< > h V) Q D ■s u V) u <3 Ko svetniki umro od lakote, položimo njihova trupla v zlate krste. Ruski pregovor Številka 44 Letnik 53 Cena 15,-šil. 1,09 evra e 150,-SIT petek, 2. novembra 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Pobožnosti praznika sveh svetih v spomin vernih želijo odpreti naše obzorje tja v novo življenje. diakon Miha Golavčnik SJK je tudi skupnost vseh kritičnih koroških kmetov :== . —. -- ■ -- . Stran 5 SPOMENIK VELIKEMU PRIJATELJU Slovenska gimnazija, kakor sploh vsa slovenska narodna skupnost, je bila nekdanjemu predsedniku deželnega šolskega sveta in deželnega zbora Jo-sefu Guttenbrunnerju zelo pri srcu. Njemu v čast so - na pobudo Memorialnega odbora v spomin Josefu Guttenbrunnerju - v četrtek, 25. oktobra, odkrili pred Slovensko gimnazijo spomenik, ki vsebuje v svoji skromnosti „veliko zgodbo o dobrem in plemenitem človeku” (oče Memorialnega odbora Tonči Schlapper). Strani 8/9 Foto: Franc Sadjak POLITIKA Kučan bo obiskal Dunaj Pred obiskom na Dunaju (Prihodnji teden) je Kučan sprejel Sadovnika in Sturma. Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Obirske jame deficitarne Le z izredno finančno podporo so rešili denarne težave Obirskih jam. Stran 4 KULTURA Jubilej Foltejevega zbora Minulo soboto je MoPZ Foltej Hartman dostojno praznoval 70-letnico. Stran 7 ŠPORT Zmaga v daljni Avstraliji Kolesar Peter Wrolich je v Avstraliji slavil doslej največjo zmago v svoji karieri. Stran 14 2 Politika Politika 3 „Čutim poklicanost predvsem za dvojezični del Koroške” m »nedeljo, 14. oktobra, je bil \ / Miha Golavčnik iz Podju-V ne pri Globasnici posvečen v diakona. Svečanosti v Dobrli vasi se je udeležila velika množica. Diakon Miha Golavčnik je doraščal v verni družini, kjer je bila nedeljska maša nekaj samoumevnega. Zanj je bil to čas osebnega pogovora z Bogom. Očaralo ga je tudi življenje in delovanje Jezusa Kristusa, kar je slišal v evangelijih, ki so zanj prava knjiga življenja. V času študija prava je začutil klic Boga, porodila se mu je misel za vstop v bogoslovje. Ima pa „vzornike” tudi v sorodstvu, saj je njegov stric Stanko Trap duhovnik, duhovnik pa je bil tudi rajni prastric Avguštin Čebul. Miha Golavčnik o družbeni vlogi Cerkve meni, da povezanosti med Cerkvijo in državo, kakor je to bilo stoletja, ni več. Ta ločitev pa je dejstvo. Kljub temu je Cerkev pomemben družbeni dejavnik, ki na določenih področjih državi odvzame breme, kot npr. v zasebnem šolstvu, bolnišnicah, karitativnih dejavnostih itd. Na drugi strani pa izpolnjuje preroško službo, ko povzdigne svoj glas, kadar se kršijo človekove pravice ali ko je ogrožen socialni mir - pomaga beguncem in se bori proti revščini. Diakon (gr. diakonos -služabnik) predstavlja v prvi Škof Alois Schwarz je posveti! Miho Golavčnika iz Podjune pri Globasnici v diakona. vrsti karitativno raven Cerkve. V prvih stoletjih so rastoče krščanske skupnosti izvolile diakone, da so skrbeli za revne, vdove, begunce, umrle in s tem razbremenili škofa in duhovnike. Še danes je to prva stopnja duhovniškega posvečenja. Kot diakon in nato kot duhovnik bi Miha Golavčnik rad bil predvsem z mladimi, bodisi v župniji bodisi v šoli, ravno tako pa ne bi rad zanemarjal skrbi za stare in bolne, ki jih je vedno več. O veri na Koroškem pa pravi, da čuti poklicanost predvsem za dvojezični del Koroške, ker je z ljudmi in pokrajino zelo po- vezan. Izhaja iz reka, da je Bog Koroško še posebno lepo ustvaril, samo v tej zamaknjenosti sta se mogla obdržati slovenski živelj in dobra vaška skupnost. Za duhovnika se ta preglednost, kar se tiče ljudi in pokrajine, na žalost izgublja, ker je vedno manj duhovnikov, oskrbovati pa morajo vedno večja območja. Odtujitev duhovnikov bo mogoče preprečiti le, ko bodo s pomočjo posameznih vernikov znali obdržati stik s celim župnijskim občestvom. Vernike želi Miha Golavčnik opogumljati pri tej pomembni nalogi, da so kot starši ali stari starši prvi posredovalci vere kakor tudi slovenskega jezika. Čez leto dni bo Miha Golavčnik posvečen v duhovnika, medtem pa se bo pripravljal na odgovorno službo. Kot diakon lahko pridiga, podeljuje krst, prisostvuje sklepanju zakona, vodi blagoslovitve, pogrebne obrede in pokop. Že drugo leto je kot pastoralni praktikant v Pliberku, kjer bo nadaljeval svoje delo z mladinci, birmanci in ministranti. Mladi diakon pa opaža, kako se v njem vedno bolj odpira širni svet vere in molitve, ker je prežet s konkretnimi izkušnjami. Nenazadnje pa zaupa v Božjo previdnost in spremstvo. gf RAZMIŠLJANJA OB VSEH SVETIH ^■^pomin na naše rajne n ^^kam vodi naše misli? Ali Višamo nazaj v skupno preteklost, v skupno zgodovino, ali tudi naprej v prihodnost, kjer se nam obeta ponovno snidenje? Pobožnosti praznika vseh svetih v spomin vernih želijo odpreti naše obzorje tja v novo življenje, v dom za vso večnost. Jasno je, da je prav ob smrti ljubljenega človeka ta pogled zasenčen, da prevladuje žalost in da misli krožijo okrog življenja, ki ga je rajni preživel. Kljub temu so včasih na osmrtnicah, vencih in tudi na nagrobnikih kristjanov besedila, ki ne ostajajo samo pri bridki smrti, temveč so usmer- „Za ves trud in trpljenje, Bog Vam večno daj življenje.” jena v prihodnost, ki izpričuje upanje v nesmrtno življenje, ki nam ga je Bog podaril pri krstu in ki ne preneha s smrtjo. Tako je praznik vseh svetih po svoji vsebini praznik zmagoslavja, praznik veselja nad množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo. Vendar ga prekriva otožna misel na rajne, na verne duše, ki še trpijo v vicah, ki se jih še posebej spominjamo na verne duš dan. Vice so v neki vrsti krščanska razlaga poganskega mišljenja o vrnitvi duš na svoje domove. Po krščanskem pojmovanju so vice način očiščevanja za verne rajne, ki jih je treba odrešiti in jim pomagati v nebesa. Ne spomnimo se jih, ko krasimo njihove grobove s cvetjem, mahom in svečami, temveč obujamo spomine nanje v krogu zbrane družine ali pa cele „žlah-te" in v skupni molitvi. Pri Vsem tem naj bi bil navzoč vstajenski duh, s katerim je prežeta naša vera, da bomo s Kristusom vstali tudi mi: „Če smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z Njim tudi živeli, vedoč, da od mrtvih vstali Kristus več ne umrje: smrt nad njim več ne gospoduje” (Rim 6, 8-9). Miha Golavčnik Državnbbisk, pomemben tudi za manjšino Predsednik Slovenij^an bo prihodnji teden obiskal Dunaj, pred obiskom pa je sprejel predsednika osrednjih ovacij koroških Slovencev Bernarda Sadovnika in Marjana Sturma. SadOVnik pri Pahorju. Pretekli teden je predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor sprejel predsednika NSKS Bernarda Sadovnika, pri pogovoru pa je sodeloval tudi predsednik državnozborske komisije za zamejske Slovence Franc Pukšič. Tema pogovora so bila aktualna vprašanja, s katerimi se soočajo koroški Slovenci. Sadovnik je tudi poudaril, da naj bi začeli uresničevati Resolucijo slovenskega parlamenta 1996 z ustreznimi zakonskimi določili. Nadalje je podkrepil pomen parlamentarne komisije za zamejske Slovence. Predsednik NSKS je povabil predsednika slovenskega državnega zbora na obisk h koroškim Slovencem. Pahorje obljubil, da se bo odzval povabilu. p^rihodnji torek, 6., in sredo, L^7. novembra, bo Dunaj v I znamenju uradnega obiska najvišjega predstavnika Republike Slovenije - predsednika Milana Kučana. Predsednik slovenske države in njegova soproga Štefka bosta gosta avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila in njegove soproge Margot Löffler. Prav tako se bo Kučan srečal z zveznim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom, predsednikom državnega zbora Heinzem Fischerjem, zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner in dunajskim županom Michaelom Häuplom. Predsednik slovenske države se bo srečal tudi s predsednikom avstrijskega ustavnega sodišča Ludwigom Adamovichem. Srečanje z njim je pomembno predvsem za našo narodno skupnost, saj bo v ospredju manjšinsko vprašanje oz. pritožbe, ki jih je odvetnik Rudi Vouk naslovil na ustavno sodišče. Konkretno gre za vprašanje uradnega jezika, dvojezične topografije, ravnateljev dvojezičnih šol in zapiranja majhnih šol. To pa Seveda ne pomeni, da manjšinsko vprašanje ne bo predmet pogovorov z najvišjimi avstrijskimi politiki, nenazadnje so v prvi vrsti ti pristojni za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj. V tem smislu je predsednik Republike Slovenije Kučan sprejel pred svojim obiskom na Dunaju predsednika osrednjih organizacij, Bernarda Sadovnika in Marjana Sturma, ter Susanne Waitlaner, podpredsednico društva štajerskih Slovencev Člen 7. Hkrati je obljubil, da bo zahteve, ki so mu jih predstavili zastopniki slovenske manjšine, vključil v pogovore z avstrijsko stranjo. Sadovnik in Sturm - oba sta povabljena tudi na slavnostno večerjo, ki jo bo Klestil priredil v čast predsednika slovenske države - sta Kučana opozorila na odločitev ustavnega sodišča glede uradnega jezika. Kakor je znano, velja po tej odločitvi Dobrla vas uradno kot dvojezična občina. Pa ne samo to: s to odločitvijo ustavnega sodišča je padla tudi uredba iz leta 1977 oz.. 20%-klavzula glede uradnega jezika. Zvezna vlada bi morala skleniti novo uredbo, v kateri bi upoštevala spoznanje ustavnega sodišča, Po katerem mora biti procentna klavzula na vsak način nižja kakor 10,4 %. Nadaljnja pomembna točka v pogovoru predsednika slovenske države z zastopniki koroških Slovencev je bilo vprašanje dvojezičnih napisov - vprašanje, ki povzroča pri koroški Politiki in še posebej pri deželnem glavarju Haiderju dokaj agresivne reakcije. Sadovnik je Mrazil upanje, da bo Kučanov obisk na Dunaju pripomogel k uveljavitvi razsodb ustavnega sodišča, Sturm pa je poudaril, da se bo morala Avstrija obnašati ustrezno pravni državi. Sadovnik je predstavil tudi težave majhnih dvojezičnih šol te manjšinskih medijev. Nadal-ie je Kučana seznanil z vprašanjem manjšinskega zastopstva v deželnem zboru in s Prizadevanji za krepitev sosvete- Poudaril je, da naj bi na sejah sosveta sodelovali tudi ministri in kancler, če jih predstavniki manjšine povabijo. Prav tako bi morala zvezna vlada pravočasno obravnavati sklepe sosveta; v nasprotnem primeru bi sosvet moral imeti pravico, da pristojne ministre pokliče na zagovor. Nadalje je Sadovnik retekli torek, 30. oktobra," L^je prišlo do prvega I srečanja med Skupnostjo občin Slovenije in Koroško občinsko zvezo. Pobudo za to srečanje je dal predsednik Enotne liste in član predsedstva Koroške občinske zveze Andrej Wakounig. Na srečanju - gostila sta ga župan mesta Maribor Boris Sovič in župan mesta Slovenj Gradec Janez Komljanec - je poudaril, da bi predsednik in podpredsednik sosveta morala biti prisotna v parlamentarnih odborih, ki obravnavajo manjšinska vprašanja. Janko Kulmesch/STA prišlo do konkretnih dogovorov. Tako naj bi se obe zvezi letno srečavali in vsakemu srečanju namenili tudi posebno temo. Razen tega naj bi v prihodnje obe zvezi bili kontaktni borzi za vzpostavljanje stikov med koroškimi in slovenskimi občinami. Pri tem je predsednik EL Andrej Wakounig poudaril, da bo prav Enotna lista skušala pri povezovanu občin odigrati čim aktivnejšo vlogo. NA POBUDO EL Srečanje med koroško in slovensko občinsko zvezo OB ROBU Sebi zvesti Haider IXakor je znano, sta se avstrijska Ixin slovenska vlada dogovorila za mešano komisijo zgodovinarjev, ki naj bi izdelala skupno poročilo o avstrijsko-slovenskih odnosih v preteklosti. S tem naj bi znanstveno razpravljali tudi o vprašanjih, ki jih bremeni zgodovinska hipoteka, hkrati pa so še danes aktualna. V ta sklop seveda ne spada samo vprašanje Nemcev v Sloveniji in avnojskih sklepov, kot so si od vsega začetka predstavljali predvsem na Koroškem. Zadeva je dokaj obširnejša in bolj zapletena. Vsekakor ne gre, da bi zadevo zreducirali samo na vprašanja, ki so v interesu avstrijske politike, pri tem pa zanemarjali ali celo ignorirali poglavja, kot so to mdr. plebiscit, poplebiscitna doba, nacistična in fašistična okupacija Slovenije, pregnanstvo koroških Slovencev, Rainerjevo uresničevanje Hitlerjevega povelja: Macht mir dieses Land deutsch, nastanek 7. člena avstrijske državne pogodbe in in in. Skratka: objektiven prikaz preteklosti zahteva celovito in temeljito raziskovanje, to pa s strani strokov-njakov-zgodovinarjev, ki se čutijo zavezani svoji stroki, ne pa nekim političnim botrom. Tako avstrijska kakor slovenska stran sta izbrali krog zgodovinarjev, o katerem lahko upravičeno pričakujemo, da bodo izdelali zadovoljivo poročilo. Zunanja ministra Ferrero-Waldner in Rupel sta ob nedavnem obisku šefinje avstrijske diplomacije v Ljubljani tudi podkrepila, da bo lahko komisija zgodovinarjev delala v miru in neodvisno. Kakor kaže, pa nista računala z deželnim glavarjem Haiderjem. Te dni je izjavil, da prideta zanj v avstrijski skupini v poštev samo Korošca Stefan Karner in Hellwig Valentin. Ostale člane - vodja avstrijske skupine je Arnold Suppan, med njenimi člani pa je tudi Avguštin Malle - je primerjal z „alkoholiki, ki bi jih poverili z nadziranjem vinske kleti”. S to svojo izjavo, sploh pa s svojim pristopom do stvarnega razčiščevanja avstrijsko-slovenskih odnosov, se Haider ni samo, milo rečeno, skrajno diskvalificiral. Ponovno je tudi dokazal, da ne more postati to, česar si tako krčevito želi - politik, ki uživa vsestransko zaupanje in spoštovanje, bodisi doma bodisi pri sosedih. Janko Kulmesch 4 Iz naših občin Obirske kapniške jame spet v središču razprav na občini Z denarjem plebiscitnega daru ter z novim projektom Interreg želi občina Železna Kapla rešiti finančne težave Obirskih kapniških jam. Občinski svet v Železni Kapli je na minuli seji dolgo razpravljal o deficitih obirskih kapniških jam. Železna Kapla. Na minuli občinski seji, pretekli torek, je občinski svet razpravljal o razdelitvi plebiscitnega daru. Župan Peter Haderlap in socialdemokrati so menili, naj dar v višini 1,3 mio. šilingov gre za financiranje obnove Obirskih kapniških jam, ki so spet zašle v večje finančne težave. Zupan Haderlap (SPÖ) je povedal, da Obirske jame denar nujno potrebujejo, ker brez novih investicij ne bo mogoče privabiti novih obiskovalcev. Celotni projekt za obnovo jam znaša nad 3 mio. šil., večji del denarja pa naj bi prišel iz evropskih Interreg fondov. Železna Kapla je v ta namen z Mežico, Terro Mystico in jamami v Italiji sestavila skupni projekt, ki ga bo podprla tudi EU. Pomisleki. Enotna lista ni soglašala z županom in je sicer načelno pozdravila vsako investicijo v občino, denar iz plebiscitnega daru pa bi bil po mnenju EL bolje naložen v Kulturnem centru v hotelu Obir, ki ga želi uresničiti Heinz Haderlap. EL je ostro tudi kritizirala poslovodjo kapniških jam Walterja Jer-licha, da slabo gospodari. Zato je podžupan F. J. Smrtnik celo predlagal, naj se mesto poslovodje na novo razpiše. Jerlicha je prav tako kritiziral predsednik kontrolnega odbora Richard Hall, ki mu Jerlich letos kljub prošnji še ni omogočil kontrole poslovanja. Kljub kritiki se je občinski svet s 16:7 glasovi izre- Foto: Kumer kel za dodelitev plebiscitnega daru Obirskim jamam. 140 mio. šilingov. Zelo visok je letos proračun občine Železna Kapla in znaša 140,7 mio. šilingov in je brez primanjkljaja. Kapelčani so letos uresničili zelo veliko projektov, za katere je dežela namenila izredne dotacije. Med drugim so to kanal, varnostni center in investicije v cestno omrežje. Silvo Kumer REKLI SO NA SEJI Če ne bomo investirali v Obirske kapniške jame, bomo težko privabili nove obiskovalce v našo občino. ŽUPAN PETER HADERLAP - SPÖ Jame so sod brez dna - več investiramo, več zapravijo. Bolje bi bilo plebiscitni dar investirati v kulturni center v hotelu Obir. PODŽUPAN F. J. SMRTNIK- EL Poslovanje jam sem želel dvakrat kontrolirati in dvakrat me je pustil poslovodja Jerlich na cedilu. RICHARD HALL - ÖVP Če želimo obiskovalca dobiti drugič v jame, moramo ustvariti nove atrakcije - in to stane seveda dovolj denarja. PODŽUPAN ENGELBERT OJSTER - SPÖ Postojnske jame so že desetletja nespremenjene in imajo kljub temu vedno dovolj obiskovalcev - očitno tam funkcionira poslovodstvo. OBČ. PREDSTOJ. LADO HAJNŽIČ - EL Pred desetimi leti so dejali, da zadostuje 35.000 obiskovalcev za pozitivno poslovanje, zdaj je očitno že 55.000 premalo. PODŽUPAN F. J. SMRTNIK- EL GLOBASANI SO PRAZNOVALI ODPRTJE VRTCA Vesel dan za globaške malčke Globasnica. V rekordnem času so v Globasnici po načrtih domačega gradbenega mojstra Pavla Perca zgradili novi dvojezični občinski otroški vrtec. Stroški so znašali 11 milijonov šilingov in jih je večinoma pokrila dežela Koroška, le 2 % še manjkata. V vrtcu, ki ga vodi Olga Greiner, je prostora za 50 otrok in ga vodijo v dveh skupinah, ki sta obe dvojezični. Na slavnostno odprtje na državni praznik, 26. oktobra, je prišla številna politična prominen-ca, pa tudi globaški občani so prišli v velikem številu in so skupno z otroki politikom iz Celovca dokazali, da se dobro sožitje narodnih skupnosti prične v Globasnici že v najmlajših letih. Na odprtje novega giobaškega vrtca sta prišla tudi namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy in deželni svetnik Gerhard Dörfler, ki sta se veselila skupno z občinskimi predstavniki in otroki. Foto: F. Opetnik Kmetijstvo 5 Glavna kandidata SJK Štefan Domej in Franc-Jožef Smrtnik (z leve) sta se na tiskovni konferenci v Mladinskem domu v Celovcu predstavila koroškim medijem. Foto: Ku- SJK je tudi skupnost vseh kritičnih koroških kmetov Kot edina frakcija je SJK res neodvisna in zastopa interese kmetov od Zilje do Podjune. Ta teden sta glavna kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov dipl. inž. Štefan Domej in Franc Jožef-Smrtnik na tiskovni konferenci v Mladinskem domu v Celovcu predstavila svoj volilni program. 14 dni pred kmečko-zborskimi volitvami sta Domej & Smrtnik optimistična, da se bo SJK tudi tokrat dobro odrezala pri volitvah. Glavni kandidat Štefan Domej je dejal, da je SJK že v preteklih letih večinoma določala teme v zbornici in da je s svojimi predlogi bistveno prispevala k reformi zbornice. Tako tudi v tem volilnem boju, kot na vseh diskusijah, bodisi v časopisih (Woche, Kleine Zeitung) bodisi tudi na javnih nastopih, priznajo strokovno kompetenco kandidatov SJK. Edini „K.O. - kriterij" - tako Domej dobesedno, ki ga ŠJK očitno ima, je dejstvo, da je enojezični kmetje zaradi slovenščine ne volijo. Kljub temu pa je enakopravnost slovenščine za SJK ena bistvenih vprašanj in igra tudi v tem volilnem boju pomembno vlogo. Na zelo številnih kmetijah je tudi danes slovenščina pogo-/ vorni jezik, zato je po mnenju Do-meja in Smrtnika logično, da bi morala biti slovenščina tudi v okviru zbornice uradni jezik. Kot prvo stopnjo zahteva SJK uvedbo slovenščine kot uradnega pogovornega jezika na okrajnih kmetijskih zbornicah. Domej: „Pravzaprav bi bilo to logično, toda očitno se moramo tudi za take osnovne pravice še vedno boriti“. Goldbrunnhof. Kot škandal sta Domej in Smrtnik označila dejstvo, da npr. v kmetijski šoli v Goldbrunnhofu tudi v današnjem času slovenščina niti ni prosti predmet. Uvedba slovenščine bo odslej ena prvih tem SJK v zbornici. Neodvisnost. Velika prednost SJK do ostalih frakcij je, da je SJK neodvisna in da se ji ni treba ozirati na strankarske interese, tako Domej. SJK se vedno bolj profilira kot frakcija, ki res zastopa interese južnokoroškega kme- kot regionalna stranka Naša zahteva je krepitev zbornice kot servisna služba za naše kmete. Zbornica mora postati bolj dostopna za kmeta, uradniki na zbornici so konec koncev nastav-Ijenci naših kmetov. DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ Glas za SJK je glas za neodvisno kmečko zastopstvo ter glas za krepitev samozavesti cele naše narodne skupnosti. SJK je pomembna za naše kmete, jim daje pogum in samozavest. Ustvarili bomo več pritiska za pravice podeželja, predvsem pa za obmejno regijo. FRANC-JOŽEF SMRTNIK ta, ker pozna njegov položaj in njegove težave. Opozicija. V zbornici je SJK vedno delala konstruktivno politiko in je tako mnogo dosegla. Kot kmečko zastopstvo pa naj bi v prihodnje po mnenju F. J. Smrtnika celotna Kmetijska zbornica nastopala bolj kot opozicija. Le tako bomo lahko uveljavili pravice kmetov! Silvo Kumer SMRTNIK ZAHTEVA 100 šil. podpore za brusni les Že pred nekaj leti so lahko kmetje z južne Koroške prodajali svoj brusni les tovarnam celuloze na Rebrci in v Magdalenu pri Beljaku. Z zaprtjem teh dveh tovarn se je dramatično znižala tudi cena za brusni les. Danes dobivajo kmetje za kubični meter brusnega lesa le še med dvesto in tristo šilingov. Ta nizka cena povzroča, da je prodaja brusnega lesa za kmeta nerentabilna, saj je prodajna cena za brusni les nižja od stroškov za pridobivanje in transporti-ranje le tega. Brusni les tako ostaja v gozdovih, kar škoduje gozdnemu gospodarstvu in ima razen tega tudi še negativne ekološke posledice. Ravno v gozdu posekan in neobdelan brusni les pa nudi idealne razmere za nastajanje in razširjanje gozdnih bolezni in gozdnih škodljivcev. Franc-Jožef Smrtnik, kandidat SJK, zahteva zato podporo v višini 100 šilingov za kubični meter brusnega lesa. S tem bi bilo pridobivanje in transportiranje brusnega lesa za kmeta rentabilno. Zelo pozitivni pa bi bili tudi splošni gozdarski in ekološki efekti. Na splošno bi tako pozitivni učinki podpore daleč presegali stroške. To pa predvsem zato, ker bi se s spravljanjem brusnega lesa iz gozda zmanjšali stroški za škode, ki nastajajo zaradi raznih gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni. V ŽUPNIŠČU V PLIBERKU Je žito vredno več kot orožje? 7. 11.2001 ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku Avtonomija v preskrbi s hrano - element stabilnosti vsake države Imeti v rokah žito, prinese več oblasti, kakor imeti v rokah orožje - primer politike ZDA -prikaz z videoreportažo. Kako svobodni smo v Avstriji? Avtohtonih pasem in semen nimamo več veliko; kako iz odvisnosti? Predava: Miha Zablatnik 6 LETNO POROČILO Uspešni mladi gasilci v Pliberku Pliberk. Mladi pliberški gasilci pod vodstvom Gottfrieda Kladeja so pred kratkim imeli zelo uspešen občni zbor. Čeprav občini nihče ni zastopal (kar je odgovorne že nekoliko jezilo), so mladi gasilci podali zelo obširno in uspešno bilanco. V letu 2001 so dosegli na različnih tekmovanjih vrsto kolajn, skupno pa so bili 3.708 ur „v gasilski službi“. Prijatelj mladih gasilcev je tudi dekan Ivan Olip, ki je prišel in blagoslovil nove prostore ter želel mladim vse najboljše v društvu. OTROŠKI VRTEC Mag. Klokar podpira mlade šahiste Dobrla vas. Davčni svetovalec mag. Hermann Klokar je navdušen šahist in za šah želi navdušiti tudi že najmlajše. Pred kratkim je v ta namen sponziral otroškemu vrtcu Mavrica v Dobrli vasi 10 šahovskih kompletov - to seveda v upanju, da bo iz Dobrle vasi kmalu prišel prvi šahovski velemojster. Sponzor Hermann Klokar, šefica vrtca Danica Čik-Mohar in šahovski trener Rudi Maier GLASBENI KONCERT Biblični teksti na sodoben način Železna Kapla. Kapelški župnik Poldej Zunder je v svojo faro povabil zelo zanimivo glasbeno skupino „Gloria“, ki bo v nedeljo, 4. novembra, ob 10. uri predstavila bilblične tekste v zanimivem glasbeno-ritmičnem slogu. Zunder: „Pridite, res se splača!“ Iz naših občin Poniklani: če bo treba, bomo spet demonstrirali! Okrajno glavarstvo Velikovec je odklonilo prošnjo Poniklanov, ki so želei na vasi zgraditi 20 decentralnih rastlinskih čistilnih naprav. Ponikva. Kanalski rebeli na Ponikvi (občina Bistrica nad Pliberkom) so ogorčeni. Okrajno glavarstvo Velikovec je odklonilo njihov načrt, ki je predvideval čiščenje odplak z dvajsetim) majhnimi čistilnimi napravami. Šef kanalskih rebelov na Ponikvi Pepej Pototschnig je prepričan, da bi z rastlinskimi napravami prihranili milijone šilingov in bi talno vodo bolje varovali kot z odvajanjem odplak v centralno napravo. Pototschnig: „Pri decentralnem projektu bi stalo čiščenje kubičnega metra odplak 7 šilingov (letno 1.000 šilingov), pri centralnem občinskem projektu pa 36 šilingov (letno 7.000 šilingov). Kljub negativnemu odloku okrajnega glavarstva se bodo Poniklani borili naprej in so že vložili ugovor, o katerem mora zdaj odločati deželni glavar Jörg Haider. Ponik-lane v boju za svoje pravice podpirajo tudi Zeleni, ki so jim dali finančno podporo v višini 25.000 šilingov. Pototschnig je najavil, da tudi negativnega odloka deželnega glavarja ne bodo akceptirali in bodo šli do ministrstva na Dunaj. „Če bo treba, pa bomo tudi spet demonstrirali za naše pravice,“ tako Pototschnig. Silvo Kumer Vas kanalskih rebelov: Ponikva La Bellamie. V kletnih prostorih svojega doma v Strpni vasi pri Globasnici ima umetnik Stanko Sadiak svojo zasebno galerijo, ki ji je dal francosko ime „La Bellamie“. Pretekli petek, na državni praznik, je bila tam vernisaža njegovih novejših slik v laku. Umetnika in njegovo delo_ je predstavila predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik. na vernisažo pa je prišlo tudi veliko predstavnikov iz javnega življenja, od občinskih politikov občine Globasnica, do Sadjakovih umetniških kolegov iz Podjune. S. K. Gostje na vernisaži: giobaški župan Paul Robnig, bivši župan Albert Sadjak, predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik, umetnik Stanko Sadjak in njegov svak Jozej Opetnik Foto: F. Opetnik Iz Ukrajine na Koroško. Skupina „Veseli Halychany“ je že leta prijateljsko povezana z Oktetom Suha. Letos so jih oktetovci obiskali v Ukrajini, Oktobra pa so Halychany obisk vrnili. Najprej so bili skoraj mesec dni na turneji na Salzburškem, nato pa so prišli za 10 dni na Koroško in predstavili 1.500 Korošcem ukrajinsko kulturo. Nastopili so v ljudskih šolah v Globasnici, Šmihelu, Vpgrčah, na Humcu, na Rudi, v Škocijanu, v Šentprimožu, v obeh vrtcih v Pliberku, v glavni šoli v Pliberku ter na gimnaziji in trgovski akademiji v Velikovcu. Višek je bil 25. oktobra Ukrajinski večer.v Domu v Pliberku, kjer je gostilničar kuhal ukrajinske specialitete. 1. novembra so se Halychany vrnili domov v Ukrajino. S. K. Kultura 7 MoPZ Foltej Hartman je vabi! preteklo soboto na slavnostni koncert ob 70-letnici obstoja. Foto: Kumer Hartmanov zbor je oporna točka narodne skupnosti MoPZ Foltej Hartman je preteklo soboto v polnem Kulturnem domu v Pliberku praznoval svojo okroglo obletnico obstoja. 117 pevcev je v zadnjih 70-ih letih pelo v MoPZ Poltej Hartman. Danes šteje zbor 22 članov in se je v zadnjih letih zelo pomladil, saj se mu je priključila cela vrsta mladih pevcev. Na slavnostnem koncertu ob 70-letnici zbora, preteklo soboto v polnem Kulturnem domu v Pliberku, se je zbor pevsko predstavil skoraj kot mladenič, pevska raven zbora se je z zborovodjo Dominikom Hudlom in številnimi novimi mladimi pevci zelo dvignila. Na sobotni slavnosti so tudi strokovnjaki soglasno ugotovili, da šteje MoPZ Foltej Hartman danes med boljše koroške zbore. Na slavnosti se je občinstvu predstavil tudi „Kvintet Foltej Hartman“ (vodi ga Martin Kušej), ki je prav tako zelo kakovosten in nastopa že nekaj časa ob različnih prilikah. V soboto sta poleg gostiteljev nastopila še MePZ Podjuna Pliberk ter MoPZ Kralj Matjaž. Prišla pa je tudi cela vrsta gratu-lantov, med drugim so čestitali predstavniki pobratenih zborov iz Slovenije in Koroške, mestni svetnik Jurij Mandl ter v imenu SPZ Janko Malle, ki je imenoval MoPZ Foltej Hartman kot eno izmed opornih točk, na katere se lahko opira narodna skupnost. Silvo Kumer Vrsta gratulantov je bila dolga, za zaključek pa so se vsi postavili še za skupinsko spominsko sliko. Foto: Kumer MULTIVIZIJA & FtAZSTAVA Slišati sliko & videti glasbo Šentjanž. V petek, 9. novembra (ob 20. uri), bodo v k&k centru s prireditvijo zaključili zelo zanimivo fotografsko delavnico. Osnovni namen delavnice, ki se je začela februarja 2001, je bilo spodbujanje lastnih fotoli-kovnih vizij, razmišljanje o fotografski estetiki in njeni ustvarjalni realizaciji ter odkrivanje širokega spektra tako fotogeničnih kot originalnih pristopov, stilov in tehnik. Globinska ostrina, ki jo določa zaslonka objektiva nam je hkrati simbolizirala tudi ostrenje in poglabljanje našega ustvarjalnega navdiha, razmišljanje o nas samih, naši viziji o svetu, času in prostoru skozi fokus fotografije. Za odprtje zaključne razstave fotografske delavnice smo si zamislili tudi projekt fotogenične glasbe. Trije glasbeniki (Tonč Feinig -klavir, Kristijan Filipič - flavta in prečna flavta, ter Lado Jakša-klaviature in pihala) bodo namesto notnih predlog kot .partiture za svoje muziciranje uporabili izbrane fotografije udeležencev delavnice, ki so nastale v okviru srečanj in katere bodo pokazali istočasno s pre-livno diaprojekcijo. Multivizija in razstava / Prelivna diaprojekcija z glasbo v živo SLIŠATI SLIKO & VIDETI GLASBO Mentor fotografske delavnice: Lado Jakša Avtorji slik: Hanzi Reichmann, Andreas Berchtold, Adi Branž, Hanzi Weiss, Eva Moschitz, Gabi Mischkulnig, Michi Grote Glasbeniki: Lado Jakša, Tonč Feinig, Kristijan Filipič Kdaj: 9. 11. ob 20. uri v k&k centru DOSLEJSNJI PEVCI MoPZ FOLTEJ HARTMAN Apovnik Sep (t), Breznik Štefan (f), Bricman Janez, Broman Anč (t), Bro-man Zep (t), Buchwald Feliks, Buchwald Janez, Buchwald Vladimir, Černič Poldej (f), Čik Herman, Čik Janez (t), čik Lojz, Cvelf Hanzej, Cvelf Poldej (f), Cvelf Toni, Dular Rok (f), En-zi Maks, Fera Anza (f), Germ Herman, Grilc Lipej (t), Hartman Anzej (t), Hartman Božo, Hartman Foltej ml., Hartman Foltej st. (t), Hartman Tevžej (f), Hudi Joško, Hudi Matej, Hudi Samo, Hudi Tomaž, Igerc Lekš (t), Igerc Pavel, Ižep Janez ml., Ižep Janez st., Jelen Franc, Jelen Stanko, Jevšnikar Rudi (t), Kačnik Miha (f), Kaiser Janez (f), Kaiser Mirko, Kajzer Flora (f), Kap Miha, Kert Fric, Kert Pavlej, Kert Pe-pej, Končič Franc (t), Koncilja Joško, Koren Nac (f), Košutnik Štet, Košut-nik Walter, Kotnik Gregej, Kotnik Vid, Krajger Pavel (t), Krajnc Tevžej (t), Krasnik Janez, Krasnik Joža, Krištof Franc (f), Krištof Gregor st., Kropivnik Franc (f), Kuežnik Franc, Kumer Marko, Kušej Janez, Kušej Joža, Kušej Martin, Kušej Milan, Kušej Štefan, Kušej Vinko (t), Lienhard Franc (f), Liptajnik Maks (t), Lubas Folt (f), Lubas Miha, Lut-nik Lekš, Maček Jurij (f), Maček Nac (f), Mert Flora (f), Mesner Lojz, Milač Janez, Mlinar Šlavko, Močilnik Pavlej (t), Močnik Albert, Müller Joško, Müller Samo, Müller Saša, Nachbar Matevž, Nachbar Mirko, Opetnik Jozej, Perč Janez, Perč Mirko, Perč Štefan, Picej Franc, Piko Maks, Podgornik Peter, Possegger Maks, Prutej Maks, Rudolf Slavko (f), Sadjak Lovro, Sadjak Miha (f)v Sad-jak Stanko, Silan Janez (f), Štefan Hanzej (f), Steinbuch Adolf, Stuk Erhard, Šumnik Folt, Šumnik Janez (f), Telič Vinko, Tratar Hinko, Tratar Joža, Tratar Metod, Vaučej Albin (f), Vavti Niko 8 Odkritje spomenika Znamenje velikega spoštovanja V čast Josefa Guttenbrunnerja so pred Slovensko gimnazijo odkrili spomenik, ki vsebuje v svoji skromnosti „veliko zgodbo o dobrem in plemenitem sodeželanu” (Tonči Schlapper). ^^ojstni kraj Josefa Gutten-1-^ brunnerja je Mitterndorf ob I IKrki, kjer se je rodil 28. februarja 1917. Že kot otrok je moral spoznati, kako se godi tistim, ki plavajo proti toku in ne skrivajo svojega prepričanja. Njegov oče Paul je bil pred 1. svetovno vojno hlapec v Weitensfeldu, med vojno pa na ruski fronti, s katere se je vrnil leta 1916 kot invalid. V Rusiji se je navdušil tudi za revolucionarno gibanje, ki je obljubljalo socialno pravičnost in nasprotovalo vojni. Po vrnitvi z ruske fronte je dobil službo v podjetju Treibacher Chemische Werke, a jo je zaradi svoje odkritosrčnosti in pravicoljubnosti kmalu izgubil. Delo je našel pri železnici, kjer se je leta 1921 smrtno ponesrečil. Odkritosrčnost, pravicoljubnost, pripravljenost, zavzemati se za šibke, tudi če te zato prezirajo in zasmehujejo celo v skupnosti lastnih somišljenikov, skratka: zvesto in pokončno služiti idealom humanizma, narodne enakopravnosti in resnične socialne demokracije -=■ vse to je odlikovalo tudi njegovega sina, bivšega predsednika deželnega šolskega sveta in deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja. Ko so se drugi vdajali oportunizmu, je ostal, pogostokrat osamljen, trdno zakoreninjen v svojih političnih in svetovnonazorskih idealih, podoben hrastu, ki ga noben vihar ne more podreti. In če je bil „koroški vihar” še posebej krut in uničujoč, kot je bil npr. v času zloglasnega ortsta-felšturma, zaradi tega ni samo notranje trpel, zagrabila ga je tudi „sveta” jeza. S svojim prodornim, mogočnim glasom je odločno branil narodno skupnost pred njenimi podivjanimi sovražniki, svaril in spodbujal k toleranci, medsebojnemu spoštovanju, spoštovanju mednarodno zajamčenih pravic. Guttenbrunnerjevo šolsko in politično življenje pa je zaznamovano tudi z dogodki, ob katerih se je lahko veselil z radostnim srcem in upravičenim zadoščenjem. Takšen dogodek sta bila ustanovitev in uspešni razvoj Slovenske gimnazije. Neposredno je doživljal huda nasprotovanja, s katerimi se je morala soočati naša osrednja izobraževalna ustanova. S toliko večjim ponosom je lahko ugotovil, da nem-škonacionalni nasprotniki narodne skupnosti vsaj v tem primeru niso dosegli svojih ciljev. Sam jo je po svojih močeh vsestransko podpiral - predvsem tudi v njenih dolgoletnih prizadevanjih za lastno poslopje. Preden se je poslovil kot predsednik deželnega šolskega sveta in postal predsednik koroškega deželnega zbora, je še bistveno pripomogel k temu, da je Slovenska gimnazija dobila svojo lastno streho pred velikovško. Preteklo sredo, 31. oktobra, je minilo eno leto, ko je veliki prijatelj koroških Slovencev umrl - v četrtek, 25. oktobra 2001, pa so na dvorišču Slovenske gimnazije odkrili njemu v čast spominski kamen. Pobudo za to je dal Memo-rialni odbor v spomin Josefu Gut-tenbrunnerju pod vodstvom Tončija Schlapperja, sodelovala pa je tudi Slovenska gimnazija. Številne udeležence je pozdravil njen provizorični ravnatelj Anton Malle. Slavnostni spored so oblikovali gimnazijski 'pevski zbor, Nataša Sienčnik (klavir), Nina Popotnik (violina), pevke in pevci iz pevskih zborov Podjune, Roža in Žile 'ter Godba na pihala Šmihel. Vso pevsko in glasbeno izvedbo je imel na skrbi Roman Verdel. V imenu Memorialnega odbora je spregovoril Tonči Schlapper. Odkritje spomenika je utemeljil kot izraz iskrene želje, „postaviti človeku nemškogovore-čega pokolenja znamenje spoštovanja in spomina, ki naj bi vkle- sano in pribito na živo skalo, pripovedovalo tudi našim poznejšim rodovom zgodbo o plemenitem in dobrem sodeželanu.” Zelo nazorno pa je poleg Schlapperja to zgodbo o plemenitem in dobrem sodeželanu predstavil tudi literat Michael Guttenbrunner, pokojnikov brat (večji del njegovega govora objavljamo na posebnem mestu). Naj zaključimo ta zapis o slavnostnem odkritju spomenika v čast Josefu Guttenbrunnerju z besedami provizoričnega ravnatelja Slovenske gimnazije Antona Malleja. V pogovoru za NAŠ TEDNIK je poudaril: „Večinskemu narodu bi moral biti Josef Guttenbrunner zgled tolerance in zavzemanja za pravice šibkejših. Manjšina pa naj bi se po njem zgledovala, da je treba biti v svojih prizadevanjih za enakopravnost pogumen in samozavesten.” Janko Kulmesch RS: Memorialni odbor v spomin Josefu Guttenbrunnerju se zahvaljuje vsem, ki so z gmotnimi sredstvi doprinesli svoj delež za pokritje stroškov in s tem omogočili postavitev spomenika - pa tudi vsem sodelujočim ob njegovem slavnostnem odprtju. V izjavi za medije poudarja: „Da je bilo to znamenje lahko dostojanstveno predano javnosti, je zasluga skupnih prizadevanj vseh koroških Slovencev. Želimo, da bi ta slavnostna prireditev daleč odmevala po naši koroški zemlji v dobrobit obeh narodov v deželi." Manjšina naj bi se po Guttenbrunnerju zgledovala, da je treba biti v svojih prizadevanjih za enakopravnost pogumen in samozavesten. PROV. RAVN. ANTON MALLE Odkritje spomenika 9 „Sie haben dich nicht vergessen, lieber Bruder!” Michael Guttenbrunner je na slavnostnem odkritju spominskega kamna v čast Josefu Guttenbrunnerju prikazal odnos svojega brata do narodne skupnosti. Objavljamo del njegovega izvrstnega govora. Slavnostna govornika Tonči Schlapper (levo) in Michael Guttenbrunner. |-v ie Nachkriegsgeschichte 1 Kärntens war für uns alle ein Trauerspiel. Auf beiden Seiten herabgeerbter Hass flammte wieder auf, und ist für den Landespolitiker Guttenbrun-ner zur grossen Affaire geworden. Sein Rechtsbewusstein liess ; ihn im Streit um den Artikel 7 des Staatsvertrages und zusammenhängender Streitpunkte auf die Seite der Slowenen treten; und dieser Schritt, ein förmlicher Alleingang, den die Mehrheit seiner Genossen verurteilte, hat unser Bruder vom Tal bis an die Gletscherwand zum Ziel des Hasses gemacht. Es war der Hass der sogenannten „heimattreuen” Kärntner, die zwar noch immer nicht Deutsch können, aber in jedem einzelnen Körperteil das Bewusstsein haben, das letzte Bollwerk des Deutschtums zu sein. Übrigens: Name und Begriff dieser „Heimattreuen" sind eine Zumutung; eine tückische Formel, die auf mechanische Assimilie-mng abzielt, auf dass, bei einem dumpfen Gefühl, jeder sich ducke. Und das geschieht ja auch durch derlei indirekte propagandistische Gewaltverübung; denn man scheut ganz allgemein den Geruch von Treulosigkeit und Verrat. as war die Zeit, als Kreisky Jans Ruder kam, der Partei und Land ins Blendlicht seiner grossen Begabung tauch-te und den Schein erweckte, dass Österreich eine neue Form von Weltoffenheit und Weltver-i Bindung finden sollte. Da hatte J. G. schon das Gefühl des Nieder-i gangs und der Verderbnis in der partei, in die er einst als in. eine ' "Schule” eingetreten war, in der gelehrt wird, „menschliche Gär- ten" zu pflanzen, - und die nun eine „Millionärsfabrik” geworden war. Bei einer zufälligen Begegnung sagte Kreisky zu mir: „Ihr Bruder schreibt mir Amokbriefe.” - In der Slowenenfrage sah G. voraus, dass die Partei nicht mehr imstande sein werde, in Kärnten Völkerrecht und Menschenrecht zu lehren und durchzusetzen; und so hat sich denn auch der rechtsverachtende öffentliche Aufruhr des „Ortstafelsturms” ungestraft ausgetobt. “■^pur Zeit der Aufklärung, die f Kant als den Ausgang aus ^■unserer sebstverschuldeten Unmündigkeit definierte, und des Kosmopolitismus, der unsere Gleichheit höher als unsere Verschiedenheit taxierte; entdeckte und lehrte Herder, der selbst von der universellen Einheit ausgegangen war, erhebliche Differenzen; er lehrte den Pluralismus, den Regionalismus, und verwies auf die vielen Farben eines in jedem einzelnen Volk und in seiner Sprache vorzufindenen geistigen Eigentums. Dieses sei an sich friedlich, wie sein Schüler Jean Paul sich ausdrückte: Vaterländer lägen friedlich nebeneinander, gestritten werde nur im Geiste, und fallen solle nur der Irrtum, nicht der Streiter. Unsere Aufgabe: die Harmonie von Gegensätzen; eine Aufgabe, die vom Kärntner Heimatdienst so grob wie konsequent verwahrlost wird. Statt es zu geniessen, dass hier, wo das germanische Element von der Nordsee herunterreicht, an der Drau ein uralt angestammtes Slawentum nachbarlich berührbar ist, soll dies auf jede Weise missdeutet, ja geleugnet werden, und dem Druck der blossen Massenmechanik wird noch durch politische Schikanen nachgeholfen. - Der Slowene, diese leibhaftige Spezialität im Sinne Herders, ist für den deutschsüchtigen Kärntner ein ständiges Ärgernis. Und ein Ärgernis war auch die Gründung des Slowenischen Gymnasiums. ■ ■ ■ ber die Feier seines 40. I Geburtstages findet sich in >™X Guttenbrunners Tagebuch folgende Notz: In einem Schulleben sind 40 Jahre nicht sehr lang. Aber wenn es gut geht, sind sie eine Zeit des Säens und auch schon des Ern-tens, also eine fruchtbare Zeit. Das darf man auch fürs Bestehen des S. G. sagen, obwohl diese Schule mit sehr grossen materiellen und ideellen Schwierigkeiten und Anfeindungen zurechtkommen musste. Sie meisterte alle und entliess bis heute fast 1300 ihrer Schüler als Maturanten ins Leben, wo sie, allen üblichen Nachreden und Verleumdungen zum Trotz, als slowenische Österreicher sich bewähren. Die Schute ist fest in der slowenischen Volksgruppe verankert, nährt sich aus dieser und nährt diese ihrerseits, indem sie ihr gut gebildete, ihrer ethnischen, sozialen und bürgerlichen Identität bewusste junge Menschen gibt. A/s Direktor Dr. Vospernik die Ehrengäste begrüsst hatte, sagte er, dass er auf weiteres verzichten müsse, eine Ausnahme wolle er aber noch machen, und er be-grüsste mich als den - wie er meinte - Nestor der Kärntner Schulpolitik, der für uns viel Ungemach auf sich genommen und ertragen hat. - Der Beifall, den Vospernik für seine Worte erhielt, war stärker als zuvor, und das war mir peinlich, aber ich gestehe, ich empfand auch Freude und Genugtuung: Die Slowenen haben mich nicht vergessen! f \ ie haben dich nicht verges-^^sen, lieber Bruder! Und sie haben dir, woran du in deiner schlichten Grösse nie gedacht, hier beim Slowenischen Gymnasium, das mitten in Kärnten in slowenischer Sprache unterrichtet, ein Denkmal gesetzt! -eine Ehre, die noch keinem deutschen Kärntner erwiesen wurde. - Wie die Bohrmuschel verrichtet das Slowenische Gymnasium seine Arbeit. Möge ihr dieses Symbol der schöpferischen Phantasie stets sichtbar und deutbar sein. Was hier geschieht, ist etwas Erstmaliges und Besonderes. Aber besonders war ja auch er, dem es gilt. Und besonders ist unser aller Sinn, und Situation, seit jeher und auch jetzt noch. Sind doch erst neulich Stimmen in Kärnten veröffentlicht worden, die den Landfrieden von einem Verzicht der Slowenen auf berechtigte Forderungen abhängig machen. Grundlos brechen die Slowenen einen Konflikt vom Zaun. Ihr Rechtsbegehren auf Erfüllung verbriefter Rechte sei eine reine Provokation! und wer klug ist, meint der Landeshauptmann, lässt sich nicht darauf ein! Das ist die alte schiefe Ebene, auf der die Slowenen hier stehen. iese schiefe Ebene zu beiseitigen und die Füsse der Kärntner Slowenen auf einen festen Rechtsboden zu stellen, war auch die grosse Anstrengung und das Ziel des Schul- und Landespolitikers Josef Guttenbrunner. 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO ra ■ ge škofov vi- p kar Stanko Če- mu bralcu NT Škofov vikar prisrčno čestita-Stanko Čego- mo in kličemo vnik je obhajal na mnoga leta! polokroglo obletnico. Minul° sred°. 31. oktobra, je prelistal 60. list življenjske knjige Jožef Plesnik iz Goselne vasi. Ob tej priložnosti mu žena in pet otrok od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti sreče, veselja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga leta! Kulturno društvo „Markovič” iz Rožeka čestita naslednjim .članom za osebne praznike: 22. oktobra je obhajal v Rožeku 82. rojstni dan Anton Kajžnik, v nedeljo, 28. oktobra, pa sta se spomnili svojih rojstnih dnevov Nanki Krautzer (85.) iz Ledine in Marta Schellander (76.) iz Rožeka. Prav danes, 2. novembra, obhaja dolgoletni pevec legendarnih „Baških fantov” in dolgoletni občinski odbornik EL Rožek Joško Lepuschitz, po domače Mežnar iz Ščedma, svoj 74. rojstni dan. Vsi v društvu slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem mnogo zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji ponedeljek bo obhajal rojstni dan dipl. inž. Hanzi Čertov. Občinskemu odborniku EL Sele prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Minulo soboto, 27. oktobra, je slavila 30. pomlad Ursula Leup-recht-Hafner. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. V Železni Kapli je obhajala rojstni dan in god Rezi Po-lanšek. Slavljenki za dvojni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Osebni praznik bo obhajal tudi mag. Simon Triessnig iz Loč. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje SJK. Minuli ponedeljek, 29. oktobra, je v Pogrčah slavila 50. pomlad Elisabeth Wuttej. Slavljenki za ta posebni življenjski jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Pepiju Pegrinu iz Sel na Kotu, ki je obhajal 65-letnico življenja. Slavljencu za lepi polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. V Branči vasi pri Bilčovsu bo prihodnji ponedeljek, 5. novembra, obhajal rojstni dan Martin Pandel. Od srca čestitamo in želimo vse Jepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. Rojstni dan je slavila Elizabeta Leitgeb iz Strpne vasi. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V ponedeljek, 29. oktobra, je obhajala rojstni dan Urši Krasnik s Polane. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in člani SPD Kočna. V Dvoru pri Šmihelu je prelistal 90. list življenjske knjige Šimej Dlopst. Slavljencu za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitajo številni znanci in sorodniki ter mu želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Wiliju Nercu z Bistrice nad Pliberkom. Vsi ostali člani slavljencu od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan in god Brigita Dov-jak iz Podgrada. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Selah na Šajdi je praznoval osebni praznik Franci Pegrin, v Borovljah Franci Mak, v Treb-Ijah pri Šmarjeti v Rožu pa Fri-dej Hribernik. Slavljencem veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. 25-letnico poroke sta minulo soboto, 27. oktobra, slavila Erika in Franci Koren. Slavljencema za ta lepi skupni jubilej iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in znanci. Na Klopcah je slavila 30. pomlad Simona Standmann. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan je praznoval tudi Nanti Olip iz Sel. Občinskemu odborniku EL Sele in bivšemu predsedniku NSKS iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo EL, SJK in NSKS. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Jelici Steiner, Nanki Krautzer in Ani Zablatnik. Vsi v društvu kličejo slavljenkam na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Žvabeku sta slavila zlato poroko Katarina in Adolf Sokol Slavljencema za ta posebni skupni jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna skupna leta. Včeraj, 1. novembra, je obhajal 74. rojstni dan Hubert Fert-schnig iz Zgornjih krajev. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in člani SRD Kočna Prav tako včeraj, 1. novembra, je obhajala rojstni dan občinska odbornica EL Železna Kapla Karla ČESTITKA TEDNA Odlikovanje za prof. Pinterja I etošnje leto je leto prostovoljcev, za njihovo dragoceno javno delo pa se Lepristojna ministrstva želijo oddolžiti s posebnimi odlikovanji. Tako tudi ministrstvo, ki je pristojno za šolstvo. Pred nedavnim je ministrica Gehrer odlikovala 184 učiteljev vseh avstrijskih šol, ki v svojem zunajšolskem času prostovoljno opravljajo dejavnosti v korist družbe. Med odlikovanci je tudi učitelj na Slovenski gimnaziji prof. Stefan Pinter. Poleg rednih šolskih ekskurzij v Krakov (od leta 1995 dalje) in raznih karitativnih akcij si prizadeva tudi za domače prosvetno društvo in bistriški občinski list. Prof. Pinterju za odlikovanje prisrčno čestitamo! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Štefan Pinter je bi! odlikovan za prostovoljno delo. o. w čo « > _E OT 11 Rož - Podjuna - Žila g£ I J a i e r u a a e :o j. ni 10 a, ia a- 1- v- li' d- o- i/a in 'a, ka rla Prihodnji ponedeljek, 5. novembra, bo v domu za ostarele v Pliberku slavila 90-letni-co življenja Nežka Kraiger. Dolgoletni globaški župnijski kuharici od srca čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo znanci, prijatelji, globaški farani - skratka, vsi, ki jo imajo radi. Haderlap. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Pridružuje se jim EL. Pred nedavnim je v Lepeni pri Železni Kapli slavil rojstni dan in yod Tini Ošina, po domače Steflnov. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Elizabeti Dobrovnik z Metlove, Eriki Mischitz iz Prible vasi in Ceciliji Preinig iz Grabalje vasi. Posebne čestitke pa veljajo Martinu Križniku iz Mokrij, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Jutri, 3. novembra, bo na Vesavi nad Kotmaro vasjo obhajal rojstni dan Stani Adlas-snig, po domače Petrič. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Del čestitk prejemamo od kole-' gov slovenskega oddelka ORF. VELIKOVEC Novi odbor čakajo velike naloge Prosvetno društvo Lipa iz Velikovca je vabilo na redni občni zbor. D Lipa v Velikovcu je vabilo l—^pred nedavnim svoje člane na redni občni zbor. V minuli dobi so društveniki skrbeli v glavnem za delo z otroki in mladino. Ustanovili so leta 1998 otroško skupino Lipov cvet, ki jo vodi Mili Kunčič. Medtem je postal Lipov cvet pomemben sestavni del društvenega delovanja. Drugi steber društva je Vokalna skupina Lipa, pod vodstvom Sonje Kuchling, ki prepeva že 12 let. Poleg poročil o bogatem delovanju, so društveniki razpravljali tudi o izrednem položaju Prosvetnega društva Lipa, ki deluje na skrajnem severnem jezikovnem območju. Delo takega društva se povsem razlikuje od tistih društev, ki delujejo na zelo strnjenem geografskem območju, sredi narodne skupnosti. Društveniki Lipe pridejo iz najrazličnejših krajev severno od Drave in klubujejo vsem težavam, ki jih prinaša delovanje v slovenskem društvu v Velikovcu. Da bi v prihodnje lahko delali še efektivnejše, so se društveniki odločili, da povečajo in preuredijo Mag. Zalka Kuchling - predsednica PD Lipa svoje društvene prostore. Pri tem delu jim je v veliko oporo Posojil-nica-Bank Podjuna. Za financiranje tega velikega projekta seveda upajo na številne podpore in darove dobrotnikov. Nastal naj bi majhen kulturni center, ki bi bil dom Slovencem v Velikovcu in okolici. Bil pa naj bi tudi kraj srečavanja za vse, ki želijo spoznavati slovensko kulturo. Načrtovani so majhna dvorana za, manjše prireditve, seminarje, predavanja ipd., pevska soba za vokalno skupino Lipa in otroško skupino Lipov cvet ter sanitarne naprave, ki jih doslej sploh ni bilo. Novi odbor torej čakajo številne zahtevne naloge in veliko dela. Vsi pa upajo na solidarnost vseh članov in prijateljev društva in na razumevanje pri centralnih odborih koroških Slovencev. Občni zbor je pri volitvah v glavnem potrdil stari odbor, prišlo je le do nekaj manjših sprememb. Predsednica je ostala mag. Zalka Kuchling, podpredsednik je dr. Pavel Apovnik, tajnica Magda Karner, njen namestnik Martin Kuchling, blagajničar je Hanzej Karner in njegova namestnica je Marta Kuchling. Ostali odborniki so rektor Jože Kopeinig, Mili Kunčič, Rosa Hafner, Anton Wa-rasch in Veronika Kassl. Funkcijo preglednikov računov sta prevzela župnik Jože Valeško in Pavel Buch. Do konca leta načrtuje društvo še dve pomembni prireditvi. Prva bo v petek, 9. novembra 2001 -mladi obetavni literat Martin Kuchling bo v Šentrupertu bral iz svojih del, v drugem delu prireditve bo SNI „Urban Jarnik” predstavil film o Urbanu Jarniku. Zelo priljubljena prireditev članov Lipe pa bo v nedeljo, 2. decembra 2001 v Šentrupertu. Takrat bo na sporedu adventni koncert z bazarjem. Izkupiček bo namenjen obnovi društvenih prostorov, zato že zdaj prisrčno vabimo vse člane, prijatelje in dobrotnike na ta koncert. Tam boste lahko kupili primerne okraske za advent in lepa božična darila. Teden divjačine Wildwoche od/von 6.-11.11.2001 v gostilni/im Gasthaus LOSM v Šmihelu/in St Michael Rezervacije/Reservierung: 04235/2519 LOSER RADIŠE Drama moškega in ženske na podstrešju Mladinska igralska skupina z Radiš vabi to soboto, 3. novembra, ob 19.30 uri na premiero z naslovom Podstrešje. Fant in dekle sta ujeta v pajkovi mreži in sta izpostavljena psihični mori dveh sadistov, ki živita na podstrešju. V režiji Iztoka Alidiča se bodo na odru predstavili Samo in Sandra Lampichler, Majda Ogris in Marco' Tolmaier. Ponovitev igre bo v nedeljo ob 19.30 uri. Mladinska igralska skupina Radiše vabi ta konec tedna na premiero. T A T E D E N PETEK, 2. novembra 18.00-18.30 Utrip kulture SOBOTA, 3. novembra 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 4. novembra 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena PONED., 5. novembra 18.00 - 18.30 Kratki stik V o R F TOREK, 6. novembra 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 7. novembra 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04. - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 8. novembra 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 4. novembra 2001 13.30 PONEDELJEK, 5. nov. 2001 ORF 2, 4.40____________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • EVRO - ob svetovnem dnevu varčevanja pojem za otroke: mladi spoznavajo prednosti novega plačilnega sredstva • Mračen pogled na zgodovino: „Vas ob meji” dvajset let po filmu na odru Mestnega gledališča Celovec • Vesely Halychany - z ukrajinsko ljudsko glasbo so očarali koroške otroke • Interliga - SK Aich/Dob - Mladost Zagreb: v mednarodni Inter-ligi gostijo odbojkarji iz Doba rekordnega hrvaškega prvaka Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RadlO dVa od 6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem ponedeljek, 5.11.: Vsak je svoje sreče kovač - pesmi o sreči: torek, 6.11.: Moški zbor Kralj Matjaž se predstavlja; sreda, 7. 11.: Pesmi iz naših vasi: od Šentjakoba do Brnce; četrtek, 8. 11.: Vsi na ples - začetek plesne sezone; petek, 9. 11.: Za Martinovo: Ko se mošt spremeni v vino • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku " • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 3. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 4. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane: 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 4. novembra 2001: • gost v studiu: Jure Žmavc, generalni konzul republike Slovenije v Celovcu Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure @D EE? K] Sobota, 3. novembra RADIŠE Premiera „Podstrešje” (Janez Žmavc) Nastopa: mladinska igralska skupina SPD Radiše Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: SRD Radiše ŠENTJANŽ Premiera „Drezanje v kamen” Nastopa: otroška gledališka skupina SRD Šentjanž Kraj: vk&k centru Čas: ob 18. uri Vabi: SPD Šentjanž CELOVEC Plesna predstava in razstava osebnih dokumentov, fotografij in stik „Wege nach Ravensbrück” Kraj: v „Haus der Architektur” (Napoleonstadl) Čas: ob 16. uri Nedelja, 4. novembra RADIŠE Ponovitev igre „Podstrešje” (Janez Žmavc) Nastopa: mladinska igralska skupina SPD Radiše Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Ponovitev igre „Drezanje v kamen” Nastopa: otroška gledališka skupina SPD Šentjanž Kraj: v k&k centru Čas: ob 10. uri Vabi: SPD Šentjanž ŽELEZNA KAPLA Nastop skupine „Gloria” iz Slovenije Čas: ob 10. uri bodo pevci iz Slovenije sooblikovali sv. mašo v farni cerkvi, nato bo sledil koncert v farni dvorani Vabi: Katoliška proveta Podjuna BOROVLJE Maša Edija Oražeta Poje: razširjeni Dvojezični zbor Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 9.30 Sreda, 7. novembra PLIBERK Predavanje Avtonomija v preskrbi s hrano - elementi stabilnosti vsake države Predava: Mihi Zablatnik Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabita: KIS, Družinski referat KA DUNAJ Odpdje razstave „Klavdij Tutta” (slikar) Kraj: v Šlovenskem kulturnem centru Korotan Čas: ob 15.30 Častni gost: predsednik RS Milan Kučan Vabi: SKC Korotan Četrtek, 8. novembra ŽELEZNA KAPLA Koncert Fiesta Mexicana Nastopa: Goro Academico de Mexico Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabi: Mladinski center Petek, 9. novembra BAD BLEIBERG Koncert Fiesta Mexicana Nastopa: Goro Academico de Mexico Kraj: v Perschazeche Čas: ob 19.30 Vabita: SPD Žila in Dvojezični zbor VELIKOVEC Literarni večer Iz svojih del bo bral Martin Kuchling Kraj: v Zavodu šolskih sester v Šentrupertu Čas: ob 19.30 Uvodne besede: dr. Pavel Apovnik Po literarnem branju: film „Urban Jarnik - po sledovih njegove življenjske pori” Vabi: PD Lipa iz Velikovca CELOVEC Philocafe Je vera nevarna? Pogovor vodi: Vinko Ošlak Kraj: v kavami Sever Čas: ob 18. uri Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina Sobota, 10. novembra OBIRSKO Martinovanje Kraj: v gostilni Kovač Čas: ob 20. uri koncert (MePZ „Danica” iz Šentpri-moža, dekliška vokalna skupina iz Slovenjega Plajber-ka, Kvartet „Virum" z Obir-skega), ob 21. uri ples z ansamblom „Rosa” Vabita: EL Železna Kapla, SJK DOBRLA VAS Martinovanje Kraj: pri Roscherju (Sablatnighof) Cas: ob 20. uri Igra: Dieters Alpenfunk Vabi: športno društvo EAC TRATA 5-letnica Komornega zbora SPD Borovlje Kraj: pri Cingelcu Čas: ob 20. uri Nastopata: „Komorni zbor SPD Borovlje in Godalni kvartet Enzo Fabiani Vabi: SPD Borovlje CELOVEC Maturantski ples DTAK Kraj: v Domu sindikatov Čas: ob 19.30 Igrata: „California” in ,Alpe Adria Band” Vabijo: maturantje Dvojezične TAK Nedelja, 11. novembra ŠMIHEL Lutkovna igra Zmaj Andrejček Nastopa: Burekteater iz Velenja Kraj: v farni dvorani Čas: ob 11. uri Vabi: KPD Šmihel Petek, 16. novembra TRATA Predstavitev zgoščenke Kvarteta Borovlje „Pesem j pozabljena ne bo” Kraj: pri Cingelcu x Čas: ob 20. uri ' « Sodelujejo: Kvartet Borovlje, [ Manfred, Kvartet Smrtnik ; Sobota, 17. novembra DUNAJ e Martinovanje Kraj: Schutzhaus h Waidäcker (1160 Dunaj) k Čas: ob 19. uri S Glasba: Ansambel Tonček Dugar iz Prekmurja Vabi: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju *U T7 cr rs/ ZJ W T0GÄ] Ö 04239/26 42 v soboto, 3. nov., od 10. do 16. ure Kreativno oblikovanje papirja Voditeljica: Cäcilia Ragouz v ponedeljek, 5. nov., ob 19. uri Odprtje razstave: „Pokrajine Slovenije” Razstavlja: Boris Štrukelj v četrtek, 8. nov., od 9. do 16. ure Pridelovanje mošta Predavatelj: Dl Herbert Gartner od četrtka, 8. nov., od 18. ure, do četrtka, 22. nov., do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi - V skupnosti je vse lepše, tudi starost Voditeljica: Majda Blüml v četrtek, 8. nov., od 19. do 21. ure Seminar v treh delih: Puberteta Predavateljica: mag. Barbara Mödritscher v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikujejo: župnija in sestre iz Šentruperta od petka, 9. nov., od 18. ure, do nedelje, 11. nov., do 13. ure Seminar: Pravilno dihati - se pomiriti - črpati novih moči Voditeljica: Barbara Ersehen ROMANJA in potovanja od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Grčijo Spremljevalca: prof. Jože Wakou-nig in prof. Tita Artemis od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Maroko Spremljevalec: Jože Kopeinig Osrednja koncerta Slovenske prosvetne zveze Üedelia. 18.11.. ob 15. uri Kraj: v Kulturnem domu v Šentjakobu Sodelujejo: Skupina „Akzent" iz Ledine, orkester Glasbene šole, Zbor „Carnica Slovenica" iz Maribora (dirigentka: Karmina Šileč) Prireditelji: SPZ, SPD „Rož" Šentjakob v Rožu, SKD „Jepa Baško jezero" Loče/Pečnica ■SI'ÖMÜftJ-; ČASO.KIS P GiosAsmrne zmiMG PREPIH m CL CO C= c»> £Z ČL 15 Sport SLOVENSKI ATLETSKI KLUB KOROŠKA LIGA-14. KROG Zimska krona prvi korak, vigredi naj sledi še drugi! SAK je po več letih skromne uspešnosti končno zopet zabeležil lep dosežek -naslov zimskega prvaka. To pa je bil le prvi korak, drugega mora storiti še vigredi. r-V o 93. minute srečanja med ISAK in Šentandražem so ■■V bili gostje iz Labotske doline zimski prvaki, nato pa je sredinski igralec Wachernig s svojim zadetkom podaril SAK zimsko krono. Sledilo je veliko slavje v grški restavraciji Olympia v Celovcu, kjer so se zbrali teko igralci kot tudi odgovorni kluba, navijači in pristaši. Mnogi so ostali celo do jutranjih ur. Za trenerja Jagodiča je bil ta uspeh seveda prav tako lepo zadoščenje, noče pa ga preceniti. „Naslov zimskega prvaka sicer s Pomirja, toda posebne vrednosti nima. Le majhen korak je v pri-