L fe« rM*® praaaito».	'
^	Sunday.
PROSVETA
gAgttO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNQ7K
UrniniAkl in uprsvniàki prostori: JA&7 S. Lawndal© Av«.
Offica of Publication: Ü<U>7 South Uwndai» A v«. Telephon«, Rockwell 4W4
ïïSrrjrïi ai ^ p«»-««»«.
UH»*». u»<W U. A« Q< CoMr— of Mltrc>> , 117,
Komcntaiji
F" tomoiteo
a» največja kapitalista
iL v ChkafU, Tribun« in JuKews, se ne moretajedi-[j(led« odgovornosti za troru-C V Ameriki, ¿une polaga glavno krivdo komuniste in sovjetsko vlado ■¡¡¡vi, ki "je prevarila Roo-
4U, d» jo J« pr'*"»1 m [«¿uje s hujskanjem ime-L delavcev k rdeči revolu-p Delavske stavke v Zdru-Idrfavah so po mnenju te-(robiU "znaki konflikta med jpgko civilizacijo in marčnim divjaštvom". To pra-^etovno največji list (T)" Ho največjega divjaštva krpie civilizacije v zadnjih jtetih letih! Iiijy News je pa drugega pja. Komunisti so res huj-B - piše — toda pefičica pultov v Združenih držaji »nožna izzvati vsega te-Kdor meče vso krivdo na niste, jim dela nezasluženo imo, katero seveda radi Ijejo! Ne, komunisti ne za ¡Jo tega. Glavno odgovoril epidemijo št raj kov v riki v tem letu nosi — Roo-tt.
looseveltova administracija rva vlada v zgodovini Zdru i držav," piše ta list, "ki je bi velike depresije iniciati-celo vrsto zakonov (New i) in iz teh zakonov danes ijo vsi nemiri med delom in Worn..
tka je ta reč. Komunisti ne «jo te "časti", da bi bile ta njihovo delo — to "čast" l imeti Roosevelt, line briga, kako se bosta ine in Daily News zedinila i tega. Za nas^je važno »o, da se oba Tista motita, ti niso komunisti, niti ni weltova administracija di-» odgovorna za stavke — » odgovornost nosi kaplani «istem.
«eveltovi administraciji je *ba pripisati toliko krivde, ^vršiti tega, kar je za-Administracija je odgo-i za sekcijo 7-a zakona NI-■i daje delavcem pravico liziranja in kolektivnega Na, toda administracija nformrqti te sekcije, tem-•prtpuifia delavstvu same-*f° nforsira s stavkami, [Mrpa vsa druga moina m.
W Roosevelt izvajal orne-* **cijo i isto korajžo, s 1 Jo je iniciatiral, bi bilo ° manJ "tavk v deželi in no-•^ralne stavke ne bi bilo ^Seveda - kapitalisti bi i xobmi in veliko bolj • MjševiAki zaroti" v ■ftonu in
^	—«».^.^m,. »„„i,. ..	......
lOKRSOM MIHI I P™« ■«j^aj^o^^^^^J UHPAlJOm
n $TAVKARJEM
Chicago M., torek, 24. julija (July 24), 1934.	** ŠTEV.—NUMBER
t«. i9ii.
Generalna stavka v San Fran cfaca je bila zdrobljena z nje go*o pomočjo. OpenAaparji ne pripravili na novo kampanjo. Lov na komuniste in druge radikalce
nactji zapalili x parlament!
Nemški begun in bivAl udarnik poroča iz Švice, kako je Goe-| ring skoval zaroto za požig in ' Roehm jo je izvedel
PROTEST BOSSOV Nova kriza v Minneapolisu;
dražbe se no&jo pogajati
PROTI ŽENJOl
REVNIH
l : ■■ Stal in,) vi v|o-I**"11*, ampak to ne bi •gmotnih ljudi in vse bi fT;'Mi do neke meje. « U rtrah, da n „c b| J KjfciUI-. je kriv, d.
"Iminiatracija ' «^hnila in prepustil. Pfoblem v deželi "•) v reiuje sam,
K>J kakor m mo-l'"' Modajalcl m
:priliko- or«ni-
H ^i^^nijake uni-n"prlK
^»vk, v prvi vrati C ^!	in
'ti n«»
Prizma dela v-
•v vr
i..
R^ve,tova
14 I»a v la df
■ Jp nekaj i*, l^iruma,
konca.

PTH»
^«»ih delavcev " v NRA
Ir« M Ortj. ^dnarodne je bil zastop-r,ty treh pra-'«duntrij«.
Cev

aut
u<
San Francisco. — (FP) — Na Johnsonovo znamenje, direk torja NRA, je bila v San Fran-ciscu odprta grozovita kampa nja proti organiziranemu delavstvu. Povod je dala generalna stavka, katero je reakcija proglasila za; politiko in se z vso silo vrgla proti'nji, posebno pa proti radikalnim elementom, predvsem proti komunistom.
Kampanja je bila tako efektivna, da so se unije, ki so bile potisnjene v defensivo, pričele umikati takoj drugi stan stavke. Reakcija se je oprijela po Johnsonu naglaáenega principa, da ne more biti nobenega pogajanja, dokler ni odpoklicana generalna stavka.
Proti delavstvu se je reakcija strnila spontano. Čez noč so se pojavili "vigilanti" ali čuječni-ki, ki so se koncentrirali na napad na radikalne elemente, predvsem na komuniste. Ta drhal pod vodstvom Industrijske asociacije je razbila vse urade komunističnih organizacij, u kij uči vé i Western Workerja, u-rad IWW in polovila 350 dozdevnih komunistov, od katerih nameravajo deportirati vse, proti katerim bo mogoče nastopiti s to akcijo.
V	tej kampanji je odprlo tudi časopisje, pred vsem "liberalni Scripps-Howardov San Francisco News, peklo antidelavske propagande. PrvMn drugi dan je udrihalo po unijah, ker so pa-ralizirale vso živežno industrijo, uključivši restavracije, razen 19. Pozneje, ko je stavkovni odbor pričel izdajati dovoljenja za do-važanje živeža in gasolina ter je zviial število dovoljenih restavracij na 69—tudi to ni bilo vieč časopisom in reakciji.
Tretji dan stavke so antide-avski elementi prišli že toliko c sebi, da so z živežnih trukov trgali dovoljenja stavkovnega odbora, gasolinske družbe so pa sploh odklonile to "ponižanje" n zahtevale obsedno stanje.
Industrialci so sklenili iti v boj na vsej črti in napraviti iz San Francisca odprto delavnico —kakor je v Los Angelesu. Industrijski asociaciji, ki si je nadela to nalogo, so dali na razpolago neomejeno vsoto. V sklad se je zavezalo prispevati skozi prihodnjih pet let vsako večjej podjetje. Večinoma je denar Že nakazan bankam, ki ga bodo izplačevale Industrijski asociaciji za boj proti unijam.
Kljub tem ukrepom oenAa-parjev in njih veliki antidelav-ski kampanji, je generalna «tav-ka vsekakor prisilila parobrod-ne in pristaniške družbe, da so končno pristale na priznanje vseh deset unij mornarjev In pristaniških delavcev. Prej podjetniki niso o tem hoteli nič slišati in so skušali mornarje izolirati od pristaniščnih delavcev.
V	tej kapitulaciji podjetnikov so stavkarji izvojevali važno zmago. Stavkovni odbor je nato pristal na arbitracijo in razposlal glasovnice stavkarjem v vseh pristaniških mestih na o-bali.
S tem bojem vred se je <»dpr-la tudi nova kampanja proti radikalnim elementom hs parifič-nem obrežju. Dežela bo videla nove pogrome ne samo v l/oa Angelesu in v drugih krajih južne Kalifornije, kjer Je staro le-I glo antirdečkalizma. nego tudi v i severnejših mestih. Oblasti San | Francisca »o že organizirale "rd«*i" policijski škader. Največ represij bo pa nedvomno prišlo od "vigilantov". Vseh 350 komunistov in njih
Undon, 23. jul. — Daily Herald, organ delavske stranke, je danes objavil poročilo nemškega fašističnega beguna iz Švice, ki piše, da to je resnično poročilo, kako so naciji zažgali nemški parlament in potem podtaknili krivdo komunistom. Pisec, ki je bil član Hitlerjeve napadalne armade, se piše E. Kruse in v armadi je imel štev. 184,-522. Bil je osebni sluga poveljnika Ernsta Roehma, katerega je Hitler ustrelil 30. junija, nakar je on pobe>gnil iz Bavarske v Švico. Kruse je iz svojega skrivišča v Švici pisal pismo predsedniku Hindenburgu, predsedniku angleAke vlade in vsem vodilnim časopisom v tujih deželah.
Krusevo poročilo se v jedru Klasi:
"Dne 10. februarja 1908 so Ernst Roehm, Edmund Heines in Karl Ernst — ta trojica je bila ubita na "krvavo soboto" 30. junija — takrat vrhovni poveljniki napadalnih oddelkov S. A. (Sturm-Abteilunger) izbrali enajst mož, katerim so na tajnem Bestanku razložili, kako je treba zapaliti zbornično palačo. Vsakdo teh je bil pozvan da priseže, da bo molčal. Eden po i-menu Lobke ni hotel priseči, nakar so ga odvedli in potem je izginil. Poveljniki ho najeli Ho-landca Marinusa van Lubbeja, kateremu so obljubili, da bo po končanem procesu dobil dovolj denarja in bo poslan v Ameriko (Lübbe je bil pred sodiščeth obsojen na smrt in odsekali so mu glavo). Desetorica, ki je prisegla, je imela dve vaji. V ta namen se je sestala v kleteh pruske predsedniške palače, v kateri je nastanjen general Hermann Wilhelm Goering, pruski premier, in iz katere vodijo tajni hodniki v zbornično poslopje.
"Dne 27. februarja je desetorica dobila žakelj eksploziv in trake celuloida in vse to je odnesla v kleti zbornične palače. Lübbe je bil že tam. Tam sta bila tudi Heines in Ernst, ki sta užgala trakove. Vsi so zbežali, le Lübbe je moral ostati, nakar ga je našla policija in odvlekla v zapor. Kasneje sp vsi zarotniki izginili drug za drugim, le dva sta še ostala — on, Kruse in drugi po imenu Nagel.
"Proti koncu junija je Roehm zagrozil Hitlerju, da bo objavil vso resnico o požaru parlamenta, Če bo Hitler razpustil napadalne oddelke. Nekaj dni kasneje je Roehm padel mrtev v svojem stanovanju in poleg njega sta padla tudi Heines In Ernst. Vsi glavni požigalci so mrtvi—razen dveh. Njega k sreči ni bilo do ma ono noč, ko so ubili njegovega gospodarja Roehma — in to mu je pomoglo, da je ostal Živ in lahko še ušel iz Nemčije".
Avtobusna nesreča; 14 ubitih
Ossining, N. Y.—Avtobus, ki je peljal 45 osM) k neki žogarski igri, je v nedeljo popoldne padel s ceste in se prekotalll po nasipu 35 čevljev globoko na železniške tire. Štirinajst oseb Je bilo ubitih in 23 ranjenih, osem oseb pa še pogrešajo. Pri padcu je eksplodiral motor in več ponesrečencev je zgorelo.
delavska
(¿overner vetiral dvs predloga *
New Orleans. — Governer države Isouisiane Je vetiral dva delavska pred Iona, ki Jih Je sprejela zbornica. Prvi je prepovedoval "yellow dog" pogodbe, drugi je pa dajal delavcem pravico do organizacije. Governer Allen je del politične maštne senatorja Huey Ixmga
dikalističneva zakona. Ce bodo simpatikov) spoznani krivim, jih čaka strog«
Skupina virginjskih arlstokra-tov zahteva znižanje vladne podpore brezposelnim. Država ne da nič.
Washington. — Osem dolar-
£'ev mesečne podpore za družine irezposelnih je po mnenju aristokracije v državi Virginia preveč. Od zvezne relifne administracije zahtevajo, da odpravi ali pa vsaj zniža to "veliko" podporo, ki brezposelne le mehkuži in jih napravlja indiferentne dq dela.
Te dni je relifna administracija faktično dobila tak protest od skupine biznismanôv in plu-tokratov, ki pravijo, da radi "ge-neroznosti" zvezne vlade imajo farmarji in drugi delodajalci v Virginiji težkoče pri dobavi delavcev.
Relifna administracija je tem plutokratom odgovorila, če je situacija v državi res taka, da so ljudje raje na tako nizki pod pori kakor da bi delali, je to le reflekclja na izkoriščevalce in na Izredno nizke plače.
Relifni standard v Virginiji je med najnižjimi, če ne najnižji v deželi. Za družino petih o-seb znaša le osem dolarjev na mesec. V sosednji državi Maryland, katera gotovo ne mehkuži brezposelnih kakor nobena drŽava, je $30 na mesec.
Virginia je ena izmed tistih redkih držav, ki ne prispeva niti beliča za vzdrževanje brezposelnih. Relifna administracija pravi, da je v prvih treh mesecih tega leta ta država potrošila le — $30 v "relifna" namene— Ca telefoniranja v Washington, naj zvezna vlada prevzame to breme.
In ker ta država, ena izmed najbogatejših na jugu, nima niti dolarja za podpiranje brezposelnih, ima pa težke tisočake za konjske dirke in druge aristokratske bak&palije, je bila zvez na vlada prisiljena prevzeti vse breme, ali pa gledati umiranje gladnih tisočev. Virginiji je prve tri mesece 1934 poslala $3,-659,000, napram $30, katere Je država potrošila za — "relif".
"Ce je $8 na mesec preveč za brezposelno družino, v kakšnih razmerah sploh žive tisti, ki zaslužijo manj?" je komentiral ta protest Hopkinsov pomožni administrator. "Hopkins sam je priznal, da brezposelni v Virginiji s to podporo le hirajo. In če so biznismani, ki se pritožujejo proti tej podpori, v pravem, tedaj niso tisti, ki delajo, nič na boljem".
V tej skupini, ki domneva, «la vlada ne bi smela izdati nobenega' centa za podpiranje brezposelnih. jo tudi senator Glass, največji reakcionar v kongresu; napram njemu Je jM-nnsylvanskl senator Reed, atarogardiat, — "boljševik". Glass Je že pred več meseci pri llopkinsu protestiral proti |>ošiljanju denarja v Vir-ginijo v relifne namene.
Ko mu je Hopkins pokazal številne apele "d prominentnih Virginjčanov, mini drugimi tudi od sedanjega jn bivšega go-vernerja, k a je Glass zavrnil: "Jaz zahtevam, da zabeležite, da niste od mene prejeli nobe-nega apela. Sem popolnoma drugačnega mnenja ko sedanji iu bivši governer ter drugi, ki so pri va» iskali p<»dpore. Jaz pravim, da država ne potrebuje zveznega denarja in mislim, da «em prav tako dobra avtoriteta kakor kdorkoli v državi".
Senator Glas« goji popolnoma drugačne sentimente do Morgana. katerega je v zadnjem kon* gresu zagovarjal in podpiral, in do drugih plutokratov.
Delodajalci dali stavkarjem ultimat, da se morajo vrniti na delo, če ne, bodo najeti drugi delavci. Eden ranjenec je umrl.—PrintaniMni delavci v San Kranciscu glasujejo o arbitraži, linijski vozniki v Seattlu pustili pri8taniitfne delavce na cedilu
Dllliigtr, krall amrlikih Mitov, dokončal
l)ustrelili s«) ga detektivi federalnega justltnega departments, kl no mu bill šest mesecev za petami
pillinger, ki »to umorov in
Chicagti.—Johri je izvršil dolgo vrtf ropov In dvakrat pobegnil iz ječe, je sadnjo nedeljo zvečer dokončal svojo karljero v stranski ulici tik kinogledališča Biograph, 2433 N. Lincoln ave. Ustrelili so ga federalni detektivi juatičnega departmenta nekaj trenutkov potem, ko je stopil iz teatra, kjer se je mudil dve uri in gledal dramo "Manhattan Melodrama", ki kaže med drugim tudi življenje gangeža. kateri je zaključil svoje življenje na električnem stolu.
Bilo je dvanajst detektivov, ki so pod vodstvom načelnika Mel-vina H. Purvisa čakali zunaj teatra; zastražili so vse vhode in bili so prepričani, da to pot jim ne uide. Purvis je s svojimi detektivi sledil Dillingerju ie šest mesecev. Dvakrat mu je nastavil past, enkrat v Michlganu, drugič v Wisconsinu, tods obakrat mu je ušel. Zdaj j« bil gotov, da mu ne uide. Kakor poročajo, je imel Dilllnger dve ženski s seboj v teatru, ali tunaj sta se izgubili. Dve ženski, ki sta bdi v zmešnjavi lahko ranjeni, sploh nista vedeli, kaj se godi.
Ko je bandit prišel iz gledališča, ni nič vedel, kaj ga čaka. Krenil je proti stranski ulici in tedaj je |>ostal pozoren, ko se je nekaj moških začelo riniti okrog njega. H rž je posegel po avto-matik, leda j so pa hitro počili štirje streli In dva sta ga zadels. Niti b-sede ni zinil. Padal Je z revolverjem v roki. 1'olU'lja ga je hitro pobrala in odpeljala v avtu do najbližnje bolnišnice A-lezian Brothers, toda Dilllnger Je bil že mrtev. Truplo so odvedli v okrajno mrtvašnico.
'Načelnik federalnih detektivov Purvis je dejal, da vsota nagrad, ki je bila razpisana za Dil-lingerjevo glavo in katera zna ša $55,000, bo izplačana osebi, ki mu je dala informacije, da se bandit nahaja v Oiicagu in da bo v nedeljo zvečer obiskal omenjeni teater. Ime dotlčne osebe ostane tajno. Okrog |m4 Dillin. gorivih gangežev se še nahaja na prostem. () M,„
Trgovci s smrtjo imajo bogato žttev
Wilmington, Del. — V prvih šestih mesecih tega leta Je na. rasel profil K. I. duPont de Ne-mours kompanHe HO'// nad pro-fitom v isti dobi lanskega leta. Letos je družba izplavala $J.Kfl divid<*nd na vsako navadno delnico, prvih šest mesecev IW1 pa $1.03. Za drugo |>olovico leta pričakuje družba še večji prof It,
Minneapolla, Mlnn., 23. ju!.— Stavkujočl vozniki tovornih avtov so včeraj dobili ultimat svojih delodajalcev, da se morajo vrniti na delo danes zjutraj; če ae ne vrnejo, bodo družbe najele nove voznike. Ta ultimat izmeni, da so vsi načrti za mir, ki jih je predložil Francis J. Haas, federalni |M>smiovalec, padli v vodo. 2upan Balnbridge je izjavil, da bodo stavkokaška vozila |x>d zaščito policije, kar znači nove iagrede.
Stavkarje je to nesnansko raz-kačilo in sinoči so sklenili, da pojačijo svoje piketne linije o-koli skladišč na mestnem trgu. Henry Hess, ki je bil ranjen v bitki s policijo zadnji petek, je včeraj umrl.
San Francluco. l'ai., 23. Jul.— ladijske in prevozne družbe so sprejele na*rt Rooseveltovega posredovalnega odbora za arbitražo in vodstvo pristaniščnih delavcev je včeraj naznanilo, da bo načrt predloten člaijom, da o njem tajno odglesujejo, če ga sprejmejo ali ne. Glasovanje se vrši danes in rezultat bo znan najbrž Jutri. NI pa znano, če je odbor dal stavkarjem na glasovanje tudi vprašanje glede kontrole delovnih posredovalnic v pristaniščih.
Napadi na središča in privst-na stanovanja radikalce v «e nadaljujejo v Ban Franei»cu In drugih mastj)» Califomije,
Sealtie. Waah., 23. juL—0»> ganizaclja voznikov, ki odvaža tovor Iz pristanišča, Je končala stavko in sklenila, da Ih> odvažala blago, ki se je nakopičilo na pomolih v zadnjih treh mesecih.
DolHmtov pristaš n polagali m zaprto soolaHata
Trije nacljl, kl so prevažali bombe v Avstrijo, prijeti v ftvlcl. Trije socialisti aretirani
Pravila v vroftih
jt pod obtožbo krlenja antisin- kazen,
M«¿>inUti dobili krajši delotnik
Washington. — IJnija strojni-j kov v tem mestu Je sprejela odlok arbitražnega odbora, ki je strojnikom priznal «krajšanj«*, ddomika od 14 do 40 ur na te
I. JeJte m slo In nt težke hrane. NmholJAa sla xetenjgvs in sadje.
'/. I'ijle hladno (ne ledeno!) «odo, mleko in nadnr »okove Me pijte žganja!
.1 Vrnite lahko oblek«. 4. I'o/a Ml* na Mkrhi! r». (t «as premaga »rWi»a— prvi xnak > pikanje v glavi in silna »lahti»!—m- brt »krite in mrzle «tbkladke na glavo. Pokličite zdravnika!
IMMMMntti IM l l m i —	m
den, i h * t dni po o««'m ur, in zvišanje plač za pet centov na uro od 11.10 do $1 15, Strojniki so zahtevali $1 26.
Ht. (¿allen, ftvlca, Z\. jul. — Trije avstrijski naciji, ki so prevažali eksplozive iz Nemčije v Avstrijo, so bili včeraj tu prijeti. Imeli so dovolj razstreliva za ¡U! bomb.
Dunaj, '¿H Jul.—Trije socialisti so bili aretirani in obtoženi, da so imeli dinamlt v posesti. Kdor ima dinamit v |>oae*ti, zapade bres odloga smrtni kazni.
Dunaj, M. Jul.—Kari VVinter dunajski podžupan, je včeraj na slovll zahtevo na vlado, naj takoj izpusti Iz Aa|»oni bivšega so-cialistk*nega župana na Dunaju, Karla Aeitza, ki Je že šest mesecev zaprt. VVinter pravi, da Heltz ni obbrten ničesar, Je star in bolan. Vlada, ki st- hvali s človekoljubnostjo, nI iskrena, če drži S«*11 /s In ostal« socialist* v zaporu ter neprestano odšlavlja javne in privatne nameščence zaradi tega. ker so sorialistl. Wlnt*r zahteva, da bi morala kvlada poslati Mvjfega župana vsaj v kakšno zdravilišče, ča Js res človekoljubna.
Trgovec a «mrl J» vidi sam* bolj. š*vik*
Washington	M ur» Id Jaki
tovarnar |r«-n««' DuPont j* rekel prrd senatnim odsekom, ki vodi preiakavo o trgovini z municijo in propagando municijakih kraljev, da so slednji vflikl —- patrioti in "Idealiati". V»a kampanja proti trgovcem a smrtjo izvira iz Moskve, za smatno preiakavo ao pa odgovorni ameriški boljševiki Sploh Je vaa-kdo boljšetlk, ki nasprotuj* privatni izdelavi municlj« in oroš-ja, j* argumentiral "idealist" DuPont.
« k v
PROSVETA
THE iWLIGHTE.HHEHT
PK06X8XA
TOREK.
•LASJU» in
LilTNIKA rouroKNE
MLOVfMBKS JtONOTE
kv »k* U»m
NllMMi »•■•<'«
NmiliM: M UruUn* drU»« (ton* <»»-mm» t *» ICanfr K «•» l-U.. »S.W» U pol trta. |1 10 ># A»tri I««« U ChirsKo I« CtcM« |7.if M ,.l<, Wtu. Wl 7t IM UrU; m !•»■ MM*«« 0M.
■ A.irlT'1 r.to.s fvr Um u»it-d St*« t CktcMoi «».d t»«»a* K 00 Mr I«, CkiMfl* ""<* CiNM 17.to I^r »«r, for»««!, touatrl«	p*r pHf.
C*M <«la*4* pu An«»v<,rti.—Kotiopkl ■» »•
mi«)«.
AdvrrtUInc ratM >/n »Kr*.n»«at.— M«nu-Wlll not U r»turi»xl.
NmI«v m nt, kar ima 'tik c lUtuMI
PftOflVKTA
HM S« U l.twndmlr A»«.. < kieac«. I »in. t. UKMHKK of tmk KKIIKKATKO PKKHH
fJatum v okUrpaju. rta pilmar (Juna tO, I9M).	vat««« imnia na naalovu po-
«Miti, 4» 'M i« a Umi •ialiinacMtt po Mila ■••rodbina. Ponovit« jo pravočasno, da aa «•m list »a ust«vL
Domač drobiž
Obiski razstave
Chicago. — Cikasko razstavo in urad SNPJ so obiskali: Jo-seph Kruljac, Ročk «prings, Wyo.; Robert Mackey in Geo. C. Kutuzovjch, Des Plaines, HI.
Obsojen v dosmrtno ječo
PinedaJe, Wyo. — J«|»n Par-kel, doma iz M »tu; pečj na Dolenjskem, je bil zadnje dni pred tukajAnjim sodiščem spoznan za krivega umora prve vrste, ker je zadnjo je Men na lovu ustrelil Matijo Oblaka iz sovraštva. Obsojen je bil v dosmrtno ječo.
Novi grobov i v Coloradu
(Puebfo, Culo. — Pred nekaj dnevi se je tu ponesrečil John Mrhar ml., star 27 fet. Mati ga j«* našla mrtveca v garaži, — Krlžman, ki se je ponesrečil v koliziji z avtotrukom u Fr. Zajcem ml. vred, je umrl v bolnlš-nief v Leadvillu. — V fialidi Co»oje umrl CIHI Gfkosik, «tar 42 let; zapušča ženo in dve hčeri.—V Cresttd Butteju je umrl Oregor Jakljevlč, ki je tamkaj hlval čez ftO let: zapustil je dva ni nova.
Nesreča na ulici
Clevelond. — John ftiosar se Je težko ponesrečil. Podrl ga je «vto, ko je hotel «topiti v voz električne železnice. Ima zlomljeno nogo in notranje polkodbe Leži v bolnišnici.
Novi grobovi
Dillon, Mont. _ Dne 8. j^Hi». je tu umrl John Malešič, star 00 »t m doma iz Podklanca pri Viri Ici v-Bell Krajini. V Ameriki je
1,1 10 * i« »pu*ča «eno. pit
«•nov in pet hčera.
Cleveland. — Umrlu je Ana Kovačlč, roj. Radan, stara 57 let In doma iz Dobrave pri Gradcu. Na ulici jo Je zadela paraliza, knteri je kmalu potem podlegla. V Ameriki j« bila 12 let in zapušča moža.
Novi grobovi v starem kraju '
Clsveland. — Jop Baškovič je l»rej*| žalostno vest, da Je v Ma-lemah pri Krtki vati umrla nje-gova mati Uršula Baškovič v
naselbin
Zanimive beleik« Is nunib krajev
MilwauAke novic«
Milwaukee. Wis. — V sosednjem mestu Cudahy podirajo sedaj ogromno tovarniško poslopje, last Fisk Tire Co. Poslopja moderna in trdna so začeli gra-diti pred svetovno vojno in v nekaj letih zeh> razširili. Vsi kompleksi so stali brez strojev in dtufe opreme vsč ko milijon dolarjev. Za mesto Cudahy )• ta industrija pomenila vir bogatih dohodkov, zato so revni in premožni daleč naokoli kupovati delnice, upajoči na veliko bodočnost. Takrat fte majhno industrijo je kupila Pisk Tire Co. od Federal Rubber Co., katera je postajala nevaren konkurent v industriji avtomobilskih obreč-v. Pmi nekaj leti je družba premestila vse stroje v Akron, O., in tovarne zaprla. Lansko leto so bili kompleksi prodani na javni dražbi. Mesto Cudahy je kupilo eno o-gromtio poslopje, čigar zgraditev je stala pol milijona dolarjev, za $30,000. Mestna uprava je potem ponujala to poslopje raznim dražbam v najem iri sicer za nekaj let brez vsakih davkov in tudi brez najemnine, toda najemnika Ae niso na*li. Drugi kompleks je kupila Wrecking Co. in ga stdaj podira.
Za ljudi, kateri 4e vedno upajo, da se "stari zlati časi" vrnejo, je to dober nauk, ker ba* v takih dogodkih se zrcali polom kapitalističnega gospodarstva. Za Časa prosperitete, posebno v Času svetovne vojne, «o kapitalistične družbe gradile kot blazne. Gradile so nove tovarne in kupovale nove stroje z ljudskim denarjem. Prodajale so delnice na vseh straneh In to potom laž-njive reklame, dasi »o se veliki banditi dobro zavedali, da gradijo nekaj v oblakih, to je, bodoče, ogromne industrije, dasi niso vedeli odkod naj pride potrebni trg, kadar bo konec tiste nenatavne povojne ali medvojne prosperitete.
V Milwaukreju in okolici je več sto praznih tovarniških poslopij, med temi so kompleksi, ki zAVzemajos^jo več mestnih o-predelkov in kjer Je bilo Še pred nekaj leti zajxlwlenih po več tisoč oseb. Kedaj je vse mrtvo in svetovni; trg se krči. Vsaka moderna kapitalistična država je na i-stem stallAču ko Amerika—previa tovarn, nobenega trga, domače prebivalstvo pa prerevno, da bi vsaj deloma pokupilo kar izdela.
In Ae vedno se najdejo ljudje, kat< ri verjamejo, da bo kapitalizem reAH ta gospodarski kaos.
iPrttel bo čas, ko bo ljudstvo spoznalo, da edino socializem nudi reAitev tega silnega vpraAa-nja.
Konec gospodarske krize pride Ae le takrat, ko bodo industrije last ljudstva, ko bodo obratoval» za potrebe tega ljudstva in ne za profit poedinih mogotcev.
Prihodnji kongres bo moral uvesti postavno tridesetumo delo v vseh industrijah, kar pa tudi ne bo reAilo gospodarskega problema, ker zaslužek ne bo zadostoval, da bi ljudstvo pokupi-
gu. NomAke industrij« ustavljajo svoje obrate v ¿«dalje večjem
lpa je'
2<- JITI
pravočasno pobirati, zato njegova naselbina na dobrem glaa» in prekata v marsičem velika mesta kot Pittsburgh in (truga. Podpisani se vsem rojakom lepo zahvaljujem za po-
lt« Ti iu. Ne morejo kupiti potrob- i »trežbo in naklonjenost, "ki so nlh surovin v inozemstvu, brez mi jo izkazali. Zal mi j«, ker s« njih pa ni mogoče obratovati ntem mogel naslednji dan ude-
razilih industrij.
Pred enim tednom Je Hitler krMfal v svet, da j« njegova vlada rešila vpraAanj« brezposelnosti, sedaj pa poroča dobro podu-Čeni Brisbane, da odslavljajo sto-tisot-e delavcev.
Kako je Hitler "rešil" vprašanje brezposelnosti ? Industrija je dobila nalogo, da mora Uposli-tl 10 odstotkov več delaveev, obenem pa je imel lastnik pravico, znižati plače prejšnjih delavcev toliko, da se je z denarjem, ki Je bil priAteden na ta način, plačalo na novo uposlene delavce. Tako stradajo sedaj u-posleni delavci prav tako kakor brezposelni. In to imenujejo diktatorji rešitev vprašanja brezposelnosti.	Fr. Novak, 16.
Poročilo zastopnika Wheatland, Pa. — Nedavno sem poročal o avtomobilski nesreči, v kateri sta bila dva mlada slovenska zakonca ubita. SliČ-na nesreča je zadela družino MatkovšoTc iz Yukona, Pa., in meni se čudno zdi, ker niso ta-mošnji rojaki sporočili to javnosti, ker vem, da oni bolj natančno vedo, kako se je nesreča pripetila ko jaz.
Jaz sem izvedel le to, da je bil Avgust Matkovšek, sin u-gledne družine, naprošen, naj pelje neko osebo na obisk v državo Ohio. Dno 4. julija zjutraj so se odpeljali trije moški in ena deklica in pri vožnji je voznika spanec premagal in tako je za-vozil v jarek. Pri tem se je eden moAki ubil, voznik in dva druga pa sta dobila težke poškodbe. Ranjence so potem odpeljali v neko bolnišnico v Ohiu, toda ime mesta mi ni znano.,
Da ne bodo samo žalostne vesti v tem dopisu, moram omeni-
ležiti banketa, ki so ga priredili.
V o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v Broughtonu, o katerem sem ie poročal, sefp se podal na pot z namenom, da povečam število naročnikov na Prosveto in tako nadomestim izgubo. Odpeljal sem se v Johnstown, kjer žive moji prijatelji in prijateljice. Ob 8. zvečer sem dospel na Moxham, kjer mi je ga. Klučevšek takoj odkazala spalno sobo za ves čas mojega bivanja v Johnstown u in postregla mi je tudi s hrano. Tamo&nji rojaki so mi Ali na roko v agitaciji za Prosveto in dobil sem lepo število naročnikov. Uspeh bi bil še večji, ako bi vladale boljše delavske razmere. Tam. je Se veliko delavcev brez zaslužka in draginja vedno večja. Sku-Aal sem dobiti nekaj naročnikov tudi Proletarcu, a uspeh ni bil zadovoljiv.
Člani društev SNPJ v Johns-townu in okolici so se imenitno pripravili na proslavo 30-!etnice jednote. Proslavo je organiziralo deset društev in take manifestacije članov SNPJ Pennsylvania najbrž še ni doživela. Proslava se je vršila v velikem parku v Morrellvillu, ki je zelo pri praven za take stvari. iProstora je za dvajset tiseč ljudi in pri redbe se lahko vrše tudi v slabem vremenu. Vstopnina je bila samo deset centov in vse se je vršilo v najlepšem redu. Edino, kar ni meni in mnogim drugim ugajalo, je bila napaka, ker ni vodstvo postavilo govorniške ga odra pod košato drevo, da bi govOftiike slišali vsi posetniki. V notranjih prostorih je bilo silno vroče in znradi vročine, ki je vladala tam, je le malo ljudi poslušalo govornike.
Kakor sem že omenil, sem bil v Johnstownu navzoč že na tretji proslavi SNPJ in prav toli
Mtarosti «7 let. V Ameriki sapu-»*•« sina in sestro.— Mary I)re-nwlj if prejela žalostno v*nt d« i,0, kttr i*1*'1"-je v Sirci pri Krki umrla njena< <)(,kur ie v vl>,Javl nvati Marija Zeleanikar, po <lo-mačf Musterjova Marička. V A-nipriki zapuAča sina in dve hčeri.
Hritl In Nc*tra sta se hp*|« po 41 letih
Kvrkth. Minn.—Frank Zupan-
ti veliko zanimanje, ki prevla- ^ duje med zavednimi rojaki za | k"rat slišal govornika br. Zaitza. proslave tridesetletnice našo 0n je imel v Johnstownu pose-
"New
D»*«]" in je bil delovni čas skrajšan, se trudijo vse kapitalistične sile, da povečajo in izboljšajo produkcijo. V strojnih industrijah, posebno v avtomobilski, na domntfajo stare stroje c novimi, katfri lahko ui>orabljajo mno-
najboljše podporne organizacij^ 3NPJ. Dne 30. maja sem se i*-deležil proslave 30-letnicie BN-PJ, ki je bila skupna stvar federacije SNPJ in društva št. 6 in se je vršila v Syganu. Udeležba je bila velika in mislim, da je bila proslava tudi v gmotnem oziru uspi h. Kdor se je ni udeležil, mu je lahko žal. Glavni govornik je bil Frank Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ, katerega je občinstvo mirno poslušalo in nagradilo z velikim aplavzom.
Dne 4. julija je obhajalo svojo 25-letnico in 30-letnico SNPJ druAtvo št. 106, Imperial, Pa. Tudi na tej proslavi je bila udeležba ogromna, kar je značilno za tako majhno naselbino. Govornik je bil Frank Zaitz, ki je pohvalil to hribovsko mestece, kjer so člani SNPJ in drugi prišli na proslavo v tako velikem številu. Tamkajšnji rojaki so zelo zavedni, kajti ProsvcjtOn Proletarec prihajata v v^ako nišo. Oni se zavedajo, da so jim delavski listi potrebni. Glavnega govornika, ki je nastopil na proslavi, so tudi plačali iz svoje blagajne. Frank Augustin, predsednik društva At. 106, je mene že večkrat opomnil, da je treba naročnino
ben govor, s katerim je celo naše najhujše nasprotnike prepri čal, da ne moremo ničesar pričakovati od zgoraj. Od zgoraj prihaja le dež, toča aH pa kakšna bomba iz sovražnega aeroplana. Celo tisti, ki se štejejo za dobre vernike, so odobravali njegove besede. Bilo je več drugih govornikov, toda zaradi vročine nisem vseh slišal. Glavna govornika sta bila Zaitz in Ix>trich. Po govoru mi je br. Zaitz predstavi svojo soprogo, kateri sem stisni roko. Veseli me, ker vidim, da me na mojem potovanju in na raznih prireditvah pozdravljajo mladi in stari, za kar sem jim hvaležen.
Končno se.zahvalim vsem, ki so se naročili na Prosveto ali pa naročnino obnovili. Med novimi naročniki je tudi tamkajšnji slovenski pogrebni k Martin Boro-tinčft in več drugih.
Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete.
Va/noKt delavske politične orga nizacije
Milwaukee. Win. — Stavke se širijo po deželi kakor epidemija. Vsi časopisi poročajo o novih stavkah v raznih krajih, o bojih med policijo, vojaštvom
<V ht Ofvelanda Je pred krat- ffim ^ xnanj Tungsten Carbide kim pnM tem s svojo hčerjo in ste«l TooU. To je nove vrste rese M svojo sesti«, Jmnle O- žitno jeklo, ki «»mogoča «višanje zanič, katrrr nI *e Videl ti f«*t,| |^xltikriiv od 45 do 100 odstot-«krtkar i« zapusti» stari kraj pred kov< (G ifm novem rezilnem je iMvn.. 1.11 S«'«trn vtx m pozna- k|u Jt. |)t)riKU| u„*ko leto IV. I -In. kn jo Je presmetil t obi. j u?vl. v 0fcAkm.m članku), skom. Zupančič ilvi danes na T«ko se vrAl preti naAimi o< mi farmi v okolici flevelanda. Rs j „nlw evolucija, ki preobrazujel zen hitre je obiskal tudi d\a( „vrt in ustvarja tla za nt*vi, pra-j brata, ki bivata v ©ilbertu, dve vlčni druUi.nl red . . . milji, od kiafctfc*. in več dru. Arthur BrImI«m . ki ima ns-
\«Jo, da |W»ve vek-kapitalistom' marsikatero bridko rrsnico in I I jim daje nasvete, kako lahko o-!
hranijo svojo nun- Ae zk tleset-l lietja, poroča v nedeljskih Hear-{ftlovth « Mi*o|»isih nmrsilM) zani-i miveB« Med drugim j« portčal.l j« it*ll;an .k* v Uda aaključi-i svoj« rm tin-ko l« to i defici-
ti ih sorodnikov c» v.
in starih znan*
M «Mir l>« pr«Uku»il «\trfMHlt» «o» «ra
I telle vili«, IU. — A. J M us te ki Je bil zadajič tukp» aretiran kot "prekuruh" in pridrian ta >r««n«ko veleimitHn. I m» 24 j uit- )M
J« Itoprl |M»nk ty»ll. t e je v
in«*«*tu A« svttlMtda #ovora.
27f» milijourv «toUirlev. Ne-kaj dni pfrj je (Mtročal. ti« je vuril h» »%« javnem »h.«lu nove R^podar-ko stan e Italije silno umenAke delavuke stranke, ki w lunino in d« »e dviga >»a vgeh, «ku^a irveljavit» kot edin« re-Ltrnn«»t odpor proti Mussoliniju. < vol ur lunarna" stranka v Am.-! K re. M t nemAke vlad« j« p»nn»l-
i»i»ma unit-« n na svetovnem tr-'
ter stavkarji, o ranjenih, ubitih ter aretiranih. Umevno je, da je najvat žrtev med delavci, ki
se bojujejo za svoje pravice ne-oboroženi proti silam, ki so oborožene do zob z modernim mo-rilnim orodjem.
VpraAanje, zakaj je toliko žrtev na delavski strani, ki m bori za večji kos kruha in, boljše delovne razmere, je na mestu. Vsakemu je znano brutahio postopanje šerifov in njihovih po-magačev, katere je delavstvo iz-zvolilo za svoje varuhe, ampak t;i ščitijo v stavkah interese delodajalcev. Prav tiste, ki so jih postavili na važna politična mesta, vodijo ti oblastniki v zapore. Za žrtve v stavkah so odgovorne tudi mestne oblasti, ki kontrolirajo polieijsko silo. Mestne oblasti poženejo policijo proti stavkarjem in tako padajo udarci po glavah delavcev. Odgovorni so tudi governerji, ki so vrhovni poveljniki milice, ki strelja delavce in jih vlači v ječe. Tudi te so izvolili delavci za svoje varuhe, a ti so v sko-ro vseh slučajih naklonjeni po-sedujočemu razredu. Na njih povelje miličniki razbijajo stavke in tako slede porazi. >:( /,
Delavci bi se morali organizirati politično, kajti politična organizacija jim je prav tako potrebna kakor strokovna, če ne bolj. < Ako bi bili delavci organizirani politično, bi v stavkah ne. prišli do prelivanja krvi. S tako organizacijo bi toliko pridobili, da jim ne bilo treba stavkati, ker bi bili zakoni prirejeni delavcem v korist. Vladali bi tako kakor danes kapitalisti, na katerih strani je politična moč in katerim zakoni dovoljujejo izkoriščanje.
Vsak bi moral že vedeti, da na podlagi obstoječega sistema ma la skupina posedujočega razreda postavi kandidate, o katerih so nekateri delavci prepričani, da so njih prijatelji in jih izvolijo. V resnici so to delavski sovražniki in izdajalci, kar se lahko opazi v stavkah. Ce bi bilo delavstvo politično organizirano, bi izbralo kandidate iz svoje srede za vse javne urade in bi jih z lahkoto tudi izvolilo, ker tvori veČino. Glasove bi dalo svojim kandidatom, ne svojim največjim sovražnikom. V tem primeru bi se besede v ameriški ustavi, da veČina vlada, šele uresničile. Doslej ni večina ljudstva še nikdar vladala, temveč mala skupina posedujočega razre da.
Joseph Ule.
Tr»t elektrike fcM
'"»I® Bad Pftft
Na važna mesti i« ^ tu*
"ika. Občine^;
k Washington. _ E,_J
trust je z drugim vV*
Jc 4 urugim velehivn
vred odvu.no u.,,, v S vanja
d'tev javnih elektrarn"
»Ju. da oW vl,d„ Sft vanja denarja obiinam „
Dnevnik je za "delav stve," a ne za Halje
Odslovil j« sedem članov iz ured ni&kega štaba; unija piketira
te*a se je več občin zadnj,
pravdo nad notranje^ u Ick*sa, ki je obenem tudi 1 nik Public Works administf in mu povedale, da je no«
orodje elektrarskega tru,
je dobil kontrolo nad PW> Te obdolžitve in protei prišli vsled odpovedi poso gradnjo občinskih elektrari liko je bilo teh odpovedi, pravi, da to "ni važno," \ kor je pa število precej \ Lansko poletje in je^n notranji tajnik večkrat pi val nad počasnostjo in u vanjem občinskih in dri oblasti pri sestavljanju n; za javne projekte in vit prošenj za vladna posojila papciranje istih. Izrecno di poudarjal, da je denar n polago tudi za gradnjo obt elektrarn. To je parkrat sil tudi predsednik Roouei Sprememba v tej polit pa prišla, ko se je veh močneje usidral v Washir in dobil kontrolo nad vso1 dealsko" mašinerijo. Ele ski trust se je koncentri Public Works administrai jo dobil v veliki meri pod kontrolo.
In zgodilq se je, da je v PWA pričelo odklanjati i klicavati posojilo za pos< s katerimi bi občine imel« diti javne elektrarne. Me je mesto Camden, N. J., ki Ickesu vložilo protest pro klicu vladnega posojila v Šest milijorlbv za mestne trarno. Posojilo je bilo i breno in nato preklicano, i je mesto preveč za<M/.em volitvah je projekt odobri 734 proti 9160 volilcev.
Mestni solicitor E. G. B ki je prišel v Washington i delegacije, je rekel, da oW mu projektu nasprotuje Service kompanija, "ki New Jersey. Mar naj si mo, da njen vpliv sega Washington? In ali naj ti Iba kontrolira usodo davki valcev ?"
Ickes je ustavil tudi nak posojila okraju Greenwo C., vsled protesta Duke kompanije, ki se boji proj< ne občinske elektrarne. V ington je te dni prišla dipt okrajnih uradnikov, ki so stirali proti klonitvi PW/ trarskemu trustu. Iz ^ Alene, Ida., je j» prifcl J. K. Coe po slični misiji, tamkaj je uspela Wash Water Power Co., Bond and Share, da j« ' preklicala posojilo za n<* činsko elektrarno.
Do zdaj je PWA odob okrog 50 milijonov za W šib nefederalnih «-l^ktri projektov. Proti večioi K vložen protest elektrarskej sta. In ker ima svoj«* U« važnih pozicijah PWA. i» obstrukcijah tudi uspel, leghanu. Mich., je V™ činske elektrarne » posojilom ustavil z injun* na domnevi, da je vladno
j ilo—nelegalno.
Dnevnik Philadelphia »
ki je vseskozi na strani i
veltove administracija u
kongresno preiskavo. "
žene, zakaj j«' ^ fjovsem drug" pot kakor 1
začrtala predsednik m W Ta list pravi, da m*" vilegiranih inteir^v mW« številno, za^toW»n>, ^P agencije "novega de*, «j ne z njimi, ki-kor v »J' administraciji.
ta namen hr\ MrN^.ra 4«"'"*
San	"
R. McNamar». kazen radi
Mm. I.ydia I oh^iger v K. Peorijl. III., ki je prva doliila od Federal Deprnli InMuranre korpornrije p«»vračilti «voje vloife v pnip.idh Fond du I .ar State banki. Vloga zna4a 91250.
New York. — (FP) — Meščanski dnevnik "Long Island Daily Press", ki je kazal prijaz no lice delavstvu in malim hišnim posestnikom, je v dobi "newdealerjev" prvi list, ki ima pred tiskarno pikete. List je namreč "za delavstvo", toda ne za organizirano.
Piketiranje je odredila časnikarska unija (News Writers Guild) radi odslovitve sedem članov, katere so izdajatelji klasificirali za — vajence. Haywood Broun, predsednik narodne unije časnikarjev, John Eddy, tajnik iste organizacije, in Carl Randau, predsednik new-yonftkega gilda, so skušali pregovoriti izdajatelje, da odpuščene člane zopet uposle. Izdajatelji so to obljubili pod pogojem, če uslužbenci razpuste unijo.
Kt r so obenem natnanili, če ne prdie do razpusta unije, da bodo odslovi jen i Ae drugi člani, I je bil na seji sprejet predlog z 1H proti 11 glasovom za razpust. Okrožna organizacija časnikarjev je pa (Htdprla manjšino in j odredita piketiranje Daily Presna. Broun je bil prvi, ki je šel na piketnn stražo.
Unija je odredila tudi bojko4-no kampanjo med čitatelji in o-gluArvalci in je v dala pamflet.
Z organiziranjem časnikarskega gilds ali unije so ameri-__
Aki novinarji prvič v zgodovini Angele* fitn«"'* ' stopili na prag razrednega bo- letf. }*•	^^
ja. Ker niso organizirani, so shižtii d«*^ «'1 r ' I vt liko bolj izkoriščani ko tiskar-1 metač^i. ker K ski d<*lavci in na splošno slabAe obstijenim plačani. Kljub temu se |m veči-i ptirciK noma ne smatrajo za delavce. ' jetnikom
k»!"'
ko*. 4*
bolt"**
.fTlirudarja* j»*
^ZSm staroste««* Mj^iU in o Številu
,vojo M«!***!**
JJLjt Je
m krahom: , ^j-og 15 mOijow>v
uda*
l^or dohodki, Vač pranih rudarjev, ¡L pokojnnio, kaka* P* rudarjev. Se »aftt&l»-
j»v,ti pljujejo »klad-■riipevk«, j*bjio)**i Ju, pokojnino in. rente Easkladnica plavati Eskim upokojena«»» Jrlkim vdovam» 86# ru-Utrokom-eirotam in 115 pfcjm rudarjem, ki jim fcdnica obvezne podpore, nh 6858 zaposlenih ru-deni torej 6321 rentni-
brezposelnih!
i tega w akladnico ka-ifeefa razmerja ima bra-(kladnica v Ljubljani na 122,000 Din več izdatkov |*odJ<ov, ta primanjkljaj |t nekaj časa iz rezerv, l kopnijo, ker ee ta defi-Hko novo upokojitvijo Podariti treba tudi, da izničeni rudarji na več gih komisij, ki če le moli radarjem še delazmož-ik&r se taki reducirani «brišejo pod nosom za ijcar pokojnine. >jde tako dalje — poma-temu skoraj da sploh ne k v kratkem rudarsko » zavarovanje pri nas i pojem za nekaj, kar je
i je pred časom dogodila uhovita rudniška nesre-toju v Bosni, je nastalo it o tem, kakSne so var-umere v naših rudnikih »nesreč zahteva rudar-datke je zbrala tudi bra-«Hadnica za Slovenijo, le dokazujejo, da je ru-Uklic zahteval v devetih letih toliko mrtvih ka-toja nesreča v Kaknju. K je bilo v vsej Slove-B7 zavarovanih rudar-to leto je zahtevalo 19 .»4 težkih in 2216 laž-*< «kupaj torej 2519 ru-To se pravi, da je bil ■« rudar ali ubit ali poli 1925 do 1933 je bilo o-»rudarjev reduciranih, Uni zavarovnih le ¿e Jtorjev. Od teh se jih ^142 J« bilo težko, 1668 jjMovanih. Skupaj to-* Ponesrečilo lani 1819 J- hr*i je bil lani vsak J"!11 "bit ali ponesre-
* torej ni množilo.
javilo lani zaposlenih rudarjev manj-T^alaskladnicaz*.
1925. Takrat »«dadnica za zdravijo
7;«;nih ru<iarjev , 1,,tt 2 m,,,'ona
Z** domačijo. -
J' Un,Ja jo požar unl-> Potnika Ivana v občini Sv. A-
poAftfM
r J" primanjkovalo
^ah Kasiki ve«1
U v zaičito
lu :"J }** God nova
do tal. !><>. ^•¡•ipu/igl na |)rav,
r	polju
ijt, ["''ri na Drav-^ '»"j -tano vrstijo lid/j, Kfn, lom veliko
'Ni ¡V.l-"1
i ' Požarov, ki ' 14 milijona
ifc ^
1 > ' J )'• na«ta»l
1 1 v, J*k°ba Ko-
int ' '
^.i "^'i i
brat uap«h* Zgrozili so ae, ko #> **4ofnialiU, da spita na skednju domači atn 22-letni Rudolf ia 56-letni hlapec Jakob Bera-Ta dv* j* sta ae tadnji hip pr#t>u4*l# ter % dranira sko-kom škofi plamene rešila iivlje-Vk* Pw¥iteli h> gasilci i« Po-^ i» Ptuja ter re&li stanovanjsko hiio, vsi go-objekti Kozoderčevi pa ¥> >«Wr#li do tal in z njimi mnogo aena, orodja, atrojev itd.
je za nad 1<#.OOQ Din. Trdijo seveda kakorjunerom, da gre ,ia podtaknjen požar. Tudi t* jxrtar prištevajo zločinom po-iigalca, ki že nekaj let baj« po-čfoja avwe iločinatvo na Drav-skem polj^r Izslediti pa ga ne sato ma« pogosto tudi trdi, da je v^ina teh požarov podtaknjena od domačih. Verjetno bi bUo to aeveda le pri tistih, ki imajo svoja poslopja visoko zavarovana.
Jedva pa so sen prebivalci Dravskega polja pomirili zaradi tega požara, že so postali spet trije posestniki žrtve ognja. V naslednji noči je namreč začelo goreti v Stražgonjcih. Vnelo ae je najprej gospodarsko poalopje posestnice Terezije Klasinčeve, nakar se je ogenj naglo preselil še na poslopja posestnikov Janeza Beraniča in Josipa Bauma-na. Spet so prihiteli na pomoč gasilci iz vseh bližnjih vasi ter jim je uspelo rešiti stanovanjske hiše teh treh posestnikov, medtem ko so gospodarska poslopja popolnoma pogorela in imajo vsi trije pogorelci do 200.000 Din škode. Živino so rešili v zadnjem hipu, pogorja pa je vsa zaloga krme in mnogo orodja, strojev in vozov. Tudi za ta primer trdijo, da je bil ogenj podtaknjen. Po nekaterih vaseh so kmetje sami osnovali požarne straže, ki straži j o vse noči vsa vaška poslopja.
Kolesarjeva nesreča.—Na Po-savju pri Ježici sta trčila drug v drugega dva kolesarja. Oba je vrgel sunek na cesto, pri čemer je eden, 17-letni klepar«ki učenec Rudi Omladič iz Male Vasi padel tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe ter se je dvakrat onesvetil, preden so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Sodijo, da ima hude notranje poškodbe, ki jim utegne morda še podleči.
Krepka beseda proti klerika-Uzmu v ¿olah. —Jugoslovanski profesorji imajo svojo organizacijo, ki bo v kratkem zborovala v Banja Luki. Profesorji bel-grajske sekcije so zborovali te dni ter sklepali o raznih predlogih, ki naj o njih obravnava kongres v Banja Luki. Med drugimi je nastopil tudi profesor dr. Sava Mijič, ki je napadel klerikalno vzgajanje po vseh srednjih šolah v državi, češ, da znanost in verstvo ne moreta hoditi vštric. Dejal je med drugim : Naša država bi morala napredovati, napredovati čim hitreje, v tem smo si edini vsi. Vendar pa ves napredek v šolah ovira akcija klerikalizma. Evropa je zamračena s klerikalfz-mom, toda pri nas klerikalizem tem težje prenašamo, ker smo že tako in tako v kulturi za drugimi narodi. Klerikalizem iz-podjeda pri nas zdrava prizadevanja, a katerimi hočemo kulturni elan in kulturno voljo čim bolj izkoristiti. Profesorji »o v prvi vriti pozvani, da se upro
navalu klerikalizma,. zaradi katerega so naše že skoraj U-gubile svobodo. T šoli se danes ne more storiti ničesar, v kar nt bi vtikali svojega nosa klerikaU ci. Verouk ne spada v nobeno šolo. Namesto verouka, o katerem sodijo nekateri, da nadomešča pouk o etiki in morali, je treba uvesti nauk o etiki. Ta pa mora obsegati tudi socialne probleme, ki jih verouk kajpak ne obravnava." Profesor dr. Mijič je tudi zahteval, da se napravi konec praksi, da morajo profesorji voditi vsako nedeljo in praznik k maši in celo pokle-kati, ko imajo vse drugačne nazore o veri in bogu. Igrati morajo hinavce, kar mladina dobro opazi. Ta praksa je napad na našo vest, toda vest in prepričanje profesorjev bi morali spoštovati, ker brez tega ni dobre vzgoje."—Mnogim odlomkom te-ga govora je velika večina zbranih profesorjev živahno pritrjevala. Vendar pa zaradi tega ni pričakovati, da bi o tem bogve kako obširno razpravljali ha kongresu ali pa da bi celo sprejeli tem zahtevam ustrezajočo rezolucijo. Vsak tak napad na klerikalizem se na mnogih straneh istoveti z napadom na državo in zaradi tega bo pravočasno preskrbljeno, da tudi aa profe sorskem kongresu ne bo prišlo do preglasnega in prehrupnega debatiranja o tem vprašanju. Vsekakor pa je zanimivo in zna-čilno, da ao se profesorji začeli upirati klerikalizmu v šolah.
Za kratek čaa.—V katoliškem ljubljanskem "Slovencu" smo brali v nekem poročilu o zgraditvi nove cerkve nekje na (W želi, tudi tele stavke o usodi sta re cerkve, ki so jo vaščani pred desetletji zanemarili in je raz padla: "Ko je cerkev razpadla, so vaščani ostanke (kamenje in opeko) razvozili po vaških poteh in deloma tudi porabili za nove domove. Pa ni bilo—tako »e zatrjuje—od takrat dalje nikake sreče več v vasi. Živina je gi nila in jo je poginilo na stotine in stotine vsakovrstnih glav, a vas je dvakrat od tedaj popolnoma pogorela."—Navajamo to za kratek čas in zabavo.
Krvavi dogodki v Nemčiji
Noč groze v Roehmovi vili
PRIMORSKE NOVICE
Aretacija v Sv. Luciji Trst, v juniju.—V Sveti Luciji pri Tolminu so agenti Ovre aretirali Valentina Grahelja. Nič se ne ve, kam so ga odpeljali. Rekli so le, da je aretiran zaradi "političnih razlogov." Od tistega Časa, odkar so ga odpeljali, ni njegova družina dobila od njega nobenega glasu.
Devet let ječe za tri kilograme kave!
Trst, v juniju,—Pred sodiščem v Gorici je bila zadnje dni razprava proti trem kmetom iz Bukova, namreč 29-letnemu Francu Brelihu, 26-letnemu Francu Stanklerju in 20-letne-mu Gabrijelu Celiku, ki so bili obtoženi kontrabanta. Prijeli ao jih blizu jugoslovanske meje in jim zaplenili tri kilograme kave in cikorije. Za ta "zločin" Je bil vsak obsojen na tri leta ječe in 2270 lir globe.
Pretepel miličnika Tral, v juniju.—Marcel Maru-šič je bil pred tržaškim Nodiščem obsojen na 11 mesecev zapora na obtožbo, da je nekega večera sročal na cesti miličnika in policijskega agenta Booiventa. s katerima ae je ajiorekel in pretopel oba. ' ;_ ■■• .. -
AgUiraH* za Pr<*v«to!
Poročevalec madžarskega "Nemzety Ujsaga" opisuje v svojem listu okoliščine, v katerih je bil aretiran in ubit éef Hitlerjevih napadalnih oddelkov, Ernest Roehm. Repórter poroča:
Peljali smo se v avtomobilu z nekim poveljnikom oddelka u-darniških čet do Tegemakega jezera, od tam pa s čolnom do kopališča Wiesse, kjer je imel Roehm krasno urejeno vilo. Roehm je bil potomec siromašne rodbine, toda pod narodno socialističnim režimom si je nagrabil ogromno premoženje. V Monakovem pripovedujejo, da je bil najimovitejši mož na Bavarskem. Umel je sijajno izkoriščati narodno socialistično konjunkturo v lastni prid. Po boljAeviškem vzoru je stiskal imovite Monakovčane, da so mu plačevali mesečni prispevek več tisoč mark. Kdor se ni hotel pokoriti njegovi zahtevi, ga je Roehm kratkomalo oplunil. V zadnjih tednih so na njegovo povelje o plenili stanovanja več uglednih monakovskih rodbin. Roehm ae je te ekspedicije osebno udeležil ter pobral pri avojih žrtvah, kar mu je vrednega prišlo pod roke.
Roehmova vila, ki je zdaj zastražena z močnim policijskim kordonom, kaže strahovito lice. Kamor človek pogleda, povsod samo sledovi krvi. V stanovanju ni niti enega predmeta, ki ne bi bil naravnost polit s krvjo. Na mizi v jedilnici ležijo ie o-ranže in grozdje. V spalnici so stene obrizgane s krvjo. Vaa vrata so iztrgana s tečajev, pohištvo pa je razbito. Moral je biti strašen boj . . .
Spremljevalec madžarskega novinarja, ki je igral vidno vlogo pri Hitlerjevi očiščevalni akciji, je povedal repórter ju, du je Hitler vedel o nameravanem uporu že več tednov pred krvavo soboto. Ob štirih zjutraj se je z letalom pripeljal v Monako-vo. Tresel se je po vsem životu, ko je «topil |z letala in takoj za-.ukazal, da morajo čete zasesti Rjavo hišo. Sam pa je sedel a tremi drugimi spremljevalci v avtomobil in se j« odpeljal v Wiesse. Ko je pozval Roehma na odgovornost, je bil tako razburjen, da je jedva govoril. Po-grabil je na/bližji atol in Je z njim v svoji jezi razbil vse po-hiAtvo v sobi. Potem je velel odpeljati z Roehmove spalnice dečke, ki «o Jih deloma postre-lili na licu mesta, deloma pa so zvezane odvedli v taborišče Da-chau.
Berlinski skupinski vodja Ernest se je vrgel Hitlerju k nogam in ga je milo prosil, naj ae ga usmili, toda Hitler je ostal neizprosen. Tudi Ernesta ao zvezali in odvedli v Dachau, kjer so ga tri ure pozneje premlatili do smrti.
O zadnjih trenutkih generala Schlelcherja poroča avtentična oseba tole:
V petek zvečer je Schleicher povabil k sebi v Vilo v Neuba-belxberg večjo družbo na večerjo. Vsi so bili Žida ne volje in nikomur se ni niti sanjalo, kaj ae pripravlja za njihovimi hrbti. V soboto v zgodnjih Jutranjih urah se je pred vilo ustavil policijski avtomobil. V njen» •ta bila samo dva ngmia. I'rvl Je ««tal prj krmilu, drugi je ¿el v vilo. Padla sto dva «trela. Po tem dogodku »e je ag«nt vrnil,
sedel zopet v avtomobil in se od-paljal svojo pot. Vozilo je stalo pred vilo komaj dobro minuto. Nemogoče je, da bi se bil general Schleicher mogel postaviti v bran. Obležal je takoj mrUtv. Njegova žena je dobila strel v spodnje telo in je umrla med prevozom v bolnišnico.
Ntv pata v živilski trgo-vlni
Crortrijdti promet je bil v juniju manjši ko v maju t,
Washington. — <FP) — padanje kupne sile delavskih mas v Ameriki se najbolj odseva v živeini trgovini, ki je najboljši barometer o "prosperiteti" kon-zumentov.
Iz mesečnega pregleda zveznega biroja za delavsko statistiko je razvidno, da je bil denarni promet v grocerijah in mesnicah sicer pol odstotka vočji v juniju ko v maju, ne pa blagovni promet. Ta se je zmanjšal radi zvišanja cen. Indeksna številka za cene živežp je bila 8. maja 108,2, ,19. junija 109.1 in 3. julija 101).C.
Na Uooaeveltovo vprašanje v svojem zadnjem govoru po radiu: "Ali niste na (»oljem ko preti enim letom?" bi mu lahko "povprečen" konzument odgovoril, da je približno na isti točki kukor je bil lanskega junija. Denarni promet grocerlj in mesnic se je od pričetku lanskega junija zvišal 4,5%, cene so |ta narasle 1.6%, ali zu spoznanje več kakor nakup.
Veliku večina konzumentov bi predsedniku |>a lahko odgovori-ta. da so precej na slabšem ko so bili junija 1082 in veliko na slabšem ko v istem mesecu letu 19.H1, da ne govorimo o prejšnjih letih. Oepruv so cene živežu |k>-skočile K.O'J med 15. junijem 19.T2 in Junijem 1934, je bil denarni promet v teh trgovinah letošnjega juniju po) odstotka nitji ku pred dvemu letoma, 19.5% nižji ko 1931, 23.5nižji ko 1930 In 26.5% nižji ko 1929.
Na podlagi teh številk se Je življenski standard ameriških mas povprečno znižal za okrog 25 odstotkov,
Zmaga kavčukarskih delavcev v Jtkronu
Pri (Jeneral Tire & Rubber Co. no hili na Ntavkl en mesec
Akron. O. — <FP) — Po e-nem mesecu stavke se je pri General Tire & Rubber Co. vrnilo na delo 1100 delavcev, ko jim je družba priznala vse sn-hteve. Pristala je na zvUanje plač na isto stopnjo kakor jih plačujejo druge kavčukarako družla' v A k runu, na razpust kompatiijske unije in na uposli-tev vseh stavkarjev brez diskriminacije.
Pogodbo so stavkarji sprejeli soglasno.
Delavci te družbe so v tej stavki pokazali veliko mllitant-noat. Tovarno so oblegali dan in noč ves čas stavke. Družba je morala zapreti tudi urade, ker niso stavkarji pustili nikogar izmed 500j.radniških uslužbencev v tovarno.
Imeli so tudi podporo vsega delavstva v Akronu. Ob neki priliki, ko so bili ua shodu, kjer so zavrgli kompromisno ponudbo, jih je na stavkovni straži nadomestilo aooo delavcev i« drugih tovarn, ki niso bili prizadeti po »tavki. Ta zmaga jo dala pobudo tudi delavcem pri ostalih kavčukarskih družbah.
Slik« jeklarskega vale-metla na juga
Večina delavcev v Ulrmiaghaniii živi v predpotopulh aUnoVft. njuli, ki ho brez modernih udobnosti
WaiklNgtoniko delavstvo brez "new dealaM
Voditelji federacije «»krtačili NKA. Padec v člana!vu, pridobitve v post a voda Ji
>«Ub4 hHon*
Cikaika raz-lava: "Farw+i dan" na dvora Palače držav	ki«, ki b« UU. r^vlj*..
Kverett, Wai»h^-<FP)—Delavstva v državi Washington še ni dosegel "new deal". Vsaj voditelji državne delavske federacije tega ne vidijo, niti federacija kot taka.
Na letni konvenciji so poročali, da je od lanskoga zborovanja članstvo federacije faktično padlo, kar je nekaj izrednega in je tudi delegati« presenečilo. "New deal" sploh še ni dosegel države Washington, ker je menda prcoddaljena.
V svojem poročilu konvenciji so si privoščili tudi NKA ter jo krtačili radi popustljivosti do velikih podjetij. Kljub delavstvu več ali manj naklonjeni Rooscveltovi vladi, "smo au morali v zadnjem l«tu boriti za sleherni ko&'ek napredka," pravi letno poročilo,
Federacija j«' v zadnjem letu največ doie-gla z uzakonitvijo P r« i! I« «ga v državni zWnk'i, ki omejuje injunkiije v dilavnkih sporih in prepoveduje "yellow dog" pogodi*.' zanikanje pravice do organizacije.
Uradniki mj poročali, da se je situacija zadnj«' čaae nekoliko izboljšala v vladni bulji ti* iniri V ftcaltlu, kjer gradijo vojne iiidjft. /.min lih par meaecrV j«' bilo uatano\Iji riib tudi več no vih unij.
Krojaška unija obljubilu p»*lpo ro ple»teninaf jrui
New York. — («lavni* odbor in ti mul ioii.il i .tu! irs («ai rm-fit Workem unij« j«' ia<«k«-l »oJl<Jar» aost in p« lipoio iK.oou «Mavcem v induntriji za ¿im*ke jopiče in pkt«*in«r»ko obkko. Napovedano »tavko je obljubila podpirati «¿ali i^knUli»* unija. Knit <#«**!• Workers unija zableva 30 urnI t ««dri i k in unljflko delavnic«« Stavko »ku** preprečiti |«««kra j in» k I delavski odi«or, ki je j«o-zval obe atranki na konferenco.
Washington, — (FP) — VeČina prebivalcev v Birminghamu, Ala., ki je "Pittsburgh juga/' Živi v takih stanovanjih, ki so brez kopalnih naprav, brci t«'-koče vode In notranjih stranlAč in mnoga stanovanja so tudi brez plina In elektrike.
Stanovanjsko sliko največjega industrijskega mesta na Jugu, Hirmlnghama, Je objavil cenzus. nI biroj vladnega trgovinskega departments, ki Je uvedel prels-kavo v 04 največjih mestih dežele, da dožene prilike xa oživet-Je gradbeno industrije.
Prvo poročilo, nanašajočo se na Birmingham, pokaxuje ne le "veliko bodočnost" gradbene Industrije, nego tudi meča čudno luč na toliko o|ievani "ameriški Mlandurd." Za veliko večino bir-minghamskega delavstva Ju ta standard docela srednjeveški. Koliko Je Uirmlnghantov med ameriškimi velemesti, bodo pokazala nadaljnja poročila trgovinskega depart mcnin.
Mesto ima 101,721 privatnih stanovanj. Od Udi Ju 1U.0J2 praznih. 16,214 družin živi v stauovanjaii brus tekoče vode;
družin ima le mrzlo teki»-čo vodo j «14,100 stanovanj nima ne plina n« elaktrika; M,024 stanovanj Je brez notranjih stranišč In 5tt,.'i;ift stanovanj aH več ko polovica je brez kopalnih naprav,
Od 01,70<l stanovanj je le 4/*r» kla^ificiranih kot "povolj. nlh" i ozirom na število prebivalcev, kjer namreč ne živi več ko Mila oseba na sobo. 22.H2.'! stanovanj je "natrpanih" -od ene do dveh oseh ua sobo; je "prenatrpanih" od dvah do tri osebe ua »obo ~iu v 7'iM stanovanjih pa žive tri ulj Več ou/b v v aki sobi. 0AIU družin je ¿lo valed krize "gostovat" k drugim družinam ali akoraj toliko kot Je praznih MtanovaiiJ v mostu.
Popravila potrebuje 7»l'/ stanovanj, «al teb ^i'. večjih popravil. i"244 flsnotanj je |Malr-tij, v "katerih U ta* rm< J nikd«« Živeli," plavi vladno^ poročilo. Kampanja |««h1 k«-lom;. "Nabavit«' mí iaaini dom' j«' v liirmiug« hamu tudi <«l-itidno Mkrahiisla, k« r je 74,12«! družili najemnikov in le okr<4r Hl.iHio diužin ima laHtne domov*. Teh družin nI najti m ud indo.1 rijkim piuieta-liatom.
I'roí <•*<«# /apu^tll "*««ter denler Jr"
Washington. Mr. Win. M. J> t«* r*on jf r< nigrum) «m! pf< «I-MdnMva IN tioU um l.al«"r Policy odhorN, ker namerava vrniti kot prof« p«,r v Allien h < ol-lege v Ohiii. V i/r.*vnatanju delavakih »|M>r«<v ima on Imgate akulnj«.
Njemu pa je ftumelo po uiesih, da *a ni sliial. Le toliko je razumel, da gre za njegovega odeta, ki ga nameravajo upokojiti; bilo mu je petdeset let. iti ri deset let je imel službe, pokojnina znate torej »to pedteaet frankov. Potem ae mu je zdelo, da je postal tajnikov glas oatrejil. Očita! mu je, dolžil ga je, da ae ukvarja s politiko, namignil je na njegovega najemnika in na pomožno blagajno. Za zaključek mu je svetoval, naj se ne ukvarja a temi neumnostmi, on, fci je eden izmed najboljših delavcev v rudniku. Hotel mu je ugovarjati, a je izpregovoril le nekaj besed brez zveze, mečkal čepico med vročičnimi prsti in se jecljajo odstranil
—	Seveda, gospod tajnik . . . Zagotavljam vam, gospod tajnik . . .
Ko je zunaj spet dobil Štefana, ki ga je čakal, je iabruhnil.
_Figa-mož sem, zabrusiti bi mu moral . . .
Se kruha nima* deti v usta, pa Ae te oslarije! Da, nate je meril, rekel mi je, da si zastrupil vso kolonijo ... Moj Bog, kaj pa naj storim!
Upogniti hrbet, reči hvala. Prav ima, to je naj-bolJe-
Maheu je umolknil. Hkratu ga je popadla jeza iti strah. Štefan je mrko mo^^unSpe4 h ta ¿la mimo skupin» ki so zastavljale cesto. Ogorčenje je naraAčafo, .ogorčenje aicer mirnih ljudi, mrmraje kakor nevihta, brez divjih kretenj, strahota, leteča nad to težko maso. Nekaj glav, veAčih računstvu, je izračunallo, i-n tista dva centima, ki ju je pridobila družba pri podporju, sta krožila in razvnemala najtrše butice. Prav posdbej pa so bili divji zaradi obupnih plač: upor gladu zoper praznovanje in globe. Saj že tako nimajo kruha, kaj pa šele bo, če jim 4e zaslužek znižajo? Po krčmaih sa zabavljali kar na glas in grla so bila od jeze toli suha, da je še tisti bore donar, ki so ga bili dobili, ostajal na točilnih mizah.
Od Montsouja pa do kolonije nista Štefan in Maheu izpregovorila niti besedice. Ko je Maheu priiel domov, je Maheujka, ki je bila sama z otroki, takoj opazila, da je priltl s praznimi rokami.
—	Nu, tak si pa res dober! je dejala. Kaj pa kava, sladkor in meso? Kos tetetine te menda ne bi spravil na boben.
Maheu ni odgovoril. Davilo ga je razburjenje, ki ga je goltal vase. Nato pa se je od obupa nabreknil široki obraz moža, ki ga je delo v jami naredilo trdega, in debele solze so mu zalile oči ter padale kakor mlačen dež. Zrušil se je na stol, zagnal tistih petdeset frankov po misi in zajokal kakor otrok.
—	Na! je zajecljal, to sem ti prinesel .. To je ves naš zaslužek.
Maheujka je pogledala Štefana; videla je, da molči in da je potrt. Tedaj je tudi ona zajokala. Kako naj živi devet ljudi s temi petdesetimi franki dva tedna? Najstarejši sin jih je zapustil, starec ne more več ganiti z nogami: zdaj bo vsega konec. Vsa prepadla se je ALzira vrgla materi krog vratu, ko je videla, da joče. Estella se je drla, Ieonora in Henri pa »ta ihtela.
In kmalu se je razlngel nad vso kolonijo isti krik bede. Možje so se bili vrnili in v vsaki družini so tožili zaradi te obupno slabe plače. Spet so se jela odpirati vrata, pojavljale so se ženske in vpile ven, kakor da so njihovi zaprti domovi pretesni za tolikAne tožbe. Padal je droben dež, a one ga niso čutile, klicale so druga drugo na pločniku in si kazale na dlani, koliko so dobile denarja.
—	Lejte, toliko so mu dali! Kaj se ne norčujejo iz ljudi?
—	Jaz nimam niti toliko, da bi plačala kruh za dva tedna.
—	Kaj pa jaz! Kar izračunajte, srajce bom morala prodati.
Maheujka je prišla ven kakor druge. Okrog Levaque-ovke, ki je najbolj kričala, se je nabrala tropa; kajti njen pijani dedec se še ni povrnil in dobro je vedela, najsi bo plača velika ali majhna, on jo bo pognal v "Vulkanu". Filomena je prežala na Maheuja, da se Caha-rija ne bi lotil denarja. Le Pierronka se je zdela precej mirna, kajti Pierron, ta hinavec, je znal zmerom — kdo ve, kako — zasuk niti reč tako, da je imel v svoji pazniški knjižici več ur ko njegovi tovariši. Toda Ožganka je dejala, da je to, kar počne njen zet% grdobija, in se je razburjala z ostalimi vred. Mršava in vzravnana je stala sredi trope ter dvigala pest proti Montsouju.
—	Ce pomifdim, je kričala, ne da bi imenovala Hennebeaujeve, da sem davi videla njihovo služkinjo v kočiji! Da, kuharico v dvoprež-ni kočiji, ki se je — kakopak — peljala v Mar-ohiennes po ribe!
Vpitje je narastlo, znova so se čuli divji očitki. Ta kuharica, ki se je z belim predpas-ninkom vozila v bližnje mesto z gosposko kočijo, je vdbudila ogorčenje. Delavci umirajo od gladu, oni pa rifbe! Ampak tudi oni ne bodo morda jedli zmerom rib: tudi na reveže bo de prišla vrsta. In tako so se razraščale misli, ki jih je bi! usejal Štefan, in se širile v ta uporniški krik. To je bil izraz nestrpnega pričakovanja obljubljenega zlatega veka,' hlastanje, da bi dobili svoj košček sreče z one strani tega obzorja bede, ki jih obdaja kakor grob. Krivica je vse prevelika, zdaj bodo začeli terjati svoje pravno, ko jim pritrgujejo kruh od ust. Zlasti ženske bi hotele takoj napasti z naskokom to idealno mesto napredka, kjer naj bi ne bilo več siromakov. Skoraj znočilo se je in deževati je začelo huje, one pa so še zmerom jokale med kopico cvilečih otrok, da se je razlegalo po vsej koloniji.
Ta večer so "Pri dobri kaplji" sklenili stavko. Rasseneur ji ni več nasprotoval, tudi Su-varin je pristal, češ, to bi bil prvi korak. Štefan je pojasnil položaj z -besedami: če hoče imeti rudniška družiba stavko za vsako ceno, naj jo pa ima.	»
V
Poteklo je teden dni in ljudje so sumljivo in mračno delali dalje, nadejajoči se spopada.
Pričakovati je bilo, da bo Maheujevim v teh štirinajstih dneh še bolj trda predla kakor sicer, Zato je bila Maheujka, kfljub svoji zmernosti in preudarnosti, vsa zagrenjena. Razen tega se je pa zdaj še zgodilo, da se je njena hči Katarina drznila neko noč prebiti iiiven doma. Naslednjega jutra se je povrnila tako trudna, tako bolna zaradi pohajkanja, da ni mogla iti v jamo; jokala je in pripovedovala, da ni sama prav nič kriva, da ji je Chaval, ki je ni pustil, grozil, da jo pretepe, če bi mu ušla. Ves blazen je bil od ljubosumnosti, hotel je preprečiti, da bi se vi-nila k Štefanu v posteljo, kjer jo pustijo domači spati; dejal je, da vse ve. Maheujka se je razjezila; najprej je prepovedala hčeri, da se sestaja s takšno sirovino, potem pa je rekla, da ga pojde v Montsou oklofutat. Bodi tako ali tako, dan je bil izgubljen, in zdaj, ko že ima dekle fanta, ji je bilo ljubše, da ga ne menja.
Dva dni nato se je primerila druga istorija. Jeanlin, ki so mislili, da je v Voreuxju in da lepo dela, je v ponedeljek in torek pobegnil ter se klatil z Bebertom in Lidijo po vandameskih močvirjih in gozdovih. Izpridil ju je bil in nihče ni nikdar izvedel, da so vsi trije kradli in uganjali razne nespodobne grdobije. Bil je strogo kaznovan; zunaj na pločniku mu je mati vpričo preplašenih otročajev izprašila hlače. *Q»U» orthortnfM.)
Marko Komar:
KUPEC
(N»d»U«,v«nJ» In konec.)
Nsce so je zasmejal in sumljivo pogledal tujoga človeka, ki si je upal zabavljati čez njegov pridelek.
"Ali ste le kdaj* kupovali vino, sli sploh poznat»- dobro vino," je razžaljivo vpraAal Matija.
"O, vem, kaj imajo radi moji gostje. Vino mora ureza t i po grlu. da udari v nos in noge."
Kupec je majal z glavo, cmo» kal z jezikom in srebal in srkal.
"Pa poskusimo tegale," je nekam jezno rekel Mntija. "Saj I-mamo oaem sodov, kakAen vam ho te ugajal, če ste vinski bratec."
Spustil je natego v drugi sod In potegnil. Cev se Je svetlo pobarvala.
"1* s pamet/o pokusite," je zbadljivo opomnil Nsce."
"Je, pa ni, je. pa ni! Nekoliko' J« holjfte to vino. p« vnemo Ari nI tako, kot aem kupil om U-to v. tistem vrhu."
Kupec Je majal i gla\o in su»! val t rokami proti durim, da pokate. kje J« to bilo
"Ni, nI. aeveda ae juii, pa Jt prekoamato, In tudi nrkoliko| motno."
Matiji je postajalo tesno in slabe volje je gledal po sodih. Ponudil je kupicoVlničarju.
"Pokusite, kaj pravite!"
ViniČar je Izpll kozarec na dušek in se široko zakrohotal.
"Ha -ha, to Je vinček, kot smo ga mi pridelali! Ves dan bi hu-■tal, če bi imel takega. Vi go-rfpod, boljfo je, da kupite to vino za dinar dražje, kakor drugje la dinar ceneje, ne bo vam žal!"
"Ha, zakaj, vsega moram po-kusiti, prej ne sklenemo kupčl->*," je vpil Prekmurec. ".laz vem kako se kupuje, mene še ni nihče (iksnil. Vino se mora spustiti na Jezik, da plava, potem se čuti o-kus."
Odbili so nov sod, in zopet je Ml kupec prvi, ki Je nesel k listom. Poduhal je kakor pravi ▼eščak, srknil in aacmokal. Odkimal je In ae kislo posmejal.
"Dobra vina to redka. a. sem bil te gotovo v tisoč kleteh, pa malo kje sem Vil zadovoljen, l^e pokusite, plehko je, nima vsebine. in sploh ta \ aša vina! Se nobeno n« imelo venčka. brez tega pa jaz ne kupim vina."
"Jaz pa dekleta ne," je pri-pomnil Nace.
"Veate vi, to vino ni devica, premočno Je in zato ga ne ob-drti"
"Kaj mi boste pravili, jaz te vem, katero j« pristno!"
Kupec je vpil in mahal z rokami, očividno se ga je vino že prijemalo. Udaril je po sveči, ki jo je držal Nace in hipoma so bili v temi. Matija je prižgal in pomežiknil Nacetu. Pogreznil je natego v nov sod in nalil kupico, ki se je zableščala kot cekin in se s šumom zapenila.
"To pa to, ali vam nisem rekel, da se mora zapeniti! To je vino, da se reče! Koliko sodov ga imate
Kupec je kimal z glavo, popravil je klobuk in se je moško prestopal po ozkem prostoru
med sodi.
"Tega je samo tri sode, ali ne boste vzeli vsega?" je vprašal Matija in se postavil pred Načeta, ki je hotel bruhniti v smeh.
"lla-ha. le tega kupite, to Je vino iz kota, pa ste ga le izvohali, dobro se spoznate!"
"Mislim, da. he, jaz sem ga te nekaj zvozil! Je ni grabe to o-krog. kjer bi ne bil, in po vseh večjih zidanicah me poznajo."
"Koliko ga boate torej viell," je ponovil Matija vprašanje. Hudomušno se je ozrl v kupca in ga potrepal po plečih.
"Vsega vzamem, aamo one bo ceneje, ki ae takoj obriše. Za tole a krancelnom rad dam kak dinar več." MJt te prav, to je vredno pet
dinarjev več, saj so tudi device dražje, ha. ha," je kričal Nace.
"Pa tudi meni za napitnino morate nekaj odriniti, ker sem ga tolkel in prešal."
Matija je počil Načeta po u-stih in nejevoljno zmajal z glavo, potegnil ga je za sed.
"Molčite, nikar mu ne pravite, da je jabolčnik!"
Zvito se je nasmehnil Nace in pomežiknil, češ, saj nisem tako neumen, saj vem, kdaj je treba molčati.
'Toto vino je moje," je vpil kupec in štel sode.
'Toto vino je moje, vsega bom kupil! Spodobi se, da nas malo pogostite."
Prestavil je klobuk na glavi in rinil proti durim. Matija je natočil dve zelenki vina in odšel za njim. Sedli so zunaj na klop pod košat bezeg in začeli nalivati.
"No, torej zadnje vino vam je ugajalo, koliko bi dali zanj ?" je vprašal Matija.
. "Nič se ne mudi, saj nam ne uide vino. Nič se ne bojte! Jaz sem Damijan, bogati Damijan. Ali ste že slišali o njem? Saj sem hodil tod okoli, z mašino sem mlatil, bil sem v Bunčanih, Banovcih, Babincih, ja jar.
Važno je pokimai in izpraznil kozarec, kot bi hotel reči, kaj boste vi, ki nič nimate.
"Ali vi ste Damijan, saj sem bil zraven, ko smo mašinili," je spregovoril Nace, ki je že nekaj časa sumljivo ogledoval prekmurskega kupca. Ta se je naglo ozrl nanj in pokimai.
"Damijan že niste, tisti je bil drugačen. Saj sem govoril ž njim, teden dni sem delal pri njem, ko smo vozili čez Muro. Nak, Damijan je drugačen, bolj košat in velik."
"Jaz da nisem Damijan," je vpil kupec in potegnil pijačo. Kako «i upate reči, da nisem Damijan. Vi ste videti pravi kruc, pa me ne boste."
"Pa niste, glavo stavim," se je rotil Nace.
"Oni že ne, bogati Damijan! Vrag vedi, kdo ste I Jaz vam nič ne verujem."
"Nikar ne kričite, mogoče je pa le, zakaj bi drugače kupoval vino, je pritaknil Matija, ki se je bal, da bi zgubil kupca.
"Kaj ne gospod kupec, vino je izborno, kdaj pridete ponj?"
"Ne vem," je odgovoril kupec užaljen. 'Toto vino mi ne diši f
"Preje ste pa rekli: Toto vino je moje, vsega bom kupil. Ali boste snedli besedo?"
"Si bom premislil, saj pridem nazaj," je dejal kupec. Zagledal je tropo žensk, ki so plele trto. Krenil je proti njim.
"Cujte, gospod," je začel Nace zaupljivo. "Ne dajte mu vina, vas bo naplahtal, saj ni Damijan!"
• "Naj bo, kdor hoče, ako plača, dobi vino. Brez denarja seveda ne," je menil nejevoljno Matija.
"Le zakaj ste ga nahrulili! Zdaj bo pa šel, ne da bi kaj kupil!"
'To je prefriganec, gotovo je tisti, ki je lani kupoval vino pri Kolariču. Dal se je gostiti od njega tri dni, ponoči je pa izginil. Njemu se je izdal za Zemlji-ča iz Sobote. Pa ni ne eno, ne drugo, temveč kak mešetar. Saj se mu pozna po glasu, ves je hri-pav in prepit kakor živinski mešetar. Kar zdi se mi, da sem ga videl na sejmu v Lendavi"
"Pa bi vendar počakali, da bi ae sam kako izdal! Mogoče bi mi dal aro, še nič nisem prodal vina, in potreboval bi! Vsak teden ste nad menoj, od kod bom pa jemal!"
Takrat se je zaslišal vrišč in iensko kričanje iz vinograda. Pokalo je, kot bi padale zaušnice, slišalo se je, kot bi se metala dva medveda. Zasmejali so se ženski glasovi, zacvilili, nekdo je zaklel.
"Kakšnega vraga pa ste nam poslali sem," je vpila rdeča vini-čarka in je hitela med trtjem proti koči.
"Ha-ha-ha," se je živahno ra*. legalo.
"Ali imaš dosti. Mažar nemarni, je mislil, da bo kar tako! Pa jo je izkupU!"
"Kaj pa je bilo?" je vprašal presenečeno Matija. "Kaj ste pa imele z njim?"
"Silil je v nas, pijanec nemarni ! Le kaj si misli takle star za-mazanec!"
Nace je letel k tenskam. ki so kričale in se krohotale. Držale so •e za rame in to gledale kupca,
TOREK, 21
CikaAlistava: V Fordovem paviljonu, kjer de jo masno produkcijo avtov.
ki je ležal ves raztrgan in povaljan pod trsjem. Hotel se je vzdigniti, pa se zopet zavalil po zemlji.
"Na pravega kupca sem naletel," je menil Matija, ki je prihajal po grabici.
"Kaj pa vam je, gospod, ali vam je slabo?"
"E, nič hudega, ampak močno je vaše vino. Kar zdelalo me je, pa sem ga navajen. Jaz ga bom kupil, pristno je in močno kot vrag." Naslonil se je na komolec, ki se mu je vgrezal v blatno zemljo, in kimal z glavo.
"Nekoliko*se bom spočil."
"Pridite v sobo, lahko ležete v posteljo, saj imam vse pripravljeno za take slučaje."
"Je že dobro, kar pustite me, nekoliko poležim pa pridem."
Oni se je stisnil pod trs, položil glavo h kolu in potegnil klobuk na oči.
"Imenitno, sedaj je spoznal sam, kako močno je toto vino," se je pošalil Matija in šel v klet.
"E, moje vino ni karsibodi, nekaterega je že ukanilo, pride za človekom. Ali to se mi dobro zdi, da ga je vino samo kaznovalo za njegove pogrešne besede. Seveda nikakih pretiranih cen ne bom stavil, ampak kar je prav in pošteno. Jabolčnice mu seveda ne bom dajal."
Smehljal se je Matija, in smehljaje in dobre volje je stopil čez uro v vinograd, da pogleda za kupcem, a nikjer ga ni bilo.
In še danes ga išče, pa ni o njem ne duha, ne sluha.
Najnovejša škotska
Neki Skot je šel na medenih tednih s svojo ženo k zobnemu zdravniku. Ko si je le-ta ogledal zobovje njegove žene, je dejal: "Tale dva zoba bi bila morala že pred letom dni ven!"
"Pred letom dni?" osupne Skot. "Izpulite ju, račnn pa pošljite mojemu tastu!" " i>	■ *■	ir_
EVROPA BO UMRU
Zanimiva podmena
učenjakov: v
zmanjkalo pitne vo
Ce je res to, kar na francoska učenjaka ( chet in prof. Numi Evropo že v najbliži nosti žalostne izkuč vsem nam ne obeta r dejstvo, da se bo evi bivalstvo v prihodnj letih pomnožilo samo lijonov ljudi, dočim Azija v tem času za nov. Največji prirj zaenkrat Sanghaj, u kio in Osaka, potem sledek in šele nato i mesta" New York, Bu London in Pariz.
Problem, ki f?a po raščanje prebival.sti francoska učenjaka da bo začelo naposl« vati sladke pitne vode belokožcev popazila i sa, pravita učenjaka, čila žeja. Sladke vo danes ponekod primar sti na Angleškem), v ta stiska še večja, treba začeti s štednj zemlji, lahko postane veš k i rod še posebr Zemlja, ki ne bo in moče, ne bo rodila in la prehranjevati ljudi, je znanstveniki čedi zadregi pred vpraša storiti, da bodo imeli volj sladke vode, brei življenja na zemlji.
Dober od*ovi
Ribničan: "Kakšr* ga psa pa imate?"
Ljubljančan: "Cud zdi? Navaden meiM oslom in Ribničanom
Ribničan: • Glejte, «aj potem sva pa obi sorodu!"
TISKARNA S.N.F
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselice in shode, vizitn« knjige, koledarje, letake itd. v ilovonskem. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J*«»
I	Mm
VODSTVO TISKARNE APKlJRA NA
S.N.PJ., DA TISKOVINE NA*01* \ V SVOJI TISK A HM
(¿»kifTt®
VM ^oJa»nil« d«j«	^ ^
One jiroerne, tinij«k° Prvf v Pičil« po inform»")« M
S. N. P.yl. PRINTE
2657-59 ÉO. LAWNPAW
TVIefon Rockel «*<
CHICAGO, rU-
Is» s« dob«
Ulj« U