^■HMiad awl iUtrterted wader permit No. 728) *«tlior. Sy tftia Act of Octofor «, 1117, on file »t tie fort Office of ClereJmmi, Ohio. By order of the President, A. 9. Burleson, Postmaster Gom. BErw® °NLY SLOVENIAN DAILY 'WEEN NEW YORK AND CHICAGO E BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA - AND SOUTH AMERICA. Copy 3c. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) MARCH 27., '22. ŠT. (NO.) 71. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka Je [WD GEORGE ZA PRIZNANJE SO VJETSKE RUSIJE. SI B0 PRIDOBITI VES KABINET ZA Vnid ANJE RUSIJE. — WINSTON CHURCHILL OPOZICIJO. I I on - ii« Llo°n' marea• — ministrski predsednik An-[eH lefy George, zopet zavzame svoje mesto v kabi-ii> ;ibineta prvi Poskus šel za tem, da pridobi člane icf; Seda 2-1 !Jr*znanj° ™ske sovjetske vlade. * >(,j % 07-nje koalicijsko ministrstvo je razdeljeno med se-t WinUJ°m na Postopanje napram Rusiji. J ' k naR°'n ^urchill, kolonijalni minister, vodi frakcijo, \ty WhPl'ot^ priznanju, akoravno podpira obnovitev Lloyd°rdnoša^v.z Rusii°- ^eorge, ki je prišel do prepričanja, da bo ge-^3nanje ®nca brez pomena, ako se ne odloči izreči abinei. ^ SovJetski vladi, se je zavzel, da pripravi ves boTrejema n^oveša nazirania- 2boi*n• • U°yd George dosegel izrek zaupnice v poslan- PROHIBICIJ8KI j Haywoodovi zastop °Poln ^i, o čemur skoro ni dvoma, tedaj se smatra za da bo šel v Genovo ter se boril za sle- L D Predlo a se ga: a^en0 lzreče sovjetski Rusiji politično priznanje v ji? cai'skenj?'n° °^jubo, da priznava dolgove, vštevši obe # ^ in 'lasfcn* in da poda garanci-ie za svobodo, življe- ln0 n , mu njegovi tovariši pri vladi izrečejo NaiiT p0r°- stor o, °pozicijo bo brez dvoma vodil kolonijalni ' rUsMh 0 katerem je znano, da smatra prisot- ni Se ^legatov na genovski konferenci, kot nekaj, ^eyiska '^žalovati. On je še vedno mnenja, da ,?re°snov na ro,DU ProPada> in se m°re 'Se vlad° Us^'e kaj napraviti šele po strmoglavi jenju M«d marca- — Zavez- - SS? cistri s°- - MiJ triVanj'u šlede PfZ Trdie? da - * bre? °b derdarnel- » " ali r 021 K obdrži 26. Ca- Priporočil: ^» ce pripada ^dZZda s,e nastavi d : 0skrbi darda- ^d T^tn o] , -°'ecle teh vprašanj Predsednikom1 Ž N0* zunanjim ! 8^tra Ttr0m Schanzer-S>vi 9 kot velik vPraŠ rlZPRTJE STROJNIKOV IN LA-DJEDELNIŠKIH DELAVCEV V ANGLIJI. London, 25. marca. — Delodajalci strojnikov in ladjedelniških delavcev so predložili delavcem spomenico, v kateri si prisvajajo gotove pravice pri izvrševanju dela,, v katere delavci najbrže ne bodo privolili. Sedeminštiridcset unij je že glasovali proti spomenici podjetnikov, ki pravijo, da bod0 delavce izrpli, ako iste ne sprejmejo, Ako delodajalci svojo grožnjo izvedejo, tedaj se bo o tem odločilo že danes, in ustavilo se b0 vse delo dveh industrij. Spor se tiče razdelitve dela in pa glede prekournega časa. ŠKANDAL. ARETIRAN JE UPRAVITELJ UNION KLUBA, KATERFGA ČLANSTVO SESTOJA IZ SAMIH CLEVELANDSKIH BOGATAŠEV IN MILIJONARJEV. niki v Chicagi IŠČEJO DELAVCE ZA RUDNIKE V RUSIJI, KATERE BO UPRAVLJAL HAYWOOD IZKLJUČNO Z AMERIŠKIMI DELAVCI. korak najC8anK ki je bilo ,bol> spletenih. Posre(j mi i h. "i Hi; '"« F'Mcija ali /i * b J8 !d • P°g0dbe / *°vanja za po-Určiio in Grčijo ' >t> Mi stališče napram i* se 8Preti z o se zavez- Je tudi oblak. V H turška , , &°goje I ka vIa^a je že V*"A naciionalistično ^ ,t;S|o .Pr.emiria' kateri Pred vlade k .^epol J,ega zadovolj-^ inference. ,ela Predlog VISOKA UMRLJIVOST V MOSKVI. Moskva, 25. marca. — Zima zahteva izredno veliko človeških življenj v Moskvi in po drugih ruskih mestih. Statistika izkazuje, da je število smrti v Moskvi v zadnjem mesecu dvakrat toliko kot število porodov. Veliko žrtev zahteva tudi tifus. Neki zdravnik je včeraj izjavil, da skupno števijo slučajev te bolez-nj v mestu znaša 3000. niških zunanjih ministrov za sklep premirja med turškimi nacijona-listi in Grčijo. Vendar pa se v odgovoru podaje več tehničnih Par dnevi, in pridržkov glede vojaških pogojev. Carigrad, 26. marca. — Turška vlada sprejme premirne pogoje, ako se doba premirja zniža od treh mesecev na en mesec. ca. ence Grška zavez- V soboto popoldne je bil aretiran Theodor DeWitl, upravitelj Union kluba, ki se nahaja na Euclid Ave. in 12. vzhodni cesti, takoj poleg hotela Statler. Aretacijo so izvršili zvezni prohi-bicijski agentje na podlagi zaprisežene zjave, v kateri se ga dolži, da ima v posesti 60 zabojev opojnih pijač, katere se je prepeljalo v klubove prostore iz kontroban-tarske jahte Tranquillo še meseca junija preteklega leta. Policija išče še enega uslužbenca kluba v zvezi s tem slučajem. DeWitt je bil najprej peljan na glavni policijski stan, nato pa pred pomožnega okrožnega pravdnika Hendersona, kjer je bilo položene zanj $5000 varščine. Zaslišan bo prihodnjo soboto. Aretacija je bila posledica izjave, katero je podal v soboto dopoldne pred policijo W. L. Curry, lastnik jahte Tranquillo in pozneje jahte Venice, s katero se je tudi vtihotapljalo žganje in druge opojne pijače iz Canade v Cleveland. Skupno z Curryjem je podal slično izjavo tudi Ivy Burney, elevelandski zastopnik tihotapske družbe. Burney inCurry, ki sta pravkar doslužila kazen, katera jima je bila naložena vsled kršenja pro-hibicije na državni sodnijii, sta včeraj priznala svojo krivdo tudi pred zveznim sodščem, nakar sta bila obsojena na še tri nadaljne: mesece v warrensvillski kaznilnici. Sodnik Westenhaver je izjavil, da bi se jima bilo naložilo veliko višjo kazen, ako bi ne bila izpovedala vse, kar sta vedela o čeli zadevi. Curry in Burney sta tudi obljubila, da bosta v sredo šla pred veliko poroto 'ter izpovedala vse, kar veste o raznih "višjih" z ozirom na kontrobantarstvo z žganjem iz Kanade. Pomožni zvezni pravdnik Henderson pravi, da je bila zarota za vtihotapljanje žganja iz Kanade napravljena v prostorih Union kluba, in sicer na konferenci, kateri so prisostvovali promi-nentni trgovci iz Canade, De Witt, Burney in Curry. Henderson pravi, da je prepričan, da direktorij Union kluba ni imel pri zadevi nič opravka, toda Curry in Burney izjavljata, da so številni prominentni Clevelandča-ni ob več prilikah "pomazali", da se rešijo razkrinkanja in zapora v Warrensville. Nikakega dvoma ni, da so v zadevo zapleteni razni prominentni Clevelandčani, in da bi upravitelj Union kluba, katerega člani so sami milijonarji, ne bil imel v zalogi opojnih pjač, če bi ne imel naročil od uradnikov kluba. Da je prišlo do sedanjega razkritja je vzrok ta, da se prominentni odjemalci Curryja in Bur-neyja po njuni obsodbi, niso zanju prav nič zmenili, temveč so ju prepustili, da si sama pomagata kot vesta in znata. Burney je dejal včeraj: "Jaz nisem izpovedal vse, kar sem vedel, radi maščevalnosti, ali da bi komu škodoval, temveč edino v interesu samoobrambe. Po sedem-mesečnem čakanju, sva s Curryjem sprevidela, da "višji" ne nameravajo ničesar storiti, za Chicago, 26. marca. — Nocoj so zbrali zastopniki Williama Haywooda, bivšega vodje I. W. W. v Zedinjenih državah, večje število moških, ki bodo odpotovali v Rusijo, da delajo v ruskih rudnikih, katere je izročila sovjetska vlada v popolno skrbo Haywooda. V Chicago so prišli štirje za-ftopniki Haywooda, ki bodo zbrali vsega skupaj 500 mož, bivših članov I. W. W. Tako se namreč izjavil nocoj odvetnik Christensen, ki je zagovarjal Haywooda tekom obravnave za časa, ko je bil obsojen na dvajset let zopora. Zastopniki Haywooda, katerih imena niso znana, iščejo le izurjenih rudarjev. Vsak bo moral pokriti svoje lastne vožnje stroške, in poleg tega bo moral vzeti s seboj vse potrebno orodje. Haywoodovi zastopniki bodo vzeli s seboj tudi več ameriških rudarskih inženirjev, da upeljejo ameriške metode v ruskih, rudo-kopih. -n PAŠIČ BO NAČELJEVAL JUGOSLOVANSKI DELEGACIJI V GENOVI. I - Belgrad, 22. marca. — Poroča se, da bo jugoslovanski delegaciji na genovski konferenci načel-jeval ministrski predsednik Pa-šič, ostali člani delegacije pa bodo: zunanji minister Ninčič, finančni mimister Kumandi in minister za verstvo, Rrstelj. Poroka Aleksandra. Dan poroke kralja Aleksandra z romunsko princesi j o Marijo je definitivno določen na 1. junij. Kot se poroča, dospe romunska kraljica Marija 1, aprila v Belgrad na poset h kralju Aleksandru. Bivanja Wrangla v Jugoslaviji. Zunanji minister Ninčič je ita včerajšnji seji narodne skupščine podal z ozirom na poset generala Wrangla naslednjo izjavo: "Posetu generala Wrangla ni pripisovati nikake politične ali vojaške važnosti, kajti on se nahaja v Jugoslaviji kot vsi ostali ruski begunci, ter uživa naše gostoljube kot vsi ostali ruski be gunci. Naša vlada ni priznavala generala Wrangla kot načelnika ruske vlade niti za časa zmagovitih operacij njegove vojske. Bili smo strogo nevtralni tekom vseh vojnih pod vzeti j napram Rusiji, ker nismo marali podpirati bratromorne vojne. Sicer pa bi naiš narod itak nikdar ne pri-vodil v vojno .z Rusijo, akoravno se sedaj nahaja ipod vlado boljševikov. Do sedaj smo se vzdržal; vseh mednarodnih obveznosti, ki bi nas mogle dovesti d0 vojne z Rusijo, in ako bi kak član ruskih izseljencev pod vzel kako akcijo, ki bi bila protivna interesom naSe države, izjavljam, da bi se v takem slučaju poslužili vseh sredstev, katere predpisujejo zakoni." naju. Ako bi ne bilo povedala vsega, kar nama je znano, bi 3e bilo nama najbrže naložilo maksimalno kazen, ki, je mogoča za najin prestopek." Rudarski podjetniki hočejo štrajk. Washington, 26. marca. — Samuel Gompers, predsednik A-meriške delavske federacije, jr; danes podal izjavo, v kateri pravi, da rudarski podjetniki v Zedinjenih državah hočejo, da pride do štrajka v rudarski industriji, in da je vzrok za avtokratkso stališče podjetnikov iskati v dejstvu, da so finančni interesi dežele prišli do popolne kontrole v premogovni industriji. Gompers je svojo obtožbo podprl s statističnimi podatki, ki izkazujejo, da se večina mehko-premogovnih družb nahaja pod kontrolo jeklarske korporacije, medtem ko večji del trdo-premo-govnih rudnikov lastujejo razne železniške družbe. Gompers je ponovno izjavil, d-.i bodo imeli rudarji v svojem boju popolno podporo delavske federacije. "Združeni do poslednjega moža stojimo nasproti avtokraciji kraljev premoga, in naj rečem to-le" Jaz nimam navade, da bi se prenaglil s svojimi prerokami, toda rečem pa vam, da ta avto-kracija ne bo trajala. "Ko so lastniki prerr/Dgovrili-lcov vladali po svoji volji, kar bi radi da bi se zopet zgodilo, 30 delali pod jamah otroci in ženske. Takrat so se otroci rodili po jamah. Na stotine in tisoče rudarjev ni nikdar videlo dne, "Ali kdo misli, da se bo silam, ki bi rade uvedle nazaj take barbarske razmere, dopustilo, da bru-talizirajo rudarsko industrijo v imeni dolarja? — Glas ameriškega delavca pravi: "Ne!" in tudi pomeni: "Ne!" Poziv na neunijske rudarje. Cleveland, 25. marca. Glavno delo rudarske konference, ki se je danes zaključila, je obstojalo v posvetovanju, kako bi se pridobilo za skupno akcijo tudi kakih 200,000 neunijskih rudarjev, na katere se zanašajo podjetniki, da bodo nadaljevali z delom tudi po 1. aprilu. Rudarski uradniki iz severne West Virginije so sugestirali, da unija odpošlje zrakoplove ter s pomočjo ' istih pozove rudarje v južnem delu West Virginije, da se pridružijo svojim unijskim tovarišem, kajti po nekaterih delih West Virginije je unijskim organizatorjem abrjolutno nemogoče podvzeti kako organizatorično delo. V teh okrožjih se unijskega organizatorja nemudoma izžene, in obdrževanje unijskih zborovanj je absolutno prepovedano. Kompanijski biriči ter krajevni deputiji vzdržujejo kordon, katerega je teško prodreti. Unija bo odprla urad tudi v Greensburg, Pa., ki je središče Connelsville premogovnega o-krožja, ki je tudi neorganizirano. Delo bo nadvse težavno, kajti Greensburg je tudi glavni stan pennsylvanske državne policije. Predno je v soboto Lewis odšel iz Clevelanda, je izjavil, da sta za štrajk odgovorni v prvi vrsti dve skupini podjetnikov v Pittsburghu in Ohio. Kansaško industrijalno sodišče je sicer že izdalo ukaz, da se noben rudar ne sme vdeležiti stavke, toda nikakega dvoma ni, da se rudarji na to ne bodo ozirali, temveč da bodo v soboto skupno z drugimi unijskimi rudarji odšli na štrajk. -o-- — Tajnik Slovenskega Sokola je dobil te dni letake za prvi vse sokolski izlet, ki se bo vrišil v POLOŽAJ NA REK! POSTAJA RESEN. REŠKA ZBORNICA IN BIVŠI PREDSEDNIK ZA-NELLA SO ZBEŽALI V JUGOSLAVIJO, TER APELIRAJO NA JUGOSLOVANSKO VLADO, DA POSREDUJE IN UPOSTAVI NORMALNE RAZMERE NA REKI. Dunaj, 26. marca. — Glasom vesti iz Zagreba, je položaj na Reki kot posledica zadnjega fašistovskega puča, postal izredno resen, in bati se je, da pride do mednarodnih komplikacij. Iz Reke je pobegnilo na jugoslovansko ozemlje 50 članov reške ustavodajne zbornice, med njimi tudi predsednik Zanella. Zdaj obdržujejo uradna zborovanja na jugoslovanski zemlji. člani reške zbornice so zbežali na jugoslovansko o-zemlje, ker so bili prepričani, da njihova življenja, ako ostanejo na Reki, niso varna. Zbornica je poslala na jugoslovanskega ministrskega predsednika apel, da Jugoslavija podvzame posredovalne korake, in da upostavi na Reki zopet normalne razmere. Tolpa italijanskih fašistov je prekoračila jugoslovansko mejo, da ujame bežečega predsednika Zanella, toda jugoslovanska žendarmerija se je spopadla z njimi ter jih pet aretirala. Med aretiranimi je tudi podpoveljn'ik vojaškega koncila, ki je zdaj vladar na Reki. Reka, 25. marca. — Ko je semkaj dospela vest, da so Jugoslovani aretirali poročnika Viola, poveljnika ar-ditov, ki so prestopili jugoslovansko mejo v iskanju predsednika Zanella, je zavladalo v mestu veliko razburjenje. Poročnik Viola je glasom poročil tudi ranjen. Italijanske oblasti so v bojazni, da pride do nadaljnih komplikacij, podvzele korake, za izpustitev poročnika Viola. Rim, 26. marca. — "II Paese" podaje danes podrobnosti o aretaciji poročnika Viola, ki je bil prijet na jugoslovanskem ozemlju. Kot se pripoveduje so člani reške ustavodajne zbornice zborovali v Potore, osem milj severno od Reke, ko je stopilo v zbornico pet preoblečenih arditov, ki so poskusili prijeti Zanella. Sledil je hud boj, posledica katerega je bila, da so jugoslovanski vojaki aretirali vseh pet arditov, vštevši poročnika Viola. Irska armada se je izrekla za republiko. London, 26. marca. — Položaj na Irskem postaja z vsakim dnem kritičnejši. Konvencija irske republikanske armade, kj se je danes vršila v Dublinu, je skle nila, da potrdi svojo lojalnost na pram irski republiki, in da se armada še nadalje drži republikanskih principov pod vodstvom eksekutive, sestoj eče i^ 16 članov, in da se bojkot napram pu-krajini Ulster še tudi v bodoče strogo izvaja. Belfast, 26. marca. — Tekom meseca marca je bilo ubitih v raznih nemirih v tem mestu 56 oseb Med temi je 50 civilistov, trije regularni policist, dva posebna polcilsta jn en vojaški častnik. Sinoči okrog polnoči sta bila ubita dva moška in ena deklica. Danes popolne je v bolnišnicah pomrlo ^opet več.oseb, ki so bile ranjene tekom nemirov zadnjega tedna. -o-— BREZUPEN ClN FARMARJA. Marietta, 0„ 26. marca. — 23-letni farmar Dewey Britton je danes najprej ustrelil svojo taiš-čo Mrs. Roy Clarke, ter svoj'o 17-letno ženo, nato pa je kon&u še gvoje življenje. Do streljanja je prišlo v Brittonovem domu, ko sta njegova žena, s kaitero ni ži-vel več skuipaj, in njena mati, pri šli, da vzameta s seboj nekaj po hištva. Ljubljani meseca avgusta, t. 1. Slika predstavlja Sokola na konju, delo slikarja Vavtpotiča. BORAH ZA PREPREČITEV RUDARSKE STAVKE. Washington, 25_ marca. — Se nator William Borah, predsednik senatnega delavskega odseka, je danes poklical na posvetovanje več zastopnikov rudarske organizacije in dva od Ameriške delavske federacije, ter se posvetoval, kako bj se dalo preprečiti pretečo stavko. Nadaljne konference se bodo vršile prihodnji teden. Kot se poroča, bo vlada v noči 31. marca izdala proglas, v katerem se bo izjavila, da bodo vsi vladni predstavniki gledali za varnost rudnikov, in da bo vlada ''nepristranska'" samo toliko časa, dokler ne bodo postavljeni interesi ''javnosti". ---o-- EKSPLOZIJA NA PARNIKU POVZROČILA 4 SMRTI. Port Huron, Mich., 26. marca. — Danes je eksplodiral parni ko tel parroika Omar Conger v pristanišču tega mesita, pri čemur so bile štir} oS£hei na mestu mrtve. Parni kotel je ob eksplozija pognalo 250 vilsoko v zrak, nakar je padel na neko poslopje pre cej daldč vstran. Do eksplozije je prišlo, ker je bilo premalo vode v parnem kotlu. — članstvo SI. Nar. Čitalnice v Clevelanidu se iskreno zahval ju je odboru bivše okrožne ongani-zacije J. R. Z. za podarjeno svo-tq $75.00. Zahvaljujemo se tudi neznanemu, darovalcu knjig: Za-jedalci, Zakon biognezije, The Nations at War in in At Front with Army and Navy. Hvala vam! — Odbor. STKAN 2. "" im_.ii.i_ "ENAKOPRAVNOST" MARCH 27th, 44 vnost ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZ VZ EM Si NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place «f the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. modrosti i'n pravici,, ki ve, kaj je možno in kaj je dobro, z mirnim pogledom, ki obsega vse človečanstvo. Poslušaj-mo lepo Goethejevo besedo: Bodimo dobri Evropejci!" Govor je poštena lekcija francoskemu imperijalizmu, ki hoče na vsak način, da se Nemčija več ne dvigne, in ki nikakor noče popustiti v oboroževanju. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 , Cleveland. Collinwood. Newburzh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50' 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2 00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $1.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Laatuie in izda i a es Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za Tsebino oglasov ni odgovorno ne Uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) MARCH 27., '22. ANATOL FRANCE O OBNOVI EVROPE. DOSTOJEVSKI. Turgenjev, Tolstoj in Dostojevski so trije veliki mojstri ruskega romana. Gončarov ni manj važen, i nga je treba zato pose-strani in ga je treba zato posebej obravnavati. Turgenjev je prvi vrsti umetnik; v tem je njegova sila in o-benem tud njegova enostranosl. Ob uživanju lepote se vse prelahko pobota z življenjem. Turgenjev gleda bolj globoko v nara- kor Lev Tolstoj. Pil je z nami vred iz iste kulpe, kakor mi zastrupljen, bolan in velik. Tolstoj vse preveč prezira "izgnito" omikano družbo, njemu se preveč studijo slabosti grešnih ljudi. Odbija nas in nas prestraši s svojim preziranjem, s svojo surovo sodbo o stvareh, ki bodo ljudem vedno ostale sveče. Dostojevski nam pa je včasih bližji kot ljudje, s katerimi živimo in ki jih ljubimo — bližji kot naši sorodniki in pripatelji. Naš tovariš je v bolesti, naš to- strah, da bi v njem sumili zločin ca in da je morda zločin že razkrit; pozneje, ko zve, da ni proti njemu uikakega suma, se nje- bi opazila in da ostane zločin pri krit. Bralec napravi skupno z junakom zločinski "psihološki poskus"; cel N ci svoje suknje prišel 11,1 nekega stroja in bi potegnilo vase." Veliki realist in oben^ nje z junakom, to je poipolno stoipljenje žnjim. — Ko preiskovalni sodnik Purfirij noče zločincu podati roke, smo globoko ogorčeni in ga zato zasovražimo, kakor bi nas same sumničil. Ko Razkolnikov s krvavo sekiro teče navzdol po stopnicah in se skrije v praznem stanovanju, kjer delajo sobni slikarji, tedaj doživljamo vso njegovo grozoto in sj kakor obsedeni želimo, da bi se rešil, da uide zakoniti kazni v policijski urad, ga je grožnoda ga Koch in njegov tovariš ne Ravno tak0 pogosto je najti v Dostojevskijevih romanih nasprotje med mističnim in realnim. Ozke ulice v bližini trga za mrvo; poletni Petrograd s svojim prahom in smradom; policijski urad z revirnimi nadzor-nki; revščina, pokvarjenost, siva t mistik Dostojevski slut1« luzorična in kako pol08,, je vsa realnost: zanj Je , samo neka odeja, P0^ skriva ono neražunilj'v°' | človeštvu vedno ostalo ne" no. Kakor namenoma z' mej0 med sanjami i® ^ Mnogo oseb, ki pozne.ic ^ resnično in živo deluj«*, .kaže najiprvo kakor v n,>(.| čl | K M De sv iff' li, kakor podobe iz s8llJ nepoznani mescan, KjflOI kovu na cesti zakliče . Drugega dne se mu ^ vsakdanjost velkega mesta, vse, kar vsak dan vidimo — vse to včasih pr; njem učinkuje liki pri ka'znim v sanjah Pisatelj čuti vso mračnost, skrivnost in uso-depolnost, ki je skrita v globini čan, kakor da je bil t njegovih možgan, ha Toda pozneje se ' 5' v resnično osebnost. Js •] d i ob prvem nastop1' lova... Ta napol fa^f" (Dalje na 3. - Skrivnost Hiše št, 47, — ROMAN — Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN :>!lllllll!i;illl!tinUII!HI!|lilll! iiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiliiiiiiniiiniiniillik- rr-——-r----------------------- Nadzornik se je obrnil k škofu, ki ni bil nje: nipnj ogorčen. ■"Myiord" mu je rekel, "proeiti vas moram, da si to dragocenost ogledate 7. največjo pozornostjo." Myiord je pazljivo ogledal bisernico in .potem je padel njegov pogled na mlado dekle kakor prokietje noseča strela. "Ali mi morete, myiord, zdaj povedati, če spoznale lo dragocenost kot last gospe Molyneux?" To vprašanje je Evo ravno tako prestrašilo, kakor £kofa. "Za boga." je vzkliknil škof, "da, gospod nadzornik, skoro bi na to prisegel, ne, na to prisežem......" "Vi govorite ali Vedoma neresnico, ali pa nimate nobenega pojma, kake dragocenosti nosi gospa Molyneux; tega bi ne bila od vas pričakovala, mylosd." Nato se je Eva obrnila do nadzornika: "Te bisere sem dobila od nekega gospoda......" "Kdaj?" je vprašal detektiv, ki je bil zapazil, da je lahko zardela. ''Včeraj," "Od nekega gospoda in včeraj?" je zaklical škojf. "Za vraga. ..." Nadzornik se je osmelil, prekiniti škofa. "Kako se piše tisti gospod?" je vprašal Evo. "Tega ne povem." "Aha," je rekel nadzornik, spravil bisere v etui in vse skupaj v svoj žep. "Mislim, myiord, da greva zopet lahko gor .. ." ''A moji biseri?" je vzkliknila Eva. "Če so vaši, jih dobite nazaj, a reklamirati jih mo- rate na policijskem ravnateljstvu," je odgovoril nadzornik hladno in odšel za prelatom. Prišedši v knjižnico, je dejal nadzornik s pomembnim poudarkom: "Ali morate res šele vprašati za ime tistega gospoda, myiord?" "Bojim se da ne, gospod nadzornik, bojim se, da ne. Mili bog, da je mogel Irvin Molyneux tako globoko pasti! In kje mislite, da je zdaj njegova nesrečna žena?" Nadzornik je naredil skrajno resen obraz. "Mylord|" je rekel, "nočem žaliti vaših čustev s tem, da napravim neizogibne sklepe iz tega, kar sem dognal. Priporočam se vam, myiord!" Ko je bil odšel, je škof kakor da je omamljen, obsedel še nekaj časa; potem je pa ves obupan planil kvi-ško, bežal v svojo sobo in z največjo naglico pospravil svoje 3tvari; kmalu potem se je odpeljal. Na spodnjem koncu vrta je bila med lovorj-evimi drevesi mala lopa. Med tem, ko je škof pospravljal svoje stvari, je prišla iz lope v plašč zavita ženska in je hitela v hišo. Četrt ure pozneje se je ustavil pred hišo št 47. v ulici Hiacint drug voz; vanj sta sedli sumljiva Eva in tista ženska, ki je bila prihitela iz vitne lope. "Hotel Ruckford, Kensington," je rekla ta. Čez nekaj trenotkov je vprašala tudi zelo razburjeno Evo: "Kaj se je moglo neki zgoditi, Eva J" Toda mlado dekle ni dalo odgovora. Njeni pogledi so bili obrnjeni na moškega, ki je šel pred vozom in ki ga je voz kmalu dohitel. Ker se je njena spremljevalka zatopila v svoje misli, je F.va odprla okence na zadnji strari voza in pogledala ven. Videla je natančno njegov obraz. V naslednjem trenotku je voz zavil okrog vogala. "Zdravstvuj, Francis," je rekel glas v njenem srcu. VIII. f V Whitefriarsu stoji velikanska hiša z rumene opeke; ta hiša je od strehe do kleti posvečena plemenitemu ramenu, zabavati občinstvo; tu je uredništvo lista "Evening Tribune". Na večer tistega dne, ko so vilo v ulici Hiacint št. 47. zapustili najprej Irvin Holyneux, potem škof in nazadnje Eva s svojo skrivnostno spiemljevalko iz vrtne, lope, je v ozki ulici ob strani velikega poslopja stala običajna vrsta vozičkov, ki so čakali na novo izdajo. Notri so ropotali stroji in metali iz sebe polo za polo, ki so še vse mokre nesile pouk, zabavo in presenečenja v širni svet. V svoji uredniški sobi je sedel, kakor kapitan velikega parnika na zapovedovalnem stolpiču, glavni urednik gospod Cadbury, vodilni genij tega velikansega podjetja. Kakor mnogo tistih velikanov, katerih poklic je. organizirati vsakdanji 'boj zoper nevednost, je tudi glavni urednik "Evening Tribune" izgledal tako skromno, kakor zgledajo več a,li manjvsi res veliki možje: Cadbury se je rad avetu kazal v obliki asketa — vrh tega je imel cvileč glas in nos, ki je vsaj v mrzlih mesecih zahteval, da mu je lastnik posvečal neprestano pozornost. "Noter." je zacvilil glavni urednik. Vrata so se odprla in v najsvetejše je vstopil mlad mož. Na tem se je koj poznalo, da je narava pri njem bolj odkritosrčno govorila. Na prvi pogled se je videlo, da je James Buffington veleinteligenten mož in najbrž tudi odličen žurnalist; kot takega so ga označevale majhna postava> velika glava, naočniki, dolgi lasje kostanjeve barve in izredno samozavesten nastop. 2e v rani mladosti je pokazal svoje velike zmožnosti, najprej na nevaljo svojih starišev, potem ob njihovi vzpodbudi. Znal je namreč reševati uganke, kakor nihče drugi. Tekom enega leta je pri razpisih priljubljenih časopisov za rešitev ugank zadel enajst svirajočih škatelj, tri klavirje, pet paninov, dva tridnevna izleta v Pariz in, kar je njegove stariše sprijaznilo z njegovimi nagnjenji, davkaprosto hišo petih sob, stoječo sredi en oral obsežnega sveta. Potoval je rad in jc ljubil jdasbo; a obdržal je vendar le en sam klavir; drugs je prodal in je denar na'ožil v banki. V. tistih časih so začela oblastva ^matf na več zavsovražnike, nego za zaveznike pr> nih in zato tem interesantnejših zločinih. . - Jannes Buffington,,ki so se resno posvetili sV°]ej klicu, so kmalu dosegli, da oblasti jjiso več šati pomoči časopisja. Zgodilo se ie vsled materijelni aslužek ni izostal: poleg svoje kot urednik "Evening Tribune" je dobil za v5a delstvo, katero je iztaknil njegov nos, posek00 sicer dvajset funtov na teden, dokler je k1'0,. . c«1 občinstvo s tem zločinom pitati; če se mu je , čilo razjasniti temo dotičnega slučaja je d0*5'',!, ------o« -----J ~ , J L no nagrado petndvajsetih funtov. Priznati tre i)Sf taki dohodki mogli veljati za mladega, v živečega moža za bogate. "No?" je vprašal Cadbury. "Tobo tema," je odgovoril Buffing'0*-,, še dosti senzacijonalnejša, kakor sem mis'''1 , "Ali je vredna, da se zanjo zavzamem«5 • "Vredna, da se zavzamemo do onen" živahno odgovoril mladi mož. "Ali je bila že policija tam?" "Ravnokar, Govoril sem že z Brayem 'n <#1 of m prešal iz njega, da lahko začnemo. Tudi d V« ^ .-■em iztaknil — sliko gospe in sliko njene Govoreč tako je vrgel dve fotograf')1 Glavni urednik jih je motril z ostrim str"'' pogledom. "Katera je gospa Jn katera je hišna? } Cadbury "" «jD'J "Nisem imel časa, da bi bil vprašal....... vsem jasno..... ta-le je gospa...... saj se jii'1 glave do nog," je pojasnjeval Buffington, čudolepega dekleta, oblečenega nad vse 0 krasnim modernim klobukom na glavi. ^j "Strela božja!" je zaklical Cadbury "jU žensko je dal prednost tej drugi? Je-li to (Dalje prih.) / DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. VAŠE BODOČE ZDRAVJE MOGOČE CELO VAŠE ŽIVLJENJE ^fgS§ ODVIS1 OD KORAKA, KATEREGA NAPRAVITE SEDAJ. Ce ste bolni, ne- glede kaj vam je, ali kako ste že obupani, ne nehajte upati. ( 1'ridite k meni. Cc je vaša bolezen neozdravljiva, vam bom takoj povedal, ako pa C-._l.l_/ je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče, kot sem storil za tisoče rm~ bolnikov. Moje osebno opazovanje metod, katerih se poslužujejo po klinikah Dunaja, Berlina, 1'ariza, Itima in Londona in moje 221etne skušnje v zdravljenju novih in zastarelih bolezni moških in žensk mi daje prednost v teh zdravljenjih. Ako trpite na zastrupljenju krvi. kožnih ranah, rcvmatiz(jiu, srcu, jiljučih. želodcu, jetrih, /lati žili, na počenju, nosu ali grlu, pojdite k Dr. Bailey in ozdravite. Jaz rabim ono slavno krvno zdravilo 606 in 916. Tudi najkasnejše X-Ray zdravljenje. Vsemu zdravljenju in preiskovanje daje Dr. Bailey svojo osebno in zaupno pozornost. Pojdite k njemu takoj ker vam prihrani lahko mnogo letno trpljenje in vain spremeni tok celega vašega življenja. Njegovo delo ie najboljše, njegove ccne so najnižje. Mi govorimo Slovensko. Uradne ure od 9:30 do 8 zvečer. 5511 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. Soba 222. Drugo nadstropje X-RAY PREISKAVA $1.00, (>it!iirr9ititiiiiinicatiiiiiiiitttmjiiittiiiiica>tf}ii[iii:ic3f •iiu!*itii»[sif t« mete iiiii(Titi!ttufiiaitiiiif(CJts iiiiiiiiiica'> ki Štifti inrciiiHiiHiMniiiiuiiiiraiiraiiiiiutM 'Aceton 551 6418 ST. CLAIR AVE. "UHWlHIIIKJi OSiplT^r 27th, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. JURCIC: SIN KMETSKEGA CESARJA. POVEST I5E XVI. STOLETJA mi uiti ne sme. Haj-iz majolike, po- •ldJo skozi vrata. Marijo v,*" Da bi utolažil ^ sc> ki mu je morda oči-Je Po Iškarijotovo ene- «oveka izdal in mu do nes- smrti jPomagal, usede se 111 začne piti na vse duš. VII. maščevanja. . Še mal° shojen. U(lir sne^u so se konjem d,, a ' da so jim bili člen-t tu gom 'krvavi. Zato baron iatj inn ,ukazal, konj ne pri-Kjer . 3ez^li 'so prav počas-8li JI ^ P»t slabejši in o-^ 'r divje gosi, eden ? >W,V Vl*ti. Le po neka-1 lic ^a jezdila o e in sin ni N'si u. . J« ^em T SV°j namen na , 6gel, ajj ? iurnu prav dobro ' ^tu 1 ''e bil Proti domu ;,fi'e VoljGarj bar°n je bil prav svoii In čeravno ni imel Potu t Je bil proti domu l!'e Vo]jear; baron je bil prav ^ 5v°ii nL, čeTavno ni ime 2 Vi °Stri naturi nS 4 ^ov0r;3em^ svojim si-h je '1 0 samem se'bi, pra. te « sv0jee 8 ra'zhčne dogod-}ft 'Viih vf* zlvlJ'enj.a, o turš- t ; in i J?, je on P°velJ" i^etsk 'alec;bil, o poslecl->ilotoiV* M. Ravno ker Sin ">/aVadno- poslušal ga in , , v. ■ -lj0 J? 2 neko otrocJ° 'šinili 0 tla so mu hit" e;l ie ^itv ki občutki Prez" & tote. e od namenjene mu ^iemu-n v iznj , Je oce ravno pra- V. K ^8oiirro 80 bili on in sl L^eS/ Ilju> takomenova- cesarju. ,,Men se zdi, oče", pravi Viljem, „da je bila to prehuda kazen da ste ga razbeljenim žele-;om utmorili. Ta človek je ,t>M vendar hraber in pogumen mož. AH bi ne bilo 'bolj pravično kar ustreliti ga ali 6b glavo deti, da bi bil laigljo smrt storil?" „Tega ti ne umeš," odgovoii oče. "Zgled in strašilo sm0 morali dati temu neipok'ornemu ljud. stvu za večne čase. Kmet je trdo-vratnejši in upernejši, če bolje ravnamo ž njim. Nobena kazen 7anj ni prevelika, če se predrzne ustavljati se. S priznalšbo in dobroto ne bc!š nikdar dobro opravil pri njem. 'Sin morda ni bil tega prepričan, ali ker je oče rekel, da te tako, moral je verjeti, zakaj o-če je bil star, skušen in spoštovan pri pametnih ljudeh, kateri so bili tudi po sinovi misli le ple-menitaši. „Ali mislite, oče, da so -kmetje zdaj za vselej ukroteni?" „Malo ima to ljudstvo razuma," odgovori baron, ,,vendar-naši meči so jim že toliko trde glave pomehčali da bodo menda sprevideli, da niso za orožje ustvarjeni, če jim ga mi v roke ne damo tedaj tudi ne, da bi z nami bili v eni vrati. Sprevideli so, da ne pomaga druzega kakor pokornost. Jaz sem imel lani samo 500 v. naglici zbranih ljudi in 2000 sem jih v pol ure razpodil. To jih bo menda podučilo. Menda se ne bodo z glavo Ob kamen .zaletov ali.'' „Pa pravijo, da je tistega Ili-ja sin še živ. Ta bi morda še enkrat kaj začel." „Ni se bati. Ne bo dolgo, da go dobim0 in šel bo za svojim starim." V tacih pomenkih so bili pri- jezditi blizu ovinka, kjer so kme tj-e s Kosomanom na nje preža-li.' Po sreči ali nesreči je pomolil eden teh mož izza grma glavo, da bi videl, kako blizu je sovražnik. Viljem ga je videl. „Tam za onim grmom je nekdo skrit.," praVi, kafcaje očetu na ono mesto. Stari voj'ščak pogleda tje pa pravi: Ti potuhnjen-ci se še ne upajo človeka srečati. Rajši se skrije." „No, bomo videli, kaj dela." Viljem pokliče hlapcev, ki so nekaj 0d njih zadaj jezdili, in mu veli: ,/Pojdi naprej in spodi izza onega grma zajca. Videl sem ga."' Hlalpec, grajski Uskok, misli, da je res .zajec tam, spodbode konja in kmalu je bil v ovinku. Ta hip poči puška, hlapec se se zvrne raiZ konja in pade v sneg. Kosoman in njegovi pajdaši skočijo na pot in obsujejo barona in njegovo krdelce. Drugi strel ni nobenega zadel. Vname ^e boj. Kosoman ni že zaradi tega po sreči šlo, ker ni mogel barona nenadoma napasti. Težki baronov meč v hipu ob tla vrže dva kmeta, ki sta se nerodno branila s svojimi sekirami, trije pdbegnejo ko j, trije kmalu za njmi. Kosoman opazi, da je sam, popusti mladega barona, kateremu je bil meč iz rok izlb.il in ga na tla_ vrgel, in ker ni hotel, da bi ga pobili ali ujeli, uide v goščo, kamor ni mogel nihče za njim. Bil je poslednji čas zanj, zakaj oče je bil zapa'zil, v kalki nevarnosti je sin. Viljem je bil prav malo ranjen jRavno tako baronov hlapec. Vrnili so se na Šrajbarski Turen. S strahom je graščak slišal to novico. V (naglici pošlje vse svo je oborožene hlapce gozd preis-kat in nekaj drugih poranjelie-ga hlapca in dva kmeta, ki so na mestu 'obležali. Samo ob sebi ee razume, da se je baronov0 odpotovanje zopet od ložilo. Eden hlapcev je bil v boju Ko-£ omana spoznal. Hitr0 po vsi o-kolici se ta razširi. Vsi so pričakovali, da je t0 samo začetek nove kmetslke vojske. Proti večeru pridejo hlapci nazaj. Prineso ranjenega tovariša, onih dveh kmetov ni bilo nikjer. Tudi v gozdu niso žive duše videli. Samo Martina, so našli v vinskem hramu pijanega. Ker je graščak menil, da ta morda kaj ve, dal ga je zapreti. Ko se je iz-treznil, izpraSevali so ga ostro in žugali mu, če ne bo resnice povedal. Martin se naredi neumnega, pravi da ni slišal ni videl ničesar, da je mislil iti v neko so sednjo vas, medpbtoma našel oni hram odprt in šel vin0 pit. Drugi dan pa je bila Martinova koča zaprta in njega ni bilo nikjer. Ljuidje so si šepetali, da je šel v hribe h Kosoinanu. i/ Tudi stari svetokrišiki fajmoš-ter zve vse te reči in ta žalostna novica ga tako pretrese, da si za trdno nameni, izbrisati strič-nika iz spomina. Da pa dobri mož tega ni mogel, priča to, da mu je žalost zanj prinesla dolgo bolezen, od katere je do prve spomladi komaj malo okreval. VIII. Čez dve leti. / A TO. bočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in * ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — i ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena-» kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem • zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —* Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku enakopravnost In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti Jtd. Dve leti preskočimo. V dveh letih se na svetu veliko premeni in predrugači. Kosu-mana ni bilo več v tem kraju. Nihče ga ni videl. Le pravljica je vedela čudne reči o nekem možu povedati, ki je z velicim krdelom malovredPih, obupnih ljudi, ki so se svetu morali odte;zati, stanoval v kamenitih solobaških gorah. Ta pravljica je trdila, da se ta razbojnik imenuje sin kme-tskega cesarja, da je strah in groza bogatim gradem in popotnim fllelmenitajsem. Pravjila je, da pri kmetih ne ropa, da ne stori žalega ubozemu vaščanu, da je pa že nekaterega gospodske-ga človeka za vselej zmanjkalo s ceste, da iz grajskih čred voli pobira itd. , Veliko so si višji oblastniki prizadevali uloviti tega reparja, toda vteknil se je v hribe, kamor ni nihče za njim mogel, da bi bil živ prišel nazaj. Več časa ni bilo slišati o njem, pa pokazal se je p svojo četo naenkrat zdaj tu, zdaj tam. Le enkrat je bil prišel v obli-žje Šrajbarskega Turna, v Sv. Križ, svojega strica obiskat na mrtvaškem odru. Stari fajmošter je bil po dolgi bolezni umrl. V svojem testamentu je oporočil, da polovico njegove zapuščine dobi Baltazar, njegov stričnik, če se druzega, pOštenejšega'. življenja poprime in pomiloščenje debi 0d gosposke. Dobri starec, ki je veliko grešnikov videl na pravo pot vrniti se ■upal je do poslednje ure, da se mora tudi on, zadnji ud stare, poštene rodovine, vrniti na pot, katero je bil zgrešil. To je Kosoman zvedel, dasi-ravno je bil daleč od njega. Pozno ponoči je prišel, z .oboroženo druščino, slovo jemat od mrtvega moiža, ki je v življenju vedno za blagor njegov govoril, svetoval, delal in molil. Ljudje, ki so ravno pri mrliču culi in s strahom in grozo videli glasovitega moža v izbo stopiti in jokati, čudili so se in dejali. "Kaka škoda za tacega človeka." Samo pol ure se je pomudii. Več ga ni gil0 v dveh letih v tem kraju. Tudi za zapuščino ni nikdar vprašal. Graščak s Šrajbarskega Turna, ki j-e bil, kakor smo že povedali, tudi prileten, oslabel je bil v teh dveh letih tako, da ni mogel iz sobe. Videl je, da se mu smrt od dne do dne bolj bliža. Največja njegova ždlja je bila, da bi -še nekaj časa živel in hčer tako omožil, da bi videl, da je prav. Zato Je svojemu prijatelju baronu Joštu Turnu poročil, naj se s sinom podviza in u-resniči to, kar je bilo pred dvema letoma dogovorjeno in sklenjeno. Ker graščak ze sam ni mogel n'.kamor ven, imela je Helena, njegova hči, skoro vse skrbi, ki zadevajo gospodarstvo in gospodinjstvo. Podložniki Šrajbarskt-ga Turna s0 bili te spremembe jako veseli, čutili so razlloček med starim čemernim ukaze vai-cem, .kataremu ni bila nobena reč po volji storjena, in med novim, dobrosrčno, z vsarun prijazno Heleno, katero so spoštovali stavi in miacli. (Dalje prih.) -o----— DOSTOJEVSKI (Dalje iz 2. strani.) seba, ki se pozneje razvija kot popolnoma' realna, se pojavi jz neke bolestne sanje Razkolniko-va, ki ravnotako malo veruje v njegov^ resnično bitnost kakor ■v resnično eksistenco onega za-gotnega meščana. Svoj eg* prijatelja, študenta Razumikina, vpra šu.je o Svidrigajlovu: "Ali si ga videl? Si ga li natanko videl?" — "Seveda, natanko se ga spominjam ; med tisočimi bi ga spoznal, imam dober spomin za o-braze." — "Hm... to je se dobro," je mrmral Razkolnikov. "Sicer, veš.. . mislil sem, da se mi je včasih zazdelo, kakor bi bila le moja domišljija... Kakor bi bil resnično n'or in kakor bi bil videl le neko prikazen." Radi teh posebnih svojstev , imajo Dostojevski j eve podobe, lcljub Običajnosti in vsakdanjosti miljeja, teman, mračen a obenem nenavadno privlačen kol'o-rit: vse se prikazuje kakor o svetlobi nevihte. V najbolj navadnih malenkostih vsakdanjega življenja se pri tej luči prikazujejo takšne globine, takšni.mi-steriji, ki bi jih ne bili nikdar pričakovali. Pristni antični patos Dostojev skega sloni ne samo na tej veliki ul'ogi, ki jo igra usoda v njegovih delih, temveč tudi na sploš no izvedeni enotnosti časa, enako kakor antičnem smislu. \ dobi enega dneva, včasih tudi ne katerih ur, nakopiči cele mase dogodkov in katastrof, Dostojev skijev roman ni miren, polagoma se razvijajoč ep, temveč na-kopičenost samih petih dejanj raznih tragedij. Pri njem ne najldeš počasnega razvoja: vse se vrši skoro trenutkoma — vse stremi nevzdržn0 in strastno pro ti, enemu cilju — koncu. Ta hitrost dejanja, to prevladovanje dramatičnega elementa je tudi vzrok temo, da najdeš pri Dostojevskem veliko manj detajlov, ki bi mogli služiti proučevanju kulturnega olcolišča, kakor to vidiš pri mirnejših epskih pesnikih, kakor so Cervantes in Gončarov. Veliko lažje bi rekonstruiral zunanjo kulturo, milje in vsakdanje občutje Španca po "Don Kišofu" in ono Rusa v petdesetih letih po "Oblomovu" kot pa Petrograd v šestdesetih letih po Ra!zk'olnikov-u." Posebno omembe vredne so še Dostojevskijeve mestne slike. Rl še jih površno, v bežnih črtah in np nariše slike, temveč samo občutje. Včasih se mu posreči, v malo besedah, da pričara s presenetljivo jasnostjo razpoloženje velikega mesta, samo če o-meni soparno ozračje, vonj po o-metu, po apnu, po oblancih in prahu, ali da omeni značilni poletni duh, ki ga pozna vsak Pe-trograjčan. Tudi brez vsakega opisa zaslutiš v vsakem prizoru v romanu, da je Petrograd torišče. Le sem in tja zariše pisatelj par hitrih črt, da določi pokrajino in da jo potisne v ospredje. "Na nebu ni bilo niti enega o-blačka, voda je bila skoro modra, kar se tako redk0 opazi na Nevi. Kupola stolnice je takore-koč žarela in v čistem zraku si mogel jasno opaziti vsak okrasek... Neka nepojmljiva mrzlo-ta mu je vedno vela. nasproti od te čudovite panorame; ta kraisna podoba je bila zanj polna nekega tihega in votlo donečega duha." Evo, tu drug motiv: "Jaz jlu-bim (to), če pojo po melodiji laj ne ob mrizlem, temnem in mo-krotnem jesenskem večeru, vsekakor ob mokrotnem, ko imajo vsi mimoidoči zelenkastoblede in bolne obraze, ali še bolje, če ni vetra in moker sneg navpično pada jn plinove svetil j ke se svetijo skozi..." Ob veselih poletnih večerih se loti tega prozaičnega jn neprijaznega mesta nekaka ganjenost, neka tiha in mi. la zatopijenost; nekega takega večera je Razkolnikov zrl "na zadnji rožnati odsev zahajaj oče-1 potrudi pridobiti čimveč novih bo-ga golnca, na vrsto hiš, ki s0 se ievnikoT — naročnikov. .Ltot je sto* ob nastopajočem mraku temno Vril že mnogo ?.a vas, da za vas, ki se je ožarjeno po zadnjem goln-čnem traku svetilo kakor v žaru plamena, in pa na temno vodo v kanalu.'' V Dostojevski j evih opisih so včasih čudapolni umetniški detajli. Ko je n. pr. Razkolnikov stopil v stanovanje, v katerem je izvršil umor, je veliki okrogli, bakreno rdeči mesec gledal skozi steklo okna. 'Ta tihota prehaja od meseca," si je mislil Raz kolnikov. Dostojevski je poznai poezijo velikega mesta. V njega ropotu je videl isto lepoto in isto skrivnost, ki jo drugj pesniki dobe v šumenju oceana. Drugi bežijo pred ljudmi v gozd ali k mo. rju; on pa samoten tava p^ ulicah velikpga mesta. On« i p trme v svojih \prašanjih pro V ?vezd-:iai< mu l.pbu; on pa gleda zamišljeno y petrograjsko jesensko meglo, v kateri se svetlikajo nešteviine luči. V gozdovih, na bregovih oceana, pol milim nebom pač lahk0 vsakdo oočuti naj vriobljo skrivnost narave, toda ni hče še ni c oslej tako globoko kakor Dostojevski občutil najglobljo skrivnost človeškega življenja v dolgočasnih, prozaičnih me stih. On je prvi pokazal, da ni poezija mesta nič manj velika in tajinstvena kakor poezija goz da, oceana in zvezdnatega neba. List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako j« tudi potrebno, da se jra povspeši do eilja—trdne in neomajene podlage v splošnem, sti to, da se vsak izmed čitateljev zarisale v ospredje, je zrl na daleč odaljeno malo okence neke mansarde na levem obrežju, ki citate te vrstice, rili vi za list? Koliko ste pa sto. A i.d. na.t družino, vse moderno ureJ* sob, fornes na plin in P" -S y> Proda se radi odhoda h Vprašajte na 1007 E. WW \0 S KUPIMO, PRODAJ ZAMENJAMO VA»E POSESTVO. Farme v zamen0.1 j- 110 akrov 8 krav. 2 prašiči in vse orodje Y ^ stanju, na tlakovani cesti. »> akrov. 25 akrov trte, f ( nja vse v dobrem stanju Wj, ni tlakovane ceste. Tretja: 10 grozdja. 6 krav, 2 konja dje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realf J. KRALL 15813 WATERLOO -Imamo tudi več druK»h p r- 0 naprodaj. SPOMLAD SE BLIŽA! Ali imajo vaše obj ke dobre barve' ^ ko so od solnc8 bledene, pri"*' jih barvat Fra»K} Čudili se bodetft^ ko dobro se P^. va aiko je dobr0 go. >or llai 'j: ev is kt ' t b _ i Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD A.F.SvetekCo. V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. j Tovarna Vog. E. 60 St. in E0" Podružnica 1>8 ST. CLAIR Ajr pri Addison ^ h s fhe STROUD AWNING Co Najboljše platnene strehe plahte za trgovine in stanovanja. Veliki in mali šotori v najem za vse prilike. 695 EAST 152nd ST. ! ■ m iS Eddy 6359 Wood 140 Eddy 2808 (Mo.) OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOST1* Slovenska Banka Zakrajšek & Cesark inilll!l!llllllHHIWIlll!llllinilll!!!l!l!!!!ll!!ll ..........mil................................................. 70 Ninth Ave. New York, N. Y pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. ,0V'j ■BBBMRBanisaaaaB ■ aiillll!imi![lll!iNI!l1!||[ll||l|lll|||N|||i||1lllllli:i»»|l,i" ^ SLOVENSKA NIČA AVTOMOB^, Ml varimo in rftV" ,;t vrst železne in k°v' soy' mete. Zaloga olja. ga(lri mijevih obroCev ^ trebSčin. Ako rabite P fl ■ kličite nas po tele'0" S CETOX 1372. 1 Odprto tudi ob » ELYRIA AUTO REPAIR* 6d12 St. Clair; niiiiraiiiiimiimniiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimiiiiiinw ■■■■■■■■■■■I NAJB N« d ft kom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, tla se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" Dnevnik Enakopravni Z I CA ki spaja odjemalca s Oglas v našem dospe na svoje» ceno mesto M' gram. 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.