lonce je dodeljenih največ obravnavanih odlomkov, 145). Pojavljajo se tudi v naselbinskih plasteh Flavie Solve, in sicer 26 (G1337, G1338, G1339, G1341, G1342, G1343, ki so datirane od leta 278 in do sredine 4. stoletja ter od G1346, G1352, G1355, G1356, G1357, G1358, G1362, leta 351/355 do druge polovice 4. stoletja (Groh 1996, t. 37: G1363, G1365, G1366, G1372, G1374, G1379, G1381, K104, K105, 49: K222, 54: K278). G1384, G1385, G1390, G1394). Narejeni so iz fabrikatov F 2 in F 3. Kriteriji za primerjave so omejeni samo na obliko- Pokrova G1349 in G1360 imata odebeljeno oblikovano vanost ustja, zato se lahko celotna oblika posode razlikuje ustje. Oba sta okrašena s kaneluro oziroma s kanelurami. od navedene primerjave. Podobni so najdeni na območju nekdanje Flavie Solve v na- selbinskih plasteh, ki so datirane od leta 278 in do sredine Lonci G1338, G1343, G1346, G1355, G1357, G1358 in 4. stoletja ter od leta 351/355 do druge polovice 4. stoletja G1366 imajo izvihano ustje, ki je poševno odrezano obliko- (Groh 1996, t. 50: K233, 63: K356). van. Lonec G1366 ima še nastavek za pokrov. Lonce z izvi- hanim ustjem, ki je poševno odrezano oblikovano, najdemo Med pokrovi sta še dva gumbasta držaja (G1367, G1388). tudi na območju današnjega Ptuja (Mikl Curk, Tušek 1985, t. Rogoza, AAS 100, 2022 135 Pokrovi so pogosta najdba na najdiščih, predvsem v na- (Istenič 2000, 124). Podoben vrč najdemo še na območju selbinah. Njihove oblikovne spremembe skozi čas so obrtne četrti nekdanje Petovione in ni ožje časovno opre-zanemarljive. deljen (Jevremov 1985, t. 1: 4). Trinožniki Pri vrču G1393 je ohranjeno samo ostenje, ki je okrašeno z Med trinožnike je dodeljenih sedem odlomkov (G1353, odtisi trikotnikov. G1364, G1376, G1391, G1392). Vsi so narejeni iz fabrikata Sklede F 3. Med sklede so uvrščeni samo trije odlomki (G1370, G1371, Trinožniki ali skodele na treh nogah so stara italska oblika, G1378). Narejene so iz fabrikatov F 1, F 2 in F 3. ki so jo zgodnjerimske delavnice prevzele iz keltske kulture Skledi G1370 in G1378 sta kroglaste oblike. Ena ima pošev- (Vidrih Perko 2006, 93). Zasledimo jih povsod v Noriku in Pa- no odrezano ustje (G1370), druga pa odebljeno (G1378). noniji, kjer se je poleg lečaste oziroma kroglaste oblike zelo Slednja ima na ostenju kanelure. zgodaj razvila tudi bikonična oblika (Vidrih Perko 2006, 93). Skleda G1371 je konične oblike, s poševno odrezanim Trinožniki G1391 in G1392 so kroglaste oblike. Trinožnik ustjem. G1392 imajo izvihano ustje, ki je odebeljeno ter poševno odrezano. Čaše Trinožnik G1391 ima izvihano ustje, ki je zaobljeno obliko- Med čaše sta dodeljena samo dva odlomka (G1383, vano. Podoben je posodi K206 iz naselbinske plasti Flavie G1389). Čaša G1383 ima odebeljeno ustje in je iz fabrika-Solve, ki je datirana od leta 278 dalje do sredine 4. stoletja ta F 2. Nekateri avtorji takšne oblike posodja uvrščajo med (Groh 1996, t. 47: K206). vaze, ker po velikosti običajno presegajo čaše (Vidrih Perko 2006, 89). Običajno so ovalne oblike s cilindričnim vratom Trinožnik G1361 ima klekast prehod na ostenju (nem. Knick- in prstanastim dnom (Plesničar Gec 1977, 43). Pogosto se wand). Ustje je izvihano in poševno zaobljeno. pojavljajo med gradivom zgodnjih dolenjskih in emonskih Trinožniki G1353, G1364 in G1376 so lečaste oblike z uvi- najdišč (Vidrih Perko 2006, 89). hanim ustjem, ki je odebeljeno ter poševno zaobljeno. Tri- Čaša G1389 ima izvihano in zaobljeno ustje ter je iz fabri- nožnik G1353 ima še nastavek za pokrov. Stanko Pahič po- kata F 1. Premaz ni ohranjen. Čaša je slabo ohranjena, a dobne trinožnike uvršča v 1. in 2. stoletje (Pahič 1978, t. 12). najverjetneje gre za posnetek tako imenovanih recijskih čaš. Podobni trinožniki so znani iz Ilovice pri Vranskem, imajo Ime so dobile po provinci Reciji, kjer so jih izdelovali. Glede pa nekoliko drugače preoblikovana ustja (Vidrih Perko 2006, na oblikovanost okrasa so razdeljene na tri stile, ki so raz-K51, K207, K335). Datirani so od 1. do konca 3. stoletja (Vi- lično datirani (Miglbauer 1990, 16–18). Posnetki teh čas so drih Perko 2006, 95). dobro poznani iz Petovione, kjer so jih tudi izdelovali (Mikl Vsi trinožniki so na ostenju okrašeni s kanelurami. Curk, Strmčnik Gulič, Tušek 1984, 62–64; Istenič 1999, 134; Vrči Janežič, v tisku). V odpadu lončarske obrti z Doma upoko- jencev Ptuj so datirani v sredino 2. in 3. stoletje (Janežič, v Med vrče so dodeljeni pet odlomkov (G1368, G1386, tisku). G1387, G1393) ter eden odlomek ročaja (G1345). Narejeni so iz fabrikata F 1. Krožniki Odlomki obravnavanih vrčev nimajo ohranjenega ročaja, Med obravnavanim gradivom je samo en odlomek oprede-zato opredelitev med eno- ali dvoročajne vrče ni možna. ljen med krožnike (G1351). Narejen je iz fabrikata F 1. Pri nobenem od obravnavanih vrčev ni ohranjen izliv in tako Krožnike z ravnim dnom večkrat poimenujejo Soldatenteller tudi prisotnost tega ostaja nedorečena. in se pogosto pojavljajo v grobovih in civilnih naselbinah Vrč G1368 ima izvihano ustje, ki je zaobljeno oblikovano, z (Miglbauer 1990, 20). Krožniki z ravnim dnom lokalne proi-nosilcem za pokrov. zvodnje so bili pogosti že v 1. stoletju in jih zasledimo med gradivom še v 4. stoletju (Vidrih Perko 2006, 91). So pogosta Vrča G1386 in G1387 imata izvihano in odebeljeno ustje. najdba na vseh slovenskih rimskih najdiščih od 1. do konca Vrč G1386 je na ostenju okrašen s kaneluro. Vrča G1386 3. stoletja. Ponekod, npr. v Petovioni, so jih tudi izdelovali in G1387 sta podobna vrčem VE 11 iz petovionskih grobov, (Strmčnik Gulič 1993, t. 3; Janežič, v tisku). Pojavljajo se kot ki so datirani od 1. do 3. stoletja, morda še tudi v 4. stoletje 136 Rogoza, AAS 100, 2022 različni tipi: okrogli, konični ali s klekom na ostenju ter z Preostalo posodje je lokalne in regionalne proizvodnje. V uvihanim ali izvihanim ustjem, ki je različno preoblikovano. obravnavanem zbiru smo definirali tri fabrikate in za F 1 do- Ostalo mnevamo, da je enak fabrikatu F 7. Ta je na podlagi kemij- sko-mineraloških analiz definiran kot fabrikat petovionskih To poglavje predstavlja odlomke (G1348, G1354, G1369), lončarskih delavnic. Iz tega fabrikata je narejeno namizno ki jih zaradi slabe ohranjenosti nismo uvrstili med samo eno posodje, npr. vrči, čaše in krožnik. Iz ostalih dveh fabrikatov obliko posodja. Odlomka ostenja (G1348, G1354) sta lahko (F 2 in F 3) so večinoma lonci, trinožniki in pokrovi. Teh oblik uvrščena med čaše ali vrče. Narejena sta iz F 1. Najverje-je v obravnavanem zbiru največ. Zanimivo je, da so krožniki tneje sta imela premaz, ki ni ohranjen. Odlomek G1348 je in sklede, ki so običajno med najštevilčnejšimi oblikami po-okrašen z odtisi pokončnih pravokotnikov, odlomek G1354 sod v naselbinskih plasteh, redko zastopani – krožniki samo pa z nepravilnimi polmeseci. Oba motiva okrasa se pogosto z enim odlomkom in sklede s štirimi. pojavljata tako na čašah kot na vrčih. Na podlagi skromnih rimskih najdb in tega, da so bile od- Odlomek G1369 ima poševno odrezano ustje, ravne stene krite v zgornjih plasteh, sklepamo, da so prinesene iz bližnje in dva žlebova na ostenju. Lahko bi ga uvrstili med krožnike okolice, predvsem zaradi geoloških procesov in kmetijske ali sklede. obdelave. 9.3 Sklep Rimsko gradivo z Rogoze je maloštevilno, rimske struk- ture med raziskavami niso bile definirane, rimske najdbe pa so bile odkrite predvsem v vrhnjih plasteh, v ornici in v naplavinah. Gradivo je okvirno datirano od druge polovice 1. do konca 3. stoletja. Radiokarbonska datacija oglja iz SE 241 (gre sicer za prazgodovinsko gomilo 1, ki pa je bila kasneje poškodo- vana) z razponom od 235 do 362 (2σ-95,4 %) (sl. 146) dobro sovpada z datacijo rimskega gradiva na podlagi analogij. Med steklenimi predmeti so bili odkriti dve melonasti jagodi in dno posode. Poleg teh so odkrili še rimsko lončenino in gradiva iz drugih materialov, npr. kovine, ni bilo. Med uvoženo posodje sta dodeljena samo dva odlom- ka sigilatnih skled, ki sta najverjetneje izdelka delavnic iz Rheinzaberna. Rogoza, AAS 100, 2022 137 10Analize 10.1 An osteological and as there are no duplicate bone fragments, it is assumed assessment of cremated that the remains from each grave represent one individual. remains from the Early Iron Age at death Age burial mounds From the flotation samples and the two graves, there is only Jayne–Leigh Thomas one bone fragment from which a positive estimation of age could be established. This fragment is a root from a perma- Background and methods nent mandibular canine which was found in flotation 50A. The apex of the tooth is absent due to postmortem dama- In 1999, cremated remains were uncovered from the ge; however a minimum age of 11+ years was established Late Bronze/Early Iron Age site of Rogoza in Eastern Slo-based on the present development of the root. There were venia. The bones were removed from the site and stored also tooth fragments recovered from flotations 41A and until an osteological analysis could be performed. From 47A, but postmortem damage and high degrees of firing July 27–30th 2007, the cremated remains from Rogoza prohibited definite establishment of age ranges. It cannot were analyzed in the Archaeology Department at the be known whether the dental fragments recovered from University of Ljubljana. Bone fragments recovered from the flotation samples are from the same individual, multiple Rogoza included those from 24 flotation samples and persons, or which individual burial. From flotation V–8, there two individual graves (sl. 102). was a fragment of the lateral border of the scapula which The cremated remains from the individual graves were is adult–like in morphology; from this fragment it can be initially examined for any rocks, urn fragments, or organic assumed that the individual was an adult, but no further age materials; any materials other than bone fragments were range can be established. removed from the assemblage. Following the standard me- thods of cremation analysis (Brickley, McKinley 2004; McKin- Sex ley, Roberts 1993; McKinley 1994), the bones were placed There are no bone fragments from which a determination into sieves with 10 mm, 5 mm, and 2 mm mesh size. Bo-of sex could be obtained. nes from each size category were separated and weighed separately. Pathology Methods of ageing and sexing used by the author are ba- There are no pathologies present on any of the bone fra- sed on the osteological standards as established by Buik- gments recovered from Rogoza. stra and Ubelaker (1994), Steele and Bramblett (1998), Bass (1995), Byers (2002), and White and Folkens (2005). Cremation technology and burial Number of individuals practice The primary color of the cremated remains is white with As discussed in McKinley’s 1993 article regarding modern slight blue and grey coloration on the edges of some of cremation weights, the remains of an adult individual vary the fragments. This coloration is typical of remains expo-between 1000 grams and 2400 grams. In comparison, the sed to temperatures over 645°C for an extended period weights of the cremated remains from Rogoza are extre-of time. While variation in color of cremated remains may mely low and it seems clear that only a small amount of indicate uneven burning of the individual, the bones are the cremated skeletal remains were collected for burial. The predominantly white, indicating even burning at a constant small assemblage of bones may represent a token deposit temperature. 138 Rogoza, AAS 100, 2022 SE Sector/ Sample No. of Description Quadrant No. Frgm./Wt. (grams) 241 (urn) LIII / 1723 V-10 6 / 3,8 - white, calcined (6): 1 skull frgm., 4 long bone frgm., 1 unidentifiable frgm. 241 LIII / 1711 26A, 27A 41 / 2,2 - white, calcined (9): 2 skull frgm. - white, dark grey (32): 8 skull frgm., 3 long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing 241 LIII / 1723 18A, 31A, 437 / 37,6 - brown (162): 30 skull frgm.; 4 long bone frgm., longitudinal, transverse fracturing; 10 long 32A, 33A, bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing 34A, 40A, - brown, grey (95): 9 skull frgm., 5 long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing 41A, 42A, - brown, white (16): 2 skull frgm., 3 long bone frgm. 43A, 44A, Mound (Gomila) 1 45A - brown, grey-blue, black (3): 3 long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing - white, calcined (84): 3 skull frgm., 3 long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing – white, grey (8) - white, grey-blue (68): 8 skull frgm., 9 long bone frgm., 1 scapula frgm. - blue (1): adult tooth root 236 (urn) LIII / 1711 V-8 284 / 76,8 - white, calcined (9): skull frgm., 3 mm thickness - brown (1): adult scapula frgm. - grey, white, calcined (82): long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing - grey (191): unidentifiable frgm. 236A LIII / 1711 16A 27 / 1,3 - black (6), calcined (21); long bone fragment with longitudinal and transverse fracturing (1) 236 LIII / 1711 22A, 28A, 216 / 19,7 - white, calcined (166): 6 skull frgm., 2 long bone frgm., 3 long bone frgm., longitudinal, 29A, 30A, transverse fracturing, 11 long bone frgm., longitudinal, transverse, spiral fracturing, 4 adult 46A, 47A, teeth frgm. Mound (Gomila) 2 48A, 49A, - brown, white, calcined (31): 1 skull frgm., 5 long bone, longitudinal, transverse, spiral 50A fracturing - white, blue, calcined (19) - 1 permanent mandibular canine, root broken Total 26 1011 / 141,4 102 Results of the analysis of burned human remains recovered from the mounds 1 (SE 241) and 2 (SE 236). The remains from Rogoza have been subject to a high Summary degree of splintering, twisting, and cracking with longitudinal and transverse fracturing. There is separation of the The remains collected from Rogoza indicate burning at inner and outer tables in several cranial fragments due to constant high temperatures for an extended period of time. warping. This type of fracturing is typical of remains having Fracture patterns present indicate burning directly after de-been burned with flesh still attached. ath, with flesh still attached. The weight of bone fragments recovered from each grave indicates only a small portion of Furthermore, it can be assumed that the deceased were the individual having been collected for burial; the author placed on a cremation pyre made from selected wood ma-speculates that the deliberate selection of bone fragments terials. They were most likely dressed and adorned with their may have been intended as a token deposit which would jewelry, which was highly damaged due to exposure to high have been considered to be an adequate representation temperatures (G1261, G1273). The presence of wheat gra-of the deceased within the grave. The only fragment from ins within the samples from the grave in mound 1 (SE 241) which to establish age was a fragment of a permanent man-indicates the inclusion of food into the burning ritual.129 dibular canine; this tooth provides an age of at least 11 years. Although the cremation process may have ended, the ove- However, this dental fragment was recovered from flotation rall ritual procedure did not. As shown in the table (sl. 102) sample 50A, which is coming from the grave in mound 2. the majority of the cremated material was not placed within There is one scapula fragment from flotation V–8 from the the urn or the grave. 130 A question arises regarding whe-same context, which is adult–like in its morphology. Aside ther the specific bones included in the token deposits were from these fragments, there are no bones from which a intentionally selected or chosen unintentionally. more accurate determination of age could be established. There were no fragments from which to accurately assess sex and there were no obvious pathologies or signs of tra- 129  See chapter: Analiza rastlinskih ostankov in njihova interpretacija. uma from which to ascertain an idea of the cause of death 130  Similar results were derived from the material from Lepa ravna / Habakuk (Tomazo Ravnik 1990); from this site the cremations varied of any of the individuals. in weight from 11,4 grams to 194,3 grams. Rogoza, AAS 100, 2022 139 Kljub temu, da vzorec sam po sebi nikakor ni reprezenta-10.2 Analiza živalskih kostnih tiven, sta prevladujoč delež goveda in prisotnost drobnice ostankov pričakovani.Med vzorci iz poznobronastodobnega in sta- Matija Črešnar, Borut Toškan rejšeželeznodobnega naselja v Ormožu, ki je najbližje med najdišči z analiziranimi ostanki favne, namreč prevladujejo Na najdišču je bilo odkritega izjemno malo ohranjenega ži- prav najdbe goveda (63,8 %), ki mu sledijo domači prašič valskega kostnega gradiva, med katerim so bili za analizo (24,2 %) drobnica (5,3 %) in konj (3,0 %) (Bartosiewicz 1987; primerni le odlomek čeljustnice in ostanki zob. Bržkone gre Toškan, Dirjec 2010). Podobna razmerja so bila dokumenti-za posledico izgub v času po odložitvi arheoloških plasti, saj rana tudi pri analizi poznobronastodobnega gradiva z Gor-so zobje obstojnejši od kosti, ob tem pa so v fragmentarnem nje Radgone (Toškan, Dirjec 2010, sl. 6: točka 3). stanju tudi lažje določljivi. Izmed desetih analiziranih vzorcev (sl. 103) jih sedem pripada govedu ( Bos taurus), trije pa drob-Takšni odstotni deleži so najverjetneje pogojeni z geograf- nici ( Ovis aries oz iroma Capra hircus). Z izjemo enega so bili skimi danostmi, regionalno klimo, rastjem in seveda željami vsi odkriti v različnih polnilih struge potoka, ob katerem se je in zmožnostmi prebivalstva. Ob pogledu na širšo srednje-razprostiralo naselje. Vanj je kostno gradivo lahko zašlo kot evropsko območje je najbolje zastopana vrsta največkrat odpadek, ali pa je velika količina raznovrstnega gradiva, ki je prav govedo, na drugem mestu pa se praviloma izmenju-bilo izkopano v naplavinah v strugi, le odraz postedopizijski jeta domači prašič in drobnica. Pri tem naj bi bil prvi bolj procesov, ki so ga iz naselbinskih plasti prenesli v strugo. primeren za vlažnejše rečne doline in gozdne površine, predvsem ovce pa za sušnejša travnata, lahko tudi hribovi- tejša območja (Benecke 1998, 63ss; Bartosiewicz 1999, 314; Toškan, Dirjec 2010, 105). SE Sektor Kv. X Y Z Najdba Takson 530 XXVII 755 / / / Dens inf. (2 frgm.) Bos taurus 530 XXVIII 774 / / / M3 Ovis s. Capra 530 XXVIII 778 / / / Dens inf. (1 frgm.) Ovis s. Capra 527 XXVIII 799 / / / Dens inf. (1 frgm.) Bos taurus 530 XXVIII 801 / / / Dens (več frgm.) Ovis s. Capra 658 XXIX 827 / / / Dens inf. (1 frgm.) Bos taurus 658a XXIX 850 290 170 90 M1 /M2 Bos taurus 658a XXIX 851 245 100 90 Mandibula (frgm.) Bos taurus 658a XXIX 874 340 220 90 M1 /M2 Bos taurus 369b XXXIII 953a 43 282 110 M3 Bos taurus 103 Rezultati analize živalskih kostnih ostankov. 140 Rogoza, AAS 100, 2022 10.3 Analiza rastlinskih ostankov Lesno oglje in njihova razlaga Uporaba lesa je domala neomejena, a v arheoloških konte- Metka Culiberg, Matija Črešnar kstih, ki so v prevladujočem delu centralne Evrope podvr- ženi neprijaznim klimatskim pogojem, dokazljiva v izjemno Rastlinski ostanki z najdišča Rogoza izhajajo iz številnih raz- majhnem deležu. Eden izmed pogojev za ohranitev je ogenj, ličnih arheoloških kontekstov, predvsem iz jam za sohe in ki je kriv oziroma zaslužen tudi za ohranitev obravnavanih drugih funkcionalno (ne)določljivih jam. Pridobljeni so bili v lesnih vzorcev. Brez zadržkov lahko torej dokažemo upo-poizkopavalnem času s flotacijo in mokrim sejanjem.131 Iz- rabo lesa kot goriva, kar neposredno dokazujeta ognjišči, bor vzorcev za antrakotomske in karpološke analize je bil posredno pa gomile, in kot gradbeni material, kar sklepa-narejen ob pregledu celotnega nabora gradiva. Izločeni so mo po vzorcih, odkritih v jamah za sohe. O uporabi lesa za bili vsa semena ter oglje, ki so izhajali iz zaključenih konte-izdelavo vsakdanje uporabnih predmetov, kot so posode, kstov ter so imeli popolne najdiščne podatke. Tako je bilo različna orodja itn., pa lahko izrekamo le predpostavke. skupno raziskanih 125 vzorcev semen, ki jim je pripadalo 758 posameznih kosov (sl. 104), in 53 vzorcev oglja, ki so Primerki lesnega oglja so bili večinoma manjše velikosti, v šteli 566 primerkov (sl. 105). nekaterih primerih močno inkrustirani ali impregnirani, po- gosto pa je bila lesna struktura tudi preperela. Prav to je po- V pričujočem poglavju so obravnavani rezultati analiz in nji- gojevalo določevanje pripadajoči drevesni vrsti, kar je bilo hov vpliv na razlago nekaterih naselbinskih kontekstov. nemalokrat zelo težavno. Največ negotovosti je bilo sprva Analiza lesa Tip SE SE Sek. Kv. anj) (hrast) (gaber) (topol) (krhlika) (kost (brin) us cus (breza) (bukev) a (bršljan) (jelka) ya (črni gaber) (javor) (jelša) (vrba) (vinska trta) / (smreka) (bor) er ea Quer Carpinus Ostr Ac Betula Alnus Fagus Salix Populus Rhamnus Castanea Vitis Heder Abies Pic Pinus Juniper Nedoločljivo 218 XLIV 1370 ognjišče 12 2 3 3 1 1? * 221 XLIV 1343 jama za soho 4 225 XlIV 1344 jama za soho 9 1 3 1 1H * 226 XLIV 1344 jama za soho 15 * 227 XlIV 1352 jama za soho 5 228 XlIV 1345 jama za soho 10 * 232 XLIV 1349 jama za soho 4 1H 234 XLIV 1376 jama za soho 5 3 236 LIII, LIV 1701, 1711, gomila 9 5 3 1 * 1722 241 LIII 1711, 1723, gomila 1 7 3 28 9 1 * 1724 336 XXXIII 974, 975 groblja 5 * 339 XXXIII 1007, 1028 jama 1 * 351 XXXIII 984 jama (objekt B) 6 356 XXXIII 984 jama za soho (objekt B) 4 1 1? 364 XXXIII 1008 jama za soho (objekt A) 1 * 366 XXXIII 984 jama za soho (objekt B) 9 368 XXXIII 977, 978 jama 2 5 1 370 XXXIII 953 jama 2 2 1 * 388 XXXIII, 1024, 1025 jama 6 1 * XXXIV 394 XXXIV 1018 jama za soho 2 2 1 * 557 XLV 1447 jama za soho (objekt I) 5 1 2 * 563 XLV 1466 jama (objekt I) 2 3 1 * 564 XLV 1448, 1465 jama za soho (objekt I) 2 575 XLVII 1528a jama (objekt IV) 22 2 1 14 * 577 XLVIII 1475 jama 46 131  Delo je izvajalo podjetje Arhej d.o.o., ki je izdelalo tudi Poročilo o flotacijskem vzorčenju antropogenih sedimentov na najdišču Rogoza (hrani ZVKDS, OE Maribor). Rogoza, AAS 100, 2022 141 Analiza lesa Tip SE SE Sek. Kv. anj) (hrast) (gaber) (topol) (krhlika) (kost (brin) us cus (breza) (bukev) a (bršljan) (jelka) ya (črni gaber) (javor) (jelša) (vrba) (vinska trta) / (smreka) (bor) er ea Quer Carpinus Ostr Ac Betula Alnus Fagus Salix Populus Rhamnus Castanea Vitis Heder Abies Pic Pinus Juniper Nedoločljivo 585 XLVIII 1523 jama 6 1 30 * 610 XXXII 925 plast 3 1? 900 XXXVII 1113 jama za soho 4 + 933 XXXVII 1155 jama (objekt) 37 1 1 2 1? 5 * 948 XXXVII 1128 jama za soho (objekt) 4 7 961 XXXVII 1151, 1162 jama 2 2 * 963 XXXVII 1136 jama 964 XXXVII 1136, 1137 jama 15 1 * 967 XXXVIII 1148, 1149, groblja (ob objektu) 1164, 1165 1103 XXX 813 jama za soho 2 1 1 * 1105 XXX 813 jama za soho 7 * 1107 XXX 812 jama za soho 7 1 * 1109 XXX 811 jama za soho 6 5 1 * 1111 XXX 818 jama za soho 1 * 1113 XXX 817 jama za soho * 1117 XXX 816 jama za soho * 1119 XXX 816 jama za soho 15 1? * 1121 XXX 817 jama 1 23 * 1246 XLII 1309 jama za soho (objekt I) 27 * 1247 XLII 1309 jama za soho (objekt I) x? * 1252 XLII 1292 jama za soho (objekt I) 4 1254 XLII 1315 jama za soho (objekt I) 1 1 1 * 1255 XLII 1310 jama za soho (objekt I) 5 2V * 1257 XLII 1311 jama za soho (objekt I) 1 6 1501 XLIII 1337 jama 1 1606 XLVI 1413 groblja 3 1 * 1710 L 1549 jama za soho 3 * Skupaj 1 plast, 2 ognjišči, 2 gomili, 274 41 3 36 20 3 58 1 3 1 1 2H, 39 48 1 1 3 groblje, 13 jam, 30 jam 2V za sohe 104 (strani 141–142) Rezultati analize lesnih ostankov. 142 Rogoza, AAS 100, 2022 Analiza semen Vzorci Drugo Analiza semen Vzorci Drugo SE Sek. Kv. eae SE Sek. Kv. eae Chenopodiac Nedoločljivo Chenopodiac Nedoločljivo 149 XL 1229a 53 3 Silene (retic.) (1) 610 XXXII 925, 39, 2 Equisetum - mešiček 2 226 XLIV 1345, 80 3 926, 43, (3) 1346 927, 114, Panicum (2 ali 1) 232 XLIV 1349 92 15 952 116, Hordeum sp. (1) 234 XLIV 1370 81 20 117 Vicia faba var. minor 236 LIII 1711, 1-2, 34 Polygonum pers. (5) (1) 1712 11, 12, drobec žitnega zrna 71-72 (luknjičavo nabrekel) 241 LIII 1723 10, 13, 53 žitno zrno - 817 XXXVI 1057 26 ? 119 Hordeum (1) 895 XXXV 1040 110 Triticum dicoccum (1) 336 XXXIII 975 41 50 Equisetum - mešiček Hordeum vulgare (1) (1) 900 XXXVII 1113 94, Equisetum - mešiček 339a XXXIII 1007, 36 38 Setaria (4) 1 122 (1) 1026 Geranium (1) Rumex (nagrizen) (1) Rumex Vicia sp. (1) 340 XXXIII 1008 37 10 žitno zrno – 342 XXXIII 1009, 38 Rumex (3) Hordeum (?) 1010 Setaria (nagrizeno - rec) (3) Equisetum - mešiček (1) 933 XXXVII 1155 22-23, 12 Equisetum - mešiček 351 XXXIII 984 40 5 Equisetum - mešiček 78, (2) (2) 99, Triticum aestivum (2) 363 XXXIII 973 109 6 111, Triticum sp. (1) 364 XXXIII 1008 118 10 Equisetum - mešiček 112, Polygonum sp. (1) 113, Rumex sp. 366 XXXIII 973 86 9 120, Vicia faba var. minor 368 XXXIII 978 83 4 121 (1/2), žitno zrno - 369 XXXIII 953a 34, 48 6 Hordeum (?) (1) 370 XXXIII 953 47 Equisetum - žitno zrno (3) mešiček, steblo 951 XXXVII 1154 17 4 drobec žitnega zrna 961 XXXVII 1151 18 8 Equisetum - 394 XXXIV 1019 79 7 Equisetum - mešiček mešiček (1) (1) drobci semena 453 XLI 1322 52 1 963 XXXVII 1136 32 1 Equisetum - mešiček 530 XXVIII 778 104 zdrobljeno seme (1) 553 XLV 1464 90 1 drobci semena 557 XLV 1447 123 žitno zrno (1/2) 964 XXXVII 1136 31, 35 6 Equisetum - mešiček 558 XLV 1402 89 87 (1) 560 XLV 1425 15 4 965 XXXVIII 1174 30 2 561 XLV 1465 21 2 967 XXXVIII 1148 29 Equisetum - mešiček 563 XLV 1466 19-20 5 Rumex - Carex (1) Compositae (?) 567 XLV 1464 24 2 1041 XXXI 920 103 6 571a XLVIII 1517 28 Equisetum - mešički 1043 XXXI 935 98 4+1? 573 XLVIII 1512 27 2 Equisetum - steblo 1061 XXX 919 95 2 Equisetum - mešiček 575 XLVIII 1528a 16 4 (1) 577 XLVIII 1475 56-57 6 Rumex (15) 7 1063 XXXI 919 102 11 577c XLVIII 1475 14 1 Polygonum pers. (2) 1065 XXXI 919 33 3 582 XLVIII 1500 54 5 1073 XXXI 883, 46 4 583 XLVIII 1534 55 Rumex (nagrizeni - 892 rec.) (4) 1075 XXXI 945 105- 16 Setaria (pumila) 585 XLVIII 1511, 60-63 10 Rumex (1) 2 106 (1- nezogl.) 1522, 1077 XXXI 920 42 2 1523 1081 XXXI 912 107 2 Equisetum - mešiček (2) 1091 XXX 941 96 1 Equisetum - mešiček koščki zdrobljenega semena (?) Rogoza, AAS 100, 2022 143 Analiza semen Vzorci Drugo pri prepoznavanju oglja iglastih vrst, predvsem pri oglju jelke eae ( Abies). Vzrok je iskati v precej poškodovani lesni strukturi in podobnih anatomskih značilnostih, kot jih ima les tise ( Taxus). Kljub temu pa lahko pri nekaterih primerkih z gotovostjo tr- SE Sek. Kv. Chenopodiac Nedoločljivo dimo, da so bili ugotovljeni anatomski znaki, značilni za jelko. 1093 XXXI 919 108 1 Vprašljiva je tudi, vendar pa ne nemogoča, prisotnost kosta- 1095 XXXI 936 45 7 nja ( Castanea). Anatomske značilnosti lesa kostanja so na-1103 XXX 813 84 5 Equisetum - mešiček (4) mreč delno podobne tistim hrasta: široke traheje na začetku 1107 XXX 812 85 Equisetum - mešiček letnice in enoplastni žarki, razlikujeta pa se le v tem, da ima (2) hrast poleg enoplastnih tudi zelo široke žarke, ki pa na tem 1111 XXX 818 87 1 1113 XXX 817 91 1 vzorcu niso bili ugotovljeni. En sam primerek oglja, ki sicer ni 1119 XXX 816 82, 88 4, Equisetum - mešiček bil tako majhen (pribl. 0,5 cm), pa je morda premalo, da bi z lupinice (2), (lupinice) gotovostjo potrdili prisotnost kostanja. Kljub naštetim problematičnim dejavnikom, ki so spremljali analize, pa so rezultati tudi zaradi števila analiziranih vzor- 1121 XXX 817 97 18 Equisetum - mešiček (1) cev reprezentativni in ponujajo priložnost za spoznavanje Rumex (1) še enega kamenčka v mozaiku življenja v naselbini, ki pa po 1222 XXXIII 978a 44 1 Silene (? retic.) (1) drugi strani ne predstavlja vzorca, s katerim bi lahko rekon- 1246 XLII 1309 51 1 Panicum (?) (1) 1 struirali stanje vegetacijskega pokrova v okolici (sl. 106, 107, 1252 XLII 1292 50, 5 115 108, 104). Ne gre namreč za ostanek naravnega odlaganja 1255b XLII 1310 93 2+1? materiala, temveč za odslikavo izbire lesa, ki so jo po svo- 1290 XLIX 1591 58-59 25 Rumex (Carex) (2) jih željah in potrebah ustvarili prebivalci naselbine. Ti so les 1291 L 1573 68, 70 8 Equisetum - steblo, bržčas poznali in v naselbino pogosto prinašali le tistega, ki mešiček Polygonum (1) so ga za določeno dejavnost potrebovali, kar potrjujejo tudi 1298 L 1600b 67 6 Rumex (1) opravljene raziskave. 1299 L 1600b 66 6 Rumex (1) 1308 XXXIX 1197 101 3 Največkrat prepoznana drevesna vrsta je hrast ( Quercus), 1311 XXXIX 1212, 124 žitna zrna (3) saj mu pripada slaba polovica vzorcev, z nad petodstotno 1213, prisotnostjo pa mu sledijo še bukev ( Fagus), smreka ( Picea), 1220, 1221 jelka ( Abies), gaber ( Carpinus) in javor ( Acer) (sl. 106). 1501 XLIII 1337 49 5 Ker vzorci izvirajo iz posameznih stratigrafskih enot, lahko 1546 LI 1626 69 Setaria (nežgana) (1) 1606 XLVI 1413 ? drobec semena (1) poskusimo ugotoviti, ali zastopanost uporabljenih vrst lesa 1703 L 1601b 65 6 med različnimi strukturami variira in če lahko to povežemo 1704 L 1601b 64 10 z različnimi dejavnostmi. 1705 L 1601b 75-77 13 Polygonum 1 persicaria (4) Med ognjišči je na prvi pogled zanimivejše tisto z oznako 1706 L 1601b 74 4 Rumex (2) 1 SE 1311, v katerem so bili ugotovljeni le vzorci jelke ( Abies), 1710 L 1549 73 4 Polygonum ob tem pa je vsebovalo tudi večje število drobcev keramike persicaria (2) Geranium (3) ter ostankov gojenih rastlin. V drugem (SE 218) je sestava lesnih vrts bolj raznovrstna. Največ vzorcev pripada hrastu 105 (strani 143–144) Rezultati analize vzorcev semen in drugih organskih nelesnih ostankov. ( Quercus), sledita pa mu bukev ( Fagus) in breza ( Betula). Podobno pestra je sestava žganin iz gomil, ki predstavlja- jo del pogorele grmade, na kateri so upepelili preminulega (SE 236, SE 241). Kljub temu, da se v obeh gomilah pojavlja več vrst lesa, pa gre za razmeroma usklajeno sestavo kuriva, kjer prednjači bukev ( Fagus), sledijo pa ji dokaj uravnote- žene količine hrasta ( Quercus), jelke ( Abies) in gabra ( Carpinus), kar morda ni naključje, a je vzorec le dveh gomil premajhen, da bi dopuščal nadaljnja sklepanja. 144 Rogoza, AAS 100, 2022 / anj) (hrast) (gaber) (topol) (brin) (krhlika) (kost us cus (bukev) (smreka) (jelka) (breza) (vinska trta) a (bršljan) (jelša) (vrba) (bor) ea (javor) ya (črni er Quer Fagus Pic Abies Carpinus Ac Betula Vitis Heder Populus Alnus Ostr gaber) Juniper Salix Rhamnus Castanea Pinus 49,5 15,5 8,5 6,7 6,5 6,3 3,5 0,7 0,5 0,5 0,5 0,4 0,2 0,2 0,2 0,2 60 50 40 30 20 10 0 Vi�s (vinska trta) / Hedera (bršljan) 106 Odstotkovni diagram lesnih vrst. / anj) (hrast) (gaber) (topol) (brin) (krhlika) (kost us cus (bukev) (smreka) (jelka) (breza) (vinska trta) a (bršljan) (jelša) (vrba) (bor) ea (javor) ya (črni gaber) er Quer Fagus Pic Abies Carpinus Ac Betula Vitis Heder Populus Alnus Ostr Juniper Salix Rhamnus Castanea Pinus Jame za sohe 73,9 1,9 0,5 0,5 9,2 5,3 2,9 1,9 1,4 1,4 0,5 0,5 Jame 41 18,6 18,6 4,0 3,6 10,1 1,2 1,2 0,4 0,4 0,4 Ognjišči 31,6 7,9 2,6 44,7 5,3 7,9 Gomile 16,1 50 16,1 11,3 4,8 1,6 Groblje 33,3 11,1 55,5 Plast 100 100 90 80 Vrsta lesa 70 po tipih SE-jev 60 Jame za sohe 50 Jame 40 Ognjišči 30 Gomile Groblje 20 Plast 10 0 Quercus Fagus Picea Abies Carpinus Acer Betula Vitis (vinska Populus Alnus Ostrya Juniperus Salix Rhamnus Castanea Pinus (hrast) (bukev) (smreka) (jelka) (gaber) (javor) (breza) trta) / Hedera (topol) (jelša) (črni (brin) (vrba) (krhlika) (kostanj) (bor) (bršljan) gaber) 107 Odstotkovni deleži posameznih lesnih vrst po tipih arheoloških kontekstov. Rogoza, AAS 100, 2022 145 ta) / anj) tr (hrast) (gaber) (topol) (brin) (krhlika) (kost us cus (bukev) (smreka) (jelka) (breza) (vinska a (bršljan) (jelša) (vrba) (bor) ea (javor) ya (črni er Quer Fagus Pic Abies Carpinus Ac Betula Vitis Heder Populus Alnus Ostr gaber) Juniper Salix Rhamnus Castanea Pinus Plast 3,4 Groblje 1,1 1,1 25 Ognjišči 4,3 3,4 2,1 44,7 5,4 15 Gomile 3,6 35,2 26,3 18,9 15 50 Jame 36,4 52,3 95,8 26,3 24,3 69,4 15 100 50 100 100 Jame za sohe 54,6 4,5 2,1 2,6 51,3 30,6 30 100 100 100 100 100 120 100 80 Plast Groblje 60 Ognjišči 40 Gomile Groblje 20 Plast 0 Quercus Fagus Picea Abies (jelka) Carpinus Acer (javor) Betula Vi�s (vinska Populus Alnus (jelša) Ostrya (črni Juniperus Salix (vrba) Rhamnus Castanea Pinus (bor) (hrast) (bukev) (smreka) (gaber) (breza) trta) / Hedera (topol) gaber) (brin) (krhlika) (kostanj) (bršljan) 108 Odstotkovni deleži lesnih vrst v tipih arheoloških kontekstov. Pomembna, pa čeprav ne nepričakovana, je ugotovitev, da Za starejši izvor govori globina nekaterih sedimentov, saj so so prebivalci poznobronastodobnega naselja Rogoza les za ležali tudi nad 0,7 m pod današnjo površino, kar pomeni, da gradnjo izbirali po kakovosti. Dokazujejo jo vzorci oglja iz jam semena z oranjem verjetno niso prišla v dotične sedimente, za sohe, ki namreč kar v 74 % pripadajo hrastu ( Quercus). Ta po drugi strani pa nagrizenost nekaterih semen kaže, da bi sodi med najkakovostnejše in najobstojnejše lesne vrste pri jih lahko vanje zanesli majhni glodavci (vzorca št. 55 in 94). nas, relativno pogost pa je le še gaber ( Carpinus).132 Hrast Starost vzorcev smo preizkušali tudi s kaljivostjo, pri čemer ( Quercus) je bil najpogostejši element tudi v jamah in na t. i. smo poskušali kaliti več semen metlike ( Chenopodium) iz grobljah, oboje pa se pogosto pojavljajo ob oziroma v hišah. vzorca št. 89, ki pa niso vzkalila. Seveda to še ni dokaz njiho- Prisotnost vrbe in bršljana nas napeljuje k razmišljanju o ve- vega prazgodovinskega izvora, vendar ne gre spregledati znih elementih, ki so bili uporabljeni za utrjevanje sestavnih dejstva, da je bilo v številnih prazgodovinskih arheoloških delov konstrukcije, in stenskem prepletu, a je takšno zaklju-najdiščih poleg zoglenelih semen kultiviranih rastlin pogo- čevanje bržčas preuranjeno (Črešnar 2007, 332–333, sl. 22). sto ugotovljeno tudi seme metlikovk. Nasprotno pa lahko z veliko verjetnostjo kot recentne označimo mešičke preslice Semena ( Equisetum), ki se nahajajo na izredno globoko segajočih in razpredenih koreninah in tako po naravni poti dosežeMed prepznanimi vzorci (sl. 109, 105) je prevladovalo seme jo globlje plasti. Kljub temu ostaja starost večine vzorcev družine metlikovk ( Chenopodiaceae), ki je zastopana z vsaj negotova. dvema rodovoma, metliko ( Chenopodium) in lobodo ( Atri- plex). Skupaj z večino preostalih semen jih uvrščamo med Prazgodovinski izvor pa lahko pripišemo maloštevilnim, a plevele, ki rastejo na in ob poljedeljskih površinah, nekaj pa za raziskavo toliko bolj pomembnim, zoglenelim semenom jih sodi tudi med travniške rastline. Te vrste rastlin torej doka-rastlinskih vrst. Mnogih semen zaradi fragmentarnosti ni bilo zujejo obstoj odprtih površin, ki jih ne pokriva gozd. Vendar mogoče opredeliti, a štiri zrna ječmena ( Hordeum vulgare), pa je tukaj na mestu vprašanje, ali je njihova starost prazgo-tri prosa ( Panicum), štiri iz rodu Triticum, od katerih eno pri-dovinska ali pa izvirajo iz mlajših obdobij. pada dvozrnici ( Triticum dicoccum), dve pa krušnemu žitu ( Triticum aestivum), ter dve zrni boba ( Vicia faba var. minor) so izjemno povedna (sl. 107). Ob tem veseli tudi dejstvo, da 132  Njegova dolga življenjska doba je bila večkrat potrjena z dol-vsa izvirajo iz dobro opredeljenih stratigrafskih enot. gotrajnimi arheološkimi poskusi (Purslow 1976; Adam 1994; citirano pri Zimmermannu (1998, t. 2). Prav tako pa je njegova uporabnost, Edina plast, ki pokriva večjo površino in kjer so bila semena predvsem za izdelavo nosilnih elementov, dokazana tudi v t. i. tradi- gojenih rastlin, žit in stročnice, je SE 610, območje vzorčenja cionalnem ljudskem stavbarstvu (Hazler 2004, 77ss). 146 Rogoza, AAS 100, 2022 40 35 3040 2535 2030 1525 1020 5 15 0 10 5 0 Chenopodiaceae (metlikovke) 628 Equisetum (preslica) 35 Rumex (kislica) 33 Chenopodiaceae Polygonum pers. (dresen) 15 (metlikovke) Setaria (muhvič) 9 Chenopodiaceae Ostalo žitno zrno 9 (metlikovke) Hordeum (ječmen) 5 Ostalo neidentificirano seme 5 Geranium (krvomočnica) 4 Silene (lepnica) 4 Panicum (proso) 3 Triticum aestivum 2 Vicia faba var. minor (bob) 2 Triticum dicoccum (pšenica) 1 Triticum sp. 1 Vicia sp. (grašica) 1 Compositae (nebinovke) 1 Skupaj 758 109 Predstavitev deležev posameznih vrst semen s posebej obarvanimi vrednostmi semen kultiviranih žit. pa je omejeno na štiri kvadrante (kv. 925–927, 952). Določe- seme boba ( Vicia faba var. minor) in žitno zrno, pri katerem na so bila semena prosa ( Panicum), ječmena ( Hordeum) in gre morda za ječmen ( Hordeum), ob njiju pa več odlomkov boba ( Vicia faba var. minor). To dejstvo pa postane še zani-neznačilne lončenine in odlomek bronastega obročka ozi- mivejše, če v raziskavo vključimo podatke o tamkajšnji raz- roma zapestnice, ki vzbuja pozornost zaradi visoke vsebno- prostranjenosti kamenega orodja. Ugotovimo namreč, da sti kositra. Oba konteksta torej združujeta mnogotere ele-gre prav na tem mestu za največjo gostoto kamenih orodij, mente, ki so imeli za takratnega človeka nesluten pomen. pri čemer je večina razumljenih kot »žrmlje«. Gre za delno Ob najdbah pa moramo upoštevati tudi prisotnost ognja, prestavljene plasti, ki so se nahajale ob in nad nekdanjo stru-ki je konzerviral žitna zrna, ter nenazadnje položaj jame go, a ob soočenju obeh podatkov postane verjetno, da je bil SE 370a tik ob vodotoku. tod v bližini prostor, kjer so mleli žito in morda opravljali tudi Podobno zagonetna je tudi najdba treh žitnih zrn na ognji-druge obrtniške dejavnosti. šču (SE 1311), v osrednjem delu katerega je bila vkopana Le nekaj metrov severneje (kv. 953) je bila prav tako ob kvadratna poglobitev. V slednji je bila tudi večja količina vodotoku odkrita jama SE 370a, v kateri sta bila ob oglju delno prežgane lončenine, analizirano lesno oglje pa priča in drobcu žitnega zrna tudi planokonveksna bakrena po-le o kurivu iz jelovine. gača in večji lonec s stožčastim vratom. A primer ni osa- mljen, saj se podoben sestav ponovi v eni izmed jam za sohe (SE 900a), ki leži v kvadrantu 1113. V njej sta bila odkrita Rogoza, AAS 100, 2022 147 Žitno zrnje pa je bilo prisotno tudi v dveh jamah za sohe, od 10.4 Analiza kamnitih najdb katerih je prva (SE 1246) pripisana stavbnemu objektu 30, druga (SE 557) pa stavbnemu objektu 32. Matija Črešnar, Nina Zupančič Prav tako je bila v kontekstu stavbe (stavbni objekt 24) odkri- Izmed kamnitih arheoloških najdb, odkritih v naselbini Ro- ta jama SE 933, v kateri je bilo odkritih nekaj žitnih zrn in eno goza, je bilo za analize izbranih 49 kamnitih kosov, za katere zrno stročnice. Tri žitna zrna so nedoločljiva, dve pripadata smo predpostavljali, da gre za predmete s sledovi človeške vrsti Triticum aestivum, eno sodi v širši rod Triticum, v preo-obdelave oziroma uporabe, a se je po čiščenju in petrograf- stalih dveh primerih pa gre za ječmen ( Hordeum). Eno zrno ski analizi izkazalo, da to ne velja v vseh primerih.133 Končno pripada bobu ( Vicia faba var. minor). Razlagamo jo lahko smo izločili 43 kosov, pri katerih lahko z veliko verjetnostjo kot shrambno jamo, saj je bilo v njej najdenih tudi več kosov trdimo, da so na njih sledovi človeških rok. Te smo analizi-velikih ovalnih (shrambnih) loncev. rali. Artefakti so bili odkriti v različnih plasteh, od najvišjih premešanih (SE 1, SE 2), pa vse do najnižje plasti, ki jo za- Zadnje zrno kultiviranega žita, ječmena ( Hordeum), je bilo znamujejo arheološke najdbe (SE 8), le v enem primeru pa dokumentirano v žganini groba starejšeželeznodobne go-več kosov pripada enemu zaprtemu kontekstu. Zato smo se mile 1 (SE 241), kar vsekakor dopolnjuje naše vedenje o odločili, da najdbe obdelamo najprej kot celoto, tipološko, obredih ob smrti posameznika v takratnih skupnostih. šele kasneje pa se dotaknemo tudi njihovih stratigrafskih Žitna zrna so sicer maloštevilna, njihovo pojavljanje v raz- odnosov. ličnih, tudi kronološko, raznolikih kontekstih, od shrambnih jam in jam za sohe do jam verjetno obrednega značaja, Tipološka razvrstitev kamnitih najdb kjer so bila združena s kovinskimi polizdelki, in grobov, so Skupno število kamnitih najdb je glede na velikost naselbine podatki, ki jih do sedaj nismo poznali. Napeljujejo nas na in obstojnost materiala razmeroma skromno, med njimi pa zaključek, da so bila žita kot ena od poglavitnih prehram-kljub temu vlada razmeroma velika pestrost (sl. 110). benih surovin ne le hrana, temveč so imela posebno vlogo tudi pri ritualih. Celoten zbir smo najprej razdelili na dva dela, na orodja, ki jih delimo v funkcionalno–oblikovne skupine in na varian- te, ter druge predmete. Številčno izstopajo žrmlje (21 kosov oziroma 48 %), občutno manj je finih tolkačev (štirje kosi oziroma 9 %) ter orodij na klinah (štirje kosi oziroma 9 %), medtem ko so drugi tipi artefaktov zastopani le z dvema primeroma oziroma posamezno. Možnost časovne opredelitve posameznih orodij je ome- jena, saj se mnoga pojavljajo od mlajše kamene dobe do pozne bronaste in starejše železne dobe. Kljub temu pa po- skušamo za nekatere kose predstaviti prostorsko bližnje in časovno sorodne primerjave. Veliko večja je njihova sporo- čilna vrednost, če si postavimo tudi vprašanja o provenienci surovin, o načinu njihove izdelave in o njihovi uporabnosti. 133  Pripomniti moram, da iz geološkega stališča nekateri večji ploščati kamni niso nenaravno preoblikovani, kar pa še ne izključuje človeške uporabe. Če gre za skrilasto kamnino (gnajs, blestnik) je bilo človeku najlažje kamnino lomiti po plasteh, kar pa ni nič drugače, kot se to dogaja v naravi. Tudi kratkotrajna uporaba kot »žrmlje« ni povzroča- la drugačne obrabe, kot se to dogaja v naravi. Kamne, ki so sporni in bi lahko bili tako naravnega nastanka kot človeško oblikovani, smo že zaradi prisotnosti v naselbini uvrstil med arheološke najdbe. 148 Rogoza, AAS 100, 2022 žrmlje 21 Preluknjana kladivasta sekira (S2) ima visok zaobljeno–pra- fini tolkač 4 vokoten presek in se proti rezilu močno zoži. Na temenu tik klina 4 za luknjo je delno odlomljena (G133). drobilec 2 gladilec 2 Sekira je narejena iz serpentinita, njena oblika pa ustreza brus 2 najbolj razširjenemu tipu kamenih sekir v severovzhodni odbitek 2 Sloveniji, manjšim preluknjanim kladivastim sekiram, ki so sekira 2 razširjene predvsem v poznem neolitiku in eneolitiku. grobi tolkač 2 izvrtek 1 Najsorodnejše med najdbami v bližini Rogoze so sekire iz drugi predmeti 1 Razvanja, Maribora in Zimice pri Dupleku, pri katerih pa gre žrmlje za posamezne najdbe (Lubšina Tušek 1993, 47, t. 23: 11, 24: fini tolkač 5, 8). klina Zanimiva in predvsem izpovedna najdba, ki je nikakor ne drobilec moremo šteti med orodja, a je zato nerazdružljivo poveza- gladilec na z njihovim nastajanjem, je blago stožčast izvrtek iz ser- brus pentinita (G47). Njegova površina je prekrita s krožnimi za- odbitek rezami, ki so nastale ob luknjanju kamnitega orodja. Najdba sekira odslikuje postopke, uporabljene pri izdelavi tovrstnih orodij. grobi tolkač Vrtanje, s katerim so naredili luknjo za nasaditev orodja na izvrtek držaj, so izvajali z votlim lesenim ali koščenim svedrom ob souporabi kremenovega peska in vode, način pa je bil več- 110 Odstotkovna razdelitev kamnitih artefaktov. krat preizkušen tudi eksperimentalno (Greif 1997, 45–48; Mele 2007). Po njegovih dimenzijah (v. 27 mm, pr. 11 mm) Orodja je mogoče sklepati, da je šlo za prevrtanje manjše sekire a) sekire (sl. 111 – S) oziroma tanjše kopače.135 Ploščata glajena sekira visoke trapezaste oblike (S1) je proti Sorodnih najdb je tudi v bližnji okolici znanih kar nekaj. Med udarnemu delu oziroma rezilu močno zožena (G380). drugimi je bil stožčast izvrtek, sicer eneolitske starosti, odkrit v Spodnjih Hočah. Nekoliko večji primer je znan iz grobišča Narejena je iz serpentinita, njena oblika pa je, kot mnoga mlajše kulture žarnih grobišč na Mladinski ulici v Mariboru, glajena orodja, značilna za daljše prazgodovinsko obdobje. za sočasnega pa velja tudi odlomek izvrtka iz naselbine na Podobne in verjetno tudi sočasne primere zasledimo v na-Pobrežju (Lubšina Tušek 1993, t. 24: 15, 23: 6; Velušček 2002, selbinah Pobrežje, Zavrč, več primerov pa poznamo tudi iz t. 42: 5). V čas pozne bronaste in starejše železne dobe so Ormoža134 (Velušček 2002, 42: 4; Lamut 2007, 25–27, sl. 2, postavljeni primeri iz ormoške naselbine, ki časovno zaokro-6). Dokazov, da ostanejo v uporabi tudi v starejši železni žajo njihovo pojavljanje (Lamut 2007, 29–30, sl. 1). dobi, je še več, saj se med drugim pojavljajo tudi v nekaterih grobovih halštatskih kulturnih skupin (Teržan 1990, t. 60: 15; b) tolkači, drobilci, gladilci (sl. 112 – T) Stare 1973, t. 49: 10; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 31: So kamnita orodja, narejena iz različnih kamnin (kremenov A1, A2). peščenjak, žilni kremen, serpentinit, tuf – piroklastit), ki so se uporabljala za drobljenje, trenje, mletje oziroma glajenje. Po S1 (1 : 3) S2 (1 : 6) obliki, vrsti obrabe in morda tudi uporabi jih lahko razdeli- mo v štiri variante. V prvo (T1) sodita široka groba tolkača na prodniku z grobo obtolčeno eno ali dvema ploskvama (G290, G908). 135  Po obliki izvrtka in zglajenosti zgornje in spodnje ploskve lahko 111 Tipološka razvrstitev kamnitih sekir (S). sklepamo, da je šlo za vrtanje iz ene strani, pri čemer nastane ko- nična luknja, in ne za vrtanje iz dveh strani, ki je prav tako poznano 134  Za informacije se zahvaljujem m. Lubšina Tušek in A. Magdiču. (Lubšina Tušek 1993, 47). Rogoza, AAS 100, 2022 149 T1 T2 T3 T4 112 Tipološka razvrstitev kamnitih tolkačev, drobilcev, gladilcev (T). Merilo 1 : 5. V drugo (T2) sodijo ozki ali široki ploščati fini tolkači na starejše železne dobe (Lamut 1988–1989, t. 6: 9, G14: 12; delno preoblikovanih prodnikih ovalne oblike, ki imajo fino Lubšina Tušek 1993 t. 16: 15, G17: 14–16; Velušček 2002, t. obtolčeno oziroma obdrgnjeno eno ali dve ploskvi (G289, 1: 4, 3: 4; Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 2006, št. 57–62, G1056, G1057, G1244). Strmčnik Gulič et al. 2007, t. 21: 3–5; Zupančič 2015, 341). V tretjo (T3) sodita drobilca različnih oblik, ki pa ju druži Kot drobilec (T3) lahko opišemo pravokotni kamen z za-način fine obrabe. Prvi je širok kvadraten drobilec na pra- obljenimi robovi, katerega pet ploskev je bilo obdrgnjenih, vokotnem kamnu z obdrgnjenimi robovi (G974), drugi pa poškodbe pa so zelo fine. Zato lahko računamo, da gre za majhen drobilec sploščene okrogle oblike, s pasasto obdr-kamen, ki je bil v uporabi za nadaljnje drobljenje manjših gnjenim največjim obodom (G44). granulacij materialov, morda tudi žita. Podobnim nalogam je služil tudi kamen okrogle oblike, s pasasto obdrgnjenim V četrto (T4) sodita ploska gladilca. Prvi ima spodnjo plo- največjim obodom, uporaba obeh pa je bila za razliko od skev popolnoma ravno in gladko, medtem ko je zgornji del vseh drugih zagotovo enoročna. Slednji ima zanimivo ana-naraven (G364), drugi pa ima popolnoma gladke in ravne logijo z rudarskega območja Gallzein na Tirolskem, kjer naj kar tri ploskve, od katerih sta daljši vzporedni, ožja pa je bi se uporabljal za fino drobljenje bakrove rude. Najdišče, nanju pravokotna (G823). ki je časovno postavljeno v pozno bronasto dobo, ponuja Tolkače, drobilce in gladilce lahko obravnavamo skupaj ali tudi primerjave za grobe tolkače (T2), ki so bili prav tako ločeno od žrmelj, njihova uporabnost pa je dejansko skoraj vključeni v pripravo rude (Rieser, Schattenthaler 1998–1999, neomejena. Neobdelani prodniki (T1) so bili, sodeč po gro-145–146, 170–173, sl. 24: 5, 7). Kamna, ki smo ju poimenovali bih sledovih uporabe na ohranjenih prečnih delih, upora- gladilca, imata kot že rečeno nekatere površine popolnoma bljeni za razbijanje ali drobljenje snovi, ki je bila primešana zglajene, njuna uporaba pa je morda povezana z zaključ- lončarski masi, za grobo oblikovanje kamnitih orodij ali pa nim drobljenjem žit v moko, strojenjem kož itn. celo v metalurških procesih.136 Delno preoblikovani ploščati c) žrmlje (sl. 113 – Ž) prodniki podolgovate ovalne ali krožno–ovalne oblike (T2) so obdrgnjeni na eni ali obeh prečnih stranicah. Njihova So ploski kamni različnih debelin in pestre kamninske sesta-obraba je finejša, kar namiguje na uporabo pri tolčenju ali ve (največ gnajs, blestnik, granodiorit), ki so vsaj na eni stra-drobljenju mehkejših ali bolj krhkih snovi. Zaradi njihove ni obrabljeni tako, da je to mogoče razlagati kot posledico oblike in mest poškodbe bi lahko pri obeh omenjenih sku- človeške uporabe. Skupaj je bilo odkritih kar 21 kosov žr- pinah predpostavljali tudi pritrditev na držaj, torej uporabo melj (G335, G363, G365–G368, G378, G409, G418, G419, kot neke vrste sekire oziroma kladiva, kot jih poznamo iz G493, G669, G797–G799, G965, G972, G1054, G1055, nekaterih arheoloških eksperimentov (Rieser, Schattenthaler G1218). Največkrat jih razlagajo kot pripomočke, s katerimi 1998–1999, 165, 173–175). Orodja podobnih oblik in znakov je mogoče iz žit pridobivati zdrob in moko. Pomenljivo pa uporabe so bila odkrita tudi v bližnjih naselbinah v Orehovi je, da je bilo z najdišča Rogoza, pa tudi v Ormožu, najde-vasi in na Pobrežju pa na Ptujskem gradu in v Rabelčji vasi nih občutno več žrmelj kot fino glajenih kamnov oziroma ter v Ormožu, kjer se pojavljajo v prvi in drugi plasti naselbi-drobilcev (T3) oziroma gladilcev (T4), ki bi izpričevali takšno ne, datiranima v mlajše žarnogrobiščno obdobje in začetek dejavnost. Morda je v luči bolj grobih sledov uporabe na nekaterih tolkačih potrebno razmišljati tudi o uporabi za de-lovno površino pri drugih procesih. Morda bi to moglo biti 136  Tukaj ne gre za drobljenje rude, kjer so sicer uporabljali takšna orodja, a je ta dejavnost omejena na rudarska območja, kot jih po-drobljenje kamna, ki so ga dodajali v lončarske mase kera- znamo npr. v okolici Bischofshofna na Salzburškem in na območju mičnega posodja, poznana pa je tudi njihova uporaba kot Schwaz-Brixlegga na Tirolskem (Rieser, Schattenthaler 1998-99, abb. statičnih brusov, kjer so na njih ob souporabi kremenovega 14: 1), ampak morda za nadaljnje metalurške procese, ki so se odvijali v naselbini. 150 Rogoza, AAS 100, 2022 Ž (1 : 10) B (1 : 5) O K1 K2 K3 113 Tipološka razvrstitev kamnitih žrmelj (Ž) in brusnih kamnov (B). peska in vode izdelovali glajena kamnita orodja137 (Eibner 1992, sl. 4–5; Korošec 1951, G158–160; Lamut 2007, 27–28; 114 Tipološka razvrstitev kamnitih odbitkov (O) in orodij na Murgelj 2013, 18). Povsem prezrta je bila do sedaj njiho- klinah (K). Merilo 1 : 2. va uporaba v metalurških procesih, kjer so lahko služili kot Med najdbami sta bila dva odbitka (sl. 114 – O), narejena enostavna nakovala, na katerih so s tolkači obdelovali raz-iz rožencev (G42, G271). Oba sodita med odbitke druge beljeno kovino, kot je bilo še v 19. stoletju mogoče opazova- stopnje, kar pomeni, da imata na hrbtni strani le negative ti med drugim tudi pri nekaterih nilotskih ljudstvih.138 prejšnjih odbitkov in sta nastala pri procesu oblikovanja d) brusni kamni (sl. 113 – B) (pol)izdelka (Kavur 2005, G132–134). Naj omenimo, da gre v enem primeru za odbitek jaspisa (G42), nekoliko redkejšega Med kamnitim gradivom sta bila odkrita tudi dva brusna rdečega roženca, ki pa ga je prav tako mogoče odkriti tudi kamna (G314, G829). Vlogo slednjega opredeljuje že su-v dravskih prodiščih.139 rovina, iz katere je narejen, drobnozrnati peščenjak, oba pa sta podolgovata in imata kvadraten oziroma pravokoten Kljub majhnemu številu lahko orodja na klinah (sl. 114 – K) presek ter nosita sledove obrabe. Podobno oblikovani brusi razdelimo v tri variante, saj se po značilnostih med seboj so bili odkriti tudi v naselbinah Oloris pri Dolnjem Lakošu, močno razlikujejo. Ormož, Rifnik ter na bližnji Pošteli, kjer pa je pogosta pre- V prvo (K1) sodita klini z izjedami (G61, G218). luknjana izvedba, ki je bržkone primernejša za prenašanje. V drugo (K2) sodi klina z uporabno podolžno retušo na Takšni so pridobili na pomenu v času mlajše kulture žarnih enem oziroma dveh robovih (G45). grobišč in starejše železne dobe, saj jih srečujemo tudi kot pridatke v grobovih (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 65: 14; V tretjo (K3) sodi klina z nazobčano podolžno retušo na Pirkmajer 1983, t. 1: 2, 7: 4–6; Lamut 1988–1989, t. 21: 7, 27: 5, enem robu (G58). 28: 5; Teržan 1990, t. 45: 5, 6, 7; Pahič 1972, t. 5: 9). Pomemben je podatek, da je na dveh klinah mogoče ma- e) odbitki in orodja na klinah (sl. 114 – O, K) kroskopsko opaziti zagladitve na delovnem robu (G45, G58). Po primerjavah je za takšno vrsto spremembe mogo- Gre za kamnite artefakte, ki so nastali z odbijanjem od pro- če sklepati, da je nastala ob uporabi za rezanje žitnih stebel dnikov kremenovih različkov, le da prvi večinoma predsta- ali drugih vlaken rastlinskega izvora. Ob takšni uporabi pri- vljajo odpadni material, medtem ko so drugi narejeni na- haja do močnega trenja in posledično visokih temperatur, menoma kot orodje oziroma njegov del. kar končno povzroči nastanek plasti silikatne plasti na povr- šini orodja. Ta spremeni svetlobno odbojnost roženca, kar je vidno tudi s prostim očesom. 137  Pred nedavnim je bila na srednjebronastodobnem najdišču Pod- Ker so zagladitve na obeh klinah zgolj na enem robu, lahko smreka pri Višnji gori dokumentirana tudi uporaba kot »terilna plo- domnevamo tudi, da gre za dele rezila srpov sestavljenih iz šča«, na kateri so drobili rdeči muljevec in rumeni meljevec, ki sta bila klin, kot jih poznamo iz različnih najdišč od mlajše kamene v velikih količinah prav tako odkrita v omenjeni naselbini (Murgelj 2008, 13-14; Murgelj 2013, 18). dobe naprej (Leonardi 2004, sl. 7: 1–3). Kot osnova orod- 138  Takšna uporaba je zabeležena pri nilotskih ljudstvih še v 19. stol, ja je bil v takšnem primeru uporabljen usločen lesen ročaj, izvirala pa naj bi iz časov usihajoče egipčanske civilizacije. Gre za ki je bil v delu, predvidenem za rezilo, podolžno izdolben. obdelavo železa, kjer niso uporabljali kovinskih pripomočkov, tem- več kamnite podloge (»žrmlje«), lesene klešče in kamnite tolkače ter s temi pripomočki izdelovali tako drobne tulaste okraske kot tudi do 139  Za podatek se zahvaljujem M. Jeršku iz Prirodoslovnega muzeja 70 cm dolge sulične osti (Frelih 2005, 48, 55-56, sl. 3, 5). Slovenije. Rogoza, AAS 100, 2022 151 V poglobitev so bile nato vstavljene kline, ki so lahko bile Analiza kamnin (sl. 115, 116) dodatno utrjene tudi s smolo. Klini sicer na hrbtnih delih nimata odrgnin, ki se včasih pojavljajo pri nasajenih orodjih, Med vsemi analiziranimi kosi je bilo največ gnajsa, ki je upo-a kot je bilo dokazano z eksperimenti, do tega ob primerni rabljen za izdelavo 26 % vseh orodij, od česar je kar 82% nasaditvi orodja ne pride140 (Petru 1997). žrmelj. Zgolj pri slednjih sta v uporabi in imata pomemben delež tudi blestnik in granodiorit, ki se ob gnajsu v naselbini Drugo pojavljata tudi kot neobdelan material. Drobnozrnati kre- Med najdbe, ki niso orodja, smo uvrstili manjši preluknjan menovi različki (roženec, kalcedon, jaspis, žilni kremen) so kamniti izdelek (G208), ki ga lahko pogojno razložimo kot bili uporabljeni predvsem za izdelavo ostrih rezil, o čemer obesek ali nakitni predmet. pričajo kline in odbitki, in le v enem primeru kot tolkač, za kar je uporabljen žilni kremen (G908). Njihov skupni delež Kamnite najdbe so bile odkrite tako v osnovnih plasteh, ki je nekaj več kot 16 %. pokrivajo večje površine, kot v zaprtih arheoloških konte- kstih. Nekaj jih je pripisanih najvišjim premešanim plastem Večkrat so uporabljeni tudi različni peščenjaki. Njihova se- (SE 1, SE 2), večje število pa jih je bilo odkritih globlje (SE 4, stava pogojuje njihovo široko uporabnost, ki sega od brusa SE 5, SE 8, SE 600, SE 610). in žrmelj do drobilca, njihov skupni delež pa je slabih 12 %. Med zanimivejšimi kamninami je potrebno izpostaviti ser- V najnižji naplavinski plasti, ki še vsebuje arheološke najdbe, pentinit, ki je bil uporabljen za sekire in fine tolkače oziroma SE 8, je bila odkrita kladivasta sekira (G133). V plasti je bil ob drobilce in predstavlja 12 % vsega analiziranega gradiva. V tem tudi odlomek mlajšeneolitske rdeče barvane keramike dveh oziroma enem primeru so uporabljeni kvarcit, tuf ozi- (G95), a starosti sekire zaradi prisotnosti mnogih kasnejših roma piroklastit in amfibolit. odlomkov keramike in bakrene kapljice, ki segajo vse do časa kulture žarnih grobišč, in njene naplavinske narave, ni Za vse kamnine, ki so jih za izdelavo orodij uporabljali z naj-mogoče opredeliti. dišča Rogoza, lahko trdimo, da so neposredno ali posredno lokalnega izvora. Tako je granodiorit (oz. tonalit) najpo- Kot izjemno je potrebno omeniti zgostitev orodij, žrmelj, se- membnejši predstavnik magmatskih kamnin na Pohorju. Po- kire in gladilca, v kvadrantih 925–927, 952a v plasti SE 610, gosta sta tudi gnajs, ki je najmasivnejši na južnem Pohorju, ki se sicer premaknjena iz svoje prvotne lege razprostira tik in blestnik, oboje skrilavi metamorfni kamnini. Amfibolit, prav ob strugi vodotoka in nad njo (G363–G368, G378, G380, tako metamorfna kamnina, nastopa v številnih različno de-G409, G418–G419). Še več gradiva je bilo odkritega južneje belih lečah v plasteh gnajsov in blestnikov z najbogatejšimi v polnilih struge (sek. XXIX). Na majhnem območju nekaj kvadrantov je bilo tako odkritih kar 10 od skupno 21 fra- gmentiranih žrmelj, v istih kvadrantih te plasti pa so bila tudi gnajs 10 blestnik 5 žitna zrna. granodiorit 5 Kamnito orodje prihaja tudi iz treh jam. V dveh jamah za kremenovi različki 7 peščenjak 5 sohe, SE 842 in SE 1242, ki sta pripadali stavbnim objektom 15 serpentinit 5 in 31, je bil po en del žrmelj (G669, G965) uporabljen kot za- kvarcit 2 gozda. Še zanimivejša pa je jama SE 1504, kjer sta bila ob enih tuf, piroklastit 2 celih žirmljah in enih fragmentiranih tudi dva groba tolkača amfibolit 1 (G1054–G1057). V jami je bilo tudi večje število keramičnih 14 odlomkov, med katerimi so bili mnogi prežgani, ter nekaj 12 prežganega hišnega ometa. Tik ob njej se je nahajala še ena 10 jama s keramično najdbo (SE 1501) in ognjišče (SE 1511), vse 8 pa povezujemo z bližnjim stavbnim objektom 31. 6 4 2 0 140  Za pomoč pri določanju sprememb se zahvaljujem S. Petru z Od- 115 Grafikon pogostosti kamnin, iz katerih so analizirane delka za arheologijo na FF UL. najdbe. 152 Rogoza, AAS 100, 2022 G Vzorec Material Izvor Arheološka interpretacija Arheološka? (geološka interpretacija) 42 5 jaspis lahko lokalni odbitek da 44 10 kremenovo sljudni peščenjak Pohorje drobilec da 45 4 kalcedon lahko lokalni klina da 47 15 serpentinit ni Slovenija izvrtek da 58 7 kalcedon lahko lokalni klina da 61 8 kalcedon - roženec lahko lokalni klina da 133 49 serpentinit ni Slovenija? kladivasta sekira da 208 16 tuf? lahko Slovenija ali Avstrija obesek da 218 3 kalcedon - roženec lahko lokalni klina da 271 1 kalcedon - jaspis lahko lokalni odbitek da 289 35 peščenjak Pohorje fini tolkač malo verjetno 290 37 kvarcit Pohorje grobi tolkač možno 314 12 peščenjak lahko lokalni brus da 335 20 gnajs Pohorje žrmlje ne 363 34 amfibolit Pohorje žrmlje možno 364 26 kvarcit Pohorje gladilec možno 365 28 gnajs Pohorje žrmlje možno 366 30 blestnik Pohorje žrmlje možno 367 31 granodiorit Pohorje žrmlje da 368 33 blestnik? Pohorje žrmlje možno 378 43 granodiorit Pohorje žrmlje da 380 14 serpentinit ni Slovenija sekira da 409 22 granodiorit Pohorje žrmlje da 418 23 blestnik Pohorje žrmlje ne 419 19 blestnik - filit Pohorje žrmlje ne 493 36 konglomeratični peščenjak Pohorje žrmlje da 669 48 gnajs Pohorje žrmlje da 797 39 gnajs Pohorje žrmlje da 789 38 gnajs - blestnik Pohorje žrmlje da 799 40 blestnik Pohorje žrmlje možno 823 2 gnajs Pohorje ali Avstrija gladilec verjetno 833 6 gnajs Pohorje ali Avstrija brus verjetno 908 11 žilni kremen lahko lokalni grobi tolkač ne 965 17 gnajs Pohorje žrmlje ne 972 45 granodiorit lahko Pohorje žrmlje da 974 9 kremenov peščenjak Pohorje drobilec da 1054 47 gnajs Pohorje žrmlje - celo da 1055 18 granodiorit Pohorje žrmlje ne 1056 44 tuf, piroklastit Pohorje fini tolkač da 1057 46 serpentinit ni Slovenija fini tolkač da 1218 21 gnajs z granati Pohorje žrmlje da 1244 13 serpentinit ni Slovenija fini tolkač da 116 Rezultati analize kamnitih predmetov. območji na severnem Pohorju, na Kozjaku, pa tudi na obmej- da gre v vseh rogoških primerih za v Sloveniji neznan tip te nem območju Avstrije. Analiziran kos zelo verjetno prihaja s kamnine, ki morda izvira v Avstriji ter je v naše kraje prišla Pohorja. Lahko dosegljivi so bili tudi peščenjaki, od katerih se po naravni »dravski« poti. Podobno lahko predpostavljamo konglomeratični razprostirajo v plasteh južno od Drave med tudi za drugo manjše orodje, ki je, če izvzamemo bruse, vse Rušami in Mariborom, kremenov peščenjak pa se pojavlja narejeno iz prodnikov, ki jih je pogosto mogoče še dandanes ob t. i. kungoškem prelomu, ki poteka vzhodno od Kungo-nabirati na prodiščih reke Drave, ki iz obsežnega zaledja pri- te (Žnidarčič, Mioč 1989). Najbližja nahajališča tufa v Sloveniji naša množico različnih kamnin141 (Podgoršek 2007). imamo severno od Vuzenice in v zgornjem delu Savinjske Izbira primernih kamnin za izdelavo določenih orodij je doline, podobne tufe, vezane na isti vulkanizem, pa najdemo bila prej kot slej plod znanja in izkušenj. Za sekire so izbirali tudi v delu avstrijske Koroške in Štajerske. Prav tako so v bli- žini poznana nahajališča serpentinita, ki predira metamorfne 141  To velja tako za vse vrste rožencev, žilni kremen in kremenove pe-kamnine na jugovzhodnem Pohorju, a so analize pokazale, ščemjake kot za kvarcite, ki so z metamorfozo nastali iz kremenovih peščenjakov in rožencev. Rogoza, AAS 100, 2022 153 Ohranjenost Celo Skupaj 10.5 Radiokarbonske analize brus 0 2 grobi tolkač 1 1 gradiva sekira 0 2 Matija Črešnar, Pieter M. Grootes, Tomas Higham, žrmlje 1 20 gladilec 2 0 Clive Bonsall, Mihály Molnár drobilec 2 0 Na gradivu z najdišča Rogoza je bilo skupno narejenih 34 fini tolkač 4 0 radiokarbonskih datacij, ki so bile opravljene v treh različnih 25 laboratorijih. Prva serija analiz na vzorcih oglja (20) je bila 20 narejena v laboratoriju v Kielu (Leibniz–Labor für Altersbe- stimmung und Isotopenforschung). Nato sta bili v želji po 15 razjasnitvi datacij gomil iz starejše železne dobe dve da- Celo 10 taciji na sežganih človeških kosteh opravljeni v laboratoriju Skupaj v Oxfordu (Oxford Radiocarbon Accelerator Unit. Research 5 Laboratory for Archaeology and the History of Art). Tretjo 0 serijo analiz na različnih vzorcih (12) je opravil laboratorij brus grobi sekira žrmlje gladilec drobilec fini tolkač tolkač v Debrecenu (Isotoptech Zrt.). Vzorci so bili izbrani tako, 117 Primerjava poškodovanih in nepoškodovanih kamnitih da bi omogočili čim boljše razumevanje notranjega razvoja orodij. naselbine, pa tudi grobišča in njegove okolice. serpentinit, za mikrolitska orodja pa prodnike kremenovih Datacije so bile delno že bile objavljene v različnih študijah različkov. Najdba le dveh odbitkov, od katerih nobeden ni (Črešnar 2014; Črešnar 2021; Teržan, Črešnar 2021). t. i. odbitek primarne stopnje, katerih hrbtni del je pokrit Ker so bile datacije opravljene v daljšem časovnem obdo-z ostanki skorje prodnika, je nov vir informacij. Sklepamo bju in v različnih laboratorijih (sl. 118), spodaj povzemamo lahko, da so prve faze oblikovanja orodij izvajali kar na dra-rezultate po različnih laboratorijih, ob tem pa citiramo tudi vskih prodiščih, s čimer so zmanjšali težo tovora, kamne, ki metodologijo in druge komentarje s strani laboratorijev, če so se tekom primarne obdelave izkazali za neuporabne, pa je bilo to sporočeno. Za vse datacije je bila narejena poe-so lahko zavrgli kar na licu mesta. V kolikor lahko nekatere notena kalibracija v programu OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey žrmeljne kamne razlagamo kot bruse za izdelavo glajenih 2021). orodij, je torej v naselbini potekalo le končno oblikovanje orodij. To domnevo potrjuje tudi najdba izvrtka. Različno uporabo ne kaže le obraba posameznih tipov orodja, kar nam je bilo pri ločitvi grobih tolkačev, finih tol- kačev, drobilcev in gladilcev tudi vodilo, ampak njihova po- škodovanost (sl. 117). Kot nakazujejo zlomljeni sekiri in en izmed dveh grobih tolkačev na eni in v vseh primerih po- polnoma ohranjeni fini tolkači, drobilca in gladilca na drugi strani, je morala biti njihova uporaba različna. Razlike v te- žah med sorodnima skupinama grobih in finih tolkačev ni, kar tukaj ne potrjuje rezultatov analiz gradiva s Ptujskega gradu, kjer so bili težji tolkači bolj uničeni in po razlagi to- rej dalj časa v uporabi142 (Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 2006, G187–188). V tej luči je morda potrebno pogledati tudi izjemno količino razbitih žrmelj, saj so se v celoti ohranile le ene, ene pa v večji meri. Predvidevamo torej lahko, da so služile tudi kot podloge pri drugih opravilih, morda celo kovanju. 142  Kljub morebitnim pomislekom, da so bile ene najdbe bolj podvr- žene postepozicijskemu uničenju, je to nesmiselno, saj oboje izvirajo tako iz zgornjih kot spodnjih plasti. 154 Rogoza, AAS 100, 2022 Št. vzorca Št. vz. (laboratorij) Material Kontekst Starost (BP) δ13C (‰) Starost (cal BC/AD, OxCal v.4.4.4. 2σ) 1 KIA37288 oglje SE 208 2890 ± 25 -25,18 ± 0,27 1199 (4,7 %) 1171 1164 (3,7 %) 1143 1131 (87,1 %) 989 2 KIA37289 oglje SE 008 3425 ± 30 -26,41 ± 0,31 1873 (9,9 %) 1845 1818 (2,9 %) 1801 1776 (82,7 %) 1625 3 KIA37290 oglje SE 006 2865 ± 25 -29,37 ± 0,34 1122 (88,3 %) 968 960 (7,2 %) 931 4 KIA37291 oglje SE 370 2895 ± 30 -27,25 ± 0,32 1208 (95,4 %) 991 5 KIA37292 oglje SE 376 31320 + 240/-230 -25,90 ± 0,36 / 6 KIA37293 oglje SE 554 2950 ± 20 -27,20 ± 0,22 1255 (1,1 %) 1248 1226 (94,3 %) 1055 7 KIA37294 oglje SE 610 2915 ± 30 -27,11 ± 0,42 1210 (95,4 %) 1015 8 KIA37295 oglje SE 727 2905 ± 25 -23,64 ± 0,27 1202 (18,8 %) 1141 1133 (76,7 %) 1011 9 KIA37296 oglje SE 731 2975 ± 25 -25,97 ± 0,24 1367 (0,4 %) 1360 1285 (95,0 %) 1112 10 KIA37297 oglje SE 933 2900 ± 25 -26,74 ± 0,10 1201 (14,9 %) 1142 1132 (80,5 %) 1008 11 KIA37298 oglje SE 1100 2910 ± 30 -27,37 ± 0,13 1211 (95,4 %) 1012 12 KIA37299 oglje SE 1120 3355 ± 35 -27,40 ± 0,19 1740 (9,9 %) 1711 1697 (85,5 %) 1533 13 KIA37300 oglje SE 964 3630 ± 30 -23,27 ± 0,16 2130 (10,9 %) 2089 2045 (84,5 %) 1896 14 KIA37304 oglje SE 1311 2670 ± 30 -24,88 ± 0,07 900 (25,1 %) 856 851 (70,3 %) 794 15 KIA37305 oglje SE 1511 2875 ± 25 -26,48 ± 0,29 1188 (1,0 %) 1179 1155 (0,6 %) 1149 1126 (90,7 %) 974 955 (3,1 %) 934 16 KIA37306 oglje SE 1329 3665 ± 25 -24,32 ± 0,23 2136 (39,1 %) 2076 2070 (56,3 %) 1956 17 KIA37307 oglje SE 1338 2930 ± 25 -25,55 ± 0,19 1218 (93,8 %) 1047 1029 (1,6 %) 1020 18 KIA37309 oglje SE 236 2570 ± 30 -24,19 ± 0,11 808 (73,0 %) 749 686 (6,9 %) 666 639 (15,6 %) 569 19 KIA37310 oglje SE 1413 3375 ± 30 -26,52 ± 0,29 1745 (88,2 %) 1604 1583 (7,2 %) 1544 20 KIA37311 oglje SE 241 1765 ± 25 -27,97 ± 0,13 235 (95,4 %) 362 21 OxA-21484 sežgana SE 236 2785 ± 39 -23,44 1043 (1,0 %) 1035 človeška kost 1016 (94,5 %) 829 22 OxA-21485 sežgana SE 241 2516 ± 26 -21,68 781 (23,5 %) 725 človeška kost 705 (18,6 %) 662 651 (53,4 %) 544 23 DeA-24246 pooglenel SE 933 2921 ± 24 / 1212 (92,4 %) 1045 želod 1031 (3,1 %) 1019 24 DeA-24328 sežgana SE 236 2512 ± 50 / 795 (94,6 %) 473 človeška kost 434 (0,9 %) 424 25 DeA-24329 sežgana SE 241 2450 ± 48 / 758 (23,9 %) 678 človeška kost 672 (71,6 %) 410 26 DeA-24361 oglje SE 575 2611 ± 23 / 811 (95,4 %) 776 27 DeA-24362 oglje SE 218 2546 ± 24 / 796 (50,5 %) 747 689 (13,5 %) 665 643 (31,5 %) 563 28 DeA-24363 oglje SE 585 2370 ± 22 / 516 (95,4 %) 392 29 DeA-24364 oglje SE 241 2431 ± 24 / 747 (16,5 %) 689 666 (6,9 %) 644 564 (72,0 %) 407 Rogoza, AAS 100, 2022 155 Št. vzorca Št. vz. (laboratorij) Material Kontekst Starost (BP) δ13C (‰) Starost (cal BC/AD, OxCal v.4.4.4. 2σ) 30 DeA-24365 oglje SE 557 2823 ± 24 / 1047 (95,4 %) 909 31 DeA-24366 oglje SE 948 2882 ± 23 / 1191 (1,8 %) 1177 1158 (1,3 %) 1147 1128 (91,8 %) 982 946 (0,6 %) 940 32 DeA-24367 oglje SE 1103 2823 ± 23 / 1047 (5,1 %) 1028 1021 (90,3 %) 910 33 DeA-24368 oglje SE 1246b 2857 ± 23 / 1114 (84,6 %) 967 961 (10,9 %) 931 34 DeA-24369 oglje SE 226 2844 ± 24 / 1109 (2,8 %) 1093 1086 (3,6 %) 1066 1059 (89,1 %) 922 118 (strani 155–156) Pregledna tabela vseh radiokarbonskih datacij, razporejenih po laboratorijih in zaporednih številkah vzorcev. Die Radiokaratierung der Proben nach Stuiver and Polach (1977, 355) mit einer Korrektur auf aus Rogoza bei Maribor (Leibniz– Isotopenfraktionierung anhand des gleichzeitig mit AMS Labor für Altersbestimmung und gemessenen 13C/12C–Verhältnisses. Dieser d13C–Wert enthält Isotopenforschung) auch die Effekte der während der Graphitisierung und in der AMS–Anlage auftretenden Isotopenfraktionierung und ist Pieter M. Grootes deshalb nicht direkt vergleichbar mit d13C–Werten, die in ei- Alle Holzkohleproben, die im Leibniz–Labor für Altersbe- nem CO –Massenspektrometer gemessen werden. Die Un- 2 stimmung und Isotopenforschung analisiert wurden (Abb. sicherheit im 14C–Ergebnis berücksichtigt Zählstatistik, Sta-118−138) wurden unter dem Mikroskop auf Verunreinigun- bilität der AMS–Anlage und Unsicherheit im subtrahierten gen kontrolliert und eine geeignete Menge Holzkohle wur- Nulleffekt. Für die ersten beiden haben wir die Zählstatistik de zur Datierung entnommen. Diese wurde dann extrahiert und die beobachtete Streuung der Meßintervalle verglichen mit 1 % HCl zur Beseitigung von Karbonaten und säure-und den größeren Wert verwendet. löslichen organischen Verunreinigungen (die Fulvinsäuren), Alle Fraktionen haben mehr als die für eine präzise Datie-mit 1 % NaOH bei 60 °C zur Entfernung der laugelöslichen rung empfohlene Mindestmenge von ca. 1 mg Kohlenstoff Vernunreinigungen (die Huminsäuren) und wieder mit 1 % und damit ausreichend Probenstrom in der AMS–Anlage HCl zur Entfernung des im Lauge gelösten atmosphärischen ergeben. Die δ13C–Werte liegen im Normalbereich für or-CO . Dies liefert den s.g. Laugenrückstand, der aus reinem ganische C3–Proben, so dass die Ergebnisse insofern zu-2 Holzkohlenstoff sein soll. Das durch die Lauge extrahierte verlässig sind. organische Material (Huminsäure–Fraktion) der Probe KIA Der Altersunterschied zwischen Laugenrückstands– und 37294 wurde für die weitere Bearbeitung mit HCl nieder-Huminsäurefraktion der Probe KIA 37294 beträgt 42 ± 42 geschlagen, gewaschen und getrocknet. Die Verbrennung Radiokarbonjahre und ist mit 1 Sigma statistisch nicht signifi-aller Fraktionen erfolgte bei 900 °C in einer mit CuO und kant. Weil es unwahrscheinlich ist, dass eine Verunreinigung Silberwolle gefüllten Quarzampulle. Das entstandene CO2 sich genauso über Laugenrückstand und Huminsäurefraktion wurde anschließend mit H bei 600°C über einen Eisen–Ka-2 aufteilt als die Holzkohle, bedeutet die Übereinstimmung der talysator zu Graphit reduziert und das Eisen–Graphit–Ge- beiden Alter, dass die Probe nicht signifikant verunreinigt war. misch in einen Probenhalter für die AMS–Messung gepreßt. Die Datierung ist auch in dieser Hinsicht zuverlässig. Der C– In der Ionenquelle der AMS–Anlage, ein 3 MV HVE Tan- Gehalt des Laugenrückstands war hoch, von 53 % (KIA37293) detron (Nadeau et al. 1997), wird aus dem Kohlenstoff im bis 71 % und 81 % (KIA 37304 bzw. 37405), generell im Bere-Probenhalter einen Ionenstrahl erzeugt. Dieser Ionenstrahl ich 53 % bis 67 %. Die Ausbeute der chemischen Reinigung wird im Beschleuniger–massenspektrometer in den einzel-zeigt eine generell gute Erhaltung der Holzkohle. nen Ionenstrahlen 12C, 13C und 14C aufgetrennt und ihre re- lative Intensität wird gemessen. Die 14C–Konzentration der Proben ergibt sich aus dem Vergleich der simultan ermit- telten 14C, 13C und 12C Gehalte mit denen des CO –Meßstan- 2 dards (Oxalsäure II) sowie geeigneter Nulleffekt–Proben. Das konventionelle 14C–Alter berechnet sich anschließend 156 Rogoza, AAS 100, 2022 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37306, SE 1329 R_Date(3665,25) KIA37300, SE 964 R_Date(3630,30) KIA37289, SE 008 R_Date(3425,30) KIA37310, SE 1413 R_Date(3375,30) KIA37299, SE 1120 R_Date(3355,35) KIA37296, SE 731 R_Date(2975,25) KIA37293, SE 554 R_Date(2950,20) KIA37307, SE 1338 R_Date(2930,25) DeA24346, SE 933 R_Date(2921,24) KIA37297, SE 933 R_Date(2900,25) KIA37294, SE 610 R_Date(2915,30) KIA37298, SE 1100 R_Date(2910,30) KIA37295, SE 727 R_Date(2905,25) KIA37291, SE 370 R_Date(2895,30) KIA37288, SE 208 R_Date(2890,25) DeA24366, SE 948 R_Date(2882,23) KIA37305, SE 1511 R_Date(2875,25) KIA37290, SE 006 R_Date(2865,25) DeA24368, SE 1246b R_Date(2857,23) DeA24346, SE 226 R_Date(2844,24) DeA24367, SE 1103 R_Date(2823,23) DeA24365, SE 557 R_Date(2823,24) OxA-21484, SE 236 R_Date(2785,39) KIA37304, SE 1311 R_Date(2670,30) DeA24361, SE 575 R_Date(2611,23) KIA37309, SE 236 R_Date(2570,30) DeA24362, SE 218 R_Date(2546,24) OxA-21485, SE 241 R_Date(2516,26) DeA24328, SE 236 R_Date(2512,50) DeA24329, SE 241 R_Date(2450,48) DeA24364, SE 241 R_Date(2431,24) DeA24363, SE 585 R_Date(2370,22) KIA37311, SE 241 R_Date(1765,25) 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 1calBC/1calAD Calibrated date (calBC/calAD) 119 Vse radiokarbonske datacije, razporejene po njihovi starosti. Rogoza, AAS 100, 2022 157 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) 3200 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37288, SE 208 R_Date(2890,25) KIA37291, SE 370 R_Date(2895,30) 68.3% probability 68.3% probability 1121 (68.3%) 1016calBC 1116 (54.8%) 1043calBC 95.4% probability 1035 (13.5%) 1016calBC 1208 (95.4%) 991calBC 95.4% probability 3000 3000 1199 (4.7%) 1171calBC 1164 (3.7%) 1143calBC 1131 (87.1%) 989calBC 2800 2800 Radiocarbon determination (BP) 2600 2600 Radiocarbon determination (BP) 1400 1300 1200 1100 1000 900 1400 1300 1200 1100 1000 900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 120 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz plasti SE 208 123 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 370 (KIA37288). (KIA37291). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37289, SE 008 R_Date(3425,30) KIA37293, SE 554 R_Date(2950,20) 68.3% probability 3200 68.3% probability 3600 1863 (4.0%) 1855calBC 1206 (68.3%) 1125calBC 1767 (59.3%) 1683calBC 95.4% probability 1653 (5.0%) 1643calBC 1255 (1.1%) 1248calBC 95.4% probability 1226 (94.3%) 1055calBC 1873 (9.9%) 1845calBC 3000 1818 (2.9%) 1801calBC 3400 1776 (82.7%) 1625calBC 2800 3200 Radiocarbon determination (BP) 2600 Radiocarbon determination (BP) 3000 1400 1300 1200 1100 1000 900 Calibrated date (calBC) 2000 1900 1800 1700 1600 1500 Calibrated date (calBC) 124 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 554 (KIA37293). 121 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz plasti SE 8 (KIA37289). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37290, SE 006 R_Date(2865,25) 3200 KIA37294, SE 610 R_Date(2915,30) 68.3% probability 68.3% probability 3000 1109 (8.3%) 1092calBC 1194 (9.0%) 1176calBC 1085 (9.8%) 1066calBC 1160 (8.5%) 1144calBC 1059 (50.2%) 997calBC 1129 (50.8%) 1049calBC 95.4% probability 3000 95.4% probability 1122 (88.3%) 968calBC 1210 (95.4%) 1015calBC 2800 960 (7.2%) 931calBC 2800 2600 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 2600 2400 1300 1200 1100 1000 900 800 1400 1300 1200 1100 1000 900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 122 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz plasti SE 6 125 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 610 (KIA37290). (KIA37294). 158 Rogoza, AAS 100, 2022 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37295, SE 727 R_Date(2905,25) 3200 KIA37298, SE 1100 R_Date(2910,30) 68.3% probability 68.3% probability 1153 (1.2%) 1150calBC 1190 (5.0%) 1179calBC 1125 (61.1%) 1045calBC 1158 (5.9%) 1146calBC 3000 1031 (6.0%) 1019calBC 1128 (54.1%) 1047calBC 95.4% probability 3000 1028 (3.2%) 1021calBC 1202 (18.8%) 1141calBC 95.4% probability 1133 (76.7%) 1011calBC 1211 (95.4%) 1012calBC 2800 2800 2600 Radiocarbon determination (BP) 2600 Radiocarbon determination (BP) 24001400 1300 1200 1100 1000 900 1400 1300 1200 1100 1000 900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 126 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 727 129 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1100 (KIA37295). (KIA37298). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37296, SE 731 R_Date(2975,25) 3600 KIA37299, SE 1120 R_Date(3355,35) 3200 68.3% probability 68.3% probability 1258 (9.4%) 1244calBC 1728 (1.7%) 1725calBC 1231 (31.1%) 1190calBC 1688 (53.3%) 1609calBC 1179 (14.2%) 1158calBC 1577 (8.9%) 1561calBC 1146 (13.6%) 1128calBC 1555 (4.4%) 1546calBC 3400 3000 95.4% probability 95.4% probability 1367 (0.4%) 1360calBC 1740 (9.9%) 1711calBC 1285 (95.0%) 1112calBC 1697 (85.5%) 1533calBC 2800 3200 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 2600 3000 1400 1300 1200 1100 1000 900 1900 1800 1700 1600 1500 1400 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 127 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 731 130 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1120 (KIA37296). (KIA37299). 3200 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37297, SE 933 R_Date(2900,25) KIA37300, SE 964 R_Date(3630,30) 68.3% probability 68.3% probability 1122 (61.2%) 1045calBC 2032 (68.3%) 1946calBC 1031 (7.1%) 1019calBC 3800 95.4% probability 95.4% probability 3000 2130 (10.9%) 2089calBC 1201 (14.9%) 1142calBC 2045 (84.5%) 1896calBC 1132 (80.5%) 1008calBC 3600 2800 3400 Radiocarbon determination (BP) 2600 Radiocarbon determination (BP) 3200 1400 1300 1200 1100 1000 900 2300 2200 2100 2000 1900 1800 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 128 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 610 131 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 964 (KIA37294). (KIA37300). Rogoza, AAS 100, 2022 159 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37307, SE 1338 R_Date(2930,25) KIA37304, SE 1311 R_Date(2670,30) 3200 68.3% probability 68.3% probability 1201 (38.1%) 1141calBC 891 (9.1%) 881calBC 1134 (16.8%) 1108calBC 834 (59.2%) 801calBC 2800 1095 (7.1%) 1081calBC 95.4% probability 1068 (6.2%) 1056calBC 900 (25.1%) 856calBC 851 (70.3%) 794calBC 3000 95.4% probability 1218 (93.8%) 1047calBC 1029 (1.6%) 1020calBC 2600 2800 2400 Radiocarbon determination (BP) 2600 Radiocarbon determination (BP) 2200 1400 1300 1200 1100 1000 900 1100 1000 900 800 700 600 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 132 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1311 135 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1338 (KIA37304). (KIA37307). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37305, SE 1511 R_Date(2875,25) KIA37309, SE 236 R_Date(2570,30) 68.3% probability 2800 68.3% probability 3000 1110 (12.3%) 1091calBC 802 (68.3%) 761calBC 1086 (13.8%) 1064calBC 95.4% probability 1059 (42.2%) 1009calBC 808 (73.0%) 749calBC 95.4% probability 686 (6.9%) 666calBC 1188 (1.0%) 1179calBC 639 (15.6%) 569calBC 2800 1155 (0.6%) 1149calBC 2600 1126 (90.7%) 974calBC 955 (3.1%) 934calBC 2600 2400 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 2400 2200 1300 1200 1100 1000 900 800 900 800 700 600 500 400 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 133 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1511 136 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz gomile 2 (SE (KIA37305). 236, KIA37309). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37306, SE 1329 R_Date(3665,25) KIA37310, SE 1413 R_Date(3375,30) 68.3% probability 3600 68.3% probability 2131 (32.9%) 2088calBC 3800 1732 (7.5%) 1721calBC 2047 (21.7%) 2017calBC 1690 (60.8%) 1621calBC 1998 (13.7%) 1978calBC 95.4% probability 95.4% probability 1745 (88.2%) 1604calBC 2136 (39.1%) 2076calBC 3400 1583 (7.2%) 1544calBC 2070 (56.3%) 1956calBC 3600 3200 3400 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 3000 3200 2300 2200 2100 2000 1900 1800 1900 1800 1700 1600 1500 1400 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 134 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1329 137 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1413 (KIA37306). (KIA37310). 160 Rogoza, AAS 100, 2022 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) KIA37311, SE 241 R_Date(1765,25) Radiocarbon dating of samples from 2000 68.3% probability 245 (13.2%) 258calAD Rogoza (Isotoptech Zrt.) 280 (55.1%) 332calAD 95.4% probability 235 (95.4%) 362calAD Mihály Molnár 1800 We have completed the AMS radiocarbon age determi- nation of 2 cremated bone, 1 burned acorn and 9 char- 1600 coal samples. 12 of the total 12 analyses were successful (Figs. 141−152). Radiocarbon determination (BP) 1400 Pre–treatment: cremated bones: acid pretreatment, sealed tube graphitization, AMS measurement. 1calBC/1calAD 101 201 301 401 501 Calibrated date (calBC/calAD) Quality control samples (accompanied with your samples 138 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz gomile 1 (SE 241, during the whole preparation and C–14 analyses): KIA37311). • IAEA–C1 (marble blank, 0.0000 F14C) Radiocarbon dating of samples • IAEA–C2 (travertine carbonate with known C–14 conc., from Rogoza (Oxford Radiocarbon 0.4114 F14C) Accelerator Unit. Research Laboratory Pre–treatment of charred remains: standard acid/alkali/acid for Archaeology and the History of Art) pre–treatment with 2–step combustion, sealed tube graphitisation and C–14 AMS analyses. Clive Bonsall, Tomas Higham Quality control samples (accompanied with your samples OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) during the whole preparation and C14 analyses): OxA-21484, SE 236 R_Date(2785,39) 3000 68.3% probability 1002 (68.3%) 898calBC • IAEA–C9 (fossil wood, 0.0021 F14C) 95.4% probability 1043 (1.0%) 1035calBC • L–temperature fraction: Low temp (400 °C) combusti- 1016 (94.5%) 829calBC 2800 on, normal (non–charred) organic matter. • H–temperature fraction: High temp (800 °C) combu- stion, charred carbon content. 2600 Pre–treatment of charred remains: standard ABOX (acid– Radiocarbon determination (BP) base–oxidation) pre–treatment with sealed–tube MnO2 2400 combustion, sealed tube graphitisation and C–14 AMS analyses. 1200 1100 1000 900 800 700 Calibrated date (calBC) Quality control samples (accompanied with your samples during the whole preparation and C14 analyses): 139 Radiokarbonska datacija vzorca prežgane kosti iz gomile 2 (SE 236, OxA-21484). • IAEA–C9 (fossil wood, 0.0021 F14C) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) The results are quoted as their radiocarbon age (1 sigma) 2800 OxA-21485, SE 241 R_Date(2516,26) 68.3% probability in years before present (yr BP). The values quoted are cor- 773 (15.6%) 749calBC 686 (12.8%) 666calBC rected to –25 ‰ for δ13C. The radiocarbon age is the con- 640 (39.9%) 569calBC 2600 95.4% probability ventional uncalibrated 14C age and is quoted in years “be- 781 (23.5%) 725calBC 705 (18.6%) 662calBC fore present (BP)”, where “present” has been defined as the 651 (53.4%) 544calBC expected natural level for ~1950 AD. 2400 As cremated bone is an untypical material for 14C dating and some difference compared to the age of other asso- Radiocarbon determination (BP) 2200 ciated material (e.g. bone) may occur. Thus, the measure- ment error of cremated bones are enhanced by factor of 2 900 800 700 600 500 400 (doubled). Calibrated date (calBC) 140 Radiokarbonska datacija vzorca prežgane človeške kosti iz gomile 1 (SE 241, OxA-21485). Rogoza, AAS 100, 2022 161 3200 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24246, SE 933 R_Date(2921,24) 68.3% probability DeA24361, SE 575 R_Date(2611,23) 1192 (9.3%) 1177calBC 68.3% probability 1159 (9.1%) 1145calBC 806 (68.3%) 787calBC 1129 (49.9%) 1054calBC 2800 95.4% probability 3000 95.4% probability 811 (95.4%) 776calBC 1212 (92.4%) 1045calBC 1031 (3.1%) 1019calBC 2600 2800 Radiocarbon determination (BP) 2400 2600 Radiocarbon determination (BP) 2200 1400 1300 1200 1100 1000 900 1000 900 800 700 600 500 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 141 Radiokarbonska datacija vzorca poglenelega želoda iz 144 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 575 jame SE 933 (DeA-24246). (DeA-24361). 2800 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24328, SE 236 R_Date(2512,50) 2800 DeA24362, SE 218 R_Date(2546,24) 68.3% probability 68.3% probability 776 (15.6%) 735calBC 791 (47.1%) 754calBC 695 (12.4%) 664calBC 681 (10.0%) 669calBC 649 (40.3%) 546calBC 2600 609 (11.2%) 594calBC 95.4% probability 95.4% probability 795 (94.6%) 473calBC 2600 796 (50.5%) 747calBC 434 (0.9%) 424calBC 689 (13.5%) 665calBC 643 (31.5%) 563calBC 2400 2400 Radiocarbon determination (BP) 2200 Radiocarbon determination (BP) 2200 900 800 700 600 500 400 900 800 700 600 500 400 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 142 Radiokarbonska datacija vzorca prežgane človeške kosti 145 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 218 iz gomile 2 (SE 236, DeA-24328). (DeA-24362). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24329, SE 241 R_Date(2450,48) DeA24363, SE 585 R_Date(2370,22) 68.3% probability 68.3% probability 749 (19.8%) 687calBC 464 (22.0%) 437calBC 666 (7.9%) 641calBC 421 (46.2%) 395calBC 2600 568 (33.6%) 457calBC 2400 95.4% probability 443 (7.0%) 418calBC 516 (95.4%) 392calBC 95.4% probability 758 (23.9%) 678calBC 672 (71.6%) 410calBC 2400 2200 2200 Radiocarbon determination (BP) 2000 Radiocarbon determination (BP) 2000 800 700 600 500 400 300 700 600 500 400 300 200 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 143 Radiokarbonska datacija vzorca prežgane človeške kosti 146 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 585 iz gomile 1 (SE 241, DeA-24329). (DeA-24363). 162 Rogoza, AAS 100, 2022 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24364, SE 241 R_Date(2431,24) 3000 DeA24367, SE 1103 R_Date(2823,23) 68.3% probability 68.3% probability 718 (3.9%) 710calBC 1007 (40.4%) 967calBC 660 (2.9%) 654calBC 2600 959 (27.9%) 931calBC 542 (47.8%) 455calBC 95.4% probability 444 (13.7%) 417calBC 1047 (5.1%) 1028calBC 95.4% probability 2800 1021 (90.3%) 910calBC 747 (16.5%) 689calBC 666 (6.9%) 644calBC 2400 564 (72.0%) 407calBC 2600 2200 Radiocarbon determination (BP) 2400 Radiocarbon determination (BP) 2000 800 700 600 500 400 300 1200 1100 1000 900 800 700 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 147 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz gomile 1 (SE 241, 150 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1103 DeA-24364). (DeA-24367). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24365, SE 557 R_Date(2823,24) DeA24368, SE 1246b R_Date(2857,23) 3000 68.3% probability 68.3% probability 1008 (40.5%) 967calBC 3000 1055 (62.5%) 979calBC 960 (27.8%) 931calBC 949 (5.8%) 937calBC 95.4% probability 95.4% probability 1047 (95.4%) 909calBC 1114 (84.6%) 967calBC 961 (10.9%) 931calBC 2800 2800 2600 2600 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 2400 2400 1200 1100 1000 900 800 700 1300 1200 1100 1000 900 800 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 148 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 557 151 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 1246b (DeA-24365). (DeA-24368). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) DeA24366, SE 948 R_Date(2882,23) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al (2020) 68.3% probability DeA24369, SE 226 R_Date(2844,24) 3000 1110 (68.3%) 1014calBC 68.3% probability 3000 95.4% probability 1047 (13.7%) 1028calBC 1191 (1.8%) 1177calBC 1021 (40.4%) 975calBC 1158 (1.3%) 1147calBC 954 (14.1%) 934calBC 1128 (91.8%) 982calBC 95.4% probability 2800 946 (0.6%) 940calBC 1109 (2.8%) 1093calBC 2800 1086 (3.6%) 1066calBC 1059 (89.1%) 922calBC 2600 2600 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 2400 2400 1300 1200 1100 1000 900 800 1300 1200 1100 1000 900 800 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 149 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 948 152 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame SE 226 (DeA-24366). (DeA-24369). Rogoza, AAS 100, 2022 163 10.6 Rezultati analize organskih prsti, izkopavanja ali post–izkopavalne obdelave arheološke- ostankov iz prazgodovinske ga gradiva (Oudemans, Boon 1991). keramike Izmed številnih organskih molekul, ki se ohranijo v povezavi z arheološkimi artefakti, lipidi predstavljajo najštevilčnejšo sku- Lucija Šoberl, Richard Evershed pino spojin, saj so zaradi kemijske strukture precej odporni in Organski ostanki se lahko ohranijo na številnih arheoloških netopni v vodi. Aplikacija modernih analiznih tehnik (plinska artefaktih v obliki porozne in krhke črne ali temno rjave kromatografija, masna spektrometrija in merjenje razmerij amorfne skorje. V večini primerov gre za posledico priprave stabilnih ogljikovih izotopov) omogoča njihovo identifikacijo, in predelave različnih proizvodov, med katere lahko štejemo kvantifikacijo in rekonstrukcijo procesov, ki so pripeljali do nji- živila, napitke, zdravila, barvila, lepila itd. Zaradi vpliva geolo- hove depozicije. Razvoj kemijskih analiz organskih ostankov ško–pedoloških procesov ti organski ostanki izgubijo prvotno je v zadnjih dvajsetih letih omogočil izolacijo organskih mo-obliko ter fizikalno–kemijske lastnosti. S pomočjo kemijskih lekul, s pomočjo katerih je bilo mogoče identificirati različne analiz in aplikacije t. i. metode bioloških markerjev lahko del-snovi v povezavi z uporabo keramike v arheoloških konte- no ali popolnoma rekonstruiramo prvotno sestavo in izvor kstih – živalske mlečne in mesne maščobe (Evershed et al. ohranjenih organskih molekul. Metoda analize bioloških mar- 1999; Copley et al. 2003; Evershed et al. 2008), listnate rastline kerjev temelji na domnevi, da se organske molekule, speci- (Evershed, Heron, Goad 1991; Evershed et al. 1994; Charters fične za različne organske produkte, lahko nespremenjene et al. 1995), specifična rastlinska olja (Copley et al. 2005), če-ohranijo na/v arheoloških artefaktih, geoloških sedimentih, belji vosek (Evershed et al. 1997) in smolnate substance (Pol-prsti itn. (Eglinton, Logan 1991; Evershed 2008). lard, Heron 1996; Regert et al. 2003a; Regert et al. 2003b). Kemijske analize arheološke keramike že dolgo časa izkori- Živalske maščobe so daleč najbolj pogosto ugotovljen lipidni ščajo fizikalne lastnosti porozne površine keramične matrice ostanek pri analizah arheološke keramike. Zanje je značilna za pridobivanje novih podatkov o načinih uporabe keramike prisotnost visokih koncentracij nasičenih prostih maščobnih v preteklosti. Zajetno znanstveno področje med kemijskimi kislin, predvsem palmitinske (C16:0) in stearinske (C18:0) ma-analizami predstavljajo analize organskih molekul, ki se lahko, ščobne kisline. Glavna sestavina sodobnih živalskih maščob ujete v pore mikroskopskih velikosti, ohranijo skozi več tisoč- so trigliceridi (TAG), ki pa med uporabo ali depozicijo kera- letij. Ohranjene organske ostanke lahko v grobem razdelimo mike razpadejo na digliceride (DAG), monogliceride (MAG) v tri večje skupine: a) in situ ohranjena dejanska vsebina lon-in končno na proste maščobne kisline, ki tako postanejo pre- čenega posodja, b) ohranjeni vidni ostanki na površini ke- vladujoča sestavina arheoloških ekstraktov (Evershed et al. ramičnega posodja, in c) najpogosteje ohranjeni absorbirani 2002). Uporaba plinske kromatografije, sklopljene s sežigno organski ostanki, ki pa so nevidni s prostim očesom. izmero razmerja vrednosti stabilnih ogljikovih izotopov 12C in 13C (d13C) za posamezne spojine lipidnih ekstraktov, omogo- Keramična matrica nudi dobro zaščitno okolje za ohranitev ča natančnejšo opredelitev izvora ohranjenih lipidov, pred-absorbiranih lipidnih ostankov tudi v primeru različnih okolj- vsem prostih maščobnih kislin (Evershed et al. 1997; Dudd, skih vplivov in v dolgem časovnem razponu. Različni labora- Evershed 1998; Evershed et al. 1999). torijski eksperimenti s kuhanjem različnih maščobnih živil so pokazali, da je lahko maksimalno nasičenje oziroma vpojna Najpomembnejši rezultat arheoloških izkopavanj na najdišču zmožnost keramične matrice, glede na različna živila, med Rogoza pri Mariboru so bili ostanki poznobronastodobne 5 in 22 mg lipidov/g keramike (Evershed 2008). Glede na naselbine s številnimi razmeroma dobro ohranjenimi obrisi povprečno vrednost ohranjenih in ekstrahiranih lipidov (okoli lesenih stanovanjskih in gospodarskih objektov. S tem je naj-100μg/g) lahko opazimo, da se večina lipidov izgubi zaradi dišče Rogoza mogoče uvrstiti med najpomembnejša brona-razkroja v času po odložitvi. V primerjavi s pogosto prisotni- stodobna najdišča pri nas. mi absorbiranimi lipidi so vidni organski ostanki v arheologiji Med številnimi ohranjenimi artefakti je predstavljala po-redkost. Le–ti so običajno zogleneli in posledica bodisi ku- membno mesto ohranjena poznobronastodobna keramika. hanja bodisi namerne obdelave površine. Ohranjeni so na Veliko število keramičnih fragmentov je imelo ohranjene vi-notranji ali zunanji keramični površini in zaradi direktne iz- dne organske ostanke na bodisi zunanji ali notranji površini postavljenosti vremenskim ter geološkim vplivom niso najbolj (sl. 153−156). Na tem mestu predstavljamo delne izsledke primerno okolje za dobro ohranitev organskih molekul. Z nji-kemičnih analiz, s pomočjo katerih bomo skušali podrobneje mi so prav tako povezani problemi naknadne kontaminacije opredeliti uporabnost keramičnih posod in določiti izvor vi-z modernimi maščobami, kot posledica prisotnosti lipidov v dnih organskih ostankov. 164 Rogoza, AAS 100, 2022 153 Keramični vzorec ROG 01. 155 Keramični vzorec ROG 03. 154 Keramični vzorec ROG 02. 156 Keramični vzorec ROG 04. Rogoza, AAS 100, 2022 165 Vzorci Priprava trimetilsililnih derivatov Skupno so bili analizirani štirje vzorci bronastodobne ke- Trimetilsililne derivate smo dobili tako, da smo odvzetemu ramike z najdišča Rogoza. Vzorci so bili namensko izbrani alikvotu (1/4) dodali po 40 μL regenta BSTFA (N,O–bis [tri-zaradi prisotnosti vidnih organskih ostankov na zunanji ali metilsilil] trifluoroacetamid) in jih inkubirali pri 70 °C za 40–60 notranji površini (sl. 157). minut. Derivate smo analizirali na HTGC ( High–temperature gas chromatography), GC–MS ( Gas chromatography–mass Materiali in metode spectrometry) in HTGC–MS ( High–temperature gas chroma- tography–mass spectrometry Analize lipidov so bile opravljene z ustaljenimi analiznimi ). protokoli, ki so podrobneje opisani drugje (Evershed, He- Derivate smo analizirali z visoko temperaturno plinsko kro- ron, Goad 1990). Tukaj bomo le na kratko opisali in povzeli matografijo (HTGC oziroma High–temperature gas chroma-uporabljeno metodologijo. tography), s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo Vzorčenje in priprava vzorcev (GC–MS oziroma Gas chromatography–mass spectrometry) in visoko temperaturno plinsko kromatografijo z masno Površino vzorčenih keramičnih fragmentov smo s pomočjo spektrometrijo ( HTGC–MS oziroma High–temperature gas manjšega vrtalnika z brusilno glavo očistili in odlomili – obi-chromatography–mass spectrometry). čajno gre za približno 2 g očiščene keramike. Takšno čišče- nje je nujno pred vzorčenjem zato, da odstranimo prisotne Rezultati eksogene lipide, katerih prisotnost je lahko posledica prsti, Analiza organskih ostankov keramike z najdišča Rogoza je v kateri so vzorci ležali, ali pa rokovanja med post–izkopa-pokazala na ohranitev organskih molekul v keramični ma- valnimi procesi. Očiščen vzorec smo nato strli v očiščeni ste- trici. Na sl. 158 so navedeni rezultati analiz skupaj s sezna- kleni terilnici in mu dodali 20 μL internega standarda (tetra- mom vzorcev, koncentracijami lipidov in začasno interpre- triakontan raztopljen v heksanu s koncentracijo 1 mg mL–1). tacijo uporabe posameznih posod v povezavi z različnimi Ekstrakcija z organskimi topili živili. Od štirih analiziranih keramičnih posod je bilo v treh Strte vzorce smo ekstrahirali z zmesjo topila, v katerem sta mogoče zaznati dovoljšnjo koncentracijo lipidov (tj. > 5 g bila kloroform in metanol v prostorninskem razmerju 2 : 1. g–1), kar predstavlja zelo dobro ohranitev lipidov, saj se za Ekstrahirali smo dvakrat s po 10 mL topila. Dobljenemu to-prazgodovinsko keramiko delež uspešnosti lipidnih analiz talnemu lipidnemu ekstraktu (TLE) smo odparili topilo pod giblje med 30 in 80 %. tokom dušika in ga filtrirali skozi silikagel. Številka Stratigrafija Teža analiziranih Opis vzorca SE Sek./kv. snovi (g) ROG 01 SE 1 sek. 43/kv. 1336b 2,729 dno večje posode, vidni črni organski ostanki na zunanji in notranji površini ROG 02 SE 3 sek. 14/kv. 434 2,069 ostenje lonca, zogleneli organski ostanki na notranji površini ROG 03 SE 369a sek. 33/kv. 953a 2,041 ostenje lonca, zogleneli organski ostanki na notranji površini ROG 04 SE 1606 sek. 46/kv. 1412-13 2,095 dno posode, zogleneli organski ostanki na notranji površini 157 Tabela s podrobnimi informacijami o analiziranih keramičnih vzorcih. d13 C ± 16:0 Začasna interpretacija Št. vzorca Koncentracija lipidov (mg g-1) Prisotni lipidi d13 C ± 18:0 ± 0.3 (‰) 0.3 (‰) ostankov ROG 01 5,59 PMK (16<18), MAG, DAG, G A T v pripravi živalska maščoba ROG 02 11,04 PMK (16<18), K, MAG, DAG, G A T v pripravi živalska maščoba ROG 3 0 1, 1 3 / v pripravi / ROG 04 50,62 PMK (16), A, OH, VE v pripravi čebelji vosek 158 Povzetek rezultatov analiz organskih ostankov. Legenda: PMK se nanaša na proste maščobne kisline, MAG na monogliceride; DAG na digliceride; TAG na trigliceride; A na alifatske alkane, K na dolgo verižne ketone, OH na alkohole, VE na voske estrov, P na plasticirne spojine; 18:1 se nanaša na enkrat nenasičene proste maščobne kisline. 166 Rogoza, AAS 100, 2022 Slika 159 prikazuje tipičen delni kromatogram lipidnega eks- Poleg prisotnih gliceridov in prostih maščobnih kislin lahko trakta vzorca ROG 02, ki je vseboval karakteristične prisotne na kromatogramu vzorca ROG 02 opazimo dolgo verižne spojine – nasičene proste maščobne kisline, predvsem pal-sekundarne ketone (K31, K33 in K35), katerih izvor je mogo- mitinska in stearinska kislina (C16:0 in C18:0), monogliceride, če iskati v dveh smereh: ketoni kot posledica prisotnosti ra-digliceride in trigliceride. Na kromatogramu je zaradi kon- stlinskih lipidov ali ketoni kot posledica kemijskih sprememb, taminacije s plasticirnimi sredstvi nemogoče razpoznati na- ki nastanejo ob segrevanju. sičene proste maščobne kisline z nižjim številom ogljikovih V rastlinskih tkivih (predvsem listih) praviloma dominira le atomov (C14:0) ter nasičene proste maščobne kisline, ki bi ena homologna vrsta značilnih ketonov v razponu K24–K33. lahko kazale na prisotnost živalskih maščob, predvsem pre- V vzorcih, kjer so prisotni lipidi rastlinskega izvora, se ketoni žvekovalcev, tj. C15:0 in C17:0 in njihove razvejane različice. praviloma pojavljajo v kombinaciji z alifatskimi alkani in alko- Na kromatogramu ekstrakta vzorca ROG 02 lahko opazimo holi z istim številom ogljikovih atomov. V arheoloških vzor-tudi prisotnost nižje koncentracije mono-, di- in trigliceridov, cih so velikokrat prisotni le ketoni s praviloma 31, 33 in 35 ki so značilni za delno razgrajeno živalsko maščobo. Njiho- ogljikovimi atomi v razmerju 1 : 2 : 1. Zmesi takšnih ketonov va koncentracija skupaj z visoko koncentracijo palmitinske niso posledica prisotnosti rastlinskih lipidov, ampak termična in stearinske kisline kaže na visoko stopnjo razgrajenosti oziroma ketonska dekarboksilacija soli prostih maščobnih živalskih maščob, saj so proste maščobne kisline končni kislin, ki poteka pri temperaturah nad 300 °C ob prisotnosti produkt hidrolize gliceridov. Razmerje relativne vsebnosti katalitičnih kovinskih oksidov (Raven et al. 1997; Regert et al. palmitinske in stearinske kisline (C16:0 < C18:0) prav tako 1998; Evershed et al. 1999; Evershed et al. 2002). kaže na živalski izvor ohranjenih lipidov v posodi ROG 02 Kovinski oksid (MO), potreben za katalizo ketonske kon- (Evershed et al. 2002; Copley et al. 2005). denzacije, je prisoten v zadostnih količinah v keramičnih 159 Delni HTGC profil totalnega lipidnega ekstrakta vzorca ROG 02, ki prikazuje distribucijo spojin, značilne za prisotnost delno razgrajene živalske maščobe. Legenda: CX:0 so nasičene proste maščobne kisline z x-številom ogljikovih atomov, ter y-stopnjo nasičenosti/ številom dvojnih vezi; IS je interni standard (tetratriakontan, C34 alkan), MAGi so monogliceridi, DAGi so digliceridi, TAGi so trigliceridi in P plasticirne spojine. Rogoza, AAS 100, 2022 167 nasičene proste maščobne kisline s sodim številom ogljikovih atomov (C22–C30) in dolgoverižni palmitinski estri s sodim številom ogljikovih atomov (C40–C52). Prisotnost oziroma odsotnost nekaterih skupin spojin je v veliki meri odvisna od okoljskih vplivov in prezervacijskih procesov, saj je vsebnost alkanov lahko močno zmanjšana zaradi naravne sublimacije 160 Oblikovanje dolgoverižnih ketonov preko ketonske v suhem ter toplem okolju ali hlapljivosti v primeru, da je dekarboksilacije soli prostih maščobnih kislin, ki poteka pri segrevanju maščob v keramičnih posodah (povzeto po bil vosek segrevan. Nižja vsebnost dolgoverižnih alkanov v Evershed 2008). vzorcu ROG 04 (sl. 162) bi lahko bila posledica takšnih pro- cesov (Regert et al. 2001). Palmitinski estri voskov so prisotni v zelo nizkih koncentracijah, kar je najverjetneje posledica njihove hidrolize oziroma razpada. Na to kaže prisotnost dolgoverižnih alkoholov s sodim številom ogljikovih atomov (C24–C34), ki so skupaj s palmitinsko kislino (C16:0) glavni gradniki palmitinskih voskov (sl. 163). Iz istega vzroka je v keramičnem vzorcu izključno prisotna le palmitinska kislina. V vseh štirih analiziranih keramičnih vzorcih z najdišča Ro- goza je bilo mogoče zaslediti tudi vrhove, ki pripadajo fta- latom. Le-ti so prevladujoča komponenta večine plastičnih proizvodov, v primeru arheoloških izkopavanj najverjetneje 161 Primerjava relativnih vsebnosti dolgoverižnih ketonov plastične vrečke, ki se uporabljajo za hranjenj najdb. Pla- K31 in K35 ter vsebnosti nasičenih maščobnih kislin (FA16– sticirna sredstva so žal hlapna in ob dolgotrajnejšem hra- palmitinska k. in FA18–stearinska k.). njenju začnejo pronicati v keramično površino. Zaradi po- posodah oziroma uporabljeni glini v obliki oksidov elemen- dobne kemične sestave se skupaj z lipidi znajdejo v lipidnih tov I. in II. skupine (CaO, Al O , SiO , CaCO , FeO, MgO). ekstraktih in predstavljajo najbolj pogosto vrsto moderne 2 3 2 3 Visoke koncentracije ketonov, kakršne najdemo v arheolo- kontaminacije. ških vzorcih, pa ne nastanejo le ob enkratni uporabi posode, ampak tekom kontinuirane uporabe. Diskusija Ketoni so odpornejši proti kemičnemu razpadu v primerja- Rezultati kemijskih analiz štirih vzorcev prazgodovinske ke- vi z maščobnimi kislinami, zato lahko primerjava relativnih ramike z bronastodobnega najdišča Rogoza pri Mariboru vsebnosti ketonov in maščobnih kislin kaže na stopnjo raz-kažejo na raznovrstno uporabo keramičnega posodja. Kot pada slednjih, do katere je prišlo tekom uporabe posode je bilo že v preteklosti večkrat dokazano, nudi keramična ali post–depozicije. Keton, ki vsebuje 31 ogljikovih atomov, matrica dobro zaščitno okolje za lipidne molekule, izmed nastane s kondenzacijo dveh molekul nasičene maščob-katerih nekatere težijo k hitremu razpadu (npr. tri-, di- in ne kisline C16:0, keton s 35 ogljikovimi atomi pa nastane monogliceridi ter palmitinski voski estrov), nekatere pa se s kondenzacijo dveh molekul nasičene maščobne kisline lahko ohranijo nespremenjene tudi več tisočletij. Laborato-C18:0 (sl. 160). Če primerjamo relativno vsebnost K31 in K35 rijski eksperimentalni razkroj maščob v prisotnosti kerami-skupaj z relativno vsebnostjo palmitinske in stearinske ma- ke je pokazal, da več kot 90 % izvorne maščobe razpade ščobne kisline (sl. 161), lahko vidimo, da so slednje relativno zaradi mikroorganizmov. Najbolj dojemljive za razpad so dobro ohranjene. Palmitinska kislina (FA 16) kaže malenkost nasičene maščobne kisline s krajšimi verigami (C4 do C14). višjo stopnjo razpada zaradi nižjega števila ogljikovih ato- Hkrati so te maščobne kisline veliko bolj vodotopne kot pa mov, kar je posledica večje topnosti in hlapljivosti. tiste z dolgimi verigami in s tem izpostavljene delovanju podtalnice in kapilarne vode v arheoloških plasteh. Zelo do- V vzorcu ROG 04 je bilo mogoče zaslediti vrsto spojin, ki bra ohranjenost lipidnih molekul v keramiki z Rogoze (75 %) kažejo na prisotnost čebeljega voska (Evershed et al. 1997; priča o ugodnih pedoloških in klimatskih pogojih. Regert et al. 2003a; Regert et al. 2003b). V večini primerov so sledovi ostankov čebeljega voska povezani s prisotnostjo Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko rečemo, da smo treh tipov biomarkerjev. To so: serija dolgoverižnih alkanov anaizirali primere kuhinjskega posodja, ki je bilo v prete-z lihim številom ogljikovih atomov (C21–C33), dolgoverižne klosti uporabljeno za pripravo živil različnega izvora. Prepoznali smo namreč sledove živalskih maščob (vzorca ROG 168 Rogoza, AAS 100, 2022 162 Delni HTGC profil totalnega lipidnega ekstrakta vzorca ROG 04, ki prikazuje distribucijo spojin, ki so značilne za prisotnost delno razgrajenega čebeljega voska: C16:0 je nasičena prosta maščobna kislina – tj. palmitinska kislina; IS je interni standard (tetratriakontan, C34 alkan), A so dolgoverižni alkani, OH so dolgoverižni alkoholi, * so dolgoverižne nasičene maščobne kisline, navedene po vrsti od leve proti desne C24:0, C26:0, C28:0, in P plasticirne spojine. 01 in ROG 02) in čebeljega voska (ROG 04) kot posledico uporabe medu, najstarejšega poznanega sladila. Prisotnost sekundarnih ketonov na odlomku posode ROG 02 pa naka- zuje, da je bila najverjetneje izpostavljena visokim tempera- 163 Kemijska struktura palmitinskih estrov voskov (zgoraj turam, torej uporabljena za kuhanje na ognju. predstavljen je C42). Rogoza, AAS 100, 2022 169 11Rogoza The archaeological site of Rogoza was discovered du- use were also noticed on fragments of fine pottery, on whi- ring the archaeological research accompanying the ch again only necks are decorated (G252, G795). In these construction of the Slovenian highways. Excavations that cases, we may be dealing with two types of vessels, i.e. pots followed the preliminary field prospections were limited (G795) and jugs (G70, G126, G252). The first is fired in the to the area of the construction intervention; neverthe-same manner as described for coarse pots, while the other less, it encompassed an area of more than 32,000m2. was always fired in a reduction atmosphere. In addition to As we can conclude from the research results, the area was the apparent finds, a few fragments of rims and handles, settled or used as a cemetery in several archaeological pe-which were defined with the aid of comparisons, can be riods between the Early Bronze Age and the Roman period, ascribed to the Early Bronze Age. while the peak was undoubtedly reached in the Late Bronze The dispersion of finds from the Early Bronze Age (Fig. 46) Age. Due to intensive farming, all the remains from later is densest in the central area of the excavation area, in sec-periods, i.e. the Late Iron Age and the Roman period, are tors XXXVII–XL. To the south there are fewer finds and their badly damaged or destroyed; however, the sole presence of occurrence is almost exclusively linked to the watercourse. finds from those periods significantly supplements the set- Again, there are fewer finds towards the north. tlement picture of the wider area. The majority of finds originate from layers where they were found together with material from other periods, while 11.1 Early Bronze Age some were discovered in settlement pits, which do not ou- tline clear structures. The first period that left tangible archaeological traces in Sites containing similar finds have been known of in eastern the area of the Rogoza site, both in the form of settlement Slovenia for a long time; however, a complete picture has contexts and finds ascribed to them, is the Early Bronze Age. been fairly unclear until the end of the last millennium (Du-Pottery from this period was identified for its specific shapes, lar 1999, 85, 94, Fig. 2). Following later discoveries, several decoration, pottery fabric, and manner of firing. It is con-publications have been prepared on this subject (e.g. Guštin nected to the cultural circle of the Kisapostag group. 2005; Sankovič 2009; Sankovič 2010; Črešnar 2010a). Most pottery fragments belong to coarse pottery predo- minantly ornamented with combed decoration, and can be ascribed to globular pots with a long, medium to strongly 11.2 Late Bronze Age everted, funnel-shaped or mildly arched neck. Five vessels The majority of settlement remains at the Rogoza site be-are preserved to the extent that their form can be broa- long to the Late Bronze Age. Ground plans of 33 buildin- dly reconstructed (G687, G753, G760, G1076, and G1249), gs were extracted from a plethora of postholes and pits of while the largest part is represented by wall fragments of other purposes. Most of the buildings were built with verti-pots of similar forms. Their manufacturing is also typical: the cal posts placed in postholes. Stone wedges were frequently pottery fabric consists of fine to coarse-grained clay with used for strengthening the construction. From the pieces mica and quartz sand admixtures. The colour of the exterior of burnt wall plaster we can conclude that the core of walls surface is generally light grey-brown, while the interior is was constructed from interlaced branches, with vertical or mostly dark grey to black. The thickness ratio of both layers horizontal mounting, covered in clay (Fig. 93). varies in profile (Fig. 44). Most of the buildings are marked by two rows of three or The second frequently used type of decoration is the coiled four pits for supporting beams, while buildings designed cord impression (Fig. 45). The motifs in which it appears are differently are exceptions. Among rectangular buildings, always parallel horizontal lines that cover the area of the two main size classes are represented; the first measuring neck under the rim (e.g. G254, G715, G720). Traces of its 170 Rogoza, AAS 100, 2022 approx. 5–6 x 3–4 m (e.g. building 11) and the second me-thus place the Late Bronze Age settlement in Rogoza into asuring approx. 7–8 x 3–6 m (e.g. building 15). Most of the its chronological context. buildings in Rogoza belong to the former. The best comparisons for the oldest finds, which are con- We also recognized a few other types of buildings. Those nected to the beginning of the population of the Urnfield of almost square form and sides measuring less than 3 m in period settlement in Rogoza, are found at sites of the Olo-length, for example buildings 9, 14, and 18, are often descri- ris-Podsmreka horizon, but are rare and no longer found at bed as granaries. Buildings 4, 27, and 33 could have been sites of Ha A/Ha B. Here, let us once again bring vessels with intended for the protection of various dug-in buildings, everted rims So2 to the forefront, especially those with a T-such as storage pits and manipulative spaces around them. -shaped lip, high dishes Sv1b, bowls Sk1a, cups Skd3a, and Interestingly, two of the three buildings (28, 31), along which bottoms of footed bowls D5b. While we did not find appro-hearths were found, were positioned independently. Near- priate analogies for most of them in neighbouring regions, by, two drops of copper (G944a, G961a) were found, which footed bowls have the best comparisons at the sites of the can be understood as indications of metallurgic craft activi-Virovitica group in the lower course of the Drava, where ties. Hearth 5 along building 31 is also outstanding, as it was they are typical until the end of the mentioned group or the accompanied by pits, one of which (SU 1503) comprised a transition from Bd D into Ha A1 (Vinski Gasparini 1973, Ts. large number of different forms of vessels that are burnt 8: 5, 9: 6; Pavišić 1992, T. 5: 7). Dishes, pots, and amphorae through to a great extent. It is probably a waste pit, and it with strongly everted faceted rims start to appear at roug-poses the question of whether the context can be under- hly the same time. They are found in the groups or stages stood as a pottery workshop, which had a waste pit with Virovitica and Zagreb (stages I and II according to Vinski unsuccessful products alongside the kiln. Gasparini) in northern Croatia, Baierdorf-Velatice and Čaka in eastern Austria, and in western Hungary and south-we- Each of the farmsteads includes at least one larger buil- stern Slovakia (Paulik 1962, Abb. 14: 1; Kemenczei 1975, Abb. ding, while the distribution of buildings does not follow a 2: 1,2,4; Lochner 1986a, T. 3: 1; 1994, Abb. 106). They are also common or prevailing orientation. They are built around characteristic for various layers in the settlement at Brinjeva a central “courtyard” between them. Similar observations gora, which are used for dating regional comparisons espe-were made at the site of Dragomelj, where farmsteads were cially of Ha A and Ha B material. Similar to the mentioned distributed slightly farther apart (Turk 2003, 111-112, Fig. 3). rims, the vast majority of Rogoza vessels, which on the one Both alongside independent buildings and those clustered hand are found in settlements from the Late Middle Bronze around courtyards, longer (curved) lines of smaller postho-Age and the Early Urnfield Period, are present in the la- les are frequently noticed, which might be understood as ter contexts of Early and (some) even into the Late Urnfield the remains of fences. These may have delimited areas of Period. This picture is conveyed by dishes with unilaterally individual buildings or farmsteads or independent areas, thickened rims, which were defined as variant So2, dishes such as the largest one situated in the northern part of the with everted rims of types So1d, So3, and So5a, high dishes settlement (sq. XLI-XLIV). Their interpretation as livestock Sv1a, and different pots (L1, L2, L4a, L6a). pens is only a hypothesis. Simultaneously, or with a short time delay, forms of vessels Farmsteads with a larger number of buildings as well as appear that have no connection with the Oloris-Podsmre-other houses built independently give the impression that ka horizon. Their best analogies primarily originate from they were distributed with the settlement’s orientation in the early layers at Brinjeva gora, the first horizon of Gornja mind. As can be discerned from the ground plan (Figs. 27, Radgona, and well-dated contexts from Dolge njive near 28), the latter had an elongated oval form bound to the Šikole and Orehova vas. The appearance of oval pots with watercourse. A larger empty space was located in the cen-strongly everted rim (L4b a wide variety of variously shaped tral part. Somewhat older settlements, e.g. Sodolek near Sv. dishes with inverted rims frequently decorated with oblique Jurij ob Ščavnici and Pince (Pod Grunti) near Lendava (Kavur grooves (Sz3b), high dishes (Sv3b), and cups with handles 2007, Fig. 2; Kavur 2018, 63; Kerman 2018, 58), had a similar overreaching the rims (Skd4b-d) needs to be mentioned. shape, including the central space. For these, comparisons can be found in contemporary set- tlements in the Podravje and Pomurje regions, both in Ha A Comparative studies of pottery and metal finds as well as and early Ha B. various other analyses give us the opportunity to extract essential data from a plethora of acquired information and Rogoza, AAS 100, 2022 171 The best comparisons can be given for the time of the Early is high, yet we are mostly dealing with individual examples Urnfield Period from neighbouring countries. Amphorae of that do not stand out from the framework of Early Ha B. type A2 (Fig. 80) are similar vessels decorated with oblique Based on the above, the finds dictate that the establishment grooves, characteristic for the Early Urnfield Period, and of the Rogoza settlement be dated to the time of the tran-more narrowly for the well-developed Baierdorf-Lednice sition Bd D/Ha A and its abandonment to the Late Urnfield or Ha A1 stage. Dishes Sv3d and Sv3e (Fig. 74) and the Period Ha B1 stage. obliquely grooved handle (R2j) (Fig. 89), which could be- long to a vessel of the “Säulchenschüssel” type (Lochner These conclusions are supported by radiocarbon dating 1994, 198-199, Abb. 106) can be placed by its side. The same from Rogoza, as 17 dates belong to this time range (Fig. handle was discovered at the settlement of Kalnik near Kri- 98). The oldest date from the completed context (SU 731) ževci in the Croatian Zagorje region, where it is assigned to places the upper limit at 1285–1112 cal. BC (2σ-95,0%), and the second and third horizon of the Urnfield Period accor-the youngest (SU 557) the lower limit of 1074–909 cal. BC ding to Vinski Gasparini. Kalnik is also connected to Rogoza (2σ-95,4%). This relatively wide range of almost four centu-by horizontally faceted dishes with inverted rims (Vrdoljak ries should be taken broadly, since there can be no doubt 1994, T. 36: 4). Parallels for these are also found in western that the population did not last that long. Hungary, in contexts where elements of the Baierdorf-Vela- When thinking about the lifespan of the settlement, mo- tice repertoire or Ha A1 appear, and in the contemporary delled values can be used to better estimate the periods Čaka culture in Slovakia (Paulik 1963, Obr. 10: 1, 29: 2, 30: of occupation. Naturally, they are adjusted to our pre-8; Patek 1968, 102, T. 6: 28,29; Horváth 1994, T. 29-32; Du- sumptions of one settlement phase. The altered range thus lar, Šavel, Tecco Hvala 2002, 190–193, T. 29-31). Somewhat acquired (Fig. 98: left) is much shorter and also matches younger are amphorae of variants A3a, A3b, and A3c (Fig. the findings derived from the processing of the discovered 80), which belong among the oldest vessels from the ce-material. The picture of the timespan of the settlement does meteries of the Late Urnfield Period both in Slovenia and not change significantly if we assume a development in two the wider south-eastern Alpine and Pannonian space and phases, where the younger one only presents the building are dated either to Ha A or to transition Ha A/Ha B (Patek activities in the outer part of the settlement, but with a con-1968, 97-99, T. 5: 1-5,19; Lochner 1994, Abb. 108, 112). Pots of tinuous occupation (Fig. 98: right). As can be derived from types L7b, L8c, and L9 (Fig. 82) have the same chronologi-the study of the finds, those with parallels in the time of cal and spatial classification (Patek 1968, 90, Ts. 3: 7, 48: 24, the Late Middle and Early Late Bronze Age (Bd D) appear 103: 1; Kalicz-Schreiber 1991a, T. 22: 5; Lochner 1994, Abb. only in farmsteads or in the central part of the settlement. 108: Grab 10; Pare 1998, 400-401; Tiefengraber 2005, 127, T. On the contrary, constructions and buildings to the north 23: 5). of building 28 or sector XXXIX did not contain any material The metal material from Rogoza was also assigned to Ha A that would appear prior to stage Ha A, and the youngest and the beginning of Ha B. That is not attested only by the radiocarbon dates originate from the northern part. types of finds, but is also supported by chemical analyses of It should be added that we only encounter buildings with copper and bronze samples revealing alloys typical for both more extensive repairs or even several phases of construc-Ha A and Ha B in the region. tion on the same location in the central part of the settle- Comparisons from the Ha B period were found primarily ment. When the settlement was established, at the Bd D/Ha in the area of the Ruše Urnfield group, for which H. Mül-A transition or the beginning of Ha A, the area that later re- ler Karpe determined that it has a unique character con- tained the central position in the settlement was populated ditioned by its geographical position that separates it from first. The spread to the northern part, which along with a few other neighbouring groups (Müller Karpe 1959, 115–116). In structures also includes a path, several hearths, and possibly addition to decorations typical only for this group that were a larger pen, probably followed slightly later. discovered on various vessel fragments, primarily a pitcher, two amphorae of variants A1b and A1c, pots of type L5, semi-globular dishes Sz2a, cups of types Skd1a, Skd2a, and Skd4a, and bowls Sk2a and Sk3, and last but not least also knee-shaped handles (R4) need to be mentioned (Figs. 76, 77, 80, 89). The number of different forms of these vessels 172 Rogoza, AAS 100, 2022 11.3 Early Iron Age present one phase of the use of space) and other findings about the absolute chronology of the wider area (Črešnar The most important remains from the Early Iron Age are 2014; Teržan, Črešnar 2014), graves in tumuli 1 and 2 can, four tumuli (Fig. 100). The “male” tumulus 2 with the dia-with great probability, be dated to the first half or the middle meter of just under 10 m is the biggest, while “female” tumuli of the 8th century BC. The pits and two hearths, which are 1 and 3 with diameters of approx. 5.5 and 7 m are located most probably the remains of activities connected to burials approximately NW and SSE of it. The tumulus 1 does not or rituals carried out near the tumuli, were also radiocarbon have a physical connection with tumulus 2, but does have dated to this time or slightly later. a break in the circular ditch or an “entrance” oriented in its direction, namely to SSE. Tumuli 2, 3, and 4 form a row di- Pit SU 585 stands out from this frame due to the radiocar- rected towards SSE, with only their circular ditches intersec- bon date of charcoal, which is surrounded by posthole pits ting. In addition to tumulus 1, tumulus 4 with the diameter and is ascribed to building 33. Its date points with great of approx. 8 m is the only one with a break in the ditch and probability to the Later Hallstatt period, despite the fact that that break is again directed towards SSE. Therefore, a unifi-this age cannot be ascribed to any recognised archaeolo- ed plan of the cemetery construction is indicated. gical material. Relative-chronological relations between tumuli 2, 3, and 4 In addition to the tumuli, the classification of which is clear, become clear even in the analysis of their stratigraphic re-the explanation of other buildings, including two hearths, is lations, since their circular ditches intersect. Thus, the oldest more complicated. Owing to the unambiguity of the ma-is tumulus 2, followed by tumulus 3, while tumulus 4 is the terial, we can speak about contemporary constructions, youngest. while their purpose remains unclear. Considering the tra- ces discovered at this location, we are probably not dealing Based on the material, their chronological places can be with the remains of a settlement, for in that case significan-similarly sketched. Tumuli 1 and 2 seem the oldest since, in tly more typical material is expected. Considering also the addition to pottery that can be partly dated to horizon Po-density and distribution of Hallstatt structures and finds it štela II, they both include old elements that are anchored seems more likely that in the northern part of the excavated in the Urnfield environment. In tumulus 2, such an impres-site we are dealing with a cemetery complex, assembled sion is given by the pin and two footed dishes with inver- from other structures in addition to tumuli. These can, if we ted rims, while a younger element is represented by a hori- emphasise both dated hearths, be connected to ritual ac- zontal grooved decoration on dishes and two fragments of tivities happening in such areas, but which are usually not horizontally grooved necks of tall dishes. In tumulus 1, the discovered during the excavations of cemeteries that are old element is a bronze torque. Chronologically, the place generally targeting only the grave structures, i.e. tumuli. of tumulus 3 is confirmed by a dish with a slightly curved vertical neck, which is a novelty in the Ha C period. Based on its stratigraphic relations, tumulus 4 is younger than the 11.4 Late Iron Age others, but the finds do not indicate a significant deviation in time. The Early Iron Age finds scattered throughout different The number of archaeological finds that can be assigned to layers of the site (and which we can, to some extent, assume the time of the Late Iron Age is fairly modest and includes belong to the destroyed tumuli) do not stand out from the only 16 pottery fragments and a single piece of a blue glass repertoire of forms from stages Štajerska II and IIIa. ribbed bracelet (G346). All of them originate from mixed layers, which in addition to Bronze Age also included finds Pieces of burnt human bones and charcoal from tumuli 1 from younger archaeological periods. (SU 236) and 2 (SU 241), charcoal from two pits (SU 575, SU 585), and hearths (SU 218, SU 1311) were radiocarbon dated Pottery is represented only by coarse fragments, of which (Fig. 126). The results are not completely unambiguous, yet four belong to pots made from graphite fabric. The form nevertheless significantly supplement the picture of the Ro-of a number of rims is also characteristically thickened (Fig. goza site during the Early Iron Age. The bone and charcoal 108). They can be typologically divided according to the analyses from the tumuli were done in several laboratories. form of the rounded rim thickening, as they are asymme-Following the first analyses, two dates stood out relative- trical and have the greatest thickness in the bottom part ly clearly. The analyses showed similar dates to the tumuli (G912, G64, G1216) or are symmetrical (G62). One fra-for one of the pits (SU 575) and two hearths. Taking into gment of the graphite pottery rim (G498) belongs to a pot consideration all the mentioned dates (assuming that they with a vertical or slightly inverted rim, which is only insignificantly widened. Rogoza, AAS 100, 2022 173 In the discussed pottery collection, decoration with vertical 11.5 Roman period incisions appears on a fragment made from pottery fabric without the admixture of graphite (G1113), while a few ves- Roman material from Rogoza is scarce and was discovered sel fragments not made of graphite fabric were decorated mostly in the top layers, i.e. in the plough layer and debris. with imprints or stamps. In four examples, we have coarser Pottery prevails in the material but there were also a few forms of imprints made on thicker fragments of pottery, with glass finds. their shapes oval or of inconsistent shapes (G1191, G840, Only two fragments of red slip ware dishes, which are most G862, G1110). In one example, we are dealing with a fra-probably products of workshops in Rheinzabern, were clas- gment of a thinner wall made of fine pottery fabric (G848), sified as imported pottery vessels. while the decoration is presented by impressions of two li- nes of rectangles and one line of triangles between them. Other vessels are of local and regional production. In the discussed collection, we defined three fabrics and for F 1 At the moment, the presented material cannot be defined we assume it is the same as the Poetovio fabric F 7. Based in detail in the framework of the Middle and Late La Tène on chemical-mineralogical analyses, the latter is defined as periods since we are dealing with forms that were used for a the fabric of Poetovio pottery workshops. Tableware, e.g. long time and which can still appear in the Early Roman pe- jugs, beakers, and a plate, are made from this fabric. Pots, riod. Nevertheless, the beginning of the La Tène settlement tripods, and lids were most commonly made from the other at Rogoza, which is most probably situated in the immedi-two fabrics (F 2 and F 3). These forms prevail in the discus- ate vicinity of the excavated part of the archaeological site, sed collection. It is interesting that plates and dishes, which can be sought at the end of the Middle La Tène or at the are usually among the most numerous vessel forms in set-beginning of the Late La Tène period or Mokronog IIb or IIIa tlement layers, are rare – i.e. a plate with only one fragment according to Božič (Božič 1999, 197–199, 210–211). Rogoza is and dishes with four fragments. thus another site discovered at the time of excavations on the routes of the Slovenian motorway cross which supple- Glass artefacts include two melon-shaped beads and a ves- ments the picture of the settlement of the lowlands of the sel bottom. Podravje and Pomurje regions in the Late Iron Age (Črešnar The material is roughly dated from the second half of the 1st 2012). until the end of the 3rd century. This finding partly coincides with the radiocarbon date of the charcoal from the area of the damaged Early Iron Age tumulus 1 (SU 241), which has a timespan between 235 and 362 BC (2σ-95,4%) (Fig. 146). Based on modest Roman finds and the fact that they were discovered only in the topmost layers, we assume that they were brought here from nearby, either by geological pro- cesses or farming. 174 Rogoza, AAS 100, 2022 12Literatura ARTNER, W. 1998–1999, Der Frauenberg bei Leibnitz, Steiermark, BOŽIČ, D. 1983, Posodje Keltov. – V: D. Božič (ur.), Keltoi. Kelti in in der Spätlatenezeit und der vorclaudischen Kaiserzeit. Ausgra-njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Ljubljana, 87–91. bungen des Landesmuseums Joanneum 1979–1985. – Archaeo- BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latenzeit in Slowenien seit logia Austriaca 82–83, 221–341. Jahr 1964/Raziskovanje latenske dobe na Slovenskem po letu BALEN-LETUNIĆ, D. 1987, Prethistorijski nalazi s Kiringrada. – Vje-1964. – Arheološki vestnik 50, 189–213. stnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 20, 1–30. BRICKLEY, M. in J. I. MCKINLEY 2004, Guidelines to the standards BARBER, E. J. W. 1991, Prehistoric textiles: the development of cloth for recording human remains. – IFA Paper No. 7, Southampton in the Neolithic and Bronze Ages. – Oxford. and Reading. BARTOSIEWICZ, L. 1987, Ormož, an example of animal exploita- BRULET, R., F. VILVORDER in R. DELAGE (ur.) 2012, La céramique tion. – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan in D. Svoljšak (ur.), Bronasta Romaine en Gaule du nord. Dictionnaire des céramiques. La vais-doba na Slovenskem: 18.–8. st. pr. n. š. , 58–60, Ljubljana. selle à large diffusion. – Turnhout. BARTOSIEWICZ, L. 1999, Recent developments in archaeozoolo- BUIKSTRA, J. E. in D. H. UBELAKER 1994, Standards for data col- gical research in Slovenia. – Arheološki vestnik 50, 311–323. lection from human skeletal remains. – Arkansas Archaeological Survey Research Series No. 44, Fayetteville, Arkansas. BASS, W. M. 1995, Human osteology: a laboratory and field ma- nual. – Special publications (Missouri Archaeological Society) 2, BURANELLI, F. 1992, Gli Scavi a Vulci della Società Vincenzo Cam-Columbia. panari – Governo Pontificio (1835–1837). – Studia Archaeologica 58, Rim. BATOVIČ, Š. 1983, Kasno brončano doba na istočnom Jadran- skom primorju. – Praistorija jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano BYERS, S. N. 2002, Introduction to forensic anthropology: A text-doba, Sarajevo, 271–373. book. – Boston. BAZZANELLA, M., A. MAYR, L. MOSER in A. RAST-EICHER (ur.) CARANCINI, G. L. 1975, Die Nadeln in Italien. – Prähistorische 2003, Textiles. Intrecci e tessuti dalla preistoria europea. – Trento. Bronzefunde 13/2, München. BELANOVÁ, T., R. ČAMBAL in S. STEGMANN-RAJTÁR 2007, Die CEVC, T. 1984, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev Weberin von Nové Košariská. – V: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hän-na Slovenskem. – Ljubljana. sel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner Nebelsick (ur.), Scrip- CHARTERS, S., R. P. EVERSHED, P. W. BLINKHORN in V. DENHAM ta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 1995, Evidence for the mixing of fats and waxes in archaeological 419–434. ceramics. – Archaeometry 37, 113–127. BELÉNYESY, K., S. HONTI in V. KISS 2007, Gördülő idő. Régészeti COPLEY, M. S., R. BERSTAN, S. N. DUDD, G. DOCHERTY, A. J. feltárásol az M7-es autópálya Somogy megei szakaszán Zamárdi MUKHERJEE, V. STRAKER, S. PAYNE in R. P. EVERSHED 2003, Di- és Ordacsehi között. – Kaposvár. rect chemical evidence for widespread dairying in prehistoric BENAC, A. 1959, Slavonska i ilirska kultura na prehistorijskoj gra- Britain. – Proceedings of the National Academy of Sciences 100, dini na Zecovi. – Glasnik zemaljskog muzeja v Sarajevu 14, Sa-1524–1529. rajevo, 13–51. COPLEY, M.S., H.A. BLAND, P. ROSE, M. HORTON in R.P. EVER- BENECKE, N. 1998, Haustierhaltung, Jagd und Kult mit Tieren im SHED 2005, Gas chromatographic, mass spectrometric and sta-bronzezeitlichen Mitteleuropa. – V: B. Hänsel (ur.), Mensch und ble carbon isotopic investigations of organic residues of plant oils Umwelt in der Bronzezeit Europas, Kiel, 61–75. and animal fats employed as illuminants in archaeological lamps from Egypt. – Analyst 130, 860–871. BENKOVSKY-PIVOVAROVÁ, Z. 1976, Zur Enddatierung des Kul- turkreises Madàrovce-Větěrov-Böheimkirchen. – Germania 54, CZAJLIK, Z. 1996, Ein spätbronzezeitliches Halbfertigprodukt: 341–359. Der Gußkuchen. Eine Untersuchung anhand von Funden aus Westungarn. – Archaeologia Austriaca 80, 165–180. BENKOVSKY-PIVOVAROVÁ, Z., J. GÖMÖRI in K. KAUS 1987, Gra- bfunde der Kultur mit Litzenkeramik in Ostösterreich und in We- CSÁNYI, M. in J. TARNOKI 1994, Türkeve-Terahalom. – V: Le Bel stungarn. – Archaeologia Austriaca 71, 19–27. Age du Bronze en Hongrie, Mont Beuvray, 159–167. BOLTA, L. 1966, Materialne ostaline Keltov v celjski kotlini. – Arhe- ČOVIĆ, B. 1962, Gradinsko naselje na Kekića glavici. – Glasnik ološki vestnik, 375–390. zemaljskog muzeja v Sarajevu 17, 41–61. Rogoza, AAS 100, 2022 175 ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji DIZDAR, M. 2006, Nalazi staklenih narukvica latenske kulture u v ruški žarnogrobiščni skupini. – Arheološki vestnik 57, 97–162. Podravini/Glasarmringfunde der Letenezeit in der Podravina. – ČREŠNAR, M. 2007, Wooden house construction types in Bron- Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 23, 67–128. ze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečič, M. Črešnar, DJURIĆ, B. 1996–1997, Poročilo o ekstenzivnem arheološkem preB. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner Nebelsick (ur.), gledu arheološkega najdišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, poročilo). 321–340. DJURIĆ, B. 1998, Poročilo o arheološkem intrasite pregledu in son- ČREŠNAR, M. 2009, Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v pozni diranju arheološkega najdišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno bronasti in starejši železni dobi Podravja. – Doktorska disertacija. poročilo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik. – Schild von Steier 1, Graz. ČREŠNAR, M., 2010, New research on the Urnfield period of Eastern Slovenia: a case study of Rogoza near Maribor/Nova DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarne-spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru ga grobišča. – Arheološki vestnik 29, 36–45. naselja Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 61, 7–116. DULAR, J. 1995, Železnodobno naselje. – V: J. Dular, S. Ciglene- ČREŠNAR, M. 2010a, Poskus določitve kulturne skupine Kisapo- čki in A. Dular, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju/Eisenzeitliche Sie-stag v vzhodni Sloveniji. – V: B. Kerman (ur.), Zbornik Soboškega dlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei muzeja 15, Murska Sobota, 107–134. Podzemelj, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana, ČREŠNAR, M. 2011, New aspects on the Ha A phase in eastern 33–70. Slovenia. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der DULAR, J. 1999, Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Slo-Südostalpen. Internationale Archäologie. Arbeitsgemeinschaft, veniji – stanje raziskav in problemi. – Arheološki vestnik 50, 81–96. Symposium, Tagung, Kongress 15, Rahden/Westf., 63–80. DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi/ Nordostslowenien in der späten Bronzezeit ČREŠNAR, M. 2012, Nekaj novosti o mlajši železni dobi v se- . – Opera Instituti Ar- verovzhodni Sloveniji/Some new data on the Late Iron Age in chaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. North-eastern Slovenia. – V: B. Migotti, P. Mason, B. Nadbath in DULAR, J., P. PAVLIN in S. TECCO HVALA 2003, Prazgodovin-T. Mulh (ur.), Scripta in honorem Bojan Djurić. Monografije CPA 1, ska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji. – Arheološki vestnik 54, Ljubljana, 159–167. 159–224. ČREŠNAR, M. 2014, Rogoza pri Mariboru. – V: B. Teržan in M. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronsaste in železne dobe na naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici Slovenskem/Absolute dating of Bronze and Irona Ages in Slove-Sloveniae 5, Ljubljana. nia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 225–248. ECSEDY, I. 1979, Bronzkori leletek Lánycsókról/Bronzezeitliche ČREŠNAR, M. 2021, Rogoza pri Mariboru – Gomile iz starejše Funde aus Lanýcsók. – A Janus Pannonius Múzeum Évkönyve železne dobe/Rogoza near Maribor – Tumuli of the Early Iron XXIV, 95–112. Age – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred EGLINTON, G. in G. A. LOGAN 1991, Molecular preservation. – tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starej-Philosophical Transactions of the Royal Society of London, Series ši železni dobi/Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition B 333, 315–28. and innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 329–342. EIBNER, A. 1986, Die Frau mit dem Spindel. Zum Aussagewert einer archäologischen Quelle. – Hallstatt-Kolloquium Vesprem ČREŠNAR M. in M. VINAZZA 2019, Nove raziskave višinskih na-1984, Mitteilungen des Archäologischen Instituts der Ungarischen selij na vzhodnih obronkih Pohorja in v severnih Slovenskih go- Akademie der Wissenschaften, Beihefte 3, Budapest, 39–48. ricah/ New research of hilltop settlements on the eastern fringes of Pohorje and the northern Slovenske gorice (NE Slovenia). – EIBNER, A. 2007, Thron-Schemel-Zepter. Zeichen der Herrschaft Arheološki vestnik 70, 437–472. und Würde. – V: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in hono-DELAGE, R. 2012, La sigillée de Rheinzabern. – V: R. Brulet, F. rem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 435–451. Vilvorder in R. Delage (ur.), La céramique Romaine en Gaule du nord. Dictionnaire des céramiques. La vaisselle à large diffusion, EIBNER, C. 1992, Der Kupferbergbau in den österreichischen Al-Turnhout, 173–191. pen in der Urzeit. – Archaeologie Österreichs 3/1, 12–16. DIZDAR, M. 2001, Latenska naselja na Vinkovačkom području. EVERSHED, R. P. 1993, Biomolecular archaeology and lipids. – Tipološko-statistička obrada keramičkih nalaza. – Disertacije i World Archaeology 25, 74–93. monografije 3, Zagreb. 176 Rogoza, AAS 100, 2022 EVERSHED, R. P. 2008, Experimental approaches to the interpre-GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. – V: A. Benac (ur.), tation of absorbed organic residues in archaeological ceramics. Praistorija Jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano doba, Sarajevo, – World Archaeology 40 (1), 28–47. 21–52. EVERSHED, R. P., K. I. ARNOT, J. COLLISTER, G. EGLINTON in S. GABROVEC, S. 1994, Objava gradiva. – V: S. Gabrovec (ur.), Stič- CHARTERS 1994, Application of isotope ratio monitoring gas- na I. Naselbinska izkopavanja, Katalogi in monografije 28, Lju- -chromatography mass-spectrometry to the analysis of organic bljana, 166–184. residues of archaeological origin. – Analyst 119, 909–914. GEBHARD, R. 1989, Der Glasschmuck aus dem Oppidum von EVERSHED, R. P., S. N. DUDD, S. CHARTERS, H. MOTTRAM, A. Manching. – Ausgrabungen im Manching 11, Stuttgart. W. STOTT, A. RAVEN, P. F. VAN BERGEN in H. A. BLAND 1999, Lipids as carriers of anthropogenic signals from prehistory. – Phi-GERBEC, T. 2014, Hotinja vas. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem/Ab- losophical Transactions of the Royal Society of London Series B- solute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, -Biological Sciences 354, 19–31. Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 275–286. EVERSHED, R. P., S. N. DUDD, M. S. COPLEY, R. BERSTAN, A. W. STOTT, H. MOTTRAM, S. A. BUCKLEY in Z. CROSSMAN 2002, GERBEC, T. 2018, Piraunosi s slovenskih najdišč. Prispevek k po-Chemistry of Archaeological Animal Fats. – Accounts of chemical znavanju posebne vrste ognjiščne keramike in priprave hrane v research 35 (8), 660–668. prazgodovini. – V: M. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. EVERSHED, R. P., C. HERON in L. J. GOAD 1990, Analysis of orga- Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan, Ljubljana, 87–136. nic residues of archaeological origin by high-temperature gas- -chromatography and gas-chromatography mass- spectrome- GLEIRSCHER, P. 2006, Urnefelderzeizliche Grabhügel und Sie- try. – Analyst 115, 1339–1342. dlungen der älteren Hallstattzeit in der Steiermark. Zum Beginn der Hallstattkultur im Südostalpenraum. – Arheološki vestnik 57, EVERSHED, R. P., C. HERON in L. J. GOAD 1991, Epicuticular wax 85–95. components preserved in potsherds as chemical indicators of leafy vegetables in ancient diets. – Antiquity 65, 540–544. GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slovenije 46, Ljubljana. EVERSHED, R. P., S. PAYNE, A. G. SHERRATT, M. S. COPLEY, J. COOLIDGE, D. UREM-KOTSU, K. KOTSAKIS, M. ÖZDOĞAN, A. GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika/ Stična. Iron Age settlement pottery. E. ÖZDOĞAN, O. NIEUWENHUYSE, P. M. M. G. AKKERMANS, D. – Opera Instituti archaeologici BAILEY, R.-R. ANDEESCU, S. CAMPBELL, S. FARID, I. HODDER, N. Sloveniae 32, Ljubljana. YALMAN, M. ÖZBAŞARAN, E. BIÇAKCI, Y. GARFINKEL, T. LEVY in GREIF, T. 1997, Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju. Ar-M. M. BURTON 2008, Earliest date for milk use in the Near East heološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja. and southeastern Europe linked to cattle herding. – Nature 455, – Arheo 18. 528–531. GROH, S. 1996, Die Insula XLI von Flavia Solva, Ergebnisse der EVERSHED, R. P., S. J. VAUGHAN, S. N. DUDD in J. S. SOLES 1997, Grabungen 1959 und 1989 bis 1992. – Sonderschriften des Öster-Fuel for thought? Beeswax in lamps and conical cups from the reichischen archäologischen Institutes, Band 28, Wien. late Minoan Crete. – Antiquity 71, 979–985. GRÖMER, K. 2004, Aussagemöglichkeiten zur Tätigkeit des Spin- FASNACHT, W. in M. TRACHSEL 2001, Temperaturmessungen nens aufgrund archäologischer Funde und Experimente. – Ar-im rekonstruieren urnefelderzeitlichen Bronzeschmelzofen von chaeologica Austriaca 88, 169–182. Säckingen. – V: S. Frölich (ur.), Workshop »Bronzemetallurgie« in GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien: Übersicht über das Halle (Saale), Halle (Saale), 93–99. archäologische Fundgut. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno naselje Ptuj–Selska cesta – ob- Zentralmuseums 31, 305–363. delava arheoloških ostalin in najdb iz izkopavanj 2006. – Diplom-GUŠTIN, M. 2003, Humke starijeg gvozdenog doba sa nalazišta sko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Nova Tabla kod Murske Sobote (Slovenija). – V: N. Bojović in M. arheologijo, Ljubljana. Vasić (ur.), Sahranjivanje u bronzano i gvozdeno doba. Simpozi- FRELIH, M. 2005, Afrika, ki odhaja in se vrača: dr. Ignacij Knoble- jum Čačak, Čačak, 61–68. har – katoliški misijonar v južnem Sudanu in raziskovalec reke GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont Nil. – Azijske in afriške študije IX/3, 41–64. pramenaste (Litzen) lončenine. – Zbornik soboškega muzeja 8, FREY, O. H. in S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. 85–98. Prvi rezultati izkopavanj na stiškem naselju. – Arheološki vestnik GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOVNIK 1993, Podbočje/Stari 20, 7–26. grad. – Posavski muzej Brežice 9, Brežice. GABROVEC, S. 1966a, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. – Ar- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2001, Prazgodovinske najdbe heološki vestnik 17, 169–242. z avtocestnega odseka Murska Sobota–Nova Tabla. – Arheološki GABROVEC, S. 1966b, Latensko obdobje na Gorenjskem. – Arhe- vestnik 52, 107–116. ološki vestnik 17, 243–270. Rogoza, AAS 100, 2022 177 GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2003, Grobišče starejše železne JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj dobe. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970–1980. – Ptujski 54–59. zbornik 5, 419–430. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, JIRÁN, L. 2002, Die Messer in Böhmen. – Prähistorische Bronze-Nova Tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na funde VII/5, München. avtocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. KAERNER, J. 1989, Zur Chronologie der slowenisch drauländi- HAREJ, Z. 1981–1982, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem bar- schen Urnenfelder und deren Beziehung zu benachbarten Gebi- ju – raziskovanja 1978. in 1979. leta. – Poročilo o raziskovanju eten. – Magistrska naloga. Univerza v Heidelbergu, Heidelberg. paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–97. KALICZ, N. 1984, Die Hatvan Kultur. – V: N. Tasić (ur.), Kulture HAREJ, Z. 1986, Kultura kolišč na Ljubljanskem barju. – Ljubljana. ranog bronzanog doba Karpatskog basena i severnog Balkana, HAZLER, V. 2004, Les v tradicionalnem stavbarstvu na Sloven- Balcano Pannonica 22, Beograd, 133–190. skem. – Les: revija za lesno gospodarstvo 56/3, 75–81. KALICZ-SCHREIBER, R. 1991a, Die Vermittlungsrolle in süd-nord HAEVERNICK, T. E. 1960, Die Glasarmringe und Ringperlen Richtung der Somogyvár-Vinkovci-Kultur in der frühen Bronze-der Mittel- und Spätlatenezeit auf dem Europäischen Festland. zeit. – Budapest Régiségei XXVIII, 9–43. – Bonn. KALICZ-SCHREIBER, R. 1991b, Das spätbronzezeitliche Gräber- HONTI, S. in V. KISS 1996, Középső bronzkori leletek Somogy feld von Budapest (Ungarn). – Prähistorische Zeitschrift 66/2, megyébol/Middle Bronze Age Finds from Somogy County. – So-161–196. mogyi Múzeumok Közleményei 12, 17–38. KAPPEL, I. 1969, Die Graphittonkeramik von Manching. – Die Au-HÖPKEN, C. 2003, Herstellung quarzkeramischer Melonenper- sgrabungen in Manching 2, Wiesbaden. len im römischen Flottenlager Köln Alteburg. Terminologie–Te- KARWOWSKI, M. 1998–1999, Keltische Glasarmringe und Ringer- chnologie–Befund. – Xantener Berichte 13, 353–363. perlen vom Oberleiserberg bei Ernstbrunn, Niederösterreich. – HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija, tipologija, keramični Archaeologia Austriaca 82–83, 209–220. arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. KARWOWSKI, M. 2004, Latènezeitlicher Glasringschmuck aus HORVÁTH, L. 1994, Anadok Délnyugat-Dunántul későbronz- Ostösterreich. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 55, korának törtenetéhez/Angaben zur Geschichte der Spätbronze-Wien. zeit in SW-Transdanubien. – Zalai múzeum 5, 219–235. KARL, R. in S. PROCHASKA 2005, Die letènezeitliche Siedlung von HORVÁTH, L. 1996, Késő bronzkor. – V: L. Költő in L. Vándor Göttlesbrunn p.B. Bruck an der Leitha, Niederösterreich. – Histo- (ur.), Everzredek üzenete a láp világábol, Kaposvár-Zalaegerszeg, rica Austria 6, Wien. 57–66. KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehistoric regional set- HORVAT ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranja prazgodovinskega tlement pattern. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-naselja v Gornji Radgoni. – Arheološki vestnik 32, 291–310. -Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend: Akten des internationalen und interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in mono-Archäologie 78, Bonn, 355–364. grafije 32, Ljubljana. KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na najdišču Čatež–Srednje po- ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz lje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monogra-kulture, Annales Mediterranea, Koper, 131–144. fije 32, Ljubljana. KAVUR, B. 2007, Middle to Late Bronze Age in Eastern Slovenia. JANEŽIČ, M. 2021, Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončarske The highways to archaeological knowledge. – V: G. Tiefengraber proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju Doma (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südo-upokojencev Ptuj. – Monografije CPA 12, Ljubljana. stalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie JANKOVITS, K. 1992, Späbronzezeitliche Hügelgräber in der 148, Bonn, 51–65. Bakony-Gegend. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum KAVUR, B. 2018, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije Hungaricae 44, 3–75. 54, Ljubljana. JEREB, M. 2009, Bronastodobni depo. – V: I. Šavel, Pod Kotom- KEMENCZEI, T. 1975, Zur Verbreitung der spätbronzezeitlichen -jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, Urnenfelderkultur östlich der Donau. – Folia Archaeologica 26, 151–153. 45–70. JERIN, B. 2001, Čolničaste fibule v Sloveniji. – Diplomsko delo. KERMAN, B. 2003, Kotare pri Murski Soboti. – V: D. Prešeren (ur.), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 211–212. Ljubljana. 178 Rogoza, AAS 100, 2022 KERMAN, B. 2011, Kotare – Krogi pri Murski Soboti. – Arheologija LAMUT, B. 2001, Ormož – The Chronological Structure of the na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. Late Bronze and Early Iron Age Settlement. – V: A. Lippert (ur.), KERMAN, B. 2018, Pod Grunti – Pince pri Pincah. – Arheologija na Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtau-avtocestah Slovenije 55, Ljubljana. send: Akten des internationalen und interdisziplinären Symposi- ums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitäts-KLEMENC, S., B. BUDIČ in J. ZUPAN 1999, Statistical evaluation forschungen zur Prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 201–242. of data obtained by inductively coupled plasma atomic emis- sion spectrometry (ICP-AES) for archaeological cooper ingots. LAMUT, B. 2007, Kamnita orodja iz prazgodovinske naselbine v – Analytica Chimica Acta 389, 141–150. Ormožu. – V: B. Lamut (ur.), Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja. Publikacija ob priložnostni razstavi, Ormož, 24–32. KOPRIVNIK, V. 2000, Rimska doba. – V: M. Strmčnik Gulič (ur.), Poročilo o arheoloških raziskavah na avtocestnem odseku Slivni- LEBEN, F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na ca–Pesnica, na odseku Slivnica, Maribor. Tržaškem Krasu (prispevek k poznavanju jamske arheologije na slovenskih tleh). – Arheološki vestnik 18, 43–111. KOROŠEC, P. 1951, Prazgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. – Dela 1. razreda SAZU I/6, Ljubljana. LEONARDI, G. 2004, Note sul popolamento del territorio bel- lunese tra Neolitico ed Eta del bronzo. – V: G. Leonardi (ur.), KOROŠEC, P. 1957, Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkera- Il popolamento delle Alpi nord-orientali tra Neolitico ed Etá del mik) na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 8, 9–25. bronzo, Belluno, 71–101. KOROŠEC, P. 1959, Kulturna opredelitev materialne kulture na ko- LOCHNER, M. 1986a, Das frühurnenfelderzeitliche Gräberfeld liščih iz Iga. – Arheološki vestnik 9–10, 94–105. von Baierdorf, Niederösterreich-eine Gesamtdarstellung. – Ar-KOVAČ, O. 2004, Hajndl pri Ormožu – prazgodovinska naselbina, chaeologia Austriaca 70, 263–293. območje 1. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fa-LOCHNER, M. 1986b, Ein urnenfelderzeitliches Keramikdepot aus kulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Oberravelsbach, Niederösterreich. – Archaeologia Austriaca 70, KRAMBERGER, B., M. JERALA in M. NOVŠAK 2021, Spodnje Hoče. 295–315. – Arheologija na avtocestah Slovenije 90, Ljubljana. LOCHNER, M. 1991a, Ein Gräberfeld der älteren Urnenfelder- KRAMER, M. 1996, Zum Beginn der Hallstattkultur in der Ste- zeit aus Horn, Niederösterreich. – Archaeologia Austriaca 74, iermark. – V: E. Jerem in A. Lippert (ur.), Die Osthallstattkultur. 137–220. Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. 05. 1994, LOCHNER, M. 1991b, Studien zur Urnenfelderkultur im Waldvi-Archaeolingua 7, Budapest, 209–220. ertel (Niederösterreich). – Mitteilungen der prähistorischen Kom-KRIŽ, B. 2001, Kelti v Novem mestu. Razstavni katalog/The Celts in mission 25, Wien. Novo mesto. Exhibition Catalogue. – Novo mesto. LOCHNER, M. 1994, Späte Bronzezeit, Urnenfelderzeit. – V: J. W. KRIŽ, B. 2003, Bela Cerkev – Pod Vovkom. – V: D. Prešeren (ur.), Neugebauer (ur.), Bronzezeit in Ostösterreich, Wissenschaftliche Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 93–94. Schriftreihe Niederösterreich 98–101, St. Pölten – Wien, 195–223. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. – Katalogi in mono-LOVRENČAK, F. 1998, Pedogeografske značilnosti. – V: I. Gams in grafije 20, Ljubljana. I. Vrišer (ur.), Geografija Slovenije, Ljubljana, 173–185. KURZYNSKI, K. 1996, »…und ihre Hosen nennen sie baracas« LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo-Textilfunde und Textiltecnologie der Hallstatt- und Latènezeit und veniji. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici ihr Kontekst. – Internationale Archäologie 22, Espelkamp. muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 31–159. KUSTÁR, R. 2000, Spätbronzezeitliches Hügelgrab in Isztimér- LUBŠINA TUŠEK, M. 2003, Lavše pri Šikolah. – V: D. Prešeren (ur.), -Csőszpuszta. – Alba Regia 29, 7–53. Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 170–172. LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka slika prazgodovinske naselbi- LUBŠINA TUŠEK, M. 2008, Zgornja Hajdina – arheološko najdišče ne v Ormožu. – Arheološki vestnik 39–40, 235–276. Srednica. – Varstvo spomenikov 44, 316–318. LAMUT, B. 2000a, Zgodnja bronasta doba. – V: M. Strmčnik Gulič MÄDER, A. in T. SORMAZ 2000, Die Dendrodaten der begin- (ur.), Poročilo o arheoloških raziskavah na avtocestnem odseku nenden Spätbronzezeit (Bz D) von Elgg ZH-Breiti. – Jahrbuch Slivnica–Pesnica, na odseku Slivnica, Maribor. der Schweizerischen Gesellschaft für Ur- und Frügeschichte 83, 65–78. LAMUT, B. 2000b, Latensko obdobje. – V: M. Strmčnik Gulič (ur.), Poročilo o arheoloških raziskavah na avtocestnem odseku Slivni- MAGDIČ, A. 2006, Prazgodovinska naselbina Hajndl pri Ormo- ca–Pesnica, na odseku Slivnica, Maribor. žu. Izkopavanje 1999/2000-Območje 2. – Diplomsko delo. Uni- verza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. MAJNARIĆ-PANDŽIČ, N. 1977, Prilog problematici licenske kera- mike u sjevernoj Jugoslaviji. – Arheološki vestnik 27, 68–96. Rogoza, AAS 100, 2022 179 MAJNARIĆ-PANDŽIČ, N. 1989, Prilog poznavanju kasnog bron-MIKL CURK, I., M. STRMČNIK GULIČ in I. TUŠEK 1984, Zur Terra čanog doba u sveverozapadnoj Hrvatskoj. – Arheološki radovi i Sigillata Produktion von Poetovio. – V: Studien zur römischen Ke-rasprave 11, 9–28. ramik. Vorträge des 13. Internationalen Kongresses der Rei Cre- MAJNARIĆ-PANDŽIČ, N. 1992, Ljevaonica brončanih predmeta tariae Romanae Fautores in München, Rei Cretariae Romanae u kasnobrončanodobnom naselju na Kalniku kod Križevaca. – Fautorum Acta 23/24, München, 61. Opuscula Archaeologica 16, 57–73. MIKL-CURK, I. in I. TUŠEK 1985, O središču Poetovione. – Arheo- MAJNARIĆ-PANDŽIČ, N. 1993, Prilog poznavanju naselja i na- loški vestnik 36, 285–312. seljenosti Brodskoga Posavlja u kasno brončano doba. – V: B. MÜLLER KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfe- Čečak (ur.), Naselja i stambena arhitektura od prethistorije do sre-lderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-germanische dnjeg vijeka na području Hrvatske, Izdanja Hrvatskog arheolo- Forschungen 22, Berlin. škog društva 16, Zagreb, 149–162. MUNSELL 1992: Soil Color Charts. – New York, Macbeth. MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do brončanog doba. – Koprivnica. MURGELJ, I. 2008, Srednja bronasta doba na Dolenjskem – primer Podsmreka. – Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozof-MARKOVIĆ, Z. 2003, O genezi i počecima licenskokeramičke kul- ska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. ture u sjevernoj Hrvatskoj. – Opuscula archaelogica 27, 117–150. MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na MARTINEC, M. 2002, Brončanodobna naseobinska jama s lokali-avtocestah Slovenije 42, Ljubljana. teta Grabrovac. – Opuscula archaelogica 26, 275–312. MUŠIČ, B. 1998, Poročilo o geofizikalnih raziskavah arheološkega MASON, P. 2003, Dolge njive pri Beli cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), najdišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 119–121. MUŠIČ, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: and over- MCKINLEY, J. I. 1993, Bone fragment size and weights of bone view with some observations related to the natural environment. from modern British cremations and the implications for the in- – Arheološki vestnik 50, 349–405. terpretation of archaeological cremations. – International Journal of Osteoarchaeology 3, 283–287. MUŠIČ, B. 2005, Primjer geofizičkih istraživanja trase buduče au- toceste. Autocesta Zagreb–Sisak, dionica Jakuševac–Velika Gori- MCKINLEY, J. I. 1994, The Anglo-Saxon cemetery at Spong Hill, ca ( jug). – Hrvatski arheološki godišnjak 2/2005, 456–460. North Elmham Part VIII: The Cremations. – East Anglican Archaeology Report 69, Norfolk, England. MUŠIČ, B, 2006, Geofizikalne raziskave. – V: I. Lazar, V. Vidrih- -Perko, N. Zupančič, B. Mušič, B. Djurič, D. Josipovič, A. Šemrov in MCKINLEY, J. I. in C. ROBERTS 1993, Excavation and post-exca- M. Erič, Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije vation treatment of cremated and inhumed remains. – Institu-1, Ljubljana, 13–16. te of Field Archaeologists Technical Paper, No. 3, Birmingham, England. NEBELSICK, L. D. 1997, Die Kalenderberggruppe der Hallstattzeit am Nordostalpenrand. – V: L.D. Nebelsick, A. Eibner, E. Lauer- MEDOVIĆ, P. 1988, Kalakača – naselje ranog gvozdenog doba. – man in J. W. Neugebauer (ur.), Hallstattkultur im Ostösterreichs, Posebna izdanja 10, Novi Sad. Wissenschaftliche Schriftenreihe Niederösterreichs 106–109, St. MELE, M. 2003, Hajndl pri Ormožu – naselbina iz starejše železne Pölten, 9–128. dobe. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, NADEAU, M.-J., M. SCHLEICHER, P. M. GROOTES, H. ERLENKE-Oddelek za arheologijo, Ljubljana. USER, A. GOTTDANG, D. J. W. MOUS, J. M. SARNTHEIN in H. MELE, M. 2005, Hajndl bei Ormož – eine neue Hausform der WILLKOMM 1997, The Leibniz-Labor AMS facility at the Christi-frühen Hallstattzeit im Südostalpenraum. – Archäologie in Deut- an-Albrechts-University, Kiel, Germany. – Nucl. Instrum. Methods schland 3/05, 21. B123, 22–30. MELE, M. 2007, Izdelava in uporaba glajenega kamnitega orod- NEUGEBAUER, J. W. 1994, Mittlere Bronzezeit (Hügelgräberzeit). ja. – V: B. Lamut (ur.), Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita – V: J. W. Neugebauer (ur.), Bronzezeit in Ostösterreich, Wissen-orodja. Publikacija ob priložnostni razstavi, Ormož, 12–20. schaftliche Schriftenreihe Niederösterreich 98–101, St. Pölten– Wien, 145–166. METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der »Thrako-Kimmerische« Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit NEUGEBAUER, J. W. 1997, Beiträge zur Erschließung der Hallstat-im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschung 23, tkultur im Zentralraum Niederösterrreichs. – V: L. D. Nebelsick, A. Rahden. Eibner, E. Lauerman in J. W. Neugebauer (ur.), Hallstattkultur im Ostösterreichs, Wissenschaftliche Schriftenreihe Niederösterrei-MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels chs 106–109, St. Pölten–Wien, 165–190. Marktgelände. – Rei Cretariae Romanae Fautores Acta Supple- menta 7, Liestal. NOVOTNÁ, M. 1980, Die Nadeln in der Slowakei. – Prähistorische Bronzefunde 13/6, München. 180 Rogoza, AAS 100, 2022 NOVŠAK, M., S. TOMAŽIČ in S. POGALJEN 1999, Poročilo o re-PAVIŠIĆ, I. 1992, Neki novi nalazi Virovitičke grupe iz Gaćišta kod zultatih arheološkega dela na prazgodovinskem najdišču Rogoza Virovitice. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, 37–48. v sektorjih XI, XII, XIII; XXVI, XXVII, XXVIII; XLV; XLVII, XLVIII in LVII. – Sevnica (neobjavljeno poročilo). PAVIŠIĆ, I. 1993, Kasnobrončanodobno naselje Špičak u Bojač- nom – Prilog poznavanju ruške grupe. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski NOVŠAK, M. in G. TICA 1998, Trnava and Šmatevž – Newly dis-arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, covered pre-Roman settlements in the lower Savinja valley (Slo-Ptuj, 171–188. venija). – Alba Regia 27, Székesfehërvár, 25–38. PAULIK, J. 1962, Das Velatice-Beierdorfer Hügelgrab in Očkov. – NOVŠAK, M. 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Slovenije Slovenská archaeológia 10/1, 5–96. 2, Ljubljana. PAULIK, J. 1963, Zur Problematik der Čaka-Kultur im Karpaten- OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953 (obdelava prazgodovinske becken. – Slovenská archaeológia 11, 269–332. keramike). – Arheološki vestnik 32, 144–153. PAVLOVIČ, D. 2007, Grofove njive pri Drnovem. Halštatskodobna ORTON, C., P. TYERS in A. VINCE 1993, Pottery in archaeology. – naselbina in gomila. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filo-Cambridge manuals in archaeology, Cambridge. zofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. OUDEMANS, T. F. M. in J. J. BOON 1991, Molecular archaeology: PENZ, M. 2001, Späturnenfelder- und frühhallstattzeitliche Funde analysis of charred (food) remains from prehistoric pottery by von der Höhensiedlung am Kapfensteiner Kogel. – V: A. Lippert pyrolysis-gas chromatography/mass spectrometry. – Journal of (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahr-analytical and applied pyrolysis 20, 197–227. tausend: Akten des internationalen und interdisziplinären Sympo- PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razprave 1. ra-siums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitäts-zreda SAZU 4/3, Ljubljana. forschungen zur Prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 271–285. PAHIČ, S. 1960–1961, Antične gomile v Prekmurju. – Arheološki PERKO, D. 1998, Dravska ravan. – V: M. Orožen Adamič (ur.), Slo-vestnik 11–12, 88–146. venija – pokrajine in ljudje, Ljubljana, 592–605. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. – Arheološki vestnik PETRU, S. 1997, Metode preiskav sledov uporabe na kamnitih 17, 271–336. orodjih iz najdišč Zakajeni spodmol in Mala Triglavca. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 24, 79–97. PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini. – Časopis za zgodovino in narodopisje n.v. 4, 9–63. PIRKMAJER, D. 1983, Prazgodovinska naselbina na Rifniku. Mate- rialne ostaline iz arheoloških izkopavanj v letih 1956 do 1961. – Di-PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. plomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek PAHIČ, S. 1978, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica – Pra- za arheologijo, Ljubljana. gersko. – Arheološki vestnik 29, 129–289. PITTIONI, R. 1954, Urgeschichte des österreichischen Raumes. PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. – Arheološki vestnik 32, 71–143. – Wien. PAHIČ, S. 1985, Brinjeva gora 1954. – Doneski k pradavnini Po-PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser- dravja 2, Maribor. tationes et monographie XX, Beograd. PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi. – Doneski k pra-PODGORŠEK, V. 2007, Nastanek prodišč in njihov pomen za iz- davnini Podravja 6, Maribor. delavo kamnitega orodja. – V: B. Lamut (ur.), Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita orodja. Publikacija ob priložnostni razsta-PAHIČ, V. 1988–1989, Žarno grobišče na Brinjevi gori. – Arheološki vi, Ormož, 21–23. vestnik 39–40, 181–215. POLLARD, M. in C. HERON, 1996, The Chemistry and use of resi- PARE, C. 1998, Beiträge zum Übergang von der Bronze- zur Ei- nous substances. – V: M. Pollard in C. Heron (ur.), Archaeological senzeit in Mitteleuropa. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Chemistry, Cambridge, 239–255. Zentralmuseums 45, 293–435. PRIMAS, M. 2007, Spinnwirtel im Grab-zum Symbolgehalt einer PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Beigabe. – V: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kai-Ljubljana im äneoloitischen Kultursystem der Mittleren Do- ser in C. Metzner Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem nauländer/Mesto kolišč na Ljubljanskem barju v eneolitiku in Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 301–312. zgodnji bronasti dobi srednjega Podravja. – Arheološki vestnik 35, 13–76. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Lju- bljani. – Razprave SAZU 7/1, Ljubljana. PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archaeologia Hungarica 44, Budapest. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. – Razprave SAZU 13/2, Ljubljana. PATEK, E. 1993, Westungarn in der Hallstattzeit. – Acta Humani-ora 7, Weinheim. PUŠ, I. 1988–1989, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. – Arhe- ološki vestnik 39–40, 345–366. Rogoza, AAS 100, 2022 181 RAČIČ, B. 1951, Domače tkalstvo v Beli krajini. – Slovenski etno-SANKOVIČ, S. 2009, Zgodnjebronastodobne najdbe. – V: I. Ša- graf, 142–158. vel, Pod Kotom – jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slove-RAVEN, A. M., P. F. VAN BERGEN, A. W. STOTT, S. N. DUDD in R. P. nije 7, Ljubljana, 139–146. EVERSHED 1997, Formation of long chain ketones in archaeolo- SANKOVIČ, S. 2010, Začetki bronaste dobe v Prekmurju. – V: B. gical pottery by pyrolysis of acyl lipids. – Journal of Analytical and Kerman (ur.), Zbornik soboškega muzeja 15, 91–105. Applied Pyrolysis 40/41, 267–285. SCHIERER, I. 1987, Ein Webstuhlbefund aus Gars-Thunau. Rekon- REGERT, M., H. A. BLAND, S. N. DUDD, P. F. VAN BERGEN in R. P. struktionsversuch und Funktionsanalyse. – Archaeologia Austria-EVERSHED 1998, Free and bound fatty acids oxidation products ca 70, 29–87. in archaeological ceramic vessels. – Proceedings of the Royal So- ciety in London: Biological Sciences, vol. 265, 2027–2032 SCHOPPER, F. 1996, Zu Radiokarbondatierungen mittelbronze- zeitlicher bis früheisenzeitlicher (ca. 1600–500 v.CHR) Funde in REGERT, M., S. COLINART, L. DEGRANDi in O. DECAVALLAS 2001, Mitteleuropa. – V: K. Randsborg (ur.), Absolute Chronology. Ar-Chemical alteration and use of beeswax through time: accelera- chaeological Europe 2500–500 BC, Acta Archaeologica 67, Suted ageing tests and analysis of archaeological samples from va- pplementa I, København, 211–218. rious environmental contexts. – Archaeometry 43 (4), 549–569. SCOLLAR, I. 1990, Archaeological prospecting and remote sensi- REGERT, M., N. GARNIER, O. DECAVALLAS, C. CREN-OLIVÉ in C. ng. – Topics in remote sensing 2, Cambridge, New York. ROLANDO 2003a, Structural characterization of lipid constitu- ents from natural substances preserved in archaeological enviro- SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung nments. – Measurement Science and Technology 14, 1620–1630. . – Veröffentlichungen des vorgeschichtlichen Seminars Marburg 9, Marburg. REGERT, M., S. VACHER, C. MOULHERAT in O. DECAVALLAS 2003b, Adhesive production and pottery function during the SOMOGYI, K. 2004, A kisapostagi kultúra birituálistemetője Or-Iron age at the site of Grand Aunay. – Archaeometry 45, 101–120. dacsehi-Csereföldöna/Das birituelle Gräberfeld der Kisapostag- -Kultur in Ordacsehi-Csereföldöna (Fundort M7 S 27). – V: G. Ilon REIMER, P. J., M. BAILLIE, E. BARD, A. BAYLISS, J. W. BECK, C. (ur.), Momos III. – Őskoros Kutatók III. Összejövetelének konferen-BERTRAND, P. BLACKWELL, C. BUCK, G. BURR, K. CUTLER, P. ciakötete, Szombathely, 349–382. DAMON, R. EDWARDS, R. FAIRBANKS, M. FRIEDRICH, T. GUIL- DERSON, A. HOGG, K. HUGHEN, B. KROMER, G. MCCORMAC SPERBER, L. 1987, Untersuchungen zur Chronologie der Ur-in C. WEYHENMEYER 2004, IntCal04 terrestrial radiocarbon age nenfelderzeit im nördlichen Alpenvorland von der Schweiz bis calibration, 0–26 cal kyr BP. – Radiocarbon 46/3, 1029–1058. Oberösterreich. – Antiquitas 3/29, Bonn. RIESER, B. in H. SCHATENTHALER 1998–1999, Urgeschichtlicher SPERBER, L. 2003, Siedlungen als Kontroll- und Organisation-Kupferbergbau im Raum Schwaz-Brixlegg, Tirol. – Archaeologia spunkt für Wirtschaft und Verkehr im spätbronzezeitlichen No-Austriaca 82–83, 135–179. rdtirol. – Bayrische Vorgescichtsblätter 68, 19–51. RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. – Dela 1. – Forschungen in Augst 10, Augst. razreda SAZU 9, Ljubljana. ŘÍHOVSKÝ, J. 1972, Die Messer in Mähren und dem Ostalpengebi- STARE, F. 1973, Prazgodovina Šmarjete. – Katalogi in monografije et. – Prähistorische Bronzefunde VII/1, München. 10, Ljubljana. ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und Ostalpengebiet. – STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2, Brežice. Prähistorische Bronzefunde XIII/5, München. STEELE, D. G. in C. A. BRAMBLETT 1988, The anatomy and biolo- gy of the human skeleton ŘÍHOVSKÝ, J. 1982a, Das Urnengräberfeld von Podoli. – Fontes . – College Station, Texas. Archaeologiae Moravicae 15, Brno. STRITAR, A. 1990, Krajina. Krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. ŘÍHOVSKÝ, J. 1982b, Lovčičky. Jungbronzezeitliche Siedlung in – Ljubljana. Mähren. – Materialien zur Allgemeinen und Vergleichenden Ar- STRMČNIK GULIČ, M. 1979, Prazgodovinske gomile na Legnu pri chäologie 15, München. Slovenj Gradcu. – Arheološki vestnik 30, 101–150. ŘÍHOVSKÝ, J. 1983, Die Nadeln in Westungarn I. – Prähistorische STRMČNIK GULIČ, M. 1980, Žarno grobišče iz Rabelčje vasi pri Bronzefunde XIII/10, München. Ptuju. – Situla 20–21, Ljubljana, 61–70. RYCHNER, V. in N. KLÄNTSCHI 1995, Arsenic, nickel et antimoi- STRMČNIK GULIČ, M. 1988–1989, Bronastodobni naselitveni ne. Une approche de la metallurgie du Bronze moyen et final en kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheološki vestnik 39–40, Suisse par l’analyse spectrometrique I–II. – Cahiers d’archologie 147–170. romande 63, Lausanne. STRMČNIK GULIČ, M. 1993, Skrb za izročilo preteklosti. – V: B. La- ROBERTS, B. K. 1996, Landscape of Settlement. Prehistory to the mut (ur.), Ptujski arheološki zbornik zbornik ob 100-letnici muzeja present. – London. in Muzejskega društva, Ptuj, 481–504. 182 Rogoza, AAS 100, 2022 STRMČNIK GULIČ, M. 1996, Novosti v arheološkem bogastvu TERŽAN, B. 1994, Sonde 9, 18 in 19 na prečnem nasipu gradišča. Hoč. – V: J. Fridl (ur.), Hoče-850 – območje hoške pražupnije, – V: S. Gabrovec (ur.), Stična I. Naselbinska izkopavanja, Katalogi Hoče, 105–126. in monografije 28, Ljubljana, 120–137. STRMČNIK GULIČ, M. 1999, Poročilo o opravljenih zaščitnih arhe- TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der Forschungen zur Ur- oloških izkopavanjih: Rogoza 1998, 1999 (AC SK04 Slivnica–Mi- nenfelderzeit in Jugoslawien. – V: M. zu Erbach (ur.), Beiträge zur klavž). – Maribor (neobjavljeno poročilo). Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Ergebnisse eines STRMČNIK GULIČ, M. (ur.) 2000, Poročilo o arheoloških raziska- Kolloquiums, Monographien des Römisch-Germanischen Zen- vah na avtocestnem odseku Slivnica–Pesnica, na odseku Slivnica. tralmuseums 35, Bonn, 323–372. – Maribor (neobjavljeno poročilo). TERŽAN, B. 1996, Weben und Zeitmessen im südostalpinen und STRMČNIK GULIČ, M. 2001a, Rogoza. – Letno poročilo 1999. Za- westpannonischen Gebiet. – V: E. Jerem in A. Lippert (ur.), Die vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. – Maribor. Osthallstattkultur. Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 507–536. STRMČNIK GULIČ, M. 2001b, Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja. – Arheološki TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2021, Sklepna beseda. Pohorsko Po-vestnik 52, 117–130. dravje v pozni bronasti in starejši železni dobi/Conclusion. The Pohorsko Podravje region during the Late Bronze and Early Iron STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Pobrežje pri Mariboru. – V: D. Pre- Ages – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 206–207. tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starej-STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Slivnica pri Mariboru 1. – V: D. Pre- ši železni dobi/Pohorsko Podravje three millennia ago. Tradition šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Ljubljana, 237–238. and innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 561–584. STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Spodnje Hoče. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, 242–243, Ljubljana. TICA, G. in B. DJURIĆ 2007, Šmatevž. – Arheologija na avtoce- stah Slovenije 4, Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. et al. 2006, Poročilo o arheoloških raziskavah na trasi avtoceste Slivnica–Pesnica, na odseku priključka TIEFENGRABER, G. 2001, Vorberichte über die Ausgrabungen Ptujska–priključek Zrkovska. – Maribor (neobjavljeno poročilo). 1999 und 2000 in Murska Sobota/Nova tabla. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau, Mur und Raab Region im 1. vorchristlichen Jahrta-STRMČNIK GULIČ, M., M. KAJZER CAFNIK in I. BIZJAK 2007, usend: Akten des internationalen und interdisziplinären Symposi-Poročilo oarheoloških raziskavah na trasi avtoceste Slivnica–Dra- ums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitäts- ženci. Arheološko najdišče Orehova vas. – Maribor (neobjavljeno forschungen zur Prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 77–101. poročilo). TIEFENGRABER, G. 2005, Untersuchungen zur Urnefelder- und STUIVER, M. in H.A. POLACH 1977, Discussion: Reporting of 14C Hallstattzeit im Grazer Becken. – Universitätsforschungen zur Data. – Radiocarbon 19/3, 355–363. Prähistorischen Archäologie 124, Bonn. SZATHMÁRI, I. 1983, Kisapostager Gräber im bronzezeitlichen TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1988–1989, Žarno grobišče v Ormožu. Gräberfeld von Dunaújváros. – Alba Regia 20, 7–36. – Arheološki vestnik 39–40, 277–322. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Monu- TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Neo- menta Pannonica, Murska Sobota. litske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: A. Tomaž ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu. – Arheologija na av- (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakre- tocestah Slovenije 7, Ljubljana. nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 175–194. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. TOMAZO-RAVNIK, T. 1990, Poročilo o žganih človeških ostankih iz Pivole – antropološka analiza/A report on the cremated hu- ŠIMEK, M. 1975, Licenska keramika u Gradskom muzeju Varaž- man remains from Poštela-An anthropological analysis. – V: B. din. – Godišnjak Gradskog muzeja Varaždin 5, 13–24. Teržan, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem, Katalo- ŠIMIĆ, J. 1992, Horizont kasnig brončanog doba na lokalitetu gi in monografije 25, Ljubljana, 373. »Gradac« u Sarvašu. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu TOMAŽ, A. 1997, Tehnološka raziskava lončenine iz Moverne vasi 9, 31–48. v Beli krajini. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, Železnodob-v Sloveniji 24, 113–130. ne gomile na Magdalenski gori. – Katalogi in monografije 36, TOMAŽ, A. 2005, Čatež–Sredno polje. Analiza neolitske kera-Ljubljana. mike iz objektov 055 in 093. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. TERŽAN, B. 1989, Pohorje – prazgodovinski rudarski revir? – Ča- Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea , Koper, sopis za zgodovino in narodopisje 60/2, 238–260. 113–127. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- skem. – Katalogi in monografije 25, Ljubljana. Rogoza, AAS 100, 2022 183 TOMAŽ, A. in A. VELUŠČEK 2005, Resnikov prekop na Ljubljan-TURK, P. 2003, Late Bronze Age Lowland Settlement in Central skem barju 1962 in 2002. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Sa-Slovenia. – V: H. Thrane (ur.), Diachronic Settlement Studies in the vska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea , Koper, Metal Ages. Report on the ESF workshop Moesgård, Denmark, 87–98. 14. – 18. oktober 2000, Jutland Archaeological Society publications TOMAŽIČ, S. 2000, Keramika s prazgodovinskega najdišča Šiman 45, Højbjerg, Århus, 109–119. pri Gotovljah. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju. fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kul-TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija ture, Annales Mediterranea , Koper, 65–78. na avtocestah Slovenije 9, Ljubljana. TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju TOMBER, R. in J. DORE 1998, The National Roman Fabric Refe- na Hajdini. – Ptujski zbornik VI/1, 200–227. rence Collection; a Handbook. – Museum of London Archaeolo- TUŠEK, I. 2004, Arheološka zaščitna izkopavanja na prizidku h gy Service Monograph 2, London. ginekološko-porodnem oddelku splošne bolnišice dr. Jožeta Po- TORMA, I. 1972, Eine Siedlung der Kisapostag Kultur in trča na Ptuju v letih 1989 do 1991. – V: L. Šuligoj (ur.), Zbornik Balatongyörök/A kisapostagi kultúra Balatongyörökön. – A Vez-splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, 1874–2004, Ptuj, 55–72. prém magyei múzeumok kozleményei 11, 15–39. URBAN, O. 1996, Zur Chronologie der jüngeren Latenezeit in TORMA, I. 1978, A balatonkali bronzkori sír/Das bronzezeitliche Ostösterreich. – Arheološki vestnik 47, 197–207. Grab von Balatonkali. – A Vezprém magyei múzeumok kozle- VASIČ, R. 2003, Die Nadeln im Zentralbalkan. – Prähistorische ményei 13, 15–27. Bronzefunde XIII/11, München. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2010, Ekonomska specializacija in so- VERBIČ, T. 2008, Poročilo o geološkem pregledu arheološkega cialna diferenciacija v poznobronastodobnem in zgodnježele-najdišča Rogoza. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). znodobnem Ormožu: arheozoološki pogled. – V: J. Dular in M. Tomanič Jevremov (ur.), Ormož, utrjeno naselje iz pozne bronaste VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina. – Arheološki vestnik in starejše železne dobe, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 47, 55–134. 18, Ljubljana, 99–121. VELUŠČEK, A. 2002 (ur.), Pobrežje IA in B. Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih. TRAMPUŽ OREL, N. in T. DRGLIN 2005, ICP-AES comparative – Maribor (neobjavljeno poročilo). study of some Late Bronze Age hoards: evidence for low im- VENCLOVA, N. 1990, Prehistoric glass in Bohemia. – Praga. purity bronzes in the Eastern Alps. – Nuclear Instruments and VIDRIH-PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica Methods in Physics Research B 239, 44–50. pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH in V. HUDNIK 1996, Spektro-86–247. metrične raziskave depojskih najdb pozne bronaste dobe/Spec- VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj trometric research of the Late Bronze Age hoard finds. – V: B. Hrvatskoj. – Zadar. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem/Hoards and individual metal finds VINSKI GASPARINI, K. 1983, Litzen-keramika savsko-dravskog from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Katalogi in međuriječja. – V: A. Benac (ur.), Praistorija Jugoslavenskih zemalja monografije 30, Ljubljana, 165–242. IV. Bronzano doba, Sarajevo, 484–492. TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH 2001, Depo Kanalski vrh – štu- VRDOLJAK, S. 1994, Tipološka klasifikacija kasnobrončanodobne dija o metalurškem znanju in kovinah na začetku 1. tisočletja pr. keramike iz naselja Kalnik-Igrišče (SZ Hrvatska). – Opuscula Ar-n. š. – Arheološki vestnik 52, 143–171. chaeologica 18, 7–81. TRAMPUŽ OREL N. in R. URANKAR 2009, Kemijska sestava pred- VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončarsko opekarska delavnica v metov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom. – rimski obrtniški četrti na Ptuju. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheolo-V: I. Šavel, Pod Kotom – jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah ški zbornik zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Slovenije 7, Ljubljana, 154–156. Ptuj, 449–480. TURK, P. 1997, Das Depot eines Bronzegießers aus Slowenien- VOMER GOJKOVIČ, M. 2004, Življenje v rimski lončarsko-ope- -Opfer oder Materiallager? – V: A. Hänsel in B. Hänsel (ur.), Ga- karski delavnici. Arheološke izkopanine malo drugače. – V: L. ben an die Götter. Schätze der Bronzezeit Europas, Bestandkata- Šuligoj (ur.), Zbornik splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, loge 4, Berlin, 49–52. 1874–2004, Ptuj, 81–91. TURK, P. 2000, Depoji pozne bronaste dobe med panonskim in WAND-SEYER, G. 1985, Die jungbronzezeitlichen Gräberfelder apeninskim prostorom. – Doktorska disertacija. Univerza v Lju-von Gladbeck, Herne und Recklinghausen. – Bodenaltertümer bljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Westfalens 22, Mainz. 184 Rogoza, AAS 100, 2022 ZIMMERMANN, W. H. 1998, Pfosten, Ständer und Schwelle und der Übergang vom Pfosten- zum Ständerbau-Eine Studie zu Innovation und Beharrung im Hausbau. Zu Konstruktion und Haltbarkeit prähistorischer bis neuzeitlicher Holzbauten von den Nord- und Ostseeländern bis zu den Alpen. – Probleme der Kü- stenforschung im südlichen Nordseegebiet 25, Oldenburg. ZUPANČIČ, N. 2008, Vzorci kamnitih artefaktov in kamnin iz ar- heološkega najdišča Rogoza. Poročilo. – Ljubljana. ZUPANČIČ, N. 2015, Analiza vzorcev kamnitih artefaktov in ka- mnin. – V: L. Grahek, Orehova vas, Arheologija na avtocestah Slovenije 46, 340. ŽIŽEK, T. 2005, Dolge njive pri Šikolah. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. ŽNIDARČIČ, M. in P. MIOČ 1989, Osnovna geološka karta. 1 : 100.000. Tolmač za lista Maribor in Leibniz. – Beograd. Rogoza, AAS 100, 2022 185 186 Rogoza, AAS 100, 2022 13Katalog stratigrafskih enot Mira Strmčnik Gulič, Matija Črešnar Osnovni podatki stratigrafske enote (SE), ki jih podajamo 13.1 Seznam osnovnih v katalogu, zajemajo njeno lokacijo v sektorju in kva-stratigrafskih enot drantu ter njene dimenzije. Če smo imeli na razpolago tudi njene absolutne višine, so objavljene tudi te. Sledi SE 1 opis in mesto v stratigrafiji najdišča ter morebitna pripa- Sek. I–LVIII; gl. 0–0,25/0,40 m144 dnost kateremu izmed objektov. Prav tako so omenjene Temno rjava, polmastna, z drobnim gruščem mešana hu-najdbe, ki so bile v posamezni enoti stratigrafije odkrite, mozna orna plast z veliko količino organskih ostankov ter dodana pa je tudi povezava s Katalogom arheološkega z najdbami prazgodovinske (6523 odlomkov), antične (783 gradiva. odlomkov) in recentne keramike (5019 odlomkov), prež- Okrajšave ganega stenskega ometa (299 kosov) antične in recentne opeke ter recentnega stekla in železa. V nekaterih sektorjih dl. dolžina (IV, VII, X, LVII) jo je bilo mogoče ločiti na dve plasti (SE 1a š. širina in SE 1b), pri čemer je slednja bolj zbita in je vsebovala več gl. globina grušča ter manj recentnih najdb. V katalogu je objavljenih db. debelina 78 najdb iz te stratigrafske enote, od tega en brezobličen v. višina kos bakra (G124), tri kamnita orodja (G44, G974, G1055), pr. premer prevladuje pa keramika (G17–G23, G34–G36, G62, G198, vel. velikost G498–G502, G656, G664, G676–G680, G691, G890– G891, G911–G912, G942, G968–G973, G975, G1077– povp. povprečna G1082, G1153–G1154, G1184, G1190–G1197, G1203– zg. zgornji/-a G1216, G1225–G1229, G1309, G1316). maks. maksimalen/-na min. minimalen/-na SE 2 Sek. I–LVIII, gl. 0,25/0,40–0,50/0,60 m V zgornjem delu svetlo rjava ilovnato-peščena naplavinska plast, ki globlje postaja vse bolj rumena, z najdbami praz- godovinske (7298 odlomkov), antične (440 odlomkov) in recentne keramike (476 odlomkov), prežganega stenskega ometa (100 kosov), antične in recentne opeke ter nekaj recentnega železa. Značilna je bila za vse sektorje, kjer se je nahajala pod plastjo SE 1. Plitko, na globini 0,25 m, se je pojavila v južnejših sektorjih, medtem ko je bila v sektorju XXXIX ugotovljena šele na globini 0,40 m. V nekaterih sektorjih (I, II, III, XVII, XVIII, XIX, L, LVII) jo je mogoče ločiti na dve plasti (SE 2a in SE 2b). V katalogu je objavljenih 144 najdb iz te plasti, od tega šest kamnitih orodij (G42, G58, G61, G823, G829), drugo pa je keramično gradivo (G1–G5, G8–G15, G26–G32, G37–G41, G43, G52–G56, G59–G60, G71–G74, G125, G150–G152, G665, G681–G686, G692–G695, G763–G775, G816–G822, G824–G828, G879, G892, 144  Pri globinah gre za globino od zgornjega nivoja najvišje plasti SE 1, saj zaradi spleta okoliščin za večino plasti nimamo podatkov o njihovi absolutni višini. Rogoza, AAS 100, 2022 187 G913–G919, G941, G997, G1063, G1126–G1136, G1162, G804–G815, G904–905, G920–G935, G943–G947, G976– G1217–G120, G1230–G1241, G1254–G1256, G1276, G983, G1076). G1285–G1289, G1310–G1314, G1317–G1322, G1336). SE 3b SE 2b145 Sek. XLI–XLII; gl. 0,40/0,45–0,65/0,70 m Sek. IX in X; dl. 52 m, š. do 10 m, gl. 0,30/0,40–0,50 m Temno rjava, mastna, prodnato-ilovnata plast s 372 odlom- Rdečerjava peščena plast z drobnimi kamenčki (0,5–1 cm) ki prazgodovinske keramike in devetimi kosi prežganega je bila ugotovljena le v dveh sektorjih. Poteka od zahoda stenskega ometa. Nahajala se je pod orno plastjo SE 1 ter proti vzhodu in najverjetneje predstavlja ostanek struge nad plastjo SE 3. V katalogu je objavljenih devet keramičnih nekdanjega potoka. Ležala je na plasti SE 3 in pod plastjo najdb iz te plasti (G948–G956). SE 2. SE 4 SE 3 Sek. IV–XIII; gl. 0,40–0,50 m Temno rdečerjavi rečni prod oziroma matična geološka Peščeno-ilovnata plast, ki predstavlja dno plasti SE 2. Vse- osnova. Povprečno se je pojavil na globini od 0,65 do bovala je večino arheološkega gradiva v teh sektorjih, ki 0,70 m, čeprav se je večkrat dvigal in spuščal. Tako se je v je štelo 523 odlomkov prazgodovinske keramike in osem sektorjih od IV do VI nahajal na globini le 0,30 m, v sektor- kosov prežganega stenskega ometa ter izvrtek iz serpenti- jih od XX do XXVII pa šele na 1,35 m, a se je že v sosednjih nita, ki je predstavljen v katalogu (G47). sektorjih dvignil na povprečno globino. Tukaj plast oblikuje teraso, pod katero je tekel vodotok, in je tako pogojeval SE 5 poselitev. Kot na skrajnem jugu se je plast močneje dvignila Sek. I–XXVIII; gl. 0,45/0,50–0,75/1,35 m tudi na severu, kjer jo je bilo mogoče zaslediti že na 0,50 Temno siva, mastna, ilovnata naplavinska plast. Doku- m pod površjem. Pod njim so se menjavale rdečkaste miv- mentirana je bila le v južnih sektorjih na povprečni globini ke in prodi, vanj je bila vkopana velika večina jam za sohe od 0,50 do 0,75 m. Izjemoma je v sektorju XXI dosegla in drugih nedefiniranih poglobitev. Pokrivale so ga različne globino 1,35 m. V sektorju XXVIII je ležala nad geološki- plasti, v severnem in vzhodnem delu sektorja XLVI pa le mi plastmi SE 3 in SE 7, v sektorjih XX do XXV pa se je orna plast SE 1. Čeprav gre za geološko podlago, ji je bilo menjavala s pasovi plasti SE 5a. Pokrivala jo je plast SE 2. pripisanih 413 odlomkov prazgodovinske, dva odlomka Čeprav je bila opisana kot plast brez arheoloških najdb, ji antične in 13 odlomkov recentne keramike ter 54 kosov je bilo pripisanih 190 odlomkov prazgodovinske keramike prežganega stenskega ometa, ki so verjetno ležali na njeni in en odlomek recentne keramike ter en kos prežganega površini. stenskega ometa. V katalogu so objavljene štiri najdbe iz V katalogu je objavljenih 17 keramičnih najdb (G49, G50, te plasti, od tega ena klina (G45) in trije odlomki keramike G57, G666, G776, G830, G893–G903), ki pripadajo tej (G17, G43, G69). plasti. SE 5a SE 3a Sek. I–XXVIII; gl. 0,45/0,50–0,75/0,80 m Sek. XXXIII–XLII; gl. 0,40/0,45–0,65/0,70 m Oranžnorumena, mastna, ilovnata plast z odlomki prazgo- Temno rjava, sipka, peščeno-prodnato-zemljena plast z dovinske keramike, ki se je v pasovih izmenjavala s plastjo najdbami večinoma prazgodovinske keramike in prežga- SE 5, prekrivala pa je plasti SE 6a in SE 212. Vsebovala je 19 nega stenskega ometa. Nahajala se je pod orno plastjo odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je eden SE 1 in delno SE 3b ter nad matično geološko podlago objavljen v katalogu (G67). SE 3. Izkopavalci so jo pogosto enačili s plastjo SE 999, SE 6 v nekaterih primerih pa so jo vzporejali tudi s SE 600. V Sek. IX–XXVIII; gl. 0,65/0,80–1/1,10 m plasti je bilo odkritih 6047 odlomkov prazgodovinske, 39 odlomkov antične in 48 odlomkov recentne keramike ter Zelenosiva, sipka, peščena naplavinska plast z veliko koli- 117 kosov prežganega stenskega ometa. V katalogu je čino drobcev oglja ter odlomki prazgodovinske keramike, objavljenih 116 najdb iz te plasti, od tega en brezobličen ki je bila odkrita le v delih posameznih južnih sektorjev. košček brona (G944a) ter keramika (G330, G503–G521, Na območju sektorjev IX–XII je bila zabeležena na glo- G667, G696–G727, G762, G777–G791, G801–G802, bini 0,45–0,50 m, nekoliko severneje pa šele na globini 0,65–0,80 m, kjer je segala do globine 1–1,10 m. V sek. XX– XXV se je pojavljala v pasovih širine 0,10–0,15 m ter se je izmenjavala s pasovi SE 6a, pa tudi SE 5 in SE 5a, pri čemer 145  Plast nosi isto ime kot spodnji del plasti SE 2, vendar ju je mogoče je slednja najmlajša. V sektorjih XXVII–XXVIII je prekrivala brez naprezanja ločiti, saj je obravnavana sterilna naplavinska plast, plast SE 8. Nad njo so bile plasti SE 600, SE 2, ponekod pa ki se je pojavljala le na omejenem območju terena. 188 Rogoza, AAS 100, 2022 le orna prst. Pripisanih ji je bilo 1185 odlomkov prazgodo-SE 10 vinske keramike in štirje kosi prežganega stenskega ometa. Sek. LIII, LIV; gl. 0,35–0,45 cm V katalogu je iz te plasti objavljenih 12 keramičnih najdb Rjavordeči rahli pesek je naplavinska plast oziroma ostanek (G69, G75–G77, G79–G81, G126–G128, G153–G154) in nekdanje struge potoka. Opažena je bila na vrhu plasti okrašena glavica bronaste igle (G78). SE 2, kjer se je v smeri od vzhoda proti zahodu raztezala SE 6a čez oba sektorja. Širina peščenega pasu je variirala od 1 do Sek. XX–XXV; gl. 0,65/0,80–1/1,10 m 2 m, njegova debelina pa od 0,05 do 0,10 m. Pripisanih ji je bilo 107 odlomkov prazgodovinske in en odlomek recen- Sivorumena peščeno-ilovnata naplavinska plast z odlomki tne keramike. prazgodovinske keramike, ki se je pojavljala v ozkih paso- vih in se je izmenjavala s pasovi SE 6, pa tudi SE 5 in SE 5a, SE 11 pri čemer je slednja najmlajša od vseh. Vsebovala je 299 Sek. LIII; gl. 0,45–0,50/0,55 m odlomkov prazgodovinske keramike in 10 kosov prežgane- Plast zelenosive, zbite, mastne, ilovnate plasti, ki so jo izko- ga stenskega ometa. V katalogu je objavljenih 13 keramič- pavalci povezovali s strugo potoka SE 10. Opažena je bila v nih najdb iz te plasti (G82–G94). plasti SE 2 ter je delno sekala tudi plast SE 600. SE 7 SE 12 Sek. IV–VI, XI–XIII, XXVI–XXVIII, gl. od 0,75 m Sek. LIII, LIV Svetlo rjava, ilovnata naplavinska plast brez arheoloških Rdečečrna, trda plast, bogata z železovimi oksidi. Povezu- najdb, ki je bila odkrita na matični geološki podlagi SE 7 ter jemo jo z dnom potoka oziroma plasti SE 10, okoli katere pod plastjo SE 5. se nahajajo. Njena debelina je pribl. 0,05 m. SE 8 SE 13 Sek. XXI, kv. 581, 582; sek. XXIV, kv. 690, 705, 706, 717, 718; Sek. LIV, LV, gl. od 0,55 m sek. XXVII, kv. 730–731, 745; sek. XXVIII, kv. 746, 754–755, Temno rjava, zemljeno-prodnata geološka osnova, ki je 773–774, 778, 779, 801–802; gl. 1–1,20 m bila dokumentirana le v severovzhodnem vogalu sektorja Temno siva, sipka, prodnato-peščena naplavinska plast z LIV ter deloma v sektorju LV. veliko drobci oglja ter arheološkimi najdbami najstarejše SE 14 in SE 15 prazgodovinske faze. Odložena je bila na območju južneje Sek. LVI, LVII od sektorja XXVIII oziroma pod naselbinsko teraso, ki jo tam oblikuje geološka podlaga SE 3. Nanjo so bile odlo- Rdeča, peščena plast in siva, kompaktna ilovnata plast sta žene plasti SE 5, SE 6 in SE 6a. Vsebovala je 601 odlomek bili kot geološki podlagi ugotovljeni le s sondažnimi izkopi prazgodovinske keramike in dva kosa prežganega stenske- v najsevernejših sektorjih. ga ometa. V katalogu je objavljenih 22 najdb iz te plasti, od SE 212 (sek. XXIV), SE 531/SE 530 (sek. XXVII in XXVIII), tega košček bakra (G129), kamnita sekira (G133) in 20 od-SE 656/SE 658, SE 658a (sek. XXIX), SE 369/SE 369a, lomkov keramike (G95–G100, G129–G142, G155–G156). SE 369b (sek. XXXII, XXXIII, XXXVI) (sl. 30b, 32, 33) SE 9 Sek. XXIV (kv. 655, 663, 664, 681, 682, 689, 690, 706, 707, Sek. XLI–XLIX 716, 717, 718); sek. XXVII (kv. 730–733, 744–745, 756), sek. XXVIII (kv. 746, 753–755, 772–775, 777–780, 800–802), Sivorumena, ilovnata plast, ki jo lahko enačimo s plastjo sek. XXIX (kv. 803a–804, 825–826a, 827a–828, 849–852, SE 1304a (sek. XXXIX) in je ležala nad geološko podlago 873–874a), sek. XXXII (kv. 875–877, 899–903, 925–928, SE 3 in pod plastjo SE 600. Plasti je pripisanih 63 odlomkov 952, 952a), sek. XXXIII (kv. 953, 953a, 978, 978a, 979a, prazgodovinske keramike. 1004a, 1005a, 1030a), sek. XXXVI (kv. 1031a); skupna dl. ok. SE 9a 148 m, š. 4–6 m, povprečna gl. 0,65–1 m; (najvišja zgornja Sek. XLI–XLIX; gl. 0,50–0,70 m v. 267,96 m n. m. (kv. 1031a), najnižja zgornja v. 267,14 m Rumenorjava, ilovnata plast z nekaj gramoza, ki je vsebo- n. m. (kv. 690). vala drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. Gre za ostanke struge nekdanjega vodotoka (sl. 30a, Ležala je nad plastjo SE 3 in pod plastjo SE 600, lahko pa jo 30b). V južnem delu sektorja XXIV njen potek nakazuje vzporejamo s plastema SE 1260 (sek. XLII) in SE 1304 (sek. temno rjavosiva naplavinska plast z veliko proda SE 212, XLI). ki je ležala na plasti SE 6a in ji je bilo pripisanih 63 odlom- kov keramike, od katerih je eden predstavljen v katalogu (G212). Struga je bila tukaj sledljiva le delno, proti severu pa se je pojavila ozka struga z isto oznako. Ta se je nato Rogoza, AAS 100, 2022 189 nadaljevala v sektorja XXVII, XXVIII, kjer se je razširila in SE 395 = SE 653 poglobila. Njena oznaka je bila tukaj SE 531, pri tem pa so Sek. XXXIII, kv. 953, 953a, 978a; sek. XXIX, XXXII, kv. 875, jo zapolnjevale plasti SE 542, SE 541 in SE 530, od najstarej- 877, 898, 900, 901, 928, 951, 952 še do najmlajše. Prva je bila sipka, peščeno-prodnata plast, ki je potekala po dnu struge in naj bi bila ostanek iz časa Svetlorjava oziroma rumenorjava ilovnata plast je bila v obstoja vodotoka, druga je bila siva, sipka, mivkasta plast, zahodnem delu sektorja XXXIII naložena na SE 3, ki se je v ki je vsebovala 15 odlomkov prazgodovinske keramike, ter tem delu močno spustila. Po njej je potekala struga SE 531 tretja svetlo rjava do sivorjava, zbita, peščeno-ilovnata plast oziroma SE 369. Po besedah izkopavalcev naj bi šlo za z večjimi prodniki, ki je vsebovala 701 odlomek prazgodo-naplavino iz obdobja, ko obrežje potoka še ni bilo nase- vinske keramike, 23 odlomkov recentne in en odlomek an- ljeno. Pripisanih jima je bilo 21 odlomkov prazgodovinske tične keramike, osem kosov prežganega stenskega ometa, keramike. glavico bronaste igle, drobec žlindre ter živalske kostne SE 460/SE 10, SE 10a, SE 11, SE 12148 ostanke goveda in ovce oziroma koze (vzorci 1–3, 5). Sek. LV, kv. 1759–1962, 1759a–1759d, 1773–1776, 1776a– Severneje je imela struga še dve različni oznaki. Najprej je –1776d, 1777–1780, 1777a–1777d; LVI, kv. 1750–1752, bila to SE 656, zapolnjena s sivorjavo gramozno zemljeno 1763–1767, 1768–1772, 1781–1785; dl. 52 m, š. do 9 m, gl. plastjo SE 658, ki je vsebovala žganino ter 4248 odlomkov 0,30–0,35 m (zgornja v. 269,57 m n. m. (na Z), 269,38 m prazgodovinske, osem odlomkov antične in en odlomek n. m. (na V). recentne keramike ter 195 kosov prežganega stenskega Nekdanja struga (SE 460) je potekala v smeri Z–V in je na ometa, in pod njo SE 658a s 1056 odlomki prazgodovinske vzhodnem in zahodnem delu sekala plast SE 600, njen sre- keramike in 140 kosi prežganega stenskega ometa. Nato dnji del pa je potekal po rdečerjavi prodnati plasti (SE 13). je sledila SE 369, zapolnjena s sivorjavo, ilovnato plastjo V zasutju struge so se mešale rdečerjava peščena plast SE 369a, z veliko oglja in keramike ter s sivo prodnato (SE 10), rumenorjava mivkasta zemlja (SE 10a) in zelenosiva plastjo SE 369b na dnu struge. Slednji sta skupaj vsebovali zbita ilovica (SE 11). Plast SE 11 je na dnu struge iz zgornje veliko oglja, 1470 odlomkov prazgodovinske keramike, in spodnje smeri omejeval 0,01 m debel nanos zbite rdeče dva odlomka recentne keramike, 85 kosov prežganega oksidirane peščene ilovice (SE 12). Na dnu struge je bila stenskega ometa in nekaj živalskih kosti.146 v kv. 1774, 1776, 1777, 1778 in 1779 odkrita večja količina Iz plasti SE 212 je v katalogu objavljena ena keramična prodnikov in nekaj večjih lomljencev (vel. 30–40 cm). Strugi najdba (G118), iz plasti SE 530 25 keramičnih najdb (G157– sta se iz zahodne smeri priključila jarka, ki sta vzporedno G165, G167–G182) in glavica bronaste igle (G166), iz potekala po kv. 1768–1770 oziroma 1785–1780. V kvadran- plasti SE 658 98 najdb, od tega štiri kamena orodja (G271, tu 1774 se je struga razcepila, pojavil pa se je podolgovat G289–G290, G493) in 94 keramičnih izdelkov (G258– otok plasti SE 600, ki je potekal do kv. 1776 d. Jugozahodno G270, G272–G288, G334, G429–G492), iz plasti SE 658a ob strugi je bila v kv. 1752, 1753, 1764, 1765 ugotovljena ve- 20 keramičnih najdb (G291–G310), iz plasti SE 369147 54 čja, s prodniki tlakovana površina, ki je segala prav do roba keramičnih najdb (G342–G345, G556–G605), iz plasti vodotoka, severno od nje pa v strugi kamnite strukture, ki SE 369a osem keramičnih najdb (G606–G613) in iz plasti so jih izkopavalci razlagali kot morebitne sohe. Zaradi njih SE 369b 22 keramičnih izdelkov (G614–G635). so tukaj predpostavljali morebitni prehod čez potok. SE 368b SE 513 Sek. XXXIII, kv. 977, 978 Sek. XXIV, kv. 717; dl. 5 m, š. 0,70 m, gl. 0,20 m Plast prodnatega nanosa na plasti SE 3, ki se je izmenjaval Svetlo siva naplavinska plast drobnega peska z drobci oglja z lečami debelejšega oziroma drobnejšega proda. Gre za in enim odlomkom prazgodovinske keramike, ki je ležala v del geološke prodnate osnove SE 3, ki se je nahajal pod plasteh SE 2 in SE 6. plastjo SE 3a. SE 600/SE 600a Temno rjava prodnato-zemljena plast s številnimi arheolo- škimi najdbami, med katerimi predvsem proti dnu pre- vladuje prazgodovinska keramika. Pojavljala se je v večini sektorjev, kjer je ležala pod SE 2, v delu sektorja XLVI pa 146  Glede na opise in risbe, ki jih imamo na voljo, je najverjetnejše že pod orno plastjo SE 1. Prekrivala je geološko osnovo povezovanje plasti SE 530, SE 658 in SE 369a, a sta z njimi povezani tudi pod njimi ležeči SE 658a in SE 369b, ki sta bili po opisih sodeč podobni in bogati z arheološkim gradivom. 148  Plasti SE 10–SE 12 se ponovijo dvakrat, v sektorjih LIII in LIV ter 147  Gre za najdbe, ki so bile pripisane plastem v strugi, a jih zaradi tudi severneje v sektorjih LV in LVI, pri čemer gre za dva vodotoka oznake, pod katero so bile zavedene, ne moremo z gotovostjo do- oziroma dve strugi istega vodotoka. Struga je bila dokumentirana le deliti nobeni od njih. v severnejšem primeru (SE 460). 190 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 3, v sektorjih XXVII, XXVIII, XXIX, XXXII, XXXVI pa tudi štirje odlomki recentne keramike ter 33 kosov prežganega nekdanjo strugo z zasutji. Nekateri izkopavalci so jo enačili stenskega ometa. V katalogu je objavljenih 26 keramičnih s plastjo SE 3a. V povprečju je bila prepoznana na globini najdb iz te plasti (G800–G815, G831–G840). od 0,30/0,45 m do 0,50/0,70 cm, v kontrolnem jarku v sek- SE 999a torju XX pa je dosegla celo 1,05 m. V dveh sektorjih (XLIX, Sek. XXXVIII, kv. 1145–1148, 1165–1168, 1172–1169 LVII) je bila razdeljena v dve plasti: SE 600a in SE 600b. Vse- bovala je 10490 fragmentov prazgodovinske, 66 odlomkov Plast večjih prodnikov se je nahajala nad matično podlago antične keramike in 243 odlomkov recentne keramike ter SE 3 ter pod plastjo SE 3a. 261 kosov prežganega stenskega ometa. SE 1237 V katalogu je objavljenih 162 najdb iz plasti SE 600, od Sek. XLII tega tri kamena orodja (G208, G218, G1244) (G63–G66, Svetlo rjava naplavinska ilovnata plast z nekaj proda (db. G68, G121–G123, G183–G197, G199–G207, G209–G217, do 0,30 m), ki je bila opažena pod orno prstjo SE 1. V njej G219–G222, G331–G333, G336–G339, G346–G353, so se pojavili ostanki najvišjih jam za sohe, vsebovala pa je G984, G1065–G1075, G1107–G1125, G1137–G1146, 668 odlomkov prazgodovinske, sedem odlomkov antične G1177–G1180, G1189, G1198–G1202, G1221, G1242– in dva odlomka recentne keramike ter 17 kosov prežgane- G1243, G1245–G1249, G1253, G1269–G1274, G1280– ga stenskega ometa. Katalog vsebuje eno bakreno najdbo G1284, G1290–G1301, G1315, G1324–G1336). (G961a) in osem keramičnih predmetov (G957–G964) iz SE 601 te plasti. Sek. XXIX, XXX, XXXI, XXXII, XLII, XLIII; gl. 0,15–0,50 m SE 1260 Gre za gramozno plast, ki se je v omenjenih sektorjih Sek. XLII nahajala tik pod orno prstjo in v katero so bile vkopane Rumena ilovnata naplavinska plast je bila odkrita v južnem arheološke strukture. Nahajala se je nad plastjo SE 3. in zahodnem delu sektorja ter jo lahko enačimo s plastema SE 610 SE 1304 (sek. XXXIX) in SE 9a (sek. XLI). Nahajala se je nad Sek. XXIX, kv. 803–804, 827–828, 849–852, 873–874; geološko podlago SE 3 in pod plastjo SE 600, vanjo pa je XXXII, kv. 876–877, 898–900, 901–903, 925–926a, 927a– bilo vkopanih nekaj antropogenih struktur. –928,952a–952; dl. ok. 4 m, š. 4–6,50 m. SE 1300 Rumenorjava ilovnato-gramozna plast, ki je ležala nad Sek. XXXIX strugo potoka in domnevno pod plastema SE 600 in SE 2 Pas rumenega peska v plasti SE 2 se je nahajal v J delu sek- ter v kateri je bilo najdenih 9130 odlomkov prazgodovin- torja. V njem so bili najdeni 15 odlomkov prazgodovinske, ske, 17 odlomkov antične in sedem odlomkov recentne en odlomek antične in dva odlomka recentne keramike. V keramike ter 362 kosov prežganega stenskega ometa. katalogu je predstavljen en odlomek iz te plasti (G841). Katalog prinaša 111 najdb iz te plasti, od tega 11 kamenih orodij (G363–G368, G378, G380, G409, G418–G419) in SE 1301 100 keramičnih izdelkov (G223–G257, G354–G362, G369– Sek. XXXIX G377, G379–G408, G410–G417, G420–G428). Plast humusa v plasti SE 1, v kateri je bilo najdenih 53 SE 900149 odlomkov prazgodovinske, osem odlomkov antične in 65 Sek. XLV–XLVII odlomkov recentne keramike.Katalog vsebuje tri keramične najdbe iz te plasti (G842–G844). Ilovnati naplavinski nanos med valovi geološke podlage SE 3, ki ni vsebovala arheoloških najdb. SE 1302 Sek. XXXIX SE 999 Sek. XXXVIII, kv. 1145–1148, 1165–1168, 1172–1169 Temno sivorjava zemljeno-kamnita plast, ki je nad plastjo SE 1304 potekala diagonalno čez sektor od JV–SZ. Meša- Rjava zemljeno-kamnita plast, ki je sekala plast SE 3a in so la se je s plastjo SE 1303, njeno nadaljevanje proti severu ju nekateri izkopavalci celo enačili, podobna pa je tudi pla- pa je najverjetneje plast SE 999. V njej so bili najdeni trije sti SE 1302, ki je bila odkrita v sektorju XXXIX. Ležala je nad odlomki prazgodovinske keramike. plastema SE 3 in SE 999a ter pod SE 2. V plasti je bilo odkri- tih 1301 odlomek prazgodovinske, 10 odlomkov antične in SE 1303 Sek. XXXIX 149  Z isto številko (SE 900) je bila označena tudi jama, ki je opredelje-Temno rjava gramozna plast, ki se je nad plastjo SE 1304 na med posebnimi stratigrafskimi enotami in je med drugim vsebo- mešala s plastjo SE 1302, je vsebovala 1228 odlomkov vala bronast obroček G732. Rogoza, AAS 100, 2022 191 prazgodovinske, 10 odlomkov antične in 23 odlomkov 13.2 Zgodnja bronasta doba recentne keramike ter 47 kosov prežganega stenskega ometa. Katalog predstavlja 43 odlomkov keramike iz te SE 149, sek. XL, kv. 1229a plasti (G845–G882, G936–G939). Jama nepravilne ovalne oblike in prisekanega stožčaste- ga profila, vkopana v plast SE 3, ki je vsebovala organske SE 1304 ostanke in osem odlomkov prazgodovinske keramike. En Sek. XXXIX predmet je predstavljen v katalogu (G910). Dl. 1,63 m, š. Rumena ilovnata plast se je razprostirala v osrednjem delu 0,78 m, gl. 0,52 m (268,31–267,79 m n. v.). sektorja in jo lahko enačimo s plastema SE 1260 (sek. XLII) A in SE 9a (sek. XLI). Nahajala se je nad geološko podlago SE 3 in pod plastjo SE 600 ter plastjo SE 1302. Vsebovala je 19 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je en predstavljen v katalogu (G883). SE 1304a Sek. XXXIX Sivorumena ilovnata plast se je razprostirala v severovzho- dnem delu sektorja in jo lahko enačimo s plastjo SE 9 (sek. XLI). Plast je prekrivala matično geološko podlago SE 3 ter je bila pod plastjo SE 600. Vanjo so bile vkopane različne strukture antropogenega izvora. Druge neoznačene strukture v posameznih sektorjih Skozi sektorje I–III so v smeri SZ–JV potekale tri linije sivor- javih ilovnato-peščenih naplavinskih plasti, ki pa niso bile posebej označene. B V sektorjih VIII do XX, ponekod pa tudi severneje, so se A B pojavili jarki, ki so bili razporejeni v pravilnem rastru (pri- bližno v smereh SZ–JV in SV–JZ), v njih pa so bili humusni nanosi, praviloma brez kulturnih ostalin. Najverjetneje jih lahko razumemo kot agromelioracijske jarke, ki so bili izkopani za izsuševanje polmočvirnatega, za poljedelstvo namenjenega sveta.150 V sektorju XIX je bilo nekaj keramičnega gradiva, ki je bilo izkopano v temnejših lisah JZ dela sektorja, vendar pa ni bilo natančneje opredeljeno. SE 208, sek. XXIV, kv. 705, 706, 717, 718 Naplavinska plast keramičnega gradiva in kamnov znotraj temno rjavosive naplavinske plasti z veliko proda SE 212, ki je v južnem delu sektorja XXIV označevala potek nek- danjega vodotoka. V plasti je bilo odkritih 70 odlomkov keramike, od katerih so značilnejši predstavljeni v katalogu (G101–G116).151 Najdenih je bilo tudi devet kosov pre- žganega stenskega ometa. Dl. 5,1 m, š. 4,5 m, gl. 0,15 m (267,70–267,55 m n. v.). 150  Nekateri od jarkov so poimenovani z naslednjimi oznakami: 151  V poročilih je omenjenih preko 650 odlomkov keramike, a to gra-SE 204, SE 404 = SE 502, SE 405, SE 501. divo v analizi gradiva ni bilo odkrito. 192 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 208 M 1 : 50 drugim črnorjavim, sipkim, prodnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo velike prodnike (vel. 0,8–0,15 m). Dl. 0,53 m, š. 0,81 m, gl. 0,34 m. SE 961a/SE 961, sek. XXXVII, kv. 1151–1162 Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, A peščeno-zemljenim B polnilom, v kateri so bili odkriti drobci oglja, organski ostanki in dva odlomka prazgodovin- ske keramike, od katerih A B je eden predstavljen v katalogu (G757). Dl. 1,06 m, š. 0,82 m, gl. 0,33 m (268,37–268,04 m n. v.). SE 776a/SE 776, sek. XXXIV, kv. 962 SE 964a/SE 964, sek. XXXVII, kv. 1136, 1137 Jama ovalne oblike in zaobljenega Jama nepravilne ovalne oblike in banjastega profila, vkopana B profila, vkopana v plast SE 3, s temno A v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polni- rjavim, sipkim, zemljeno-peščeno- lom na vrhu in sivkastim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki je -mivkastim polnilom, ki je vsebovalo vsebovalo drobce oglja, organske ostanke, velike prodnike tri odlomke prazgodovinske keramike. A B (pr. do 0,15 m) in 76 odlomkov prazgodovinske keramike, ki Eden od njih je predstavljen v katalogu so večinoma pripadali enemu loncu, na dnu. V katalogu sta (G663). Dl. 0,32 m, š. 0,30 m, gl. 0,06 predstavljena dva predmeta (G759, G760). Morda gre za m (268,08–268,02 m n. v.). starejšo jamo, ki je bila poškodovana s kasnejšim vkopom. Dl. 3,02 m, š. 1,50 m, gl. 0,89 m (268,27–267,38 m n. v.). SE 882/1, sek. XXXVI, B kv. 1057a B M 1 : 50 Jama ovalne oblike in ba- njastega profila, vkopana v plast SE 3. Jama se zaključi v zahodnem profilu najdišča. V njej je bilo več odlomkov keramike, od katerih je en predstavljen v katalogu (G687). Dl. 1,80 m, š. 0,98 m, A gl. 0,33 m. A B M 1 : 50 A B A SE 935a/SE 935 = SE 1465a/1465, sek. XXXVII, kv. 1177, 1178 Jama ovalne oblike in nepra- vilnega profila, vkopana v plast SE 3a, s prvim temno rjavim, trdim, prodnato-zemljenim polnilom, v katerem je bil fragmentiran lonec (G753), in Rogoza, AAS 100, 2022 193 SE 993a/SE 993, sek. XXXVIII, kv. 1140, 1141 SE 918a/SE 918; SE 918b/SE 918c, sek. XXXVII, kv. 1137 Jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega profila, Jama nepravilne oblike in banjastega profila, vkopana v plast vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-ze- SE 3a, s temno rjavim, čvrstim, gramozno-zemljenim pol- mljenim polnilom, ki je vsebovalo dva odlomka prazgo- nilom na vrhu ter svetlo rjavim, sipkim, gramozno-zemlje- dovinske keramike, ki sta predstavljena v katalogu (G794, nim polnilom na dnu. Pod jamo je bila še ena večja jama G795). Jama pripada stavbnemu objektu 22. Dl. 1,20 m, š. nepravilne oblike in zaobljenega profila (SE 918b/SE 918c), 0,87 m, gl. 0,28 m (zg. v. 268,24 m n. v.). vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom. Ob njej so bile dokumentirane še tri jame za sohe (pr. 1: 0,35 m; pr. 2: 0,30 m, gl. 0,24; vel. 3: 0,60 × 0,52 m). V kontekstu so bili opaženi drobci oglja, odkriti pa so bili tudi osem odlomkov prazgodovinske, en odlomek antične in pet odlomkov recentne keramike. Od prazgodovinskih odlom- kov je eden predstavljen v katalogu (G734). Dl. 1,52 m, š. 1,47 m, gl. 0,34 m (268,33–267,99 m n. v.). A B A B A B B A A A B B A SE 1465 = SE 935 (za opis glej tam) B SE 1558, sek. LI, A kv. 1625a, 1648a Jama ovalne oblike z rjavosivim, gra- mozno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo 19 odlomkov prazgodovinske ke- ramike, od katerih A B sta dva predsta- vljena v katalogu (G1251, G1252). B Jamo je delno seka- A B la jama SE 1556. Dl. 2,44 m, š. 1,45 m, gl. 0,16 m. M 1 : 50 194 Rogoza, AAS 100, 2022 13.3 Pozna bronasta doba SE 1108/SE 1109, sek. XXX, kv. 811 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- Gospodarstvo 1 na v plast SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu Stavbni objekt 1 1. Dl. 0,31 m, š. 0,25 m, gl. 0,24 m. Jame za sohe SE 1102, 1104, 1106, 1108, 1110, 1112, 1114, 1116, SE 1110/SE 1111, sek. XXX, kv. 818 1118; jama SE 1120. Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- M 1 : 100 na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je 1120 vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. Jama pripada stavbnemu objektu 1. Pr. 0,29 m, gl. 0,12 m. 1116 1110 1118 1112 SE 1112/SE 1113, sek. XXX, kv. 817 1114 Jama za soho ovalne oblike in stožčastega profila, vkopa- na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je 601 vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. Jama pripada stavbnemu objektu 1. Dl. 0,32 m, š. 0,22 m, gl. 0,11 m. 1108 1110 1112 1108 1104 1102 1106 A B A B A B A B A B A B SE 1114/SE 1115, sek. XXX, kv. 817 Jama za soho ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemlje- SE 1102/SE 1103, sek. XXX, kv. 813, 816 nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- stavbnemu objektu 1. Dl. 0,32 m, š. 0,21 m, gl. 0,05 m. pana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je SE 1116/SE 1117, sek. XXX, kv. 816 vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. Jama pripada Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- stavbnemu objektu 1. Pr. 0,25 m, gl. 0,09 m. na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je SE 1104/SE 1105, sek. XXX, kv. 813, 816 vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- 1. Dl. 0,20 m, š. 0,18 m, gl. 0,18 m. na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je SE 1118/SE 1119, sek. XXX, kv. 816 vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu Jama za soho okrogle oblike in polkrožnega profila, vko- 1. Pr. 0,26 m, gl. 0,11 m. pana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je SE 1106/SE 1107, sek. XXX, kv. 812 vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. Jama pripada Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega profila, vko- stavbnemu objektu 1. Pr. 0,30 m, gl. 0,18 m. pana v plast SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. Jama pripada stavbnemu objektu 1. Dl. 0,44 m, š. 1106 1114 1116 1118 0,31 m, gl. 0,15 m. 1104 A A B B A B 1102 A B A B A B A B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 195 SE 1120/SE 1121, sek. XXX, kv. 817 SE 659/SE 660, sek. XXX, kv. 844, 857 Jama ovalne oblike in stožčastega Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana profila, vkopana v plast SE 601, z B A v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je v katerem so bili 10 odlomkov prazgodovinske keramike vsebovalo drobce oglja in organske in drobci žlindre. Jama pripada domnevnemu stavbnemu ostanke. Jama se navezuje na stavbni objektu 2. Pr. 0,40 m, gl. 0,40 m. objekt 1. Dl. 1,52 m, š. 0,97 m, gl. A B SE 661/SE 662, sek. XXX, 0,37 m. kv. 820, 833 M 1 : 50 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim gramozno-zemljenim polni- lom. Jama se navezuje na domnevni stavbni objekt 2. Dl. Stavbni objekt 2 0,42 m, š. 0,34 m, gl. 0,35 m. Jame za sohe SE 659, SE 661, SE 663, SE 665, SE 667, SE 663/SE 664, sek. XXX, kv. 832 SE 669, SE 671, SE 673, SE 677, SE 679, SE 681, SE 683, Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana SE 685, SE 1000, SE 1002. stavbni objekt 2 v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bile večje kamnite zagozde. Jama se navezu- 1002 je na domnevni stavbni objekt 2. Pr. 0,29 m, gl. 0,31 m. 671 679 659 661 663 A B 1000 A B A B 669 A B A B A B 667 659 681 683 SE 665/SE 666, sek. XXX, kv. 845 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana 665 677 v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polni- lom, v katerem je bil najden en odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. 0,32 m, gl. 0,39 m. 663 SE 667/SE 668, sek. XXX, kv. 845, 856 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Dl. 0,59 m, š. 0,52 m, gl. 0,39 m. 667 661 A B M 1 : 100 A B 665 A B A B 196 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 669/SE 670, sek. XXX, kv. 856 SE 681/682, sek. XXX, kv. 858 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polni-v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polni- lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. 0,39 m, gl. 0,27 m. 0,26 m, gl. 0,24 m. SE 671/SE 672, sek. XXX, kv. 856 SE 683/SE 684, sek. XXX, kv. 858 Jama za soho okrogle oblike in polkrožnega profila, Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu Jama se navezuje na domnevni stavbni objekt 2. Pr. 0,29 m, 2. Pr. 0,73 m, gl. 0,30 m. gl. 0,20 m. 671 669 SE 685/SE 686, sek. XXX, kv. 843, 858 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana A B v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo 24 odlomkov prazgodovinske kerami- ke. Jama se navezuje na domnevni stavbni objekt 2. Pr. 0,40 m, gl. 0,30 m. B 685 B 683 A B 681 A B B A A B A A B A B A B SE 673/SE 674, sek. XXX, kv. 856 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama se navezuje na domnevni stavbni objekt 2. Pr. 0,29 m, SE 1000/SE 1001, sek. XXX, kv. 857 gl. 0,36 m. Jama za soho okrogle oblike in banja- A B stega profila, vkopana v plast SE 601, SE 677/SE 678, sek. XXX, kv. 844 s sivorjavim gramozno-zemljenim Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana polnilom. Jama pripada domnevnemu A B v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polni- stavbnemu objektu 2. Pr. 0,38 m, gl. lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. 0,43 m. 0,47 m, gl. 0,37 m. SE 679/SE 680, sek. XXX, kv. 856, 857 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polni- SE 1002/SE 1003, sek. XXX, kv. 868 lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. Jama za soho okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z 0,46 m, gl. 0,41 m. rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pripada B 677 679 domnevnemu stavbnemu objektu 2. Pr. 0,46 m, gl. 0,28 m. 673 A B A B A A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 197 Stavbni objekt 3 631 Jame za sohe SE 602, SE 604, SE 608, SE 611, SE 613, SE 615, 1006 SE 619, SE 621 = SE 1004, SE 631, SE 689, SE 1006, SE 1078; 611 jama SE 617 in morebiti jama SE 627 (s pripadajočimi jama- 621 = 1004 mi SE 691, SE 693, SE 695, SE 697). 602 SE 602/SE 603, sek. XXXI, kv. 888 1078 627 Jama za soho ovalne oblike in 695 693 691 banjastega profila, vkopana v plast 697 SE 601, z rjavosivim, gramozno- -zemljenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 689 604 3. Dl. 0,37 m, š. 0,31 m, gl. 0,14 m (267,91–267,77 m n. v.). 617 613 608 SE 604/SE 605, sek. XXXI, kv. 887 Jama za soho okrogle oblike in 619 615 banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno- M 1 : 100 -zemljenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 3. Dl. 0,33 m, š. 0,28 m, gl. 0,17 m (267,85–267,68 m n. v.). SE 615/SE 616, sek. XXXI, kv. 885 A SE 608/SE 609, sek. XXXI, kv. 886 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polni-zemljenim polnilom, v katerem je bil kos lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 3. Pr. prežganega stenskega ometa. Jama morda 0,41 m, gl. 0,24 m (267,83–267,59 m n. v.). 608 pripada stavbnemu objektu XXX/3. Jama B 602 A A B 604 A pripada domnevnemu stavbnemu objektu A 3. Dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 0,08 m (267,98– 267,90 m n. v.). SE 617/SE 618, sek. XXXI, kv. 884 Jama nepravilne oblike in ba- B B A B B A B njastega profila, vkopana v plast A B SE 601, s sivim ilovnatim polnilom. Jama se navezuje na domnevni stavbni objekt 3. Dl. 2,62 m, š. A 1,14 m, gl. 0,18 m. B SE 611/SE 612, sek. XXXI, kv. 889 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- na v plast SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 3. Pr. 0,28 m, gl. A B 0,21 m (267,89–267,68 m n. v.). M 1 : 50 SE 613/SE 614, sek. XXXI, 611 613 A A kv. 885 A SE 619/SE 620, sek. XXXI, kv. 884 Jama za soho okrogle oblike Jama za soho okrogle oblike in banjastega in banjastega profila, vkopa- profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, na v plast SE 601, s sivorja- B B gramozno-zemljenim polnilom. Jama se vim, zemljenim polnilom. A B A B navezuje na domnevni stavbni objekt 3. Pr. B Jama pripada domnevnemu 0,32 m, gl. 0,20 m (267,98–267,78 m n. v.). A B stavbnemu objektu 3. Pr. 0,26 m, gl. 0,08 m (267,94– 267,86 m n. v.). 198 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 621/SE 622 = SE 1004, bili trije odlomki prazgodovinske keramike (SE 693). Po sek. XXXI, kv. 890 oceni izkopavalcev gre verjetno za sled oranja. Dl. 1,15 m, Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast š. 0,45 m, gl. 0,06 m. SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Drugo SE 691–SE 698 polnilo jame je bilo označeno kot jama SE 1004, v tem delu Deli jame SE 627 (za opis glej tam). pa se jama razdeli v dvoje jam. Jama pripada domnevne- M 1 : 50 mu stavbnemu objektu 3. Dl. 0,83 m, š. 0,54 m, gl. 0,21 m. B SE 631/SE 632, sek. XXXI, kv. 912 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polni- lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 3. Pr. A B 0,33 m, gl. 0,20 m (267,90–267,70 m n. v.). SE 689/SE 690, sek. XXXI, kv. 884 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s temno sivim, gramozno-zemljenim polni- Gospodarstvo 2 stavbni objekt 9 M 1 : 100 lom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 3. Pr. 772a 0,34 m, gl. 0,12 m. Stavbni objekt 9 736a 621 Jame za sohe SE 716a, 689A SE 733a, SE 734a, 631 A SE 736a, SE 765a, 734a SE 772a, morebiti tudi SE 735a. 733a 716a B B 765a A B A B SE 716a/SE 716, sek. XXXIV, kv. 961 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- na v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 9. Dl. 0,32 m, š. 0,25 m, gl. 0,30 m. SE 1006/SE 1007, sek. XXXI, B kv. 890 SE 733a/SE 733, sek. XXXIV, kv. 960 A Plitva jama okrogle oblike, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 601, s sivim ze- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim mljenim polnilom. Jama pripada polnilom, ki je vsebovalo več prodnikov. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu A B domnevnemu stavbnemu objektu 9. Dl. 0,47 m, š. 0,38 m, 3. Pr. 0,46 m, gl. 0,04 m. gl. 0,21 m. SE 1078/SE 1079, sek. XXXI, kv. 891 SE 734a/SE 734, sek. XXXIV, kv. 960 Jama okrogle oblike in nepravilnega Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- A B profila, vkopana v plast SE 601, z rjavo- pana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-pe- sivim, zemljenim polnilom, v katerem ščenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu so bili drobci prazgodovinske keramike. objektu 9. Dl. 0,41 m, š. 0,34 m, gl. 0,24 m. A B Jama pripada domnevnemu stavbnemu 733a 734a objektu 3. Pr. 0,32 m, gl. 0,15 m. 716a A B SE 1004/SE 1005 A A B Del jame SE 621 (za opis glej tam). B SE 627/SE 628, sek. XXXI, kv. 890, 891 A B A B Plitva jama podolgovate oblike, vkopana v plast SE 601, A B z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama se nadaljuje v jame SE 691, SE 693, SE 695 in SE 697 (skupna dl. 2,29 m), s katerimi jo druži tudi polnilo, v katerem so Rogoza, AAS 100, 2022 199 SE 736a/SE 736, sek. XXXIV, kv. 970 1213a 1214a Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 744a 768a v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim 743a 742a 1216a polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 1215a 9. Dl. 0,30 m, š. 0,29 m, gl. 0,36 m. 373a 1210a SE 765a/SE 765, sek. XXXIV, kv. 960 766a 736a 721a 1211a Jama za soho ovalne 765a oblike in banjastega B A B 722a 747a 1209a profila, vkopana v A 750a 721i plast SE 3, s te- 740a 374a 1212a 1207a mno rjavim, sipkim, A B A B 721c zemljeno-peščenim 721e 721g polnilom. Jama pri- 721k 720a 730a pada domnevnemu 745a stavbnemu objektu 9. 719a M 1 : 100 Dl. 0,36 m, š. 0,35 m, SE 719a/SE 719, sek. XXXIV, kv. 963, 968 gl. 0,21 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v SE 772a/SE 772, sek. XXXIV, plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim pol- kv. 971 B nilom. Jama seka vkop jarka SE 721a. Jama pripada stavbne- Jama ovalne oblike in za- mu objektu 10. Dl. 0,40 m, š. 0,35 m, gl. 0, 17 m. obljenega profila, vkopana A SE 720a/SE 720, sek. XXXIV, kv. 968 v plast SE 3, s temno rjavim, Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana sipkim, zemljeno-peščenim v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljeno-peščenim polnilo, ki je vsebovalo drob- A B polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,36 m, š. ce keramike. Jama pripada 0,34 m, gl. 0,18 m. domnevnemu stavbnemu 374a objektu 9. Dl. 0,66 m, š. 720a 719a 0,57 m, gl. 0, 24 m. B B B A SE 735a/SE 735, sek. XXXIV, A kv. 961, 970 A A Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega B profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A B A B A B sipkim, prodnato-peščenim polnilom, ki je A B vsebovalo drobce oglja. Jama morda pripa- da domnevnemu stavbnemu objektu 9. Dl. 0,29 m, š. 0,23 m, gl. 0,13 m. SE 721a/SE 721, sek. XXXIV, kv. 963, 968 Stavbni objekt 10 Jama nepravilne podolgovate oblike in banjastega profila, Jame za sohe SE 373a, 374a, 719a, 720a, 721, 721a, 722a, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, zelo sipkim, mivkastim 730a, 742a, 743a, 744a, 745a, 747a, 750a, 766a, 768a, polnilom, v katero sta bili vkopani jami za sohe SE 719 in 1209a, 1210a, 1211a, 1212a, 1213a, 1214a, 1215a, 1216a; jama SE 374, vanjo pa je bilo vkopanih še pet manjših jam za kole SE 740a, SE 1207a, morebiti tudi SE 741a. (SE 721c, e, g, i, k). Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 4,21 m, š. 0,80 m, gl. 0, 20 m. SE 373a/SE 373, sek. XXXIV, kv. 967, 990 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 721c/SE 721b, sek. XXXIV, kv. 968 v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljenim polnilom. Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,53 m, š. 0,41 m, odtis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, gl. 0,22 m. mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Pr. 0,11 m. SE 374a/SE 374, sek. XXXIV, kv. 968 Jama za soho okrogle oblike in nepravilnega profila, vko- SE 721e/SE 721d, sek. XXXIV, kv. 968 pana v plast SE 3, s temno rjavim peščenim polnilom. Jama Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma odseka tudi jarek SE 721a. Dl. 0,61 m, š. 0,44 m, gl. 0,7 m. tis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Pr. 0,12 m. 200 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 721g/SE 721f, sek. XXXIV, kv. 968 SE 721k/SE 721j, sek. XXXIV, kv. 968 Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, odtis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Pr. 0,12 m. Pr. 0,11 m. E 721i/SE 721h, sek. XXXIV, kv. 968 SE 722a/SE 722, sek. XXXIV, kv. 968 Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, odtis v plast SE 3 zabitega kola, s temno sivim, sipkim, mivkastim polnilom. Jama mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. pripada stavbnemu objektu Pr. 0,07 m. 10. Pr. 0,14 m. SE 730a/SE 730 = SE 1216a/SE 1216, A sek. XXXIV, kv. 967 Jama za soho ovalne oblike in banja- stega profila, vkopana v plast SE 3, z B A rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim B polnilom. Jama pripada stavbnemu A B objektu 10. Dl. 0,60 m, š. 0,40 m, gl. 0, 22 m. A B SE 740a/SE 740, sek. XXXIV, kv. 968 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama morda pripada stavbne- mu objektu 10. Dl. 1,11 m, š. 1,08 m. 721i A B 721c 721e A B 721g 721k SE 742a/SE 742, sek. XXXIV, kv. 989 Jama za soho okrogle oblike in banjastega B profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, v katerem so bili trije odlomki prazgodovinske A B keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Pr. 0,27 m, gl. 0, 11 m. Rogoza, AAS 100, 2022 201 SE 743a/SE 743, sek. XXXIV, kv. 989 SE 768a/SE 768, sek. XXXIV, kv. 990 A Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega na v plast SE 3, s temno rjavim, zemljeno-peščenim polni- profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, B lom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbne- sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Jama mu objektu 10. Dl. 0,31 m, š. 0,27 m, gl. 0,12 m. pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,25 m, š. A B SE 744a/SE 744, sek. XXXIV, kv. 990 0,21 m, gl. 0,9 m. Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-pe- SE 1207a/SE 1207, ščenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. sek. XXXIV, kv. 968 0,37 m, š. 0,33 m, gl. 0,5 m. Jama nepravilne oblike B SE 745a/SE 745, sek. XXXIV, kv. 967 in nepravilnega banja- A Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, s polni- stega profila, vkopana lom, ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek prazgo- v plast SE 3, s temno dovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 10. rjavim, sipkim, na vrhu Dl. 0,30 m, š. 0,24 m, gl. 0,24 m. mivkastim in na dnu peščenim polnilom. Dl. 743a 744a A B 745a 0,74 m, š. 0,71 m, gl. B B 0,9 m. A B A A SE 1209a/SE 1209, sek. XXXIV, kv. 967 A B A B A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,47 m, š. 0,42 m, gl. 0,16 m. SE 747a/SE 747, sek. XXXIV, kv. 967 SE 1210a/SE 1210, sek. XXXIV, kv. 967, 990 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo osem odlomkov prazgodovin- polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu 10. Dl. ske keramike in en odlomek prežganega hišnega ometa. 0,44 m, š. 0,39 m, gl. 0,23 m, gl. 0,24 m. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,34 m, š. 0,31 m, gl. 0,37 m. SE 1211a/SE 1211, sek. XXXIV, kv. 967 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- SE 750a/SE 750, sek. XXXIV, kv. 968 na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-mivkastim Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu 10. Dl. profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-pe- 0,20 m, š. 0,18 m, gl. 0,12 m. ščenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 1209a 1210a 0,28 m, š. 0,27 m, gl. 0,10 m. SE 766a/SE 766, sek. XXXIV, kv. 968 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana B 1211a B v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim B A polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,33 m, š. 0,29 m, gl. 0,21 m. A A B A B 747a A B 750a 766a B B A B A A A B A B A B SE 1212a/SE 1212, sek. XXXIV, kv. 967 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljeno mivkastim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,40 m, š. 0,25 m, gl. 0,10 m. 202 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1213a/SE 1213, sek. XXXIV, kv. 990 Stavbni objekt 11 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega stavbni objekt 11 profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, pešče- Jame za sohe 729a, 746a, 748a, 749a, 751a, 752a, 769a, no-zemljenim polnilom. Jama morda pripada stavbnemu 1219a, 1220a, 1221a, 1233a, 1234a, 1235a, 1236a 1238a; jama objektu 10. Dl. 0,23 m, š. 0,22 m, gl. 0,9 m. SE 371a. 1235a 1236a 1234a SE 1214a/SE 1214, sek. XXXIV, kv. 990 M 1 : 100 Jama za soho ovalne oblike in kroglastega profila, vkopana 769a 1233a v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,56 m, 729a š. 0,44 m, gl. 0,17 m. 1214a 1238a 1212a 1220a B 1221a A 1219a B 1213a 749a A 752a B 751a 748a A A B A B A B 371a 746a SE 1215a/SE 1215, sek. XXXIV, kv. 990 SE 371a/SE 371, sek. XXXIV, kv. 989, 990 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim rjavim, zbitim zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu 10. Pr. oglja. Jama pri- 0,31 m, gl. 0,22 m. pada stavbnemu SE 1216a/SE 1216, sek. XXXIV, kv. 990 objektu 11. Dl. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- 2,42 m, š. 1,42 m. na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,06 m. M 1 : 50 SE 741a/SE 741, sek. XXXIV, kv. 968 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim SE 729a/SE 729, polnilom, v katerem so bili trije odlomki prazgodovinske sek. XXXIV, kv. 993 keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 10. Dl. 0,41 m, Jama za soho ovalne A B š. 0,25 m, gl. 0, 25 m. oblike, vkopana v plast 741a 1215a 1216a SE 3, z rjavim, zbitim, prodnato-zemljenim pol- A B A B B nilom, v katerem je bil en A odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada A B A B A B A B stavbnemu objektu 13. Dl. 0,82 m, š. 0,63 m, gl. 0,08 m. SE 746a/SE 746, sek. XXXIV, kv. 990 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, v katerem so bili štirje odlomki prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,42 m, š. 0,37 m, gl. 0,24 m. Rogoza, AAS 100, 2022 203 SE 748a/SE 748, sek. XXXIV, kv. 990 SE 1220a/SE 1220, sek. XXXIV, kv. 994 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljene- A B na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-pešče- ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada rjavim, sipkim, peščenim polnilom, ki je A B stavbnemu objektu 11. Dl. 0,39 m, š. 0,35 m, gl. 0,32 m. vsebovalo drobce keramike. Jama pripada SE 749a/SE 749, sek. XXXIV, kv. 993 stavbnemu objektu 11. Dl. 0,24 m, š. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 0,18 m, gl. 0,11 m. v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim SE 1219a/SE 1219, sek. XXXIV, kv. 994 polnilom, ki je vsebovalo drobce keramike. Jama pripada Jama nepravilne oblike in zaobljenega profila, vkopana v stavbnemu objektu 11. Dl. 0,48 m, š. 0,34 m, gl. 0,29 m. plast SE 3, s temno rjavim, zemljeno-peščenim polnilom. V njej je bil najden en odlomek prazgodovinske keramike. 746a 749a 748a Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,96 m, š. 0,46 m, B gl. 0,24 m. B B SE 1221a/SE 1221, sek. XXXIV, kv. 993 A A A Jama ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-ze- A B A B A B mljenim polnilom, ki je vsebovalo organske ostanke in en odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- mu objektu 11. Dl. 0,48 m, š. 1219a 0,40 m, gl. 0,15 m. 1221a A SE 751a/SE 751, sek. XXXIV, kv. 989 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- B B na v plast SE 3, z rjavim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in odlomke prazgodovinske A keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,53 m, š. 0,34 m, gl. 0,23 m. A B SE 752a/SE 752, sek. XXXIV, kv. 989 A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,32 m, š. 0,28 m, gl. 0,28 m. SE 769a/SE 769, sek. XXXIV, kv. 993 SE 1233a/SE 1233, sek. XXXIV, kv. 993, 994 Jama za soho ovalne oblike in kroglastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in kroglastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim v plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim polnilom. polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,57 m, Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,33 m, š. 0,30 m, š. 0,38 m, gl. 0,15 m. gl. 0,11 m. 751a 769a SE 1234a/SE 1234, sek. XXXIV, kv. 993, 994, 1015, 1016 B B Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, 752a vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim B polnilom, v katerem so bili štirje odlomki prazgodovinske A keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Pr. 0,37 m, A A gl. 0,20 m. SE 1235a/SE 1235, sek. XXXIV, kv. 1016 A B A B A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,42 m, š. 0,40 m, gl. 0,12 m. 204 Rogoza, AAS 100, 2022 stavbni objekt 12/13 1234a 1235a 725a 1228a 1233a B A B A B 1229a A 724a 727a 738a 1232a A B 704a A B A B 396a 703a 397a 375a SE 1236a/SE 1236, sek. XXXIV, kv. 994, 1015 702a Jama za soho ovalne oblike in kroglastega profila, vkopana 376a 705a v plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 11. Dl. 0,40 m, š. 0,34 m, gl. 0,12 m. 701a 1236a 1238a 700a M 1 : 100 SE 1238a/ A SE 1238, sek. B A XXXIV, kv. 993 377a Jama za soho B 378a ovalne A B A B oblike in zaoblje- 399a nega profila, vko- pana v plast SE 3, 764a 715a z rjavim, mehkim, 714a zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike in drobce keramike. Dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 0,18 m. Stavbni objekt 12/13 vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 12. Dl. 0,41 m, š. 0,39 m. Jame za sohe SE 376a, SE 377a, SE 378a, SE 396a, SE 397a, SE 399a, SE 700a, SE 701a, SE 702a, SE 703a, SE 704a, SE 378a/SE 378, sek. XXXIV, kv. 986 SE 705a, SE 714a, SE 724a, SE 725a, SE 727a, SE 738a, Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, SE 764a, SE 1228a, SE 1229a, SE 1232a; jami SE 375a, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-zemljenim SE 715a; morebiti tudi SE 1227a. polnilom, v katerem je bilo šest odlomkov prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 12. Dl. 0,50 m, SE 375a/SE 375, sek. XXXIV, kv. 995 A M 1 : 50 š. 0,43 m, gl. 0,29 m. Jama nepravilne podolgovate oblike 377a 378a in banjastega profila, vkopana v plast 376a SE 3, s temno rjavim zemljenim pol- B A nilom, ki je vsebovalo drobce oglja A B A B in po besedah izkopavalcev tudi odlomke prazgodovinske keramike. B Jama pripada stavbnemu objektu 13. A B A B A B A B Dl. 1,71 m, š. 1,06 m, gl. 0,38 m. SE 376a/SE 376, sek. XXXIV, kv. 996 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim zemljenim polnilom, ki je SE 396a/SE 396, sek. XXXIV, kv. 997 vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 13. Dl. 0,37 m, š. 0,32 m, gl. 0,16 m. v plast SE 3, s temno rjavim, zemljeno-peščenim polnilom, v katerem so bili drobci prazgodovinske keramike. Jama SE 377a/SE 377, sek. XXXIV, kv. 987 bi lahko pripadala tako stavbnemu objektu 12 kot 13. Dl. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- 0,44 m, š. 0,40 m, gl. 0,23 m. pana v plast SE 3, s temno rjavim peščenim polnilom, ki je Rogoza, AAS 100, 2022 205 SE 397a/SE 397, sek. XXXIV, kv. 997 SE 702a/SE 702, sek. XXXIV, kv. 996 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim 0,84 m, š. 0,75 m, gl. 0,10 m. polnilom. Dl. 0,51 m, š. 0,39 m, gl. 0,14 m. B 769a SE 703a/SE 703, sek. XXXIV, kv. 996 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 396a v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim B polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Jama bi lahko pripadala tako stavbnemu objektu 12 kot 13. Dl. 0,54 m, š. 0,28 m, gl. 0,15 m. A SE 704a/SE 704, sek. XXXIV, kv. 996 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana A v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim A B A B polnilom, ki je vsebovalo večje prodnike, drobce oglja in devet odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. 0,44 m, š. 0,34 m, gl. 0,16 m. 702a 703a 704a A A A SE 399a/SE 399, sek. XXXIV, kv. 987 Jama nepravilne oblike in plitvega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-pe- ščenim polnilom, v katerem je bilo šest odlomkov prazgo- B B B dovinske keramike. En je predstavljen v katalogu (G662). A B A B A B Jama pripada stavbnemu objektu 12. Dl. 0,51 m, š. 0,45 m, gl. 0,6 m. SE 700a/SE 700, sek. XXXIV, kv. 987 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 705a/SE 705, sek. XXXIV, kv. 995, 996 v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim Jama za soho nepravilne ovalne oblike in plitvega za- polnilom, v katerem sta bila dva odlomka prazgodovinske obljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, keramike. Jama ni bila izrisana v njenem celotnem obsegu, zemljeno-peščenim polnilom s posameznimi prodniki. pripadala pa bi lahko tako stavbnemu objektu 12 kot 13. Dl. Jama pripada stavbnemu objektu 13. Dl. 0,63 m, š. 0,45 m, 0,33 (polovica) m, š. 0,35 m, gl. 0,27 m. gl. 0,8 m. SE 701a/SE 701, sek. XXXIV, kv. 986 SE 714a/SE 714, sek. XXXIV, kv. 971 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho nepravilne oblike in nepravilnega profila, v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-pe- polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada ščenim polnilom, v katerem sta bila dva odlomka prazgo- stavbnemu objektu 12. Dl. 0,39 m, š. 0,31 m, gl. 0,30 m. dovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 12. 399a 700a Dl. 0,50 m, š. 0,49 m, gl. 0,19 m. A 705a 701a A B B 714a B B B A A A B A B A B A A B A B 206 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 715a/SE 715, sek. XXXIV, A SE 764a/SE 764, sek. XXXIV, kv. 971 kv. 970 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega Jama za soho nepravilne oblike profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, ze- in nepravilnega zaobljenega pro- mljeno-peščenim polnilom. Jama morda pripada stavbne- fila z rjavim mastnim zemljenim mu objektu 12. Dl. 0,64 m, š. 0,47 m, gl. 0,24 m. polnilom, vkopana v plast SE 3, SE 1228a/SE 1228, sek. XXXIV, kv. 1014 v katerem sta bila dva odlomka Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno prazgodovinske keramike. Jama A B B rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drob- pripada stavbnemu objektu 12. ce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. Dno jame Dl. 1,40 m, š. 1,01 m, gl. 0,23 m. je razdeljeno v dva dela. Jama morda pripada stavbnemu SE 724a/SE 724, sek. XXXIV, kv. objektu 13. Dl. 0,33 m, š. 0,29 m, gl. 0,22 m. 1013 A B SE 1229a/SE 1229, sek. XXXIV, kv. 1014 Jama za soho ovalne oblike in nepravil- Jama za soho okrogle oblike in stopničastega profila, vko- nega zaobljenega profila, vkopana v plast A B pana v plast SE 3, z rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, SE 3, s sivorjavim, sipkim, zemljeno-pešče- ki je vsebovalo prodnike. Jama pripada stavbnemu objektu nim polnilom. Jama pripada stavbnemu 13. Pr. 0,43 m, gl. 0,17 m. objektu 13. Dl. 0,25 m, š. 0,13 m, gl. 0,11 m. 764a SE 725a/SE 725, sek. XXXIV, kv. 1013 Jama za soho nepravilne ovalne oblike in banjastega 1229a B profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, ze- 1228a mljeno mivkastim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in A A A B B prazgodovinske keramike ter en kos prežganega hišnega ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 13. Dl. 0,53 m, š. 0,51 m, gl. 0,36 m. A B A B A B SE 727a/SE 727, sek. XXXIV, kv. 1013 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo več prodnikov, drobce oglja in 13 odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. 0,46 m, š. 0,44 m, gl. 0,32 m. SE 1232a/SE 1232, sek. XXXIV, kv. 995 SE 738a/SE 738, sek. XXXIV, kv. 996, 1013 Jama za soho ovalne oblike in nepra- B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- vilnega profila, vkopana v plast SE 3, A na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščenim polnilom, s temno rjavim, mehkim, zemljenim na dnu katerega so ležali prodniki. Jama pripada stavbne- polnilom, v katerem so bili štirje od- mu objektu 13. Dl. 0,40 m, š. 0,38 m, gl. 0,20 m. lomki prazgodovinske keramike. Jama A B pripada stavbnemu objektu 13. Dl. 725a A 0,39 m, š. 0,37 m, gl. 0,17 m. 738a 727a B A SE 1227a/SE 1227, sek. XXXIV, kv. 1014 B A B Jama za kol okrogle oblike in banjastega A B profila oziroma odtis v plast SE 3 zabitega A B kola, s temno rjavim, mastnim, zemljenim A B A B A B polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu 13. Pr. 0,10 m, gl. 0,14 m. Rogoza, AAS 100, 2022 207 stavbni objekt 14 Stavbni objekt 14 758a M 1 : 100 Stavbni objekt 5 Jame za sohe SE 754a, Jame za sohe SE 635, SE 639, SE 641a, SE 643, SE 1010, SE 755a, SE 756a, SE 757a, 757a SE 1014, SE 1042, SE 1044, SE 1050, SE 1094; jama SE 637, stavbni objekt 5 SE 758a. 754a 1014 SE 1046. 756a 1010 755a SE 754a/SE 754, sek. XXXIV, kv. 1017 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 1094 635 v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim 1044 polnilom. Dl. 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,27 m. 1046 1042 SE 755a/SE 755, sek. XXXIV, kv. 992 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- 637 na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,38 m, š. 0,33 m, gl. 0,11 m. 1050 SE 756a/SE 756, sek. XXXIV, kv. 1017 Jama za soho nepravilne oblike in zaobljenega profila, M 1 : 100 639 vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-pe- 643 ščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,55 m, 641a, b š. 0,34 m, gl. 0,8 m. 645 754a 755a 756a SE 635/SE 636, sek. XXXI, kv. 937 A B Jama za soho ovalne oblike in lijakastega A A B A B profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Jama pripada stavb- nemu objektu 5. Dl. 0,33 m, š. 0,27 m, gl. B A B A B A B 0,17 m (268,06–267,89 m n. v.). A B SE 637/SE 638, sek. XXXI, kv. 916, 937 Jama podolgovate ovalne oblike in nepravilnega profila, SE 757a/SE 757, sek. XXXIV, kv. 1017 vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim Jama za soho ovalne oblike in zaoblje- polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 5. Dl. 1,28 m, š. A B nega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, 0,85 m, gl. 0,37 m. sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, v katerem sta bila dva odlomka prazgodo- A B B vinske keramike. Dl. 0,29 m, š. 0,28 m, gl. 0,10 m. SE 758a/SE 758, sek. XXXIV, kv. 1017 B Jama za soho ovalne oblike in banja- A stega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,36 m, š. 0,32 m, gl. A B 0,21 m. A B A 208 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 639/SE 640, sek. XXXI, kv. 916 SE 879, sek. XXXV, kv. 1073 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkov plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. Jamo lahko morda pripišemo stavbnemu objektu 5. Pr. 0,32 m, š. 0,30 m, gl. 0,14 m. 0,23 m, gl. 0,20 m. SE 880/1, sek. XXXVI, kv. 1082a SE 641a, 641b/SE 642, sek. XXXI, kv. 916 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho podolgovate ovalne oblike, vkopana v plast v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke SE 601, ki je bila pri dnu razdeljena v dve jami ovalne oblike: keramike. Dl. 0,34 m, š. 0,29 m, gl. 0,27 m. SE 641a: dl. 0,35 m, š. 0,29 m, gl. 0,07 m in SE 641b: dl. 878 879 0,30 m, š. 0,24 m, gl. 0,10 m. Polnilo konteksta je bila rjavosi- A A 880/1 va, gramozna zemlja. Jama pripada stavbnemu objektu 5. 639 641a, 641b A B A A C B A B B A B A B B A B B D A B C D SE 880, sek. XXXV, kv. 1066. 1073 Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Jama SE 643/SE 644, sek. XXXI, kv. 916 pripada stavbnemu objektu 16. Dl. 0,33 m, š. 0,26 m. Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Jamo lahko mor- SE 881, sek. XXXV, kv. 1066 da pripišemo stavbnemu objektu 5. Dl. 0,39 m, š. 0,33 m, Jama za soho ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana gl. 0,16 m. v plast SE 3. Dl. 0,32 m, š. 0,31 m, gl. 0,16 m. SE 873, sek. XXXV, kv. 1073 SE 1010/SE 1011, sek. XXXI, kv. 943 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, v 0,34 m, š. 0,29 m, gl. 0,15 m. katerem je bil odkrit en odlomek prazgodovinske kerami- ke, ki je predstavljen tudi v katalogu (G340). Jama pripada SE 877, sek. XXXV, kv. 1073 stavbnemu objektu 5. Dl. 0,32 m, š. 0,27 m, gl. 0,28 m Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- (268,02–267,74 m n. v.). na v plast SE 3. Dl. 0,33 m, š. 0,30 m, gl. 0,17 m. 881 880 643 A 873 877 A 1010 A A A A B B B A B A B A B B B B A B A B A B SE 878, sek. XXXV, kv. 1073 SE 1014/SE 1015, sek. XXXI, kv. 943 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- Jama nepravilne podolgovate oblike in banjastega profila, pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemlje- 0,45 m, š. 0,34 m, gl. 0,17 m. nim polnilom, v katerem so bili odlomki prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 5. Dl. 0,69 m, š. 0,30 m, gl. 0,12 m (268,04–267,95 m n. v.). Rogoza, AAS 100, 2022 209 SE 1042/SE 1043, sek. XXXI, kv. 935 Gospodarstvo 3 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom, v katerem so bili organski ostanki, po Stavbni objekt 15/16 besedah izkopavalcev pa tudi odlomki prazgodovinske Jame za sohe SE 831, SE 832, SE 833, SE 834, SE 835, keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 5. Pr. 0,43 m, SE 837, SE 838, SE 839, SE 840, SE 841, SE 842, SE 843, SE gl. 0,18 m. 844, SE 845, SE 846, SE 847, SE 848, SE 849, SE 850, SE 851, SE 1044/SE 1045, sek. XXXI, kv. 937 SE 851/1, SE 855, SE 860, SE 861, SE 862, SE 861, SE 873, Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, vkopana v SE 877, SE 878, SE 879, SE 880, SE 881, SE 892/1, SE 893/1, stavbni objekt 15/16 plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama SE 895. M 1 : 100 pripada stavbnemu objektu 5. Pr. 0,38 m, gl. 0,10 m. 1. faza 1014 843 2. faza 851 862 3. faza 860 892/1 1042 1044 B 851/1 842 841 861 B A 840 874 A B 839 844 855 A 846 877 838 837 845 A B A B A B 847 878 848 879 873 A SE 1046/SE 1047, 849 895 835 sek. XXXI, kv. 937 850 Jama ovalne oblike, 880 vkopana v plast 832 SE 601, z rjavosivim, 881 834 zemljenim polni- 831 lom. Dl. 0,89 m, š. 833 0,82 m, gl. 0,12 m. 893/1 B A B SE 1050/SE 1051, sek. XXXI, kv. 936 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 5. Pr. 0,226 m, gl. 0,13 m. SE 1094/SE 1095, sek. XXXI, kv. 936 1094 Jama ovalne oblike in nepravilnega B profila, vkopana v plast 1050 B SE 601, z rjavosivim, gramo- SE 831, sek. XXXV, kv. 1066 zno-zemljenim polnilom, Jama za soho podolgovate ovalne oblike in banjastega A A ki je vsebovalo organske profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, prodnato-ilovnatim A B ostanke. Jama pripada polnilom, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala od- A B stavbnemu objektu 5. Dl. lomke prazgodovinske keramike in prežganega stenskega 0,30 m, š. 0,27 m, gl. 0,19 m. ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,56 m, š. 0,37 m, gl. 0,45 m. 210 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 832, sek. XXXV, kv. 1066 SE 837, sek. XXXV, kv. 1073 Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana vkopana v plast SE 3, z rjavim, prodnato-ilovnatim polni- v plast SE 3, v polnilu katere je bilo oglje. Jama naj bi po lom, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomke podatkih izkopavalca vsebovala tudi odlomke prazgo- prazgodovinske keramike. Odlomek svitka iz te plasti je dovinske keramike, pripada pa stavbnemu objektu 16. Dl. predstavljen v katalogu (G668). Jama pripada stavbnemu 0,31 m, š. 0,27 m, gl. 0,38 m. objektu 15. Dl. 0,49 m, š. 0,47 m, gl. 0,29 m. SE 838, sek. XXXV, kv. 1073 SE 833, sek. XXXV, kv. 1067 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega lijakastega na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. profila, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopa- 0,74 m, š. 0,47 m, gl. 0,42 m. valca vsebovala odlomek prazgodovinske keramike. Jama SE 839, sek. XXXV, kv. 1073 pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,34 m, š. 0,35 m, gl. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 0,29 m. 831 832 v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke A A keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,46 m, 833 š. 0,38 m, gl. 0,25 m. A A 838 839 A B B B A B A B A B B A B A B B SE 834, sek. XXXV, kv. 1067 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke SE 840, sek. XXXV, kv. 1092 keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,37 m, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- š. 0,29 m, gl. 0,16 m. na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. SE 835, sek. XXXV, kv. 1073 0,43 m, š. 0,41 m, gl. 0,24 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- SE 841, sek. XXXV, kv. 1092 na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- 0,65 m, š. 0,61 m, gl. 0,35 m. 835 pana v plast SE 3, z rjavim, gramozno-ilovnatim polnilom. A Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. 0,40 m, š. 0,36 m, gl. 0,12 m. 842 A 840 834 A 841 A 837 A A B B B B A B A B A B B A B A B B A B Rogoza, AAS 100, 2022 211 SE 842, sek. XXXV, kv. 1092 846 847 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- A A 848 na v plast SE 3. Vsebovala je odlomek kamnitih žrmelj iz A gnajsa (G669), ki so bile uporabljene kot zagozda, ob tem pa po podatkih izkopavalca tudi odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,66 m, B B B š. 0,61 m, gl. 0,37 m. A B A B A B SE 843, sek. XXXV, kv. 1092 Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vko- pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,39 m, š. 0,28 m, gl. 0,25 m. SE 844, sek. XXXV, kv. 1072 SE 849, sek. XXXV, kv. 1072 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in cilindričnega profila, vko- v plast SE 3. Dl. 0,29 m, š. 0,28 m, gl. 0,08 m. pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,45 m, š. 0,41 m, gl. 0,32 m. SE 845, sek. XXXV, kv. 1072 Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vkopa- SE 850, sek. XXXV, kv. 1076, 1072 na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana več odlomkov prazgodovinske keramike. V katalogu je v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala predstavljen en predmet iz te plasti (G670). Jama pripada odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- stavbnemu objektu 16. Dl. 0,35 m, š. 0,32 m, gl. 0,21 m. mu objektu 15. Dl. 0,49 m, š. 0,45 m, gl. 0,16 m. 843 SE 851, sek. XXXV, kv. 1093 A 844 845 A A Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. 0,32 m, š. 0,29 m, gl. 0,26 m. 849 850 A A 851 B A B B A B A B A B B B A B A B B A B SE 846, sek. XXXV, kv. 1072 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- mu objektu 15. Dl. 0,40 m, š. 0,27 m, gl. 0,18 m. SE 847, sek. XXXV, kv. 1072 SE 851/1, sek. XXXV, kv. 1093 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in cilindričnega profila, vko- na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,39 m, š. 0,34 m, gl. 0,29 m. 0,39 m, š. 0,35 m, gl. 0,31 m. SE 848, sek. XXXV, kv. 1072 SE 855, sek. XXXV, kv. 1072 Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vko- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 16. Dl. 0,29 m, š. 0,24 m, gl. 0,22 m. 0,34 m, š. 0,31 m, gl. 0,12 m. SE 860, sek. XXXV, kv. 1093 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,47 m, š. 0,39 m, gl. 0,24 m. 212 Rogoza, AAS 100, 2022 stavbni objekt 17 851/1 855 860 Stavbni objekt 17 870 A 871 A 872 A Jame za sohe SE 827, SE 867, SE 868, SE 869, SE 870, SE 871, SE 872, SE 889; jama SE 888. 868 B 867 B A B A B B A B 888 869 889 827 M 1 : 100 SE 861, sek. XXXV, kv. 1093 Jama za soho podolgovate ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomke SE 827, sek. XXXV, kv. 1070 prazgodovinske keramike. Dl. 0,24 m, š. 0,11 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala SE 862, sek. XXXV, kv. 1093 odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vko- mu objektu 17. Dl. 0,47 m, š. 0,34 m, gl. 0,20 m. pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 15. Dl. 0,35 m, š. 0,31 m, gl. 0,18 m. SE 867, sek. XXXV, kv. 1071, 1094 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- SE 892/1, sek. XXXV, kv. 1092 na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 17. Dl. Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega banjaste- 0,19 m, š. 0,14 m, gl. 0,14 m. ga profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,42 m, š. 0,35 m, gl. 0,32 m. SE 868, sek. XXXV, kv. 1095 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- SE 893/1, sek. XXXV, kv. 1066 na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala mu objektu 17. Dl. 0,34 m, š. 0,23 m, gl. 0,13 m. odlomke prazgodovinske keramike. Dl. 0,51 m, š. 0,39 m, 827 gl. 0,23 m. 893/1 A 892/1 A 868 862 A A A 867 A B B B A B A B A B B B B A B A B A B SE 869, sek. XXXV, kv. 1070 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala A kose prežganega stenskega ometa. Jama pripada stavbne- SE 895, sek. XXXV, kv. 1073 mu objektu 17. Dl. 0,33 m, š. 0,24 m, gl. 0,11 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega SE 870, sek. XXXV, kv. 1094 profila, vkopana v plast SE 3, ki je vsebovala Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- organske ostanke. Jama pripada stavbnemu B A B na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke objektu 16. Dl. 0,31 m, š. 0,30 m, gl. 0,10 m. keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 17. Dl. 0,42 m, š. 0,41 m, gl. 0,11 m. Rogoza, AAS 100, 2022 213 objekt 18 SE 871, sek. XXXV, kv. 1095 Stavbni objekt 18 1420a Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- 1472a pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 17. Dl. Jame za sohe SE 863, 892, 0,30 m, š. 0,23 m. 1420a, 1472a. 869 870 871 A A A 892 863 M 1 : 100 SE 863, sek. XXXV, kv. 1098 B B B Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana A B A B A B v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- mu objektu 18. Dl. 0,32 m, š. 0,31 m, gl. 0,17 m. SE 892, sek. XXXV, kv. 1099 Jama za soho ovalne oblike in stožčastega profila, vkopa- SE 872, sek. XXXV, kv. 1095 na v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 18. Dl. Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, ki naj bi 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,17 m. po podatkih izkopavalca vsebovala odlomke prazgodovin- ske keramike in kose prežganega stenskega ometa. Jama SE 1420a/SE 1420, sek. XXXVIII, kv. 1118 pripada stavbnemu objektu 17. Dl. 0,22 m, š. 0,19 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim polni- SE 888, sek. XXXV, kv. A lom. Jama pripada stavbnemu objektu 18. Dl. 0,35 m, š. 1071 0,30 m, gl. 0,21 m (zg. v. 268,10 m n. v.). Jama podolgovate 863 ovalne oblike in nepra- 892 B 1420a B vilnega profila, vkopana v plast SE 3. En predmet A iz te jame je predstavljen v katalogu (G688). Dl. B 2,12 m, š. 0,93 m, gl. A A 0,19 m. A B A B A B A B B M 1 : 50 A SE 889, sek. XXXV, kv. 1071 SE 1472a/SE 1472, sek. XXXVIII, A Jamo sestavljata dve jami za soho kv. 1119 ovalne oblike (dl. 0,33 m, š. 0,28 Jama za soho ovalne oblike in polkro- B m; dl. 0,30 m, š. 0,26 m) in banja- žnega profila, s temno sivim, peščeno- stega profila (gl. 0,13 m; gl. 0,12 -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo A B m), vkopana v plast SE 3. Jama drobce oglja. Jama pripada stavbnemu pripada stavbnemu objektu 17. objektu 18. Dl. 0,35 m, š. 0,31 m, gl. B 0,10 m (zg. v. 268,10 m n. v.). A B 214 Rogoza, AAS 100, 2022 stavbni objekt 20, 21 Gospodarstvo 4 1. faza M 1 : 100 Stavbni objekt 2. faza 948a 972a 20/21 3. faza 1495 973a 955a 1494a 974a 975 949a Jame za sohe SE 900a, 921a SE 902a, SE 903a, SE 904a, 916a 915a 905a, SE 906a, SE 907a, 976 934 SE 908a, SE 910a, SE 911a, SE 916a, SE 921a, SE 934, 911a 1410a 1411 907a SE 955a, SE 948a, SE 949a, 904a 1422a SE 972a, SE 973a, SE 974a, 905a 910a 903a SE 975a, SE 976a, SE 1410a, 1415 1417a SE 1411a, SE 1415, SE 1416a, SE 1419a, SE 1421a, SE 1422a, 1416a 902a 1419b SE 1494a, SE 1495a; jama 906a 908a 1421a SE 915a. 1414 1419a 900a SE 900a/SE 900, 1413a sek. XXXVII, kv. 1113 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. Jama na v plast SE 3a, z rjavim, trdim, zemljenim polnilom, ki je pripada stavbnemu objektu 21. Dl. 0,76 m, š. 0,48 m, gl. vsebovalo oglje in organske ostanke, po besedah izkopa- 0,22 m. valcev pa tudi odlomke prazgodovinske keramike, kos pre- SE 905a/SE 905, sek. XXXVII, kv. 1112 žganega stenskega ometa in fragment bronaste zapestnice Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- (G732). Dl. 0,36 m, š. 0,28 m, gl. 0,31 m. pana v plast SE 3a, z rjavim, trdim, peščeno-prodnato-ze- SE 902a/SE 902, sek. XXXVII, kv. 1112 mljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 20. Dl. Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana 0,42 m, š. 0,40 m, gl. 0,06 m. v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim SE 906a/SE 906, sek. XXXVII, kv. 1112, 1113 polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in odlomke prazgo- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- dovinske keramike. Dl. 0,63 m, š. 0,50 m. na v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemlje- SE 903a/SE 903, sek. XXXVII, kv. 1112 nim polnilom. Dl. 0,14 m, š. 0,12 m, gl. 0,07 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 904a v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim SE 900a 905a polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 20. Dl. 0,48 m, š. 0,46 m, gl. 0,51 m. 902a 900a 903a A B 906a A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B SE 907a/SE 907, sek. XXXVII, kv. 1113 A B Jama za soho nepravilne ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, peščeno-prodnato-ze- A B mljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce SE 904a/SE 904, sek. XXXVII, kv. 1112 oglja in dva odlomka prazgodovinske ke- Jama nepravilne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, ramike. Jama pripada stavbnemu objektu vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, zemljenim 21. Dl. 0,36 m, š. 0,35 m, gl. 0,37 m. polnilom, ki je vsebovalo nekaj manjših prodnikov ter Rogoza, AAS 100, 2022 215 SE 908a/SE 908, sek. XXXVII, kv. 1113 ki so predstavljeni v katalogu (G733). Jama pripada stavb- Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana nemu objektu 20/21. Dl. 1,56 m, š. 0,93 m, gl. 0,26 m. v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim SE 916a/SE 916, sek. XXXVII, kv. 1130, 1129 polnilom na vrhu in mivkastim polnilom na dnu. Dl. 0,42 m, Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- š. 0,39 m, gl. 0,52 m. na v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, prodnato-zemlje- SE 910a/SE 910, sek. XXXVII, kv. 1113 nim polnilom, v katerem so bili po besedah izkopavalcev Jama za soho ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana odlomki prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim zemljenim polnilom mu objektu 20. Dl. 0,50 m, š. 0,42 m, gl. 0,22 m. na vrhu in mivkastim polnilom z drobci keramike na dnu. SE 921a/SE 921, sek. XXXVII, kv. 1127 Jama pripada stavbnemu objektu 20. Dl. 0,38 m, š. 0,31 m, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana gl. 0,60 m. v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, SE 911a/SE 911, sek. XXXVII, kv. 1113 ki je vsebovalo prodnike in pet odlomkov prazgodovinske Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana keramike. Dl. 0,33 m, š. 0,25 m, gl. 0,24 m. v plast SE 3a, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polni- SE 934a/SE 934, sek. XXXVII, kv. 1129 lom, ki je vsebovalo en odlomek prazgodovinske kera- Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana mike. Jama pripada stavbnemu objektu 21. Dl. 0,32 m, š. v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim 0,18 m, gl. 0,23 m. 910a polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada 908a stavbnemu objektu 20. Dl. 0,42 m, š. 0,40 m, gl. 0,16 m. A B 911a 916a A B A B 921a 934a A B A B A B A B A B A B A B A B A B SE 948a/SE 948, sek. XXXVII, kv. 1128 SE 915a/SE 915, sek. XXXVII, kv. 1128, 1129 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, Jama nepravilne oblike in banjastega profila, vkopana v vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, peščeno- plast SE 3a, z rjavim, sipkim, gramozno-zemljenim polni- -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, tri kose lom, ki je vsebovalo štiri odlomke prazgodovinske posode, prežganega stenskega ometa in dva odlomka prazgodo- vinske keramike. Dl. 0,54 m, š. 0,37 m, gl. 0,14 m. SE 949a/SE 949, sek. XXXVII, kv. 1128 Jama za soho nepravilne ovalne oblike in banjastega profi- la, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, peščeno- -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo odlomke prazgodo- A B vinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 20. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,17 m. 948a A 949a 955a B A B A B A B A B A B A B 216 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 955a/SE 955, sek. XXXVII, kv. 1127 SE 1410a/SE 1410, sek. XXXVII, kv. 1112 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Kontekst treh jam različnih oblik, vkopanih v plast SE 3: jama v plast SE 3a, s črno-sivo-rjavim, mehkim, peščeno-zemlje-podolgovate oblike in plitvega banjastega profila (dl. 1,14 m, nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Pr. 0,38 m, gl. š. 0,12 m, gl. 0,04 m), ovalna jama za soho (dl. 0,32 m, š. 0,21 m. 0,24 m, gl. 0,14 m), okrogla jama za soho (pr. 0,22 m, gl. 0,19 SE 972a/SE 972, sek. XXXVII, kv. 1128 m). V vseh je bilo temno rjavo, mehko, peščeno-zemljeno Jama za soho nepravilne ovalne oblike in zaobljenega pro- polnilo, ki je vsebovalo velike prodnike (vel. do 0,15 m). fila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno- SE 1411a/SE 1411, sek. XXXVII, kv. 1112 -zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 21. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Dl. 0,40 m, š. 0,32 m, gl. 0,23 m. v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, peščeno-zemljenim SE 973a/SE 973, sek. XXXVII, kv. 1127 polnilom, ki je vsebovalo večje prodnike. Dl. 0,29 m, š. Jama za soho nepravilne oblike in banjastega profila, 0,22 m, gl. 0,12 m. vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-ze- SE 1415a/SE 1415, sek. XXXVII, kv. 1112 mljenim polnilom. Dl. 0,56 m, š. 0,38 m, gl. 0,14 m. Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, oval- 973a ne oblik in zaobljenega profila, s sivorjavim, mehkim, pe- B ščeno-zemljenim polnilom. Dl. 0,09 m, š. 0,07 m, gl. 0,04 m. 972a SE 1416a/SE 1416, sek. XXXVII, kv. 1112 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- A B na v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-zemljenim A polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m, gl. 0,03 m. 1410a A B 1411a A B 1416a A B A B 1415a A B A B A B A B A B A B SE 974a/SE 974, sek. XXXVII, kv. 1128 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polni- SE 1419a/SE 1419, sek. XXXVII, kv. 1113 lom. V njej sta bila najdena dva odlomka prazgodovinske A B Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 20. Dl. 0,34 m, profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, A B š. 0,30 m, gl. 0,25 m. mehkim, peščeno-zemljenim polnilom. Dl. SE 975a/SE 975, sek. XXXVII, kv. 1129 0,19 m, š. 0,16 m, gl. 0,06 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v SE 1419b/SE 1419c, sek. XXXVII, kv. 1112 plast SE 3, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, v Jama za kol ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- katerem so bili odlomki prazgodovinske keramike. Jama pri- na v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-zemljenim pada stavbnemu objektu 21. Dl. 0,36 m, š. 0,28 m, gl. 0,14 m. polnilom. Dl. 0,08 m, š. 0,03 m, gl. 0,03 m. SE 976a/SE 976, sek. XXXVII. kv. 1129 SE 1421a/SE 1421, sek. XXXVII, kv. 1114 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Kontekst šestih jam za kole oziroma odtisov v plast SE 3 v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, peščeno-zemlje- zabitih kolov, od katerih je ena ovalne oblike in banjaste- nim polnilom. Pr. 0,10 m, gl. 0,12 m. ga profila (dl. 0,14 m, š. 0,10 m), druge pa 974a 975a okroglih oblik in banjastega profila (5 × pr. 0,07 m). V vseh je bilo sivorjavo, mehko, 976a peščeno-zemljeno polnilo. A B A B A B SE 1422a/SE 1422, sek. XXXVII, kv. 1114 A B A B A B Kontekst dveh jam za kole oziroma odtisov v plast SE 3 zabitih kolov, ene okrogle oblike in plitvega banjastega profila (pr. 0,09 m) ter ene ovalne oblike in plitvega banjastega profila (dl. 0,09 m, š. 0,06 m). V obeh je bilo sivorjavo, mehko, peščeno-zemljeno polnilo. Rogoza, AAS 100, 2022 217 SE 1494a/SE 1494, sek. XXXVII, kv. 1129 A SE 920a/SE 920, sek. Jama za soho ovalne oblike plitvega za- XXXVII, kv. 1138, 1151 obljenega profila, vkopana v plast SE 3, s Jama nepravilnega oval- temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ne oblike in banjastega ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada B profila, vkopana v plast stavbnemu objektu 21. Dl. 0,32 m, š. 0,24 m, A B SE 3a, z rjavim, zbitim gl. 0,08 m. zemljenim polnilom, ki A B SE 1495a/SE 1495, sek. XXXVII, je vsebovalo trinajst od- kv. 1128 lomkov prazgodovinske Jama za soho nepravilno ovalne oblike keramike. Jama pripada in banjastega profila, vkopana v plast stavbnemu objektu 23. A B SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljenim Dl. 1,60 m, š. 0,80 m, gl. polnilom na vrhu in mivkastim polni- 0,06 m. lom, ki je vsebovalo veliko oglja, na dnu. Jama pripada stavbnemu objektu A B 21. Dl. 0,51 m, š. 0,37 m, gl. 0,27 m. A B Stavbni objekt 23 Jame za sohe SE 957a, 1450a SE 959a, SE 960a, SE 962a, SE 959a/SE 959, sek. XXXVII, kv. 1151 SE 997a, SE 1450a, SE 1456a; Jama za soho okrogle oblike in nepravilnega zaobljenega 997a jama SE 920a, SE 1404a. profila, vkopana v plast SE 3a, s črno-sivo-rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilo, ki je vsebovalo drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- 1404a mu objektu 23. Pr. 0,40 m, gl. 0,14 m. 962a SE 960a/SE 960, sek. XXXVII, kv. 1152, 1151 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- 1456a pana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, prodnato- 960a -zemljenim polnilom, ki naj bi po risbi sodeč vsebovalo odlomke keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 23. 959a Dl. 0,40 m, š. 0,20 m, gl. 0,13 m. 920a SE 962a/SE 962, sek. XXXVII, kv. 1151 M 1 : 100 957a Jama ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polni- lom. Jama pripada stavbnemu objektu 23. Dl. 0,45 m, š. 0,37 m, gl. 0,33 m. SE 957a/SE 957, sek. XXXVII, 962a kv. 1138 959a A B Jama za soho nepravilno ovalne 960a B oblike in zaobljenega profila, A B B vkopana v plast SE 3, s črno-sivo- -rjavim, čvrstim, peščeno-pro- A dnato-zemljenim polnilom, ki je A B A vsebovalo drobci oglja in kera- A B A B A B mike. Jama pripada stavbnemu objektu 23. Dl. 0,50 m, š. 0,48 m, gl. 0,28 m. 218 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 997a/SE 997, sek. XXXVIII, kv. 1163 SE 1450a/SE 1450, sek. XXXVII, Jama za soho ovalne oblike in ba- kv. 1162 A B njastega profila, vkopana v plast SE 3, A B Jama za soho ovalne oblike in ba- s temno rjavim, čvrstim, zemljenim njastega profila, vkopana v plast SE 3, polnilom, ki je vsebovalo dva odlomka s temno rjavim, mehkim, prodnato- A B prazgodovinske keramike. Jama pripa- -zemljenim polnilom. Jama pripada A B da stavbnemu objektu 23. Dl. 0,46 m, š. stavbnemu objektu 23. Dl. 0,35 m, š. 0,38 m, gl. 0,32 m. 0,33 m, gl. 0,27 m. SE 1404a/SE 1404, sek. XXXVIII, kv. 1150 SE 1456a/SE 1456, sek. XXXVIII, Jama nepravilno ovalne oblike in stopničastega profila, kv. 1150, 1151 A B vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim Jama za soho ovalne oblike in zaob- polnilom, ki je vsebovalo drobec oglja in prodnike (vel. ljenega profila, vkopana v plast SE 3, 0,04–0,07 m). Jama je bila v osrednjem delu poglobljena v s temno rjavim, trdim, zemljenim pol- obliki jame za soho in je tako verjetno pripadala stavbne- nilom, ki je vsebovalo odlomke oglja A B mu objektu 23. Dl. 1,90 m, š. 1 m, gl. 0,43 m. in prodnike. Jama pripada stavbnemu objektu 23. Dl. 0,48 m, š. 0,36 m, gl. 0,15 m. Stavbni objekt 24 Jame za sohe SE 933c, SE 933e, SE 937a, SE 939a, SE 951a, SE 981a, SE 1407a, SE 1435a, SE 1438a, SE 1439a, SE 1442a, SE 1452a; shrambna jama SE 933a; jama SE 940a, SE 927. SE 927, sek. XXXVII, kv. 1156 B Jama nepravilne oblike in nepravilnega stopničastega profi- A la s črnorjavim, mehkim, prodnato-zemljenim polnilom, ki je bila vkopana v plast SE 3 in je vsebovala 75 odlomkov prazgodovinske keramike (v katalogu G736, G792) in pet kosov prežganega stenskega ometa. Kot plast prodnikov (tlak) se je njeno polnilo nadaljevalo v sosednje kvadran- te, kjer se je stikalo s plastjo SE 933. Jama morda pripada A B stavbnemu objektu 24. Dl. 3,60 m, š. 3,30 m, gl. 0,49 m. 1442a M 1 : 100 1435a 939a 940a 1438a 937a 1452 981a 1439a 933a 1407a 927 933c 933e 951a Rogoza, AAS 100, 2022 219 SE 933a/SE 933, sek. XXXVII, kv. 1155 SE 940a/SE 940, sek. XXXVII, kv. 1159 Jama podolgovate oblike in iztegnjenega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3a, z mehkimi, zemljenimi polnili temno rjave, v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom. črne in rumenorjave barve, ki so vsebovala veliko drobcev Dl. 0,88 m, š. 0,70 m, gl. 0,11 m (268,40–268,29 m n. v.). oglja, organske ostanke, 302 odlomka prazgodovinske 940a keramike, 1 kost in 127 odlomkov prežganega stenskega ometa. Ob slednjih je bila v južnem delu jami tudi večja 939a A B kompaktna ploskev prežganega stenskega ometa oziro- ma del stene, z odtisi lesene konstrukcije, morda kurišča ali ognjišča. V katalogu je predstavljenih 17 predmetov A B (G737–G752, G762). Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 2,25 m, š. 1,05 m. SE 933c/SE 933b, sek. XXXVII, kv. 1155 A B A B Jama za soho ovalne oblike in plitvega, zaobljenega pro- fila, vkopana v plast SE 3, s črnorjavim, mehkim zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 0,31 m, š. 0,23 m. SE 933e/SE 933d, sek. XXXVII, kv. 1115 SE 951a/SE 951, sek. XXXVII, kv. 1154 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- v plast SE 3, s črnorjavim, mehkim, zemljenim polnilom. pana v plast SE 3a, s temno rjavim, sipkim, zemljenim pol- Jama pripada 933a 933a nilom, ki je vseboval prodnik in odlomke prazgodovinske stavbnemu B keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 0,52 m, objektu 24. š. 0,51 m, gl. 0,25 m. Dl. 0,33 m, š. 0,30 m. SE 981a/SE 981, sek. XXXVII, kv. 1159 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim 933c polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek praz- 933e godovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 0,42 m, š. 0,36 m, gl. 0,23 m. A A B 951a M 1 : 50 981a A B A B SE 937a/SE 937, sek. XXXVII, kv. 1159 A B Jama za soho ovalne oblike in zaob- ljenega profila, vkopana v plast SE 3a, A B A B s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, v katerem so bili trije odlomki A B prazgodovinske keramike. Jama pripa- da stavbnemu objektu 24. Dl. 0,40 m, š. 0,33 m, gl. 0,08 m. SE 1407a/SE 1407, sek. XXXVII, kv. 1154 SE 939a/SE 939, sek. XXXVII, kv. 1159 Jama za soho okrogle oblike in polkrožnega profila, Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim pana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in pet odlomkov polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 0,56 m, prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objek- š. 0,54 m, gl. 0,25 m. tu 24. Pr. 0,34 m, gl. 0,20 m. 220 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1435a/SE 1435, sek. XXXVII, kv. 1157 Stavbni objekt 19 1428a Jama za soho podolgovate ovalne oblike in nepravilnega 1463a banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, meh- Jame za sohe SE 890, kim, peščenim polnilom, v katerem so bili veliki prodniki SE 899, SE 1427a, SE 1428a, (pr. 0,10 m). Dl. 0,46 m, š. 0,26 m, gl. 0,14 m. SE 1429a, SE 1463a. SE 1438a/SE 1438, sek. XXXVII, kv. 1158 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 1427a v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu 1429a objektu 24. Dl. 0,36 m, š. 0,29 m, gl. 0,12 m. 1407a 1435a 1438a B A B A 899 B 890 A M 1 : 100 A B A B A B SE 890, sek. XXXV, kv. 1100 Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 19. Dl. 0,40 m, š. 0,39 m. SE 899, sek. XXXV, kv. 1101 B 899 SE 1439a/SE 1439, sek. XXXVII, kv. 1155 Jama za soho ovalne oblike in Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana banjastega profila, vkopana v plast v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-zemljenim SE 3. Jama B polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske 890 pripada stavb- keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 24. Dl. 0,38 m, nemu objektu š. 0,28 m, gl. 0,23 m. 19. Dl. 0,52 m, A SE 1442a/SE 1442, sek. XXXVII, kv. 1158, 1179 š. 0,25 m, gl. A B Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega banjastega 0,22 m. A profila, vkopana v B 1439a 1442a A B plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, B zemljenim polni- A lom, ki je vsebovalo A drobce oglja. Jama A B A B pripada stavbne- mu objektu 24. Dl. SE 1428/SE 1428a, sek. XXXVIII, kv. 1116, 1117, 1124 0,37 m, š. 0,32 m, Jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega profila, gl. 0,14 m. vkopana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, peščeno-zemlje- A nim polnilom, ki se SE 1452a/SE 1452, sek. deli na dva dela (gl. 1: B XXXVII, kv. 1155, 1158 0,31 m, gl. 2: 0,21 m) Kontekst dveh jam za in je vsebovalo drobce sohe ovalne oblike in B oglja in dva odlomka nepravilnega banjastega A B prazgodovinske ke- profila (dl. 0,28 m, š. 0,27 C ramike. Jama pripada m; dl. 0,32 m, š. 0,17 m). stavbnemu objektu 19. V obeh je bilo sivorjavo, Dl. 0,80 m, š. 0,40 m. A sipko, peščeno-zemljeno A B polnilo. Jama pripada D stavbnemu objektu 24. C D Rogoza, AAS 100, 2022 221 SE 1427a/SE 1427, sek. XXXVIII, 967 M 1 : 100 kv. 1116 Jama za soho ovalne oblike A B in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, 1440a mehkim, peščeno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavb- A B 1402 nemu objektu 19. Dl. 0,52 m, š. 0,48 m, gl. 0,21 m. 996a SE 1429a/SE 1429, sek. XXXV, 968 XXXVIII, kv. 1100, 1117 1403a Kontekst dveh jam za soho, ovalne oblike in banjastega profila, vkopani v plast SE 3 (dl. 0,32 m, š. 0,28 m, gl. 0,25 m; dl. 0,20 m, š. 0,16 m, gl. 0,07 m). V obeh je bilo temno rjavo, mehko, zemljeno polnilo, ki je vsebovalo drobce oglja in odlomek prazgodovinske keramike, predstavljen v 992a katalogu (G671). Kontekst pripada stavbnemu objektu 19. SE 992a/SE 992, sek. XXXVIII, kv. 1140 A B Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, A B C D vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Jama pripada stavbne- mu objektu 22. Pr. 0,32 m, gl. 0,13 m (zg. v. 268,22 m n. v.). C D SE 996a/SE 996, sek. XXXVIII, kv. 1149 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- A na v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, večje prodnike in en odlomek SE 1463a/SE 1463, prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu sek. XXXVIII, kv. 1117 22. Pr. 0,30 m, gl. 0,17 m (268,27–268,10 m n. v.). Jama za soho ovalne oblike SE 1402a/SE 1402, sek. XXXVIII, kv. 1149 in banjastega profila, vkopana Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, v plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, zbitim, prodnato-zemljenim B ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu polnilom, ki je vsebovalo en A B objektu 22. Dl. 0,35 m, š. 0,33 m, gl. 0,36 m (zg. v. 268,26 odlomek prazgodovinske m n. v.). keramike. Jama pripada stavb- 1402a 992a 996a nemu objektu 19. Dl. 0,61 m, š. 0,48 m, gl. 0,33 m. A B A B A B Stavbni objekt 22 A B A B A B Jame za sohe SE 992a, SE 996a, SE 1402a, SE 1403a, SE 1440a; plasti SE 967, SE 968; k temu objektu spadajo tudi SE 991a, SE 993a. SE 968, sek. XXXVIII, kv. 1140–1141, 1148–1149 SE 1403a/SE 1403, sek. XXXVIII, kv. 1148 Temno rjava, čvrsta, zemljeno Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v prodnata plast ovalne oblike, plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki ki je ležala na plasti SE 3a. Plast je vsebovalo dva odlomka prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 22. Dl. pripada stavbnemu objektu 22. Dl. 0,41 m, š. 0,31 m, gl. 0,28 1,82 m, š. 1,40 m. m (zg. v. 268,25 m n. v.). M 1 : 50 222 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1440a/SE 1440, sek. XXXVII, kv. 1158 Stavbni objekt 25 Kontekst dveh jam za soho, vkopanih v plast SE 3, ene okrogle oblike in banjastega profila Jame za sohe SE 1401a, 1405a, 1406a, 1466a, 1467a, 1469a, 1440a (pr. 0,22 m, gl. 0,06 m) ter ene ovalne 1471a, 1482a; jami SE 965a, 966a. oblike in banjastega profila (dl. 0, 31 m, 1405a M 1 : 100 A B š. 0,21 m, gl. 0,10 m). V obeh 1469a 1403a je bilo temno rjavo, mehko, peščeno- 965a -zemljeno polnilo, ki A B A B 1471a je vsebovalo drobce oglja in prodnike. Jama A B pripada stavbnemu 1482a 1406a objektu 22. 966a SE 967, sek. XXXVIII, kv. 1148–1149, 1164–1165 Temno rjava, čvrsta, zemljeno prodnata plast ovalne oblike, 1401a ki je ležala na plasti SE 3a. V njej so bili drobci oglja, organ- 1466a ske ostanke in pet odlomkov prazgodovinske keramike. 1467a Plast pripada stavbnemu objektu 22. Dl. 2,76 m, š. 2,70 m. SE 965a/SE 965, sek. XXXVIII, kv. 1174 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3a, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki je vse- bovalo organske ostanke, prodnike, lomljence in drobce keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 1,08 m, š. 1,04 m, gl. 0,26 m. B SE 991a/SE 991, sek. XXXVIII, kv. 1140 Jama ovalne oblike in B nepravilnega zaoblje- nega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, prodna- to-zemljenim polnilom, A v katerem so bili tudi prodniki premera, A B večjega od 0,05 m. Jama verjetno pripada stavbnemu objektu 22. A A B Dl. 2,05 m, š. 0,80 m, gl. 0,21 m (268,22–268,01 m n. v.). M 1 : 50 SE 1401a/SE 1401, sek. XXXVIII, kv. 1163 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim polni- lom. Najden je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,36 m, š. 0,34 m, gl. 0,14 m. Rogoza, AAS 100, 2022 223 SE 966a/SE 966, sek. XXXVIII, kv. 1164 SE 1467a/SE 1467, sek. XXXVIII, kv. 1164 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v SE 3a, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki je vsebo- plast SE 3, s temno rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, ki valo prodnike, lomljence in dva odlomka prazgodovinske je vsebovalo drobce oglja, prodnike in en odlomek prazgo- keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 1,25 m, š. dovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,92 m. 0,32 m, š. 0,30 m, gl. 0,29 m (zg. v. 268,28 m n. v.). B SE 1469a/SE 1469, sek. XXXVIII, kv. 1174 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- B na v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,37 m, š. 0,28 m, gl. 0,14 m (zg. v. 268,25 m n. v.). A SE 1482a/SE 1482, sek. XXXVIII, kv. 1174 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, A peščeno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,31 m, š. 0,26 m, gl. 0,12 m (zg. v. 268,31 m n. v.). 1467a 1469a 1482a A B A B A B A B A B A B A B A B SE 1405a/SE 1405, sek. XXXVIII, kv. 1174 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- nim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,46 m, š. 0,36 m. SE 1471a/SE 1471, sek. XXXVIII, kv. 1173 A B SE 1406a/SE 1406, sek. XXXVIII, kv. 1164 Jama za soho okrogle oblike in zaob- Jama za soho nepravilno ovalne oblike in dvojnega banja- ljenega profila, vkopana v plast SE 3, s stega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, temno rjavim, peščeno-zemljenim polA B zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Jama pripa- nilom. Jama pripada stavbnemu objektu da stavbnemu objektu 25. Dl. 0,52 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. 25. Dl. 0,31 m, š. 0,30 m, gl. 0,16 m (zg. v. 268,24 m n. v.). SE 1466a/SE 1466, sek. XXXVIII, kv. 1164 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, Stavbni objekt 26 ki je vsebovalo drobce oglja in večje prodnike (vel. do 0,15 m). Jama pripada stavbnemu objektu 25. Dl. 0,28 m, š. Jame za sohe SE 122, SE 122a, 0,26 m, gl. 0,22 m (zg. v. 268,30 m n. v.). SE 123, SE 124, SE 125, SE 137, 143 142 SE 138, SE 140, SE 141, SE 142, 141 1405a 1406a 145 140 A SE 143, SE 144, SE 145. 144 A B 1466a 138 B A B A B A B A B 122 137 122A 123 124 M 1 : 100 125 224 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 122, sek. XL, kv. 1185 SE 141, sek. XL, kv. 1199 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Jama pripada SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Pr. 0,26 m, gl. stavbnemu objektu 26. Dl. 0,17 m, š. 0,13 m. 0,07 m (268,30–268,23 m n. v.). SE 142, sek. XL, kv. 1199 SE 122a, sek. XL, kv. 1185 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Jama pripada Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, vkopana v stavbnemu objektu 26. Dl. 0,19 m, š. 0,16 m. plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Pr. 0,23 m, SE 143, sek. XL, kv. 1199 A B gl. 0,03 m (268,29–268,26 m n. v.). Jama ovalne oblike in banjastega profila, vko- SE 123, sek. XL, kv. 1185 pana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu A B Jama ovalne oblike in stopničastega profila, vkopana v plast objektu 26. Dl. 0,13 m, š. 0,12 m. SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Dl. 0,25 m, š. SE 144, sek. XL, kv. 1199 0,24 m, gl. 0,05 m (268,27–268,22 m n. v.). Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. 122 122a 123 Jama pripada stavbnemu objektu 26. Dl. 0,20 m, š. 0,15 m. A B A B A B SE 145, sek. XL, kv. 1200 A B Jama ovalne oblike in banjastega profila, A B A B A B vkopana v plast SE 3. Jama pripada stavbne- mu objektu 26. Dl. 0,23 m, š. 0,22 m, gl. 0,14 A B m (268,35–268,21 m n. v.). SE 124, sek. XL, kv. 1185 Drugi stavbni objekti Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Pr. 0,22 m, gl. Stavbni objekt 4 0,03 m (268,25–268,23 m n. v.). Jama za soho SE 1162; jama SE 658b. SE 125, sek. XL, kv. 1185, 1186 SE 1162/SE 1163, sek. XXIX, kv. 873 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama za soho ovalne oblike, z rjavosivim, zemljeno-gra- SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Dl. 0,38 m, š. moznim polnilom. Dl. 0,40 m, š. 0,31 m. 0,33 m, gl. 0,18 m (268,23–268,05 m n. v.). M 1 : 50 SE 137, sek. XL, kv. 1186 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 658b SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 26. Pr. 0,14 m, gl. 0,07 m (268,32–268,25 m n. v.). 125 124 137 A B A B A B D C B A A B A B A B 1162 SE 138, sek. XL, kv. 1186 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Jama pripada A B stavbnemu objektu 26. Dl. 0,19 m, š. 0,18 m. SE 140, sek. XL, kv. 1199 C D Jama ovalne oblike in nepravilnega profi- A B la, vkopana v plast SE 3. Jama je vsebovala odlomke keramike. Jama pripada stavbnemu A B objektu 26. Dl. 0,18 m, š. 0,17 m, gl. 0,13 m (268,30–268,17 m n. v.). Rogoza, AAS 100, 2022 225 SE 658b, sek. XXIX; kv. 873, 877 SE 382a/SE 382, sek. XXXIII, kv. 977, 978 Jama ovalne oblike in plitvega nepravilnega profila se je Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- dotikala struge potoka SE 656. Polnilo je vsebovalo ožgano na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim ilovico, 459 odlomkov prazgodovinske keramike, 195 kosov polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu prežganega stenskega ometa, kalcinirane kosti in kamniti 6. Dl. 0,57 m, š. 0,48 m, gl. 0,17 m. brus. 19 najdb je predstavljenih v katalogu (G311–G329). SE 383a/SE 383, sek. XXXIII, kv. 977 Jama je skupaj z jamo za soho SE 1162 interpretirana kot Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- stavbni objekt 4. Dl. 3,04 m, š. 2,85 m, gl. 0,28 m (267,48– na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim, 267,20 m n. v.). v katerem je bilo pet odlomkov prazgodovinske keramike. Stavbni objekt 6 Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 6. Dl. Jame za sohe SE 381a, SE 382a, SE 383a, SE 1096, SE 1100, 0,48 m, š. 0,42 m, gl. 0,20 m. stavbni objekt 6 SE 1225; jama SE 368, SE 370. SE 1096/SE 1097, sek. XXXII, kv. 951 M 1 : 100 Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, vkopana v 368a plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 6. Dl. 0,31 m, š. 0,26 m, gl. 0,21 m. 382a 383a 1225 B 383a 1096 382a B A A B 370 A A B A B A B 381 SE 1100/SE 1101, sek. XXXII, kv. 952 A Jama okrogle oblike in zaobljenega pro- B fila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, 1100 1096 gramozno-zemljenim polnilom. Jama pri- pada domnevnemu stavbnemu objektu 6. A B Dl. 0,32 m, š. 0,26, gl. 0,15 m. SE 381a/SE 381, sek. XXXIII, kv. 954 Jama za soho ovalne oblike in A SE 1225a/SE 1225, sek. XXXIII, kv. 978a stožčastega profila, vkopana B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- v plast SE 3, s temno rjavim, na v plast SE 3, ki jo je prekrivalo polnilo jarka, plast SE 369. sipkim, peščeno-zemljenim Jama pripada domnevnemu stavbnemu objektu 6. Dl. polnilom, v katerem sta bila 0,38 m, š. 0,36 m. dva odlomka prazgodovinske A B keramike. Jama pripada do- SE 368a/SE 368, sek. XXXIII, kv. 977, 978 mnevnemu stavbnemu objek- Jama nepravilne podolgovate oblike in nepravilnega za- tu 6. Dl. 0,60 m, š. 0,58 m, gl. obljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivorjavim, 0,26 m. peščenim polnilom, ki je bilo proti dnu jame intenzivno si- vočrno. Vsebovalo je drobce oglja in organske ostanke. Na vrhu polnila ob skrajnem vzhodnem robu jame je ležalo 40 odlomkov prazgodovinske keramike. Jama je ležala tik ob večjem prodnatem nanosu SE 368b. Dl. 2,18 m, š. 1,20 m, gl. 0,64 m. 226 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 370a/SE 370, sek. XXXIII, kv. 953 SE 338, sek. XXXIII, M 1 : 50 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast kv. 983, 984 SE 3, s temno sivorjavim, ilovnato mivkastim polnilom, ki je Prodnata groblja vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. V jami sta bila nepravilne oblike, ki je odkrita v celoti ohranjena bronasta planokonveksna poga-ležala nad plastjo SE 3 ča (G636) ter večji lonec (G637). Jama pripada domnevne- in jo lahko povežemo mu stavbnemu objektu 6. Dl. 1,03 m, š. 0,69 m, gl. 0,32 m s stavbnim objektom (267,97–267,67 m n. v.). 7. Dl. 2,50 m, Stavbni objekt 7 š. 2,40 m. Jame za sohe SE 337a, 352a, 353a, 354a, 355a, 356a, 360a, 361a, 365a, 366a, 391a, 392a, 780a, 782a, 797a; jama B SE 351a; plasti SE 336, 338. SE 336, sek. XXXIII, kv. 974, 975 SE 337a/SE 337, sek. XXXIII, Prodnato-zemljena groblja nepravilne oblike, ki je ležala kv. 984 tik pod plastjo SE 1 in nad plastjo SE 3, na relativni globini Jama za soho ovalne oblike in pribl. 0,20–0,25 m pod površjem in je predstavljala najvišje nepravilnega zaobljenega profila, ohranjeno arheološko strukturo sek. XXXIII. Dolgotrajno vkopana v plast SE 3, s temno rja- A oranje jo je poškodovalo, tako da so posamezni prodniki vim, čvrstim, prodnato-zemljenim skupaj z mnogimi prazgodovinskimi in redkimi novoveški- polnilom, v katerem so bili odkriti A B mi odlomki keramike ležali povsod po okolici. V groblji, ki štirje odlomki prazgodovinske ke- je vsebovala tudi oglje in organske ostanke, je bilo skupaj ramike. Jama pripada stavbnemu odkritih 179 odlomkov prazgodovinske keramike, koščeno objektu 7. Dl. 0,60 m, š. 0,40 m. šilo in drobec žlindre, najdbe pa so v 27 primerih predsta- vljene v katalogu (G522–G548). Plast lahko povežemo s stavbnim objektom 7. Dl. 3,45 m, š. 3,30 m. SE 351a/SE 351, sek. XXXIII, kv. 984 A Jama nepravilne ovalne oblike, vko- pana v plast SE 3, s temno rjavim, pe- ščeno-zemljenim polnilom, v katerem so bili drobci oglja, organski ostanki in en odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. B A B 1,15 m, š. 0,74 m. stavbni objekt 7 Objekt 7 337 352a 392a M 1 : 100 353a 354a 355a 351 360a M 1 : 50 356a 338 391a 336 361a 782a 365a 781a 797a 780a 366a Rogoza, AAS 100, 2022 227 SE 352a/SE 352, sek. XXXIII, kv. 984 SE 361a/SE 361, sek. XXXIII, kv. 974 Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- odtis v plast SE 3 zabitega kola v bližini jame SE 351, za- na v plast SE 3, z rjavim, zemljeno-peščenim polnilom, v polnjena s svetlo sivorjavo, zemljeno prstjo. Jama pripada katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Jama stavbnemu objektu 7. Pr. 0,09 m, gl. 0,11 m. pripada stavbnemu objektu 7. Neodgovorjen ostaja njen SE 353a/SE 353, sek. XXXIII, kv. 984 odnos z jamo SE 781a, s katero se delno prekrivata. Dl. Jama za kol okrogle oblike in banjastega profila, zapolnjena 0,29 m, š. 0,22 m, gl. 0,11 m. s svetlo sivorjavo, zemljeno prstjo. Jama pripada stavbne- SE 365a/SE 365, sek. XXXIII, kv. 973 mu objektu 7. Pr. 0,08 m, gl. 0,10 m. Jama za soho ovalne oblike in globokega banjastega SE 354a/SE 354, sek. XXXIII, kv. 984 profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in prazgodovinske pana v plast SE 3, z rjavim, peščeno-zemljenim polnilom. keramike ter en košček prežganega stenskega ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,22 m, š. 0,19 m, Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,36 m, š. 0,33 m, gl. 0,09 m. gl. 0,41 m. SE 355a/SE 355, sek. XXXIII, kv. 984 SE 366a/SE 366, sek. XXXIII, kv. 973 Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila oziroma Jama za soho ovalne oblike in cilindričnim profilom, s odtis v plast SE 3, zapolnjena s svetlo sivorjavo zemljeno temno rjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo večje prstjo. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Pr. 0,07 m. kamne, drobce oglja, organske ostanke in 10 odlomkov prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objek- 352a 353a 354a A 355a tu 7. Dl. 0,44 m, š. 0,40 m, gl. 0,42 m. B A B SE 391a/SE 391, sek. XXXIII, kv. 984 B A B A Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana A B A B A B A B v plast SE 3, z rjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, štiri odlomke prazgodovinske keramike in en odlomek prežganega stenskega ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,40 m, š. 0,35 m, gl. 0,41 m. 366a 391a 365a SE 356a/SE 356, sek. XXXIII, kv. 984 B Jama za soho nepravilne oblike in nepravilnega profila, A B A B vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-zemlje- A nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,53 m, š. 0,44 m. A B A B A B SE 360a/SE 360, sek. XXXIII, kv. 984 Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila, zapol- njena s svetlo sivorjavo, zemljeno prstjo. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Pr. 0,06 m, gl. 0,16 m. 356a B SE 392a/SE 392, sek. XXXIII, kv. 984 361a Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, z rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. 360a Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,33 m, š. 0,30 m, A A B gl. 0,33 m. A SE 780a/SE 780, sek. XXXIII, kv. 974 B A B A B A B Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, odlomke prazgo- dovinske keramike in en košček prežganega stenskega 228 Rogoza, AAS 100, 2022 ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. 0,48 m, SE 343a/SE 343, sek. XXXIII, š. 0,40 m, gl. 0,49 m. kv. 1027 A SE 782a/SE 782, sek. XXXIII, kv. 974 Jama za soho okrogle oblike in B Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega banjaste- stopničastega profila, vkopana v ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, plast SE 3, s temno rjavim, zemlje- peščeno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo odkritih nim polnilom, v katerem je bilo A B šest odlomkov prazgodovinske keramike. Jama pripada nekaj drobcev keramike. Jama stavbnemu objektu 7. Dl. 0,37 m, š. 0,34 m, gl. 0,40 m. morda pripada stavbnemu objektu 780a 8. Pr. 0,51 m, gl. 0,24 m. 392a 782a B B B SE 339a/SE 339, SE 339b, SE 339c, sek. XXXIII, kv. 1007, 1028 A A Jama nepravilne oblike in plitvega nepravilnega profila, A vkopana v plast SE 3, s tremi polnili: SE 339 (črnosiva, pro- dnato-zemljena plast z drobci oglja in organskimi ostanki), A B A B A B SE 339b (temno rjava, peščeno-zemljena plast) in SE 339c (sivorjava, peščeno-zemljena plast). V kontekstu je bilo odkritih 44 kosov prazgodovinske keramike. Jama morda pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 1,32 m, š. 0,44 m. 339a 339c SE 797a/SE 797, sek. XXXIII, kv. 974 Jama za soho nepravilne oblike in ne- 339b B pravilnega profila, vkopana v plast SE 3, 339 s temno rjavim, sipkim, peščeno-ze- A B mljenim polnilom, v katerem so bili trije odlomki prazgodovinske keramike in en A košček prežganega stenskega ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 7. Dl. A B A B 0,54 m, š. 0,31 m, gl. 0,06 m. M 1 : 50 Stavbni objekt 8 Jame za soho SE 343a, SE 344a, SE 345a, SE 346a, SE 347a, SE 348a, SE 349a, SE 364a, SE 783a, SE 784a, SE 787a, SE 788a, SE 789a, SE 790a, SE 791a, SE 792a, SE 793a, stavbni objekt 8 SE 794a, SE 796a; jama SE 785a, SE 339 (plast?), SE 340a. SE 344a/SE 344, sek. 339 343a XXXIII, kv. 1026 339a Jama za soho ovalne 339c 346a 345a 339b 340a oblike, vkopana v plast 344a SE 3. Jama morda pripada 339 796a 791a stavbnemu objektu 8. Dl. 792a 793a 0,23 m, š. 0,22 m. 347a 348a 794a 349a 790a 784a 785a 787a 364 789a 788a M 1 : 100 783a Rogoza, AAS 100, 2022 229 SE 340a/SE 340, sek. XXXIII, SE 349a/SE 349, sek. XXXIII, kv. 1008 kv. 1008, 1027 Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, B Jama podolgovate oblike in vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom. stopničastega profila, vkopana v Dl. 0,34 m, š. 0,26 m, gl. 0,03 m. plast SE 3, z rjavim peščeno-ze- 347a mljenim polnilom, ki je vsebova- 349a lo organske ostanke. Dl. 1,82 m, A 348a š. 0,88 m, gl. 0,27 m. B A B A A B A B M 1 : 50 A B A B A B SE 785a/SE 785, sek. XXXIII, B kv. 1009 Jama nepravilne podolgovate oblike in nepravilnega zaobljene- SE 364a/SE 364, sek. XXXIII, kv. 1008 ga profila, vkopana v plast SE 3, s Jama za soho ovalne oblike, vkopana temno rjavim, zemljeno-peščenim v plast SE 3, s temno rdečkasto rjavim, polnilom. Jama pripada stavb- A zemljenim polnilom, v katerem so bili nemu objektu 8. Dl. 1,56 m, š. A B drobci oglja, organski ostanki in en 0,56 m, gl. 0,25 m. odlomek prazgodovinske keramike. M 1 : 50 Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,50 m, š. 0,39 m. SE 345a/SE 345, sek. XXXIII, kv. 1027 Jama za soho ovalne oblike in plitvega nepravilnega profi- SE 783a/SE 783, sek. XXXIII, kv. 1000 B la, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim peščenim polni- Jama za soho ovalne oblike in stož- A lom. Dl. 0,43 m, š. 0,36 m. častega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-ze- SE 346a/SE 346, sek. XXXIII, kv. 1027 mljenim polnilom, v katerem je bil en Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana A B odlomek prazgodovinske keramike. v plast SE 3, s temno rjavim polnilom, ki je vsebovalo drobce Jama pripada stavbnemu objektu 8. oglja in 10 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih Dl. 0,45 m, š. 0,35 m, gl. 0,29 m. je en predstavljen v katalogu (G549). Jama morda pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,30 m, š. 0,29 m, gl. 0,26 m.346a SE 784a/SE 784, sek. XXXIII, kv. 1009 345a A Jama nepravilne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, je imela predvsem proti dnu dve lo- čeni polovici, zato A B B nista izključeni dve prvotno samo- stojni jami za sohi. B A B A B Polnilo je bila te- mno rjava, sipka, zemljeno-peščena plast, v kateri je bil en odlomek A prazgodovinske SE 347a/SE 347, sek. XXXIII, kv. 1008 keramike. Jama Jama ovalne oblike in plitvega nepravilnega profila, vko- pripada stavbne- A B pana v plast SE 3, s temno rjavim, peščenim polnilom. Dl. mu objektu 8. Dl. 0,48 m, š. 0,46 m, gl. 0,05 m. 0,84 m, š. 0,78 m, SE 348a/SE 348, sek. XXXIII, kv. 1008 gl. 0,20 m. Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščenim polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,21 m, gl. 0,02 m. 230 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 787a/SE 787, sek. XXXIII, kv. 1008 SE 792a/SE 792, sek. XXXIII, kv. 1008 Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščenim polnilom. polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,65 m, š. Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,42 m, š. 0,34 m, 0,41 m, gl. 0,28 m. gl. 0,25 m. SE 788a/SE 788, sek. XXXIII, kv. 1000 SE 793a/SE 793, sek. XXXIII, kv. 1009 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- Jama za soho nepravilne oblike in nepravilnega zaoblje- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim nega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, polnilom, v katerem je bilo šest odlomkov prazgodovinske peščenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 8. keramike in en košček prežganega stenskega ometa. Jama Dl. 0,45 m, š. 0,34 m, gl. 0,23 m. morda pripada stavbnemu objektu XXXIII/1. Dl. 0,38 m, š. 793a 0,29 m, gl. 0,15 m. 792a SE 789a/SE 789, sek. XXXIII, kv. 1009 A Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vkopa- A B na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščenim polnilom. B Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,38 m, š. 0,31 m, A B gl. 0,34 m. A B 787a 788a 789a B A A B SE 794a/SE 794, sek. XXXIII, kv. 1009 A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- A B A B A B na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,49 m, š. 0,40 m, gl. 0,26 m. SE 796a/SE 796, sek. XXXIII, kv. 1009 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim SE 790a/SE 790, sek. polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu 8. Dl. B XXXIII, kv. 1009 0,26 m, š. 0,21 m, gl. 0,14 m. Jama za soho ovalne obli- ke in zaobljenega profila, 794a A B vkopana v plast SE 3, s A 796a temno rjavim, sipkim, A peščenim polnilom. Jama A B B pripada stavbnemu objek- A B A B tu 8. Dl. 0,45 m, š. 0,42 m, gl. 0,14 m. SE 791a/SE 791, sek. XXXIII, kv. 1008 B Jama za soho ovalne oblike in stopni- A častega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-ze- mljenim polnilom, v katerem je bil en A B odlomek prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 8. Dl. 0,36 m, š. 0,28 m, gl. 0,39 m. Rogoza, AAS 100, 2022 231 Stavbni objekt 27 SE 1323, sek. XXXIX, kv. 1217, 1240 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana Jama SE 151 z jamami za kole okoli nje. v plast SE 1304, z rjavim, gruščnato-ilovnatim polnilom, ki SE 151, sek. XL, kv. 1199, 1200, 1209, 1210 stavbni objekt 27 je vsebovalo nekaj kamnov in koščkov oglja. Jama pripada Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, M 1 : 50 stavbnemu objektu 28. Pr. 0,35 m, gl. 0,17 m. vkopana v plast SE 3. Jama SE 1324, sek. XXXIX, kv. 1218 je imela v južnem delu B Jama za soho nepravilne ovalne oblike in nepravilnega ovalno poglobitev, okoli profila, vkopana v plast SE 1304, z rjavim, ilovnatim polni- jame pa je bilo razporeje- lom, kjer je bilo nekaj velikih kamnov, drobci oglja in prež- nih 12 manjših jam oziroma ganega stenskega ometa ter en odlomek prazgodovinske odtisov od v tla zabitih keramike, ki je predstavljen tudi v katalogu (G886). Jama kolov. Ves kontekst smo A je bila obložena z vencem kamnitih zagozd. Jama pripada poimenovali stavbni objekt stavbnemu objektu 28. Dl. 0,40 m, š. 0,38 m, gl. 0,32 m. 27. Dl. 1,06 m, š. 0,62 m, gl. 0,06 m (268,39–268,33 m A B SE 1325, sek. XXXIX, kv. 1239 n. v.). Jama ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast SE 1304a, z rjavim, ilovnatim polnilom, v katerem so bili dve veliki kamniti zagozdi, drobci oglja in prežganega sten- Stavbni objekt 28 skega ometa in odlomki prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 0,35 m, š. 0,32 m, gl. Jame za sohe SE 1324, 1325, 1326, 1327, 1322, 1323, 1328, 0,23 m. 1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336, 1337, 1338, 1339. 1323 1324 1325 B B B 1339 M 1 : 100 A A A 1330 A B A B A B 1332 1331 1322 1328 SE 1326, sek. XXXIX, kv. 1217 1333 1323 1325 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 1304, z rjavim, gruščnato-ilovnatim polnilom, ki je vse- 1326 bovalo drobce oglja in hišnega lepa v zgornji plasti. Jama 1327 pripada stavbnemu objektu 28. Pr. 0,34 m, gl. 0,29 m. SE 1327, sek. XXXIX, kv. 1217 1324 1334 1335 Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 1304, z rjavim, ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo več 1336 velikih kamnov. Jama pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 1337 0,38 m, š. 0,32, gl. 0,19 m. 1338 1326 1327 B B SE 1322, sek. XXXIX, kv. 1240 A A Jama za soho ovalne oblike in banja- stega profila, vkopana v plast SE 1304a, B A B z rjavim, gramozno-ilovnatim polnilom, A A B ki je vsebovalo drobce oglja in prežga- nega stenskega ometa. Jama pripada A B stavbnemu objektu 28. Dl. 0,28 m, š. 0,25 m, gl. 0,18 m. 232 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1328, sek. XXXIX, kv. 1240 SE 1334, sek. XXXIX, kv. 1217 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega profila, vko- v plast SE 1304, z rjavim, peščeno-ilovnatim polnilom, ki je pana v plast SE 1304, s temno rjavim, ilovnatim polnilom, vsebovalo drobce oglja in več velikih kamnov. Jama pripa- v katerem so bili veliki prodniki ter drobci oglja in odlomki da stavbnemu objektu 28. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,30 m. prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objek- SE 1329, sek. XXXIX, kv. 1241 tu 28. Dl. 0,34 m, š. 0,36 m, gl. 0,14 m. Jama za soho nepravilno ovalne oblike in stožčastega pro- SE 1335, sek. XXXIX, kv. 1217 fila, vkopana v plast SE 1304a, z rjavim, ilovnatim polnilom, Jama za soho okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopa- v katerem je bil velik odlomek oglja. Jama pripada stavbne- na v plast SE 1304, s temno rjavim, peščeno-ilovnatim pol- mu objektu 28. Dl. 0,30 m, š. 0,25 m, gl. 0,18 m. nilom, ki je vsebovalo drobce oglja, prežganega stenskega SE 1330, sek. XXXIX, kv. 1239, 1240 ometa in odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v stavbnemu objektu 28. Pr. 0,35 m, gl. 0,14 m. plast SE 1304a, s temno rjavim, ilovnatim polnilom, v katerem SE 1336, sek. XXXIX, kv. 1217 so bili drobci oglja in odlomki prazgodovinske keramike. Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega profila, vko- Jama pripada stavbnemu objektu 28. Pr. 0,20 m, gl. 0,29 m. pana v plast SE 1304, z rjavim, ilovnatim polnilom, ki je 1328 1329 1330 vsebovalo velike prodnike, drobce oglja in prežganega stenskega ometa ter odlomke prazgodovinske keramike. A B B Jama pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 0,47 m, š. 0,39 m, A B A gl. 0,20 m. 1334 1335 1336 A B A B A B B A A B A B A B A B A B SE 1331, sek. XXXIX, kv. 1239 Jama za soho nepravilno ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, ilovnatim pol- nilom, ki je vsebovalo velike kamne. Jama pripada stavbne- mu objektu 28. Dl. 0,29 m, š. 0,27 m, gl. 0,18 m. SE 1337, sek. XXXIX, kv. 1217 SE 1332, sek. XXXIX, kv. 1239 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 1304, z rjavim, ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo v plast SE 1304a, z rjavim, gruščnato-ilovnatim polnilom. velike prodnike, drobce oglja in prežganega stenskega Jama pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 0,30 m, š. 0,26 m, ometa ter šest odlomkov prazgodovinske keramike. Jama gl. 0,16 m. pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 0,36 m, š. 0,32 m, gl. 0,19 m. SE 1333, sek. XXXIX, kv. 1239 Jama za soho nepravilne ovalne oblike in banjastega pro- SE 1338, sek. XXXIX, kv. 1215 fila, vkopana v plast SE 1304, z rjavim, peščeno-ilovnatim Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana polnilom, v katerem je bilo precej velikih kamnov in štirje v plast SE 1304, z rjavim, ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo odlomki prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbne- velike prodnike, drobce oglja in prežganega stenskega mu objektu 28. Dl. 0,35 m, š. 0,32 m, gl. 0,26 m. ometa ter odlomke prazgodovinske keramike. Obložena je bila z vencem kamnov. Jama pripada stavbnemu objektu 1331 1332 1333 28. Dl. 0,32 m, š. 0,29 m, gl. 0,22 m. B A 1337 1338 B B 1339 A A B A B A A B A B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 233 SE 1339, sek. XXXIX, kv. 1241 136 156 157 Jama za soho nepravilno ovalne oblike in banjastega B B profila, z rjavim, peščeno-ilovnatim polnilom, ki je vsebo- B valo nekaj kamnov, drobce oglja in prežganega stenskega ometa. Jama pripada stavbnemu objektu 28. Dl. 0,29 m, š. 0,25 m, gl. 0,13 m. Stavbni objekt 29 A A Jame za sohe SE 136, SE 156, SE 157, SE 420, SE 421, SE 422, A A B SE 424, SE 437; jama SE 159. A B A B 437 424 421 B SE 159, sek. XL, kv. 1251 420 Jama nepravilne ovalne 422 oblike in nepravilnega pro- fila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,33 m, š. 0,56 m, gl. 0,25 m 136 (268,33–268,08 m n. v.). 157 159 156 M 1 : 100 SE 136, sek. XL, kv. 1251 A Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast A B SE 3, ki je vsebovala dva odlomka prazgodovinske kera- mike. En predmet je predstavljen v katalogu (G909). Jama pripada stavbnemu objektu 29. Dl. 0,51 m, š. 0,43 m, gl. 0,32 m (268,36–268,04 m n. v.). SE 156, sek. XL, kv. 1251 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast A SE 3. Jama pripada stavbnemu objektu 29. Dl. 0,42 m, š. 0,35 m, gl. 0,23 m (268,29–268,06 m n. v.). SE 420, sek. XLI, kv. 1253 Jama nepravilne ovalne oblike in SE 157, sek. XL, kv. 1252 stopničastega profila, vkopana v Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast plast SE 3, s temno rjavim, pro- SE 3, ki je vsebovala štiri odlomke prazgodovinske kerami- dnato-zemljenim polnilom, ki je ke. Jama pripada stavbnemu objektu 29. Pr. 0,38 m, gl. 0,16 vsebovalo drobce oglja in sedem B m (268,30–268,14 m n. v.). A B odlomkov prazgodovinske kera- mike. Jama pripada stavbnemu objektu 29. Dl. 0,62 m, š. 0,46 m, gl. do 0,42 m (268,45–268,03 m n. v.). 234 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 421, sek. XLI, kv. 1253, Stavbni objekt 30 1254 Jama nepravilne ovalne Jame za sohe SE 1244a, 1246a, 1247a, 1248a, 1249a, 1251a, oblike in nepravilnega B 1252a, 1253a, 1254a, 1255a, 1257a, 1268a. profila, vkopana v plast A 1254a 1268a SE 3, s temno rjavim, M 1 : 100 rahlo prodnato-zemljenim 1255a vrhnjim polnilom in sipko, mivkasto peščeno plastjo A B 1246a pod njim. Na dnu jame je bil večji ovalni prodnik. 1248a 1257a Jama pripada stavbnemu 1247a 1253a objektu 29. Dl. 0,64 m, 1249a š. 0,53 m, gl. do 0,44 m 1244a (268,39–267,94 m n. v.). SE 422, sek. XLI, kv. 1254 1252a Jama nepravilne ovalne oblike in banjastega profila, A vkopana v plast SE 3, s te- B 1251a mno rjavim, rahlo prodna- to-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja SE 1244a/SE 1244, sek. XLII, kv. 1310 A B in keramike. Jama pripada Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v stavbnemu objektu 29. Dl. plast SE 3, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, ki 0,56 m, š. 0,52 m, gl. do 0,36 je po besedah izkopavalcev vsebovalo več odlomkov praz- m (268,40–268,04 m n. v.). godovinske keramike, tri kose prežganega stenskega ometa, en odlomek kovine ter več manjših in en večji prodnik oziro- ma kamnito zagozdo. Jama pripada stavbnemu objektu 30. SE 424, sek. XLI, kv. 1253 Dl. 0,46 m, š. 0,28 m, gl. 0,36 (268,33–267,97 m n. v.). Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, SE 1246a/SE 1246/SE 1246b, sek. XLII, kv. 1309 v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama pripada stavbnemu objektu 29. Dl. 0,39 m, š. 0,30 m, na v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- gl. do 0,13 m (268,37–268,24 m n. v.). nim polnilom, ki je vsebovalo organske ostanke ter drobce oglja in keramike (vzorec za analizo št. 6). V sredini polnila SE 437, sek. XLI, kv. 1276 jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1246b), Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s ki predstavlja stojko, ostanek propadle lesene sohe (pr. 0,22 temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, ki je m). Jama pripada stavbnemu objektu 30. Dl. 0,37 m, š. vsebovalo nekaj drobcev oglja. Jama pripada stavbnemu 0,35 m, gl. 0,31 m (268,25–267,94 m n. v.). objektu 29. Dl. 0,51 m, š. 0,49 m, gl. do 0,14 m (268,29– 268,15 m n. v.). 424 437 1244a 1246a 1247a B A A B A B A B A B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 235 SE 1247a/SE 1247/SE 1247b, sek. XLII, kv. 1309 SE 1252a/SE 1252, sek. XLII, kv. 1292 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim v katerem so bili drobci oglja, več manjših prodnikov in polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in organske ostanke. en odlomek prazgodovinske keramike. V sredini polnila V sredini polnila jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1247b), plast (SE 1252b), ki predstavlja stojko, ostanek propadle ki predstavlja stojko, ostanek propadle lesene sohe. Jama lesene sohe (pr. 0,22 m). Jama pripada stavbnemu objektu pripada stavbnemu objektu 30. Dl. 0,42 m, š. 0,38 m, gl. 30. Dl. 0,36 m, š. 0,32 m, gl. 0,33 m (268,22–267,89 m n. v.). 0,42 m (268,25–267,83 m n. v.). SE 1253a/SE 1253, sek. XLII, kv. 1310 SE 1248a/SE 1248/SE 1248b, sek. XLII, kv. 1309 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega stopničaste- Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki prodnato-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu je vsebovalo prodnike. V sredini polnila jame je bila temno objektu 30. Dl. 0,34 m, š. 0,33 m, gl. 0,20 m (268,21–268,01 rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1248b), ki predstavlja stojko, m n. v.). ostanek propadle lesene sohe (pr. 0,22 m). Jama pripada SE 1254a/SE 1254/SE 1254b, sek. XLII, kv. 1315 stavbnemu objektu 30. Dl. 0,44 m, š. 0,40 m; gl. 0,39 m Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana (268,27–267,88 m n. v.). v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim SE 1249a/SE 1249/SE 1249b, sek. XLII, kv. 1309 polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike ter tri Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, večje prodnike. V sredini polnila jame je bila temno rjava, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-ze- čvrsta, zemljena plast (SE 1254b), ki predstavlja stojko, mljenim polnilom, ki je po besedah izkopavalcev vsebovalo ostanek propadle lesene sohe (pr. 0,21 m). Jama pripada odlomek prazgodovinske keramike. V sredini polnila jame stavbnemu objektu 30. Dl. 0,39 m, š. 0,35 m, gl. 0, 31 m je bila temno rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1249b), ki (268,26–267,91 m n. v.). predstavlja stojko, ostanek propadle lesene sohe. V spo- 1252a 1253a 1254a dnjem delu je jama dobila okroglo obliko, premer pa se je zožil na 0,16 m. Okoli jame je bil obroč večjih prodnikov. A B A B A Jama pripada stavbnemu objektu 30. Dl. 0,41 m, š. 0,32 m, B gl. 0,29 m (268,25–267,96 m n. v.). A B SE 1251a/SE 1251/SE 1251b, sek. XLII, kv. 1292 A B A B Jama za soho okrogle oblike in stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato- -zemljenim polnilom. V sredini polnila jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1251b), ki predstavlja stojko, ostanek propadle lesene sohe (pr. 0,22 m). Jama pripada stavbnemu objektu 30. Pr. 0,32 m, gl. 0,30 m, gl. 0,29 m SE 1255a/SE 1255, sek. XLII, kv. 1310 (268,22–267,93 m n. v.). Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- 1248a 1249a 1251a na v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike. V A B sredini polnila jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena A B A B plast (SE 1255b), ki je vsebovala organske ostanke in pred- stavlja stojko, ostanek propadle lesene sohe (pr. 0,19 m). A B A B A B Jama pripada stavbnemu objektu 30. Dl. 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,30 m (268,25–267,95 m n. v.). SE 1257a/SE 1257, sek. XLII, kv. 1311 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in tri odlomke prazgodovinske keramike in en kos prežganega stenskega ometa. V sredini polnila jame je bila temno rjava, čvrsta, zemljena plast (SE 1247b), ki predstavlja stojko, ostanek 236 Rogoza, AAS 100, 2022 propadle lesene sohe. Jama pripada stavbnemu objektu SE 1243a/SE 1243, sek. XLII, kv. 1314 30. Dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 0,30 m (268,19–267,89 m n. v.). Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 1268a/SE 1268, sek. XLII, kv. 1310, 1315 v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- ki je vsebovalo drobce oglja, štiri odlomke prazgodovin- pana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljeno-peščenim ske keramike, en odlomek prežganega stenskega ometa polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 30. Dl. 0,28 m, in koščke kosti. Jama pripada stavbnemu objektu 31. Dl. š. 0,27 m, gl. 0,05 (268,19–268,14 m n. v.). 0,36 m, š. 0,25 m, gl. 0,29 m (268,28–267,99 m n. v.). SE 1245a/SE 1245, sek. XLII, kv. 1315 1255a 1257a 1268a Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, v ka- A B A B A B terem je bilo sedem odlomkov prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 31. Dl. 0,33 m, š. 0,30 m, gl. 0,23 m (268,34–268,11 m n. v.). A B A B A B SE 1258a/SE 1258, sek. XLII, kv. 1313 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, z rumenim, mastnim, ilovnato-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 31. Dl. 0,34 m, š. 0,29 m, gl. 0,08 m. 1245a B Stavbni objekt 31 1243 1258a Jame za sohe SE 1242a, 1243a, 1245a, 1258a, 1515, 1517, A B A B 1521, 1537. 1517 M 1 : 100 A A B A B A B 1515 1521 1537 1243a SE 1515/SE 1516, sek. XLIII, kv. 1335 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast 1258a SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pri- 1245a pada stavbnemu objektu 31. Pr. 0,37 m, š. 0,35 m, gl. 0,15 m (268,24–268,09 m n. v.). 1242a SE 1517/SE 1518, sek. XLIII, kv. 1335 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 1242a/SE 1242, sek. XLII, kv. 1314 SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama Jama za soho okrogle oblike in zaob- pripada stavbnemu objektu 31. Pr. 0,20 m, gl. 0,17 m. B A ljenega profila, vkopana v plast SE 3, z SE 1521/SE 1522, sek. XLIII, kv. 1335 rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki Manjša jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana je vsebovalo žganino in en odlomek A B v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. žrmeljnega kamna, ki je predstavljen v 0,14 m, gl. 0,10 m. katalogu (G965). Jama pripada stavb- nemu objektu 31. Pr. 0,33 m, gl. 0,19 m SE 1537/SE 1538, sek. XLIII, kv. 1334 (268,25–268,06 m n. v.). Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Jama pripada stavbnemu objektu 31. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,16 m (268,20–268,04 m n. v.). Rogoza, AAS 100, 2022 237 1515 SE 556, sek. XLV, kv. 1465 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavosivim, sipkim, prodnato-zemlje- 1537 nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglje in dva odlomka 1517 1521 prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objek- A B tu 32. Pr. 0,3 m, gl. 0,19 m. A B B A B SE 557, sek. XLV, kv. 1447 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega stopničastega A B A B A B A B profila, vkopana v plast SE 3, z rjavo črnim, sipkim, ze- mljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, organske ostanke in štiri odlomke prazgodovinske keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 32. Dl. 0,30 m, š. 0,28 m, gl. Stavbni objekt 32 0,13 m. 556 B Jame za sohe SE 557, SE 556, SE 563, SE 564; jama SE 554. 557 M 1 : 100 A B 556 563 A A B A B 554 B 564 557 A SE 563, sek. XLV, kv. 1466 Jama za soho okrogle oblike in stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, zemljenim SE 554, sek. XLV, kv. 1446, 1467 polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, organske ostanke in Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast sedem odlomkov prazgodovinske keramike. Jama pripada SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljenim polnilom, ki je stavbnemu objektu 32. Pr. 0,30 m, gl. 0,14 m. vsebovalo drobce oglja in 192 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je osem predstavljenih v katalogu SE 564, sek. XLV, kv. 1448, 1465 (G1098–G1106). Jama morda pripada stavbnemu objektu Jama za soho nepravilne ovalne oblike in stožčastega, na 32. Dl. 2,6 m, š. 1,85 m, gl. 0,44 m. dnu stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, s sivorja- M 1 : 50 vim, sipkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike. Jama pripada stavbnemu objektu 32. Dl. B 0,40 m, š. 0,26 m, gl. 0,31 m. 563 364 A B A B A B A B A A B 238 Rogoza, AAS 100, 2022 Ostale stratigrafske enote SE 209/209a, sek. XXIV, kv. 715 SE 105, sek. XL, kv. 1203 Jama nepravilne oblike, Jama ovalne oblike in vkopana v plast SE 600, plitvega banjastega profila, zapolnjena s temno rjavo, vkopana v plast SE 3, ki je prodnato-zemljeno plastjo vsebovala sedem odlomkov A B z manjšo količino oglja, ki prazgodovinske keramike. se je le rahlo razlikovala od V katalogu sta predstavlje- okoliške plasti. V polnilu je na dva (G906, G907). Dl. bilo najdenih 12 odlomkov 0,86 m, š. 0,64 m, gl. 0,09 m prazgodovinske keramike. Dl. (268,26–268,17 m n. v.). 1,05 m, š. 0,60 m, gl. 0,30 m A B (267,76–267,46 m n. v.). A SE 210/210a, sek. XXIV, kv. 714 SE 106, sek. XL, kv. 1205, Jama nepravilne oblike, vkopana v 1206, 1227, 1228 plast SE 600, zapolnjena s temno Jama ovalne oblike in banjastega rjavo, prodnato-zemljeno pla- profila, vkopana v plast SE 3, ki je vse- stjo z manjšo količino oglja, bovala dva odlomka prazgodovinske ki se je le rahlo razlikovala keramike ter grobi tolkač, ki je pred- od okoliške plasti. V jami je stavljen v katalogu (G908). Dl. 2,58 m, bilo najdenih 14 odlomkov š. 0,87 m, gl. 0,39 m (268,35–267,96 prazgodovinske keramike, m n. v.). od katerih je en predsta- vljen v katalogu (G117). Dl. 1,25 m, š. 0,80 m, gl. 0,26 m A B B (267,85–267,59 m n. v.). M 1 : 50 A SE 219, sek. XLIV, kv. 1353 SE 115, sek. XL, kv. 1181a Jama nepravilne oblike in iztegnje- Jama ovalne oblike in banjastega profi- nega zaobljenega profila, vkopana la, vkopana v plast SE 3. Po risbi sodeč A B v plast SE 9, ki je vsebovala sedem je polnilo vsebovalo tudi odlomke odlomkov prazgodovinske kerami- keramike. Dl. 0,43 m, š. 0,38 m, gl. 0,17 ke. Dl. 0,82 m, š. 0,36 m, gl. 0,05 m. m (268,32–268,15 m n. v.). A B B A B SE 155, sek. XL, kv. 1234 B Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3. Jama je po risbi SE 221, sek. XLIV, kv. 1343 A B sodeč vsebovala odlomke keramike. Dl. Jama okrogle oblike in banjastega pro- 0,37 m, š. 0,35 m, gl. 0,06 m (268,31– A fila, vkopana v plast SE 3, ki je vsebovala 268,25 m n. v.). drobce oglja in en odlomek prazgodo- A B A B vinske keramike. Pr. 0,23 m, gl. 0,11 m. SE 222, sek. XLIV, kv. 1343 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, ki je po risbi sodeč vsebovala odlomke keramike. Dl. 0,26 m, š. 0,22 m, gl. 0,07 m. Rogoza, AAS 100, 2022 239 SE 225, sek. XLIV, kv. 1344 SE 342a/SE 342, A Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast sek. XXXIII, kv. SE 9. V polnilu so bili drobci oglja in dva odlomka prazgo- 1010 dovinske keramike. Dl. 0,28 m, š. 0,24 m, gl. 0,16 m. Jama ovalne obli- SE 226, sek. XLIV, kv. 1344 ke, vkopana v plast Jama nepravilne ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- SE 3, s temno rja- na v plast SE 9, v kateri so bili odkriti drobci oglja, organski vim, peščeno-ze- ostanki in šest odlomkov prazgodovinske keramike, sedem mljenim polnilom, kosov prežganega stenskega ometa in fragmentirana bro- ki je vsebovalo nasta cigarasta igla, ki je predstavljena v katalogu (G1064). organske ostanke B Dl. 0,42 m, š. 0,31 m, gl. 0,14 m. in en odlomek prazgodovinske A B SE 227, sek. XLIV, kv. 1352 keramike. Dl. Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast 1,06 m, š. 0,96 m, SE 9, ki je vsebovala drobce oglja in šest odlomkov prazgo- gl. 0,10 m. dovinske keramike. Dl. 0,38 m, š. 0,24 m, gl. 0,11 m. 226 227 222 225 SE 357a/SE 357, sek. XXXIII, kv. 983 A B A B A B Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- A B pana v plast SE 3, s temno rjavim, peščenim polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,34 m, gl. 0,16 m. A B A B A B A B SE 358a/SE 358, sek. XXXIII, kv. 982 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, s svetlo rjavim, peščenim polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike, ki SE 228, sek. XLIV, kv. 1345 je predstavljen v katalogu (G342). Dl. 0,15 m, š. 0,14 m, gl. Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast 0,3 m. SE 9, ki je vsebovala drobce oglja in en odlomek prazgo- SE 359a/SE 359, sek. XXXIII, kv. 983 dovinske keramike. Dl. 0,29 m, š. 0,17 m, gl. 0,13 m. Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- SE 229, sek. XLIV, kv. 1346 pana v plast SE 3, s temno rjavim, peščenim polnilom. Pr. Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 0,20 m, gl. 0,8 m. 357a SE 9, ki je vsebovala tri odlomke prazgodovinske keramike. Pr. 0,30 m, gl. 0,13 m. A B 358a 359a SE 234, sek. XLIV, kv. 1376 A A B Jama nepravilne oblike in nepravilnega stopničastega B profila, ki je vsebovala drobce oglja, organske ostanke, štiri A B A B A B odlomke prazgodovinske keramike in dva kosa prežgane- ga stenskega ometa. Dl. 0,40 m, š. 0,34 m. 228 229 234 A B A B A B SE 362a/SE 362, sek. XXXIII, kv. 974 A B A B A B Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 3, s svetlo rjavim, peščenim polnilom. Dl. 0,68 m, š. 0,50 m. 240 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 363a/SE 363, sek. XXXIII, kv. 957 SE 385a/SE 385, sek. XXXIV, kv. 962 A Jama za soho ovalne oblike in zaobljene- A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega ga profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, B zemljenim polnilom, v katerem so bili zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo A B organski ostanki in en odlomek prazgo- A B drobce oglja in 21 odlomkov prazgodovinske dovinske keramike, ki je predstavljen v keramike. Dl. 0,24 m, š. 0,19 m, gl. 0,05 m. katalogu (G550). Dl. 0,30 m, š. 0,28 m, gl. SE 386a/SE 386, sek. XXXIV, kv. 966 0,14 m. Jama nepravilne B SE 367a/SE 367, sek. XXXIII, kv. 981 podolgovate oblike Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega zaobljenega pro- in nepravilnega fila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim zemljenim banjastega profila, polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in 43 odlomkov vkopana v plast SE 3, prazgodovinskih posod. Pet predmetov je predstavljenih v s temno rjavo črnim, katalogu (G551–G555). Dl. 1,48 m, š. 1,24 m, gl. 0,08. zemljeno-peščenim polnilom z redkimi, manjšimi prodniki ter dvema odlomkoma A prazgodovinske ke- A B B ramike. Dl. 0,96 m, š. 0,34 m, gl. 0,09 m. SE 389a/SE 389, sek. XXXIV, kv. 965 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim A polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in po besedah izko- pavalcev tudi dva odlomka prazgodovinske keramike. Dl. 0,41 m, š. 0,33 m, gl. 0,22 m. SE 390a/SE 390, sek. XXXIV, kv. 966 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom, v A B katerem je bil en kamen in en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,24 m, š. 0,22 m, gl. 0,11 m. 389a 390a SE 379a/SE 379, sek. XXXIV, kv. 969 B Jama za soho ovalne oblike in A B A B A nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemlje- no-peščenim polnilom. Dl. 0,58 m, š. A B A B 0,42 m, gl. 0,18 m. A B SE 393a/SE 393, sek. XXXIV, kv. 1019 SE 384a/SE 384, sek. XXXIV, kv. 961 A Jama nepravilne oblike in plitvega nepravilnega profila, Jama za soho nepravilne oblike in za- vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-zemljenim obljenega profila, vkopana v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in 17 odlomkov temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim prazgodovinske keramike, od katerih je en predstavljen v polnilom, v katerem so bili štirje odlomki B katalogu (G660). Dl. 0,72 m, š. 0,42 m, gl. 0,6 m. prazgodovinske keramike. Dva predmeta A B sta predstavljena v katalogu (G657, G658). Dl. 0,43 m, š. 0,32 m, gl. 0,05 m. Rogoza, AAS 100, 2022 241 SE 394a/SE 394, sek. XXXIV, kv. 1018 SE 425, sek. XLI, kv. 1257 Jama za soho ovalne oblike in plitvega nepravilnega profi- Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s la, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljeno-prodna- temno rjavim, rahlo prodnatim zemljenim polnilom. Dl. tim polnilom, v katerem je bilo več drobcev oglja, organ- 0,40 m, š. 0,38 m, gl. do 0,08 m (268,27–268,19 m n. v.). skih ostankov in 17 odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. SE 427, sek. XLI, kv. 1258 0,26 m, š. 0,30 m, gl. 0,6 m. Jama nepravilne ovalne oblike in zaobljenega profila, 393a 394a vkopana v plast SE 9a, s sivorjavim, ilovnato-peščenim pol- B nilom. Dl. 0, 55 m, š. 0,38 m, gl. do 0,05 m (268,21–268,16 A m n. v.). 427 A B 425 A B A B A B A B SE 400, sek. X, kv. 326 A B A B Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana delno v plast SE 2a, delno pa v plast SE 2b, s temno rjavim, peščeno- -ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek prazgodovinske keramike. Na dnu jame je bilo SE 428 = SE 429, sek. XLI, kv. 1258 nekaj oblic (vel. 0,05–0,10 m). Dl. 1,65 m, š. 0,80 m, gl. 0,07 Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 9a, s sivorjavim, m (267,89–267,82 m n. v.). ilovnato-peščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in dva odlomka prazgodovinske keramike. Dl. 1,12 m, š. 1,60 m, gl. do 0,32 m. A B A A B C B D SE 423, sek. XLI, kv. 1256 A A B Jama ovalne oblike, vkopana v plast B SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnatim zemljenim polnilom, ki je vsebova- lo nekaj drobcev oglja. Dl. 0,37 m, š. A B 0,30 m, gl. do 0,19 m (268,28–268,09 C D m n. v.). 242 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 431, sek. XLI, kv. 1278 SE 438, sek. XLI, kv. 1322 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, Jama nepravilne ovalne oblike in banjaste- B A rahlo prodnato-zemljenim polnilom, v katerem je bil en ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 1,42 m, š. 0,98 m, rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polni- gl. do 0,46 m (268,32–267,86 m n. v.). lom, ki je vsebovalo mnogo drobcev oglja. A B SE 432, sek. XLI, kv. 1300, 1301 Dl. 0,24 m, š. 0,21 m, gl. 0,21 m (268,26– Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 268,05 m n. v.). SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo nekaj drobcev oglja. Pr. 0,24 m, gl. 0,20 m (268,29–268,07 m n. v.). SE 439, sek. XLI, kv. 1322, 1327 SE 433, sek. XLI, kv. 1301 Jama polkrožno ovalne oblike Jama nepravilne ovalne oblike in banjastega profila, in zaobljenega profila, vkopana vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato- v plast SE 3, z rjavim, mastnim, A B -zemljenim polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m, gl. do 0,20 m ilovnato-zemljenim polnilom, ki (268,33–268,12 m n. v.). je vsebovalo mnogo drobcev oglja in tri odlomke prazgodo- 431 432 vinske keramike. Na dnu jame A je bila večja koncentracija velikih A 433 prodnikov. Dl. 2,50 m, š. 1,02 m, A gl. do 0,73 m (268,24–267,51 m A B B n. v.). B B M 1 : 50 A B A B A B SE 440, sek. XLI, XLIV, kv. 1322 Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 435, sek. XLI, kv. 1300 SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, Jama podolgovate oblike in zaobljenega profila, vkopana v ki je vsebovalo mnogo drobcev oglja. Pr. 0,22 m, gl. 0,18 m plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim pol- (268,26–268,08 m n. v.). nilom. Dl. 0,40 m, š. 0,19 m, gl. do 0,11 m (268,34–268,23 m SE 444, sek. XLI, kv. 1306 n. v.). Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega profila, SE 436, sek. XLI, kv. 1300 vkopana v plast SE 9, s sivorjavim, kompaktnim, ilovnato- Jama nepravilne ovalne oblike in zaobljenega profila, -zemljenim polnilom. Pr. 0,22 m, gl. 0,09 m (268,19–268,10 vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato- m n. v.). -zemljenim polnilom. Dl. 0,47 m, š. 0,44 m, gl. do 0,06 m SE 445, sek. XLI, kv. 1319 (268,35–268,29 m n. v.). Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 436 SE 9, s sivorjavim, kompaktnim, ilovnato-zemljenim polni- A lom. Pr. 0,24 m, gl. do 0,04 m (268,19–268,14 m n. v.). 440 444 445 B A A 435 A A B B B B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 243 SE 446, sek. XLI, kv. 1319 SE 527, SE 528, sek. XXVIII, kv. 779, 780, 798, 799 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v Jama nepravilne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 9, s sivorjavim, kompaktnim, ilovnato-zemljenim plast SE 6, z rjavim, zbitim, peščeno-ilovnatim polnilom, polnilom. Dl. 0,28 m, š. 0,27 m, gl. 0,05 m (268,19–268,14 ki je vsebovalo 72 odlomkov prazgodovinske keramike in m n. v.). živalske kostne ostanke. Dl. 3,50 m, š. 3 m, gl. do 0,20 m. SE 451, sek. XLI, kv. 1321 SE 544, sek. XLV, kv. 1463 Jama nepravilne oblike in polkrožnega profila, vkopana Jama okrogle oblike in plitvega stopničastega profila, v plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim vkopana v plast SE 3, s črnim, sipkim, zemljenim polnilom, polnilom. Dl. 0,23 m, š. 0,22 m, gl. 0,08 m (268,21–268,13 ki je vsebovalo drobce oglja. Na dnu jame je ležalo dno m n. v.). posode, ki je predstavljeno v katalogu (G1084). Pr. 0,44 m, gl. 0,10 m. SE 456, sek. XLI, kv. 1278 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, SE 546, sek. XLV, kv. 1463 rahlo prodnato-zemljenim polnilom. Pr. 0,26 m, gl. do 0,17 Jama za soho okrogle oblike in plitvega banjastega profila, m (268,35–268,18 m n. v.). vkopana v plast SE 3, s sivim, sipkim, zemljenim polnilom. 446 451 456 Dl. 0,48 m, š. 0,4 m, gl. 0,11 m. B A SE 548, sek. XLV, kv. 1464 A B Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- A B pana v plast SE 3, s temno rjavim, prodnato-zemljenim A B polnilom. Pr. 0,26 m, gl. 0,09 m. A B A B SE 549, sek. XLV, kv. 1466 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3. V njej je bilo najdenih 34 odlomkov prazgodo- vinske keramike. Dl. 0,33 m, š. 0,29 m, gl. 0,20 m. SE 514, sek. XXVII, 544 548 549 kv. 757, 770 A A Jama nepravilne obli- ke, ki je vsebovala 75 odlomkov prazgodo- A B vinske keramike. Trije predmeti so pred- B B stavljeni v katalogu (G146, G147, G148). A B A B A B Dl. 3,25 m, š. 2,37 m. M 1 : 50 SE 552, sek. XLV, kv. 1450, 1463 Jama za soho okrogle oblike in plitvega, banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivim, sipkim, zemljenim pol- nilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Pr. 0,26 m, gl. 0,09 m. SE 524, sek. XXVIII, kv. 772 B SE 553, sek. XLV, kv. 1449, 1464 Jama nepravilne oblike in Jama za soho okrogle oblike in na dnu ravno odrezanega plitvega nepravilnega profila, cilindričnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivor- vkopana v plast SE 6, s sivorja- javim, sipkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce vim, zbitim, peščeno-ilovna- A oglja in organske ostanke. Pr. 0,26 m, gl. 0,22 m. tim polnilom, ki je vsebovalo 34 odlomkov prazgodovinske A B SE 555, sek. XLV, kv. 1416 keramike. Dl. 1,40 m, š. 1 m, gl. Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- do 0,13 m. na v plast SE 3, s temno rjavosivim, sipkim, zemljenim pol- M 1 : 50 nilom, ki je ležala tik ob plasti SE 547. Pr. 0,2 m, gl. 0,07 m. 244 Rogoza, AAS 100, 2022 552 577 B 553 555 A B A B A A B A B A B SE 562, sek. XLV, kv. 1466 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, zemljenim polni- lom. Pr. 0,22 m, gl. 0,07 m. SE 565, sek. XLV, kv. 1465 Jama za soho okrogle oblike in iztegnjenega banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, SE 577a, sek. XLVII, kv. 1475 zemljenim polnilom. Pr. 0,30 m, gl. 0,13 m. Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, ki z jamami SE 577, SE 577b, SE 577c in SE 577d tvori en kon- SE 566, sek. XLV, kv. 1464 tekst. Pr. 0,1 m, gl. 0,08 m. Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, zemljenim polni- SE 577b, sek. XLVII, kv. 1475 lom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,34 m, š. 0,36 m, gl. Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, ki z 0,20 m. jamami SE 577, SE 577a, SE 577c in SE 577d tvori en kon- 565 566 tekst. Pr. 0,9 m, gl. 0,07 m. 562 A B SE 577c, sek. XLVII, kv. 1475 A B Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, ki A B z jamami SE 577, SE 577a, SE 577b in SE 577d tvori en kontekst. Jama je vsebovala organske ostanke. Pr. 0,06 m, A B A B A B gl. 0,08 m. SE 577d, sek. XLVII, kv. 1475 Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, ki z jamami SE 577, SE 577a, SE 577b in SE 577c tvori en kon- tekst. Pr. 0,09 m, gl. 0,05 m. 577a 577b SE 569, sek. XLV, kv. 1465 A B A B A B 577c 577d Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabite- A B A B ga kola, s temno sivorjavim, sipkim, zemljenim A B A B A B polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Pr. A B A B 0,10 m, gl. 0,09 m. SE 577, sek. XLVII, kv. 1475 Jama nepravilne ovalne oblike in iztegnjene- SE 582, sek. XLVII, B M 1 : 50 ga banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim kv. 1500, 1501 do temno sivim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, Jama nepravilne organske ostanke, en kos prežganega stenskega ometa in podolgovate oblike 34 odlomkov prazgodovinske keramike. Dva predmeta sta in iztegnjenega predstavljena v katalogu (G1170, G1171). V najglobljem zaobljenega profila, osrednjem delu jame (pr. 0,7 m) so bile še štiri jame za kole vkopana v plast SE 3, oziroma odtisi v plast SE 3 zabitih kolov (SE 577a–d). Dl. s temno rjavim, ze- 1,50 m, š. 0,90 m, gl. 0,15 m. mljenim polnilom, ki je vsebovalo večje lo- A A B mljence (vel. do 0,20 Rogoza, AAS 100, 2022 245 m), 24 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih sta SE 649/SE 650, sek. XXXI, kv. 917 B dva predstavljena v katalogu (G1175, G1176), in organske Jama okrogle oblike, vkopana v plast ostanke. Dl. 2,42 m, š. 0,59 m, gl. 0,14 m. SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemlje- A SE 583, sek. XLVII, kv. 1533 nim polnilom. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. A B Jama nepravilne 0,15 m (268–267,85 m n. v.). B ovalne oblike in nepravilnega zaob- ljenega profila, vko- pana v plast SE 3, s polnilom, ki je SE 687/SE 688, sek. XXXI, kv. 942 A B vsebovalo drobce A Jama okrogle oblike, vkopana oglja, številne pro- v plast SE 601, s temno sivim, dnike, 26 odlomkov gramozno-zemljenim polnilom, prazgodovinske ke- A B v katerem je bil najden en odlo- ramike in organske mek prazgodovinske keramike. Pr. A B ostanke. Dl. 0,85 m, 0,50 m, gl. 0,26 m. š. 0,40 m, gl. 0,17 m. SE 625/SE 626, sek. XXXI, kv. 881 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim zemljenim polnilom, v katerem je bil 1 SE 711a/SE 711, sek. XXXIV, kv. 988, 995 odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,39 m, š. 0,33 m, Jama nepravilne oblike in nepravilnega profila, vkopana gl. 0,26 m. v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, zemljeno-peščenim SE 629/SE 630, sek. XXXI, kv. 912, 915 polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske Jama nepravilne podolgovate oblike in lijakastega keramike. Dl. 1,76 m, š. 0,95 m, gl. 0, 35 m. M 1 : 50 profila, vkopana v plast SE 601, s 629 sivorjavim zemljenim polnilom, v katerem je bilo 7 odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. 3,26 m, š. 1,53 m, gl. 0,76 m. B A 625 A A B B A B A B A B SE 647/SE 648, sek. XXXI, kv. 917 A Jama ovalne oblike, vkopana v plast B SE 601, z rjavosivim, gramozno-ze- mljenim polnilom. Pr. 0,33 m, gl. 0,18 m A B (268.02–267,84 m n. v.). 246 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 718a/SE 718, sek. XXXIV, kv. 963, 964 SE 732a/SE 732, sek. XXXIV, kv. 969, 970 Jama ovalne podolgovate oblike in nepravilnega profila, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana vkopana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim v katerem je bilo pet odlomkov prazgodovinske keramike. polnilom. Dl. 0,37 m, š. 0,36 m, gl. 0,14 m. Dl. 1,80 m, š. 0,49 m, gl. 0,15 m. SE 753a/SE 753, sek. XXXIV, kv. 992 A Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, v katerem sta bila dva odlomka prazgodovinske keramike. Dl. 0,32 m, š. 0,31 m, gl. 0,30 m. SE 760a/SE 760, sek. XXXIV, kv. 1018 B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in štiri odlomke prazgodovinske keramike. Dl. 0,40 m, š. 0,31 m, gl. 0,11 m. A B 732a 753a 760a B B A B A A SE 723a/SE 723, A B A B A B sek. XXXIV, kv. 1013 Jama nepravilne oblike in banjastega profila, vkopana v A B plast SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, ki je vsebo- SE 761a/SE 761, sek. XXXIV, kv. 1023 A valo drobce oglja in Jama za soho ovalne oblike in zaob- dva odlomka praz- ljenega profila, vkopana v plast SE 3, s B godovinske keramike. A B temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim Dl. 1,05 m, š. 0,86 m, polnilom, v katerem sta bila dva odlomka A B gl. 0,27 m. prazgodovinske keramike. Dl. 0,34 m, š. 0,31 m, gl. 0,12 m. SE 762a/SE 762, A SE 731a/SE 731, sek. XXXIV, kv. 1014, 1021 sek. XXXIV, kv. 1013, Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast 1014, 1021, 1022 SE 3, z rjavim, zbiti, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo Jama podolgovate drobce oglja in 22 odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. oblike in nepravilnega 1,19 m, š. 0,76 m, gl. 0,38 m. stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, B pet odlomkov prazgodovin- ske keramike in en košček B prežganega stenskega ome- A B ta. Dl. 3,80 m, š. 1,11 m, gl. 0,64 m. A B A Rogoza, AAS 100, 2022 247 SE 763a/SE 763, sek. XXXIV, kv. 1020 SE 801, sek. XXXVI, kv. 1051 B Jama podolgovate Jama nepravilne oblike in oblike in zaobljenega zaobljenega profila, vkopa- profila, vkopana v plast A na v plast SE 3, ki naj bi po SE 3, s temno rjavim, risbi sodeč vsebovala od- sipkim, zemljeno- lomke keramike. Dl. 1,52 m, -peščenim polnilom, š. 1,15 m, gl. 0,24 m. B v katerem sta bila dva A B odlomka prazgodo- vinske keramike. Dl. A A B 2,68 m, š. 0,75 m. M 1 : 50 SE 767a/SE 767, sek. XXXIV, kv. 987 M 1 : 50 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-mivkastim SE 813, sek. XXXVI, kv. 1061 polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in odlomke prazgo- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- dovinske keramike. Dl. 0,45 m, š. 0,37 m, gl. 0, 17 m. na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke SE 781a/SE 781, sek. XXXIII, kv. 974 keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,34 m, gl. 0,08 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 814, sek. XXXVI, kv. 1078 v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščenim polnilom, Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- v katerem so bili drobci oglja in en odlomek prežganega na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke stenskega ometa. Neodgovorjen ostaja njen odnos z jamo keramike. Dl. 0,29 m, š. 0,17 m, gl. 0,07 m. SE 361a, s katero sta se delno prekrivali. Jama je morda SE 816, sek. XXXVI, kv. 1058 pripadala stavbnemu objektu 7. Dl. 0,39 m, š. 0,32 m, gl. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 0,61 m. v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala SE 798a/SE 798, sek. XXXIII, kv. 975 odlomke prazgodovinske keramike. Dl. 0,41 m, š. 0,29 m, Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- gl. 0,23 m. 816 na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim B polnilom, v katerem je bil po besedah izkopavalcev en 813 košček železa. Dl. 0,41 m, š. 0,29 m, gl. 0,08 m. B 814 B 767a 781a 798a A B B A A A B A A A B A B A B A B A B A B SE 817, sek. XXXVI, kv. 1057, 1058 A Jama za soho ovalne oblike in stož- častega profila, vkopana v plast SE 3, ki je vsebovala organske ostanke, po podatkih izkopavalca pa tudi odlomke SE 799a/SE 799, sek. XXXIII, kv. 983, A prazgodovinske keramike in prežga- 1000 nega stenskega ometa. Dl. 0,42 m, š. B Jama za soho ovalne oblike in banjastega A B 0,41 m, gl. 0,16 m. profila, vkopana v plast SE 3, s temno B rjavim, sipkim, peščenim polnilom. Dl. A B 0,46 m, š. 0,23 m, gl. 0,26 m. M 1 : 50 248 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 820, sek. XXXVI, kv. 1082 SE 884/1, sek. XXXVI, kv. 1083a Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke keramike. Dl. 0,30 m, š. 0,23 m, gl. 0,11 m. keramike. Dl. 0,29 m, š. 0,26 m, gl. 0,11 m. SE 836, sek. XXXV, kv. 1089 SE 886/1, sek. XXXVI, kv. 1083a Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, ki naj Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana bi po podatkih izkopavalca vsebovala odlomke prazgodo- v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke vinske keramike in kose prežganega stenskega ometa. Dl. keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,24 m, gl. 0,22 m. 0,25 m, š. 0,22 m, gl. 0,6 m. SE 887/1, sek. XXXVI, kv. 1108a SE 822, sek. XXXVI, kv. 1083, 1084 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama ovalne obli- B 822 na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke ke in nepravilnega keramike. Dl. 0,30 m, š. 0,29 m, gl. 0,13 m. profila, vkopana v 886/1 887/1 plast SE 3, ki naj bi po 884/1 risbi sodeč vsebovala A B A B odlomke keramike. A B Dl. 1,04 m, š. 0,77 m, gl. 0,23 m. A B A B A B 820 836 A A A A B B SE 888/1, sek. XXXVI, kv. 1108a B Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega A B A B profila, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebo- vala odlomke keramike. Dl. 0,32 m, š. 0,28 m, gl. 0,14 m. SE 893, sek. XXXVI, kv. 1077 A Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 853, sek. XXXV, kv. 1074, v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke 1091 keramike. Dl. 0,70 m, š. 0,52 m, gl. 0,19 m. Jama nepravilne oblike in banjastega profila, vkopana v SE 896, sek. XXXVI, kv. 1061 plast SE 3. V njenem polnilu je Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- bilo oglje, po risbi sodeč pa na v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke tudi več odlomkov keramike. keramike. Dl. 0,40 m, š. 0,36 m, gl. 0,14 m. B Dl. 1,60 m, š. 0,83 m, gl. 0,31 m. A B 886/1 A 896 M 1 : 50 A 884/1 SE 858, sek. XXXV, kv. 1041 A B Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po risbi sodeč vsebovala odlomke kera- B B mike. Dl. 0,35 m, š. 0,27 m, gl. 0,10 m. 858 A B A B A B SE 883/1, sek. XXXVI, A 883/1 kv. 1083a Jama za soho ovalne obli- A B ke in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, ki SE 897, sek. XXXVI, kv. 1079, 1080 B naj bi po risbi sodeč vse- A B Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana A B bovala odlomke keramike. v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopavalca vsebovala Dl. 0,29 m, š. 0,25 m, gl. odlomke prazgodovinske keramike. Dl. 0,31 m, š. 0,26 m, 0,14 m. gl. 0,18 m. Rogoza, AAS 100, 2022 249 SE 901a/SE 901, sek. XXXVII, kv. 1110 SE 928a/SE 928, sek. Jama nepravilne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, XXXVIII, kv. 1120, 1120a vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, čvrstim, gramozno-Jama podolgovate oblike in -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo veliko drobcev oglja nepravilnega profila, vkopana in sedem odlomkov prazgodovinske keramike. Osrednji v plast SE 3a, s temno rjavim, del jame je bil dodatno poglobljen. Dl. 2,42 m, š. 1,25 m. čvrstim, prodnato-zemljenim polnilom, v katerem je bilo 901a 17 odlomkov prazgodovin- 897 M 1 : 50 ske keramike. Dl. 0,93 m, š. A 0,74 m. A B SE 942a/SE 942, sek. XXXVII, kv. 1160, 1177 A B B A B Jama za soho ovalne oblike in banjaste- A B ga profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike ter drobce oglja in odlomke prazgodovinske keramike. Dl. A B 0,54 m, š. 0,30 m, gl. 0,34 m. SE 917a/SE 917, sek. XXXVII, kv. 1136, 1137 Jama nepravilne oblike in banjastega profila, B vkopana v plast SE 3a, B SE 943a/SE 943, sek. z rjavim, čvrstim, A XXXVII, kv. 1160 zemljenim polnilom, v Jama podolgovate oblike in katerem so bili manjši nepravilnega profila, vko- prodniki in trije od- A B pana v plast SE 3a, s temno lomki prazgodovinske rjavim, mehkim, zemljenim keramike. Dl. 0,70 m, š. polnilom, ki je vsebo- 0,68 m, gl. 0,12 m. valo drobce oglja, večje prodnike in tri odlomke SE 924a/SE 924, sek. XXXVII, kv. 1134 prazgodovinske keramike. Jama za soho okrogle oblike in stopničastega profila, Dl. 3,48 m, š. 1,44 m, gl. vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim 0,24 m. polnilom, ki je vsebovalo prodnike in štiri odlomke prazgo- dovinske keramike. Pr. 0,50 m, gl. 0,23 m. A B SE 925a/SE 925, sek. XXXVII, kv. 1135 A M 1 : 50 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,43 m, š. 0,40 m, SE 944a/SE 944, sek. XXXVII, A gl. 0,15 m. 924a kv. 1158 A 925a Jama ovalne oblike, vkopana B v plast SE 3a, s temno rjavim, D mehkim, zemljenim polnilom, ki A B B je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,50 m, š. 0,60 m. C A B A B C D A B 250 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 947a/SE 947, sek. XXXVII, kv. 1134 SE 969/SE 969a, sek. XXXVII, kv. 1180 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama za soho nepravilne ovalne oblike in banjastega v plast SE 3a, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, pešče- ki je vsebovalo drobce oglja, prodnike in 241 odlomkov no-zemljenim polnilom. Dl. 0,42 m, š. 0,27 m, gl. 0,11 m prazgodovinske keramike, od katerih so trije predstavljeni (268,23–268,12 m n. v.). v katalogu (G754–G756). Najdenih je bilo tudi osem kosov SE 994a/SE 994, sek. XXXVIII, kv. 1141 prežganega stenskega ometa. Dl. 0,54 m, š. 0,44 m, gl. Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast 0,08 m. SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim polni- SE 958a/SE 958, sek. XXXVII, kv. 1138 lom. Dl. 0,66 m, š. 0,34 m, gl. 0,17 m (zg. v. 268,19 m n. v.). Jama za soho okrogle oblike in stožčastega profila, vkopana SE 1032/SE 1033, sek. XXXII, kv. 947 v plast SE 3a, s črno-sivo-rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek A SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, v prazgodovinske 947a 958a katerem so bili odkriti štirje odlomki prazgodovinske kera- keramike. mike in en kos prežganega stenskega ometa. Pr. 0,49 m, gl. Jama pripada 0,18 m. 994a stavbnemu A B 1032 objektu 23. A 969 Pr. 0,34 m, gl. A B 0,19 m. B A B A B A B B A B A B A B SE 963a/SE 963, sek. XXXVII, kv. 1136 Jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- pana v plast SE 3a, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom na vrhu in rumenim, sipkim, mivkasto-ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in organske ostanke, na dnu 1034/SE 1035, sek. XXXII, kv. 948 pa so bili prodniki in 45 odlomkov prazgodovinske kerami- Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast ke. Dl. 1,58 m, š. 1,10 m, gl. 0,19 m. SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Dl. 0,44 m, š. 0,34 m, gl. 0,12 m. SE 1040/SE 1041, sek. XXXI, kv. 920 Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bili organski ostanki in en odlomek prazgodo- vinske keramike, ki je predstavljen v katalogu (G341). Dl. 0,41 m, š. 0,36 m, gl. 0,15 m. SE 1054/SE 1055, sek. XXXI, kv. 935 A B Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,37 m, gl. 0,17 m. (268,08–267,94 m n. v.). 1034A 1040 1054 A B A B A B B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 251 SE 1058/SE 1059, sek. XXXI, kv. 918, 919 SE 1070/SE 1071, sek. XXXI, kv. 939 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,64 m, š. 0,49 m, gl. SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Dl. 0,26 m, š. 0,18 m. 0,23 m, gl. 0,09 m (267,95–267,86 m n. v.). SE 1060/SE 1061, sek. XXXI, kv. 919 SE 1084/SE 1085, sek. XXXII, kv. 947 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bili organski SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom. Pr. 0,35 m, gl. ostanki in drobci prazgodovinske keramike. Pr. 0,38 m, gl. 0,12 m. 0,20 m. SE 1126/SE 1127, sek. XXXII, kv. 932 SE 1062/SE 1063, sek. XXXI, kv. 919 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast gramozno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo odkritih 7 SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je odlomkov prazgodovinske keramike. Pr. 0,25 m, gl. 0,13 m. vsebovalo organske ostanke. Dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,13 1084 m (268,07–267,94 m n. v.). 1070 1058 A B A 1126 B B 1060 A B A 1062 A A B A B A B B A B A B A B A B SE 1140/SE 1141, sek. XXX, kv. 842 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopa- na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Jama morda pripada stavbnemu objektu XXX/2. Dl. 0,36 m, š. 0,30 m, gl. 0,12 m. SE 1064/SE 1065, sek. XXXI, kv. 919 SE 1142/SE 1143, sek. XXX, kv. 842 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je na v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Jama vsebovalo organske ostanke. Pr. 0,36 m, gl. 0,13 m (268,03– morda pripada stavbnemu objektu XXX/2. Pr. 0,24 m, gl. 267,90 m n. v.). 0,13 m. SE 1066/SE 1067, sek. XXXI, kv. 938 SE 1144/SE 1145, sek. XXX, kv. 842 Plitva jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v Jama ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopa- plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. na v plast SE 601, s sivim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,28 m, gl. 0,05 m (267,94–267,89 m n. v.). Jama morda pripada stavbnemu objektu XXX/2. Dl. 0,21 m, SE 1068/SE 1069, sek. XXXI, kv. 939 š. 0,18 m, gl. 0,04 m. Plitva jama okrogle in iztegnjenega profila, vkopana v plast SE 1150/SE 1151, sek. XXX, kv. 841 SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 0,30 m, gl. 0,05 m. SE 601, s sivim, gramozno-ilovnatim polnilom. Pr. 0,32 m, gl. 0,08 m. 1064 A 1068 1140 1066 1142 1150 B A B A 1144 B B A A B B B A A A B A B A B A B A B A B A B 252 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1158/SE 1159, sek. XXX, kv. 864 SE 1265a/SE 1265, sek. XLII, kv. 1316 A Jama okrogle oblike in banjastega profila, B Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- vkopana v plast SE 601, s sivim, zemlje- pana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljeno-peščenim nim polnilom, v katerem so bili odlomki polnilom. Dl. 0,28 m, š. 0,24 m, gl. 0,21 m (268,20–267,99 prazgodovinske keramike. Pr. 0,24 m, gl. A B m n. v.). 0,07 m. SE 1273a/SE 1273, sek. XLII, kv. 1285 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega SE 1160/SE 1161, sek. XXX, kv. 840 profila, vkopana v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemlje- Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, s sivim, gra- no-prodnatim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in mozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,29 m. keramike. Jama morda pripada stavbnemu objektu XLII/3. Dl. 0,28 m, š. 0,27 m, gl. 0,16 m (268,14–2678,98 m n. v.). SE 1208a/SE 1208, sek. XXXIV, B kv. 969 SE 1274a/SE 1274, sek. XLII, kv. 1285 A Jama za soho nepravilne oblike in Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- zaobljenega profila, vkopana v plast pana v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom. SE 3, s temno rjavim, sipkim, pešče- Najdena sta bila dva kosa prazgodovinske keramike. Dl. A B no-zemljenim polnilom. Dl. 0,49 m, 0,21 m, š. 0,20 m, gl. 0,04 (268,14–268,10 m n. v.). š. 0,33 m, gl. 0, 10 m. 1064 1273a 1247a SE 1217a/SE 1217, sek. XXXIV, kv. 966 A B A B A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega A B profila, vkopana v plast SE 3, s temno rja- vim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom, A B A B A B v katerem so bili štirje odlomki prazgodo- A B vinske keramike. Dl. 0,29 m, š. 0,25 m, gl. 0,11 m. SE 1259a/SE 1259, sek. XLII, B kv. 1288 SE 1276a/SE 1276, sek. XLII, kv. 1269 Jama ovalne oblike in Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- zaobljenega profila, vkopa- pana v plast SE 1260, s temno rjavim, mastnim, zemljenim na v plast SE 3, z rumenim, polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek ilovnatim polnilom, ki je prazgodovinske keramike. Jama morda pripada stavbnemu vsebovalo drobce oglja in en objektu XLII/3. Dl. 0,35 m, š. 0,34 m, gl. 0,15 m. odlomek prazgodovinske ke- A ramike. Dl. 1,97 m, š. 0,94 m, SE 1277a/SE 1277, sek. XLII, kv. 1269 A B gl. 0,29 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- M 1 : 50 pana v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemljeno-prodna- tim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,36 m, š. SE 1261, sek. XLII, kv. 1263, 1266 0,33 m, gl. 0,10 m (268,19–268,09 m n. v.). 1276a 1277a Siva, prodnata plast nepravilne oblike oziroma kamnita groblja, ki je ležala na plasti SE 3b ter je vsebovala drobce oglja in tri odlomke prazgodovinske keramike. Dl. 1,60 m, š. A B A B 1,06 m. A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 253 SE 1278a/SE 1278, sek. XLII, kv. 1259, 1260 SE 1285a/SE 1285, sek. XLII, kv. 1308 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana vkopana v plast SE 1260, s temno rjavim, mastnim, pro- v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljeno-prodnatim polni- dnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in lom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu keramike. Jama je bila na dnu razdeljena v dve ločeni jami. objektu XLII/2. Dl. 0,39 m, š. 0,33 m, gl. 0,12 (268,24–268,12 Dl. 0,48 m, š. 0,36 m, gl. 0,28 m (268,15–267,87 m n. v.). m n. v.). SE 1279a/SE 1279, sek. XLII, kv. 1261 SE 1286a/SE 1286, sek. XLII, kv. 1285 Jama podolgovate ovalne oblike in zaobljenega profila, Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- vkopana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, ilovnato-zemljenim na v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemljeno-prodnatim polnilom, ki je vsebovalo tri odlomke prazgodovinske kera-polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,22 m, gl. 0,14 m (268,16–268,04 mike. Dl. 0,71 m, š. 0,22 m, gl. 0,16 (267,97–267,81 m n. v.). m n. v.). 1278a SE 1288a/SE 1288, sek. XLII, kv. 1269 Jama za soho ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana A B 1279a v plast SE 1260, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemlje- B D nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,27 m, š. C 0,24 m, gl. 0,15 m (268,15–268 m n. v.). A B 1285a 1286a 1288a B A B A B A A C D A B A B A B A B SE 1282a/SE 1282 SE 1291/SE 1291b, SE 1291c, SE 1291d, sek. L, kv. 1573 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- Tik pod ornico SE 1 so ležali ostanki od oranja poškodo- pana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim vane in razvlečene groblje iz manjših prodnikov in prež- polnilom, ki je vsebovalo 4 večje prodnike. Jama pripada gane prsti (SE 1291), ki je vsebovala organske ostanke. Pod stavbnemu objektu XLII/2. Dl. 0,31 m, š. 0,24 m, gl. 0,14 njo je ležala ovalno oblikovana plast močneje prežgane (268,22–268,08 m n. v.). kompaktne ilovice (SE 1291b). V njenem osrednjem delu je SE 1283a/SE 1283, sek. XLII, kv. 1307 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemlje- nim polnilom, v katerem je bil en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,21 m, š. 0,20 m, gl. 0,04 m. B SE 1284a/SE 1284, sek. XLII, kv. 1317 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce keramike. Jama pripada stavbnemu objektu XLII/2. Dl. 0,32 m, š. 0,30 m, gl. 0,12 m A (268,23–268,11 m n. v.). 1284a 1282a 1283a A A B B A B A B A B 254 Rogoza, AAS 100, 2022 bila jama, katere vkop je prebil tudi plast SE 600 in dose-SE 1313, sek. XXXIX, kv. 1245 B gel geološko podlago SE 3. Zapolnjena je bila s plastjo Jama ovalne oblike in banjastega profila, strnjenih večjih prodnikov in lomljencev (SE 1291c) ter pod vkopana v plast SE 1304, z rumenorja- A njo ležečo rumenkasto, zbito, zemljeno-peščeno plastjo vim, mastnim, ilovnatim polnilom, ki je SE 1291d, ki je vsebovala tudi drobce zoglenelega lesa. Ce- vsebovalo drobce oglja in en odlomek loten kontekst morebitnega ognjišča je vseboval 11 odlom- prazgodovinske keramike. Dl. 0,33 m, š. A B kov prazgodovinske keramike. Okoli južne strani ognjišča 0,27 m, gl. 0,8 m. je bilo razporejenih pet jam za sohe: SE 1293, 1294, 1295, SE 1321, sek. XXXIX, kv. 1240, 1241 1296, 1297. Dl. 1,32, š. 1,08 m, gl. 0,30 m. Jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega profila, SE 1293, sek. L, kv. 1573 vkopana v plast SE 1304a, s Ognjišče 4 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- temno sivorjavim, prodnato- na v plast SE 600, ki se je nahajala ob ognjišču SE 1291. Pr. -ilovnatim polnilom, ki je po 0,20 m, gl. 0,08 m. besedah izkopavalcev vsebovalo A B SE 1294, sek. L, kv. 1573 veliko drobcev oglja, več manjših Jama za soho nepravilne oblike in stopničastega profi- in 2 večja kosa prežgane prsti/ la, vkopana v plast SE 600, ki se je nahajala ob ognjišču stenskega ometa in 3 odlomke SE 1291. Dl. 0,25 m, š. 0,19 m, gl. 0,06 m. prazgodovinske keramike. V sredini jame je bilo odkritih pet A B SE 1295, sek. L, kv. 1573 večjih kamnov. Morda je bila Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- jama uporabljena kot ognjišče. na v plast SE 600, ki se je nahajala ob ognjišču SE 1291. Pr. Dl. 0,60 m, š. 0,53 m, gl. 0,12 m. 0,18 m, gl. 0,06 m. SE 1413a/SE 1413, sek. XXXVI, kv. 1104, SE 1296, sek. L, kv. 1573 XXXVII, kv. 1113 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- Kontekst dveh jam za soho ovalnih B na v plast SE 600, ki se je nahajala ob ognjišču SE 1291. Pr. oblik in banjastega profila (pr. 0,30 m, 0,18 m, gl. 0,11 m. dl. 0,19 m, š. 0,15 m, gl. 0,19 m). V obeh 1293 1294 je bilo temno rjavo, sipko, peščeno- A B 1295 1296 -zemljeno polnilo, ki je vsebovalo velike A B A B A B A B prodnike. A B A B A B A B SE 1423a/SE 1423, sek. XXXVIII, kv. 1175 Jama nepravilne podolgovate oblike in nepravilnega profi- la, vkopana v plast SE 3, z rjavim, trdim, prodnato-zemlje- SE 1297, sek. L, kv. 1573 nim polnilom. Dl. 1,17 m, š. 0,42 m, gl. 0,17 m. A B Ostanek morebitne uničene jame za A soho, vkopane v plast SE 600, ki se je A B nahajala ob ognjišču SE 1291. Pr. 0,18 m. SE 1310, sek. XXXIX, kv. 1235 Jama okrogle oblike in prisekanega polkro- A žnega profila, vkopana B v plast SE 3, s temno B A B sivorjavim, gramozno- -zemljenim polnilom, ki je po besedah izkopaval- cev vsebovala odlomek prazgodovinske kerami- A B ke. Pr. 0,67 m, gl. 0,10 m. Rogoza, AAS 100, 2022 255 SE 1430a/SE 1430, sek. XXXVIII, kv. 1171 SE 1433a/SE 1433, sek. XXXVII, kv. 1157 Jama nepravilne podolgovate oblike in banjastega profila, Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana vkopana v plast SE 999a, s temno rjavim, mehkim, zemlje- v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, peščeno-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in pet odlom- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,50 m, š. kov prazgodovinske keramike. Dl. 1,18 m, š. 0,52 m, gl. 0,30 0,40 m, gl. 0,35 m. m (zg. v. 268,11 m n. v.). SE 1445a/SE 1445, sek. XXXVII, kv. 1180 Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopa- A B na v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-pešče- no-zemljenim polnilom. Dl. 0,42 m, š. 0,31 m, gl. 0,12 m. SE 1461a/SE 1461, sek. XXXVII, kv. 1177 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivim, mastnim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,43 m, š. 0,15 m, gl. 0,07 m. A B 1433a 1445a A B 1461a A A B D B SE 1431a/SE 1431, sek. A B A B A B XXXVIII, kv. 1172 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polni- A B lom, ki je vsebovalo drobce oglja in štiri odlomke SE 1462a/SE 1462, sek. XXXVIII, kv. 1124 prazgodovinske keramike, Plitva jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, od katerih je eden predsta- vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato- vljen v katalogu (G796). Dl. -zemljenim polnilom. Dl. 0,26 m, š. 0,21 m, gl. 0,09 m. 1,08 m, š. 0, 68 m, gl. 0,15 m C A B SE 1468a/SE 1468, sek. XXXVII, kv. 1175 (zg. v. 268,25 m n. v.). Jama za soho okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopa- na v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, peščeno-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike. Pr. C D 0,36 m, gl. 0,13 m. SE 1475a/SE 1475, sek. XXXVIII, kv. 1173 Kontekst dveh jam za soho, podolgovatih oblik in plitve- ga banjastega profila, vkopanih v plast SE 3 (dl. 0,20 m, š. 0,18 m, gl. 0,08 m; dl. 0,23 m, š. 0,17 m). V obeh je bilo SE 1432a/SE 1432, B rjavo, trdo, peščeno-zemljeno polnilo. sek. XXXVII, kv. 1157, 1158 Jama ovalne oblike s polkro- 1468a 1475a žnim profilom in nepravilnega A B banjastega profila, vkopana 1462a A B v plast SE 3, s temno rjavim, A B peščeno-zemljenim polnilom, A ki je vsebovalo prodnike. Dl. 0,70 m, š. 0,66 m, gl. 0,19 m. A B A B A B A B 256 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1476a/SE 1476, sek. XXXVIII, kv. 1173 A B SE 1505/SE 1506, sek. Jama za soho okrogle oblike in banjastega XLIII, kv. 1389 profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A B Jama ovalne oblike in ne- peščeno-zemljenim polnilom. Pr. 0,09 m, gl. 0,08 pravilnega profila, vkopana m (zg. v. 268,24 m n. v.). v plast SE 601, s temno si- SE 1477a/SE 1477, sek. XXXVIII, kv. 1173 vim, zemljenim polnilom, ki Jama za soho zaobljeno pravokotne oblike in stopničaste- je vsebovalo večjo količino ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno- žganine, nekaj razlomljenih B -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Dl. 0,38 m, prodnikov in 13 odlomkov š. 0,19 m, gl. 0,08 m (zg. v. 268,23 m n. v.). prazgodovinske keramike. Dl. 0,64 m, š. 0,60 m, gl. SE 1501/SE 1502, sek. XLIII, kv. 1337 0,14 m. Jama nepravilne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bili odkriti drobci oglja, organski ostanki in 15 odlomkov spodnjega dela posode, ki je predstavljena v A katalogu (G985). Dl. 1,26 m, š. 1,22 m, gl. 0,20 m. A B 1501 SE 1509/SE 1510, sek. XLIII, kv. 1356 1477a Jama ovalne oblike in za- A obljenega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gra- B B A mozno-zemljenim polnilom, v katerem je bilo najdenih 12 odlomkov prazgodovin- A B A B ske keramike, od katerih je en predstavljen v katalo- gu (G1061). Dl. 0,56 m, š. 0,41 m, gl. 0,10 m. SE 1503/SE 1504, sek. XLIII, kv. 1336, 1336a, 1337, 1337a SE 1511/SE 1512, sek. XLIII, kv. 1337, 1337a Jama ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega profila, Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z vkopana v plast SE 601, s temno rjavim, gramozno-zemlje- rjavim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo ve- nim polnilom, v katerem so bili nekaj odlomkov kamnitih liko oglja, 43 kosov prežgane prsti in predilno vretence, ki lomljencev, ene cele in ene fragmentirane kamnite žrmlje, je predstavljeno v katalogu (G1062). Po opisu lahko jamo fini tolkač, 150 kosov delno prežgane prazgodovinske interpretiramo kot ognjišče. Dl. 1,55 m, š. 1,43 m, gl. 0,28 m. keramike in veliko količino (40 kosov) prežgane prsti. V SE 1513/SE 1514, sek. XLIII, kv. 1333 katalogu je predstavljenih 73 predmetov iz te plasti (G986– Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gra- G1058). Dl. 1,31 m, š. 1,01 m, gl. 0,26 m. mozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,24 m, gl. 0,13 m. 1511 1513 B A B A A B A B M 1 : 50 M 1 : 20 Rogoza, AAS 100, 2022 257 SE 1539/SE 1540, sek. XLIII, kv. 1332 SE 1556/SE 1557, sek. Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavim, LI, kv. 1625a, 1648a gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,25 m, š. 0,20 m, gl. Jama ovalne oblike z 0,10 m. rjavosivim, gramozno- SE 1544/SE 1545, sek. LII, kv. 1640, 1641 -zemljenim polnilom, Plitva podolgovata zaobljena jama, vkopana v plast SE 601, v katerem je bilo šest A B v zahodnem delu katere so bili ostanki močno poškodo- odlomkov prazgodo- vanega ognjišča, ki je vsebovalo 94 kosov prežgane prsti, vinske keramike. Jama žganino ter nekaj odlomkov prazgodovinske keramike in je delno sekala jamo rečnih prodnikov. Dl. 2,99 m, š. 1,05 m, gl. 0,22 m. SE 1558. Dl. 0,94 m, š. 0,68 m, gl. 0,08 m. SE 1546/SE 1547, sek. LI, kv. 1626 B A Jama nepravilne oblike, s sivorjavim zemljenim polnilom, v katerem so bili organski ostanki in ena posoda, ki je predstavljena v katalogu (G1250). Dl. 1,08 m, š. 0,60 m, gl. 0,10 m. SE 1600, sek. XLVI, kv. 1438 Jama ovalne oblike. Dl. 0,45 m, A B š. 0,30 m, gl. 0,16 m (268,54– 268,35 m n. v.). A B A SE 1604 = SE 1606, sek. XLVI, kv. 1412, 1413 B Plast svetlo rjavega, čvrstega peščenega proda podol- A govate oblike, ki je bila del plasti SE 600. Vsebovala je B drobce oglja, organske ostanke in 5 odlomkov prežganega stenskega ometa. V severnem delu plasti je bila koncen- tracija večjih prodnikov (do vel. 0,12 × 0,21 m). Prav tu je bilo odkritih tudi največ od skupno 44 odlomkov prazgo- SE 1554/SE 1555, sek. LI, kv. 1621, 1622 dovinske keramike, od katerih Jama kvadratne oblike z zaobljenimi robovi in banjastega je šest predstavljenih v katalogu profila, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Po (G1147–G1152). Plast se je le risbi sodeč je polnilo vsebovalo tudi odlomke keramike. Dl. malenkostno razlikovala od pla- 1,20 m, š. 1,04 m, gl. 0,20 m. sti, del katere je bila, zato meja predvsem v spodnjem delu ni bila jasna. V plasti je bilo najdenih tudi pet kosov prežganega stenskega ometa. A B A B 258 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1605, sek. XLVI, kv. 1414 SE 1707, sek. L, kv. 1553a A Jama ovalne oblike in banjastega profila, A B Jama podolgovate oblike in banjastega vkopana v plast SE 600, s temno rjavim, profila, vkopana v plast SE 3, ki je bila na B sipkim, prodnato-zemljenim polnilom, dnu obložena s prodniki. Po risbi sodeč je ki je vsebovalo dva odlomka prazgo- A B polnilo vsebovalo tudi odlomke keramike. A dovinske keramike. Dno in rob jame so Pr. 0,40 m, gl. 0,14 m, gl. 0,05 m. B obdajali manjši prodniki. Dl. 0,27 m, š. 0,24 m, gl. 0,08 m. SE 1709, sek. L, kv. 1576a SE 1607, sek. XLVI, kv. 1410 Jama za soho nepravilne oblike in Jama nepravilne ovalne nepravilnega stopničastega pro- A oblike in banjastega profila, A B fila, vkopana v plast SE 3, s polni- vkopana v plast SE 3, s temno lom, ki je vsebovalo drobce oglja. B rjavim, čvrstim, prodnato-ze- Po risbi sodeč je polnilo vsebo- mljenim polnilom, ki je vse- valo tudi odlomke keramike. Dl. A B bovalo dva odlomka prazgo- 0,40 m, š. 0,35 m, gl. 0,12 m. dovinske keramike. Dno jame je bilo omejeno s prodom. Dl. A B 0,60 m, š. 0,53 m, gl. 0,07 m (268,39–268,32 m n. v.). SE 1609, sek. XLVI, kv. 1459 Dvojna jama za soho nepravil- ne oblike in banjastega profila, A B vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, prhkim, prodnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo štiri od- lomke prazgodovinske keramike. A B SE 1710, sek. L, kv. 1549 Dno dvojne jame za soho je bilo Jama podolgovate oblike omejeno z večjimi prodniki. Dl. in zaobljenega profila, 0,34 m, š. 0,43 m. vkopana v plast SE 3, s pol- A SE 1706, sek. L, kv. 1601b nilom, ki je vsebovalo drob- Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, v katere ce oglja, organske ostanke in polnilu so bili organski ostanki in šest odlomkov prazgodo- tri odlomke prazgodovinske vinske keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,35 m. keramike. Dl. 0,57 m, š. 0,45 m, gl. 0,13 m. B 1706 A B B D A 1705 A B SE 1711, sek. L, kv. 1581 Jama za soho ovalne oblike in sto- A B pničastega profila, vkopana v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo C drobce oglja in pet odlomkov praz- A B godovinske keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,35 m, gl. 0,08 m. C D Rogoza, AAS 100, 2022 259 SE 211, sek. XXIV, kv. 707 SE 576, sek. XLVII, Nepravilno oblikovana plast oranžno svetlo rdeče žgane kv. 1479 gline na plasti SE 600, pri kateri bi lahko šlo za ostanke Jama nepravilne oval- ognjišča. V polnilu je bil najden 1 odlomek prazgodovinske ne oblike in stožčaste- A B keramike. Dl. 0,25 m, š. 0,10 m. ga ter na dnu ravnega SE 213, sek. XXIV, kv. 655 profila, vkopana v plast Skupek 11 odlomkov prazgodovinske keramike znotraj SE 3, s polnilom, ki SE 6a, od katerih sta dva predstavljena v katalogu (G119, je vsebovalo drobce G120) (267,29 m n. v.). oglja, nekaj večjih pro- A B dnikov in po besedah SE 214, sek. XXIV, kv. 665 izkopavalcev dva od- Skupek 94 odlomkov prazgodovinske keramike znotraj lomka prazgodovinske SE 6a (267,55 m n. v.). keramike. Dl. 0,7 m, š. SE 543, sek. XLV, kv. 1416, 1417 0,64 m, gl. 0,2 m. Kontekst dveh koncentracij večjih prodnikov in lomljencev SE 578, sek. XLVII, kv. 1505a (vel. do 0,3 m), ki sta v razdalji 1,30 m ležali ob tlakova- Jama ovalne oblike in nepravil- ni poti SE 547. Izkopavalci so ju razumeli kot morebitna nega iztegnjenega banjastega temelja za stebra. Stratigrafski enoti je bilo pripisanih 33 profila, vkopana v plast SE 3, s A B odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je en polnilom, ki je vsebovalo obilico predstavljen v katalogu (G1083). Dl. 3,06 m, š. 0,89 m, gl. drobcev oglja in 10 odlomkov 0,13 m. prazgodovinske keramike, od SE 547, sek. XLIV, kv. 1395, 1396; XLV, kv. 1397–1399, katerih so trije predstavljeni v kata- A B 1416–1418, 1424–1426, 1439–1440; XLVI, kv. 1438, 1451–1453, logu (G1172–G1174). Dl. 0,75 m, 1459–1461; XLVII, kv. 1478–1479, 1481–1483, 1503–1504a, š. 0,4 m, gl. 0,1 m. 1505a A Pot, tlakovana iz prodnikov (povp. vel. 5–10 m), je ležala SE 645/SE 646, sek. XXXI, kv. 916 na utrjeni geološki osnovi (SE 3). Na njej je bilo odkritih Jama okrogle oblike in banjastega profila, vko- 465 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je 13 pana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-ze- B predstavljenih v katalogu (G1085–G1097). V kv. 1417 sta bili A B mljenim polnilom. Jamo lahko morda pripišemo na robu tlaka v medsebojni razdalji dveh metrov postavlje- stavbnemu objektu 5. Pr. 0,17 m, gl. 0,18 m. ni dve kamniti strukturi iz večjih prodnikov in lomljencev (SE 543), ki so jih izkopavalci razumeli kot morebitna teme- SE 926a/SE 926, sek. lja za stebra. Najdenih je bilo tudi 10 kosov prežgane prsti XXXVII, kv. 1176 oziroma stenskega ometa. Dl. pribl. 67 m, š. do 2,65 m, gl. Jama nepravilne ovalne A 0,1 m. oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 574, sek. XLVII, kv. 1528 SE 3a, s temno rjavim, Jama ovalne oblike in nepravil- mehkim, prodnato- B nega iztegnjenega banjastega A B -zemljenim polnilom, v profila, vkopana v plast SE 3, s katerem so bili po dva polnilom, ki je vsebovalo drobce odlomka prazgodovin- oglja in 13 odlomkov prazgo- ske in recentne keramike dovinske keramike, od katerih in en kos prežganega A B sta dva predstavljena v katalogu stenskega ometa. Dl. (G1156, G1157). Dl. 0,75 m, š. 0,80 m, š. 0,74 m, gl. 0,5 m, gl. 0,06 m. A B 0,14 m. 260 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 929a/SE 929, sek. 133.4 Starejša železna doba XXXVII, kv. 1155 Jama okrogle oblike Gomila 1 – SE 241, sek. LIII, kv. 1710, 1723, 1724, 1731, 1732 in banjastega profila, S to stratigrafsko enoto je bil označen celoten kontekst vkopana v plast SE 3a, s A B gomile 1, ki je bila odkrita na vrhu plasti SE 600. V sredini je temno rjavim, mehkim, bila odkrita grobna jama, v kateri je bila žara, zapolnjena zemljenim polnilom, v s črno, mastno, ilovnato prstjo z veliko oglja in organskih katerem so bili drob- ostankov. Na njenem dnu so ležale žgane kosti ter odlomki ci prazgodovinske bronaste ovratnice. Gomilo je obdajal jarek (SE 245), ki je keramike. Pr. 0,76 m, gl. bil prekinjen proti JV. 0,09 m. A B V kontekstu gomile so bili najdeni še predilno vretence ter 16 odlomkov prazgodovinske keramike. Štiri najdbe, ki pripadajo kontekstu gomile, so predstavljene v katalogu SE 979a/SE 979, sek. XXXVII, kv. 1134 (G1265–G1268). Pr. jarka 5,30 m, š. jarka: do 1 m; gl. 0,20 Jama podolgovate oblike m (zg. v. 269,08 m n. v.). B in nepravilnega profila, B M 1 : 100 vkopana v plast SE 3a, s črnorjavim, mastnim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo veliko drobcev 245 oglja, 94 kosov prežganega stenskega ometa, 12 od- lomkov prazgodo- 241 A A vinske keramike, od A B katerih je v katalogu predstavljen eden A B (G761). Dl. 2,52 m, š. M 1 : 50 0,42 m, gl. 0,34 m. SE 1072/SE 1073, sek. XXXI, kv. 883, 892 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bili organski Gomila 2 – SE 236, sek. LIII, kv. 1701, 1711, 1722; sek. LIV, kv. ostanki in drobci prazgodovinske keramike. Dl. 0,32 m, š. 1700, 1712, 1721 0,25 m, gl. 0,16 m. S to stratigrafsko enoto je bil označen celoten kontekst gomile 2. Opažena je bila že v plasti SE 2 kot krožna pr- SE 1222a/SE 1222, sek. XXXIII, kv. 953a, 978a stanasta prodnata struktura, kasneje prepoznana kot plašč Jama ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopana gomile. Plašč povprečne ohranjene širine okoli 0,50 m se je v plast SE 369, s temno rjavo črnim, mastnim, zemljeno- zaključil na vrhu plasti SE 600. Notranje temno rjavo, sipko, -prodnatim polnilom, ki je vsebovalo oglje in 39 odlomkov ilovnato-peščeno nasutje je pokrivalo osrednji del gomile, prazgodovinske keramike, od katerih so trije predstavljeni v katerem je bil na globini 0,12 m od vrha plasti (269,30 m v katalogu (G638–G640). Dl. 1,51 m, š. 1,01 m. n. v.) odkrit grob, velikosti približno 1,25 × 1,15 m in globine SE 1222b, sek. XXXIII, kv. 978a 0,07–0,11 m. Zamejen je bil s kamnitimi lomljenci, povpreč- Lisa temno rjavo črne, mastne, zemljeno prodnate prsti ne velikosti 0,30 × 0,15 m, ki so s svojo lego nakazovali pra- znotraj polnila jarka, plasti SE 369. V katalogu je predsta- vokotno obliko. V grobu je bila temno rjavočrna, mastna, vljenih pet predmetov iz te plasti (G641–G645). Dl. 1,81 m. zbita ilovnata plast, v kateri je bilo veliko drobcev oglja, SE 1223, sek. XXXIII, kv. 978a organskih ostankov in koščkov žganih kosti. V njej so bili Svetlo rjava, zbita, prodnato-peščena plast, ki je ležala nad tudi dve povsem ohranjeni skledi na nogah, več odlomkov plastjo SE 1224 in je vsebovala en odlomek prazgodovin- keramike in trije fragmenti bronaste igle. Na površini, na ske keramike. katero je bila gomila postavljena, je bila odkrita še jama ne- pravilne podolgovate oblike (vel. 0,76 × 0,92 m, gl. 0,34 m), SE 1507/SE 1508, sek. XLIII, kv. 1334 ki je bila zapolnjena s temno rjavo, sipko, ilovnato plastjo z Skupek 19 odlomkov prazgodovinske keramike, ki je ležal veliko drobcev oglja. Na dnu polnila (268,87 m n. v.) je bilo na plasti SE 601. Dva od njih sta predstavljena v katalogu najdenih več odlomkov prazgodovinske keramike. Pr. jarka (G1059, G1060). 10,06 m, pr. nasutja 6,68 m, gl. 0,35 m (zg. v. maks. 269,47 Rogoza, AAS 100, 2022 261 M 1 : 150 B B M 1 : 100 236 242 245 245 A A B A A B m n. v. (kv. 1721), min. 269,14 m n. v. (kv. 1701). Gomilo je povezavo z gomilo 2. V nasutju gomile sta bila odkrita obdajal krožni jarek (SE 245), ki je bil vkopan tik ob zaključ- polovica skodelice in odlomek predilnega vretenca, ki sta ku plašča. Kot je mogoče razbrati iz zračnega posnetka, predstavljena v katalogu (G1277, G1278), v njeni neposre- ga je na vzhodnem delu sekal jarek gomile 3 (SE 242), ki dni bližini pa je bilo najdenih še 23 odlomkov keramike, ki je potemtakem mlajša.1 Izbrane najdbe, odkrite v sklopu pa jih ne moremo z zanesljivostjo pripisati gomili. Pr. jarka gomile, so predstavljene v katalogu (G1257–G1264). 6,81 m, š. jarka do 1,03 m, gl. 0,16 m (zg. v. 269,40 m n. v.). Gomila 3 – SE 242, sek. LIV, kv. 1698, 1699, 1713, 1714 Gomila 4 – SE 243, sek. LIV, kv. 1696, 1697, 1698, 1713 in 1714 S to stratigrafsko enoto je bil označen kontekst gomile S to stratigrafsko enoto je bil označen kontekst gomile 4, 3, katere vrh je bil odkrit v plasti SE 600. Osrednji prostor ki je bila izredno slabo ohranjena. Odkrita je bila v plasti gomile je v premeru meril 5,25 m, obkrožal pa ga jarek SE 600, območje pa je zamejeval jarek SE 245. Ta je v za- SE 245, ki je bil na zahodu in vzhodu v stiku z jarkoma, ki hodnem delu sekal jarek, ki je obkrožal gomilo 3 (SE 242), sta obkrožala gomili 2 in 4. Po relativni starosti je prvi sta- v jugovzhodnem delu pa je bil prekinjen. V neposredni rejši, saj ga seka, in slednji mlajši, saj je obravnavani jarek z bližini gomile je bilo odkritih 29 odlomkov prazgodovinske njim presekan. Prodnato nasutje gomile je bilo ohranjeno B le na južni strani, v širino pa je merilo 0,30–0,65 m. Na zahodni strani gomile je bil odkrit prodnat pas dimenzij M 1 : 100 0,60 × 1,10 m, ki je prekrival jarek ter morda predstavlja 1  Glede na videz keramike, najdene v vkopu, so izkopavalci sklepali, da je ta vkop starejši od gomile, a je podoben žarnogrobiščni karakter mogoče opaziti tudi pri keramiki, najdeni v nasutju gomile, ob tem pa gre celo za v večji meri ohranjeno posodo (G1262). Analizo 243 otežuje dejstvo, da je bila vsa gomila dokumentirana kot ena strati- grafska enota, tako da je nemogoče ločiti vse najdbe, ki so pripisane različnim delom nasutij ter vkopu pod gomilo. V sicer zapletenih pogojih je bila gomila kopana neprimerno, tako da odnosa med struk- turami ni več mogoče rekonstruirati (citat iz poročila o izkopavanju: »Z nadaljnjim izkopavanjem preseka čez gomilo smo ugotovili, da se površina, ki smo jo prej definirali kot dno gomile, nahaja pod nasipom gomile. Zaradi tega in zaradi zgoraj omenjenega vkopa je možno, da 245 gre za starejši objekt, ki izvira iz časa poznobronastodobne naselbine, struktura tega objekta pa je sekundarno uporabljena v obdobju starej-A B A še železne dobe v namen pokopa. Seveda pa je zaradi pomanjkljivosti in nezadostnih podatkov potrditev takšne interpretacije vprašljiva.«). 262 Rogoza, AAS 100, 2022 lončenine, od katerih je en predstavljen v katalogu SE 1311/SE 1311b, sek. XXXIX, kv. 1212, 1213, 1220, 1221 (G1279). Pr. jarka 7,70 m, š. jarka do 1,25 m, gl. 0,15 m (zg. Ostanki ognjišča so se pojavili na meji plasti SE 3 in SE 1304, v. 269,29 m n. v.). približno na globini 0,60 m. Ognjiščna plast je vsebovala SE 245, sek. LIII, kv. 1701, 1711, 1722, 1723, 1724, 1731, 1732; veliko prežgane prsti, okoli katere je bila na severni, zaho-LIV, kv. 1693–1695, 1696–1700, 1712–1716, 1721 dni in južni strani rdečerjava ilovica. V centralnem delu je S to oznako je bil opredeljen celoten kontekst jarkov okoli prevladovala temno sivorjava, zemljena plast, ki je vsebo- štirih gomil, od katerih se trije stikajo, četrti pa je popolno- vala veliko drobcev in koščkov oglja, organske ostanke, ma ločen. Njihov stratigrafski odnos je delno jasen, saj jarek kamne različnih velikosti in odlomke prazgodovinske ke-okoli gomile 4 (SE 243) seka jarek okoli gomile 3 (SE 242), ramike. Ponekod se je mešala z zaplatami rumene ilovice. ta pa jarek okoli gomile 2 (SE 236). Njihovo polnilo naj bi Skoraj v sredini ognjišča je bila jama pravokotne oblike Ognjišče 3 bilo enotna, rumenorjava, polmastna ilovnata prst. Njihove SE 1311b, s temno sivorjavim, zemljenim polnilom, ki je vse- dimenzije so omenjene pri obravnavi posameznih gomil. bovalo veliko drobcev oglja in prežgane prsti (dl. 0,70 m, š. Celoten kontekst je vseboval 103 odlomke prazgodovinske 0,80 m). V polnilih keramike, ki so bili lahko delno deljeni po opisih njihovih je bilo 256 kosov najdiščnih okoliščin. V katalogu je predstavljen en odlomek prežgane prsti (G1268). ter 30 odlomkov prazgodovinske SE 571, sek. XLVIII, kv. 1517, 1540 keramike, od Jama podolgovate ovalne oblike in banjastega profila, vko- A B katerih sta dva pana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom, ki predstavljena v je vsebovalo drobce oglja, večje lomljence in 54 odlomkov katalogu (G884, prazgodovinske keramike, od katerih sta dva predstavljena G885). A B v katalogu (G1185, G1186). Na skrajnem JV delu jame Dl. 2,30 m (S–J), š. je bila vanjo vkopana jama SE 571a. Dl. 6 m, š. 0,40 m, gl. 1,90 m (Z–V), gl. 0,12 m. 0,15 m. SE 571a, sek. XLVIII, kv. 1517 SE 572, sek. XLVIII, kv. 1498 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama za soho nepravilne SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebova- oblike in stopničastega lo drobce oglja, organske ostanke, večje lomljence in 16 profila, vkopana v plast SE 3, odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih sta dva s sivorjavim, zbitim, pro- predstavljena v katalogu (G1187, G1188). Vkopana je bila dnato-zemljenim polnilom, na skrajnem JV B ki je vsebovalo 5 odlomkov delu jame SE 571. prazgodovinske keramike. Dl. 1,05 m, š. Jama pripada stavbnemu 0,63 m, gl. 0,12 m. objektu 33. Dl. 0,50 m, š. 0,36 m, gl. 0,13 m. SE 573, sek. XLVIII, kv. 1512 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, zbitim, prodnato peščeno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo or- ganske ostanke. Jama pripada A stavbnemu objektu 33. Pr. 0,35 m, gl. 0,11 m. A B Rogoza, AAS 100, 2022 263 Stavbni objekt 33 SE 585 (d, f, g), sek. XLVIII, kv. 1522 Jame za kole oziroma odtisi v plast SE 3 zabitih kolov, ki Jame za sohe SE 572, SE 573, SE 580, SE 585a–i, SE 587. pripadajo stavbnemu objektu 33. D: pr. 0,08 m, gl. 0,06 m; 585c M 1 : 100 f: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m; g: pr. 0,09 m, gl. 0,12 m. 585a 585f SE 585h, sek. XLVIII, kv. 1511 Jama nepravilne podolgovate oblike, vkopana v plast SE 3, 587 585 585d 585b ki pripada stavbnemu objektu 33. Dl. 0,43 m, š. 0,24 m, gl. 0,09 m. 585e 585g SE 585i, sek. XLVII, kv. 1510 585i 585h Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola, ki pripada stavbnemu objektu 33. Pr. 0,12 m, gl. 0,05 m. 580 SE 587, sek. XLVII, kv. 1522 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana 573 v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 33. Pr. 0,17 m, gl. 0,05 m. SE 575, sek. XLVII, kv. 1528a Jama okrogle oblike in stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, organ- ske ostanke in 278 odlomkov prazgodovinske keramike, 572 od katerih je 12 predstavljenih v katalogu (G1158–G1169). Na srednjem delu so bili odkriti vzdolžni sledovi lesenih desk. V SZ delu jame sta bila dva večja lomljenca (pr. SE 580, sek. XLVII, kv. 1510 A B 0,3–0,35 m), ki so jih izkopavalci razumeli kot morebitni Jama za soho okrogle oblike in ba- stopnici. Dl. 2,5 m, š. 2,4 m, gl. 0,65 m. njastega profila, vkopana v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce M 1 : 50 A B oglja. Jama pripada stavbnemu objektu 33. Pr. 0,28 m, gl. 0,05 m. SE 585, sek. XLVII, kv. 1523; sek. XLVIII, kv. 1522 A Jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega profila, vkopana v plast SE 3, katere polnilo je vsebovalo drobce B oglja, organske ostanke in 35 odlomkov prazgodovin- ske keramike. Trije predmeti so predstavljeni v katalogu (G1177, G1182, B G1183). Jamo je v obdajalo osem manj- A B ših jam za kole ozi- roma odtisov v plast SE 3 zabitih kolov A B (SE 585 a–g, i). Jama pripada stavbnemu SE 218, sek. XLIV, kv. 1370 objektu 33. Dl. 1 m, š. A B Jama ovalne oblike in nepra- 0,65 m, gl. 0,36 m. vilnega profila, ki je vsebovala M 1 : 50 večjo količino oglja, prežgane ilovice in en odlomek praz- SE 585 (a, b, c, e), sek. XLVII, kv. 1523 godovinske keramike. Morda Jame za kole oziroma odtisi v plast SE 3 zabitih kolov. Jame gre za ostanke ognjišča. Dl. A pripadajo stavbnemu objektu 33. A: pr. 0,09 m, gl. 0,05 0,59 m, š. 0,56 m, gl. 0,24 m A B m; b: pr. 0,08 m, gl. 0,07 m; c: pr. 0,07 m, gl. 0,05 m; e: pr. (268,45–268,21 m n. v.). 0,10 m, gl. 0,11 m. 264 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 919a/SE 919, sek. 133.5 Novi vek XXXVII, kv. 1152 Jama nepravilne ovalne SE 204/204a, sek. XXI, kv. 632, 637; sek. XX, kv. 633, 612, oblike in stopničastega 588, 587, 586 profila, vkopana v plast Jarek v smeri SZ–JV, vkopan v plast SE 600, s temno rjavim, SE 3a, s temno rjavim, polmastnim zemljeno-gruščnatim polnilom, v katerem je čvrstim, gramozno-ze- bilo 17 odlomkov prazgodovinske keramike. Dl. 25,5 m, š. mljenim polnilom, ki je 0,5 m, gl. 0,04–0,25 m (267,93–267,68 m n. v.). vsebovalo drobce oglja A B SE 238, sek. LIII, kv. 1724–1728 in šest odlomkov praz- Jarek, po besedah izkopavalcev morebiti recentnega godovinske keramike, izvora, ki seka geološko plast SE 10. V plasti sta bila odkrita od katerih je en predmet dva odlomka prazgodovinske keramike. Dl. 15,20 m, š. do predstavljen v katalogu 0,54 m. (G735). Dl. 1,01 m, š. B 0,98 m, gl. 0,24 m. A B SE 402, sek. IX, kv. 313 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 2, s temno rjavim, ilov- nato-peščenim polnilom, ki je po besedah izkopavalcev vsebovalo tri odlomke keramike in štiri kose SE 1705, sek. L, kv. 1601b prežganega hišnega ometa. Pr. A A B Jama podolgovate oblike in nepravilnega profila, vkopa- 1,60 m, gl. do 0,25 m na v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, (267,97–267,72 m n. v.). M 1 : 50 organske ostanke in odlomke prazgodovinske keramike. V katalogu je predstavljen en predmet iz te plasti (G1222). B Dl. 1,72 m, š. 0,42 m, gl. 0,11 m. SE 403, sek. IX, kv. 313 B 1706 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 2, D A s temno rjavim, peščenim polnilom, ki je vsebovalo odlomek opeke. Dl. 0,29 m, š. A A B 0,27 m, gl. 0,10 m. 1705 A B SE 404 = SE 502, sek. VIII, kv. 208, 232, 233, 235; IX, kv. 259–260, 264–265, 285–286, 294 312–313, 324–325; sek. XII, kv. 341, 354, 368–369, 383–384, 395–396; sek. XIII, kv. 342 C Jarek v smeri SZ–JV, vkopan v SE 2, ki v kv. 294 in 312 preseka pas plasti SE 2b, s temno rjavim, peščeno-prodna- tim polnilom, v katerem je bilo ob prevladujoči novoveški C D keramiki (14 odlomkov) in opeki najdenih tudi 8 odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih je en predstavljen v katalogu (G33). Jarek se je po prekinitvi v sektorjih XV in XVII nadaljeval še pribl. 40 m. Ravno tam se je pojavil tudi nanj pravokoten jarek, ki je potekal še v sektorju XIV. Oba sta brez določene številke stratigrafske enote. Dl. 70 m, š. do 1 m, gl. do 0,16 m. SE 405, sek. VIII, kv. 182, 207–209, 23231–232, 236–237, 258–259, 265–266, 285; sek. IX, kv. 266, 265, 258 Jarek v smeri SV–JZ, vkopan v plasti SE 2 in SE 5, s sivorja- vim, peščeno-ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo 4 koščke novoveške keramike in železen klin. Ležal je zahodno od jarka SE 404 in potekal vzporedno z njim. Š. do 1,10 m, gl. do 0,20 m. Rogoza, AAS 100, 2022 265 SE 501, sek. XII, kv. 355, 367–368, 384–385, 394–395 SE 930a/SE 930, sek. XXXVII, kv. 1157 Prekinjen jarek podolgovate oblike in polkrožnega profila, Plitva jama podolgovate oblike (morda brazda), vkopana vkopan v plast SE 2, s temno rjavim, prodnato-ilovnatim v plast SE 3a, z rumenkasto rjavim, mastnim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo nekaj lomljencev in en odlomek polnilom. Dl. 4,33 m, š. 0,40 m. prazgodovinske, en odlomek antične in 17 odlomkov novo- SE 1601, SE 1602, sek. XLVI, kv. 1433, 1434, 1456. veške keramike. Dl. 15,09 m, š. 0,70–1,20 m, gl. do 0,25 m. Jarki, ki so najverjetneje posledica globokega oranja. SE 502 = SE 404 Opis glej tam. SE 623/SE 624, sek. XXXI, kv. 883 133.6 Časovno neopredeljene Jama podolgovate oblike, vkopana v plast SE 601, s sivorja- strukture vim, zemljenim polnilom, ki so jo izkopavalci inter- SE 107, sek. XL, kv. 1227 pretirali kot sled oranja. Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,86 m, š. Dl. 1,97 m, š. 0,24 m. 0,48 m. SE 728a/SE 728, SE 108, sek. XL, kv. 1202 sek. XXXIV, kv. 994, 995, Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,33 m, š. 1015 0,28 m. Jama podolgovate SE 109, sek. XL, kv. 1202 oblike, vkopana v plast Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,30 m, š. SE 3, z rjavim, zbitim, 0,26 m. zemljenim polnilom, C D SE 110, sek. XL, kv. 1201 ki je vsebovalo dva C D Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, vkopana v odlomka prazgodovin- plast SE 3. Pr. 0,29 m, gl. 0,12 m (268,35–268,23 m n. v.). ske keramike, železen predmet in več odlom- A B SE 111, sek. XL, kv. 1201 111 110 A kov opeke. Dl. 3,96 m, š. A Jama ovalne oblike in 0,85 m, gl. 0,08 m. nepravilnega banjaste- A B ga profila, vkopana v B plast SE 3. Dl. 0,30 m, B š. 0,27 m, gl. 0,09 m A B A B (268,33–268,24 m n. v.). M 1 : 50 SE 1026/SE 1027, B SE 113, sek. XL, kv. A sek. XXXI, kv. 893 1207 B Jama nepravilne oblike Jama ovalne oblike in banjastega profila, in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3. Pr. 0,30 m, gl. 0,13 A B vkopana v plast SE 601, m (268,33–268,20 m n. v.). z rjavosivim, gramozno- -zemljenim polnilom, v katerem je bila plastika. Dl. SE 114, sek. XL, kv. 1181a 0,98 m, š. 0,72 m, Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,74 m, š. gl. 0,20 m. 0,48 m. B SE 116, sek. XL, kv. 1181a A Jama ovalne oblike in stopniča- A B stega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,56 m, š. 0,43 m, gl. 0,19 m M 1 : 50 (268,31–268,12 m n. v.). A A B 266 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 112, sek. XL, kv. 1207 SE 127, sek. XL, kv. 1224 B Jama podolgovate oblike in nepravilnega profila, vkopana Jama ovalne oblike in zaobljene- v plast SE 3, ki je vsebovala en kos prežganega stenskega ga profila, vkopana v plast SE 3. Dl. ometa. Dl. 1,47 m, š. 0,55 m, gl. 0,20 m (268,37–268,17 m 0,60 m, š. 0,32 m, gl. 0,10 m (268,35– A n. v.). 268,25 m n. v.). B A B SE 128, sek. XL, kv. 1225, 1226 Jama ovalne oblike in iztegnjenega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,19 m, š. 0,61 m, gl. 0,12 m (268,40–268,28 m n. v.). B A A B A A B SE 117, sek. XL, kv. 1250 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,21 m, š. 0,18 m. SE 118, sek. XL, kv. 1228a Jama okrogle oblike in banjastega A B SE 126, sek. XL, kv. 1209 profila, vkopana v plast SE 3. Pr. Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast 0,41 m, gl. 0,22 m (268,28–268,06 SE 3. Vzhodno od jame sta bili še dve manjši jami SE 126a m n. v.). (pr. 0,14 m) in SE 126b (pr. 0,18 m). Dl. 0,28 m, š. 0,25 m, gl. A B 0,14 m (268,39–268,25 m n. v.). 126 SE 119, sek. XL, kv. 1203 Jama ovalne oblike in nepravilnega banjastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,31 m, š. 0,24 m, gl. 0,20 m (268,25–268,05 m n. v.). SE 120, sek. XL, kv. 1203 A B Jama ovalne oblike in nepravilne- A B ga profila, vkopana v plast SE 3. Dl. A B 0,17 m, š. 0,12 m, gl. 0,15 m (268,29– 268,14 m n. v.). SE 121, sek. XL, kv. 1185 A B Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,48 m, š. 0,36 m. Rogoza, AAS 100, 2022 267 SE 129, sek. XL, kv. 1247 SE 150, sek. XL, kv. 1199 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,75 m, š. SE 3. Dl. 0,29 m, š. 0,24 m. 0,49 m. SE 133, sek. XL, kv. 1249 SE 152, sek. XL, kv. 1208, 1209 Jama ovalne oblike in stopničastega profila, vkopana v plast Jama ovalne okrogle in nepravilnega profila, vkopana v SE 3. Dl. 0,44 m, š. 0,42 m, gl. 0,41 m (268,34–267,93 m n. v.). plast SE 3. Pr. 0,48 m, gl. 0,26 m (268,40–268,08 m n. v.). 133 SE 153, sek. XL, kv. 1224 129 B B Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3. Pr. 0,25 m, gl. 0,09 m (268,35–268,26 m n. v.). A SE 154, sek. XL, kv. 1223 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast A SE 3. Dl. 0,49 m, š. 0,42 m, gl. 0,22 m (268,36–268,14 m n. v.). A B A B 154 152 B 153 A B B A A SE 130, sek. XL, kv. 1233 A B Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,44 m, š. A B A B 0,38 m. SE 131, sek. XL, kv. 1232 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,26 m, š. 0,21 m. SE 132, sek. XL, kv. 1232 SE 158, sek. XL, kv. 1284 B A Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,29 m, š. Jama ovalne oblike in stopničastega 0,25 m. profila, vkopana v plast SE 3. Pr. 0,30 m, SE 134, sek. XL, kv. 1231 gl. 0,09 m (268,36–268,27 m n. v.). A B Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 3. Pr. 0,31 m. SE 139, sek. XL, kv. 1186, 1199 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,63 m, š. SE 160, sek. XL, kv. 1206 0,38 m. Jama ovalne oblike in prisekanega stožčastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,30 m, š. 0,27 m, gl. 0,13 m SE 146, sek. XL, kv. 1247 (268,38–268,25 m n. v.). Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,20 m, š. 0,15 m. SE 161, sek. XL, kv. 1183, 1202 Jama nepravilne ovalne oblike in zaobljenega profila, SE 147, sek. XL, kv. 1184 vkopana v plast SE 3. Dl. 0,38 m, š. 0,36 m, gl. 0,08 m Jama ovalne oblike in globokega banjaste- 147 B (268,28–268,20 m n. v.). ga profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,16 m, š. 0,15 m, gl. 0,21 m (268,33–268,12 m n. v.). SE 217, sek. XLIV, kv. 1330 Jama ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana v plast SE 148, sek. XL, kv. 1201 148 SE 3. Dl. 0,36 m, š. 0,28 m, gl. 0,18 m. A B Jama ovalne oblike in ne- A 161 217 pravilnega profila, vkopana 160 A A B A B v plast SE 3. Dl. 0,35 m, š. A B 0,29 m, gl. 0,13 m (268,35– A B 268,22 m n. v.). B A B A B A B 268 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 220, sek. XLIV, kv. 1353 SE 235, sek. XLIV, kv. Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast 1393 SE 3. Pr. 0,38 m, gl. 0,14 m. Jama ovalne oblike, SE 223, sek. XLIV, kv. 1354 vkopana v plast SE 3. Jama ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana v plast Dl. 1,30 m, š. 1 m. SE 3. Dl. 0,41 m, š. 0,30 m, gl. 0,26 m. SE 224, sek. XLIV, kv. 1352 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 9. Dl. 0,25 m, š. 0,12 m, gl. 0,13 m. 220 223 A B A B 224 A B SE 341a/SE 341, sek. XXXIII, kv. 1010 A B Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 3, z rjavim, zemljeno-peščenim polnilom. Pr. A B A B A B A B 0,21 m, gl. 0,09. SE 350a/SE 350, sek. XXXIII, kv. 1027, 1028 Jama za soho ovalne oblike in plitvega SE 231, sek. XLIV, kv. 1348 zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, Jama za kol oziroma odtis v plast SE 9 zabitega kola. Dl. z rjavim, zbitim peščenim polnilom. Dl. 0,10 m, š. 0,36 m, gl. 0,05 m. 0,30 m, š. 0,25 m. SE 230, sek. XLIV, kv. 1325 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 372a/SE 372, sek. XXXIV, SE 9. Dl. 0,24 m, š. 0,21 m, gl. 0,18 m. kv. 990 SE 232, sek. XLIV, kv. 1348 Jama podolgovate ovalne Jama okrogle oblike in stožčastega profila, vkopana v plast oblike in zaobljenega profila, SE 9, v kateri so bili odkriti drobci oglja. Pr. 0,29 m, gl. 0,34 vkopana v plast SE 3, s te- m (268,67–268,33 m n. v.). mno rjavim, zbitim, zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo SE 233, sek. XLIV, kv. 1349 drobce oglja. Dl. 2,15 m, š. Jama okrogle oblike in banjastega profila. Pr. 0,27 m, gl. 0,74 m, gl. 0,25 m. 0,23 m (268,69–268,46 m n. v.). 230 232 233 A B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 269 SE 380a/SE 380, sek. XXXIII, A 406 kv. 1028, 1029 A Jama podolgovate ovalne oblike 398a B 407 in zaobljenega profila, vkopana B v plast SE 3, s temno rjavim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebovalo obilico žganine. Dl. B 0,69 m, š. 0,43 m, gl. 0,8 m. A B A A B A B A B A B SE 387a/SE 387, sek. XXXIV, kv. 964 B Jama nepravilne podolgovate oblike in zaobljenega A profila, vkopana v SE 410, sek. XXI, plast SE 3, s temno kv. 579, 594 rjavim, sipkim, Jama nepravilne oblike, peščeno-zemlje- vkopana v plast SE 5a, s A nim polnilom. Dl. sivim, zbitim, ilovnatim pol- A B 1,04 m, š. 0,54 m, nilom, ki je vsebovalo nekaj B gl. 0,10 m. drobnih kamenčkov. Dl. 0,75 m, š. 0,70 m, gl. 0,13 m A B (267,56–267,43 m n. v.). SE 388a/SE 388, sek. M 1 : 50 XXXIII, kv. 1025; sek. XXXIV, A kv. 1024 SE 409, sek. XXI, kv. 579 Jama nepravilne ovalne Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plast SE 5a oblike in zaobljenega pro- s sivim, zbitim, ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo ne- fila, vkopana v plast SE 3, z kaj drobnih kamenčkov. Dl. 1,20 m, š. 0,81 m, gl. 0,05 m rjavim, zemljeno-peščenim B (267,57–267,52 m n. v.). polnilom, ki je vsebovalo nekaj manjših prodnikov in B A B veliko količino žganine. Dl. 2,08 m, š. 1,38 m, gl. 0,39 m. SE 398a/SE 398, sek. XXIV, kv. 998 Jama nepravilne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,79 m, š. 0,70 m, gl. 0,14 m. SE 406, sek. XXI, kv. 641 Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plasti SE 2 in A SE 5A, s temno rjavim, peščenim polnilom, ki je vsebova- lo koščke svežega lesa, odlomke novoveškega stekla in A B košček opeke. Dl. 0,40 m, š. 0,39 m, gl. 0,28 m. SE 407, sek. XXI, kv. 626 Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 5a, s temno rjavim peščenim polnilom, ki je vsebovalo koščke svežega lesa. Dl. 0,290 m, š. 0,19 m, gl. 0,10 m. 270 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 411, sek. XXI, kv. 617 SE 443, sek. XLI, kv. 1305 Jama nepravilne oblike, Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast vkopana v plast SE 5a, s SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom. sivim, zbitim, ilovnatim Pr. 0,26 m, gl. 0,04 m (268,19–268,15 m n. v.). polnilom, ki je vse- B A SE 447, sek. XLI, kv. 1320 bovalo nekaj drobnih 443 447 Jama okrogle oblike in A kamenčkov. Dl. 0,99 m, B banjastega profila, vkopana š. 0,83 m, gl. 0,02 m. v plast SE 9, s sivorjavim, kompaktnim, ilovnato- B A -zemljenim polnilom. Dl. 0,22 m, š. 0,20 m, gl. do A B A B A B 0,08 m (268,20–268,12 m n. v.). SE 448, sek. XLI, kv. 1320 SE 414, sek XX, kv. 609, 610, 610a Jama okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopana v Jarek v smeri V–Z, vkopan v plast SE 600, s temno rjavim, plast SE 9, s sivorjavim, kompaktnim, ilovnato-zemljenim zemljeno-prodnatim polnilom, v katerem sta bila po bese- polnilom, ki je vsebovalo precej drobcev oglja. Dl. 0,22 m, dah izkopavalcev dva odlomka prazgodovinske keramike. š. 0,20 m, gl. do 0,11 m (268,20–268,09 m n. v.). Dl. 9,52 m, š. 0,75–1 m, gl. 0–0,50 m. SE 452, sek. XLI, kv. 1304, 1305 SE 426, sek. XLI, kv. 1257 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast Jama nepravilne ovalne oblike, vkopana v plast SE 9a, s SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, sivorjavim, ilovnato-peščenim polnilom, ki je vsebovalo ki je vsebovalo nekaj drobcev oglja. Dl. 0,29 m, š. 0,26 m, drobce oglja. Dl. 0,37 m, š. 0,28 m, gl. 0,14 m (268,24– gl. do 0,11 m (268,19–268,08 m n. v.). 268,10 m n. v.). SE 453, sek. XLI, kv. 1322 SE 434, sek. XLI, kv. 1301 Jama ovalne oblike in stožčastega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom, SE 9a, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom. ki je vsebovalo nekaj drobcev oglja in organskih ostankov. Dl. 0, 37 m, š. 0,27 m, gl. do 0,12 m (268,25–268,13 m n. v.). Dl. 0,31 m, š. 0,30 m, gl. do 0,20 m. SE 441, sek. XLI, kv. 1322 452 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast A 453 SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom. A 448 Dl. 0,35 m, š. 0,32 m, gl. 0,14 m (268,25–268,11 m n. v.). 426 434 441 A B B B B B A B A B A B A B A A A B A B A B A SE 455, sek. XLI, kv. 1303 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, SE 442, sek. XLI, kv. 1305 rahlo prodnato-zemljenim Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast polnilom. Dl. 0,70 m, š. 0,50 m, SE 3, s temno rjavim, rahlo prodnato-zemljenim polnilom. gl. do 0,09 m (268,22–268,13 Pr. 0,20 m, gl. do 0,05 m (268,19–268,14 m n. v.). m n. v.). B A B Rogoza, AAS 100, 2022 271 SE 503, sek. XIII, kv. 370, 371 SE 526, sek. XXVIII, kv. Večja zgostitev prežgane prsti. 772, 781 B SE 507, sek. XXVII, kv. 770–771, 782–783 Jama nepravilne oblike Jama nepravilne oblike in nepravilnega zaobljenega profila. in plitvega nepravilnega Dl. 1,06 m, š. 0,64 m, gl. 0,13 m. profila, vkopana v plast SE 6, s sivorjavim, zbitim, peščeno-ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo prodnike (vel. do 0,10 A B m). Dl. 2,60 m, š. 1,70 m, gl. do 0,08 m. A A B M 1 : 50 A B A SE 535, sek. XXVII, kv. 788 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, SE 525, sek. XXVIII, kv. 781 vkopana v plast SE 3, s si- Jama okrogle oblike in plitvega zaobljenega profila, vkopa- vočrnim, sipkim, prodna- na v plast SE 6, s sivorjavim, zbitim, peščeno-ilovnatim pol- to-zemljenim polnilom, ki nilom, ki je vsebovalo prodnike (vel. do 0,10 m). Pr. 1,20 m, je vsebovalo drobce oglja. gl. do 0,06 m. Dl. 0,87 m, š. 0,30 m, gl. do 0,13 m. A B B A B SE 537, sek. XXVII, kv. 766 Jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3, s sivočrnim, sipkim, prodnato-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 1,36 m, š. A B A B SE 536, sek. XXVII, kv. 788 A Jama ovalne oblike in zaobljene- ga profila, vkopana v plast SE 3, s sivočrnim, sipkim, prodnato-ze- mljenim polnilom, ki je vsebovalo A B drobce oglja. Dl. 0,64 m, š. 0,47 m, gl. do 0,10 m. B A B 0,65 m, gl. do 0,17 m. 272 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 538, sek. XXVII, kv. 788 A SE 579, sek. XLVII, kv. 1530 Jama nepravilne oblike in zaoblje- Sestavljajo jo trije kamni, odkriti neposredno na plasti SE 3. nega profila, vkopana v plast SE 3, Morda gre za ostanek jame za soho, saj je na tem obmo- s sivočrnim, sipkim, prodnato-ze- čju nad plastjo SE 3 že ornica, plast SE 1, kulturne plasti mljenim polnilom, ki je vsebovalo prazgodovinske naselbine pa so uničene. Pr. 0,20 m, gl. drobce oglja. Dl. 1,90 m, š. 0,85 m, 0,15 m. gl. do 0,29 m. SE 581, sek. XLVII, kv. 1485 Jama za soho okrogle oblike in iztegnje- A B nega banjastega profila, vkopana v plast B A B SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce A B oglja in manjšo količino organskih ostan- M 1 : 50 kov. Pr. 0,13 m, gl. 0,03 m. SE 584, sek. XLVIII, kv. 1538 Kot ostanki jame za soho so bili prepoznani na geološko SE 545, sek. XLV, kv. 1463 osnovo zloženi lomljenci, ki so oblikovali jamo za soho Jama okrogle oblike in plitvega stopničastega profila, vko- kvadratne oblike. Struktura je bila delno uničena, njena pana v plast SE 3, s sivim, sipkim, zemljenim polnilom. Pr. vsebina pa premešana. Pr. 0,17 m, gl. 0,10 m. 0,42 m, gl. 0,11 m. SE 586, sek. XLVII, kv. 1522 SE 558, sek. XLV, kv. 1402 Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopa- Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast na v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. SE 3, s temno črnorjavim, sipkim, mivkasto-zemljenim Jama morda pripada stavbnemu objektu 33. Pr. 0,15 m, gl. polnilom, ki je vsebovalo drobce oglje in organske ostanke. 0,05 m. Dl. 0,32 m, š. 0,23 m, gl. 0,15 m. SE 606/SE 607, sek. XXXII, kv. 929 SE 568, sek. XLV, kv. 1464 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vko- gramozno-zemljenim polnilom, v katerem so bili posame- pana v plast SE 3, s temno sivorjavim, sipkim, zemljenim zni drobci keramike. Dl. 0,37 m, š. 0,31 m, gl. 0,25 m. polnilom, ki je vsebovalo organske ostanke. Pr. 0,20 m, gl. 0,08 m. SE 633/SE 634, sek. XXXI, kv. 913, 914 545 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, zemljenim polnilom. Pr. 0,32 m, gl. 558 0,08 m. A B A 633a 568 SE 633a/SE 634a, 633 A sek. XXXI, kv. 913, A B B 914 A B B Jama okrogle A B A B A B oblike in banjaste- ga profil, vkopana A B A B v plast SE 601, s sivorjavim, zemlje- SE 570, sek. XLV, kv. 1450, 1463 B nim polnilom. Pr. Jama za soho ovalne oblike in banjaste- 0,34 m, gl. 0,17 m. ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno A SE 651/SE 652, sek. XXXI, kv. 945 sivorjavim, sipkim, zemljenim polnilom. A B Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, Dl. 0,51 m, š. 0,42 m, gl. 0,20 m. zemljenim polnilom, v katerem je bilo nekaj odlomkov prežgane prsti. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m. Rogoza, AAS 100, 2022 273 SE 707a/SE 707, sek. XXXIV, kv. 998 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, 712a vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno- -peščeno-prodnatim polnilom. Dl. 0,40 m, š. 0,38 m, gl. 0,13 m. 707a A SE 708a/SE 708, 708a sek. XXXIV, kv. 998 Jama za soho ovalne A oblike in banjastega B A B profila, vkopana v 713a B B plast SE 3, s temno A B A B rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,38 m, š. 0,33 m, gl. 0,10 m. B A SE 709a/SE 709, sek. A B A B XXXIV, kv. 995 Jama nepravilne oval- ne oblike in stopniča- stega profila, vkopana SE 717a/SE 717, sek. XXXIV, kv. B v plast SE 3, z rjavim, 962 sipkim, zemljeno-pe- Jama ovalne oblike in nepra- ščenim polnilom s po- vilnega profila, vkopana v plast sameznimi prodniki. SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljenim Dl. 0,91 m, š. 0,90 m, polnilom, ki je vsebovalo drobce gl. 0,19 m. A oglja in posamezne prodnike. A B Dl. 1,05 m, š. 0,39 m, gl. 0,10 m (268,15–268,05 m n. v.). A A SE 710a/SE 710, sek. XXXIV, kv. 997 A B Jama za soho nepravilne oblike in plitvega nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, ze- mljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,46 m, B SE 726a/SE 726, sek. XXXIV, kv. 1013 A B š. 0,42 m, gl. 0,8 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščeno- -mivkastim polnilom, ki je vsebovalo več prodnikov ter drobce oglja in prazgodovinske keramike. Dl. 0,39 m, š. 0,34 m, gl. 0,32 m. SE 712a/SE 712, sek. XXXIV, kv. 985, 986 Jama ovalne podolgovate oblike in plitvega zaobljenega SE 737a/SE 737, sek. XXXIV, kv. 998 profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-pe- Jama za soho nepravilne oblike in banjastega profila, ščenim polnilom. Dl. 1,40 m, š. 0,63 m, gl. 0,09 m. vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno- -peščenim polnilom, na dnu katerega so ležali prodniki. Dl. SE 713a/SE 713, sek. XXXIV, kv. 998 0,42 m, š. 0,40 m, gl. 0,11 m. Jama za soho ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim zemljenim polnilom, ki je SE 739a/SE 739, sek. XXXIV, kv. 961 vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,52 m, š. 0,38 m, gl. 0,6 m. Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, ki je vsebo- valo drobce oglja. Dl. 0,56 m, š. 0,45 m, gl. 0,11 m (268,10– 267,99 m n. v.). 274 Rogoza, AAS 100, 2022 739a ki je vsebovalo drobce 774a 726a 737a oglja. Dl. 0,65 m, š. 0,55 m, A gl. 0,18 m (268,08–267,90 B A B A m n. v.). B 775a B A A B A B A B A B A B A B SE 759a/SE 759, sek. XXXIV, kv. 991 B Jama za soho ovalne oblike in banjaste- ga profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, A sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,39 m, š. 0,33 m, gl. 0,20 m. A B SE 777a/SE 777, sek. XXXIV, kv. 961 Jama nepravilne oblike in zaobljenega profila, SE 770a/SE 770, sek. XXXIV, kv. 1019 vkopana v plast SE 3, s B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- temno rjavim, sipkim, na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim zemljeno-peščenim A polnilom. Dl. 0,52 m, š. 0,46 m, gl. 0,18 m. polnilom. Dl. 1,31 m, SE 771a/SE 771, sek. XXXIV, kv. 993 š. 0,75 m, gl. 0,10 m Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- (268,12–268,02 m n. v.). na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,50 m, š. 0,47 m, gl. 0,18 m. 770a 771a B B A B A A SE 778a/SE 778, sek. XXXIV, kv. 962, 969 A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- A B pana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom. Dl. 0,27 m, 778a š. 0,22 m, gl. 0,07 m. SE 779a/SE 779, sek. XXXIV, kv. 961 A Jama podolgovate oval- B 779a SE 774a/SE 774, sek. XXXIV, kv. 961, 962 ne oblike in zaobljenega Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast profila, vkopana v plast A B SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-mivkastim polnilom, SE 3, s temno rjavim, sip- ki je vsebovalo drobce keramike. Dl. 1,06 m, š. 0,65 m, gl. kim, peščenim polnilom. A B A B 0,20 m (268,12–267,92 m n. v.). Dl. 0,69 m, š. 0,28 m, gl. SE 775a/SE 775, sek. XXXIV, kv. 962 0,11 m (268,12–268,01 m Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast n. v.). SE 3, s temno rjavim, sipkim, zemljeno-peščenim polnilom, Rogoza, AAS 100, 2022 275 SE 786a/SE 786, sek. XXXIII, A SE 807, sek. XXXVI, kv. 1032 kv. 1001 Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, Jama nepravilne podolgovate vkopana v plast SE 3. Dl. 0,47 m, š. 0,27 m, gl. 0,06 m. oblike in nepravilnega profila, SE 808, sek. XXXVI, kv. 1055 vkopana v plast SE 3, s temno rja- Jama za soho ovalne oblike in vim, sipkim, peščenim polnilom. 808 zaobljenega profila, vkopana v plast A Dl. 1,64 m, š. 0,82 m, gl. 0,23 m. SE 3. Dl. 0,49 m, š. 0,41 m, A B gl. 0,32 m. 807 B A M 1 : 50 SE 795a/SE 795, sek. XXXIII, kv. 1001 B Jama nepravilne oblike in nepravilnega profila, vkopana A B v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim B polnilom. Dl. 0,35 m, š. 0,34 m, gl. 0,6 m. A B SE 802, sek. XXXVI, kv. 1052 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3. Dl. 0,37 m, š. 0,21 m, gl. 0,11 m. SE 809, SE 810, sek. XXXVI, SE 803, sek. XXXVI, kv. 1052 kv. 1061, 1062, 1077, 1078 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama podolgovate ovalne B na v plast SE 3. Dl. 0,37 m, š. 0,30 m, gl. 0,10 m. oblike in nepravilnega za- 802 803 obljenega profila, vkopana 795a B B v plast SE 3, ki je bila na B A dnu razdeljena na dva dela. D Dl. 2,74 m, š. 0,92 m, gl. 0,23 m. A A A A B A B A B C A B C D SE 804, sek. XXXVI, kv. 1035 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 811, sek. XXXVI, kv. 1062 v plast SE 3. Dl. 0,35 m, š. 0,28 m, gl. 0,11 m. Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljene- ga profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,44 m, š. 0,42 m, gl. SE 805, sek. XXXVI, kv. 1034 0,08 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3. Dl. 0,32 m, š. 0,27 m, gl. 0,11 m. SE 812, sek. XXXVI, kv. 1083a Jama za soho ovalne oblike in SE 806, sek. XXXVI, kv. 1054 zaobljenega profila, vkopana v 812 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- plast SE 3. A 811 na v plast SE 3. Dl. 0,28 m, š. 0,26 m, gl. 0,11 m. 806 Dl. 0,41 m, B 804 805 B B š. 0,31 m, B gl. 0,12 m. A B A A A A B A B A B A B A B 276 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 815, sek. XXXVI, kv. 1059 B SE 823, sek. XXXVI, kv. 1085 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega Jama podolgovate ovalne oblike in zaobljenega profila, profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,18 m, š. vkopana v plast SE 3. Dl. 1,72 m, š. 0,99 m, gl. 0,31 m. 0,12 m, gl. 0,08 m. A B A B A SE 818, sek. XXXVI, kv. 1057, 1058, 1081, 1082 Jama podolgovate ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,35 m, š. 0,58 m, gl. 0,14 m. B A B M 1 : 50 SE 819, sek. XXXVI, kv. 1082 Jama ovalne oblike in nepravilnega banjastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,90 m, š. 0,66 m, gl. 0,18 m. SE 821, sek. XXXVI, kv. 1081 Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast A SE 3. Dl. 0,57 m, š. 0,48 m, gl. 0,16 m. A B 819 B 821 B SE 824, sek. XXXVI, kv. 1108 Jama podolgovate ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,15 m, š. 0,65 m, gl. 0,22 m. B A A A B A B A A B Rogoza, AAS 100, 2022 277 SE 825, sek. XXXVI, kv. 1107 SE 828, sek. XXXV, kv. 1039 Jama nepravilne oblike in nepravil- Jama podolgovate ovalne oblike in nepravilnega banja- nega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. stega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,73 m, š. 0,76 m, gl. 1,82 m, š. 0,85 m, gl. 0,30 m. 0,23 m. A A B A B B A B SE 826, sek. XXXV, kv. 1095 Jama podolgovate ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3. V njej je bila odkrita velika količina prežgane prsti in oglja, zaradi česar bi jo lahko interpreti- rali kot ognjišče. Dl. 1,20 m, š. 0,60 m, gl. 0,13 m. A SE 829, sek. XXXV, kv. 1037, 1038 Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,32 m, š. 0,23 m, gl. 0,13 m. SE 830, sek. XXXV, kv. 1056 Jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,39 m, š. 0,34 m. SE 854, sek. XXXV, kv. 1090 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- na v plast SE 3. Dl. 0,40 m, š. 0,36 m, gl. 0,06 m. 854 829 830 A A A B A B B B B A B A B A B 278 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 852, sek. XXXV, kv. 1091 SE 859, sek. XXXV, kv. 1102 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- Jama podolgovate ovalne oblike in nepravilnega profila, na v plast SE 3. Dl. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,23 m. vkopana v plast SE 3. Dl. 1,15 m, š. 0,61 m, gl. 0,26 m. A A B B A B A B A SE 856, sek. XXXV, kv. 1089, SE 864, sek. XXXV, kv. 1098 XXXVI, kv. 1088 Jama podolgovate oblike in zaobljenega profila, vkopana v Jama za soho okrogle oblike in plast SE 3. Dl. 0,41 m, š. 0,17 m, gl. 0,15 m. nepravilnega profila, vkopana v SE 865, sek. XXXV, kv. 1093 plast SE 3. Pr. 0,66 m, gl. 0,19 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,46 m, š. 0,36 m, gl. 0,27 m. B SE 866, sek. XXXV, kv. 1094 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana A B v plast SE 3. Dl. 0,21 m, š. 0,18 m, gl. 0,21 m. 865 864 A B 866 A A SE 857, sek. XXXV, kv. 1069 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,28 m, š. A B B 0,24 m, gl. 0,11 m. A B A B A B B A B SE 874, sek. XXXV, kv. 1093 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,35 m, š. 0,29 m, gl. 0,21 m. SE 874/1, sek. XXXV, kv. 1043 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- na v plast SE 3. Dl. 0,51 m, š. 0,44 m, gl. 0,13 m. Rogoza, AAS 100, 2022 279 SE 875, sek. XXXV, kv. 1093 SE 891, sek. XXXV, B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila. Dl. kv. 1100 0,32 m, š. 0,30 m, gl. 0,14 m. Jama podolgovate ovalne A oblike in zaobljenega 874/1 profila, vkopana v plast 874 875 SE 3. Dl. 1,38 m, š. 0,82 m, A A gl. 0,20 m. B B B A B A B A B A A B SE 876, sek. XXXV, kv. 1098 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3. Dl. 0,32 m, š. 0,25 m, gl. 0,11 m. SE 884, sek. XXXV, kv. 1044 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- SE 894, sek. XXXV, kv. 1038, 1048, 1049 na v plast SE 3. Dl. 0,36 m, š. 0,34 m, gl. 0,18 m. Jama podolgovate in usločene oblike ter nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3, ki naj bi po podatkih izkopa- SE 885, sek. XXXV, kv. 1049, 1050 valca vsebovala odlomke prazgodovinske keramike. Dl. Jama za soho ovalne oblike in stopničastega profila, vko- 4,19 m, š. 0,85 m, gl. 0,19 m. pana v plast SE 3. Dl. 0,44 m, š. 0,36 m, gl. 0,19 m. SE 894/1, sek. XXXV, kv. 1047 876 884 885 Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast A A B SE 3. Dl. 1,14 m, š. 0,90 m, gl. 0,20 m. A A B B A B A B A B SE 885/1, sek. XXXVI, kv. 1083a A B Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,14 m, š. A B 0,13 m, gl. 0,9 m. B SE 889/1, sek. XXXVI, kv. 1057a A B Jama za soho ovalne oblike in banja- A B stega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,40 m, š. 0,33 m, gl. 0,33 m. A B 280 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 895/1, sek. XXXV, kv. 1039, 1040 SE 898, sek. XXXV, kv. 1101 Jama nepravilne oblike in nepravilnega profila, vkopana v Jama nepravilne oblike in stopničastega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 1,76 m, š. 0,92 m, gl. 0,29 m. plast SE 3. Dl. 1,01 m, š. 0,92 m, gl. 0,49 m. A B A A B B A B SE 914a/SE 914, sek. XXXVII, kv. 1113, 1114 Jama za kol nepravilne ovalne oblike in stožčastega profila, SE 897/1, sek. XXXVI, kv. 1083a A B vkopana v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, zemljenim Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega polnilom. Dl. 0,10 m, š. 0,09 m, gl. 0,10 m. profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,14 m, š. A B SE 923a/SE 923, sek. XXXVII, kv. 1134 0,13 m, gl. 0,04 m. Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, A B SE 909a/SE 909, sek. XXXVII, kv. 1113 ki je vsebovalo prodnike. Pr. 0,56 m, gl. 0,19 m. Jama za kol ovalne oblike in stožčastega profila, A B SE 936a/SE 936, sek. XXXVII, kv. 1129 vkopana v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- zemljenim polnilom. Dl. 0,10 m, š. 0,09 m, gl. pana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, zemljenim 0,11 m. polnilom, na dnu katere so bili prodniki. Pr. 0,40 m, gl. SE 912a/SE 912, sek. XXXVII, kv. 1114 A B 0,22 m. 923a Jama za kol okrogle oblike in stožčastega profila, 936a A B vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, zemljenim polnilom. Pr. 0,10 m, gl. 0,10 m. A B A B 914a A B SE 913a/SE 913, sek. XXXVII, kv. 1113 A B Jama za kol ovalne oblike in stožčastega profila, A B A B A B A B vkopana v plast SE 3a, s svetlo rjavim, sipkim, zemljenim polnilom. Dl. 0,13 m, š. 0,12 m, gl. 0,10 m. Rogoza, AAS 100, 2022 281 SE 938a/SE 938, sek. XXXVII, kv. 1159 SE 952a/SE 952, sek. XXXVII, kv. 1153 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega Jama ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopana profila, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, mehkim, v plast SE 3a, s temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, zemljenim polnilom. Dl. 0,45 m, š. 0,40 m, gl. 0,08 m. v katerem so bili prodniki. Dl. 1 m, š. 0,76 m, gl. 0,07 m. SE 941a/SE 941, sek. XXXVII, kv. 1160, 1177 Jama za soho ovalne oblike in plitvega nepravilnega profila, vkopana 938a 941a v plast SE 3a, A B s temno rjavim, A B mehkim, zemlje- A B nim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Dl. A B A B 0,46 m, š. 0,38 m, A B gl. 0,04 m. B SE 945a/SE 945, sek. XXXVII, kv. 1176 SE 953a/SE 953, sek. XXXVII, Jama ovalne oblike in banja- kv. 1153 A B stega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike in plitvega ne- SE 3a, s temno sivim, mehkim, pravilnega profila, vkopana v plast prodnato-zemljenim polni- SE 3a, z rjavim, čvrstim, prodnato- lom. Dl. 0,70 m, š. 0,20 m, gl. -zemljenim polnilom. Dl. 0,76 m, š. A 0,07 m. 0,46 m, gl. 0,05 m. A B A B SE 950, sek. XXXVII, kv. 1143 Rjava, čvrsta, zemljeno prodnata plast ovalne oblike, ki je SE 954a/SE 954, sek. XXXVII, kv. 1132 ležala na plasti SE 3. Dl. 1,50 m, š. 1,40 m, gl. 0,09 m (zg. v. Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3a, s temno rjavim, 268,36 m n. v.). čvrstim, prodnato-zemljenim polnilom. Pod jamo je bila odkrita še jama SE 954a, vendar njun odnos ni jasen. Dl. 1,49 m, š. 1,10 m. A B A B 282 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 956a/SE 956, sek. XXXVII, kv. 1138 SE 982a/SE 982, sek. XXXVII, kv. 1109 Jama za soho okrogle oblike in nepravilnega zaobljenega Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana profila, vkopana v plast SE 3a, s črno-sivo-rjavim, čvrstim, v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, peščeno-zemljenim prodnato-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce polnilom. Dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 0,32 m. oglja. Pr. 0,28 m, gl. 0,10 m. SE 983a/SE 983, sek. XXXVII, kv. 1110 SE 970a/SE 970, sek. XXXVII, kv. 1178 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 3a, s temno v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je bila na dnu raz- polnilom. Dl. 0,40 m, š. 0,38 m, gl. 0,20 m. deljena na dve ločeni jami. Dl. 0,45 m, š. 0,26 m, gl. 0,16 m. SE 984a/SE 984, sek. XXXVII, kv 1109 SE 971a/SE 971, sek. XXXVII, kv. 1127 Jama za soho nepravilne oblike in banjastega profila, vko- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- pana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom. Dl. 0,30 m, š. 0,28 m, gl. 0,10 m. polnilom. Dl. 0,20 m, š. 0,16 m, gl. 0,07 m. 982a 983a 970a 984a 956a 971a A B A B A B A B A B B A A B A B A B A B A B A B SE 977a/SE 977, sek. XXXVII. kv. 1130 Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato-zemljenim SE 985a/SE 985, sek. XXXVII, kv. 1113. polnilom. Dl. 0,44 m, š. 0,30 m, gl. 0,11 m. Tako je bilo označenih 9 majhnih, plitvih jam za kole ozi- roma odtisov v plast SE 3 zabitih kolov, večinoma okroglih SE 978a/SE 978, sek. XXXVII, kv. 1130 oblik: 1. dl. 0,24 m, š. 0,09 m; 2. dl. 0,08 m, š. 0,07 m; 3. dl. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana 0,07 m, š. 0,06 m; 4. pr. 0,08 m; 5. pr. 0,06 m; 6. pr. 0,06 m; v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim 7. dl. 0,08 m, š. 0,07 m; 8. pr. 0,06 m; 9. dl. 0,04 m, š. 0,07 m. polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Na istem mestu Polnilo vseh jam za kole je bila sivorjava, mehka, peščena je bila pod jamo še jama SE 1447a, vendar njun odnos ni zemlja. pojasnjen. Dl. 0,36 m, š. 0,30 m, gl. 0,13 m. SE 987a/SE 987, sek. XXXVII, kv 1111 SE 980a/SE 980, sek. XXXVII, kv. 1137 Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-ze- na v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, prodnato-zemljenim mljenim polnilom. Dl. 0,31 m, š. 0,28 m, gl. 0,06 m. polnilom. Dl. 0,34 m, š. 0,31 m, gl. 0,05 m. SE 988a/SE 988, sek. XXXVII, kv. 1111 977a 978a Jama za soho ovalne oblike in plitvega zaobljenega profila, 980a vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-ze- A B A B A B mljenim polnilom. Dl. 0,26 m, š. 0,12 m, gl. 0,03 m. 985a 987a 988a A B A B A B A B A B A A B B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 283 SE 989a/SE 989, sek. XXXVII, kv. 1111 SE 1012/SE 1013, sek. XXXI, kv. 943 Jama za soho ovalne oblike in banjastega Jama nepravilne zaobljene oblike in banjastega profila, profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim čvrstim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo A B polnilom. Dl. 0,37 m, š. 0,32 m, gl. 0,19 m. prodnike. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m, gl. 0,12 m. SE 1016/SE 1017, 1012 A SE 990a/SE 990, sek. XXXVIII, kv. 1139 sek. XXXI, kv. 945 1016 Jama ovalne oblike in nepravilnega banjastega profila, Jama okrogle oblike in B vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, prodnato- banjastega profila, vkopa- A -zemljenim polnilom. Dl. 0,70 m, š. 0,60 m, gl. 0,18 m (zg. v. na v plast SE 601, z rjavo-268,25 m n. v.). sivim, gramozno-zemlje- B A B A B 990a SE 995a/SE 995, sek. XXXVIII, kv. 1141 B nim polnilom. Pr. 0,24 m, Jama za soho nepravilne oblike in gl. 0,11 m (268,10–267,99 nepravilnega profila, vkopana m n. v.). v plast SE 3, z rjavim, sipkim, prodnato-zemljenim polnilom. SE 1018/SE 1019, sek. XXXI, kv. 933, 946, XXXII, kv. 932, 947 Dl. 0,31 m, 995a Jama nepravilne oblike in nepravilnega stopničastega š. 0,25 m, B A profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-ze- gl. 0,14 m (zg. v. mljenim polnilom. Dl. 4,43 m, š. 4,29 m, gl. 0,82 m. 268,19 m n. v.). A SE 1020/SE 1021, sek. XXXI, kv. 894 A B A B Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. V za- hodnem delu je imela jama ovalno poglobitev. Dl. 0,90 m, š. 0,60 m, gl. 0,30 m. SE 998a/SE 998, sek. XXXVIII, kv. 1163 SE 1022/SE 1023, sek. XXXI, kv. 894 Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast na v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, peščeno-zemlje- SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. nim polnilom. Dl. 0,48 m, š. 0,44 m, gl. 0,16 m. 0,59 m, gl. 0,22 m. SE 1008/SE 1009, sek. XXXI, kv. 941 1020 Jama podolgovate oblike in zaobljenega profila, sesta- vljena iz dveh posameznih jam, vkopanih v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 1,32 m, š. B 1022 0,58 in 0,68 m, gl. 0,18 m. B B A A B A A B A SE 1024/SE 1025, sek. XXXI, kv. 943 A Jama nepravilne zaobljene oblike in ba- njastega profila, vkopana v plast SE 601, s A B sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. A B B Dl. 0,34 m, š. 0,31 m, gl. 0,17 m. 284 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1028/SE 1029, sek. XXXII, kv. 922 B SE 1036/SE 1037, sek. XXXII, kv. 930, 931, 948, 949, 957 Jama zaobljene podolgovate oblike in Jama nepravilne podolgovate oblike in nepravilnega profi- nepravilnega profila, vkopana v plast la, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polni- SE 601, s temno rjavosivim, gramo- lom. Dl. 5,70 m, š. 2,30 m, gl. 0,87 m. zno-zemljenim polnilom. Dl. 2,84 m, š. 1 m, gl. 0,58 m. A B M 1 : 50 A A B A B M 1 : 50 B SE 1030/SE 1031, sek. XXXII, kv. 906, 921 Jama nepravilne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno- -zemljenim polnilom. Dl. 0,97 m, š. 0,73 m, gl. 0,27 m. A A B SE 1052/SE 1053, sek. XXXI, kv. 941 Jama podolgovate oblike in ba- B SE 1038/SE 1039, sek. XXXI, kv. 920 njastega profila, vkopana v plast A Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno- SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. -zemljenim polnilom. Dl. 1.73 m, š. 0,36 m, š. 0,30 m, gl. 0,65 m (268,02–267,76 m n. v.). 0,89 m, gl. 0,22 m. SE 1056/SE 1057, sek. XXXI, kv. 918 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast A B SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. M 1 : 50 0,41 m, š. 0,34 m, gl. 0,16 m (268,08–267,92 m n. v.). 1056 1038 SE 1074/SE 1075, sek. XXXI, kv. 945 A B A B Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, A B vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gra- A B mozno-zemljenim polnilom, ki je vsebova- lo organske ostanke. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m, A B A B gl. 0,24 m (268,13–267,89 m n. v.). Rogoza, AAS 100, 2022 285 SE 1076/SE 1077, sek. XXXI, kv. 920 SE 1092/SE 1093, sek. XXXI, kv. 919 A B Jama okrogle oblike in nepravilnega profila, Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gra- SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je mozno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo A B vsebovalo organske ostanke. Pr. 0,24 m, gl. 0,13 m. organske ostanke. Pr. 0,19 m, gl. 0,14 m SE 1098/SE 1099, sek. XXXII, kv. 898, 903 (268,06–267,92 m n. v.). Jama ovalne oblike in 1098 SE 1080/SE 1081, sek. XXXI, kv. 912 iztegnjenega profila, Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je vsebova- s sivorjavim, gramozno- lo organske ostanke. Dl. 0,22 m, š. 0,19 m, gl. 0,16 m. -zemljenim polnilom. SE 1082/SE 1083, sek. XXXII, kv. 930 Dl. 1.02 m, š. 0,60 m, gl. Jama podolgovate oblike in stožčastega profila, vkopana 0,08 m. A B v plast SE 601, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim 1092 polnilom. Dl. 3,51 m, š. 1,25 m, gl. 0,75 m. B A A B A B A B A B SE 1124/SE 1125, sek. XXXII, kv. 901 Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 653, s sivim, ilovna- M 1 : 50 tim polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,20 m. SE 1122/SE 1123, sek. XXXI, kv. 892 B Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, SE 1086/SE 1087, sek. XXXII, kv. gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,49 m, gl. 0,11 m. 905 SE 1128/SE 1129, sek. XXXII, kv. 921 Jama nepravilne oblike in ba- Plitva jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana njastega profila, vkopana v plast A v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. SE 601, z rjavosivim, gramozno- Pr. 0,20 m, gl. 0,05 m. -zemljenim polnilom. Dl. 1,69 m, A B š. 1,15 m, gl. 0,60 m. SE 1130/SE 1131, sek. XXX, kv. 865 Jama okrogle oblike in plitvega profila, vkopana v plast M 1 : 50 SE 601, s sivim, ilovnatim polnilom. Pr. 0,32 m, gl. 0,04 m. 1122 1130 SE 1088/SE 1089, sek. XXX, kv. 840, 861 1128 Jama nepravilne podolgovate oblike in plitvega banjastega A B B profila, vkopana v plast SE 601, s sivim, ilovnato-zemljenim A B A polnilom. Dl. 3,64 m, š. 1,40 m, gl. 0,13 m. SE 1090/SE 1091, sek. XXXI, kv. 909 A B A B A B Jama nepravilne zaobljene oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo SE 1132/SE 1133, sek. XXX, kv. 865 organske ostanke. Dl. 1,62 m, š. Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast 1,15 m, gl. 0,22 m. SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,54 m, š. 0,45 m, gl. 0,13 m. 286 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1134/SE 1135, sek. XXX, kv. 865 SE 1152/SE 1153, sek. XXXII, kv. 931, 932 Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, s sivorjavim, Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo kamenje. Dl. 0,27 m, š. gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 2,64 m, š. 1,61 m, gl. 0,24 m, gl. 0,10 m. 0,17 m. SE 1136/SE 1137, sek. XXX, kv. 865 A Jama za soho okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,24 m, gl. 0,12 m. 1132 1136 B 1136 B A B A A B A B M 1 : 50 A B A B A B SE 1156/SE 1157, sek. XXX, kv. 860, 861 Jama ovalne oblike in plitvega banjastega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,62 m, š. 0,44 m, gl. 0,07 m. SE 1138/SE 1139, sek. XXX, kv. 865 SE 1164/SE 1165, sek. XXIX, kv. 804 Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, z rjavosivim, SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. zemljenim polnilom. Pr. 0,20 m, gl. 0,04 m. 0,25 m, š. 0,21 m, gl. 0,08 m. SE 1166/SE 1167, sek. XXIX, kv. 828 SE 1146/SE 1147, sek. XXX, kv. 860 1146 Jama ovalne oblike in blago stožčastega profila, z rjavosi- Jama ovalne oblike in plitvega vim, zemljenim polnilom. Dl. 0,56 m, š. 0,45 m, gl. 0,10 m zaobljenega profila, vkopana v plast B (267,44–267,34 m n. v.). 1166 SE 601, s sivorja- 1138 1156 A vim, zemljenim A B polnilom, ki B je vsebovalo A B 1164 drobce oglja. Dl. A B A B A B 0,56 m, š. 0,49 m, A gl. 0,08 m. SE 1148/SE 1149, sek. XXX, kv. 866 A B A B A B Jama nepravilne oblike in plitvega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 1,81 m, š. 0,53 m, gl. 0,03 m. B SE 1168/SE 1169, sek. XXIX, kv. 828 A Jama okrogle oblike in blago B stožčastega profila, z rjavosivim, zemljenim polnilom. Pr. 0,52 m, gl. 0,12 m (267,43–267,31 m n. v.). A B A A B Rogoza, AAS 100, 2022 287 SE 1200a/SE 1200, sek. XXXIV, kv. B SE 1204a/SE 1204, sek. XXXIV, kv. 963 963 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama podolgovate oblike in zaob- na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljeno- ljenega profila, vkopana v plast SE 3, -mivkastim polnilom. Dl. 0,23 m, š. 0,21 m, gl. 0,14 m. s temno rjavim, sipkim, zemljeno- SE 1205a/SE 1205, sek. XXXIV, kv. 963 -peščenim, deloma mivkastim Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- polnilom. V jamo sta bili vkopani na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljeno- jami za kole SE 1200e (pr. 0,05 m) -mivkastim polnilom. Dl. 0,29 m, š. 0,21 m, gl. 0,14 m. in 1200f (pr. 0,08 m), ob njej pa še jama za kol SE 1200g (pr. 0,05 m). SE 1206a/SE 1206, sek. XXXIV, kv. 965 1206a Dl. 1,43 m, š. 0,46 m, gl. 0,17 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljeno-mivkastim polni- A lom. Dl. 0,67 m, š. 0,42 m. B 1204a 1205a A A B A B A B A B A B A B SE 1201a/SE 1201, sek. XXXIV, kv. 964 Jama nepravilne oblike in plitvega zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-zemljenim polnilom, v katero je bila vkopana jama za soho SE 1201 c (pr. 0,08 m). Dl. 1 m, š. 0,70 m, gl. 0,08 m. SE 1218a/SE 1218, sek. XXXIV, kv. 966, 991 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega A B SE 1202a/SE 1202, sek. XXXIV, kv. 964 profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, sipkim, peščenim polnilom. Dl. 0,31 m, š. vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-zemljenim 0,19 m, gl. 0,15 m. A B polnilom. Dl. 0,19 m, š. 17 m, gl. 0,14 m. B 1201a SE 1224, sek. XXXIII, kv. 978a Svetlo rjava, zbita, prodnato peščena plast, ki je ležala nad plastjo SE 3, ki je vsebovala 67 odlomkov prazgodovinske (v katalogu je predstavljen en predmet – G646), en od- lomek antične in sedem odlomkov recentne keramike ter 1202a opeko in en kos prežganega stenskega ometa. B A SE 1230a/SE 1230, sek. XXXIII, kv. 1030; XXXVI, kv. 1031 A Jama nepravilne podolgovate oblike in plitvega nepravil- A B A B nega profila, s temno rjavim, zbitim, zemljeno-prodnatim polnilom. Dl. 1,97 m, š. 0,96 m, gl. 0,09 m. SE 1239a/SE 1239, sek. XLII, kv. 1266 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- SE 1203a/SE 1203, sek. XXXIV, B pana v plast SE 3a, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom. kv. 964 Obdana je bila z vencem kamnitih zagozd. V njej je bil Jama nepravilne oblike in zaoblje- najden en odlomek prazgodovinske keramike. Dl. 0,34 m, nega profila, vkopana v plast SE 3, A š. 0,32 m, gl. 0,04 m (268,31–268,27 m n. v.). s temno rjavim, sipkim, zemljeno- -peščenim, deloma mivkastim A B polnilom. Dl. 0,63 m, š. 0,31 m, gl. 0,16 m. 288 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1226a/SE 1226, sek. XXXIV, kv. 1018 SE 1263, sek. XLII, kv. 1267 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Siva, prodnata plast nepravilne oblike oziroma kamnita na v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim groblja, ki je ležala na plasti SE 3b. Dl. 2,07 m, š. 1,35 m, gl. polnilom. Dl. 0,30 m, š. 0,27 m, gl. 0,17 m. 0,07 m (268,29–268,22 m n. v.). SE 1231a/SE 1231, sek. XXXIII, kv. 1030; XXXVI, kv. 1031 SE 1264, sek. XLII, kv. 1261, 1268 Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast Sivorjava, zemljeno-prodnata plast nepravilne oblike oziro- SE 3, s temno rjavim, zbitim, zemljeno-prodnatim polnilom. ma kamnita groblja, ki je ležala na plasti SE 3. Dl. 1,03 m, Dl. 0,22 m, š. 0,19 m, gl. 0,06 m. š. 0,96 m, gl. 0,11 m (268,31–268,20 m n. v.). SE 1240a/SE 1240, sek. XLII, kv. 1265 SE 1267a/SE 1267, sek. XLII, kv. 1315 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3a, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki na v plast SE 3, z rjavim, zemljeno-prodnatim polnilom. Dl. je vsebovalo velik podolgovat prodnik, kamnito zagozdo. 0,30 m, š. 0,29 m, gl. 0,04 m (268,28–268,24 m n. v.). Dl. 0,36 m, š. 0,34 m, gl. 0,08 m (268,29–268,21 m n. v.). SE 1269a/SE 1269, sek. XLII, kv. 1315 1226a 1240a Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vko- 1231a pana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljeno-prodnatim A B A B polnilom. Pr. 0,20 m, gl. 0,04 m (268,24–268,20 m n. v.). A B SE 1270, sek. XLII, kv. 1315 A B Jama za kol okrogle oblike in zaobljenega profila oziroma A B A B odtis v plast SE 3 zabitega kola, z rjavim, mehkim, zemlje- no-prodnatim polnilom. Pr. 0,10 m, gl. 0,04 m (268,25– 268,21 m n. v.). 1267a 1269a A B SE 1256a/SE 1256, sek. XLII, kv. 1285, 1292 1270 A B Jama nepravilne oblike in nepravilnega profila, vkopana A B v plast SE 3, s temno rjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim A B A B A B polnilom. Dl. 0,44 m, š. 0,42 m, gl. 0,11 m (268,20–268,09 m n. v.). SE 1262a/SE 1262, sek. XLII, kv. 1265 SE 1271a/SE 1271, sek. XLII, kv. 1285 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- na v plast SE 3, z rjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polni- pana v plast SE 1260, s svetlo rjavim, mehkim, zemljeno- lom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike. Dl. 0,38 m, š. -prodnatim polnilom. Dl. 0,24 m, š. 0,22 m, gl. 0,08 m 0,35 m, gl. 0,07 m (268,21–268,14 m n. v.). (268,17–268,09 m n. v.). SE 1266a/SE 1266, sek. XLII, kv. 1315 SE 1272a/SE 1272, sek. XLII, kv. 1285 Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopa- na v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je na v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemljeno-prodnatim vsebovalo dva večja prodnika. Dl. 0,16 m, š. 0,13 m, gl. 0,07 polnilom. Dl. 0,23 m, š. 0,18 m, gl. 0,05 m (268,13–268,08 m (268,25–268,18 m n. v.). m n. v.). 1262a 1256a A SE 1275a/SE 1275, sek. XLII, kv. 1268 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega banjastega A B 1266a profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, zemljeno- A B -peščenim polnilom. Pr. 0,24 m, gl. 0,12 m, gl. 0,11 m (268,17–268,06 m n. v.). B 1271a 1272a 1275a A B A B A B A B A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 289 SE 1280a/SE 1280, sek. XLII, kv. 1262 SE 1299a, sek. L, kv. 1600b Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, je bila pri dnu pana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, zemljeno-prodnatim razdeljena v dve jami za manjši jami za sohi oziroma kola, polnilom. Dl. 0,17 m, š. 0,12 m, gl. 0,08 m. velikosti 0,13 × 0,10 m in 0,16 × 0,13 m. Polnilo konteksta SE 1281a/SE 1281, sek. XLII, kv. 1317 je vsebovalo drobce oglja, organske ostanke in en kos Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- prežganega stenskega ometa. Okoli jame so bili v venec na v plast SE 3, z rjavim, sipkim, zemljeno-prodnato-pešče- položeni prodniki. Dl. 0,28 m, š. 0,24 m. nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,30 m, š. SE 1298a, sek. L, kv. 1600b 0,29 m, gl. 0,14 m (268,24–268,10 m n. v.). Jama za soho okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopa- SE 1287a/SE 1287, sek. XLII, kv. 1269 na v plast SE 3, ki je vsebovala organske ostanke. Pr. 0,31 m. Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana SE 1305, sek. XXXIX, kv. 1187 v plast SE 1260, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom. Dl. Jama ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast 0,30 m, š. 0,28 m, gl. 0,14 m (268,16–268,02 m n. v.). SE 3, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. SE 1289a/SE 1289, sek. XLII, kv. 1260 Dl. 0,33 m, š. 0,20 m, gl. 0,08 m. Jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, vko- SE 1306, sek. XXXIX, kv. 1187 pana v plast SE 1260, z rjavim, čvrstim, zemljeno-ilovna- Jama ovalne oblike in cilindričnega profila, vkopana v plast to-prodnatim polnilom. Dl. 0,23 m, š. 0,22 m, gl. 0,14 m SE 3, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom. (268,12–267,98 m n. v.). Dl. 0,27 m, š. 0,25 m, gl. 0,20 m. 1281a 1287a 1305 1289a B 1306 B 1280a A B A B A B 1298a A B A B A B A B A B A B A A A B A B A B SE 1290, sek. XLIX, kv. 1586, 1591 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plasti SE 600, s prodnatim polnilom, ki je vsebovalo organ- SE 1307, sek. XXXIX, kv. 1188 ske ostanke. V osrednjem delu je ležal večji lomljenec Jama okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopana v (0,40 × 0,35 m), okoli njega pa še štirje srednje veliki plast SE 3, s sivorjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo lomljenci. To konstrukcijo so obkrožali manjši prodniki, ki prodnik. Pr. 0,25 m, gl. 0,10 m. so tvorili kvadrat z zaobljenimi vogali. V bližini je bil po SE 1308, sek. XXXIX, kv 1197 besedah izkopavalcev najden en odlomek prazgodovinske Jama ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast keramike. Pr. 1 m. SE 3, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo organske ostanke. Dl. 0,33 m, š. 0,23 m, gl. 0,12 m. SE 1312, sek. XXXIX, kv. 1246 Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast A SE 1304, z rumenorjavim, mastnim, ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in keramike, pa tudi en kos prež- B ganega stenskega ometa. Pr. 0,23 m, gl. 0,11 m. 1307 1308 B B 1312 A B A A A B A B A B B A 290 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1309, sek. XXXIX, kv. 1197 SE 1317, sek. XXXIX, kv. B Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast 1222 SE 3, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim polnilom Jama ovalne oblike in na vrhu in rumenorjavim, gramozno-zemljenim polnilom plitvega banjastega profila, na dnu. Dl. 1,10 m, š. 0,80 m, gl. 0,25 m. vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, ilovnatim B polnilom, v katerem je bilo nekaj kamnov. Dl. 0,75 m, š. 0,70 m, gl. 0,4 m. A A B SE 1318, sek. B A XXXIX, kv. 1222, A B 1235 Jama ovalne oblike in plitvega zaoblje- A nega profila, vko- pana v plast SE 3, s temno rjavim, A B SE 1314, sek. XXXIX, kv. 1196 ilovnatim polnilom. Jama ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana na Dl. 0,96 m, š. 0,63, prehod med plastema SE 3 in SE 1304, s temno sivorjavim, gl. 0,7 m. gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,48 m, š. 0,45 m, gl. 0,19 m. SE 1319, sek. XXXIX, kv. 1214 SE 1315, sek. XXXIX, kv. 1190 Jama okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike in banjastega profila, s temno sivorja- SE 1304, s sivorjavim, peščeno-ilovnatim polnilom. Pr. 40 m, vim, gramozno-zemljenim polnilom, ki je vsebovalo večji gl. 0,18 m. kamen kot morebitno zagozdo za soho. Dl. 0,46 m, š. SE 1320, sek. XXXIX, kv. 1190 0,32 m, gl. 0,15 m. Jama nepravilno ovalne oblike in nepravilnega banjastega SE 1316, sek. XXXIX, kv. 1187 profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno-ilov- Jama okrogle oblike in širokega banjastega profila, vkopa- natim polnilom. Dl. 0,40 m, š. 0,36 m, gl. 0,13 m. na v plast SE 3, s temno sivorjavim, gramozno-zemljenim SE 1400a/SE 1400, sek. XXXVIII, kv. 1163 polnilom na vrhu osrednjega dela vkopa in svetlo sivor- Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- javim, gramozno-zemljenim polnilom na obrobju in dnu na v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polni- jame. Pr. 0,45 m, gl. 0,12 m. lom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,40 m, š. 0,34 m, gl. 0,17 m. 1314 B 1315 1316 1319 1320 B B B B 1400a A A A A A B A B A A B A B A B A B A B Rogoza, AAS 100, 2022 291 SE 1408a/SE 1408, sek. XXXVII, SE 1424a/SE 1424, sek. XXXVII, kv. 1177, 1176 kv. 1177 A B Jama podolgovate oblike in nepravilnega zaobljenega Jama, sestavljena iz dveh manjših D profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, zbitim, peščeno-ze- jam za soho ovalne in okrogle mljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in prodnike oblike ter banjastega profila (dl. različnih velikosti. Dl. 1,30 m, š. 1,40 m, gl. 0,36 m. 0,60 m, š. 0,24 m, gl. 0,12 m), vkopanih v plast SE 3, z enotnim C A B C D sivorjavim, sipkim, peščeno-ze- mljenim polnilom. Dl. 0,22 m, š. 0,18 m, gl. 0,12 m. B SE 1409a/SE 1409, sek. XXXVIII, kv. 1124 Jama podolgovate ovalne A B oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemlje- nim polnilom. Dl. 1,84 m, š. A B 0,52 m, gl. 0,35 m. A M 1 : 50 A B SE 1412a/SE 1412, sek. XXXVII, kv. 1113 Kontekst treh jam za kole oziroma odtisov v plast SE 3 zabitih kolov, okroglih oblik in plitvih ba- njastih profilov. V vseh je bilo sivorjavo, mehko, peščeno-zemljeno polnilo. Pr. 0,06 m, pr. 0,04 m, dl. 0,06 m, š. 0,03 m. SE 1414a/SE 1414, sek. XXXVII, kv. 1112 SE 1425a/SE 1425, sek. XXXVII, kv. 1113 Plitva jama za soho ovalne oblike in zaobljenega profila, Kontekst dveh jam za kole oziroma odtisov v vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, peščeno-ze- plast SE 3 zabitih kolov, ovalne oblike in pli- mljenim polnilom. Dl. 0,12 m, š. 0,05 m, gl. 0,03 m. tvega banjastega profila (dl. 0,10 m, š. 0,08 m; dl. 0,06 m, š. 0,05 m). V obeh je bilo sivorjavo, SE 1417a/SE 1417, sek. XXXVII, kv. 1112 mehko, peščeno-zemljeno polnilo. Kontekst dveh jam za soho, ovalnih oblik in plitvega banja- stega profila (dl. 0,20 m, š. 0,18 m, gl. 0,08 m; dl. 0,18 m, š. SE 1426a/SE 1426, sek. XXXVIII, kv. 1163, 1150 0,12 m, gl. 0,06 m). V obeh je bilo sivorjavo, mehko, pešče- Jama podolgovatega nepravilne oblike in stopničastega no-zemljeno polnilo, ki je vsebovalo velike prodnike. profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, čvrstim, prodnato- -zemljenim polnilom. Dl. 1,30 m, š. 0,53 m, gl. 0,17 m. SE 1418a/SE 1418, sek. XXXVII, kv. 1177 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega zaobljenega A profila, vkopana v plast SE 3, s sivorjavim, mehkim, pešče- no-zemljenim polnilom. Dl. 0,38 m, š. 0,20 m, gl. 0,12 m. 1418a 1414a 1417a B A B A B A B A B A B A B A B 292 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1434a/SE 1434, sek. XXXVII, kv. 1157 SE 1443a/SE 1443, sek. XXXVII, kv. A Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopa- 1135 na v plast SE 3, s sivorjavim, čvrstim, prodnato-zemljenim Kontekst dveh jam za soho, vkopa- A B polnilom. Dl. 0,60 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. nih v plast SE 3, ene ovalne oblike B SE 1436a/SE 1436, sek. XXXVII, kv. 1158 in banjastega profila (dl. 0,13 m, š. A B A B Jama za kol ovalne oblike in stopničastega profila, vkopana 0,12 m) ter ene okrogle oblike in v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom. banjastega profila (dl. 0,28 m, š. Dl. 0,10 m, š. 0,08 m, gl. 0,10 m. 0,26 m). V obeh je bilo sivorjavo, mehko, mivkasto-zemljeno polnilo. 1434a SE 1444a/SE 1444, sek. XXXVII, kv. 1129 Plitva jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 za- A bitega kola ovalne oblike, s sivorjavim, mehkim, B 1436a zemljenim polnilom. Dl. 0,06 m, š. 0,05 m. A B SE 1446a/SE 1446, sek. XXXVII, kv. 1157 A B Jama za kol oziroma odtis v plast SE 3 zabitega kola ovalne A B oblike in banjastega profila, s sivorjavim, mehkim, zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,09 m, š. 0,07 m, gl. 0,05 m. SE 1447a/SE 1447, SE 1437a/SE 1437, sek. XXXVII, kv. 1130, 1135 sek. XXXVII, kv. 1130 Plitva ovalna jama in nepravilnega profila, vkopana v plast Plitva jama ovalne oblike A B SE 3, z rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo in stopničastega profila, prodnike. Dl. 1,06 m, š. 0,80 m, gl. 0,11 m. vkopana v plast SE 3, z A rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. Na istem mestu je bila nad jamo še jama SE 978a, vendar njun odnos A B ni pojasnjen. Dl. 0,90 m, š. 0,67 m, gl. 0,13 m. SE 1448a/SE 1448, sek. XXXVII, kv. 1128 A B Jama za kol ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, s temno sivim, mastnim, B A B zemljenim polnilom. Dl. 0, 11 m, š. 0,10 m, gl. A B 0,08 m. SE 1449a/SE 1449, sek. XXXVII, kv. 1153 Jama ovalne oblike in plitvega banjastega pro- fila, vkopana v plast SE 3, s temno sivim, mastnim, mehkim SE 1441a/SE 1441, sek. XXXVII, zemljenim polnilom. Dl. 0,14 m, š. 0,37 m. kv. 1136, 1129 SE 1451a/SE 1451, sek. XXXVII, kv. 1160, 1161, 1176, 1177 Jama podolgovate oblike in nepravil- Plitva jama ovalne oblike in nega profila, vkopana v plast SE 3, s A 1451a nepravilnega zaobljenega profila, sivorjavim, mastnim, zemljenim polnilo, B vkopana v plast 1449a ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,79 m, A B SE 3, s sivorjavim, A B š. 0,18 m, gl. 0,08 m. A B mastnim, zemlje- nim polnilom, ki je vsebovalo prodni- ke. Dl. 0,89 m, š. A B A B 0,65 m, gl. 0,13 m. Rogoza, AAS 100, 2022 293 SE 1453a/SE 1453, sek. XXXVII, kv. 1175 SE 1473a/SE 1473, sek. XXXVIII, kv. 1146 Jama ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast Jama ovalne oblike in banjastega profila, vko- SE 3, s sivorjavim, sipkim, peščeno-zemljenim polnilom. Dl. pana v plast SE 3, s temno rjavim, peščeno- 0,35 m, š. 0,15 m, gl. 0,13 m. -zemljenim polnilom. Dl. 0,28 m, š. 0,16 m. SE 1454a/SE 1454, sek. XXXVII, kv. 1161 SE 1474a/SE 1474, sek. XXXVIII, kv. 1143 A B Kontekst treh jam za soho oziroma kole ovalnih oblik in Jama za soho okrogle oblike in nepravilnega banjastega profila (dl. 0,39 m, š. 0,25 m, gl. 0,25 m; dl. 0,20, profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A B š. 0,19 m, gl. 0,08 m; dl. 0,17 m, š. 0,13 m, gl. 0,11 m). V vseh peščeno-zemljenim polnilom. Pr. 0,19 m, gl. je bilo sivorjavo, sipko, peščeno-zemljeno polnilo. 0,05 m (zg. v. 268,08 m n. v.). 1454a SE 1478a/SE 1478, sek. XXXVIII, kv. 1143 A B Jama za soho ovalne oblike in banjastega A B A A B profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A B B mehkim, peščeno-zemljenim polnilom. Dl. A B A B 0,21 m, š. 0,16 m, gl. 0,13 m (zg. v. 268,12 m n. A B A B v.). A B SE 1479a/SE 1479, sek. XXXVIII, kv. 1147 Jama podolgovate oblike in nepra- B vilnega zaobljenega profila, vko- pana v plast SE 3, s temno rjavim, A A mehkim zemljenim polnilom, ki je SE 1458a/SE 1458, sek. XXXVII, A B vsebovalo prodnike. Dl. 0,59 m, š. kv. 1175 0,13 m, gl. 0,04 m. Jama ovalne oblike in zaobljene- ga profila, vkopana v plast SE 3, s SE 1480a /SE 1480, sek. XXXVII, kv. A B črnorjavim, mastnim, prodnato-ze- 1153, 1154 mljenim polnilom, ki je vsebovalo Jama za soho ovalne oblike in zaobljene- A B drobce oglja. Dl. 2,04 m, š. 0,54 m, ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno gl. 0,16 m. rjavim, mehkim, peščeno-zemljenim polni- A lom, ki je vsebovalo odlomke oglja. Dl. B B 0,28 m, š. 0,26 m, gl. 0,11 m. M 1 : 50 SE 1483a/SE 1483, sek. XXXVIII, kv. 1150 A B SE 1459a/SE 1459, sek. XXXVII, kv. 1180 Jama za soho okrogle oblike in banjastega Plitva jama za soho ovalne oblike in zaobljene- A B profila, vkopana v plast SE 3, z rjavim, mehkim, A B ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, zemljenim polnilom, ki je vsebovalo prodnike. sipkim, peščeno-prodnato-zemljenim polni- A B Pr. 0,13 m, gl. 0,10 m. lom. Na dnu jame je bila dodatna poglobitev s temno sivim polnilom. Pr. 0,10 m, gl. 0,04 m. SE 1485a/SE 1485, sek. XXXVIII, kv. 1174 A B SE 1460a/SE 1460, sek. XXXVII, kv. 1176 Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega Jama za soho nepravilne oblike in nepravilnega profila, profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, vkopana v plast SE 3, s temno sivim, sipkim, mivkasto-ze- mehkim, peščeno-zemljenim polnilom, ki mljenim polnilom. Dl. 0,56 m, š. 0,46 m, gl. 0,09 m. je vsebovalo drobce oglja in prodnike. Dl. A B 0,35 m, š. 0,31 m, gl. 0,09 m (zg. v. 268,29 SE 1464a/SE 1464, sek. XXXVIII, kv. 1163 m n. v.). Plitva jama za soho ovalne oblike in B 1460a nepravilnega profila, vkopana v plast 1464a SE 1488a/SE 1488, sek. XXXVII, kv. 1132a A B SE 3, z rjavim, Jama za soho ovalne oblike in stopni- A mastnim, zemljenim B častega profila, vkopana v plast SE 3, s A B polnilom, ki je temno rjavim, rahlim, zemljenim polnilom, vsebovala prodnike. A ki je vsebovalo prodnike. Dl. 0,26 m, š. A B A B Dl. 0,40 m, 0,24 m, gl. 0,13 m. š. 0,30 m, gl. 0,11 m. 294 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1486a/SE 1486, sek. SE 1492a/SE 1492, sek. XXXVII, kv. 1134 B XXXVII, kv. 1109a Plitva jama za soho ovalne oblike, vkopana v plast SE 3, s Jama nepravilne oblike temno rjavim, čvrstim, zemljenim polnilom, v katerem so in stopničastega profila, bili prodniki. Dl. 0,30 m, š. 0,28 m, gl. 0,06 m. vkopana v plast SE 3, z rde- SE 1493a/SE 1493, sek. XXXVII, kv. 1111, 1130 čerjavim, čvrstim, prodnato- Jama za soho ovalne oblike in polkrožnega profila, vkopana -zemljenim polnilom. Dl. v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki 3,33 m, š. 1,29 m, gl. 0,72 m. je vsebovalo prodnike. Dl. 0,44 m, š. 0,28 m, gl. 0,16 m. SE 1496a/SE 1496, sek. XXXVII, kv. 1138 Jama za soho nepravilno ovalne oblike in banjastega profi- A A B la, vkopana v plast SE 3, z rjavim, sipkim, mivkasto-zemlje- nim polnilom. Dl. 0,29 m, š. 0,09 m, gl. 0,08 m. 1492a 1493a 1496a A B A A B SE 1487a/SE 1487, B B sek. XXXVII, kv. 1109a, 1132a A B A B A B Plitva jama nepravilne oblike in nepravilnega profila, vko- pana v plast SE 3, s temno rja- vim, trdim, zemljenim polni- lom, ki je vsebovalo prodnike. SE 1497a/SE 1497, sek. XXXVII, kv. 1152 V jamo sta bili vkopani dve Plitva jama za soho ovalne oblike in zaoblje- A B jami za sohe. Dl. 2,17 m, nega profila, vkopana v plast SE 3, s temno š. 1,22 m, gl. 0,28 m. A A B rjavim, mehkim, zemljenim polnilom. Jama je bila odkrita pod jamo SE 954a, vendar A B M 1 : 50 njun odnos ni jasen. Dl. 0,32 m, š. 0,22 m, gl. A 0,08 m. SE 1489a/SE 1489, sek. SE 1498a/SE 1498, sek. XXXVII, kv. 1133a A B XXXVII, kv. 1109 Jama za soho ovalne oblike in banjastega Jama za soho ovalne oblike in zaobljene- profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno mehkim, zemljenim polnilom, ki je vsebo- A B rjavim, mehkim, peščeno-zemljenim B valo drobce oglja in prodnike. Dl. 0,27 m, š. polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in A B 0,22 m, gl. 0,13 m. prodnike. Dl. 0,33 m, š. 0,31 m, gl. 0,13 m. SE 1498c/SE 1498b, sek. XXXVII, kv. 1132 Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, ze- SE 1490a/SE 1490, sek. XXXVII, kv. 1134 B mljenim polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja in prodnike. Jama za soho ovalne oblike in nepravilne- A Dl. 0,53 m, š. 0,38 m, gl. 0,06 m. ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno SE 1498e/SE 1498d, sek. XXXVII, kv. 1132, 1132a rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je A B Jama ovalne oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast vsebovalo drobce oglja in prodnike. Dl. SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je 0,34 m, š. 0,24 m, gl. 0,09 m. vsebovalo prodnike. Dl. 2,23 m, š. 1,18 m, gl. 0,26 m. SE 1491a/SE 1491, sek. XXXVII, kv. 1134 B SE 1498f/SE 1498g, SE 1498h/SE 1498i, SE 1498j/ Jama ovalne oblike in banjastega profi- SE 1498k, sek. XXXVII, kv. 1133a la, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, A Kontekst treh jam za soho ovalne oblike, vkopanih v plast mehkim, mivkasto-zemljenim polnilom. Dl. A B SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki je 0,33 m, š. 0,07 m, gl. 0,09 m. vsebovalo drobce oglja in prodnike (dl. 0,71 m, š. 0,37 m, gl. 0,12 m; dl. 0,34 m, š. 0,27 m, gl. 0,17 m; dl. 0,13 m, š. 0,09 m). Rogoza, AAS 100, 2022 295 SE 1499a/SE 1499, sek. XXXVII, kv. 1157a SE 1523/SE 1524, sek. XLIII, kv. 1338 Plitva jama ovalne oblike in stopničastega profila, vkopana Jama okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast v plast SE 3, s temno rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,25 m, ki je vsebovalo prodnike in drobce keramike. Dl. 1,38 m, š. gl. 0,18 m. 0,76 m, gl. 0,17 m. SE 1525/SE 1526, sek. XLIII, kv. 1338 B Jama okrogle oblike in polkrožnega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,24 m, gl. 0,08 m. SE 1531/SE 1532, sek. XLIII, kv. 1338 Jama okrogle oblike in zaobljenega profila, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,24 m, gl. 0,08 m. 1523 1525 1531 A B A B A B A B A B A B A A B SE 1529/SE 1530, sek. XLIII, kv. 1336a Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,22 m, š. 0,17 m, gl. 0,17 m. SE 1535/SE 1536, sek. XLIII, kv. 1336, 1336a SE 1499c/SE 1499b, sek. XXXVII, Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavim, kv. 1157a A B gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,39 m, š. 0,37 m, gl. Jama za soho okrogle oblike in banjaste- 0,36 m. ga profila, vkopana v plast SE 3, s temno SE 1541/SE 1542, sek. XLIII, kv. 1339 rjavim, mehkim, zemljenim polnilom, ki A B Jama okrogle oblike in banjastega profila, vkopana v plast je vsebovalo drobce oglja in prodnike. SE 601, z rjavim, gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,26 m, Dl. 0,33 m, š. 0,31 m, gl. 0,10 m. gl. 0,10 m. SE 1499f/SE 1499e, sek. XXXVII, kv. SE 1548/SE 1549, sek. LII, kv. 1633 1180 A B Jama okrogle oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, Jama za soho ovalne oblike in nepra- gramozno-zemljenim polnilom. Pr. 0,33 m, gl. je 0,10 m. vilnega profila, vkopana v plast SE 3, s temno rjavim, sipkim, mivkasto- SE 1550/SE 1551, sek. LII, kv. 1616 -zemljenim polnilom, ki je vsebovalo A B Jama ovalne oblike, vkopana v plast SE 601, z rjavosivim, drobce oglja. Dl. 0,35 m, š. 0,33 m, gl. gramozno-zemljenim polnilom. Dl. 0,26 m, š. 0,12 m, gl. 0,15 m. 0,08 m. 1548 A 1550 1541 SE 1519/SE 1520, sek. XLIII, kv. 1365 A A Jama ovalne oblike in banjastega B A B B profila, vkopana v plast SE 601, z rja- B vim, gramozno-zemljenim polnilom. A B Dl. 0,31 m, š. 0,27 m, gl. 0,10 m. A B A B A B 296 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1552/SE 1553, sek. LI, kv. 1620, 1621 SE 1616, sek. XLVI, kv. 1452 Jama ovalne oblike, z rjavosivim, gramozno-zemljenim Jama nepravilne podolgovate oblike. Dl. 0,58 m, š. 0,22 m, polnilom. Dl. 0,64 m, š. 0,46 m, gl. 0,14 m. gl. 0,10 m (268,40–268,30 m n. v.). SE 1603, sek. XLVI, kv. 1433 SE 1617, sek. XLVI, kv. 1452 Jama nepravilne oblike. Dl. 0,30 m, š. 0,26 m, gl. 0,08 m Jama nepravilne oblike. Dl. 0,32 m, š. 0,23 m, gl. 0,16 m (268,46–268,38 m n. v.). (268,40–268,28 m n. v.). SE 1610, sek. XLVI, kv. 1434 SE 1619, sek. XLVI, kv. 1410 Jama ovalne oblike. Dl. 0,31 m, š. 0,26 m. Jama nepravilne oblike. Dl. 0,29 m, š. 0,21 m, gl. 0,07 m 1552 (268,28–268,21 m n. v.). 1617 A 1619 1616 B A A B B A 1603 1610 A B B A B A B A B A B A B SE 1620, sek. XLVI, kv. 1430 Jama nepravilne ovalne oblike in banjastega profila. Dl. SE 1608, sek. XLVI, kv. 1412 0,53 m, š. 0,49 m, gl. 0,08 m (268,36–268,28 m n. v.). Jama ovalne oblike. Dl. 0,25 m, š. 0,22 m, gl. 0,08 m SE 1621, sek. XLVI, kv. 1462 (268,39–268,31 m n. v.). Jama za soho okrogle oblike. Pr. 0,48 m, gl. 0,07 m SE 1611, sek. XLVI, kv. 1434 (268,36–268, 29 m n. v.). Jama ovalne oblike. Pr. 0,30 m, gl. A B 1620 0,13 m. 1621 B A B A B A A B A B SE 1612 = SE 547 (za opis glej tam) SE 1613, sek. XLVI, kv. 1433 Jama nepravilne oblike. A Dl. 1,02 m, š. 0,74 m, gl. SE 1701, sek. L, kv. 1601b B 0,10 m (268,32–268,22 Jama za soho okrogle oblike in banjaste- A m n. v.). ga profila, vkopana v plast SE 3, ki je bila A B na dnu obložena s prodniki. Pr. 0,17 m, gl. 0,12 m. A B SE 1702, sek. L, kv. 1601b Jama za soho ovalne oblike in banjastega B profila, vkopana v plast SE 3, s polnilom, A B A B ki je vsebovalo drobce oglja. Dl. 0,18 m, š. 0,15 m, gl. 0,18 m. Rogoza, AAS 100, 2022 297 SE 1703, sek. L, kv. 1601b Jama za soho ovalne oblike in banjastega profila, vkopana v plast SE 3, ki je vsebovala organske ostanke. Dl. 0,38 m, š. 0,35 m, gl. 0,26 m. SE 1704, sek. L, kv. 1601b Jama za soho ovalne oblike in nepravilnega profila, vko- pana v plast SE 3, s polnilom, ki je vsebovalo drobce oglja, organske ostanke in prežgan stenski omet. Dl. 0,58 m, š. 0,49 m, gl. 0,22 m. 1704 1703 A B A B A B A B SE 1708, sek. L, kv. 1601b A Jama ovalne oblike in zaobljenega C B profila, vkopana v plast SE 3, ki je D bila na dnu obložena s prodniki. Pr. 0,41 m, gl. 0,20 m. A B C D SE 1712, sek. L, kv. 1556 Jama za soho ovalne oblike in banja- A B stega profila, vkopana v plast SE 3. Dl. 0,16 m, š. 0,15 m, gl. 0,06 m. A B 298 Rogoza, AAS 100, 2022 14Katalog arheološkega gradiva Matija Črešnar, Maja Janežič V katalogu so predstavljeni predmeti, odkriti na najdišču Okrajšave Rogoza, ki so bili zaradi svojih lastnosti izločeni iz nadalj- nje analize. sek. sektor kv. kvadrant Najprej so predstavljene prazgodovinske najdbe (G1– SE stratigrafska enota G1336), sledijo pa jim tiste iz rimskega obdobja (G1337– SO stavbni objekt G1394) in najdbe, odkrite pri terenskih pregledih. Razpore- GOSP gospodarstvo ditev predmetov v katalogu je najprej vezana na posamezne inv. št. inventarna številka sektorje, nato pa na stratigrafske enote in kvadrante, v kate-u. ustje rih so se nahajali. Ob tem so prehodi med sektorji označeni d. dno v besedilu, na tablah pa so označene le najpomembnejše dr. držaj stratigrafske enote oziroma strukture, ki smo jih opisali v po- db. debelina glavju Razlaga naselbinskih ostalin. dl. dolžina Vsaka najdba ima svojo številko, pod katero na levi strani pr. premer najdemo opis predmeta, na tabli na nasprotni strani pa nje- t. teža no risbo v označenem merilu (1 : 1, 1 : 2, 1 : 4 itn.). v. višina vel. velikost Pri opisu predmeta sledijo številki predmeta njegovi osnovni najdiščni podatki (sek. – sektor, kv. – kvadrant, SE – strati- Obdelava površine grafska enota) in inventarizacijska številka v Pokrajinskem površno brisanje vidne grobe poteze obdelave muzeju Maribor (inv. št.), nato pa opis predmeta, njegove brisanje vidne fine poteze obdelave tehnološke lastnosti ter nazadnje še njegove dimenzije in glajenje poteze obdelave so nezaznavne teža. poliranje površina lončenine sije Med tehnološkimi lastnostmi so navedeni zrnavost lončar- Zrnavost ske gline, način izdelave predmeta144, obdelava njegove površine zelo fina do 0,25 mm 145, njegova trdota, barva146, žganje147 ter okras in motiv, ki sta sicer obdelana na drugih mestih. fina od 0,26 do 0,50 mm drobna od 0,50 do 2,00 mm groba od 2,01 do 3,00 mm 144  Pri lončarski glini smo pri večjih zrnavostih drobna, groba in zelo zelo groba nad 3,01 mm groba ter pri izstopajočih primerih fine zrnavosti določili tudi količinsko najpogostejše snovi, ki se v lončarski glini nahajajo. To so pred-Trdota vsem kremenčev pesek in sljuda, izjemoma pa tudi druge. mehko 1. in 2. stopnja po Mohsu 145  Pri analiziranju obdelave površine smo preverjali, kako so lončarji trdo 3. in 4. stopnja po Mohsu obdelali površino posode po oblikovanju, ki je večinoma prostoroč- no, v izjemnih primerih pa tudi na lončarskem vretenu. zelo trdo 5. in 6. stopnja po Mohsu 146  Barve so določene po Munsellovi barvni lestvici – Munsell soil izjemno trdo 7. in 8. stopnja po Mohsu color charts (Baltimore 1988). Pri predmetih, katerih barve med notranjo in zunanjo površino močno variirajo, smo zapisali tako barvo zunanje kot notranje površine v tem vrstnem redu, ločeni pa sta s poševnico (/). Če so barve variirale na eni strani, gre za lisasto povr- šino, barve, ki se med seboj menjavajo, pa so ločene s pomišljajem (–) ter označene s pojasnilom (– lisasta). 147  V keramičnem zbiru se relativno pogosto pojavlja lončenina, ki je zaradi vpliva ognja ter vlage ali drugih postdepozicijskih dejav- več mogoče. V teh primerih smo predmet označili kot prežgano/ nikov načeta do te mere, da določanje tehnoloških značilnosti ni uničeno. Rogoza, AAS 100, 2022 299 14.1 Prazgodovinske najdbe Sektor V Matija Črešnar 7 sek. V, kv. 90, SE 2, inv. št. 16009 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna Sektor II izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- 1 sek. II, kv. 6, SE 2, inv. št. 16003 kasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – fasete. Vel. 5 × Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 4,1 cm, db. 0,8 cm, t. 25,3 g. mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava površine – bri- sanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepo- 8 sek. V, kv. 90, SE 2, inv. št. 16010 polno oksidacijsko. Vel. 4,4 × 3,3 cm, db. 0,7 cm, t. 30,7 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 2 sek. II, kv. 24, SE 2, inv. št. 16004 – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, – nepopolno oksidacijsko, okras – plastična aplika, motiv – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine elipsa. Vel. 5,4 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 22,5 g. – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,5 × 5,3 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 9 sek. V, kv. 91, SE 2, inv. št. 16011 16,2 cm, t. 24,7 g. Odlomek ostenja z odlomljenim ročajem. Prostoročna iz- delava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava 3 sek. II, kv. 52, SE 2, inv. št. 16005 površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine 22,3 g. – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – vrez, motiv – s črto zgoraj in 10 sek. V, kv. 118, SE 2, inv. št. 16012 spodaj omejen pas sekajočih se trikotnikov. Vel. 3,5 × 1,8 cm, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, db. 0,6 cm, t. 7,5 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. 4 sek. II, kv. 62, SE 2, inv. št. 16006 Vel. 4,4 × 3,8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 13 cm, t. 15,8 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 11 sek. V, kv. 119, SE 2, inv. št. 16013 – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – nepopolno oksidacijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – vodoravna linija. Vel. 4,5 × 3,2 cm, db. 0,9 cm, t. 15,4 g. – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 17,2 cm, t. 5 sek. II, kv. 76, SE 2, inv. št. 16007 16,4 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- 12 sek. V, kv. 135, SE 2, inv. št. 16014 ne – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/svetlo Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – razčlenjeno zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,9 × 7,8 cm, db. glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje 0,9 cm, t. 58 g. – oksidacijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – krog. Vel. 4,9 × 3,8 cm, db. 1,5 cm, t. 33,6 g. 6 sek. II, sonda B, inv. št. 16008 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,6 × 2,7 cm, db. 0,4 cm, t. 6,3 g. 300 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 2, merilo 1 : 2. 301 Sektor VI 22 sek. VII, kv. 242, SE 1a, inv. št. 16024 Odlomek držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- 13 sek. VI, kv. 108, SE 2, inv. št. 16015 na (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4 × 3,2 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, 1,8 cm, t. 16,6 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – reduk- 23 sek. VII, kv. 194, SE 2, inv. št. 16025 cijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- – vodoravna linija. Vel. 6 × 4,8 cm, db. 0,9 cm, t. 35,5 g. vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- jenje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko/ 14 sek. VI, kv. 110, SE 2, inv. št. 16016 oksidacijsko. Vel. 3,8 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 11 g. Odlomek držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota 24 sek. VII, kv. 216, SE 2, inv. št. 16026 – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksida- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, cijsko, okras – stranska vtisa. Vel. 6,6 cm, db. 2,4 cm, t. 30 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno 15 sek. VI, kv. 139, SE 2, inv. št. 16017 oksidacijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – usločena Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, linija. Vel. 6,5 × 4 cm, db. 1 cm, t. 33,1 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,6 × 25 sek. VII, kv. 244, SE 1a, inv. št. 16027 6 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 11,2 cm, t. 60,3 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, 16 sek. VI, kv. 165, SE 5, inv. št. 16018 barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,3 × Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 3 cm, db. 0,4 cm, t. 11,7 g. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – stranski vtis. Vel. 5,2 × 3,1 cm, db. 1 cm, t. 57,8 g. Sektor VII 17 sek. VII, kv. 189, SE 1a, inv. št. 16019 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,3 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, t. 37,9 g. 18 sek. VII, kv. 217, SE 1a, inv. št. 16020 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2 cm, db. 0,4 cm, t. 4,4 g. 19 sek. VII, kv. 222, SE 1a, inv. št. 16021 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,5 × 4 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 5,4 cm, t. 29,8 g. 20 sek. VII, kv. 224, SE 1a, inv. št. 16022 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6 × 5,5 cm, db. 1,1 cm, t. 72 g. 21 sek. VII, kv. 225, SE 1a, inv. št. 16023 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3 × 1,7 cm, db. 0,7 cm, t. 4,1 g. 302 Rogoza, AAS 100, 2022 13–15 SE 2, 16 SE 5, 17–25 SE 1a; merilo 1 : 2. 303 33 sek. IX, SE 404, inv. št. 16035 Sektor VIII Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- 26 sek. VIII, kv. 210, SE 2, inv. št. 16028 vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 2,4 × – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 4,9 g. – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,7 × 5,2 cm, db. 0,9 cm, t. Sektor X 34,7 g. 34 sek. X, kv. 269, SE 1, inv. št. 16036 27 sek. VIII, kv. 210, SE 2, inv. št. 16029 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek predilne uteži. Prostoročna izdelava, zrnavost mase mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, – drobna (kremen), obdelava površine – glajenje, trdota – trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. trdo, barva – rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,5 Vel. 3,5 × 2,3 cm, db. 0,5 cm, t. 9,2 g. × 3,5 cm, v. 2,5 cm, t. 69,1 g. 35 sek. X, kv. 248, SE 1a, inv. št. 16037 28 sek. VIII, kv. 223, SE 2, inv. št. 16030 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,4 × 4,5 cm, – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – db. 1,2 cm, t. 50,8 g. vodoravna linija Vel. 4,4 × 3,5 cm, db. 1,4 cm, t. 3,8 g. 29 sek. VIII, kv. 232, SE 2/3, inv. št. 16031 36 sek. X, kv. 273, SE 1a, inv. št. 16038 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksida- okras – žlebovi, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 6,2 cijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – vodoravna linija. × 3,3 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 21,8 cm, t. 24,5 g. Vel. 7 × 3,7 cm, db. 1 cm, pr. 14,8 cm, v. 4,2 cm, t. 35,5 g. 30 sek. VIII, SE 2, inv. št. 16032 37 sek. X, kv. 254, SE 2, inv. št. 16039 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, trdota – izredno trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 7 × 3,4 cm, db. – oksidacijsko/redukcijsko, okras – žlebovi, motiv – vodoraven 1 cm, pr. d. 9,6 cm, t. 38,1 g. trak poševnih linij. Vel. 7 × 3,6 cm, db. 0,8 cm, t. 40,5 g. Sektor IX 31 sek. IX, kv. 256, SE 2, inv. št. 16033 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 2,2 × 1,6 cm, db. 0,5 cm, t. 2,3 g. 32 sek. IX, kv. 258, SE 2, inv. št. 16034 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,8 × 4,3 cm, db. 1,1 cm, t. 40,2 g. 304 Rogoza, AAS 100, 2022 26–28, 30–32, 37 SE 2, 29 SE 2/3, 33 SE 404, 34 SE 1, 35–36 SE 1a; merilo 1 : 2. 305 38 sek. X, kv. 270, SE 2, inv. št. 16040 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rumenkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3,1 cm, db. 0,7 cm, t. 17,4 g. 39 sek. X, kv. 302, SE 2, inv. št. 16041 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – nekontrolirano, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,9 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 2,3 g. 40 sek. X, kv. 303, SE 2, inv. št. 16042 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,1 cm, db. 0,8 cm, t. 5,8 g. 41 sek. X, kv. 303, SE 2, inv. št. 16043 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 3 × 2,5 cm, db. 1,1 cm, t. 13,3 g. 42 sek. X, kv. 329, SE 2, inv. št. 16044 Kremenov odbitek temno rdeče barve ( jaspis). Vel. 1,6 × 0,9 cm, db. 0,3 cm, t. 0,4 g. 43 (476) sek. X, kontrolni jarek 1, SE 2/5, inv. št. 16045 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 13,1 g. Sektor XII 44 sek. XII, kv. 355, SE 1, inv. št. 16046 Manjši prodnik kremenovo sljudnega peščenjaka z znaki obrabe po celotnem največjem obsegu. Vel. 3,9 × 3,6 cm, db. 2,7 cm, t. 49,2 g. 45 sek. XII, kv. 337, SE 5, inv. št. 16047 Klina kalcedona svetlo rjave barve z uporabno podolžno re- tušo na dveh robovih in opaznimi zagladitvami na delovnem robu. Vel. 2 × 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 1,1 g. 46 sek. XII, kv. 363, inv. št. 16048 Fragmentiran lonec z visokim usločenim vratom. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Db. 0,8 cm, pr. u. 13,8 cm, v. 18,2 cm. 306 Rogoza, AAS 100, 2022 38–42 SE 2, 43 SE 2/5, 44 SE 1, 45 SE 5, 46 SE ?; 42, 44, 45 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 307 Sektor XIII okras – vrezi, motiv – niz oziroma trak poševnih linij. Vel. 3,5 × 1,9 cm, db. 0,5 cm, t. 5,2 g. 47 sek. XIII, kv. 342, SE 4, inv. št. 16049 Serpentinitni izvrtek z vzporednimi krožnimi 54 sek. XV, kv. 465, SE 2, inv. št. 16056 odrgninami po plašču. Vel. 2,1 cm, db. 1,1 cm, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, t. 5,8 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,7 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 22,1 g. 48 sek. XIII, kv. 379, SE 4, inv. št. 16050 55 sek. XV, kv. 467, SE 2, inv. št. 16057 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Db. 0,5 cm, pr. u. trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, 16,8 cm, pr. d. 6,6 cm, v. 9,2 cm, t. 139,6 g. motiv – različno usmerjene linije. Vel. 4,5 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 9 g. Sektor XIV 56 sek. XV, kv. 478, SE 2, inv. št. 16058 49 sek. XIV, kv. 434, SE 3, inv. št. 16051 Odlomek okrašenega stojnega roba pekve. Prostoročna izde- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, lava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uni- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine čeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje linija. Vel. 5,7 × 3,1 cm, db. 0,6 cm, pr. roba 22 cm, v. 2,8 cm, – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, t. 19,7 g. motiv – vodoravna linija. Na notranji strani pokrivajo površino ostanki prežgani organski ostanki. Vel. 6 × 5,6 cm, db. 1 cm, t. 38,3 g. 50 sek. XIV, kv. 434, SE 3, inv. št. 16052 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,6 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 15,9 g. 51 sek. XIV, kv. 434, SE 3, inv. št. 16053 Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – odtis prsta. Vel. 4,2 × 2,7 cm, db. 0,7 cm, t. 15,3 g. Sektor XV 52 sek. XV, kv. 422, SE 2, inv. št. 16054 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepo- polno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, t. 16,6 g. 53 sek. XV, kv. 422, SE 2, inv. št. 16055 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, 308 Rogoza, AAS 100, 2022 47–48 SE 4, 49–51 SE 3, 52–56 SE 2; 47 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 309 57 sek. XV, kv. 478, SE 3, inv. št. 16059 Sektor XX Odlomek okrašenega ostenja posode. Izdelana na lončarskem vretenu, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava 63 sek. XX, kv. 585, SE 600, inv. št. 16065 površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdela- žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 4,1 × va, zrnavost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava 3,9 cm, db. 0,6 cm, t. 12,1 g. površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 7,5 × Sektor XVI 5,7 cm, db. 0,6 cm, t. 37,1 g. 58 sek. XVI, kv. 471, SE 2, inv. št. 16060 64 sek. XX, kv. 587, SE 600, inv. št. 16066 Klina kalcedona z nazobčano podolžno Odlomek ustja lonca iz grafitne keramike. Izdelan na lončar- retušo na enem robu, na katerem so skem vretenu, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), ob- opazne zagladitve. Vel. 2,9 × 1,4 cm, db. delava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno 0,3 cm, t. 2,1 g. siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,5 × 2,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 23,8 cm, v. 2,8 cm, t. 45,2 g. Sektor XVIII 65 sek. XX, kv. 588, SE 600, inv. št. 16067 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 59 sek. XVIII, kv. 502, SE 2, inv. št. 16061 zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 4,5 cm, db. 1 cm, t. 38,4 g. okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 6,5 × 5,5 cm, db. 0,7 cm, t. 26,8 g. 66 sek. XX, kv. 610, SE 600, inv. št. 16068 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 60 (895) sek. XVIII, kv. 516, SE 2, inv. št. 16062 fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, rjava/siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,7 × 2,3 cm, db. 0,6 cm, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – t. 8,3 g. glajenje, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko, okras – vrezi, motiv – vodoravni liniji in pod njima poševni Sektor XXI liniji. Vel. 3 × 2,4 cm, db. 0,9 cm, t. 8 g. 61 sek. XVIII, kv. 552, SE 2, inv. št. 16063 67 sek. XXI, kv. 615, SE 5a, inv. št. 16069 Klina kalcedona z izjedami. Vel. 3,4 × 1,6 cm, db. 1,6 cm, t. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna 3,7 g. izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno Sektor XIX oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak pošev- nih linij. Vel. 6,2 × 3,4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 15,6 cm, v. 3,2 cm, 62 sek. XIX, kv. 511, SE 1, inv. št. 16064 t. 24,6 g. Odlomek ustja z ostenjem lonca iz grafitne keramike. Izdelan na lončarskem vretenu, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 8,5 × 4,5 cm, db. 0,5 cm, t. 61 g. 310 Rogoza, AAS 100, 2022 M 1 : 50 57 SE 3, 58–61 SE 2, 62 SE 1, 63–66, 68 SE 600, 67 SE 5a; 58, 61 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 311 68 sek. XXI, kv. 637, SE 600, inv. št. 16070 76 sek. XXIV, kv. 707, SE 6, inv. št. 16078 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- Odlomki ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,2 – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – × 2,2 cm, db. 0,6 cm, t. 9,3 g. redukcijsko/oksidacijsko. Db. 0,7 cm, pr. u. 22,4 cm, v. 6,2 cm, 69 sek. XXI, kv. 584, SE 5/6, inv. št. 16071 t. 77,3 g. Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 77 sek. XXIV, kv. 707, SE 6, inv. št. 16079 mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 7,8 mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva × 4,6 cm, db. 0,6 cm, t. 57 g. – sivkasto rjava, žganje – nekontrolirano. Pr. 3,1 cm, pr. luknje 70 sek. XXI, kv. 582, SE 6, inv. št. 16072 0,6 cm, t. 9,9 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 78 XXIV, kv. 717, SE 6, inv. št. 16080 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Poškodovana bikonična glavica bronaste igle, – trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – okrašena z odprtimi stoječimi koncentričnimi odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,2 × 2 cm, trikotniki. Pr. 1,1 cm, v. 1 cm, t. 1,3 g. db. 0,4 cm, t. 2,6 g. 79 sek. XXIV, kv. 717, SE 6, inv. št. 16081 Sektor XXIII Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine 71 sek. XXIII, kv. 675, SE 2, inv. št. 16073 – brisanje, trdota – mehko, barva – rdeča, žganje – oksidacij- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, sko. Vel. 5,2 × 4,7 cm, db. 0,9 cm, t. 36 g. zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – 80 sek. XXIV, kv. 719, SE 6, inv. št. 16082 brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost okras – vrezi, motiv – šrafirani trikotniki. Vel. 3 × 3 cm, db. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, 0,7 cm, t. 76 g. trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Na notranjem delu so vidni sledovi izdelave. Vel. Sektor XXIV 3,7 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 12,8 g. 72 sek. XXIV, kv. 652, SE 2, inv. št. 16074 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- kasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,8 × 3 cm, db. 0,8 cm, t. 20,3 g. 73 sek. XXIV, kv. 689, SE 2, inv. št. 16075 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,6 × 3,8 cm, db. 0,6 cm, t. 15,9 g. 74 sek. XXIV, kv. 717, SE 2, inv. št. 16076 Fragmentiran ročaj. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – fasete, motiv – navpične linije. Vel. 6,6 × 3,2 cm, db. 1,1 cm, t. 43,3 g. 75 sek. XXIV, kv. 691, SE 6, inv. št. 16077 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – plastične aplike, motiv – girlande. Vel. 7,5 × 5,3 cm, db. 1,6 cm, t. 81,4 g. 312 Rogoza, AAS 100, 2022 68 SE 600, 69 SE 5/6, 70, 75–80 SE 6, 71–74 SE 2, 67 SE 5a; 78 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 313 81 sek. XXIV, kv. 708/717, SE 6, inv. št. 16083 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 8,2 × 7,4 cm, db. 1,2 cm, t. 122 g. 82 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16084 Odlomek dna z ostenjem lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rjava/rdeč- kasto rumena, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Db. 0,8 cm, pr. d. 9 cm, v. 6,2 cm, t. 92,2 g. 83 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16085 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo groba (kremen, kremen, keramika), prežga- no/uničeno. Db. 1,3 cm, pr. d. 12,4 cm, v. 2,2 cm, t. 123,3 g. Sektor XXIV 84 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16086 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,2 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 2,6 t. 8 g. 85 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16087 Odlomki okrašene sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – črnorjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 8,4 × 8,1 cm, db. 0,5 cm, t. 85,2 g. 86 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16088 Fragmentirana amfora. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Db. 0,3 cm, pr. u. 9,6 cm, pr. d. 5,2 cm, v. 12 cm, t. 182,4 g. 314 Rogoza, AAS 100, 2022 82–86 SE 6a, 81 SE 6; merilo 1 : 2. 315 87 sek. XXIV, kv. 664, SE 6a, inv. št. 16089 96 sek. XXIV, kv. 716, SE 8, inv. št. 16098 Fragmenti ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost vost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava površine mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- nepopolno oksidacijsko. Db. 0,6 cm, pr. u. 23 cm, v. 6,6 cm, t. dacijsko, okras – kanelure, motiv – snop navpičnih linij. Vel. 5 64,7 g. × 2,5 cm, db. 0,9 cm, t. 17 g. 88 sek. XXIV, kv. 681, SE 6a, inv. št. 16090 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,7 × 6,5 cm, db. 0,4 cm, pr. d. 6,6 cm, v. 2,6 cm, t. 32,3 g. 89 sek. XXIV, kv. 681, SE 6a, inv. št. 16091 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi v obliki pik, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,5 × 3,3 cm, db. 0,3 cm, t. 5,9 g. 90 sek. XXIV, kv. 681, SE 6a, inv. št. 16092 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 3,5 × 2,4 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 15,8 cm, v. 2 cm, t. 6,8 g. 91 sek. XXIV, kv. 681, SE 6a, inv. št. 16093 Odlomki okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi v obliki pik, motiv – vodoravni liniji. Vel. 5,5 × 3,5 cm, db. 0,4 cm, t. 10,8 g. 92 sek. XXIV, kv. 681, 682, SE 6a, inv. št. 16094 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 8,4 × 5,4 cm, db. 0,6 cm, t. 30,8 g. 93 sek. XXIV, kv. 681, 682, SE 6a, inv. št. 16095 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – reduk- cijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,5 × 4,2 cm, db. 0,9 cm, t. 22,3 g. 94 sek. XXIV, kv. 690, SE 6a, inv. št. 16096 Odlomek ustja z ostenjem in držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivo rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 4,4 × 2,1 cm, db. 0,5 cm, t. 8,2 g. 95 sek. XXIV, kv. 716, SE 8, inv. št. 16097 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen), obdelava površine – glajenje, premazova- nje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča (premaz), svetlo rdeča (osnova), žganje – oksidacijsko. Vel. 3,4 × 2 cm, db. 0,8 cm, t. 7,4 g. 316 Rogoza, AAS 100, 2022 87–94 SE 6a, 95–96 SE 8; merilo 1 : 2. 317 97 sek. XXIV, kv. 717, SE 8, inv. št. 16099 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,5 × 3,4 cm, db. 0,5 cm, t. 13,4 g. 98 sek. XXIV, kv. 706, 717, SE 8, inv. št. 16100 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6 × 5,5 cm, db. 0,9 cm, t. 76,6 g. 99 sek. XXIV, kv. 706, 717, SE 8, inv. št. 16101 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – mehko, barva – temno siva, žganje – reduk- cijsko. Vel. 10,8 × 8,6 cm, db. 1 cm, pr. d. 10 cm, v. 4,6 cm, t. 111 g. 100 sek. XXIV, kv. 706, 717, SE 8, inv. št. 16102 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 10,2 × 7 cm, db. 1,5 cm, pr. d. 12,8 cm, v. 3,6 cm, t. 136,6 g. 101 sek. XXIV, kv. 706, SE 208, inv. št. 16103 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,1 × 1,4 cm, db. 0,7 cm, t. 16,1 g. 102 sek. XXIV, kv. 717, SE 208, inv. št. 16104 Piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – mehko, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4,5 cm, v. 7,8 cm, t. 120,3 g. 103 sek. XXIV, kv. 717, SE 208, inv. št. 16105 Odlomek ustja z ostenjem posode z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 9,6 × 5,1 cm, db. 0,7 cm, t. 82,5 g. 104 sek. XXIV, kv. 717, SE 208, inv. št. 16106 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije, pod njimi poševne linije (šrafirani trikotniki). Vel. 2,5 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 6,3 g. 318 Rogoza, AAS 100, 2022 97–100 SE 8, 101–104 SE 208; merilo 1 : 2. 319 105 sek. XXIV, kv. 717, SE 208, inv. št. 16107 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,1 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 24,2 cm, v. 2,8 cm, t. 15,4 g. 106 sek. XXIV, kv. 717, 718, SE 208, inv. št. 16108 Odlomek noge. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – gro- ba (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6 × 4,5 cm, db. 1 cm, pr. d. 14 cm, v. 4,4 cm, t. 46,5 g. 107 sek. XXIV, kv. 718, SE 208, inv. št. 16109 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), prežgano/ uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodorav- na linija. Vel. 6,6 × 2,9 cm, db. 1 cm, t. 21,5 g. 108 sek. XXIV, kv. 717, SE 208, inv. št. 16110 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 2,3 cm, db. 0,8 cm, t. 30 g. 109 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16111 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 4,4 × 3,3 cm, db. 0,8 cm, t. 17,3 g. 110 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16112 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava/sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,7 × 4,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 22,2 cm, t. 17,1 g. 111 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16113 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča/temno siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 2,9 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 5,9 g. 112 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16114 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 13,7 g. 113 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16115 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko. Vel. 13 × 2,4 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 17,8 cm, v. 2,8 cm, t. 25,7 g. 320 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 208, merilo 1 : 2. 321 114 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16116 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,7 × 3,4 cm, db. 0,4 cm, t. 7,6 g. 115 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16117 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,6 × 3,6 cm, db. 0,4 cm, t. 12,8 g. 116 sek. XXIV, kv. 706, 717, 718, SE 208, inv. št. 16118 Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,1 × 2,9 cm, db. 1 cm, t. 15,8 g. 117 sek. XXIV, kv. 714, SE 210, inv. št. 16119 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 11 × 4,6 cm, db. 0,5 cm, t. 43,3 g. 118 sek. XXIV, kv. 690, SE 212, inv. št. 16120 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, t. 24,6 g. 119 sek. XXIV, kv. 655, SE 213, inv. št. 16121 Odlomki ostenja trebušaste posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vodoravni žleb, motiv – vodoravna linija. Db. 0,4 cm, pr. 17,6 cm, v. 11,8 cm, t. 198,1 g. 120 sek. XXIV, kv. 655, SE 213, inv. št. 16122 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – reduk- cijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 9,1 × 4 cm, db. 0,7 cm, t. 41,2 g. 322 Rogoza, AAS 100, 2022 114–116 SE 208, 117 SE 210, 118 SE 212, 119–120 SE 213; merilo 1 : 2. 323 121 sek. XXIV, kv. 707, SE 600, inv. št. 16123 130 sek. XXVII, kv. 758, SE 8, inv. št. 16132 Odlomek ustja z ostenjem sklede s preluknjanim držajem. Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine mase – groba (kremen), obdelava površine – glajenje, trdota – – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žga- izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. nje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, t. Vel. 5 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, t. 12,9 g. 16,7 g. 122 sek. XXIV, kv. 709, SE 600, inv. št. 16124 Odlomek okrašenega ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, gladko plastično rebro, motiv – usločena linija. Vel. 3,8 × 2,8 cm, db. 0,6 cm, t. 12,5 g. Sektor XXV 123 sek. XXV, kv. 686, SE 600, inv. št. 16125 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 8,8 g. Sektor XXVI 124 sek. XXVI, kv. 737, SE 1, inv. št. 16126 Amorfen kos bakra. Vel. 3,9 × 2,7 cm, db. 0,9 cm, t. 40,8 g. (ICP – AES analiza je objavljena v poglavju Kovinske najdbe) Sektor XXVII 125 sek. XXVII, kv. 732, SE 2, inv. št. 16127 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – oksi- dacijsko. Pr. 3,6 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 2,6 cm, t. 9,7 g. 126 sek. XXVII, kv. 743, SE 6, inv. št. 16128 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,6 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, t. 3,3 g. 127 sek. XXVII, kv. 745, SE 6, inv. št. 16129 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda, keramika), obdelava povr- šine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/ rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,6 × 5,8 cm, db. 0,7 cm, t. 60,1 g. 128 sek. XXVII, kv. 751, SE 6, inv. št. 16130 Fragmentirana pekva. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumenosiva – lisasta, žganje – oksidacijsko. Db. 0,8 cm, pr. 28,8 cm, v. 13,6 cm, t. 541,2 g. 129 sek. XXVII, kv. 730, SE 8, inv. št. 16131 Amorfen kos bakra s pritrjeno žlindro. Vel. 1,4 × 1,1 cm, db. 0,9 cm, t. 6,6 g. (ICP – AES analiza je objavljena v poglavju Kovinske najdbe) 324 Rogoza, AAS 100, 2022 121–123 SE 600, 124 SE 1, 125 SE 2, 126–128 SE 6, 129–130 SE 8; 124, 129 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 325 131 sek. XXVII, kv. 758, SE 8, inv. št. 16133 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava/temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 6,4 × 3 cm, db. 1,2 cm, t. 33,9 g. 132 sek. XXVII, kv. 758, SE 8, inv. št. 16134 Odlomek ustja z ostenjem okrašene skodele z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rumenka- sto rjavosiva – lisasta, žganje – redukcijsko, okras – razčlenje- no plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 6,3 cm, v. 6,4 cm, db. 1,2 cm. 133 sek. XXVII, kv. 759 SE 8, inv. št. 16135 Fragmentirana kladivasta sekira iz serpentinita. Vel. 12,3 × 5,5 cm, db. 4 cm. 134 sek. XXVII, kv. 760, SE 8, inv. št. 16136 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – poševni vbodi orodja z delno ohranjeno inkrustacijo, motiv – različno usmerjene usločene linije. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, t. 18,5 g. 135 sek. XXVII, kv. 760, SE 8, inv. št. 16137 Odlomki ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 1,2 cm, t. 49 g. 136 sek. XXVII, kv. 760, SE 8, inv. št. 16138 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 8 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, t. 42,8 g. 137 sek. XXVII, kv. 760, SE 8, inv. št. 16139 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 5 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 9,6 g. 138 sek. XXVII, kv. 15, SE 8, inv. št. 16140 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18,6 cm, v. 3 cm, t. 10,8 g. 326 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 8, merilo 1 : 2. 327 139 sek. XXVII, kv. 769, SE 8, inv. št. 16141 145 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16147 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomki okrašenega ovalnega lonca z ročajem. Prostoročna zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje/glajenje, izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, žga- površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto nje – redukcijsko. Vel. 6,2 × 4,3 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 5 cm, v. rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno 1,6 cm, t. 19,8 g. plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Db. 0,8 cm, pr. u. 140 sek. XXVII, kv. 769, SE 8, inv. št. 16142 20 cm, pr. d. 9,6 cm, v. 20,8 cm, t. 759,1 g. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4 × 2,8 cm, db. 1 cm, t. 13,5 g. 141 sek. XXVII, kv. 771, SE 8, inv. št. 16143 Odlomek držaja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča/siva, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 6,2 × 4,7 cm, db. 1,4 cm, t. 51,1 g. 142 sek. XXVII, kv. 783, SE 8, inv. št. 16144 Odlomki ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 9,2 × 4,4 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 30,4 cm, t. 62 g. 143 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16145 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastič- no rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,6 × 8 cm, db. 1 cm, pr. u. 32 cm, v. 4 cm, t. 134 g. 144 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16146 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 3,5 × 2,8 cm, db. 0,4 cm, pr. 14 cm, v. 3,4 cm, t. 3,1 g. 328 Rogoza, AAS 100, 2022 139–142 SE 8, 143–145 SE 514; 139–141, 144 merilo 1 : 2 ostalo merilo 1 : 4. 329 146 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16148 Fragmentiran okrašen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Db. 1 cm, pr. u. 63 cm, pr. d. 33,3 cm, v. 48 cm, t. 991,9 g. 147 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16149 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 13,1 × 6,5 cm, db. 1,3 cm, pr. u. 40,4 cm, v. 2,8 cm, t. 165,6 g. 148 sek. XXVII, kv. 757, SE 514, inv. št. 16150 Odlomki ustja in okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – mehko, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksida- cijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Db. 0,7 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 8,1 cm, t. 154,8 g. 149 sek. XXVII, kv. 782, inv. št. 16151 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 10,8 × 7,5 cm, db. 1,4 cm, pr. d. 8 cm, v. 3 cm, t. 115,3 g. 330 Rogoza, AAS 100, 2022 146–148 SE 514, 149 SE ?; 146 merilo 1 : 5, 147 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 331 Sektor XXVIII 159 sek. XXVIII, kv. 755, SE 530, inv. št. 16161. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 150 sek. XXVIII, kv. 751, SE 2, inv. št. 16152 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Odlomek ostenja z dvorogeljnim držajem. Prostoročna izdela- Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,5 × 2,7 cm, db. va, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- 0,5 cm, t. 5,6 g. šine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,9 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 25,7 g. 160 sek. XXVIII, kv. 774, SE 530, inv. št. 16162 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 151 sek. XXVIII, kv. 751, SE 2, inv. št. 16153 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, ne – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, barva redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – ravne različno – svetlo sivkasto rjava, okras – vrezi, motiv – šrafiran trikotnik. usmerjene linije. Vel. 4,3 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 12,2 g. Vel. 3,1 × 1,3 cm, db. 0,5 cm, t. 4,2 g. 161 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16163 152 sek. XXVIII, kv. 777, SE 2, Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost inv. št. 16154 mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, Trikotni preluknjan keramičen pred- trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacij- met. Prostoročna izdelava, zrnavost sko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 6,4 × 4 cm, mase – drobna (kremen, sljuda), db. 0,8 cm, t. 31,2 g. obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto 162 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16164 rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,2 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, × 4,5 cm, db. 0,9 cm, t. 25 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Odlomek 153 sek. XXVIII, kv. 772, SE 6, inv. št. 16155 ima močno zaobljene robove in notranjo površino. Vel. 4,8 × Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 4 cm, db. 0,4 cm, pr. d. 7,2 cm, v. 1,2 cm, t. 14,3 g. vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 5,8 × 163 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16165 4,7 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 8,1 cm, v. 2 cm, t. 23,7 g. Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- 154 sek. XXVIII, kv. 772, SE 6, inv. št. 16156 ne – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Odlomek ima močno izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, zaobljene robove. Db. 0,5 cm, pr. d. 8,4 cm, v. 2 cm, t. 61,8 g. trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3 × 2,9 cm, db. 0,8 cm, t. 10,1 g. 155 sek. XXVIII, kv. 755, SE 8, inv. št. 16157 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,8 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 14,5 g. 156 sek. XXVIII, kv. 781, SE 8, inv. št. 16158 Odlomek ročaja s pritrditvenim čepom. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, t. 18,1 g. 157 sek. XXVIII, kv. 754, SE 530, inv. št. 16159 Keramičen okrogel predmet z odtisi na robovih. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,9 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 26,1 g. 158 sek. XXVIII, kv. 754, SE 530, inv. št. 16160 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 4,7 × 2,7 cm, db. 0,7 cm, t. 18,2 g. 332 Rogoza, AAS 100, 2022 150–152 SE 2, 153–154 SE 6, 155–156 SE 8, 157–163 SE 530; merilo 1 : 2. 333 164 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16166 Odlomek ostenja z ročajem skodele. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,5 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 35,9 g. 165 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16167 Keramični svitek. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko. Pr. 9,8 cm, pr. luknje 4,1 cm, v. 3 cm, t. 220,2 g. 166 sek. XXVIII, kv. 778, SE 530, inv. št. 16168 Fragmentirana bronasta nepravilno oblikovana čebuličasta glavica igle. Pr. 0,9 cm, v. 1,2 cm, t. 0,9 g. 167 sek. XXVIII, kv. 779, SE 530, inv. št. 16169 Odlomek ostenja s preluknjanim držajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 5,3 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, t. 30,6 g. 168 sek. XXVIII, kv. 779, SE 530, inv. št. 16170 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/ redukcijsko. Vel. 6,5 × 4,4 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 30,4 cm, v. 3,2 cm, t. 31,5 g. 169 sek. XXVIII, kv. 800, SE 530, inv. št. 16171 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 7,7 × 4,9 cm, db. 0,7 cm, t. 59,3 g. 170 sek. XXVIII, kv. 800, SE 530, inv. št. 16172 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča/siva, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 6,8 × 5,7 cm, db. 0,6 cm, t. 71,4 g. 171 sek. XXVIII, kv. 800, SE 530, inv. št. 16173 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 6 cm, db. 0,9 cm, t. 50,6 g. 172 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16174 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – po- vršno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjavosiva – lisasta/ temno rjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Db. 0,7 cm, pr. d. 7,4 cm, v. 6 cm, t. 506,6 g. 334 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 530; 166 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 335 173 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16175 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 6,2 × 5,4 cm, db. 0,8 cm, t. 34,1 g. 174 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16176 Odlomki sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,8 × 4,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. = pr. d. 7,2 cm, v. 3,6 cm, t. 44,6 g. 175 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16177 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/svetlo rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,7 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, t. 51,9 g. 176 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16178 Odlomek keramičnega svitka. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. 11,2 cm, pr. luknje 3,8 cm, v. 5,2 cm, t. 103,8 g. 177 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16179 Prstanasto dno. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Db. 1 cm, pr. d. 6,2 cm, t. 70,5 g. 178 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16180 Odlomki lonca z držaji. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Db. 0,7 cm, pr. u. 20 cm, ohr. v. 19,2 cm, t. 355,6 g. 179 sek. XXVIII, kv. 801, SE 530, inv. št. 16181 Odlomek skodelice s presegajočim kolenčastim ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 8 × 5,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 11,2 cm, v. 4 cm, t. 48,4 g. 336 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 530; 178 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 337 180 sek. XXVIII, kv. 802, SE 530, inv. št. 16182 187 sek. XXVIII, kv. 779, SE 600, inv. št. 16189 Odlomki svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost (kremen, sljuda, keramika), prežgano/uničeno. Pr. 8,2 cm, pr. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- luknje 3,2 cm, v. 3,2 cm, t. 71,9 g. jenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 6,2 × 4 cm, db. 0,9 cm, t. 37,7 g. 188 sek. XXVIII, kv. 780, SE 600, inv. št. 16190 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 11,2 × 7,5 cm, db. 0,8 cm, t. 104 g. 189 sek. XXVIII, kv. 780, SE 600, inv. št. 16191 181 sek. XXVIII, kv. 802, SE 530, inv. št. 16183 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – trdo, barva – rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,1 brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava/temno × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 6,7 g. siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno 190 sek. XXVIII, kv. 780, SE 600, inv. št. 16192 plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 6 cm, db. Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 1 cm, t. 59,5 g. fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva 182 sek. XXVIII, kv. 802, SE 530, inv. št. 16184 – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Db. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna 0,4 cm, pr. u. 10 cm, ohr. v. 5,6 cm, t. 67,4 g. izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava 191 sek. XXVIII, kv. 781, SE 600, inv. št. 16193 površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro z dr-zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. žajem, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,7 × 7 cm, db. 0,9 cm, Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 5,7 × 4,2 cm, db. pr. u. 15,8 cm, v. 8,4 cm, t. 115 g. 0,9 cm, t. 29 g. 183 sek. XXVIII, kv. 755, SE 600, inv. št. 16185 192 sek. XXVIII, kv. 799, SE 600, inv. št. 16194 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5 × oksidacijsko. Vel. 3,8 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 10,7 g. 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 11,4 g. 184 sek. XXVIII, kv. 772, SE 600, inv. št. 16186 193 sek. XXVIII, kv. 799, SE 600, inv. št. 16195 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdela- Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna va, zrnavost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča/siva, – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – žganje – oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna vodoravna linija. Vel. 4,3 × 3,7 cm, db. 1 cm, t. 23 g. linija. Vel. 5,1 × 4,6 cm, db. 0,7 cm, t. 37,1 g. 185 sek. XXVIII, kv. 773, SE 600, inv. št. 16187 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodo- ravna linija. Vel. 7 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, t. 28,2 g. 186 sek. XXVIII, kv. 779, SE 600, inv. št. 16188 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,9 × 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 7,3 g. 338 Rogoza, AAS 100, 2022 180–182 SE 530, 183–193 SE 600; 182 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 339 194 sek. XXVIII, kv. 799, SE 600, inv. št. 16196 201 sek. XXIX, kv. 822, SE 600, inv. št. 16203 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko. Odlomek ima močno trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno zaobljene robove. Vel. 5 × 3,9 cm, db. 0,8 cm, t. 15,5 g. oksidacijsko. Vel. 4,2 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 8,7 g. 195 sek. XXVIII, kv. 799, SE 600, inv. št. 16197 202 sek. XXIX, kv. 823, SE 600, inv. št. 16204 Fragmentirana sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – Odlomek pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Db. – izredno trdo, barva – sivo rdečkasto rumena – lisasta, žganje 0,8 cm, pr. u. 21,2 cm, v. 7,2 cm, t. 81,9 g. – oksidacijsko. Vel. 6,7 × 6,2 cm, db. 0,9 cm, t. 49,8 g. 203 sek. XXIX, kv. 823, SE 600, inv. št. 16205 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava po- vršine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/siva, žganje – oksidacijsko, okras – gladka plastična rebra, motiv – trikotnik s podaljšanimi kraki. Vel. 4,3 × 4,2 cm, db. 0,7 cm, t. 16,2 g. 204 sek. XXIX, kv. 823, SE 600, inv. št. 16206 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – 196 sek. XXVIII, kv. 800, SE 600, inv. št. 16198 izredno trdo, barva – sivkasto rjava/siva, žganje – redukcijsko/ Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 9,7 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – 205 sek. XXIX, kv. 830, SE 600, inv. št. 16207 izredno trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 5,4 × 3,4 cm, db. 0,9 cm, t. 23,3 g. vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo 197 sek. XXVIII, kv. 801, SE 600, inv. št. 16199 trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 3 × 3 cm, db. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 0,7 cm, t. 12,4 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 206 sek. XXIX, kv. 830, SE 600, inv. št. 16208 – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – redukcij- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, sko/oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – 3,7 × 2,9 cm, db. 0,6 cm, t. 10,3 g. brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 4,5 × 3 cm, db. 0,6 cm, Sektor XXIX t. 12,9 g. 198 sek. XXIX, SE 600, inv. št. 16200 207 sek. XXIX, kv. 830, SE 600, inv. št. 16209 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečesiva – lisasta, žganje rdečerjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,6 – nekontrolirano. Vel. 3,2 × 2,5 cm, db. 0,8 cm, t. 8,3 g. × 2,2 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 16,4 cm, v. 2,4 cm, t. 5 g. 199 sek. XXIX, kv. 822, SE 600, inv. št. 16201 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6 × 4,9 cm, db. 0,9 cm, t. 39,1 g. 200 sek. XXIX, kv. 822, SE 600, inv. št. 16202 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5 × 4,7 cm, db. 1 cm, t. 39,1 g. 340 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 600, merilo 1 : 2. 341 208 sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16210 218 sek. XXIX, kv. 851, SE 600, inv. št. 16220 Odlomek kamnitega obeska. Vel. 3 × 2,2 cm, db. 0,7 cm, t. Klina kalcedona (roženca) z izjedami. Vel. 3,5 × 2,1 cm, db. 8,8 g. 0,6 cm, t. 6,8 g. 209 sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16211 219 sek. XXIX, kv. 852, SE 600, inv. št. 16221 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ 3,2 cm, db. 0,5 cm, t. 21 g. oksidacijsko, okras – odtisi prstov s strani. Vel. 6,1 × 3,2 cm, db. 210 sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16212 2 cm, t. 44,1 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- 220 sek. XXIX, kv. 872, SE 600, inv. št. 16222 vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/ izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava redukcijsko. Vel. 3,5 × 2 cm, db. 0,6 cm, t. 7,3 g. površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava/te- 211 sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16213 mno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 7,5 × 5,1 cm, db. 0,7 cm, t. 30,9 g. Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, 221 sek. XXIX, kv. 873, SE 600, inv. št. 16223 trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopol- Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, no oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,9 cm, db. 0,7 cm, t. 10,2 g. obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, 212 sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16214 žganje – oksidacijsko. Pr. 2 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 1,6 cm, t. 5,9 g. Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota 222 sek. XXIX, kv. 874, SE 600, inv. št. 16224 – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Pr. 4 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 2,2 cm, t. 20,9 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 213 (970) sek. XXIX, kv. 831, SE 600, inv. št. 16215 – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – vrez, motiv – vodoraven lestvičast okras, Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost pod njim snop poševnih linij. Vel. 2,3 × 1,9 cm, db. 0,5 cm, t. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, 3,4 g. trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,1 × 5 cm, db. 0,7 cm, t. 32,6 g. 223 sek. XXIX, kv. 803, SE 610, inv. št. 16225 214 sek. XXIX, kv. 847, SE 600, inv. št. 16216 Odlomki ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5 × zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – 4,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 13 cm, v. 4 cm, t. 18,8 g. zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi v obliki pikic. Vel. 2,7 × 2,1 cm, db. 0,7 cm, t. 5,7 g. 215 sek. XXIX, kv. 848, SE 600, inv. št. 16217 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,5 × 4,6 cm, db. 1,2 cm, t. 43,8 g. 216 sek. XXIX, kv. 848, SE 600, inv. št. 16218 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 5,2 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 1,8 cm, t. 8,4 g. 217 sek. XXIX, kv. 849, SE 600, inv. št. 16219 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,4 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 21,6 g. 342 Rogoza, AAS 100, 2022 208–222 SE 600, 223 SE 610; 208, 218 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 343 224 sek. XXIX, kv. 803, SE 610, inv. št. 16226 233 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16235 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksida- Vel. 2,9 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 5 g. cijsko. Vel. 5,2 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 20 cm, v. 3,2 cm, t. 225 sek. XXIX, kv. 804, SE 610, inv. št. 16227 14,5 g. Odlomek ustja z ostenjem cedila. Prostoročna izdelava, 234 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16236 zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- brisanje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko, vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6 okras – vrezi, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,7 × 2,9 cm, v. × 4,9 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 23,6 cm, v. 3,8 cm, t. 26 g. 2,4 cm, db. 0,7 cm, t. 9 g. 235 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16237 226 sek. XXIX, kv. 804, SE 610, inv. št. 16228 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žga- trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepo- nje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak polno oksidacijsko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodo- poševnih linij. Vel. 3,7 × 2 cm, db. 0,6 cm,t. 6,3 g. ravne linije. Vel. 4 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 10,2 g. 236 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16238 227 sek. XXIX, kv. 804, SE 610, inv. št. 16229 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,4 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 1,8 cm, t. žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vo- 9,7 g. doravne linije. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 16 g. 228 sek. XXIX, kv. 804, SE 610, inv. št. 16230 237 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16239 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcij- okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,5 × 3,4 cm, db. sko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2,7 cm, db. 0,8 cm, t. 8,2 g. 0,4 cm, t. 5,3 g. 229 sek. XXIX, kv. 805, SE 610, inv. št. 16231 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,7 × 2,4 cm, db. 2 cm, t. 15,3 g. 230 sek. XXIX, kv. 805, SE 610, inv. št. 16232 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,4 × 4,2 cm, db. 0,6 cm, t. 21 g. 231 sek. XXIX, kv. 805, SE 610, inv. št. 16233 Odlomek skodelice s presegajočim ročajem. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 4,2 × 4 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 9,6 cm, v. 2,4 cm, t. 16,8 g. 232 sek. XXIX, kv. 807, SE 610, inv. št. 16234 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,4 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 11,6 cm, v. 3,4 cm, t. 17,7 g. 344 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610, merilo 1 : 2. 345 238 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16240 247 sek. XXIX, kv. 831, SE 610, inv. št. 16249 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrez, fasete, motiv – navpične linije. Vel. 7,3 × 2,2 cm, db. 1,5 cm, t. odtisi, motiv – kombinacija vodoravnih linij in različno usmer- 42,8 g. jenih enojnih in koncentričnih trikotnikov. Vel. 5,2 × 4,5 cm, 239 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16241 db. 0,6 cm, t. 18,1 g. Preluknjan držaj. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, 248 sek. XXIX, kv. 847, SE 610, inv. št. 16250 obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – te- Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, mno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 1,5 cm, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – db. 1,6 cm, t. 6,1 g. brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/siva, žganje – 240 sek. XXIX, kv. 828, SE 610, inv. št. 16242 redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtis prsta. Vel. 4,7 × 2,2 cm, db. 1 cm, t. 20,5 g. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, 249 sek. XXIX, kv. 848, SE 610, inv. št. 16251 trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – reduk- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak zrnavost mase – groba (kremen, sljuda, keramika), obdelava poševnih linij. Vel. 3 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 8,3 g. površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/ 241 sek. XXIX, kv. 829, SE 610, inv. št. 16243 temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – raz- členjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,5 × Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 4,9 cm, db. 0,7 cm, t. 25,4 g. fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,6 × 4,2 cm, 250 sek. XXIX, kv. 849, SE 610, inv. št. 16252 db. 0,8 cm, t. 33 g. Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- 242 sek. XXIX, kv. 830, SE 610, inv. št. 16244 na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – iz- redno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nepopolno Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- oksidacijsko. Pr. 8,8 cm, pr. luknje 3,2 cm, v. 2,9 cm, t. 89,2 g. vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 251 sek. XXIX, kv. 852, SE 610, inv. št. 16253 5,5 × 4,5 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 4,2 cm, v. 1,4 cm, t. 17 g. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 243 sek. XXIX, kv. 831, SE 610, inv. št. 16245 vost mase – groba (kremen, keramika, sljuda), obdelava povr- šine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6 × 4,1 cm, db. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – 0,9 cm, t. 23 g. brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/svetlo siva, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 4,3 × 3,1 cm, db. 252 sek. XXIX, kv. 853, SE 610, inv. št. 16254 0,8 cm, t. 21,4 g. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem 244 sek. XXIX, kv. 831, SE 610, inv. št. 16246 posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisa- Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase nje, trdota – zelo trdo, barva – temno – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisa- siva, žganje – redukcijsko, okras – odtis nje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. nasnute vrvice, motiv – trak vodoravnih Vel. 5 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 14,4 g. linij. Vel. 2,2 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 3,9 g. 245 sek. XXIX, kv. 831, SE 610, inv. št. 16247 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- šine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/ temno siva, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 4,4 × 3,9 cm, db. 0,6 cm, t. 16,6 g. 246 sek. XXIX, kv. 831, SE 610, inv. št. 16248 Odlomek okrašenega ostenja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksi- dacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodorav- na linija. Vel. 5 × 3,6 cm, db. 0,8 cm, t. 24 g. 346 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610, merilo 1 : 2. 347 253 sek. XXIX, kv. 854, SE 610, inv. št. 16255 262 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16264 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/temno površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,2 × 5,2 cm, db. 5 × 4 cm, db. 0,7 cm, t. 12,5 g. 1,5 cm, t. 70,9 g. 254 sek. XXIX, kv. 854, SE 610, inv. št. 16256 263 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16265 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – – glajenje/glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/ izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtis Vel. 4,2 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 13,9 g. nasnute vrvice, motiv – trak vodoravnih linij. Vel. 4,9 × 2,7 cm, db. 0,7 cm, t. 15,6 g. 255 sek. XXIX, kv. 854, SE 610, inv. št. 16257 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (sljuda, kremen, keramika), obdelava površine – glajenje/glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezi/glavničenje, motiv – trak vodoravnih linij. Vel. 5 × 4,2 cm, db. 0,6 cm, t. 13,7 g. 256 sek. XXIX, kv. 854, SE 610, inv. št. 16258 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 9,5 × 5,5 cm, db. 0,8 cm, t. 64 g. 257 sek. XXIX, kv. 873, SE 610, inv. št. 16259 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,6 × 3,1 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 15 cm, v. 3 cm, t. 13,2 g. 258 sek. XXIX, kv. 803, SE 658, inv. št. 16260 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 5,6 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 19,8 cm, v. 3 cm, t. 12,3 g. 259 sek. XXIX, kv. 805, SE 658, inv. št. 16261 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 15,6 cm, v. 2,4 cm, t. 11,2 g. 260 sek. XXIX, kv. 825, SE 658, inv. št. 16262 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6,2 × 4,4 cm, db. 0,9 cm, t. 34,3 g. 261 sek. XXIX, kv. 825, SE 658, inv. št. 16263 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,4 × 4,5 cm, db. 0,9 cm, t. 39 g. 348 Rogoza, AAS 100, 2022 253–257 SE 610, 258–263 SE 658; 256 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 349 264 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16266 Odlomek okrašenega ročaja. Pro- storočna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – navpične linije. Vel. 8,2 × 3,7 cm, db. 1,5 cm, t. 52,6 g. 265 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16267 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- šine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – raz- členjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 6 cm, db. 0,8 cm, t. 78,4 g. 266 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16268 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,6 × 7,4 cm, db. 0,8 cm, t. 68,9 g. 267 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16269 Odlomki ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Db. 0,7 cm, pr. u. 19,2 cm, v. 9 cm, t. 172,9 g. 268 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16270 = inv.št. 16307 Odlomek svitka. Pripada istemu svitku kot odlomek G305. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, slju- da), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Pr. 13,6 cm, pr. luknje 5,6 cm, v. 4,5 cm, t. 157 g. 269 sek. XXIX, kv. 826, SE 658, inv. št. 16271 Fragmentirana skodelica s presegajočim ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 10 cm, pr. d. 2,8 cm, v. 4,4 cm, db. 0,4 cm, v. 4,2 cm, t. 2,4 g. 350 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658, merilo 1 : 2. 351 270 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16272 279 sek. XXIX, kv. 851, SE 658, inv. št. 16281 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 4,6 × 3,7 cm, db. vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota 0,7 cm, t. 12,6 g. – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 271 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16273 6,2 × 4,4 cm, db. 0,7 cm, t. 28,1 g. Odbitek kalcedona ( jaspisa). Vel. 2,2 × 1,4 cm, db. 0,4 cm, t. 280 sek. XXIX, kv. 851, SE 658, inv. št. 16282 1,3 g. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna 272 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16274 izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravni liniji. Vel. 3,4 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota × 2,4 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 15,3 cm, t. 7 g. – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko. Vel. 3,2 × 2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 9,6 cm, v. 1,8 cm, t. 5,4 g. 273 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16275 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 2,5 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 4,2 g. 274 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16276 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,6 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 5,8 g. 275 sek. XXIX, kv. 827, SE 658, inv. št. 16277 Odlomek okrašenega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi v obliki krogcev, motiv – krožna linija. Pr. 3,6 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 2,5 cm, t. 24,1 g. 276 sek. XXIX, kv. 828, SE 658, inv. št. 16278 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečka- sto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 4,7 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 24,4 cm, v. 4,4 cm, t. 26 g. 277 sek. XXIX, kv. 828, SE 658, inv. št. 16279 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,6 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 19 cm, v. 1,8 cm, t. 12,3 g. 278 sek. XXIX, kv. 828, SE 658, inv. št. 16280 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,6 × 4,4 cm, db. 0,6 cm, t. 12,3 g. 352 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 271 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 353 281 sek. XXIX, kv. 851, SE 658, inv. št. 16283 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – raz- členjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,8 × 4,5 cm, db. 1 cm, t. 33,4 g. 282 sek. XXIX, kv. 851, SE 658, inv. št. 16284 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 9 × 6 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 20,2 cm, v. 5,2 cm, t. 34,6 g. 283 sek. XXIX, kv. 873, SE 658, inv. št. 16385 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, keramika, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Db. 0,9 cm, pr. d. 8,2 cm, v. 1,4 cm, t. 66,2 g. 284 sek. XXIX, kv. 874, SE 658, inv. št. 16286 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Db. 0,7 cm, pr. u. 21,1 cm, v. 5 cm, t. 106 g. 285 sek. XXIX, kv. 874, SE 658, inv. št. 16287 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto siva, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,2 × 4,5 cm, db. 1 cm, pr. u. 34,5 cm, teža: 47,6 g. 286 sek. XXIX, kv. 874, SE 658, inv. št. 16288 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,5 × 5,1 cm, db. 1 cm, v. 3,6 cm, t. 103,6 g. 354 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658, merilo 1 : 2. 355 287 sek. XXIX, kv. 874, SE 658, inv. št. 16289 Fragmentirana skodelica s presegajočim ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksi- dacijsko. Db. 0,4 cm, pr. u. 10,4 cm, pr. d. 4,6 cm, v. 6,4 cm, t. 68,6 g. 288 sek. XXIX, SE 658, inv. št. 16290 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto ru- mena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 8 × 6,3 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 20,8 cm, v. 4,2 cm, t. 38,3 g. 289 sek. XXIX, SE 658, inv. št. 16291 Fini tolkač na prodniku iz peščenjaka. Vel. 13,1 × 9,1 cm, db. 5,9 cm, t. 1060 g. 290 sek. XXIX, SE 658, inv. št. 16292 Grobi tolkač na prodniku iz kvarcita. Vel. 8,6 × 8,4 cm, db. 7,4 cm, t. 730,3 g. 291 sek. XXIX, kv. 827, SE 658a, inv. št. 16293 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rdečerjava – lisasta, žganje – redukcijsko. Db. 0,8 cm, pr. u. 17,4 cm, v. 5, 2 cm, t. 79,2 g. 356 Rogoza, AAS 100, 2022 287–290 SE 658, 291 SE 658a; 288 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 357 292 sek. XXIX, kv. 827, SE 658a, inv. št. 16294 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravni cikcak liniji. Vel. 3 × 1,3 cm, db. 0,4 cm, t. 1,3 g. 293 sek. XXIX, kv. 849, SE 658a, inv. št. 16295 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/rdečkasto rume- nočrna – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,9 × 5,4 cm, db. 1,1 cm, pr. u. 20,9 cm, v. 5,8 cm, t. 34,8 g. 294 sek. XXIX, kv. 849, SE 658a, inv. št. 16296 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – oksidacijsko. Pr. 12,2 cm, pr. luknje 4,2 cm, v. 4,9 cm, t. 231,1 g. 295 sek. XXIX, kv. 850, SE 658a, inv. št. 16297 Odlomek okrašenega ustja z oste- njem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcij- sko, okras – blage fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 5,3 × 4,6 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 16 cm, v. 4,2 cm, t. 15,7 g. 358 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658a, merilo 1 : 2. 359 296 sek. XXIX, kv. 850, SE 658a, inv. št. 16298 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 6,5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 21,9 g. 297 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16299 Odlomka prstanastega dna/noge. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rjava/ temno rjava, prežgano/uničeno. Db. 1,4 cm, pr. d. 8,1 cm, v. 3,4 cm, t. 68,2 g. 298 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16300 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava/siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko. Vel. 7,8 × 6 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 12 cm, v. 5 cm, t. 36,8 g. 299 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16301 Odlomek ustja z ostenjem skodelice. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 2,6 × 2,2 cm, db. 0,3 cm, t. 2,8 g. 300 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16302 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – žlebovi, motiv – vodoravne in poševne linije. Vel. 3,6 × 3,6 cm, db. 0,5 cm, t. 6,9 g. 301 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16303 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 10,5 × 8,5 cm, db. 0,4 cm, pr. d. 8,5 cm, v. 2,4 cm, t. 72,6 g. 302 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16304 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2,9 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 7,4 cm, v. 1 cm, t. 7,6 g. 360 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658a, merilo 1 : 2. 361 303 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16305 Odlomki okrašenega ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopol- no oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodo- raven trak poševnih linij. Db. 0,5 cm, pr. u. 24,8 cm, v. 10 cm, t. 124,6 g. 304 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16306 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 9,5 × 4 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 20,2 cm, v. 3,4 cm, t. 26,9 g. 305 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16307 Odlomek svitka. Pripada istemu svitku kot odlomek G268 (glej risbo in opis tam, razlika le v barvi – rdečerjava – lisasta). T. 155,4 g. 306 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16308 Fragmentiran lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, okras – fasete, žlebovi, motiv – vodoravne linije, vodoraven trak navpičnih linij. Pr. u. 15,6 cm, pr. d. 11,8 cm, v. 5,6 cm, db. 0,4 cm, t. 212,4 g. 307 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16309 Odlomek skodele s presegajočim ročajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 10 × 8,5 cm, db. 0,4 cm, t. 71,7 g. 308 sek. XXIX, kv. 851, SE 658a, inv. št. 16310 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 9,5 × 5,6 cm, db. 0,9 cm, t. 110,5 g. 362 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658a, merilo 1 : 2. 363 309 sek. XXIX, kv. 873, SE 658a, inv. št. 16311 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodo- ravna linija. Vel. 14,5 × 7,1 cm, db. 0,7 cm, t. 107,8 g. 310 sek. XXIX, kv. 874, SE 658a, inv. št. 16312 Odlomek ustja z ostenjem posode. Pripada istemu ustju kot odlomek G315. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 4 cm, db. 1 cm, pr. u. 25 cm, v. 4,8 cm, t. 31,4 g. 311 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16313 Odlomek okrašenega ostenja poso- de. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije in med njimi vodoravna cikcak linija. Vel. 4,5 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 11 g. 312 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16314 Odlomek ostenja lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 9,5 × 5 cm, db. 1 cm, t. 113,5 g. 313 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16315 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,6 × 5,1 cm, db. 0,8 cm, t. 38,3 g. 314 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16316 Kamniti brus na peščenjaku. Vel. 11 × 2,9 cm, db. 2,7 cm, t. 139,9 g. 315 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16317 Odlomek ustja z ostenjem posode. Pripada isti posodi kot od- lomek G310 (glej risbo in opis). Vel. 5,9 × 5,2 cm, db. 0,9 cm, t. 42,3 g. 364 Rogoza, AAS 100, 2022 309–310 SE 658a, 311–314 SE 658b; 309 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 365 316 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16318 Odlomek ostenja s preluknjanim držajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4 × 2,6 cm, db. 0,5 cm, t. 12,1 g. 317 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16319 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepo- polno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 10,4 × 3 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 16,8 cm, v. 2,8 cm, t. 25,2 g. 318 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16320 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,5 × 2,7 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 2,4 m, t. 10,1 g. 319 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16321 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 9 × 7,5 cm, db. 1,1 cm, pr. u. 26,6 cm, v. 6,6 cm, t. 95,7 g. 320 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16322 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – nepopolno oksi- dacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,5 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 15,4 cm, v. 5,2 cm, t. 45,8 g. 321 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16323 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdeča/črna, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,7 × 5 cm, db. 1 cm, t. 38,1 g. 322 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16324 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 14,2 g. 323 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16325 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,7 × 2,7 cm, db. 0,4 cm, t. 4,3 g. 366 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658b, merilo 1 : 2. 367 324 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16326 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda, keramika), prežgano/ uničeno. Db. 1,5 cm, pr. d. 14,2 cm, v. 3,2 cm, t. 172,1 g. 325 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16327 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/ rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,5 × 6,4 cm, db. 0,9 cm, t. 50,9 g. 326 sek. XXIX, kv. 873, SE 658b, inv. št. 16328 Odlomki ustja in ostenja okrašenega lonca z držaji. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdečerjava – lisa- sta, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodoravna linija. Db. 1,1 cm, pr. u. 43,2 cm, v. 15,6 cm, t. 535,7 g. 327 sek. XXIX, kv. 874, SE 658b, inv. št. 16329 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 8,1 × 4,5 cm, db. 1,1 cm, pr. u. 23,6 cm, v. 4,4 cm, t. 55,7 g. 328 sek. XXIX, kv. 874, SE 658b, inv. št. 16330 Odlomka okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,3 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 11,6 cm, v. 1,8 cm, t. 12,5 g. 329 sek. XXIX, SE 658b, inv. št. 16331 Fragmentirana skodelica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,1 × 6,8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 9,2 cm, pr. d. 3,4 cm, v. 6,2 cm, t. 28 g. 368 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658b; 326 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 369 Sektor XXX Sektor XXXI 330 sek. XXX, kv. 812, SE 600, inv. št. 16332 336 sek. XXXI, kv. 887, SE 600, inv. št. 16338 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – vrezi, motiv – izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava vzporedne navpične linije. Vel. 4 × 3 cm, db. 0,8 cm, t. 14,4 g. površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto 331 sek. XXX, kv. 813, SE 600, inv. št. 16333 rdeča, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – usločena linija. Vel. 10,4 × 9,5 cm, db. 0,8 cm, t. Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost 119,3 g. mase – fina, obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, 337 sek. XXXI, kv. 915, SE 600, inv. št. 16339 okras – kanelure, motiv – navpične linije. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode., motiv – vodo- 1,1 cm, t. 20,7 g. ravna linija. 332 sek. XXX, kv. 860, SE 600, inv. št. 16334 Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, žganje – redukcij- plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,7 × 3,4 cm, db. sko/oksidacijsko. Vel. 5,5 × 2,5 cm, db. 1 cm, pr. u. 22,6 cm, v. 1 cm, t. 22,1 g. 2,2 cm, t. 20,6 g. 338 sek. XXXI, kv. 935, SE 600, inv. št. 16340 333 sek. XXX, kv. 861, SE 600, inv. št. 16335 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, brisanje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 6,1 cm, db. 0,8 cm, pr. d. žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – 11,2 cm, v. 3,2 cm, t. 56,6 g. navpične linije. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 1,1 cm, t. 16,4 g. 334 sek. XXX, kv. 862, SE 600, inv. št. 16336 Odlomki okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,9 × 4,5 cm, db. 1,2 cm, pr. d. 9,8 cm, v. 3,2 cm, t. 59,6 g. 335 sek. XXX, inv. št. 16337 Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa. Vel. 27,2 × 17,5 cm, db. 6 cm, t. 4081,4 g. 370 Rogoza, AAS 100, 2022 330–334, 336–338 SE 600, 335 SE ?; 335 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 371 339 sek. XXXI, kv. 941, SE 600, inv. št. 16341 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 8,1 × 4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 32,2 cm, v. 3,4 cm, t. 44,7 g. 340 sek. XXXI, kv. 943, SE 1011, inv. št. 16342 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 8,9 × 5,7 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 11,6 cm, v. 5,6 cm, t. 24,1 g. 341 sek. XXXI, kv. 920, SE 1041, inv. št. 16343 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 6,5 × 3,9 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 3,2 cm, t. 24,6 g. Sektor XXXII 342 sek. XXXII, kv. 952a, SE 369, inv. št. 16344 Odlomek skodele s presegajočim ročajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 7,2 × 5,2 cm, db. 0,9 cm, t. 42,3 g. 343 sek. XXXII, kv. 952a, SE 369, inv. št. 16345 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 7,3 × 4,1 cm, db. 0,5 cm, pr. 21 cm, v. 3,4 cm, t. 17,6 g. 344 sek. XXXII, kv. 952a, SE 369, inv. št. 16346 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravna linija, vodoraven trak poševnih linij pod njo. Vel. 7,2 × 5,2 cm, db. 0,9 cm, pr. 24,8 cm, v. 5 cm, t. 42,3 g. 372 Rogoza, AAS 100, 2022 339 SE 600, 340 SE 1011, 341 SE 1041, 342–344 SE 369; merilo 1 : 2. 373 345 sek. XXXII, kv. 952a, SE 369, inv. št. 16347 353 sek. XXXII, kv. 952a, SE 600, inv. št. 16355 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdela- Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – va, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. okras – žlebovi, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Na Pr. 3,8 cm, pr. luknje 0,3 cm, notranji strani so ohranjeni prežgani organski ostanki. Vel. 3,9 v. 2,8 cm, t. 22 g. × 3,4 cm, db. 0,6 cm, t. 9,5 g. 346 sek. XXXII, kv. 895, SE 600, inv. št. 16348 Odlomek modre steklene zapestnice. Vel. 2,3 cm, db. 0,6 cm, t. 2,5 g. 347 sek. XXXII, kv. 899, SE 600, inv. št. 16349 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 354 sek. XXXII, kv. 900, SE 610, inv. št. 16356 fina, obdelava površine – glajenje, trdota Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, – trdo, barva – siva/rdečkasto rjava, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 3,2 cm, pr. – vrezi, motiv – vodoravna cikcak linija. luknje 0,4 cm, v. 2,5 cm, t. 19,4 g. Vel. 2,6 × 1,9 cm, db. 0,4 cm, t. 2,6 g. 355 sek. XXXII, kv. 902, SE 610, inv. št. 16357 348 sek. XXXII, kv. 899, SE 600, inv. št. 16350 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava/temno rjava, žganje nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – sekajoče se motiv – vodoravna linija. Vel. 6,8 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. poševne linije. Vel. 3,2 × 2,1 cm, db. 0,5 cm, t. 5,5 g. 39,6 g. 349 sek. XXXII, kv. 902, SE 600, inv. št. 16351 Odlomek ostenja z ročajem skodelice. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 2,2 × 1,7 cm, db. 0,3 cm, t. 3,1 g. 350 sek. XXXII, kv. 925, SE 600, inv. št. 16352 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3 × 2,7 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 10,6 cm, v. 2,4 cm, t. 6,3 g. 351 sek. XXXII, kv. 927, SE 600, inv. št. 16353 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacij- sko. Db. 0,6 cm, pr. d. 9 cm, v. 4,6 cm, t. 84,7 g. 352 sek. XXXII, kv. 930, SE 600, inv. št. 16354 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. Odlomek ima popolnoma razpadlo strukturo. Db. 0,9 cm, pr. d. 11 cm, v. 5,8 cm, t. 127,4 g. 374 Rogoza, AAS 100, 2022 345 SE 369, 346–353 SE 600, 354–355 SE 610; 346 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 375 356 sek. XXXII, kv. 902, SE 610, inv. št. 16358 Odlomki okrašenega držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko/redukcijsko, okras – odtisi prstov. Vel. 6,5 × 3,5 cm, db. 1,4 cm, t. 43 g. 357 sek. XXXII, kv. 902, SE 610, inv. št. 16359 Odlomka okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (keramika), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,7 × 3,1 cm, db. 0,4 cm, pr. 16,2 cm, v. 2,8 cm, t. 8,4 g. 358 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16360 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. Vel. 17,5 × 6,8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18,8 cm, v. 6 cm, t. 95,9 g. 359 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16361 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 12,2 × 6,8 cm, db. 1 cm, pr. u. 36,8 cm, v. 6 cm, t. 106,5 g. 360 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16362 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- kasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,3 × 7,9 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 28,3 cm, v. 7,2 cm, t. 103 g. 361 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16363 Odlomki lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Pr. u. 31,2 cm, pr. d. 21,2 cm, v. 30,8 cm, db. 0,7 cm, t. 537,3 g. 376 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 359–361 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 377 362 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16364 Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, prežga- no/uničeno. Db. 1 cm, pr. u. 31,8 cm, v. 8,6 cm, t. 335,2 g. 363 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16365 Odlomek žrmeljnega kamna iz amfibolita. Vel. 11,4 × 9,2 cm, db. 6,5 cm, t. 556 g. 364 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16366 Gladilec na kvarcitnem prodniku. Vel. 12,7 × 8,7 cm, db. 3,9 cm, t. 550 g. 365 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16367 Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa. Vel. 17,2 × 17,1 cm, db. 2,9 cm, t. 554 g. 366 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16368 Odlomek žrmeljnega kamna iz blestnika. Vel. 15,1 × 11,7 cm, db. 5,5 cm, t. 1424 g. 367 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16369 Odlomek žrmeljnega kamna iz granodiorita. Vel. 13,2 × 12,9 cm, db. 10,6 cm, t. 1992 g. 368 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610 Odlomek žrmeljnega kamna iz blestnika. Vel. 43,9 × 31,6 cm, db. 9,8 cm. 378 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 362 merilo 1 : 2, 368 merilo 1 : 8, ostalo merilo 1 : 4. 379 369 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16371 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, prežgano/uničeno. Db. 0,8 cm, pr. d. 18 cm, v. 3,8 cm, t. 649,8 g. 370 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16372 Odlomek ročaja s pritrditvenim čepom. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, t. 11,7 g. 371 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16373 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 7,5 × 5,1 cm, db. 0,7 cm, t. 52,9 g. 372 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16374 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – odtis prsta, motiv – vodorav- na linija. Vel. 4,7 × 3,1 cm, db. 1 cm, t. 17,4 g. 373 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16375 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,6 cm, db. 0,4 cm, t. 4,9 g. 374 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16376 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 13,2 cm, v. 3,4 cm, t. 9,6 g. 375 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16377 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,7 × 2,9 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 20,6 cm, v. 2,6 cm, t. 14,2 g. 376 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16378 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopol- no oksidacijsko, okras – kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,5 × 2,7 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 14 cm, v. 2,6 cm, t. 8,2 g. 377 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16379 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodo- ravna linija. Pr. u. 21,2 cm, db. 1 cm, v. 6,4 cm, t. 600,2 g. 380 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 377 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 381 378 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16380 380 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, Odlomek žrmeljnega kamna iz granodiorita. Vel. 18 × 13,2 cm, inv. št. 16382 db. 8,3 cm, t. 2990,1 g. Trapezasta sekirica iz serpentinita. Vel. 4,7 × 3,7 cm, db. 1 cm, t. 31,4 g. 381 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16383 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,5 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 1,8 cm, t. 12 g. 382 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16384 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodo- ravna linija. Vel. 9,5 × 8,5 cm, db. 0,8 cm, t. 97,4 g. 383 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16385 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena/ črna, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,6 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 379 sek. XXXII, kv. 926, SE 610, inv. št. 16381 16,1 cm, v. 2,4 cm, t. 10,9 g. Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 10,7 × 8,5 cm, db. 0,6 cm, t. 89,3 g. 382 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 378 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 383 384 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16386 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/ temno siva, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,4 × 3,4 cm, db. 1 cm, t. 10,1 g. 385 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16387 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 14,5 × 4,5 cm, db. 1 cm, pr. u. 26 cm, v. 3,2 cm, t. 111,5 g. 386 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16388 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 6 × 5,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 25,2 cm, v. 3,6 cm, t. 25,1 g. 387 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16389 Odlomek ustja z ostenjem posode. Verjetno del iste posode kot odlomek G388. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,7 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 21 cm, v. 3,4 cm, t. 35 g. 388 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16390 Odlomek ustja z ostenjem posode. Verjetno del iste posode kot prežgani odlomek G387. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepo- polno oksidacijsko. Vel. 7,2 × 6,1 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 20 cm, v. 4,2 cm, t. 55,7 g. 389 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16391 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 4,2 cm, pr. luknje 1 cm, v. 1,8 cm, t. 8,6 g. 390 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16392 Odlomek kolenčastega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2 cm, db. 0,4 cm, t. 4,2 g. 384 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610, merilo 1 : 2. 385 391 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16393 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, pre- žgano/uničeno. Odlomek ima popolnoma razpadlo strukturo. Vel. 13,6 × 7,2 cm, db. 1 cm, t. 218 g. 392 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16394 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoraven trak. Odlomek ima popolnoma razpadlo struktu- ro. Vel. 11,5 x 4 cm, db. 0,8 cm, t. 60,6 g. 393 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16395 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 9 × 4,8 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 25,6 cm, v. 4 cm, t. 58,5 g. 394 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16396 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – plitek žleb, motiv – vodoravna linija. Vel. 9 × 8 cm, db. 0,7 cm, t. 55,8 g. 395 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16397 Odlomki ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. u. 25,6 cm, v. 9.4 cm, db. 0,9 cm, v. 8,8 cm, t. 252,1 g. 396 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16398 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 14,7 × 9 cm, db. 0,9 cm, pr. 43,2 cm, v. 6 cm, t. 138,6 g. 386 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 396 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 387 397 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16399 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 7 × 6 cm, db. 0,7 cm, t. 55,2 g. 398 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16400 Odlomek ostenja z izjedo za pritrditev držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno. Vel. 8,5 × 7,2 cm, db. 0,7 cm, t. 60,9 g. 399 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16401 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,3 × 5,2 cm, db. 0,8 cm, t. 29,9 g. 400 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16402 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,1 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, t. 12,4 g. 401 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16403 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7 × 5,3 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 13,1 cm, v. 3,4 cm, t. 35 g. 402 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16404 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Db. 1 cm, pr. d. 13,5 cm, v. 2,8 cm, t. 485,7 g. 403 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16405 Odlomka okrašenega ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – povr- šno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava/rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Vel. 8,6 × 7,8 cm, db. 1,3 cm, pr. u. 32,4 cm, v. 8 cm, t. 116,9 g. 388 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 403 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 389 404 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16406 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,5 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 2,3 cm, t. 10,8 g. 405 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16407 Odlomki okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – plitki žlebovi, motiv – vodoraven trak navpičnih in poševnih linij. Pr. 24,4 cm, db. 0,7 cm, t. 462,4 g. 406 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16408 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija na ustju in pod njim. Vel. 7,5 × 4,5, db. 0,6 cm, pr. u. 25,5 cm, v. 3,8 cm, t. 35,8 g. 407 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16409 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,6 × 3,5, db. 0,6 cm, t. 29,2 g. 408 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16410 Fragmentirana okrašena amfora. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravni liniji. Pr. u. 18,8 cm, pr. d. 9,2 cm, db. 0,5 cm, rek. v. 18 cm, t. 230,2 g. 390 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610, merilo 1 : 2. 391 409 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16411 Odlomek žrmeljnega kamna iz granodiorita. Vel. 15,5 × 13,0 cm, db. 10,5 cm, t. 2489,6 g. 410 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16412 Fragmentirana skodelica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 8,9 cm, pr. d. 3,4 cm, v. 5,6 cm, db. 0,3 cm, t. 98,1 g. 411 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16413 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – fasete, kanelure, motiv – vodoravne linije, vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. 29,2 cm, v. 12,8 cm, db. 0,5 cm, t. 727,6 g. 412 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16414 Fragmentirana okrašena amfora. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/siva – lisasta, žganje – nekon- trolirano, okras – vrezi, motiv – vodoravna ravna linija, dve cikcak liniji, »trikotnik z zastavicama«. Pr. 9,4 cm, v. 6,8 cm, db. 0,3 cm, t. 34,4 g. 413 sek. XXXII, kv. 927, SE 610, inv. št. 16415 Fragmentirana okrašena amfora. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – žlebovi, motiv – vodoraven trak vodoravnih in navpič- nih linij. Pr. 22,4 cm, v. 15,6 cm, db. 0,4 cm, t. 427,5 g. 414 sek. XXXII, kv. 900a, SE 610, inv. št. 16416 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,2 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 8,8 g. 415 sek. XXXII, kv. 900a, SE 610, inv. št. 16417 Prstanasto dno. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,2 cm, db. 0,8 cm, v. 1,6 cm, t. 19,9 g. 392 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 409, 411, 413 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 393 416 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16418 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,6 × 4 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 20,8 cm, v. 4 cm, t. 27,1 g. 417 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16419 Odlomki ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. u. 31 cm, db. 0,9 cm, v. 6 cm, t. 181,4 g. 418 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16420 Odlomek žrmeljnega kamna iz blestnika. Vel. 22,7 × 16,6 cm, db. 3,4 cm, t. 1410,9 g. 419 sek. XXXII, kv. 925, 926, SE 610, inv. št. 16421 Odlomek žrmeljnega kamna iz blestnika (filita). Vel. 25,5 × 6,2 cm, db. 5,2 cm, t. 1508,1 g. 420 sek. XXXII, kv. 926a, SE 610, inv. št. 16422 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – poševne linije. Vel. 6 × 4,2 cm, db. 1,5 cm, t. 36,9 g. 421 sek. XXXII, kv. 926a, SE 610, inv. št. 16423 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – oksidacijsko. Pr. 3 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 2,2 cm, t. 5,1 g. 422 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16424 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,9 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. 22,2 g. 423 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16425 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5 × 4 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 20, 8 cm, v. 3,2 cm, t. 23,3 g. 394 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 610; 418–419 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 395 424 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16426 433 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16435 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomki ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,5 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 9,6 g. žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno pla- 425 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16427 stično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 11,2 × 8,7 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 38,4 cm, v. 10 cm, t. 88,3 g. Odlomek ustja z ostenjem pekve z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,2 × 4,3 cm, db. 0,7 cm, t. 37,1 g. 426 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16428 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,2 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 8,5 g. 427 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16429 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,2 × 2,6 cm, db. 0,8 cm, t. 10,6 g. 428 sek. XXXII, kv. 952a, SE 610, inv. št. 16430 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glaje- nje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi predmeta. Vel. 2,6 × 2,2 cm, db. 0,4 cm, t. 3,8 g. 429 sek. XXXII, kv. 876, SE 658, inv. št. 16431 Odlomek ustja sklede s preluknjanim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcij- sko. Vel. 3,9 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 16,1 g. 430 sek. XXXII, kv. 876, SE 658, inv. št. 16432 Fragmentirana okrašena amfora. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/črna, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure motiv – vodoraven trak pošev- nih linij. Pr. u. 17,2 cm, pr. d. 6,8 cm, v. 15,2 cm, db. 0,4 cm, t. 366,2 g. 431 sek. XXXII, kv. 876, SE 658, inv. št. 16433 Fragmentiran lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Pr. u. 15,9, pr. d. 8,1, v. 13,1 cm, db. 0,5 cm, t. 680,7 g. 432 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16434 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 20,4 cm, v. 10,1 cm, db. 0,6 cm, v. 8,8 cm, t. 329,4 g. 396 Rogoza, AAS 100, 2022 424–428 SE 610, 429–433 SE 658; 430–431, 433 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 397 434 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16436 439 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16441 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – vrez, motiv – vodoravni liniji. Vel. 2,4 × 2,2 cm, db. 0,5 cm, – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, t. 3,7 g. motiv – vodoravna linija. Vel. 7,5 × 4,8 cm, db. 0,9 cm, t. 435 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, 46,6 g. inv. št. 16437 440 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16442 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – zelo fina, obdelava vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. barva – rdečkasto rjava, žganje – re- 4,9 × 3,8 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 7,3 cm, v. 7,6 cm, t. 8,7 g. dukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6 × 3,3 cm, db. 3 cm, t. 72,8 g. 436 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16438 Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- sko. Vel. 4,2 × 1,7 cm, db. 0,7 cm, t. 7,6 g. 437 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16439 Odlomek prstanaste noge. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, tr- dota – zelo trdo, barva – rjavo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Pr. d. 4,8 cm, db. 3 cm, v. 4 cm, t. 61,9 g. 438 sek. XXXII, kv. 899, SE 658, inv. št. 16440 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 26,5 cm, pr. d. 11,6 cm, v. 9,7 cm, db. 0,5 cm, t. 135,4 g. 398 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 440 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 399 441 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16443 446 sek. XXXII, kv. 902, SE 658, inv. št. 16448 Odlomki sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo Fragmentiran vrč. Prostoročna izdelava, zrnavost mase fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – siv- – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, kasto rjava, žganje – redukcijsko. Pr. u. 6,8 cm, v. 4,1 cm, db. trdota – trdo, barva – rdečkasto rumenosiva – lisasta, žganje – 0,4 cm, v. 3,8 cm, t. 9 g. oksidacijsko. Pr. u. 6,6 cm, pr. d. 5,3 cm, v. 9,6 cm, db. 0,4 cm, 442 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16444 t. 258,9 g (rekonstruiran). Odlomki ustja z okrašenim ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- jenje, trdota – trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 6 × 4,1 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 6,6 cm, v. 4 cm, t. 9,7 g. 443 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16445 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,6 × 5,5 cm, db. 1,3 cm, t. 43 g. 444 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16446 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacij- sko. Vel. 2,6 × 2,4 cm, pr. 3 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 2,6 cm, t. 447 sek. XXXII, kv. 926, SE 658, inv. št. 16449 9,9 g. Odlomek okrašenega ustja lonca. Prostoročna izdelava, 445 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16447 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 7 × 5 cm, Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna db. 1 cm, pr. u. 17 cm, v. 8,4 cm, t. 37 g. izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 20,1 cm, db. 1,1 cm, v. 5,6 cm, t. 500,7 g. 400 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 447 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 401 448 sek. XXXII, kv. 926, 927, SE 658, inv. št. 16450 Odlomek ustja z ostenjem majhnega lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko/redukcijsko. Vel. 3,2 × 2,9 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 8,1 cm, v. 2,4 cm, t. 5,6 g. 449 sek. XXXII, kv. 926, 927, SE 658, inv. št. 16451 Odlomki sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 20,6 cm, v. 7,8 cm, db. 0,4 cm, t. 105,4 g. 450 sek. XXXII, kv. 927, SE 658, inv. št. 16452 Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava/siva, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 11,6 × 5,1 cm, db. 1,1 cm, pr. u. 41,2 cm, v. 4 cm, t. 84,3 g. 451 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16453 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko, okras – kanelura, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 7,7 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 23,1 cm, v. 3,2 cm, t. 36,4 g. 452 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16454 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava/rdeč- kasto rumena, okras – kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 10 × 9,2 cm, db. 1 cm, pr. u. 33,4 cm, v. 8 cm, t. 96,3 g. 453 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16455 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdela- va površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,9 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 32,3 g. 454 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16456 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- va površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,5 × 2,4 cm, db. 0,4 cm, t. 4,7 g. 402 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 450 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 403 455 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16457 461 sek. XXXII, kv. 901, 902, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna SE 658, inv. št. 16463 izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava Odlomki ustja in ostenja površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto ru- okrašenega lonca. Prostoročna mena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, izdelava, zrnavost mase – gro- motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 24,7 g. ba (kremen, sljuda), obdelava 456 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16458 površine – brisanje, barva – Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- svetlo rdeča, žganje – nepopol- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, no oksidacijsko, okras – raz- barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,2 × 2,9 cm, db. členjeno plastično rebro, motiv 0,9 cm, t. 9,7 g. – vodoravna linija. Pr. u. 21 cm, v. 16 cm, db. 6 cm, t. 242,1 g. 457 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16459 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, 462 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16464 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava – oksidacijsko. Vel. 3,3 × 2,7 cm, db. 0,5 cm, t. 8,1 g površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena – siva, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodo- 458 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16460 ravna linija na robu dna. Vel. 7,5 × 6,2 cm, db. 1,3 cm, pr. d. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 8,2 cm, v. 2,4 cm, t. 67,5 g. zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 2,3 × 463 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16465 1,7 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 7,6 cm, v. 1,8 cm, t. 2,4 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost 459 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16461 mase – drobna (kremen, sljuda), Okrašen zaobljen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase obdelava površine – glajenje, – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčle- trdota – zelo trdo, barva – rdeč- njeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 25,5 cm, kasto rumena/rdečkasto rjava, pr. d. 13,2 cm, v. 23,5 cm, db. 1,4 cm, t. 1719 g (rekonstruiran). žganje – oksidacijsko. Na ostenju sklede je zajeda za pritrditev držaja. Vel. 7 × 7 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 28,8 cm, v. 6 cm, t. 53,4 g. 460 sek. XXXII, kv. 901, 902, SE 658, inv. št. 16462 Odlomki okrašenega dna z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – ne- popolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija na robu dna. Pr. d. 11 cm, v. 12 cm, db. 1,3 cm, t. 1121 g. 404 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 459–461 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 405 464 sek. XXXII, kv. 926, 927, SE 658, inv. št. 16466 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prosto- ročna izdelava, zrnavost mase – fina, obde- lava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4,5 × 3,3 cm, db. 0,4 cm, t. 8,2 g. 465 sek. XXXII, kv. 926, 927, SE 658, inv. št. 16467 Odlomki skodele s kolenčastim ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 10,8 × 8,1 cm, db. 0,5 cm, t. 98,1 g. 466 sek. XXXII, kv. 926, 927, SE 658, inv. št. 16468 Odlomki lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sve- tlo rjava/siva, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 9,6 cm, v. 7,9 cm, db. 0,5 cm, t. 62,6 g. 467 sek. XXXII, kv. 926a, SE 658, inv. št. 16469 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečer- java – lisasta, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko. Vel. 7,8 × 5,3 cm, db. 1 cm, t. 89,7 g. 468 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16470 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,6 × 4,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 11,5 cm, v. 4,7 cm, t. 18,1 g. 469 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16471 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 3,3 × 2,5 cm, db. 0,4 cm, t. 6,5 g. 470 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16472 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 4,4 cm, db. 0,9 cm, t. 22,6 g. 406 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658, merilo 1 : 2. 407 471 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16473 Odlomka okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 15 × 6,2 cm, db. 1,3 cm, v. 4,4 cm, t. 148,6 g. 472 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16474 Odlomki okrašenega ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Pr. u. 38,4 cm, v. 10,5 cm, db. 0,8 cm, t. 240,2 g. 473 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16475 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Pr. d. 11,1 cm, db. 1,3 cm, v. 2,4 cm, t. 257,6 g. 474 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16476 Odlomki ostenja lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Pr. najv. oboda 46 cm, v. 10,4 cm, db. 1 cm, t. 620,3 g. 475 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16477 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 4,8 cm, pr. luknje 0,8 cm, v. 2,4 cm, t. 17,8 g. 476 sek. XXXII, kv. 927a, SE 658, inv. št. 16478 Vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kre- men, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 2,7 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 1,7 cm, t. 8,2 g. 408 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 472, 474 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 409 477 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16479 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 21,2 × 6,2 cm, db. 1 cm, pr. u. 36 cm, v. 6 cm, t. 154,5 g. 478 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16480 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 9,2 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 2,2 cm, t. 29,2 g. 479 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16481 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko. Vel. 6 × 2,4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 17,9 cm, v. 2,6 cm, t. 10,7 g. 480 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16482 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 8,5 × 3,4 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 23,2 cm, v. 3 cm, t. 42,2 g. 481 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16483 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,6 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 21,8 cm, v. 4,4 cm, t. 32,1 g. 482 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16484 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 8,4 × 6,5 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 19,8 cm, v. 7,8 cm, t. 43,9 g. 410 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658; 477 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 411 483 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16485 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3,7 cm, db. 0,9 cm, t. 21,9 g. 484 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16586 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 5,5 × 4 cm, db. 0,5 cm, pr. 19,6 cm, v. 2,8 cm, t. 13,7 g. 485 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16487 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,2 × 3,7 cm, db. 0,4 cm, t. 6,8 g. 486 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16488 Odlomek ostenja skodelice. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/re- dukcijsko. Vel. 5,2 × 4,4 cm, db. 0,4 cm, t. 18,6 g. 487 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16489 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko/redukcijsko. Vel. 7 × 6,7 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 14,2 cm, v. 4,4 cm, t. 26,7 g. 488 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16490 Odlomek kolenčastega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 3 × 2,4 cm, db. 1 cm, t. 8 g. 489 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16491 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 5 cm, db. 0,7 cm, t. 26,7 g. 490 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16492 Držaj s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,2 × 1,8 cm, db. 0,9 cm, t. 14,4 g. 491 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16493 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Pr. 3 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 2,2 cm, t. 20,3 g. 412 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 658, merilo 1 : 2. 413 492 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16494 Odlomek ustja in ostenja okrašene sklede. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – plitve kanelura, motiv – vodoraven trak navpičnih neenakomernih linij. Vel. 7,2 × 5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 12 cm, v. 5,8 cm, t. 28,5 g. 493 sek. XXXII, kv. 952a, SE 658, inv. št. 16495 Odlomek žrmeljnega kamna iz konglomeratičnega peščenja- ka. Vel. 8,6 × 5 cm, db. 7,8 cm, t. 395 g. 494 sek. XXXII, kv. 932, SE 1127, inv. št. 16496 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 17,1 cm, v. 2,6 cm, t. 17,4 g. 495 sek. XXXII, kv. 925, 926, 927, SE 610/SE 658, inv. št. 16497 Fragmentiran okrašen lonec z držaji. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glaje- nje, površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 24,8 cm, pr. d. 13,6 cm, v. 44,2 cm, db. 0,8 cm, t. 5098 g. 414 Rogoza, AAS 100, 2022 492–493 SE 658, 494 SE 1127, 495 SE 610/658; 495 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 415 496 sek. XXXII, kv. 952, inv. št. 16498 504 sek. XXXIII, kv. 953, SE 3a, inv. št. 16506 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacij- trdota – trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, okras – sko, okras – vrezi, motiv – viseči šrafirani trikotniki. Vel. 2,4 × kanelure, bradavica, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 2,2 cm, db. 0,7 cm, t. 5,1 g. 6,7 × 3,5 cm, db. 0,4 cm, t. 11,5 g. 497 sek. XXXII, kv. 952a, inv. št. 16299 505 sek. XXXIII, kv. 953, SE 3a, inv. št. 16507 Odlomek ustja z ostenjem okrašenega lonca. Prostoročna Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko. žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, Vel. 4,3 × 2,3 cm, db. 0,4 cm, t. 19,2 g. motiv – vodoravna linija. Vel. 5,4 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, t. 28 g. 506 sek. XXXIII, kv. 977, SE 3a, inv. št. 16508 Sektor XXXIII Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- 498 sek. XXXIII, kv. 953, SE 1, inv. št. 16500 ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rdečkasto Odlomek ustja lonca iz grafitne gline. Izdelan na lončarskem rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,6 × 2,9 cm, db. vretenu, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, 0,6 cm, t. 8,8 g. trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcij- sko. Vel. 3,5 × 3,5 cm, db. 1 cm, t. 20,7 g. 499 sek. XXXIII, kv. 957, SE 1, inv. št. 16501 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Na notranji strani so ohranjeni prežgani organski ostanki. Vel. 7,8 × 5,1 cm, db. 1,1 cm, pr. d. 11,2 cm, v. 3,4 cm, t. 67,1 g. 500 sek. XXXIII, kv. 977, SE 1, inv. št. 16502 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,1 × 3,8 cm, db. 0,5 cm, t. 10,9 g. 501 sek. XXXIII, kv. 981, SE 1, inv. št. 16503 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,8 × 4,1 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 8,3 cm, 2,2 cm, t. 24,8 g. 502 sek. XXXIII, kv. 1029, SE 1, inv. št. 16504 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/temno rjava, žganje – oksidacijsko. Na notranji strani so ohranjeni prežgani organski ostanki. Vel. 12 × 7 cm, db. 1 cm, pr. d. 17,6 cm, v. 4,8 cm, t. 114,6 g. 503 sek. XXXIII, kv. 953, SE 3a, inv. št. 16505 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5 × 4,6 cm, db. 0,6 cm, t. 23,6 g. 416 Rogoza, AAS 100, 2022 496–497 SE ?, 498–502 SE 1, 503–506 SE 3a, 495 SE 610/658; merilo 1 : 2. 417 507 sek. XXXIII, kv. 978, SE 3a, inv. št. 16509 Odlomek ročaja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 6,5 × 5 cm, db. 2,1 cm, t. 69 g. 508 sek. XXXIII, kv. 979, SE 3a, inv. št. 16510 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- va površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,6 × 4 cm, db. 0,8 cm, t. 24,4 g. 509 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 3a, inv. št. 16511 Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/rdečkasto siva, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija na robu dna. Vel. 8,2 × 4 cm, db. 0,8 cm, pr. d. 14,1 cm, v. 1,6 cm, t. 37,7 g. 510 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 3a, inv. št. 16512 Držaj s čepom in odtisi brazd za pritrditev. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 8,6 × 2,5 cm, t. 49,2 g. 511 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 3a, inv. št. 16513 Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcij- sko. Vel. 3,4 × 3,3 cm, db. 0,6 cm, t. 9,6 g. 512 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 3a, inv. št. 16514 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,9 × 3,3 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19,8 cm, v. 3,2 cm, t. 17,3 g. 513 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 3a, inv. št. 16515 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 8,2 × 4,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 16, 6 cm, v. 4,2 cm, t. 33,5 g. 514 sek. XXXIII, kv. 978a (979a), SE 3a (1222), inv. št. 16516 Odlomka ustja z ostenjem posode. Odlomka, ki pripadata isti posodi, sta bila odkrita v dveh različnih kontekstih. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 7,7 × 4,2 cm, db. 1 cm, pr. u. 20,2 cm, v. 2,8 cm, t. 41 g. 418 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 3a, merilo 1 : 2. 419 515 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16517 524 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16526 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/temno trdota – izredno trdo, barva – temno siva/rdečkasto rjava, siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,8 × 5 cm, db. žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv 0,9 cm, t. 46 g. – koncentrične krožne linije. Vel. 6 × 5,2 cm, db. 0,8 cm, t. 516 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16518 30,7 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,7 × 4,1 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 15,8 cm, v. 2,4 cm, t. 14,3 g. 517 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16519 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava/sivkasto rjava, žganje – oksida- cijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,8 × 3,1 cm, db. 0,7 cm, t. 12,2 g. 518 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16520 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/temno rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 6,6 × 4,2 cm, db. 1,1 cm, t. 39,6 g. 519 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16521 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – površno brisanje, trdota – trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 6 × 2 cm, db. 0,7 cm, t. 9,1 g. 520 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16522 Odlomka okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 12 × 6,2 cm, db. 0,8 cm, t. 87,5 g. 521 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16523 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – bri- sanje, trdota – izredno trdo, barva – rjavočrna – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 9,2 × 6,2 cm, db. 1,2 cm, pr. d. 16,1 cm, v. 3,8 cm, t. 86,9 g. 522 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16524 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,7 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 16,9 g. 523 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16525 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksi- dacijsko, okras – vrezi, motiv – trak vodoravnih linij. Vel. 3,9 × 2,9 cm, db. 0,6 cm, t. 9,6 g. 420 Rogoza, AAS 100, 2022 515–521 SE 3a, 522–524 SE 336, merilo 1 : 2. 421 525 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16527 535 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16537 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3 cm, db. – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksida- 1,3 cm, t. 20,5 g. cijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 6 × 526 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16528 4 cm, db. 0,8 cm, t. 15,8 g. Odlomek ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 9 × 8 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 20,4 cm, v. 6,2 cm, t. 75 g. 527 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16529 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 7,2 × 5,4 cm, db. 0,6 cm, t. 36,8 g. 528 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16530 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelura, motiv – valoviti liniji. Vel. 6 × 4,2 cm, db. 0,6 cm, t. 21,4 g. 529 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16531 Odlomek ustja in okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 5,5 × 4 cm, db. 0,5 cm, t. 16,3 g. 530 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16532 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 5,7 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 16,1 g. 531 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16533 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava/rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,3 × 4 cm, db. 0,4 cm, t. 19,6 g. 532 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16534 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 6,8 × 6,5cm, db. 1 cm, t. 53,5 g. 533 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16535 Odlomek ustja in ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 23,7 g. 534 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16536 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 7 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 18 g. 422 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 336, merilo 1 : 2. 423 536 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16538 544 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, inv. št. 16546 zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – Koščena konica. Vel. 5,4 × 1,5 cm, db. 0,3 cm, zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras t. 3,1 g. – kanelure, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,2 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. 32,3 g. 537 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16539 Odlomek okrašenega ustja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva/temno siva, žganje – oksidacij- sko, okras – kanelure, motiv – usločene linije. Vel. 5 × 4,6 cm, db. 0,6 cm, t. 22 g. 538 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16540 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota 545 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, inv. št. 16547 – izredno trdo, barva – rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacij- Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, sko. Vel. 6 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. 28,8 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/temno 539 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16541 siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 8,5 × 8,3 cm, db. 1,3 cm, pr. d. Odlomek ustja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 10,4 cm, v. 3,4 cm, t. 83,4 g. fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,6 × 4,6 cm, db. 0,6 cm, t. 546 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, inv. št. 16548 21,2 g. Odlomek dna z ostenjem, pri katerem je vidna njegova struktura iz svaljkov. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 540 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16542 drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – – izredno trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 8 × fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – 6,5 cm, db. 1,5 cm, pr. d. 9,9 cm, v. 4,2 cm, t. 93,5 g. rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, t. 9,5 g. 547 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, inv. št. 16549 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 541 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16543 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – – nepopolno oksidacijsko. Vel. 7,2 × 4,3 cm, db. 0,8 cm, pr. d. glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje 13,6 cm, v. 2,6 cm, t. 46,6 g. – nekontrolirano. Vel. 10,5 × 8,3 cm, db. 1,3 cm, pr. d. 8,3 cm, t. 135,3 g. 542 sek. XXXIII, kv. 974, SE 336, inv. št. 16544 Odlomek ostenja z trirogeljnim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 4,2 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 16,7 g. 543 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, inv. št. 16545 Odlomek prstanastega dna. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7 × 4 cm, db. 1,1 cm, pr. d. 6,8 cm, v. 1,8 cm, t. 37 g. 424 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 336; 544 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 425 548 sek. XXXIII, kv. 974, 975, SE 336, inv. št. 16550 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcij- sko. Vel. 7 × 4,5 cm, db. 1 cm, pr. d. 7 cm, v. 2,6 cm, t. 63,4 g. 549 sek. XXXIII, kv. 1027, SE 346, inv. št. 16551 Odlomek kolenčastega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2,1 cm, db. 0,7 cm, t. 7 g. 550 sek. XXXIII, kv. 957, SE 363, inv. št. 16552 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,2 × 3,5 cm, db. 1,1 cm, t. 18,1 g. 551 sek. XXXIII, kv. 981, SE 367, inv. št. 16553 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 4,9 × 4,7 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 15,4 cm, v. 4,4 cm, t. 22,1 g. 552 sek. XXXIII, kv. 981, SE 367, inv. št. 16554 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. d. 9,6 cm, db. 1,1 cm, v. 3,8 cm, t. 72,1 g. 553 sek. XXXIII, kv. 981, SE 367, inv. št. 16555 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Pr. d. 6,6 cm, db. 0,8 cm, v. 5 cm, t. 55,8 g. 554 sek. XXXIII, kv. 981, SE 367, inv. št. 16556 Bradavica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obde- lava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,7 × 2,2 cm, db. 1,1 cm, t. 6 g. 555 sek. XXXIII, kv. 981, SE 367, inv. št. 16557 Odlomki okrašenega ustja in okrašenega ostenja sklede. Pro- storočna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Pr. u. 27,4 cm, v. 8 cm, db. 0,8 cm, t. 377 g. 426 Rogoza, AAS 100, 2022 548 SE 336, 549 SE 346, 550 SE 363, 551–555 SE 367; merilo 1 : 2. 427 556 sek. XXXIII, kv. 953, SE 369, inv. št. 16558 Odlomka ustja z ostenjem sklede z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,1 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, t. 7,4 g. 557 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369, inv. št. 16559 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Pr. d. 6 cm, db. 0,9 cm, v. 2,2 cm, t. 75 g. 558 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369, inv. št. 16560 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 9,1 × 4,7 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 7,8 cm, v. 1,4 cm, t. 38,5 g. 559 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16561 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- sko. Vel. 6,5 × 4,5 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 11,4 cm, v. 4,6 cm, t. 16,4 g. 560 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16562 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksida- cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,2 × 2,4 cm, db. 0,7 cm, t. 10,2 g. 561 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16563 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepo- polno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5,2 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 13,7 g. 562 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16564 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5,5 × 2,3 cm, db. 0,7 cm, t. 10,7 g. 563 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16565 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodoravna linija. Vel. 9,2 × 6,1 cm, db. 0,6 cm, pr. najv. oboda 24,1 cm, v. 5,8 cm, t. 70,8 g. 564 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16566 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,5 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, t. 15,6 g. 428 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369, merilo 1 : 2. 429 565 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16567 572 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16574 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/te- – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – mno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Na notranji strani kanelure, motiv – trak vodoravnih linij. Vel. 7,8 × 5,1 cm, db. so ohranjeni prežgani organski ostanki. Vel. 7,1 × 5,3 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 11,4 cm, v. 4,8 cm, t. 26 g. 0,5 cm, pr. u. 27,4 cm, v. 4,6 cm, t. 40,4 g. 566 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16568 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – niz poševnih linij. Vel. 2,4 × 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 1,5 g. 567 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16569 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,8 573 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16575 × 2,5cm, db. 0,6 cm, t. 6,2 g. Poškodovana miniaturna posodica. Prostoročna izdelava, 568 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16670 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3 cm, db. zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava povr- 0,3 cm, pr. d. 1,7 cm, t. 18,2 g. šine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rdečkasto rjava/svetlo rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,5 × 2,6 cm, db. 0,4 cm, t. 4,7 g. 569 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16571 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,2 × 2,1 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 14,3 cm, v. 1,6 cm, t. 4,5 g. 570 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16572 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 8,5 × 6,5 cm, db. 0,7 cm, t. 56,9 g. 571 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 369, inv. št. 16573 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. 20,6 cm, pr. d. 8,4 cm, v. 7,7 cm, db. 0,5 cm, t. 227,5 g. 430 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369, merilo 1 : 2. 431 574 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16576 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – nepopolno oksida- cijsko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 10,3 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 15,6 cm, v. 3,6 cm, t. 31 g. 575 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16577 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glaje- nje, trdota – trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 13,7 × 14,4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18,2 cm, v. 4,2 cm, t. 37,8 g. 576 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16578 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6,5 × 4 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 13,4 cm, v. 3,6 cm, t. 13 g. 577 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16579 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 4,7 × 4,1 cm, db. 0,8 cm, t. 18,6 g. 578 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16580 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 10,5 × 6 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 9,8 cm, v. 2 cm, t. 65,2 g. 579 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16581 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,2 × 5 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 8,1 cm, v. 2 cm, t. 25,1 g. 580 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16582 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/siva, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,3 × 4 cm, db. 0,4 cm, t. 8,6 g. 581 (102) sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16583 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,3 × 2,7 cm, db. 1 cm, t. 108 g. 432 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369, merilo 1 : 2. 433 582 sek. XXXIII, kv. 1030a, SE 369, inv. št. 16584 Odlomki sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. d. 7,8 cm, db. 0,7 cm, v. 10,2 cm, t. 252 g. 583 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16585 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izre- dno trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,3 × 6,3 cm, db. 0,5 cm, t. 41,4 g. 584 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16586 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,6 × 2,7 cm, db. 0,7 cm, t. 8,3 g. 585 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16587 Odlomek dna z ostenjem pladnja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,8 × 5,1 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 26,1 cm, pr. d. 24,8 cm, v. 4,4 cm, t. 37,2 g. 586 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16588 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4,6 × 2,8 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 11,6 cm, v. 2,6 cm, t. 5,3 g. 587 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16589 Odlomek ustja z ostenjem majhne posode. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,1 × 1,4 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 7,8 cm, v. 1,2 cm, t. 2,5 g. 588 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16590 Odlomek ustja z ostenjem skodelice. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 5,7 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 18,8 g. 434 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369, merilo 1 : 2. 435 589 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369, inv. št. 16591 Odlomki dna in okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. d. 11,8 cm, v. 13,4 cm, db. 0,8 cm, t. 264 g. 590 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16592 Držaj. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,8 × 2,5 cm, db. 3,3 cm, t. 40,6 g. 591 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16593 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,2 × 3,8 cm, db. 0,4 cm, t. 16,1 g. 592 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16594 Odlomek ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/sivkasto rjava, žga- nje – redukcijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,1 × 6 cm, db. 0,7 cm, pr. 23,6 cm, v. 5,4 cm, t. 42,3 g. 593 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16595 Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 20,8 g. 594 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16596 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 12,7 g. 595 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16597 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksi- dacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5 × 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 9,8 g. 596 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16798 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,8 × 3,6 cm, db. 0,8 cm, t. 40,9 g. 597 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 369, inv. št. 16599 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcij- sko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 4 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, t. 7,8 g. 436 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369; 589 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 437 598 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16600 Odlomki okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), prežgano/uniče- no, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 11,7 × 7,1 cm, db. 1,1 cm, pr. najv. oboda 36,8 cm, v. 6,8 cm, t. 120,9 g. 599 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16601 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 6,5 × 5 cm, db. 1 cm, pr. u. 21,8 cm, v. 3,8 cm, t. 51,1 g. 600 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16602 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 5,9 × 3,8 cm, db. 0,5 cm, t. 12,3 g. 601 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16603 Odlomki ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 8 × 6,5 cm, db. 1 cm, t. 97 g. 602 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16604 Odlomki ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,3 × 2,6 cm, db. 0,8 cm, t. 7,8 g. 603 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16605 Odlomki okrašenega ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Pr. u. 28,2 cm, v. 14,6 cm, db. 0,7 cm, t. 116 g. 438 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369; 598 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 439 604 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 369, inv. št. 16606 608 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16610 Odlomki skodelice s presegajočim ročajem. Prostoročna izde- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, lava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdo- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, ta – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 4,4 cm, v. 7,4 cm, db. 0,5 cm, t. 173,5 g. Na notranji strani so ohranjeni prežgani organski ostanki. Vel. 5,4 × 4,3 cm, db. 0,7 cm, t. 16,7 g. 609 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16611 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, prežgano/uničeno, okras – kanelu- re, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,8 × 2 cm, db. 0,3 cm, pr. 11,6 cm, v. 2,2 cm, t. 3,3 g. 610 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16612 Odlomek ostenja amfore. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 9,5 × 7,2 cm, db. 0,4 cm, pr. 21,2 cm, v. 6,4 cm, t. 66,9 g. 605 sek. XXXIII, kv. 979a, 1005a, SE 369, inv. št. 16607 Odlomki ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rdeča, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vo- doravna linija. Vel. 5,6 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 44,3 g. 606 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16608 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 3,8 × 3 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 10,8 cm, v. 2,8 cm, t. 5,4 g. 607 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16609 Odlomki ustja in ostenja sklede z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Pr. u. 27,9 cm, v. 8,1 cm, db. 1 cm, t. 212,1 g. 440 Rogoza, AAS 100, 2022 604 SE 369, 605 SE 1005a, 606–610 SE 369a; merilo 1 : 2. 441 611 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16613 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glaje- nje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – navpične linije. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. 0,8 cm, t. 12,8 g. 612 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a, inv. št. 16614 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,2 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 1,4 cm, t. 8,8 g. 613 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369a,inv. št. 16615 Ustje skodele s presegajočim ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 19,5 × 8,5 cm, db. 0,8 cm, t. 111,3 g. 614 sek. XXXIII, kv. 953, SE 369b, inv. št. 16616 Odlomki dna in ostenja z držajem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – ne- popolno oksidacijsko. Pr. najv. oboda 47,2 cm, pr. d. 20,3 cm, v. 21,2 cm, db. 0,9 cm, t. 1190,3 g. 615 sek. XXXIII, kv. 1030, SE 369b, inv. št. 16617 Odlomki okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravni liniji. Pr. 46,8 cm, v. 7,2 cm, db. 1,2 cm, t. 312,3 g. 442 Rogoza, AAS 100, 2022 611–613 SE 369a, 614–615 SE 369b; 614–615 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 443 616 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369b, inv. št. 16618 625 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16627 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodo- Vel. 32,2 × 1,6 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 9,6 cm, v. 1,4 cm, t. 2,2 g. ravna linija. Vel. 8,5 × 3,7 cm, db. 1,2 cm, pr. u. 38,4 cm, v. 3,2, t. 52,6 g. 626 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16628 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- 617 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369b, inv. št. 16619 vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Odlomki okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna iz- – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 3,2 × delava, zrnavost mase – zelo groba (kremen, sljuda, keramika), 2,5 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 10 cm, v. 2,4 cm, t. 3,2 g. obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras 627 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16629 – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 3,2 cm, db. Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase 0,8 cm, t. 12,6 g. – fina (keramika, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. 618 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369b, inv. št. 16620 Vel. 5 × 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 8,6 g. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, t. 17,3 g. 619 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16621 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 5,2 × 5,1 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 20,3 cm, v. 4,4 cm, t. 20,4 g. 620 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16622 Keramična ploščica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rdečerjava – lisasta, žganje – re- dukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,4 × 5,7 cm, db. 0,8 cm, t. 36,8 g. 621 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16623 Keramična ploščica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,4 × 4,9 cm, db. 0,5 cm, t. 20,8 g. 622 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16624 Odlomki ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda, keramika), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/ redukcijsko. Pr. u. 11,2 cm, v. 3,8 cm, db. 0,3 cm, t. 12,7 g. 623 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16625 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 3 × 2,9 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 11,8 cm, v. 2,8 cm, t. 7,3 g. 624 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16626 Odlomki ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Pr. u. 10,8 cm, db. 0,3 cm, v. 4,2 cm, t. 13,6 g. 444 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 369b; 616 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 445 628 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16630 636 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 370, inv. št. 16638 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna Bakrena planokonveksna pogača. Vel. 19,5 x 17,9 cm, db. izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – 6,1 cm, t. 3471 g. (ICP – AES analiza je objavljena v poglavju fasete, motiv – vodoravni liniji. Vel. 3,3 × 2,3 cm, db. 0,5 cm, Kovinske najdbe) t. 6,2 g. 629 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16631 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 5,5 g. 630 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16632 Odlomek dna z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, poliranje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Pr. d. 3 cm, v. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 6 g. 631 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16633 Odlomka sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- kasto rjava/siva, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 15,9 cm, v. 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 11,7 g. 632 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16634 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,5 cm, db. 0,4 cm, t. 8,6 g. 633 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16635 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase 637 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 370, inv. št. 16639 – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, Okrašen lonec z držaji. Prostoročna izdelava, zrnavost mase barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacij- 9,8 cm, pr. d. 3 cm, v. 7,4 cm, db. 0,3 cm, t. 10,7 g. sko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 634 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16636 23,9 cm, pr. d. 10,8 cm, v. 27,5 cm, db. 1,7 cm, t. 13,0 g. Piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/ redukcijsko. Vel. 3,3 × 3,3 cm, v. 4,3 cm, t. 44,3 g. 635 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16637 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – faseti, motiv – vodoravni liniji. Vel. 3,8 × 3.1 cm, db. 0,5 cm, t. 6,1 g. 446 Rogoza, AAS 100, 2022 628–635 SE 369b, 636–637 SE 370; 636 merilo 1 : 3, 637 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 447 638 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222a, inv. št. 16640 643 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222b, inv. št. 16645 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – 6,5 × 6 cm, db. 1 cm, t. 52,6 g. redukcijsko/oksidacijsko. Pr. d. 6,1 cm, db. 0,5 cm, v. 2,8 cm, t. 37,2 g. 644 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222b, inv. št. 16646 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, 639 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222a, inv. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – št. 16641 brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje Odlomek ostenja skodelice z ročajem. Pro- – oksidacijsko, okras – plitve kanelure, motiv – vodoraven trak storočna izdelava, prežgano/uničeno. Od- navpičnih linij. Vel. 6,5 × 3,9 cm, db. 1,1 cm, t. 33,2 g. lomek ima popolnoma razpadlo strukturo. Vel. 4,8 × 3,7 cm, db. 0,5 cm, t. 21,8 g. 645 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222b, inv. št. 16647 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- 640 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222a, inv. št. 16642 vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, prežgano/uni- 4,7 × 3 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 24,6 cm, v. 2,2 cm, t. 12,7 g. čeno. Pr. 17,9 cm, v. 8,1 cm, db. 0,3 cm, t. 77,7 g. 641 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222b, inv. št. 16643 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 6 × 4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 3,2 cm, t. 27,7 g. 642 sek. XXXIII, kv. 978a, SE 1222b, inv. št. 16644 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava lisa- sta/temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fa- sete, motiv – vodoravne linije. Na obeh straneh so dobro vidni sledovi prostoročne obdelave. Vel. 11,1 × 7 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 15,9 cm, v. 6,8 cm, t. 78,8 g. 448 Rogoza, AAS 100, 2022 638–640 SE 1222a, 641–645 SE 1222b; merilo 1 : 2. 449 646 sek. XXXIII, kv. 1005a, SE 1224, inv. št. 16648 655 sek. XXXIII, kv. 1004a, SE 369a,b, inv. št. 16657 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivor- površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto siva, java – lisasta, žganje – nekontrolirano. Pr. d. 15,4 cm, v. 7,6 cm, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno pla- db. 1,1 cm, t. 547,6 g. stično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,2 × 6,8 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 29,4 cm, v. 6 cm, t. 78 g. 647 sek. XXXIII, kv. 978, inv. št. 16649 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,7 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 9,2 g. 648 sek. XXXIII, kv. 953, SE 3a, inv. št. 16650 Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 9,8 cm, pr. luknje 5,2 cm, v. 2,7 cm, t. 46,4 g. 649 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16651 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nekontrolirano, okras – žlebovi, motiv – vodoraven trak različno usmerjenih snopov poševnih linij. Vel. 5,1 × 4,1 in 5,2 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, t. 33 g. 650 sek. XXXIII, kv. 979a, SE 3a, inv. št. 16652 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 5 cm, db. 1 cm, t. 31,2 g. 651 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16653 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 10,3 × 6,1 cm, db. 0,6 cm, pr. 32 cm, v. 4,8 cm, t. 41,5 g. 652 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16654 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vo- doravna linija. Vel. 6,7 × 6 cm, db. 0,9 cm, t. 45,4 g. 653 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16655 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,7 × 4 cm, db. 0,9 cm, t. 22,9 g. 654 sek. XXXIII, kv. 953a, SE 369b, inv. št. 16656 Odlomek ostenja skodelice z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3 × 2,9 cm, db. 0,4 cm, t. 9,5 g. 450 Rogoza, AAS 100, 2022 646 SE 1224, 647 SE ?, 648–650 SE 3a, 651–654 SE 369b, 655 SE 369a, b; 646, 651, 655 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 451 Sektor XXXIV 662 sek. XXXIV, kv. 987, SE 399, inv. št. 16664 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, 656 sek. XXXIV, kv. 994, SE 1, inv. št. 16658 zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečerjava – lisasta, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, pr. u. šine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva/temno 19,8 cm, v. 4,4 cm, t. 30,9 g. siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,8 × 3,5 cm, db. 0,8 cm, 663 sek. XXXIV, kv. 962, SE 776, inv. št. 16665 t. 13,8 g. Odlomek okrašenega ostenja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisa- 657 sek. XXXIV, kv. 961, nje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, SE 384, inv. št. 16659 žganje – redukcijsko, okras – glavničast. Vel. 2,9 × 2 cm, db. Odlomka skodele z ročajem. 0,6 cm, t. 3,4 g. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda, Sektor XXXV keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, 664 (473) sek. XXXV, kv. 1072, SE 1, inv. št. 16666 barva – svetlo rjava, žganje – Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 8 fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva × 6,9 cm, db. 0,9 cm, t. 85,4 g. – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – plitka kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,1 × 3,3 cm, db. 658 sek. XXXIV, kv. 961, SE 384, inv. št. 16660 0,8 cm, t. 24,2 g. Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Pr. d. 6,2 cm, db. 0,5 cm, v. 1, 6 cm, t. 29,1 g. 659 sek. XXXIV, kv. 962, SE 385, inv. št. 16661 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 7,2 × 4,5 cm, db. 0,2 cm, t. 43 g. 660 sek. XXXIV, kv. 1019, SE 393, inv. št. 16662 Odlomek okrašenega ostenja pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 8,2 × 6,5 cm, db. 0,9 cm, pr. 20,8 cm, v. 5,6 cm, t. 56,3 g. 661 sek. XXXIV, kv. 1018, SE 394, inv. št. 16663 Fragmentiran okrašeni lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – li- sasta/siva, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, bradavice, motiv – trakova vodoravnih linij, vmes cikcak linija. Pr. d. 5,2 cm, pr. n. 10,8 cm, v. 9,1 cm, db. 0,6 cm, t. 107,5 g. 452 Rogoza, AAS 100, 2022 656 SE 1, 657–658 SE 384, 659 SE 385, 660 SE 393, 661 SE 394, 662 SE 399, 663 SE 776; merilo 1 : 2. 453 665 sek. XXXV, kv. 1099, SE 2, inv. št. 16667 Sektor XXXV Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – 672 sek. XXXV, kv. 1064, SE 2(?), inv. št. 16674 brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/te- Dno z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase mno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Spodnja površina – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota dna je prekrita s finim peskom. Vel. 9 × 7,6 cm, db. 1,2 cm, pr. – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcij- d. 12 cm, v. 4,2 cm, t. 11,6 g. sko/oksidacijsko. Vel. 5,6 × 5 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 4,3 cm, v. 1,4 cm, t. 27,4 g. 666 sek. XXXV, kv. 1092, SE 3, inv. št. 16668 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 673 sek. XXXV, kv. 1096, SE 2(?), inv. št. 16675 zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine Ročaj. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva, žganje – sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 24 g. barva – rdečerjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 5,1 cm, db. 1,3 cm, t. 41,2 g. 667 sek. XXXV, kv. 1043, SE 3a, inv. št. 16669 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo 674 sek. XXXV, kv. 1097, SE 2(?), inv. št. 16676 fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 2,9 cm, pr. izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- luknje 0,3 cm, v. 2 cm, t. 12,3 g. va površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično 668 sek. XXXV, kv. 1066, SE 832, inv. št. 16670 rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,5 × 5,4 cm, db. 0,9 cm, Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba t. 34,3 g. (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksida- 675 sek. XXXV, kv. 1097, SE 2(?), inv. št. 16677 cijsko. Pr. 9 cm, pr. luknje 4,8 cm, v. 2,6 cm, t. 44 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- 669 sek. XXXV, kv. 1092, SE 842, inv. št. 16671 ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/ Fragmentirano žrmlje iz gnajsa. Vel. 27,9 × 17,8 cm, db. siva, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno 5,7 cm, t. 4613,8 g. plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,1 × 3,4 cm, db. 0,6 cm, t. 11,8 g. Sektor XXXVI 676 sek. XXXVI, kv. 1081, SE 1, inv. št. 16678. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,6 × 6,2 cm, db. 1,5 cm, t. 80,2 g. 670 sek. XXXV, kv. 1072, SE 845, inv. št. 16672 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 11,1 × 7 cm, db. 1,5 cm, pr. d. 13,2 cm, v. 4,4 cm, t. 109,1 g. Sektor XXXV, XXXVIII 671 sek. XXXV, XXXVIII, kv. 1100, 1117, SE 1429, inv. št. 16673 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – odtisi orodja, motiv – vodoravni trak poševnih linij. Vel. 2,2 × 1,6 cm, db. 0,5 cm, t. 2,4 g. 454 Rogoza, AAS 100, 2022 665 SE 2, 666 SE 3, 667 SE 3a, 668 SE 832, 669 SE 854, 670 SE 845, 671 SE 1429, 672–675 SE 2?, 676 SE 1; 669 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 455 677 sek. XXXVI, kv. 1081, SE 1, inv. št. 16679 685 sek. XXXVI, kv. 1108, SE 2, inv. št. 16687 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 7,5 × izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. 5,2 cm, db. 1 cm, t. 50,7 g. Vel. 4 × 2,3 cm, db. 0,7 cm, t. 13,3 g. 678 sek. XXXVI, kv. 1108, SE 1, inv. št. 16680 686 sek. XXXVI, kv. 1108, SE 2, inv. št. 16688 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,7 × 2,5 cm, db. 0,4 cm, t. 6,7 g. Vel. 3,7 × 3,4 cm, db. 0,7 cm, t. 11,9 g. 679 sek. XXXVI, kv. 1108, SE 1, inv. št. 16681 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3,5 cm, db. 1,7 cm, t. 25,9 g. 680 sek. XXXVI, kv. 1108a, SE 1, inv. št. 16682 Odlomek ostenja z ostankom ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,7 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 29,5 g. 681 sek. XXXVI, kv. 1052, SE 2, inv. št. 16683 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 7,2 × 6,7 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 10,1 cm, v. 3,4 cm, t. 46,2 g. 682 sek. XXXVI, kv. 1060, SE 2, inv. št. 16684 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 5 × 2,4 cm, db. 0,7 cm, t. 15,8 g. 683 sek. XXXVI, kv. 1107, SE 2, inv. št. 16685 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,5 × 3,4 cm, db. 0,5 cm, t. 13,8 g. 684 sek. XXXVI, kv. 1108, SE 2, inv. št. 16686 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- va površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 11,2 × 9,5 cm, db. 1,2 cm, t. 150,1 g. 456 Rogoza, AAS 100, 2022 677–680 SE 1, 681–686 SE 2; merilo 1 : 2. 457 687 sek. XXXVI, kv. 1057a, SE 882/1, inv. št. 16689 692 sek. XXXVII, kv. 1112, SE 2, inv. št. 16694 Fragmentiran okrašen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomki okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – – glavničast. Pr. u. 27,5 cm, v. 18,7 cm, db. 0,8 cm, t. 589 g. nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 8,7 × 3,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 21 cm, v. 3,6 cm, t. 29,8 g. 693 sek. XXXVII, kv. 1113, SE 2, inv. št. 16965 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- šine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,6 × 6,3 cm, db. 0,9 cm, t. 60,2 g. 688 sek. XXXVI, kv. 1108a, SE 888, inv. št. 16690 Odlomka dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, tr- dota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,1 cm, db. 0,4 cm, v. 1 cm, t. 13,5 g. SEKTOR XXXVII 689 sek. XXXVII, kv. 1032a, SE 1, inv. št. 16691 Odlomka okrašene sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – kane- lure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 6 × 4,6 in 4,1 × 2,6 cm, db. 0,5 cm, t. 19,3 g. 690 sek. XXXVII, kv. 1032a, SE 1, inv. št. 16692 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 2 cm, db. 0,6 cm, t. 8,3 g. 691 sek. XXXVII, kv. 1178, SE 1, inv. št. 16693 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 17,1 cm, v. 3 cm, t. 20,3 g. 458 Rogoza, AAS 100, 2022 687 SE 822/1, 688 SE 888, 689–691 SE 1, 692–693 SE 2; merilo 1 : 2. 459 694 sek. XXXVII, kv. 1151, SE 2, inv. št. 16696 – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,6 cm, Odlomek bronaste zapestnice oziroma obročka. Vel. 3,7 cm, t. 10,5 g. db. 0,5 cm, t. 6 g. 703 sek. XXXVII, kv. 1135, SE 3a, inv. št. 16705 Odlomek držaja s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 3,7 × 3,3 cm, db. 0,9 cm, t. 16,1 g. 704 sek. XXXVII, kv. 1137, SE 3a, inv. št. 16706 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 695 sek. XXXVII, kv. 1113, SE 2, inv. št. 16697 vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,7 × zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – 3,5 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 7,6 cm, v. 2,4 cm, t. 12,4 g. brisanje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava/siva – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, 705 sek. XXXVII, kv. 1138, SE 3a, inv. št. 16707 motiv – trak vodoravnih linij. Vel. 8,6 × 6,5 cm, db. 1,1 cm, t. Odlomek okrašenega ostenja. Prostoročna izdelava, zrnavost 29,5 g. mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, 696 sek. XXXVII, kv. 1111, SE 3a, inv. št. 16698 motiv – vodoravne linije. Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,5 cm, t. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 10,7 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – 706 sek. XXXVII, kv. 1154, SE 3a, inv. št. 16708 vrezi, motiv – vodoravna linija, pod njo poševne linije. Vel. 2,5 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- × 2,2 cm, db. 0,8 cm, t. 5,4 g. vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,8 × 2 cm, 697 sek. XXXVII, kv. 1113, SE 3a, inv. št. 16699 db. 0,5 cm, pr. u. 12,4 cm, v. 1,8 cm, t. 5,1 g. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,5 × 7 cm, db. 1,2 cm, t. 75,2 g. 698 sek. XXXVII, kv. 1129, SE 3a, inv. št. 16700 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nekontrolirano, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,6 × 5,5 cm, db. 1,1 cm, t. 48,3 g. 699 sek. XXXVII, kv. 1131, SE 3a, inv. št. 16671 Odlomek kolenčastega ročaja s čepom za pritrditev. Pro- storočna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 1,5 cm, db. 1 cm, t. 5,5 g. 700 sek. XXXVII, kv. 1131, SE 3a, inv. št. 16702 Držaj s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Vel. 4,5 × 2,3 cm, db. 2 cm, t. 18,2 g. 701 sek. XXXVII, kv. 1131, SE 3a, inv. št. 16703 Odlomek ročaja s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4 cm, db. 1,1 cm, t. 22,6 g. 702 sek. XXXVII, kv. 1134, SE 3a, inv. št. 16704 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoroč- na izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras 460 Rogoza, AAS 100, 2022 694–695 SE 2, 696–706 SE 3a; 694 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 461 707 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 3a, inv. št. 16709 716 sek. XXXVII, kv. 1161, SE 3a, inv. št. 16718 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenih ustja in ostenja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena/temno – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno okras – žlebovi, motiv – poševne linije. Vel. 2,6 × 2,5 cm, db. plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,7 × 6 cm, db. 0,4 cm, t. 3,4 g. 0,9 cm, t. 44,7 g. 717 sek. XXXVII, kv. 1175, SE 3a, inv. št. 16719 708 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 3a, inv. št. 16710 Odlomka dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 63,3 × ne – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto 3,5 cm, db. 1,1 cm, t. 13,6 g. rumena/temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 709 sek. XXXVII, kv. 1156, SE 3a, inv. št. 16711 18,9 cm, db. 1,2 cm, v. 5 cm, t. 253,6 g. Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 718 sek. XXXVII, kv. 1178, SE 3a, inv. št. 16720 mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,6 × Odlomka dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 5 cm, db. 0,9 cm, t. 94,6 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 710 sek. XXXVII, kv. 1156, SE 3a, inv. št. 16712 – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva/temno siva, žganje – oksidacijsko. Pr. d. 9,1 cm, db. 0,5 cm, v. 1,8 cm, Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zr- t. 17,9 g. navost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,5 × 4,5 cm, db. 1 cm, t. 33,9 g. 711 sek. XXXVII, kv. 1158, SE 3a, inv. št. 16713 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 4 × 3,6 cm, db. 1 cm, t. 15,9 g. 712 sek. XXXVII, kv. 1158, SE 3a, inv. št. 16714 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 2,9 × 1,5 cm, db. 0,5 cm, t. 2,5 g. 713 sek. XXXVII, kv. 1159, SE 3a, inv. št. 16715 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Pr. d. 7 cm, v. 5,8 cm, t. 143,2 g. 714 sek. XXXVII, kv. 1160, SE 3a, inv. št. 16716 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 4 × 2,9 cm, db. 1,1 cm, t. 15,9 g. 715 sek. XXXVII, kv. 1160, SE 3a, inv. št. 16717 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,5 × 2,5 cm, db. 0,9 cm, t. 9,1 g. 462 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 3a, merilo 1 : 2. 463 719 sek. XXXVII, kv. 1133a, SE 3a, inv. št. 16721 727 sek. XXXVII, kv. 1157a, SE 3a, inv. št. 16729 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – redukcijsko/oksi- ne – glajenje, trdota – zelo trdo, dacijsko. Vel. 4,4 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 23,2 g. barva – rjava, žganje – nepopolno 720 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16722 oksidacijsko, okras – odtis kolešč- ka, motiv – trak vodoravnih linij in Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, poševne linije (viseči trikotnik) pod zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – njimi. Vel. 4,2 × 3,3 cm, db. 0,7 cm, brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva/temno siva, t. 14,4 g. žganje – oksidacijsko, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 18,9 g. 721 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16723 728 sek. XXXVII, kv. 1157a, SE 3a, inv. št. 16730 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izde- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, lava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine šine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/temno – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno motiv – vodoravna linija. Vel. 4 × 4 cm, db. 0,7 cm, t. 10,5 g. plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,4 × 4 cm, db. 1 cm, t. 22 g. 722 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16724 Odlomek držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- 729 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 3a/SE 963, inv. št. 16731 na (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, Odlomki ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – Vel. 4 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 12,1 g. brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,6 × 5,3 cm, db. 723 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16725 1 cm, pr. u. 17,6 cm, v. 4 cm, t. 42,9 g. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo 730 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 3a/SE 963, inv. št. 16732 trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- sko. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 1 cm, t. 8,4 g. vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- 724 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16726 sko. Vel. 4,3 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, t. 5,2 g. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, 731 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 3a/SE 963, inv. št. 16733 barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Odlomek okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, Vel. 4,2 × 4,1 cm, db. 0,7 cm, t. 14,6 g. zrnavost mase – groba (kremen, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – 725 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16727 nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,6 × 6,5 cm, db. 0,8 cm, pr. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 21 cm, t. 69,8 g. – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,2 × 2,7 cm, db. 1 cm, pr. d. 11,2 cm, v. 2 cm, t. 21,5 g. 726 sek. XXXVII, kv. 1156a, SE 3a, inv. št. 16728 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravni cikcak liniji. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,8 cm, t. 5,3 g. 464 Rogoza, AAS 100, 2022 719–728 SE 3a, 729–731 SE 3a/SE 963; merilo 1 : 2. 465 732 sek. XXXVII, kv. 1113, SE 900, inv. št. 16734 739 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16741 Odlomek bronaste zapestnice oziroma obročka. Vel. 4,4 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- db. 0,9 cm, t. 16,7 g. (ICP – AES analiza je objavljena v poglav- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – ju Kovinske najdbe.) zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 733 sek. XXXVII, kv. 1128, 1129, SE 915, inv. št. 16735 5 × 4,9 cm, db. 0,6 cm, t. 19,1 g. Odlomki ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost 740 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16742 mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, 9,5 × 8,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 17,6 cm, v. 6,6 cm, t. 73,5 g. trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno 734 sek. XXXVII, kv. 1137, SE 918, inv. št. 16736 oksidacijsko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,5 × 4,2 cm, db. 0,9 cm, t. 16,4 g. Odlomek okrašenega ostenja poso- de. Prostoročna izdelava, zrnavost 741 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16743 mase – drobna (kremen, sljuda), Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, obdelava površine – brisanje, trdota zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – – izredno trdo, barva – svetlo siva/ zelo trdo, barva – temno rjava/temno siva, žganje – redukcij- temno siva, žganje – redukcijsko/ sko, okras – vrezi, odtis koleščka, motiv – trak vodoravnih linij oksidacijsko, okras – odtis nasnute z menjajočima se okrasoma. Vel. 4,3 × 3,6 cm, db. 0,6 cm, t. vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 13,8 g. 2,7 × 2,6 cm, db. 1 cm, t. 10,7 g. 742 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16744 735 sek. XXXVII, kv. 1152, SE 919, inv. št. 16737 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek okrašenega izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- ostenja posode. Prostoroč- jenje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje na izdelava, zrnavost mase – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak – fina, obdelava površine poševnih linij. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 11,3 g. – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – črna/temno 743 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16745 rjava, žganje – redukcijsko, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, okras – kanelure, motiv – zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – krožne koncentrične linije. zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko, okras Vel. 4 × 2,9 cm, db. 0,5 cm, – razčlenjeno plastično rebro, vrezi, motiv – vodoravna linija, t. 10,9 g. poševne linije. Vel. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,8 cm, t. 10,5 g. 736 sek. XXXVII, kv. 1156, SE 927, inv. št. 16738 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 6,4 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 25,3 cm, v. 2,4 cm, t. 15,3 g. 737 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16739 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obde- lava površine – poliranje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siv- kasto rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi in odtisi, motiv – trak vodoravnih linij z linijama odtisov na robovih. Vel. 3,3 × 2,6 cm, db. 0,3 cm, t. 3,3 g. 738 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16740 Odlomek okrašenega ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 15,3 g. 466 Rogoza, AAS 100, 2022 732 SE 900, 733 SE 915, 734 SE 918, 735 SE 919, 736 SE 927, 737–743 SE 933; 732 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 467 744 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16746 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 8,2 × 3,2 cm, db. 1 cm, t. 45,8 g. 745 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16747 Odlomek ročaja s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,8 × 4 cm, db. 1,2 cm, t. 30,6 g. 746 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16748 Odlomek okrašenega ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Vel. 8 × 6,2 cm, db. 1,2 cm, t. 84 g. 747 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16749 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksi- dacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 5,8 × 3,7 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 4 cm, t. 20,3 g. 748 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16750 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,4 × 4,3 cm, db. 1 cm, pr. u. 30 cm, v. 3 cm, t. 17,8 g. 749 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16751 Fragmentirana okrašena skodela z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 20 cm, pr. d. 9 cm, v. 14,2 cm, db. 0,7 cm, t. 321,6 g. 468 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 933; 747 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 469 750 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933, inv. št. 16752 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 7,5 × 6 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 27,4 cm, v. 5 cm, t. 66,1 g. 751 sek. XXXVII, kv. 1195, SE 933, inv. št. 16753 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,4 × 4,1 cm, db. 0,7 cm, t. 16,1 g. 752 sek. XXXVII, kv. 1195, SE 933, inv. št. 16754 Odlomek okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,8 × 7 cm, db. 0,8 cm, t. 52,4 g. 753 sek. XXXVII, kv. 1177, SE 935, inv. št. 16755 Fragmentiran okrašen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Pr. u. 31,1 cm, v. 15,2 cm, db. 0,5 cm, t. 604 g. Sektor XXXVII 754 sek. XXXVII, kv. 1134, SE 947, inv. št. 16756 Odlomki dna z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, žganje – oksidacijsko. Pr. d. 11,1 cm, v. 11,5 cm, db. 1 cm, t. 454,5 g. 470 Rogoza, AAS 100, 2022 750–752 SE 933, 753 SE 935, 754 SE 947; merilo 1 : 2. 471 755 sek. XXXVII, kv. 1134, SE 947, inv. št. 16757 760 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 964, inv. št. 16762 Odlomek okrašenega ostenja sklede. Prostoročna izdelava, Fragmentiran okrašen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdo- mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisa- ta – izredno trdo, barva – rjava/temno rjava, žganje – reduk- nje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Pr. u. Vel. 11 × 7 cm, db. 0,6 cm, pr. najv. oboda 23,1 cm, v. 7 cm, t. 21,4 cm, v. 14,5 cm, db. 1 cm, t. 1405,5 g. 65,5 g. 756 sek. XXXVII, kv. 1134, SE 947, inv. št. 16758 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 11,2 × 8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 28,8 cm, v. 4,3 cm, t. 61,9 g. 757 sek. XXXVII, kv. 1151, SE 961, inv. št. 16759 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rdeča/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavni- čast. Vel. 3,3 × 3,1 cm, db. 0,9 cm, t. 7,8 g. 758 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 963, inv. št. 16760 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivorjava – lisasta/siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 6 × 5,7 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 21,4 cm, v. 5 cm, t. 31,5 g. 759 sek. XXXVII, kv. 1136, SE 964, inv. št. 16761 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezane linije, motiv – vodoravne linije. Vel. 4 × 3,7 cm, db. 0,5 cm, t. 12,6 g. 472 Rogoza, AAS 100, 2022 755, 756 SE 947, 757 SE 961, 758 SE 963, 759, 760 SE 964; merilo 1 : 2. 473 761 sek. XXXVII, kv. 1134, SE 979, inv. št. 16763 768 sek. XXXVIII, kv. 1147, SE 2, inv. št. 16770 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – Držaj s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost zelo fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – reduk- Na notranji površini so vidni sledovi gladila. Pr. u. 12,2 cm, pr. cijsko/oksidacijsko. Vel. 6 × 3 cm, db. 2,8 cm, t. 45 g. d. 2,9 cm, v. 5,2 cm, db. 0,5 cm, t. 107,6. 769 sek. XXXVIII, kv. 1150, SE 2, inv. št. 16771 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,5 × 1,8 cm, db. 0,6 cm, t. 7,1 g. 770 sek. XXXVIII, kv. 1163, SE 2, inv. št. 16772 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, 762 sek. XXXVII, kv. 1155, SE 933(?), inv. št. 16764 trdota – izredno trdo, barva – temno siva/temno rjava, žganje Odlomki ustja in ostenja sklede. Odkriti so bili v dveh različnih – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. stratigrafskih enotah. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 4,1 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 11 g. fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – 771 sek. XXXVIII, kv. 1163, SE 2, inv. št. 16773 temno rjava, žganje – redukcijsko. Pr. u. 22,6 cm, v. 8,2 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 0,6 cm, t. 139,2 g. zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, Sektor XXXVIII trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – oksida- cijsko/redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 4,2 × 3,8 cm, db. 763 sek. XXXVIII, kv. 1120, SE 2, inv. št. 16765 0,6 cm, t. 14 g. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna 772 sek. XXXVIII, kv. 1167, SE 2, inv. št. 16774 izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča/svetlo siva, žganje – vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- motiv – vodoravna linija. Vel. 4,1 × 4 cm, db. 0,6 cm, t. 15 g. sko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. 764 sek. XXXVIII, kv. 1121, SE 2, inv. št. 16766 Vel. 5,5 × 3 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 23 cm, v. 3 cm, t. 16,4 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,8 × 2,8 cm, db. 0,8 cm, t. 9,3 g. 765 sek. XXXVIII, kv. 1121, SE 2, inv. št. 16767 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – poliranje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – trak snopov vodoravnih in navpičnih linij. Vel. 2,7 × 2,4 cm, db. 0,4 cm, t. 3,7 g. 766 sek. XXXVIII, kv. 1121, SE 2, inv. št. 16768 Bradavica. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obde- lava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3 × 2,3 cm, db. 1,5 cm, t. 6,6 g. 767 sek. XXXVIII, kv. 1146, SE 2, inv. št. 16769 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko. Vel. 7 × 3,4 cm, db. 0,8 cm, t. 56,5 g. 474 Rogoza, AAS 100, 2022 761 SE 979, 762 SE 933, 763–772 SE 2; merilo 1 : 2. 475 773 sek. XXXVIII, kv. 1167, SE 2, inv. št. 16775 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,7 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 11,8 g. 774 sek. XXXVIII, kv. 1167, SE 2, inv. št. 16776 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 22,3 g. 775 sek. XXXVIII, kv. 1167, SE 2, inv. št. 16777 Odlomek okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 12,6 × 10,5 cm, db. 0,7 cm, t. 163 g. 776 sek. XXXVIII, kv. 1120a, SE 3, inv. št. 16778 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izre- dno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 5,1 × 4,5 cm, db. 0,5 cm, t. 26,5 g. 777 sek. XXXVIII, kv. 1130, SE 3a, inv. št. 16779 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,4 × 4 cm, db. 0,6 cm, t. 19,9 g. 778 sek. XXXVIII, kv. 1142, SE 3a, inv. št. 16780 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko. Vel. 4,7 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. 21 g. 779 sek. XXXVIII, kv. 1143, SE 3a, inv. št. 16781 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – usločena poševna linija. Vel. 3 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 4,7 g. 780 sek. XXXVIII, kv. 1143, SE 3a, inv. št. 16782 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,2 × 4,8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 14,8 cm, v. 4,8 cm, t. 24,1 g. 781 sek. XXXVIII, kv. 1143, SE 3a, inv. št. 16783 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. 4,2 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 1,8 cm, t. 19,4 g. 782 sek. XXXVIII, kv. 1144, SE 3a, inv. št. 16784 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava/sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19,4 cm, v. 3,4 cm, t. 20 g. 476 Rogoza, AAS 100, 2022 773–775 SE 2, 776 SE 3, 777–782 SE 3a; merilo 1 : 2. 477 783 sek. XXXVIII, kv. 1144, SE 3a, inv. št. 16785 792 sek. XXXVIII, kv. 1155, SE 927, inv. št. 16794 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/rdečka- – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,6 × 3,7 cm, sto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi db. 1 cm, t. 18 g. prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 4 cm, db. 1 cm, t. 22,1 g. 793 sek. XXXVIII, kv. 1120, 1120a, SE 928, inv. št. 16795 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 784 sek. XXXVIII, kv. 1144, SE 3a, inv. št. 16786 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – reduk- zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, cijsko/oksidacijsko, okras – nalepljeni krožci, motiv – vodo- trdota – izredno trdo, barva – temno siva/siva, žganje – oksi- ravna linija. Pr. najv. oboda 40,5 cm, v. 14,4 cm, db. 0,8 cm, t. dacijsko/redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 4 × 3,4 cm, db. 277,3 g. 0,6 cm, t. 12,2 g. 785 sek. XXXVIII, kv. 1149, SE 3a, inv. št. 16787 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 2,2 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 2,5 g. 786 sek. XXXVIII, kv. 1150, SE 3a, inv. št. 16788 Odlomek ostenja s preluknjanim držajem. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 3 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 4,3 g. 787 sek. XXXVIII, kv. 1164, SE 3a, inv. št. 16789 Odlomek okrašene bronaste čolničaste fibule. Okras – vrezi, motiv – prečne, podolžne in poševne linije. Vel. 3,5 × 1,3 cm. 788 sek. XXXVIII, kv. 1168, SE 3a, inv. št. 16790 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5 × 4,3 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 20,6 cm, v. 4 cm, t. 26,2 g. 789 sek. XXXVIII, kv. 1168, SE 3a, inv. št. 16791 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4,7 × 4,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 14,6 cm, v. 4 cm, t. 15,8 g. 790 sek. XXXVIII, kv. 1168, SE 3a, inv. št. 16792 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,3 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 10,3 g. 791 sek. XXXVIII, kv. 1168, SE 3a, inv. št. 16793 Odlomek dna z ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nekontrolirano. Pr. d. 4 cm, v. 1,7 cm, db. 0,8 cm, t. 17,3 g. 478 Rogoza, AAS 100, 2022 783–791 SE 3a, 792 SE 927, 793 SE 928; 787 merilo 1 : 1, 793 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 479 794 sek. XXXVIII, kv. 1140, SE 993, inv. št. 16796 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko. Pr. d. 6,9 cm, db. 0,8 cm, v. 1,8 cm, t. 85,9 g. 795 sek. XXXVIII, kv. 1140, SE 993, inv. št. 16797 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- jenje, barva – sivorjava – lisasta/temno siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – trak vodoravnih linij. Pr. u. 18,4 cm, v. 5,1 cm, db. 0,5 cm, t. 44,8 g. 796 sek. XXXVIII, kv. 1172, SE 1431, inv. št. 16798 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 5,5 × 4,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 17,4 cm, v. 3,8 cm, t. 21,8 g. 797 sek. XXXVIII, kv. 1141, inv. št. 16799 Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa. Vel. 25 × 17,7 cm, db. 5,2 cm, t. 3013 g. 798 sek. XXXVIII, kv. 1163, inv. št. 16800 Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa (blestnika). Vel. 24 × 15,7 cm, db. 8,2 cm, t. 3890,3 g. 799 sek. XXXVIII, kv. 1169, inv. št. 16801 Odlomek žrmeljnega kamna iz blestnika. Vel. 20,8 × 18,7 cm, db. 4,7 cm, t. 2301 g. 800 sek. XXXVIII, kv. 1165, SE 999 = 3, inv. št. 16802 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,4 × 1,3 cm, db. 0,6 cm, t. 4,7 g. 801 sek. XXXVIII, kv. 1165, SE 999 = 3a, inv. št. 16803 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, keramika), obde- lava površine – površno brisanje, trdota – trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,5 × 2 cm, db. 0,6 cm, t. 6,2 g. 480 Rogoza, AAS 100, 2022 794–795 SE 993, 796 SE 1431, 797–799 SE ?, 800 SE 999 = 3, 801 SE 900 = 3a; 797–799 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 481 802 sek. XXXVIII, kv. 1166, SE 999 = 3a, inv. št. 16804 812 sek. XXXVIII, kv. 1171, SE 999 = 3a, inv. št. 16814 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek kolenčastega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – bradavica. mase – fina, prežgano/uničeno Odlomek ima močno zaoblje- Vel. 5,2 × 3,2 cm, db. 0,4 cm, t. 11,3 g. ne robove. Vel. 3,4 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, t. 10,5 g. 803 sek. XXXVIII, kv. 1169, SE 999 = 3, inv. št. 16805 813 sek. XXXVIII, kv. 1171, SE 999 = 3a, inv. št. 16815 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Odlomek ima – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × močno zaobljene robove. Vel. 3,6 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 2,1 cm, db. 1 cm, t. 6,5 g. 8,5 g. 804 sek. XXXVIII, kv. 1169, SE 999 = 3a, inv. št. 16806 814 sek. XXXVIII, kv. 1171, SE 999 = 3a, inv. št. 16816 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,7 × – površno brisanje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivo 2,7 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 9,2 cm, v. 1,4 cm, t. 10,7 g – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 7,2 × 805 sek. XXXVIII, kv. 1169, SE 999 = 3a, inv. št. 16807 5,5 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 18,1 cm, v. 5 cm, t. 58,4 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – glavničast. Vel. 5 × 4 cm, db. 0,8 cm, t. 12,7 g. 806 sek. XXXVIII, kv. 1169, SE 999 = 3a, inv. št. 16808 Odlomek ročaja s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 2,2 × 1,7 cm, db. 0,9 cm, t. 3,9 g. 807 sek. XXXVIII, kv. 1170, SE 999 = 3a, inv. št. 16809 Odlomek ustja in ostenja skodele z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 5,5 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 59,6 g. 808 sek. XXXVIII, kv. 1170, SE 999 =3a, inv. št. 16810 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – navpičen trak poševnih linij. Vel. 4 × 2,3 cm, db. 1 cm, t. 18,3 g. 809 sek. XXXVIII, kv. 1170, SE 999 = 3a, inv. št. 16811 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča/temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,4 × 2,9 cm, db. 0,8 cm, t. 18,2 g. 810 sek. XXXVIII, kv. 1170, SE 999 = 3a, inv. št. 16812 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,2 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 8,1 g. 811 sek. XXXVIII, kv. 1170, SE 999 = 3a, inv. št. 16813 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,4 cm, db. 0,6 cm, pr. 10,8 cm, t. 9 g. 482 Rogoza, AAS 100, 2022 803 SE 999 = 3, 802, 804–814 SE 999 = 3a; merilo 1 : 2. 483 815 sek. XXXVIII, kv. 1172, SE 999 = 3a, inv. št. 16817 825 sek. XXXIX, kv. 1221, SE 2, inv. št. 16827 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/svetlo siva, – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko, okras – brada- žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – koncentrične vica, kanelure, motiv – krožne koncentrične linije. Vel. 3,6 × krožne linije. Vel. 3,4 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 6,2 g. 3,4 cm, db. 0,5 cm, t. 13,7 g. SEKTOR XXXIX 826 sek. XXXIX, kv. 1243, SE 2, inv. št. 16828 816 sek. XXXIX, kv. 1187, SE 2, inv. št. 16818 Odlomek ročaja s čepom za pritrjevanje. Prostoročna izdelava, Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,5 oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,4 cm, db. 2 cm, t. 20,1 g. × 3,7 cm, db. 1,4 cm, t. 30,8 g. 827 sek. XXXIX, kv. 1243, SE 2, inv. št. 16829 817 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 2, inv. št. 16819 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,7 × okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 4 × 3,6 cm, db. 2,7 cm, db. 0,4 cm, pr. d. 8 cm, v. 1,6 cm, t. 11,4 g. 0,7 cm, t. 15,2 g. 818 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 2, inv. št. 16820 828 sek. XXXIX, kv. 1243, SE 2, inv. št. 16830 Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- fina, trdota – zelo trdo, obdelava površine – brisanje, barva – vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2,8 cm, db. barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 0,7 cm, t. 10,3 g. 3,4 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, t. 7,1 g. 819 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 2, inv. št. 16821 829 sek. XXXIX, kv. 1246, SE 2, inv. št. 16831 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Kamniti brus iz gnajsa. Vel. 2,2 × 1,3 cm, db. 10,3 cm, t. 87,5 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – nekon- trolirano, okras – kanelure, motiv – navpične linije. Vel. 2,8 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, t. 7 g. 820 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 2, inv. št. 16822 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,8 × 2,9 cm, db. 0,5 cm, t. 29,7 g. 821 sek. XXXIX, kv. 1194, SE 2, inv. št. 16823 Odlomek prežganega hišnega ometa. Zrnavost gline – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Na zadnji strani je odtis veje kot elementa konstrukcije stene. Vel. 6,2 × 3,5 cm, db. 1,3 cm, t. 41,5 g. 822 sek. XXXIX, kv. 1194, SE 2, inv. št. 16824 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravni liniji. Vel. 3 × 3 cm, db. 0,4 cm, t. 4 g. 823 sek. XXXIX, kv. 1195, SE 2, inv. št. 16825 Gladilec na prodniku iz gnajsa. Vel. 7,5 × 4,5 cm, db. 2 cm, t. 149 g. 824 sek. XXXIX, kv. 1214, SE 2, inv. št. 16826 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, prežgano/uničeno. Vel. 4,8 × 2,3 cm, db. 0,5 cm, t. 17,9 g. 484 Rogoza, AAS 100, 2022 815 SE 999 = 3, 816–829 SE 2; merilo 1 : 2. 485 830 sek. XXXIX, kv. 1235, SE 3, inv. št. 16832 838 sek. XXXIX, kv. 1218, SE 999, inv. št. 16840 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, mase – fina, obdelava površine – brisanje, barva – sivkasto zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 3,4 cm, pr. luknje brisanje, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,5 × 0,3 cm, v. 2,8 cm, t. 15 g. 5,1 cm, db. 1,1 cm, pr. u. 22 cm, v. 3,2 cm, t. 52,3 g. 831 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 999, inv. št. 16833 839 sek. XXXIX, kv. 1219, SE 999, inv. št. 16841 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, va površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,9 × 2,4 cm, db. rjava/temno rjava, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi prstov, 2 cm, t. 19 g. motiv – vodoravna linija. Vel. 6,1 × 3,4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 21 cm, v. 3,2 cm, t. 19,3 g. 840 sek. XXXIX, kv. 1238, SE 999, inv. št. 16842 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 832 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 999, inv. št. 16834 zrnavost mase – groba, obdelava površine – brisanje, trdota Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava oksidacijsko, okras – vtisnjeni pravokotniki, motiv – vodoravne površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – linije. Vel. 4 × 3,7 cm, db. 1 cm, t. 17,6 g. oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,2 × 4,4 cm, db. 0,9 cm, t. 21,6 g. 841 sek. XXXIX, kv. 1197, SE 1300, inv. št. 16843 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna 833 sek. XXXIX, kv. 1192, SE 999, inv. št. 16835 izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, površine – brisanje, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine cijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,5 × – brisanje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – 3,5 cm, db. 0,9 cm, t. 26,1 g. nepopolno oksidacijsko. Vel. 5 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 19,7 g. 834 sek. XXXIX, kv. 1192, SE 999, inv. št. 16836 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/ redukcijsko, okras – žlebovi, motiv – snop poševnih linij. Vel. 4,4 × 3,9 cm, db. 0,7 cm, t. 15 g. 835 sek. XXXIX, kv. 1214, SE 999, inv. št. 16837 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva/rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Vel. 7,8 × 5,8 cm, db. 1 cm, t. 61,7 g. 836 sek. XXXIX, kv. 1215, SE 999, inv. št. 16838 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – oksi- dacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,3 × 3,5 cm, db. 1,2 cm, t. 21,9 g. 837 sek. XXXIX, kv. 1217, SE 999, inv. št. 16839 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,9 × 3,3 cm, db. 0,8 cm, t. 15,8 g. 486 Rogoza, AAS 100, 2022 830 SE 3, 830–840 SE 999, 841 SE 1300; merilo 1 : 2. 487 842 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 1301, inv. št. 16844 851 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16853 Odlomek ostenja z dvorogeljnim držajem. Prostoročna Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rjava, žganje – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 5,7 × 3,5 cm, db. 1,8 cm, t. nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,2 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 9,5 g. 23,4 g. 852 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16854 843 sek. XXXIX, kv. 1192, SE 1301, inv. št. 16845 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine brisanje, trdota – zelo trdo, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. – brisanje, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksida- Odlomek ima uničeno površino. Vel. 7,5 × 3,6 cm, db. 1 cm, cijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna pr. u. 23,5 cm, v. 3,6 cm, t. 32,7 g. linija. Vel. 4,4 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, t. 14,2 g. 853 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16855 844 sek. XXXIX, kv. 1218, SE 1301, inv. št. 16846 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – siva, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,5 × trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko, okras – žleb, 4,1 cm, db. 0,4 cm, pr. d. 10,1 cm, v. 3 cm, t. 18,9 g. motiv – vodoravna linija. Vel. 3 × 2,3 cm, db. 0,4 cm, t. 6,7 g. 854 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16856 845 sek. XXXIX, kv. 1188, SE 1303, inv. št. 16847 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, – brisanje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – nepopol- barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,2 × no oksidacijsko. Vel. 3,7 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 6 cm, v. 3,5 cm, db. 2,7 cm, t. 30,6 g. 1,4 cm, t. 18,2 g. 846 sek. XXXIX, kv. 1189, SE 1303, inv. št. 16848 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 12,9 g. 847 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16849 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 8,4 × 5,3 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 15,8 cm, v. 5,2 cm, t. 44,2 g. 848 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16850 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi različnih oblik, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,1 × 1,7 cm, db. 0,4 cm, t. 2,8 g. 849 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16851 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – poševna linija. Vel. 5 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 13,2 g. 850 sek. XXXIX, kv. 1190, SE 1303, inv. št. 16852 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – poševna linija. Vel. 4,3 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 8,7 g. 488 Rogoza, AAS 100, 2022 842–844 SE 1301, 845–854 SE 1303; merilo 1 : 2. 489 855 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 1303, inv. št. 16857 864 sek. XXXIX, kv. 1213, SE 1303, inv. št. 16866 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zr- Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo navost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo fina, trdota – zelo trdo, obdelava površine – brisanje, barva trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4,8 × prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 3,6 cm, db. 1 cm, t. 16,2 g. 6,1 g. 865 sek. XXXIX, kv. 1213, SE 1303, inv. št. 16867 856 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 1303, inv. št. 16858 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,4 × zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno 2,4 cm, db. 0,8 cm, t. 10,4 g. oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vo- doravna linija. Vel. 4,2 × 2,8 cm, db. 0,8 cm, t. 8,1 g. 866 sek. XXXIX, kv. 1213, SE 1303, inv. št. 16868 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- 857 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 1303, inv. št. 16859 vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine 4,4 × 4,1 cm, db. 0,7 cm, t. 17,9 g. – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacij- sko, okras – glavničast. Vel. 4,1 × 3,5 cm, db. 1,1 cm, t. 20,2 g. 867 sek. XXXIX, kv. 1215, SE 1303, inv. št. 16869 Odlomek noge posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase 858 sek. XXXIX, kv. 1191, SE 1303, inv. št. 16860 – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdo- Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, ta – trdo, barva – rdečkasto rjava/črnorjava – lisasta, žganje – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine nekontrolirano. Pr. d. 4,1 cm, db. 3,1 cm, t. 1,5 g. – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 16,8 g. 868 sek. XXXIX, kv. 1236, SE 1303, inv. št. 16870 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 859 sek. XXXIX, kv. 1195, SE 1303, inv. št. 16861 vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,5 × vost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota 2,3 cm, db. 0,6 cm, t. 5,6 g. – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,8 × 2,4 cm, db. 0,3 cm, t. 5,6 g. 869 sek. XXXIX, kv. 1236, SE 1303, inv. št. 16871 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 860 sek. XXXIX, kv. 1195, SE 1303, inv. št. 16862 mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode. Prostoročna trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4,2 cm, db. 0,6 cm, t. 22 g. površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, okras – brada- vica. Vel. 4,7 × 2,7 cm, db. 0,5 cm, t. 11,3 g. 870 sek. XXXIX, kv. 1236, SE 1303, inv. št. 16872 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 861 sek. XXXIX, kv. 1198, SE 1303, inv. št. 16863 vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 6,1 g. – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – plitvi odtisi krožcev, motiv – vodoravna linija. Vel. 3 × 2,7 cm, db. 0,6 cm, t. 5,8 g. 862 sek. XXXIX, kv. 1198, SE 1303, inv. št. 16864 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi pravokotnikov, motiv – vodoravne linije. Vel. 7,5 × 5,6 cm, db. 1,1 cm, t. 53,8 g. 863 sek. XXXIX, kv. 1211, SE 1303, inv. št. 16865 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, trdota – trdo, obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,6 × 2,4 cm, db. 1 cm, t. 7,1 g. 490 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1303, merilo 1 : 2. 491 871 sek. XXXIX, kv. 1236, SE 1303, inv. št. 16873 880 sek. XXXIX, SE 1303, inv. št. 16882 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksida- – kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 2,6 × 2,2 cm, db. cijsko, okras – plitvi kaneluri, motiv – usločeni liniji. Vel. 4,3 × 0,5 cm, t. 5 g. 2,9 cm, db. 0,8 cm, t. 24,2 g. 872 sek. XXXIX, kv. 1236, SE 1303, inv. št. 16874 881 sek. XXXIX, SE 1303, inv. št. 16883 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacij- – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. sko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,9 × 23,1 g. 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 17,2 g. 873 sek. XXXIX, kv. 1240, SE 1303, inv. št. 16875 882 sek. XXXIX, SE 1303, inv. št. 16884 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen), obdelava površine – gla- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, jenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepo- barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 10,4 × polno oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 2,5 × 1,9 cm, db. 6,4 cm, db. 0,9 cm, t. 39,8 g. 0,4 cm, t. 3,2 g. 883 sek. XXXIX, kv. 1214, SE 1304, inv. št. 16885 874 sek. XXXIX, kv. 1241, SE 1303, inv. št. 16876 Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, Odlomek ostenja cedila. Prostoročna izdelava, zrnavost mase zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtis – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × prsta. Vel. 3,6 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 12,1 g. 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 6,3 g. 884 sek. XXXIX, kv. 1212, 1213, 1220, 1221, SE 1311, inv. št. 875 sek. XXXIX, kv. 1242, SE 1303, inv. št. 16877 16886 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, nepopolno oksidacijsko/redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 3,4 žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,2 × 3 cm, db. 0,5 cm, × 2,7 cm, db. 0,6 cm, t. 13,3 g. t. 8,4 g. 876 sek. XXXIX, kv. 1242, SE 1303, inv. št. 16878 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 4,4 cm, db. 0,5 cm, t. 18,6 g. 877 sek. XXXIX, kv. 1243, SE 1303, inv. št. 16879 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 3 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 7,9 g. 878 sek. XXXIX, SE 1303, inv. št. 16880 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 3,7 × 2,7 cm, db. 1 cm, t. 15,2 g. 879 sek. XXXIX, SE 1303, inv. št. 16881 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak pošev- nih linij. Vel. 1,3 × 1,2 cm, db. 0,5 cm, t. 1,6 g. 492 Rogoza, AAS 100, 2022 871–882 SE 1303, 883 SE 1304, 884 SE 1311; merilo 1 : 2. 493 885 sek. XXXIX, kv. 1212, 1213, 1220, 1221, SE 1311, inv. št. 893 sek. XL, kv. 1186, SE 3, inv. št. 16895 16887 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, vost mase – fina (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – – poliranje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 11,1 × siva/siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4,5 × 3,3 cm, 6,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 19,7 cm, v. 6,8 cm, t. 71,6 g. db. 0,7 cm, t. 17,5 g. 886 sek. XXXIX, kv. 1218, SE 1324, inv. št. 16888 894 sek. XL, kv. 1186, SE 3, inv. št. 16896 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 13,4 g. 3,1 × 2,3 cm, db. 0,7 cm, t. 8,7 g. 895 sek. XL, kv. 1186, SE 3, inv. št. 16897 887 sek. XXXIX, kv. 1192, inv. št. 16889 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksi- oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vo- dacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,5 doravna linija. Vel. 3,7 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 13 g. × 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 13,5 g. 896 sek. XL, kv. 1186, SE 3, inv. št. 16898 888 sek. XXXIX, kv. 1246, inv. št. 16890 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisa- 5,5 × 3 cm, db. 1 cm, t. 16,3 g. nje, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – odtisi nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,2 × 1,8 cm, db. 897 sek. XL, kv. 1200, SE 3, inv. št. 16899 0,5 cm, t. 2,1 g. Fragmentirana okrašena skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – zelo 889 sek. XXXIX, inv. št. 16891 trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcij- Odlomek dna z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zr- sko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 22,1 cm, pr. navost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota d. 8,7 cm, v. 6,4 cm, db. 0,5 cm, t. 79 g. – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacij- sko. Vel. 4,5 × 3,4 cm, db. 0,3 cm, pr. d. 3 cm, t. 5,5 g. SEKTOR XL 890 sek. XL, kv. 1182, SE 1, inv. št. 16892 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 3,6 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 6,6 g. 891 sek. XL, kv. 1182, SE 1, inv. št. 16893 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacij- sko/redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,3 × 4 cm, db. 1 cm, t. 32,8 g. 892 sek. XL, kv. 1210, SE 2, inv. št. 16894 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – odtisi orodja, motiv – vodo- ravni liniji. Vel. 4,1 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, t. 11,3 g. 494 Rogoza, AAS 100, 2022 885 SE 1311, 886 SE 1324, 887–889 SE ?, 890–891 SE 1, 892 SE 2, 893–897 SE 3; merilo 1 : 2. 495 898 sek. XL, kv. 1210, SE 3, inv. št. 16900 907 sek. XL, kv. 1228, SE 105, inv. št. 16909 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3 × brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/ 2,5 cm, db. 1 cm, t. 9 g. temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavni- 899 sek. XL, kv. 1210, SE 3, inv. št. 16901 čast. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. 0,8 cm, t. 11,5 g. Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna 908 sek. XL, kv. 1206, 1228, SE 106, inv. št. 16910 izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, Grobi tolkač na prodniku iz žilnega kremena. Vel. 9,8 × 8,1 cm, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ db. 4,6 cm t. 512,1 g. oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak pošev- nih linij. Vel. 3,3 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 8,2 g. 900 sek. XL, kv. 1229, SE 3, inv. št. 16902 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko. Vel. 3 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 7,7 g. 901 sek. XL, kv. 1230, SE 3, inv. št. 16903 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,1 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 12,7 g. 902 sek. XL, kv. 1251, SE 3, inv. št. 16904 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna 909 sek. XL, kv. 1251, SE 136, inv. št. 16911 izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacij- zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – sko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno Vel. 3,4 × 2,3 cm, db. 0,6 cm, t. 6,6 g. oksidacijsko. Vel. 7 × 3,2 cm, db. 1 cm, t. 22,2 g. 903 (1163) sek. XL, kv. 1204a, SE 3, inv. št. 16905 910 sek. XL, kv. 1229a, SE 149, inv. št. 16912 Odlomek ustja z ostenjem sklede s preluknjanim držajem. Odlomek okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 6,3 cm, db. temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavni-0,5 cm, t. 34,9 g. čast. Vel. 7,7 × 6,5 cm, db. 0,9 cm, t. 43,6 g. 904 sek. XL, kv. 1225, SE 3a, inv. št. 16906 Odlomki dna z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Db. 0,9 cm, pr. d. 9,3 cm, v. 3,6 cm, t. 166 g. 905 sek. XL, kv. 1229a, SE 3a, inv. št. 16907 Odlomek ostenja s preluknjanim držajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 3,2 × 3,1 cm, db. 0,6 cm, t. 13 g. 906 sek. XL, kv. 1228, SE 105, inv. št. 16908 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 4,5 × 4,2 cm, db. 0,8 cm, t. 17,2 g. 496 Rogoza, AAS 100, 2022 885 SE 3, 904–905 SE 3a, 906–907 SE 105, 908 SE 106, 909 SE 136, 910 SE 149; merilo 1 : 2. 497 Sektor XLI 921 sek. XLI, kv. 1280, SE 3a, inv. št. 16923 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase 911 sek. XLI, kv. 1270, SE 1, inv. št. 16913 – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,5 × 4 cm, Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, db. 0,9 cm, t. 26,4 g. prežgano/uničeno. Vel. 3,1 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 8,8 g. 922 sek. XLI, kv. 1280, SE 3a, inv. št. 16924 912 sek. XLI, kv. 1302, SE 1, inv. št. 16914 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek ustja grafitne keramike. Izdelana na lončarskem izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, vretenu, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/siva, žganje – površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje oksidacijsko, okras – kanelura, motiv – poševna linija. Vel. 2,6 – redukcijsko. Vel. 2,2 × 2,7 cm, db. 1,4 cm, pr. u. 23,8 cm, v. × 2,5 cm, db. 0,9 cm, t. 6 g. 2,6 cm, t. 38,7 g. 923 sek. XLI, kv. 1295, SE 3a, inv. št. 16925 913 sek. XLI, kv. 1253, SE 2, inv. št. 16915 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/ – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,6 × 5,8 cm, db. 0,9 cm, t. 36 g. oksidacijsko. Vel. 4,1 × 2 cm, db. 1,5 cm, t. 32,6 g. 924 sek. XLI, kv. 1295, SE 3a, inv. št. 16926 914 sek. XLI, kv. 1253, SE 2, inv. št. 16916 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 2,2 × trdo, barva – svetlo rumenkasto rjava/siva, žganje – redukcij- 2 cm, db. 0,7 cm, t. 4,4 g. sko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,3 cm, db. 0,9 cm, t. 13,3 g. 925 sek. XLI, kv. 1297, SE 3a, inv. št. 16927 915 sek. XLI, kv. 1254, SE 2, inv. št. 16917 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,8 redukcijsko/oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodo- × 2,6 cm, db. 0,8 cm, t. 5,5 g. ravna linija. Vel. 5,5 × 4,5 cm, db. 1,6 cm, t. 40,1 g. 916 sek. XLI, kv. 1258, SE 2, inv. št. 16918 926 sek. XLI, kv. 1305, SE 3a, inv. št. 16928 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost – fina, prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaobljene mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, robove. Vel. 4 × 2,7 cm, db. 1 cm, t. 11,1 g. trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksida- 917 sek. XLI, kv. 1273, SE 2, inv. št. 16919 cijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 7 × 5 cm, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, db. 0,8 cm, t. 51,9 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 4,5 cm, db. 1 cm, t. 30,5 g. 918 sek. XLI, kv. 1305, SE 2, inv. št. 16920 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, prežgano/uničeno, okras – vrezi, motiv – mreža. Vel. 2,9 × 2,2 cm, db. 1 cm, t. 7,3 g. 919 sek. XLI, kv. 1323, SE 2, inv. št. 16921 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3 × 2,2 cm, db. 1,1 cm, t. 8,4 g. 920 sek. XLI, kv. 1258, SE 3a, inv. št. 16922 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 3,3 g. 498 Rogoza, AAS 100, 2022 911–912 SE 1, 913–919 SE 2, 920–926 SE 3a; merilo 1 : 2. 499 927 sek. XLI, kv. 1319, SE 3a, inv. št. 16929 934 sek. XLI, kv. 1301a, SE 3a, inv. št. 16936 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/ trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksi- oksidacijsko. Vel. 4,1 × 2,9 cm, db. 0,6 cm, t. 10,4 g. dacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4 928 sek. XLI, kv. 1320, SE 3a, inv. št. 16930 × 3,8 cm, db. 1 cm, t. 15,3 g. Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, 935 sek. XLI, kv. 1324a, SE 3a, inv. št. 16937 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaobljene robove. – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – Pr. 12 cm, pr. luknje 5 cm, v. 3,9 cm, t. 57,4 g. vodoravna linija. Vel. 6 × 4,6 cm, db. 0,7 cm, t. 31,3 g. 936 sek. XLI, kv. 1256, SE 1303, inv. št. 16938 929 sek. XLI, kv. 1320, SE 3a, inv. št. 16931 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – od- – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,1 tisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 3,5 cm, db. 1 cm, × 2,4 cm, db. 0,4 cm, t. 4 g. t. 20,4 g. 937 sek. XLI, kv. 1280, SE 1303, inv. št. 16939 930 sek. XLI, kv. 1322, SE 3a, inv. št. 16932 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – reduk- barva – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak cijsko. Vel. 3,2 × 2,1 cm, db. 0,7 cm, t. 6,5 g. poševnih linij. Vel. 2,7 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 6,4 g. 931 sek. XLI, kv. 1323, SE 3a, inv. št. 16933 938 sek. XLI, kv. 1281, SE 1303, inv. št. 16940 Odlomek ustja ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3 × 2,5 cm, zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/siva, žganje – nepopolno db. 0,5 cm, t. 6 g. oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vo- 932 sek. XLI, kv. 1276a, SE 3a, inv. št. 16934 doravna linija. Vel. 2,8 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 10,5 g. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, 939 sek. XLI, kv. 1322, SE 1303, inv. št. 16941 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko, okras izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežga- – vrezi, motiv – vodoravna cikcak linija. Vel. 2,7 × 2 cm, db. no/uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. 0,6 cm, t. 4 g. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 5,2 × 4,9 cm, db. 933 sek. XLI, kv. 1276a, SE 3a, inv. št. 16935 1 cm, t. 25,7 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, 940 sek. XLI, kv. 1258, inv. št. 16942 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rdečerjava – mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 12,2 × 11,3 cm, db. 0,8 cm, t. barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Pr. 146,9 g. 3,6 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 3,1 cm, t. 8,6 g. 941 sek. XLI, kv. 1276, SE 2, inv. št. 16943 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 6,5 × 6,2 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 8,5 cm, v. 3,6 cm, t. 35,3 g. 500 Rogoza, AAS 100, 2022 927–935 SE 3a, 936–939 SE 1303, 940 SE ?, 941 SE 2; merilo 1 : 2. 501 Sektor XLII 950 sek. XLII, kv. 1260, SE 3a, inv. št. 1952 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 942 sek. XLII, kv. 1284, SE 1, inv. št. 16944 zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/ na (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. zelo trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko. Pr. 6,2 cm, Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 14,5 g. pr. luknje 2 cm, v. 1,6 cm, t. 32,7 g. 951 sek. XLII, kv. 1267, SE 3a, inv. št. 16953 943 sek. XLII, kv. 1265, SE 3a, inv. št. 16945 Odlomek držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,7 Vel. 5,2 × 4,5 cm, db. 2 cm, t. 37,8 g. × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 9,8 g. 952 sek. XLII, kv. 1267, SE 3a, inv. št. 16954 944 sek. XLII, kv. 1285, SE 3a, inv. št. 16946 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,3 × trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- 2,2 cm, db. 0,7 cm, t. 9 g. sko. Vel. 4,7 × 2,7 cm, db. 0,9 cm, t. 19,4 g. 953 sek. XLII, kv. 1269, SE 3a, inv. št. 16955 944a sek. XLVII, kv. 1285 (x – 3,9 m, y – 2,2 m, z – 0,45 m), Odlomek okrašenih ustja in ostenja po- SE 3a sode. Prostoročna izdelava, zrnavost Amorfen kos bakra. Vel. 0,9 × 0,7 cm, db. 0,4 cm, t. 0,4 g. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava 945 sek. XLII, kv. 1288, SE 3a, inv. št. 16947 površine – glajenje, trdota – izredno trdo, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/ zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota oksidacijsko, okras – odtisi nasnute vrvice, – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/ motiv – vodoravne linije. Odlomek ima oksidacijsko. Vel. 5,5 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, t. 19,3 g. močno zaobljene robove. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 12 g. 946 sek. XLII, kv. 1307, SE 3a, inv. št. 16948 Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, 954 sek. XLII, kv. 1269, SE 3a, inv. št. 16956 zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksi-zrnavost mase – fina (kremen), obdelava površine – brisanje, dacijsko, okras – odtis prsta. Odlomek ima močno zaobljene trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva/temno siva, žganje – robove. Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 24,1 g. oksidacijsko. Vel. 3,8 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 9,9 g. 947 sek. XLII, kv. 1315, SE 3a, inv. št. 16949 955 sek. XLII, kv. 1270, SE 3a, inv. št. 16957 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/siva, žganje – oksi- – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, dacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. linij. Vel. 2,7 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, t. 7,2 g. Vel. 3,6 × 2,6 cm, db. 0,8 cm, t. 7,8 g. 948 sek. XLII, kv. 1259, SE 3a, inv. št. 16950 956 sek. XLII, kv. 1283, SE 3a, inv. št. 16958 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksida- žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 3,7 × cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 10 g. Vel. 5,5 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 13,5 g. 949 sek. XLII, kv. 1260, SE 3a, inv. št. 1951 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – siva – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – odtis nasnute vrvice, motiv – vodoravne linije. Vel. 4,1 × 4 cm, db. 1 cm, t. 22,1 g. 502 Rogoza, AAS 100, 2022 942 SE 1, 943–956 SE 3a; 944a merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 503 957 sek. XLII, kv. 1261, SE 1237, inv. št. 16959 965 sek. XLII, kv. 1314, SE 1242, inv. št. 16967 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa. Vel. 23,5 × 16,9 cm, db. vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo 3,5 cm, t. 2199,3 g. trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,4 cm, db. 0,7 cm, t. 12 g. 958 sek. XLII, kv. 1265, SE 1237, inv. št. 16960 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,7 × 4,2 cm, db. 0,5 cm, t. 10,5 g. 959 sek. XLII, kv. 1265, SE 1237, inv. št. 16961 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, tr- dota – izredno trdo, barva – temno siva/temno siva, žganje – redukcijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,5 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, t. 9,4 g. 966 sek. XLII, kv. 1270, inv. št. 16968 960 sek. XLII, kv. 1265, SE 1237, inv. št. 16962 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – vost mase – drobna (kremen), obdelava površine – glajenje, siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 4 × 3,4 cm, db. 1 cm, t. 20,4 g. trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksida- 967 sek. XLII, kv. 1283, inv. št. 16969 cijsko. Vel. 5,2 × 4,5 cm, db. 1 cm, t. 31,1 g. Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 961 sek. XLII, kv. 1266, SE 1237, inv. št. 16963 mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, barva – svetlo siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,2 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota × 3,1 cm, db. 0,6 cm, t. 8,9 g. – izredno trdo, barva – temno rjava – lisasta, žganje – nekon- trolirano. Vel. 4,3 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 11,6 g. Sektor XLIII 961a sek. XLVII, kv. 1267, SE 1237 968 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1, inv. št. 16970 Amorfen kos bakra. Vel. 1,9 × 1,1 cm, db. 0,5 cm, t. 3,4 g. (ICP Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, – AES analiza je objavljena v poglavju Kovinske najdbe) obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivo 962 sek. XLII, kv. 1269, SE 1237, inv. št. 16964 – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nekontrolirano. Pr. Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost 2,8 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 1,5 cm, t. 8,8 g. mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, 969 sek. XLIII, kv. 1341, SE 1, inv. št. 16971 trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksi- Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, dacijsko. Vel. 4,7 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 24,4 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – 963 sek. XLII, kv. 1270, SE 1237, inv. št. 16965 zelo trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcij- Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – sko, okras – odtis koleščka, motiv – vodoravne linije. Vel. 3 × drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, 2 cm, db. 0,4 cm, t. 4,9 g. trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno 970 sek. XLIII, kv. 1366, SE 1, inv. št. 16972 oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3 cm, db. 1,1 cm, t. 18 g. Odlomki ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, 964 sek. XLII, kv. 1307, SE 1237, inv. št. 16966 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, žganje – oksidacijsko, okras – odtis prsta. Vel. 4,5 × 2,9 cm, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcij- db. 0,6 cm, t. 13,2 g. sko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,9 × 3 cm, db. 1 cm, t. 16,6 g. 504 Rogoza, AAS 100, 2022 957–964 SE 1237, 965 SE 1242, 966–967 SE ?, 968–970 SE 1; 965 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 505 971 sek. XLIII, kv. 1384, SE 1, inv. št. 16973 980 sek. XLIII, kv. 1366, SE 3a, inv. št. 16982 Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek piramidalne uteži. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × oksidacijsko. Pr. 3,8 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 2,1 cm, t. 4,9 g. 2,5 cm, db. 1 cm, t. 11,1 g. 972 sek. XLIII, SE 1, inv. št. 16974 981 sek. XLIII, kv. 1381, SE 3a, inv. št. 16983 Odlomek žrmeljnega kamna iz gnajsa. Vel. 12,9 × 6,5 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 7 cm, t. 752,2 g. zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – glajenje, 973 sek. XLIII, kv. 1336b, SE 1, inv. št. 16975 trdota – izredno trdo, barva – temno siva/rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 4,2 × Odlomek dna posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 20,2 g. drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. 982 sek. XLIII, kv. 1387, SE 3a, inv. št. 16984 Na obeh straneh so ohranjeni prežgani organski ostanki. Pr. d. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna 7,5 cm, db. 1,2 cm, t. 116,4 g. izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), obde- 974 sek. XLIII, kv. 1337a, 1360a, lava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno SE 1, inv. št. 16976 plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7, 9 × 7,2 cm, Drobilec na kremenovem peščenja- db. 1,2 cm, pr. u. 20,1 cm, v. 6,8 cm, t. 80,2 g. ku, ki ima obdrgnjenih večino robov. Vel. 7,5 × 6,3 × 7,3 cm, t. 621 g. 983 sek. XLIII, kv. 1337a, SE 3a, inv. št. 16985 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5 × 4 cm, db. 1,2 cm, t. 51 g. 975 sek. XLIII, kv. 1337b, SE 1, inv. št. 16977 984 sek. XLIII, kv. 1360a, SE 600, inv. št. 16986 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomki ostenja okrašene sklede. Prostoročna izdelava, izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/rjava, žganje – reduk- trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, cijsko/oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak okras – vrez, motiv – vodoravna linija. Pr. 12,4 cm, v. 4 cm, db. poševnih linij. Vel. 4,8 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, t. 11,8 g. 0,4 cm, t. 14,3 g. 976 sek. XLIII, kv. 1357, SE 3a, inv. št. 16978 Odlomki okrašenega držaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – vtisnjena pika. Vel. 3,4 × 2,5 cm, db. 1,3 cm, t. 10,5 g. 977 sek. XLIII, kv. 1361, SE 3a, inv. št. 16979 Odlomek okrašenega ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko, okras – plastična rebra, motiv – lestev/vodoravne in navpične linije. Vel. 3,4 × 1,5 cm, db. 0,4 cm, t. 3,5 g. 978 sek. XLIII, kv. 1364, SE 3a, inv. št. 16980 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – vodo- ravna linija. Vel. 3,8 × 3,1 cm, db. 0,9 cm, t. 10,4 g. 979 sek. XLIII, kv. 1366, SE 3a, inv. št. 16981 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, t. 9,7 g. 506 Rogoza, AAS 100, 2022 971–975 SE 1, 976–983 SE 3a, 984 SE 600; 969–971 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 507 985 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1501, inv. št. 16987 Odlomki spodnjega dela lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksi- dacijsko. Pr. d. 11,1 cm, v. 14,9 cm, db. 0,9 cm, t. 882,4 g. 986 sek. XLIII, kv. 1136, 1137, SE 1504, inv. št. 16988 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, keramika), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rjava/ temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – raz- členjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,7 × 3 cm, db. 1,3 cm, t. 25,3 g. 987 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1504, inv. št. 16989 Odlomek okrašenega lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Vel. 6,1 × 6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 11,6 cm, v. 5,4 cm, t. 28,7 g. 988 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1504, inv. št. 16990 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno, okras – blage fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 7,2 × 5,7 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 24,2 cm, v. 5,4 cm, t. 55 g. 989 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1504, inv. št. 16991 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,7 × 4 cm, db. 0,6 cm, t. 15 g. 990 sek. XLIII, kv. 1337, SE 1504, inv. št. 16992 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – po- liranje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/siva, žganje – redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravni liniji. Vel. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 8,2 g. 991 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16993 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. V. 3,5 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 7,1 cm, t. 53,4 g. 992 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16994 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,1 cm, db. 1,3 cm, pr. d. 7,2 cm, v. 4,8 cm, t. 68,2 g. 508 Rogoza, AAS 100, 2022 985 SE 1501, 986–992 SE 1504; merilo 1 : 2. 509 993 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16995 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. V. 3,8 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 18 cm, t. 84,2 g. 994 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16996 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko. V. 3,7 cm, db. 1,1 cm, pr. d. 10,2 cm, t. 70,7 g. 995 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16997 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. V. 1,7 cm, db. 0,8 cm, pr. d. 8,4 cm, t. 48,6 g. 996 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16998 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. V. 3,4 cm, db. 0,8 cm, pr. d. 18,2 cm, t. 78,3 g. 997 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 16999 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. Vel. 5,1 × 4,5 cm, db. 0,9 cm, t. 34,6 g. 998 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17000 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. V. 3,7 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 17,2 cm, t. 72,9 g. 999 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17001 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, prež- gano/uničeno. V. 3,6 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 5,9 cm, t. 24,2 g. 1000 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17002 Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. V. 4,5 cm, db. 1,3 cm, pr. d. 13,3 cm, t. 80,8 g. 510 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504, merilo 1 : 2. 511 1001 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17003 1005 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17007 Fragmentiran okrašen ovalni lonec. Prostoročna izdelava, Odlomki izvihanega ustja z ostenjem posode. Prostoročna zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava – glajenje, trdota – trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 23 cm, v. 10 cm, db. 0,6 cm, t. razčlenjeno plastično rebro z držajem, motiv – vodoravna 45,5 g. linija, usločena linija. Pr. u. 37,5 cm, pr. d. 17 cm, v. 41 cm, db. 1,3 cm, t. 7168 g (rekonstruiran). 1006 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17008 Odlomek izvihanega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ uničeno. Vel. 10 × 6,5 cm, db. 7 cm, pr. u. 34,5 cm, v. 6 cm, t. 72,1 g. 1007 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17009 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Vel. 18 × 8 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 36 cm, v. 7,2 cm, t. 172,8 g. 1002 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17004 Fragmentiran okrašen ovalni lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena – siva, žganje – nekontrolirano, okras – odtisi prstov, razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Pr. u. 45,5 cm, pr. d. 23 cm, v. 48,5 cm, db. 1,4 cm, t. 8208 g (rekonstruiran). 1003 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17005 Fragmentirana trebušasta amfora. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. u. 44,5 cm, pr. d. 19,5 cm, v. 34,4 cm, db. 1,3 cm, t. 6830 g (rekonstruiran). 1004 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17006 Fragmentiran trebušast lonec z držaji. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena – siva, žganje – oksidacijsko, okras – plitva kanelura, motiv – trak vodoravna linija. Pr. 46,6 cm, v. 40 cm, db. 1 cm, t. 6964 g (rekonstruiran). 512 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504; 1005 merilo 1 : 2, 1006–1007 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 8. 513 1008 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17010 1014 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17016 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 10 × Vel. 11 × 4 ,5 cm, db. 2,5 cm, t. 116,7 g. 9,2 cm, db. 0,6 cm, t. 77,7 g. 1009 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17011 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepo- polno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,7 × 5 cm, db. 0,6 cm, t. 19,6 g. 1010 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17012 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,6 × 5,4 cm, db. 1 cm, t. 32,5 g. 1011 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17013 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 10,8 × 5,9 cm, db. 0,7 cm, t. 49,7 g. 1012 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17014 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – fasete, razčlenjeno plastično rebro, motiv – niz vodoravnih linij, vodoravna linija. Vel. 6,7 × 4,8 cm, db. 1 cm, pr. u. 22,7 cm, v. 6,4 cm, t. 36,3 g. 1013 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17015 Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – usločena linija. Vel. 9 × 8,7 cm, db. 10,6 cm, t. 64,5 g. 514 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504, merilo 1 : 2. 515 1015 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17017 1019 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17021 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – – temno rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 8,2 × 7 cm, db. 1 cm, trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksida-t. 86,2 g. cijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,8 × 4,3 cm, db. 0,8 cm, t. 21 g. 1020 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17022 Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 14,5 × 8,9 cm, db. 0,6 cm, t. 105,4 g. 1021 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17023 1016 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17018 Odlomki okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, okras barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,6 × – razčlenjeno plastično rebro, motiv – usločena linija. Vel. 19 5,4 cm, db. 0,8 cm, t. 59,1 g. × 13,5 cm, db. 0,7 cm, pr. najv. oboda 27,2 cm, v. 15, 2 cm, t. 191,1 g. 1022 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17024 Okrašeno ostenje sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena – siva – svetlo rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 14 × 6,1 cm, db. 0,4 cm, pr. najv. oboda 15,8 cm, v. 5,2 cm, t. 36,5 g. 1017 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17019 Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – usločena linija. Vel. 12,5 × 7 cm, db. 0,7 cm, t. 86,6 g. 1018 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17020 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – ovalni odtisi, motiv – neprepoznaven. Vel. 3,2 × 2,9 cm, db. 0,6 cm, t. 12,2 g. 516 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504; 1021 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 517 1023 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17125 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdo- ta – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – trak vodoravnih linij in ene cikcak linije pod njimi. Vel. 14 × 9 cm, db. 0,4 cm, pr. 22,2 cm, v. 9,2 cm, t. 67,9 g. 1024 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17026 Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 26 × 16 cm, db. 1,1 cm, pr. d. 23,2 cm, v. 16,4 cm, t. 705,1 g. 1025 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17027 Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 40,2 × 9,8 cm, db. 1,2 cm, pr. u. 33 cm, v. 9 cm, t. 66 g. 1026 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17028 Odlomki ustja in okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- šine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 38 cm, v. 14 cm, db. 0,9 cm, v. 12,8 cm, t. 1159 g. 1027 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17029 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 20,5 × 10 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 31 cm, v. 9,6 cm, t. 258,5 g. 518 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504; 1023, 1025 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 4. 519 1028 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17030 Odlomki ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdela- va površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – plitva kanelura, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 37 cm, v. 18 cm, db. 1 cm, t. 748 g. 1029 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17031 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 37 cm, v. 9 cm, db. 1,2 cm, t. 633 g. 1030 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17032 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 21,5 cm, v. 8,2 cm, db. 0,7 cm, t. 425 g. 1031 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17033 Odlomki ostenja trebušaste amfore. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – fina, prežgano/uničeno. Pr. najv. oboda 18 cm, v. 16 cm, db. 0,9 cm, t. 295 g. 1032 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17034 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 19 × 10 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 25 cm, v. 11,6 cm, t. 233,5 g. 1033 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17035 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – ne- popolno oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 31 cm, v. 7 cm, db. 0,7 cm, t. 230,2 g. 1034 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17036 Odlomek okrašenega ustja z okrašenim ostenjem lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kre- men, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 11,5 × 9,5 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 18 cm, v. 11,2 cm, t. 129,4 g. 520 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504, merilo 1 : 2. 521 1035 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17037 Odlomek dna. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 15 × 12,2 cm, db. 1,6 cm, pr. d. 17 cm, v. 1,4 cm, t. 271,8 g. 1036 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17038 Deformirano ustje z ostenjem lonca z držajem. Prostoročna izdelava, prežgano/uničeno. Pr. u. pribl. 20 cm, v. pribl. 19 cm, db. 1,2 cm, t. 1701 g. 1037 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17039 Odlomki okrašenega ustja z okrašenim ostenjem amfore. Prostoročna izdelava, prežgano/uničeno, okras – fasete, vrezi, bradavica, motiv – vodoravne linije, trak vodoravnih linij. Pr. u. 28,5 cm, v. 15,5 cm, db. 0,8 cm, t. 641 g. 1038 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17040 Odlomki ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 15 cm, v. 5,2 cm, db. 0,4 cm, t. 20,4 g. 1039 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17041 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – žlebovi, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. 13,5 cm, v. 8,5 cm, db. 0,7 cm, t. 72,4 g. 522 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504; 1036–1037 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 523 1040 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17042 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 14 × 16,5 cm, db. 0,8 cm, pr. d. 11,7 cm, v. 3 cm, t. 100,2 g. 1041 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17043. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 4 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, t. 11,9 g. 1042 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17044 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5 × 4,1 cm, db. 0,5 cm, t. 14,7 g. 1043 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17045 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 6,8 × 4,9 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 20 cm, v. 4,6 cm, t. 24,3 g. 1044 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17046 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, barva – svetlo rdeča, žganje – nepopolno oksida- cijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,4 × 5,6 cm, db. 1 cm, t. 57,9 g. 1045 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17047 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,4 × 4,2 cm, db. 0,5 cm, t. 17,3 g. 1046 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17048 Odlomki ustja z okrašenim ostenjem lonca z držajem. Pro- storočna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – delno poševna, delno vodoravna linija. Pr. u. 35,5 cm, v. 11 cm, db. 0,8 cm, t. 1175 g. 1047 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17049 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – ne- popolno oksidacijsko. Vel. 8,8 × 8,8 cm, v. 10 cm, t. 627 g. 1048 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17050 Odlomek piramidalne uteži. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 7,5 × 2,4 cm, v. 8 cm, t. 219,6 g. 524 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504; 1046–1048 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 525 1049 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17051 1056 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, Kos prežganega hišnega ometa z odtisi prepleta. Prostoročna inv. št. 17058 izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/ Fini tolkač na prodniku iz tufa (piroklastita). uničeno. Vel. 10 × 7,5 cm, db. 2,5 cm, t. 107,6 g. Vel. 10,9 × 9,5 cm, db. 2,6 cm, t. 408,3 g. 1057 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17059 Fini tolkač na prodniku iz serpentinita. Vel. 13,9 × 7,3 cm, db. 1050 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17052 3,8 cm, t. 665,7 g. Svitek. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 12,0 cm, pr. luknje 4,5 cm, v. 3,7 cm, t. 409,1 g. 1051 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17053 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4 × 8 cm, v. 10,4 cm, t. 428,5 g. 1052 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17054 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 8 × 6,2 cm, v. pribl. 10,5 cm, t. 369,9 g. 1053 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17055 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,5 × 8 cm, v. 9 cm, t. 299 g. 1054 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17056 Žrmeljni kamen iz gnajsa. Vel. 31,8 × 17,4 cm, db. 6,6 cm, t. 5883,6 g. 1055 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17057 Fragment žrmeljnega kamna iz granodiorita. Vel. 13,6 × 8,2 cm, db. 4,5 cm, t. 966,5 g. 526 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 1504, merilo 1 : 2. 527 1058 sek. XLIII, kv. 1337, 1337a, SE 1504, inv. št. 17060 Sektor XLIV Prežgan stenski omet z odtisi brun. Vel. 13,4 × 8,2 cm, db. 1,5, 2,3, 4,6 cm, t. 177,5 g. 1063 sek. XLIV, kv. 1343, SE 2, inv. št. 17065 Odlomek ostenja z predrtim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – iz- redno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 2,4 × 1,3 cm, db. 0,4 cm, t. 3 g. 1064 sek. XLIV, kv. 1344, SE 226, inv. št. 17066 Fragmentirana cigarasta igla z vrezanim okrasom nepravega tordiranja. Dl. pribl. 8,8 cm (rekonstruirana), db. 0,3 cm, t. 0,7 g. 1059 sek. XLIII, kv. 1334, SE 1507, inv. št. 17061 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksida- cijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,8 × 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 10 g. 1060 sek. XLIII, kv. 1334, SE 1507, inv. št. 17062 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nekontrolirano, okras – odtis koleščka, motiv – vodoravni liniji z girlandami pod njimi. Vel. 5,5 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 15,6 g. 1065 sek. XLIV, kv. 1345, SE 600, inv. št. 16067 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, 1061 sek. XLIII, kv. 1356, SE 1510, inv. št. 17063 zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – iz- Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase redno trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. – zelo fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – Vel. 3,7 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 14,6 g. izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Pr. u. 12,8 cm, pr. d. 4 cm, v. 6,2 cm, db. 0,6 cm, t. 123,7 g. 1062 sek. XLIII, kv. 1337a, SE 1512, inv. št. 17064 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glaje- nje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Vretence ima zbrušeno zgornjo in spodnjo površino. Pr. 3,5 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 1,6 cm, t. 22,1 g. 528 Rogoza, AAS 100, 2022 1058 SE 1504, 1059, 1060 SE 1507, 1061 SE 1510, 1062 SE 1512, 1063 SE 2, 1064 SE 226, 1065 SE 600; 1064 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 529 1066 sek. XLIV, kv. 1345, SE 600, inv. 1072 sek. XLIV, kv. 1371, SE 600, inv. št. 17074 št. 17068 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, zrnavost mase – fina, obdelava površine motiv – vodoravna linija. Vel. 5 × 3 cm, db. 1 cm, t. 14,9 g. – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 4 cm, pr. 1073 sek. XLIV, kv. 1374, SE 600, inv. št. 17075 luknje 0,6 cm, v. 2,9 cm, t. 27,1 g. Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 6,2 × 4 cm, db. 1,1 cm, t. 34,2 g. 1074 sek. XLIV, kv. 1395, SE 600, inv. št. 17076 Fragmentirano predilno vretence. Prostoročna izdelava, 1067 sek. XLIV, kv. 1351, SE 600, inv. št. 17069 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – oksida- mase – fina, prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaoblje- cijsko. Pr. 3,4 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 2,7 cm, t. 16,6 g. ne robove. Vel. 2,2 × 1,8 cm, db. 0,3 cm, t. 2,1 g. 1075 sek. XLIV, kv. 1739c, SE 600, inv. št. 17077 1068 sek. XLIV, kv. 1351, SE 600, inv. št. 17070 Odlomek ustja z ostenjem in držajem. Prostoročna izdelava, Fragmentirana okrašena skleda s preluknjanim držajem. zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 4,5 – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – × 3 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 11,4 cm, v. 2,6 cm, t. 12,8 g. oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak pošev- nih linij. Pr. u. 20,6 cm, v. 7,4 cm, db. 0,5 cm, t. 84,3 g. 1069 sek. XLIV, kv. 1351, SE 600, inv. št. 17071 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 8,1 × 6,2 cm, db. 1,4 cm, t. 72,9 g. 1070 sek. XLIV, kv. 1369, SE 600, inv. št. 17072 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena/rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, mo- tiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 4,9 cm, db. 1,1 cm, t. 30,8 g. 1071 sek. XLIV, kv. 1369, SE 600, inv. št. 17073 Odlomek ustja z ostenjem pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5 × 3,4 cm, db. 0,7 cm, t. 10,6 g. 530 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 600, merilo 1 : 2. 531 1076 sek. XLIV, kv. 1377, SE 3a=600, inv. št. 17078 1084 sek. XLV, kv. 1463, SE 544, inv. št. 17086 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, Fragmentirano dno z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine zrnavost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava povr- – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje šine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjava, – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 5,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 17,6 cm, v. žganje – oksidacijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. 7 cm, t. 26,8 g. Pr. d. 10,2 cm, v. 5 cm, db. 7 cm, t. 234,3 g. Sektor XLV 1077 sek. XLV, kv. 1425, SE 1, inv. št. 17079 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – re- dukcijsko/oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 5 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 17,2 cm, v. 2,4 cm, t. 9,2 g. 1078 sek. XLV, kv. 1434, SE 1, inv. št. 17080 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – siva/svetlo sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – žleb, motiv – vodo- ravna linija. Vel. 7,5 × 6 cm, db. 1,3 cm, t. 85,2 g. 1079 sek. XLV, kv. 1446, SE 1, inv. št. 17081 Odlomek ostenja z dvorogeljnim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2 cm, db. 0,7 cm, t. 11,2 g. 1080 sek. XLV, kv. 1446, SE 1, inv. št. 17082 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 2,6 × 1,9 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 5 cm, v. 1,6 cm, t. 3,8 g. 1081 sek. XLV, kv. 1449, SE 1, inv. št. 17083 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava/temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,2 × 2,1 cm, db. 0,8 cm, t. 5,5 g. 1082 sek. XLV, kv. 1450, SE 1, inv. št. 17084 Ovalen okrašen keramični predmet. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, okras – odtis prsta. Db. 0,7 cm, pr. 2,5 cm, t. 5,1 g. 1083 sek. XLV, kv. 1425, SE 543, inv. št. 17085 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/rjava, žganje – oksi- dacijsko/redukcijsko, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,8 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, t. 7,8 g. 532 Rogoza, AAS 100, 2022 1076 SE 3a = 600, 1077–1082 SE 1, 1083 SE 1083, 1084 SE 1084; 1082 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 533 1085 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17087 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 6,5 × 4,7 cm, db. 0,9 cm, t. 32,7 g. 1086 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17088 Odlomek ostenja z dvorogljatim držajem. Prostoročna izdela- va, zrnavost mase – drobna (kremen), prežgano/uničeno. Vel. 3,7 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 10,9 g. 1087 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17089 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto siva/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 4,7 × 4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 12,6 cm, v. 4,2 cm, t. 15,9 g. 1088 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17090 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen), obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivo rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 5,5 cm, db. 0,7 cm, t. 41,8 g. 1089 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17091 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča/svetlo rjava, žganje – redukcij- sko/oksidacijsko, okras – bradavica, kanelura, motiv – krožna linija. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 10,5 g. 1090 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17092 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 21,2 cm, v. 3 cm, t. 13,4 g. 1091 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17093 Fragment ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivo rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,6 cm, db. 0,5 cm, t. 8,7 g. 1092 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17094 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdo- ta – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/ redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 3,5 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 12 g. 1093 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17095 Fragment dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivo rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 13,2 cm, v. 3 cm, db. 0,7 cm, t. 93 g. 534 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 547, merilo 1 : 2. 535 1094 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17096 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko, okras – kanelure, motiv – koncentrični trikotniki in usločena linija. Vel. 9,5 × 7,7 cm, db. 0,5 cm, t. 133 g. 1095 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17097 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – plitke kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 9 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 16,8 cm, v. 3,2 cm, t. 28 g. 1096 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17098 Odlomek ustja z ostenjem sklede z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda, kremen), obdelava po- vršine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto siva – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 5 × 4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 13,4 cm, v. 3,6 cm, t. 16,3 g. 1097 sek. XLV, kv. 1425, SE 547, inv. št. 17099 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – odtis nasnute vrvice. Vel. 1,7 × 1,5 cm, db. 0,5 cm, t. 1,7 g. 1098 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17100 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 20,8 cm, pr. d. 13,2 cm, v. 7,6 cm, db. 1 cm, t. 248,3 g. 1099 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17101 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4 × 3,9 cm, db. 0,7 cm, t. 13,1 g. 1100 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17102 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 6 × 3,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 25,1 cm, v. 1,6 cm, t. 12,9 g. 536 Rogoza, AAS 100, 2022 1094–1099 SE 547, 1098–1100 SE 554; merilo 1 : 2. 537 1101 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17103 Odlomki lonca z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Pr. u. 19,6 cm, v. 8,6 cm db. 0,7 cm, t. 91,4 g. 1102 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17104 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6,2 × 6,9 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 18,3 cm, v. 5,8 cm, t. 28,8 g. 1103 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17105 Odlomki ustja in ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – iz- redno trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko. Pr. u. 15,6 cm, v. 3,2 cm, db. 0,8 cm, t. 50,4 g. 1104 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17106 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,4 × 3,2 cm, db. 0,3 cm, pr. u. 7,6 cm, v. 3 cm, t. 4 g. 1105 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17107 Predilno vretence. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,9 cm, pr. luknje 0,6 cm, v. 2,4 cm, t. 29,8 g. 1106 sek. XLV, kv. 1446, SE 554, inv. št. 17108 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 4,8 × 3,2 cm, v. 4,9 cm, t. 80,6 g. 1107 sek. XLV, kv. 1397, SE 600, inv. št. 17109 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- kasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4 × 3,1 cm, db. 1,1 cm, t. 17,1 g. 1108 sek. XLV, kv. 1399, SE 600, inv. št. 17110 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečesiva – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,8 × 3,6 cm, db. 0,8 cm, t. 13,9 g. 538 Rogoza, AAS 100, 2022 1101–1106 SE 554, 1107–1108 SE 600; merilo 1 : 2. 539 1109 sek. XLV, kv. 1399, SE 600, inv. št. 17111 1117 sek. XLV, kv. 1425, SE 600, inv. št. 17119 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, trdota sivorjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,5 × – izredno trdo, barva – temno siva/rdečkasto rjava, žganje – 4 cm, db. 1,5 cm, t. 28,8 g. redukcijsko, okras – bradavica. Vel. 6,2 × 3,7 cm, db. 0,8 cm, 1110 sek. XLV, kv. 1415, SE 600, inv. št. 17112 t. 39,2 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1118 sek. XLV, kv. 1426, SE 600, inv. št. 17120 zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – zelo trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota okras – odtisi, motiv – vodoravni liniji. Vel. 2,2 × 2,1 cm, db. – zelo trdo, barva – svetlo siva/temno siva, žganje – redukcij- 0,5 cm, t. 3,4 g. sko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – mreža. Vel. 5,5 × 3 cm, 1111 sek. XLV, kv. 1416, SE 600, inv. št. 17113 db. 1,1 cm, t. 18,3 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1119 sek. XLV, kv. 1440, SE 600, inv. št. 17121 zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravni liniji. izredno trdo, barva – svetlo rjava/temno siva, žganje – oksi- Vel. 4,5 × 3 cm, db. 0,9 cm, t. 13,8 g. dacijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,5 × 1112 sek. XLV, kv. 1418, SE 600, inv. št. 1114 3,2 cm, db. 0,9 cm, t. 7,7 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1120 sek. XLV, kv. 1442, SE 600, inv. št. 17122 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine Fragment okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – temno rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – raz- zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno členjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,2 × oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 4 × 5 cm, db. 1,3 cm, t. 54,7 g. 2,7 cm, db. 0,9 cm, t. 13 g. 1113 sek. XLV, kv. 1418, SE 600, inv. št. 17115 1121 sek. XLV, kv. 1444, SE 600, inv. št. 17123 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, izredno trdo, barva – svetlo siva, žganje – oksidacijsko, okras barva – rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko. – vrezi, motiv – navpične linije. Vel. 5,8 × 3,9 cm, db. 0,7 cm, Vel. 4,5 × 3,2 cm, db. 0,9 cm, t. 16,8 g. t. 22,6 g. 1122 sek. XLV, kv. 1446, SE 600, inv. št. 17124 1114 sek. XLV, kv. 1419, SE 600, inv. št. 17116 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek okrašenih ustja in ostenja posode. Prostoročna vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,2 površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 6,2 g. – svetlo siva/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,3 1123 sek. XLV, kv. 1449, SE 600, inv. št. 17125 × 5 cm, db. 1,4 cm, t. 60,3 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – 1115 sek. XLV, kv. 1420, SE 600, inv. št. 17117 zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, okras – bradavica. Vel. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 11,3 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – siva, žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – mreža. Vel. 4,3 × 4,2 cm, db. 1 cm, t. 21,5 g. 1116 sek. XLV, kv. 1424, SE 600, inv. št. 17118 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,2 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 14,2 g. 540 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 600, merilo 1 : 2. 541 1124 sek. XLV, kv. 1449, SE 600, inv. št. 17126 1131 sek. XLVI, kv. 1413, SE 2, inv. št. 17133 Odlomek prenosne pečke oziroma pekača. Prostoročna izde- Odlomek cedila. Prostoročna izdelava, lava, zrnavost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, površine – brisanje, glajenje, trdota – trdo, žganje – oksidacijsko. Zgornja površina je prežgana in obar- barva – temno siva, žganje – nepopolno vana črnosivo. Vel. 3,7 cm, db. 1 cm, pr. u. 20,1 cm, v. 3,6 cm, oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 3,5 × 3,3 cm, t. 88,3 g. db. 0,6 cm, t. 7,6 g. 1132 sek. XLVI, kv. 1413, SE 2, inv. št. 17134 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,2 × 5,1 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 10,6 cm, v. 4,8 cm, t. 20,9 g. 1133 sek. XLVI, kv. 1413, SE 2, inv. št. 17135 1125 sek. XLV, kv. 1464, SE 600, inv. št. 17127 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna Odlomek prstanastega dna. Prostoročna izdelava, zrnavost izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Pr. – redukcijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,7 d. 5,8 cm, db. 0,3 cm, v. 1 cm, t. 8,5 g. × 3 cm, db. 0,8 cm, t. 10,8 g. Sektor XLVI 1134 sek. XLVI, kv. 1413, SE 2, inv. št. 17136 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1126 sek. XLVI, kv. 1403, SE 2, inv. št. 17128 zrnavost mase – drobna (kremen), površine – glajenje, trdota Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacij- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – sko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 3,2 × 3,2 cm, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – db. 0,7 cm, t. 13,7 g. nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 2,9 cm, db. 1 cm, t. 22,6 g. 1135 sek. XLVI, kv. 1427, SE 2, inv. št. 17137 1127 sek. XLVI, kv. 1403, SE 2, inv. št. 17129 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. – izredno trdo, barva – siva/temno siva, žganje – redukcijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 4,3 × 2,9 cm, db. Vel. 4,6 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 18,1 cm, v. 2,2 cm, t. 10,5 g. 0,9 cm, t. 9,3 g. 1128 sek. XLVI, kv. 1405, SE 2, inv. št. 17130 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – gladki plastični rebri, motiv – usločeni liniji. Vel. 8,3 × 4 cm, db. 1 cm, t. 48,4 g. 1129 sek. XLVI, kv. 1405, SE 2, inv. št. 17131 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 4,6 × 4,5 cm, db. 0,5 cm, t. 14,2 g. 1130 sek. XLVI, kv. 1405, SE 2, inv. št. 17132 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – kanelure, motiv – navpični liniji. Vel. 4,3 × 3,7 cm, db. 1 cm, t. 22 g. 542 Rogoza, AAS 100, 2022 1124–1125 SE 600, 1126–1135 SE 2; merilo 1 : 2. 543 1136 sek. XLVI, kv. 1427, SE 2, inv. št. 17138 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ temno siva, žganje – oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – vodo- ravne linije in med njimi kratke poševne linije. Vel. 4 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, t. 6,3 g. 1137 sek. XLVI, kv. 1404, SE 600, inv. št. 17139 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva/rjava, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 6,3 × 3,2 cm, db. 1,5 cm, t. 32,9 g. 1138 sek. XLVI, kv. 1404, SE 600, inv. št. 17140 Odlomek cedila. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – siva/temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 3,9 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 18,4 g. 1139 sek. XLVI, kv. 1414, SE 600, inv. št. 17141 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 6,7 × 4 cm, db. 1 cm, t. 34,7 g. 1140 sek. XLVI, kv. 1427, SE 600, inv. št. 17142 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × 2,3 cm, db. 0,8 cm, t. 10,3 g. 1141 sek. XLVI, kv. 1427, SE 600, inv. št. 17143 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žga- nje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 6,9 × 4 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 17,6 cm, v. 3,8 cm, t. 23,8 g. 1142 sek. XLVI, kv. 1427, SE 600, inv. št. 17144 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – odtisi prstov, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,5 × 5,5 cm, db. 1,4 cm, t. 52,7 g. 1143 sek. XLVI, kv. 1427, SE 600, inv. št. 17145 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdo- ta – izredno trdo, barva – temno siva/siva, žganje – redukcij- sko, okras – bradavica. Vel. 3,2 × 2,6 cm, db. 0,4 cm, t. 10,6 g. 1144 sek. XLVI, kv. 1438, SE 600, inv. št. 17146 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdeča/temno siva, žga- nje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,3 × 5,5 cm, db. 0,5 cm, t. 28,8 g. 1145 sek. XLVI, SE 600, inv. št. 17147 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 5,4 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 21,2 cm, v. 5,2 cm, t. 23 g. 544 Rogoza, AAS 100, 2022 1136 SE 2, 1137–1145 SE 600; merilo 1 : 2. 545 1146 sek. XLVI, SE 600, inv. št. 17148 Odlomek ostenja z okrašenim tunelastim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siv- kasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – kanelu- re, motiv – kratke navpične linija. Vel. 5,6 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 25,7 g. 1147 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17149 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 49,9 g. 1148 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17150 Odlomka dna sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena/temno siva, žganje – oksidacijsko. Pr. d. 2,7 cm, db. 0,7 cm, t. 7,2 g. 1149 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17151 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 6 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 17,5 g. 1150 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17152 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravne linije. Vel. 8,4 × 4 cm, db. 0,9 cm, pr. 22,6 cm, v. 2,6 cm, u. t. 35,5 g. 1151 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17153 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 6,1 cm, db. 1,5 cm, pr. d. 10,1 cm, v. 2,4 cm, t. 74,6 g. 1152 sek. XLVI, kv. 1412, 1413, SE 1606, inv. št. 17154 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žga- nje – oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Pr. u. 29,1 cm, db. 1 cm, v. 4,6 cm, t. 87,2 g. Sektor XLVII 1153 sek. XLVII, kv. 1481, SE 1, inv. št. 17155 Odlomki dna in ostenja popravljene posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Posoda je popravljena, pri čemer gre pri sredstvu za zamazovanje za smolo. V. 14,8 cm, db. 0,6 cm, t. 225 g. 546 Rogoza, AAS 100, 2022 1146 SE 600, 1147–1152 SE 1606, 1153 SE 1; 1153 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 547 1154 sek. XLVII, kv. 1500, SE 1, inv. št. 17156 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,7 × 5,2 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 13,9 cm, v. 4,4 cm, t. 39,2 g. 1155 sek. XLVII, kv. 1528, SE 1, inv. št. 17157 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva rdečkasto rjava, žganje – oksi- dacijsko. Vel. 6,5 × 6,1 cm, db. 1,7 cm, pr. d. 13,1 cm, v. 4 cm, t. 380,8 g. 1156 sek. XLVII, kv. 1528, SE 574, inv. št. 17158 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,3 × 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 6,5 g. 1157 sek. XLVII, kv. 1528, SE 574, inv. št. 17159 Odlomki okrašene sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. 18,3 cm, v. 4,4 cm, t. 25,7 g. 1158 sek. XLVII, kv. 1528, SE 575, inv. št. 17160 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – žleb, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,2 × 4,2 cm, db. 0,5 cm, t. 16,5 g. 1159 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17161 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko/redukcij- sko. Vel. 7 × 4,2 cm, db. 0,7 cm, t. 27,4 g. 1160 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17162 Odlomki okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – koncen- trične krožne linije. Vel. 13,3 × 5,6 cm, db. 1,1 cm, t. 95,7 g. 1161 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17163 Ročaj s čepi za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – navpični liniji. Vel. 6,6 × 2,9 cm, db. 1,3 cm, t. 54,3 g. 1162 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17164 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko. Vel. 9,2 × 6,6 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 29,1 cm, v. 6,6 cm, t. 84,5 g. 548 Rogoza, AAS 100, 2022 1154–1155 SE 1, 1156–1157 SE 574, 1158–1162 SE 575; merilo 1 : 2. 549 1163 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17165 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,5 × 5 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 20,4 cm, v. 4,8 cm, t. 40 g. 1164 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17166 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rumenkasto rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 7,5 × 5,7 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 22,7 cm, v. 5,4 cm, t. 56,2 g. 1165 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17167 Odlomki okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava/ temno siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, bradavica, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Pr. u. 29,8 cm, v. 7,9 cm, db. 1 cm, t. 122,3 g. 1166 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17168 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zr- navost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksi- dacijsko. Vel. 8 × 7,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 12,3 cm, v, 7,2 cm, t. 57,6 g. 1167 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17169 Fragmentirana piramidalna utež. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5 × 4,5 cm, v. 5,1 cm, t. 117,3 g. 1168 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17170 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacij- sko. Vel. 8,2 × 4,3 cm, db. 1,1 cm, t. 92,7 g. 550 Rogoza, AAS 100, 2022 SE 575, merilo 1 : 2. 551 1169 sek. XLVII, kv. 1528a, SE 575, inv. št. 17171 Lonec z držaji. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta/temno siva, žganje – oksi- dacijsko. Pr. u. 12,2 cm, pr. d. 12,6 cm, v. 13,4 cm, db. 0,9 cm, t. 432,4 g. 1170 sek. XLVII, kv. 1475, SE 577, inv. št. 17172 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 29,6 cm, pr. d. 13,2 cm, v. 14,2 cm, db. 1,2 cm, t. 460,7 g. 1171 sek. XLVII, kv. 1475, SE 577, inv. št. 17173 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,4 × 5 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 9,2 cm, v. 5 cm, t. 31,9 g. 1172 sek. XLVII, kv. 1505a, SE 578, inv. št. 17174 Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečaa, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 24 cm, pr. d. 9,4 cm, v. 6,9 cm, db. 0,8 cm, t. 129 g. 552 Rogoza, AAS 100, 2022 1169 SE 575, 1170–1171 SE 577, 1172 SE 578; merilo 1 : 2. 553 1173 sek. XLVII, kv. 1505a, SE 578, inv. št. 17175 1178 sek. XLVII, kv. 1509, SE 600, inv. št. 17180 Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- Odlomek dna z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, vost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje poliranje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava/temno – oksidacijsko. Pr. u. 32,8 cm, v. 5,2 cm, db. 1 cm, t. 80,7 g. siva, žganje – redukcijsko. Notranja površina je prevlečena s 1174 sek. XLVII, kv. 1505a, SE 578, inv. št. 17176 črnim premazom. Vel. 4 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, t. 7,5 g. Odlomki ustja z ostenjem lonca. Prosto- 1179 sek. XLVII, kv. 1509, SE 600, inv. št. 17181 ročna izdelava, zrnavost mase – drobna Odlomek zgornjega roba z ostenjem pekve z držajem. Pro- (kremen, sljuda), obdelava površine – gla- storočna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), jenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeč- rjava/rdečkasto rumena, žganje – oksida- kasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 7,7 × 7 cm, db. 1 cm, pr. cijsko. Pr. u. 31,2 cm, v. 7,6 cm, db. 0,9 cm, roba 12,2 cm, v. 4,2 cm, t. 76,8 g. t. 164,8 g. 1175 sek. XLVII, kv. 1500, SE 582, inv. št. 17177 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/temno rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 5,5 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 20,6 cm, v. 2,4 cm, t. 12 g. 1176 sek. XLVII, kv. 1500, SE 582, inv. št. 17178 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 1180 sek. XLVII, kv. 1523, SE 600, inv. št. 17182 – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečerjava – lisa- Odlomek okrašenega ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, sta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,3 cm, db. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – 0,7 cm, t. 15,4 g. zelo trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko/ redukcijsko, okras – fasete, motiv – koncentrične krožne linije. 1177 sek. XLVII, kv. 1523, SE 585, inv. št. 17179 Vel. 6,2 × 4,2 cm, db. 0,8 cm, t. 35,9 g. Odlomki okrašene pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, 1181 sek. XLVII, inv. št. 17183 brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, oksidacijsko, okras – roglji. Vel. 12,6 × 11,2 cm, db. 0,7 cm, pr. zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine roba 8 cm, v. 5,2 cm, t. 226,5 g. – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Pr. d. 18, 0 cm, v. 5,2 cm, db. 1,8 cm, t. 683 g. 554 Rogoza, AAS 100, 2022 1173–1174 SE 578, 1175–1176 SE 582, 1177 SE 585, 1178–1180 SE 600, 1181 SE ?; 1173–1174, 1181 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 555 Sektor XLVII, XLVIII 1188 sek. XLVIII, kv. 1517, SE 571a, inv. št. 17190 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, 1182 sek. XLVII, XLVIII, kv. 1522, 1523, SE 585, inv. št. 17184 obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, bar- Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, va – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4,7 × 2,9 cm, db. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 0,5 cm, t. 13,2 g. – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, 1189 sek. XLVIII, kv. 1471, SE 600, inv. št. 17191 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava/siva, žga- nje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – mreža. Vel. 6 × 4,3 cm, db. 1,2 cm, t. 34,4 g. Sektor XLIX 1190 sek. XLIX, kv. 1543, SE 1, inv. št. 17192 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, žganje – oksidacijsko. Vel. 7,6 × 6 cm, db. 0,7 cm, t. 55,1 g. trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksi- dacijsko. Vel. 6,2 × 3,5 cm, db. 1 cm, t. 58 g. 1183 sek. XLVII, XLVIII, kv. 1522, 1523, SE 585, inv. št. 17185 Odlomek ustja z ostenjem lonca z držajem. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava povr- šine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 9,6 × 8,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 18,2 cm, v. 8 cm, t. 76,2 g. 1184 sek. XLVIII, kv. 1491, SE 1, inv. št. 17186 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – vrezi, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,2 × 2 cm, db. 0,3 cm, t. 1,8 g. SEKTOR XLVIII 1185 sek. XLVIII, kv. 1540, SE 571, inv. št. 17187 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Na notranji strani pokrivajo površino ostanki prežgani organski ostanki. Vel. 6 × 5,2 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 17,2 cm, v. 5 cm, t. 21,8 g. 1186 sek. XLVIII, kv. 1540, SE 571, inv. št. 17188 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,1 cm, db. 0,5 cm, t. 4,1 g. 1187 sek. XLVIII, kv. 1517, SE 571a, inv. št. 17189 Okrašeno ostenje. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – gro- ba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, okras – bradavica, plitke kanelure, motiv – usločene linije. Vel. 7,5 × 5,7 cm, db. 0,6 cm, t. 46,3 g. 556 Rogoza, AAS 100, 2022 1182–1183 SE 585, 1184, 1190 SE 577, 1185–1187 SE 571, 1188 SE 571a, 1189 SE 600; 1184 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 557 1191 sek. XLIX, kv. 1559, SE 1, inv. št. 17193 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – odtisi, motiv – vodoravne linije. Vel. 2,7 × 2,2 cm, db. 0,5 cm, t. 5 g. 1192 sek. XLIX, kv. 1586, SE 1, inv. št. 17194 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – gla- jenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – bradavica, kanelure, motiv – poševne linije. Vel. 5,2 × 4 cm, db. 0,8 cm, t. 23,8 g. 1193 sek. XLIX, kv. 1585, SE 1, inv. št. 17195 Držaj s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 4,3 cm, db. 2 cm, t. 75,2 g. 1194 (1260) sek. XLIX, kv. 1585, SE 1, inv. št. 17196 Odlomek ostenja posode z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rdečae-rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,2 × 5 cm, db. 0,7 cm, t. 31,5 g. 1195 sek. XLIX, kv. 1585, SE 1, inv. št. 17197 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/siva, žganje – oksi- dacijsko/redukcijsko. Vel. 3,9 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, t. 11,5 g. 1196 sek. XLIX, kv. 1585, SE 1, inv. št. 17198 Odlomek cedila. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 2,1 × 1,5 cm, db. 0,5 cm, t. 1,6 g. 1197 sek. XLIX, kv. 1593, SE 1, inv. št. 17199 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 8,5 × 6 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 29,6 cm, v. 5,4 cm, t. 54,2 g. 1198 sek. XLIX, kv. 1560, SE 600, inv. št. 17200 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva/siva, žganje – redukcijsko. Pr. u. 25,8 cm, v. 5,8 cm, db. 0,6 cm, t. 116,3 g. 1199 sek. XLIX, kv. 1561, SE 600, inv. št. 17201 Odlomek okrašenega ustja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 5,7 × 3,8 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 19,4 cm, v. 3,6 cm, t. 18,9 g. 558 Rogoza, AAS 100, 2022 1191–1197 SE 1, 1198–1199 SE 600; merilo 1 : 2. 559 1200 sek. XLIX, kv. 1562, SE 600, inv. št. 17202 1208 sek. L, kv. 1598, SE 1, inv. št. 17210 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo Odlomek svitka. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva na (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – – temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 2,5 × izredno trdo, barva – rumenkasto rjavosiva – lisasta, žganje 2,2 cm, db. 0,7 cm, t. 6,9 g. – nepopolno oksidacijsko. Pr. 8 cm, pr. luknje 2,6 cm, v. 4,6 cm, 1201 sek. XLIX, kv. 1562, SE 600, inv. št. 17203 t. 100 g. Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- 1209 sek. L, kv. 1599, SE 1, inv. št. 17211 vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, 2,6 × 1,9 cm, db. 0,5 cm, t. 3,6 g. okras – odtis prsta. Vel. 5,6 × 3,5 cm, db. 1 cm, t. 41,9 g. 1202 sek. XLIX, kv. 1566, SE 600, inv. št. 17204 1210 sek. L, kv. 1601, SE 1, inv. št. 17212 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Preluknjana bronasta ploščica. Vel. 2,4 × 2,1 cm, db. 0,2 cm, t. zrnavost mase – drobna (kremen), obdelava površine – gla- 2,7 g. jenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – gladko 1211 sek. L, kv. 1602, SE 1, inv. št. 17213 plastično rebro, motiv – navpična linija. Vel. 4,1 × 3,3 cm, db. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 0,5 cm, t. 15,1 g. zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – oksidacij- Sektor L sko/redukcijsko. Vel. 6,1 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 18 cm, v. 2,4 cm, t. 16,7 g. 1203 sek. L, kv. 1551, SE 1, inv. št. 17205 1212 sek. L, kv. 1603, SE 1, inv. št. 17214 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izre- obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – dno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,3 × temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 4 × 1,8 cm, db. 0,7 cm, 3,1 cm, db. 0,6 cm, t. 10,8 g. t. 8,8 g. 1204 sek. L, kv. 1551, SE 1, inv. št. 17206 1213 sek. L, kv. 1604, SE 1, inv. št. 17215 Odlomek okrašenega ostenja poso- Odlomki dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, de. Prostoročna izdelava, zrnavost zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda, keramika), obdelava mase – fina, obdelava površine – površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – temno glajenje, trdota – izredno trdo, barva siva, žganje – redukcijsko. Pr. d. 9,3 cm, v. 2,8 cm, db. 0,9 cm, – temno siva/siva, žganje – oksida- t. 121,1 g. cijsko/redukcijsko, okras – kanelure, motiv – koncentrični trikotniki. Vel. 5,4 × 5,2 cm, db. 0,6 cm, t. 27,5 g. 1205 sek. L, kv. 1576, SE 1, inv. št. 17207 Fragmentirano predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko. Pr. 3,8 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 2,8 cm, t. 17,7 g. 1206 sek. L, kv. 1579, SE 1, inv. št. 17208 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – plitka kanelura, motiv – vodoravna linija. Vel. 5,8 × 3,9 cm, db. 0,5 cm, pr. najv. oboda 16,2 cm, v. 2,6 cm, t. 12,8 g. 1207 sek. L, kv. 1579, SE 1, inv. št. 17209 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 3,3 × 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 6,9 g. 560 Rogoza, AAS 100, 2022 1200–1202 SE 600, 1203–1213 SE 1; 1210 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 561 1214 sek. L, kv. 1557a, SE 1, inv. št. 17216 Odlomek ročaja s čepom za pritrditev. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, tr- dota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,2 × 1,4 cm, db. 0,6 cm, t. 4,7 g. 1215 sek. L, kv. 1601a, SE 1, inv. št. 17217 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečerjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 5,5 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, t. 22,9 g. 1216 sek. L, kv. 1601a, SE 1, inv. št. 17218 Odlomek ustja grafitne keramike. Izdelana na lončarskem vretenu, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4 × 2,6 cm, db. 1,4 cm, t. 14,3 g. 1217 sek. L, kv. 1580, SE 2, inv. št. 17219 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 6,3 × 5,2 cm, db. 0,8 cm, pr. d. 15,6 cm, v. 2,4 cm, t. 47 g. 1218 sek. L, kv. 1601, SE 2, inv. št. 17220 Fragmentiran žrmeljni kamen iz gnajsa z granati. Vel. 21,4 × 12,3 cm, db. 4,9 cm, t. 2049,7 g. 1219 sek. L, kv. 1603, SE 2, inv. št. 17221 Odlomek ustja posode z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 5,2 × 3 cm, db. 0,4 cm, t. 18,7 g. 1220 sek. L, kv. 1603, SE 2, inv. št. 17222 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto ru- mena, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – fasete, motiv – vodoravne linije. Vel. 7,2 × 6,3 cm, db. 1,1 cm, t. 66,1 g. 1221 sek. L, kv. 1605, SE 600, inv. št. 17223 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko, okras – odtisi, motiv – vodoravna linija. Vel. 8,1 × 7 cm, db. 0,5 cm, pr. 26 cm, v. 5,2 cm, t. 35,1 g. 1222 sek. L, kv. 1601b, SE 1705, inv. št. 17224 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – poliranje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 2,6 × 2,3 cm, db. 0,5 cm, t. 4,4 g. 562 Rogoza, AAS 100, 2022 1214–1216 SE 1, 1217–1220 SE 2, 1221 SE 600, 1222 SE 1705; 1218 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 563 1223 sek. L, kv. 1601a, inv. št. 17225 1230 sek. LI, kv. 1622, SE 2, inv. št. 17232 Odlomek okrašenega ostenja lonca. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ – izredno trdo, barva – siva/temno siva, žganje – oksidacijsko/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glav- redukcijsko. Vel. 2,5 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 3,2 g. ničast. Vel. 7,7 × 6 cm, db. 0,7 cm, pr. 22,4 cm, v. 5,2 cm, t. 46,1 g. 1231 sek. LI, kv. 1625, SE 2, inv. št. 17233 Odlomek dna z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (sljuda, kremen), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/ temno siva, žganje – redukcijsko, okras – glavničast. Vel. 6 × 5 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 4,2 cm, v. 3,4 cm, t. 19,6 g. 1224 sek. L, kv. 1601a, inv. št. 17226 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 2,6 × 1,6 cm, db. 0,5 cm, t. 3 g. Sektor LI 1225 sek. LI, kv. 1650, SE 1, inv. št. 17227 Odlomek ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcij- sko. Vel. 5,5 × 2,3 cm, db. 0,5 cm, pr. 17 cm, v. 2 cm, t. 8,9 g. 1226 sek. LI, kv. 1673, SE 1, inv. št. 17228 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcij- sko, okras – odtis orodja, motiv – vodoravna linija. Vel. 8,2 × 5,3 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19,2 cm, v. 5 cm, t. 47,5 g. 1227 sek. LI, kv. 1676a, SE 1, inv. št. 17229 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 6,5 × 5,2 cm, db. 1 cm, t. 72,1 g. 1228 sek. LI, kv. 1624b, SE 1, inv. št. 17230 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko/ redukcijsko. Vel. 8,5 × 5,1 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 34,8 cm, v. 2 cm, t. 50,5 g. 1229 sek. LI, kv. 1624b, SE 1, inv. št. 17231 Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,5 × 2,7 cm, db. 1 cm, t. 16,6 g. 564 Rogoza, AAS 100, 2022 1223–1224 SE ?, 1225–1230 SE 1, 1230–1231 SE 2; 1228 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 565 1232 sek. LI, kv. 1628, SE 2, inv. št. 17234 1241 sek. LI, kv. 1624b, SE 2, inv. št. 17243 Odlomek stojnega roba pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacij- 5,5 × 3,9 cm, db. 0,6 cm, t. 20,3 g. sko. Vel. 5,5 × 5,7 cm, db. 1,3 cm, t. 41,6 g. 1242 sek. LI, kv. 1622, SE 600, inv. št. 17244 1233 sek. LI, kv. 1644, SE 2, inv. št. 17235 Odlomek ostenja z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek prstanastega dna. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno barva – temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. brisanje, trdota – zelo trdo, prežgano/uničeno, ostalo – ožga- 4,6 × 3,5 cm, db. 0,6 cm, t. 14,6 g. nost s spodnje strani. Db. 0,8 cm, pr. d. 6,3 cm, pr. d. 6,2 cm, v. 1,6 cm, t. 30,1 g. 1243 sek. LI, kv. 1622, SE 600, inv. št. 17245 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase 1234 sek. LI, kv. 1646, SE 2, inv. št. 17236 – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,5 × zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – 2,1 cm, db. 0,7 cm, t. 6,1 g. površno brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7 × 6,2 cm, db. 1244 sek. LI, kv. 1623, SE 600, inv. št. 17246 1,5 cm, pr. d. 6,4 cm, v. 4 cm, t. 71 g. Fini tolkač iz serpentinita. Vel. 10 × 4,3 cm, db. 2,6 cm, t. 191,9 g. 1235 sek. LI, kv. 1646, SE 2, inv. št. 17237 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 3,6 × 3,4 cm, db. 0,8 cm, t. 13,7 g. 1236 sek. LI, kv. 1668, SE 2, inv. št. 17238 Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivkasto rjava/siva, žganje – reduk- cijsko/oksidacijsko, okras – vrezi, motiv – krožni trak snopov različno usmerjenih linij. Vel. 5,2 × 4,5 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 8,2 cm, v. 1,6 cm, t. 24 g. 1237 sek. LI, kv. 1674, SE 2, inv. št. 17239 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, trdota – izredno trdo, barva – rumenkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 6,5 × 3,8 cm, db. 0,7 cm, t. 22,8 g. 1238 sek. LI, kv. 1674, SE 2, inv. št. 17240 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,9 × 3,5 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 9,6 cm, v. 3,2 cm, t. 5 g. 1239 sek. LI, kv. 1674, SE 2, inv. št. 17241 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Vel. 4 × 2,4 cm, db. 0,8 cm, t. 8,6 g. 1240 sek. LI, kv. 1676, SE 2, inv. št. 17242 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 5 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 11,2 g. 566 Rogoza, AAS 100, 2022 1232–1241 SE 2, 1242–1244 SE 600; merilo 1 : 2. 567 1245 sek. LI, kv. 1652, SE 600, inv. št. 17247 1250 sek. LI, kv. 1626, SE 1546, inv. št. 17252 Odlomek ostenja sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase Skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rdečerjava barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 4 × – lisasta, žganje – oksidacijsko. Pr. u. 17,3 cm, pr. d. 7,4 cm, v. 3,1 cm, db. 0,4 cm, t. 6,3 g. 6,2 cm, db. 0,6 cm, t. 575,8 g. 1246 sek. LI, kv. 1674, 1675, SE 600, inv. št. 17248 Skodelica z ročajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – redukcijsko/ oksidacijsko. Pr. u. 9,7 cm, pr. d. 3 cm, v. 6,5 cm, db. 0,4 cm, t. 161,3 g. 1247 sek. LI, kv. 1625a, SE 600, inv. št. 17249 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva/siva, žganje – redukcijsko/oksida- cijsko. Na notranji strani pokrivajo površino ostanki prežgani organski ostanki. Vel. 6,4 × 5 cm, db. 0,8 cm, t. 34,2 g. 1248 sek. LI, kv. 1625a, SE 600, inv. št. 17250 Odlomek dna z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, 1251 sek. LI, kv. 1625a, 1649a, SE 1558, inv. št. 17253 okras – glavničast. Db. 0,7 cm, pr. d. 8,1 cm, v. 1,8 cm, t. 68,3 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1249 sek. LI, kv. 1625a, SE 600, inv. št. 17251 zrnavost mase – fina (kremen, sljuda), obdelava površine – Odlomki okrašenega lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, rjava/temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta/temno siva, glavničast. Vel. 5,4 × 4 cm, db. 0,7 cm, t. 19,6 g. žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavničast, gladko 1252 sek. LI, kv. 1625a, 1649a, SE 1558, inv. št. 17254 plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 28,6 cm, v. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 11,6 cm, db. 0,6 cm, t. 122 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo siva/ temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavni- čast. Vel. 4 × 4 cm, db. 0,5 cm, t. 10,5 g. Sektor LII 1253 sek. LII, kv. 1642, SE 600, inv. št. 17255 Odlomek stojne ploskve pekve. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksida- cijsko/redukcijsko. Vel. 4,8 × 4,5 cm, db. 1,3 cm, t. 28,7 g. 568 Rogoza, AAS 100, 2022 1245–1249, 1253 SE 600, 1250 SE 1546, 1251–1252 SE 1558; merilo 1 : 2. 569 Sektor LIII 1260 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 17262 Skleda na nogi. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina 1254 sek. LIII, kv. 1688, SE 2, inv. št. 17256 (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, Odlomek ostenja s preluknjanim držajem. Prostoročna izdela- barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, va, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota motiv – vodoravne linije. Posoda je na dveh mestih popra- – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – redukcijsko/ vljena, tj. zamazana, pri čemer gre pri sredstvu najverjetneje oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 14,9 g. za smolo. V. 9,4 cm, pr. d. 12,3 cm, pr. u. 17 cm, t. 669,2 g 1255 sek. LIII, kv. 1729, SE 2, inv. št. 17257 (rekonstruirana). Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo groba (kremen), obdelava površine – brisa- nje, trdota – izredno trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – nekontrolirano. Vel. 7,2 × 4,2 cm, db. 1,7 cm, pr. d. 5,4 cm, v. 3 cm, t. 79,8 g. 1256 sek. LIII, kv. 1747, SE 2, inv. št. 17258 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 5,8 × 5,2 cm, db. 1,4 cm, t. 44,9 g. 1257 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 16259 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vodoravna linija. Vel. 6,1 × 4,6 cm, db. 0,7 cm, t. 35 g. 1261 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 17263 1258 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 17260 Fragmentirana bronasta igla. Vel. pribl. 7 cm Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, (rekonstruiran del), db. 0,4 cm, t. 1,7 g. zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – vrezi, motiv – različno usmerjene linije. Vel. 2,5 × 2,4 cm, db. 0,7 cm, t. 4,1 g. 1259 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 17261 Skleda na nogi. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, barva – sivorjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, bradavice, motiv – vo- doravne linije. Pr. u. 17 cm, pr. d. 11,9 cm, v. 9,8 cm, t. 577,1 g. 570 Rogoza, AAS 100, 2022 1254–1256 SE 2, 1257–1261 SE 236; 1261 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 571 1262 sek. LIII, kv. 1711, SE 236, inv. št. 17264 Lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – površno brisanje, trdota – izredno trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksi- dacijsko. Pr. u. 22,1 cm, pr. d. 12 cm, v. 20,6 cm, db. 0,9 cm, t. 2511,5 g (rekonstruiran). 1263 sek. LIII, kv. 1711, SE 236a, inv. št. 17265 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izde- lava, zrnavost mase – fina (sljuda), obdelava površine – polira- nje, trdota – izredno trdo, barva – rjava/temno rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vzporedne vodoravne linije. Pr. u. 35,8 cm, v. 6 cm, db. 0,8 cm, t. 470 g. 1264 sek. LIII, kv. 1711, SE 236a, inv. št. 17266 Odlomki ustja z okrašenim ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina (sljuda), obdelava površine – poliranje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – vzporedne vodoravne linije. Pr. u. 23,1 cm, v. 5 cm, db. 0,6 cm, t. 126,9 g. 572 Rogoza, AAS 100, 2022 1262 SE 236, 1263–1264 SE 236a; merilo 1 : 2. 573 1265 sek. LIII, kv. 1723, SE 241, inv. št. 17267 Okrašen lonec. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno rjava/rjava – lisasta, žganje – redukcijsko, okras – bradavice, kanelure, motiv – koncentrične krožne linije. Pr. u. 33,2 cm, pr. d. 18,2 cm, v. 40,8 cm, t. 8100 g (rekonstruiran). 1266 sek. LIII, kv. 1723, SE 241, inv. št. 17268 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Pr. 3,4 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 2,4 cm, t. 21,5 g. 1267 sek. LIII, kv. 1723, SE 241, inv. št. 17269 Odlomka močno poškodovane (prežgane) gladke bronaste ovratnice. Vel. 5,5 in 2 cm, db. 0,7 cm, t. 5,6 g. 1268 sek. LIII, kv. 1724, SE 245/okoli 241, inv. št. 17270 Odlomek dna z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda, kremen), obdelava površine – glaje- nje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/rdečkasto rumena, žganje – nepopolno oksidacijsko/redukcijsko. Pr. d. 5,4 cm, v. 1,4 cm, db. 1,1 cm, t. 32,7 g. 574 Rogoza, AAS 100, 2022 1265–1267 SE 241, 1268 SE 245; 1265 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 575 1269 sek. LIII, kv. 1687, SE 600, inv. št. 17271 Sektor LIV Odlomek ustja z okrašenim ostenjem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine 1276 sek. LIV, kv. 1691, SE 2, inv. št. 17278 – brisanje, glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, žganje – redukcijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, vodoravna linija. Vel. 3 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 7,3 g. okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 4,2 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 22,7 g. 1270 sek. LIII, kv. 1689, SE 600, inv. št. 17272 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- 1277 sek. LIV, kv. 1699, SE 242, inv. št. 17279 vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo Odlomki sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – nekontrolirano. fina, obdelava površine – brisanje, barva – sivkasto rjava, žga- Vel. 4,7 × 4 cm, db. 0,6 cm, t. 21,3 g. nje – nepopolno oksidacijsko, okras – žleb, motiv – vodoravna linija. Pr. u. 14,7 cm, v. 11 cm, db. 0,6 cm, t. 180 g. 1271 sek. LIII, kv. 1690, SE 600, inv. št. 17273 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rumenkasto rjavosiva – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 5 × 2,2 cm, db. 0,8 cm, t. 10,1 g. 1272 sek. LIII, kv. 1690, SE 600, inv. št. 17274 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko, okras – glavničast. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,7 cm, t. 11,8 g. 1273 sek. LIII, kv. 1690, SE 600, inv. št. 17275 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ 1278 sek. LIV, kv. 1699, SE 242, inv. št. 17280 temno siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – glavni- Odlomki predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrnavost čast. Vel. 4 × 2,7 cm, db. 0,6 cm, t. 8,8 g. mase – drobna, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Pr. 1274 sek. LIII, kv. 1709, SE 600, inv. št. 17276 4,4 cm, pr. luknje 0,4 cm,, db. 1,7 cm, t. 14,5 g. Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – oksidacijsko. Pr. 4 cm, pr. luknje 0,4 cm, v. 3,5 cm, t. 44,7 g. 1275 sek. LIII, inv. št. 17277 Odlomki okrašene sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko, okras – aplike. Pr. u. 14,3 cm, v. 10,8 cm, db. 0,7 cm, t. 143,6 g. 576 Rogoza, AAS 100, 2022 1269–1274 SE 600, 1275 SE ?, 1276 SE 2, 1277–1278 SE 242; merilo 1 : 2. 577 1279 sek. LIV, kv. 1697, SE 243, inv. št. 17281 Ročaj. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rja- va, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 2,6 × 1,9 cm, db. 0,5 cm, t. 4,2 g. 1280 sek. LIV, kv. 1714, SE 600, inv. št. 17282 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – poliranje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava/siva, žganje – nepo- polno oksidacijsko/redukcijsko, okras – gladko plastično rebro, motiv – navpična linija. Vel. 6 × 5,5 cm, db. 0,7 cm, t. 28 g. 1281 sek. LIV, kv. 1737, SE 600, inv. št. 17283 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. Vel. 7,2 × 5 cm, db. 0,7 cm, t. 33,8 g. 1282 sek. LIV, kv. 1743, SE 600, inv. št. 17284 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rjavo rdeča/rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 7,7 × 3,7 cm, db. 0,6 cm, pr. d. 11,2 cm, v. 2,4 cm, t. 34 g. 1283 sek. LIV, kv. 1717c, SE 600, inv. št. 17285 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva/svetlo rjava, žganje – reduk- cijsko. Vel. 9 × 3,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 15,2 cm, v. 3,4 cm, t. 34,2 g. 1284 sek. LIV, kv. 1738b, SE 600, inv. št. 17286 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – re- dukcijsko, okras – bradavica. Vel. 5 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 16 cm, v. 3,4 cm, t. 17,5 g. Sektor LV 1285 sek. LV, kv. 1759, SE 2, inv. št. 17287 Odlomki prstanastega dna. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Pr. d. 9 cm, v. 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 32,4 g. 1286 sek. LV, kv. 1791, SE 2, inv. št. 17288 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – oksidacijsko/redukcijsko. Vel. 3,5 × 2,6 cm, db. 0,8 cm, t. 9,6 g. 1287 sek. LV, kv. 1794, SE 2, inv. št. 17289 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno rjava, žganje – redukcijsko, okras – kanelure, motiv – navpični liniji. Vel. 4 × 2,7 cm, db. 1,2 cm, t. 16,5 g. 578 Rogoza, AAS 100, 2022 1279 SE 243, 1280–1284 SE 600, 1285–1287 SE 2; merilo 1 : 2. 579 1288 sek. LV, kv. 1796, SE 2, inv. št. 17290 1296 sek. LV, kv. 1795, SE 600, inv. št. 17298 Odlomek okrašenega ročaja z ostenjem pekve. Prostoročna Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto – sivkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,7 × 3,2 cm, db. rjava – lisasta, žganje – oksidacijsko, okras – roglji. Vel. 9,5 × 0,7 cm, t. 9,4 g. 3 cm, db. 0,9 cm, t. 80,1 g. 1297 sek. LV, kv. 1795, SE 600, inv. št. 17299 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina (sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 2,5 × 2,1 cm, db. 0,5 cm, t. 5,1 g. 1298 sek. LV, kv. 1797, SE 600, inv. št. 17300 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko, okras 1289 sek. LV, kv. 1777d, SE 2, inv. št. 17291 – odtis koleščka, motiv – vodoravne linije. Vel. 3 × 2,1 cm, db. Odlomek ostenja s tunelastim držajem. Prostoročna izdelava, 0,7 cm, t. 4,4 g. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. 1299 sek. LV, kv. 1797, SE 600, inv. št. 17301 Vel. 6 × 4,2 cm, db. 0,6 cm, t. 39,9 g. Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, 1290 sek. LV, kv. 1757, SE 600, inv. št. 17292 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- – nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,4 cm, db. 0,7 cm, t. ne – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje 9,5 g. – oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – 1300 sek. LV, kv. 1758a, SE 600, inv. št. 17302 vodoravna linija. Vel. 5,4 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 15,5 g. Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1291 sek. LV, kv. 1758, SE 600, inv. št. 17293 zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – Odlomek ostenja s tunelastim držajem. Prostoročna izdelava, zelo trdo, barva – siva/svetlo siva, žganje – oksidacijsko, okras zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – bradavica. Vel. 2,7 × 2 cm, db. 0,6 cm, t. 5,2 g. – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,4 cm, db. 1,1 cm, t. 20,2 g. 1292 sek. LV, kv. 1773, SE 600, inv. št. 17294 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rume- na, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,2 × 2,5 cm, db. 0,9 cm, t. 12,9 g. 1293 (1310) sek. LV, kv. 1777, SE 600, inv. št. 17295 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – groba (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 3,3 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 8,9 g. 1294 sek. LV, kv. 1790, SE 600, inv. št. 17296 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – črna, žganje – redukcijsko. Vel. 2,8 × 2,1 cm, db. 0,8 cm, t. 13,3 g. 1295 sek. LV, kv. 1791, SE 600, inv. št. 17297 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcijsko. Vel. 3,2 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 5,5 g. 580 Rogoza, AAS 100, 2022 1288–1289 SE 2, 1290–1300 SE 600; merilo 1 : 2. 581 1301 sek. LV, kv. 1794a, SE 600, inv. št. 17303 Sektor LVI Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 1309 sek. LVI, kv. 1785, SE 1, inv. št. 17311 6,5 × 4,2 cm, db. 0,8 cm, t. 42,6 g. Kroglica iz neznanega materiala. Pr. 1,4 cm, t. 2,9 g. 1302 sek. LV, kv. 1794, kontrolni jarek 2, inv. št. 17304 1310 sek. LVI, kv. 1766, SE 2, inv. št. 17312 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem lonca. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, trdota – trdo, barva – rjava – lisasta, žganje – nekon- površno brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, trolirano. Vel. 4,5 × 2,5 cm, db. 0,9 cm, t. 17,4 g. žganje – oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,1 cm, db. 0,8 cm, t. 15,3 g. 1303 sek. LV, kv. 1794d, kontrolni jarek 2, inv. št. 17305 1311 sek. LVI, kv. 1768, SE 2, inv. št. 17313 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (sljuda), obdelava površine – glajenje, vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdota – zelo trdo, barva – svetlo sivkasto rjava, žganje – oksi-trdo, barva – rdečkasto rumena, žganje – redukcijsko/oksida- dacijsko. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 9,1 g. cijsko. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 10,2 g. 1304 sek. LV, kv. 1758a, kontrolni jarek 3, inv. št. 17306 1312 sek. LVI, kv. 1768, SE 2, inv. št. 17314 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, Fragmentirana skleda. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota izredno trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko. – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – oksidacijsko. Vel. 7 × 4,3 cm, db. 0,8 cm, t. 31,3 g. Pr. u. 24,4 cm, pr. d. 7,8 cm, v. 10,2 cm, db. 0,6 cm, t. 326 g. 1305 sek. LV, kv. 1758a, kontrolni jarek 3, inv. št. 17307 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča/siva, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 4,3 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 11,2 g. 1306 sek. LV, kv. 1772, SE 460, inv. št. 17308 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 3,7 × 2,5 cm, db. 0,8 cm, t. 11,1 g. 1307 sek. LV, kv. 1780, SE 460, inv. št. 17309 Odlomek ustja posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 3 × 3 cm, db. 0,6 cm, t. 8,8 g. 1308 sek. LV, kv. 1759a, SE 460, inv. št. 17310 Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – redukcijsko/oksidacijsko, okras – plitke kanelure, motiv – kratke navpične linije. Vel. 5,2 × 4,2 cm, db. 0,5 cm, t. 15,4 g. 582 Rogoza, AAS 100, 2022 1301 SE 600, 1302–1303 kontrolni jarek 2, 1304–1305 kontrolni jarek 3, 1306–1308 SE 460, 1309 SE 1, 1310–1312 SE 2; merilo 1 : 2. 583 1313 sek. LVI, kv. 1799, SE 2, inv. št. 17315 1322 sek. LVII, kv. 1876, SE 2, inv. št. 17324 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo rdeča, žganje 3,5 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 9,2 g. – redukcijsko/oksidacijsko, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravni liniji. Vel. 6,5 × 5,2 cm, db. 1 cm, t. 31,8 g. 1323 sek. LVII, kv. 1787, SE 600, inv. št. 17325 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, 1314 sek. LVI, kv. 1801a, SE 2, inv. št. 17316 zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno, Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, okras – razčlenjeno plastično rebro, motiv – vodoravna linija. zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine Vel. 5,3 × 4 cm, db. 5 cm, t. 19 g. – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdeča, žganje – oksida- cijsko. Vel. 5,7 × 5,5 cm, db. 0,6 cm, t. 29,4 g. 1324 sek. LVII, kv. 1803, SE 600, inv. št. 17326 Odlomek okrašenega ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost 1315 sek. LVI, kv. 1770, SE 600, inv. št. 17317 mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – glajenje, Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – oksidacijsko, izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – glajenje, okras – kanelure, motiv – navpični liniji. Vel. 4,5 × 2,7 cm, db. trdota – izredno trdo, barva – sivkasto rjava, žganje – oksida- 1,2 cm, t. 14,6 g. cijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,5 × 2,5 cm, db. 0,5 cm, t. 11,2 g. Sektor LVII 1316 (1332) sek. LVII, SE 1, inv. št. 17318. Ostenje z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – redukcijsko/oksi- dacijsko. Vel. 4,7 × 4 cm, db. 0,8 cm, t. 21,4 g. 1317 sek. LVII, kv. 1806, SE 2, inv. št. 17319 Odlomek ročaja. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drob- na (kremen, sljuda, keramika), obdelava površine – glajenje, trdota – izredno trdo, barva – temno siva, žganje – redukcij- sko. Vel. 4,5 × 2,8 cm, db. 1 cm, t. 16,7 g. 1318 sek. LVII, kv. 1807, SE 2, inv. št. 17320 Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – izredno trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4,2 × 3 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 8,1 cm, v. 2,4 cm, t. 14 g. 1319 sek. LVII, kv. 1829, SE 2, inv. št. 17321 Predilno vretence. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivo – rdečkasto rumena – lisasta, žganje – oksidacijsko. Pr. 3 cm, pr. luknje 0,5 cm, v. 2,5 cm, t. 16 g. 1320 sek. LVII, kv. 1876, SE 2, inv. št. 16322 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. 3,2 × 2,4 cm, db. 0,4 cm, t. 4,9 g. 1321 sek. LVII, kv. 1876, SE 2, inv. št. 17323 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površi- ne – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – sivorjava – lisasta, žganje – nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,6 × 4 cm, db. 0,8 cm, t. 24,8 g. 584 Rogoza, AAS 100, 2022 1313–1314, 1317–1322 SE 2, 1316 SE 1, 1315, 1323–1324 SE 600; merilo 1 : 2. 585 1325 sek. LVII, kv. 1804, SE 600, inv. št. 17327 1334 sek. LVII, kv. 1852, SE 600, inv. št. 17336 Odlomek okrašenega ostenja posode. Prostoročna izdelava, Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrna- zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo rdeča, žganje – trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacijsko. Vel. 4 × oksidacijsko, okras – bradavica. Vel. 3,5 × 2,7 cm, db. 0,6 cm, 3,8 cm, db. 0,7 cm, pr. d. 9 cm, v. 2 cm, t. 13,3 g. t. 10,2 g. 1335 sek. LVII, kv. 1857, SE 600, inv. št. 17337 1326 sek. LVII, kv. 1806, SE 600, inv. št. 17328 Odlomek ostenja z držajem. Prostoročna izdelava, zrnavost Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, zrnavost mase – zelo fina, obdelava površine – glajenje, trdota trdota – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava, žganje – oksidacij- – zelo trdo, barva – rdečkasto rjava/temno siva, žganje – sko/redukcijsko. Odlomek ima močno zaobljene robove. Vel. redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 2,7 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 3,7 g. 4,2 × 3,9 cm, db. 0,8 cm, t. 18,3 g. 1327 sek. LVII, kv. 1822, SE 600, inv. št. 17329 Sektor LVIII Odlomek dna z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – groba (kremen, sljuda), obdelava površine – 1336 sek. LVIII, kv. 1871, SE 2, inv. št. 17338 brisanje, trdota – izredno trdo, barva – svetlo sivkasto rjava/ Odlomek predilnega vretenca. Prostoročna izdelava, zrna- temno rjava, žganje – redukcijsko/oksidacijsko. Vel. 5,4 × vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, trdota – zelo 3,7 cm, db. 1 cm, pr. d. 8,4 cm, v. 1,8 cm, t. 22 g. trdo, barva – rjava, žganje – redukcijsko. Pr. 2,8 cm, pr. luknje 0,3 cm, v. 2,2 cm, t. 6,4 g. 1328 sek. LVII, kv. 1823, SE 600, inv. št. 17330 Odlomek ustja z ostenjem posode. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – drobna (kremen, sljuda), obdelava površine – brisanje, trdota – zelo trdo, barva – svetlo siva/siva, žganje – oksidacijsko. Vel. 3,2 × 2,8 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 17,2 cm, v. 2,6 cm, t. 9,4 g. 1329 sek. LVII, kv. 1823, SE 600, inv. št. 17331 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19,6 cm, v. 3 cm, t. 10,4 g. 1330 sek. LVII, kv. 1826, SE 600, inv. št. 17332 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, obdelava površine – brisa- nje, trdota – izredno trdo, barva – rjava, žganje – nepopolno oksidacijsko, okras – kanelure, motiv – vodoraven trak poševnih linij. Vel. 4,5 × 3 cm, db. 0,5 cm, t. 18,6 g. 1331 sek. LVII, kv. 1826, SE 600, inv. št. 17333 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – drobna (kremen, sljuda), prežgano/uničeno. Vel. 4,3 × 2,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 13,6 cm, v. 2,8 cm, t. 18,9 g. 1332 sek. LVII, kv. 1830, SE 600, inv. št. 17334 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrna- vost mase – fina, obdelava površine – glajenje, brisanje, trdota – zelo trdo, barva – temno sivkasto rjava, žganje – redukcijsko. Vel. 5,9 × 3,6 cm, db. 0,9 cm, t. 29,1 g. 1333 sek. LVII, kv. 1850, SE 600, inv. št. 17335 Odlomek ustja z ostenjem sklede. Prostoročna izdelava, zrnavost mase – fina, prežgano/uničeno. Vel. 3,5 × 3,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19,8 cm, v. 3,2 cm, t. 23,2 g. 586 Rogoza, AAS 100, 2022 1325–1335 SE 600, 1336 SE 2; merilo 1 : 2. 587 14.2 Rimske najdbe Maja Janežič 1337 sek. I, kv. 84, SE 1, inv. št. 17339 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,8 × 4,1 cm, pr. u. 13 cm, v. 2,8 cm. 1338 sek. I, kv. 30, SE je sivo rjava ilovica, inv. št. 17340 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 2,6 × 6,8 cm, pr. u. 18 cm. 1339 sek. I, kv. 28, SE je sivo rjava ilovica, inv. št. 17341 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 5,6 × 7,9 cm, pr. u. 16 cm. 1340 sek. II, kv. 67, SE 1, inv. št. 17342 Odlomek steklenega dna, najverjetneje čaše. V. 1 cm, pr. d. 4 cm. 1341 sek. II, kv. 36, SE 1, inv. št. 17343 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,6 × 4,1 cm, pr. u. 18 cm. 1342 sek. II, kv. 51, SE 1, inv. št. 17344 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,8 × 4,2 cm, pr. u. 21 cm. 1343 sek. II, kv. 36, SE 1, inv. št. 17345 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 4,4 × 4,4 cm, pr. u. 13 cm. 1344 sek. II, kv. 61, SE 1, inv. št. 17346 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 1. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 3 × 6,4 cm, pr. roba 21 cm. 1345 sek. II, kv. 8, SE 1, inv. št. 17347 Odlomek ročaja vrča. Fabrikat: F 1. Vel. 8,8 × 3,5 cm. 1346 sek. II, kv. 33, SE je sivo rjava ilovica, inv. št. 17348 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,4 × 3,9 cm, pr. u. 18 cm. 588 Rogoza, AAS 100, 2022 1337, 1340–1345 SE 1, 1338–1339, 1346 sivo rjava ilovica; merilo 1 : 2. 589 1347 sek. II, kv. 24, SE je sivo rjava ilovica, inv. št. 17349 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 1. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 4 × 4,5 cm, pr. u. 22 cm. 1348 sek. III, kv. 43, SE 1, inv. št. 17350 Odlomek ostenja, najverjetneje čaše. Fabrikat: F 2. Na ostenju je okrašena z odtisnjenimi pravokotniki. Vel. 2,8 × 2 cm. 1349 sek. IV, kv. 100, SE 1b, inv. št. 17351 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kanelure. Vel. 6,2 × 7,5 cm, pr. u. 25 cm. 1350 sek. V, kv. 91, SE 1, inv. št. 17352 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 5,4 × 4,8 cm, pr. u. 20 cm. 1351 sek. V, kv. 146, SE 2, inv. št. 17353 Odlomek ustja in ostenja krožnika. Fabrikat: F 1. Vel. 4,2 × 6,4 cm, pr. u. 24 cm. 1352 sek. VI, kv. 143, SE 2, inv. št. 17354 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 2. Na ostenju ima kanelure. Vel. 3,4 × 7,1 cm, pr. u. 28 cm. 1353 sek. VI, kv. 117, SE 2, inv. št. 17355 Odlomek ustja in ostenja trinožnika. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kanelure. Vel. 2,4 × 4 cm, pr. u. 20 cm. 1354 sek. VII, kv. 222, SE 1, inv. št. 17356 Odlomek ostenja, najverjetneje čaše. Fabrikat: F 1. Na ostenju je okrašena z odtisnjenimi liki v obliki polmeseca. Vel. 2,7 × 2,8 cm. 1355 sek. VII, kv. 195, SE 1a, inv. št. 17357 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 2. Vel. 2,4 × 3,3 cm, pr. u. 14 cm. 1356 sek. VII, kv. 222, SE 1a, inv. št. 17358 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 5 × 5 cm, pr. u. 18 cm. 590 Rogoza, AAS 100, 2022 1347 sivo rjava ilovica, 1348, 1350, 1354 SE 1, 1355–1356 SE 1a, 1349 SE 1b, 1350–1353 SE 2; merilo 1 : 2. 591 1357 sek. VII, kv. 222, SE 1a, inv. št. 17359 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,6 × 4,8 cm, pr. u. 20 cm. 1358 sek. VII, kv. 246, SE 1a, inv. št. 17360 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,6 × 5,6 cm, pr. u. 20 cm. 1359 sek. VII, kv. 223, SE 1a, inv. št. 17361 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 3,2 × 5,3 cm, pr. roba 14,4 cm. 1360 sek. VII, kv. 172, SE 1a, inv. št. 17362 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 4 × 4,2 cm, pr. roba 18 cm. 1361 sek. VII, kv. 194, SE 2, inv. št. 17364 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Vel. 8 × 9,3 cm, pr. roba 18 cm. 1362 sek. VIII, kv. 176, SE 1, inv. št. 17365 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,6 × 4,2 cm, pr. u. 20 cm. 1363 sek. VIII, kv. 210, SE 2, inv. št. 17366 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,2 × 6,6 cm, pr. u. 16 cm. 1364 sek. VIII, kv. 228, SE 2, inv. št. 17367 Odlomek ustja in ostenja trinožnika. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kanelure. Vel. 3,6 × 4,8 cm, pr. u. 29 cm. 1365 sek. IX, kv. 321, SE 1, inv. št. 17368 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 2. Vel. 3 × 4,8 cm, pr. u. 16 cm. 592 Rogoza, AAS 100, 2022 1363, 1366 SE 1, 1357–1360 SE 1a, 1361–1362, 1364–1365 SE 2; merilo 1 : 2. 593 1366 sek. X, kv. 252, SE 1, inv. št. 17369. Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 3 × 5,4 cm, pr. u. 20 cm. 1367 sek. X, kv. 251, SE 1, inv. št. 17370 Držaj pokrova z ostenjem. Fabrikat: F 3. V. 2,6 cm, pr. dr. 5 cm. 1368 sek. XVII, kv. 549, SE 1, inv. št. 17371 Odlomek ustja in ostenja vrča. Fabrikat: F 1. Vel. 1,4 × 2,6 cm, pr. u. 9 cm. 1369 sek. XVII, kv. 573, SE 1, inv. št. 17372 Odlomek ustja in ostenja sklede. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima dva žlebova. Vel. 3 × 3 cm, pr. u. 26 cm. 1370 sek. XX, kv. 609, SE 600, inv. št. 17373 Odlomek ustja in ostenja sklede. Fabrikat: F 3. Vel. 6,6 × 9,3 cm, pr. u. 34 cm. 1371 sek. XXI, kv. 608, SE 2, inv. št. 17374 Odlomek ustja in ostenja sklede. Fabrikat: F 2. Vel. 3,6 × 5,2 cm, pr. u. 29 cm. 1372 sek. XXXIII, kv. 953, SE 3a, inv. št. 17375 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2 × 5,6 cm, pr. u. 17 cm. 1373 sek. XXXIII, kv. 977, SE 3a, inv. št. 17376 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Vel. 3 × 5,6 cm, pr. roba 17 cm. 1374 sek. XXXVIII, kv. 1134, SE 2, inv. št. 17377 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 3,6 × 5,9 cm, pr. u. 20 cm. 1375 sek. XXXVIII, kv. 801, SE 600, inv. št. 17378 Odlomek ustja in ostenja sigilatne sklede Lud. Td. Vel. 2 × 5 cm, pr. u. 26 cm. 594 Rogoza, AAS 100, 2022 1367–1369 SE 1, 1370, 1375 SE 600, 1371, 1374, 1376 SE 2, 1372–1373 SE 3a; merilo 1 : 2. 595 1376 sek. XXXIX, kv. 1239, SE 2, inv. št. 17379 Odlomek ustja in ostenja trinožnika. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima dva žlebova. Vel. 3 × 4,9 cm, pr. u. 29 cm. 1377 sek. XXXIX, kv. 1212, 1291, SE 2/SE 1303, inv. št. 17380 Odlomek ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Vel. 8,2 × 3,9 cm. 1378 sek. XXXIX, kv. 1218, SE 1301?, inv. št. 17381 Odlomek ustja in ostenja sklede. Fabrikat: F 1. Na ostenju ima kanelure. Vel. 3,6 × 5,6 cm, pr. u. 27 cm. 1379 sek. XLI, kv. 1320, inv. št. 17382 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 4,2 × 6,4 cm, pr. u. 24 cm. 1380 sek. XLVIII, kv. 1512, SE 1a, inv. št. 17384 Melonasta jagoda iz svetlo zelenega stekla. Vel. 1,8 × 1,5 cm. 1381 sek. XLVIII, kv. 1537, SE 1, inv. št. 17385 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 2. Na ostenju ima žlebove. Vel. 4 × 3,5 cm, pr. u. 11 cm. 1382 sek. XLVIII, kv. 1519, SE 1, inv. št. 17386 Odlomek ustja in ostenja pokrova. Fabrikat: F 3. Vel. 4 × 4,6 cm, pr. roba 18 cm. 1383 sek. L, kv. 1576a, SE 1, inv. št. 17387 Odlomek ustja in ostenja čaše. Fabrikat: F 2. Vel. 3,4 × 4,4 cm, pr. u. 11 cm. 1384 sek. L, kv. 1551, SE 1, inv. št. 17388 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,6 × 5,6 cm, pr. u. 16 cm. 1385 sek. L, kv. 1601, SE 1, inv. št. 17389 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 2,4 × 5,8 cm, pr. u. 20 cm. 1386 sek. LV, kv. 1794c, SE 2, inv. št. 17390 Odlomek ustja in ostenja vrča. Fabrikat: F 1. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 3,6 × 5,2 cm, pr. u. 7,8 cm. 596 Rogoza, AAS 100, 2022 1376, 1386 SE 2, 1377 SE 2/SE 1303, 1378 SE 1301?, 1379 SE ?, 1381–1385 SE 1, 1380 SE 1a; 1380 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 597 1387 sek. LV, kv. 1794c, SE 2, inv. št. 17391 Odlomek ustja in ostenja vrča. Fabrikat: F 1. Vel. 1,8 × 3,3 cm, pr. u. 8 cm. 1388 sek. LVI, kv. 1801a, SE 1, inv. št. 17392 Držaj pokrova z ostenjem. Fabrikat: F 1. V. 2,8 cm, pr. dr. 3,3 cm. 1389 sek. LVII, kv. 1825, SE 1/2, inv. št. 17393 Odlomek ustja in ostenja čaše. Fabrikat: F 1. Vel. 1,8 × 2,8 cm, pr. u. 10 cm. 1390 sek. LVII, kv. 1856, SE 1/2, inv. št. 17394 Odlomek ustja in ostenja lonca. Fabrikat: F 3. Vel. 3,4 × 6,1 cm, pr. u. 17 cm. 1391 sek. LVII, kv. 1851, SE 1/2, inv. št. 17395 Odlomek ustja in ostenja trinožnika. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluri. Vel. 4 × 9,5 cm, pr. u. 26 cm. 1392 sek. LVII, kv. 1852, SE 1/2, inv. št. 17396 Odlomek ustja in ostenja trinožnika. Fabrikat: F 3. Na ostenju ima kaneluro. Vel. 2,8 × 4,1 cm, pr. u. 29 cm. 1393 sek. LVIII, kv. 1808, SE 2, inv. št. 17397 Odlomek ostenja vrča. Fabrikat: F 3. Na ostenju je okrašen z odtisi trikotnikov. Vel. 5,4 × 6,1 cm, pr. 15,5 cm. 1394 sek. XIX, kv. 561, SE 2, inv. št. 17398 Odlomek ostenja, najverjetneje lonca. Fabrikat: F 3. Na ostenju je okrašen z odtisi pravokotnikov. Vel. 5,7 × 5,6 cm. 598 Rogoza, AAS 100, 2022 1387–1392 SE 1/2, 1393–1394 SE 2; merilo 1 : 2. 599