Naročnina listu: = Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2‘50 Mesečno . . „ p— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In npravniStvo: Maribor Korošica ulica S. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid. Velika italj an ska demon- stracija proti Avstriji Laški kadetje napadli vilo prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Kajcor znano, so slovenska delavci v Trstu, — kakor vsako leto — tudi letos priredili prvega maj,ni-ka obhod po tržaškem mestu. Že daju pred obhodom pa je priobčil „Piccolo“ članek, v katerem je naslikal vsakoletni obhod slovenskih delavcev po. mestu kakor provokacijo. Ni (čudo, da je prišlo dne 1, majnika do spopadov in pretepov, v katerih je morala policija po svoji dolžnosti poseči vmes, da obvaruje mir in red. Nastop Slovencev in intervencija policija pa sta letos razburila — ver se je gotovim iredentekim krogom zdelo to potrebno — vso italijansko, javnost, ne samo v Avstriji, ampak tudi in pred vsem v Italiji. Najprej so bili razburjeni italijanski študentje. Po vseh univerzah so priredili izgrede in sramotili Slovence in Avstrijp. Polagoma se je preneslo razburjenje tudi na druge kroge. Posebno, po zgornjeitiali-janskih mestih se vrši demonstracija za demonstracijo. V Benetkah so baje pri izgredih zažgali celo avstrijsko zastavo, kar seveda, italijanska uradna korespondenca točno dementira. V Florenci in Milanu je moralo nastopiti vojaštvo, da je naredilo mir in je demonstrantom zabranilo., da niso demolirali avstrijskih konzulatov. „Abbasso l’Austria!“’, to je klic, ki te dni elektrizira celo Italijo. Laški kadetje nastopajo in naskočijo vilo našega prestolonaslednika. Jako žalosten dogodek se je pripetil v Ferari, kjer'so se demonstrantom pridružili učenci vojaške šole, kadetje. Udrli so pred vilo, ki je last avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, kjer so vzklikali „Abbasso l’Austria!“ in še tudi vilo znatno poškodovali. Obmetavali so. vilo s kamenjem in blatom. Priti ste morali dve stotniji infanterie in oddelek artilerije, ki so napravili kordon o-koli razsajajočih kadetov, bodočih italijanskih častnikov, pri čemer je prišlo do krvavega spopada in je biilo več stražnikov nevarno ranjenih. Aretiranih je bilo IB kadetov, Zvečer so jih poteim spustili na svobodo. Naši zavezniki se obnašajo res prav lepo! V avstrijski javnosti pa bodo te demonstracije marsikomu odprle oči in postavile v pravo luč o nje ali bebaste ali izdajalske c. kr. nemške uradnike v Gorici: in Trstu, ki so iz samega sovraštva do Slovencev volili rajši z iredentarji. Avstrijski nemški uradniki so velika nesreča za državo, ker nikjer niso na svojem mestu in ne razumevajo svoje naloge. Delegacije Še nekaj Iz govora dr. Korošca. V seji delegacijskega odseka zu zunanje zadeve je, kakor smo že zadnjič poročali, govoril načelnik H r vaško-slo v e n sk e g a kluba, idr. Anton Korošec. Bistvene točke njegovega govora smo že prinesli. Dostaviti še moramo na kratko njegova izvajanja o našem razmerju do Italijanov in o razmerah na našem avstrijskem jugu. Odgovajrjaje socijalnomu demokratu dr. Ellenbogenu povdarja dr. Kordšec, da ni pri starša katoliške politike, ki bi našemu cesarju ne želel dolgega življenja in popolnega ozdravljenja. Ce se pa v zvezi z osebo prestolonaslednika 'govori o tem, da se bo enkrat zgodijo bogve kaj, da bomo šli v boj zoper Italijo, obnovili papeževo državo, šli proti 'Madžarom, začeli se vojskovati s Srbijo, izgnali jude, poklicali jezuite in takšne in enake reči, je to nedopustno in brezvestno ravnanje, politika, [ki ni patriotič-na ter izziva nemire. Ni treba, da| bi nas napravile nervozne zadnje demonstracije v Italiji. Mi ne rabimo Italije, pač pa bo nas Italija vedno bolj rabila. Njenega razvoja Francija ne vidi rajda. Vsled politike Italije v Sredozemskem morju in vsled njenih stremljenj v Mali Aziji bomo mi vedno iskani zavezniki. Kar se pa tiče Italijanov v Avstriji sami, je sar moumevno, da se mora z njimi pravično postopati. Toda konstatirati se mora, da se z njimi ne postopa le samo pravično, marveč, če .se ozremo na Istro, se jim daj a več pravic, kar bi jim šlo po Številu in gospodarski moči. Jugoslovani niti najmanj ne želijo, da bi se krivično postopalo z../Italijani,, žele pa za^se, da bi se z njimi istotako postopajo, kakor z Italijani. 'Okolica Trsta in Gorice je slovenska in. čisto naraven razvoj je, da so Slovenci, ne da bi jim vlada šla na roko, v; zadnjih letih zelo napredovali., In tako bo šlo tudi dalje naprej in gotovo ni nobene nevarnosti za Avstrijo, Če je ob Adriji močno, Avstriji prijazno in vdano jugoslovanstvo. Tirditve o jugoslovanski iredenti so prazne besede. Nemcli so veli|kb bolj p an german isti čni, kot Jugoslovani panslavistični. Toda zavoljo prijateljstva z Nemčijo smejo Nemci storiti vse, kar hočejo. Fraza, da se mora Trst o-hraniti za Nemce, je tudi plod pangermanistične politike. Dokler so v Avstriji in z Avstrijo, pripada Trst tudi njim, drugače pa ne. Dr. Šušteršičev govor. V petek je zopet zboroval odsek za zunanje zar deve. V predpoldanski seji je med drugimi govoril katoliški Ceh Kadlčak, ki je zavračaj trditve o vplivu rimskega papeža na avstrijsko politiko. V popoldanski seji pa je imel obširen govor delegat in dež. glavar kranjski1 dr. I. Šušteršič,. Dejal je, da spada on k tistim, ki so se vedno zavzemal^' za; ohranfitev 5n pospeševanje zveze z Italijo; mora pa vprašati ministra za zunanje zadeve, odgovarj'ajo li vesti, ki se širijo po avstrijskih, laških in tudi drugih inozemskih listih resnici, da so bila povodom ministrskega sestanka v Opatiji na dnevnem redu tudi avstrijska no-tranje-politična vprašanja. Sramotno Bi bilo za samostojnost monarhije, za ,naše dostojanstvo in suverenitete, ako bi pustili, da se: ohrani v javnosti vest, da ima kaka zunanja oblast pravico, vmešavati se v naše notranje zadeve. [T,u se gre izključno le za notranje zadeve, o katerih imamo soditi samo mi. Splošno se je opazilo, da ni pri tem sestanku bili navzoč napiestnik v Trstu. Zdi se, kakor da bi se cesarskega namestnika namenoma zadržalo. Cesarski namestnik princ Hohenlohe uraduje tako, da bi želeli, da bi se povsod tako zgodilo. On je res izvrsten avstrijski uradnik, ki je mnenja da so pred postavo vsi ljudje, vse narodnosti enake. Dobro bi bilo, da bi monarhija jasno pokazala zaveznikom, da so med nar mi meje, katere morata obe drža/vi respektirati. C5m odločneje in konseKventneje mi to storimo, tem bolj bo jasno in prijateljsko naše razmerje. IT/ako delajo druge države, zakaj ne bi Še mi? Vsak greh v tem oziru se bo prej ali slej maščeval. Laško in drugo nam ne posebno naklonjeno časopisje piše sila veliko o položaju avstrijskih Italijanov. Italijansko časopisje, tudi tisto, ki stoji vladi najblijžje, opisuje njih položaj kot zelo žalosten in govori celo o zatiranju. Ta trditev je naravnost smešna. Avstrijski Italijani ne uživajo le vseh državljanskih pravic v polni meri, nimajo samo enakih pravic, ampak zavzemajo [prij naß naravnost privilegirano stališče. V dokaz za to nam služijo razmere v Gorici in Istri. Dajo naj se Hrvatom in Slovencem na Primorskem enake pravice, kakor Italijanom in bodo zadovoljni. Trst smatrajo Italijani za svojlo posest, basirajmo je v resnici narodno mešovito mesto, v katerem $e govore razni jeziki. Kljub vsem odlogom najvišega sodišča se jih_( Italijane) ne da nagniti, da bi o-tvorili javne slovenske šole v Trstu. Za to privilegirano stališče bi bili prav za prav Lahi dolžni naši PODLISTEK. V deželi Faraonov. Dr, M. Slavič. (Dalje.) Sploh pa je cela statra Kaira znamenit spomenik. To je namreč najprvoijnejši del mesta iz prastarega časa, ki so ga stari Egipčani imenovali Chere-ohe (-„kraj bitke“).. Grki so imenovali to mesto Babylon; prenesli so namreč egiptsko ime: bližnjega otoka Roda, Perhapin-On (Nilovo mesto Ona-Heliopola), na to mesto. Rimljani so utrdili ali sezidali v tem mestu nekako trdnjavo. Zid, ki je obdajal to trdnjavo, še je deloma zdaj ohranjen. Leta 641 po Kr. je vzel z orožjem trdnjavo že. večkrat omenjeni Amr, vojskovodja kalila Omarja- Trdnjava se je deloma opustošila, a vendar se v celem ni dosti izpremenilo v stavbah in ulicah te trdnjave babilonske, ker so Amr in poznejši, ustanovitelji novejših in novih delov mesta zidali te dele v bližini Star© Kairo. V tej Stari Kairi so nam ohranjeni direktni potomci naroda starih Faraonov. V bližini še je celo koptski samostan, ki nosi staro ime mesta, Der Bab-lun (samostan babilonski). V oni rimski trdnjavi pa še zidaj stanujejo skoro sami Kopti. Njih prapčetje so se nekdaj navduševali za slavo in vero starih Faraonov. Pozneje so z radostjo sprejeli veselo vest o Kristusu Odrešeniku. Žal da so poltem prišli v monofi-zitsko ločinko. Vendar so tudi v lem monofizitskem krščanstvu ostali Kristusu zvesti J$|ub sjrahovitemu preganjanju. Učenjaki se zdaj veliko zanimajo za Kopte, ker so potomci starih Egipčanov in pa, Ser po njihovem liturgičnem, koptskem jeziku spoznavajo jezik staro-egipiskih napisov- Kraj še nam je tem bolj ljub in drag radi starokrščanskih spominov in pa, radi tega, ker se bivanje sv. Družine lokalizira na to mesto. Z velikim zanimanjem smo tajdaj hodili po teh ozkih, skrivljenih potih; ulice se skoro ne morejo imenovati, Stanovanja so temna, skoro same luknje. Stavbe napravijo tu in tam utis trdnjave. Vse pa leži nižje kakor drug svet zunaj obzidja; zdi se, da hodimo po kleteh ali mimo kletij. Bledi, bolestni obrazi nekaterih mimoidočih ali iz ozkih okenj gledajočih Koptov in Koptinj ne naredi posebno ugodnega utiša;, kakršnega dobi človek, če občuje s Kopti zunaj tega Babilona. Naenkrat se nam reče, da smo pri slavni cerkvi Abu Serge, Sv. Sergija. Obzidana je namreč od vseh strani z drugimtestavbami in vhoda tudi ni nič posebnega; zato se ne opazi prej. V cerkev stopimo tudi nekoliko nižje od ulice. Sele v notranjščini opazimo precej veliko bazilikoi s tremi lajdljami po egiptskortoizantinskem. načinu. Kot cerkev z vzhodnim obredom ima pred glavnim oltarjeim lepo izrezljano leseno steno ikonostazo. Vse kaže, da je cerkev jako stara, morebiti ena najstarejših ohranjenih cerkev v Egiptu. Ce se že o tej cerkvi ne bi moglp dokazati, da je stalla že v: predmohaimedanski dobi, pa vsekako ni dvomiti o taki visoki starosti) podzemeljske cerkve, ki je pod korom te gornje bazilike. Po celo preprostih stopnicah se pride v to svetišče pod,prvo baziliko* Tudi to Ima tri ladje. Na koncu srednje ladje je v zidu izdolbina za oltar. In o tem prostoru pravi legenda, ki se da zasledovati nazaj do dobe križarjev, da je tu prebivala 1 mesec (Alban Stolz pravi: 7 let) sv.. Družina, Jezus;, Marija in Jožef, na begu v Egiptu. V teh nizkih obokajnih prostorih je vse mokrotno, zaduhlo, kakor pri nas v slabših kleteh. Večkrat stoji ta prostor tudi pod vodo. Tu so tedaj sledovi prvega krščanstva, na ta kraj nanaša pobožna legenda stopinje sv. Družine. Zgodovinar Evzebij in ustno, izročilo Koptov spričti-jota, da je sv. evangelist Marko oznanjdval sv. evangelij v Egiptu. Prva cerkvena občina je nastala v Aleksandriji, ki je leta 60 po Kr, imela prvega Svojega škofa z. imenom Ani an a; Pod rimskim cesarjem Markom Avrelijem (117—138) jo bilo, število kristjanov že toliko, da je aleksandrijski Škof Demetrij, ki se je že imenoval patriarh aleksandrijski, posvetil tri sebi podrejene škofe. V tretjem stoletju je posvetil patri arh Teona že Marijino cerkev v Aleksandriji; ta j< bila prva krščanska egiptska .ali koptska cerkev, i kateri se je obhajala javna služba božja. V istem ča su je patriarh Herakla imel namesto treh že dvajse podrejenih škofov. Poznejši zgodovinski podatek nan pove, da je bilo na cerkvenem zboru v Efezu 1. 43: navzočih 50 egiptskib škofov. To je gotovo, da so a Stari Kairi, Babilonu, imeli takr.at, ko je bilo že toli ko škofov v Egiptu, tudi svoje krščanske cerkve, ii verjetno je tedaj, da je spodnja Sergijev)a cerkev (vsa v bistvenem liz te stare dobe. V bližini je še več kopti skih cerkev. Ena, na južnovzhodnem oglu trdnjave ki se imenuje el 'Moallaka („na stebrih sloneča“), s< smatra celo za najstarejšo v Babilonu sploh. Zdaj j( seveda zopet popolnoma prenovljena. Toda stanovanje sv. Družine išče pobožno izročilo le v neznatni votlini Sergijeve podzemeljske cerkve.. Nekateri eksegeti so mislili, da je v Jem Babilonu bival tudi sv. Peter, in da je v njem spisan njegov prvi list, ker se v 5. pogl, 13. vrsti pravi: „po zdravlja vas sojzvoljena cerkev v Babilonu in 'Marko, moj sin“ (I. Petr. 5, 13), kar pa je razumeti o Ri-mui-Babilonu. Čudna čuvstva vzbuja ta Babilon, stara Kaira — nekaka mumija prvega krščanstva. Meč cerkvijo Moallaka in Sergijevo cerkvijo je vstala one krasna, že omenjena sinagoga z Mojzesovim spomenikom. Dal Bog, da bi se vzbudila tudi Krščanska mumija k pravemu krščanskemu, katoliškemu življenju! * * * Zadnji popoldan bivanja v Kairi sem posveti zlasti spominu sv. Družine. Ker je bala večina naše družbe učiteljskega stanu, je odločil vodja za ta ča? zoologi;čjen vrt za, skupen obisk. Zato sem se za cel • opoldan ločil od družbe in hodil na svojo 'roko. Kei sem svoj program, samo vodji naznanil, je bilo pozne 'e večini žal, da ni hodila po mojih pojtihV » p j; (Dalje prih.) avstrijski državi največjo zahvalo* Mesto tega pa beremo po laškem in drugem inozemskem časopisju o-petovano o zapostavljanju in zatiranju Italijanov v Avstriji. Naravnost nezaslišno je, da se vzburja Italija, ako napravijo Slovenci po Trstu navaden sprehod. Mogoče mislijo v Italiji, da se bodo pustili Slo-iv-mci v Trstu čisto mirno od Lahov pretepavati. Ra . no v interesu našega razmerja do Italije morala b? 1 tem vprašanju vladati jasnost. Izrazi, ki jih je ra oil predsednik delegacije glede Rusije,, bi se prat .aliko porabili tudi glede italijanske meje. LaM se norajo vendar enkrat navaditi, da živi v Avstriji le najhen del njihovih konn.acionalcev. Potem tudi od .talijanske strani ne bo populariteti zveze z Avstrije iič nasprotovalo. Vsak Italijan ve dandanes, da ne jasleduje Avstrija nikako agresivne politike nap ran Italiji. 'Mi hočemo to ohraniti, ka,r imamo in tega pa jam ne bo nihče zameril. Naj se še Italijani posta vijo na enako stališče. Glede najše zunanje politike izjavlja govornik, da se pridružuje vprašanju delegata dr. Korošca rat-di protektorata katoličanov v Albaniji. Velika napaka naše zunanje politike tiči že od nekdaj v tem, da nekako dela s tajnimi sredstvi; 'zato ljudsjvo tej politiki ne more slediti in se ravno vjsled tega vse kritizira. Rdeča knjiga popolnoma izkazuje, da je naša diplomacija marljivo in smotreno delala;, gleda pa se naj vedno tudi na to, da se javnost pouči o smeri politike. Za vzgled vseh grehov, ki so se storili, nam služi albanska politika. Siguren in odkrit nastop že od začetka bi nam prihranil veliko stroškov in naše narodjno gospodarstvo bi obvaroval velikih izgub, In je-li Albanija takp gosto obljudena, da mi lahko mirno gledamo, kako tisoči izgubljajo življenje? Ako pa smatramo Albanijo za svoj življenjski interes, potem je tudi samo ob sebi umevno, da jo napravimo in o-hranimo sposobno življenja. Pri likvidaciji balkanske krize nismo mi ne le nič dobili, ampak sigurpe pozicije izgubili. Pomilovanja (vredno je, da se je pri tej priliki pokazalo, da naše stališče v trozvezi ni dobro in da se nahajamo v neki odvisnosti od Berolina. Želimo, da delamo v trozvezi bolj samostojno politik(b in čuvamo naše interese v okvirju trozveze, kakor to delajo tudi druge velevlasti s svojimi vitalnimi interesi, na primer Italija glede Libije in Nemčija glede Marokia. Slovenci smo posebno zainteresiraju namoči in ugledu monarhije in težko nam je, Če mora monarhija trpeti. Slovenci želimo močne monarhijo, ker se hočemo v nje okvirju razvijati in ker je to za nas tudi v narodnem oziru najugodnejše stališče., Slovenci nočemo pripadati niti h kaki južni slovenski marki, niti k veliki Benečiji, niti se nočemo potopiti v pravoslavju, ker se trdno in neomajno držimo svoje vere. * * * Klasifikacija konj. V pododseku za vojaške dotìaye je delegat dr. Korošec grajal nedostatnosti, ki so se godile pri klasifikaciji konj. /Zastopnik vojaške oblasti; je odgovoril, da se bo v tem oziru prihodnja leta vse popravilo in se strogo držalo tozadevnih naredb, Nadalje je zahteval, da se za vojaške potrebe v Pulju nakupuje živina iz slovenskih dežel, kari je tem lažje, ker so se sedaj na Štajerskem in Kranjskem zadruge za v-novčevanje živline za to popolnoma pripravile.. Grof Berchtold odgovarja. Zunanji minister grof Berchtold je odgovarjal na pomisleke delegatov, oziroma na obsodbe naše zunanje politike. Glede na Albanijo je dejal, odgovarjajoč delegatu Kramaru, !da je naša albanska politika sicer združena z mnogoterimi neprijetnostmi, da pa je z ozirom na ravnotežje v Adriji in na prostost naše maritimne pozicije, kakor z ozirom na naše razmerje do Italije in na evropski mir velike važnosti. Neprijetnosti so gotovo manjše, nego prej imenovane pridobitve. Glede na orijentalne železnice je izjavil, da bo odsihmal njegova prv,a naloga, Čuvati pravice obratne družbe, zasigurati monarhiji trgovsko-politi-čne interese in odvrniti vsako odškodovanje. Kar se tiče vprašanja glede Soluna, smo bili že meseca decembra 1912 na stališču, da se ne izpostavimo za kako eksempcijo Soluna od suverenitete kake balkanske države. S tem pa nismo izgubili iz viđik'a naših trgovinskih interesov v Solunu. Nato je še odgovoril delegatu Kramru glede Italije in dejal, da on ni za podrobnejšo raziskavo, kdo je več pridobil z ustanovitvijo Albanije, Italija ali mi, !in Če meni Kramar, da ima samo Italija pri tej politiki največjo korist, to ne odgovarja resnici. Gotovo je, dal je Albanija trgovsko in gospodarsko odprta obema državama in na nas je, da se je poslužujemo. Kar zadeva vprašanja delegata dr. Kramarja, smo li mi prevzeli napram Italiji kake obveznosti v vzhodnem Sredozemskem morju, naj sprejme pomirljivo vest,1 da se mi nismo napram rimskemu kabinetu čisto nič zavezali. Tudi sum, ki ga je izgovoril delegat Kadlčak, da je na o-patijskem sestanku bil govor o italijanskih vseučiliši Čnih spričevalih, ni upravičen. • * V soboto sta nadaljevala in končala svoje delo odsek za zunanje zadeve in vojne zadeve. V odseku za zunanje zadeve se je vršilo tudi že glasovanje, v vojnem odseku pa se še bo menda danes izvršilo. V vojnem odseku sta govorila tudi vodja finančnega ministrstva baron Engel in ministrski predsednik grof Sturgkh ter branila sedanje vladanje s § 14. Iz go- vora barona Engela je omeniti, da proračun za leto 1914-1915 ne izkaže nobenega deficita, iz govora grofa Stürgkha pa je zanimivo, da je nasproti dr. Le-cberju omenili,, da ne misli razpustiti drž. zbora in razpisati novih volitev. 01 ase p -ired.it tre Kamnica pri Mariboru. Naša krščanska narodna obramba je v mariborski okolici z včerajšnjim dnevom zavzela novo po-zicijo; ustanovilo se je namreč slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kamrici pri Mariboru. Ustanovni shod je bil vkljub slabemu vremenu prav dobro obiskan; dvorana pri Vogrincu je bila polna občinstva. Dr. Hohnjec je s poljudno besedo raztolmat-čil pomen izobrazbe za zasebno življenje,, za gospodarsko dobrobit in za ohranitev slovenske narodnosti. Domači pevski zbor, ki ga vežba gospod organist, je točno in lepo zapel nekaj mičnih pevskih komadov. Vrli naš somišljenik posestnik Hlebič od Svi, Križa nad Mariborom je prinesel pozdrave tamošnjega izobraževalnega društva irr podružnice Slovenske Straže. Končno so mladeniči prav dobro predstavljali zanimivo Šaljivo igro. V odbor so bili izvoljeni naslednji: predsednik Lovro Ciček, pocestnik; podpredsednik Jožef Ledenik, posestnik; tajnik Anton Lorbek, posestnik ; tajnikov namestnik Alojzij Jošt, mladenič; blagajnik Matija Mole, posestnik; blagajnikova namestnica Antonija Hiter, mladenka; odbornik g. Frape Škofi, kaplan; kot odborniki, zaupniki, oziroma zaupnice Jakob Cafuta, organist, Martin Vidovič, gospodarski upravitelj, Simon Doško, posestnik, mladeniča Jožef Pahner in Karol Košir, mladenke R. Šket, Marija Vidovič in Frančiška Matičič. Petrovče. Javni politični shod v Petrovčah je priredilo slovjensko katoliško politično društvo,v nedeljo, dne 10. t. m., dopoldne. Predsedoval 'je gospod župan Koren, poročal pa je poslanec dr.. Ijvan Benkovič o deželnem zboru in o splošnem političnem položaju. V-kljub slabemu vremenu je bila udeležba voliljcev in ženskega spola (izredno obilna. Poslancu se je izrekla zaupnica. Navzoči nadučitelj Slane seveda, ki se za politiko ne briga več, ni bil zadovoljen z njegovimi izvajanji o šolski preuredbi. Zavodne. V nedeljo po sv. opravilu je bil shod S. K. Z. v stari šoli prav dobro obiskan. C. g. župnik Rožman je pozdravil poslanca dr. Verstovšeka in vse navzoče. Župan Skruba je otvori! in vodil zborovanje kot predsednik. Poslanec dr. Verstovšek je podal poučno in obširno poročilo o splošnem položaju, o drž. in dež. zboru. Z zadovoljstvom so vzeli kmetje poročilo na znajnjie in soglasno izrekli poslancu zahvalo in zaupanje. Topolščica. Ob 3. uri so se že zbirali možje iz Topoljščice in Ravn v gostilni pri Janezu in pričakovali poslanca, ki je prišel iz Zavoden. Veselilo nas je, ko je nam podal v tako poljudni in odkriti oblliki svoje poročilo. Nad polovico mož, ki so bili poprej v vrstah Šter-la in liberalcev, je bilo na shodu; izrazili so poslancu popolno zaupanje. Tako prodira povsod S, K. Z. in liberalni stebri se majejo, Leiter sperg. Včeraj je imela naša skupina J. S, Z. pri Mih. Štravsu svoj mesečni sestanek. Konstituiral se je novi odbor: predsednik Kraner Peter, podpredsednik Repina Hinko, tajnik Bela Franc, tajnikovi namestnik Lubej Martin, blagajnik Straus Mihael, blagajnikov namestnik Novak Karol, odbornik Repina Andrej, predsednik nadzorstva Hariman Franc, njegov nam. Weingerl Blaž. Odslej bodo mesečni sestanki in plačilni dnevi vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu popoldne od 4. ure naprej pri Mihaelu Štrausu v Ledtersper-gu. Na shodu so govorili Repina Andrej, Žebot Fr. in Hartman Franc, Sveta vojska. Včeraj 10 maja je predsednik „Sv. vojske“, dr. Kovačič, predaval o škodljivosti alkohola v čadram-ski šoli. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je na povabilo šolskega vodstva zbralo vendar okoli 80 ljudi, večinoma starišev, ki so pozorno poslušali govornika, ki je s pomočjo slik razlagal, kako alkohol raz-deva človeško telo, kako prej srečne družine peha v bedo in nesrečo, kako se vsled pijančevanja množijo zločinstva zlasti ob dnevih Gospodovih in kjako nesrečno pitje meče svojo senco na potomstvo do tretjega in četrtega rodu. Glavni namen temu predavanju je bil, stariše odvrniti od pogubne navade, da že otrokom dajejo opojne pijače, zakaj s tem jih š(tariši sami spravijo na pot, da postanejo zapravljivci in pijanci. Po naročilu deželnega šolskega sveta je statistika na čadramsiki šoli pred 3 leti dognalja zelo žalostne podatke. Od 389 učencev se jih je našlo samo devet, ki še niso pili nobenih opojnih pijač, tu in |tam ob raznih prilikah jih je pilo vino, jabolčnik, pivo 330, Vsak dan redno je zavživalo vino, jabolčnik ali pivo 49 učencev, zai zajutrek je dobivalo žganje 74 u-čencev, redno vsak dan je pilo žganje^ 76 učencev. Te številke z grozno lučjo osvetljujejo temo, v kateri tava naše ljudstvo. Po drugod ne bo dosti boFše, morda še slabše. Zganite se vendar voditelji ljudstva, zlasti duhovniki, učitelji in zdravniki, ter začnite s poukom in vzgledom boj proti temnim silam alkoholizma, ki duševno, telesno in gospodarsko vni-čuje naše ljudstvo in vzbuja v njem živalske instinkte. Prihodnjo nedeljo priredi /„Sv. vojska“ predajanja v Rušah in na Ponikvi. V Rušah bo govoril dr. Kovačič, na Ponikvi pa za šolsko mladež gospodična Štupcai. Da bi se uspešneje moglo razlagati o škodljivosti alkohola, si ,„Sv. vojska“ želi nabaviti skioptični aparat. Prijatelji, ki vam je na srcu treznost in pa zdravje slovenskega ljudstva, odtrgajta nekaj davka kralju alkoholu, pa darujte vsaj en del prihranka „Sv. vojski“, da si naroči aparat in potrebne slike. Po drugih deželah izdajo protialkoholna društva na leto sto in sto tisoč za pouk ljudstva, mi tudi ne moremo s praznimi rokami čudežev delati. Da se je v zloglasno ptujsko šnopsarno v. desetih letih znosilo nad tri milijone kron, za to nihče ne tarna, ampak dati kako pomoč „Sv. vojski“ za človekoljubno delo, tu se ljudem ždi Škoda vsakega vinarja. P o li tieni pregled. Ljudski tabor za staro pravdo koroških Slovencev se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., ob 2. uri popoldne, pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliberku. — Ljudstvo hrepeni, da bi dalo mogočnega in slovesnega duška svojemu globokemu ogorčenju nad grdobijami, ki so jih u-ganjaii nasprotniki v Sinčivasi z našimi kmeti, mladeniči in celo duhovniki. Govorili bodo 'domači kmetje, govorilo bo vodstvo slovenske politike na Koroškem, govorilo bo šest državnih poslancev. Tabor naj bo odgovor našim nemškim izzivaičem in tlačiteljem. Vse na tabor, na prvi tabor koroških Slovencev (v, 20. stoletju ! Buška ministrska kriza. Listi poročajo o skorajšnem padcu ruskega ministrskega1 predsednika Goremykina, katerega naslednik bo baje sedanji pomočnik zemljedelskega ministra Krivošeyn. Francija hiti z oboroževanjem na morju. Francoski mornariški minister je odredil, fda i-mata ladjedelnici v Brestu in Lorientu do 1. aprila 1915 postaviti ogrodje dveh norih dreadnoughtov po 29.500 ton, Novi velikanki bosta zopet dolgi po 190 m in oboroženi s 16 34centimeterskimi: topovi; vsaka bo imela po Štiri stolpe z dvojnim oklopom. S tem je podana nova smer za najnovejše francoske bojne vele-ladije. Francija si zadnja leta z mrzlično hitrico prizadeva nadomestiti svoje zamude na polju vojne mornarice. Že sedaj razpolaga v Sredozemskem morju z brodovjem, ki je vredno vse pozornosti - v kratkem pa francoska pomorska bojna sila Še prav izredno naraste, saj grade osem dreadnoughtov, h katerim pa prideta Še ta dva nova, ki srno ju gori navedli.. V Tjoulonu stoje sedaj popolnoma pripravljena dve; te težki in eno lahko brodovje s primernimi malimi floti lami, dve bojni Iadiji po 23.000 ton in 12 30.!5centi-meterskimi topovi; vrhu tega dve novi Iadiji 23.508 ton in enako močno artilerijo ; Šest ladij po 18,400 ton s 30,5'icentimeterskimi topovi. Drugo brodovje ima pet ladij po 14.900 ton in na vsaki po Štiri 30.5centime-terske topove. Ojačena je z dvema ladijamai prvega brodovja, v^aka po 18.400 ton. Veliko večji bosta novi za leto 1915 naročeni bojni Iadiji, ki boslta imeli po 29.500 ton in po 16 34centimeterskih topov. Ostale os-mere ladlje, ki jih sedaj grade, bodo obsegale pa po 23.500 ton in bodo imele vsaka po 10 34centiimeters-kih topov, novejše pa po 25.200 ton in po 12 34cen.ti-meterskih topov. Zanimivo je, da grade Italijani še večje ladije, nego Francija; štirje na novo dovoljeni naddreadnoughti bodo imeli po 30.000 ton in po osem do deset 38.2centimeterskih topov, NaŠ,a divizija tipa „Viribus unitis“ po 20.300 ton ima na vsakem krovu po 12 30.5'centimeterskih topov, toda v Škodovi tovarni na Češkem že tudi izdelujejo 38centimeterske topove. Albanske Viomatije. V Albaniji ni Še pričakovati tako kmalu zažel-jenega miru. Zadnji čas so krvavi spopadi na dnevnem redu in listi poročajo o strajšnih grozodejstvih, ki jih izvršujejo vstaški Epiroti. Tlako so pred kratkim vjeli Epiroti mohamedanske Albance — bilo jih je 200 — in jih odpeljali v bližnjo vas Kodra. Tam so jih spravila v pravoslavno cerkev in jih po kratkem mučenju obesili na križe. Na to so zažgali cerkev in šli naprej. Cez dva dni je našla žandarmerija požgano cerkev, med razvalinami pa ožgana trupla križanih mohamedanskih Albancev. —• 'Od neke druge strani se pa tzopet poroča, da so boji med Epiroti in Albanci severno od Argirokastra trajali nad pet dni in so končali s popolno zmago Epirotov. Pri Kodri so baje izgubili Albanci nad 500 mož. Tudi Epiroti imajo precej izgub, ki pa so z ozirom na to, da so ostali zmagovalci in v očigled krutemu boju v primeri z Albanci razmeroma majhne. Tako postaja položaj v Albaniji z a albansko vfeJdo in njene zaveznike od dne do dne opasnejši. Epirotske vstaške čete prodirajo vedno odločneje in že ogrožajo Korico in kakor se zatrjuje, celo tudi že Valono. Ako se sme verjeti poročilom iz dobro poučenih virov, na resen odpor albanske milice in orož- ništva je težko misliti,, in bodo Epirotje, ko zasedejo Korico, imeli ves Epir v svojih rokah in albanska vlada jim bo izročena na milost in nemilost, če ne posežejo vmes velesile. Zato se tudi del albanskih odločilnih faktorjev baje zavzema za sporazum z Epi-roti. Nasprotno pa je drugi del proti vsaki koncesiji in za brezobzirno vojsko proti Epirotom. Essad paša upa, da, se mu posreči vsled teh dogodkov poriniti — kneza Viljema bolj na stran in sebe postaviti popolnoma v ospredje in tako dobiti absolutno diktaturo v Albaniji. Vlada je brez vsake moQi in se je zato obrnila na mednarodno kontrolno komisijo, da bi prevzela posredovanje med njo in Epiroti. IVlada je pripravljena podati mednarodni kontrolni komisiji polno pooblastilo, da sklene z Epiroti mir. In res je že dospela dne 6. t. m. v Drač mednarodna kontrolna komisija, ki je sklenila po daljšem posvetovanju, da prevzame posredovanje med albansko vlado in Epiroti. ' f ’ Raznoterosti. Slavnostna akademija v mariborskem bogoslovju. Dne 8. t. m. je prevzvišeni gospod knez in škof 'dr. Mihael Napotnik obiskal zjutraj naše bogoslovce, jih razveselil z ganljivim svetopisem(skim premišljBivanjem o Davidu in Golijajtu, daroval za nje sv. mašo ter jim podelil („kruh močnih.“ V nddeljo, dne 10. t. m., pa so bogoslovci Nj. PrevzvaŠenosti priredili za 251etnico školovanja slavnostno akademijo z lepim sporedom v sedmih točkah. V treh govorih so proslavljali Marijo kot slavo cerkve, Kafrola Velikega kot zaščitnika, cerkve ter slavlje cerkve same Vse te točke so se vrlo kobro izvršile. Prevzvišeni nadpa-stir je bil vidno vzradoščen nad lepo) uspejo akademijo ter je imel zopet daljši ijubeznjiv nagovor na mlade praporščake zastave Kristusove. Veliko narodno slavnost v spomin SOOletnice u-'stoličenja koroških vojvod bosta priredlili obe mariborski podružnici Slovenske Straže v najbližji neposredni okolici mariborski v nedeljo, dne 7. junija t. 1. Na slavnost so povabljena vsa naša društva iz Maribora in bližnje in daljne okolice. Ves čisti dobiček je namenjen Slovenski Straži. Sodelovala bosta dva dobro izviežbana pevska zbora, Orli itd. jNujno prosimo vsa naša društva v mariborski okolici, da na ta dan ne priredijo nobenih prireditev. Cesarjeva bolezen je stacionerna. Sedanje slabo vreme tudi ne more ugodno uplivati, da bi zdravljenje hitreje napredovalo. Nekatere noči spi cesar mirno, druge noči pa moti kašelj v mirnem spanju O včerajšnjem stanju se je izdalo to-le poročilo: Noč d sobote na nedeljo je bila nemirna, ker je cesarja zopet nadlegoval kašelj. Včeraj po dnetvu je kašelj popustil in cesar se je počutil subjektivno čilega. Katar je le nekoliko nazadoval. Sicer pa ni beležiti nobene spremembe. Afera Wastian. „tMontags-Zjeitung“ poroča, da postajajo na mariborskem magistratu nevoljni, ker zadeva Wastian ne pride do konca. Vse delo sloni na ramenih župana dr. Schmidererja, Ki letos niti na dopust ne bo mogel, kajti Wajstjan je edini podžupan, toda ne uraduje, dokler afera ni razjasnjena. Maribor v nevarnosti. Programi za predstave v mariborskem cirkusu so tudi v slovanskem jeziku tiskani, iz česar sklepa JMarburger Zeitung“, da je nemški značaj Maribora v nevarnosti Bog daj nor-•cem pamet! Uradna tajnost na mariborski pošti. Sobotna „Marburgerca“ poroča zopet o internih dogodkih na mariborski pošti, o katerih jo je lahko samo uradna oseba — ali direktno ali indirektno i— informirala, V interesu zaupanja do pošte zahtevamo, da poštno u-praviteljstvo nastopa proti osumljenim z vso strogostjo in odločnostjo, kajti davkoplačevalci vendar smejo zahtelvati, da se poštne tajnosti ne izdajejo. Hujskanje proti frančiškanom. Mariborski samostan oo. frančiškanov slavi letos petdesetletnico ■ -njega obstanka» kakor smo že poročali. Čeprav, oo. frančiškani v svoji skromnosti in ponižnosti ne nameravajo prirediti nobenega slavlja, vendar prihaja-jo njih sovražniki, da mečejo ob tej priliki blato in kamenje na nje. Med njimi je tudi trobilo tukajšnjega „miroljubnega“ pastorja Mahnerta, jMarburger Zeitung.“ Zastrupiti hoče razmerje med mariborskim prebivalstvom in samostanom, zastrupiti s hujskanjem in lažmi. Tako se pogreva ob tej (!) priliki stara laž, da je imel baje nek kaplan v dravski dolini na svojih vratih napisano: („Nemcem in psom je vstop prepovedan!“ Prvič je to kž, drugič ajko bi tudi res bilo, kako pridejo, mariborski frančiškani do tega, da bi se jim to očitalo? Strast otemni človeku razum in kuje srce. Liberalna zmaga na Polzeli. Liberalni listi so zagnali velikanski krik, da so zmagali v Polzeli. A toda kak je uspeh? Med 18 odborniki je 10 zanesljivo naših! Da pa so vendar dosegli delni uspeh, K temu jim je pripomogla zveza z südmarkovci in šulverei-novoi. IT.udi zdravnik dr. Cervinka je bil med našimi naihujšimi nasprotniki, istotako mesar in gostilničar Alojzij Cimperman ter cerkveni ključar Sevčnikar. Celjski liberalni zadrugar Stibler je Še — zelo mlad, sicer bi si gotovo premislil odgovarjati na način, kakor je to storil v zadnji številki jNarodnega Lista“, ker ton ne dela časti niü kakemu Šovinističnemu politiku, je pa popolnoma neprimeren za zadružnega uraHnika, ld replicira — vi zadružnih zadevah. "Njegova lajajva ne pove nič, govori o obrestovanju da revizor Kunej ni dal na občnem zboru posojilnice v Šoštanju nobenih pojasnil glede pokritja izgube in je le lepo — bral bilanco, kar bi znal vsak učenec ljudske šole, Stiblerjeva izjava b|i imela le tedaj pomen, če bi prinesel številke, navedel dohodke in stroške hiše na Dunaju za leto 19-11, 1912 in 1913 in obrazložil „rentabiliteto“ hiše. Ce je čutil g. Stibler potrebo, v „Narodnem Listu“ odgovarjati, naj bi povedal, kako se naj izguba pokrije, koliko bo prisp,evala Zadružna Zveza, ki je sokriva^ a on o vsem tem — previdno molči. Ko je g. Stibler omenil Lajški trg in Marenberg, naj bi tudi povedal, da prispeva Zadružna Zvdza v Ljubljani za sanacijo v omenjenih krajih propadlih konsumnih društev letno 17.000 K, štajerska organizacija pa letno 3000 K. Vade et fac similiter liberalna organizacija! Ljubljanska (Zadružna Zveza ni od nobenega člana zahtevala prispevka za sanacijo, pač pa je ona in njene štajerske mlade članice žrtvovala in še bode nekaj let žrtvovala mnogo, da reši člane. To je zadružno delo, ne pa napadi v političnih in „Strokovnih“ listih in skrivanje računov glede dunajske hiše,. Sklicevanje na »pradno“ poročilo glede Marenberga in Laškega trga bi se lahko mirno opustilo, saj je ta ^tvar vsem zadružnim krogom itak znana, opustilo bi se naj radi tega, ker vejmo, na kak način so liberalci prišli do omenjienega poročila in koliko so morali zanj dati. Dotična oseba je napi ponujala proti primerni, odškodnini poročila glede liberalnih zvez v Celju in Ljubljani, a naši voditelji so odločno odbili ponudbo, ker ni častno in dostojno, če se izkorišča kršenje uradne tajnosti in za to >— še plačuje. Švihovstva bi v zadružništvu ne smelo biti, sicer se pa isto tudi v politiki obsoja. G, Stibler si naj aprilovo številko (.„Zadruge* in zadnjo IšteVjilko („Narodnega Lista“ dobro sbrani]; če bo te-le reči čez par let bral, bo imel velikega — moraličnega in bo obžaloval to za vsakega* javnega delavca, tem bolj pa za zadrugarja neprimerno gonjo. Pribiti se namreč mora, da je začel on v, „Slovenskem Narodu“ in v ^Zadrugi“ napade in sicer neosnovane, posledice nad pripiše torej sam sebi. Nov odlok učnega ministrstva. Pred kratkim je izdalo učno ministrstvo na vse deželne Šolske svete znamenit odlok, v katerem se določa, da se smejo v bodoče tudi neomožene učiteljice uradno posluževati naslova „gpspa.“ Brez dvoma bo sprejeta ta določba z odobravanjem, ker se ne more zanikati, da bi med pojmom „gospodična“, ki je označeval mlado damo, in med odgovornosti polnim socijalnem stališčem pedagoginje, ki ravno radi svojega poklica ni mogla doseči potom omožitve naslova :„gospa“, ne obstojalo toliko nesorazmerje. Kossuth umira. Ferencz Kossuth, sin velikega puntovnika Lajosa Kossutha, Teži v Budapešti vi zadnjih zdihljajih. Držijo ga samo še umetno pri življenju. _ In pri nas? („Westdeutsche Arbeiter-Zeitung“,-glasilo katoliških delavcev v Nemčiji, je prekoračilo s svojo velikonočno številko 200.000 iztisov. Ureja ta list delavec Joos. Častnikom se zvišajo plače. Vojna uprava namerava predlagati prihodnje leto, da se povijšajo piar če častnikom, ki naj dobe isto plačo kot državni u-radniki. Po 16—201etni službeni dobi pa bodo dosegli vsi častniki VIII. plačilni razred. v Štajerski». Maribor. V mestu Mariboru in v bližnji okolici, osobito v magdalenskem nredmestju, Škrlatica hudo razsaja. V mariborski bolnišnici leži danes 28 o-seb na Škrlatici bolanib, med njimi mož 57 let star, gospod Edvard Schindler, carinski nadzornik v Mariboru Res redek slučaj. Včeraj vi nedeljo sta umrla dva otroka. Cuje se, da bodo še danes zaprli vse ljudske šole v magdalenskjem predmestju. Maribor. Podružnica Slovenske Straže za mesto Maribor in okolico priredi prihodnjo soboto, dne 16. maja, ob pol 8. uri zvečer v Zadružni Zvezi (Cirilova tiskarna) svoj občni zbor. Vabimo vse člane, da se zanesljivo udeležijo občnega zbora. Dobrodošli vsi drugi rodoljubni Slovenci in Slovenke! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Rače. Dne 6. t. m., ob pol 8. uri zjutraj, je Šla žena železniškega čuvaja Marija Urh na vrt po zelenjavo, a pustila je svoje tri majhne otroke same v kuhinji prvega nadstropja*. V odsotnosti matere je pa zlezel dveinpolletni sinček Bogomir na okno, pri čemur je z glavo razbil Šipo ter padel na tla. Deček je zadobil na glavi in kolenih poškodbe, ki pa k sreči niso nevarne. 'Mati se bo morala zagovjarjati pred sodiščem.. Rače. Dne 4. majnika, proti 11. uri predpoldne je izbruhnil požar v Škednju Frančiške Zemljič. Požar je uničil njeno gospodarsko poslopje, kakor tudi hišo. Uničeno je tudi pohištvo, seno in gospodarsko orodje, Skoda je velika in z zavarovalnino le deloma krita. Vzrok požara Še ni znan. Gornja Radgona. Volitve v gornjeradgonski o-krajni zastop so razpisane. Imenik iz veleposestva in veleindustrije leži pri c. km okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru vsakemu na vpogled in je eas za vlaganje reklamacij od dne 10, do dne 23. majnika. Slovenci gornjeradgonskega okraja! Pogumno in složne na delo, da rešite čast okrajja, tako v narodnem Kakor v gospodarskem oziru! SV. Bolfenk pri Središču. (Tukajšnji orožniški postajevoaja gospod Tretnjak jé prestavljen v Cirkov- ce. Gotovo se bo nerad spominml na kraj nazaj, kjer je zapustil več prav žalostnih spominov. Radi njega se je tudi prestavila orožniška postaja iz St. Miklavža k Sv. Bolfenku. Več o njem bodo povedali pa poslanci ! Ormož. Ledenica v nevarnosti, da se užge. Tukajšnji slovenski trgovec gospod Kuharič si je postavil ledenico za pivo. Nemška občinska uprava pa je dognala, da bi lahko postala ta ledenica nevarna — proti ognju, posebno zaradi tega, ker bi nemška konkurenčna zaloga trpela škodo. .Občudovanja vredno bistroumnost naših občinskih očetov vestno zabilježimo! Konjice. (Tukajšnji davčni pristav Maks Rest je premeščen v Ormož, semkaj pa pride Franc Peto-var, dajveni pristav v Ormožu. Trbovlje. Mesečno zborovanje J. S. Z. se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah. Poročal bode poslanec dr. Ivan Benkovič. Vsi na shod! Razpravljalo se bo tudi o važnih vprašanjih organizacije in drugih društvenih zadevah. Sv. Frančišek na Stražah, V nedeljo, dne 22. marca, je tukaj zborovalo nedeljsko društvo za okraj Gornji Grad. Narodnost naših učiteljev se je pokazala s tem, da je naš slavni Tiušek sporazumno z generalom Relcom naročal kosilo v posilinemški gostilni, kjer se toči tudi nemško pivo. Namerava» umor in sam@umor. Iz Majšberga se nam poroča: Iz Maribora je prišla v petek, dne 8. L m., o-krog 28 let staraj ženska, kakjor Se sliši vdova in še precej bogata, ki je hotela vstreliti v Narapljab trgovca iz Ptujske gore gospoda Traun a. Ker njega ni zadela, je obnila revolver p poti sebi in si pognala; krogljo blizu srca skozi prša. Vzrok je bojda, da je njej gospod Traun odgovoril ženina, svojega nekda-'ega učenca, s katerim je bila že oklicana. Okrevala bode težko. Prišla je samo iz tega namena, ker g. Tjrauna ni našla doma, je Šla za njim k njegovi podružnici v Naraplje. Razgled po svetu. Vojska med Mehiko in Združenimi državami. — Iz Združenih držav sevieroameriškib prihajajo poro-ia, da se vrše tamkaj vedno večje priprave za pravo vojsko med Mehiko in Združenimi državami. Se-veroameriške Združene države utegnejo vsak hip že napovedati Mehiki vojsko. Kakor vse kaže, je vojska neizogibna. Grozen potres v Siciliji. Dne 8. t m. zvečer so imeli v Siciliji grozen potres. Več naselbin je popolnoma porušenih Glasom brzojavnih vesti iz potresnega, ozemlja znaša število težko ranjenih nad 200 in število mrtvih pa Čez 1000 oiseb. iZ nepopisno požrtvovalnostjo dela vojaštvo in izkopava mrtva trupla izpod razvalin. Kralj je daroval za žrtve te grozne potresne katastrofe 100,000 lir. Nesreča v rudniku. Iz Beklydja v vzhodni Virginiji poročajo o veliki rudniški nesreči, ki se je pripetila v bližnjem rudniku New-River Company. Pod-sul se je velik rov in sicer vsled eksplozije dinamita in drugega streliva. V rovu je bilo čez 200 rudarjev. Iz rova so potegnili še le drugi fdan 4 mrtvece in 50 ranjencev. Do ostalih ponesrečencev Še niso prikopali. Štrajk radi žganja. V Petrogradu je štrajkalo za sv. Jurij 8000 delavcev, ker niso za velikonočne praznike nikjer dobili žgajnja. Za praznike je bilo namreč prepovedano po celem mestu točiti žganje in podobne pijače.. *•’* m rit Prvi teden v majniku je bil za bmeljsko trgovino precej ugoden, kajti poproda^o, oziroma pokupilo se je precej veliko hmelja. Nekj tujezemski pivovar-nar je pokupil na deželi večje partije hmelja, nekaj pa tudi na trgu, za cene med 240—280 K per 50 kg. Tujega hmelja se je le nekaj malega pokupilo, cene nespremenjene in sicer za 150—220 K per 50 kg, Ko-niečno razpoloženje mirno, cene trdne.. V žatečkem hmeljskem okolišu je bilo tu pa tam nekaj viharjev, vobče je pa še vedno premalo dežja. Vreme je bolj hladno in bi moralo biti topleje, da bi se rastlina ugodno razvijala. Noči so posebno hladne. Temperatura je dne 2 majnika padla na 3 stop. R pod ničlo. Mraz rastlini ni Škodoval. Na) pozno obrezanih rastlinah so se pojavile bolhe, osobito na ch nih zasadih, ki so bili v lanskem letu pozno obrezani. V onih hmeljskih nalsadih, ki so bili v lanskem letu prizadeti po Črnivcu, ne kaže posebno dobro, toda ugodno vreme v mesecu juniju in juliju Še utegne vse popraviti. dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obraza in na rokab, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro, priznano Bergmanovo Karbolfeerfvepleno milo znamka Steckenpferd od Bergmana & Comp., Dečin ob Labi. Komad stane 80 vinarjev. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah. razpošilja na m strani trgovina s pohištvom Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju Zadruga ima v zalogi Vsakovrstna bela m rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. ; Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike ! Prepričajte se s poskušajoI Obiščite naše kleti! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. Pozor ! Velika narodna trgovina KimiVanic,Celje Narodni dom priporoča bogato zalogo ._ manufakturnoga In mod-. <■ ■ nega blaga, posebno kras- T no novosti za ženske in —C-Vj) ! moške obleke po zelo ^0SB&ÉsS znižani oeni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago repastrane $ pismenim Jamstvom: ^ _ Pristna srebrna nra K 7' Pristna srebr. ura ženskaK7 A. U/esJak, Maribor „Pri železnici" G-lavni trg, vogal Stoke ulice Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah. Pristna srebrna verižieaK 2' Pristna srebrna verižica damska K 3 40 J yak Ker sem kupil iz Švice celo ga •' \ lil tovarniško zalogo bom proda- gl^sS y —Ji filial repasirane ure po zelo M« \ ^ S S nizki ceni. Očdle ! Budilke ! Uhane Urar« očalar in zlatar Fnoü Bureš Mar8bqr Tegethofova cesta št. 39 Velika izbei* pletenin lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, pom valne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i t. d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor v&zove. Popravila izvršu-[] jem točno in zelo poceni. [] Izdeiovatelj pletenin A. PRAH Maribor, Tegetthoffstraße 21. Krojač ali čevljar, id bi imei veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašanja in pomldbe na Slov. Stražo v Ljubljani. iščemo boljšega upokojenca, ki bi se nastanil v krasnem kraju, Če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani. Somišljeniki, agitirajte za , Stražo Trgovsko-obrtna kreditna zna zadruga z omejenim jamstvom Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in 0 iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije = po najkulantnejših pogojih. ...'.’ ■" " . ’ ■>.'-'--■■m-- ' ' ' sprejema hranilne vloge od vsakega, je li Clan zadruge ali ne in jih obrestuje po Ljudska hranilnica jn posojilnica v registrov^ a zadruga z neciin. zavezo Dale posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Obrestuje hranilne vloge po Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike.- f 12 10 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama, v lastni hiši (Hotel...Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta 9.1.nadstr Spoditješiaj. ljudska posojilnica v MfSSrallttO \rl 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V«°/o, proti trimesečni odpovedi po d*/.*/* Obresti se pripisujejo k J1I.I eS.ii.jti.kivi » ‘Uy vi i. januarja in 1. julija vsakega leta, Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi »e njih obratovanj« jg )nl Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Dncniil58 Hninifš le žlanom in Sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5'/t7oi na vknjižbo «ploh po 57»°/w na vknjižbo iz puoi 1 S jIJ.CS o« SSeSJ